Poštnina platana t gotovini. ŠTET. 172. V LJUBLJANI, četrtek, 27. avgusta 1925. »* ***aBHOaBoeorwM*MM*isa«w»®wra*«a0l aa.^sw»aK4PBK«BJP«i' Posamezna številka Din 1‘—. LETO n. 'f- Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Uesefina naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20—, inozemstvo Din 80-— iaodvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 11. TELEFON 8TEV. 552. Rokopisi se se vračajo. — Oglasi po tarifo. Plamenim vprašanjem naj se prileti za odgovor. £> Račan pri poštnem ček. urada štev, Štifti 1 S išM Politične harlekinade. Razdrapane med in povojne razmere »• redile na gospodarskem polju veriž-niStv*, v javnem življenju pa razne politične harlekinade. Ker se v gospodarskem življenju muzika brez denarja vedno veliko preje neha ko v političnem, zato je. verižništvo propadlo, dočim so politične harlekinade še vedno na dnevnem redu. Toda skrajni čas je, da se nehajo tudi te harlekinade in prične tudi v našem javnem življenju konsolidacija. Ni bilo naše politično življenje pred vojno idealno, toda tega pa le ni bilo, da bi s© v javnosti predstavljali ljudje kot ministri, ki to nikdar niso bili ali ki to niso več. Še manj pa je bilo mogoče, da bi časopisi te samolastne titulalure sank-oionirali. In nič drugega ko politična harlekinada je, če se kdo predstavlja za predsednika kakega mestnega odbora, ki dejansko niti ne obstoji. Kakor so te harlekinade smešne in neznosne, vendar niso še najhujše. V Sloveniji imamo vse polno ljudi, ki mislijo, da je njihov poklic, da so politični voditelji naroda. Nekoč jih je slučajna konjunktura dvignila nekaj kvišku in od tedaj se imajo za poklicane, da zastopajo narod in da ob vladnih krizah delajo kombinacije. Se vozarijo v Beograd, kon-ferirajo skozi zaprte duri, sklicujejo sestanke brez udeležencev in delajo za se-'*'» reklamo, ko da so oni tisti, ki pridejo na vsak način v poštev pri prvi kombinaciji. V resnici pa delajo samo napotje in v Beogradu se oddahnejo, kadar so se teh vsiljivih in brezokusnih nadlog redili. Cas je, da se tudi Slovenija oddahne, ko bo rešena teh političnih harlekiuov. Zakaj redno daje pravico do zastopstva naroda samo narod na volitvah. Volitve so za politike izpit in kdor ni tega izpita položil, ima v politiki prav tisto upravičenost, ko uradnik v javni službi brez potrebne kvalifikacije. Druga stvar je seveda s političnimi strokovnjaki, z možmi javnega dela, ki so vedno pokli-whi, da posežejo v javno življenje, ker jo od njih kritike napredek narodnega gospodarstva in narodove kulture direktno odvisen. Toda teh vrst se izogibljejo politični harlekini z vso vehemenco, ker kaj bi kazali svoje harlekinstvo, ki se pred razumniki pokaže v vsej nagoti. V Sloveniji pa imamo končno še politično harlekinstvo tretje stopnje. To so poiitične harlekinade, ki jih uganja stranka samostojnih demokratov. Čeprav nima mandata naroda, čeprav je vsa resna slovenska inteligenca proti njej, se hoče vendarle za vsako ceno predstavljati kot zastopnica slovenskega naroda. Preje je delala to za ceno teptanja slovenskih interesov, sedaj pa hoče doseči isto s ponujanjem sebe na vse strani. Ali z velikim R ali z malim r, samo da bomo v vladi, je njihov cilj. Preje za konsuifient-ric* politiko, danes za agrarno, preje za integralno jugoslovenstvo, danes za integralne slovenstvo, preje za politiko trde rdke, danes za sporazum, skratka za vse, kar nas spravi v vlado. In ker je pot v vlado zaprta, se ustanavljajo posebni Mostni odbori in če se ne posreči manever v prvem, se ustanovi drugi, tretji. O* se spozabljajo posamezniki do poli-Mae harlekinade, še ni tako hudo, toda »eoprostljivo je, kadar delajo to stranke. Tudi v naši politiki mora dobiti veljav© resen argument in dobro premišljaš predlog. A obenem mora prevzeti politike zavest odgovornosti. Na volitvah otigovarja politik, strokovnjak pa odgo-vaqa s svojim dobrini imenom. Politič-ai Jurlakini pa ne odgovarjajo nikomur * «11«. naj tudi izginejo iz javnosti. Bo v««j| akta ovire za napredek naroda manj! Seja vlade. TRGOVINSKA POGODBA Z AVSTRIJO SE PODPIŠE. — VLADO ZASTOPA PRI OTVORITVI LJUBLJANSKEGA VELESEJMA MINISTER KRAJAČ. Beograd, 27. avgusta. Včeraj popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o raznih tekočih in resornih vprašanjih. Seja je bila nujno sklicana in sicer radi tega, ker večina ministrov HSS potuje v Zagreb, pa tudi mnogi radikali nameravajo odpotovati v notranjost. Sklenjeno je, da se podpiše trgovinska pogodba z Avstrijo. Podpisali jo bodo začasno naši delegati na Dunaju, ki bodo prinesli tekst pogodbe v Beograd. Ministrski svet je rešil nekoliko nujnih vprašanj prometnega ministrstva. Sklenjeno je, da minister trgo-! vine Krajač zastopa vlado pri otvoritvi j Ljubljanskega velesejma. Otvoritev mednarodnega profesorskega kongresa v Beogradu. i Beograd, 27. avgusta. Včeraj je bila otvorjena seja mednarodnega profesorskega kongresa o zgradbi narodnega gledališča. Prisotno je bilo veliko število uglednih oseb in vsi društveni člani. Seje so se udeležili tudi dr. Ninčič, Ljuba Davidovič in patriarh Dimitrije. Sejo je otvoril v kraljevem imenu minister prosvete, ki je prečital kraljevo pozdravno brzojavko. Govorili so še predsednik kongresa dr. Vlado Petkovič, predsednik jugoslov. prof. društva Jeremija Zivko- vič, generalni sekretar mednarodnega profesorskega udruženja Belpet in predstavniki vseh narodov, zastopanih na kongresu. S kongresa je bila poslana kralju udanostna brzojavim, v kateri se kongres zahvaljuje za njegovo visoko pokroviteljstvo. Včeraj popoldne so se pričele redne seje kongresa. Najvažnejša vprašanja, o katerih bo kongres razpravljal, so vprašanje estetske kulture in vprašanje osebne aktivnosti učencev. Prosvetna politika. Beograd, 27. avgusta. Državni podtajnik v prosvetnem ministrstvu dr. Pasarič je podal nekatere informacije o svoji novi šolski politiki. Predvsem bo treba izvršiti nekaj važnih izprememb. Za časa Pribičevičevega ministrovanja se je delalo največ po političnih ozirih, ni se pa pazilo na strokovne potrebe. Pribiče-vič je izvajal čisto osebno politiko po geslu: kdor ni z mano, je proti meni. Od tega so profesorji in učitelji mnogo trpeli. Pasarič je podal nato več primerov, kako je Pribičevič neupravičeno prestavljal in penzioniral profesorje, ker niso bili njegovi pristaši. Te krivice bo treba na vsak način popraviti. Iz političnih razlogov se ne bo ničesar storilo in ostanejo strokovno dobro kvalificirani uradniki na svojih mestih. VAŽNA SEJA HSS. Beograd, 27. avgusta. Sinoči so z brzim vlakom odpotovali iz Beograda vsi ministri, podtajniki in poslanci HSS. V Beogradu je ostal le tajnik kluba Rude Bači-nič. Danes se bo v Zagrebu vršila seja Hrv. selj. kluba, kateri pripisujejo veliko važnost. K enemu delu seje bodo pripuščeni tudi novinarji. Na seji bodo razpravljali o vseh tekočih vprašanjih in o posameznih spremembah uradniškega kadra na Hrvatskem in v Slavoniji. Seja je važna zlasti na skorajšnji odhod St. Radiča, ki bo ostal v Ženevi cel mesec. SPORAZUM MED RADIKALI IN RADIČEVO ZA SARAJEVSKI OBČINSKI SVET. Sarajevo, 27. avgusta. Med radikali in predstavniki HSS je prišlo do sporazuma, po katerem bo vstopilo v občinski svet 10 radikalov in 9 radičevcev. Glede oseb še ni prišlo do sporazuma. Zlasti radikali se še niso odločili, ali bodo pripustili v občinski svet pet ali pa samo štiri žide. PROGRAM KRALJEVEGA POTOVANJA V ČRNO GORO. Split, 27. avgusta. Program kraljevega potovanja po Dalmaciji in Črni gori je definitivno utrjen. Nj. Vel. kralj potuje iz Beograda 19. ali 20. septembra preko Sarajeva v Dubrovnik, Kotor in v Orno goro. Na potovanju v Split ga bo spremljala vsa vojna mornarica. V Splitu bo ostal do 29. septembra, nakar bo posetil Kaštel, Trogir, Hvar, Brač, Sinj, Knin, Šibenik, Bakar, Sušak in event. tudi Rab. Na potovanju bo spremljala kralja tudi Nj. Vel. kraljica, vojni in fi-1 nančni minister, morda tudi ministrski i predsednik. ' Prihodnje dni se bo vršila skupna kon-j ferenca vseh mest, da se dogovorijo gle-i de sprejema. Cela Črna gora se priprav-j Jja na dostojen sprejem. Minister Stoja-dinovič se že nahaja v Črni gori, kjer mora izravnati neke prepire v radikalni organizaciji. Urediti ima tudi vsa vprašanja, ki so v zvezi s kraljevim prihodom. PRED POGAJANJI ZA SKLENITEV TRGOVINSKE POGODBE S ČEŠKOSLOVAŠKO. : Beograd, 27. avgusta. Pogajanja za • sklenitev trgovinske pogodbe s Češko-; slovaško se bodo pričela takoj, ko bo ; podpisana trgovinska pogodba z Avstri-i jo. Slednja bo podpisana čez nekaj dni : in stopi takoj v veljavo. j NERESNIČNE ITALIJANSKE VESTI. ’ Beograd, 27. avgusta. Novinski urad j v Tirani kategorično demantira vesti italijanskih in grških listov, češ da je pre-: bivalstvo Korče priredilo velike demon-. stracije radi prepustitve samostana sv. Nauma naši državi. Italijanski listi so priobčili vesti o nekem tajnem sporazumu med Jugoslavijo in Albanijo. Te vesti naši merodajni krogi najodločnejše demantirajo; tudi albanski zunanji minister Cena beg je podal enak demanti. AGITACIJA RADIČEVCEV V DAL MACIJI. Split, 27. avgusta. V najkrajšem času prispeta v Split dr. Maček in Košutič, ki bosta imela v Splitu, Šibeniku in Dnnišu več skupščin. POTOVANJE CAILLAUNA V LONDON. Pariz, 27. avgusta. Havas poroča iz ! Londona: Potrjujejo se vesti, da tekom j sedanjega bivanja Caillauxa v Londonu I ne bo mogoče izdelati popolnega spo-j razuma. Oba ministra bosta svoji stališči predložila svojima vladama, šele na podlagi tega bo ustvarjena baza za sporazum v vprašanju dolgov. NOVI BOJI V MAROKU. Napad Rifanov na Alhucemas je bil mnogo težji, kakor se je prvotno poročalo. Izgube Špancev so bile zelo težke.-Špansko vrhovno poveljstvo je že odredilo nove čete, ki odidejo v Alhucemas. Štiri francoske topničarke so dobile povelje, da odidejo na pomoč v Alhucemas. BOJI V SIRIJI. >Daily Mail« poroča, da so izvedli Druži senzacionalen napad na Damask. V mestu je zavladala panika. Napad Dru-zov so odbili Francozi s konjenico in le-; tali. Obstoja resna nevarnost, da se Dru-l zom pridruži še ostalo muslimansko pre-j bivalstvo. Suejda je še vedno oblegana, j Vendar pa je bil dovoljen ženam in otro-I kom odhod v Damask, i Jeruzalem, 27. avgusta. Francozi so v | Haurau zbrali svoje čete in jih koncen-1 trirali okoli Damaska. Francozi se bo-! jijo, da se vstaja Druzov ne razširi. PAŠIČ PRISPEL ČISTO ZDRAV V EVIAN LES BAINS. Beograd, 27. avgusta. Včeraj je prejel kabinet predsedništva vlade brzojavko, da je Pašič prispel v Evian les Bains in da je popolnoma zdrav. Naš poslanik v Bernu Milutin Jovanovič, ki je spremljal Pašiča skozi Švico, je izjavil, da je Paši-čevo stanje najboljše in da je zelo dobro razpoložen. POSL. SUŠNIK JE OPTIMIST. Beograd, 27. avgusta. Včeraj je prispel v Beograd poslanec Jugoslovanskega kluba in bivši prometni minister Sušnik, ki se je zelo omalovažujoče izrazil o zborovanju v Krškem. Izjavil je svoje globoko prepričanje, da Radič v Sloveniji ne bo uspel, ker je dr. Koroščeva stranka preveč močna in stara in njeni pristaši dobro vedo, da je politika SLS prava. POGREB RISTIČA. Beograd, 27. avgusta. Danes dopoldne se vrši pogreb bivšega upolnomočenega ministra Mihajla Rističa. Pogreba se udeleži dr. Ninčič in vse uradništvo zunanjega ministrstva. Od pokojnika #• bo poslovil f. Jovan TtniA KONRAD V. HOTZENDORF UMRL. Dunaj, 27. avgusta. Včeraj ob 5. zjutraj je umrl v Mergentheinni Konrad von Hotzendorf, najbojevitejši general bivše avstroogrske armade, ki je neprestano, zagovarjal vojno s Srbijo in Italijo. ORKAN V VOJVODINI. Zagreb, 27. avgusta. Včeraj je divjal v Vojvodini velik orkan, ki je povzročil v vseh mestih veliko škode, zlasti v Subotici. Voda je pridrla v hiše. Na nekaterih mestih je bila železniška proga popolnoma pod vodo v višini enega metra. Ves promet je bil preko noči ustavljen. Veter je polomil skoraj vse nasade. Brzojavni drogi so vsi polomljeni, žice potrgane. Ravnotako so uničeni tudi električni vodi. V mestu je vihar zrušil skoro vse dimnike. Orkan je zrušil zvonik cerkve sv. Jurja, da je padel na krov cerkve in poškodoval glavno ladjo. Uničene so tudi orgije. K sreči ni bilo nobenih žrtev, škoda na cerkvi znaša milijon dinarjev. Veliko škodo je naredil vihar na razstavnem prostoru, ki je bil v onem času poln publike. Voda je drla v paviljone in jih zelo poškodovala. Velika neurja so bila tudi v drugih mestih: v Velikem Bečkereku, parajevu, Nove* Sadu, Somborja, Oejeku in Beo-frada. ■•'»*-.r.^.,-.,T|, | ,|[ | rp-- rmTm'~~ ]~l "T ~ Imri?m ■um 1111 „Jutro“ in shod na Krškem polju. Da je bila manifestacija na Krškem polju samostojnim demokratom zelo neprijetna, je le prerazumljivo, zakaj ta manifestacija je dokazala, da je grupacija naprednih ljudi mogoča le okoli Zveze kmetskega ljudstva. Zato pa se tudi ne čudimo, če skuša »Jutro« zmanjšati utis nedeljske manifestacije, samo da bi smelo biti pri tem malo manj nerodno. Takole modruje »Jutro«: Če bi ne bilo živinske razstave, če bi ne bilo polovične vožnje, če bi ne bilo firbca na St. Radiča, pa bi doživela Pucelj in Prepeluh fiasko, kakršnega menda še nikoli. Če je »Jutro« o vsem tem res prepričano, zakaj pa Samostojno-demokratska stranka ne priredi takega ljudskega tabora, kakor ga ie priredila Zveza kmetskega ljudstva? Živinsko razstavo z lahkoto priredi, polovično vožnjo doseže tudi in mislimo, da niso kmetje na Pribičeviča nič manj »firbčni« ko na St. Radiča. Zakaj torej ne priredite vi, samostojni demokrati, takega shoda? »Jutro« bi hotelo biti tudi objektivno. Tako vitira poročila drugih listov o krških manifestacijah. Da je objektivnost popolna, citira »Jutro« samo one liste, ki so pisali neugodno. Zakaj pa je zamolčalo »Jutro« poročilo »Politike«, ki je gotovo najbolj objektiven in najboljši beograjski list? En dober uspeh pa je imel krški shod tudi na »Jutro? in SDS. Gospoda se je nakrat spomnila, da obstoje tudi kmetski interesi. Nad vse pikantno je, da se »Jutro« nakrat ogreva za odpravo carine na izvoz kmetijskih pridelkov. Še pri zadnjih volitvah so kričali, kako da je treba mejo zapreti, da bo doma meso poceni, sedaj pa nakrat proč s konsu-mentsko politiko in slava agrarni politiki. Kaj misli v resnici »Jutro«, da je slovenska javnost tako nekritična, da bo imela zmisel za tako »dosledno« politiko. V resnici zanimivo: Dr. Žerjav kot agrarni politik. »Jutro« piše, da v območju uaših državnih šum v Sloveniji kmetje še nikdar niso dosegli tako velikih pridobitev, kakor pod dr. Žerjavom. Ali misli »Jutro« mar na Fuxovo veleposestvo na Kokri? Ne gre drugače, da se slavno »Jutro« tudi ne obdregne ob naš list. Pravi, da je nam nehote ušlo, da je bila pod Žerjavom ugodnejša odmerna praksa in več obzirnosti ko dosedaj. Samo »Jutro« je v stanu naša izvajanja tako zelo zasukati. Zmisei naših izvajanj je bil, da nekateri uradniki nalašč pretiravajo z globami, samo da bi diskreditirali sedanji režim. Ta naša trditev pa je vse prej, ko priznanje dr. Žerjavu. Res je! V politiki ne odloča, kar stranka obljubi, temveč kar dela. In zato pa je tudi SDS doigrala. Javnost presneto malo briga, kaj deklamira SDS o nacionalni misli, če pa je ona tista, ki je bistveno pripomogla, da so prišla nacionalizirana podjetja v tujo roko in če je še danes na strani onih, ki se hočejo polastiti še naše Ljubljanske kreditne banke. Enako je javnosti presneto vseeno, kar govori SDS o demokraciji, če je pa ona tista stranka, ki je najbolj brezobzirno persekvi-rala uredništvo. Ravno tako pa se tudi javnost ne more zmeniti za govorenje samostojno-demokral-skega tiska o poštenosti in možatosti, če pa so podpisi njenih prvih mož brez veljave, kakor je to dokazal slučaj z ljubljanskim mandatom. In takih razlik med samostojno-demokrat-skimi besedami in dejanji je na kupe in slovenska javnost jih zna tako na pamet, da je SDS prav tako, ko v vsej državi, tudi v Sloveniji najbolj osovražena stranka. In to je edin nesporen »uspeh« SDS. Če misli »Jutro«, da bo z neugodnimi poročili o krškem shodu in z omalovaževanjem SKS ta svoj uspeh popravila, se silno moti in prihodnje volitve bodo to jasno dokazale. strstva in raznih drugih vprašanjih manjšega gospodarskega pomena. = Mednarodna ženska konferenca zboruje istočasno s socialističnim kongresom v Mar-, seju. Udeležba na konferenci je zelo dobra in razpoloženje vzorno. Sklenjena je bila resolucija, v kateri se opozarja, da more socializem zmagati le, če so zanj mase. Te pa tvorijo žene ravno tako ko možje. Zato je treba razviti med ženstvom največjo socialistično propagando in da bo ta bolj uspešna, se obvezujejo socialistične stranke, da bodo zahtevale popolno enakopravnost žene z možem in sicer v zakonu, državljanstvu in pri poroki. Nezakonski otroci morajo imeti iste pravice ko zakonski. Sploh se zahteva za ženo v vsakem oziru popolna enakopravnost. S posebno odločnostjo treba zahtevati žensko volilno pravico in to zahtevo je treba naravnost zakričati v svet. To je tudi glavna naloga vseh socialističnih strank. = Po izstopu dr. Wirtha iz eentrunia. Izstop dr. Wirtha, bivšega državnega kancelar-ja, je povzročil v vsej Nemčiji veliko senzacijo. Ko je bilo Wirthovo pismo prečitano na j zborovanju katolikov v Stuttgartu, so pričeli i nekateri vehementno napadati voditelja ««n-truma dr. Fehrenbacha, da je preveč podpi-ral vlado dr. Luthera, da je bil v predobrih odnošajih z nemškimi nacionalen in da se j« s tem oddaljil od one politične linije, ki jo je določil zadnji zbor stranke. Nemški listi pišejo odkrito o možnosti razkola v vrstah centruma. Dosedaj sicer še ni jasno, da bi š« kak drug poslanec sledil IVirthovemu primeru. Toda mnogo se komentira, da je Wirtb odpotoval v svojo domačijo in da je že stopil v kontakt s svojimi političnimi prijatelji. Ker je zelo mogoče, da se pridruži Wirfhu vse levo krilo centruma, se že govori, da j« enotnost centruma pokopana in "da nastaneta iz centruma dve stranki. = Zaradi ureditve francoskih dolgov v Angliji se je mudil v Londonu finančni minister Caillaux ter imel več razgovorov s Churchillom, angleškim zakladnim ministrom. Caillaux je novinarjem izjavil, da so se pogajanja vršila v zelo prijateljskem tonu. Tokom pogovorov so prišla v razpravo zelo interesantna vprašanja. Poskušalo se je doseči sporazum. O uspehu svojega potovanja s« j« izrazil Caillaux zelo optimistično. Ljubljanski velesejem, Razstava portretnega slikarstva na Slovenskem. Na- dan otvoritve Ljubljanskega mednarodnega vzorčnega velesejma bo otvorjena v Jakopičevem paviljonu razstava zgornjega imena, ki jo priredi Narodna galerija. Naši javnosti do nedavnega časa večji del še neznana dela naših starih slikarjev, je Narodna galerija prvič zbrala na takozvani Historični razstavi slov. slikarstva leta 1922, ob priliki vsesokolskega zleta in s to svojo pomembno razstavo šele odkrila sedanjim in vsem poznejšim generacijam organizem slovenske upodabljajoče umetnosti, od stoletja do stoletja organično rastočo linijo slovenskega tvornega duha v emislu njegovega pojmovanja lepote. S historično razstavo je znova, kot celota oživelo to pismo naše zemlje, oplojene od struj zapadno-evropske kulture, ž njo je mož novo razodete tradicije zravnala in okrepila hrbtenico našega narodnega življenja. Ker so pa vsi razgledi po širših kompleksih več ali manj nejasni, je že historična razstava sama rodila potrebo, da se na enkrat utrjenih temeljih prouče detajli, manjši po obsegu, toda polnejši po vsebini. Prvi čin Narodne galerije v tem zmislu bo zgoraj omenjena razstava. Karakterizirana po stroki, a ne po času, kar bo široki javnosti brezdvoma v veliko olajšavo. Narodna galerija je svojo novo razstavo imenovala razstavo portretnega slikarstva na Sloveaskem, kar razkriva njen dvojni namen: da s to razstavo omogoči pregled rasvoja našega portretnega slikarstva in sicer ne samo r krajih današnje Slovenije, pač pa v vseh pokrajinah, kjer prebivajo Slovenci. Pripravljalna dela za razstavo so se pričela že pred meseci. Na podlagi večkrat precej nezanesljivih informacij je bilo treba na licu mesta ugotavljati izvor in kvaliteto javljenih del, kar pomeni utrudljivo romanje po gradovih, samostanih, župniščih, posestvih in zasebnih hišah širom naše zemlje to in onstran državnih meja. Pri tej priliki so našli precej doslej popolnoma neznanih slik pomembnih mojstrov, ki so ponekod izpostavljene vremenskim vplivom, pomašene v podstrešne kote čakale odrešenja, da lahko danes —■ osnažene in restavrirane — predstavljajo v vsakem oziru veliko vrednost. Prirediteljske-mu odboru z g. predsednikom Janezom Zormanom, je uspelo, da je zbral preko tristo podob, ki v celoti predstavljajo razvoj našega portretnega slikarstva od prvih dosegljivih virov (16. stol.) do današnjega časa. Pretežno večino teh del so slikali naši ljudje, domačini, dočim so tujci precej redki. Odveč bi bilo povdarjati veliki pomen te razetave, ki predstavlja odličen dokument clovenske kulturne zgodovine. Razstavljena bodo dela naših najboljših starih slikarjev, nekatera od njih prave mojstrine, pričajoča o vicoki stopnji naše slikarske kulture. Naravnost impozantna bo zbirka 19. stoletja. Interes, ki že zdaj vlada v krogih našega j razumništva za to razstavo, je toliko bolj razumljiv, ker bo gledalec našel na razstavi j dolgo vrsto naših javnih in kulturnih delavcev, reprezentante prosvetne in duhovne gosposke od 16. stoletja do danes. Oživela bo stara Ljubljana z množico njenih slavnih, , zaslužnih mož in plemenitih, lepih žena. V krogu teh bo razstavljena tudi Julija Princ- j čeva poleg onega, čigar pesem jo je okronal* z nesmrtnostjo. Prepričani smo, da si nihče i l ne zamudi ogledati to važno ia interesantne j I raastavo. F. K. j Nj. Vel. kralj je kot visoki pokrovitelj velesejma določil, da se otvori velesejem v soboto ob Vi 10. uri dop. Kralj se otvoritve ne udeleži, pač pa poseti velesejem že popoldne. Velesejm otvori minister za industrijo in trgovino dr. Krajač. Zvečer ob 8. bo v opernem gledališču na čast gostom svečanostna predstava »Cavalleria rusticana« in »Glumači«. Kljub krizi in stagnaciji, ki vlada v industriji in trgovini, so razstavljal« tudi letos napolnili vse obširne razstavne prostore. Res je, da 45 tvrdk, ki so lani razstavile, letos ne obstoja več, toda njihovo mesto so zavzele solidnejše firme, kar je za interesente dokaj boljše. Letos razstavi svoje blago 653 razstavljal-cev. Med temi jih je 442 iz Slovenije, 54 iz Hrvatske in 14 iz Srbije, skupno iz Jugoslavije torej 510. Iz inozemstva pa jih je 143 in sicer: iz Češkoslovaške 37, iz Nemčije 30, iz Italije 23, iz Avstrije 21, iz Amerike 13, iz Anglije 7, iz Francije 6, iz Švice 5 in iz Le-tonske (Rige) 1. Za živinsko razstavo, ki se vrši v okvirju velesejma 6. septembra, je prijavljenih nad 100 glav čistokrvne plemenske živine in nad 100 konj. Za velesejm vlada v vseh trgovskih in industrijskih krogih velikansko zanimanje, o čemur pričajo neštevilna vprašanja in čestitke. * Priprave za letošnjo velesejmsko prireditev so v polnem teku in velesejmska uprava računa letos z mnogo živahnejšim prometom kot lani. Posamezne razstavljajoče industrijsko vrste pripravljajo veliko reklamo in računajo s poživitvijo trgovine. Po informacijah, ki jih dobivamo od industrijcev in trgovcev, kakor tudi po pripravah lahko sodimo, da se bo mnogo razpečalo v čevljarski in usnjarski industriji, ker je bila zadnja se-zija precej slaba in se je začela sedaj zelo oživljati. Zaloge veletrgovcev so precej majhne in ker je vsled novega carinskega zakona uvoz inozemskih čevljev otežkočen, se s sigurnostjo pričakuje dober razvitek. Zvišanje cen pod takimi razmerami ni izključeno in bi kupovalci dobro storili, ako bi se pravočasno založili. Opaža se nekaj, kar do sedaj ni bilo navadno, t. j., da so povpraševanja pred sejmom zelo velika in se še v krogih domače čevljarske industrije, ki j« pokazala v preteklem letu zelo velik napredek, gleda z zaupanjem na uspeh velesejma. Žalibog vlada še med širšimi ljudskimi krogi velik predsodek proti tovarniškemu čevlju, špecijelno proti domačemu izdelku, čeprav je ta inozemskim proizvodom najmanj enakovreden, pri tem pa mnogo cenejši. Da izpodbije ta predsodek, je glavna naloga naše čevljarske industrije. Letošnji velesejem ji nudi najboljšo priložnost za izpeljavo ta naloge. 1 OPOZORILO RAZSTAVLJALCIfM VELESEJMA. Ravnateljstvo velesejma naproša vse raa-stavljalce, da bodo z opremo dodeljenih Boj in razvrstitvijo razstavnega blaga ja že v potek, dne 28. t. m. popolnoma gotovi. Je to v interesu razstavljalcev samih, kakor tudi , sejmske uprave, da se v soboto dopoldne pri-likom otvoritve reprezentira odličnim gostom letošnji velesejem kompletno dovršen. • ŠTEVILO RAZSTAVLJALCEV NA . LETOŠNJEM VELESEJMU. V. Ljubljanski velesejem bo nudil sila pestro sliko. Iz Slovenije razstavi 442 tvrdk, iz Hrvatske 54, iz Srbije 14, iz Avstrija 31. : Čehoslovaške 34, Francije 6, Italije 23, Nena-! čije 30, Rusije 1, Švice 5, Amerike 13, Anglije 7, skupaj torej 653 tvrdk, od tab 143 ia inozemstva. i Lastnike privatnih paviljonov na sejmišču ! opozarja sejmska uprava, da noraje biti paviljoni do dne 27. t. m. renovirnni, kakor j zahtevajo tozadevna določila. V naepratnam ! slučaju bo sejmska uprava žal primorana, d« pusti urediti privatne paviljone na stroške : lastnikov. Inženjer sejmskega urad* j« struu-| kam z nasveti vedno na razpolago. Permanentne legitimacije Ljubljanskega ! velesejma veljajo letos izjemoma tudi a* ! brezplačni vstop na vinski prostor pe 8. zvečer, na kar zlasti opozarjamo naše občinstvo, da se pri nakupu raje odločijo zn legitimacije kot za navadne vstopnice za eetittt-ni obisk. Polit čne vesti. = Beograd sad« valje« t Radičevim govo- i r«m aa Krškem polju. Splošno odobrava vea j Beograd Radičev govor, zlasti pa njegov na- j stop proti Italiji. Ta je bil posebno potreben, ! ker se opaža, da italijanski tisk, odkar je bil j sklenjen sporazum, zelo ostro napada našo j državo. Edina -kritika nekaterih radikalov je I veljala Radičevi zahtevi o nedeljivi Sloveniji, i ker to nasprotuje ustavi. Našim samostojnim demokratom se tu nudi prilika za sijajno intrigo, ki pa bo žalibože prekasna. — »Samouprava« piše o pomenu Krške manifestacije: Prehod St. Radiča preko Sotle k Slovencem in i njim tudi hrvatskih kmetov, je za g. Korošea zadosten vzrok, da je v j skrbeh za svojo politično usodo. Ta akcija ; hrvatskih in slovenskih kmetov pomeni na vsak način evolucijo v političnem življenju j Slovencev; pomeni razbitje okov one izolacije, v katero je aazidal g. Korošec Slovence. To pa je zelo dobro! — Pred akcijo HSS v narodu. »Politika« piše: Po uspešnem zborovanju v Krškem nameravajo radičevei prirediti v Sloveniji celo vrsto velikih zborovanj dn pričeti energično borbo proti g. Korošcu in uplivu cerkve na politično življenje kmeta. Radičevei upajo na velik uspeh in računajo s tem, da bodo vzeli g. Korošcu velik del mandatov. Verjetno je, da bodo v kratkem pričeli prirejati »lične »hode tudi po Bosni proti dr. Spahovi stranki. Vsi ti shodi »e bodo vršili jeseni, ko bodo poljska dela dokončana. V tem času •» bodo vršili tudi veliki shodi po Hrvatskem. Za sedaj pa se vrše samo krajevni sestanki, na katerih se po poročilih vodstva splošno odobrava sporazum. Kmetje povdarjajo, da je sedaj, odkar »o odstavljeni komisarji n* vasi mnogo bolje. V vrstah radičevcev vlada splošna zadovoljnost s položajem na vaseh in zatrjuje se, da disidenta ne bodo -imeli med narodom prav nobenega uspeha. = Nova preorientacija »Jutra«. »Integralno jugoslovenstvo« je »Jutro« v nedeljskem uvodniku pokopalo In pričelo oznanjati »Integralno sloveastvo«. Prepričani »mo, da »Ju- tro« ne bo pri tem ostalo, temveč, da bo kot prava opozicionalna stranka še nadlicitiralo SLS in pričelo oznanjati najprej potrebo nedeljene Slovenije, potem geslo avtonomije in nato še federacijo. — Da se vidi preorientacija »Jutra« posebno jasno, se je začelo »Jutro« sklieevati tudi na »Slovenca« in n* »Hrvata«, da je bil kmetski praznik v Krškem polomija. Sijajno! Avtonomistični »Slovenec« in separatistični »Hrvat« kot informatorja »Jutra«! Pa naj kdo reče, da ni politika SDS v resnici dosledna in sijajna! — I* Italije. V torek se je sestal v Rimu ministrski svet pod Mussolinijevem ^predsedstvom. Na dnevnem redu so bila važna vprašanja in Mussolini je radi tega odpovedal svojo udeležbo pri mornariških manevrih. Po pozdravni brzojavki mornarici je Mussolini podal sliko zunanje-Jfolitičnega položaja. Poročal je o srečno zaključenih pogajanjih z afganistansko vlado, o odnošajih z Egiptom in o vprašanju Jarabuba. Nadalje se je dotaknil varnostnega pakta, dolgov in ženevske konference. Notranji minister Federzoni j« poročal o notranjem položaju, ki je izboren. Najnovejše volitve v Palermu, ki so se vršil« svobodno, so dokazale veliko soglasje naroda s fašistovsko politiko. Slične dokaze so nudili tudi nedeljski dogodki v raznih mestih, kjer ni prišlo do najmanjšega incidenta. Spominja na ogromno število romarjev, ki so posetili Rim. Delo se v celi državi nemoteno nadaljuje. Javni mir ni bil nikjer kaljen. Sporadične epizode, ki so sicer prinesi« škodo fašistom, so bile takoj zadušene. Finančni minister je obrazložil fuian5n‘ ^ ;. žaj. V državne blagajne se v obliki zakladnih i bonov »tekajo mali prihranki. Istotako na'*" : gajo nižji sloji svoje prihranke v plodonosnih poštnih bonih in poštnih hranilnih knjižicah. Papirnati obtok se pazno vzdržuje na isti površini. Ministrski svet je nato razpravljal o kontroliranju meničnega trga v veri, da s« n« bodo gospodarski krogi posluževali deviz v špekulativne svrh«. Nadalje •• je razpravljale o ustanovitvi srakoplovnega miw- NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. Repertoar opere in drame od 29. avgusta do 8. septembra 1925. 2*. avgusta opera a) Mascagni: Cavalleria rusticana; b) Leoncavallo: Glumači, slavnostna predstava. 80. avgusta drama Golar: Vdova Roslinka. 30. avgusta opera Offenbach: Iloffmannbve pripovedke. j 31. avgusta drama Petrovič: Vozel (Cvor), , premijera. 1. septembra opera Verdi: Aida. 2. septembra drama Manners: Pegica mojega srca, premijera. 3. septembra opera Comelius: Bagdadski brivec. , 4. septembra drama Petrovič: Vozel. 5. septembra opera Offenbach: Hoffmanno-ve pripovedke. 6. septembra drama Manners: Pegica mojega srca. 6. septembra opera Verdi: Aida. 7. septembra opera Strauss: Netopir. 8. septembra opera a) Mascagni: Cavalleria rusticana; b) Leoncavallo: Glumači (I Pa- gliaci). v i o Začetek opernih predstav vedno ob pol ». uri zvečer, začetek dramskih predstav ob 8. uri zvečer. , Predprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure popoldne.___________ Šolstvo. Obrtnonadaljevalno šolstvo. Mestni magistrat v Ljubljani je poslal Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in ljubljanskim zadrugam naslednji dopis: Z ozirom na dopis z dne 4 junija 1925, štev. 12.803, se naznanja, da : je ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani stavilo ministrstvu v Beo-! gradu svoje predloge glede reform obrtneg. i reda. Predlagalo je, da postane obrtni pomočnik le vajenec, ki je absolviral z dobrim uspehom obrtnonadaljevalno šolo. Kdor ega pogoja nima, ne postane pomočnik (Geselle), nego ostane vedno pomagač (Gehilfe). Le vajenec z absolvirano obrtnonadaljevalno šolo se pripusti k pomočniškemu izpita, mojster pa postane le pomočnik, ti napravi mojstrski »nit _ V interesu napredka našega oDrta Kilo, da akceptira ministrstvo te predloge anketa k reformi obrtnega reda. Dokler pa velja še stari obrtni red, so kmetiški vaj«*-ci, popolni ali napol analfabeti, enakopsavui z mestnimi vajenci ter postajajo n«npravi-! čeni pomočniki ali celo mojstri. — Heetui magistrat vplivaj, da mestni mojstri a« sprejemajo pomočnikov brez dovoljne teoietsk* šolske in praktične mestne izobrazbe. — Ou-rent: Likozar s. r. Osemrazredna deška osnovna šola v N*-vein mostu. Vpisovanje za šolsko leto 1998^98 I je 3. septembra od 8. do 12. ure dopoldne v i šolskem poslopju (stara gimnazija). Otvorit-i vena šolska maša bo 4. septembra ob *. uri i zjutraj v Kapiteljski cerkvi. Pouk se zaine ! 5. septembra ob 8. uri. K vpisovanju naj pn-nesejo dečki, ki so izpolnili 6. leto 1® s® I šolodolžni krstni list ali izpisek i* krstne matice; vsi drugi učenci pa zadnje sois** 1 naznanilo. — Upraviteljstvo. Vpis v državno davčno šolo v Beogradu. Ministrstvo za finance, generalna direksija i neposrednih poreza v Beogradu, objavlja patom tukajšnje finančne delegacije: v Beogradu se otvorita dva tečaja državne davita« šole (»državne porezničke škole«) od katerih traja prvi od 15. septembra 1925 do 31. Maj® 1926, drugi pa od 1. septembra 1920 do 38. aprila 1927. Pravico do vpisa v to šolo isiajp samo one osebe, ki so z uspehom dovršil« najmanj 6 razredov srednje šole. V pomanjkanju takih prosilcev se morejo sprejeti tudi osebe, ki so izvršile najmanj 5 razredov giss-! nazije ali realke ter eno leto druge strotapv-! ne šole. Absolventi državne davčne šot« s« ] postavljajo za uradnike v II. kategoriji. Siromašni prosilci morejo dobiti državno p«d-poro mesečno do 600 Din. Prošnje je vložiti do 31. avgusta 1925 pri »Upravi država« p»-rezničke škole« v Beogradu (poslopje ge*«-I ral ne direkcije neposrednih poreua). *•-; flektanti naj se osebno zglase pri predsed-; stvu delegacije min. financ v Ljubljani, kjisr dobe podrobna pojasnila. t Zakon o kmetijskih kreditih. Zbivkft «alM- ' nov XVIII- snop. V Ljubljani 1925. Založita • Tiskovna zadruga. Cena brošuri D»n 6.30, s (•poštnino Din 7.—. Pravkar je izdala Tiskov-i na zadruga v svoji zbirki Zakoni 18• ; v katerem objavlja zakon o kmetijskih ■*•-| ditih, ki ga je v preteklem zasedanju spi»-jela narodna skupščina. Nanj opozarja«*!*« j pridobitne sloje, zlasti p® raza« uuMBj* I zadrug« i« posojilni««. Dnevne vesti moškem učiteljišču v Ljubljani eno ueno me- SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI Danes se vrši izredni občni zbor Ljubljanskega Sokola, ki bo odločil, če se izvrši ustanovitev Slovenske akademije znanosti brez ovir ali pa z ovirami tudi z njegove strani. Z ozirom na tradicije sokolstva in njegov namen ne moremo in nočemo dvomiti, da bo sklep Ljubljanskega Sokola samo v prid nameravani akademiji. Da pa v nobenem slu-iaju ne bomo vsled svojega molka ^sokrivi, ce bi bil društveni interes danes zvečer važnejši ko najvišji kulturni interes slovenskega naroda, zato par besed o nameravani Sloven-*ki akademiji znanosti. . _ . Že leta 1920. je dejal predsednik kraljevske Akademije«:, Jovan M. Žujovie, da je ustanovitev Slovenske akademije znanosti nujna potreba in da je upati, da pride po ustanovitvi slovenske univerze tudi do ust< -novitve slovenske akademije. Vsi pogoji za ustanovitev te akademije s tudi že dejansko dani in ustanovitev zadržuje le vprašanje ljubljanskega Narodnega ao-ma. Po pravilih društva Narodni dom ima postati Narodni dom last Slovenske Matice, kakor hitro bo plačan ves dolg. Slovenska Matica, ki bi bila en razred Slovenske akademije znanosti, je pripravljena sama ta dolg plačati in torej ni nobenega zadržka, da se uresniči jasna volja ustanoviteljev Narodnega doma, da pripade ta brez vsakega dolga naj-višji slovenski kulturni instituciji. In to je Slovenska akademija znanosti. Obenem s Slovensko akademijo znanosti pa bi dobila svoje prostore v Narodnem domu tudi naša Narodna galerija. Storjeno je vse potrebno, da se združijo vse dosedaj ob-tloječe zbirke (Narodna galerija, muzejska in škofijska) v eno in bi tako dobili javno galerijo, ki bi izvrstno kazala razvoj upodabljajoče umetnosti na slovenskih tleli. Jasno je torej, da ne more Narodni dom bolj služiti kulturnim interesom slovenskega naroda, kakor če postane sedež Slovenske akademije znanosti in velike Narodne galerije. Tradicije sokolstva zahtevajo zato, da Ljubljanski Sokol z vso silo podpira ustanovitev Slovenske akademije, to tem bolj, ker mu je zajamčeno, da mu ne ostanejo samo vsi njegovi dosedanji prostori, temveč da se mu ti celo povečajo. Ce pomislimo dalje, da je Ljubljanski Sokol pred tremi leti sprejem Narodnega doma odklonil, potem je se z';isti jasno, da nima prav nobenega vzroka, da bi delal sedaj težave. Pač pa ima več ko tehten vzrok, da preudari, če more prevzeti odgovornost, da je on Oviral ustanovitev Slovenske akademije znanosti in da. je nasprotoval eni prvih kulturnih zahtev 'slovenskega naroda. Zaupamo v sokolstvo in zato smo uverjem, da bo stal današnji občni zbor Ljubljanskega Sokola na isti višini, kakor je bil Sokol tedaj, ko s« je Narodni dom sezidal. — Slovenija T nemškem tisku. Kakor do-snavamo, izide na dan otvoritve velesejma dne 29. t. m. posebna številka zagrebškega neodvisnega gospodarskega dnevnika >L)er Morgenc, ki bo povsem posvečena kulturnim, fospodarskim in socialnim problemom Slo- 7W^je^elefonsk* ITMa Cakovac—Trst. S l. septembrom otvori ministrstvo pošt in telegrafa novo telefonsko progo med Čakovcem in Trstom. Ediniea razgovora bo veljala 2-20 »latih frankov. — Kontrolorji mer in dragocenih kovin. V ministrstvu trgovine in industrije je vzpostavljena komisija za polaganje državnih izpitov iz kontrolske stroke za mere m dra- ®oeene kovine. . — Vagoni za i*voi. Vse državne železniške delavnice za popravo vagonov ’in lokomotiv *o dobile od prometnega ministrstva nalog, Želja udeležiti se ne samo kongresa, temveč tudi velezaslužnega delovanja za povzdigo dostojanstva cerkve — neomajne in trdne opore miru — bi me bila vedla v Stockholm, samo da mi je bilo mogoče. Stanje sveta kriči dandanes po pomoči krščanskega duha, ki naj ne bo samo sodnik in zdravnik, temveč tudi vodnik. Dokler blodijo ljudje v stiski in bojazni, ni rešitve. Dolžnost cerkve je, da jih združi v zaupanju v notranjo luč in moralno moč.« — 1 milijon predkaznovanih v Ameriki. Glasom statističnih podatkov je nad 1 milijon Amerikancev predkaznovanih. To je 1% prebivalstva. V registrih biroja za identificiranje je 925.000 odtisov prstov, dočim vsebuje kartoteka nad poldrugi milijon imen. Posebno naragča kriminaliteta mladoletnih, kar pa .gre večji del na račun izgredov v pijanosti. Tihotapstvo z alkoholom in roparski napadi so zelo narasli. Tudi število umorov se je povečalo. Kriminaliteta žensk je mnogo manjša, kakor kriminaliteta moških. Med zločinci je samo 5% žensk. Rekord je odnesel najbrže oni amerikanski zločinec, ki ga vodijo pod 147 različnimi imeni v registrih. — Ubit novinar. Te dni je bil ubit v Havani urednik opozicionalnega lista »El Dia« Alvarada, ker je napadel v jutranji številki predsednika vlade Mohada. Vladni list je priobčil opoldne odgovor pod naslovom »Alvarada mora umreti.« Zvečer so napadli Alva-rado neznani zločinci ter ga ubili s 14 revol-verskimi streli. — Imenovanja uradnikov pri finančni kontroli. Za podinšpektorje finančne kontrole so imenovani komisarji: Ivan Čretnik, Andrej Veble, Martin Potočnik, Fran Burger, Dušan Vladetič, Anton Muc, Matija Rihtarič, Josip Volavšek, Josip Lužar in Josip Erjavec; za komisarje finančne kontrole pa pregledniki: Anton Puc, Ivan Florjančič, Ivan Šetelj, Karej Kos, Fran Kuhar, Ivan Papež, Fran Dobaja, Jakob Kaiser, Josip Krhin, Fran Cotman, Fran Rehberger, Ivan Torkar, Fran Gaberščik, Alojzij Črepinko in Ivan Bizjak. — Izpremembe v državni službi. Za zdravnika v higijenskem zavodu v Ljubljani sta imenovana dr. Ljubisav Petronič, sekundarij državne bolnice v Sarajevu in dr. Fedor Mi-kič, ki bo odslužil staž. Za zdravnika pripravnika so bili imenovani: dr. Janko Hafner, dr. Karel Matko, dr. Milan Ropaš in dr. Stanko Tavčaf vsi v splošni bolnici v Ljubljani ter dr. Fran Hribar v državnem higijenskem zavodu v Ljubljani. — Po službeni potrebi sta imenovana: Viljem Hrovat, pristav pomožnih uradov stola sedmorice, odd. B v Zagrebu, za pisarniškega oficijala pri okrajnem sodišču v Mokronogu; Ivan Jarc, pisarniški oficijal pri okrožnem sodišču v Novem mestu, pa za pristava pomožnih uradov stola sedmorice, odd. B v Zagrebu. Drago Grabnar, pisarniški oficijant pri okrajnem sodišču v Kamniku, je premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljani. Imenovani so za zvaničnike oziroma zvaničnice: Vinko Pe- gan, podnarednik v rezervi v Ljubljani, pri okrajnem sodišču v Kamniku; Josip Perenič, titulami narednik v rezervi, sedaj v Mahovniku, pri okrajnem sodišču v Kočevju; Rudolf Dečman, pomožni pisar pri okrožnem sodišču v Celju, za okrožno sodišče v Celju: Kristina Smolnikar, pomožna pisarica pri okrajnem sodišču v Šoštanju, za okrajno sodišče v Šoštanju; Jakob štukl, artiljerijski narednik v rezervi, pri okrajnem sodišču v Kozjem in Antonija Drašler, zasebna uradnica v Novem mestu, za okrajno sodišče v Marenbergu. — Odvetniške vesti. Odvetnik dr. Fran Kandare se s svojo pisarno iz Krškega preseli v Ljubljano. Odvetnika dr. Stanko Lapajne v Ljubljani in dr. Rajmund Sadnik pri Ptuju sta se odpovedala izvrševanju odvetništva ter sta bila izbrisana iz imenika odvetnikov. —■ Razpisana službena mesta. Razpisano je mesto okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Kozje z sedežem v Kozjem. Prošnje je vložiti do dne 1. oktobra. — S početkom šolskega leta 1925/28 se razpisujeta: na drl sto za prostoročno risanje, na drž. ženskem učiteljišču v Ljubljani pa eno učno mesto za slovenski in nemški jezik. — Na drž. gimnaziji v Kranju se odda mesto drugega šolskega sluge. Prednost imajo prosilci krepke telesne konstitucije, ki dokažejo spretnost v obdelovanju lesa ali železa.. — Avtomobilska nesreča. Iz Kolna poročajo: Te dni se je pripetila v Eltztalu velika avtomobilska nesreča. Poštni avto, ki je vozil iz Diisseldorfa v Mosel, se je hotel izogniti na nekem tesnem ovinku drugemu avtomobilu. Pri tem je odpovedala zavora in avtomobil se je prevrnil v prepad. V globočini kakih 20 m je obvisel. Tri osebe so mrtve. Deset pa težje ali lažje poškodovanih. — Požar v tobačni tovarni. Iz Berlina poročajo: V prostorih tovarne za svalčice We-nesti je izbruhnil te dni požar. 4 delavke so poškodovane. Ogenj je izbruhnil v prostoru za umivanje in toaleto. Domneva se, da so vlile delavke v enega izmed umivalnih aparatov bencin, ki služi za snaženje strojev. Najbrže je hotela ena od delavk pušiti ter je prišla pri tem z užigalico preblizu bencina, ki je vsled tega eksplodiral. Požar tovarne v Budimpešti. V znani tovarni klavirjev in mobilij Andreas Thelc je izbruhnil te dni vsled kratkega stika požar Ko so se vračali delavci "po kosilu na delo, se je valil iz pritličja, kjer se nahajajo delavnice, gost dim. Predno je bilo mogoče alarmirati požarno brambo, se je razširil ogenj tudi že na prvo nadstropje, kjer se nahajajo razstavljalni prostori. Po napornem delu se je posrečilo ognjegascem popoldne ogenj lokalizirati. Vendar pa so bile pri tem uničene vsled ogromne množine vode vse mobilije in klavirji. Materijalna škoda je jako velika. tbupe* čin natere. Te dni j* podvaela Jesenski Jesenski MeMoi velesejm v Pragi 6. do 13. septembra 1925. Središče srednjeevropejske trgovine in industrije Posebna jugoslovenska razstava 50'/0 znižana vožnja na čehoslovaških in jugo. železnicah. 25% znižanja na avstrijskih železnicah. Brezplačni vizum za potovanje na Cehoslovaško. Pojasnila In legitimacije ioje : Čehoslov. konzulat, Ljubljana la (lama Company, Ljubljana. na Dunaju iena nekega železničarja poizkus samomora. Katarina Semmler je skotila v donavski kanal. Neki pasant je skoiil bitu* zanjo in posrečilo se mu je izvleči Sensko n« pol onesveščeno na suho. V veliko aaindenj* vseh prisotnih je imela ženska priveaano iw hrbtu culo, v kateri so našli 17 mesecev starega otroka. Zena je izjavila, da je poizkusila samomor radi družinskih prepirov. — Hotelski tat s številnimi odlikovanji Y Hamburgu se je udejstvoval zadnji teden n»-ki lopov, ki se je upisal v knjigo iujeev kot Pavel Reuter, trgovec iz Ehrenfeld*. Za Sase svojega bivanja v hotelu je izvršil 4 tatvin*, pri čemur je odnesel večinoma dragocenosti velike vrednosti. V enem izmed njegovik j kovčekov so našli več dragocenosti, ki so ns I vsak način ukradene. Med drugim tudi cel* zbirko odlikovanj vseh mogočih irl&v, o4 Macedonije do Grške in Francije. Celo vei papeževih redov je imel. Dalje so našli v njegovih kovčekih tudi očala z roženim robo«, ; — ki jih je očividno rabil za to, da j* i spreminjal svoj eksterjer, — ter zbirko »lomu skega orodja. — Velika poneverba knjigovodje. Ravnatelj akcijske družbe Cohrs & AmmŠ je mazna- j ni! te dni dunajski policiji, da je pobegnil j dne 18. t. m. 39-letni knjigovodja družb* Oskar Brecher, potem ko je poneveril približno 40.000 šilingov. Poneverbo je izvriil na ta način, da je pridržal denar, ki ga Je ia-kasiral za firmo ter uničil korespondenc* nanašajočo se na inkaso. Razven tega ima ! Brecher na vesti tudi več goljufij s žeki. : Brecher je odsedel že preje radi poneverb* S eno leto in pozneje 4 mesece težke jele, kar | akcijski družbi, ko ga je sprejela v slažbe, ; seveda ni bilo znano. j — Kavčuk iz krompirja. Kakor porolajo ia i Berlina, se je posrečilo neki kemični tovarni j'po dolgotrajnih poizkusih prodnelrati ta ‘ krompirja isopren, ki je kakor znano, ena od glavnih sestavin kavčuka. Z dodatkom raznih kemikalij so ustvarili maso, ki je surovemu gumiju popolnoma podobna. Isopren je bil doslej znan samo kot destilacijski produkt. Isopren je oljnata tekočina i zel* nizkim vreliščem. Kakor poročajo i* Berlin^, ima iz krompirja producirani kavčuk vs« lastnosti naravnega surovega gumija. Zatrjuje se, da je celo mnogo bolj elastilen, kakor surovi gumij. Če so se izpolnil* sanj* dolgoletnih kemikov o produkciji umetnega kavčuka, bodo pokazale natančneji* ta ia-črpnejše vesti o novi iznajdbi. — Razporoka Kemal-paše. Kako* nsft ž* poročali, je izzvala po vsem svetu veliko sea-zacijo vest, da se hoče Kemal-paša, diktator turške republike, ločiti od svoje mlad* la lepe soproge Latife Hanume, s katero s« j* šele pred tremi leti poročil. Te dni je pii-nesel angleški list »People« intervj« ■ La-tifo Hunumo. Pri tem intervjuvu j* izjavila Latifa Hanuma, da je njena usoda podob«* usodi Josefine Beauhamais, ki se j* ato»al» razporočiti z Napoleonom. Dejala Je, Aa svojega moža silno ljubi ter, da je storila v s*, kar je bilo v njeni moči, da mu je pripomogla do uresničenja njegovih ambicij. Toda a je« zakon je postal zapreka za njegove aadaljne uspehe. Zato je treba, da se žrtvuje, kakor se je žrtvovala Josefina. Če bo služila taap*-roka njegovi sreči, pristaja Latifa radevolj* nanjo, dasi ne more misliti brea feeleeti v srsu na to, kar je bilo. — Vulkanični srebrni oblaki «ai fcesia-gradom. >Krasnaja Gazeta« poročaj Eadaje dni so opazili na leningradskem observatoriju v Pulkovu nenavaden kosmičen pojav: 1» nebu so se pojavili oblaki, kakršnih v Rusiji doslej še niso nikdar videli. Svetili so *e kakor »rebro. Plavali so v višini 70 #8 80.«0% metrov dočim se nahajajo navadni oblaki t višini 17.000 metrov. Srebrne oblake je bil* a daljnogledi prav dobro videti. Prenefkali s* se precej hitro ter so po' par dnevih popolao-ma izginili. Tega naravnega pojava anano*t doslej ni mogla pojasniti. Strokovnjaki domnevajo, da niso ti oblaki nič drugega, kdt mase vulkanskega prahu, ki jih Je aane«!l veter v višave, če je ta domneva roskik učenjakov utemeljena ali ne, se daae» i* m da ugotoviti. — Kako nabiraj* v sovjetski Rusiji •>>•-aenfe časopisov. V sovjetski Rusiji izhaja sicer precej veliko število časopisoT, vendar pa noben list ne more eksistirati bre* vladne podpore. Da bi temu odpomogll, so prišli številni listi na originalno idejo, kako pomnožiti število abonentov: Obetajo jins ram* nagrade. Tako objavlja te dni moskovska I »Krestzanskaja Gazeta«, da dobi vsakdo, M j pridobi toliko in toliko novih naročnikov, p* i lastni izbiri zimski plašč s kožuhovlnasfo le-: pico, konja, kravo ali pa žepno uro. List ; >Mir Truga« obljubuje onim, ki pridobe *aj-| manje 200 naročnikov za najmanje tri mese-i ce, sledeče nagrade: 1. obleko ali pa 60 mh-j Ijev v gotovini, 2. dobro žepno uro ali pa St i rubljev v gotovini, 3. škornje z galoSaml aM j pa 25 rubljev v gotovini, 4. čevlje e galoša«! i ali pa 20 rubljev v gotovini. Neki drucrl kijevski časopis piše: »Naroči se na naš list. i Razven tega lahko dobiš za 20 kopejk konja, i mlatilni stroj, par dobrih škornjev, kos blaga ali šal.« V primeri s temi nagradami J* — Dva velika požara. V Beogradu je izbruhnil predvčerajšnjim v Hardvrigovi in Princa Djordja ulici velik požar, ki je uničil 50 do 60 trgovin. Ogenj je izbruhnil okrog polnoči v neki pekami ter se je izredno hitro razširil. Šele drugi dan ga je bilo mogoče lokalizirati. Človeških žrtev ni bilo, vendar je materijelna škoda zelo velika. Gašenja se je udeležila poleg ognjegaseev tudi policija in vojaštvo. — V bližini Sarajeva v takozva-nem »Ridičevem gozdu«, je uničil te dni požar okrog 50.000m3 gozda. Kako je požar nastal, še ni ugotovljeno. Najbrže ga je povzročila neprevidnost pastirjev. — Velika avtomobilska nesreča. Ia Jajca poročajo: V pondeljek zjutraj ob pol B. uri se je pripetila med Črno Rijeko in Barovom, nekoliko kilometrov od Jajca, velika avtomobilska nesreča. Poštni avto, v katerem so sedeli poleg šoferja, sprevodnik in trije Nemci, je vozil proti Banjaluki. Nenadoma je zapazil šofer na cesti dva velika kamna, ki sta padla s hriba. Hoteč se kamnom izogniti, je krenil šofer na desno, pri tem pa je zavozil na kup drobnega kamenja, nakar je zdrknil avtomobil s ceste v 18 metrov globok jarek. Eden od potnikov je odletel po srečnem naključju v vodo ter ostal skoro popolnoma nepoškodovan, vsi ostali so težko ranjeni. Kondukter je smrtno poškodovan. Razbil si je lobanjo in zlomil hrbtenico. Tudi materijalna škoda je velika, vrhu tega je padla vsa pošta v vodo, ki jo je odnesla. — Nesreča na morju. Te dni se je vozilo pri Dubrovniku 5 mornarjev in neka 10-let-na deklica v majhni ladji po morju. Nenadoma je nastal hud vihar, ki je zanesel la-dijo daleč na odprto morje. 25 ur pozneje je zagledal ladijo kapitan parobroda »Sud«. Opazivši, da vozi ladjica brez krmarja, je poslal k njej rešilni čoln. Na ladiji so našli samo še 10-letno deklico. Vseh 5 mornarjev je utonilo. — Trda butica. Predvčerajšnjim se je sa- letel voz električne cestne železniee v Zagre- , R.. -.... • r--------- ----- —„—........ s- bu v nekega pasanta, ki je korakal kljub i obljuba nekega drugega lista, ki ebljubuf* varnostnim signalom v misli zatopljen po tračnicah. Voznik ni mogel voza pravočasno ustaviti in voz se je zaletel s tako silo v pa-santovo glavo, da se je razbila svetilka ter je mož zletel v velikem loku na trotoar. Po čudnem naključju je ostal popolnoma nepoškodovan. Pobral je namreč nemudoma kosti svojega rojstva ter zaklieal vozniku, ki je med tem voz ustavil: >Le odpelji! Meni se ni nič zgodilo!« — Skrivnosten umor v Darmstadta. V pondeljek so našli v Darmstadtu v bližini bivše trenske vojašnice truplo umorjene ženske. Glava, roke in noge so bili križem zvezani. Na glavi so bile poškodbe. Okrog vratu je bila privezana vrv. Ženska je bila nedvomno umorjena na kakem dragem kraju ter prenešena v zgodnjih jutmajik arak na mesto, kjer so naili truplo. plemenskega bika in požarno briegalnleo le precej skromna. — Krepka 102 leti stara žfnska. Th int »e je pojavila na polikliniki v Hollovey na Angleškem 102 leti stara ženica, ki je prišla i« svojega stanovanja v bolnišnico peš, da si da operirati noht, ki se ji je bil earasel v meso. Starka pospravlja svojo sobo še da»-danes sama. Tudi vseh šest njenih otrok Je že zdavnaj mrtvih. 102 letna starka pa Je le nopolnoma čvrsta ter čita in šiva bre« ■aolnl-kov. — Evesa slovenskih vojakov te svetavee voine. Va vprašanja sporočamo, da vozi v ie-deljo, 80. t. m. do Otoč iz Ljubljane posebni vlak ob T. eri BO minut zjutraj, tako, in be imel zvezo ■ vsemi vlaki — tildi a vlakost ls Dolenjske. Izkaznice za polovičn* volnje bodo dobili mdeleženei na Brezjah. —■ la he- lodvorth v Ljubljani bodo r »oboto popoida« in v nedeljo ijutraj pri vseh Tlakih reditelji, ki bodo imeli trobojne make. Pri njih bodo dobili »deleženci lahko vsa pojasnila, na nje *aj •• obračajo za svet in vsak naj se »trogo drži njih odredb ter navodil. Prireditev ge vrii ob v«akem vremenu. Na veselo svidenje ■* Brezjah! — Stoloten staref, ki se hoee ieniti. V St. Ani v Kaliforniji živi stoleten starec Ivan Magan, ki «e namerava te dni poročiti « 56-letno ien*ko. To bo njegova šesta žena. Koliko ima otrok, se mož ne spominja natančno, »amo to »e, da je postal zadnjikrat srečni oče, 4o «n* j« bilo 90 let. Pravi, da ni ničesar na »Tet«, kar bi bilo tako lepo, kakor Eakonski •t«a. — Car sirskih kabin v Beogradu. V beo-grajaken »avskem kopališču se je pripetila f* dni Škandalozna scena, katere posledica je bil pretep. Nekega »purgarskega« beograj-Ikega kramarja je gnala ▼ kopališče ljubosumnost. Zdelo se mu je že dalj časa, da im* njegova boljša polovica razmerje z drugim. Prišel j« torej, da bi jo zasačil »in flagranti«. hnel j« srečo. Kmalu se je prismehljala njegova »oproga v družbi nekega mladeniča, (loa s* je skril za grm ter opazoval. Kmalu moral ugotoviti, da je mladenič z njegovo soprogo sumljivo intimen. Ni trajalo dolgo in saljubljeni parček je izginil v neko kabi-■o. Od jeze peneč se je /lezel varani zakonski mož i* svojega skrivališča ter potrkal na vrata kabine. Gospa je odprla ter zagledala na svoje neprijetno iznenadenje svojega ljubega »oproga. Tudi študent je bil precej neprijetno iznenaden. Pa doživel je še nekaj kujšega. Soprog njegove oboževanke ga je stavil na odgovor. Mladenič je reagiral e par predrznimi besedami. Mož, ki se je tresel od jeze, je dvignil palico ter udaril svojega konkurenta s tako silo po glavi, da se je mladenič zgrudil ves krvav na zemljo ter onesvestil. Finale: Prišla je policija, ki je telefonirala po rešilni voz, hudega kramarja in nje-fovo nezvesto soprogo pa odvedla v zapor. — Nasilen Don Juan. 56 letna Rezika Giu-liani je sedela te dni s svojim 65 letnim ljub-ikom Bezkom v neki gostilni v Trstu. Med- Ljubljana. — ttezdn* gibanje dramskega osebja. Ker je materijelni položaj dramskega osobja v banke den. 20, bi. 25; Kom. zadolžnice Kranj-i ske deželne banke den. 20, bi. 25; Celjska po-] sojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 204; Ljub-... „ j Ijanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, Ljubljani skrajno beden in v primeri z osta- j bi 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, limi državnimi gledališči naravnost krivičen, j bi. 100; Prva hrvatska štedionica, Zagreb kar se je pokazalo v vsej nagoti na letošnjem ] den. 910; Kreditni zavod za trgovino in in-kongresu gledaliških igralcev v Beogradu, je t dustrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne stopilo dramsko osobje, o obrambi svojih j tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 90; najprimitivnejših življenskih in umetniških trboveljska premogokopna družba, Ljubljana potreb, v mezdno gibanje. — Vse abiturijente ljubljanske gimnazije VIII. a in VIII. b ter abiturijente realke iz leta 1900, ki stanujejo v Ljubljani ali njeni bližnji okolici, si dovoljujem vabiti na pon-deljek dne 31. avgusta 1.1. ob 19. uri v stekleni salon restavracije glavnega kolodvora, da se domenimo o praznovanju naše 25 letnice mature. Ker bi bilo radi polovične vožnje ob priliki velesejma mnogoterim najlažje, da se obletnica vrši v času velesejma, naj se sestanka sigurno udeleže vsi tovariši, ki stanujejo v Ljubljani. — Okr. glavar Klobčič. Dopisi. Slovenska Bistrica. Čitalniea in Sokol sta priredila v soboto 22. t. m. v hotelu Beograd svojemu v Zagreb odhajajočemu članu lekarnarju Knievvaldu Milanu poslovilni večer, katerega se je udeležilo lepo število njegovih iskrenih prijateljev in prijateljic. Predsedniki vseh kulturnih društev so omenjali zasluge, ki si jih je stekel g. Knievvald kot delaven član. Pevski zbor Čitalnice je zapel odhajajočemu v slovo več mičnih pesmic. — Jernejev sejm se je obnesel letos precej dobro. Cena lepo rejeni živini je za tokrat nekoliko poskočila, ker je bilo več zunanjih kupcev. — Usnjar Anton Marčič je otvoril v svoji novi hiši na Glavnem trgu lepo urejeno prodajalno. Istotako prenese v kratkem svojo obrt klobučar Topolšek v lastno hišo tik trgovca Pinterja. — Obrtnikom in trgovcem v Slov. Bistrici ne gre preslabo, ker si vsak čas eden ali drugi lahko kupi hišo. Zato pa se javnim nameščencem vsled izvanredne draginje jne godi dobro. Odbornik Gumzej torej ni upravičen, da se pri občinskih sejah tem je prišel v gostilno tretji individij, ki je j torej ni upravičen, da se pri oocmsKin sejar Reziko poznal, radi česar je prisedel. Kmalu i jezi na javne nameščence. Ali je to znak nje nato se je Bezek za hip odstranil. To priliko ) gove nove politične preorientacije. je izkoristil prišlec ter si dovolil napram Re- ; " — niki prevelike intimnosti. Rezika je bila huda ter je don Juana grdo ozmerjala. To je zopet njega ujezilo, ™to jojepograbil, nesel . LJUBLJANSKA BORZA, k vratom in vrgel na cesto. Rezika je padla tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. ! 26. avgusta 19‘_t>. Na rešilni postaji so rekli, da bo trajalo Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 4»set tednov, predno bo ozdravila. 1921 den. 76; Zastavni listi Kranjske deželne bi. 340; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 112; »Stavbna družba«, d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180. Blago: Bukove deske, od 2 m dolž. naprej, 25 mm, od 12—30 cm šir., fco meja den. 530; jelove deske, monte, 20 mm in 25 mm, inedia 25 cm, 400 m\ fco meja bi. 510; testom, 4— 10, monte, fob Sušak den. 555; bukova drva, suha, fco Podbrdo, 20 vag. den. 21, bi. 21; pšenica domača, fco Ljubljana den. 275; otrobi pšen., fco Postojna trans. bi. 200; oves slav., par. Ljubljana bi. 185; laneno seme, fco Ljubljana den. 545; riž italijanski, gl. vzorca, fco Postojna trans. bi. 516. BORZE. — Zagreb, dne 26. avgusta. Devize: Nevv-vork ček 55.6—56.2, London izplačilo 271.1— 273.1, Pariz 261.5—265.5, Praga 164.9—166.9, Curih 1081.5—1089.5, Amsterdam (zaključek 226.5), Dunaj 782.5—792.5, Berlin 1327— 1337. — Curih, dne 26. avgusta. Beograd 9.225, Newyork 516, London 25.07, Pariz 24.18, Milan 19.30, Berlin 1.228, Dunaj 72.65, Bukarešta 2.60, Varšava 87.50, Budimpešta 0.007255, Sofija 375. X Prodaja premoga. Državni premogovnik v Skalah proda dne 3. septembra t. 1. ob 11. uri na javni dražbi 50 desettonskih vagonov premoga. X Poset Lwowskega velesejma. Večje število zastopnikov zagrebških gospodarskih krogov se udeleži letošnjega velesejma v Lvvovu, ki se otvori 5. septembra t. 1. Zastopniki bodo prisostvovali tudi konferenci poljskih in češkoslovaških zbornic, ki se bo vršila v Lwovu najbrže 7. septembra. Obiskalo se bo pri tej priliki nekatere večje industrijske centre Poljske. Celo potovanje bo trajalo približno 10 do 12 dni. Zastopstvo odpotuje iz Zagreba dne 3. septembra. Želeti bi bilo z ozirom na veliko važnost razvoja gospodarskih odnošajev med Poljsko in našo državo, da se potovanja udeležijo tudi gospodarski krogi Slovenije. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo Zbornici za trgovino, obrt in induntrijo najkasneje do sobote »poldne. Pustolovec Strasnov nadaljuje. »To pa danes ni mogoče, kajti Reieig j* danes na svojem posestvu v Kisunyonu. C* pa ravno želite, se lahko peljeva tja. Kupit sem štiri krasne vrance, poskusiva jih.« »Ej, ej, ljubi škofijček, Ti imaš denar, da »i kupuješ konje«, sem si mislil, »Ti boi plačal! . . .« »To je prav lepo«, sem odvrnil. »Dajte g« telefonično obvestiti, da sem tu ter da ga želim popoldne obiskati.« Škof je odklonil: >Ne, pustiva to za jutri. Imam svoje vrroke zato.« Nato sva govorila o vsakovrstnih stvareh. Vprašal me je, kaj je na Dunaju novega, o čemur sem bil jako dobro informiran. Kljub vsemu pa sem opazil, da se je skrivala u škofovo gostoljubnostjo radovednost, zakaj sem prav za prav prišel. Končno me je vprašal nenadoma brez vsakega uvoda: »Dragi gospod ministerijalni svetnik, kaj pomeni prav za prav Vaš obisk?« »Torej, ker Vam moram končno prej aH slej povedati, nočem Vaše radovednosti ve* mučiti. Hočejo Vas napraviti za velikove-raždinskega škofa.« Škof je kar okamenel. Neprikrit strah s« je slikal v njegovih potezah. »Mene? Toda, kako pa?« »O tem, kako, me ne smete popraSevati, tega sam ne vem. Toda res je, dragi škof. Ampak novica Vas ni prav nič razveselila, kakor vidim?« Odkrito priznam, da me je spravilo oči-vidno škofovo razočaranje v precejšno zadrego. Zdelo se je, da ga ni prav nič veselilo postati velikovaraždinski škof in kardinal. To je moralo imeti svoj vzrok in ta vr.rok sem hotel izvedeti. »No, da«, mi je odgovoril v zadregi, »to bi bila pač velika čast, zakaj med velikova-raždinskim in tukajšnjim Škofom je precejšnja razlika, toda po pravici povedano: meni ugaja bolj tu. Tu sem rojen in zadovoljen sem s tem, kar ie. Ne bi šel rad v Veliki Varaždin.« »Tako«, sem si mislil, »Ti ne bi šel rad v Veliki Varaždin? Pa dobro. Za Strasnova j« egalno. Ce hočeš iti, plačaš, da greš, če pa nočeš iti, plačaš, da ostaneš.- Izdajatelj in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur«, Ljubljana yr-rj% V oklopnjaku okoli sveta. Spisal Robert K raft. Prav tako jim ne koristi, ko pritiskajo oči na li-»ice, mislijo še celo, da so te od znotraj zaprte s ploščami, kar seveda ni res. »Da je mogoče ta avto popolnoma zapreti, to vem, a infamno je, da je bil zaprt prav tedaj, ko so umrli. Pa vseeno! Kaj niso to morda le steklena okna, ki iz-gledajo le od zunaj neprozorna?« Torej ta fizikalni zakon pozna tudi Italijan in ima tudi sredstvo, da takoj napravi poizkus — iz žepa potegne svetilko... Pravočasno opozori Georg in pravočasno zapro za-klopnice, najprej one, proti katerim drži Italijan svetilko. Sedaj seveda ne vidi Italijan za okencem nič drugega kot zaklopnico in to pri vseh po vrsti. »Prokleto! Tudi vse line so zaprli. Toda saj je vseeno, če so mrliči not ali ne, glavno je, da imam avtomobil, v njem tako nimamo nič iskati in tudi Vau-lit-»ana ne bom čakal. Ce je zunaj in pri življenju, naj pride ea nami. Naprej, naprežitek Previdno odpro zopet linice. Italijan je svetilko »pravil; in sedaj vidijo kako pritrdijo Mongolci dolge usnjene jermene na vzdolbinab, ki jih ima avto tupa-tom in tako vprežejo konje. Potem zopet zajahajo. Konji, ki so bili vajeni vleči že v karavanah, potegnejo in * lahkoto spravijo avtomobil v vožnjo. Šestnajst konj vleče tako voz, eden, vodnik je gotovo Simalki, Italijan pa jezdi poleg. (68) Živi mrtveci v avtomobilu so izvedeli precej. Mon- ■ golči so bili popolnoma pripravljeni odvesti najdeni avto s svojimi konji. In Italijanu ni bilo na tem, da bi prišel v avtovo notranjost, zadostovalo mu je, da ga je lahko vedel s seboj. Torej ni bil on pravi povzročitelj nameravanega zastrupljenja, delal je po nalogu nekoga, kateremu je moral prof! plačilu privesti avtomobil. Kdo je torej pravi povzročitelj? To je bilo treba pričakati, to bodo izvedeli le, če se puste mirno vleči. Imena tega moža niso slišali, pravtako niso govorili nikdar o cilju vožnje. Molče se pomika karavana po pesku in tako tudi ostane. Čez dve uri dajo konjem jesti sena in piti iz mehurjev. Zopet čez tri ure se izpremene peščena tla v stepo; pridejo do vodnjaka, kjer zopet nekoliko počivajo. Potem krenejo v popolnoma novo smer, ki jo določi šimalki. Morali so poiskati vedno vodnjake ali studence in tako so potovali semintja do večera in so prenočili ob vodnjaku. Konji so našli dovolj krme, jezdeci pa so se zadovoljili s kosom suhega mesa in kosom kamelinega sira, in tako bo zadostovalo to, kar so imeli s seboj v vrečici za dva tedna. »Obljublja se nam dolga vožnja s to konjsko vprego,« meni Georg. »Naj bo,« meni Leonor. »Časa imamo dovolj, in jaz ' moram na vsak način izvedeti, komu bodo slednjič oddali naš avto.« In še šest dni je trpela ta vožnja s konji preko mongolske puščave! Vedno semintja, od vodnjaka do • vodnjaka. Avtomobilovim prebivalcem, ki so bili kot živi mrliči v rakvi, je bila vožnja peklensko dolgočasna. Napetost pa je bila vedno večja in večja, kje da končajo vožnjo. _____ Omeniti je treba, da niso trpeli pomanjkanja zraka, čeprav so bili popolnoma zaprti. Za take situacije je pač poskrbel iznajditelj avta. Voz je imel ria spodnji strani zračne luknjice, skozi katere je uhajala ogljikova kislina in prihajal kisik, zakaj zrak sam skrbi, da ostane razmerje med dušikom m kisi om vedno isto. Zid iz opeke ni neprodiren, v zaprto sobo, kjer so ljudje, ki porabljajo kisik, prihaja skozi steno dosti več kisika kakor dušika. Če bi tega ne bilo, bi ne mogli izdržati v zaprli sobi niti eno uro. Dovod svežega zraka so lahko tudi povečali, da so ga vsrkavali s cevjo. Pri tem so rabili stroj, ki pa je tako tiho deloval, da ga oni zunaj niti slišali niso. Da, nekoč so delovali vsi stroji, voz je sam tekel, a Mongolci niso opazili ničesar. Od časa do časa so vozili po peščenih tleh, kjrr so se konji silno mučili, da so spravili voz naprej. Da bi jim pomagali s tem, da razširijo kolesa, tega niso smeli storiti. Leonor in Adam pa sta se pogovorila, in pognali so stroj, da so se kolesa vsaj nekoliko vrtila; že to je bilo konjem v veliko pomoč in Mongolci niso zapazili sile, ki jo je dajal avto sam, tudi tedaj ne, ko je bila pokrajina hribovita in je zopet deloval stroj. Na ta način so prišli hitreje naprej; gonjači bi bili sicer gotovo iskali kraje, kjer bi konji lažje vlekli težak voz; s tem pa bi bili izgubili mnogo časa. (Dalje prih.) i MALI OGLASI mm oglasom 4« » b»Md Dim Sr—, mk» aadaijna be«e«U Stare jute BjlllU ! JIUI 6 , . , 1 od manufakture ali volne kupuje v odda tocilnico na prostoru, kjer bo. ygaki množjnj skladišče Konopjuta prirejena dne 6. septembra razstava plemenske živine in konj. Ponudbe na Urad Velesejma v Ljubljani. Pisarniška moč e dvoletno prakso iSSe mesta, najraje na deželi. Ponudbe prosi na upravo Usta pod. »Dobra moč«. Išče~se~ ta 1. september stanovanje v Ljubljani, obstoječe iz kuhinje in sobe. — Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanje«. d. d., Ljubljana, Gosposvetska c. 2. Gramofon dobro ohranjen, se po ceni proda. Naslov pove uprava. Poročila bi se rada gospodična, trgovsko naobražena, z mladim inteligentnim gospodom v starosti 30 let z nekoliko premoženjem, ki bi služilo v razširjenje trgovine. Tajnost zajamčena. Le resne ponudbe. Dopise le s sliko je vposla-ti na upravo »Narodnega Dnevnika« pod šifro »Sreča«. „Opeka“ prvovrstne zidake priporoča opekarna ;iEM0MU“ D, D. v Ljubljani — Tovarna na Vižu (Brdo) — Pisarna v Pražakovi ulici 3, prtličje. lile in širile. Daaaaaoaaaaan Cenjenim oblinstvu vljudno naznanjam, da bom imel z jj 29. septembrom naprej tudi Q popoldan vsakovrstne sveže q - - peciva. - - 0 Pekarna D D P v trgovska agentura Ljubljana/'Gosposvetska c. 2^5 J S si dovoljuje lem potom p. n. interesente: najvljudneje obvestiti, da zastopa sledeče tvrdke: ^ J RONOP1UTA D. D. promet konopnenih in jutastih izdelkov, centrala Zagreb, skladišče za Slovenijo Ljubljana, Gc^pOsvejska c.JŽ. ■ ■ ■ ■ ■ ni SIMON SEMLER, Pilzen tovarna galanterijskih izdelkov (vlas-^ nice, knoflice, pletilke, risalni žebljički itd.) ^ sUddeutsche schmirgelwebke a. g. Memmingen, Bayern tovarna smirkovega blaga, tako na platnu kakor B na papirju in vseh vrst gladil za čevljarsko in mizarsko industrijo. ^ Tovarna nogavic .KLJUČ". 'i ■ Za žasa velesejma paviljon „E“ koje 12,14,16. S Q Dunajska cesta št. 5. D aeiataeaaneaeaaaean HAHAMO umetn« gnojilo « tvetttea te taborno učinkovito sredstvo, katero omogoči rastlini do lifedso Mnega razvoja In vzbudi v cvetu mnogo Intenzivnejšo nianso barve. &*na zavojčku Din 3'—. Razpošilja društvo! ^VRTNARSKA SOtA" V KRANJU. StolM salo««: H*r«n&itsky. KorsUa, Adria, Bajc, UrbanIS, Kan«.