Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 16. avgusta 2018 - Leto XXVIII, št. 33 stran 2 »T a k š o m u z i k o b i p o s l ü š o c e j l o n a u č « JAKOB SOKLIČ – PRVI SLOVENSKI MUZEALEC stran 3 Goslar z düšov in tejlom stran 4 Mir je več vrejden stran 8 2 Prašnata goslarska scena Leto je, vrauče je, človek si nika drugo ne želej, samo nin pri vodej biti pa dobro mrzlo vodau (moški pivo) piti. Zavolo toga je po varašaj ali vasnicaj programov tö menje, če pa so, lidi tak trbej s štrikom loviti, naj pridejo na nji. Vej pa kak v Porabji pravimo, v takšom vremeni dober gazda ranč svojoga pisa vö iz iže ne pošle ... Istina, ka tau bole za mraz pravijo, dapa pomalek se navčimo, ka je ica üša kak mraz, proti steromi se leko branimo. Poletni programi so zavolo ice bola na večer, kak je bilau tau že dvakrat v organizaciji Slovenske zveze, gda je zvala na Poletne glasbene večere v restavracijo Lipa. Dobra muzika pa dobro gesti, tau so ponujali poletni glasbeni večeri. Najprva so špilali hrvaški goslarge iz Petrovoga sela, drugopaut pa Prekmurci, ansambel Prašnati. Na žalost je v Porabji gratala goslarska scena tüdi prašnata. Ka s tejm mislim? Na žalost nikšoga domanjoga ansambla nemamo več, steri bi leko igro na taši večeraj ali veselicaj. Gde so že tisti časi, gda je po naši vasnicaj bilau več band, stere so špilale slovenske pesmi, brezi steri nej bilau gostüvanja, silvestrovanja ali nauvoga leta. Najbola irašnja banda je bila Makoš banda iz Sakalauvec, pa če rejsan so tau nej bili vövčeni muzikantje, so znali dobro razpoloženje (hangulat) napraviti, vej pa njim se je nej vnaužalo špilati dva dneva pa dvej noči, če je trbelo, so splejzdili gor na kakšno oslico ali strejo, če je trbelo, so mašejrali pa gostüvanjčare vküper sprvajali … Špilali so volcere pa polke, dapa – če je trbelo – modernejšo muziko tö za mlade. Bili so pravi ljudski (népzenészek) goslarge. Eške bole irašnji ansambel je emo Laci Korpič, steri je včeni muzikant bijo, ranč tak njegvi podje tö. Istina, ka so oni po veselicaj menje igrali, več so pa napravili za gordržanje porabske glasbene erbije. Z ženskami vred so igrali pa spejvali domanje, porabske naute, stere je dojzamerko Laci Korpič. Njega pa njegvo bando so trno radi poslüšali v Sloveniji – najbole v Prekmurji – tö. Škoda, ka sta badva ansambla tak enjala delati, ka je nej bilau takši, steri bi njino delo tadale pelali. Eške vekša škoda, ka se v Porabji nej najšlo (se ne najde) 5-6 mladi lidi, steri bi za svojo »poslanstvo« meli, ka bi špilali porabske ljudske pesmi, s tejm bi pomagali, ka bi gorostale. Vej pa zdaj že precej mladi ojdi v glasbeno šaulo, tak samo vola mora biti. Takšna vola pa navdušenost (lelkesedés), kak smo tau vidli pri gradiščansko hrvaškom ansambli Koprive, steri znajo ceniti tisto, ka je njino, vejo, ka do z domanjimi nautami bole uspešni (sikeresek), kak če bi se steli pokazati na pop-rock sceni, gde je dosti vekša konkurenca. Se pravi, trbej praj zbrisati z domanji kot (not), tej je dosti pri Lacini Korpiči, dapa zapisane so v zvezkaj Füčkaj, füčkaj, fantiček moj ... Franceka pa Dušana Mukiča tö. Marijana Sukič »Takšo muziko bi poslüšo cejlo nauč« 10. avgustuša večer se je v restavraciji Lipa pripravo bale), Boštjan Rous (saksofon, klarinet, glas), Boštjan stavi, malo džezovsko, malo melanholično. Človek - če bi oči zapro – bi leko daubo občutek, ka je v kakšoj kavarni na začetki prejšnjoga stoletja v Budimpešti, na Dunaji ali v Zagrabi … samo saga po kafeji pa dobrom pokaraji je falila. Namesto toga je restavracijo pa teraso preplavo vonj po žari, vej so si Prašnati v Monoštri. Z leve: Boštjan Baša (harmonika), Andi Sobočan (cimbale), Toni Došen pa gostje med (bobni), Luka Ščavničar (kontrabas) pa Boštjan Rous (saksofon, klarinet, glas) p o s l u š a nj o m glasbeni večer z ansamblom Baša (harmonika), Luka muzike prinesli kaj za gesti Prašnati iz Prekmurja, vcüj Ščavničar (kontrabas) pa tö. In tau med poslüšanjom so pa küjari restavracije Toni Došen (bobni). Špilali dobre muzike, vej so pa muzikanti špilali pa spejvali ob znani slovenski melodij, hrvaške, rusuške pa angleške tö. Malo ovak, kak smo nji bili navajeni, malo po svoje, vej so njim pa nenavadni inštrumenti (cimbale pa bajs) dali posebni zvok. Andi Sobočan, steri špila na cimbale, pravi, ka se »s cimbalami vse zvrsti glasbe leko igra, nej samo etno ali ljudska glasba«, pa tau je na varaškom nastopi pokaEn tau poslušalcov v restavraciji Lipa zo tö. Pri prekmurski bandaj je biu največkrat klariponüjali gesti z žara pa kaj net vcuj, Prašnati majo domanjoga tö. saksofon, steri davle Vendrik je kriva bila velka njinoj muziki neobičavročina tö, dapa lüstvo se jen zvok. je bole pomali zbiralo pa Na te večer so dali linajveč si je sedlo na terasi, dam muziko, stero vsi kakoli je v restavraciji delala poznajo, dapa rejdki go klima. Dapa tau nej baja, vej špilajo, kak je pravo sakpa organizator – Slovenska sofonist pa pevec Bošzveza – je tau tak mislo tö, tjan Rous, pesmi, stere pripravo je sproščeni večer z nika povejo pa s tem glasbennimi pa kulinaričnidajo nika poslušalcom. mi užitki. Kak je pravo eden od Za glasbene užitke je poobiskovalcov, on bi skrbelo pet mužikašov iz takšo muziko poslüšo Ranč na te den je svetila svoj rojstni den naša Prekmurja, steri so že prva cejlo nauč. kolegica Silva Eöry, steroj je ansambel ejkstra tö špilali v razni ansamblaj, zašpilo pesem zdaj so pa vküper staupili Marijana Sukič pod ménjom Prašnati. Tau so stare pesmi (dapa nej prašFoto: Silva Eöry in L.R. so bili Andi Sobočan (cim- nate) v nej vsakdanešnjoj seHorváth Porabje, 16. avgusta 2018 3 JAKOB SOKLIČ – PRVI SLOVENSKI MUZEALEC V Sloveniji skrbi v današnjem času za nacionalno premično kulturno dediščino precej muzejev in galerij, povezanih v muzejsko mrežo. Sama tradicija slovenskega muzejstva sega že v leto 1821, ko je bil ustanovljen Kranjski deželni muzej v Ljubljani. To je bila prva ustanova, ki se je iz prvotnega, izrazito regionalnega muzeja z leti razvila v osrednjo muzejsko ustanovo na Slovenskem. Že ob koncu 19. stoletja so se ljubljanskemu pridružili še nekateri muzeji: leta 1882 v Celju, leta 1893 v Kamniku in na Ptuju, nato še v Mariboru in drugod. Potem so ves čas nastajale muzejske hiše z enotnim poslanstvom: zavarovati kulturno dediščino Slovencev. Današnja mreža muzejev, galerij in zbirk je odsev zgodovinskega razvoja Slovencev, naravnih in demografskih okoliščin, še posebej pa potreb majhnega naroda, da skrbno varuje in prepričljivo posreduje pričevanja o svoji identiteti in samoniklosti. Ljudje na svojih potovanjih, izobraževanjih in raziskovanjih večkrat radi obiščemo muzeje, galerije ali muzejske zbirke. Gotovo je že vsak od nas kdaj namenil svojo pozornost drugačnemu načinu postavitve predmetov; nekaterim so bliže manjše galerije, drugim celo muzeji na prostem. Zgodi se tudi, da se med razstavljenim srečamo z zbirko, ki je morda prav zaradi svoje »drugačnosti« vredna naše posebne pozornosti. Zato večkrat naredijo na nas poseben vtis t. i. osebne muzejske zbirke, ki poleg dragocenih predmetov nekje v srži hranijo samo zbiralčevo dušo in njegovo osebno ljubezen do umetnosti. Eden izmed zelo cenjenih slovenskih zbirateljev je bil Jakob Soklič, pomembna osebnost polpretekle zgodovine mesta Slovenj Gradec. Bil je mestni duhovnik, slovel je kot vnet raziskovalec slovenjgraške preteklosti; bil je estet in zaslužen kulturni delavec, ljubiteljski umetnostni zgodovinar in zbiralec starin. Jakob Soklič se je rodil leta 1893 na Bledu, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Maturiral je na B.Jakac, Portret Jakoba Sokliča Škofijski gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano, nakar se je odločil za študij bogoslovja v Gorici. Leta 1917 je bil v Ljubljani posvečen v duhovnika, svoje prvo delovno mesto pa je nastopil v Hrušici pri Podgradu v Istri. Od leta 1922 so ga premeščali v različne župnije na Slovenskem in celo v Trst. Ko je pristal pri Sv. Vidu v Halozah pri Ptuju, je v njem dokončno vzplamtela umetniška žilica. Sakralna zbirka Tam je začel zbirati starine, in to je hkrati pomenilo začetek njegove osebne muzejske zbirke. Nadaljnja zbirateljska strast je namreč vidno zaznamovala njegovo življenje. V tem kraju, kjer je bival pet let, je ustanovil posojilnico in hranilnico, pomagal je kmetom pri pomembnih rešitvah in sezidal kulturni dom Antona M. Slomška. Leta 1933 je bil Soklič premeščen v Slovenj Gradec za župnika. V mestu je bil izjemno spoštovan, cenjen in velika avtoriteta. Župnišče je takrat postalo nekakšno kulturno središče mesta, saj kraj sicer ni imel primernih prostorov za kulturne dogodke. Tu so se zbirali nastopajoči na Večerih slovenske besede, delegacije ob političnih obiskih ali zborovanjih ter gostje ob domačih in cerkvenih proslavah. Prav zaradi želje po pravem kulturnem prostoru se je Soklič lotil prezidave palače Okrajne hranilnice, hiše iz 13. stoletja, in tako so krajani dobili prvo dvorano. Leta 1941 je prav tako kupil hišo v mestu za prosvetno društvo in v njej so zgradili predavalnico, dvorano in knjižnico. Bil je namreč vnet kulturni animator, živahno je sodeloval v življenju mesta, bil je častni predsednik številnih združenj in društev, ki je Slovenjgradčanom vcepljal spoštovanje do duhovnih vrednot in bogate kulturne dediščine. Tesno je bil povezan predvsem s prijateljem Francem Ksaverjem Meškom, župnikom na Selah in dekanom starotrške dekanije. Leta 1937 je Jakob Soklič v slovenjgraškem župnišču prvič razstavil za javnost svojo zbirko starin. Predmete je imel v štirih sobah v župnišču, kjer je stanoval, iz vseh zgodovinskih obdobij s številnih koncev sveta. Mnogokrat so mu posamezne najdbe prinašali tudi okoliški ljudje, ki so vedeli za njegovo dejavnost. V smislu t. i. zakladne sobe je zbirko uredil in s predmeti zapolnil stene od tal do stropa. Štela je okoli 1600 raznovrstnih muzealij: poleg zgodovinskih, arheoloških in etnoloških predmetov ter kosov starega orožja je razstavil največ umetniških del in izdelkov umetnostne obrti. Prav tako je zbiral dela starejših likovnih mojstrov: Janeza Straussa, Janeza Mersija, Nikolausa Knüpferja, Oskarja von Pistorja in dela sodobnikov: Lojzeta Šušmelja, Franca Goloba, Mihe Maleša, Frana Miheliča, Lojzeta Spacala, Jožeta Tisnikarja, Karla Pečka, Božidarja Jakca, Lajčija Pandurja, Zorana Mušiča, Tince Stegovec, Jana Oltjena, Luigija Kasimirja in drugih. Prav posebno mesto je namenil gradivu v spomin na skladatelja Huga Wol- izločili. Preostali pa so v novi, fa. Kot zaokroženo enoto pa je precej prostornejši postavitvi, predstavil spominsko sobo Fran- ki zavzema večino muzejskih cu Ksaverju Mešku, s pisateljevim razstavnih površin, razstavljeni obsežnim fondom. Kasneje se je po sklopih. Eden od njih zajema vsa omenjena zbirka preimeno- tudi Sokličevo knjižnico, ki so jo vala v Sokličev muzej. uredili v posebni sobi. Obsega več Leta 1941 so Jakoba Sokliča za tri kot 6.000 knjižničnih enot premesece aretirali in zaprli, nato pa izgnali na Hrvaško. Od tam je pribežal v samostan Stična, kjer je začasno vodil nastanjene begunske duhovnike. Ko je dobil prepustnico za Etnološka zbirka Ljubljano, se je vpisal na Filozofsko fakulteto, smer umetnostna zgo- težno verske literature, nekaj pa dovina, in obiskoval predavanja je tudi umetnostnozgodovinske pri profesorjih Francetu Stelétu, strokovne literature. Najstarejše Francetu Mesesnelu in Vojeslavu svetopisemske izdaje so stare več Moletu. Nato so mu Italijani po- kot 400 let, nekateri predmeti iz novno vzeli prepustnico in tako Sokličeve zbirke pa so edinstveni je študiral umetnostno zgodovi- celo v evropskem merilu. no sam v Stični, kjer mu je bila Znani umetniki so Sokliču pona voljo bogata knjižnica. Leta darili in posvetili veliko svojih 1945 se je vrnil na svojo župnijo del, marsikateremu je bil tudi v Slovenj Gradec in postal dekan. mecen. »Predragemu prijatelju Poleg skrbi za to župnijo ter na- kanoniku Jakobu Sokliču v glodaljnje življenje za umetnost in bokem spoštovanju, Božidar Jakulturo se je posvečal še drugim kac,« je zapisano na eni od Jakčežupnijam v dekaniji. Umrl je leta vih slik. Sokliča je Jakac večkrat 1972 v slovenjgraški bolnišnici, v 80. letu starosti. Leta 2013 so bili zakladi iz Sokličevega duhovniškega stanovanja v mestnem župnišču restavrirani in v novi postavitvi preseljeni na Spominska soba Huga Wolfa ogled v Koroški pokrajinski muzej v Slovenj portretiral, drobnega župnika z Gradcu. Direktorica tega muzeja izrazitim nosom pa so upodabBrigita Rajšter je dejala, da Ja- ljali tudi drugi znani slikarji in koba Sokliča cenimo kot prvega kiparji. Ljudje, ki so doživeli Somuzealca. Za predmete so tokrat kličevo vodstvo po njegovem še prvič ustrezno poskrbeli, jih raz- »tedanjem muzeju« v župniji, vrstili in restavrirali, tako da so kjer je stanoval, pa vedo povedati, zasijali v povsem novi podobi. da je bilo njemu to »pastoralno« Ker je Soklič zbiral nenačrtno in umetniško opravilo neke vrste skoraj vse – med že prej našteti- dragoceno bogoslužje. mi tudi predmete iz Japonske, (Slika na prvi strani: Sokličeva Kitajske, Afrike, Egipta itd. –, so knjižnica.) nekaj predmetov brez vrednosti Mojca Polona Vaupotič Porabje, 16. avgusta 2018 4 Prekmurec Igor Lalovič PREKMURJE Rabona in Maček Rabona. Ne vem, če ste že gda čüli tau rejč. Od preminaučoga kedna jo v Prekmurji vsi poznamo. Tau je ena takša fotbalska vragolija, stero je 1957. leta prvo paut notpokazo erični brazilski nogometaš Pele. V tretjom kraugi prve slovenske nogometne lige se je na stadioni Fazanerija pri vodstvi domanje ekipe s 4:1 Nino Kouter znajšo sam pred domžalskim golmanom Dejanom Milićon. Tak je zapleso pred njim, ka je Milić nej znau gé je. Pri raboni dé za strel, gda fotbaler labdo zadene z nogauv, s šterov je z zadnje strani prekrižo stoječo nogau. (Če vam je tau nej najbole jasno, je najbaukše, če si Kouterov gol poglednete na interneti, tak kak je tau napravilo že več milijonov ljubitelov fotbala po cejlom svejti). Rabona gor ali dol. Če do soboški čarno-beli ške naprej tak batrivno in dobro špilali, kak so v prvi trej kraugaj, nega bojazni, ka kak novinec nej bi ostali v najboukši slovenski nogometni ligi. Nej je samo nogomet biu tisti, o sterom se je dosta gučalo v zadnjom cajti. Velki športni uspeh se je v Leobersdorfi v Avstriji, gé je bilou evropsko prvenstvo v strejlanji na leteče tarče (trap), pršiko Boštjani Mački iz Bodonec, člani Strelskega društva Štefan Kovač – trap iz Murske Sobote. Po tistom, ka je biu že v kvalifikacijaj najbaukši (samo enoga od 125 glinastih goloubov je nej zavado), je biu tüdi v finali za dva golouba boukši od Rovata Antona Glasnovića, tretji pa je biu Čeh Jurij Laptak. »Sigurno je tau moj najvekši uspeh v karieri. Brodim, ka se sedmo mesto na letnih olimpijskih igraj v Londoni najbole ceni, ali biti evropski prvak don dosta vala,« je povedo Boštjan Maček. Silva Eöry Goslar z düšov in tejlom Prekmurec Igor Lalovič je goslar z düšov in tejlom. Že te, gda je odo v osnovno šaulo, je z bratoma Robijom in Borivojom (steroga vsi bole poznajo po imeni Braco) na noge postavo glasbeno skupino: »V tistom cajti, ges sam te biu star 12 let, brata pa vsakši po leto menje, smo že meli prvi malo bole resen nastop in tau na turistični kmetiji Tremlovih v Bokračaj. Gospaud Miška Tremel je gnauk meseca avgusta prišo k našomi oči na obisk, ka njemi plača za delo, steroga je v njegovi goricaj opravo kak bagerist. Mi trgé bratje smo glij te doma vadili, in gda nas je on čüu, je pravo, ka mo mi pri njem za staro leto špilali. Mi smo brodili, ka se on špajsa, samo nej je bilou tak. Na staro leto, ob šesti vöri zadvečerka, je prišo po nas. Prva smo nej steli titi, te pa nam je drügo nej ostalo, kak ka instrumente vzememo in demo z njim.« Čiglij so te koncerti. Ške zdaj mam neka kejpov, na sterij se vidi, kak smo špilali pred zidino soboškoga srednejšolskoga centra. bobnar Robert Grah (zanimivo, ka je on gnesden direktor Pomurske gospodarske zbornice), po tistom, ka je on šau študerat, Igor Lalovič – inda in gnes Spomnim se ške ene zanimive anekdote s toga cajta. Te so vse bande mele velke lesene kište, v stere so instrumente in drügo opremo davali goslarge. Te je bilou moderno, ka si z bejlo farbo napiso ime. Mi smo kište dali enomi našemi molari, on pa je nej tak napiso, kak bi trbelo, liki Real pa ga je 1988. leta kak bobnar vöminiu Borut Kazar. »Po tistom, ka sam prišo domau od sodakov in sam začno tüdi študerati, smo meli iz leta v leto več nastopov. Nejsmo špilali samo doma, liki tüdi v Avstriji in Nemčiji,« pripovejda Lalovič in raztolmači, ka so leta 1993 gorvzeli ploščo in kaseto z naslovom Dan kot prejšnjih sto, stero je vödala Založba kaset in plošč RTV Slovenija: »Tau se je zgodilo po tistom, ka smo v oddaji njihova drüga plošča z naslovom Objemi me: »Leta 1995 smo meli trno dosta nastopov, če se dobro spaumnim, meseca decembra celau petdeset. Nejsmo samo svoje pesmi špilali, liki tüdi drüge slovenske in rovaške zabavne pa ške vse svetovne hite. Avgusta 1997 smo zadnjič vküper špilali. Tau je bilo v Velkoj Polani, na poletnon festivali, gda smo bili na odri vküper z Alenom Islamovićem, članon erične jugoslavske rock skupine Bijelo dugme. Uradno smo nikdar nej razpadnoli, ške furt se z goslari srečavlemo, nej samo z bratoma, tüdi z drugimi.« Braco se gnesden več ne spravla z muziko, Robi nastopa kak član soboških velkih goslarov, najbole aktiven pa je Igor: »Po leti 2000 sam šest let nastopo z mariborsko skupino Mlada pot. Njihov basist Mitja Fras me je nagučo, ka sam šau k njim špilat. Tau so bili kratki špili, med kednom, nej za vikend, tak do ene vöre vnoči, nej do za zrankoma kak prva.« Zadnja leta naš sogovornik špila pri bandaj Špirit in Sončna uprava, pauleg toga je Čiglij že neka cajta ne špilajo vküper, so ške furt pajdaši (od leve): Igor in Robert Lalovič, Robert Grah in Braco Lalovič že vsi odili v glasbeno šaulo, so dosta pesmi nej znali zaigrati, samo kakših petnajst, največ narodnozabavnih, neka rovaških in slovenskih pop, pa tüdi prekmurskih ljudskih pesmi. Prva njihova skupina se je zvala Sigma band, gda sta se bratom Lalovič na vajaj in nastopaj večkrat pridrüžila kitarist Bela Šiftar in Jože Činč, steri je špilo orgle. »Gda sam odo v prvi razred srednje šaule, smo si te dali ime Royal Flash. Te so popularni bili srednješolski Flash,« s smejom na lampaj pove Igor Lalovič. Skupina Royal Flash, stera je nastaupala od 1984. do 1997. leta, je bila trno popularna, nej samo v domanjom Prekmurji: »Na začetki smo radi špilali rock muziko, samo te je tak prišlo, ka smo bole pop začnili špilati, pa tüdi evergrine. Ges sam špilo orgle in fude pa popejvo, Braco je špilo na kitaro in klarinet, Robi pa trobento in baskitaro.« Vmes se je trem bratom pridrüžo ške Bratje Lalovič in njihov bobnar (stogi na sredi) Borut Kazar Zvezdni prah na nacionalni televiziji gvinili s pesmijo Rad te imam. Kak zmagovalcom so nam dali priliko, ka vödamo tau ploščo. Pri njoj nam je pomagalo dosta eričnih slovenskih glasbenikov, kak so na primer Tadej Hrušovar, Dušan Velkavrh in Mojmir Sepe.« Leta 1994 je vöprišla ške Porabje, 16. avgusta 2018 lani šau ške pomagat goslarom, steri špilajo blues v bandi Valter ego, v Avstriji pa sodelüvle ške s skupino Band for you. (Slika na prvi strani: Royal Flash - nastop pred soboško srednjo šaulo.) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Igorja Laloviča 5 »Démo na špricer!« lo svajüvanja vöstaupili. Pred 15 lejtami se je zgodilo, ka je mrau trpejtar lodije pa sledik Barbara reči cujspiše. Dostakrat pa se zgodi, ka má naša pesmarca že tekst, ali pa ge kakšoga njenoga vöodeberém, melodija pa sama od sebé pride,« smo čüli o narajanji naut pri Ekartaj, šteri so eden album vödali z nemškimi rečami. » D o s t a k ra t gorstaupimo Narodnozabavni ansambel Ekart s štajerskoga Ptuja na odri v Monoštri v Avstriji tö. Trikrat smo Slovenskom domi držala našoga ansambla, šteri po en mejsec igrali v MeriSrečanje Porabski Sloven- je biu moj oča. Pred 6 lej- ki pa Kanadi, bili smo pa cov, po kulturnom progra- tami pa se je Jože Ekart, na ednoj 43-dnevnoj turmi austo na bali v veukom šteri je napravo tau skupi- neji v Avstraliji ranč tak. šatori, je leko pleso na no, začno spravlati z drü- V Meriki pa Kanadi je muziko narodnozabavno- gim delom pa ranč tak dosta mejšani zakonov, ga Ansambla Ekart s šta- pesmarca Blanka. Drügi eden je Slovenec, drügi pa jerskoga Ptuja. Na odri je pa smo rejsan frtau stole- kakše drüge narodnosti. bilau pet goslarov pa edna tja vküper.« pesmarca, šteri so igrali pa Med gnešnjimi v spejvali velke šlagere pre- goslarami minauči desetletij pa dosta ansambli najdemo pet takši, svoji naut tö. Začetki bande segnejo v šteri so končali indašnjo leto 1974, gda so akademijo za oprvin vödjali plakat, šteri muziko. »Vsi je lüstvo zvau na bal z »an- se spravlamo igrautov. samblom Jožeta Ekarta«. V z prvi lejtaj je banda igrala Dva včiva na na več stau veselicaj v bliža- mariborskom nji pa dalečnji mejstaj kauli KonzervatoriPtuja, goslarge so gratali ji za glasbo in vsikdar baukši. Tak pa so balet, trgé pa dobili volau, ka bi začnili so škonicke v muzični šausvoje naute pisati. »Od tistoga mau smo z an- laj v Ljutomesamblom Ekart gorvzeli ri pa Ormoži. Klarinetist ino vodja ansambla Damijan Kolarič že 13 CD-nov, pa eške dvej Naša pesmars pevko ansambla, svojo ženo Barbaro videokaseti, na vsikšoj ca - moja žena z 12 videospoti,« nam je - Barbara pa je zvün toga, Vsi so prišli z veseldjom raztomačo klarinetist ino ka spejva, eške fiškališoj- na naše koncerte pa bale vodja ansambla Damijan ca tö,« se je smejau Dami- ino se dobro čütili pri naKolarič. »Kleti svetimo jan Kolarič, šteri zvün kla- šoj muziki,« se je spomino 45. oblejtnico naše ban- rineta eške dostaféle škéri Damijan Kolarič, šteri má dosta pri tem, ka je ansamde. Trgé smo v skupini že vči, je pa dirigent tö. 25 lejt, basist Renato Ka- Pesmi pišeta zakonca Ko- bel Ekart največ festivalski pun pa je začno svojo 31. larič vküper. »Včási se nagrad daubo med skupileto. Drügi so tö nej zavo- oprvin narodi ideja me- nami v Sloveniji. Če je štoj 2. juniuša, gda je Državna slovenska samouprava pri monoštrskom ŽELEZNA ŽUPANIJA »Sploj radi igramo, nagrade pa so same prišle. Dvakrat so nas za slovenski ansambel leta zglasili, gnauk smo gvinili na ’Slovenska polka in valček’. Ovak pa smo prvo mesto 19-krat dobili na Ptujskom festivali, na Števerjanskom festivali na Taljanskom pa indrik.« O navadaj pri ansambli smo vöopitali »najmlajšoga« člana skupine tö. Trpejtar Simon Novak, šteri je eške »samo« 15 lejt pri bandi, pravi, ka člani med kednom tö vküper odijo. »Mamo redne probe, zvün toga pa smo pravi padaške, če mamo malo časa, brž spigemo kakši kafej ali tej. Na začetki vaj se zgučimo, ka mo delali. Depa gnesneden se tau tö zgodi, ka malo poglednemo na internet, poslüšamo kakšo nauto pa začnemo tisto igrati.« Ekarti so eške posaba gizdavi na tisto veselico, gda so oprvin igrali v eričnoj restavraciji Avsenik v gorenjskoj vesnici Begunje. »Prejk so davali medalje svetovnoga prvenstva v golfi, te smo zadobili tau čest, ka smo leko edno vöro vküper igrali z legendarnim Slavkom Avsenikom,« se je povalo Damijan Kolarič pa je eške povödo, ka so leta 2000 s 150 lübiteli muzike splezdili na Triglav, večer pa v domi na Kredarici držali koražen koncert. »Veseli smo, ka ste nas pozvali v Monošter na Srečanje Porabski Slovencov. Vüpamo, ka se eške gda vidimo,« je za konec povödo mentor ansambla Ekart pa - kak spejvata z ženov v njija pesmi ’Gremo na špricer’ - rejsan odišo, ka bi si malo gutanje namočo. Tisti, steri so zdaj avgusta šli na izlet, velko srečo majo, zato ka lejpo vrejmen majo, najbola vejn tisti, steri so pri vodej, zato ka je fejst vrauče. Tau tö istina, ka tisti, steri se nédejo kaupat, bola varaš, pokrajino dejo gledat, tisti nédejo v sezoni, bola sledkar, gda že nej vrauče pa nega gužve. Za izlet si največkrat vöodabere lüstvo taši cilj, kama se z avtonom eden den leko pripela. Kak po cejlom rosagi, tak vala tau za Železno županijo tö. Na Balaton najbola od 18 do 29 let stara generacija odi, skur polovica se za kratki ali za dugši cajt stavi pri vogrskom maurdji. Tau tü istina, ka kak so obiskovalci vsigdar bola starejši tak je vsigdar menša motivacija, ka bi Balaton biu cilj za izlet. V tujino se 35 odstotkov pela pa s tauga pulonja na maurdje, drüga polovica nikam inan, vö z Evrope pa samo 5 odstotkov. Večina lüstva, 80 odstotkov, si samo organizira potovanje, 15 odstotkov prejk agencije. Lüstvo iz Železne županije se najbole na Hrvaško vozi, potejm pa v Italijo, največkrat na 8-10 dni déjo pa v apartmajaj se držijo. Če tau gledamo, kelko trošijo na prenočišče, te leko ugotovimo, ka edni v bola falejši hotelaj spijo, tej dejo na dugši čas, tisti, steri v baukšom mesti spijo, tisti skur vsigdar na kračaše poti dejo. Najvekša sprememba je, ka dosta lüstva že namesto maurdja na aktivne počitnice dé v planine v Avstrijo pa v Slovenijo. -dm- Karči Holec Porabje, 16. avgusta 2018 Iz Železne županije se največ lüstva z avtonom pela na dopust 6 OD SLOVENIJE... 150. obletnica prvega slovenskega tabora V Ljutomeru so se spomnili prvega slovenskega tabora, ki je potekal 9. avgusta 1868. Predsednik republike Borut Pahor je na osrednji prireditvi ob 150. obletnici prvega slovenskega tabora poudaril pomen gibanja pomladi narodov v sredini 19. stoletja, ki je dalo tudi Slovencem moč in zagon za politično osvobajanje. Slavnostni govornik Miran Puconja pa je poudaril: »Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni kolektiva, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti,«. Na prireditvi so predstavniki civilne družbe in gospodarstva oblikovali tudi taborske zahteve, kaj potrebuje slovenski narod v prihodnjem desetletju. Marija Kralj in Daniel Zelko sta v imenu gospodarstva zahtevala nižje obdavčitve plač, boljše poslovno okolje ter prilagoditve šolskih programov in nagrajevanje vseh po merljivih rezultatih. Branko Novak je v imenu civilne zaščite in gasilcev zahteval razumevanje za to področje in ureditev statusov, Aleš Vavpotič v imenu kmetov izenačenost z drugimi panogami in podporo kmetijstvu, Samo Tuš iz Zveze društev Moja Mura pa je pozval oblast, naj Muro za vedno izbriše iz energetskih načrtov, ker njihovo neustreznost dokazujejo študije ter zahtevajo prebivalci ob njej. Taborsko gibanje je bilo slovensko politično gibanje med letoma 1868 in 1871, ki so ga zaznamovala velika zborovanja na prostem. Na njih so izražali podporo jezikovni enakopravnosti in Zedinjeni Sloveniji. Prvega tabora v Ljutomeru se je udeležilo okoli 7.000 ljudi, v Sloveniji so v treh letih pripravili skupaj 18 taborov. Obnovil se bo spomenik v Slovenski vesi Pred 95. leti so postavili spomenik v Slovenski vesi tistim vaščanom, ki so življenje izgubili v prvi svetovni vojni. Bilo jih je 38. »Pred kratkim smo se odločili, da se bomo udeležili natečaja, ki je namenjen obnavljanju spomenikov padlim v prvi Na praznik Marije Snežne so se vaščani spominjali na svoje sovaščane, padle v prvi svetovni vojni Spomenik, delo umetnika Ede Kallósa, so odkrili 2. septembra leta 1923, zanj so največ prispevali tisti Porabski Slovenci, ki so iz Slovenske vesi odšli v Ameriko (ZDA). vojni in s tem oživljanju kolektivnega spomina na dogodke tistega časa. V kolikor bomo uspešni, bo spomenik obnovljen še v tem letu,« je povedal Béla Labritz, podžupan Mestne občine Monošter. lik je B.D. Marija, zaliva Na praznik Marije Snežne in okapa Erzsébet Merkli se je napolnila kapelica v (Žeža), ki je soseda«. Slovenski vesi, mašo je daroval domačin, upokojeni župnik Štefan Šömenek. Tudi ob tej priliki je bila okolica spomenika, ki stoji pred kapelo, lepo urejena. »Več naših župljanov skrbi za cvetlice in red pred spomenikom in okrog kapele,« je povedala Spomenik, katerega glavni lik je B.D.Marija, so predsednica postavili leta 1923 Slovenske samouprave Monošter-Slo- Izrazila je tudi zadovoljvenska ves Katalin Dániel, stvo, da si občina prizadeva »največkrat jih okrog spo- za obnovitev spomenika. L. R. Horváth menika, katerega glavni Informacije na razglednem stolpu Praznik tekačev, malih in velikih Pred kratkim so na razglednem stolpu na Verici-Ritkarovcih namestili informacijske table s fotografijami, ki v treh jezikih (madžarsko, nemško in slovensko) pomagajo turistom pri orientaciji. LRH Pred dvema tednoma so v mestecu ob Rabi že šestnajstič organizirali tek v spomin na monoštrsko bitko. Kljub skoraj nevzdržni vročini je bilo veliko tekačev – profesionalcev, polprofesionalcev in amaterjev – ki so se prijavili, da bodo pretekli razne proge. »Glavno progo, ki je dolga 9,5 kilometra, je preteklo 180 tekačev,« je povedal organizator Ákos Gaál. Absolutni zmagovalec je bil Monoštrčan Zsolt Koszár, pri ženskah je zmagala Sombotelčanka Anikó Kálovics. Tudi mlada Sakalovčana sta premagala razdalje med monoštrsko baročno cerkvijo in spominskim križem v Modincih. Kristóf Kovač je v cilj prispel kot 84., Kristóf Časar pa kot 119. Oba sta pretekla progo v manj kot 55 minutah. L.R.H. Porabje, 16. avgusta 2018 7 Aleksander Ružič SAMO EŠČE GNES IDEN »Vendel, te pa le gostüvanje bou,« je za njin šou Ilonkin glas, da se je Vendel doj prouti svojoj iži pelo domou s krčme. Kak da bi se na kakšoj zibanci noso té Ilonkin glas, tak ga je celi čas lovijo. Potači so prek gráb skakali pa drovno kamenje vö od sebe švrkali, in niti je nej v pamet jemao, ka sigdar bole močno z nogami na klačnjeke prtiskava, če glij je cesta proti njegovimi doumi malo v dou šla. »Vsi konji so znali, ka san Trejzi dverice popravlo, pa so rajnč mu od toga nej vö dali, če glij se je vidlo, ka je reč nej šla kak po navadi. Pa Ilonkine prsi so tüdi nej tak trpetale, da nan je špricere gor nosila, kak sigdar. Vsi so znali,« je že skoron na glas povedo, da je samo naednok pred njin nika tresnilo, kak da bi štoj s štükon strelo, malo za ten pa vse znova tjuma gratalo. Le od daleč je bilo čüti čuka, kak s svojin mrtvečin glason lidi na of svet zové. »Aj, čuk se čüje. Zdaj pa rejsan ne ven, na šteron sveti san. Ali v pekli ali v nebesaj,« je stonjo, da se je začno za svojin plouton vküp poberati. Probo je gor stanjüvati, in da se je z rokov naklaj podpro, je glij v mlade krplive segno. »Vrajže krplive,« je flajsno gor skočo. »Ali gor so me pa itak zdignile, če glij pečejo,« si je poslino dlan. Razgledno se je po trati, po šteroj je medlavi mejsec od drev pa od iže vse forme sence ta meto, te je pa začno na glas preklinjati: »Ti mrlina črna. Že san ti sveto obečo, ka te vküp vsečen, če me ešče ednok prek plouta vržeš!« S čemerami je stoupo k plouti in brsno v prednji potač svojga biciklina, šteri je s svojin ponücanin gumijon skoz lat gledo, te pa že bole merno pravo: »Dverice san pa itak dobro napravo. Niti so se nej genile, da se je té nori biciklin v nje zaleto. Ali ka san obečo, san obečo,« njemi je gučo, da ga je za kormanj kak kakše nejbougano ščene na dvorišče vlejko. Cuj ga je k penjej naslono in ga začno gledati, če se njemi je nej kaj spotrlo, ali je friško vido, ka je biciklini nika nej. »Pa meni je tüdi nika nej. Samo kormanj malo naravnan, pa de vredi,« njemi je zdaj najšo falingo. Prednji potač je med noge stisno in kormanj je friško na mesto stoupo. Biciklin je potisno k stuban in si vseo na pen. »Pa mi je tou trbelo, ka vsakši večer v krčmo iden pa tan norosti od tej stari konjov poslüšan in si na nabiti Ilokini prsaj oči pasen? Pa mi je trbelo Trejzine dverice iti popravlat, ka se zdaj vsi z menej smejejo,« si je brodo in glavo v dlani tisko. »Ali, ka pa naj drügo delan? Naj samo v té stare stene oči tiskan cele dneve pa čakan, da se mi svet zapre in me odnesejo v škrinjo zabitoga,« je obrno svoje mišlenje in stoupo k dveran, ka bi se doj sleko pa se v cote zakopo. Ali kak je dveri oudpro, je včasi vido, ka v künji posvet gori. »Posvet san püsto. Pa de račun velki,« si je zmrnjavo, te se je pa s künje oglasila Trejza. »Vendel, ne boj se, nej so touvaji. Če me stiraš, ka san brez tvojga znanja v tvojo ižo stoupila, nemo nika čemerna. Eti san ti friško cvrtino prnesla za večerjo. Nej san te doma najšla, pa san si mislila, ka te počakan, če me glij od iže stiraš, da domou prideš.« Vendel je najprle vse trdi grato, ali da je začno razmiti, kak njemi je Trejza vse na kratko tak lepou doj raztolmačila, zakoj je k njemi prišla, se je friško vküp pobro in merno nazaj povedo: »Malo san se rejsan prestrašo, zakoj posvet gori, ka ga man navado sigdar vgasniti,« se je malo zlago, »ali da san te vpamet zeo, san včasi meren grato. Aj, Trejza, ka bi te pa stiro, če si pa tak dobra z menov. V mojen žitki je ešče nikdar niti ena ženska nej z menov tak lepou gučala pa se mi tak naraj smijala kak ti. Najprle se moren malo doj stepsti, ka me je té nori biciklin že tretjo pot prek plouta vrgo, pa mon smetlave lače. Te pa po cvrtini,« se je obrno k šparati, ali je Trejza že bila pri njen in ga začnila doj pucati. Vendel je stao na mesti kak cvek, zato ka je nej bio vajeni, ka bi ga kakša ženska vse po tejli šlatala pa doj pucala. Že je ščeo povedati, ka je dobro, da se je znouva oglasila Trejza: »Najprle pojej cvrtino, té te pa ešče moren nika pitati.« Večerjo sta si razdejlila, te je pa Trejza segnila prek stola za Vendelovov rokov in ga tak globoko poglednila v oči, ka njemi je skoron malo nej sapa stanila, in pijtala: »Vendel, zdaj te pa nika zaistino mon pijtati. Če ne boš prvolo, ti ne zamerin, pa va si ešče naprej tak dobriva … vüpan.« »Ka me pa maš takšega pijtati, Trejza?« »Leko tou noč pri tebi spin … zavolo kmice … ka bi me samoj straj domou bilou iti.« Vendeli je znouva sapo zaprlo, te je pa, kak da bi na vse svoje straje pozabo, veselo nazaj pravo: »Trejza moja, leko. Meni de tüdi fajn.« Vgojno se je, da je že sunce prek slemena po trati ta svejtilo, najprle na pragi vö pokazo Vendel, in se pretegno, te je pa ešče na prag stoupila Trejza. »Gnes je pa nikše sveklo gojno. Se tebi tüdi tak vijdi, Trejzika?« »Zaistino je tak, Vendel,« ga je okouli pojasa naraj prijela. »Samo san ešče malo zaspana. Zdaj nama pa zajtrik napravin. Vej že kaj najden. Ti se pa obrij pa vred zemi. Po zajtrki pa moren domou. Vütro me nede, te va pa ešče vidla kak bou. Trno san ti rada, znaš. Ti si ešče pravi moški, Vendel, ka boš znao,« ga je ešče pogladila po hrbti in se obrnoula nazaj v künjo. Vendel je na pragi stao kak zacomprani. Oči so me šle po dvorišči, kak če bi s posveton svejto. »Zdaj se pa moren k sebi spraviti, zato ka je nouvi den,« se je silo broditi, ali ga je noč nikak nej ščela zapistiti. »Zdaj san drügi človik. Nej več trbej meni nej tej stari konjov, nej Ilonke, nej njeni nabiti prsi in nej njeni špricerov,« si je zatrdno zgučo in se napoto v künjo, s štere je že začnilo lepou dišati. Da je Trejza odišla, je samo nika po dvorišči odo pa odo. Den njemi je bio dugi kak nikdar. Ščeo si je kakše delo v roke zejti, ali si je nikšoga nej znao najti. Ednok je pa itak začno v pamet jemati, ka se sunce že fejst proti večeri nagiba. Stoupo je v künjo, si vrezo falat krüja pa klobas fcuj in si na dvorišči na pen doj seo. Mleo je jesti pa mleo, ali se njemi je samo vse po lampaj motalo. »Nikšoga žmaja več nema tej krüj, pa tüdi klobas je več nej tak dobra, kak je prle bila,« je mrnjavo in si falajček za falajčkon pomali v lampe dejvo. »No, pa san zato vseeno vse ta zažmajo,« si je zgučo, da je stari nožic, šteroga je meo sigdar pri sebi, doj zapero, ka bi ga nazaj v žepko djao. Te ga je pa, kak da bi ga sumič na nos pikno, nika gor zdignilo in že je zleto v künjo, vrgo na sebe nove lače pa nouvi kaput, na dvorišči skočo na biciklin in se pogno vö na cesto. »Samo ešče té večer iden. Gnes Trejze itak nede k meni. Ka de pa Ilonka pravila, če ne priden?« Porabje, 16. avgusta 2018 ... DO MADŽARSKE Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij noče sodelovati z nekaterimi civilnimi organizacijami Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (BvOP) je že približno pred enim letom ukinila pogodbe s civilnimi organizacijami, ki so na razne načine pomagale v kazenskih zavodih. Med temi so bile Madžarski helsinški odbor, Rdeči križ Madžarske, Dobrodelna organizacija malteških vitezov, razna kulturna društva in skladi, ki so imeli po zavodih zavodske radijske postaje ali vodili gledališko dejavnost. Takrat je tisk prekinitev pogodb ocenil kot prepoved pomoči zapornikom s strani civilistov. Čeprav je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij trdila, da gre za obnovitev pogodb, so od takrat podpisali nove pogodbe le z dvema organizacijama, z Rdečim križem Madžarske in z Dobrodelno organizacijo malteških vitezov. Z vsemi ostalimi še niti do pogovorov ni prišlo, kar je nenavadno predvsem sodelavcem Madžarskega helsinškega odbora. Ta organizacija za upoštevanje človekovih pravic je že od leta 1999 bila navzoča v zavodih, vodila razne raziskave in sestavljala materiale in priporočila, ki so jih na Upravi večinoma tudi upoštevali. »V drugih državah so veseli, če civilne organizacije pomagajo v zavodih, je rekel predstavnik Madžarskega helsinškega odbora, s katerim naj se ne bi obnovila pogodba. Vojska kupila Falcona Madžarska vojska je pred dvema tednoma kupila Falcona 7X, ki je pristal v vojaški letalski bazi v Kecskemétu. O tem, koliko je stalo letalo, ki lahko prevaža od 12 do 16 oseb, vojska ni dala informacij. Čeprav vojska trdi, da nakup rabljenega Falcona služi širitvi zračnih prevoznih možnosti madžarske vojske, prav tako kot Airbus, ki ga je vojska kupila pred kratkim, opozicijski tisk meni, da bo Falcon obratoval kot vladno letalo. Prav take Falcone imajo za vladna letala v Franciji, v Ekvadorju ali v Monaku. 8 Mir je več vrejden Na Verici na ednom najlep- »Če dva kosiva, te tau tak šom brgej žive Berci Merkli eden mejsec ali še več, zato (po iži Batjin) z očov pa z ka nej vseedno, kak velka je materdjov. Gda sem pri njij trava. Dapa zvün tauga še odo, Berci je ranč travo kosi- dosta vse kosimo, nej samo jo kaulak rama, on se k tauma že fejst razmej, zato ka na občini, gde dela, od majuša do oktobra tö ranč tau ma za delo. Kak de pripovejdo, tau delo se njemi vidi zato, ka je mirno pa doma v vesi je cejli den. Nej se ma trbej z busom voziti pa prvin leko domau pride pa pomaBerci Merkli pravi, ka doma leko brezi štresa živi ga starišom. - Lopau si dolapokauso kaulak rama, še šance, mi kosimo tam, kak z britfov bi nej mogo lepše, je razgledni stolp, na leto tak pravim Bercina, gda bola trikrat, štirikrat. Te na leto paulak pridem. pet, šestkrat cejntor, kaulak »Moram, vej pa v soboto vaš- kulturnoga dauma ranč tak, ki den baude, pa če de stoj töj pa tri, štirikrat še, kak je igrišmimo üšo, zato aj nikak vö- če za mlajše. Zvün tauga te gleda. Zaman sem nejdavnik še kosimo pejške pauti tü, kosijo, trava tak raste kak tam, kak iz Ritkarovec lüstvo gobe, že ranč ne vejm, kel- pejški odi prejk v bauto pa na kokrat sem dolapokauso tau bus. Tau je lejpo, ka je ves tak leto, pa tak mislim, nej za- raztordjena, dapa zavolo taudnjo paut. Pa ranč tak je tau ga dosta trbej kositi, aj nas pri poštiji tü, da v vesi kosi- trava ne zaraste.« mo. Če gnauk kaulakprejde- - Gda začnete delati v tau mo, leko začnemo znauva.« vročini? - Največ dela je tašoga reda »Po pravici v sedmoj bi začnina občini vejndrik tak tra- li, dapa zdaj, gda je tak vravo kositi, nej? uče, največkrat v pau šestoj »Dvadvajsti kilomejtrov vöri že začnemo.« mamo pri pauti, ka moramo - Sto je drügi, s sterim kositi, tak ka lejvo pa pravo vküper delaš? stran posaba računamo. »Runci Toni, kak ga mi doma Tau je od mejnoga prehoda zovemo, ovak se Trajber Verica-Čepinci do meje z Go- zove. Prvin smo trdje delali, renjim Senikom, pa te še k te je dobro bilau, trgé mašini tauma vcujpridejo vse drüge so šli, pa prvin smo zgotaupauti, ka v vesi mamo.« vili. Žau, Kejcina več nejga - Tauma kelko časa trbej, med nami.« ka se leko dolapokosi? - Ka delate, gda več ne raste trava? »Te z drvami delamo, če pa dolaspadne snejg, te pa tejstoga odmetavamo, tak ka delo vsigdar mamo.« - Tak, ka sta dva, te eden na lejvoj strani kosi šanc, drügi pa na pravoj starni? »Vsakši ma svoj tau, etak je najbaukše, zato ka ovak bi samo eden drugoma na pauti bilej. Če je tak, ka na ednom tali je vekša trava, te drügi pomaga, tašo nega, ka bi sploj daleč kraj eden od drügoga delala. Tam v Ritkarovci je edno tašo mesto, gde se vsikšo leto moramo podkovati, zato ka taši velki brejg je. Dostakrat je tak, ka klečati moramo, samo tak leko dolaspucamo. Bilau je tak, gda je bola deževno bilau, ka smo se počujsnili pa smo se po riti dolapelali. Gda smo na cejntori, tam pa zato težko kosi, ka dosta robauv djeste, žnjaura se pa tak nüca kak krajda.« - Zaranka, gda delat deta, te sta gvüšno redno napatjivana, zato ka vüva vse pri saba morata meti, sploj pa te, če daleč kraj delata. »Dostakrat sva tak, kak če bi v bojno šla, benzin, škir, klüče, žnjauro, djesti, piti pa gvantanja, tau vse pri saba morava meti. Zdaj pa duplansko piti morava pri saba meti, gda je tak fejst vrauče, zato ka gda je tresti stopinj, te sva vse mokriva, tak švicava.« - Kak si branita oči pa obraz proti kamenjom? »Mava očale pa mava tašo kak rešata, stera cejli obraz ti zakrija. Očale so baukše kak tista mreža, bola vidiš, samo zdaj, gda je fejst vrauče pa švicaš, vsigdar sparne gratajo pa je brisati moraš.« - V soboto pa v nedelo si fraj, te leko malo počivaš, nej? »Nej vsigdar, zato ka dostakrat pomagam tejm, ka panzijo majo, če vekša skupina pride. Zato ka dja sem se za kelnera vönavčo pa dvajsti lejt sem delo v gostinstvi.« - Doma še kaj gazdöjvate? »Že samo malo, za svoj tau, dvej svinje mamo, kokauši, na njivi krompiče, tikvi pa kukrco mamo posajeno. teče, od bejloga mosta naprej se začne ritkarovski tau.« - Nej je težko vcujstaniti, gda domau prideš z dela kak gnes, ka cejli den si travo kosijo pa te zadvečerek ranč tau delaš tadale doma? »Ka vejš, stariške so strejši, oni že tau ne ladajo tanaprajti. Gda domau pridem z dela, te se nadjejm, malo novine taprštem pa te vcujstanem delat. Baukše, če dosta človek ne počiva, zato ka te samo drveni grata. Zdaj travo kosim, sprtolejt pa djeseni pa z drvami delam, tau je vse na mana. Gda dem podirat, te včasin s traktorom dem, pa te vsikšo paut malo Sodački kejp, Berci prvi z lejve pripelam, prazen se nikdar ne Pa te še eden mali ogradec vozim.« mamo. Ranč bi bola nej mog- - Kakšni traktor maš? li, zato ka dosta divjadi je, pa »Enga maloga Steyera, steri vse nanikoj dejejo, zaman je starejši kak dja, zato ka mamo ograjo pa električno- so ga leta 1961 redli. Mali je, ga pastira.« dapa fejst dober traktor je, - V lejpom mesti mate ram, vse leko z njim napravi zvün tü vrkar na brgej. oratve. Zato ka naprej je leki, »Odtec lopau prejk vidi v pa gda na bargej rodjém, te Ritkarovce, prvin pa še bola, prejdnji tau našman vleče, gda je vse dolaspucano bi- če bi gnako bilau, te bi niše lau. Starejši tau rama, kak navole nej bilau.« je štjedjen, je že vejn stau lejt - Berci, dja tak vidim, ka star, töj, gde smo mi, tauga ti si zadovolen s svojo slüžso pa starištje leta 1985 vcuj- bov, ka je gnesden zavole zozidali. Če pogledneš, ram rejdko, istino mam? je v tašoj U formi zozidani, »Leko ka bi bola leko slüžo, samo na ednom tali je od- če bi kama inan üšo delat, prejt, tam, kak sonce nutra- dapa mena töj doma je tau sije.« več vrejdno, ka mirno, brezi - Vi, če ste ranč nej daleč štresa leko delat odim pa žikraj od meje, dapa vi se še vem.« k Verici držite, nej? Karči Holec »Uradno je tak, kak potok Porabje, 16. avgusta 2018 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 28. Nauri revolucionari - ali nauri sistem? Po drügoj svetovnoj bojni ven človek je nej zadovolen so ništerni pisateli eške itak s vsakdenešnjov realnostjov, pisali realistične drame, v zatok šké vöstaupiti, nikam 1960-i ino 1970-i lejtaj pa je inan. Vsi drügi tö čütijo, ka naprejprišla eksistencialistič- je je nika zgrabilo, tau pa je na dramatika. Tá guči o tipič- venak drüžbeni sistem. ni pitanjaj, kak so lübezen, V »Antigoni« se Smole spitamržnja, lüčenost v svejt ali va o etiki. Zavolo svoje priponika nej vrejden žitek. vejsti iz mitologije je drama Največ del so napisali v modernističnom štiluši, dostakrat kak drame absurda. Tau znamenüje, ka je nej logično pa nej povezano, ka se godi ali guči. Poetična drama je na Slovensko kisnej pripelala špilanje z gezikom, v 1980-i lejtaj pa najdemo prve pelde Brechtovoga »epskoga gledališča«. Sodobni dramski Milan Jesih je nej samo po svoji sonetaj, liki po avtori – kak dramaj ranč tak eričen - v nji je pripelo ekstremni modernizem sami pravijo – eške pišejo »komedije«, depa ne pišejo več nad časom, gvüšno pa je tau »tragedij«, liki mesto nji raj kritika rosaga. Brata Eteo»drame« ali »igre«. Dostakrat kles in Polinejk sta se svadila čüjemo od nji, ka je »tragedi- na smrt – tau je simbol za ja mrla«. svajüvanje Slovencov med Eden veuki tau moderne dra- drügov svetovnov bojnov. matike se spravla s kritiko to- Antigona pa vödrži pri tem, talitarnoga sistema. Primož ka trbej badva brata pokoKozak piše o stalinizmi, Do- pati – tau je simbol za dominik Smole pa o diktaturi v mobrance, štere so po bojni mitični časaj. Drago Jančar vnauge bujli. prejk drame absurda brodi V svojoj »Veseloigri v temo represiji ino policiji, njeg- nem« je Dominik Smole nava dela se dostakrat godijo piso dramo po peldi Cankav špitalaj za norce ali vauzi. rovoga »Pohujšanja v dolini Dušan Jovanović s pomoč- šentflorjanski«. Tihinec prijauv epskoga gledališča nut- de v zaprejto skupnost, tau pokaže naivno vöro v komu- pa se ne vidi policiji, ka prinizem, štero pa spoznamo pela v cejli kaos. Groteskno za naaupačno prejk kejpov ino nelogično je, ka se godi: o jugoslovanskom gulagi na mrtveci goristanejo; glüpi, Golom otoki. nemi pa slejpi človek začne Dominik Smole je na svoji gučati. začetkaj peldo djemau po tra- Smoletov »Krst pri Savici« diciji nauve romantike Iva- dale pela pripovejst o Črtomiri na Cankara. Njegva drama tam, gde go je France Preše»Potovanje v Koromandijo« ren končo. Nekdešnji sodak se godi v gnešnjom časi, gla- pride v klaušter v Akvilejo, od kec ga pošlejo nazaj domau Partljiča »Moj ata, socialisnauve vörnike dobiti. Njegva tični kulak« je edna »žalosveta gorečnost kaže na tau, stna komedija o agrarnom ka je obvüpo nad žitkom. svejti«. Zavolo čüdni situacij O Milani Jesihi kak pesniki ino špajsni rejči se komediji smo že pripovejdali. S svojov smejémo, donk pa kaže na dramov »Grenki sadeži pra- britke istine o žitki ino časaj vice« je prišo do najbole eks- po drügoj svetovnoj bojni. Iz tremnoga modernizma v slo- drame so leta 1987 napravili venskoj dramatiki, v njej se film, šteri je sploj eričen grasmejé cejloj tradiciji ali kakši to, Toneta Partljiča pa smo koli metafiziki. Vsikšo temo večkrat srečali v našom Poparodizera, na priliko piše v rabji tö. geziki pripovejsti iz začetka Drago Jančar je v svojoj dra19. stoletja. Donk ga briga mi »Disident Arnož in njemoderni vsakdenešnji žitek, govi« dale pelo Smoletovo šteroga gezik nutpokaže v ino Kozakovo tradicijo: mali večféle situacijaj: v krčmej, človek se prauti postavi totapolitiki, novinaj, filozofiji ali na ulici. Svojo dramo je raztalo na sploj kratke tale, šteri so nej po logiki povezani, zavolo toga doživemo šok ali nam je komično med štenjóm. V svoji drügi dramaj je Jesih več nej tak radikalen: gda pa gda najdemo že dramsko pripovejst tö. »Pravopisna komisija« je igra o rosagi: Jančarova najbole erična drama nas navči, ka so dostakrat - če dé za politiko - psihiatri bole nauri če rejsan kood betežnikov misija pripravla knigo o pravopisi, je tau litarnomi sistemi, želej si dükejp komunistične partije, hovno slobaudnost. Drama štera naprejspiše lidam, kak se godi leta 1830, v cajti Metmorejo prav gučati pa pisati. ternichovoga absolutizma v »En sam dotik« pa je najbole Avstriji, mogauče v Ljubljani kmična Jesihova drama, šte- - depa vse tau je trbej razmiti ra kaže prazna čütenja ino kak parabolo na Jančarove prazno düšo edne držine, čase. Fundament drame je »Srebrno rebro« pa komično pripovejst o dühovniki Anddojzrüši iluzijo o trdom ino reji Smolnikari, šteri je z krepkom slovenskom pav- dojpoklačene domovine odri. V cejloj svojoj dramatiki išo v Meriko. Tam ranč tak má Jesih posabno čütenje dale iške svojo individualno do gezika: po ednom tali ne slobaudnost, zavolo toga pa vörje v njegvo funkcijo ko- na nikoj pride. munikacije ino se ma smejé; Jančarova drama »Veliki po drügom tali pa se radüje briljantni valček« se godi v njegvim formam, s šterimi se gnešnjom časi, je pa donk virtuozno špila. povezana z »Disidentom«: Satirična komedija Toneta glaven v drami, Simon Veber Porabje, 16. avgusta 2018 je zgodovinar, šteri štandera žitek polskoga revolucionara, ki se je v 1830-i lejtaj prejk Ljubljane pelo. Simona zaprejo v edne posabne špitale za norce, v kakše so v Sovjetskoj zvezi zaperali lidi, ki so prauti sistemi bili. Z imenom špital »Slobaudnost napravi slobaudnoga« Jančar kaže na tau, ka má komunizem skor takše metoduše prauti svojim protivnikom kak nekda nacizem. Doktor v té špitalaj se more tak ponašati, kak liki bi betežnikom rejsan davo psihiatrično pomauč, vejpa ga je straj. Vračenje zgodovinara je takšo: njegvomi polskomi revolucionari so vkrajvrezali nogau, zatok tau trbej napraviti s Simonom tö, tak de pá zdrav. Simon že zaman gorpride, ka je v špitalaj samo eden norec: psihiater. Drama »Klementov padec« je ranč tak napisana po pravom človöki: tau je biu alpinist ino filozof dr. Klement Jug, šteri je mrau med plezdenjom na sövernoj triglavskoj stenej leta 1924. Jančarov Klement je nej prauti totalitarnomi sistemi, liki prauti živlenjskim vrejdnostim varašancov. Tau mržnjo pa tak krepko čüti, ka se leko njegvi žitek tragično konča samo med plaminami. »Dedalus« je Jančarova drama o megalomanskom zidanji strašne veuke socialistične vauze, s štere niške ne more vujti. Dedalus rédi plane za vauzo, zidarge pa nemajo skrb na zakone statike, zatok zidina vrazmo leti pa se dojpočujsne po bregej - kak metafora za idejni projekt komunizma. V našoj seriji smo nej mogli gučati o vsej slovenski dramaj po drügoj svetovnoj bojni. Donk pa smo leko nutpokazali en par tipični motivov ino tem, štere so poznali že od antični časov dale, v modernom štiluši pa so se o nji spitavali pa se eške gnes spitavamo na Slovenskom. -dm- 10 Ernest Ružič Anka in Kugyjev pogled »Ružičev roman Anka in Kugyjev pogled razstira pred nami panoramo dogajanja, oseb, zgodovine, podrobnih opisov stičnega prostora Slovenija-Madžarska-Avstrija. Postavljen je v sedanjost, kot problematiziranje sedanjosti. Nosilec pripovedi, ki teče v paralelnih linijah, sta dve paralelni osebi, prvoosebni pripovedovalec, čigar ime izvemo šele ob koncu v novinarski vesti o nesreči v Trenti, ki se zbližuje z Anko, osebo iz naslova romana, in Erik, nekoliko mačističen blejski policijski inšpektor.« (Marjan Pungartnik: Ko so trčili svetovi) Sigrid je postavljala vprašanja, nanje odgovarjala, jih prepletala z dobrohotnimi, celo čustvenimi zahtevami, med katerimi je bila tudi tista, da se mora najprej iz manjšega mesteca, ki mu je bilo ljubo in domače, preseliti v Maribor, ker se bo iz Ljubljane prepisala na graško univerzo Karla in Franca. „Veš, to moram narediti, če želim nadaljevati akademsko kariero v Avstriji. Bi bil za to, da končam študij v Sloveniji in se zaposlim na gimnaziji v tvojem mestecu na obrobju sveta in tam intelektualno poniknem, celo zakrnim,” je spraševala in ob vprašanjih nizala tudi odgovore, če ne v celoti, pa v tolikšni meri, da je slutil, na kaj meri. V tistih letih še ni razmišljal, kje se bo ustalil in živel. Ni si znal predstavljati, da bi kar odšel od staršev in se preselil sto kilometrov vstran, tudi če bi se dogovoril za podobno zaposlitev, kot jo je imel. Sigrid mu je bila neznanka tudi zato, ker se je silno spoprijateljila z njegovo mamo, ki ne bi imela nič proti, če bi odšel iz bližnjega mesta v oddaljen kraj in se zato poredkeje vračal in obiskoval starše. Kar pogosto je skorajda zalotil Sigrid in mamo, kako se po tiho pogovarjata, ko je prišel zraven, pa sta govorili o nečem povsem običajnem, denimo, kako je za kmete pomembno, da redijo krave za vprego, ki so tudi dobre dojilje. Kako in od kdaj se Sigrid zanima za kmetovanje, je zlasti presenečenje za očeta Elemirja, ki je pustil delo na železnici, se odrekel lagodnejšemu življenju in se spoprijel z ne ravno radodarno, ilovnato goričko zemljo. Morda je k temu prispevala poroka, s katero je priženil domala najlepše njive in travnike v vasi. Erikova mama se je rodila na eni izmed treh največjih kmetij, delovnih rok pri hiši je bilo malo, zato je skoraj morala za doto vzeti več hektarjev njiv, travnikov in gozda. Razen zemlje je za doto dobila tudi čudovito omaro, ki je dolga leta krasila osrednji prostor, ki je bil namenjen tudi spalnici za goste. V teh časih so bile rodovitne njive drage, celo dragocene in ne podcenjene. Že nekaj arov zemlje je bilo vrednota, oral, dobrega pol hektarja, pa dragocenost. „Gospodar, ki se je odločal za delo v Franciji, je moral delati eno leto za nekaj arov povprečne goričke njive,” je večkrat pripovedoval izseljenski duhovnik Ivan Camplin in pristavil, da so se razbili mnogi zakoni, kajti ločitev zakoncev je na vasi že skoraj družinska tragedija, kot če bi zaradi udarca strele pogorela hiša, morda celo bolj. Erik je povabil Sigrid na obisk in jo peljal tudi v rojstno vas sredi avgusta, ko je bil čas mlačve. Romanca, ki se je pred leti začela na vročem, s prahom nasičenem podstrešju, je bila skoraj pozabljena, ker se je dekle takoj po končani srednji šoli zelo hitro poročilo s starejšim mesarjem in nekaj mesecev po poroki sta dobila hčerki dvojčici. Ostalo je zgolj nekaj pogledov, za nianso bolj toplih kot zgolj prijateljskih. Všeč mu je bilo, da sta ostala nekje med prijateljstvom in znanstvom, brez očitkov drug drugemu. Imel je premalo izkušenj, da bi vedel, kako malo zvez se razbije in steklene krogle ostanejo cele. „Daj, povej, razloži mi, kaj vse je prišlo na naše, no, na tvoje dvorišče, kajti ničesar ne poznam, da bom jutri, ko bo mlačev vsaj malo vedela, kaj tako hrumi in momlja, kot sem popoldne slišala pri sosedih,” prosi Sigrid, ko si ogleduje mlatilnico in še bolj, ko gre dvakrat okoli lokomobile, za mnoge kup starega, umazanega železa, za lastnika odličen in poceni pogonski stroj. Za vaško otročad privlačna zabava, da so jo v skupinah spremljali med vožnjo s kmetije na kmetijo. Največ veselja so imeli otroci, ko so morali mlatilnico pripeljati k drugemu gospodarju takoj po dežju, ko so se težka železna kolesa vrtela v prazno, iz črne gmote pa je soplo in hroplo in pihalo na vse stra- (Odlomek iz romana) ni. Pa še babica je pristavila svojo razlago, da so pluge na velikih madžarskih poljih vlekle posebne lokomobile in zamenjale dotedanjo izključno konjsko in kravjo vprego. Čeprav se je trudila, poskusila narisati, kako je potekalo tako oranje, so jo redki razumeli. „O žetvi sem ti pripovedoval. Tu vidiš veliko šupo, v katero so zloženi snopi rži, pšenice in ovsa, pod skupnim imenom žita. Glej zdaj lokomobilo, ki je v resnici velik parni stroj na kolesih in ta stroj bo prek jermenice poganjal mlatilnico, v katero bodo zgoraj na strehi spuščali snope žita v žrelo, v katerem se vrtijo posebne lamele, ki osmukajo s klasov zrna, ki med vejanjem na različnih rešetih zgubijo še nekatere primesi, kot so pleve, in zrna zdrsnejo v vreče. Največ je prve kakovosti, nekoliko manj druge in čisto malo tretje, ki je izključno za živalsko krmo,” razlaga in vpraša: „Mi uspeš slediti ali naj pojasnjevanje skrajšam?” „Zanimivo, zanimivo, zakaj bi skrajšal, ko še nisi povedal skoraj nič o tem velikem črnem stvoru z visokim dimnikom, težkimi železnimi kolesi, kaj vem, kaj je to,” pokaže na lokomobilo. „Tu ni kaj dosti več za povedati, kot sem rekel. Morda, da bo kurjač vstal zelo zgodaj in kuril, grel vodo, ki se bo spreminjala v paro, ki bo pozneje poganjala ta, kot praviš, stvor, ki se mu reče parni stroj. Ko se bo začel prinikati dan, tedaj zapiska na piščalko tako, da skoz Porabje, 16. avgusta 2018 spusti paro, potem pridejo prvi delavci, sosedje, vaščani, običajno jih je dvaindvajset do štiriindvajset, in vsak že vnaprej ve, kaj bo delal, zato nekateri prinesejo tudi primerno orodje, denimo vile. Z mamo bosta postregli, če vstaneš tako zgodaj, s pereci* in kozarčkom žganja, kurjač bo še enkrat opozorilno zapiskal, zagnal lokomobilo, ki bo prek jermenice poganjala mlatilnico ... Sem bil dovolj nazoren, da se ti bo morda sanjalo, kaj se bo jutri dopoldne dogajalo na našem dvorišču? Zdaj gremo spat, kajti noč bo kratka, prekratka, kajti okoli treh se bo začel jutranji utrip, ki ne bo ponehal, dokler lokomobila ne odvleče mlatilnice k sosedu, kar bo okoli poldneva. Kajti kakšno uro ali malo več po začetku boste z mamo in njeno sestro, ki pride v pomoč, postregle z zajtrkom, domačo šunko in čajem, po tem ko bo končana mlačev rži, bo malica, in na koncu še zaključna pogostitev z juho in prikuho. Zdaj me več ne sprašuj, ampak jutri glej, kaj se bo dogajalo in malo pomagaj pri postrežbi, mene čaka klasično delo, bom natakar in stregel pijačo me mlačvijo,” sklene Erik dolgo, skoraj etnološko zgodbo o mlačvi z mlatilnico, ki jo poganja parni stroj oziroma lokomobila, kot je tudi železniška lokomotiva, ki vleče vagone. (Roman je izšel pri Kulturnem društvu Mariborska literarna družba.) 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 17.08.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.00 Vem!, kviz, 11.50 Avtohtone domače živali, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.00 Umetnost igre: O strahu - Dunajski slavnostni tedni, 15.35 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, poletje 2018: Otroški poročevalci, informativna oddaja za otroke in mlade, 18.10 Pujsa Pepa: Počitnic je konec, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Bog, le kaj smo zagrešili?, francoski film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Surova balada, ameriški film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal PETEK, 17.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 9.35 Dobro jutro, poletni izbor, 12.10 Slovenski vodni krog: Oplotnica, dokumentarna nanizanka, 12.50 Prisluhnimo tišini: Iz doma kulture, izobraževalna oddaja, 13.15 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.00 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.40 Koncert ob 20. obletnici delovanja skupine Nude, 16.15 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Polona Juh, 17.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Jubilejni koncert ob 40-letnici Ansambla Franca Miheliča, 21.50 Zvezdana: Izguba, 22.35 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.25 Svetovni popotnik: Barcelona, vodnik po mestu, 0.20 Videotrak, 1.25 Nogomet - SP 2018: Kolumbija : Anglija, osmina finala, 4.00 Zabavni kanal, 5.50 Videotrak SOBOTA, 18.08.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Intervju: dr. Ferdinand Šerbelj, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.15 Se zgodi, slovenska nanizanka, 14.50 Ambienti, 15.35 Profil: Uroš Korenčan, 16.10 Prvinska preizkušnja, britanska dokumentarna serija, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Kulturni vrhovi: Ptujska Gora, dokumentarna oddaja, 17.45 Popolna družina, humoristična nanizanka, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.35 Ozare, 18.40 Kalimero: Medaljon, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.05 Odiseja, francosko belgijski film, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.30 Poletna scena, 22.50 Deklina zgodba, ameriška nad., 23.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.50 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 1.45 Info-kanal SOBOTA, 18.08.2018, II. spored TVS 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.15 10 domačih, 10.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.00 Ciciban poje in pleše 2018, oddaja TV Maribor, 12.10 Slovenski vodni krog: Trebuščica, dokumentarna nanizanka, 12.50 Čarokuhinja pri atu: Južna Afrika, 13.20 Bleščica, oddaja o modi, 14.10 Avtomobilnost, 14.55 Akcent: Pripovedovanje v digitalnih časih, 15.50 Operno poletje, 17.20 Umor, je napisala (II.): Umor na dražbi, ameriška nanizanka, 18.15 Dva vodika, en kisik, dokumentarni film, 19.10 Infodrom, poletje 2018: Otroški poročevalci, informativna oddaja za otroke in mlade, 19.20 Čist zares: Izdelava trick shot filma, mladinska dokumentarna serija, 20.00 Pavarotti: Neskončno čustvo, koncert iz veronske arene, 21.40 Umor, je napisala (II.): Izginulo truplo, ameriška nanizanka, 22.30 Televizijski klub: Grižljaji sreče, 23.20 Ukane po kanadsko: Glasba, razvedrilna oddaja, 23.45 Ukane po kanadsko: Delo, razvedrilna oddaja, 0.05 Videotrak, 1.05 Nogomet - SP 2018: Urugvaj : Francija, četrtfinale, posnetek iz Nižnega Novgoroda, 2.55 Zabavni kanal, 5.55 Videotrak NEDELJA, 19.08.2018, I. spored TVS 6.35 Poletna scena, 7.00 Živ žav, otroški program, 10.05 Govoreči Tom in prijatelji, risanka, 10.15 Nabriti detektivi, nemška otroška nanizanka, 10.50 Sledi: Zelena bratovščina, dok. oddaja TV Maribor, 11.25 Ozare, 11.30 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 60 let Četrtkovega večera, 15.10 Moje poletje v Provansi, francoski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: San Francisco, 17.45 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 18.40 Bacek Jon, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.05 Jerry Lewis - kdo je ta klovn?, francosko-ameriški film, 21.05 Intervju: Stane Granda, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Magnetna privlačnost gora, angleška dok. oddaja, 23.50 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.25 Komorni zbor Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana (T. Bec), 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 1.50 Info-kanal NEDELJA, 19.08.2018, II. spored TVS 7.00 Duhovni utrip: Dolga pot odpuščanja, 7.15 Glasbena matineja, 8.40 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 9.50 Slovenski vodni krog: Pišnica, dokumentarna nanizanka, 10.30 Slastna kuhinja: Solata iz tunine, 10.45 Ciciban poje in pleše 2018, oddaja TV Maribor, 12.05 Svetovni popotnik: Barcelona, vodnik po mestu, 12.55 Kulturni vrhovi: Ptujska Gora, dokumentarna oddaja, 13.35 Vlomilci delajo poleti, družinska komedija, 15.25 Ukane po kanadsko, razvedrilna oddaja, 16.30 Zvezdana: Izguba, 17.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.25 Sanje o prihodnosti: Prevoz prihodnosti, francoska dokumentarna serija, 19.20 Z glasbo in s plesom, 20.00 Nogomet - državno prvenstvo: Olimpija : Maribor, 22.45 Žrebanje Lota, 22.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.45 Zackovo čarovniško popotovanje: San Francisco, 0.05 Zahtevam most, pripada mi!, kratki igrani film, 0.35 Vikend paket, kratki igrani film, 1.10 Nogomet - SP 2018: Brazilija : Belgija, četrtfinale, 3.00 Videotrak, 4.00 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak PONEDELJEK, 20.08.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.55 10 domačih, 12.25 Zlata dekleta (V.): Veliko pričakovanje, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (IV.): Pret-a-porter, španska nadaljevanka, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.40 Z glasbo in s plesom, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Osvežilna fronta: Spletni vplivneži ali influencerji, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Sanje vsakega dekleta, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Fotografiranje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 20.55 Peš ob Nilu, potopisna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.20 Glasbeni večer, 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal PONEDELJEK, 20.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.40 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 9.50 Dobro jutro, poletni izbor, 12.05 Zgodbe izza obrazov: Družina gasilcev, dokumentarna oddaja, 12.50 Ilirske province, dokumentarni film, 14.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.50 Televizijski klub: Grižljaji sreče, 15.55 Anapurna - gora preizkušenj, dokumentarna oddaja, 16.50 Avtomobilnost, 17.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Vetrnica: Kaj bo zraslo? Korenček, 19.00 Studio kriškraš: Čarobno kraljestvo, 19.20 Živalska uganka: Pajek, otroška serija, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Svetovni popotnik: Turčija, 21.00 Oproščen (II.), norveška nadaljevanka, 21.50 Umor, je napisala (II.): Skrita grožnja, ameriška nanizanka, 22.45 Pozabljeni Slovenci: Savin Sever, dokumentarni film, 23.35 Videotrak, 0.45 Zabavni kanal TOREK, 21.08.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.50 Obzorja duha: Uboge sestre sv. Klare, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.05 Potepanja – Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.30 Studio kriškraš: Čarobno kraljestvo, 15.55 City folk - Obrazi mest: Mexico City, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zdravje Slovencev: Možganska kap, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki: Zelena baterija, 18.05 Žvenkci: Žoga, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Durrellovi (II.), britanska nadaljevanka, 20.50 Mariborska dvorišča, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Pričevalci: Roza Pavlin Kihler, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal TOREK, 21.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.15 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 10.40 Dobro jutro, poletni izbor, 13.15 Slovenski vodni krog: Koprski zaliv, dokumentarna nanizanka, 13.55 Alpe-Donava-Jadran, 14.40 Porabje, 16. avgusta 2018 OD 17. avgusta DO 23. avgusta Operno poletje, 16.15 Hitlerjeva biblija, dokumentarni film, 17.25 Umor, je napisala (II.): Skrita grožnja, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Kdo si pa ti?, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.20 Opus 1, plesna miniatura 2014: Jernej, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Revolucija nesebičnosti, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Umor, je napisala (II.): Popolna preobleka, ameriška nanizanka, 21.50 Halimina pot, koprodukcijski film, 23.30 Peš ob Nilu, potopisna serija, 0.15 Videotrak, 1.20 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SREDA, 22.08.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.50 Slastna kuhinja: Bučna juha z ingverjem, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.40 Male sive celice, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Razkrite roke, 18.05 Trobka in Skok, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Paslika, poljski film, 21.40 Vsak pravi pesnik, igrano-dokumentarni portret Tomaža Šalamuna, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Poletna scena, 23.15 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.20 Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, dokumentarna oddaja, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal SREDA, 22.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.55 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 10.10 Dobro jutro, poletni izbor, 12.40 10 domačih, 13.25 Zgodbe izza obrazov: Kazimira Lužnik, dokumentarna oddaja, 14.05 Both Sides / Obe strani, koncert skupine Perpetuum Jazzile, 16.35 Ambienti, 17.25 Umor, je napisala, nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Vetrnica: Koderček in Teodor, 19.00 Profesor Pustolovec, igrana nanizanka, 19.20 Živalska uganka, otroška serija, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Giacomo Puccini: Gianni Schicchi, posnetek opere iz Los Angelesa, 21.00 Žrebanje Lota, 21.10 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Iztok Mlakar, 21.55 Prevara (II.), ameriška nadaljevanka, 22.55 Umor, je napisala (II.): Podtaknjeni umor, ameriška nanizanka, 23.50 Videotrak, 1.00 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak ČETRTEK, 23.08.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 11.05 Vem!, kviz, 11.50 Zapeljevanje pogleda: Metka Krašovec in Zdenka Žido, dokumentarna oddaja, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.05 Moj gost/Moja gostja – Vendégem, oddaja TV Lendava, 15.55 Slovenci v Italiji, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Družabno življenje živali, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Čebele izpod Krima, 18.05 Mala kraljična: Hočem zmagati!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Glasba na vodi, 60 let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, glasbeno-dokumentarna oddaja, 20.30 Evrovizijski mladi glasbeniki 2018, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Mojstrovine Chauvetove jame, francoska dokumentarna oddaja, 0.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal ČETRTEK, 23.08.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 10.10 Dobro jutro, poletni izbor, 12.45 Slovenski vodni krog: Tolminka, dokumentarna nanizanka, 13.25 Zdravje Slovencev: Možganska kap, dokumentarna oddaja, 14.10 Vina sveta, razvedrilno potopisno kulturna oddaja, 15.25 Intervju: Stane Granda, 16.15 Pozabljeni Slovenci: Slovenec sem in kdo je več - Viktor Murnik, 17.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Ribič Pepe: Kaj, če zlomiš kitaro, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Vetrnica: Sandra, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Šport, 22.00 Povračilo, francosko španski film, 23.40 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.30 Slovenska jazz scena: Ajda Stina Turek in Erik Marenče Trio, 1.10 Videotrak, 2.10 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak POZVANJE DRÜŠTVO PORABSKI SLOVENSKI PENZIONISTOV z veseldjom zové vse svoje penzioniste na KARAŽNO GLEDALIŠKO SREČANJE S PIKNIKOM, stero bau v nedelo, 2. septembra 2018, od 14.00 vöre v kulturnom daumi v Sakalauvci. PROGRAM Pozdravimo se pa si pogasimo žéjo Karažno gledališko srečanje v dvorani: Društvo pevcev Selo Humoristična skupina Nemaki Ljubiteljska dramska skupina Mokoš Bakovci Micka pa Lujzek DU Moravske Toplice Majda pa Lujza DU Šalovci Veselica. Igro de Ludvig Nemec. Pogostitev Drüženje, spejvanje domanji porabski naut. Predsedstvo DPSU (Vse drüge potrejbne informacije zvejte od svoji vodij.) „Po isti poti” – mednarodni romarski dan v Monoštru Društvo za krščanska gibanja v Monoštru se bo tudi letos pridružilo vsedržavnemu romanju po Marijini poti 25. avgusta 2018, ki se bo v Porabju končalo v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Monoštru. Romarjem se bodo pridružili tudi verniki iz Slovenije in Porabja pod vodstvom markovskega župnika Dejana Horvata, ki bodo prispeli po poti Danijela Halasa: 11.00 Odhod izpred cerkve v Markovcih v Sloveniji 12.30 Prihod pred kulturni dom na Verici – pridružijo se romarji iz porabskih vasi 13.00 Odhod z Verice proti Sakalovcem po gozdni poti 14.30 Prihod v kapelo v Sakalovce – Blagoslov romarjev in molitev 15.00 Odhod iz Sakalovcev 15.30 Prihod v Slovensko ves – Blagoslov romarjev in molitev v kapeli Svetega Florijana 16.30 Odhod iz Slovenske vesi 17.30 Prihod v Monošter – srečanje z ostalimi romarji pred baročno cerkvijo 18.00 Sveta maša v slovenskem in madžarskem jeziku, mašo bo daroval s somaševalci msgn. dr. Peter Štumpf, škof murskosoboške škofije. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Razvojna agencija Slovenska krajina vas vabi na KULINARIČNO DELAVNICO, ki bo v ponedeljek, 20. avgusta 2018, na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku. Delavnica bo potekala od 13.00 ure naprej pod vodstvom Mance Kovačec in Barbare Štern. Ta dan bo posvečen peki slovenske potice. PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!