poštnina plačana v gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posamezni številki Din 1*50.
TRGOVSKI L ST
Časopis la trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. 0 Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta*  Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VII.
Telefon štev. 552
LJUBLJANA, dne 12, januarja 1924.
Telefon štev. 552
ŠTEV. 6.
Volitve v dohodninske cenilne komisije.
Dne 20. januarja se vršijo nadomestne volitve v cenilne komisije.
Podpisane zveze so na ponovnih sestankih razmotrivale važnost teh volitev in sklenile priporočati krajevnim organizacijam, da se zjedinijo na enotno gospodarsko listo in izbero kot kandidate agilne in energične ljudi, ki ne bodo le zmožni, ampak tudi voljni sodelovati pri priredbi dohodnine.
Dohodnina postaja ne glede na prenizki davčni minimum, od leta do leta občutnejsa. Predvojno lestvico, ki ne vstreza več razvrednostitvi denarja v sedanjih razmerah, poostruje še vojni pribitek, 30% izredni pribitek In invalidski davek.
Zato je nujno potrebno, da se poslužimo v polni meri po zakonu nam zajamčenih pravic in odpošljemo v komisijo može, ki bodo znali varovati naše interese in preprečiti pretirane ocene.
Da pa to dosežemo, je nujno potrebno, da nastopimo enotno, upoštevamo edino gospodarske razmere in postavimo volitev komisije na izključno gospodarsko stališče.
Vse poklicne organizacije pridobitnih krogov naj skrbe za postavitev enotne gospodarske kandidatne liste in za polnoštevilno udeležbo pri volitvah!
ZA ZVEZO TRGOVSKIH G REMIJEV V LJUBLJANI:
Ivan Jelačin ml. 1. r.	Fran	Zobal	1.	r.
ZA JUGOSLOVANSKO OBRTNO ZVEZO:
Ivan Ogrin 1. r.
ZA ZVEZO OBRTNIH ZADRUG V LJUBI JANI:
Engelbert Franchetti 1. r.
Dopolnilne prenosne takse.
Fizične osebe plačujejo povodom I prenosa premoženja v obliki kupnih, izročilnih in drugih pogodb ali potom dedščine itd. prenosno pristojbino, ki se pobira v odstotkih od vrednosti premičnin in nepremičnin. Premoženje juridičnih oseb Idružb, zavodov, zadrug, ustanov, raznih družb in društev itd.J, ki vsled značaja juridičnih oseb ne menjujejo posestnika, pa je praviloma izključeno od prometa. Take osebe bi torej nikdar ne plačevale prenosne pristojbine, ako bi zakonodajalec ne skrbel za nadomestilo in jih v obliki pristojbinskega namestka ne pritegnil k plačevanju prenosnih taks.
Določila o pristojbinskem namest-ku, ki so veljala v Sloveniji na podlagi bivših avstr, zakonov, so se z zakonom o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923 bistveno izpre-menila. Izpremembe obstoje med drugim v tem, da se po novem zakonu dopolnilna prenosna taksa •odmerja za petletne, ne kakor do sedaj desetletne iaksne perijode, da so mu zavezane le nepremičnine in pritikline, ne pa tudi premičnine, pravice pa le toliko, kolikor so združene z nepremičninami in ki se smatrajo po državljanskih zakonih za nepremične, n. pr. pravica lova, ribji lovi itd. Glavna izprememba pa obstoji v tem, da se odmerja taksa od prometne, ne pa od navadne vrednosti.
Dopolnilna prenosna pristojbina **»aša od prometne vrednosti ne-Pfemlčne imovine
1. cerkvenih in posvetnih ustanov, fondov, občin, zadrug, zavodov, družb iri društev, ako članom ne pristoji noben delež osnovne imovine na leto 0^4%;
2. delniških družb in drugih pridobitnih družb in društev, katerim pristoji izvesten delež osnovne imo-^rine na leto 0.2%- lAko se bavijo iake družbe z nakupovanjem in prodajanjem nepremičnin, plačujejo
0.4% takso namesto 2%.h
3. čisto industrijskih družb na leto
Prva taksna periioda za plačilo te takse je le dvoletna in obsega čas od 1. januarja 1923 do 31. decembra 1925.
Napovedi.
Za odmero dopolnilne takse po novih določilih morajo vložiti plačevanju takse zavezane osebe, lastniki, uživalci ali posestniki imovine ali njih zastopniki in pooblaščenci odrejeni z zakonom napovedi pri pristojnih davčnih uradih najkasneje do dne 15. januarja 1924.
Kdor v predpisanem roku ne vloži napovedi, plača za vso taksno perijodo dvakratni znesek dopolnilne takse. Komur torej ni mogoče v določenem roku zbrati vseh podatkov, ki jih potrebuje za sestavo napovedi, naj pravočasno vloži pri pristojnem davčnem uradu z razlogi utemeljeno prošnjo za podaljšanje roka.
Napovedi se vlagajo po uradnem obrazcu, ki je naprodaj po ceni 5.50 dinarjev, na deželi pri davčnih uradih, v Ljubljani pa pri finančni drž. blagajni. Opomini za vložitev napovedi se izdajajo šele, ko poteče rok za vložitev napovedi in v tem primeru se uporabljajo tudi določene kazni brez vsakega ozira.
Družbe in zavodi, ki morajo javno polagati račune, prilože prijavi tudi poslednji zaključni račun.
Vsak taksni zavezanec naj priloži napovedi tudi taksni list, s katerim bo obveščen o odmeri. Taksni list se kupi pri istih uradih, kakor napoved za ceno 4.50 Din.
Za sestavo napovedi potrebujejo nekoliko pojasnila le sledeči raz-predelki:
1. zakonska minimalna vrednost prema porezkim podacima;
2. prijavljena prometna vrednost zgrade i zemljišta;
3. prijavljena prometna vrednost pripadka (fundus instruktusal.
Ad 1. Zakonska minimalna vrednost do nadaljnje odredbe sicer nima nikakega vpliva na določitev, vendar pa se zahteva njena napoved, da si zakon o taksah in pristojbinah, kolikor je njegova veljavnost razširjena na celo državo, nikjer ne določa, koliko znaša minimalna vrednost nepremičnin na podlagi davčnih podatkov.
Kjer so pa z napomeno 12. k tar. postavki 12. zakona o taksah in pristojbinah razveljavljeni vsi predpisi
poedinih zakonov o odmerjanju in pobiranju pristojbinskega ekvivalenta, more priti vpoštev za preračuna-nje minimalne davčne vrednosti le § 50. bivšega avstrijskega pristojbinskega zakona, ki določa, da se smatra za davčno vrednost zemljišč 70 kratni zemljiški davek, za davčno vrednost poslopij pa 60 kratni hišno-najemni davek. Pri poslopjih, ki so zavezana hišni razredarini, odpade navedba davčne vrednosti.
Ad 2. Osnova za odmero dopolnilne takse je prometna vrednost dne
1.	januarja 1924 in sicer brez odbitkov pasiv. Prometna vrednost se ugotavlja po določilih pripombe 1. k tarifni postavki 12., ki označuje prometno vrednost za ono vrednost, ki jo imajo stvari v trenutku, ko se sklene pogodba, glede dopolnilne takse pa postanejo dne 1. januarja 1924. V splošnem je torej prometna vrednost ona cena, ki bi bila dosegljiva pri oddaji stvari v promet na dan 1- januarja 1924.
Če pristojno oblastvo dvomi o prometni vrednosti, označeni v napovedi, si mora pribaviti od občinskega oblastva v čigar okolišu so stvari, izjavo o prometni vrednosti stvari in na podstavi te izjave, če se strinja z njo, pobrati takso.
Pri oceni prometne vrednosti je treba vpostevati vse pravice, ki so združene s to nepremičnino in ki se smatrajo po državljanskih zakonih za nepremičnino, kakor n. pr. pravica lova na lastnem zemljišču. Po § 298. občinskega državnega zakonika se smatrajo pravice le takrat za premičnine, ako niso zvezane s posestjo nepremičnine.
Te pravice se morajo v napovedi še posebej označiti.
Ad 3. Kaj je treba smatrati za pritiklino (fundus instructus) nepremičnine, se mora presojati po § 294. obč. drž. zakona, ki določa, da se smatra za pritiklino to, kar je v trajni zvezi s kako stvarjo, za katero se trajno uporablja, n. pr. vzidani kotli, pa tudi vrvi, verige, gasilno orodje itd. Po novih določilih se ne smatrajo za pritikline živo blago (živina, perutnina itd.) in posevki.
Oprostitve.
Od dopolnilne prenosne takse so oproščene med drugimi nepremičnine, ki so trajno oproščene zemljiškega ali hišnega davka. Samo začasna davčna oprostitev še ne daje pravice do oprostitve. Le nepremičnine, ki so trajno oproščene davka, uživajo tudi oprostitev od plačevanja dopolnilne takse ne glede na to ali jim je stalna oprostitev izrecno priznana zaradi namena, kateremu služijo ali pa po svoji vrsti v obče niso predmet pobiranja davka. To je izredno velikega pomena za industrijo na deželi, kjer tovarne, če niso v najem dane niti nimajo sta-novalnih delov, niso zavezane hišnemu davku. Taka poslopja torej pri odmeri dopolnilne takse ne pridejo vpoštev. Vendar se jih pa mora v napovedi brez navedbe prometne vrednosti označiti s podatki, ki se
sicer zahtevajo za ostale nepremičnine.
Začetek in konec thksne dolžnosti.
Obveznost plačevati dopolnilno takso na3tane za imovino, za katero se je dosedaj plačeval pristojbinski namesiek in za imovino, za katera po prejšnjih predpisih še ni nastopila obveznost plačevali pristojbinski namestek, nastopi z dnem 1. januarja 1924 po novih predpisih. Določila prejšnjih predpisov, po katerih je nastopila taksna dolžnost šele po preteku desetih let izza dne pridobitve pristojbinskemu namestku zavezane imovine, niso več v veljavi.
Za imovino, ki se šele pridobi tekom taksne perijode, se začenja taksna dolžnost s 1. prihodnjim trimesečjem. Obveznost plačevanja prestane z onim trimesečjem, ki nastopi za trimesečjem, v katerem je ta obveznost prestala.
Izpremembe tekom taksne perijode.
Izpremembe, ki vplivajo na višino odmerjene dopolnilne prenosne takse, bodisi da je treba zaradi tega to takso zvišati, bodisi da jo je treba znižati, se morajo prijaviti v 30. dneh od dne, ko nastane izprememba.
,Ce se izvrši prijava pravočasno, se vzame ta prijava vpoštev pri odmeri ali popravi izza prihodnjega trimesečja. Drugače se znižba ne vpošteva za vso perijodo, vpošteva pa se zvišba in sicer tako, da se pobere kot kazen za ostali del taksne perijode dvakratna dopolnilna taksa.
Plačevanje.
Dopolnilna taksa se plačuje letno v trimesečnih obrokih v naprej, to je vsako leto od dne 1. do vštetega 31. januarja, od dne 1. do vštetega 15. aprila, od dne 1. do vštetega 15. julija in od dne 1. do vštetega 15. oktobra. Letni zneski, ki ne presegajo 500 Din, se plačujejo v naprej za vse leto najkasneje do dne 31. januarja. Kdor ne plača predpisane takse v določenem roku, plača poleg redne takse in 6% obresti še dvakratni znesek nepoložene takse.
Pritožbe.
Pritožbe proti odmeri dopolnilne takse se vlagajo v roku 15 dni od dneva Vročitve taksnega lista ali pri-občitve odmere pri davčnih uradih, odloča pa o njih končnoveljavno generalna direkcija posrednjih davkov.
Določila o dopolnilni prenosni taksi vsebujejo:
a) zakon o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923, Uradni list štev. 113 z dne 19. decembra 1923 pod štev. 368 (čl. 1. tar. post. 12., prip. 12.);
b) pravilnik za izvrševanje tega zakona z dne 12. novembra 1923, Uradni list štev. 116 z dne 31. decembra 1923 (čl. 42., štev. 62 do 121);
c) osnovna navodila za prijavljanje, odmerjanje in pobiranje dopolnilne prenosne takse, objavljene pod štev. 5 v Uradnem listu štev. 1 z dne 7. januarja 1924.
Bombažna industrija v i. 1923 in njeni izgledi za 1.1924.
(Poročilo naše ugledne tvrdke »Bombaževa predilnica in tkalnica Ed. Glanzmann &
And. Gassner« iz Tržiča.)	(Nadaljevanje.)
Na Japonskem je vladala sprva visoka konjunktura, ki se je pa kmalu spremenila v pravcati krah, ker je pri visokih cenah za bombaž kupna moč popolnoma odrekla. V poletju se je Japonska zopet pojavila kot konsument tudi amerikan-
skega bombaža, a je potem zbog potresa zopet utrpela udarec. Od 4Mj milijonov vreten se je uničilo pol milijona in ravno toliko vreten se je več ali manj poškodovalo.
V Franciji se je po vojni tekstilna industrija ojačila in je bilo poslova*-
nje pri čvrstih cenah skozi celo leto } povoljnp. Značilne so mere proti dumping-u, ki so se uporabljale v glavnem proti državam s slabo valuto, tako kakor v Belgiji in na Španskem, kjer je tekstilna industrija tudi dobro zaključila.
Žalostno sliko nudi nemška tekstilna industrija. Zasedba Poruhrjo je povzročila rapidno padanje tečaja marke, zbog česar so se uničile vse mezdne pogodbe in so se morale skleniti nove. Marka je postala žoga divje špekulacije in s tem so postale tudi vse mere, ki jih je pod-vzela industrija glede plačil, iluzorne. Tovarne so bile primorane, da se prilagodijo gibanju tečaja dolarja, poleg katerega je zlata marka samo še životarila. K temu pride še krah pred brezposelnostjo, ki se je prav kmalu tudi uresničil, ravno tako kakor pomanjkanje premoga in do skrajnosti narasli režijski stroški. Naravno, da ni mogoče pri teh razmerah niti mislih na zdrav razvoj, ki se bo mogel začeti komaj pri ustalitvi razmer. Porast vprašanja, ki se je pojavil proti koncu leta, je smatrati samo kot začasen pojav, ki ga je povzročil beg od papirne marke.
Pri državah naslednicah je opažih, da se prilagoditev gospodarstva na povojne spremenjene gospodarske razmere ni mogla še izvršiti za države, kjer je prej tekstilna stroka dobro uspevala, kakor Čehoslovaška in Avstrija. Obe sta tekom leta pretrpeli stalno krizo in sta bili navezani na eksport, ki se je vršil v glavnem proti jugu in vzhodu, ker je eksport v Nemčijo popolnoma odpadel. Produkcija se je zelo reducirala, kupčije niso dajale dobičkov, delalo se je samo, da se je moglo vzdržati obratovanje. Osobito je pri čehoslovaškem izvozu cena izgotovljenega blaga komaj presegla ceno bombaža. Vsekakor je bil položaj za tkalce mnogo bol*i, nego za prejce. Volnena in lanena industrifa se je tudi slabo razvijala in je osobito zadnjo zbog visokih cen vedno bolj izpodrinjala bombažna industrija.
Tudi Poljska, prej tako močna v tekstilni stroki, je preživela velike težave in industrijski center Loč dela že dolgo časa varšavski vladi neizmerne skrbi. Spori med delodajalci in delojemalci so na dnevnem redu. Stavke so sploh igrale v tekstilni industriji tekom zadnjega leta veliko vlogo in se more na tri četrtine milijona delavcev računati enomesečno izgubo dela.
Medtem ko je utrpela visoko razvita tekstilna industrija v gorinave-denih pokrajinah zbog ločitve svojih prejšnjih glavnih tržišč težek udarec, se nahaja ta industrija v Jugoslaviji v razmeroma boljšem po-
ložaju. Isto velja v povečani meri tudi za Rumunijo in Ogrsko, kjer jo vlade podpirajo še izdatneje, nego pri nas. Vse tri države kažejo skupno prizadevanje, da svojo tekstilno industrijo izpopolnijo, da bi se tako glede tekstilnih predmetov osamosvojile od inozemstva. Naravno, da ni pri mnogovrstnosti te industrije mogoče ustvariti tekom kratkega časa nekaj popolnega, da bi se moglo kriti celokupno raznovrstno potrebo tudi še tako male države. Za to je tudi potreben velik kapital, ki se ga ne bo moglo pri obstoje-
čem pomanjkanju gotovine hitro najti, tako da je — ako nočemo ovirati razvoja industrije — želeti tudi udeležbe inozemskega kapitala. — Vsekakor se lahko postavi za našo tekstilno industrijo, pod pogojem, da bo vodila naša država smotreno in interese industrije bolj upoštevajočo gospodarsko politiko, ugodna prognoza, ker je pričakovati, da bo igrala naša pokrajina z napredujočimi tržišči: Ljubljano, Zagrebom in Beogradom za preskrbo celega Balkana nekoč veliko vlogo.
(Konec prihodnjič.)
Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1924.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške
I VLOŽITEV NAPOVEDI.
a) Za dohodnino. — Rok za vložitev napovedi poteče koncem februarja t. 1. Do tega roka mora vsakdo, kdor že plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205. zakona o osebnih davkih. Posebne pozive za vložitev napovedi dobe le oni, katerim namerava davčno oblastvo za 1.1924. prvič predpisati dohodnino.
b) Za rentnino. — Hkratu z napovedjo za dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1923 niso izpremenili, ako se njihovi rentni zavezani dohodki niso pomnožili.
Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
Napovedi so po tariini postavki 231. zakona o taksah in pristojbinah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenemu roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka.
II.	NAZNANILA 0 IZPLAČANIH SLUŽBENIH PREJEMKIH.
Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke, stalne ali premenljive v višini, ki utemeljuje za dohodnino davčno dolžnost, je zavezan do konca februarja 1924. naznaniti te prejemke na posebni tiskovini. Za to naznanilo ni plačati nobene takse.
III.	RAZGRNITEV PREDPISNIH
IZKAZOV IN PRIZIVNI ROKI.
Davčna oblastva imajo nalog, da urede razgrnitev predpisnili izkazov na ta način, da se bo vršilo ob naprej določenih rokih in sicer prvih 15 dni vsakega koledarskega četrtletja za vse davke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. 0 davkih, ki so jih
zbornice za Slovenijo v Ljubljani.)
davčna oblastva odmerila v IV. četrtletju 1923., so v zmislu gornjega naloga razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca januarja 1924, kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
IV.	JAMSTVO ZA DOHODNINO.
Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenega s členom 155., št. 4. finanč. zakona za 1. 1922/1923 pobrali dohodnino od izpremenljivih službenih prejemkov svojih nameščencev, so dolžni v IV. četrtletju 1923 pobrane zneske odpremiti davčnemu uradu do | 14. januarja 1924 s posebnim izkazom j v dveh izvodih.
V.	DAVEK NA POSLOVNI PROMET.
a) Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razen podjetij, zavezanih javni računodaji, vsi obrati in podjetja, katerih promet je v minulem letu presegel 360.000 Dinj, so dolžni plačati davek na poslovni promet za IV. četrtletje 1922. do 30. januarja 1924. in hkratu predložiti prijavo ali z uporabo stare tiskovine, kjer so še na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacije ministrstva financ z dne 22. maja 1922. A16/3 (Uradni list z dne 3. julija
1922,	št. 59).
Zamudniki se še posebej opozore na svojo dolžnost ali s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocene ter glob zaradi nerednosti.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
b) Davkoplačevalci, katerih promet ni v minulem letu presegel zakonito določene meje 360.000 Din, niti ni bil manjši od 15.000 Din, so zavezani na splošni poziv in v določenem roku vložiti prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev finančno oblastvo še ni objavilo, bo
pa predvidno objavljen v I. četrtletju 1924.
Ako se za te prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za promet, opravljen z državo, od katerega se plačuje davek že ob izplačilu pri državni blagajnici, z besedilom vzorca, objavljenega v gornjem razglasu finančne delegacije.
Kdor ne predloži pravočasno prijave, izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni letni promet pa lastni vednosti in podatkih.
VI.	DOSPELOST DIREKTNIH ■' DAVKOV.
Dne 1. februarja 1924. dospejo v plačilo direktni davki za I. četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni jih. po 14. februarju 1924. prisilno izterjati in zaračuniti poleg zamudnih obresti še za opomin \% terjanega zaostanka.
Trgovina.
Ukinjonje režima svobodno luke na
Keki. Izza prevrata je uvedla Reka režim svobodne luke, na podlagi katerega so bili kava, riž in kolonijalno blago oproščeni od vseh davkov in pristojbin. Reška vojna uprava razglaša sedaj dekret, s katerim se ukine režim svobodne luke ter se določa pristojbina 100 lir za meterski stot sladkorja, 410 lir za ka-kao v prahu, 350 lir za čokolado, 200 lir za kavo in 510 lir za čaj. Ta korak se opravičuje s tem, da je budžetami položaj reške države nezadovoljiv in oso*-bito s tem, da ima reški budžet velik deficit, ki je dosegel v zadnjem času 13 milijonov lir.
Obnovitev češkoslovaško - italijanskih pogajanj za trgovinsko konvencijo. Češkoslovaška delegacija, ki je pooblaščena, da pregovarja za sklenitev trgovinske pogodbe med italijansko in. češkoslovaško državo, se bo vrnila v Rim., ker se je sklenilo, da se začnejo pogajanja, ki so se prekinila že v drugi polovici meseca januarja. Pričakuje se* da bodo pogajanja do konca meseca že končana. Ne gre tu samo za trgovinsko konvencijo, ampak tudi za konzularno pogodbo. Tudi se bodfe ob tej priliki uredila nekatera vprašanja, ki »e tičejo železniških tarifov.
Dunajski vzorčni sejem. Avstrijska vlada je sklenila dovoliti brezplačne vizume vsem inozemskim trgovcem, ki obiščejo letošnji spomladanski vzorčni velesejem.
Promet v pariškem pristanišču. Nekaj številk bo zadostovalo, da pokažejo važnost pariškega pristanišča.
V	prvih desetih mesecih leta 1923 je bilo 7,974.502 ton izkrcanih in 2 milijona 92.866 ton vkrcanih, torej skupaj 10,067.768 ton. Naloženih je bilo 9917 ladij, razkladanih 29.621 ladij. Ko bo velikanski načrt razširjave mesta Pariza udejstven, se bo to število lahko popetorilo.
LISTEK.
Gustav Freytag,
Oati - imeti.
CNadeiievonje.)
Drugo jutro je prišel oče Sturm sam v sobo mladega dediča in odnesel njegove potne kovčege v voz.
Preden je Fink zapustil svojo sobo, je prijel Antona, ki mu je že celo jutro pomagal pri pospravljanju, za roko ter mu dejal: »Preden še drugim stisnem roko, ponavljam danes, kar sem h dejal že v prvih dneh, ko sva se spoznala: Pridno se uri v angleškem jeziku, da prideš ob priliki lahko za menoj. Najsi bom kjerkoli, zate bom imel vedno kak prostor na razpolago. Kadar boš torej sit tega starega sveta, pridi k meni! Med tem pa bodi prepričan, da bom popolnoma prenehal uganjati neumnosti. Zdaj pa nič žalosti, saj na tej zemlji ne obstoja nikaka velika razdalja več.«
Odtrgal se je od njega, odhitel v pisarno, stopil še za trenutek pred principala, poslovil se od bivših svojih tovarišev, pozdravil skozi okno dame, še enkrat stisnil prijatelja k sebi in skočil v voz, ki ga je odpeljal proč v novi svet.
nila z izpremembo in je polagoma
Anton je dolgo časa bolestno občutil izgubo prijatelja. V prvih dneh je obstajal pred Finkovimi vrati, ker si je nehote domišljal, da sliši iz sobe razposajeni Finkov smeh. Večkrat je v pisarni dvignil oči proti prostoru, kjer je sedel Fink, ker je bil že poprej navajen, da sta si pri kaki debati z ostalimi tovariši dajala skrivna znamenja z očmi.
Pa tudi v domačem hišnem življenju se je po prijateljevem odhodu izredno izpremenilo njegovo stališče. Prazen Finkov prostor pri mizi bi moral namreč zasesti zdaj kak drugi gospod. Ce bi odločala čin in dostojanstvo, bi moral zavzeti gospod Liebold mesto poleg hišne tete: ta pa je to čast odločno odklonil, češ, da se na spodnjem koncu mize veliko bolj domačega počuti, nego v principalovi bližini. Da se torej zadeva končnoveljavno reši, je sklical gospod jordan zvečer po Finkovem odhodu veliko zborovanje vseh gospodov. Anton se ga ni udeležil, ker je imel v mestu oskrbeti še nekatera prijateljeva naročila. Ko je vsak posamezni izmed zborovalcev odločno protestiral, da bi sprejel to čast, je gospod lordan izrazil svoje mnenje, naj zasede gospod Wohlfahrt prazen prostor poleg tete. To da.se mu
zdi primerno vsled tega, ker je bil s Finkom najbolj prijatelj in ima tudi dober temperament za starejše dame. Ta predlog je obveljal. Drugi dan so po služabniku javili svoj sklep damam, ki so ga tudi sankcionirale. Tako je bil Anton z dekretom svojih tovarišev pomaknjen na častni prostor.
Še neko drugo izpremembo je doživel Anton.
Nekoliko dni po Finkovem odhodu je prejel gospod Schroter iz Hamburga pismo, kateremu je bil priložen odprt list na Antona. Fink je pisal: »Anton, oprava v sobi, v kateri sem stanoval, je moja lastnina; zapustim h jo, kakor tudi vse drugo, kar sem še pustil tamkaj, kot dediščino. — Gospoda Schroterja sem prosil, naj h dovoli, da stanuješ v moji sobi.« — Tako se je Anton preselil v elegantno sobo v prvem nadstropju.
Od tega časa so ga splošno imenovali Finkovega dediča in ta dediščina je bila zanj pomembnejša, kakor so mislili njegovi tovariši. Zdaj je sedel na zgornjem koncu mize in je bil vsak dan deležen skromnega dela zabave, ki jo je imela družina med seboj. Teta, koje ljubljenec je bil Fink, se je kmalu sprijaz-začela Antonu kazati svojo naklo-
njenost; trgovec je pogostokrat jz— pregovoril z njim kako besedo in sc veselil nad razumnimi, možatimi* mladeničevimi nazori. Tudi Sabina se je navadila, govoriti z njim cr vsakdanjostih, in njeno oko, ki se je. poprej tako izogibalo prostora za tetinim sedežem, je počivalo sedaj1 s prijaznim sijajem na odkritem ob-rezu našega junaka. Neko tiho spo-razumljenje je obstojalo med njima. Sabina je videla v Antonu Finkovega prijatelja, morebiti tudi zaupnika, in Anton je čutil do gospodične neko brezmejno spoštovanje, ki je napravilo njegovo obnašanje tako nežno,. da je bila Sabina na skrivnem včasih kar ginjena. Pri mizi ni nikoli govoril o Finku, dasiravno je bilo njegovo srce polno spominov nanj; in kadar je teta omenila F'n^at kar je rada storila pri vsakem najmanjšem povodu, je vselej napel Anton vse kriplje, da je spravil pogovor v drugo smer.
Tudi v službi se je spremenilo Antonovo stališče. Potedaj je bil eden izmed Jordanovih adjutantov v provincialni trgovini, zdaj mu je bilo podeljeno mesto v inozemski trgovini pod vodstvom principala samega. Odkazano mu je bilo isto delo, ki; qa je poprej opravljal Fink.
CDalje sledi l
Bilanee v Nemčiji. Vlada je izdala ' rine 28. decembra 1923 naredbo, po kateri 90 trgovci, ki so dolžni voditi trgovske knjige, zavezani izza dne 1. januarja 1924 sestavljati bilance v zlatih markah.
Industrija.
Krediti za pospeševanje domače industrijo. Minister trgovine in industrije Je zahteval od vlade, da se mu nakaže večji kredit za pospeševanje domače industrije. Poljedelski minister ni pristal na to, da da od čistega dobička razredne loterije na razpolago za pospeševanje domače industrije letno 15%.
Nova tovarna svile. V Novi Kaniži se je otvorila v začetku januarja moderno urejena nova tovarna svile. Je to, poleg Pančeva in Novega Sada, tretja tovarna v državi.
Ustavitev dela neke varaždinske tvomice. Kakor poročajo iz Varaždi- j na, so težke valutame prilike, ki ovirajo celo naše gospodarstvo, na žalost našle tudi pri nas žrtve. Več trgovcev se nahaja v težkem položaju, ker jih tarejo stari dolgovi, a jih vsled pomanjkanja denarja ne } morejo poplačati. Kriza je pogodila tukajšnjo tekstilno tovarno (inž. Ka-državeka), katera ni mogla preprečiti ustavitev dela. Vsled tega bo velik tte\ delavcev brez zaslužka.
Primanjkljal v nemški sladkorni produkciji. Iz Magdeburga poročajo: Se pred nekaj dnevi se je upalo, da bo letošnja produkcija sladkorja vsaj približno odgovarjala po kvantiteti lanski, toda temu ni tako. Po končanem predelku sladkorne pese se je ugotovilo, da bo primanjkljaj najmanj 6—7 milijonov centov, ker se je vsled pozneje odpravljenih prisilnih odredb veliko manj posejalo in je neugodno vreme tudi dokaj nplivalo na končni uspeh. Tudi cene sladkorne pese kmetovalce niso nič kaj mikale, da bi sejali isto v večjih množinah. .Preskrba s sladkorjem letos ne tx> ugodim.
Davki.
Napovedi za odmor« dopolnilne pre-»rsHe takse. Z zakonom o taksah in pri-irtojbiuah z dne 25. oktobra 1923. se je t. veljavnostjo izza dne 1. januarja 1924. na novo uvedla dopolnilna prenosna laksa, ki se bo izza tega dne plačevala v Sloveniji namesto dosedanjega pristoj-binskega namestka. Prva taksna perijo-da bo trajala izjemoma od dne 1. januarja 1924. do 81. decembra 1925. Za odmero takse za to perijodo je po osnovnem navodilu, objavljenem v Uradnem listu št. L z dne 7. januarja 1924, pod št. 5. vložiti napovedi najkasneje do dne 15. januarja 1924. Ker pa večini družb in društev spričo kratkega roka ni mogoče pravočasno zbrati potrebnih podatkov, jih je že nekaj prosilo za podaljšanje roka, druge pa še nameravajo vložiti enake prošnje. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo je včeraj zaprosila gospoda finančnega delegata dr. K. Savnika za blagohotno reševanje predmetnih prošenj. Gosp. delegat je v uvaževa-nju res kratkega roka, ki je določen za vložitev napovedi, ljubeznivo obljubil svojo pomoč.
Plačilo davka na poslovni promet. Po objavljeni uradni statistiki so plačale posamezne pokrajine v mesecih Julij, avgust in september 1. 1923 nastopne zneske na davku na poslovni promet: Slovenija 10,305.543 Din 29 p, Hrvatska in Slavonija 10,069.819 Din »G para, Vojvodina 8,090.068 Din 13 p, Bosna in Hercegovina 5,824.318 Din, Srbija in Crnagora 5,598.570 Din 74 p, Dalmacija 200.257 Din, skupaj 40 milijonov 88.576 Din 66 p. Največ je torej plačala Slovenija, to je nad eno četrtino.
Eovi taksni predpisi in finančni zakon jsa i. 1922/1923. V novi zakon o taksah ao prevzete vse taksno odredbe iz finanč. zak. za l. 1922/23. Vse te odredbe, tndi kolikor so izpremenjene ali dopolnjene, veljajo izza dne 15. novembra '1923, tako kakor se glase v novem zakonu. Kar se tiče taks, katerih postavke so bile s finančnim zakonom povišane, pa v novem zakonu o taksah niso izrecno omenjene, se pobirajo izza dne 15. novembra 1923 v izmeri, v kateri so se pobirale pred povišanjem s finančnim zakonom za leto 1922 in
1923.	To velja tudi za tarifno postavko 10 (emisijske pristojbine), kolikor posamezni odstotki te tarifne postavke niso » novem zakonu izrecno navedeni. (Ob-
java generalne direkcije posrednih davkov z dne 30. novembra 1923 št. 40346).
Iz te objave sledi, da je emisijska pristojbina od delnic, glasečih se na ime ali na prinosnika, izza dne 15. novembra 1923 znižana od 3% oziroma 6% na 2% oziroma 4%.
Nagrade za odmerjanje in pobiranje davkov. Finančni minister je v septembru l. 1923 dovolil, da se smejo davčnim uradnikom izplačati nagrade za odmerjanje davkov, določene s členom 121. finančnega zakona za 1. 1922-1923; toda le pod pogojem, da se ob zaključku leta 1923 ponovno izkaže uspeh pobranih davkov, vštevši 500%, oziroma 30% izredni pribitek, ki se je uveljavil s čl. 18. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesec julij, avgust in september 1923.
S tem je pojasnjena vnema, ki se jo kazala pri izterjanju davkov proti koncu leta 1923.
Taksa za tovorne liste in izvozna izpričevala inozemskega blaga. Na neko konkretno vprašanje je generalna direkcija posrednih davkov odločila, da se za izvozna izpričevala o inozemskem blagu plačuje taksa po tar. post. 210 (pet dinarjev) in za tovorni list taksa po tar. post. 204 (pet dinarjev), a ne po tar post. 2 (ki določa takso za priloge), tudi ako sta izvorno izpričevalo in tovorni list priložena uvozni deklaraciji. Taksa po tar. post. 2 se namreč plačuje le za priloge, katere niso izrecno oproščene takse. — Taksa za nakladnice, ki ne sme biti manjša, nego 10 dinarjev od vagona (10.000 kg), velja istotako za tekočine, kakor za drugo blago, ki je razsuto.
Senarstvo.
Padanje francoskega franka. Francoski ministrski svet, ki se je vršil dne
8.	t. m. v Elizeju pod Miilerandovim predsedstvom, se je v glavnem bavil z vprašanjem tečaja franka, ki je kljub vsem vladnim meram, zopet padel. V svojem ekspozeju je finančni minister De Lasteyrier izjavil: Pravi vzrok padanja naše valute leži v dejstvu, da so velike množine frankov še izza vojnih časov v rokah tujcev. Na žalost nimamo na ta denar nobenega direktnega vpliva. Tako je padec šterlinga povzročil nakupe dolarjev, ki so s svoje strani imeli za posledico velike prodaje frankov. Ti franki tvorijo v rokah tujcev mogočno orožje, ki se da uporabiti za znižanje tečajev. Posebno se smatrajo Nemci za mojstre v operacijah te vrste. Oni so skušali uplivati na zunanjo politiko Francije, ker so hoteli dovesti Poicare-jevo vlado, da bi se odpovedala svoji akciji v Poruhrju. Nemci širijo po vsem svetu govorice, da se Francija bliža svoji pogubi in da bo padec marke brez-dvonmo povzročil tudi padec franka. V tem položaju, je dejal minister, je vlada ukrenila potrebno proti neznosnim špekulacijam, s katerimi se skuša v inozemstvu ogrožati kredit države. Minister je na to omenil, da se bo na telefonskih progah izvrševala cenzura in da se bo strogo nadzorovalo vse operacije z menicami. Podčrtal je, da je glavni vzrok nizkega tečaja franka reparacijsko vprašanje.
Angleški kredit nemški državi. Skupina londonskih bančnikov je dovolila državnim železuicam Nemčije te dni kredit v iznosu 750.000 funtov šterlin-gov. To vsota se bo naravno uporabila za nakup angleškega premoga.
Carina.
Nora earinska tarifa v Rusiji. Sovjetska vlada se bavi že dolgo časa s proučavanjem nove carinske tarife. Najprej se je določilo, da se staro carinsko tarifo samo revidira, toda po poročilih ruskih časnikov izgleda, da bo ta revizija tako temeljita, kakor bi se šlo za določitev popolnoma novih tarifov. Predvideva se vse mogoče olajšave, da se navežejo nove in poglobijo že obstoječe vezi z inozemstvom.
Promet.
Uvedba nedeljskih vlakov Ljubljana gor kol. — Kranj. Od 13. januarja t. 1. vozita na progi Ljubljana gorenjski kolodvor — Kranj ob nedeljah in praznikih izletniška vlaka št. 942 in 943. Odhod iz Ljubljane gor. kol. ob 8.54, prihod
v	Kranj ob 10.10, odhod iz Kranja ob 17.17, prihod v Ljubljano gor. kol. ob 18.29. — Naš apel, ki smo ga pretekli teden naslovili na železniško ravnateljstvo
12.	januarja 1924.
■ii—ii mtiii—m—i mim «11111 vammmammmmmmmmmmmmtm
je torej imel uspeh. Kakor je razvidno, so pri ravnateljstvu razumni možje, ki so dostopni dobrim nasvetom in treznemu preudarku. Nadejamo se, da bodo i poleti uredili vozni red tako, da bosta imela od njega koristi tujski promet in turistika.
Izvoz in uvoz.
Izvoz sladkorja iz Madžarske. Vlada je dovolila sladkornim tvornicam izvoz 700 vagonov sladkorja, ker letošnja produkcija 7000 vagonov popolnoma zadostuje za potrebe v Madžarski.
Razno.
Angleško mnenje o naših političnih razmerah. >Times< imenuje beograjsko konferenco Male entente odločilno konferenco. List je uporabil to priliko, da pove svoje mnenje o jugoslovanskih znamenitejših političnih osebnosti. Smatra, da bo na tej konferenci prišlo na dnevni red stališče Pašičeve vlade napram mednarodnim vprašanjem Jugoslavije in da bosta prišli na njej do izraza dve šoli: Politika Pašiča kot predsednika stare šole in politika g. dr. Reneša, kot zastopnika nove šole. List zelo hvali g. Pašiča, rekoč, da bo konferenca tudi največjim opozicijonalcem pokazala, da ima Jugoslavija v Pašiču velikega državnika, ki je znal dati mladi državi življenje in moč, pa najsibodo njegove metode kakoršnekoli. Nato omenja list metode g. Pašiča v notranji politiki, kako on z odlaganjem rešava vprašanja in poravnava spore na svoj način. »Times« poroča nadalje o upravni razdelit-
vi	države in je mnenja, da se volitve za narodno skupščino ne bodo odlagale dalje nego do spomladi. Dalje povdar-ja list glede Pašičeve zunanje politike, da želi ohraniti mir in zagotoviti dobo mirnega razvoja, da bi se dežela opomogla od poslednjih naporov. Zato je g. Pašič napram vsakim sosedom pomirljiv, posrečilo se mu je doseči dobre odnošaje z Avstrijo in Nemčijo, prijateljstvo z Rumunijo je zagotovljeno z ureditvijo mej v Ranatu, obstoja pa tudi nada, da se zboljšajo odnošaji z Madžarsko. Izgleda, da se bodo ustvarili temelji mira tudi z Italijo potom likvidacije reškega vprašanja, ki ga želi jugoslovanska vlada rešiti čimpreje in na prijateljski način. Glavna politična orijen-tacija je ista, kakor drugih držav v srednji Evropi in se ravna po vprašanju reparacij, ki je glavno vprašanje Evrope. Zato je jugoslovanska politika orijen-tirana v smeri Francije, kajti Francija zastopa tako rešitev reparacijskega problema, ki najbolje ustreza tem državam. Ce tudi je bilo ob priliki debate
o	francoskem posojilu nekaj opozicije v parlamentu, se ne more računati s tem, da bi bila kakršnakoli opozicija proti tej orijentaciji.
Zanella o osvoboditvi Reke. V listu >La Difesa< se zahvaljuje Zanela za številne brzojavne častitke k novemu letu in napoveduje osvoboditev Heke izpod italijanskega jarma tekom par mesecev. »Naša Reka, Reka Kečanov bo oproščena sramotne sužnjosti in nečloveškega mu-čeništva, v katerem jo še drže tuji upravitelji in uzurpatorji, kateri priznavajo in se celo širokoustijo, da ne znajo vladati drugače nego s škornji.« (Oiardino je v svojem novoletnem govoru rekel, da ima za Zanello in njegove pristaše, ki so seveda izdajalci Reke, samo dobre škornje.) >Moje zaupanje v bližnjo gotovo zmago reške pravice je absolutno in neizpodbitno kljub nasprotstvom in težavam, ki jih je treba še premagati in ki jih premagamox
Akcijske družbe na Češkoslovaškem. Na Češkoslovaškem posluje 1273 akcijskih družb s kapitalom po 5.777 milijonov 600.939 Kč in 2347 družb z omejeno zavezo s kapitalom 920,734.847 Kč (skupaj 6.698,335.786 Kč, pri čemer pa niso všteti denarni zavodi in tuji kapital).
iz naših organizacij.
tiremij trgovcev v Celju naznanja: Uradni dnevi Trgovske in obrtniške zbornice v Celju so: vsaki drugi torek od 8.—12. ure v poslopju Javne skladiščne in prevozne družbe d. d. I. nad-stropje, soba št. 38 in sicer: v januarju, dne 8. in 22., v februarju, dne 5. in 12.,
v	marcu, dne 4. in 18., v aprilu, dne 1., 15. in 29., v maju, dne 13. in 27., v juniju, dne 10. in 24., v juliju, dne 8. in 22.,
v	avgustu, dne 5. in 19., v septembru,, dne 2., 10. in 30., v oktobru, dne 14. in 28., v novembru, dne 11. in 25., v decembru, dne 9. in 28. — Vsaka even-tuelna izprememba se bo še pravočasno objavila.
Književnost.
Jurčič Josip, Spisi. X. zvezek. Uredil dr. Ivan Grafenauer Slovenski svetec in učitelj, Veronika Deseniška. 1923. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 20, vez. Din 30. — Grafenauerjeva izdaja Jurčičevih zbranih spisov se bliža svojemu koncu. Ta dva zvezka in imeli bomo pred sabo vse zbrane Jurčičeve spise, zakaj zadnji X. zvezek je zopet korak bližje izpopolnit-
vi	te vrzeli, ki vlada na naši slovenski mizi.
*UDDHft< 1 ......................  -...—I
TFACEMARK <	 1
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza, 10. januarja. Na produktni borzi notirajo: Pšenica baška, 79-80 kg, 2%, 4 vag. 330; pariteta Zenta, 3—4%, 3 vag., 335—340; ječmen, baški, 67-68 kg, 4 vag., 277.50 do 280; oves, baški, 2 vag., 227.50; koruza za marec-april, 100% kasa, 23 vagonov, 235—247, za april - maj 5 vagonov, 270; sremska ladja Tisa 1 vagon 535. — Tendenca neizpremenjena.
Žitni trg. Trgovina pšenice se prav ni« ni spremenila. Kupcev je zelo malo na trgu, pa tudi blaga ne pride mnogo na trg. Inozemstvo ne kupuje ničesar, kajti kontingent uvoza pšenice je za mesec januar izčrpan, Avstrija pa kupi le sem ter tja kak vagon, ker trgovina v Avstriji precej počiva in nimajo mlini nikake vneme za nakupovanje. Kljub temu so cene nespremenjene. Ako pa se plača blago takoj, je ceneje. Pšenica notira v Rački 3.27 A. Din do 3.30 Din. V Slavoniji in na Hrvaškem notirajo cene 3.25 do 3.30 Din. Glede ječmena in ovsa se niso sklenile nikake kupčije, vsled če-".r so cene nekaj nazadovale. 66—67 kg težki oves notira v Rački 2.70—2.75 Din. Oves 2.25 Din. — Kupčija s koruzo je bila ta teden nekoliko mirnejša. Cene notirajo od 2.40—2.45 Din, za poznejše dobave pa od 2.52 'A do 2.72 Din. — Trgovina z moko je popolnoma zastala. Klub temu, da se ta situacija skoro vsako leto po praznikih pojavlja, se lahko imenuje stanje mlinske industrije kot desperfltno. Premajhen konzum v drža-
vi	in nezmožnost izvoza je prisiUla manjše mline, da prodajo svoje zaloge ceneje, ako hočejo priti do denarja. Večina mlinov počiva popolnoma ali pa obratuje le delno, da krije vsaj nekoliko tekočih režij.
Tedenski sejem v Zagrebu. Zagreb,
9.	januarja. Današnji sejem je bil zelo živahen. Velik je bil dovoz krm, sena in drv. Volov in bosanskih buš je bilo malo, medtem ko je bilo dovolj telet. Svinj je bilo dovolj sremskih in domačih. Kupovale so se mnogo za domačo vporabo. Cene so bile zelo čvrste ter so bili kupci precej rezervirani. Za kg žive vage so notirale cene v dinarjih: voli, domači L 14.50-16, II. 12.50—13, III. 11—12; krave, domače I. 13.50—14.50, II. 11.50 do 12.50; bosanski voli L 13, II. 12, III. 10—11; krave, bosanske 10—11; teleta I. 20, II. 21, III. 22.50, svinje, debele sremske 27.50—28, debele domače 25.75 do 26.25, mesnate 25 — 25.50, slabše 23.25—24.25. Krma za mtc.: seno 77.50 do 125, otava 125—126.50, detelja 162.50.
Tržaški blagovni trg. Stara kovina.
V	notranjosti je posebno živahno povpraševanje po rdečem bakrencu, toda vsled prepovedi je seveda izvoz prenehal. Tudi po starem aluminiju se živahno povprašuje, toda na trgu je le malo blaga. Zaloge izstreljenih nabojev so se skrčile, ker so nabiralci prodali že večino, svojega blaga. Vsled tega so se mogla tozadevna povpraševanja le deloma zadovoljiti. Tudi uvoz bakra z vzhoda, Male Azije in Carigrada je narastel. Za poši-ljatve v Nemčijo se je ta baker plačeval po 56 funtov šterlingov tona. Živahno se je povpraševalo tudi po trdem in meh-
kem svincu, a blaga je bilo le malo. Cena mehkega svinca je okoli 300 lir kvin-tal. — Riž. Ponudbe riža »Burina«. št. 2 so se delale po zelo visoki ceni, in sicer po 15 šterlingov 9 pence, cif Trst. Ta visoka cena je imela za posledico, da se je povečalo zanimanje za italijanski riž, ker ni dražji nego prekomorski in je tudi boljši. Mnogo povprašujejo po italijanskem rižu Anglija, severne države in, Čehoslovaška. Cene svetlemu italijanskemu rižu okoli 180 lir, franko Trst. — Moka. V zadnjem času se je uvozilo preko Trsta mnogo ameriške moke za Čehoslovaško in Avstrijo. Mnogo kupčij je bilo sklenjenih z Dunajem. Toda zdi se, da dunajski trg ne more več sprejemati večjih množin italijanske moke. Cene: italijanska moka št. 0 145 lir, franko Postojna, finejša 160 lir, fran-ko Postojna.
Naraščanje cen na mednarodnem trgu.
V	decemberski številki »International Labour Review« izšel je pregled mednarodnega gibanja cen, ki dokazuje, da so v jeseni 1923 cene v mnogih drža-
vah več ali manj narastle. V državah kot v Nemčiji, Rusiji in Poljski je bila povod naraščanja cen denarna raz-vrednoslitev. V Nemčiji so rastle cene pred izdajo denarja s stalno vrednostjo zelo rapidno. Posledica je bila, da so bile v Nemčiji cene v oktobru nad svetovno pariteto. V drugih državah so se cine polagoma dvigale ter zopet padale. To velja posebno za Nizozemsko, Norveško, Špansko, Združene države
i.	dr. Cene v nadrobni razprodaji so naraščale občutljivo v Nemčiji, Avstriji, Ogrski, Poljski in Rusiji, nekoliko manj v Belgiji, Francoski, Tinski, Veliki Britaniji, Italiji. Na Španskem in v južni Afriki so oslale nespremenjeni, na Norveškem, Luksenburškem in Egiptu so celo padle.
Ponovna dražba 17.500 kg sat. tiskovnega papirja. V smislu člena 94. zakona o drž. rač. razpisuje direkcija pošte v Ljubljani ponovno ofertalno licitacijo za dobavo 17.500 kg tiskovnega sati-niranega papirja na dan 21. januarja t. I. ob 11. uri. Licitacija se bo vršila
i	pri direkciji pošte v Ljubljani, Sv. jako-ba trg štev. 2/1., soba 50. Pogoji so na vpogled pri ekonomskem odseku omenjene direkcije. Ponudnik mora položiti kavcijo in sicer‘5% (oziroma 10%, ako je tuj državljan) ponujene vsote pri Pomožnem uradu direkcije pošte v Ljub-Iiani najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
Najboljši
PREMOG, DRVA !N OGLJE
kupite najccneje pri
Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Peha trg 8. — Telefon 220.
Dobava, prodaja.
Dobava mesa. Dne 16. januarja t. I. se bodo sklenile direktne pogodbe za dobavo mesa za garnizijo Maribor pri komandi vojnega okruga v Mariboru, za garnizijo Slovenska Bistrica in Dolnji Dravograd pri komandah mesta v Slovenski Bistrici in Dolnjem Dravogradu,
dne 17. januarja za garnizijo Ptuj pri komandi mesta v Ptuju ter dne 18. ja nuarja t. 1. za garnizijo Ljubljana pri in-tendaturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Dobava mesa. Dne 16. januarja t. i. se bodo sklenile direktne pogodbe za dobavo mesa za garnizijo Karlovac prt komandi vojnega okruga v Karlovcu, za garnizijo Čakovec pri komandi mesta v Čakovcu in dne 17. januarja t. 1. za garnizijo Varaždin pri komandi vojnega okruga v Varaždinu.
Dobava kupol - peči. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu se bo vršila dne 31. januarja t. I. ofertolna licitacija glede dobave ene kupol - peči
Dobava sode. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 31. januarja 1924 tretja ofertalna licitacija glede dobave 5.000 kg kaustič-ne sode.
* * *
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
e
o
en
o
N
O
t»
o
s
o
»1—1
>N
(0
ca
v<
M
O
T"!
Stroški pri vporabi bcncina
Vozi brez
Adaptiral tvoj avto, traktor ali stabilni motor as patent.
Generator jem"
Prospekt in reference daje
Jugo-Hag
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 24 Telefon St. 360
Stroški pri vporabi oglja
Wertheim - blagajne
za vzidanje
vloma- in ognjavarne, v vsakem stanovanju ozir. prostoru z majhnimi stroški nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, LJUBLJANA Bleiweisova cesta št. 18
11 Provizij ski zastopniki naj sc javijo 11
J*?" Več spailraU-a oprav
iz trdega in mehkega lesa po nizki ceni vedno v zalogi, sprejemam tudi nadaljna naročila.
HENRIK BITENC, mizarstvo Vižmarje 77 poleg Mizarske strojne zadruge.
TVHBKA
LJUBLJANA
Veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
priporoča iz svoje zaloge vse vrsie pšenične moke najboljših banaških mlinov, oirobe, koruzne in ajdove izdelke, kašo, ješprenj, nadalje pšenico, koruzo, oves, fižol in druge poljske pridelke.
Telefon štev. 449. Brzojavi: VOLK. ZAHTEVAJTE PONUDBE I
pn
pr.
%
RAZPIS NATEČAJA.
Razpisuje se natečaj za podelitev mesta jar- DRUGEGA TAJNIKA '•t
tukajšnji zbornici.
Po sklepu, sprejetem na plenarni seji 19. decembra L, morajo biti konkurenti absolvirani pravniki, a prednost se bo dala onim, ki so poleg tega dovršili tudi kako višjo trgovsko šolo ali ki so si z zaposlenjem v kakem podjetju ali gospodarski instituciji pridobili dovoljno strokovno izobrazbo.
Konkurenli morajo v prošnji navesti točno vse zahteve ter priložiti poleg dokazil o dovršenih pravnih študijah in o eventuelnih drugih poklicih tudi krstni list, domovnico ter eventuelno tudi poročni list z navedbo števila otrok.
Rok natečaja traja mesec dni, t. j. do 5. februarja 1924.
Split, dne 4. januarja 1924.
Od trgovske in obrtniške zbornice.
Predsednik: T. Dubokovič.	Tajnik: Dr. O. BUlat.
Pfaff
Najboljše
šivalne stroje Vozna kolesa Pudi
kupite najbolje pri tvrdki
IGN. VOK, Ljubljana in Novomesto
£3110110110IIOIIOIIOIIC^
0
1
o
o
Rusi	0
Slaniki oviti g Prekajene ribe i
(BOckUnge)	“
Ostseeheringe g
Kumarce S
la znajmske v soli ^ In kisu	g
Paradižni sole = la domač, Cist, v U dozah
= Prva jugoslovanska industrija = 0 za konserve rib, sočivja in 0 q sadja, družba z o. z. g = Maribor =
~ Zahtevajte ceniki —
OsiioiioiioiioiionoiicD
anaaansffBB«
Radi špedicijskih poslov, carinjenja, tarifiranja in vskladiščenja obrnite se na:
| »BALKAN” d. d. za mednarodne transporte i
H
S ki ima podružnice v vseh večjih mpstih naše države in afiiijacije ter generalna
■	zastopstva	v vseh trgovskih centrih kontinenta.
■
Centrala v Ljubljani« Dunajska cesta 33.
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«MIWWW»W,MaMM,MM||i
NA VELIKO! Priporočamo : galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rinčice, podloge (belgier), potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri
JOSIP PETELINE
■ Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. ° BBMMHHHHHHMn«
Večja množina
JEKLENE ŽICE
(blank) francoske provenience
takoj za dobili v dimenzijah 1, 1‘25,1‘35,1‘40 mm. Cena po 1 kg. Din 40’ -, pri večjem odvzemu primeren popust.
Naslov pove ..ALOMfl C0KPANY\ Ljubljana.
j flnHHMHHHHMBHB
Priporočamo:
j los. Peteline i
LJUBLJANA,
Sv. Petra nasip 7. g Najboljši šivalni stroji v vseh
■ opremah Gritzner, Adler za B rodbinsko in obrtno rabo,
■ istotam igle, olje ter V9e po- ■
■ samezne dele za vse sisteme. ■
En gros!	a
AVTO
bencin, pnevmatika olje, most, vset popravila in vožnja. Le prvovrstne blago in delo po solidnih cenah nudi )ugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani.
A. VlOEt
Maribor, Glavni trg 5
trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in »liki posodo, porcelanasto, kameni* nasto in stekleno robo.
Na debelo I	Na	drobno?
BBIi
a
■
B
■
B
!
Oglašajte v
IKK
er
m
OBBBSBBBBBBBBBBBBt
Ljubljanska kreditna banka
Delniška glavnica: Din 50,000.000*-
Rezervni zakladi ca. Din 10,000.000-—
z laJUBIiJA.NA.* Dunojsl<£Q.	|	Brzojavni naslov:
PODRUŽNICE:	|	BANKA tJUBtJANA
i Telefon št* 261, 413, 1	502,	503	in	504
| Brežice 1 Celje | Črnomelj
Gorica
Kranj
Maribor
Metkovlč Novi Sad Ptuj
Sarajevo
Split
Trst
SE PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE
■IH »■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■M..............——M...........lili«	■	MU.IIHI.	«11111.......
t Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS.
Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.