Katolišk cerkven Hat.
Te vaj .1,
V Ljubljani 6. svcčuna /857.
!A*t O.
AmireJ
po Ho/, j i in apnstoljskigu sedeža milosti knez in nadškof goriški, doktor *v«?tiga pisma, vsi častiti duhovšini in vsim vernim goriške uadšknfijc blagor in blagoslov od Gospoda! Ko sini mesca rožniku 1*55 vodstvo goriške nadškofi |e prevnel, sim v svojo žalost zapazil, do se število dušnih pastirjev z obstoječimi duhovnijami nie prav ne vjemu, in de je xarod duhovskiga stami od leta do leta bolj boren.
To pomenljivo pomanjkanje duhovske mladine v poslednjim času izvira iz več vzrokov. Vladajoči duh časa ui kej vgudeu duhovnim prizadevanjem, temuč raji pripraven, cehi dohrovoljnc mladenče od stanu mlvcruiti, kteri je /. zuamenitnimi zatajevanji in težavami združen. Prcnuredba gimnazijalske učbe in pumuožciijc realnih šul je krivo, dc
se latinske šole manj obiskujejo. K temu pristavil..... de
se v novejšim času veliko mludih ljudi pri mnogoterih občnih službah potrebuje.
Mladenči. ki se bogoslovstva poprijemljejo. izhajajo veči del iz manj premožnih stanov človeške družbe, nur več zmed vernigu ljudstvu nu kmetih. Tode le-ti imajo poslednji čas. dc od slabih letin molčim, marsikaj mlrajto-vitli, tako de le mulo zmed njih zamore svoje sinove prl-pruvljaviiiiii šolam izročiti. In uko se to ravno zgodi, so lil/mere. v kterih večina kmetovskih mladenčev gimuuzi-alue šole opravlja, take. de razvijutiju nravnigu značaju mnogo škodijo; iu potem ko so giuiiiuzialue šole dognali, m ko hi si mogli stun izvoliti, so ze davno zgubili poklic do duhovskiga stuuii. po kterim so morde v pervi mladosti hrepeneli; tedaj sledijo eni tlrugi poklic, drugi pu se dajo Ic zunanjim okulišiiiam voditi. ko v duhovskim stanu kruha isejo. Kes primanjkuje nam jih sploh, ki bi se za duhovski stun ponujali, posebno pu pogrešamo pripravnih oseb. ktere bi ue le dostojno omiko. temuč tudi pred vsim dušno čistost iu pravi poklic zu duhovski stan sabo prinašale.
Kako je tedaj to uevgodnost mlvcruiti? \u to vprašanje je že odgovoril trhlciithiski cerkveni zbor pred tremi stoletji. Spregovoril jc v 23. seji tukole: ..Kjer je mladost, ako se primerno uc vodi, zlo uugiijciiu po nusludnostih lega sveta zuhajati, in ker, če se od mladih nog k pobožnosti iu vernosti nc napeljuje, preden pregrešne navade celiga človeka prevzamejo, nikdar popolnama, in brez velike, skorej čezno vadile pomoči od Koga vsiganiogočnigu. v duhovnim strahu nc ostane: torej napove sv. cerkveni zbor, ile naj se vse škofovske pervostolne iu druge veči cerkve po svojim premoženji in velikosti škofije priganjajo, neko
število mladenčev..... v kakim sobivališu rediti.....
pobožno odgujati in v cerkvenih (duhovnih) vednostih pmlu-cevati. V to sobivališe naj se taki jemljejo, kteri so nur manj 12 let stari iu zukonsko rojeni, ki znajo spodobno brati iu pisiiti, iu kterih lustuosti iu volja dajejo upunjc, de se bodo cerkveni službi za vselej vdali. Sveti cerkveni zbor hoče. de naj se posebno otroci ubozih jemljejo, pa bo-
gatih vender nc izloči, de sc le ua svoje stroške živijo, iu voljo kažejo, Hogu iu cerkvi služili". Tudi sedanji slavim vladajoči papež Pij IX. spodbuda v svojim dopisu od 17. miscu I. I. avstrijauske škofe, de naj napravijo mladeiiške semeniša.
Cerkvene zapovedi se vjemajo tedaj s sploh č«(enimi potrebami te škofije.
Ve Imm govoril od luških in francoskih škofov , kleri iuiujo žc ml nekdaj tuke semeniša, pa tudi nemški in av-Htrijunski škofje so v ti reči dober zgled dali. in drugi se trudijo, luko koristno, pač potrebno delo vstaiioviii, berž ko mogocc. Goriška nadškofija lic siiic v tem oziru zuo-stajaii.
Dobrotniki svetliga rodu. ki pu nočejo biti imenovani, so v tu namen znumcuit znesek vclikoserčno podarili. To jo prijetna podlaga ravno o pravim času v tu blugi namen; tode njega izpeljava tirja večih duaruih pomočkov. ki se morajo še le spravljati. Nar popred jc trebu p ros t orni ga poslopju, ktero bi se moglo zidati, uli vkupiti, uli v najem vzeti iu primerno prenaredili. Potem pridejo stroški zu po. hišje in notranjo vredlm. zadnjič hi hilo skerheli za pre-skerbov uuje ubožiiiti rejeneov, kjer sinovi premožnih staršev red ko krut duhovski stun izvolijo. Kar se je godilo ob času Jezusa Kristusa, se ponavlja v vsih ca*ih. posebno dandanašnji. ko je hrepenenje po časnim posestvu in le zgoli vživanje. bolj kot vsuki drugi čas kej v»akduujiga. Kogali mludeneč v evungelii, kterimu jc bilo mar doseči večno življenje, iu kteri se je trudil za popoliiauiosi, se je ves žalosten proč pobral, ko mu je Gospod svetoval, de naj vse zuptisti iu zu njim hodi oznanovaje sv. evangeli. I bogi rihči pa so kur vse zapustili, kur so imeli, iu so se celo želji po časnim imetji odrekli. Tridcntinski zlmr. kleri škofam in uadškofum dolžnoši naklada, v stanov iti duhovne semeniša. kaže kako naj se potrebni pomocki pripravljajo. Nar pred nuj se iiumrcč v lu namen cerkvciiimu premoženju iu duhov skim zalogam iu dobrotam I Pfruuden u. Kcne-licieu l kaj prilergu.
V goriški uadškofii je skor vse duhoviujsko premoženje tako pičlo, de komuj duhovne spodobno prcživljuje, vender bi se pri obilnim številu duhovnov ludi z majhnimi darovi lep duar skupej spravil. Obernem se teduj nar popred do Vas , častiti bratje iu predragi sodelavci v nogradu Gospodovim, zu ktere ima mladeiiško semenišč vredne to-varše in zveste pomočnike pripravljali. Posebno tiste dušne pastirje k obilnim pomočkum povabim, ktere je llog poslednje leta s svojim blugoslovam obiskal. Naj svoje darove v ta pobožni namen ludi kol dur hvaležnosti darujejo! Svest sim si, de častita duhov šina le škofije zanaprej tudi v svojih poslednjih sporočilih inladcuškiga semeniša ne bo pozabila.
Pu ludi do vsih druzih vernih goriške nudškofije se zaupljivo obernem . de Imjo moj namen vedili ceniti in de Imjo pri volji, njega izpeljavo po svoji moči podpirati. Kteri
— M —
pobožen kaiolisk krisiijan nc zeli , de bi vedno dovoljno ■levilo. du»no čistiga in primerno izohrazeniga d uho vsi va imeli? Dobra vravnan<» mladcnško sobivuliše mora bili posebno listini staršem, varham in dobroinikain zaželeno, kteri ho prinioraui. hrano plačevali za svoje sinove ali rejeuee. de jih za duhovski stan pripravljajo. ki pa so v velicih skerhch zavolj njih stanovanja sko* čas giiniiuzialnih šol. Dalje utegne namenjena naprava ludi unini staršem v do-bro služili, ki svojih sinov ne želijo ravno cerkvenim službam oduteniti. pa jim hočejo vender kcršansko odrejo nakloniti iu pri volilvi slami popolno prostost pustili.
Pri rejencih. kleri bodo oskerbovanje v semenisi ali popolnama ali delama brez plačilu hotli imeti, se bo moglo gledali nc le uu dobre lastnosti iu zmožnosti in uepopačeno seree. leiiiuč ludi nu iiedvoiuljivo nagnjenje k duhovskimu siunu; le pri rejeneih, ki sami plačujejo, se bo ulegnila po okolisinah poslednja uuih lastnost iz ozira pustili.
kur se lice pripomočkov, kterih se imdjumo. su dvojni:
1.	Darovi za v s t a n o v i t e * in množil c v z u-loge uli malice, ktera bo zlasti služila v pridobitev pri-merjeniga poslopja te naprave.
2.	I.elni pripomočki, ki >r bodo. v kur *i bodi. obračali pri namenjenim gojiši.
Ti poslednji pripomočki naj bi se zaceli plačevali od I. vel. travna ali I. listop., kar velja ludi od darov siib I., ako bi sr v več zneskih plačevali.
Prečast it c gg. dekane povabim, de naj med sebi podložnimi »luhov ui podpise zhirujo. kierih. se ve de se zamorejo ludi deželski ljudje vdeleževati. Vsakierimu pa je uu \oljo dano. ako se hoče pri uadskolijsi\u samim podpisati.
De sr pa ludi Ture in soseske legu dobrigu delu vde-ležijo. nuj se tudi one povabijo k pripomoči. S priznice jim je spodobno razložiti, v kakošen namen jc irid. zbor vstaiiovilev mladenških semeiiiš zapovedal. in kakosiiu do-hroia bi bila za goriško nadškofijo. ko bi dobro vravnuno iu primemo \ludaiio sobivuliše imela.	kuko de naj se da-
rovi zbirajo, hodi zračeno gorrrnosli in modrosti pire. g«, duhov nib pastirjev.
Dohodki sc bodo vsako leto dvakrat, meseov velikiga i ravna in pa listopada. do škofijstva pošiljali, ktero bo vselej konec opraviluiga Icla razglasilo, koliko se je zbrulo iu kuko sr obračalo.
\ sprli podpisov . lei prejelih iu obljubljenih p......o kov
na i sr do konca siisca t. I. skolijsivu pošlje.
Sklenem io povabilo /. gorečo prošnjo do dobrigu Pa-siirja. liosp. nasiga Jezusa Kristusa. nuj serca duhovnov in vernih ie nadskolijc dobrotno ouieči. de spoznajo imcuit-nosi ie leči in darujejo obilne pripomočke.
\ Gorici 12. pros |H.*»7.
I mirt j m. p..
km/ in iiinUkol
ME O p i M.
I / >i.-\ndreja na Koroškim. 13. prosenca K. Skoz dvanajst dni pred s\. Frančiškani Suv erjuiiam v pre-leeeiiim adveuiu se je pri sv. Frančišku v gornji Suvinski dolini ua Štajerskim, kjer je dalječ okrog sloveča Božja pol. slovesni misijon obhajal in sicei pod vodsivaui časlilih misijonskih duhovnov sv. Viiiccncija iz Celja. Ze zdavnej smo želeli izid lega uiisijona nalanjcuisi zvedili. in veseli nas. dr nam je zdaj celo dovoljeno, iz lista lumnšnjigu preč. g. dekana in fajmoštra Mihaelu Plaskan-a. iii sem pisaniga. nekaj posneli iu z veselo novico za s\, misijone gotovo v»i- vnele pobožne bravce ..Danice" razveselili. Pišejo pa: ..Bodi llogu časi iu hvala.'" misijon jc vse moje pričakovanje dalječ daljne presegel. Častili gg. misijonarji su svojo nalogo izvcistuo dovcrsili. pa ludi ljudstvo se je ves eiis •/. nar veči gorečnostjo s\. puboziiosii vdtlczcvalo. Vsili dvuuajsi dni m* bil po fari \ polnim pomenu besede nepreiohur . -1»i -1»» Božji posveten si iv :sei. praznik. n» /
dobro vestjo smem reči. de so vsi farmani, kterim koli je bilo le mogoče v cerkev priti, sv. zakramente prejeli. Red je bil ludi tukuj ravno tisti, kakor je sploh pri ljudskih misijonih misijonarjev sv. Vincencja navaditi. Vse dni se je ljudstvo dopoldan od 0. do II. in papoldan od 3. do ti. z nagovori in drugimi pobožiiostmi v cerkvi v Bogu zbrano ohranilo. Že tretji dan so bile vse serca tako omehčane, de so se oči v obilnih solzah topile, in od tega dne noter do poslednji ga ni bilo joka in zdihovanja ne konca nc kraju, nad čimur se bu tisti toliko bolj čudil in moč gnude Božje spoznal, kteri tukajšne ljudji pozna, ki niso tako nichkigu iu občutljivigu serca, kukor Slovenci mnogih drugih krajev. V lorek 2.V listopuda so bili otroci k slovesnimi! sv. obhujilu pcljaui iu že v sredo je bilo irehu domače furmane zavolj privzelju ptujili s spovedniuii listi pre-skerbeti, kterili veliko je, de luko rečem, prav po vojaško bližnje vasi ohleglo iu ves čas misijonu ne več odjenjalo; bili so pu ptuji še le potem k spovednicum pripušeni. ko so ze domači svojo pobožnost opravili. Ze med iiiisijoiium je bilo veliko krivicuiga blagu povenijenigu in veliko že dolgih sovraštev poravnanih iu še do zduj vseskozi mi enakih prcmerljejev slišimo. Po vsi fari pu je zdaj po dnevi iu po noči vse tiho iu mirno, kukor pri Božjim grobu, iu cerkev se zdaj memo poprej toliko priduiši obiskuje, de sc kur čudimo. iu tu prelepi sud misijonu, veči gorečnost nunireč zu llozjo easl iu dušno zveličanje, se še celo pu bližnjih furuh razodeva, kakor sosednji dušni pastirji pričajo, ljudje so bili silno hvaležni iu iz sercu pripravljeni, čusi. g. misijo-nurjeiu njih trud |m muci poverniti: uli kuj de so se pobožni sini s\. Viucciicju vsimu časiiiinu plueilu resno mlpo-vrdali, de bi loliko lepši krono v nebesih našli! Duu sv. Burbure, ko ic bil misijon z navadnim meri v uškim opruvi-!am sklenjen, sc je vse ljudstvo v furovž iu pred faro v/ gnjeilo. sc z glasnim jokum g. misijonarjem zahvalit iu se pri njih poslovil, in ljudje v si prcstiujcni od prehlugih c-ulil ziiotranjigu mirti iu veselju, ki so ga pri misijonu dosegli, z otroško nadležuostjo misijonurjem niso skorej dovoliti hotli. ile bi sc od njih ločili. Pu ludi sosednji duhovni so bili v iiiisijoiium silno zadovoljni. Puskcrbel sim, de je bilo vsaki duu deset do dvanajst spovednikov pripravljenih. s kteriiui so e. g. siipcrior poprej duhovni pogovor zastran cnukiga misijonu bolj permeriiiga ravnanja s spovedenci imeli, kei se med pridigumi ni smelo spovedovuti. so bili v si duhovni pri vsih nagovorih vsred nallaceiic cerkve pričujoči, uud kle-rim lepim zglcdum so se ljudje močno spodbiidovali. Zuu-pum. de se bo sveli misijon zduj tukaj med nami v gornji Suvinski dolini luko rekoč vdomucil: zakaj od vsili sirani gre zelja iu prusiiju po njim. \n l.jubuim zlusli so furmuui za misijon luko nadležno prosili in se zuvezuli. vse stroške z veseljem nu se vzeli, de je, ako kuj posebniga vmes u« stopi, misijon za prihodnji s\. postni čas za I culo odločen (Prosimo že vnaprej nuznuiiilu ludi od ondol. Vr.J .Nas toliko bolj veseli, de je Bog trud č. g. misijonarjev lako obilno iu ociiuo blagoslovil, ker je bil la misijon pervi, ki so ga v slove u s k i m delu nuše školije obhajali. kei smo tudi mi eiiukih misel z g. dekuuam, de uku bodo ljudje le enkrat blagor in uepopisljivi prid misijonu spoznali in sladki mii občuiili. ki gu misijon v grešne pu spokono serca lako obilno vliva, ga bodo od lare do fare želeli obhajili i. Molili pu bo trehu pobožnim prijutlum sv. misijonu. de bi ljubi Bog malo kuidelce misijonarjev pii sv. Jo/.elu s pripravnimi duhovnimi pomnožiti blagovolil, de bi kje preobložene rame edinih treh gospodov pod toliko le/.ovcd-nih eksercicij in misijonov prehitra ne onemogle.
Gotovo bo veselilo pobožne hruvee ..Danice" ludi zvedili, kakosno lepo cerkveno cvetlico je korošku zemlja lansko leto obrodila. Zu čast Božjo iu duš zveličanje enako goreči piecasiiii g. opal Bciicdikliiiarskiga samostanu v Si. Pavlu su uumrci poklicali i/, kultern-a na Tirolskim iii ,„14, sestre, z iiumenum, lim zu pervo poskusujo de-
kliško rokodelsko šolo izročili, ktero no ludi mescu kimovca lansk. I. prevzelo. Šteje zduj že nud trideset mludih ro-kodeljk ili dobro sluje. \umeti p reč. g. opatu pu ni kar, tuludc deklico nekterih ženskih rokodelstev privaditi, temuč zlasti mladenke lenobo iu tistiga inludnsli nud vse nevar-niffu pohajanju nbvarovati, ki tolikokrut k nur nevurnišim napakam, slabim razvudum uli celo k pregreham priložnost daje, ki bi jih človek pri taki starosti nemogoče mislil. Dekleta teduj delavnosti in dobre iu modre rube čusu žo zgo-duj privaditi, iu jim tisto izrejo in nravno in telesno omiko duti, ki jim k njih namenjenimi! prihodnjimi! poklicu utegne biti nur koristniši, in kur vso se v naših navadnih šolali po deželi le silno nepopolnumu du doseči, je lepi in visoki namen te naprave, ktero preč. g. opat s čusu m še bolj ruz-tegniti iu ji še veči deluvnost izročiti želijo. !)og duj, de bi ta lepi zgled tudi drugod posticmunje našel! — kur nas zudevu, uus še pu zavolj drugigu posebuigu vzroku veseli de so ravno šolske sestre v tu kraj poklicane, in sicer Kuto, ker te sestro po ravnilu (regelci) tretji ga redu sv. Frančišku žive. Je nunireč 111 kuj v l.uvuutiuski dolini tretji red sv. Frančišku močno razširjen, iu visoko obrujlun iu spoštovan. Svoj sedež iu zapisiie bukve iuui pri (H). Kupuciliurjih v \Volfbergu. 1'dtiv šteje nad tri sto, iu sicer mludih iu sturih, zakonskih iu sumiških obojuiga spolu, iu kur jc zlasti veselo, tutli v bogatili iu Imlj imenitnih rodovinuh. Tudi lo je s pohvulo opomniti, tle se redovni bratje iu sestre t u kuj ne prikrivajo preti svetum. iz neke uupučne srumozljivosti in ne hvalevreduiga strultti. de bi no bili od drugih kakor icrcijuli iu tcrcijulke zasmehovani iu zusrumuvuni, kakor smo to v nekterih drugih krajih /upažili. kar vsi je pu jedru tega sv. redu ravno nasprot, ktero je v tem. de redovni udje po vsestranskim zulujevunji sum Igu sebe v resnici hrepene, ter si prizude-vujo, križunigu Jezusu zlusti v njegovi ponižnosti iu njegovim zaničevunjl iu y.usruiiiovunjl nusledovuti. kakor jilt nu to prečustito pot keršanske popolnosti tutli njih visoko sveti Oče in vteiuelitelj, sv. Fruncišk Serufinski, s svojim prelepim in prečudnhti zgledum valil. Tukej teduj ima tretji red sv. Frunčišku popolnuiuu očitno ruzpeljuiio osnovo. Viši voditelj celiga redu po vsi dolini so č. O. gvardjan v imenovanim kloštru, potem jc pu družba ruzdeljenu v več podružnic, ktere zopet svoje voditelje imajo. Poslednjo nedeljo vsukigu mescu je oeitin zbor v kupucinurski cerkvi zu vse ude, kteri zamorejo priti. V tili zborih se z ruz-lugunjem regelee oil verste do verste še druge pohožnosti in molitve verstijo, novi se udje sprejemajo ili druge družbine zadeve oskerbujejo. kterim pu ui moč. k temu zboru priti, se zberejo pri voditelju svoje podružnice, iu se tamkej v enakih sv. vudbult v duhu sv. Frančišku vlerjujejo. Vsako kvaterno nedeljo pu jc veliki zbor v kupucinurski cerkvi z uuvudiiimi redovnimi opruvili. Vsi li zbori se prav pridno iu obilno obiskujejo, celo tudi od takih. ki niso redu pri-pisutii. pu so vender zu sv. uuuke in pobožne opruvilu goreči. V tem kloštru im:. red tudi svojo duuriio zalogo, \ ktero vsuk ml vsukigu mescu I groš pluca, s kterim dnur-jem se ruzsvetIjenje in lepšuuje društv cuigti altarja iu drugo potrebno oskerbujo, zltisii pu po ruvuilni zapovedi s\. nuišc zu rujnimi udi opruvljujo. Posebno lepo pu sc Iu red pri pogrebu rajnih udov kužc. Po šegi vsih treh ledov sv. Frančiška so ua uierlvuškim odru bratje iu sestre bosi in roke so nu pcrsili križem puluženc. meti kierc jc brilku mariia djunu. Oblečeni so bratje v rujuvo suknjo kakoi minilii, sestre pa kukor nune v černi suknji, nu gluvi je cerno zagritijulo, okoli vrniti pu bela rutieu. Pred pogre-buni >c zberejo bratje iu sestre od daljec okrog v hiši ruj-uigu, oilmolijo nur poprej po zapovedi regelee za dušni pokoj rajniga ."»n Očcuašcv itd. iu potlej sc še le truplo vzdigne. Vsi udje gredo v procesii preti merlicem z gorečimi svečami v rokah, iu v glasni molitvi dušo rujniga usmiljeiiimu Hogu priporočajo, kar vse viditi in slišali je
prav spodbudljivo iu lolazljivo. I pumo pa. de »e Im v tem redu, ki keršansko pobožnost v tem kraji močno podpira, po unih zgorej omenjenih šolskih sestruh. kadar bodo eukrui med ljudmi bolj znane, duhovno življenje še Imlj povzdignilo, in svetu gorečnost se še Imlj razplamenilu. Tudi *e nuni zdi silo verjetno, tle utegnejo šolske sestre ravno v tem kraji s časuni več novink dobiti, ker mnoge pobožne devico, ki žc sicer v tretjim redu žive, veliko željo po klošterskim življenji razodevujo. ktero jim je toliko lozej spolniti, ker so kmetje v tem posebno rodovitnim kraji večjidel prav premožni.
Jc tukuj prilika opomnili, de je že ludi lukuj v Si,-A ud rej i nekaj let sem deklišku rokodeljska šola. ktero so sami .Milosiljivi knez iu škof vtemelili, ji v škofijski bolnišnici dve pruv periuerni sobi odločili, jo ludi po zimi s kurjavo oskerbujejo in sploh kakor njeni visi vurh vedno nud njo čujejo. Obiskuje zdaj lo šolo veci del šolskih otrok Nauk se daje od h. do 12. dopoldan iu otl 2. do ti. popoldan. rčenicu dobiva ruzuu prostigu stanovanja ti gold nu mesec iu ml sturšev otrok še ludi marsktcrc darove. Vu-tlijo se pa otroci v pletenji nugovic, iu v Imlj uuvuiluiiii šivanji. iu ker se silno po ceni rajta. imu šola vedno delu dovolj. Nektere deklice pletejo in šivajo le kur zu dom in le plučtijcjo zu uuuk 21 kr. ua mesec, druge pa delajo za šolo in tem ni trebu nauka plučevuli. Iz lega duarju >e plačuje učeiticu iu kar je se pri šoli potrehuigu, iu šc toliko ostuuc, de učenke o Imžiču pruv lepe darove dobe, uekui iz teh dnarjev, nekaj iz milošnje dobrotnikov šole iu staršev samih. Je namreč navudu. de napruvijo učenke božični večer v šoli pruv lepe jusliee z božičnim drevesam. ki ga nemei „kristbauui" imenujejo. \'se to, kolikor mogoče, z zlutum iu drugim lispam bogato okiucujo iu jc z vec ko sto lucicumi razsvitljeuo. Pu jasliculi pu okoli leze in vise tutli z drevesu doli otrokam pripravljeni darovi, s kterimi jih ze hoče lluzje dete ubdarovati. Praznično opravljenim učenkam se seree veselja taja, vsaka gleda iu misli, klen tiar tle bu li unu dobilu. Nur poprej so otroci od svojiga kutehetu z malimi besedami pozdravljeni in o pomenu le slovesnosti puduccni. potlej pokleknejo in pocuste v pobožni molitvi presveto llelc.ua lobodo durovi mednje ruzdeljeni. iu večerna slovesnost se z veselo božično pesmijo sklene Veliko ljudi je vselej pričujočih, sami Milosiljivi knez in škof razvesele vsako leto otročiče s svojo pričujočnost jo. kterim uudu lega dnevu skozi celo leto šolsko trudeuje slajsa Sicer pu vodstvo te šole oskerbuje družbu zakonskih zen (Frauenverein). ki ne le pri te šoli, temuč tudi pri bolnikih po vsi furi z djuusko keršansko ljubeznijo zures veliko dobriga store iu so v resnici zavolj svojiga usmiljenju do ubogih vse hvale vredne. 2* otrok zdaj ta sola šteje.
Ogled po Slovenskim.
h f.ilthlianc. Rrulovšiua s*. Cirila in Metoda za sprciihcrujcujc ubogih ločenih grekov se pri nas se vedno močno ruzširju: v mulo tednih sum oddali lino bratov skih podobic, kterih pu šc imamo, ako hi jih kdo želel imeti Vidi se pu ludi sati hrutovske molitve. Kavno v Salz-b u r g z l g. iz Ogerskiga beremo. de je v vclikovaradinski st„-lici, prclečcito lelo v vec občinah nad l(U)t) ločenih grekov v kutolisko cerkev prestopilo, iti de sc Imdo spreohracania zanesljivo se množile. - Tudi je se nekaj večjih podob Murijuc bratov.sine za ulrikutiski misijon oddati, sicer ne > slovenskim pisanjem, kur pu ui bistev ua reč.
Ahecctliiica (Jeranova I v novi iu stari pisavi n zavolj popruševunju po nji oil vec struni zupei natisnjena Menimo, ile la ubecetluicu je priporočevuuja vredna iz vei ozirov. Po njenim iiavmlti sc brez preobiluigu zlogov atija otroci kmulo k branju pripravijo. Vruvnuiia je za obe metodi, ki se lahko sklepale, uli kukor kdo hoče. Pravila za delitev zlogov so z lahkimi in kratkimi »lavki med zlogu-
vanjem postavljene. Ozir je vzel tudi ua staro pisavo, ki se z.avolj množice \ nji natisnjenih bukev ne more prezreti. Vse branje v nji meri edino na čednost iu lepo obnašo
mladosti.
Iz Kanalske doline. I.e redko kdaj se kaj od teh krajev sliši. Dovolite mi tedaj, preljubi bravci Zgodnje Danice, de se ludi od tod enkrat oglasimo. — Kdo ne ve. kako tehtna reč je za vsakiga duhovnika nova zakonska postava. ki je dobila od perviga dne tega leta svojo veljavo. Pa tudi kdo ne ve. kuko težkoto iu kuke zadetge de bo zdaj v začetku duhovnikam nupravljala. ker vsaki začet i k je težak. Se več pa. kdo ne ve, kako slabe, včasih celo nesrečne nasledke de ima negotov zakon. Vse lo dobro previdivši. so naš Prečastiti iu Milostljivi \ikši škof razposlali vsim dušnim pastirjem novo cerkveno iu cesarsko zakonsko postavo, nuj hi jo duhovni murnu prebiruli iu se je učili. Tudi so .Milostljivi vikši škof v pismu, ki so ga tej postavi doložili. sereno zeljo izrekli, nuj bi se duhovni ua deželi večkrat skup zbrali in se luko z zedinjeiiiiui mislimi čez to tuko imenitno reč pomenkovuli. Dobro so zapopudli tehtnost in potrebo te reči nuš še novi dekun. visokočastiti gospod Janez Budau. bivši vodja gluhomut-eov v Gorici, zduj pu verli in vredni nasledovavec rajniga vis. čast. gosp. dekana Antona Peric-a. kteriga kanalska dolinu ne bo kmalo pozabila, in de hi željo vikšiga škofa spolnih. so napravili 22. tega mesca duhovni zbor ikonfe-rencije i v svoji dekunii.de bi se še precej za časa le reci pretresovale. Desiravno je bil ta dan deževen in snežen, tako de sc daljni duhovni niso mogli siliti, se je nas bilo vender enajst bolj bližnjih zbralo. Verli gospod dekan zu-cnejo zbor s krepkim ogovoram. v kterim so nas opomnili visokosti iu imcuilnosi našiga duhovniga stanu, poleni so nam nuse težke dolžnosti pred oči postavili. iu zu tem so govorili od posebne dolžnosti, zu prave zakone skerbeti. ker v dobrih ali slabih zakonih je sreča ali pa nesreča družin iu dežel. In s tem sc je pomenkovunje začelo. Pomenkovalo se je pa od več reti. namreč: koliko iu kaj ima soseska pri dovoljenji v zakon opraviti, kdaj je ženine iz-prasevati. kdaj jih k spovedi poslali, kdaj iu kako od posebnih dolžnosti, ki jih omi na se vzameta, govorili, nekaj •>d zarok, kako pri očitnih iu kuko pri skrivnih zadeizkih delali? Tudi se je govorilo nekaj od oklicovanj. iu juavc iii skorej - domovine itd., luko dc nam jc cus kmalo uie-kel. ki je hil k temu odločen, de so še zunutiji duhovni tisti večer zamogli domu priti. To kar se jc govorilo, se je zapisalo, da bo zamogel ludi potem vsakteri to pri enu-kih priložnostih rabili. Zbor sc je zopet končal z ginljiviiu ogovoram uušigu vis. eust. gosp. dekana, v kterim so nam dokazali, kako potrebni iu koristni da so taki zbori, de bi bila povsod enakost v obredih iu navadah, in dc bi vsaki svoje dvome, ako ktere ima. razodel, de bi se tamkej od več strani pretresali iu se zastran njih posvetovali. Posebno spomina vredne so bile zudujc besede imenovunigu gospoda dekana, ko so na-, prav po bralovsko iu s serčno ljubeznijo opomnili lanskih duhovnih vaj in sklepov, takrat storjenih. Hvaljen hodi Jezus kristus!
Iz (toriee 31. pros. Goriško duhovstvo je zadela /.namenita zguhu. Nemila smert nam je vzela vcrliga duš-uiga pastirja . mašnika po volji Božji. St. Danjelskiga kaplanu. Janeza Sucu. kteriga smert je ..Danica" že oznanila. Ta blagi moz pač zasluži, de sc mu suj majhen spominek uu prezgodnji grob postavi iu tako dolžnost prijateljstva. ljubezni in splošuiga spoštovanja izpolni. Mnogim njegovim prijatlam iu znuiicam v tolažbo, duhovnim sobra-tam v spodbudo, vsim v zgled iu spomin postavim semkaj neke (»rtiče iz prijateljskima dopisu. ..Janez Šuc. mož po volji lložji. je začel '.i. prosenca ob 10. uri kri pljuvati, kar sc jc zvečer in naslednji dan ponavljalo. Po tem ko
je vsa zdravniška poinoc zastonj hila. ga je zdravnik v četertik 15. zapustil. Veliko je terpel bolnik ves čas svoje bolezni, pa ni je bilo slišati pritožbe iz njegovih ust. Vedno se je nu postlji premetal in skor nič ni spal ; le enkrat je rekel: ..Oh smert. si pa vender grenka. kaka Im šc le sodba!" V četertik se je še na noge spravil in nekaj pisal; potem je pričujočim, posebno svojimu sodrugu in pomočniku tehtne in resne podučenja dajal in od svojih staršev jokujc slovo vzel. Nu to je mirno zaspal, je pol ure spul iu ko se je zbudil, je bil mulo nejevoljen ..zakaj de so ga zbudili. ker iiiii je tam tako dobro bilo." Tu je celo opešal, mislili so. de mu jc bolje in ostal jc v takim stanu do pelivečera. Zdaj si du po očetu obleko prinesti, se sam obleče in veli dve mizi k postelji djuti. rekoč: ..kmali kuiuli bo konec, in potlej položite moje truplo nu te mizi". Crn bije O iu blugu njegova dušu zleli v naročje Stvami-kovo. — — — k pogrebu so ga spremili gosp. dekun iz koniuu in 12 duhovnov. Od vsili struni je privrelo silo ljudstvu; grenke solze so preiskali, ui bilo slišali ko jok in stok. kušcvuli so vse kur je bilo iijcguvigu. irugo. biret itd. Ogovor g. dekanu je hil krutek, pu ginljiv. Jest pa še pristav im: ..Tako uinerje prav ični".
Hazgied po keršanskim svetu.
V Ver oni se bodo nu povelje Nj. veličanstva, svitliga cesarja, 4 cerkve zopet napravile in za lložjo služIm posvetile, ki so bile v muguziuc spreoberiijene. Tudi so Nj. veličanstvo za auibrozijansko cerkev v Milunu vsakoletnih 10.000 gold. dovolili. — Svitli cesar res iieslišaue milosti nu Luškim dele: Vse deželske prestopnike so pomilostili; z drugim ruzpisum so ukazali v Milunu 2 milijona zastalih davkov zbrisati, in šc veliko druziga. — Dunajski kardinal in vikši škof mende mislijo napravili družbo zu zidunje stolne cerkve sv. Štefana. Tudi nova farna cerkev sc ima neki ziduti v predmestu Fiinfhaus-u, kur je še bolj potrebno.
—	..S c h iit z en z t g." ve iz Himu. de sveti Oče še niso razsodbe izrekli nad Gtiniherjevo filozofijo, kar so nekteri listi terdili. - V N o n vi hergu je po smerti opatinje v nunskim kloštru grozno strašilo; slišali so zdihovunje rajn-cc. šc celo dc se je nekterim prikazala: zasačili so pu struhii. ki ima meso in kosti, iu Im žc dobil svoj porejon zu to slepilo! V lla vre-u jc 10. pros. 12 francoskih misijonarjev v burko ..kadix" stopilo, se v k a na d o odpeljati. - Dc pravde niso nič pridu, kaže pravda za de-dišiuo na Angleškim, nedavno doguaua. ktere stroški zneso 300.000 gold. - V Aden-ii ob perzijunskiui morji imujo francoski kapucinarji misijonski sedež. Od ondot gre O. Ludvik Steinle v Suez . de bo ondi katoliško cerkev zidal.
—	V Himu so 25. pros. sv. Oče sami osebno posvetili nekiga škofa za kitajsko, v kterim cesarstvu iz kervi marternikov keršanstvo vedno rase iu se razcveta. —
Pogovori s gg. dopisovavci.
G. L. v T.: llvala! — Zastran inisijonskiga denara povemo, de sc za domačo odrejo miših Ijubljunskih zamureov le samo tisti denar obrača, kleriga kdo posebej zanje odloči in daruje: vse drugo sc pošilja odboru Marij ue družbe nu Dunaj. li. k.: Hog plati! — Sprem, prosimo precej nasproti. — J. k.: Je že dobro tako: bo prav prišlo. —
.Uiti darovi.
Za afrikanski misijon:
Iz Trebevniga 13 gold. — Iz Sostriga 2 gabi- ~
Današnjimi! listu je pridjaua 3. pola razlaganja zakonskih postav.