ISSN 0350-5561
za konme t«dna
delno jasno bo z občasno zmerno oblačnostjo.
00 p<
številka 05
četrtek^ 7. februarja 2002
MESTNA OBČINA VEUNjE
Mir
Občankam in občanom čestitamo ob 8. februarju slovenskem kulturnem prazniku.
Obenem vas vabimo na osrednjo proslavo, ki bo 8. februarja ob 18. uri v veliki dvorani Glasbene šote Frana Koruna Koželjskega.
Svet in župan MO Velenje
PROGRAM
/S,00- iSJO Mmtodrama
SRfíČAř>iJfS PREŠERNOM StutjutKmed • JoÎe/Ht^toSa
19.00
/J>RA\yi<A
MP/, Šolskega centra Velenje
sijivytKsmi aovtfR akademik dr. Matjaž KM EU.
áislfii oMí/n mo Velenje
aA.SHA F.Mofites:
"UVAffEf. SiilUi za dte kUarí Monika Krajne Štib, Borh Šiih
RimAl Xítzele-l"
pm
'tmosMom mssio"
Ptesni teater Velenje
Koreografiju: Rosanu ŠlorgeíJ, glasba: Safri
dno
GLASHA
K. H. Mayer:
(ioraxd Itipoloeec • sopran saksofon Katja Marin, khn'ir
RECiTA]. 'rfuzeie-l"
(ilASHA R. Sairlati: "$omX'f-mol 7.mtmo Stili
RECtrAi. Tunele-T
Si.OVmKA tji'DSKA PESEM MP'/, šolskega centra Velenje tbonnvdja: Danica Pirecuik
RnaTAl "Gazek-r
SLOVLSSKl imKALNi PROJEKE "STOP'
P.Kreih: "MmiKf T. Vuh
"minm'
M. Menke:
"MAU KVUlVfSiii CLiSB^V M20
Kiiltnrn^ki pvnietiek v avli }{lastfi*ne iole (o/) izidn knjige dr Matjaiti Kniecltf "IMkusipo shi'ensko". ki p je izdala Volenjska knjižna jUmhidJa).
250 srr
o
irAIHO ^
Prvi primeri gripe
CELJSKA REGIJA-Iz Zrtvmlii za zdravstveno viirst>« Olje so konec prejšnjega te<lna sporočili, ihi so v r^jiho« vem mikrobiološkem lahoraloruu odkrili pri dveh šolar« jih, ki sta prišla k zdravniku zaradi prehiadnej^a ohole-r\ja, okužho z >irusom u^ipe B. Vzorčne brise nosu in žrela so poslali tudi na InšUtui za varovai^je zdravja.
Šolarja sta Imda tipične kliniCnc znake gripe: hude bolečine v mišicah in sklepih, glavolx)!, nahod, bolečine pri požiranju in povišano telesno temperaturo do 39 sttipinj Celzija, ki je trajala tri do štiri dni. Kot je povedala vod ja službe za epidemiološki jo na omenjenem zavodu mag. Alenka Skaza« <lr. med., obstaja mo/nost. da se oboleva-nje ra/5iri v epidemijo.
Za omejevanje širjenja prehladnih olxílenj zdravniki prip<ir(Kajo intenzivno prezračevanje prostorov, v katerih se /adr^jejo Ijiidje, umivanje rok. uporabo papirnatih robčkov enkratno uporalxi hrisimjc ntxsi», skrb za dobro telesno pri pravljen osi ter u/ivanje sadja in zelenjave. B(">hiikom svetujejo počitek, lajšanje bolečin in pilje večjih količin liiplih napitkov. Zdravi pa naj se ne zadri^jejo pri bolnikih invzaprtih prostorih, v katerih je množica ljudi.
Tudi cepljenje proti gripi je, pravi Skazova, še smiselno, predvsem ga priporočajo kr(íničnim bolnikom.
mtp
Na tožilstvu ovadbe zoper tri osebe
Fit Leasing oškodovan za 317 milijonov tolariev
CEI JE, VEl.li)Nili)'Na celjski policijski upravi so prejšnji le« den |>olrdilj. <Iu so njihovi kriminalisli na okrožno dr/avno to/il* stvo ^'lo/ili kazenske ovadbe zoper tri osel)e, ki Jih stimijo, da .so s poslovnimi ^oljiifijami in sklepanjem škmiljivih poj^mlb Kit I.e« using i/. Velenja, oškiKlovale /a prlbli/no 317 miiyonov tolarjev. Načelnik urada kriminalistične službe KolHirt Mravljak je vAi leni poudaril, da preiskava še ni končana, saj ol)staja ludi sum. daje Šlo pri vsem skupaj še /a utajo davkov. Fil Leasing je bilo hčerin-sk<» p4»djelje Ivanke Velenje, ki se je lani pripojila Novt Ljubljanski banki.
Stran 6.
Velenje postaja E-mesto O
Mo z debelimi štirimi mandati O
"To, da sem iz Velenja, je bila med študijem moja prednost!" Q
En deček za Clintona, eden za Busha 0
PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru u Starem Velenju tel.: 03/ 897 50 96
ÎMilH]flÎ3EEÛiO
d.d.
ZAVAROVALNICA MARIBOR
9770350556014
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
7. februarja 2002
n ONOVitEC e
Iščejo podporo pri poslancih
VELENJE - Vladd Rcpul>likť Slovcnijcjc zadnji dan prejšnje-mesťca piilrdiiđ prvdtog Zakonsi o vraćanju prekomernih via* ganj za telefonske priključke. Sedaj naj bi ga potrdili ^e pi»s)an* ci Dribvne^H lUtra.
Na omenjeni zakon so sc lakoj odzvali v vseslovenskem združenju upravičencev tU> vračanja prekomernih vlaganj v le-lekomunikacljsko omrežje RS, Konkrelneje je v imenu upravičen cev Šaleško-koroške regije i Jan nadzornega odbora •/druženja Ivan Valenćak iz Skal pri Velenju minuli peiek poslal vsem poslaneem državnega zbora v prescîjo amandmaje k omenjenemu /Áikonu. Z njimi želi opozorili poslan ce, v katerih členih je prediog zakona pomanjkljiv ali ceJov nasprolju spravno državo in njeno uslavo. Danes, v êetrlek, se bodo na (o temo sešli ludiííani upravnega odhora Združenja upravičencev do vraí i la prekomernih vlaganj v lelekomunikacijsko omrežje RS.
■ tp
Velenje na sejmu Alpe Adria
LIUBUANA - Na mednarodnem sejmu turÍTinH« .sporta in pro-sle>;a ČH.sa M^pv Adria 2002, kise je v lorek pričel na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, letos sodeluje tudi ohčina Velenje. Skupaj zostnlimi ttbêinami Savinjske rudije se letos prvič predstavlja pod blagovno znako »Od rinkedo Soticznara« vo in iradictio«. Koorcljnalor;ia p n »je ki h s(h re^j^ska skupin» za lurisCično promocijo Savinjske doline in podjetje Fit \fedÍH iz Celja.
Do danes so na ra/blavnem prostoru MO Velenje že prctlsla-vili go&linsko ponudbo velenjskega Iloicla Paka. danes ob 12. uri pa bo.«;ta skupen projekt »Ekologija in encrgija*< predstavila Muzej premogovništva Slovenije in ln:%iiiui za raziskave ERl-Co Velenje. Jutri bo «ejem «obiskala Je Pika Nogavička, ki se žc pripravlja na 13. Pikine fe.slival...
■ bš
Približno toliko prijav kot lani
VELENJE • Danes (7. februarju) sc izteče rok za oddujo druuc o/;iroma glavne prijave /m sodelovanje v gibanju Mladi raziskovalci Z3 razvoj Šaleške doline v i^>lskem letu 2001/2002.V prcdprijavnem obdobju je Programski svet gibanja prejel 72 pri* jav, r>d tc^a so 30 prijav lz])olnili učenci osnovnih .^>1 Šaleške du« line, 42 prijav srednješolci« študenti pa se za sodelovanjev 19. gibanju po vrsU nisi» prijavili.
Ali bodo mladi raziskovalci tudi dejansko izdelali toliko raziskovalnih nalog, je !ežko nap<wcdati. Po izkuiCnjah sodeč si osnovnoi^>lci ne premislijo, srednješolci pa prijavijo v gla\'nem roku približno 10 nalog manj,
■ tp
Tudi ministrstvo potrdilo Jurasa
Šmartno ob paki • čeprav so svetniki občine Šmartno ob Paki na Ziidnji !»eji sveta menili, da bi mesto ravnatelja na domači w>li moral zasesti domačin, se to ni /godilo. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport je namreč prejšnji te<len poslalo soglasje k imenovanju Borisa Jurasa /m ravnatelja osnovne Š4>]c bratov Letonja Šmartno ob Paki. Njegov mandat naj bi trajal 5 let.
V minulem lotu je Juras opravljal to dolžnost koi v.d. Bil je eden od treh kandidatov^ ki sose prijavili na razpis. Podporo pa so mu Izrekli tako dclavci kolektiva kot ludi Člani svela starSev šole ter svela javnega zavoda.
■ tp
Semaforji popravljeni v napovedanem roku
VELENJE • KiJt so nap4>vedali na Mestni obdni Velenje, s<i no* ve dele za popravilo semaforjev na križišču hoitove, PHrtiz.an« ske. Ceste Talcev in ljubljanske dobili v doginorjenem roku. Že prejšnjo sredo so monterji popravili sematorje in jih popoldne lega dne ponovno vključili v promet.
Po novem so namestili ludi rumene smernike Zii zavijanje v levo iz Partizanske na Cesto talcev, kar bovoznikom v močno pomoč. Slaba volja zaradi dolgega mrka semaforjev pa bo rudi kmalu pozabljena. Nenazadnje je sedaj 30 Icl stara tehnologija obnovljena, kar je mesto stalo skoraj 4 mio SFF.
■ bé
Šesta mednarodna orgelska šola
VELENJE • V prostorih velenjske gla.sbene šole od tork^i da* Ije poteka šestn po vrsti mednarodna orgelska šola. Organizmi* lorja sta Slovcn.sko org(^sko društvo, s .sede^^m v Velenju in ve« lenjska glaslwna $ola.
Na njej aktivno st)deluje 12 in pasivno 11 udeležencev,prihajajo pa iz Maribora. Celja, Velenja. zagrebSkc, dunajske» graške in ljubljanske glasbene akčidcmije. Šolo vodi priznani orgelski koncerlant icr pedagog Ha nnťried Lueke. Ob (ej priložnosti je včeraj zvečer pripravil koncert, učitelji in Studenti orgel pa so včeraj popoldne lahko sodelovali na okrogli mizi na temo: dodatno izobraževanje učiteljev orgel 1er razvoj orgelskega šolstva. V(^dila jo je mag. Ema Zapušek. Šolo bodo sklenili, kol običajno, z zaključnim koncertom udeležencev. Ta bo v soboto, februarja ob 19.30 v orgelski dvorani velenjske glasbene šole.
■ tp
Tudi v regijskem SKEI dve url opozorilno stavkBlI
Za šest iuriev in pol
VELENJE. 30. januar - Ker s*) deiodujalci wj>Tnili predlog sindikatov o povišunju izhodiščnih pbč %h 6.500 tolarjev» je Sindikat kovinske in elektmindustri,ie Sloven\jev sred», med 12. in 14. uro, izvedel dveiimu splitšno opozorilno stavkiK ki so seji pridružili tudi ziiposteni - Čluni in tudi nečlani tega sindikata -na območju. Po ocenali regijskega SKEI Velenje je dvourna opo* /oriina stavka v celoti uspela. K temu so gc>tt>vo pripomogle tudi priprave nanjo, saj so v regijskem odl)oru z njimi pričeti 7â: v decembru.
Tako so med 12. in 14, uro prakiiÍQO »stala« vsa ptxijcija te branže na območju, v njih pa je stavkalo od 3.5(X) do 4. 000 (Jclavccv dopoldaaskc izmeno.
V Citvpodarski /inimici Slovenije, kjer so izrazili ogorčenost nad organiziranjem stavke, pa cKonjujejo, da siavka ni aspela, ker naj bi bilo vanjo vfcljuOcniii le kakšjiih 20.(XH) delavcevv ccli Sloveniji, in daje v nekaterih podjetjih molila delovni pnKes.
hUjub temu, da v regijskem odlH)ru SKCI menijo drugače, pa ugotavljajo, da se vseeno ni v niti enem podjetju na tem konai primerilo lislo. kar seje primerilo v nekaterih podjetjih drugod po Sloveniji, da bi namreč kak5en delodajalec ali lastnik ptidjet-ja sam pokazal posluh za pogajanja o dvigu izhcxll^ènih plač.
Vsi očitno čakajo nadaljevanje in ureditev skupne plačne politike. Predsednik regijskega SKEI Velenje Branko Amon nam je ta torek, ko smoga pobarli kako naprej, povedal, da naj bi se včeraj (6. februarja) sestali pogajalski skupini in poiskali ustrezno rešitev. Če do nje ne pride, pa v SKEI ne izključujejo mo/nosli celodnevne stavke, do katere naj hi, Če se bodo tako dogovorili, pri<io že 19. februarja.
■ Milena Krstić • Pfaninc
SostanJskI svetniki v ponedeljek
Imenovanje komisije za evidentiranje povojnih grobišč
ŠOŠTANJ - Šostanjski svetniki se bodo v pone<leljek. 1L februarja, že drugič zapored sestali ob 18. uri in ne dopoldne, kol to so počeli sicer S]M»prijeli se lM)do/dvanajstimi točkami dnevnega reda.
Med drugim bodo obravnavali odloko ravnanju in odlaganju komunalnih odpadkcw, spremembe in dopcMnitve odloka o komunalnem prispevku, sprejemali okvirni program dela sveta za letos ler se seznanili z informacijo komisije za i^pc^rlosiroktwnihptidlagah 7a sprejem novih meril za sofinanciranje Športnih programov v občini .^oStanj.
Na dnevnem redu jc ludi nekaj >»kadrtwskih zadev«, med njimi preUk>g sklepa o imenovanju komisije za označitev in evidentiranje p<wojnjh grobiSč na ptdrcVîju občine Šoštanj. Vkomisijo so predlagani Anton Skomšek,. Tičer Deîlef in Anion Berložnik.
Svetniki o podrazitvaii iiomunaie?
SOŠTAN.I • Vojko Krncža (SDS), svetnik obiine .^oAtanj, je predlagal, da v Šoštanju na prvo redno sejo uvrstijo obravnavo o podra^.itvah komunalnih storitev, sa,i so, kot ugotavlja, tudi ŠoStanjčane vznemirili zneski na zjadnjih »položnicah«.
Vpa'dlogu, ki ga je pt^slal vsem SoStanjskim svetnikom, pričakuje njihovx>ptxlporo. obenem pa poslavlja vprašanje, Oe je 19-c.)dsloi-na podražitev energije l.novembra lani, skladna z vladno uredbo o predhodni prijavi cen komunalnih storitev, ki je bila v Uradnem listu tihjavljena 8. junija.
■ mkp
Stari potni listi veljavni le še do 5. avgusta 2002
Gneča pred okenci upravnih enot
VELEN.IE. 1. februarja. Bližajo se rimske počitnicc, ki se za solar* je v tem delu Slovenije pričenja* jo 25. februarjii. Mno^e družine bodo proste dni izkoristile za biksno potovanje, tudi na tuje, ^to i>levilni v teh dneh urejajo potne listine in osebne izJcuznice. Na upravni enoti v Velenju opažajo poveCano zanimanje obCanovza pridobitev teh dt>ku-mcntov. Najbrž tudi zalo, ker veljavnost starim potnim listinam nepreklicno poteCe 5, avgusta.
Gneii seje mogoêe izogniti, če
obiščete pisarno upravne enolev Šoštanju, ali če sc postavite v Velenju v vrstcï kakšen l<irek, ko so
je tistih, ki so odločeni, da ga pridobijo čimprej in se izognejo gneči, ki bo najbrž vladala v juni-
Potni list -precejšen strošek
Nove polne listine precej stanejo. Za otroke si are od dveh do štirih let približno 5.000 tolarjev; za otroke od šlirih do osemnajstih let okoli 7,UCI0 tolarjev, za »odrasel« polni list pa je treba odšteti blizu S.OOU tolarjev.
Za pridobitev potega lista ati osebne izkaznice Je (že) treba
v vrsto.
tudi uradne ure, pa jih ljudje nekako Še nismo »i")svojili«,
Opoziuila miiîistrstva za notranje zadeve, da stari - modri - ptv tni listi potečejo avgusta, se tako na nek način Že txlražiijo. Vse več
ju in juliju. Običajno je na pridobitev potnega lista treba počakali teden dni. obstoja pa bojazen, da se bo čakalna dc^ba, skladno s povečanim zanimanjem, podaljševala. Na upravni enoti zalo
svetujejo tistim, ki nameravajo med počitnicami potovali po Evropi, denim<^ v Anglijo, Francijo ali kam dlje. da si dokumete priskrbijo pravočasno. Ce bodo potovali v države, kjer je za prehod meje dovolj osebna izkaznica, pa morda v zimskih počitnicah izkoristijo to možnost.
Posebej »previdni« morajo biti tislj. ki bodi> poliwaii v države, kjer za prehod meje ni dtwolj samo potni list. ampak mora ta veljati Šc najmanj i«st mesecev. To so države kol naprimer Koreja, Mehika ... Škoda bi bilo, če bi si potovanje zaga'nili s trepet anjem, ali bt^do polni listi prišli še pravočasno.
Izpolnjevanje obrazea za pridobitev novega potnega lista tudi terja SVOJ čas. Vnesli je ptnrebno precej pt^dalkov. Vsak. ki želi bodisi p<»lni list bodisi osebno Izkaznico, mora po dokument priti osebno, otax'i pa pripeljati s seboj zakonitega zastopnika.
■ Milena Krstić • PianirK
Na UE Velenje bo Izbor za najbolj prijaznega delavca potekal marca
Državna uprava bliže ljudem
VELENJE • Oblikovanje hi* prijH/^nejše in sodobnejše javne uprave, ki bo delovala v slu/bi državljanov« je ena od na* log \lude Republike Slovenije, ki želi v to oblikovanje vključiti tu* d i državljane. T<i čas teče den i* m o akeija »predloj^i i mzlogi«, v kiiteri lahko sodeluje vsak, ki ima kakšno idejo, kako delo v javni upravi .še izbolj&iti. Obenem po* tekata še dve akeijl • izbiranje najbolj prijaznega uslužbenca meseea in leta ter akcija zbiranja predlt^ov ^ idioljšanje ck'lo-vanja dr/^ivne uprave med /iipo* si enim i v njej.
Upravna enota Velenje se bo v
tekmo za izbor najbolj prijaznega uslužbenca mesca podala v marcu. skupaj s še tremi upravnimi enotami.
Javnost je na tovrstno tekmovanje za »najlep.si i^asmeh« takoj, ko .se je z njo začelo, Izrazila nekaj pomislekov. Jih imajo kaj tudi načelniki upravnih enot? in če, kakšni so?
Milena Pečovnik. načelnica Upravne enote Velenje, kije do kakršnih koli izborov že po naravi maloskepiična, pravi: «Mislim, da nisovsi v enakem položaju. Že upravne enote se ena od druge razlikujejo v pogojih dela in različnem Številu strank. Ne moremo
pričakovati, da bo stranka, kljub najprijaznejšem nasmehu in naj-hilejšemu delu uslužbenke, ki sprejme recimo 40 vlog za potne liste na dan, zadovoljna, če bo čakala v vrsti eno uro. Ker so pač drugi pred njo. Zadovoljna pa bo tam, kjer \>o lahko prišla na vrsto takoj.«
Poleg tega je prepričana, da so zelo dobri, prijazni, hitri in strokovni lahko ludi listi uslužbenci, ki ne delajo neptwrednoza okenci, ampak imajo na skrbi druge stvari. Recim(^ taksna delavka v financah. ali lista, ki se ukvarja z žrtvami vojnega nasilja, kdo na okolju inprosloru ...Ti v bistvu ne
bodo mogli tekmovati, ker jih stranke pač manj vidijo. Pa 5e ljudje se bodo sami odločali, ali dali glas ali ne.
vem sicer kalvini utegnejo biti rezultati, si pa vsekakor želim, ker so na.<i uslužbenci prijazni in sin^kovni, da Ix^mo izbrani prav ml,« pravi Pečovnikova.
Sicer pa: Upravno enoio Velenje vsak dan obleče veliko ljudi, f^e jih bo veliko ludi glasovalo, so možnost, da bodo izbrani. Je pa vsak izborv prvi vrsti najprej izlx>r sli sploh glasovali.
■ Milena Krstić • Pianinc
TTT^frn SAŠ ćiVt Í2UM: ča&opí$(ia-nlo2ni$ka In RTV ■ÍÉÉuL^ dniSba^d.o.o. Velenje tzhaís ob cetrtun. Cena posamezndQS izvoda 250 Sfl. meseira naročnina 940 SIT, InraseCna naroCnina 2.750 SfT. polfetna naroCnIna S SIT. letra naroSnina 9.900 SfT
Uredništvo: Bons ZatcoSek (dsreUor m glavni urednit:), Stane Vovk (acjgovomiuredrak), Milena Ki^S^-PJaninc ([»niúinicaur&ďnika). Janez Rssnik, Tatjana PoflgorSek. Bojana Špegel {novinski). Mira Zakoš^K {urednica radija), Janja KoSuta-špegel (tehni&na urednica). Damir šmid {Qbbko^c) Propagancb: NIre Jug (vodia propaganda], Saio
<(X]eCnik. Jure Benčnik (pnijiaganďsta}:
Satfet uredniltva In uprave: 3320 Veten}e. Kitfričeva 2z. p. p. 202,
telefon (03) 17 SO, telefax (03) 897 46 43.
Žiro raCun pn APP VsianjB. Številka 52aDÛ-6Û3-3$482
E*mall: prsss @ nascas.sl
Oblikovanie in grst. prfprava: NaS (as d.o.o. TbIc TIsloma^Td.d.
Nanaroćenih fotograri) in rokopisov ne vra&amoi
Po zatonu O DDV re 'Nal Cas' (ivrSčen med piO(2vode Intormativnega značaja za kaie^e sa plačuje davek po znižani siopnjl.
7. februarja 2002 ^HlAS
DOGODKI
zgodovinska prva seja Sveta MO Velenje v letu 2002
Velenje resnično postaja e-mesto
'rt>rk<rt n seja Sveta MO Velenje. 24. pa>Tsti, in hkniU prva v lett>siijern letu. je hila tovo /{>oJovinska. Prvíť sojo luhko meščani in meščanske spremljali v ^ivo. v celoti. Prenašali so jo namreč na spletnih straneh MO Velenje, kt so Ui dan /ačele dehn'ati v celoti in ne več le poskusno, vsak dan pa hodo uporai>nik(an v njihove domove prine.sle več svežih in-formacij in »prikrajšale« tudi nekaj |>«»ti v občinsko hišo. Sejo pji je hMo mogoče spremljati ludi preko KRS Velenje, na kanalu 33. Prvič ni bilo zadnjič, sedaj ho namreč to (»»stala stalna praksa, občani in ohČanke pa hodo lahko tudi aktivneje sodelovali pri ra/pravah v mestnem svetu, okroglih mi/!ih. predsfavir\'ah ...
Uvodoma so svetniki dnevni red z 21. lt>Čkami ra/ilrili 7'a eno-rebalans icU'Ànjcga ("^čin-.skega predračuna. Di> lega pa je prišlo predvsem zato, ker se je dogovorila s poJjeijem CinjJisza odkup njiliovega samskega doma nasproti mestnega kolalkaiiiča, Ker bo kupnina poravnana i/ proračuaskih sredstev, ao morali soglasje k temu
daU tudi svelniki. TLs so malo pred 14. uro sejo končali - prekinjena pa je bila ra/prava o priznanju lasininske pravico na nepremičnini Vegradovih poslovnih prostorov na PreíU.'rní>-vipt^lovnili proslonvť na Prcik^r-novi 9. Vegrad hi namreč rad vpisal eîa?no lastnino v zemljiško knjigo, česar pa ne more storili, dokler je zcmlji^^e. na katerem si(^ji objekl, je namreč bilo v času gradnje »družbeno«, danes pa je občinsko, ker zemlji Skoknji?: ni prenos nikoH ni bil opravljen. V arhivu obstajajo listine, iz kaierih je razvidno, da je Vegra kol edini prijavljen nu javni natečaj za oddajo slavb-negazemlji.^ča, plačal varščino, kupine pa ne. C'cprav kupoprodajne pogixll^e ni bilo, so uredili vsa potrebna s<iglasja in je (skupaj z Se nekaj solastniki) vsa lela lasinik objckla. V razpravi so pojavljali dvomi o lem, ali občina s tem dejanjem brezplačno odstopa svojo lastnino zasebnemu podjetju, ki naj bi te prostore že kmalu prodalo na trgu. Na to je zlasti opozarjal Franc Sever, kije zatrdil, da je taksnih primerov v mewu Se več in da bo potem treba v vseh rav-
nali enako - podarjali brez kupnin. (/ordana Kos iz pravne sluihe MO Velenje je na lo p<v jasnila, da je bila plačana varščina iz leta 1^72 tako visoka, da je .skoraj v celoti »pokrila«^ vrednost kupnine. Vseeno so dvomi ostali, zato so razpravo prekinili, nadaljevali pa jo bodo na naslednji -scji. ko jo bodo dopolnili Se z nekaterimi do-kumenii.
Za »sporne« najemnike naj poskrbi Gradiš!
Pri nakupu sedanjega s^miske-ga domaeeljskcga Oradisa, ki se je znašel v likvidnostnih težavah in ga zato že nekaj časa prodaja. Po diilgih pogajanjih so 25. januarja/ MO Velenje sklenili dogwor o nakupu samskega doma po klavzuli - videno - kupljeno, za skupno vrednost 415 mio Srr To pomeni, daje vred-no.st kvadratnega metra sicer prccej stare zgradbe na elitni lokaciji relativno ugodna - dobre 103 tisol srr za m2. Objekt ima namreč m«, 13l)I) m2 dvtmSča in 45(1 m2 zelenice. Levi del objekta je predelan in
adaptiran v 52 garsonjer. Od lega jih je trenutno 5 praznih. 47 pa zasedenih. 15 njijemnikov nima slovenskega dr/^avljansfva, kar nekaj jih tudi ni občanov MO Velendeset izpolnjuje pogoje za dodelitev občiaskegii socialnega stanovanja v najem in so že prijavljeni kot prosilci zanje, ocenjujcjo pa, da jih bo upravičenih še med deset in petnajst. Z<i le je občina pripravljena poskrbeli in z njimi sklenili novo najemno pogi\lh), za vse astale pa bo moral pcwkr-beti Gradiš. Svelniki so namreč v razpravi predlag;di, da občina poravna kupnino Šele, ko bo (jradis poskrbel za »sporne« stanovalce.
Desni del zgradbe, mansarda in klel, so potrebni prenove. S predelavo namerava občina v njih itredili 4 invalidska stanovanja v kleti in 24 stanovanj v usta-lih eUižah. /gradili pa bo Ireba Se okoli 80 parkirii^-toliko bo tudi skupno število stanovanj v zgr.idbi, ko bo obnova v celoti končana. Po predručunih bo celotna investicija vredna 575 mio SIT. Sicer pa so predlagan rebalans proračuna, ki vsebuje ^e nekaj popravkov, v ccli^ti spre-
jeli .....
Naj spomnimo, da je lettKnji priTaČun občina dobila novembra lani, v njem pa naj bi bilo dobrih ^ milijarde 875 milijonov srr prihodkov, odhodkov pa za dobrih 565 mio Sil' več. Po rebalansu so se načrtovani prihodki povečali na ? milijarde 887 mio srr, odhodki pa so se povijali na 4 milijarde .589 mio SIT
Odsiej seje sveje sveta v vsak dom
Največ pozornosti medijev je na torkovi seji bila zagotovo deležna predstavitev spletnih strani MO Velenje. Pripravilojoje ljubljansko podjetje M'taj.kije v MO Velenje več kot leto dni pripravljalo pilotni projekt, imenovan tudi «občina na internetu«.
Na spletnem naslovu ww'w.ve-lenje.si od lorka dalje deluje celoten pivrial, ki so ga gradili in razvijali v lesnem sodelovanju z občiask(^ upravo, pri neposrednem prenosu slike in A'oka iz sejne dvorane pa so jim na pomoč pri.skočili strokovnjaki iz podjetij ELsotcch in Smaricom.
Na spletnih straneh mestne občine bodo od torka dalje dostopne številne iniormacije o ol>čini, upravi, mestnem svelu, kulturi, prireditvah, gospodarstvu, zdravstvu. s<x'ial i ...Poleg lega bodo preko njih vsem občanom in občankam dostopna vsa grad iva za seje mest nega sveta. Lahko bodo tudi podajali pobude svetnikom in reagirali na njihova dejanja na sejah Spletni strežnik je javno dostopen, ne bo pa omogočal pretoka do program<w državne uprave, ki prav tako izgrajuje svoje elektronsko poslovanje.
Direktor podjetju M'iaj Janez lemplin je svetnikom odgovoril tudi na vprašanje, koliko bo pn> jekt stal velenjski proračun, povedal. da 3.7 milijona SIT, ko bo v celoti končan. Več o njem nam je zaupal tudi strokovnjak i/ tega podjetja Davor (iregorc, ki trdi, da vsepovsod le govorijo o e- mestu, Velenje pa je od torka dalje na dobri poti, da lo tudi resnično postane.
Več o tem, kaj bomo od tega imeli mali ljudje, pa prihodnjič,
■ Bojana Špegel
Prostorska stiska na ŠCV povod za »stare zgodbe«
Sestaneic zaradi nuie, ne zaradi poiitiiie?
Nh p<ihudi) vodstva Šolskega ccntni Vťlenjťje bil prej.šnji ponedeljek j><>pi»ldnc sklican cleli»vni sestanek« na katerega so ravn»tvlje\ i/ matične hiše ptiva« hili tudi najvišje predstavnike političnega življenja in dela v dolini. Prišla sta /upnna Velenja in Šoštanja, prcdstxtvniki političnih strank, obm<ične ^iispodarske in i^brlne zbornice in gospodarstva ... Ra/pra^ajebila vn^'H. na trenutke presenetljivo ostn>. Na šol« skem centru i>rex novih prostorov nc vidijo m/voja, vodstvo MO Ve» lenje trdi. da \ nekaj nasle<injih letih ne vidi Inijne rešllve. Zalo smo po sestanku soočili mnenje vetenjskc^ii /jjpana Srečkđ Meha in direktorja ŠCV Ivana Kolni* ka.
< )h tem naj spi>mnimo, da naj bi deeembra lani velenjski mestni svet obravnavala tudi strategijo razvoja &^ktva v M() Velenje v naslednjih nekaj lelih, pa je župan to tc>čko dnevnegj reda umaknil za nedoločen čas. Verjetno pa vsaj do konca lokalnih volitev, ki bodo zûznamovak^ letošnje leto. /dek> se mu je nama^č, da gradivo ni d<wolj dt>bro pripravljenem in s^'ar( i>c ne zrele za razpravo. Kot kaže, pa se zgodovina izpred Štirih lei, koje predvolilno obdobje najbolj zaznamwala razprava o morebitnem zapiranju ene od osnovnih šol - največkrat omenjena je bila OS Gustava Šilihn -.ponavljal
»Radi bi se ul<varjaii z vsebino, ne z zido-vll«
Taki> je glasno zatrjevaJ Ivan Kotnik že na delovnem sestanku. Nam pa ]c povedal: »Vsii ko leto se na ŠO' srečujemo s tem, da nam /.manjkuje prostiira. 1b se do^-Jn iňiíK kervsako šolsk<i leto pri-d<»l>imo nekaj novih izobraževal* nih programov, s kaleriml /a« okroi^jemo iHrnadlx» v;ir4;ojno-lM>-l>rii/«valneg» procesa pri nas. S
tem sledimo ideji^ da bi želeli večini naših <itrok. ki /jiključiije-jo osni»vno šolsko izobraževanju, > naši dolini on)o$>očiti nadaljnjo i/ohraževalno V /iuir\jih desetih letih smosc|)odvojili.čepo-idedam od let» naprej, [m smo narasli /h HKHI dijakov in študent<»v. L^) lem letu nisnto več gradili, v bistvu smo do novih prostorov prihajali a prenrajeva-njem hodnikov^ najemanjent pro.s-lorov na ra/lićnih lok^ic^ah v mestu ... Dvoi/menski pouk p}i smo morali ohdr/iil i.« /aokni^o mi-zti sc» pripraviti pcidn^ljne ptxlalke o pnwtorskih zm<'>gljivtîsîih ('SŠ Velenje. D«ne.s i/obra/ujcjo 27^S dijakov, 444 Studentiw in 2(10 odraslih-/nanje jim daje 283 de-lavtvv, od lega 224 strokovnih delavcev, 135 učiteljev z univerzitě t« no izohrřizho, 7 magistrov in ? doktorji znanosti. Površina Šolskega pnwiora trenutno znaša 240 m2. Imajo 3 iolskc zgradbe, učilnic, od tega 40 specializiranih. učne delavnice ter dijaški in študentski dom. v katerem sc) večinoma .študenti. Na več k>kacijah v mc.stu najem a jo učilnice, kU i>p\o\i zmorejo organizirati pt^uk. Kotnik je k temu dodal: »0]> tem sem bil sam presenečen, (ÏH trenutno poteka n^š piiuk mi kar 14 lokacijah. Neka» (eri nnši dijaki imajo pouk kar na petih lokacijHh.
Med normativi in realnostjo
Kt> so strokovnjaki opravili pre-verbo Šolskega prostora na C^Š, «1 ugoltA'ili, da imajo v sedanjih pra^torih polno zaseden dvoiz-mcnski ptmk. »Ce bi hoteli Imeli l>25 i/mene, kar je normativ mt-nistrslva, bi potrebovali preko 34MM) dodatnih m2 učilnic. Želimo si enoi/menski ]>ouk, 7. začetkom okoli 8. ure in celodnevno šolo. Oil pridobivanju novih programov, ki jih še ifx^limo jmpe^aii v dolino, jih bomo putrebovuli še
>'cč,«pravi Kuinik.
Argumenti ŠCV so jasni, Pras-tora /a nt^rmaino delo ni dtwi^lj. In kaj pričakujejo) od lokalne skui> nosti? ^Nikoli ni.smo razmišljah« (ta nam ho lokalna skiipniist zgni-dila kakšno dodatno šolo. Računamo pa. da Ixmio tudi /. njeno pomočjo prišli do prepo-irehnej^ dodatnega prostora. To pomeni, da Im) v strategiji MO Velenje r/^ojno-iz<»bni;wvi)ini proces po osnovni šoli napiuin t. mastnimi črkami in da homo sku))}g po* storili vse> da l)omo do le^a prostora prišli. Na podlagi razJičnih ana]iu}ioi;ivl janto,dH je na osnov, nošolskem izobraziva nju mo2no računati na viške /idov in učilnic. Zainteresirani Kmo, da bi s pomočjo MO te pro.store kori.sti-li mi. Nekaj prostora pa lahk<t pridobimo (udi z nadzklavo stav» k' B in še nekaj Mv/. imamo v ognju. « S icm ne govorijo o zapiranju katere <h1 šol, kar ludi nikcv li nhso, poudarja Kotnik! Na sestanku je bilo slišati cxitke vodstvu C.sS - izrekel jih je ?upan Srečko Meh -da se bcnJo morali odkriti, koga bodo izobraževali v prihud-njih letih, ko bo Število otrok, krepko upadalo. Kako 10 komentira Komik? »Ne razijmem, kdo so >>dru^i mlndi<«. Račtmam.da ima-mo pri nas samo našeotDke. Dejstvo pii je. da pokriva samo dohrih fíM populacije il VekT^a, I^KŠtanja in Smartnega ob Haki. Predvsem dekleta še vedno odha^ jajo i?: doline« ker nintamo dovolj programov /a njih. Zato sm<» Še posebej ponosni na nov program /a turistiČm^a tehnika. V tem Ire* nutkii - tudi zato • upada števila učencev nečutinai toliko, kot }*a čutijo v osnovnih štilah. Na drugI strani smo na /ačelku pimud* be višjih in visokošolskih programov. CSŠ ima trenutno v najemu 15 učilnic, najemnintï pa plačuje ministrstvo. »Ce nam še to ukine, nimamo luim! 15 učilnic je skoraj ena šola. 'Í\idi dolgoročno
ne računamo, da l>i se število dijakov in študentov /mar^jšalo, niti /A toliko, kol je število učilnic, ki jih najemami», poudarja Kolnik Navpra.šímje,alije bil po-ne;lcljki^v delovni sestanek skh-can zaradi nuje. ali je kakSno vlogo odigrala tudi politika, saj se blixap volitve. Kotnik odgovarja: »Ne. Politika nima prt tem nolH'* ne vloge. Sklicali smoga i/,nuje in pi»trel>e, predvsem /ato, ker je ol)činski svet v decembru gradivo umaknil i/, razprave. S lem>da 1» (em letos sploh ne bi govorili, se ne moremo strinjati. Reč'cno je hilo-v.suj tako smora/umeli-da naj bi dolgoročno v Velenju gradili še eno šolo. Va čeprav obstoječi dokumenti ka/^jo. da je šolskega prostora v Velenju dovoy ...Šesta nek je btl delaven, vsekakor pa ne /lonamerenU
Denar - ključni problem do rešitev?
Zupana ,Srečka Meha smo uvodoma vprašali ali je bil jezen, da je do delovnega sestanka na S(^V spkih prišlo, giede na to, da o šolskem prcistoru v letošnjem ietu ne htido ra:^ravljali na mestniii sejah. Tako je bilo namreč mo-gciče zunanjemu opazovalcu ocenili njegove besede na delovnem .«^e.slanku. »Ocenjujem, da .se /go« ditvinu i7i)red štirih let ponavlja. Tudi takrat smo tik pred lokalnimi volitvam» največ govorili o višku pnislorov v osnovnih šolah. Zdi se mi. da je to neprimeren čas. Dejstvo je. da smo štiri leta čakali in pustili naša dejanja v min»vanju. Sestanek na .ŠCV ni bil dobro pripravljen« čeprav je hila predstavitev problematike dobra. Če smo >.eleli priti do kakšnega za kij u čb), bi bilo prav, da hi |>rtpravili tudi konkretne predloge usmeritev« anali/o de« janskega stanja in naloge, kijih naj kdo opnivi.« Ko bodo zdru/iii ar^mente, Imi ireba nekatere na-sicA'iti na državo, druge pa na lo-
kalno skupnost, meni hjpan. »7a% srednješolsko i/obra^vanjc je pristojno republiško ministrstvo /ii šolstvo, ki je resnično pravi naslov 7ii reševanje prostorskih stisk. V mestu pa smo dolôii zagotavljati pogoje, kijih lahko lo* kalna skupm»st zagotavlja. Tokrat pa sem imel občutek, da gre le /a dialog, kaj naj bi naa'dila lokalna skupnost naredila in da nismii postavljali /ahtev na pravo mesto.'< V razpravi je i^pan večkrat poudaril, da se v štirih lelih na podRičju šolskega prastora niso približali rešitvi teg.i gordij« -skega vozla'Iozag(novo/veni neverjetno. Zakaj torej nI prišlo do rešitve? »O tem (»dtoča svet MO Velenje. Imeli sm<j vrsKi sestankov in pogovorov, delali anali/e In iskali rešitve. Ker s-vet MO Vele-t\ieo tem ni odliki, mislim.da ni dovoy )H»litlčne^a dogovora, da sprejmemo sklep, s katerim bi lahko polpra/A'n ši»lski prostor uporabili ixi druge namene.« Ob tem je ireba vedeti, pi^udarja župan. da mestni proračun ni vreča hrez dnu. In se.?tc(i tudi druge potrebe, ne le na področju izobraževanja. »Imamo neverjetno močne 7iihtcve po l/gnidnji let-nega ha/ena. Ocei^ena vre<lnost je I milijardo SIT, Nujno je treba obnoviti velenjski kulturni dom. Predničunska vrednost je 5tMl mio SIT. Zgruditi moramo knjižnico. Zagotovo ne bo stala manj kol 1 milijardo tolarjev. Obnovili moramo telovadnico na O.S (iustava Sitiha. kar bo stalo vsaj 200 mki SIT. io pa so le glavne pi»stavke ...« Za (x>dročje druírbenih dejavnosti, o katerih govori župan, imajo letno na voljo okoli mio srr »In to Je vsa resnica!«, še pribije.
Za konec paše njegiw komentar na besede, da se bodo moraii na SrV (idločiti, koga bodo izobraževali. »naše otroke ali ludi tiste druge«. »Ce venu), da delajo na Komškem, v Celju, Žalcu in drug-
je svoje srednje šole, na katerih ht»č(.J<» i/.obra2e>'a(i svojo popu« lacijo, potem mora naš šolski center zelo naUmčno določiti, katero populacgo bo i/ohra/eval. Mislim, da računati na mlade izven našega ok<»lja, ni dohro, 'ùu ti» se bodo morali o tem di^ovori-Ki tudi s sosedi, da bomo lahko v Velenju naredili tiste prtfgrame. ki jih bomo res (>otrebi»vali, da ne lM>moimelldvakra1nih znuigljivo-sti. Prci)ričan sem tudi, da la» še naprej več kol p<ilovica mladih iz naše doline /elela nadaljevati študij v Ljubljani in Mariboru.«
Zapletena reč. nI kaj. /atogou>-vone bo kar lako pt'itihnila. Dijakov volitve zagotov(^ ne/^nimajo najbolj, veseli pa bi bili, če bi lahko že kmalu začeli pouk ob S.uri, kar se znaže v novem Šolskem letu zgoditi na celjskih srednjih šolaii. In če se jim ne bi bilo treba kar napnjj seliti iz stavbe v stavbo ■ Bojana Špeget
ON^.ON
OS AON d«^, PiTileunlu L}ubl)cina
Perilo in spkilni pro^ir^in za \ sakdunje in p(»sel)ne priložnosti
od I." 14.2.2002
-15% pdpusta
za Valentinovo tudi perilo je lahko darilo!
ON^ON
\T':M':NJK. Prcšvr»»va vest« 2 c:Ií:LJK. .Vškcrřwa c«ta 15
POGOVOR Z RAZLOGOM
7. februarja 2002
Ivan Rakun, župan občine Šmartno ob Pakl
Mož z debelimi štirimi mandati
Mož, ki na svojih plečih s^dcm» rujslo leto nosi breme vo<lent^ Šmarl-nega tih Paki, nujprej devet let krjjev« ne skupnosti in /.<l<)j že osmo leto sa* moslojne ohćine; mož, katetra ŽupH' nuvanje številnim ni nwno pri srcu, nemani xaradi i^e&ove preprostiKsti in dobroćudnosti ali rol)ate roke, nemara tudi /ato, ker si taisti pač /elijo /upana po s\*tji podohi in meri; mo/^ ki Je po srcu vinogradnik, k leta pa si prizadeva zagotoviti zdravo pitno vodo vsem svojim županom; mož, ki ima rad nogomet, kulturo, ra/vedrilo; in mož, ki hi se rad slednjemu /e v bližnji bodočnosti slednjemu bolj posvetil, saj razmišlja o tem, da bi i/pregel in vleko občinskega v<»za |>re-pustil mliiJŠim. pnKiomeJšim. ljudem s sve/imi zamislimi. To je /upan ohčine Smarmo ob Ihiki ivan Rakun.
Jc ludi mož, ki si je od vsega zaselka svojega županovanja prizadeval, da bi zagoloviJ enake mcy^ntwli vsem predelom v obCini in vsem županom, kj svojih naporov ni zakoličil Ic v občinsko središče.
# Kako je (orej po iolikih letih zadovoljen z (íťiovanjem ohćine od njene^ tiasianka dalje?
^'Po sedmih ielih Žc lahko Í7ra2im prepričanje, da sc je samostojna občina prijela med ljudmi, da .so jo v/cli za svojo, /^rcs veliko smo postorili v leni obdobju, veliko več bi zaradi omejenih možnosti zares icžko. Predvsem sem zadovoljen ob napredku (îbrobnih predelov, saj sem si že ob prevzemu županovanja zamišljal, da bomo že od začcika največ pozorno-sU namenili pixJrt>čjem iz%'en srediSča, da zagotovimo tem ljudem vsaj pri-
bližno enake življenjske in delovne možnosti, kol jim imamovobčiaskem središču. To so zdrava piina voda, elektrika, ceslno omrežje in («lale sestavine komunalne nadgradnje. Za le pridobitve bi krajani daJi vse. Ogromno prostovoljnih ur so opravili, veliko prispevali v denarju ali kako drugače in se na koncu skupaj z nami i.skieno veselili.
Vesel sem ludi, da smo bili zelo uspe.^ni v skrbi za najmlajše. NaSa osnovna šola se stara, zato smo ji v vseh leiih namenjali precej drobnih vložkov, letos pa jo Čaka tista prava naložba, zagotovili smo prevoze za oddaljene učence, s pločniki poskrbeli za varnejšo poi v šolo in nazaj domov in še marsikaj smo poslorili," nai>(eva župan.
Podeželje je lepo, kar pa ne pomeni, da ne bi moglo bili Še lepše, bolj urejeno in čistejše, bolj zdravo. Precej so v lej smeri že naredili, precej je načriw, županu vinogradniku pa se je dokaj zataknilo pri zagotavljanju zdrave pitne vode in zdravih virov. "Res je. Najprej se je v vodi pojavil atrazin, v v(5dnih virih, ki smo jih odkrili z vrtinami pa prav lako neželeni antimon. Zdaj se z velenjskim komunalnim p^^djetjem pogovarjamo o dveh različicah. Po eni bi se v PoJkraju priključili na vodovod Šoštanj - Velenje, po drugi pa bi nadaljevali iskanje z vrtinami. Zdaj pripravljamo idejne zasnove, gotovo pa bo pitna voda tudi vbodoče ena naših pomembnejših nalog."
# Seveda je r a^predju še nekaj ntijnih nalog, katere so to?
"Največja letošnja naloga ho na-
ložba v osnovno šolo, Dokumentacijo za raziiritev prastorov smo že poslali v Ljubljano, ker želimo na razpisu pridobili ludi državna sredstva. Zehmo povečati telovadnico, kuhinjo in jedilnico, pridobili pa bi radi ludi garderobe in šuri nove učilnice. Pripravljena sla tudi projekta za avtobusno postajališče na Rečici in za javno razsvetljavo v naselju Roje, oboje pa bomo začeli gradili v začetku pomladi. Razsvetljavo načrtujemo tudi na Malem vrhu."
% Kak^n po je sker uirip kraja in ce-to/ne ohiine, xaj na pn-i po^ed kaie. da so v tein ohdohju v ospredju nogih meiaši?
veliko zadovoljstvo mije razvejano delovanje društev. V zadnjem obdobju je nastalo pet novih in jih
imamo skupno 25, kar je za tako majhno občino zavidanja vredna številka. V občinskem proračunu jim skušamo zagotovili sredstva za osn no delovanje, je pa res, da dosežki nekaterih društev daleč presegajo občinske meje. Predvsem to velja za nogomelaše ter za gasilke in gasilce. Tudi asiala društva dobro delujejo, kar velja tudi za kulturno, čeprav sem pri tem malo razočaran na delom gledališke skupine.. Vesel sem ludi ob dobrem delu novega pevskega zbo-
0 /Mpa/iu !vanu Rakitfiu se izuka drn» gi mandat. V kakšno oporo mn Je hit v leh letih občinski svet pri vseh težavah in uspehih?
"Sodelovanje je bilo zgledno. Tudi v prvem mandatu, ko je imel svet še
predsednikii in koje bilaslranfcireka opredeljenost članov ncodk>Čena, ni bilo nobenih večjih ležav ali ne.spora-zumov. stopimo v sejno aobo. pač vidimo pred sabo občino, politiko se ^modrugje. Tudisedajve^ihtežav ne vidim,j>aj je Vťfspredju naših n«ipo-rov razvoj občine." 0 Na Čelu krajevne skupnosti je hil de» vet kt, zdaj se izteka èe drugi mandat Župana. Ho Ivan Rakun Xe vztrajal?
"Pred mano je res odločitev o ponovni kandidaturi. Res imam Še diwolj časa za razmislek, vendar mislim, da se bom počasi umaknil iz politike. Naj dobijo priložnost mlajši in prodo-rnejši, ki bodo s svežimi in smelimi idejami morda ubrali drugačno in Še uspc>šnejšopoi. Kiidar razmišljam o tej odločitvi, razmišljam tudi o svojem prostem času, ki ga sedaj nimam prav dosti. Pa vendar ga najdem toliko, da se posvečam tudi .svojim liohijem. Rad spremljam Špori in ponosen sem na naše nogomelaše in njihove uspehe. Ob tem moram reči, daje bila odločitev za nastopanje med najbolj.Šimi v Sloveniji težka, k njej pa je prccej prispeval ludi občinski svet, čeprav smo se zavedali, da bo morala svoje prispevati tudi ol>čina, vsazahvala pa seveda velja družbi ERA- Riid spremljam tudi kulturne, razvedrilne in druge prireditve. To je za mojo dašo, ki pa ji .Še najbolj prija delo v vinogradu. Samo tam se spočijem in .sprostim, pozabim na vsakdanje tegobe. V veliko vc.scljes<^ mi tudi prijatelji, ki me obiščejo, pa potem rečemo kakšno tudi v kleli," je sklenil pogovor župan občine Šmartno ob Paki Ivan Rakun.
mjp
Občina Mozirje

Zares petkrat previsoka zadolženost
Računsko sodišče Jc v revizijskem ptjroćilu izreklo negativno mnvnjv o pravilnosti poslovanja občine Mozirje za leto 2000 in za prvih devet meseccv leta 2001. Sodišče Je poročilo izdalo mi'sec dni pred napovedHnim rokom, nepravilnosti pa se nanašajo predvsem na izplačiln plač, po-.stopkc JavnegH naročanja in za-doIh'ViinjH občine.
Celoten znesek nepravilno porabljenega denarja je ocenjen na 380 milijonov tolarjev. Na pi^dla-gi lega sodišče ugotavlja, da pomemben del po.«;lovanja občine Mozirje ni bil vskladu i predpisi, ki bi jih v Mozirju morali upoštevati. Občina mora v 60 dneh po prejemu levizijskega poiočiia re-vi^c>rjem predložili odzivno po-r{^ilo,v katerem morata blii kratek opis nepravibosti v poslovanju in izkaz popravljalnih ukrepov.
S lem.sodišče nbčini Mozirje in odgovorni osebi županu J ožel u Kiamerju nalaga uvedbo novih sistemov notranjega nadzora, okrepitev obstoječih in popravljalne ukrepe. Slednji morajo z^-gotwiii (xl daj o javnih naročil na podlagi javnih razpisov, ko je lo seveda potrebno, prevzete obveznosti in odhodki smejo bili le v višini ki jo dovoljuje proračun, zadolževanje občine ne sme preseči zakonsko določene zgornje meje, postopek zadolžcvajija pa mora biti v skladu z zakonom o 11-nanciranju oI>čin.
Največje nepravilnosti je na-mieč sodii^e ugotovilo prav pri zadolževanju. Tu naj bi v Ma/ir-ju res pretiravali in se namesto za dovoljenih 60^ predlani za-
dolžili kar za 324^5 milijona tolarjev, skupna vrednost ocenjenih nepravilnosti pa bi tako dosegla skoraj polovico občinskega proračuna. Mcil spornimi naložbami sta tudi največji pridobitvi mosl v Loke in twnovna i^la na Ručici ob Savinji Izvršeni odhodki za leto 2ÍKK) naj l)i presegli veljavni proračun za 61 n;ilijonovtolaijev, za prerazporeditve pa Župan ni imci pooblastila.vendarjihje občinski svel z rebalansom del vseeno potrdil.
Napake so bile ugotovljene ludi pri kadrih in nagrajevanju. Akte o sistemiz^nji delovnih mest sov obravnavanem obdobju dvakrat spremenili in zaposlili tri delavce, ki z-a svoje dekwno mesto niso izpolnjevali zahliivanih izob-razlîenih pogojev, V.sistemizaci-jlje bQ previsoko določen količnik za izračun njiiun-e iwnovne plače, tajnik občine je predlani prejel 525.0013 tolarjev pieveč. na osnovi napredovanja in zaiadi tega povečaJiih količnikov pa je občina iieupravičeno porabila dobrih 1.4 tnilljona tolarjev. Predpisane odhodke in izilatke zaposlenih so v 21 mesecih skupno presegli za dobrih 2,."^2 milijona tolarjev. Sicer revizija nima pripomb na plačo župana in nepoklicnili funkcionarjev, nekaj malega nepravil-nasti pa je bilo pri Tmanciranju političnih slrank. vendar so le že odpravili.
7jiaine nepravilnemu je sodišče ugotovilo pri naložbah oziroma pri oddaji del brez zahtevanega javnega razpisa. To velja za j az^iri-tev mosia preko struge v Lokah, za kanalizacijo med Rečico bi Prl-iiovo, za osnovno šolo na Rečici
ob Savinji in za cesto na Gneču, pri tem pa v posamezjiih primerih občbia od bcvajalca ni zahtevala bančne garancije za dobro izvršitev del. kar je v nasprotju z navodilom ovrstah finančnih za-
varovanj. s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v posiopkih javnega naročanja. Pri osnovni ŠoLi na Rcčici so ugotovili ludi dodatno nepravilnost, .saj naj bi se občina
marca 2iU\dolgoročno zadolžila za dobrih 184 milijonov tolarjev, čepi av Se ni imela urejenih premoženjsko - pravnih razmerij, enako velja tudi za giadnjo kanalizacije, kjer je znesek zadolžit-
ve 27,7 milijonov tolarjev, občina pa je pri skupni nalořbi 42,7 milijona itîlaijev pievzela obveznost, ki naj bi za 12,7 milijona preseda s proračunom načJiovani znesek.
mjp
Zupan Jože Kramer:
»Ravnali smo gospodarno!«
T(> so ugotovitve prr)racunske-^a .sodišča, na kater« seje; na jHinedeljkovi novinarski konferenci odT^'al žup^n ,lože Krnmcr. Nh njej Je podrobno obrazložil sleherno postavko iz poročila. PoudHrii je, úa so veliko v po» ročilu navedenih nepnivilnosti odprHvill ž« mvd samo revi/^o, nekaj v naslednjih tednih, za ostale pa imnjo pripravljene predloge. l'o županovih Irditvnh številke o pretinini zjidolzcno-sti niso točne, suj je dejanska zadolži^nosl nek^jkmt nuinj.^H.
Glede zadolženosti je dejal, da občina ni najemala toliko kreditov, saj je pogodtîc z izvajalci skikipala na podlagi odloženih plačil, kredite pa so najemali izvajalci. le (ibroke občina sproii in redno poravnava, 'lega račun-.sko sotlii^če na podlagi sv<^jih siro^h meril ne upošteva, ampak v zadolženost 5leje celotne zneske posameznih nali'^i.b, četudi le SenLsi'î zaključene. Ob nepravilnostih je priznal le, da v nekaterih primerih res niso objavili javnih razpisw, saj bi z njimi bistveno podražili gradnjo, jo
časovno zavlekli ali celo prekinili. Torej so ravnali grtspodarnc> in v skupno korist.
Povedal je ludi. da se občina na poročila ne bo priložila, kar je razumljivo, saj poročil računskega sodjj^ča po zakonu ni me.«; izpodbijati. Jasno je tudi, da na občini žepriprav|jaji>zahlevano
odzivno poročilo» ki ga morajo ptislitlj najkasneje 61) dni pc^ prejemu porcíčíla, tega pa bo danes obravnaval nadîx'jmi odbor in v naslednjih dneh občinski svel.
Na koncu je s precej grenkol?e ugoUwiL da mia »drsava« občino Mozirje zelo «rada,« saj ji je lani skTJpno 2 računskim sodij^čem
poslala kar pet inSpekdj. 14. novembra pa so se v občinskih prostorih mudile kar tri hkraii. Še sklepne base^te: »Izpričan sem. da smo v celotnem obdobju v oi>Činskj upravi delali /ii dobn) In razvoj občine. V,«« sredstva smo porHhili čim bol gospodar* no in zalo tudi veliko naredili na invcsticijuh v občini. Vsn sredstva, ki smo jih pridohili iz občinskega proračuna, samopri* .spevki), kreditov in odloženih plačil, smo namensko upombili /JI navedene investicije. Kar se ličeziidol/evanja občine .smo delali v dobri veri, da odloženo plačilo, ki ga s svojimi sredstvi za investicijo zagotovi izvajalec, ni kredit. Računsko sodij>ceJe od* ločilo drugače. V nasprotnem primeru bi bilo kreditov k milijonov tolarjev; Večino nepravilnosti, ki Jih Je bilo moino, smo odpravili že v času revizije, od* ložena plačila in kreditov bomo odplačevali po ptanu skladno s pogodirami, na novo pa nc bomo najemali kreditov.«
Mjp
S ponedeljkove novinarske konfemce
7. februarja 2002
UTRIP
Dr. Vladimir Korun, državni In občinski svetnik Izstopil Iz stranke SDS
"Podpiram projekte, v katere verjamem"
Tik pred novalelnimi praxniki je dr. Vladimir Korun, svečnik Mestne občine Ve-ienje iClan svetniške skupine SDS) in državni svetnik. izsto|)iJ iz stranke. Postavili smo mu nekaj vprušanj u v/.rokih /a taki^nii odločitev, o dosedanjem delu v dr/avneni in občinskem svetu ter o njegovem nadaljnjem delovanju. Izstopili vie iz SwiaUUftwkralske stranke, v kateri ste hili záíío visoko. Zaupali so vam četo tffiiko. da so desno tismerjene stranke cetoírtťísi območja stavile na vas i/i sle hi' li izvoljeni za državnega svetnika. Zakaj ste se tako odlomili? "Nisem ^ več videl v lej siranki, ncsiri-njam pa sc ludi z nekaterimi icmcljnimi usmeritvami kol je brezkompromisni vslop Slovenije v Evropsko unijo in Na-lo."
#	Potnem to konec va.^ega poliii<;nei;a udej-
Mvonuêja?
"Vsaj za tole lelo nc. Do konca Í>om opravljal ol>e funkciji, lorej svetnika v Svetu Mestne občine Velenje in v državnem svelu. Delti bom opravljal brez po-lilične navezave,bom lorej nestrankarski svetnik."
#	Tudi vdrtav/ieoi svetu, kjer z/sstopate ee-htm) področje?
"Da! Cc sem se odločil, da j75iopim iz slranJce, daz njo ne sodelujem, ne morem bili nekje kar lako malo zraven." 9 fn kako si v novi oMiki predKiavtjate svt/-
je delovanje? "V programskem smislu, tako kol doslej, kose liikoll do aiče^ai niř>cm slepo i^)pie-deljeval. V ospredju so bile pri mojih odločitvah vedno vsebine, projjrami In projekti. Podprl sem liste, ki sem jim verjel in lo ne glede na lo, kalera politična opcija jih je predlagala. S lem sem si verjetno tudi nakopal daU>čcnc zamere."
#	Za kaj se hoste konkretno zavzemali v ohčinsketn svetu ?
"/a vsak projekl, ki ga bom ocenil kol dobrega in bomo z njim prispevali kvečjemu blagostanju ljudi. Seveda bo moral bili strokovno in stroškovno utemeljen." 0 Kaj pa v diiavfKtn svetu. Tu je va.še poslan' sti'o .íř zahtei'nejše, še odgovornejše, v (em driuvnem organu v.isUipuie prebivutçti
Dr. Vfadimir Korun: "Upanje, da sem bom v SDS lahko posvetil socialnim vprašanjem, Je zbtedeto."
celi^ne^a SavinjskO'^aleskeffi ohtnocja?
"Delo v obeh organih je enako odgovorno, samo Širina je v lem primeru večja. Težje pa je, ker se v državnem sveiu kon-ťronlirajo ra/lični lokalni tnleresi, različne zahteve bodoiih pokrajin. Ravno njim bomo morali nameniti osrednjo pozornost, saj Evropa očitno želi, da uredimo to vprašanje. "Lokalni" svetniki, kar polovica nas je v drfavnem svetu, bomo imeli pri tem pomembno besedo." # Pred štirimi leti je hit >^spopad*< za to funkcijo med levo in desno usmerjenimi političnimi stranka/ni z^ velik, vi .çteJo sprejeti z vdikim optimiz/nom. hotenji in ohljuhami. Kaj pravite o .nví/ew delu zidaj skoraj oh koncu petletnega mandata ?
'•Ja resscmžc pelo leto državni svetnik in skorajda nc vidim možnosli, da bi za to iunkcijoSc lahko kandidiral, saj mi zdaj, ko nisem v stranki ^sedanji volilni si.siem lega ne bi omo|(Kll.
Svoje delo (Kcnjujcm kritično, saj nLsem zadovoljil niti svojih inieresov in ambicij, iežkose je politično in vsebin,^ko opredeljevati, saj jc pri nas, kol ugotavljamo sa-
mi, na to pa nas opcrzarjajo ludi od zunaj, vse postavljeno na glavo. Revolucionarno sprejemami"» odločitve, ko pa jih kasneje ocenjujcmo in gledamo z drugih zornih kotov, jih spel na hitro ovri^emo. Manjka nam politične tradicije in kulture - preudarnega. umirjenega, argumentiranega delovanja in iskanja rcáitev. Mnogo argumentiranih pobud sem podal, pa v glavnem nisem uspel, nili v lastnih političnih krogih, kjer so mi včasih sicer pritrdili, da imam prav, a me zaradi ' vitjih poliličnih" inlere.sov niso ptidprli." %Fravites da hoste ZAenkrat nestrankarski^ katn pa hi se priključili, će hi se zdajle morati politično opredeliti, katera .stranka vam je najhlifje? " ležko vprašanje, nanj pa ne bom direktno odgovoril. Zadnjih dcsei let sem bil član ireh strank, najprej Slovenske demo-kf iitskc zvc?:c, Jiato Narodnih dcinnki alov in nazadnje Social demokratov. Tej siranki sem sc priključil, ker sem vse svoje delovno in zasebno življenje posvetil socialnim vpras^anjem in takrat sem bil prepričan, da&c bom lahko v tej si ranki v prvi vrsii posvečal lemu zelo problema ličnemu področju, sajjc siKiaJnih problemov, zdaj ko se v Sloveniji vse bolj uveljavlja liberalni kapitalizem res veliko, ?!al so bila m(ija pričakovanja utopična." % (tibanje 23. decetniyer vatn je z/do hlizu. Če bi iz ie{*a društva nastala .stranka, hi se ji pridružiti? "V tem gibanjuscm od v.sega začetka, saj mislim, dći iiiorair.o dižavljaiii Slovenije v prvi vrsti mislili na.se in.se manj brigali za tuje interese. V tem trenutku bi se na primer morali prvenstveno ubadali s privali-zacijo in prodajo "paradnih konjev*' slovenskega gospodarstva. Će se bo gibanje preoblikovalo v politično stranko, bom seveda premisli. aH bi se priključil, in to temeljito. Dasedanja politična udejslvovanja so mi namreč pokazala, da zgleda ''od zunaj" vse tako lepo, ko pa si cnkral noicr, je največkrat čisiodrugačc: sprejeti moramo pravila, ki so prej največkrat skrila, če se z njimi ne strinjamo in smo načelni, pa ni druge mo/^nDSti, kol da izstopimo."
■ Mira ZakoŠek
EU - slovensidh kmetov grob
Bolj ko se Mižamo tisti oMjufdjeni fjvropi, bolj ta kaži' svoj pravi ohraz^ Ohraz matere do pritepcnk, ki si iflijo v njiJwvo okrilje. Nekoč .fitfio verjeli, kakšne ugodnosti vse nas čakajo, zdaj že mnoff viso' ki politiki to približanje ne vidijo več v tako rožnati luči. Oh tem k' še etd xatrepanci vse v »Evropi« vidijo le dobro in ni.so z£iskfhijeni. /daj so mijbfdj ziiskrMjeni knietje. čeprav bi nuirali hiti ZÁiskrMjeni vsi, ki jim je mar naših korenin in preživetja dobršnega dela piHietelja. Evropa si očittui želi rujve kandidatke po svoji meri^ In vse holj ae kati\ da ne ho tako dohrodttštui do novink, kot so na-jprej ohljtddjali. Nekaterim œ je Žje od začetka zdelo čudno, zakaj hi iakf> dffhrodušno delUa pi)moč. zdaj postaja vse hfAija.Ken njihov končni račun; ta je tak, da se bo izSel /ijim v prid. An\pak ta obraz so pokauali tako pozjw, da je za nekatere kandidatke že .skorajda prepozjui. Se ptKsehno zfl tiste, in med nje sodi tudi naša deželica, ko so na vrat na nos pohitele s prilai:ajanjem svojega pravnei:a (in nepravnefia) reda evrop.skemu. Včasih kar na slepo, češ, kar je evrop.skéga, ne more biti staf}o. Seveda je z4aj. ko snut slišali, kaj nas čaka na kmetijskem piHlročju. na preizJcušnji tudi pf)ve:amtsl Slovence': bomo Še naprej povsem poslušni in prepustili kmeie svoji (evropski) usodi, aH Itodo tudi tisti na vrh enkrat nudo nsneje zastavili svojo besifdo. Homo videli.
Proti vključevanju seveda fùso tisii, ki .so že znali pridobiti kaj denarja iz različnih evrop.skih skladfjv. Ali si ^a še zdijo. Tuki so ludi v Zgornji Savinjski dolini, kjer načruijejo projekt, ki i^mclji na vodniJi virih. Nekateri vendarle ta projekt ne imenujejo vsez-}^}mjesi/vinjski, holj naj hi veljal '/adrečkiprojeki, Ampak sc fc-mi imeni, ki nekako pofuudijajo naše .Še ved m) ne rojene ref^ije, je pač težava. Ko ^vorimo o Celjakem. si to vsak misli v s-vjem oh.te^j, enako jc, ko mislimo m S(ivinj.sko, nekaicii .Še celo, ko govorimo o .šaleškem ohmočjr/. Zdaj smo stvari menda IxAj Sav-
injsko enotno zastavili v zvezi s turizmom; na sejmu Alpe - Jadran se bo predsti/vila la rci^ja enotno: od Rinke do Soilespriio-kt vred. In ko že govorimo ref^jali. velja Še enkrat (ne vem kolikokrat .smo že) zupi.iati, da verjetno le som lio^ ve, kdaj jim fyo-mo pri nas res dobili, lini zdaj pravijo, dn ho to leta 2(104, če... Vi-dno je neki če. Če homo prej sprejeli itsirczen zakon o pokrajinah, pa .^e zakon o jiruînctjvnpi in ptxlobne drobntirije. Pa ko bo mini.sirsl\t) za Jinance pregledah, kol'ko Iw take regije sphh st (de. In ker se pri denarji i rado ustavi, se lahko nuli pri tem Če nas seveda ne ho resneje pritisnila spet Evropa. R>iem bo v.se ne cOy dva, tri.
Vzadnjem časti smo spoznali, da vsaj na enem področju naša regija (panajbo kakršna kolize) vendarle ni ničposebnega, Hi-di v na.ši regiji se močno kadi. Zaradi ntzvade uničevanja cigaret ~ Vsaj pri tem se iridi kaže p/vccjšnja enukopravna^t med spoloma. Kadi namreč le malo manj žensk kot moških. In truli pri ruts redni kadilci pravijo, da hi « radi odvadili le razvade. Vsaj v anketah tako trdijo.
Kot tudi nekateri trdijo, da se Še vedro lahko kaj tistavi prt predvidenem vračanju denarja Ijtidem, ki so dnrgo plačali svojo telefonijo, Tiy lakih je leliko tudi no našem območjrt, nuj bi zdaj dobili nazaj le drol)linice. Saj napeljave niso več nič vredne. Presneli vlagcticlji, da nisWskrlwli za žice, kiste jih la ko drago plačali! Zdaj pa imale! Tudi ob /em primem .se kiJŽe: kar se drža\i da, .se od nje težko dobi nazaj Pa naj še tako govorimo, da država vse holj (xlmiiv. Ona (xbnb-a, na njen (in naš) mčim pa se eni močno krepijo.
PS: Vsaj juin [Xiziie, kako se obnašate. Bodite Sftčni, dahilntrni praznik slavimo le en dan!
m (k)
"" jjPERSPEKTIVA
»Eni si postrežejo sami, mi pa prej vsai vprašamo«
Bližujoci se kuliurni prazntk pomeni obnavljanje neizo^hne^a: omenjanje l^ešerna v vseh njegovih pojavnih oblikah, od dr. Fig do kvantuŠkegfj pijunm, od genija do babjťka. Častimo njegovo smrt, hvaležni nemara, da ni ustvaril več glohokoumnih stvaritev?
Z neskončnimi, črevesasto vijugastimi in praviloma drdiamornimi proslava' mi I se po tem \idi, da so t tra dne?) se proslavlja naš največji praznik, krona naše krdturne usmerjenosti, vrhunec vseh po predalih poskriUh pi.sarij malih pisatcljčkov^ pesnikov, neznanih pisimČkov, ki ustvarjajo tajno, očcm javnosti prikrito (stdy)ktdîi(ro. katere umetnostni kič nam na srečo ostaja prihranjen, ker se avtorji zavedajo njegove plitvosd.
Potem imamo .Si^w'da skupino zaj^njenih nepriznanih ustivr-jalcev. med katerimi se skriiti tndi kakšna umetniška rariteta, veličina neodkritega genija, ki pa se nad svojim delom zaradi lega ali onega razloga ntdi agresivno izžhijajo, ga nniČnjejo, skrivajo, jiehitcri pa sploh prenehajo z t Lslvafja njem. tako da je zanje kulturni praznik pomemben za opominjanje in ohninjanje konflikta, v katerem so se znašli. In dalje imamo skupino ti-.stih, ki na prosluvidi oh praznUiti zasedajo pomembne stolčke, si kupujejo za lo priložnost novegvante ali pa uporniško (a tO' ko preživelo) ostajajo v* nekakšni hipijadiy ko se pred hičmi, očmi in kamera mi prikažejo v kavhojkah in neobriti.
Ne mogla bi reči, da smo ne izrazni, da ne zmoremo čtistev ah ubesedovanj Naspmtno. Zdi se, da obstaja v Sloveniji vselej neko bazično brnenje ustvarjanja: zvok podajanja tipkpo<I prsti, zvf)k praskanju peres, svinčnikov, Ixirvic in čopičev po papirju in dmgjJi stirovtnah, dostikrat po zidovih... Stmt vsega tega pravzaprav ni boian.'iko ubrana, harmonično melodija, marveč kaotični, postmodernistični cvilež. Kar pomeni, da so naše hdtume njive plodne, le do njih se Je treba potnidiii in izbrati sadeže. Zanimivo pa je, da povprečni opazovalec ob omenjanju sloven.<kekttltttre vselej vidi siepskopiutinjo, na kateri hi moral žvečiti rahlo plesnivé se ne ne <mtote ftstvarjalcev preteklih stoletij. Ki ga zrujva, oddaljeni, nebi mogli ponesti do ehtaze.
Sindrom Tmhar-I^šeren-Cankar. Večim lyo iz rokava potegnila tc adtne našektdture - opažate časovni razkol? Resnično, v šaleški dolini se bo nedwmno pojavd še Kajuh, toda - njegovo daljno mludo življenje se je končalo na pragu neke domačije, pe.smi pa so pele o časih neke dnige ideologije. Za predsodke pred novodobnimi slovenskimi pisatelji so wčinoma poskrbeli kar slednji sami. Ohranja h so literaturo tipa Ihtbar-Prcšeren-Cankor in le malo je bilo ovinkov in eksperimenta-lij Sintmnt^ so se držali kmečko nu-alne usmeritve • tja do zgod-njili deyvtde.seiih celo! V.spevtdo Jim je s takimi deli dohiti mij-uglednejŠa ttmetnišhi priznanja, karjdi poznamo pri nos. Narod Jih je prežvekoval (Če že) iz tiste drobne trohice rodoljttb-ja, kijih je vanje posejtd Tndmr s svojimi M>imi Shverici«. No, saj. Kntt knjižni trg zaradi .svoje majhno.sti ne omogoča velikih pretresov, ne tivaja svetovno pomembndi novosti. A za odtrganje od »literature rodne gntde<^ v nemetaforičncm smislu je bdo pri nas vendarle potrebno precej poguma (in let). Strogo gledano, so hih na gntdo najmanj prikovani pesniki. A ti.io pisarili verjetno Mj sebi na ljtd)o in ožjemu krogu poznavalcev. kt/kor pa nandu, kajti	je Idi že izbran. Pre.wen je pivi. Večen. Pika. I\?lcg tega je poezijo nekoliko težje brati Toda hitreje obrnČaŠ strani! Iht vendar vam sporočam, da stvar ni tako brezttpnu. Kljub komerctolni usmeritvi založb, prevajanju hdiaric iti instantnih priročnikov, ki polnijo slovenske domove, rodi naša rodna gnula itneniine, branja vredne ustvarja Ice. Ne ponižujtt^ me s pro.šnjo, da jdt navedem - nisem vaša knjižničarka in tu kolt im na ni seznam špecerije, ki jo morate prinesli domov I^o.sim vas, da se malo potrudite sami^ Pobrskajte, povprašajte. Pttstile se presenetiti^ Morda za orientacijo: poskitsite pri mlajših avtorjih. Teh se lepljiw blato ne drži tako močno in tek Francke za vozom imajo za špon. Dragi ti-stiy kise običajno ne prištevate medporahntke kidture.' Tistir ki v gledališču komaj zdržite do pn-ega odmora, ki na koncertih poka.sljujete in vam je vse skttpaj mi4Čno. trsti, kJ knjige up(j-nibljate za podstavke in ohtcždnd<e, tistiy kiste pred a b.Ktrak-ow.diko preveč v zadregi, da bi spro.stdi svoje misli! - In dragi vsi ostali! Pozivam vas, da si na določen dan priredite lastni ktdntrni performance, si pttst he pre bost i nekaj kože in žilo, ter odločite nekaj .svoje krvi v ustrezno vrečko. Komu utegne priti prav Temt t se reČe - h t hum z namenom. Je umetnost še umetnost, če je za nameček funkcion/dna? Velika veČina, kot sem prebrala v prejšnji številki Našega časa, vas Je že krvvdajalcev. ponosno se vam hom pridružila danes, Če t nek Pi ne zamerite, če me poleg hftmanosti k temu dejanju napeljuje utdi upanje, da bf)m nu slovenski hdlurnipn/znik dovtdj omotična, da mi ne bo treba spremljali nobene ta a dne proslave.
■ frend Jakopanet
v SREDISCU POZORNOSTI
7. februarja 2002
Na tožilstvu ovadbe zoper tri osebe

Fit Leasing oškodovan za 317 milijonov tolarjev
Nudíi/jmwjes I. .stnini Zaradi zlorabe položaja in pravic naj bi bila ovadena la-kriil adgov{)rna (vscba Fil Lc-asitiga. slo naj bi za Pelra Gersaka iz N^lcnja.
Ovaden jc bil ludi /ascbni podjetnik Izolesa iz Nazarij, :>ln naj bi za KunUa, ki jc kljub plačilni nezmožnosli (?iro raCim naj bi imel blokri-ran kar nekaj let) najel iiying v ViSini okoli 3l7 miljonov to-
larjev. Zaradi suma ka/nivcga dejanja ponarajenja ILsiin so ovadili ludi uslužbenko, ki je bila zaposlena pri nazarskcm podjetniku.
V l/olesu - lizing so najeli Zii nakup tovornjakov za prevo/ lesa ui nakup (xsnovnih sredstev • obrokov niso txlpiačcvali. izoles je trenutno v pastoi*)-kii likvidacije.
Kaj pravijo v Nwi Ljubljanski banki, h kaieri seje I. ok-
io(->ra 20UI pripi'yiJa Banku Velenje, v Cigar HKMasii je delovala drui^ba Pil Leasing?
To, da stí za njihove »pt.>sle« vedeli, saj je nepravilnosti odkrila že notranja revizija. Uprava Banke Velenje jc februarja 2n01 seznanila nadzorni svet s pc^ročilom o ii^red-nem pregledu odvisne dru:?be Fil Leasing in o indicih, ki so kazali na določene pomiinj-kljivosu v poslovanju tc
družbe.
Pregled jc pokazal na neustrezne ekonomske txlloCitvc direktorja družbe Pit Leasing, pišejo v sport>čihi. kot tudi na vodenje poslov na osnovi pomanjkljive in neurejene doku-mcntaeijc- »To je bil zadosten razlï>g, daje uprava Banke Velenje 16. maja 2(Hll sprejela sklep o kadrovski zamenjavi direktorja družlxr, sklep o povezavi notranje revizijske službe zzunanjimi revizorji in o nadaljevanju pregleda notranje revizije v družbi Fit Le-asing,«pižc vj^iroCilu. ki so ga /a medije pripravili v Sektorju /a korporativne^ in tr/.ito komuniciranje in dodali, daje uprava Banke Velenje pred priključitvijo k NLB sprejela potrebne ukrepe za sanacijo ugotovljenega stanja v družbi Fit Leasing.
■ mkp
Nazarje: tzolesova posfovno-stanovanfska stavba. (Foto: J, P.)
Kaj pravi Peter Geršak?
^/.a iwadbfí proti meni sem izvedel iz Časopisov, oziroma <xi nwinarjev, kl so me poklicali.
Obtožnice ne poznam, ne vem Cesa me bremeni, zato je ludi ne morem kome nil ral i.^
Glin Pohištvo Nazarje
Prisilna poravnava ...
i\i ncksijltitnili piijsajanjih in natcziinjih /iiradi ccnujv Skivcnsk^i m/^ v<»jna družba lanskv}>a av)>us(a vendarle prodala (ilinovo druÂbt» Pt>-hi.Štvo, torej (ov^irno ivvrnili plo^č, kupťc in novi lastnik pa je cerkniški Brest.
Ťx od samega prevzema naprej so vs« prizadevanja, nekaj lak.snili je bilo sicer že prej. usmerjena v lo, da se zagcUovi veC reda in da se Cim bolj racionalizira celi>lni pl.^sIopek proizvtnlnje ivernih pk>w v nazarskJ lovami.
»(îlede na stanje w lastniki sprejeli odk>ćitev, Jaje treba M reorganizacije pcwKwanjadružIx; urVs^niCiti preko pťwtopka prisilne poravnave. Ta postopek uresničujemo po sprejetem naCrtu. žal pa pomeni tu(l) nekaj presežnih delavcev. Ti zaenkrat na Oakanju.pcî pravno-moCniwîi prisilne poravnave pa bodo prejeli pravnomočne odloCbe o prenehanju deiwnega razmeija. Vse ukrepe prisilne ptiravnave seveda izvajamo z izkijuCnim namenom, da družba dobi nov zagon in bo v bcxJoCe uspesnoposUwala.« prav njen direktor Ivi» (rlui^iě.
Dejstvo je ludi. da je tovarna dotrajana in lelmoloáko zastarela, v prele klilï letilî paziiradi znanih razmer vanjo ni bilo dov(\lj investicijskih vložkcjvza pcwc^dobilev proizvodnje, kaj šeie vdolgon')Cncj.^i razvoj. Ivo GluSiC: »Nujna je bila i<jrej odloČi lev novega lastnika, da pripravi nekaj študij o možnih naložbah, najprimernejša pa bo iztirana že v febru-arju- DoioCene korake na tej pt^ti bomo napravili že v prvem polletju, već pa med rednim letnim remontom v avgustu. Potrebe so razumljivo velike, m^^žnosli pa omejene, zato bt^mo naložbe uresničevali postopno. S tem želimo zagi^uwiii tudi to, da ne bomo preveč wira-li redne proizvodnje in da bodo svoje uCinke zaCele dajati v Cim krajSent Času,« je še pi^udaril direktor Ive» Cîla?iê.
mjp
HSE podpisai interne pogodbe
Največ energije bodo proizvedli v TEŠ
MARIBOR, 1. februarja »Dprava Holdinga slovenskih elektrarn je po uspešni prodaji celotne proizvodnje eleklriCne energije /a teto 2002, ki znaša 6.742 GWh, v pvivk podpisala interne kupiiprodajne po)>odlH'z odvisnimi družbami. Većino clektrlćne energije je holding PhkIhI štirim velikim <lomHČÍm poniÍ>nik<»m, petim distributerjem ťlek-Iríéne cncrgyc, preostalo proiA'odnji», natančneje 20 odstotkov, j>a bo v skladu s podpisanimi poKodl)ami izvozil v tujino.
V skladu z naCrK^m pn^iTvodnje /a leto 2002. bo skoraj poltTvico energije proizveli la Te rmoe lekl rama Šiwlanj.38 oilslotni delež bodo realizirale Dravske elektrarne Marilxx. sledijo Soške elektrarne Ntwa Clo-rka z osem odsloinim deležem, Savske elektrarne Ljubljana Ixido proizvedle Iri odstotke manj, preoslali del električne energije pa Termoelektrarna Brestanica, ki jc prevzela tudi vlogo sistemske rezervne elektrarne za holding in elektnvinergetski sistem Slovenije. ■
Kmetijstvo Zgornje Savinjsiie doiine
Ponudba Evropsice skupnosti pomeni propad
Slovensko kmetijstvo oh vstopu v Evropsko skupni»si gotovo ni pričakoval medu in mleka, ponudba po)>ajalskih i/hiKli.^epu je v.sccno pomenila pnivislrcs, v tistem slal)em ]>i»meRU .seveda. Ne-kaiteri politiki s*t siccroh prvem presenečenju skiršnli ziidcvo omiliti, vendar najbrž bolj zaradi dnevnih potreb in politične higiene. kol zaradi (rdne)*» pre* pričanja v (isto kar govorili.
Noviea o lem, kako bo ol>ravna-vano Rlovcn?»ko kmetijstvo ob vstopu v Evropsko skupntjst.je moćno presenetila ludi Zadrugo Mo/Jr-je. Direktor zadruge je sicer že pred tem opozarjal na vse pasli in možne pi^Iedice.pa se je vseeno skoraj zgrozil. »Na vse to smo v /giwji Savinjski dolini še poseK'j občutljivi. Dejstvo je, da so zara-div)§inskega tn hribovi lega sveta, pogiiji kmetovanja in pridelovanja
Direktor zadruge Anton Vrhovnik
prt nas izredm> fežki. Prav pri tem smo vendarle pričakovali veC nadomestil in podpore Evropske
skupmwti. Se bolj kot to nas je prizadela ponujena količina mleka. V nasi dolini sc namref pretežno ukvarjamo s prideitwanjem mleka, zato smtî pričakovali, da bcxio (xJobrentf kvoie vsaj iakSne, da bi omc^goCale tudi razv<.>j. 'lega pa ponujena kvota, ki jc celo bistveno manjša od današnjega obsega proizvodnje, gotovo ne omogoča. Še već. Jasno moran? povedati. da to ne pomeni ie ziisioja naWga kmetijstva, temveč na srednji rok dobesedno njegov propad. Ze po zakonu narave mi nimamo nadomestnih možnosti za kmetijsko proizv(ïdnjo. Zaradi na-ravnili danosti smo pretežno vezani na živinorejo in ne moremo naenkrat zaCeli poljedelstva. Zaradi tega se bomo seveda po vseh svojih moćeh borili za spremembi^ ponujenih izliodišč.«
■ jp
Kmetijsko • gozdarska zbornica
Proučiti smiselnost vključitve v EU
Ibdi Kmetijsko »gozdarska zbornica Slovenye ji> i ojjorcen-jem s]>rejclii sicer h' nedokončno informac!j<i o po^sijalskem i7ho> dišCu Evropsko skupno.sli /a kane« tij.sivo. lzhodi^-31 |)redid^jo /x*lo neenako obravnavanje kmcU»v in kmelijsha dosedanjih in novih ôhmic Evropske skupnosti.
Ne zagiitavljajo namreC enakih denarnih možnosti, proizvodne
kviHe. ki i^e tako ne nudijo razvojnih možnusii, pa na nekaierih po-dn'ičjih terjajo celo zmanjševanje že dosežene ravni pridelave in prireje, je med drugim ziipisano v sporočilu, ki na koncu pravi: "Za sUwenske krnele bi tako sprejet dokument pomenil pogubo in zz veiino tudi skorajSnje preneim-nje kmetovanja, zato zbornica zahteva ob Vlade Republike Slove-
nije odloCno tn lakojšnje ukrepanje z^gi^tavljanje sUwenskega nacionalnega iniea'sa tudi na tem področju. Če se objavljenega tlo-kumenla ne ho dalo resneje spremeniti in uskladili, bi morali slovenski pogajalci rosno pre te h lat i na.<c nadaljnje korake in smiselnost vključevanja Slovenije v Evropo."
Kmetijstvo in EU
»Naš pesimizem je vse bolj upravičen!«
V	mlekarni v Ar;|i vasi In pn>-izvajalcl mleka v Šaleški dolini s precejsi\jo mero pesimizma spremljajo dodajanja ^le<le pri« bliževanja Sl<»«nijt Evropski uniji (£U) na področju kmetijstva. Tef^a v /jidr\ien) ćasu pora-Jajo izhodi.^ća za določitev mlečne kvote, 'la so vse prej kot spodbudna.
»Zc v prctckk>iti smo bili skcp-tiCni do lega vpra.^anja, zadnja dogajanja pa kiiicjo, da jc na^ pasimizem upraviicn,« nam je dejal Marjan Jakob - direktor celjsko mlekarne in Kmetijske 7âdruge Šalc.^ka dolina. Razhajanja med eno in drugo pogajalsko stranjo so, pt^ njogwih besedah, prevelika, da bi sc lahko približali. Posledice? »Dolgo-ročno slovo od .slweaskcga knw-la in kmetijske prc^izvodnjc«.
V	pogajanjih se predstavniki UU zav/cmajo, da bi Slovenija proizvedla nekaj vcC kot 4íí(i milijonov litrov mlekři, slovenska pogajalska stran pa zahteva 400 milijonov litrov. Razhajanj nc predstavlja le 90 milijonov litrov, ampak tudi količine mleka, ki ga kmetje porabijo doma. Lani so ga 2ULI milijonov litrov. Mimogrede: leta 20(11 so slovenske mlekarne odkupile 459 milijonov litrov mleka ali za4,4odstoikavcikol leto prej, od tega mlekarna v Arji vasi 71 milijonov litrov, kar je 8.4 od-
stotka več kol leta 2000.
»V Sloveniji .se ukvarja z živinorejo kar 70 odslotk4»v kmetom in glede na prej omejeno nizha-janja napovedujejo slovenskemu kmetijstvu in posledično lemu tudi i^ivilsko-predelovalnl industriji hude case. Bo;|nzen. da bodo vsi napori, vlaganja, ki smojih v preteklih letih iz>'ajali za izpolnitev zahtevnih predpisov, dosegi) kak<»vc>stne proizvodnje, zaman, ni od-vec.Cebi bila sprejetji predlagana izhodl.C^a, bi to dolgoročno p<»mcnilo, da knteta in kmetijske dejavn(»sti v debeli na strani sončnih Alp praktično ne bo več. Bodo pn ostala zaraščena polja, travniki In obubožani kmetje.« Po Jakobovih bc-scdah so iziiodi&:a, da naj bi slovenski kmet v začetku vključitve v EU dobil Ic odslotkov sp(^dbud, ki bi sc v.sa-ko Ido povečevale za 5-odsioikov, nesprejemljiva. Po 10 letih, ko naj bi tc dosegle i()t)-odsioikov, te mnogim kmetom ne bodo več potrebne. Křjj-li, meni .(akob, mnogi se bodo namreč morali že prvo Ici<5 pri-družit\'e Skwenijo EU poslovili od živinorejske proizvodnje, saj nc bodo imeli osmwnih pogojev za opravljanje Ic dcjav-nosli. »>P() moji oceni nas EU s .svojimi pogajalskimi izhodišči uvrSča ne v drugi, ampak v četr-
ti razred, kar Je zame ponižuj tiČe.«
Mlečni proizvajalci v Sale.ški dolini so lahko oh dogajanjih glede določitve mlečne kvote lahko še nekoliko bolj pesimi-slični kol v drugih okoljih Slovenije. Proizvodnja mleka predstavlja namreč vcč kot 50-od-sioikov kmetijske dejavjiosii vDolini, možnosti za prcusmc-riicvpa praktično nimajo. Lani jc lukajSnjih 150 proizvajalcev mleka oddalo mlekarni v Arji vasi 10,3 milijona litrov mleka. Podatki o količini oddanega mleka na kmetijo (70 tisoč) so sicer primerljivi z evrcipskimi, vendar, poudarja Jakob, »niisl kmetje ne hoda imeli takih pogojev /a proizvodnjo« kot Jih inutjo že vključeni v EV. Kaj p<»mem podrejen poloûij pa najhrz. ni treha razpredati.»
(rlede na to, da so mlekarne in kmctijci na islcm vlaku, sc lorcj nc obeta nič dobrega ludi prvim. In vse pogosteje sc jim samo po .sebi zastavlja vprašanje, zakaj bi ob tako nejasni prihodnosti ŠG vlagali milijone in milijone v posodobitev proizvodnje. ^Cena vstopa Slovenije v EU je vsaj z.a kntetijce in ži^ il-sko-pre<lelovalno indiistryi», po mojem prepričanju« previsoka,« jc sklenil pogovor Marjan Jakob.
■ Tp
7. februarja 2002 »»^CASÍ
SOLSITO
Šolsko leto 2002/2003 na Splošni in strokovni gimnaziji SCV
Brez vpisa v program tehniške gimnazije
(rlťde na dusvdanje ruAulIďtc vpisa in izka/Hnc nameri; le-t<isnjih (»smošolcttv na SploSni in strokovni gimnaziji Gotskega ccn-t m	(§CV> priaikujvji» v
prvem letniku toliku kandidnlov kol minuta luta. Vse ]ííí}as. da ho-do napolnili |h*I oddelkov. Novost ali slaiio.st pa ho Ca, da Jim /Israeli premalo ])ryav[jciilh v ÂoLskem letu 2001/2002 tudi /JI nasicdrye izolsko leto ministrstvi) za Milstvo, /Jianosl in liport ni dalo so^iař^a m vpis v program tehniške gimnazije.
V razpisu zn vpis v prvj letnik ncwtíga íU>l.^k«íga leta so predvideli prešla mesta v Slirili oddelkih splošne in v entm oddelku umetniške gimnazije oziroma sprejeli naj hi 150 novincev. Če bo kandidatov več, hodovpis omejili, îako kol so ga lani.
Sicer pa. po besedah Andreja Ku/:mana> ravnatelja omenjene $o(e. kakžnih ptwchníh ncwosti v programu sploî>ne gimnazije za naslednje Sokko leto ne predvidevajo. Lep<^ seje «prijel« kombiniran oddelek II mel JI iŠkc ^'mnazijc. v kaîerem izobražujemo dijake v dveh smereh - glasbena in likovna, ZiUo je prepričan, da bo zanj tudi v prih<.idnj<2 dovolj kandidatov.
lim
Andrej Huzman, ravnatelj Spiošne in strokovne gimna-zfje ŠCV: »Programu teh' niške gimnazije se ne bomo odreka, ampak ga bomo poskušali znova uvesti kakšno leto kasneje.»
Na vprašanje, katere st) prednosti in morebiti slabosti njihove gimnazije v primerjavi .s stisednjimi, pa je Andrej Kuzman txJg(jvo-ril. »Posebn<*i prc^grama naie splošne gimnazije je, da je obarvan kulturno. Vse nerazporejene ure v drugem in Iretjem letniku smo namreC razporedili na dve po-
dročji: pcwťéali smo .^levilo ur pri naravoslovnih predmetih, kjer imajo ludi sitvr dijaki največ težav, vse ostale ure pa smo namenili zgodovini umetnosti in likovni umetnosti, tako da se lahko nai>i dijaki v 4. leiniku pripravljajo na maturo iz liktwne (etxije in zgodovine umelnosii.To je naša pi«eb-no.st. Zgodovino umetnosti ima približno polovico gimnazij na Slovenskem, naša gimnazija pa je edina z likovno teorijo na maturi. Morebitne .slabosti, o katerih me uprasujete, pa.smo. pcJ mojem prepričanju, le prostorske narave.» Kot pravi Kuzmanje gimnazijska stavba za 750 dijakov, kolikor jih izobražujejo v tem scîlskem lelu, odloCno premajhna, zato izvajajo pouk §e v itirih učilnicah glasbene Šole, v prav tolikih v stavbi b\'šega Farmina, nekaj pa tudi v B in C stavbi Šolskega centra.
Na informativnih dnevih. 15. in 16. toliruarja, Ixido hodnem dija> kom ]>re<lstavili podrobnosti pn»-gramii. jim p'>kii/2ili nekaj učilnic, jirech'sem pa hinlo kamlklute »i umetniško gimnazijo oiHvzorili nn preizkus n m et niske nadarjenosti. ki je za .slednje ptimemhna pri vpisu v prvi letnik. Izvedli ga l>odo V. marcn.
■ Tp
Potrebe Industrije po strojnikih se poznajo v šolstvu
Zanimanje za poiilice v strojništvu narašča
Potrebe po delavcih, ki jih skrbno zbirajo na Zavodu 2!a zaposloviinje RS, kiižcjo, da v slovenskih |>odjeljih nar.išćajo putrebv pa delavcih, ki imajo i/ohrazbo strojne sntert. l'o v^ Ija tako za poklicne kot ^red-nje, višje in visoke šole stroj-nii^ke usmeritve. Zato tudi na poklicni in tehniški strojni šoli na veler^skem šolskem centru ugotavljajo, da je zanimar^e za šolarje v r\|ihovih izobraževalnih programih v porastu. V/rok, da se odločajo prav za velenjsko strojno šolo, pa je za-golovo tudi v kvaliteti in znanju, ki jo ta nudi mladim. Zato smo pred letošnjim vpisom os-mošoleev obiskali ravnatelja Šole Maksimilijana Korošca in izvedeli šc marsikaj zanimivega.
Trenutno v Sloveniji deluje 28 strojnih št">l, velenjska je med lisli-mi z najbt^galcjšo tradicijo. »Na^a 5ob se je začela razvijati v času, ko se je v dolini začel razvoj industrije-
JĆe pred Štirimi leti smo zato praznovali 41) letnico. NaŠa skrb je ves čas posvečena naSim izobraževalnim prc^amom.ki jihraz-vijamt^ in postnlabljamix zato upamo, da bodo živeli tudi v prihodnje,« smo izvedeli uvodt>ma.
V letošnjem Soiskem letu izobražujejo na treh nivojih - nii^i poklicni šoli, poklicni in v tehniških programih. Tudi slednjega delijo v dva dela: redni tehniški program in pť^klicno tehniško iztihraževa-nje, ki je namenjeno mladim, ki predlKxIno uspešno končajo triletno poklicno šolo. Tudi v novem šoUkem lelu bo lako. V letoiUijem šolskem letu imamo 419 dijakov, za njih pa skrbi 45 profe.s<'»rjev in drugih scîdelavcev.
Letos pričakujejo in želijo vsaj
Maksimliijan Korošec: »Tudi ml smo pripravili video kaseto, s katero miadim predstavljamo proces izob' raževanja In poidice. za katere izobražujemo. Moram reči. da so jo na osnovnih šolah dobro sprejeti.»
tak-šen vpis kot lani. Po lihem namreč upajo, da bo v nekaterih smereh večji. Razpisali so prosta mestazaňixJdelkov.vsepa bo odvisno od števila prijav, ki bodo prispele ĆO 6. marca in ludi kasneje. Čo bi bilo število prijav dovolj veliko, računamo, da bomo lahko pridobili Ic kakšen oddelek.
Po izkušnjah v Ziidnjih letih mladi kažejovcčjc:ianimanjeprav^ vse strojniške poklice. »Zagotovo na to vplivajo potrebe gospi'^dar-stva, saj je pri nas kovinarske industrije še relativno veliko, zatosc že čuti ptîmanjkanje kiidrov. Poleg tega pri nas izobražujemo za 7clo uporabne poklice.
Absolventi naših šol, prav na vseh nivojih ia^braževanja, imajo uporabna ?Jianja, zato se lahko hitro prilagodijo p(»lrebam v go-sp<îdarstvu. Čeprav Števila oddelkov ?:aenkrat še nismo večali.
se nam .število dijakov v (oddelkih ic dviguje na zgornjo mejo. Lani smo po daljšem času vpisali 33 novincev za stn^jnega tehnika, napolnili smo tudi oba poklicna otl-delka, ki sta kombinirana za iwîb-raževanje več poklicev. Računamo, da bo tudi letos tako.«
Med predm>.'>ti poklicne in tehniške strojne sole pred drugimi tovrstnimi ravnatelj prišteva dejstvo, da so del sCflskega cenira. Zato dijaki lahkt> prehajajo iz enega prťígrama v drugega, kar se neredko zgodi po prehodu iz osnovne Šole, ko mladi ugotovijo, d a so -si cilj postavili previsoko. »V našem okolju dobijo naši dijaki hitro zapíwlitev in tudi to je velika přednos (.«
Čeprav imajo pri izvajanju praktičnega pciuka nekaj težavzopre-mo, ki bi jo bilo dt'»bn> posodt^bi-ti. se znajdejo. »»Poskušamo sodelovati z Ck>rc nje m, premogovnikom in nekaterimi drugimi podjetji, ki nam omogočajo, da naši dijaki pri laboratorijskih vajah in urah praktičnega pt^ukii dobijo vpogled v njihove delovne procese.
To je kvaliteten način dela, načrtujemo pa Še posodobitev učnih delavnic.«
Dijaki priiiajajo iz na.še doline in .širše okolice. »Prihajajo tudi iz Mislinjske in Zgornje Savinjske doline, nekoliko manj iz Spodnje Savinjsice doline, imamo pa tudi dijake z Dobrne. Deklet jc manj kot včasih, lahko rečem, da le za v/orcc.«
Na ŠCV Velenje računajo, da bodii v perspektivi njihovim maturantom lahko ponudili tudi višje sin>kovno izi>braževanje karvok-viru centra, nekaj mo^no.sti pa imajo že v .sedanjih programih.
■ Bojana Špegei
Nov zagon območne razvojne agencije
Kopica obetavnih projeiitov
Zakoračili smo že v dru^i me« sec letošnjega leta, delo Savinjsko- šaleške območne nizvojne agencije pa opredeljuje vrve/ raznolikih projektov. V ospredju je seveda nadal.fevanje /.e lani začetih, nič manj pomenihno pa nI udejanjanje novih. Temelj bodoče$>a dela je seveda dvelet« ni delovni pro^^ram. ki j^a je agencija m letošnje in prihodnje leto izdelala )jt v lanskem oktobru in ga y obravnavo ponudila vsem druŽbemk(M» in člammi programskega sveta. Slednji so ga temeljito prevetrili pred nedavnim in oblikoval nekaj pripomb in dopolnitev, te pa so prispevali tudi ol)e /iKirnici, za /aposlovaT\|e in velenjski Šolski center, ki so p<ileg devetih občin glavni |>artnerji agencije pri skupnih ra/.vojnih stremljenjih.
Vse dopolnitve ho obravnavala in program ,sprejemala skufwčina agcncije, ki ho predvidoma koncc februarja, na njej pa bodo člani obravnavali tudi delo agcncijc v prclcklcm letu.
Projektov in dela torej nc mimj ka. "Med glavne pr<yckte v tem času, ki smo ga poskasmi začeli lani in ga bomo leuxs cc-lovito izvedli, jc vaučcrski sistem svetovanja oziroma sistem svetovanja za mala in srednja podjetja na asnovni napoinie. Uresničujemo ga skupaj s pospeševalnim centrom za malo gi5spodan>tvo in velja za celo-ino (íbmočje Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Î'.e v bližnji prihixlnosli bomo podjetjem podrobno predstavili njegove možnosti, ki jih ne kaže ziinema-riti. Projekt namreč omogoča podjetju ali podjetniku in tistim, ki se še odločajc^ za samtwiojno podjetništvo, da koristijo svel(v valne storitve ter.storitve usposabljanja in izobraževanja po subvencionirani eeni. Dejansko to pomeni, da agencija preko pcwpešcvalnega centra za po-
D/rektorica agerKije Jasna Kiepec.
sa mez no sti^ritev prispeva polovico zneska, drugo pa podjetje ali pi>djelnik,znesekzapasa-mezno podjetje pa je omejen naBnO.dOt) lolarjev. Nekateri so v ta sistem že vstopili, drugi se Še odločajo. Med .slednje sodijo podjelja, ki se CKlločajo za sisteme preverjanja kakovosti. Stroški za uvajanje teh standardov«) prcecj visoki, zalo je lahko podjetjem 3(10.0110 tolarjev vsekakor dobrodošlih," poudarja direktorica agencije .lasna Kiepec.
V sklepnem delu je izdelava projekta celovitega označevanja Zgornje Savinjske doline, v kaierega so seveda vključene vse zgomje.savinjske občine, del sredstev zanj pa je prispevala ludi država. Celostna grafična podoba v dveli različicah je ?c pripravljena, kar pomeni označevalne table za vso dolino, /a posamezne občine in nosilce, pripravljene so geodetske podlage .s podatki o nočitvenih zmogljivostih, pa tudi o v.seh zgodovinskih, kulturnih, naravnih etnolaških in drugih znamenitostih v dolini. Vse lo bodo veseli v panoramske karte v izmeri 270 X 200 cm za vsako od
šeslih občin pcxscbej. .lasna Kiepec: "Projekt lahko zaključimo zelo hitro, odločiti se je Ireba le za eno od različic. Nato bomo pripravili Širio predstavitev, ^Smotcrvsch teh naporov seveda jc, da se bodo pod tem znakom predstavljali v,si nc^ilci turistične dejavnosti, kar bi povečalo prepoznavnost doline, da ga torej sprejmejo za svojega. Će ga namreč ne bodotudi dejansko uporabljali, potem projekt nima smisla."
V dejavnost agencije pa ne dijo le projekti. "Že med lan-.skim srečanjem malega in velikega gospodarstva smo se na okrogli mizi o turizmu dogovcv rili In skupaj z zbornicami obljubili, da se vsi skupaj čim prej srečamo in to naj bi bil<^ že le-bruaija. Namen lega srečanja bo, da bomo skupaj proučili mtYŽnosii, da bi tudi z državnimi sredsivi zagotovili dodatne vire za skupno promœijo /gornje Savinjske in Šaleške doline. Nosilci turistične dejavnosti so namreč dali pobudo za izdelavo skupnega predstavitvenega in prodajnega kataloga, da se torej obe dolini skupno in celovito predstavita. Upam, da bodo ptv samezna ministrstva kmalu najavila svoje Icta^nje razpi.se, kar bi nam precej olajšalo delo in sprejemanje odhjčitev," pravi ja.sna Kiepec.
Spremljanje vseh teh razpisov bo v hliinji prihodnosti seveda predn(wina naloga agencijc, saj je to pogoj za izdelavo d(ibrih projektov, ki lahko pi^djctnikom zagotovijo nujno potrebna dodatna razvojna sredstva, ja^na Kiepec: Prav tako skupaj z zbornicami ugotavljamo, da bo ireba priprave na 5. srečanje malega in velikega gospodarstva letos začeli bistveno prej. Le tako bomo namreč lahko zagotovili večjo udeležbo lji vLšjo kakovost kol lani."
Mjp
Gorenje Notranja oprema, program Keramika
ik pred koncem zahtevne naložbe
v programu Keramika Go« renja Notranja oprema v vasi (iorenje končujejt) /elo zjihtev-no naložbo v p4»sodobitev pro-izvodnje> vredne več kot 5(H> milijonov tolarjev. 1'a teden naj bi preizkusili najsodobnejšo tehnologijo /a i/delavo kako« vostnih talnih in ttidi z.idnih keramičnih ploščic.
Ponudba slednjih bo novost v prodajnem prt^gramu Gi^renja Notranja oprema. Dela pri zamenjavi celotne tehnologije za mletje osnovnih materialov, pri rekonsirukciji pro i i točnih s ušil-nikov (atoniizerjev)» medfaznega transporta in zamenjava 16 Ici stare peči za žganje ploščic, bodo opravili v dveh mesecih v sodelovanju s pogodbenimi izvajalci In zaposlenimi.
Direktor programa Keramika Peter Letonja nam je povedal, da potekajo predvidena dela po načriih. Prejšnji leden so s približno 10 pogodbenimi izvajalci (najeli so jih zaradi ob-sežnasti del) in zaposlenimi, ki
so jih lahko vključili pri lem, končali strojna, elektro in elektronska monlažna dela na strojih in napravah, v leh dneh pa naj bi stekla poskusna proizvodnja, katere izdelke hodov laboratorijih analizirali in jih pripravili za trg. »Z obsežno in zahtevno naložbo ne bomo zmanjšali le stroškov proizvodnje» še dvignili kakovost na^ih izdelkov, ampak ho nova tehnologija omogočila tudi proizvodnjo tipičnih zidnih keramičnih ploščic, le bodo bolj prijazne do kupcev, polagalcev, mi pa bomo z njimi obogatili ponudbo našega prodajnega programa. Do sedaj smo ponujali na trgu netipične zidne ploščice velikosti 20 ž 25 cm in 20 i 2U cm, poslej bomo tipičnim zidnim pla^icam dodali še plaščico v velikosti ž 25 cm.»
Letanja je ob tem izrazil zadovoljstvo tudi glede zaposlenih. Prvolno so namreč načrtovali, da bo večina delavcev v času izvajanja posodobitve ni h
del ostala doma in za ta čas prejela 8t)-odstotno plačo. Kasneje so zadeve uredili tako, da so predvsem moške vključili pri izvajanju montažnih del, delavci in delavke, ki zaradi ležkih pogojev niso mogli sodelovati pri lem, pa .so koristili predvsem lanski dtîpasi, ki so si ga tudi prihranili za ta namen. Kaj pa obljuba o novih delovnih mestih? )*Tudi to bomo izpolnili. Ne sicer v tolikšni meri kot smo načrtovali, nekaj pa vendarle. Uprava podjetja se je namreč odločila, da bodo po opravljeni posodobitvi manjkajoča delovna mesta v precejšnji meri zapolnili delavci iz preosialih dveh programov Gorenja Notranja oprema, manjši del delovne sile pa bomo po-i.skali na trgu.» Danesje v pro gramu Keramika zaposlenih 126 delavcev, potem jih bo skoraj 1.^0.
Tp
8
SREČANJE
'^H'AS 7. februarja 2002
Praznični pogovor z gledališkim in filmsidlt igralcem Mariiom Mandićem
»To, da sem iz Velenja, je bila med študijem moja prednost
«
Marka pcr/nani dobrih descl Ici. Prvić .som ga opsi/ila, dobesedno, na odru. N jegova gcncracl-jc jc v gimnazijskih leiih na velenjski »gasilski Suli« delala naravnost ncvcrjclnc reči. Dili so izjemno nadarjeni, polni energije, idej, ki so jih aspdi izpeljati do konca! In / njimi naredili nemalo veselja in zabave sebi, profesorjem in tislim, ki so spremljali njihovo delo. Takrai se je /godila prva Cîimnayijada, kulturniško srečanje slovenskih gimnazij. Na odru velenjskega doma kulture so pripravili kopi-eo odlienih predstav. Delali so Skwenovi/ije, par(^dije na Ewo-vizijo in §e vrsio drugili krea-livnih reči. In Marko Mandić ježe lakrai i/slopal. Ne le zaradi očitnega gledališkega igralskega talenta. Tudi zalo, ker je bil vedno nasmejan, sončen» med vrstniki /elo priljubljen in vendarle preprost, lak je oslal (udi dane.s, koje vslovemskem prostoru dobro prepoznavno ime, ko so kritike njegwih gle-dališkili in filmskih predsiav odlične in ko je njegova kariera v strmem vzponu.
Se vedno se rad vrača v Velenje, mesto, kjer je preživel lepo oir<x^rvo in mladost (posebno lepe spermine ima na tab<îmike), in kjer, lani na stmčnem Konovem, ?ivijo starši, sestra in bral. Ko se je odločil '/'a igralski poklic, je vedel, da v njem verjetno ne bo več /ivcL To ga nizalmiilo, »Hold sem biti Ve<lel stni, da to lahko šludinim v Ljuhljani, kako bu po končanem .ACiRFI* ju. pa takrat, Jasno, nisem ve-dťl.«
<iimna7iiade so zamrle kmalu pit odhodu Markiwe generacije na Studij. In vedno meje zanimalo, če so tudi te prip<'>mogle k odločitvi, da postane igralec. »Kolikor se sp<»mnim, sem se odločil Áe prej. Zajjolovo pa je vse, kar smo počeli v naših glni-na/IJ^kih letih, o<i Sloveno\l/y, ((imnu/IJa<l, petja v pevskem /]>oru .., poma&alo, da sem lili ves čas v pojionii. ki te, če ne <lru}že^a, poj^at^ja pri z^imisli, kaj luičeS postati.« Nasprejem-ne izpite, kijih je na Akademiji za gledališče, radio, l Om in televizijo zelo težko naredili, ker sprejmejo zolo malo .študentov, seje dobro pripravil. Njegov talent so žc prvič prepoznali tudi profesorji- Znano je namreč, da mni^gi ^rejemne opravljajo nekaj le( zapored Marko pii tudi ne bi bil preveč razočiiran, Če mu ne bi a^pelo. »Ce ne hI bil sprejet na akademiji^ hi ^tudinil sloven.ščino. Zavi.><hiin se. da sem imel srečo, da sem se i^ounil se-danjemu šolskemu sistemu. Z^IhJ se učijo /li (Hjpolnoma ah-slmktendlj, kot je števDo točk na maturi, namesto da hi imel pred saho ze^o in cilj opraviti sprejemni IzpK na izlinini fakulteti. In če hi se rad preizkusil na petih sprejemcih-dobrodošel. Vendar ta računalniško /J)irokratl/ininl sistem (e}>a ne onio&oča.«
Zanim:ilo me je, če je med Studijem to, da prihaja iz Velenja, torej province, občutil kot breme.»Ib, da si it. Velenja, je p<» m(»je predn(»s(. sploh zaradi raz-
merja provinca • center. Verjet-no je hilo vse, kar smo p<»čeii v gimnaziji, neke vrste skiita ÍM>r* ha In revolt proti centru. Na Akademiji nas.fe ])ilo v letniku kur nekaj U Št^i.ferske, kar je hilo d<>i)ro. Vem pa, da hi se« če hi •ie enkral bil v prvem letniku, takoj na Ziičetku začel ukvarjati s lem. da prestopim i/ našega dialekta v splošne» pof^ovonil je* zik. V ignilskem poklicu je ovi* ra, Če »tolčeš« po svoje. Najti mttnts nevtrahK» le^o, ki ti om<h l^oča }>ovofjei\je na odni vzhor« ni slovensčini, v različnih na* a*čjih./>'rsleh In plasteh Jezi* ki*.« Ob lem je, tam nekje vpol-ovici Studija, občutij skorajda jezikovno depresijo.
»Ja, rad delam filme«
Marko je imel še eno srečo. Njegova gene racija na akademiji je bila močna, skoraj vsi so kmalu dobili priložnost, da se dokažeiov^edaliSču,pa tudi na televiziji in filmu. »Ziigotovo je filmsko in teíevizysko udejst\'<H vanje, m razliko <k1 ^ledali^ča, najbolj odmevno, ker je vidno |H» vsej državi,« doda k temu. / odločnim ».la« mi piurdi, da rad dela filme. Dtslej je vidne vloge odigral v štirih celovečercihi »Ekspres, ekspres<s »Herzx>g« , »l^)nil)e« in >»Vladimir«, ki i^le prihaja med gledalce, /disc mu »perfektno«, daje v zadnjem letu slovenski film doživel lolikíen v/pon v Evropskem in svetovnem merilu. »'l<>,da je pittrfen z nagradami, da ga v tujini o|>a/aj<),,iedohn». Slovenski nim jeprii*el do točke« ko so dialogi in n,iihi»va tematikii dokaj pristni. V njih je veliko domislic; jezik in same teme filma so življenjske. Sploh v primerjavi s preteklostjo, koje hil slovenski film v umetniški Ta/i, pa jezuito šel v.sem na živce. 1'oda t<>čka, n;) kateri Je sedaj, /iihteva, da se scenaristi in re/.iserji začnejo ukvarf.*) II s karakterji. Da začnejo ustvarjati zanimive, kom-pleksne Mudi. Potem {*4»vor ne ho le skupek domislic, gejjov, ampak posledica teKa, kjir se s kjiniklerjem v lllmu - življenju - doga [a. Dobrih scenarijev nam še ve<tn<» manjka, čeprav napredujemo. Pri nekaterih fílmih uspešno ponavljamo vzorce iz ameriških filmov, že zelo dt>l)r<» prei^ravamo žiinrska pmvila.
To zdaj obvladamo, z^to se nam ne hi smelo več d4>gajati, da se Ixtjimo posneti tako imenovani art lllm. E>Topa smo!«
Ob lem nanese p^g^ivor mi razlike med pripravami na vlogo v gledališču in za lllm. »Ijini poleti sem imel priložnost snemati vlogoAleša v tllmu Vladimir, ki sem jo že pred tem igral v gleíla-lišču. Ko lik prilagala^ drugemu mediju, tokrat televizní, gra-di.< situacijo na isti osnovi. Nivo izniza pa prilag(Hlis senzibilite« ti kamere. Pri illmu Je važno, da »rala« samo enkrat. Zato mislim, daje ireha naredili na snemanju vse. da se ta trenutek zgodi. Pa naj Ihj listi, ki motiW-ra režiser, ij^ralec ali kdo ali kaj drugepi. V gledališču grezus po-njn(|ar\|e nekega dorečenega okvirja. ki onuigoča presežke. Vsakič je ta uokvirjena slik^i male» drugačna. Pri ftimu pa gre /a enkratni presežek.«
Potem spregovoriva Šc o fenomenu komercialnih gledali^, ki v zadnjem času ra.stejo. kol gobe podežju. Skîvenci s^îveliki kupčí njihovih predstav, glavni igralci pa v njili zaslužijo tudi več kot tisoč tolarjev n<i eno predstavo. Ogrcîmno denarja v primerjam z redno zap("«lcnimi ličnimi .slíwenskími igralci v nacionalnih inštitucijah. Jasno, da jim to daje misliti. Marko diislej v komercialnih gledalii^čih še ni sodeloval, ker je že v.se od konca študija, pred štirimi leti, redno zaposlen v Slovenskem narodnem gledališču - Drama Ljubljima. »Monimreči.dasem trenutno zelo zadovtdjen s tem, da delam v Dnimi. Ne glede na Uk da nismo kiunercialno gledališče. imamo veliko puhllke. Dvonme razpnHlane. Včasih so govorili, daje Drama zitstare* la inštitucya, vendar je v za-dryih desetih letih naredib ogn»-men preskok. Ohenem je in alternativa in steber klasičnega tiledališča. Ustanova velikih in malih zf^odb. Stvari se zelo hitro obnič'stji». K<» sem z^čel študirali, je ena od sošolk rekla, da si zelo želi v Ameriko, na Stras-l>ergov gle<lališki inštitut. 1'o sem takrat komentiral: »,|az nili slučajno!«, I^i sem se naje<lel z^rečenet«a kruha. Pred zjulnjo diplomsko predstavo sem leto dni nabinil znar\je prav na tem inštitutu. Včasih sem si želel, da
V štirih ietih je Marko Mandić v Drami odigrat veliko dobrih predstav, »indijo hoče u Bronx«, "Zbrana defa WiHiama Shakespeara (okrajšanoh, »Vladimir», nTrainspotting<tt "Družinske zgodbeo^ »Uriula», »Othello«, »Kasandra^, »Praznovanje» ... Posnetek ye nasta/ po vaji za predstavo »Razmadežna», ki poteka med hojo po lesenih stori/?. Januarja pa je premierno zaigral tudi v predstavi »Daleč stran«.
Prve kritike so bile odlične.
bi bil svobodnjak in delal v raznih gle<laliških hi.š;ih. Se<laJ pa sem absolutno Ziidovoljen. da sem v Drami, ki mi nudi sodehv vanje z različnimi vrhunskimi režiserji, igralski ansambel je izvrsten, program močno raznolik. kar daje ogromno pri* ložnosti m pestre vloge in različne izrazne pristope.«
Danes si želi, da bi za nekaj dni spel obiskal New York. Da bi videl, kako se ljudje obnašajo po 11. septembru. Leto dni med njimi mu je namreč dalo ogromno izkušenj tako na igralskem kol :^ivljenjskem področju. »Pri 22 letih sem v tujem okolju doživel pogled na moje dotedar\|e živ-IJeixie. Sploh, ker se strastiei^c^ va metoda, ki sem jo lam iulen-zivTH» treninil, ukvarja s i>osepi-njem nazaj votn>stvo. delaš čut-n<KHpominske vaje. Vse to le sili. da narediš revizijo svojih doživ etij. Kar pa se igralstva tiče, mi je bilo zelo všeč« da sem moral pt* treh lelih in pi*\ šludi* ja iti 4kI začetka in celo obnovi* ti s^'arí, ki sem jih že vectel, pa morda pozabil in to na drugačen način in neki no\1 stopinji. Vrnil sem se vesel zaradi prihajajočega dela s sedanjimi s<KÍe-hivci. Da v .\meriki prideš do tako vrinmskih ustvarjalcev kol so pri nas Mile Korun, Dušan Jovan(»vlč, Msiteja Koležnik. Boris Cavazz^ in mnogi drugi, s katerimi imiimo prít(»ŽJiiisl deki-ti, je izjemno težko... In vlak že odpelje.«
Na začetku poklicne kariere jc veliko igral v Mali drami, v predstavah z največ Štirimi igralci. >>To je idealna priložnost, da si čim več na odru, za mladega igralca pa Je to super. Zelo pomembno pa Je, da sodeluješ tudi v večjih /iisedhah, kjer je r\o-
ja vloga sicer manjša, a moraš vse pokiizati vpriz.<»ru ali dveh.« Pri lem mora seveda ves čas paziti, da je v dobri kondiciji. In kako jo ohranja? »Delam tehnične vaje /u glas, z^ izgovor. 1b vsak posiimejnik dela \Ht svoje. Mislim, da.)e zeU»«fajn«, če imaš tudi dohro lizično kondicijo. <ia se ne upehaš po dveh. ireh skokih. 1^1 imam zelo nizlična (^hIo-hja. Včasih ne delam nič. Potem imamolHiobje teka, lani poleti sem celi» ^sak dan plaval v bazenu, ker nisem hil na morju» Dokaj redno delam tiÍKlantske vaje Ob lem pomislim in vprašam, ali ga jc, ravno zaradi vsega lega, kaj strah staranja. i«Ne. Mislim, da starost samo předměst. Starejši ki»t si, In^y znaš i>ili humoren. ciničen, ironičen in pniv .slan>st Je alibi m vse to. Vsak dan več veÂ, imaš več znanja. Morda le to kdaj tudi zafrusirira, ker vidiš prepad med točko, do bilere si prišel in ločkami, ki so okoli iel>e. Toso samo prednosti!«.
Marca pride v Velenje IDA
Marko nima veliko prostega časa. Včasih igra vsakdan, včasih tri predstave na leden. Ce nima predstav, ima vaje zanje. Seveda se zgodi, da zato včasih ne more tako p(5g(")slo v Velenje, ki ga pogreša zlasti, ko se odpelje v soncu, na Trojanah pa mu pot preseka megla. Vseeno si vzame Čas, da njegovo deio občutimo tudi v Velenju. Kar nekajkrat je pomagal pri izvedbi Piki-nega festivala, pred tremi leti pa sc je prvič zgodila IDA, kar je okrajšava za »igralsko delovno akcijo«, igralske dclavnkx z mJa-diini. Tudi letos, 16. in 17. marca, skupaj z območno izp^istavo
JSKD Velenje pripravlja podo-Ivn seminar. »Velik 1 v imenu se jeizl)esede »igralska« spremenil v »iskalna«, saj IxkIo na vikend semi na r;|u poleg igralskih še likovne, glasl>ene in plesno-gihalne skupine, (»imnazijci l>i»-do ustvarjali na temo Prešernovih <ta/el. Vse skupine ImkJo torej delale na Prešernovih temenih. Mentorji IhkJo zelozanimi* vi, nekaj Imi domačiniiv, ostali pa študentje ali že priznani igralci, režiserji« glasbeniki in likovniki ml drugod,« obljublja Marko, In tega se je tudi r<xlilo sodelovanje z gimnazijci na jutrišnji osrednji občinski prcvslavi v Velenju, kjer bo sooblikoval proiçra m skupaj s prof. Alenko Salej.
Skromno sprejme tudi moje N-prašanje. kako se je počutil, ko so ga pred kratkim v .lani razglasili za enega najbolj zaželenih sloven.skih igralcev.» Prebral .sem in rekel: »Aja?« Za par st>'ari« ki so bile tam zapisane, sphifi nisem vedel. Sicer pa - godi,« pove med smeliom.
V profesionalni gledališki predstavi jev Velenju doslej nastopal le enkrat, s predstavo Traini^ot-ling. Prizna, daje imel hudoire-mo, ker je čutil večjo odgovornost, »istočasno mi Je bil hhv zen užitek igrati prav lo [H^xlsta-vo. ker je delana na publiko, s k<mkrelnim odm»som do nje. Pri nas to igramo v Mali d m m i, kjer Je v dvoriini slo IjudL v Velenju pa jih je bilo veliko veČ. Ker jih dosti poznam, sem zato moral (>lli z«lo kimkrelen, saj sem imeJ olKUtek, da jih direktno nagovarjam» TakratvVelenju sem izkusil in znizumel, kako je, če moraš bili zelo jasen. Poleg vsega Še ceJo predstavo govorimo v ljuhljanščini, v slengu, kitr se mi je zdel dodalen preklop. Predstavljaj si - Velenjčanom govorili v fjubljanŠČini in hiti oh lem zelo intimen!«
»Prav je, da en dan posvetimo kulturi«
Ob koncu pogiwora sem Marka vprašala, kako pravzaprav občuti jutrišnji praznik. Zdi se mi namreč, da večini pomeni le dela in Šole prost dan. mnogim pa zagotovo veliko več. »Pred kratkim sem na radiu poslušal p4»lemike. če ne hi bilo bolje, da ga praznujem«» na Prešernov rojstni daru X decembra, in ne na dan smrti, se mije zdeli» kur pniv, tako, kot je. Decem1>er je čas Miklavžev. dedk<»v Mrazov, obletnic samostojnosti in še česa. VsegiJ je preveč. To sicer lahko kaže na to, da Slovenci kuhuro praznujemo» ť.ikrat, koje nastopila smrt« da smo zato zaleženi, tnigični. Saj to mogoče smo, zdi pa se mi, da iz tega, kdaj naj praznujenKi, delamo nepotreben problem. Zdi se mi prav. da imamo dan, iHisvečen kulturi. Vprašar\je je. kaj ob tem P4»meni l)eseda praznik. Alije to »prazni-k«^ »nizni-k»,ali kaj drugega.«
■ Bojana Špegei Foto: arhiv Marka Mandiča
7. februarja 2002
107,8 MHz
iJu^imiMOSopisiii MOZAIK *iÁĎU$iaiiiCŘS0Pisiiiii/í0m
Me<I tistimi, ki so kot nioderutorji /;jC'eli omtl le<linu na Radiu Vel«njť, stai^edva« ki vztrajata: Vili (îralmer in Tanja (loljar. Slednja je .sicer enkrat vmes, k4» seje sp<»prijel»i s p4»djel-nisklnt valovanjem, skušala na radio |X)/al)iti.
ni Ko te inikn>ť(»n enkrat zastrupi, si opečen«.
'(islc,ki jo zdaj pogrcšrtjc, ker se jim oh torkih zjutraj, ko je »njen« lermin,ne oglaša, naj po-tolažima No gre za lo, da bi nehala, ampak za to, da jc la čas za.'îuia s svojim delom. Ko bo z njim opravila, sc vrne. Računamo, da marca.
Ob lorkih dopoldan jo nadomešča žameten glas Aleksandra Goljc, sicer LjubljanaCana, ki ga nekaj Časa ni bilo slL^ati kol moderatorja v programu Radia Velenje.
Zdaj pil so je vrnil. Odlično napreduje s šludi-jcm soiopelja pn DuSanki Simonovič. Nas, ki smo lokaipatrioli, pri tem veseli tudi lo, da nekdo pride iz glavnega mesta in cenlra Slovenije, dase v Velenju nekaj nauči. Dokaz, da Fran Ko-
run - K(5željski res ni íxI miih-
In zdaj ena prigoda, vezana na lo, kako velika je včasih si iska. če si nekaj časa preč, p(Uem pa prideš in mislijo drugi, daje vse samo po sebi umevno ... V lorek dopoldne, v zadnjih kratkih poročilih ob 0,30, seje s seje mestnega 5veia želela v program neposredno oglasili kolegica Do jana Špegel. Zadeva je bila dogovorjena do te mere, da se oglasi. Če se bo imela s čim. če ne, se ne.
Poklicala je zadnji trenutek, toliko, da je lahko Aleksandru zdrdrala, naj pove v napoved, dase javlja sseje in tako naprej in lako naprej. Nc^n od njiju pa ni pomislil na lo, da jc treba napoved ludi dokončali- Mi">elcžiii, čc ne zaradi drugega, pa zh v.sak slučaj, čc »7a.<lcka«.
InjeAIeksanderv.se lepo ni^)vedal potem pa: »Od lan se nam ogla.sa ..., se oglasi ...» se oglasa	V isii sekundi je vedel, da Bo-
jana. A je bilo že preč.
Potem sta se seveda smejala. Zakaj pa ne? Smejala tudi temu, kako nesramno dolga in izdajalska zna bili pred mikrofonom sekunda.
■ mkp
Tožba proti Michaelu Jacksonu
Muencheaski organizator koncertov Marcel Avram loži pop zvezdo Michaela Jacksíína zaradi kršenja pogodbe in goljulije za 20 milijonov dolarjev odf^od-nme. Po navedbah casopi.sa Variety Avram Jack.sonu ociia, da

NA KRATHO
WRECK
Domaća rock skupina Wreck j9 dočakala izid svojega prvega albuma Plosček nosi naslov "2001: A Wreck Odysseyin prinaša 1d minul In 34 sekund hudega rockTtolla.
C ILI PATROL
Pûp pevec Cili Patrol je tik pred izidom novega albuma z naslovom *'Suli Bane". Album bo izšel še ta mesec, prvi single z naslovno skladbo pa že draži usesa radijskih poslušalcev.
ANDRAJSIFRER
Ob 25-letni ci izdaje legendarnega singla "Zoboblues" (takrat še na mali vin liki) je Andrej Šifrer v leh dneh izdajo ponovil v obliki jubilejnega CD singla. Poleg skladbe "Zoboblues" sla na plošcku še skladbi *'Grenko vino" In "Bil sem mlad
VILI RESNIK
Ponovno prvi pevoc skupine Pop Design, ie naprej ostaja aktiven ludl kot samostojni izvajalec. Prav v teh dneh predstavlja novo skladbo z naslovom "Naj ostane to med nama".
ROK'N*BAND
Naslov skladbe. $ katero bo Rok'n'band poskušal srećo na letošnji EMI, je "Slika brez pozdrava". Glasbo je napisal Dare Petrić (Hazard), za besedilo pa je bilo potrebno močnejše moštvo: Rok Ferengja, Dam-jan Kuzminjak In Mišo Radovan če vic.
REQINA
Na letošnji EMI bo ponovno nastopila tudi Regina, ki je pred leti že uspela okusiti blišč fi-n al nega evrovizijskega izbora. Tokrat se bo predstavila s skladbo "Ljubezen daje moć", narejeno v dance žanru.
ZEUS
a
K« se je lansko leto nezadržno bližalo svojemu koncu, jfi iz.id svojega dolg» prii^kovunejiu albuma "Pozabiti tehe", končno dočakala skupina Zeus. Zasedha* ki prihaja i/ Petnjvě in katere začetki »ei^jo vdaljno leto 1985, je po i/idu svoje pne kasete "Polnoč" (19951 neprestano doživljala kadrovske spremembe.
za svojo prvo CD plodio. Nastalo je irinajsi skladb, ki bi jih lahko okžtraklc rizi rali kol ne-kak^io mešanico pc^a in ročka. začinjeno s posćimićni liar-dnxkovsklnii frazami, v obliki klaviaiurskih vkvžktw in značilnih kiiarskih sola?. Posebno prepoznavnost skupini pa daje, kot jc to običaj, značilen pevčev glas.
Cas sprememb jc irajal vse do junija leta 20i)0, ko sta sc .skupini pridružila nov pcvee Grega Ter&ek in basist Sebasl-jan Kukovec. V novi formaciji jc skupina dobila nov zagon in ikI julija 2000 do marca 21K) I ustvarjala in posnela malerial
V iskanju primerne založbe jc .skupina naletela jia pi ipi av-Ijcnosl pri zalcvžbi Megaton, pri kateri je sredi lanskega novembra album tudi Í75el. Od takrai naprej neprestano poie-kiijo promocijske dejavnosti v obliki radijskih in icicvbjjskih
predilaviiev in seveda promocijskih koncertov. Prav koncerti so listo, kjer skupina pokaže svojo pravo vrednost. Poleg avtorskih skladb na nastopih prav rad) zaigrajo Še kiiksen hit iz bogate zakladnice rock glasbe, od uspešnic Jo-ea Cockerja, skupine Van Halen, pa v.se do skladb Toma Jo-nesa. Doslej so se predstavili vcnem vidcospolu ( "Pridi na-zaj"), v načrtu pa imajo tudi snemanje drugega. Zanj so izbrali skladbo "Friss", ki je pravzaprav predelavo stare uspešnice "Kiss", Icgcn<.larnega Prin-cea in je edina priredba na albumu. Spot bodo snemali v drugi polovici februarja, režiraJ pa ga bo AlcS íxmija. .Skupina sc jc ssvojo skladbo "I Icrt> in" uvrstila tudi na kompilacijo, ki jo bo spomladi izdal vladni urad /a boj pn^ti drogam. Te skladišč sicer ni na albumu, lalikopa jo boste našli tudi na uradni sfiletni strani skupine: www.zcus-music.com, kjer je mogoče Že zdaj najti tudi Številne druge zanimive informacije o skupini.
■ MIČ
ikone do hcr(^inskcga odvisni-ka.(sla)
Celine Dien napove» duje nov album
štiri leta po .wojem zadnjem albumu jc znana kanadska pevka Celine Dion napovedala svoj novi C"D z naslovom "A New Day Has Come", ki naj v glasbene pr:)dajalne priSel 25. marca. Singl z naslovno pesmijo naj bi založba Columbia/Sony Music radijskim postajami povsem svetu poslala v teh dneh. Petkratna dobitnica glasbene nagrade graramy iz majhne vani v kanadskem Ouebecu seje pred dvema letoma, potem ko je njen soprog Rcnc Agneli zbolel za rakom. umaknila iz glasbenega sveia. Nekaj mesecev po rojstvu sina Rene-Charlcsa, januarja lani, pase je vrnila v glasbene studie.(sta)	■

za svojo naslednjo svetovno turnejo, ki še ni napovedana, iSce novega organizatorja, čeprav se je pisno Že zavezal Avramu. Nemj^ka agencija jc v 90-ih letih prejšnjega stoletja organizirala Jacksonovi turneji Dangerous in řlisiory. Prejšnja Avr?mova tožba proti Micliaelu jacksonu je prav tako še nerešena. Junija 20(K) ie najTirec Avram ložil pcv-caza 21,2 milijona dolarjev, polem koje odpovedal koncertav Sydneju in nonoluluju.(sla)
Boy George predstavil nov mjuzikl
Pop ikona Boy C »corge je pred-stavil avtobiografski mjuzkl z naslovom "TabiJo", ki govori o novem romantičnem gibanju in življenju nekdanjega pevca skupine Culi ure Club. Dobrodelno predstavo sla v londonskem gledališču Venue gostila glasl>e-na veterana in ciana .skupine Oueen, Brian May in Roger Taylor. Prihodek od predstave je namenjen Skladu Mercury Phoenix, ki so gavspomin na Fred-dyja Mcrcuryja, timrlcga pevca skupine Ouemi, ustanovili za pomoc boju proti aidsu in druStvu za zaščito otrok. "Taboo" govori o vzponu in padcu Boya Georgea, vse od ge)«vske
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor potefa vsako soboto ob 9.35 url. iregovaJno skladbo pa lahko sllSIte v progia-rru Radia Velenje dvalirtí arm»', po poročilih ob 9.30 In po poroCilih 16.30.
1.SARAH CONNOR-From Sarah With Love 2.BR0'SIS'l Believe S.MICHAELJACKSON'Cry
Tokratna zmagovalka v izboru pesmi tedna ]e Sarah Connor, mlada, sveOopolta soul pevka, ki je predvsem zahvaljujoč nemškemu satelitskemu TV kanalu VIVA, postala zelo popularna v Nemčiji in Avstriji. Njene pesmi so se dobro uvrščale tudi na lestvice v drugih evropskih državah, uspelo pa jI je priipiezati tudi na zahtevno britansko lestvico UK TOP 20.
n
I I I I I L
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Ratliii Velenje irt vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasoval v nedeljo, 09.02.2002:
1.FANTJE	2 GG: Kosec	11 giasov
2.VAS0VALCÍ:	Semičan	10 giasov
3.VES.	PLANŠARJI; Na kravjem balu	5 giasov
4.yES.	ŠTAJERKí: Muci-buci	4 gfasovi
5.ŠPÍK:	Med Pfieki in Prekmurci	O glasov
Predlogi za nedeljo. 10.02.2001;
1.D0R1:	Krava mj je ušia
2.K0NECNIK:	Fraftonarca je prava stvar
3.K0VAČÍ:	Falot
4.RUS:	í/onžeija 5.IG0R +ZZ: Polka tane
■ mOrabner
n
I \ I I I
-Leon Vozlič. Bil je do]ga leta áef kuhinje v Termoelektrarni šošlanj, v Času. ko je là imela še svoj dom v Crikvenici, je po* prijel tudi tam. Potem je nekaj časa delal na Soli Biba Roeck. se upokojil in odšel v Slovensko Bistrico, da bi užival na manjši kmetiji. A brez Šoštanja in Šoštanjčank ni zdržal dlje kot tri leta. »Zdaj si spet naš,« se ga je razveselila Vilma Fece, sicer Gorenje va »kemičarka«.
FRKANJE
Erib Tamše, znan velenjski urai; s časom nikoli nima težav. Pač pogleda na uro. Povsod naokoli jih ima veli-ko, ve pa tudi, da se na tisto pri Nami ne ^e vedno zanesti. Zato nanjo ne gleda.
Predsednik šoštanjske Elektre |ože Le-nart : )>Vsi opazijo prve in zadnje.« Tisti, ki ga poznajo, med njimi pa je gotovo žena Majda pa vedo. da bo Jože, ki je po naravi pravi ga rač. fante Še daleč peljal. Ni izključeno, da tja, kjer bodo spet opaženi.
Mozirje, Golte
štirje poslanci gredo v Evropo
Poshinci dr/2ivneuii /J)(>ni m» se nii prvem /imskem dnii^enju /hnU predUmi v Mariboru, pri čem^r so malo hidi tekmovali v veleslalomu in deskunjn. I/'Molilnih** rsi/logov so se l;mi taksnemu Jruxťn^iu /e na pnem srečanju pa sije (trenutno) edini /^«»mjesavinj-ski poslanec navzlic moćni "opo/iciji in lobiranju** i/boril pravico i/vedhe dniue^a srečanja na (rolteh. In vpimedeljek seje 10 z^otlllu.
Dobri dve dt?seiniji paslanccv in drugih prlvr/cnccv laki^nlh srcOanj sc jc zbralo na Goltch. člani smučarskega kJuba pa so v/orno izvedli ickmo v velesla-
lomu, Pa la lekma ni bila kar lakn. O usodi poslanccv so lo-kral CidloCalc suninke in desetinke, odločale pa so ludi o tem, kateri poslanci se bodo kol prvi resnično uvrsljlj v Evropo. to zarCvS, .saj st> si prvj Siijje zagotovil i nastop na evropskem tekmovanju parlamentarcev, ki bo v svicarskcm Adclbodnu.
Naštejmo jih: od prvega do Četrlega mesia so se uvrstili Pavel Uupur. Mirko Zamemik. Du^an Vučko in Roman Jakic. šaleškima poslancema je Evropa /acnkrai ušla za las: Jože Kavtičnik in Milan KopuSar sla bila namreč na petem in .^»siem meslu in zdaj latiko upata, da

\
S.

\ V
fi a
Prvi itirje Evropejci med stovensMmi postanci: (z teve) Miri<0 Zamemiti, Pavel Rupar, Duéan Vučko In Roman Jakič
CM\
A
\

m
Moz/fski pastnjaki iz državnega proračuna seveda ne dobilo sredstev, zato pa so dobro osušiii denarnice poslancev, ki se prispevka resnici na ijubo niso branili.
bo poslanskci reprezentanca po-ircb(3Vrila kakšno rc/crvo. Naj-bolj.^i trije so prejeE pokale, vsi udeleženi pa kolajne, tudi znanec iz pr<uokola Vojko Zupane, ki mu natančne naprave Časa sicer niso uspele izmeriti, priznanje pa je dobil za umeiniški viis. Taksna jc pač bila razsodba vodstva tekmovanja. V bolj skromni ženski konkurenci je slavila Cvťtku Za I u kar.
Po tekmovanju se je pravo druženje Šele začelo, prizori^e pa je bila restavracija (îaj. Vse sta prijazno pozdravila gostitelja mo>?irski župan Jože Kramer
In direktor Zadruge Mozirje Anion Vrhovnik, ki sla si j^cupaj z Mirkom Zamcrnikom zaželela, da bi bila takšna srečanja poslej vedno na smučiščih Mozlr-skih planin. Se nekaj. Množičnega visokega obiska člani draživa Pu<si Mi")7irskl niso .spregledali in so scvp<ilnem številu in vsem sijaju zbrali. Ja se predstavijo in povwctijo. Dobro ogrevanje zanje pred napornimi pusînimi dnevi in dobro ogrevanje ludi za poslantx pred nadaljevanjem napo rnc ga sc dcnj a v sicer prije t-nih poslanskih klopeh.
mjp
Proti Uubljanci
Nekateri Velenjčanl so pa rvs čudni, 'lako pogoslo tarnajo. kako ležkoje priii v Ljubljano in kako se ija pride, pa vseeno želijo na Ljubljanski cesti §e /inanji^aii hitr<xsi.
Sončni park
Tik pred .slovenskim kulturnim praznikom .so v Velenju pripriivili olisežiio razpravo o u-sodi Sončnega parka. Da seji) nebi kaj zatikalo, so o tem pripravili okro-^o mizo.
Prazni hladilniki
(lorenje bo v prihodnje v Združene države Amerike izvozilo več hladilnikov. Ampak tam v njih ne slovenske govedine.
Veliko dima
Tudi okoli dneva brez cigarete .se je pri nas dvigovalo veliko dima. Tudi cigarcl-negaî
Brez veze
Vclenjčani nimajo le težav s irebuhh nekaierl so imeli resne težave zaradi Tre-bušniee.
Gostje
V Mozirju so v ponedeljek gc^tili visiike goste iz Ljubljane. Tudi lake, na katere računajo. Bili so jih veliko lv>lj veseli od tistih, ki so |)red časom lirskall po njihovih papirjih in iskali, kje .so se vračunali.
Kot v reklami
Pravijo, da je bilo ob prejemu noviii komunalnili po-loi:nle tako. kot v reklami: v stilu, ko prejemniki položnic obmolknejo. Vendar ne v^i!
Dragi halo
Odnosi med Stovenei so VTšC dražji- Cena telefoniranja jc močno poskočila.
Po velenjsko
Kadar prihajajo polemike od SEVnR(J)A so še posebno vroče Î
Kratek stik
Vvclcajski diviziji NLB je prišlo do kratkega slika. Zaradi napake na Fltu.
Semafor
Ko jc v Velenju erknil eden glavnih semaibrjcv.so iHlgovorni močno spreminjali barve.
Stari vici
"Mami. tnaml." Mice Mitiec iz kopalnice, "ali spadajo ulesa h ^avi all k vratu?"
pomeni to Deumno vprašanje?" se huduje mama. "Rekla si mi naj si umijem vrat In rad bi vadel. če laliko neham?"
V šoli SQ senčili sklanjanje in Janezka pokliče jo k tabli. "Janezek, kako se sklanja dedek?"
"Brez kozmodiska zelo težkor
7. februaija 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
11
Na obisku pri slikarju Jožefi/ Svetini v Zavodnjah
En deček za Clintona, eden za Busha
Dobili smo vabilo. V incsOii v Šoštanju, da bo m/.^ sUivlJal .hihv Svetina, slikar. Manjlvalo jc - i/. Zuvodcnj. J»xc in Z»vo(ln jc jv nvk;^. k:ir fire skupaj. No« sa nekaj je, knr firv tudi »skupaj«. .Uúq vtaknil rcčc-ST» naslikala, sva napisala, sva prejela ...in nc-scm naslikal, sem napisat, sum pR'-jt']... Simpatično in nekaj, kar (akoj pade v uho. »Sva«<Jc namreč luOi Re/ka. njegova življenjska so|H»tnic». ^ loiaTo se nikoli ne naveliča j^leclati in ra/.iskovati okoliskili ^o/dov, prisluhniti ptičjemu petju in opazovati novih odtenkov svetlobe, ki pada v srcdisče Zsi* vodenj, kamor »mala tiiko lep ra/^led. lako lep. da do pred dveh mesecev iic lelevi/orja nista potrebovala. Saj ^a tudi /á-Áj redko.
»Motivni svei slikarja .Svetine ostaja v kadru krajevnega pejsa/a. gozdne strmine, vibaniika ali osamcica. gorske kinclijc.saiTiotne ka^čc ali znamenja. reciicga obrežja, živopisne in redke pticeBesede publicista in novinarja Draga Mcclveda. ki pcwedi> J(Wť>lj. Drugo je treba videti.
Da bo v petek v mesini galeriji. na otvoritvi veliko ljuUi, je biki jasno, zalo anio nekaj dni prej poklicali, da bi sc dobili, pogovorili. Že d<ilgose nismo. Pa je .lo^c rekel: »Pridile k nama!« Ni h ilo vprašanje, bik'^je nekaj, na kar si lahko rekel zgolj: »/.veseljem.«« In 5el.
#	Doigo m hilo nič sliKa/i o im
»Ne po moji krivdi.«
#	Kflj fite počeli?
»Ves Oas ^ie{al. slikal in se ptv javljal tu in lam.« 0 'Maj se prťtlsiavtjute v nwxitii galeriji. Domačini so včasih re^ kil, da je vanjo domnčiuom iezJco priti. Vi ste pristi fiilro ...
»Ne, nisem. Kje pa! Kar nekaj řasa je preteklo. Sem pa razstavljal v Maveijevi vdi.«
#	K/laj.xív nazoíinjť razstavljali lu hlizu?
»Poleti v Cîornjcm Oradu, jeseni v Skwenj Cîradeu. redno raz.sîavljam v prostorih ljubljanske banke v Šoštanju.«
#	ZavíKÍnjt, polne ^ozfUiih .str-min, iior^ih i^tnetij, živalskega svda.«/ vam m/m/ neizčrpen vir ičíy.
»Narava je lista, ki mi daje moć. ki me navdihuje. Pri slikanju uporabljam več tehnik, da lalik^i vse tisto, kar slikam, pride do i/raza: risbo, akvarel, olje na sleklu, olje na ics...«.
#	l*a potr^iijae za slikanje nav-(lih, ali lahko denimo rečete oh šestih ýtdraj: tako. čtz pol ure začnem in oh dvanajstih končam ?
•»Ne. ne. Ob šestih zjutraj začnem pei kurili. Ibjc nujno, 'to me ?x!ne- Vso drugo pa je navdih, odvisen tudi od toga. koliko ustvarjalne mtičije v človeku. Meni se /di, da jo injam kar dosti. Čeprav st> pomembne tudi delovne navade in okolje. Cc te stvari nist> urejene, če nima5 du^'vncga nîiru. potem ne moreî^ delati.«
#	Ljudje včasih pravijo, da bi večkrat sli na kakšno raz^a^-o, če bi st na slikarstvo razumeli. Če hi razumeli tisto, kar gleKlo" jo. Na vaših slikah pa se ve, kajje.
»Meni je bilo vedno, glede na moj način slikanja ali izražanja, pomembno, da sem za/nal. kar ob mojih slikah čutijo ljudje. Zalo sem vedno rad 5el £ njimi magari v menzo kakšne tovarne ali hodnik občin.skega urada ... Ija, kamor zahaja velikih ljudi Razstava. ki sem jo imel na/adnje v slovcnjcgrai>ki bolnišnici, je imela tako moCan odsev, da si misliti ne morete. Ljudje .so prav lačni naíina izražanja, ki ga imam volju na steklu ali akvarelu.«
0 Kaka pa je hilo s tistopoSSo, ki je v /MViKlnje, na va^ naslov.
prispela iz Rek hi^e? Kar dva-krat.
»Ko je Cliniojî obiskal Ljubljano. so mu podarili eno od mojih slik. fantka na lesu z zajikom. Osebno se nama je /id)valilza to sliko, (^b drugem ameriškem predsedniškem obisku. Bushovem. pa so mu tudi poklonili eno nu^jib slik. dobil je fantka z mucko. Tudj Bush se je osebno zahvalil. Ib kaže na njuno veličino, meni pa zelo veliko pomeni.« # Kako pa ste priMi zraven?
».Sliki sem dal zíi diplomatski darili, lákrat sem bil ravno v bolnišnici v Slovenj (iradcu in sem se s sinom zmenil, da ju je nesel na ambasado v Ljubljano. Rekli st>, da b<.) zaradi Časovne stiske sliki težko izročiti aseb-no. Pa saj na to »iii pomislil n istem«.
Slikar Jože Svet/na v okolju, l^or jo najtotj srečen.
Na otvoritvi v mestni galeriji je bila gneča.
0 Kaj pa JSe počnete v Zavod-ujah. razen le^. da slikaleT «Uživam, Jaz vedno uživam. ZeixJ nekdaj. C'e je dan lep. tako ali tako. če ni, si ga pa naredim. Kuj pavem. kaj potonem.« 0Lox?
»Eh. lov ... Ne več. kje pa. Srne se pasejo okoli hiŠc. lisica lK»di okoli hiie, ptice gnezijo okoli hiSe ... Nenavadno je. da v horu,v dveh hi.šieah, gnezdijo hudourniki skalni írni hudourniki. Opazovati jih hodijo
ornlii>logi iz Ljubljiine. ker je to tako zelo nenavadno. Hudourniki pridejo vsako pomlad in do jeseni ostanejo tu«. % Pred vrati je slovenski kultur' ni praznik. Kultura, visoka he-svila. Kaj pomeni vam? »Nekaj, kar mogc^Če preveč zapostavljamo. Kultura jc tudi naše obnaisajije, predvsem pa je kultura odnos do kulturnih vrcdjK >t-.
0 Kako ste zadovoljni s soštauj-sJiim kidlurnim utripom ?
Pošta iz Bele hiše je kar dvakrat prispela v Zavodnje. en krat zahvala Clintona, drugič Busha
»Včasih smo dani malo na
stran. V Šoštanju se res malo dcigiija. Pa tudi o prireditvah, dogajanju, smo nekoliko slab.Še obveščeni. Veliko bolje smo seznanjeni .s prireditvami velenjskega kulturnega centra, kjer le sproti obveščajo in lahko razporeja-š. kam boi šel in kam ne. ccprav se mi zdi. da gre zadnje čase na bolje. Midva doslej nisva dobivala vabil. Ne vem zakaj? Morda zato, ker nisva na isli valovni doI?Jni
s šr^tanjskimi političnimi strankamiSaj nisva v nol>eni stran-kilTe sirajike s« pa ga'jo iako. će nisi naš. si pa nasprc^ten. Ja/ pa nisem niti nasproten niti nisem naš ...Na lak način izgub-Jjajo zelo veliko ljudi. Vidim pa, da so se zaCele s.tv^ri z novimi ljudmi spreminjati na boljše.«
■ Milena Krstič - Planine Fotografije: Stane Vovk
Kulturno društvo Šmartno ob Pakl
»
Idej nam primanjkuje, bolj kot kaj drugega^«
Vohčinl Šmartno oh Raki dc« lujeta dve kulturni društvi - eno v Gorenju, dru^o, z več kot 95-Ictno tradicijo, pa v Smsirtneni ob l^ki. Mc<l občani jc večkrat slišati mnenje, da kljub temu vlada na kulturnem področju mrtvilo. Za slednjega bolj krmijo šmarsko društvo.
Peter Pod)*orkk, predsednik sleOiyeiia.zugolin'ilvijo nekaterih občanov ne soglaša povsem. •Ce (^enjujcjo dek) društva po (.xJmevnejŠih prireditvah, potem jim lahko pritrdim. Lani sSa bili taki le tradicionalni bořlCno-novoletnega koncert in prireditev ob obOinskeni prazniku. Sicer pa lahko zatrdim, da so člani v osmth sekcijah dru-^tva kar pridno delali. Vadili so stare in pripravljali nove stvaritve. Nekateri so tudi gostovali, a tega niso t>bežali na veliki zvon. Res je tudi. da je naloga kultuniega društva popestriti kulturno dogajanje v okolju z gostovanjem drugih skupin. Ob tem pa m<> ram poudarili dasmohili vpre-teklosti ob takih priložnostih

Peter Podgoršek, predsednik imarskega kulturnega društva: »>V sekcijah društva so tUdI minulo leto pridno delali. »
večkrat zelo razočarani nad ob-iskom, *zalo nam je nekoliko poSla volja, Na zadnjih dveh prelistavah je bil t a znova boljSi in verjamem, da bomo z večjim veseljem pritrdilno odgovorili na pi^nudbe za gcwtovanja dru-
gih skupin v na5em okolju.«
'Irdilev, ila so v sekcijah marljivo vadili je Peter Pudgoriek podkrepil z nekaterimi dej.sivi: Člani Gledališča pt^d koa^Icem. kisov zadnjUi Iclili nu^rda res ')drcina-li«, so lani po.sku.^li dejavnf^t oliuditi z mladimi, ki so se prvič srečali z odrskimi deskami. Z Miht)m AlujeviCem i7('eljast>v ^klavnicah pripravljali mladinsko predstavo, a so jim žal. predvsem solske obveznosti prekrižale nadaljnje načrte.»Da jubilej, ki ga praznuje gledali.Íče letos{25-letnico delovanja) vendarle ne bi povsem prezrli, so skupaj stopile starejše igralke. Pod vodstvtnn režiserja Bogo-mirja Verasa pripravljajo zanimivo predstavo Kvačkarije. Pre-mtemo jo bomo videli v drugi polovici letošnjega marca.« Za jesenski čas pri gledali^ načrtujejo igrico za otroke, pri izvedbi predstave pa naj l^i sodelovali mladi, Mešam pevski zbor, iett« praznuje .^-ob]etnict> delovanja, je i^krepil svoje vrste z novimi pevci. Danes Šteje že približno
41) člaiiov. ki se vse lv)lj uveljavljajo na področju zborovske usJvarjalnosU v Dolini in tudi .<irSe. /bor bo letos kť)nčnt> dt>-hil svoje obleke. Pc* te?^ah prav tako znova vadi moški zbor. Folklorna skupina Oljka obskrbi za podmladek st^deluje na domačih prili^žiK^tnih prireditvah, so pa njeni plesni pari redni gostje kulturnih vcčeriw v zdravilišču Itv polšica. Druščina Šmarskili veseljakov zabava občinsivt> na občas-nili nastopih, njihove Ve.sele ba-biecpa razveseljujejo oWinstvo doma in izroni po Sloveniji.
Sicer pa. jc podčrtal Podgortek. biido ocenili delo sekcij društva na rednem obCmcm zboru 22. februarja. Oh tej priložnosti bodo opravili tudi nekaj kadr(.>vskih spre memb. Zamenjali bodo vodstvo. v iyvršjíi odbor pa vključili kar nekaj mladih kulturniki zii-nesenjakov, ki bodo dejavnost obogatili z novimi idejami. Prav poûîaiijkanja teh naj bi bil glavni razJog. da delo sckcij ni takšno. k^>t pričakujejo nekateri občani.
■ Tp
Javno o obnovi Sončnega parka
VELLNJE-Danes, v čelrlck, 7. februarja, Im v sejni dv<K rani Mestne občine Vclcn,)e od 9. ure dalje potekala okrtigla mi/,8 ^ledc Javne pmlslaviivc posegov v Sončni piirk. Sam di^odck bo miihimcdijsko podprl, kar pomeni, <la Ih) predvajan preko Interneta in kimnt» na Kal)ctsko-ra/deli(nem sistemu. Pristojni bodo pr(>dstaviii vi^jo načrtov /n omenje* ni park, ki se Ik) pričela letos, končana pa bo v nekaj naslednjih le(ih.
■ bš
V sredo in četrtek vpis v prvi razred devetietke
VELENJU-v teh dneh bodo stJirši otrok, rojenih leta 19%, zob-mo<;|» McsSt ne občine Velenje prejeli vabilo/^ vj)i s njihovih nade-budnc'^x'v v prvi razred jxMtopnega uvajanj» devetletnega preora* ma v šolskem letu 2002/2003. Vpis bodo na opravljali 13. in 14. februarja.
Koliko učencev se bo vključilo v četrti, ziidnji krog postopnega uvajanja novosti, bo znano po 14. februariu. Ob tem vpisu bodo namreč starši lahko Še zadnjič izbirali, ali N^dootroka vključili v devetletni ali osemletni izobraževalni program. Za otroke, katerih starci ne bi^do dali soglasja za vključitevv ncwst, bo organiziran vpis v Solo v sosednji (>bčini - torej na eni od šoStanjskih šol.
mtp
12
VI PIŠETE
^^JUS 7. februarja 2002
Ob 31. Januarju- svetovnem dnevu brez cigarete
Nekaienie povečuje kakovost žívijenia in ga podališuje
Oh swKïvnein <lfw\'u hiv/ cis«fv-te. «M. Januarju, Mt nn Odilcfku n\ socialno n^dicino Zavo<lsi /.a /Nravstveni» varstvu povrhli |Midiitkc CI ruz.Šlijenosti ki^iTija v cey<ki regiji. Zbmti M>jih n^ osn^t-vi nkUialne raziskav« o vvdvr^j' sktm.nli^u, v katťri je lani sixlekv vaio Vťř kot 1400 prvbivaicvv s Poteh podatkih kadi v mnet^jvni regiji phlili/n» 23-iKbiti>tkj>v prvbKakMA; iiK'd i^inií je vú spoxnanje mynj ^cnsk kot moSkili. VK'kut Irc^jimi jih |>oka-di príhli^o 20 cigaret na dan, pří-hliňio 5-o<Isti»tkovk)dilccvpii pokadi tudi du dvť škatli. SpodhuiU nuje, da Ili se radu vselg odpo^ v« da I i tvj obliki iidvisnu>tl 65» i>d:btutkov kadiiccv. Rczuilati rax-iskaw &i> med drugim lu<N ptika-zali, da o opustitvi kiý^nja doslej se ni ra/mIskalu 2^rxts(otkc»v kadilcev. dobrih 6-udstotk(»v kstdil-cev pa ne želi prenehati. 58-ndstotkom kadilcev so svetuvali upu.stitc^ kHÍcqja r\jíhnvi dontučí.
veî^kot l3-(Kts(otkom pa je to svetoval «Iravnik. Vpn^teklosti ježe re^no poskusilo prenehati kaditi skoriO 75-odstii(km kadilcev, hrex cigarete pa 50 TxIrÁili niýmarú 24 ur
Z<lravmui Danijanji f^idkn\jšek t ()<ldcSka m socialno medicino in higieno ce^&ke^a Zavuda za zdravstvenn varstvo hkrali z ugotovitvijo, d<i bi rado opuMilo kajenje 65HxJstoik<w kadiiccv, pravi, daje Jahko pri ixl vaj anj u od kajenja uspešna vsaka mcUxJa le. Će je kadilec re« odk>ćcn prenehati kadili. Najpi.'nic«ibnc^i pri vsej stvari je torej Irdiia volja p\sainciiiika. «Kar8()ocUlotkom (islih. ki k>žc poska^di opustili kajenje, jjni v prve in pi>skiJi»ii lo ni uspelo. Kadilec ali kadilka običajno uspela pi> nekaj poskusih opuščanja. V povprečju paskušata već kol irikrai. lahko jima lo usp« ^le po ««d-nicm ali osmem poskusu. Vsekakor je pomembno, da ljudje pri tem ne izgubijo pi^guma. ť^ jim ni
aspelo prvjC. u> ni neuspeh, lemvo^ prvi konik na pcHi k uspehu.« pravi PcxIkrajSkova.
Kadilci škodijo sebi In drugim
Omenjena raziskava je pokazala uidi, da je več kitdileev doma na podeželju kol v me&iu. 83-odsliMkov jih pripada dclav.skemu ali Slednjemu sloju; približno 42-od.sloikov kadilcev na Celjskem opravlja pisarniško, inlelekiualno delo ali druge slorilvene dcjavntv jsli. kakšnih 3'><>dsU">tkovjih opravlja lezka llzićnn dela, med kadilci je Uidi I0-(x3slolkov jpokojcnecv in prav toliko hrezpi'ïselnih; 4íV ixislolktw kadilcev je konêalovsaj Slirilelnoí;rcdnje.v>lsko izobraževanje ali ginmazijo.
Zaradi po.sledic kajenja umre v Slovengi približno 351X) ljudi. Po navedbah Braneta Mežnaija. specialista pulmologa in direktorja Zdravsivenega doma Clelje. dol-
goletno kajenje pt^vzri'ićašlevilne kn^ničnc pljuCne bolezni, kol so astma, em^zcm ali kron iňú bronhitis, Vse le Ixîlezni ^c končajo z okvaro pljučne funkcije, bolniki piX'iianejo težki invalidi in umrejo zaradi p<imsinjkanja kisika ali p<v puščaoju srca. Umrljivtisl med kadilci je med 35 in 55-letom dva do trikrat večja kot med nekadilci. Povprečjio \imrc kadilec, ki kadi 30 let pí>2í)cigarelna dan. KUet prej koL nekaditcc, »Kadilci ne pov-zri>iaji> velike .Škode le samemu sebi. ampak ogrožajo ludi zdravje nckadileev. Dim. kigalivdiliava-jo kadar .se nahajajo v islemprosr lom kot kadilci, jc namreč kombinacija 4(X)0 kemičnih snovi, ki dražijo sluznico in delujejo kol sinjpi ali povzročajo raka." je piv vedal Mcžnar. Kol že pravi Mežnar kadilci dvakrai p<)p:)siejc do^tvij^> srčni infarkl, hudi kadilci, ki pokadijo vsaj dve škatlici cigaret na dan. pa celo šestkrat poj^ttlc-je k<il nekadilci. Kajenje ne piw^tv
duje le srčnih arterij, ampak tudi asule žile in pospeSuje njihovo poapnenje. Med ltX) fx>lniki z motnjami v pre krvavi Ivi nog j ih je kar yy kadilcev.Tudi razjede na želodcu in dvanajsicrniku pri kadil-cili dvakrai pi>gosiejše kol pri nekadilcih. zaradi učinka kajenja na oJalje pa se pri kadilcih bisiveno poveča ludi tveganje možganske kapi.
Nad kajenje s skupinskim odvajanjem
In kako kadilcem uspe opuslili kajenje? V Kanadi so ugotovili, da je kar yíMxlstoikovkiidileev samo prenehalo kadili, čez noč. le li>-kxlsiotkov jih je pri icm potrebova-
lo pomtx. MelixlzatKlvajanjc kajenja je več. ixi skupinskih do individualnih svelovanj, do hipnoze, akupunkiurein.íečesii.^iíl, nim>-
bcna čudoibia. Ponek^xl v SUweni-jisožeMčclis skupinskim ivivaja-njeoî kiijenja. Cindi Slovenija je namreč Í/xlal priročnik z nafJcwim Da. opuščam kajenje. Namenja p strokovnjakom, ki bodo delali s skupinami kaUilcevvnčniJi delav-niciili. Piijeg íijpi^ikwza ^^rgajiiza-cjjt) in izpeljavo uàiih delaviiie so v njem opisani tudi treningi i.^>vla-dovanja nalog, p^unembnih za odvajanje kajenju, PtHrebnili je Vi^j SeM /aporedniii srečanj, enkrai na teden po dve uri.
■ Tp
V Bi^ljiiíníci lopolsica so lani zdravili zdiagjiozo primarni rak napijučili 276 bolmkov,3y pa jc bilo takih, ki so imeli melasla-ze. Mcd276l>c^hMkije bilo 163stajih več kol 7(1 let, med 50 in61)lei,4yjibjehilo starih od 40 do 50 let, Smeđ 3U in4íilct, eden pa je bil mlajíí kot 30 lel.
Pust MozIrskI
Strojni krožek Šaleške doline
Od danes naprej bo veselo
Po nedeljskem nastopu na ptujskem karnevalu hodo člani društva Pust Mozirski ikI danes naprej v pulncm ziijjonu vsi' du srede. Osnovni sponki s lil - letnim izročilom, bu samo delno sprenKivea veselu p;i že dnnes nn dt^'li Četrtek, kn hudo listinu u trških pravicah podelili /nane-mu vrtnarju in očetu Mn/irskegn Jožetu Skorniku. Stare meje muzirskcga trga hodu letos obhodil i že jutri, s«^ hodu v nedelu ^o.stovali na Reki. kiirje ena od obvez članstva v Evropskem
združenju karnevalskih mest. Rečnni pajini budu ol)isk vrnili na turkuvcm karnevalu. Jutri bo v velikem iotoru pred Mozirskim grgem rock žiir z izborom karnevalske kraljice in mylepših mask. v i>otoni psibov nedefjo i>o|)<)ldne (u<li otroška maŠk^irsifla.
V ponedeljek ho na vrsli običajno OÍ ira nje po irgu. v lore k po budnici bo Pusi Mozirski prevzel občinsko obla.S( in nato uredil Uidi zadeve v mozirskib in na^ir-skih ptxljeljiíi. Posebej privlačen bo popoldanski kanîcval. saj pri-
pravljajo nekaj zanimivih uičk. kol gosije pa se bodo predslavile karnevalska .skupina iz Cerknice, cigane i/. Dornave. Dobova s fajsekom, pričakujejo pa rudi skupini iz Grčije in Avstrije ler iz sosednjih krajev. Pusino veselico bcxlo z-ićeii lakoj pt) karnevalu v velikem stitonj, saj imajo z večerno veselico slabe izkušnje iz prejsnjiii Ici. V sredo dopoldne K) piisi na parah sredi Irga, popi>l-dnc pa ga bcxlo .sci^ali Íii na sedmini prebrali njegov obvezuji^č lesiamenl.	■ J p
Snežni gradovi v parku kraija Matjaža
Mladi forum ZLSD SakškKlulina svjc /adnju Mjbotu v junuHrju udprHvíl v park knilja Matjažji pud P«co in so priHniŽil ugledni dnii^hlohPlkuvaltevgradov Iz sne* I'udulgc.TO riiniblcku snioKcnulu'ûdnÎ prej udhKiU, da iz .snega nsiredimo Snlcški grad, ki ho	poz*
nan turi i nu Koroškem, saj Ic/i nnd c«sto, ki Stnjerskn povezuje s Korušku. Nai^ ekipo so sestavljali Dim* ilrij AjnuR..Iur« Kurinin, Gaipvr Kuprivnibjir, David Vodoiicnik, Boris Kodrun. RukSkora^ek in dve l>oljM poluvki Nina Koser in I*ctelinsek.
Ko smo prispeli na kraj dogajanja, smo si hili edini, da nas čaka leiko in naporno delo, saj smo bili opremljeni le z nekaj pleskar^ega orodja in lopatami. Po približno U eh urah je Šalc^ ^ad pričel dohK-ati pravo obliko. kije na začetku bolj opominjala na kakšen gcomcirijski lik.kol pa nagrad. Kojezra-seldoviSine dveh metrov in jx>l, smn gradnjo v viSino zaključili, hil pa je liKli čas ?ii daljSi odmor s kosilom. Naio so sledila zaključna dela n prerek^mjcm o lem, ali damo gradu sodobno i »bi iko zolwidjem. kakr^iwi ima dane»;, ali obliko, kakrinoje imel prej. ko ob njem Se ni bilo obzidja in je na gradu rasla smi eidca. ker bi bilo obzidje ptHn^m» naredili.smo zmagali "nosialgiki," s;ij sjna bili vs: Že polteno uirujcni.
Grad snu> iiaio ^e dobro |hiIí(í in počakali na rezul-tale. Me^l tem Časi>m si je marsikdo o^etlal na§ gnnl. saj je bil n<i lasptxloben pravemu; veliko t>hiskovalcev pa jc videlo na^ grad tudi na ruČun nai^^h ^ficúw. kl so «zastonj delili kuhano vino.
Za realnost gra<hi bi nam or|ianÍzaiurjÍ dali prvo na* grado. a le kalegorije letos še ni bilo. V veliko vs^clje nam je bilo graditi gradtive in sc spominjali 6isov. ko smo za nai^imi bloki in hii^mi ic ^lelaM trdn-
jave in igluje lerse igr.ili. Ver^eliio nas je tudi. da je |Xjd Pecti prišlo veliki) prebivalcev Šaleške doline, ki grad prcp(vnaji že na daleč. S kraljem Matja2enmio«ežc diimenili. da se naslednje leto punovno sniden)o,
■ Dimitrij Amon
16. In 17. februarja od Socke do Zavodenj
Šaleška konjenica po poteh Štirinajste
v spomin ret lťi*enthimi pohod XIV divízíie rei Štajersko. februarja leta 19*U, bu KordeniŠki klubVe-lerue • Šaleška k<ir^emca. v ^od«]ovflr\íu z bor6;v-skoorganizaciloin pod pokroviteljstvom občin Ve-ler^je in Soálanj. připnuli poho<l Soeke du ZH' vodenj. Na poti hudo ob spominskih ohclevjih piv [užili verKC.
Konjcnikisczbo<lozhraliv,s(>bi^to. 16. fehruaija. ob v Soeki, od ko<ler bodo krenili na Paski Ki^^gak (p<Maganje venca ob 14. uri). nadaljevali iez Loko proti Paki (ch 16.15 polagiuyc venca),
mimo Sembrica do Cirkové (tib 17.15 polagaîïje vcnca) in pol za la dan zaključili. Naslcdiîji dan, v nedeljo 17. februarja, se bodo med 7-!50in8. uro iz Cirkovc podali proti Ciraski Gori (okoli 8. ure bodi» polo/Ji venec pri spcmieniku) icr mimo Plešiv-ca Sliproli Gaberkam, do Pristave (9.4.^ polaganje vcnca J, (>d lod pa iky. Ravne v Z^ivodnje (ob 13.45 na pok<ipall^u polaganje venca) in ob 14, uri krenili proti Žícbniku. kjer bo ob 16. uri zakljućek po-híxia s poloi^iivijo venca pri spcsneniku Karlu De-stovniku - Kajuhii.	|
Prednost projektu socialna delovna pomoč
GABCRKE. 2. lebruarja - Na rednem ub^neni zhi»ru (na kmety i Ivann Apata v (^aberkah) so čl<mi Stnijncjžu kro/ka Šaleške doline pri pregledu oprav^encjia dela v preteklem letu ugotavljali, da so v celoti j7]k)lnili kar zajeten <leluvni iKt^ranL Letoi^nja osre<l-nja naloga kroi^ka, ki ittcjc vec kot HS članov, bo urcsnÍČevai\|c pnijekta sœialne deli>vne pomoći na kmetijah.
Kol nam je ob tej priložnosti dejal predsednik krožka Silvo Mežnar so (po seznamu) opr.ivi-li približati 2iK)0ur.sam pa je prepričan, daje bilo leh več kot So zadovoljni ali ocenjujcjo. da bi I alïko kjneije v àileSki dolini ic htilje izkorisiili storitve krožka? »Menim, da bonîo glede na razmere, ki vladajo v kmetijstvu, kar ostali pri takcn^ številu. Naiíircč, veliki kmelje bcxlo kupili .slroje in naprave za obdelavo polj. (ravnikov in podobno zase, majlm i pa ne hodo sposobni kupili mehajii-yacije.skalcro btido lahko op rav-
Predsednik Strojnega krožka Šateška dotina Silvo MežnarifLanf smo izdefaii katatog storitev krožka in opraviti veé kot 3000 ur.»
j jal i sloritve.»
R^Iegžc uicćenili aklivijosu (nuđenje storilev s kmciij.sko meha-
nizacijo, strokovna ekskurzija, pri-d<U5ïvanjenovili liJlanw. ...jbvído elani krozi(a le namenili o.sred-njo pozornitfl projektu .socialna pom<.>í na kmetijah. Pobuda zajij jc vzklila na íGnclijsko gi>zdar-skem zavo<la C^elje. od tod je ludi no&ila aktivnosti Mojca Krivce, člani Strojnega kroi^ka ŠaleSke doline sobcv projekt vključili in upajo, da bo leUxs zaživel ludi na njilioveoî območju. «Lani smi) izvedli anketo, kdo bi bit pripravljen sixleliwaii pri i/vcdbi projekta, in prejeli 12 prijav. Ti ljudje bodo sedaj na kmeiijah. na katerih nimajo nikogsir, ki bi jijn tned thJjSo odsotnostjo zaradi bolezni ali kakíjiih drugih ležav, pomagali pri opravljanj a najnujnejši del: krma živine, molža in podobno. Ura zac»pravljenosiiorilcvbo.siala7(X) SIT od lega naj bi UX) tolarjev prispeval sirojni kro?ek. prav lo-liko obiJine. razliko pa bo pla6il nart>Cnik.«jc .sklenil pogovor Silvo Mežnar.
■ Tp
Mešani pevski zbor 'Gorenje*
Slovensko pesem ponesli v Berlin
Konec prejšnjega meneča s<» se na gostovanju v Kcrlinu, pri Izidorju Pećovniku - Doriju. mudili člani mešanega pevskega 7jK)ra Gorer^je in puv^ud, Kjer w /apeli, pu/eli topel aplavz.
Njihw i")srediiji dogodek je bil seveda nastop v cerkvi sv. Eliza-
bete. Najprej so zapeli na koru pri cek^mem maSneni obredu, nato pa so pripravili pred oltarjem le konccrl. Na njem so zapeli 12 pesmi. predvsem slovcaskc in nav-du.sil: občinstvo. Med obiskovalci jc bil tudi kulturni ambasador iz slovenskega veleposlaništva.
S koncertonî v omenjeni cerkvi v Berlinu 1er s i^ievilnimi priložnostnimi nastopi so pevci in pevke /bora Gorenje začeli pav pam. s katcriin btxio zaznamovali 25-Ieinkv deUwanja zbora.
■ S. M.
7. februaija 2002 "^HlAS
ZANIMIVO
13
HOROSKOP
Oven od 214. do 20A
Najlepše se boste imeli med prijatelji, Četudi ne bodo najboljše volje Najslabše p8 se txistd.^l spet počutili dorrs Zato boste, kot tB veliicokrai doslej, prav be2ali o4 doma To pa bo po svoje dobro ludi 23 vašo slu2bo. saj boste delali več kot sicer, kar bo vsem prišlo prav Mal0evdmb0p0nagajdl02dravje,pri čemer bo mnogim Žal, daseniso cepili proti gripi. Prehlad bo še na|man|. kar vas lahko dofeti. F&ite na hrano • v njej vam man|ka viQminov, prevladujejo pa stvari. kivam§l<odijo Vieinitesevroke.
Bik «12M. do 2\S.
Po svofeboste izpadli junak. le vi pa boste vedeli daje bilka, ki ste lobojevali kar nekaj časa. pravzaprav izgubi[ena. Čeprav bo Izgledalo, da ste vnjel potegnili daljSi konec, boste krajšega. Izgubili boste namreč netoga. ki vam dolgo pomeni več kol levedeionsaminkotsteslulilivi Tovambo jasno prepozno, popravni izpit pa bo tokrat odpadel. Počutje tudi telesno ne bo najboljše, sicer pa je pred vami povsem po^reCen teden
Dvojđig od 22^ do 21.6»
Maiboije se boste počutili, če boste morali biti v pravem pogonu Istočasno bosB morala biti zaposler^ telo in sgši možgani, Če bo le eden, ne boste prav vztrajni. Bo pa kar drsalo, da prave energiie za delo še ne boste imeli Prvi sunki pomladi so v vas spet naselili željo po ljubezni m nežnostih. Še nekaj dni bo ostalo le pri $an[arjenju, sicer pa bo pustno obarvan vikend prav zabaven m boste naenkrat našli tudi druge preokupacije
Roh od 22.6. do 22.7.
Čeprav ne bosle hotelk boste spet preveč mislili na dmge. nase pa boste pozabljali Kol da ne ve$te. da se vam vedno, ko premalo mislite nase. to slej kot prej rr^Ščuje Vaše telo m sposobno zdržati ^evilnili stresov, ki vam jiti na pot pnnaSa življenje. brez da po^bite za sprostitev m razbremenitev. Neka) drobnih stvari si privoščile, pa 6etudi le plavanje v bazenu ali obtsk frizeria ^j nekaj za vašo duSo mtelol Potem bo šlo vse faSje, l^epriložncsti m doživetja pa se bodo začeli vrstiti že ob koncu tega ledna.
Lev od 23.7. do 22.8.
Poslali ste preleni. da te^ ne bi opazili tudi dnjgi &ioslavno se boste morali vzeù v roke, sicer se vam obeB p^a^a polomita na poslovnem m posiedii^o tudi finanCnem podroCju Prav tu pa si jo sedaj težko privoščite, ai bodo za vami prišli tudi dolgovi. na ksteresteže ratilo pozdili Če si bo^esiali vzeli čas tudi zase, se boste kn^lu počutili mnogo bolje, vendar morale paziti, da ne bo la čas predolg m neproduktiven Beg v pr^ogo^o spanje bo samo beg od problemov
Devica od 234. do 22.9.
Zagotovo vas čaka precej naporen teden Glava bo polna težkih misli, Številnih skrbi in problemov Splob lihne boste znali odklopiti Zato se boste morali predvsem umiriti, narediti seznam prednostnih nalog in se jih v taktem vrstnem redu. kot si ga boste začrtali sami, tudi lotiti. Če niste zadovoltni ssvojo po* s&vo in pojavo, še m pravi čas za dieto la bi le Se otežila vse ostalo, kar se vam le nakopičilo v zadnjih tednih. Najprej si uredite življenje, potem pa se lotite lastne prenove, tako telesne kot duševne
olttnifa od 23.9. do 22.10.
Cepiav vam na zunai ne bo videti, boste sami močno čutili. lako vam iz dneva v dan odt^ življenjska energi{a Ufó za vzorec je boste imeli, toliko, da z vami vaši nasprotniki pometati Se ne bodo mo^ll. Boste pa n^oliko bolj ranljivi, zato bo prav. če boste upočasnili tempo in preložili pomentne odločitev vsaj za teden dn; Obeta se vam zimsko obarvan dopust Potrebni ga boste, kot sahara vode, pa četudi ga bo^e povsem preienarili. &oije pa bi bilo. če bi poskr-beli za skiepe, knž m ožilje, ki vam zna povzročiti nekaj te^
:konHÍon od 23.10. do 22.11.
íudiíokratbodomnogic^azilivašenihajočerazpoioženje. Naj-E^ej boďe dali prav vse od sebe rn se nadčloveško O^dill. da bi ugodili muham vseh okoli vas Potem vam bo. preprogo povedano. vse padlo dol 8rez energije boste in zato tudi učinkovitj iz|emnoslabo.Žezc&vna]steugotovili,kolikodcbregalahkosa-ml storite zase. Če pazite, kaj daste v usta, čas bo spel pravi, da se opnmete zdravega načina življenja Kaj to pomeni in kaj vam škodi, pasâmi predobro veste
Strele« od 23.11. do 21.12.
Če se boste tioteli po dotgem času počutiti odlično, se boste morali tudi vi potruditi, čeprav je navada grda železna srajca, |ih boste prisiljeni kar nekaj opusiitit Pravbo. če si priznate, da so to le razvade, ki ne morejo in ne smejO upravljati z vašim leiesom. in prav telo vam bo hitro pokazalo svojo hva-l^ost. Partner bo prikupen, ara! vas bo spraviti v dobro voljo m nagraditi za vaša dejanja. V nedeljo si privoščita nďQj trenutkov le zase. obema bo več kot godilo.
Koiofoj od 22.12. do 20.1.
FViznajte si, da spet pret^i^^te Svoje telo U nekaj časa naravnost mučite, pa čeprav pri tem sptoh ne uživate več Če želite doseči ob novem letu zadan ciij, ki se ga še vedno držfie, bosle morali upočasniti tempo Vse^ se pač ne da postoriti v mesecu fn pol. ^loh za nekatere stvari na l|ubezenskem področiu vašega Sivljenjâbostepotr^ovail le veliko več časa, kotstemisliir Misli vambodo namreč vse pogosteje uhajale z zanimivi os^i ki ste |0 spoznali šele pred kratkem
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Vsem boste hoteli pokazati, kako dobro se počutite v s/oji koži In to na naravnost nevsiljiv način. Zagotovo )e pred vami čudovit ted^, v katerem boste uspeli doreči mnoge stvari, ki jih prej niste uspeli več mesecev Izkoristite ugoden poiožaj planetov tudi za druge plati življenja. Recimo, za ljubezen, ki je po dolgem času ponovno razgibala čustva Čeietotisiotapravo pa še nekaj č^ ne boste vedeii.Prav bi bilo, da u2ivatev prav vsem. kar ^m na pot prinese življenje, saj dolgo ne bo več tako lepo kotvam Je trenutno.
Ribi od 20.2. do 20.3.
f^i ponavadi bt^te napol poti do cilja začeli dvomiti, če ste se odločili pravilno, f^ čeprav so bili vaši sklepi trc&ii kot kamen Takšni pač ste, vedno malo v oblakih, zeno nogo pa na trdnih ti^ V naslednjili dneh boste spet več nad c^laki kot v realnost) Imeli boste ogromno velikih želja, volje, da jih uresničite, pa bolj malo Mânikavam3bavevdru2bi,kijoimateiâ(renoradi Poskrbite, da jo tudi dobite, saj veste, da to splc^ ni tako težko kot i^leda na prvi pogled Le na druge seboste morali malo manj ozirati, pa bo šlo.
Na pustni torek 1. pustno srečanja na GraškI Gori
Velenjski karneval pripravlja tudi letno kroniko
Le še <lvu dni. pa l>«) lukaj. lo^nja pustna sobota, masfna okoli ust in polna snivha. JinU po /Àtsluui pustnih kurnevatov, kijih bi» na l^t dan kar precej. Pi> velenjskih nikah ho oh 14. uri krenil /e velenjski pustni karneval. Glasno rajanje, i bci-jiato "(»stinsko ponuiilxK pa ho tudi leldS na Titovem tr^u. Íáí v lorekiH) trn (rm^ki Gori 1. Pust« no srečanje Ireh obOin, v srvJo popoldne ps) bomo pusta lahk(» po.vpremili ^e k večnemu počitku.
Prcdiiednik Hiristilne /veze Velenje Jo^e Kandoirnam jc ki)-
ncc minulega tedna o pripravah na karnc\'at, ki icicjo zc nekaj tcdnt>v povedal: »Priprave sov
.sklepni ťayi, pustne objekte pa res dokonCno uredimo tik pred zdajci. Zato nas glavmî delo i^aka v ich dneh. Karneval ho hogat, ludi nekaj novih skupin se nam jc pridru/ito. Skupaj bo vsiy 20 objektov.«
Karneval se ho na pustno soboto, 9. februarja, pričel ob 14. uri. Na pol bo krenil i/prcd gasilskega domu v Velenju, skozi Staro Velenje, po Cesti talcev, Tomíiéevi do Jenkove, od tu do PreSemove in naio po Rudarski cesti na Titov Trg. Od tu bo ^as-ba vabila /e od 14. ure. »Želimo si. da se nam na Titovem tnsu pridru/i cim vec mask i/ Doline in od drugod. Ze Inni smo jih opa/ili več kot prejšnja leta.»
Na pustni u^rek bo otroSko pu-stovanje, ki ga pripravljata M/PM Velenje in KC IN, na Titovem trgu pri^ielo ob Ifi.h. Ob istem Času pa .se bo na (iraški (lori pričelo prav posebno srcianje. O tem nam jc Kan-dolfpovedal: >»Polmda, da hi se srečali na pustni torek na (jra.^ki (!ori,Je prišla i/ Slovenj gradca. Skupaj smo se do^ovo* riii /a pustno /ahavo in srečanje. Pustnjaki i/, treh oh^in • SU»venj Gnidca y Misllnje in Velenja ' tako pripravljamo za* havne igrice. Će ihi Graška <j(»-ra l>ela. humo pripravili veleslalom s sankami v maskah, će snega ne hit, pa iHimo vtekJi phh he. ža)*ali drevesa in ^e kaj, kur
pripravljajo kulturniki iz Gra.ške Ciore. I/ Slovenj (rn«l-ca hiKio pri|Kyall tudi njihovega pusta, /ato homo pripravili ohred slovesa od njega, llpepe-lili ga l>omo. pepel pa raztrosili na ozemlja vseh treh ot>ćin.«
Na pu5lno sredti pa bo slovo od pasta I\ipija potekalo v Šale-ku, pri giistilni pod Lipo. Slo-vcsn<)si sc bo pričela ob K), uri. Po sei^igu Pcpijevcga trupla bomo pepel spustili po re^ Puki. Pokop pasla pa po tradiciji pripravljajo tudi pred gostilno Vwk v Plešivcu. Vabljeni, da zimo skupaj / nagimi »pusti« preganjate ludi vi!
Mbš
Pust SoštanjskI sporoča: za nedeljski karneval vse nared
Koši predstavljeni tudi na Ptuju
SOS r-VNJ-V Síxstanjujcvse na red /a nedeljski pustni karneval. Osrednje dogajanje ho na 'I'l^u hralov Mravljnkov, udeleženci pa IkkIo /e <>l) 13. url v sprevodu krenili s parkirišča pri termoelektrnml, mimo Iwn-cinske črpalke na trg. Tam jih hodo pričakali Dlksi. Piksi in Peter Klepetec. ()rgani/jH(»rji ohljuh^ajo v sprevodu vsaj |>el-najsi vozov in kjikovostnih sku« pin ter ogromno posamičnih mask.
Kot je povedal Peter Rad<»ja, predsednik IbrisiiCno olcf^val-nega draštva Šoštanj icr alfa in ornega karnevala, ho tokratni past opravllz neredom v ío^ta-nju in njegovi okolici ter s pr-
stom pokiiZal na zdrahe, ki so se pojavile jod naokoli. Pričakovati je ludi kflkà^ pikro na račun sredstev, ki jih je deležen SoStanjski past,
Maske, gre za skupine, ki nekaj predstavljajo, bodo vlekle rdečo nit. (iiitovo pa bi'ido opazne tudi druge. Zagotovo KoSi Stîstanjski, aviohtoni lik le^t dela Slovenije, ki jih je v i^ošianju vse več, v nedeljo pa si5 se kol gt^ije -povabljeni drugič zapored - predstavili ludi v karnevalskem mestu Ptuju. Kar 23 ka^'V je poskakovalo po njem, po Šoštanju pajih bo V nedeljo v.saj 25. Vse bolj znane posiajajo Skornske kure, med gosti pa v nedeljo v Šoštanju pričakujejo
ludi kurente, orače in pokače, s katerimi ře tradieionalno dobro sodelujejo.
Organizatorji si ne i^clijo ničesar drugega lx-)lj kol Uî, da bi
dolx;r obisk zn<wa p<nrdil tisto, kar poifjuje že vrsto let: da se je pustni karnevalv Šoštanju prijel. ■ Mitena Hrstič • Planine
Koš predstavlja težo zakonskega Jarma
Čeprav je Koš šoStanjski ncwejša maska, Peter Radoja pravi, da ima korenine v prclekkxsti. Po starih foiogralljah sklepajo, daso se začeli pojavljati med delavci tovarne usnja in okolice. K(")si íkwtanjski predstavljajo ic^o zakonskega jarma in težo usnjarskega dela. Ko je bila petnajstega v mesecu plača pri Vodnjaku, so se ga delavci malo nacukali in mnogi potem omagali. Pa so prišle ženske s koši. jih nalc/ile in nesle domov, Sa^tanjčani so ka^em dodali ^ raglje, ki ponazarjajo regljan-jc. kije slidilo poicm doma.
Nagradna križanka »FITNESS SKALA«
mmmmMmmmMmm
Flzserlja • dostava na dom, tal.: SB6-17-E9 Taxi, tal: 031/795-722 Rekreacija, tel.: 586-23-13
SESTAVIL KPINO
2a SIAHJC
SAMO-OLAMIK
2AÛMJAM PRVA ÈRM

ITALUAN. UKAR (RAFAEL^
MNOŽINA. KOU&lfU
ai-OVEN. ATVr (KOPfTAR)
IVAN KOVA&tft
NBOZEM. HMTO
UTOUOd. KRALJV ARGOSU
nUVNIK OB
VOOI. OAJ
FRANC. JUNAKINJA (ORLEANSKA)
mEN. ZA^r PAOSTOn («TAR.)
NESTtflL AACHKAL ORGAN, XISUN
WRfVAL-
NKA. KRIPTO-GRAM
(2AST.)
V
TROPSKO 0REVO2
uZrmmf
PLODOM
A
A
TIBET. GOVEDO
N
Hťtrev KBMlKaf
OfMA 9tCA
R
PRiaTAft FANATIZMA
21. h 16. ĆAKA
BIBLU,
P02SL6N. STUAVT
OOCPRI HOOOMCT
•0UUCV
RNteAR«
jev
JtMAK
NEDE« LAVN03T, L£N08>
MOeT
oel£ez ELEKT. AfĆNUi! NA90JEM
ANTOM AâK£RC
TALU
enocel pražtval
SONNY U$TON
OVČJJ 8ausc
RAZSTAV. ploMa
HATCJA
{KAAJdS
QOFKT t&BS. MQM
«MÛL&J KfME
ip*vicH_
namCJI
OTDK MKOLMOV rHfgtO'
N
loralxa (KRAVAN. JAJ
CIHA, RLICA
BTAA OERHAN
kdoft je v
EKBTAZl
Apanski
PCfiNW (»las oc)
O
INDUBKO pffista» NlAĆE
BUKOVMA UQANKA
TIP RUflKËaA AVTOUO-
Btm
MRALfC (PACINO)
OKRAS RIMSKIH BTEBftOV
DeUeta In žene!
Za Vus-FITNESS društvo
Skala:
-	fitness •sovna
-	s«farij
-	protitelulitna terapija
-	toekwon-do, toe-be TeL 586-23-13
S kartico za rekreacijo »Gorenjee 50 % popusti POZOR!!! Možna rezervacija fitnessa zo podjetja!
ReSitev križanke, opremljene z Vsšim naslovom, pošljite na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2/a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Skala«, najkasneje do 18. iebruar|a 2002.
Izžrebali bomo Iri nagrade: mesečna fitness karta; objsl< savne za dve osebi: soi3iij2x15mínuL Nagrajenci bodo prejeli potrdila po poiti!
Nagrajenci nagradne križanke "2K2KPC LJUBIJA", objavljene v tedniku Naâ čas 24. januarja so: 1. nagrada: 2.5 litra tielona prejme: JOŽE VAJDL, Studence 32b, 331C Žđec; 2. nagrada: plaič kolesa za samokolnico pmjme: JE* RAJ IVAN. Kidričeva 6,3320 Ve-lenje; 3. nagrada: PVC cvetflčno korito prejpe: NADA PAN, Karde-IjevtrgS, 3320 Velenje! Nagrajenci na) se z osebno izkaznico oglasijo v ZKZ KPC UUBiJA, Cesta na Lepo njivo 2 v Mozifjul Čestitamo!
ČETRTEK, 7. februarja
PETEK, 8. februarja
SOBOTA, 9. febrauarja
NEDEUA, 10. februarja
PONEDEUEK, 11. februarja
TOREK, 12. februarja
SREDA, 13. februarja
SLOVENIJA 1
06.30 Poročila
06.35 Dobro jutfo
08.30 Poročila
08.40 Mostovi
09.10 Pod klobul^om
Od.50 Risanl(â
10.05 Zgodbe Iz školjke
10.40 Alpe-Ûonavâ-Jadran. podobe
Iz Slanje Evrope 11.10 Mano.nedel. veCerv2ivo 13.00 PoročBa. Spor!, vreme 13.15 Dobro jutro 15.00 Gospoďar^ izzivi 15.30 (Nô)2nanioder 16.00 Slovenski utnnk]. odd. rnadž. 16.30 PoročRa. Spor!, vreme 16.40 Vašlolar 17.00 Dose%, pon. 17.25 ^vok, gâsb dok ser. 17.55 Enajsta Sola, oddaja :a
radovedneže 18.30 ZapteSimo. fr. doh. nan. 16.40 ReâAlQ 19.00 Novice Î9.Û5 Vaš kraj
19.30 TV dnevnik, Spon, vrecne
20.D0 Pr^rrova proslava, pren.
22.00 Odmevi
22.30 Kultura
22.35 Sport
22.40 Vreme
22.50 Pomeli PreSemovili nagr. 23.40 ^ca • Portreta z ozadiem 00.00 Dose^, pon. 00.25 Zvc^ giasb. dok ser., pon. 00.55 Tednik, pon 01.45 Vrtinec, kolum. nad. 6/7 02.35 Juiija PDn>er1eau. pon. 03.20 Juiiia Pommeau, pon. 04.00 W. ShaXesjKare; Vesete windsoTÈanke. posn. SNG Drama Mant>or 06.00 Por^Sportnrka
SLOVENIJA 2
08.X Videosirani
10.00 TV prodaja
10.30 Vtdeoslr^rti
13.45 TV prodaja
14.15 Tedenski izbor
14.15 Prtpras^i^i,odd.osi. vojsk)
14.45 Relevan]eizolol3in.dokodd.
15.35 Rad Irr^m Lucy, am. nan.
16.00 Julija PomerlediJ. kan. nad.
16.45 Julija Pomerleau. ]Qn. nad.
17.35 Seansa na deSevno
popoldne, ang. ćb. Him 19.25 Videospomice 20.00 Tednik 20.50 Pr^n in drugi 21.10 EvroligavkoSarki Opel Skyifiers-Unnn Olimpija posnetei< 22.40 Šoferja, iug. nad . 11/18 23.30 Poseben pogled; Začetk)
Holtywooda, kan. (îlm 01.05 Vkleospoinice, pon.
09.10 J AG. pon. 10.00 Vsiljivka, pon. 10.55 Tri seare, pon. 11.50 EsmeraMa. pon. Î2.40 TV prodaja 13.10 Tretja izmena, am. nan. 14.05 Dragon Ball, ris. ser. 14.30 Dogodiv^ine maflli junakov. 15.00 TV prodaja tS.30 Diagnoza: Umor, am nan. 16.25 Esmefeida. meli. nad. 17.20 Tri sestre, ven, nad. 18.15 Vsiljivka, me^. nad. 19.15 24 ur
20.00 Raztresena Alty> am nan. 21.00 Prijatelj, am. nan. 21.30 Prijatelji, am. nan. 22.00 Seks v mestu, am. nan. 22.30 JAG, am, nan. 23.20 M.AS.H., am. nan. 23.50 24 ur, ponovitev

Hmw%m» <«6
09.00 Naobisku... pridr.Francu Žerdinu. direktorju Premocovnika Velenje 09.55 Vâbimokogledj 10.00 spot dneva 10.05 Odprta tema. pon. 11.05 Videositani 18.05 VabimokogledJ 18.10 Regionalne novice 18.15 OtroShi program • Mladi upi 18.55 Naj spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimokogledu/Oglasi 20.00 upanzvami.konL oddaja, gost dr. Matic Tasiô, župan oW, Prevalje 21.05 LiuclleEvn)pe Izobraževanje, 21.20 Naj ^ot dneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Belipjanino, zab-gl.odd. 22.45 Vabimokogledu 22.50 Kaj spot dneva 22.55 Videostranl
SLOVENIJA 1
08.00 in^oStóveniae-A.Vivaldi:
âtir|e letni časi 08.45 Oddaja za oiroke 09.15 Nina t Ivo. otr, ser.. S/B 09.30 Fračjidol, lutk iian.,17/23 09.55 Z^le&imo,iran. dok. nan. 10.05 Enajsta §ola,odd. za
radovednete 10 40 Oddaja za obtoke 11.05 Dosežki
11.30 Zvok. glasb, dok ser.. 1/6 12.00 Dr. Quinnova, arrw. nan. 13.00 Poročila, šport vreme 13.15 Preèemova pmsiava, posn. 14 45 Portreti pre&efnovm
nagrajencev 15.35 Prvi in dnjgi 15-55 Mostovi 16.30 Pwoôlla. šport, vreme 16.40 Vas tolar 17.00 Pogled na Auriwymov
rokopisi? Kranja 17.10 National geographK, am.
dok. ser., zadnji del 18.00 Marko, mavrična ribica, pts. nan.
18.15 Iz popotne torbe: Šbri ^be
18.30 Deteljica
18.40 Písanka
19.00 Nov«
19.05 VaSkr^
19,20 Vreme
19.30 TV dnevnik. Spon. vreme 20.00 Odprto dan in noć. ang. nan. 20.30 Praksa, am. nan. 21.15 Cikcak 22.00 Poročila, ápoft vreme 22.20 Polnočni ktub 23.30 National geographic, pon. 00.25 Vrtinec, kolom. nad. 01.15 Juâja Pomerleau. pon. 01.55 JuBja Pomefteau. pon. 02.40 Ta dolgi izlet, ang. čb. \]tn 04.00 Maurice, Ravelova pisma 05.25 Vsakdaniik in praznik, pon. 06.15 Gala koncert Darje švajger z gosti pon,
SLOVENIJA 2
08.00 VIdeostrani 10.00 TV prodap 10.30 Videoslrani 14.30 TV prodaja 15.00 Hladna vojna, por;. 15.45 Pad imam Lucy. am. nan. 16.10 JuQja Pomeileau, kan nad. 16.55 Judja Pomerleau. kan. nad. 17.45 Umetnikov mladostni portr«.
ang, film 19.20 Videospotrřce 20.00 Predolimpijska oddaja 21.05 Skrivni vrt v Sahari, fr. dok. 22.00 Kratke zgodbe, am«, lilm 01.05 Big Band RTV Sk>ven^a 01.40 Ptedolimpijska oddaja, pon. 02.50 Slovesnou ob začetki Dl.
přenos 05.00 Videospotntce. pon.
TVX 3
09,10 JAG, pon,
10,00 Vsiliivkâ, pon.
10.55 Tri S6SUe, pon.
11.50 Esmerakla, pon.
12.40 TV prodaja
13.10 Paztresena ABy, pon.
14,05 Dragon Ball, rts, ser.
14.30 Dogodivščine malih iunakov,
ris. ser. 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Urrw, am. nan. 16.25 Esmerakla, meh. nad. 17.20 Tri sesire, ven. nad. 18.15 Vs^jlvka. meti nad. 19.15 24 ur 20.00 Podli fantje, am I. 22.10 Pnvld zločina, am. nan. 23,00 JAG, am. nan 23.50 M.AS.H.. am. nan, 24 uf, ponovitev
iMnall
<46 »ft
09.00 Vabimooogledu 09.05 Rolly-plesnarevija,
posnetek iz RogaSke Sfatine 10.35 Naj spo( dneva 10.40 BeP planino, ponovitev 11.55 Videostrani 18,10 Vabimokogtedu 18.15 Miš Maš, oddaia za otroke 18.55 Vabimokogledu 19.00 Naj spot dneva 19.05 Videostrani 19.55 VatHmokogiedu/OglasI 20.00 Kiparska genialnost v lesu, dokumentarni film o loparju Ivanu Napotniku 20.40 Spoznanja: Bistvo Ssvijenja,
go^ Tone Fabjan 21.30 Vredno je stopiti noter.
dokum^ma oddaja 22,15 Recital PreSerrjowh pesmi 22.25 Vat»mokogledu 22,30 Naj spot dneva 22,35 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.50 Olimpijska kmnild 06.00 Zgodbe tzškoiike 0S.30 Sprehodi v natavo:
V^rocvetke 03.45 PodkloPukom 09.25 Enaj$tašola,odd.za
radovedneže 10.1G KinoKekec: Asterňv
Britanqi. franc, anim. film 11.25 Lingo, tv igrica 11.55 Tednik, pon. 13.00 PofoCla, šport vreme 13.15 Videostrani 13.25 Mostovi, ponovitev 14.30 Skoraj popolna ljubezen.
nem. film 16.00 Grdi ra^k Tine. ris. nan.. 10/26
1630 PoroCla,šport, vreme 16.50 Slovenski n^azin 17.20 Ozare
17.25 Na vrtu, odd. TV Maribor 17.50 Z vseli koncev svet2, ang.-
lap. dok ser. 16.20 Medena druščina, ris. 18.40 Risanka 19,00 Novice 19.05 Utrip 19.20 Vreme
19.30 TV dnevnik, šport vreme 20.00 PovatMlo na ples 21.00 TV Poper, oddaja TV Koper 21.30 Trend, odd. O modi in
vizira Ini pop kulturi 21.50 Oceanlstrahu, iužnoafriška
dok. oddaja 22.30 Pon)Cla, Sport vreme 23.05 Oz. am. nad. 00.00 Nedotakljivi 01.55 Z vseli koncev sveta, ang.'
jap. dok. ser. 02.20 Skivenski magazin, pon. 02.50 Napoil raj, ang. ib film, pon. 04.40 Liga pn/akinj v rokometu: Kometal ^ Krim Eta Neutro Roberts, posnetek iz Skopja 05.40 TV Poper, pon. 05.10 Mano, pon.
SLOVENIJA 2
OB.OO Vkleostrani 0B.45 TV prodaja 09.15 Raymonda imajo vsi radi 09,35 Frasier, am. naa 10.00 Salt Lake City: ZOI2002.
posnetki 13.00 TV prodaja 13.35 Neresnež, kratki film 13.55 Jezni, kfatki igrani fdm 14.15 Jasno m glasno: Samomor ai kako pomagati, kont. odd. 15.15 Videospotníce 16.00 Salt Lake City: ZOI2002 17.55 Skopje: Liga prvakinj v n:)kome!u, Kometal - Krim Eta Neutro Roberts, F^nos 19;30 Salt Lake City: ZOI2002-
Otvoritvena stovesnost pon. 22.00 Klemperer, nem. nad.. 5/13 22.50 Sobotna rtat 00.55 Vkíecspctnk:e. pon.
J
07.50 TV prodaja 08.20 Oliver Twist ris. ser. 08.45 Princesa Sissl ris. ser. 09.10 Dragon Bali, ri& ser. 09.35 Power Rangers, mlad. nart. 10.00 Možje v črnem, ris. ser. 10 30 Godzila. ris. ser. 11.00 Glavca, mlad. nan. 11.30 Otroci ne lažejo, hum. odd. 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 Vedno na begu. am film 15.40 Našasodnica, am. nan. 16.30 Dragi John, am. nan. 17,00 Blažen med ženami, am. nan. 17.30 Brtka za dojenčka, am. Film 19.15 24 ur 20.00 Hitrost, am film 22.00 Dih líbezni, am. film 00.10 24 ur, ponovitev
<S3>
kanali
4«
as
09.00 Mâ Maš, ponovitev 09.40 Vabimokogledu 09 45 Nai spot dneva
Spoznanja: Bistvo življenja; gost Tone Fabjan 10.40 Vldeoshani 18.55 Vabimokogledu 19.00 K^arskagenialnostvlesu, • dc^ film o kiparju Ivanu Napotniku 19.40 Naj spot dneva 19.45 Videostrani 13.55 Vabin^o k ogledu/oglasi 20.00 1057 vrv magazin 20.30 Mednarodno tekmovanje v
Rocknrollu, posnetek 22.00 Vzorec, ameriški tilm 23.30 Vabimokogledu 23.35 Naj spot dneva 23.40 Videostrani
SLOVENIJA 1
07.50 Olimpijska kronika 06.00 Živ 2av:Telebajsk]. Palček
Oavkl. Bisergora 09.55 Orkester sbvenskepoficije 10.25 Pomagajmo si. odd. TV
Koper*Capodistria 10.55 Afrika-pogledstaUng.
polj. ser 11.25 Ozare, pon. 11.30 Obzorja duha 12.00 ljudje in zemlja, oddaja TV
Maribor 13.00 Poročna, šport, vreme 13.20 Povabib na ples, poa 14.25 SVogo zaupne, amer, film 15.55 O ljudeh in živalih, odd. TV
Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16.40 Regionalna kronika 17,10 Vsakdaniik in praznik 18,00 AsirkI Undgren; Erazem in
popiepun, otr. ser.. 1/5 18.35 Žrebanje lora 16,40 Risanka 19,00 Novice 19.00 Zrc^o tedna 19 20 Vreme
19.30 TV dnevniK šport, vreme 20.X Mario, nedeliski večer v živo 21.45 Intervju: Vesna V Godina 22.40 Ponjčlia. šport vreme 23.15 Humanistika 23.45 Muke po Mateju, hrv. film 01.20 Umori, pon. 02.05 Vrnitev v Berlin, nem. dok odd.
02.55 Ženske in kriminal, dok. odd. 02.25 Regionalna kronika, pon 03.55 Vsakdanjik in praznik 04.45 Sport
SLOVENIJA 2
08.00 VCeostranl 08.40 TV prodaja 09,10 Komisar Rex, avstr. nan. 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002.
posnetlQ 13.00 TV prodaja 13,30 Stovensktijudskiplesi Goriškega, Beneške Slovenj in Reste 14.00 Videostrani 15,15 Videospotnice 16.00 Salt Lake City: ZOI 2002 21.45 Homo turistikus 22.05 Frasier, amer, nan., 5/26 22.25 Iz slov. operne ustvarjalnosti;
0. Vefoni^ Peseniška 00.35 Videospotnice. pon.
07 50 TV prodaja 08.20 Oliver Twist, ris. ser. 08.45 Princesa Sissa. ris. s^. 09.10 Dragon Ball, rts. ser. 09,35 Power Rangers, rrrlad nan. 10,00 Možjevčmem,ris.ser. 10.30 Godzila, ris. sef. 11.00 Gbvca. mlad. nan. 1130 Otroci ne lažejo, hum, odd, 12.00 šc^ka košarka!« liga. pon. 13.00 Genska&rapii9,dikser. 13.30 PeeV^eevcKktsu, anv lîim 15.00 Afera v maJem kraju, am. f. 16.30 Oragi John, am. nan, 17.00 Blažen med žer^mi, am. nan. 17.30 ZgodbaoJessiclSavrtch,
am. film 19.15 24 ur
20,00 Na n>o(iu,am. film 22,00 športna scena 22,45 MesJovprahu, am. film 00.30 24 ur, ponovitev
kartali
<S2>
S8
POfJOVlTEV OM)AJ TEDENSKEGA
SPOREOA 09.00 Miš maš, ponovitev oddaje 09.40 Iz pon. oddaje Dobro jutro 10.30 1056. VTV magazin 10.50 Športni tor^ 11.00 Iz olimpijskih kiogov 11.10 Športni gost pogovor 11.55 Oglasi/Vabimokogledu 12,00 MInstrslo stol, pogovor, gostja: Andreja RihSr, mlnrstrKa za kuluro 13.00 Iz sred. oddaje Dobro jutro 13.40 Kiparska genialnost v lesu * dok. lilmokipariu Ivanu Napotniloj 14.20 Izpet.oddajeDobn^jutro 15.10 VBeostram 18.00 Vabimokogledu 18.05 1057. VTV magaán,pon. 18.35 Na obesku.., pri dr. Francu žerdinu. direktorju Prenwgovnika Velerie 19.30 Županzvami,pog.,gostdr. Matic Tasič, župan občine Prevalje 20.30 Odprta tema, pogovor.
Kultura in kulturna dediščina 21.30 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.30 Poročla 06,35 Dobro jutro 08.30 Poročia 08.35 Utrip 08.55 Zrcak) tedna 09.10 Bisergora, otr. odd.. ^15 09.25 Iz popotne tort« šhri žabe. &13
09.45 Mario), r^avrična ribna, ris. nan.
09.^ Humanistika
10.25 National geographic, am.
dok zadnji del 11.15 Na vmi, odd TV Maribor 11.40 Z vseh koncev sveta, ang.*
jap dok ser., zadnji del 12.05 Afnka - pogled s tal angl.
polj. ser. 12.35 Trend, oddaja o modi in
vizualni pop kulturi 13.00 Poročia.Šp^ vreme 13.20 Dobfo jutro 15.05 ljudje in zem|a 15.55 Dober dan. Koroška 18.30 Poročte, šport, vreme 16.40 Vaš tolar
17.00 Recept za zdravo življenje:
ishemične bolezni srca 17,50 Telebajski, pon. 1815 Radovedni Taček Maska 18.30 žrebanje3X3plus6 16.40 Risanka 19.00 Novice 19.05 Vaškrai 19.20 Vreme
19.30 TV dnevnik, šport vreme 20.00 Julija, avstnj. nan. 20,55 Svetovni izzivi 21.25 Oddajaohimu 22.00 Odmevi 22J30 mm 22.35 âport 22.50 Vreme 22,00 Dosežtí 23.20 Branja
23.25 Recept za zdravo življenje:
ishemlčne bolezni srca, pon. D0.15 Oddaja o tilmu. pon. 00.40 Svetovni izzivi, pon. 01,05 Trend, oddaja o modi in
vizualni kulturi, pon, 01,25 Homo (uristikus, pon. 01.45 A, T, Linhart Ta veseli dan ali Matiček se 2eni, posn. SNG Drama Ljubljana 04.00 Gore in Ljudje: Škot-čgvaj
triglavskega parka, pon. 04.55 Šport
SLOVENIJA 2
08.00 Videostrani 0930 TV prodaja 10.00 Salt Lake Črty: ZDI 2002,
posnetki 13.00 Videostrani 13.10 Sobotna noč. pon 15.15 Videospotnice 16.00 SanUkeCity: ZOI2002 23.30 Brane Rončel izza odra 00.55 Videospotnice. pon.
09.10 JAG, pon. 10,00 Vsijjrvka. pon, 10.55 Tri sestre, pon. 11.50 Esrtieralda. pon. 12.40 TV prodaja 13.10 športna scena, ponovtev 14.05 Dragon BaB. ris. sv. 14 30 Power Rangers, mlad. nan 15,00 TV prodaja 15.30 I^agno2a:Umor,dm. nan. 16,25 EsmeraMa, nwh. nad. 17.20 Trisestre, ven. nad. 1815 Vsiljivka, meh nad 19.15 24 w
20.00 Sedma nebesa, am. nan. 20.55 Urgenca.am. nan. 21.50 Providence, am. nan. 22.40 JAG, am. nan. 23.30 M.A.S.H.,am. nan. 00.00 24 ur, ponovitev
2T 4a
sa
09.00 Dobro jutro, informativno -
razvedrilna oddaja 10,00 Vabimokogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 1Û57. VTV magazin, pon. 10.40 Videostrani 18.05 Vablrrw k ogledu 18,10 Regtonalne novk» 16.15 Mladi upi, ponovitev 18.55 VabirDO k ogledu 19.00 Nai spot dneva 19,05 Videostrani 19.55 Vabimokogiedu/Oglasi 20.00 Okrogla miza. kont. oddaja 21.00 Regionalne novice 21.05 Odbojka, posnetek lekme,
Šoštanj Topolšica : Pomur^e 22.35 Iz oddaje Dotini) jutro 2325 Vabimokogledu 23.30 Naj spot dneva 23.35 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.30 Poročila 06.35 Dobro jutrt» 0a30 Poročila 08,40 Mostovi
09.10 Radovedni taček Maska 09,20 Čarobni šolski avtobus, ris.
nan.. 35/39 09.45 Oddaja za otroke 10.35 Recept za zdravo žlvllenje:
Isherr^ne bolezni srca 11.25 Obzoiaduha 11.55 Julija, avstr nan. 13.00 Portičila, Šport, vreme 13.15 Oobro jutro 15.00 Internu Vesna V Godina 15.M Prisluhnimo tišini 16.30 Poročila, šport vreme 16,40 Vašn^ar 17.00 Evro. avstr. dok ser. 17.15 Podjem; iT In podjetništvo v
Sloveniji, 4. oddaja 17.45 Ziatko Za kladko. Palačtnkev
Krakovskem gozdu 18,00 Čarovnikova hiša, ang. nad..
9/12 ia30 Risanka 19.00 Nosdce 19.05 Vašiffaj 19.20 Vreme
19.30 TV dnevnik. Šport, vreme
20,00 Dosje
20.55 Aktualno
22.00 Odmevi
22,30 Kultura
22.35 Šport
22,50 Vreme
23.00 Mali John, danska drama 23.45 Prišlek, norveška drama 00.30 Evro. avstrij. dok. ser. 4/13 X,45 Po(^em: fT in podjetništvo v
Sloveniji, pon. 01.15 Dosje, pon. 02.05 Aktualno, pon. 03.00 Mali John, pon 03.45 Prišlek, pc^. 04.35 Šport
SLOVENIJA 2
08,00 Vtieostrani 09.30 TV prodna 10.00 Sat Lake Cly: ZDI 2002,
posnetki 13.00 TV prodaja 13.30 Videostrani 14.45 TV prodna 15.15 Videospotnice 16.00 Sal Lake City: ZOI 2002 22,00 Pazise, ljubim te, tran. film 23.45 Tišina pred nevihto, sk^.
kratki film 0.00 Videospotnice, pon.
09.10 JAG, pon.
10.00 Vsiljivka. por«.
10.55 Tri sestre, pon.
11.50 Esmerakla, pon.
12,40 TV prodaja
13,10 Sedma nebesa, por.
14.05 Dragon Ball, ris. ser.
14,30 Power Rangers, mlad, nan,
15.00 TV prodaja
15.30 Diagnóza: Umor. am. nan.
16.^ EsmeraMâ, rDeh. nad
17.20 Tnsestre.ven.nad.
18.15 V»l|ivka. meh. nad.
19.15 24 ur
20,00 Preveri no
20.45 Seme prevare, am. film
22.30 JAG, am. nan.
23.30 M.AS.K.,am.nan
00.00 24 ur, p^nomv

kanali
ar
48
09.00 OknDgla miza, ponovitev 10,00 Vabimokogledu 10.05 Nai spot dneva 10.10 Mladi upi, ponovitev 11.00 Vkieostiani 13,00 VabinKi k ogledu 16.05 Odbc^ka. posnetektekn^, Šoštanj Topoi^a: Pomurje 19.35 Naj spot dneva 19.40 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 lOsa.VT^magaán, regionalni • informativni program 20.20 Sportnitorek.špomia informativna oddd(â ^,40 Iz olimp^skih krogov 20.45 športnigost.pogovor,
Kegljaški Mub Mtroteks C^je 21.30 Vlvaturistjca 22.00 Valiimo k ogledu 22,05 Dediščina, dokumentarni film 22,35 Vabimokogledu 22.40 Naj spe« dneva 22.45 Videostrani
SLOVENIJA 1
06.30 Poročila
Oobro jUtro 0830 PoročSa 08.40 Oober dan. Koroška 09,10 Trojčice. ris. nan. 09.35 Grdi raček Tine, ris. nan., 10/26
10.00 Zl3tkoZaktedko:Palačinkev
Krakovskem gozdu 10,15 čarovnikovahiša. ang. nad. 10.45 Evro. avstr. dok ser.. 4/13 11.00 Podjem: U In podietniStvo v
Sloveniji, 4. odd. 11.30 Cikcak 11.55 Oosje
13,00 PonDČiia, šport vreme 13,10 Oobro jutro 14.55 AWuaIno 15,55 Mostovi 16.30 Poročila, šport vreme 16.40 Vaš tolar
1700 Boj za obstanek ang. polj
ser,. 1/11 17.50 Male sive ce^e, kviz 18.40 Risanka 19,00 Novice 19.05 Vaš^j 19,20 Vreme
19.30 TV d nevniK šport, vreme 20,00 Sedmi pečat: Skrivnostna
smrt, am. film 22.00 Odmeri 22.30 Kultura 22.35 Šport 22.50 Vreme 23.00 Obsojena. TV drama 23.50 Simfoniki RTV predsavljajo: G. Tarlinl: Koivcertza violončelo in orkester. B. Bartok koncert zaoricester 00.50 Goj aa obstanek, ang. polj.
ser., pon 01.40 Rooney, ang. čbtilm 03.05 KoncertskupineOriek pon. 04.05 Šport
SLOVENIJA 2
06.00 Videostrani 09.30 TV prodaja 10.00 Salt Lake City: ZOI 2002,
posnetki 13.00 TV prodaja 13.30 Vtdeosuani 14.25 Slovenk ljudski plesi Goriškega, Beneške Sk^venije in Rezije I4i5 Homo turistikus 15.15 Videospotnice 1&00 Salt Lake City: ZOI 2002 23.30 Prvi val, kan. nan . 6/22 00,15 VKJeospotnk«, pon
09.10 JAG, pon.
10.00 VsiíMo, pon.
10.M Trisestre. pon, 11,50 Esmeralda, poa 12,40 TV prodaja 13,15 Preverjeno, pon. 14,05 Oragon 8al, ris. ser. 14.30 Power Rangers, mlad. nan. 15.00 TV prodaja 15.30 Diagnoza: Umor. am. nan. 16,25 Esmerakla, meh nad. 17.20 Trisestre, ven. nad. 16.15 Vsiiivka. meh. nad. 19,15 24 ur
20.00 Nadomestila mah, am. film 21,45 Tretja isDena. am. nan, 22.40 JAG, am. nan. 23.30 M,A-SH., am. nan. 0OJ30 24 ur. ponovitev
Umnmít 2T 4Q 62
09.00 Oobro jutro, infonnahvno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10,05 Naj spot dneva 10.10 1056. VTV magaín.
ponovitev 10.30 Športni torek, ponovitev 10.50 Iz ofimpijslflh krogov 10,^ Športni gost ponovitev,
Kegljaški klub Miroteks Cel|e 11,40 Videostrani 18.05 Vabimokogledu 18,10 Regionalne novice 18.15 Otroški program-V nwjem
tei^ )e pa mavrica 16.55 Nai spot dneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 ValentinovozVilijem
Resnikom, konta Iona oddaja 21.15 Regionalne novice 21,20 Naj spol dneva 21.25 Vabimokogledu 2130 Odprta tema, kontaktna oddaja »Turiœmvletu 2002
22,30 Iz oddaje Dobro jutm 23.20 Vabimo k ogledu 23.25 Naj spot dneva 23.30 Videostrani
7. februarja 20Q2 "^^S
MODROBÍLÁ KRONIKA
15
Ulični ropi vse pogostejši
Sredi mesta ob torbo
V nedeljo, 3. februarja, okoli 20.30, je neznanec na Šaleški cesti v Velenju T. G. iz roke strgal lorbo in lastnico oj^kodoval za 40.OUO tolaijev.
Policisti v zadnjem času opažajo, da naraščajo kazniva dejanja z elementi nasilja, med njimi še posebej ulični ropi. /rtve so tako mtx^ki, žeaske kot mladoletniki. Medtem ko so napadi na moške izvedeni većin<jma na ulicalî in po prihodu iz lokalov aticelov njih. so ženske žrtve teh dejanj predvsem na ulicah, ko se odpravijo po nakupih in drugih opravkih, oziroma vraCajo domov. Mladoletniki pa so najpogcwteje žrtve napadov v parkih, na trgih in ulicah, ali pred lokali v mestnih središčih ter celo pred šolami.
Kako ravnati, da bo možnost napada čim manjša? Policisti svetujejo, da gotovine nikoli ne kažete v gostilnah ali na javnih prostorih. v^e zlasti, ĆC imate s seboj večje vsote denarja. Za hojo izbirajte osvetljene in prometne ulice, če je Ic možno, hodite v skupini in ne posamično.
In kaj storili, če ste žrtev takšnega napada? fe vam kdo grozi in hoče iztrgati va^o torbico, v/eti denarnico ali izvaja ka^no drug<5 nasilje, s klici na pomoč opozorite mimoidoče na to, kaj se dogaja. Če vas kdo nadleguje, vam grozi z napadom ali vas celo napade, dejanje takoj prijavile policiji.
S policijo sodelujte tudi. če ste priča takšnega kaznivega dejanja. Storilec bií prej prijet, s tem pa bo manj možnosti, da boste drugič njegova žrtevvi.
Petrol brez mrež
V noči na ponedeljek, 4. februarja, je ncznanec na bencinskem semsu Pelroia v Ciornjcm (tradu odtujil 14 kiwinskih mrcz s katerimi .so pokriti odtočni kanali. Nastalo škodo ocenjujejo na 150.01)0 tolarjev.
Vlomilcu se je zalomilo
v noči na četrtek, 31. januarja, med 3.30 in 10. uro. je nezanec vlomil v stanovanjsko hišo last I. C. na Attemsovem trgu v (5ornjem (iradu. OdnescIjezJato verižico, še prej pase najedel Lastniku je pov/ročil za 20.u0() tolarjev gmotne škode. 1. feluuaija, med 3.30 in 10. uro, je vlomil v isio hišo in odnesel nekaj prehrambenih iz-
Novi Fiat STILO!
Poskrbeli za dobro varnost potnikov
S I. fťhruarji^m s« je v Tiatovih pnKiajno-servjsnih salimih, z dnevi odprtih vnit, pričeht pnicia j» novega Fiatoveg:! lepotca • STJLO, ki 1)0 nadomestil prejšnja dvojčka liravo in l)ra-val Predstavili so ga tudi v Avto Ce^u.
To ic avto ntwe generacije z visoko zasnovanim ptnnii^kim prostorom, v katerem pridejo do i/raza prostornast, priiagodljivosj, udcihje in pníglednost. Kot pri predhodnikih tudi pri Stilu obstajata dve različici -s tremi in petimi vraH v treh jzvdebah: Active, D)'namic in Abartli.
Pri slovenskemu uvozniku vozil Fiat. podjetju AC Avlo Triglav, načrtujejo, da bo vsak tretji prodan Slilo s tremi vrati. Leias nameravajo prodati približno 76t) avtomobilov. Z dobavnimi roki ne bo težav, saj je nekaj vozil že v zalogi,
.Slilo navdušuje s serijsko opremo. Posebej pa so pi5skrbeli za dobro varnost potnikov.saj so spredaj in zadaj zavore podkrepljene s sistemi ABS, EDD in BAS. za nadzi>r pogonskih koles in stabilnost vozila pa skrbijo sistemi ASR, MSR in ESP Avto ima Sest zračnih blazin. Čelne se ob trku polnijo glede na jakost Uka, prisotnost in velikost pomika.
Prednja stekla so električno pomična, prav tako vzvratna ogle« dala, ki so tudi ogrevana, vsak Stiki pa po želji voznika postreže s podatki potovalnega rijčunalnika. Za dodatno udobje voznika skrbi dvostopenjski se rvovolanski obroč, kije nastavljiv po višini in globini. Pri sedežu je poleg višine možno nastaviti tudi ledveni del. Radio s Šestimi zvočniki je že nameščen. 1b je osnovna oprema Active, Dynamic, ki je dražji za približno d ves I o !is<ičakov pa ponuja poleg(v>novne opreme Se klimatsko naprave). Poleglega pa lahko izberete še veliko dodatne opreme: panoramsko streho, navigacijsko napravo, uiinjenoobla/injenje, radarski tempo m at...
Slilo ima na voljo več motorjev: od 1.2 prostornine doz 1,6 in 1.8 in najmočnejisim 2,4 litrskim motorjem. Na voljo sta tudi d\'a turbodizla prostornine litra.
Oi>novnt model Fiala Slilo s tremi vrati, 1,2 litskim moioijem in opremo Active je na voljo že od 2,660.000 toliirjev.
Spoznajte n<wii morila v razredu kompaktnih vt^zil!
del kov, lastniku pa tokrat pťwročil/a 25.000 tolarjev gmotne škode. V sob(3to, 2. ťerburaja, pa je /nova poskuAiiU a se mu je zalomilo. V zasedi so ga pričakali mozirski policisti in ga prijeli.
Odšel s prstanom
V	četrtek, ."51. januarja, med 12.30 in 18.30, jc neznanec v Sončni ulici v Šempetru vlomil v stanovanjsko hišo last J. V. Po tistem, ko je prei.skćii notranjost, je odnesel zlat mi^ki prstan in manjŠ^^ vsoto denarja. Lastnik je oškodovan za ."^D.OOtl tolarjev.
Zgorela lovska soba
V	četrtek, 31. januarja, okoli 21.30,jc zagorelo vsiamwanjski lilsi last V K. na Vranskem. Dt^ požaruje prišlo vgomji etaži stanovanj-î>ke hiše. zagorela pa je lovska soba. V njej je bilo hranjeno lovsko orožje, trofeje, starine, ožgano pa je bilo tudi pohišrvo in zadimljeni vsi prostori le etaže.
Požar v katerem je nasiali> za ok*)li 5,0<)().t)0t) tolarjev škode, so poga.siIi gasilci. Celjski kriminalbii. ki so ugotavljali v/roke pt)Žara, sklepajo, da je do paŽara prišlo /arad; vžiga saj v dimniku, ogenj pa se jc .skozi Špranjo raz.širil na tramove.
Dve delovni nesreči - ena v garaži, ena v gozdu
V	sob(Ho, 2. februarja, pop(^ldne, jc 37-lcini K S. v svoji garaži v ?<itku popravljal tovorno vozilo VW transporter, loga jc / električnim dvigalom dvignil 7{i centimetrov od ral. Dela je opravljal na vcwičku, s katerim se jc premikal ptxi vozilom. Koje okoli 20.20 zaključil z delom in se hotel zapeljad izpod voziJa, je sprednji del vozila rdrsnil z dvigala in padel nanj. Pri tem je F. S. utrpel hude telesne pt'^kodbe. / reševalnim vo/ilom so ga odpeljali vceljsko bolnišnico. kjer jc oslal na zdravljenju.
V	pi^ncdeljck, 4. februarja» pa se jc pri delu v gozdu v kraju Miklavž pri 1ab(îru, hudo telesno poíkodiwal 61-le in i domačin I. O.
Radi imajo avtomobile
V	noči na torek, 29. januaraja, je neznanec na dvorišču stanovanjske hiše v ulici Dušana Kvedra v Velenju vlomil v («ebniavio VW p<'>lo. Odnesel je avtoradiokasetofon. moškťJ denarnico y osebnimi dokumenti in raanj.št)v.soio denarja. T. P. je s tatvino o5kodt)van /a okoli 70,000 tolarjev.
V	Nazarjah paje neznanec in golfa last H.Š. odmoniiral avtoradiokasetofon vreden okoli 44.000 tolarjev.
Z ukradenim avtom do Žalca
Policisii postaje ^-alecso v sredo. 30. januarja, okoli 6. ure prijeli 18-lelnega S. K. in I5-ictncgťi I). S., kista se vozila / ukradenim avtom. Sumijo ju. da sia v Trbovljah vlomila v wart burg in se z njim cxipcljala proli /alcu. Anio.so jima zasegli in ga vrnili lastniku, iwum-Ijenca pa pridn^ali.
Brez orodja ne gre ...
Med 2.^. in 28. januarjem je neznanec v Ptxlk/aju iz delavnice last F. R odnesel motorno žago in kotno brusilko, vredno okoli 12().()()0 tolaijev.
-ABirURA-
Podjetje za izobraževanje
d.o.o.
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIFIKACIJE V POKUC
PRODAJALEC
PREKVALIFIKACIJA
EKONOMSKI TEHNIK
DIFERENCIALNI PROGRAM , PREKVALIFIKACUA
PRIČETEK BO 21. MARCA 2002 OB 16. URI
V POSLOVNI STAVBI INGRAD, Uva 7. Celje
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
KOMERCIALIST (VL stopnja} POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja)
Intormalivna dneva bosta 15.2.2002 ob17.un in 16.2.2002 ob 9. uri
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
(VIL stopnja)
Vpis v 3. lelnik (za diplomante I. stopnje po programih
sprejetih pred 1.1.1994 ) Infarmallvni dan bo vtorek. 19.02,2002 ob 16.uri
Ředávania in Izpiti bodo organizirani v prx^storíh ABITURE v GEUU
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 In 03/ 428-55-32
Radarji
V soboto, 9. februarja, lahko policiste z radarji dopoldan pričakujete na obtrnxíju Ý^ktiy popoldan pa na območju Mozirja: v ncdcijo dopoidan bcxlo z njimi »pokrivali« kar celo območje: voznikom v Velenju pase napovedujejo tudi v torek, 12. februara popoldan.

VELENJE. PreiernovalA TEL: 03 898 47 24 SLOVENJ ÛRAOEC, Cetiska 45 TEL: 02 881 25 00
VROČE CENE H!!! NAJUGODNEJE !!!!
*rabljenavoďa
KONDA CIVIC 1.4í$ (klíma, aíek^ka) let,96, otiran[en
1.680.000,00 SIT OPEL KAOETT 1.6 (CZ, strešno okno...) let.QI, odličen
600,000,00 srr
Mercedes VITO 108D (vsa oprema) let.97, ohranjen
2.800.000,00 SIT Mercedes Beni A140 (vsa oprema) let.OO, ohranjen
3.400.000.00 srr
*nova voztia * POPUST ZA liTNfK 2001
HONDA STREAM 1.7 lES - NOU HONDA CIVIC 1.6ILS Svraldo •
300.000 SIT: OSEBNA VOZILA MERCEDES BENZ • 10% popust
NAKUPI PO SISTEMU STARO ZA NOVO. WWW.FORLSI
MESTNA 08CINA VELCNjE
Obveščamo vas. da bo danes
k ^ od 9. ure dalje u A H v sejni dvorani Mestne ^^^^^ občine Velenje
potekala okrogla miza glede javne predstavitve posegov v Sončni park. Sam dogodek bo multimedijsko podprt, kar pomeni, da bo predvajan preko Interneta in kanala 33 na Kabelsko-razdelilnem sistemu. Pristojni Vam bodo predstavili vizijo načrtov za omenjeni park. Vabimo vas» da se okrogle mize udeležite.
Srečko Meh župan MO Velenje
107,8 MHz
Radio Volen Je
gorenje[ni®lt[f®oî|a
Partizanska 12. 3320 Velenje Tel.: 03/698 51 43 Fax: 03/896 5116
ODKUPUJEM
HIXmOVINO JAVOK \sm KAKOVOSTNin 1U7JIEI)0V
Vse dodatne informacije so vam na voljo na telefonski številki 03/898 53 30 ali 031/231 862
(g.Bačovnlk)

NK ERA Šmartno
Vico k Rapidu
Ere mt solxito skltnilí prípravť v Pt>n;ćii. Ob /av* zvti VM(JI)Í SO v hla]>ťm Uúnii dní odiur»ii |)el prijareljskiti Iťktni z njsprotnikj i/ Rusije, Mudibrske, Hrvuške ín Slovenije. Sicer Sit vđdho |K)dredili delu	iiiuntviinjn in tďkfičmm /amislim.
Žal je moStvo prav med pripravami doživoio spremembo» saj je ncpricíakovano njihov najboljši slrclec Jwica Vico, ki bo no-gomelno pol nadaljeval pri dunajskem Rapidu. V nedeljo in ponedeljek so imeli igralci prosia dneva, v lorek pa so }.c trenirali. V ich dneh so pričakovali ludi novega napadalca, ki naj bi nadome-slil Vic<i,za m>vc prijaleljskc ickmc pa so sc Se dogovarjali.
Prvo tekmo v PorcOu so odigrali / ruskim drugoligašcm Moase-ncgrom iz Miwkve. MaskovČanisí^ bili boljSiz 2:I,.scvedapujc bila to /a Smarćanc prva preizkušnja po napornih pripravaiî. Njihov drugi nasprotnik je bila ekipa Videolona, ielrta na leslvici madžarske lige. Ib je bila golovo najboljfta lekma igralcev Ere, siij so bili v vseh prvinah nogomeine igre enakovivdni uglednim gosiom, na koncu pa so z zadetki 'leinoviCa. îsmajioviia in Vica ludi zmagali s 3:2. V irelji tekmi so se z ajdovskim Primorjem ra/áli z izidom 2:2, zadela pa sia RcpovA in Ristiii. V zadnjih dveh tekmah sta bila njihova na.sprotnika člana hrvaške prve lige Slaven Belupo in Pri-omoraci/Kittirene. SprvimisoŠmarčanizzadelki RLsliČna,Smaj-lovića in Poklcke slavili s 3:J, v drugI pa izgubili z 0:.l
■ Janko Goričnik
NK Rudar na pripravah v Medulinu
Brez Lavriča, Mujanoviča in Dediča
Nouomelasi Rudarja s» imI petka na pripravah v MeduUnu. kjer naj l>i oh	vadhi odigrali kar pel prijateljskih tekem. Tri so
/e M njinii.V prvi so se v |>one<ie(iek sestali s hnai^kini pr\olij>aik'ni Cibjilio in /. /adelkom .lollCa v 6H. minuti zmagali z 1:0. V lorek so prenuigjili celrtuiivrsčeno mosťvoBiH Onišje, pniv biko/. 1:0, /iide-tek je v 75. minuli do.sej^el Spasoje\'ic |)o prostem udarcu, včeraj pa st) se sestali s kitajskim mt>št\(>m Ilenan.
Vclcnjčanom se jc v Medulinu znova pridružil Izudin Kam-bcroviC, ki naj bi poslal njihov novi igralcc, z. njimi pa nista odpotovala zaradi rcprczcniančnili olwcznosli Klemen LavriO in Ras-min DediC ter poSkodavni Alen MujanoviC. Rudarji so z moi^nav tmi, ki jih imajo v tem Športnem sredižču zadovoljni. Kol nam je povedal v telefonskem pogovoru pomočnik prvega trenerja Marjan Marjanovičjib nekoliko moli za lamkaji^nje razmere karprevč hladno in megleno vreme. Vsaj taksno je bilo prve dni priprav.
Velenjski ptvoligaSse bos priprav na I [rva.^kem vrnil v sobot o.
■ vos
Bo izudin Kamberovič (prv/ z desne) izpofnil pričakovanja trenerja SimeunoviČa? Zadaj Damjan Jeseničnik.
AC Mlakar ^^
Cesta Simona Blatnika 18 3320 VELENJE Tetefon salon: 03 898 56 70
Zadnji odgovor? Zadnji - za 300.000 SIT
Ford, letnik 2001, res se splača.
17. Jarnovicev memorial
Gorenje boljše od Pivovarne Laško
V spomin na enega izmed /aeetnikov rokometa v Sol^lan-ju Milo}>oja Jamoviču je hil v soboto Rdeči dvorani v Velenju /M 17. spominski turnir. Pole|> U(^titeljev so m njem /i)ij*rali dr/avni pnaki Celje PL in 4. uvrščeno moštvo p<» jesenskem delu Hrvaške Modveščak Info-
gledalci videli zanimiv In dirkaj kakiwosien rokomel in zmago Cîorenja.
Vtílenjčani so v prvi lekmi prvem delu proll Celjanom i/gubljali, nalo pa so zaigrali nadvse motivirano in mi koneu zasluženo gladko zmagali. V drugi (ekmi turnirja so Celjani
imeli visoko vodslvo +5 (17 : 12). Nalo so nekoliko popustili, se odlííčali boljza čuvanje rczul-lata, saj jim jc delilev točk zagotavljala prvo meslo. Na nasprcnni strani so gosije Igrali vse bolj zavzelo, in ludi vratar DouK^nossovz dobrimi cibram-bami v zadnjih minutah nI mogel vcč bolj motivirati .soigralcc in gíwlje 80 nekuj sekund pred koncem izenačili-
Priznanje je skupaj s predsednikom RK Ciorenje Francem Pla^kanom je pokale ekipam In priznanja najboljšim igraleem pi'ïdelil sin Milogoj. Obenemsta se oba zaiwalila ekipam za SíxJe-lovanjc na lem vsakoletnem turnirju.
Min» Pi»žun, trener Gorenja: -Prvo tekmo s Celjani smo odi-
grali odlično, na drugi proti Z<t-grebčanom pa so se po naicm vodstvu mladim igralcem nekoliko zatresle noge, vendar jc bilo tudi neodločeno dovolj za prvo mesto na turnirju.
Z<idovoljcn sem z našo igro, predvsem z mlaji>imi igralci, ki sicer dobivajo manj prilo?nt>sli. To sla MijatoviČ in pascbej Jure Dobel^k, ki sc razvija v pravega igralca injc pred njim lepa rokometna pot. Čakamo Se Kavtičnika in Soviča, prav tako na rahlo poSkovana Tamseta in Sirka, vsekakor upam, da bo do nadaljevanja prvenstva Irt. teb« ruarja vse v redu in da bomo dobro pripravljeni nadaljevali odlično igre iz prvega dela.'*
■ vos
Proti Zagrebčanom so se gostitetji "zadovoljiU" z točko, kar je bito dovolj za osvojitev prvega mesta.
sistem. Zaslui^eno so shivili rokomelasi C><»renja pred Celjani tn Za)*rel)čani.
C eljani so nastopili brez svojih rcprczcntantov, nepopolno ma§rvojcimel tudi domači trener (brez reprezentanta Soviča in p(î5k(idovanega Kavtičnika), pa tudi trener /.agrebčanov ni imel dveh igraiccv^ na katere računa v nadaljevanju prvenstva. Vseeno so sicer maloštevilni
brez težavi premagali Zagrebčani, ki so vodili samo cnkral(l : 0),v tretji lekmi, kije odločala o zmagi gostiteljev, pa jc bila razplet s|Kt zelo zanimiv. Tudi na tej tekmi so Zagrebčani prvi povedli, nato pa so mladi Veienjčani ignili vse bolje, imeli šc viîdsrvo 13:7 v 2tl. minuti, ob odmoru ^c vedno +4. Sredi drugega polčasa (vse tekme so trajale 50 minut) so Se vedno
Oorenje - Celje Pivovarna Ui>ko 25 : 21 |12: 16) (iorenje: Doubonosstw. lamšc 1, J. Dobelsck X Pcterlin. Kavai^ I, Plaskan 3, Mlakar 2. 3. (Ktir 3, MijatoviČ }, Sirk, L Dobclwk 2. /ukič, Škrbič, Degovič 9(3), Skok. Laini^čck-
Celje PL: Kelentrič, Ćudič I, Rutenka 4. Koražija, Šerbec 1, Kosaber,M. OAtir 2,Kugler, Stefanovič5,(iajič4, Dilbija, Bajram, Luzar, Žvi^ej 4(1), Lorger. Celje Pivovarna biško- Medvesčak 1.32:25 (17 ill) (^>rer^e - Medvei^čak 1.23 : 23 U4 ; 10) (íoreiye: Doubonossov. J. DobcL^'k 2, Pcterlin, Kava§ 3, Plaskan 1, Mlakar 1,B. 05tir I, MijatoviČ. .Sirk 11(1), L Do-belSek 2, Zukič, Škrbič, Begovič 2 (2), Skok, Lain.^I-cL
Medveščak: P. Lelič, Proie, Ljubanovič 3, Višič , Uremovié, FLelić5, Ivankoviê, Piprnić,Ćak% Jenčcvić3, Kiiežević, I lal-kič2(2).Sprem 10 (3),Somić.
Za najbi»ljše^a igralca so izbrali Stcfanovlća (Celje PL), najboljšega vratarja Doubonossova (Oorenje), najlniljši sirciec pa jc bil Sprem (MedvedSČak) s 14. zadetki. Vrstni red: 1. Ciorenje, 2. Celje PL. 3. Medved.<čak.
OK Šoštanj Topolšica
Razburljive koncnice
Igralci Šoštanja Top<>l*«ice so v 14. prvenst>'enem kro^u >*iili v Slo>«iski Bisinci pri Cira-nitu, ki hi ga / morebitno /ma-jjtj na lest>'icl celo preiiiteli. Vendar je (tudi) spori na sreča hcn teb (Iru^iače In lopolčani so iz« uabiliz0:3. Seveda pa najvišja /ina)*a ne pov« dov(»lj o lekmi, saj so bili uostje domaičim povsem enakovredni, na koncu pa vseeno ostili brez točk.
Zelo rćizburljiv je bil ^e prvi niz, ki so ga domači usvojili na 30 in šele po desetih zaključnih ^ogah. V drugem so graniiovei vodili v.sc do 18. točke, ko so jih gostje ujeli, vseeno pa v zii-nimivi končnici Izgubili na Tretji niz jc bil podoben prvemu. poln dramatičnosti in bor-Ix'ne Igre igralcev \)lwh moštev. Bistričani so vod.uvo To-polčanw ujeli i^Iepri 21. tt>čki, nalo pa z veiiki"^ sreče zmagali, znova Selc na 30.
Odbojkarji SoStanja Topol^ice so takoàe vedno na osmem jne-su s prednostjo i^tirih toik pred zadnjima dvema, v naslednjem krogu pa bodo v soboto v Si^tanjski íporini dvorani gostili Pomurje, ki je trenutno le dve mesti pred njimi, tekma pa bo ob 19.00.
Slaba uteha za topoISke od-bojkarjeje,dasc zaenkrat proti sreči in sodniškim odločitvam pač nc morejo boriti, čeprav so si zmage zelo želeli, morda celt) preveí,
■ RK.
KK Elektra
z Arsicem in Warmsieyem do četrte zmage
V zanimivi in i/enačeni tekmi so košarkiirji Elektre /a ni/liko od številnih pre|^njib tekem, ko v zaključku niso imeli sreče« le uspeli l/sIliti podaljšek in premagali vodilno ekipo Hypo lige. Po petih zaporednih porazih so lako kimčno .(e četrtič v se/.oni zmat^alL izid pa je bil 92
Za presenečenje je tokrat poskrbela domača uprava, ki je dan pred tekmo poleg Že zn;me okrepitve Arsiča pripeljala v klub še temnopoltega fitusa Warmslcyii, ki je bil zadetek v polno,.sajjcbilz31 toCkamI na-jboij.5i strclcc tekme in sc izkazal ludi kot organiZiitor igre v domači ekipi. Poleg tega pa jc bil še magnet za gledalce. Novcwti v šoštanjski ekipi pa proti odlični ekipi 1 Jcliosa nc bi bile dovolj za zmago, če ne bi odlično zaigrala ludi Marinkovič in BelanoviČ. Arsič, slovenskim ljubiteljem košarke dobro znan. saj je v lanski sezoni igral pri Unionu Olimpíji, ni pokazal vsc^, karsc jc od njega pričakovalo. V Sloveniji nekoliko manj znani 24-letni. 18(1 cm \isoki Američan Warmsley pa je bil odličen. Zadnjdi nekaj sezon je odigral v Evropi - v Nemčiji in na Slovaškem.
Presenetljivo malo je tokrat igral Rizman. v zadnjili krogih daleč najboljši igralec Eiekire. Dagmar Dra^.ovič jc siccr biJ v ekipi, vindar ni slopil na parket, medtem ko Predrag Saporac
/^LŠICA
C'ttn.,
e 10

Najnovejši Eiektrmi okrepitvi Vt Warmsfey in Petar ArsiČ.
(Foto: vos)
sploh ni bil uvrcen v ekipi\ Dt>-brl dve minuti pred koncem tekme je trener Srzič le sprevidel, da bo brez Rizmana zmaga težko ostala doina. Rizo pajc v zaključku rednega dela In piv daljsku zaigral odlično in prispeval levji dcicž k zmagi Elcktrc.
Siccr pa je Elektra koš za izenačenje preko Belanoviča dosegla tri stotinke pred koncem rednega dela. Tudi v po-daljáku Sla bili ekipi zelo izenačeni, na koneu je imela Elektra nekoliko več sreče in končno so tudi Soštanjčani uspeli v končnici dobiti tekmo.
Andrej Božić« igralec Clektre:
»Pričakovali smo ležk<i tekmo z vodilnim, vendar ne tako dramatične. Arsič in Warmsley sta pravi okrepitvi.zalo upiim, daje konec Črnega niza iii da bomo do konca zbrali dovolj zmag za obstanek med najboljšimi.«
Lido (î(»rjan. trener He]i(»sa: 'Tekmo je odločala ena žoga. Razloge za pora/ vidim v novi motivaciji domačinov, ki sta jo prinesli novi okrepitvi. V zaključku tekme smo zatajili v skoku, odločala je ena ?oga. Pošteno bi bilo, tudi č« bi se odbila v našo korist."
■ Tjasa Retiar
7. februarja 2002 ««-^ČAS
SPORT IN REKREACIJA
17
Atletika
Jolanda osvojila še New York
V Zdru/eníh dr/avah Amerike je Johmda Čepbk podrla Še en /u<><l«vinskj mejnik. Po Bostoiui, k<) je dose^b najboljši dvoranski re/.ultal vseh časov v ZDA. je /ahieslela I udi na ve^ likem mitingu v New V»rku. V slovitem Madison Square Gard-nu je pred več kol L2.<KM) navdušenimi ljubitelji alleHke je namreč prva v z^odivini tega velikega tekmovanja na KOl> metrov tekla pod dvema minutama. Čas li59,98 je toliko več vreden, ker gaje dosegla na samo 145 metniv dolgem ovalu, ki ravnine .skoraj ne p(»!na.
Po dveh vcC kol odmevnih doReP:kIh jc m{">Cno povedala svoj ugled v svetovnih aileiskih krogih, kljub šleviinim ponudbam pa bo pred evropskim dvoranskim prvenstvom na Dunaju lekle le šc v nedeljo na miiingu v belgijskem (îcnlu, kjer bosta njeni nasprotnici slovili Stephanie (irafiz Avstrije In Maria Mu-lola iz Mozambika. Glede na velike dosežke že na začetku sezone si Jolanda Ceplak seveda želi medalje na evropskem prvenstvu.
Trije državni naslovi
Preko dvesto pionirjev in pitjnirk jc v Novi Cîorici nastopilo na dvoranskem drtavnem prvenstvu, predstavniki AK Velenje pa SO bili s kostmi kolajnami, od tega tremi zlatimi, med najuspešnejšimi. ZlžLsti od obeta\Tiega Nejca Lipnika lahko v Velenju v bodoic veliko pričakujejo. To jc dokazal na sobotnem prvenstvu, ko je osvojil na-^lov državnega prvaka v skoku v daljino s 575 cm, poveliki napaki na prvi oviri pajc bil v leku na 60 m z ovirami "le" drugi s časom 9,26. V skoku v daljino je naslov med pionirkami osvojila Nina Kokot s525 cm, tretji naslov pa vskoku spalicošc Ur.^ka Kralj r 270 cm. Rahlo poškodovana Petra Poznič jc bila z 250 cm tretja. Zelo se je medalje raz-vesUribmaž Kok, kije bil tretji vskoku s palico, z 2H() cm pa je kar za 40 cm popravil osebni rekord. Anja Doki je bila .sedma s palico, na 6(3 m sta bili Nina Kokot Šesta in Sabina AiihodžiČ deveta, Rok Rudolf pa enajsti na 60 m.
Dobra nastopa Spole In Boštjana
Na mednarodnem mitingu v nemškem Erfurtu je Damijan Buć v teku na 30(N) metrov osvojil sedmo jncstii z osebnim rekordom 8:13,34. Ptiscbcj veseli dcjslvo, da BoSîjan napreduje iz leka v lek in da je la osebni rekord celo boljši od njegovega najboljšega časa na prastcm. Na mitingu na Dunaju se je dobro odrezala Špela Jandrok, kije vteku na BOO mcinwsčasom 2:19,15 tekla osebni rekord in zasedla četrto mesto.
■ JP. vp
Predsednik NK ERA Šmartno Gvido Omladlé
"Skupaj v prvi ligi - gremo naprej!"
Po /elo uspešnem Jesenskem delu v l)}>i Si.Mohil in pred pomladunskim nudit (jeva njem Je No^itmelni kluh ERA Šniiirt-no v torek v veliki dvorani liotela Pakn pripravil srečanje p<ikn»viteljev, drugih pnjaleKJev klulM in novinarjev. Vsem s» se /Hh\'Hlill za us|>ei>no družen* j« in poslovno sodelovanje v prvi li|>i, vsi pa so l>ili priča izjemnemu dogodku - doživeli so krstni neposredni preiMts n^ spletnih stnineh. 'IVenutno so (udi edini med moštvi prve li}*e, ki bodo nil spletnih stnmeh neposredno prenašali svoje tekme.
Tega srečanja se je 5e posebej razveselil naS stanovski kolega Tomaž Ajt (radio Šmarje pri JeLiah), ki so ga izmed novinarjev, udeleženeev tega druženja, izžrebali za ogied svetovnega prvenstva v Koreji. Prijetno so presenetili ludivse udelcžence srečanja in jim po-
Pozornost so jim
darili prave nogometne žoge s podpisom Zlatka 7-ahovièa-Resnično lepa in hvale vredna gesta, ki je pre.senetila vse.
Pred okoli sto udelei^enci je spored piwezovala in obogatila Natalija Verboten. Vse pris-oine je nagovoril predsednik NK ERA in predsednik uprave delniške družbe ERA Velenje Gvido Omladič. Jedrnato je predstavil dosežke in ra/vojna stremljenja družbe 1er njeno vključevanje v okolja, v katerih sicer poslovno išče svoj prostor v ostrem boju na trgovskem trgu. Poudaril je tudi pomen taksnega srečanja s pokrovitelji, privri^enci, nogomctiiSi in novinarji, .skratka, z vsemi, s katerimi se v nogometu srečujejo in se bodo srečevali tudi preko leta, je obljubil. Ko je govoril o navezi z NK ERA Šmartno je dejal: prvem delu prvenstva je bil naš slogan ^^skupaj v prvi ligi,^* pred nada^evanjem pa
izkazali stevitni ljubitelji kluba. mu dodajamo še **gremo naprej,** v ohoje pa trdno verjamemo/*
Daljni nagovor je imel tudi direktor Šmarskega kluba Jože Kranjc. Srčno je pozdravil vse, se jim zaiivalil za dosedanje sodelovanje, v nadaljevanju pa spregovoril o klubu včeraj, danes in predvsem jutri. "Brez »idržka smemo reči, da smo z delom v prvi polovici naše prve prvo)i}>aške sezone povzročili paniko v marsikitteri športni stavnici. Le sebe nismo prav obilno presenetili« in tistih, ki dol)ro vedo, kaj /moremo, ko se nečesa lotimo. Smo namreč eden od kluhov z najdaljšo tradicijo Ignirya no^jometa pri nas, več kot sedemdesetletna ixku.^nja pa zagotovo velja toliko, da za naključja skorajda ni možnosti."
'/.'d tem je predstavil sedanje tekmovalne, strokovne in vzgojne dosežke, o pom-
ladanskem delu prvenstva pa je dejal: '*Hočemo vsaj ohran-iti, če že ne nad^niditi doseženo v ligaškem prvenstvu in hočemo še korak dlje v pokalnem tekmovanju. Čvrsto se zasidrati v prvoligaški druščini in v njej postati in ostati .stabilen član z dolgon»čno opazno vlogo, kakršna pri tiče okolju s tako bogato nogometno tradicijo."
In glede možntviii nastopa v evropskem tekmovanju? ^^Evropa Je po eno strani prestara dama, da hi seje i>alt po drugi strani pa smo pre/.e> leni snubci, da hi lahko izbirali. Zakaj zatorej ne bi zaplesali z njo, če se bo |>onudila. 'I\jdi /a ceno pohojenih no^/* Iskreno se je za sodelovanje zahvalil novinarjem» sklepni mi.s-li pa je povedal: "Že res, du smo bil dosedanjega dela državnega prvenst>a, ix|ei>ovo najprijetnej.še presenečenje in okolje, ki /^iradi vsega tega ter nmogoterih drugih posebnosti Žanje simpatije in vzbuja po* zornost laične in strokovne športne javnosti. Res pa Je tudi, da smo cepljeni proti evfori-Ji, da spimo zdrav spanec bre^ sanj v barvalv da vemo, kako trd je lahko pristanek na trdih tleh« da se zavedamo, koliko napornega dela in težkih preizkušenj nas čaka in da za* to realno načrtujemo. Nekaj vznesenosti in čustev Je nogometu sicer v korist, toda pravica do tega pripada le armadi tistih, ki nas spremlja-Jo."
Pa lepo povabilo vsem v Šmartno ob Paki, je tudi pristavil.
■ vosjp
NA KRATKO
Prijateljski rokomet
I	I
Mladi napredujejo
Rokometaši Gorenja so v torek zvečer v prijateljski mednarodni tekmi gostili mo.štvo avstrijskega (iradca, kandidata za prvo ligo. Uvrstili so se namreč v končnico drugoliga.škega prvenstva Domači so zmagali s 27:22 (14 :13).
Velenjski trener Miro Požunje vprvem polčasu 'Igral" prdvsem s starejšimi rokometiiši. V moštvu je bil tudi reprezentant Sebastjan Sovič, ki se je med tem Že vrnil / evropskega prvenstva na Švedskem, po dolgem času pa je po poškodbi znova zaigral mladi Vid Kaviičnik. V prvem polčasu domači niso bili motivirani, saj so bili boljši le za zadetek, v drugem pa je igrala velenjska ekjpa bodočnosti. Motiv je bil veliko večji in mladi so z navdašujočo igro vodstvo ob prvem polčasu povečali za štiri in se na koncu zaslui^eno veselili mednarodnega uspeha.
Mali nogomet
Vodilni Litijani boljši
l^^alci malega nogometa iz Nazoru so se v 13. kn>«JU prve tlržavne lige pred 4<M) gledalci v nazar-ski f^portni dvorani srečali z vodilno ekipo na lestvici in tudi udeleženko lige evropskih prvakov Svea Lesno iz litije.
ťepravje okrepljena nazarska ekipa v drugem delu prvenstva igrala odlično in še ni bila poražena, so bili gosi je vcndiirie boljSi. Ciostje so hitro povedli z 1:0, vodstvo s 3:0 ob polčasu pa so SI zagotovili tik pred odmorom. V nadaljevanju so goslilelji ssrčno igro znižali na 2:3, več pa jim ni uspele^ saj so Litijani zaigrali na vso moù in na koncu slavili z 8:3- Ekipa Nazarij bo tako priliko za
nove točke iskala na naslednjih tekmalî. vse boljSa igra v premtallh petih krogih pa vliva upanje na obstanek.
V	naslednjem krogu bodo gostovali pri drugo-uvrščeni ekipi Puntar AJpcomerce,
V soboto z reprezentanco
Sloven.ska malonogometna rcprezcntancaježe začela priprave na kvalifikacije za evropsko prvenstvo, v njeni skupini pa so Nizozemska, Grčija inArmenija. Vskloppripravsodi tudi prijateljska tekma s KMN Nazaije, ki bo v nazarski Športni dvorani v soboto s pričekom ob 20.30.
KK Nazarje
Lepa zmaga
V	pred7i)di\|em kn>gu tekmovanja v tretji dr^av» ni košarkarski ligi so igralci NazariJ gostili ekipo Pivovarna Lipnik. Vso tekmo so igrali pre.se-netljivo dobro in njihova končna /maga z 82:70 ni bila nikoli vprašljiva.
S tem so utrdili polnifaj na lestvici, od svt^ji /veslih navijačev pa se bodo od prvt sezone v tem tekmovanju poslovili v soboto, ko bodo v nazarski ^p<-)rtni dvorani ob 18.00 gastiii ekipo Megaron. Po uspešni sezoni si seveda vsi želijo zmage za lepši zaključek,
Sabljanje
Nova točka za Anžeta
Anže (vuček je na mednarodnem mladinskem turnirju v (îradcu osvojil novo točko v naporih xa nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu.
V	předkolu je zmagal v Štirih od šestih dvobojev, na koncu pa osvojil 12. mesto, To je lep uspeh ludi zaradi zato, ker ga jc osvojil na mladinskem turnirju, sam pa je še kadet.
Kegljanje
Tokrat polovično
v 11. knigu druge keglja*»ke lige so šo.Uanjski kegljači nastínili povsem drugače kt>t v prejšnjem, ko so na domačem kegJjiŠču povsem ra/očarali. Na gostovanju so Tavorizirane keglfače ekipe Žalec Rogaška nadigrali v vseh prvinah igre in zmagaJi s 6:2 in 5128:5035.
Člani druge ekipe so gostovali pri ekipi Maries hiše v Mariboru, gostitelji pa so bili boljši kar s 7:1 in 5052:4708.
Konec ledna bo v Šoštanju dvojni spored, saj bo prva ekipa v soboto gost ila Piv ovamo Laško, v nedeljo pa še Piramido Í2 Zagorja.
Lokostrelstvo
Tri nove zmage
člani ntozirskega lokostrelskega kluha so na mednarodnem turnirju v italuanskem Cormon-su osvojili tri prva in eno drugo mesto. V svojih
Tako so igrali
Hypo liga, 14 kn^:
92:8H(75t75,fi5:«K37:37,2I:14) Kli^a: Marinko^ 14, P^piMč, Rcman 6,T^nik. il, Aisič 17, Warmsk^.M, Gc^k, NuhaniMč ZBelanovičlL Pr\aîX)Ul4. krog: Grarat-ái^jl^ipolšk-a 3:0 23,30) ŠfKtanj Topolšksi: Medved, Najdič, llnlx:rà:k, Stanojčič, Miiuilina.\ Privič, KugiMiič^S. In D. Sevčnikar, ScKinek. Dačovič. PrvaSLMN,15.krogr NaAiije - Sve» I jesna
Nazaije Slavíček Tpavt\;UiSnik,Stegu,E)c^bovi^ IVtkek, Adamič, Ilraslnik, P tlivn, F tiren, Kí5lar,
kateiiorijah so/magali Hemarda PerhačZemUak (565 krogov), Dušan [\rhač (567) in janja l^r-hač (325). drugi pa je bil Primož Perhač (522).
Šah
Regijsl(0 prvenstvo
VSmarjn pri Jelšahje bilo regijsko šahc»vsko prvenstvo za najmlajše kategorije, na katerem so predstavniki ^alei^kih osnovnih ^ol dosegli tri zmage in več drugih (epih uvrstitev v posameznih stjirostnih kategorijah.
UvTSlilve - deklice do 10 let: 1. Patricija SuŠec, 4. Lucija Sovič, 5. Magdalena Sovič (vse ()Í5 Ravne); deklice do 12 let: I. Špela Sovič, 4. Anja Hrastnik (obe Ravne); dečki do 1Û let: 4. Tadej Zaljube rse k (Riivne); do I21ci: 12- MarkoPoii-tčnik (Ravne); do 14 let: 1. Peter Lendero (OS Livada).
Na državnem prvenstvu v ptispešeneni šahu v Mariboru od 6. do 8. februarja v svojih kategorijah nastopajo Patricija Sui^c in Lucija Sovič (do 10), Špela Sovič (do 12) in Peter Lendero (do 14).
Breznikar; sirek;Í Nazarje Kijlar, D( ibovičnik, Adame
Nogomet, pnpteljske tekn)e: Monsene^) M<jsk>"a - ERA
t;RA • VkJeoton 3:2; sireki l^ánovič. SnisONnlč, Vi-co»
ERA-Prinioije 2:2; strelca Repov/, in Ristič, Slaven Bdupo • ERA 1:3; atnki Kisttč. Sntajlovič. h)kM<a,Pnm(racK4»stivni-ERA 3:a Gorenje-RKGradee 27:22(14 :13)
Gorenje; LainšČek,'lam&; 1,J. E)d)eKek3, ftierlin LKíivai4,Kaviičnik3,Mijato\nčl,Zukič,B.Oi5iir 3 (2), Sovič 3, Škrbič 1(1), Rutar 2, L DolxjKek4, Bcgovič l,DouboniWsov,Skok.
KINO VELENJE
hjoifiJ u jRAK A.

VANILLA SKY
romaniični tríísr Režija: Cameron Crowe Vloge: Tom Cruise, Finelope Cruz. Kurt Ru&sell, Cameron Diâz Ddžína: 135 minut Čeirtek. 7.2., ob 20.00 Petek. 3.2.. ob 17.$0 //í où 23.00 Sot?ota, 9.2., ob 20.00 in ob 22.45 Nedelld, 10,2., ob 20.00 Ponedeljek. 11.2., ob 17.30 Torek. 12.2., ob 20.00 {zadnja predstava)
David Aames ima na vitíez (epo živlie-nje. Je čeden, přemožen in korisna-tlčen. Je uspešen mlad menedžer iz New Yoria A vendar je v njegovem ž(vljen|u praznina. Neke noči spozna dekle svojih sanj, a jo po svoji neumnosti izgubi. Neprii^kovano se znaide v vnincu Ijuijeaii, komedije, sumov, seksa in sani. pn tem pa mu u^ pogledati v svojo dušo in odkrtti, kako neprecenljiva in kratkotraina [e prava ljubezen.
DIVJA DIRKA
komedija
Rejija: Jer<V Zucker
Vloge: Rowan Atkinson. Wlioopí Gol-
berg, Guba Gooding Jr.
Dolžina: 82 minut
ĆeUtek. 7.2.. où 17.30 if} où 22.30 Petek. 8.2.. où 20,15 Sobota. 9.2., ob 17.30 Nedeíjd. 10.2., ob 17.30 Ponedeljek, 11.2., ob20.1S Torek, 12.2., ob 17.30
Sreda. 13.2., ob 17.30 (zadnja ......................
predstava)
Lâsve^ki igralnřškí magnai si za svûje zveste kocka/je izmisli nov izziv, divjo dirko. Šest tel^ovalcev, ki so v njegovih aparatih našli poseben, zlat kov^c, sodeluje v tej tekmi. Dobitek je dva milijona dolarjev. Denar je v torbi, torba v om^ci, omarica pa v Silver Cïyju v Novi Mehiki, 1100 kilometrov stran. Prvi. ki pride tja, pobere vse.
ZA SOVRAŽNIKOVO ČRTO
voina akciiska ďrama Režija: John Moom Vloge; Owen WBson, Gene Hackman Bf^tt Ratner Dolžina: 105 minut Sreda. 13.2.. ob 20.00- premiera pred slovenskim startom Poročnik Chris Burnett je vrtiunski po-morsl^ aviatik. Med rutinsko izN^dnisko misijo fotografira nek^, česar ne bi smel videti nihče in zato ga sestrelijo, Ujet z sovražnikovo črto, si prizadeva preživeti neusmiljen pregon oleutnega tajnega policista, smrtonosnega sled-nika in brezštevilnih sovražniii enot. Ker se čas izteka njegov nadrejeni, admiral Reigart. sprejme težko odločilev. Tvegal bo svojo kariero za r^valno akcijo, da bi rešil življenje enega vojaka. Rim poln akcije, vrhunskih efektov, politike in emocij.
UUBUANA
urtana drama
Režiia: Igor Sterk
Vloge: Graga Zore, Tjaša Žeieznik,
Manca Dorrer, f^mož Rrnat
Dolžina: 71 minut
Č^rtek. 14.2.. ob 17.30
Maro je na koncu svoje mladosti in
tako kot njegovi vrstniki ne ve, kam
bi s svojim življenjem. Študij medicine je nejasno vodilo, dekleta se njujejo na obzorju, ničesar stalnega ni v tem fantu dvajseth let, katerega in-fantibllnost podčrtuje zanimanje za rejversko sceno in občasne odmerka poceni ekstaze. Vtem podaljšku mla* dosti si išče sv;^e trenutke sreče. Film je sodoben portret mlade generacije. 0(i lokalov, zalhav, do trenutkov osamljenosti, izgubljenosti, kam sploh usmeriti lastno Življenje. Prvič v slovenskem filmu tudi in$a|de5ki vpogled v rejversko sceno (posnetki z najbolj množičnih rejvov v Sloveniji ter z največjega rejva na svetu. Love parade v Berlinu.
IZVIRNI GREH
erotični triler
Režija: Michael Cristofer
Vloge: Antonio Banderas, Angeline
Jolie
Dolžina: 116minut Četrtek. 14.2., où 20M Ob koncu 19.stQletja. si Louis, bogat kubanski izvoznik kave, zaželi edino stvar, ki še manjka v njegovem popolnem kraliestvu, ženo Američanko. Ko spozna svojo bodočo soprogo, se vse, kar je do tedaj želel v ^vlj^iju, v trentrlku spremeni, Film nas vodi v nerazumliive skrivnosti srca. od gorečega zapeiievanja do zakcxiske obljube, Skrivnosti, prevare, lažno predstavljanje in nepredvideni zločini so osnovne niti filma, ki preučuje nevarne igre. ki jih moški in ženske igrajo, ko nagon prevlada razum In se ljube-
zen sprevrže v obsedenost.
mŘU
DIVJA DIRKA
komedija
Petek. 8.2., où 18.00 Sobota. 9.2., ob 20.30 in où 23.00
Nedelja, 10.2., où 20.30 VANILU SKY
romantični triler Petek, B.Z, ob 21.00 Nedelja. 10.2.. où 18.00
ATLANTIDA- IZGUBUENO CESARSTVO
animirani, pustolovski film (Otroška matineja) Soùota, 9.2.. où 15.00 Nedelja. 10.2., où 16.00
Filmski ciklus LAJF PO LIFU ŽIVUENSKA PRILOŽNOST
romantična komedija,105' Ponedeljek, 11.2., ob 19.00 Torek, 12.2., où 19.00
Cena vstopnic: redne predstave 700 SfT, premiere 800 SIT. otroške matineje 400 SIT Informacije in předprodala vstopnic tudi za teden dni naprej: S98 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo In dalje. Ni rezervacij vstopnic!
Kino nagrajuje
izrežite kuponček In ga pošljite aH prinesite na uredništvo. Vsak teden bomo izžrel>aii tri tJuMeije filmov za brezfiiačen o0ed ene izmed filmskih predstav.
Ime in priimek:___
Naslov:
IzžiebalI smo: Rado Jeromel, Šentilj 10,2382. Mlslinja, Urban Špital. Gubčeva 4.3320 Velenje, Kalja Jeraj, Kidričeva 6,3320 Velenje.
Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnlka Velenje
Pust, pust, krivih ust
Na paslni lorek bo priredil kuliumi center v soiielwunju / Medobčinsko /vezo prijalcijev mladine Velenje in (iosiom, d.o.o., Velenje, otroško maSkarado, od 15. .Iti dalje, z gosio-m;i Spidijem in (îogijcm.
Avdicija
Na voljo jc Se nekaj vstopnic 7a predstavo Bnmka Diirlca-Dura: Avdicija, ki ho v četrtek, 14. februarja, ob 18.00 v Domu kulture Velenje. Predstava ob 2l)-00 bo zaključena za Zeleni abonma.
Slovenski kulturni praznik
Pester program
ŠMAKINO OB I^AKI «V počastitev lťto.št\jťga slovenskega kul* lLl^^ť^H pnuníkii se bo v obéínl Šmartno ob Pa ki zvrstilo vec prireditev.
i>anes (vćelrtek) ob M. uri .se bodo učenci .barske («novncšole srečali s pisateljem Ferijem LainSčkom in z njim poklepeiali na temo: ljubezen jc treba ljubiti. Prav tako danes, ob 18. uri. bodo viiv« li smarske^a kIlltume^a doma <xiprli ra/.^tavodel keramič^irke Darje Primožič. Priloi^no^toi kuliurni program bodo pripravili učenci velenjske glasbene j>ole in skupina mladih pevk.
Ljubitelji nepoklicnih odrskih desk pa se bodo gotovo od/vali vabilu članov gle du I iSke skupine Kulturnega društva Gorenje. Ti bodo namreč v s«h<it<i, 9. februarja, ob 19. uri v prostorih doma knjanovv (iorenju, premiemo uprizorili veseloigro Toneta Par-lljiča: («ospa poslančeva. Režiral joje Franci Fužir. Igro bodo ponovili še dan kasneje (v nedeljo) ob 18. uri, prav lako v Gorenju, v kulUirnemdomu všmartnem ob Paki pa bo skupina goitovala v nedeljo, 17. februarja ob 17. uri.
Pester bo 8. februar ludi v prostorili Miadinske(>a centra Smart-no t^j ftiki. 'llikajSnjijavni zavod bo nasam praznični večer pripravil: ob 21-uri bodo v sodelovanju s Člani Smarskega turističnega driil^tva postavili v galeriji Dile ra/stavo slikarskih <Jel članov nrušt>'a šaleiikib likovnikov, nastalih na lanski Martinovi ^ilikurski koloniji. Ob tej priložnasti bo Uro5 Potočnik, gledališki in Filmski igralec, bral poezijo znanih slovenskih avtorjev, uro kasneje ( í4> 22. uri) bo vpr<^iorih centa nastopila ^last>ena skupina >Slrum|Kintl sisters. Skupino, ki bo letos nastopila na sloven.'iki EM 1. sestavljajo tri ekstravagantne dame, ki na svojstven način predstavljajo svetovne glasbene uspešnice. Po njihcwem nastí^pu, predvidoma ob 23. uri. pa bo vrtci glasbo do jutranjih ur DJ Iztok Medija.
■ tp
Koncert ob i^ulturnem prazniku
LOKOVICA - Vrli člani Prosvetnega društva Lokoviea bodo letošnji slovenski kulturni praznik/aznamovali s koncertom. Pripravili ga bodo pevci domačega ma^kega in ženskega zbora, mladi bcniki ter reciiatorji. V goste pa so p<wabili )5e moftki pevski zbor iz Ponikve pri Žalcu. Koncert Iw v petek. H. februarja, ob 18. uri v domu krajanov v Uikovici.
Zgornja Savinjska dolina
Že 16. enomesečni kuiturni maraton
že prvi februarski dan so v Zgornji Savinjski dolini /ačeli splet raznolikih prireditev ob 16. po vrsti mesecu kulture, ki ^a tudi tokrat vodi in usklajuje nio/irska območnn izpostavil javnega republiškega sklada za kulturne dejavnosti.
Za uvod so v Lučah pripravili dan in ga povezali z oblctni-CO rojstva skladatelja in rojaka BIa?a Arnica, lep koncert pa so izvedli učenci nazarske glasbene šole. Prav lako v petek je plesna .skupina Mojce Horvat iz Ljubljane v nazarski športni dvorani za učence vseh zgomjesavinjskih sol pripravila dve glasbeno - plesni predstavil naslovom »komedija zmešnjav,« za prvo v zajetnem nizu gledaliških predstav pa je v soboto poskrbela gledališka skupina Kulturnega društva Í5mihcl nad Mozirjem, bila pa je to krstna uprizoritev igre Navihćmi Jaka Jelke Amalije Škrobar. Danas ob 19.()() bodo v Mozirju pripravili občinsko slovesnost.
Osrednja proslava na Ljubnem
Osrednja medo1)činska slovesnost i»b kulturnem prazniku boju-tri, torej nu praznični dan v kulturnem domu na Ljubnem ol) Sa-vinji. Kulturni spored b<Klo i/vedli člani domačega kultume(*a društva in učenci (ílaslwnešole Nazarje. p<KÍelili p^i lK)d<» tudi najvišja priznanja sveta obntočne izpostave /.» dol^(»letno delovanje na kulturnem |>odn»čJu. Slovesnost bodo /ačeli oh 19.00.
Prireditve v tem tednu bodo sklenili vsoboto v Mozirju, ko bodo ob 19.U0 v dvorani tamkajšnjega kulturnega doma začeli kon-cerl člani akademskega pevskega zbora Vinko Vodopivec.
■ jp
Muzej Velenje
••••«•••«••••«••••••••a•
Jutri dan odprtih vrat
Delavci velenjskega mu/eja bodf»Jutri (v petek) pripravili d;m od* prtih vrat in olïiskovalcem omo)*očíli brezplačen ogled muzejskih zbirk. Vrata bodo rxlprta (hI 9. do 15. ure.
Na ta način bt^do v%'clenjskem muzeju počastili sliwenski kulturni praznik.
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne inforniacije - poroiilo Avto moto zveze Slov^îlje; 7.30 Poračila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Poročila: Novosti olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kda|,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Oddaja olovstvu; 18.00 Music mix; 19.00 Na svidenje.
PETEK J. februarjo:
6.00 Pozdrav: 6.30 Poročila; 6.45 Ma današnji dan; 7,00 Horoskop; 7,15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7,30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 ZanirrHVOSti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj.kje.kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
S 08 OTA, 9. (ebruGTjo:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacije - poničilo Avlo moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 6.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30Poročila: 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Rock šok; 18.00 V imenu Sove-štuflent-ska oddaja; 19.00 Na svidenje,
NEDEUA,10. februarja:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avlo moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna lsi(anja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje» kaj; 9,30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Naniine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
P0NEDEUEKJ1.februarja;
6.00 Dobro jutro: 6,30 Poročila; 6,45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne infomiacite - poroňlo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poro^la; 8,00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo en^glje; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila;. 10,00 Na svidenje: 14.00 Pozdrav: 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.00 Gajin kotiček; 18.30 Poročila: 19.00 Na svidenje.
TOREK, 12. lebruatja:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cesine infomiacije Avto moto zveze Slovaiije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poročila; 9.00 Gajin Kotiček- oddaja o okolju; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila; 17.00 Naši k/aji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 13. februoHa:
6.00 Dobro julro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Hwoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije: 7.30; Poročila: 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Strokovnjak svetuje -pokroviteljica Era Velenje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesmi tedna; 15.00 Aktualno; 15,30 Poro^la; 16.00 Kdaj, kje, kaj: 17.00 Mi In vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
V tednu od 28.ianuarj3 2002 do 3.februarla 2002 so povprečne dnevne koncentracije S02, Izmeiiene v avlomatsldh posta[^ (AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paie, presegale mejne 24-iirne koncentracije 125 mlkro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh:
28.januaria	2002 AMP VEllKî VRH
29.januaria	2002 AMP VELIKI VRH 31 januarja 2002 AMP GftAŠKA GORA 3.ffibruaria2002 AMP VELIKI VRH
264 mikro-QS02/m3 233 mikro-9 S02/m3 144 mikro-g S02/ni3 172 mikro-g S02/m3 M£STNA OBČINA VEŒfiJE URAO ZA OKOUB IN PROSTOR
MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 28.januarid 2002 do 3.(ebruarjd 2002 {v mikro-g $02/m3 zraka)
				
				
			1	
				
t		m	tL^I	Uk-fřlíL
totTMi lomfro 2AVC0UC OJUitl* VftBUe vai«vltm SKAli K&M oora
iHZt^an t2s9.}»n BSO.jan 031jan Bl.feb OZ.ttb B3Jeb |
m^na vrM/K^t. 350 miKro-g S02^3 zrska, kntiina VT9(lnâs^ 700 mikro-9 s'02/m3 zraKa
7. februarja 2002
»«H^as
OBVESCEVALEC
19
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
DOBRO OHRANJEN STROJ-
s^amoreznico prodam. Telefon 781-21-50.
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ, lepo otirću^jen. prodam. GSM 031/332-752.
DELO
IŠČEM DELO NA DOMU. na razpolago Imam prostor Telefon 5881-759,
POSESTI
HIŠO 2 VRTOM, na Lid)nein ob Savinji,prodam. Telefon 03-5844-094.
NAJAMEM KMETIJSKE POVRŠINE.
njivo ali travnik. Teleion 5881-764. V MALIH BRASLOVČAH prodamo kmetijsko zemljišče, 1.2 ha. Telefon 0a^5709-179,
GARAŽO V ŠALEKU prodam. Telefon 5864-202.
RAZNO PRODAM
STBUŽNICO. STAREJŠO. NEMŠKO.
premera 3,8 cm prodam. GSM 031/606-322.
DOMAČE RDEČE VINO.šmamica. Izabela, prodam. Telefon 5888-5S4. ULEZAN HLEVSKI GNOJ. jabolčnik In
SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA d.o.o.
Sâvinj&Kâ cesta 39 3330 rvlOZlRJE
Tel.:03.'839 47 53 Faks: 03/839 47 54
VavcerskI sistem svetovanja sistem subvencioniranega svetovanja na podlagi napotnic pomoć do bolj uspesnega p<»slovanja
Vavčerski sisi^im svcKwanjii je ncwa obliku svetovanja piKljťijťni (malim In srednjim) in samosiojnim pi>djcinikom, pa luUi iLsiim, ki Sclc nameravajo postali podjetniki.
Kdo se hihko vključi? ♦Delujoča podjetja •Poiencialni podjetniki •K melje
Vrste svetovanj •Spk)5no svetovanje ♦Specialistično svetovanje ♦Izobraževanje in usposabljanje
Kaj pridolM iKidJclje?
Svetovanje delujočim podjetjem je subvencionirano v višini 50%vrcdnosii sveicjvalne ure, svetovanje potencialnim podjetnikom pu v celoti.
Kako se visyuùilc v projekiV
Pokličete na telefon 03 K39 47 53 ali
pridete osebno vsako sredo od 8. do 10. ure na Območno
obrlno 7bornico Velenje
in vsak Četrtek od 8. do lU. ure na Savinjsku-ialeJko območno ra/vojno agencijo Mozirje.
žganje,prodam. GSM 041/344-883. ZARADI SELITVE PRODAM komplet stanovanjsko opremo. strej§o. a lepo vzdiževano. SSM 041/522-581. PRODAM KVALiïETNO SENO. Telefon 03/5881-ese.
STANOVANJE
NA GORIŠKI 39 prodam dvosobno stanovanje. Možnost selitve junija 2003. Predplačilo. Telefon 5870^61. popoldne
DVOSOBNO STANOVANJE na Gorici oddam v najem. Telefon 031/370-834. V ŠALEKU ODDAM v najem garso-njero. GSM 041/678-078. ENOSOBNO STANOVANJE ODDAM v najem. GSM 041/753.459,
VOZILA
JUGO, letník 1990, prvi lastnica, reg,,dobro ohranjen, prodam. Telefon 5888-603,
SHetM d.o.o,, C««ta IV/11,3320 VWan]e
NAPISNS TABLICE, NALEPKE TIPSKE IN INVENTARNE PLOŠČICE PRIPONKE. OZNAČEVALNI SlSTE-Mi ZA PROSTORE. REKLAMNE TABLE IN DRUGI NAPISI.
TEL : 03 &97 00 20, 697 05 00 PAX.. 03 âd7 00 21
INTERNET t www.sHone.»!
FORD FICSTA 1.1, letnik 90. lepo ohranjen, prodam. GSM 031/650-481. OPEL ASTRA 1.61, limuzina, letnik 92. prodam. Telefon 0^5869-288. AUDI A 4,1,8, letnfk 95, vsa možna oprema, 51.000 km, prodam. GSM 041/260-937.
ŽIVALI
UGODNO PRODAM PRAŠIČE âvede od 30 do 120 kg In kvalitetno vino rizling teržjpon.Telefon 5754-315. TEIICO, SIVE PASME, brejo in travni sllos-bale, prodam. Telefon 5892-374. TELICO, težko 280 kg, za nadaljnjo rejo prodam. Telefon 5881 -921. PRODAM PRAŠIČE cca 120 kg. Telefon 02/818-04-75. eiKCASiVCA, težkega oca. 130 kg. prodam. Telefon 5885-941. KRAVO, 9 REJ O tli mesece,prodam. Telefon 041/632-581.
KRATKOROČNA
K OEUE Kosovelovo 1 Ó □3/4^2 68 93
a
DEŽURSTVA
JSiiTO CELJIŠ..
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavćevac. 21 Teleion (03) 426-11-78 in 426-12-12
nn v^řrW	ňí!	rpnfl v Mi 1 aJTOÙO OD
řOROMONnROI.aWiNNFRrán svflO?	96	1.499.000 00
fORnflFSTAI »SVrwfftíi		řws.ono on
Al FA 1 rcrfi ňfw	97	1 non nn
lANQAKanoaan Vfi vsannpflfflsíiisrlftl		n.m.m 00
flAT MARFA 1 6 SX /7fiKW wi íftĎ.O?.	sa	1 470.000 on
ři4TMARpAir)ft«;y w.»ňkft(irt	Q.í	í>i<wnnft nn
flATRRAVA1.fi ÍW+kljma	QR	1 s.w.ofio on
FIATPIJřfrn Tř>F\X řBfi	W	«J7ft nnn on
flATPUNTO 55S	Ô4/1?	no
flATPANnAinaorilO? 3V		33S.00n 00
PFilfíFnT inflt fiifi/v - ňwflfrwpftfl		1 a?ft.oňo nn
PFURř.crr m PROFII . 1 S/eSKW /sv rea 01 /o?		1 n.QTQOO.OO
PFiifiFûTinfi Í;R	ft5	flflft nnn nn
PIFNAIJIT SAFRANF 9 S ftnri»ma	Qa	?4Mnnnnn
RENAULT LAGUNA 1.6 79 KW 5V vsâ wr.rw mai	98	2 298.000.00
ftřHAllIT MFfiAN %CmC 7 0 g« nwftUfl	97	1 Afin nnn nn
RFfJAlNTMFfiANF 1 J Rl Mrt ff»h	tifi	1 m nnn nn
RFNAHITMFRANF 14 RL/55KW	M	1.09« 000 00
AlinifiOPn	W	fiťwnnnnn
KREDITI ' STARO ZA STARO ' KOMISIJSKA PRODAJA ' VÛZO IMAJO VELJAVEN TEHNIČNI PREGLED * OGLED VOZIL 0Đ 6. OD 17. URE * NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZILAi-
_Za določene ^pe dajemo delno garancijo!
Ponudba na Intemeiu	e-majl.râbljenaigâ^o<c«lie.$l
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, $poSlovanl zavarovanci, obveščamo vas, da je te].: 112 rezervirana za službo nujne metfcinske pomoči. Nato telefonsko §tevilko pofdičite SAMO V NUJNIH F^IMERIH, ko je zaradi bolezni aJi poškodbe ogroženo življenje In je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medlcin^o pomoć. Pogovore na tej številki ywmamo. Za informacije v zvezi z reševalno slu^ kličite na telefonsko številko 899M78, dežurno službo pa na 8995-445.
Zdravniki:
četrtek. 7. februarja * popoldan Špftal, dr med.» dopoldan Slavic, dr. med., popoldan Čolič, dr. med., nočno dežurstvo Čolič, dr. med., Pu-vallč, dr. med..
Petek, 8. februar • dopoidan Rus, dr. med., popoldai Lovrec-VetemSi, dr. med., nočrw dežurstvo Riis dr. med In Lovrec-Velemik dr. med. Sobota, nedelja 9. in 10. februar -dop. PIrtovŠek dr med,, pop. Pu-vaJIč, dr med., nočno dežurstvo Pir-tovšek, dr med, In Puvallč, dr. med.
Ponedeljek. 11. lebruarja - pop e
Grošelj, dr med., dop. Siavič dr med,, popoldne Vrablč, dr. med m nočna Rus, dr. med., fn Budio, dr med,
Torek, 12. februar • pop. Slavič, dr med, dop. Puvaličdr med, popoldne Stravrtk dr me d,in nočna Vrabič, dr med. ter Lazar dr med. Sreda, 13. februar - pop. Friškovec dr. med,, dop. Rusdr.med,, pop, Pu-vaJič dr, med., nočno dežurstvo VI-dovič, dr. med. In Stupar, dr. med.
Zobozdravniki:
Peteif, 8.2.-Zvonka Petek, dr stom.; sobota in nedelja 9. in 10. februarja - Ivan JanežIČ dr stom., delo opravlja v zasebni zobni ambulanti naEfenkow 61, Velenje.
Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnifi zdravil In zdravil na recepte, predpisane Istega dne. Ob nedeljah In državnlfi praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13,00 do 14.00, telefon 898-1880.
mmmmmsi
Od 8.2. do 15.2. IVO ZAGOŽEN, dr. vet. med. GSf^ 041/633-677.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Andrej Juhart. Velenje, Goriška 42 In Cvetka Črep.Vei^je. Duš^akvedra 18: Pod vratnik Jože, Skomopri Šoštanju 51 In fVtanja Mazej, Be^e vode 28.
Anton IkovIč rojen 1926, Solčava 56; Jerič Anton, rojen 1933. Brez|e 45; Deželak Karol. rojen 1932, Zgornja Rečica 117; Hemian Vratanar rojen 1936, Velenje, Kersnikova 17.
Stanislava Rančfgaj, rojena 1918, Tmava 21,
Upravna enota Žalec
Poroka:
Aleksander Vertovšek s Polzele In Mateja Klančnlk s Polzele
Marjeta Cene. Šempeter v Savln|ski dolini. Hmeljarska 20, v 84. leti starosti; JederlTkavec, Šempeter v Sa-vinjsKi dolini. Petrov trg 2 v 64. letu starosti; Franc Žolnir. Polzela 29, v 90. letu starosti.
		
	đHk	V SPOMIN JANIJU
		.îuivi, 8. februarja 2002, bo minilo leto dni, odkar je tragično končal svoje prerano življenje moj dragi sin
		JANIHRFN iz Velenja
(J$[a! Ix) v sixmúnn f.iv!ionjsk! Tvoj lik. in mi zapustil gioboko rano, žalost in kl naše) s ten\ svcloin ni smiselni sUk. bolečino. vsn:ii in (lit^i si hil plemenit, obmz 'i\v>ipmi vsakomer bil jeodkiil.		
		Njegova neutolaiijiva mama.
8: 898 17 51
CVETLIČARNA IRIS IN POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
•iiroka ponudba iraûmatw, mlja, lončnic, -pogrebne itsrttve v celoti HolMst pl«^ la ni obftksv 24 «BI (too
Tel.: 03 / 588 M 92« B$M: 041 / «82 - 389
V SPOMIN
MIRAN SUSTER
17.5.1957 • 9.2.2000
Hvala tistim, ki nislc pozabili.
		v SPOMIN
		
		Letoj; minevajo žiiri žalostna leta. odkar nas je za vedno ziipustil dragi sin in bral
	V W fp ^ —1	FRANC P LESNI K
màW y^^w		19. 4.1962 • 6. 2.1998
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, ali mu prižgete svečke» se iskreno z<ihvaljujemc>. Posebna zahvala velja njegovim sodelavcem, ki tako vestno obiskujejo njegov prerani grob. Vsem i^e enkrai HVALA!		
		ysmjixíoyj
ZAHVALA
Sonce je tam daleč zbudilo dan. a tebe draga žena, mama. hčerka in scslra
NATAŠA DERMOL - CRESNIK
ni bilo več.
Iskrena hvala vsem za vsak korak od blizu in daleč, za vsak siisk roke. za pisno ali uslno izrečeno sožalje, za cvetje in sveče, za ganljive besede slovesa, gospe Cveti Pučnik in gospe Jožici Bulajič. gospodu župniku, gospe Ljubi Pavič, pevcem, pogrebni službi, sodelavcem Lekarne SoStanj in Velenje, KRKI Novo mesto, sosedom Ceste na Vrtače in vsem» ki ste spremljali našo NataŽcj na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti.
VSI NJENI
Vzdrževalna dela na pokritem kanalu Trebušnlce
Očem skrita, a nič več pozabljena
P(hI mestom Velei^je tilm voitu, imenovanaTrehuvnica, teče/e dolgo. Pffpr^dnu s«nt, da mar-sikaleri VcknJCaii sploh iie va /anjo. Pred príblí/no šliride-^elimi l«Ci so jo ukrotili m ji ^uradili kiinal. piilem pa nanj skorajda po/;ihili. Je pač Uiko, da kiir Je očem skrito, ne hode v Voda je tekla, /ob iasa pa jediKJohra naćel skoraj 710 metn>vdol}j kanul, ki Je hll izziv le radovednim otrok(»m in mhidostnikom. 'IVebušnica teče pod pomembnimi mestnimi prometnicami, križiščem, parkiriščem in cdo stanovanjskim blokom, kj«r so sirokovnjaki ia opa/ili sledi pourezanja iz p<»vr^ine. T.Januarja so stekla obnovitvena dela, ki jih izvaja pc»djelje HTZ 11^ linancira pa Mestna olKina Velenje. Pni del obnove ko končali se pred i/tekom po^odliene^ja r(»ka, v Četrtek pa KO pripravili i^led nare-jene(;a in načrtovanef>a, saj <»h-nova se zdaleč ni končana. Zaenkrat so obnovili le p^iru^en del kanala in opravili najnujnejša vzdr/cvalna dela.
Skupaj 7 novinarji tio si pred icdnom Jnl opravljena dela na gradhiSču TrcbuSnIco ogledali ^upan Mesine olMiinc Velenje Srečko Meh, predstojnik Urada za gíwpodarske javne služlx; Tone linKlnik dircklor Preniogcw-
nika Velenje dr hrane Ženlin. direktor razvojnega podroCja na Premog(wniku Velenje dr. Ev-uen Dervarič, direktor pn^ijcklov na Premogovniku Velenje m au. Marjan H udej in siir)kovni nadzornik gradbenih del Miro Buk-viČ. Vsiopili so pri vhodu na-sproli velenjske policijsko postaje, seveda opremljeni 7:a podvig, kajii kanal je p(.)iiek<.)d visok le cn mcier, po vsej doli^lni pa je moker In temen. Izsiopilj pa na drugem kc^neu, pri iwnov-n: i^ili Aniona A.<kerca. Pri ogledu so ugotovili,daje? navedenimi deli obnovljen Ic ngjbolj nevaren in kriiičen odsek kanala v dolžini BO melrov. Nujno potrebno je na u-strezen wâiin obiîoviii se tri odseke v skupni dolžini 160 metrov, da Ih'> krovna pkv^Ca kanala vama pred porušitvijo «»smo izvedeli po ogledu. Skupna vrednost lakSr.e sanacijo (îhjekta pa ni majhna> saj jc iwnjcaa aa j^ribližno KiH milijonov .SIT
/upan Srečko Meh nam je na gradbišču povedal: »Kanal je bil res ves čas skril na^im očem, od i/uradnje tJalje pii ludi ni bilo nobenih posebnih vlaganj vary, verjetno zato, ker tudi posebnih problemov z nJim nismc» imeli. S|Hmmim se, da smo pred kakšnimi 15 leti jamski resevaJ-ci sli z aparati skon ta kanal. Takrat smo v jamomerst>'u Pre-
Takoie Je izgledala ekipa, M si je pred tednom dni ogledala kanai Trebušnice, tako v že obnovljenem kot neobnovijenem delu kanala. Brez dobre opreme nI šlo, saj je kanai ponekod visok te en meter. To zagotovo mocno občutijo deiavcl HTZ, ki so prvi del obnove končali še pred iztekom pogodbenega
roka.
mo^ovnika naredili tudi jamo-mersíú pt»snetek. Od tod poznam TVebušniťo. Pred Časom nas je na stanje v kanalii zncel opozarjati L<»jze Ojster^ek. Ko smo naredili pre{>led, smo u^ik tuvili, daje kanal močno poSk<h dovan kar na nekaj mestih. Ker pa teče skozi mesto. Je bila sanacija na klasičen gnidbeni način nemi^^oča. Odločili smo se, da s proračunskimi sredstvi /agoUt-vimo obnovo najnujnejši h od« sekov; za kar smo letos namenili 50 mio SIT.«
Skupna vrednosl celolne ob-
nove je ocenjena na 160 mio .Srr, u je zaenkrat Se prezgodaj go\'oriti, kak<^ bo tekla. »Za to iMimn rii^menjali toliko, kolikor bodo sredstva dopii^C'Jila. Dejstvo pa je. da bo. če bomo delali postopoma, obnova dmiya, a drugače verjetm» ne 1)4) i»io,«< je dodal župan.
»Delamo po metodi^ ki Jo rudarji dobro poznamo«
Mag Marjan Hudej.direktor projekiov za zunanjo realizacijo na Premogovniku Velenje, nam je o leni, kako so se obno-
ve lolili, povedal: >*Zjnimivoje tu. da smo v dolini rudarji prisotni pR'ko liHI lel, pa smo šele na koncu prej^je^a ri-soČlelja ugotovili, da imamo v mestu objekt, ki ^aje mo/no obnoviti po kJasičnihrudiu^kih metodah. Na slabo stanje v njem so mnoj^i ie dol^o opo/ii-rjali, pa se tega nihče ni lotil. V okviru strokovne komisije Pre-moj^ovnika Velei\|e in instituta IRM.A VI Ljubljane, smo napravili tehnični pregled objekta In u^)tovili, daje (ako docn^íím.da lahko v vsakem trenutku pride <io porušitve. Ugotovili smo, da ^a je treba zavarovati vsaj do le mere, da bi prebi^Tiici \btenja na teb odsekih, pa tudi udeleženci v prometu na cesti, ki poteka preko tt^a xxinej^a lune* la« bili vami. Z najDujnej^imi deli /eiimo preprečiti najhujše.
Smo na polovici nyjntijnejáih varovalnih ukrepov, Dogo\'on so tako dalcC, da so sedaj aa razpolago sredstva da bomo lahko najnujneji^i pofcg opravili. ('e se bodo odgovorni dogovorili in zagotovili srcdsiva, pa seveda do konca. Tt objekl je povezan tudi z naslednjimi pro-jekli» ki skušajo potok Trehu.^ spravili v taksno stanje, da ne bo moleče /a razvoj industrijsko- trgovske cone. Same izvedbe del smo se lotili lako, da hi bila najccneji>a in za Čim dalj^ metode. Delamo po kla-
sični rudarski meîodi, ki jo uporabljamo tudi v jamah na Premogovniku.«
Tovrsmi projekti so, nenaza-dnjcs zelo pomembni za Premogovnik Velenje, lo name je potrdil ludi dr Evgen Dervarič - direktor razvoja na Premogovniku Velenje: »V Prumojiov-niku Velenje smo v smislu nagega četrtega strateškega ci* Ijii i/rcdno inten/Kno príčťli tii-di z deli na zunanjih trgih, na rudarsk(»gradl>enih programih, ^eoleb^ičnih meritvah, projek* tantskih siont>ah.... kijih trg p<»irel)uje. mi pa to /namo naredili. Dela i/vaJa hC-erinsko pod-.ietje H1'Z. .saj smo se odločili, da vsa dela. ki Jih izvajamo na trgu, i/vajamu preko hčerinskih pi>djetij. Naloga vseh teh pa je, da čim več pribodk«! ustvar^o na tujem truu in vsako leto manj na Premogovniku. Sicer pa sem p<M>gledu zadovoljen/opravljenimi deli v tunelii, čeprav ob-
st^ja nekaj kritičnih <Hlse* kov, ki jih bo treba čim prej ure^ dit), da ne bi pni>lo do vdon»v iz p4ivr^ine.«
Kanal Trebu.snica, ki jc bil vsa Icia ludi navdih (očitno) nevarne igre otrok, bo lorej kmalu povsem varen. Le še dovolj denarja bo treba zagotoviti, vse ostalo pa strokovnjaki iz Doline znajo in zmorejo naredili.
■ Bojana Špegel
m
\ Vabljeni na
133JELEUI PUSIilil KARNEVAL
s:
£>e/o v kanalu je za delavce težko, ker je višina ponekod komaj meter (Foto: vos J,
DXOJIIÏO
od 14. ure dalje
KARNEVALSKI SPREVOD PO ULICAH VELENJA PUSTNI ŽIV-ŽAV NA TITOVEM TRGU od 15. ure dalje
PRIHOD KARNEVALSKE POVORKE NA TITOV TRG PUSTNA KRONIKA IN PUSTNA ZABAVA
Rplčakojemo veliko »MAŠkET Pridite, Piluje čas norčij!