27. štev.
IsfsajE raža« nedeSi in prssnlbev v n ah da« eEs 10. utri «l©p©E«?ike.
Uredništvo je v Ljubljani, Franfišbansba uliea It. 6/L, UCiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in pod* pisati, sicer so jih ne priobči. Rokopise se ne vraec.
Oglasi: Prostor \ mm X 65mm po K.1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—. Pri večjem naročilu popust.
PavSainl IranKO tir državi £515.
¥ UufeSlani, .v petek 4= februarja 1921.
SSST* PosssnesKa štev. \ K.
Lel® ¥.
Csiasilo iugoslov. secliatno - tiemokratiine stranka.
TeSffossska št, 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo eto K 240, za pol leta K 120, za četrt ieto K 60, za mesec K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, ta ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo e v L ubljanl Frančiškanska ulica št. M., Učiteljska tiskarna.
n
K resnemu delu!
Medsebojni boj, ki je n:kaj časa vznemirjal delavstvo in očitn-j oviral delo za sccijallzem in za socijal-ne pridobitve, je takorekoč zvodenel in celo najradikalnejši govorniki, Iti so obljubljali v štiriiudvajselih urah raj komunizma lia zemiji, so opešali in se vdali usodi tor zastopajo že danes treznejšo politiko in taktiko. Tudi psovanje jc znatno ponehalo. Pred par meseci so ic na prav demagoški način nekateri komunistični agitatorji pripoveJrvrdi, da je treba zaupnike so«;;demokratične stranke obglaviti n utz-biti organizacije. Obrekovali si zaupnike, a danes spoznava delavstvo na teli črti., da je bila ta gonji \t velika nespamet in nesreča za organizacije. Žrtve, ki jih je delavstvo preneslo zadnje čase zarati teli zločinskih napak so velike .n v^e de-Taviivo :<h občuti bridko prJ mezdnih gibanjih in pri delu za svoje or-, ganizadje in za socijalizem.
Delavstvo danes ne mara več takega umazanega dela. Le redko še naletimo kakega omejenega govornika, ki si skuša s frazami in obrekovanjem ohraniti svoj ugled, ali delavstvo ?a posluša hladno in z ogorčenjem v srcu, ker ve, da so prav taki ljudje najnevarnejši za zdravo delavsko gibanje, ki potrebuje v prvi vrsti konsolidiranja vseh moči. skupnega dela, nemotene sloge.
Seveda nam to spoznanje samo ne more nadomestiti dela. Spoznanje j'c. le prvi korak, ki pomeni prc-
okret na bolje, in če je- tudi le prvi korak, nam nudi jamstvo, da je podana možnost dejanskega dela, ker so ustvarjeni predpogoji, to je razpoloženje in uvidevnost, kakšnega pomena je močna konsolidirana politična in strokovna organizacija.
Zakaj bi se torej ne lotili resnega dela na vsej črti? Zakaj bi ne gojrli naobrazbo v še večjem obsegu v svoji kulturni organizaciji? Zakaj bi ne razširjali svoje časopisje od moža do moža, od sodruga do sodruga? Zakaj bi ne prirejali politične, strokovne in druge shode In razgovore? Zaupnike imamo, veš-čake imamo, politične in strokovne govornike imamo, ali naj kar čakamo, kdaj bo svet postal socljalistič-na družba? Ali naj kar poslušamo krive nauke nasprotnikov vseh baz ter dopuščamo, da se slepi ljudske množice z najrazličnejimi frazami in demagogijo. Tega ne smemo! Pač pa moramo začeti tisto drobno in veliko delo, ki smo %a opravljali že prej. Delo si delimo po zmožnostih, potrebi in časovno. Delavcev v naših Organizacijah imamo mnogo. Y prvi vrsti pa razširimo naš
dnevnik »Naprej«,
da bodo mogli slediti delavci in delavke delavski; politiki v državi in temeljito spoznavati socijalizem. Brez spoznanja in zavesti, brez resnega dela tudi organizacije ne morejo dobiti solidnosti in moči.
Torej vsi k resnemu delu za.socijalizem, za prolctarijat! - •
n«
Parlamentarno delo.
A. USTAVOTVORNI ODBOR.
Belgrad, 2. ieb. Danes ob 16 je Imel ustavotvorni odbor drugo sejo. Sklenjeno je, da sc ne bo dovljevalo več novinarjem, da se udeleže seje, ampak da se bo za vsako sejo posebej izdal poseben komunike. Poslanec Nastaz Petrovič je predlagal, naj se tekom 14 dni, t. j. v roku, ki je določen za stavljenje predlogov ustavotvornemu odboru, izvede načelna debata o načrtu ustave Paši-čeve vlade. Ves ta čas naj bi dohajali projekti za načrt ustave raznih političnih skupin. Dr. Vesnič predlaga, naj se takoj prične razpravljanje o vladnem načrtu. Pri proučevanju posameznih členov naj bi se oziralo tudi na tozadevne predloge raznih političnih skupin.
Seja je bila končana ob 19.30.
B. ADMINISTRATIVNI IN IMUNI-, TETNI ODBOR.
LDU. Belgrad 2. februarja. Administrativni, imunitetni in odsek za prošnje in pritožbe so imeli svoje seje. Predsednik administrativnega odseka je Živko Rafajlovič, podpredsednik Rado Filipovič, tajnik Svetozar Gjorgjevič. Predsednik imunitetnega odseka je Gjuričič, podpredsednik Milan Boškovič in lajnik dr. Niko Perič. Predsednik odseka za prošnje in pritožbe je Mihaj-lo Marjanovič, podpredsednik dr. Jurij Kučič in tajnik dr. Vuletič.
C. VERIFIKACIJSKI ODBOR. — PROTIC ODSTOPI.
.JrPU' Belgrad, 2. februarja. Verifikacijski odbor je sklenil, da poveri poslanski mandat za niško okrožje Miljutinu Stefanoviču, Pro-tiču pa da se potrdi njegov kruše-vački mandat. Protič pa je včeraj dopoldne posetil radikalni klub in je V razgovoru s svojimi prijatelji izjavil, da ne bo prisegel v konstituanti ter jih naprosil, naj vpoštevajo njegovo ostavko tudi na njegov kruše-,vački mandat.
d: ODBOR ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE. — SPOR MED DEMOKRATI IN RADIKALCI.
LDU Beograd, 3. feb. Odbor za prošnje in pritožbe se na današnji seji ni mogel konstituirati, ker se radikalci in demokrati niso mogli sporazumeti glede izvolitve predsednika odbora. Končno je bilo sklenjeno, da bodi v administrativnem odboru in odboru za proSnje in pritožbe predsednik demokrat, v imunitetnem odboru pa radikalec. m
Težišče parlamentarnega življenja se je preneslo po položeni prisegi v parlamentarne odbore. Najvažnejši izmed vseh odborov je ustavotvorni odbor.f
V ustavotvornem odboru se bodo posvetovali zastopniki strank o vseh predloženih ustavnih načrtih. Ustavnih načrtov imamo dosedaj že več: En načrt je izdelal Stojan Protič, enega dr. Smodlaka, enega dr. Laza Markovič, enega bodo izdelali zeiriljoradniki in tudi Korošec pripravlja baje svo> načrt. Snovi za obdelavanjc In za razprave torej ustavotvornemu odboru ne bo manj-krdo.
Glavno podlago za razprave v ustavotvprnem odboru bo tvoril vladni ustavni načrt, ki ga je predložil minister za konstituanto dr. Laza Markovič. Glavna smernica tega načrta je politična centralizacija in upravna dekoncentracija. Načrt se naslanja v glavnih potezah na francoski vzor.
Ustavotvorni odbor je dobil rok 40 dni, da dovrši svoje delo in se zedini vsaj v glavnih potezah o naši bodoči ustavi. Delo bo težavno in ne pojde gladko izpod rok. Ker pa imajo v ustavotvornem odboru večino demokratje, radikalci in zcmljoradniki, ki so že sedaj politično zvezani, je skoraj več kot gotovo, da bo ustavotvorni odbor sprejel centralistični načrt dr. Laze Markoviča in ga predložil zbornici na končno rešitev.
S tem pa, če ustavotvorni odbor sprejme Markovičev ustavni načrt, še ni rečeno, da bo prodrl tudi v zbornici. V 40 dnefi se lahko dogo-de jako važne politične izpremembe.
ZEMLJORADNIKI ZA DEMO-KRATSKO-RADIKALNI BLOK.
LDU. Zagreb, 3. febr. Belgrajski dopisnik »Riječi« doznava, da izdelujejo zcmljoradniki svoj načrt ustave. V glavnih vprašanjih ustave bodo zcmljoradniki podpirali radikal-no-demokratski blok.
LDU. Zagreb, 3. febr. (ZNU). Dopisnik »Riječi« poročil iz Beograda, da bodo zemljoradniki izdelali svoj ustavni, načrt v dveh ali treh dneh. V Beogradu se nahajata iz vsake pokrajine po dva zastopnika zcmljo-radnikov. Ti zastopniki imajo nalogo, izdelati še specijalne zahteve zemljoradnikov, ki naj se uveljavijo v skupnem ustavnem načrtu radikalcev in demokratovi LDU. Beograd, 3. febr. Pogajanja z zemljoradniki so odgodena za. nekaj dni.
*
Odgovornost za resničnost prvih dveh vesti prepuščamo dopisniku »Riječi«. Nam se Zdi; da zveza med zemljoradniki . in radikalno-demo-kratskim blokom še hi preveč trdna, ker obstoje med* samimi zemljoradniki glede prav važnih vprašanj še luida nasprotja.. Odtod tudi odgodi-tev pogajanj. .
DEMOKRATJE 'POPUŠČAJO
ZEMLJORADNIKOM GLEDE AGRARNE REFORME.
LDU. Beograd, 2. februarja. Danes dopoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri se je! razpravljalo o agrarni reformi. Stavljen je bil predlog, naj se prejšnja redakcija demokratskega kluba v tem vprašanju v toliko modificira, da se bo nekoliko približala tozadevnemu naziranju zcmljoradničkega kluba. Razpravljanje o tem se bo nadaljevalo na naslednji seji.
LDU. Beograd, 3. febr. Na svoji današnji seji je razpravljal demokratski klub o predlogih posameznih poslancev glede ustave. Vsi predlogi
o agrarni reformi se bodo najprej razpravljali v ožjem odboru.
POSVETOVANJE NARODNEGA KLUBA.
LDU Zagreb, 3. febr. Včeraj Je bHo posvetovanje Hrvatske zajednlce, hi ga le otvoril dr. Matko Lagiiija In ki mu je predsedoval dr. Lorkovič. Pred razpravo o ustavi ]e poročal o splošnem političnem položaju posl. dr. Matko Drlnkovlč. Zatem so }e razvila debata in je bU sprejet nastopni sklep: »Svet zaupnikov Hrvatske zajednlce sprejema na svojem zborovanju dne 2. iobr. liži z odobretdera na znanje razloge, radi katerih so poslanci Hrvatske zajednlce položili prisego, b kateri lili le prisilil poslovnik o sodetevanin t konstl-tuanti. Toda svet Hrvatske zajednlce za-litova, naj njeni poslanci zapuste konstituanto, čim bi se končno prepričali, da <se hoče dati naš! državi ustava, ki ne bi zadovoljita upravičenih zahtev hrvatskega naroda, postavljeulh z ozirom na njegove, kakor . (udi ua interese vsega naroda države SHS,« — V nadaljni razpravi Je poročal dr. Polič o ustavnem načrtu, ki ga ho Narodni klub predložil ustavnemu odboru, ter poudarjal temeljna načela, na katerih je ta načrt izdelan. Tud) glede vpra-\ Sanja ustavo Je bil sprelet sklep, ki se Klasi: »Svet Hrvatske zajednlce sprejema načrt ustave za ureditev države Srbov, Hrvatov in Slovenccv (kakor ga je raztolmačil član stranke proL dr. Polič), ki temelji v načelih na federalističnem sestavu, na podlagi katerega M se imela urediti naša država. Poslanci Narodnega kluba naj ta načrt pred lože ustavnemu odbora * celoti kot predlog ter naj načeta, ki jih vsebuje, zastopajo pr! razpravi posamez-. nlh de’ov bodisi tega ali kateregakoli drugega načrta, ki bi se moreblil sprejel kot podlaga podrobni razpravL« V popoldanskem posvetovanja je poročal o zunanjem položaju dr. Milovan Dežman. O gospodarskih la trgovskih razmerah je poročal Cezar Akačič, koačuo pa o notranjem položaju dr. šnrmlG.
’ •
Posvetovanja in sklepi hrvaškega Narodnega kluba bi imela nekaj važnosti, ko bi bil klub v parlamentu močnejše zastopan. Ker pa ima danes na Hrvaškem ogromno večino volileev Radič za seboj in ne Narodni klub, zato imajo vsa njegova posvetovanja samo teoretično vrednost.
Zanimiva izjava laškega ministrskega
predsednika.
LDU Rim, 3. febr. (Stefani). Odgovarjajoč na interpelacijo glede notranje politike, je ministrski predsednik Giolitti orisal socialistično gibanje v Italiji. Nikdar ni uporabil proti njemu sile. Zasedba tovaren je delavcem pokazala, da jim za enkrat ni mogoče prevzeti v svoje roke vodstva tovaren. Na Reki je moral uporabiti silo, zaknj Slo je zato, da prepreči priprave za novo vojno. Meni, da tvori vzpostavitev končno-veljavnega miru in preprečenje vsakršnih pustolovščin, dalje uvedbo zunanje politike, sloneče na odkritosrčnem prijateljstvu z vsemi so-
sednimi narodi in na iskrenem zaupanju do zaveznikov, tudi bistven člen za dobro notranjo politiko. Ole-de Rusije sodi Giolitti, da dožive komunisti veliko razočaranje, zakaj kmetje, ki so postali lastniki zemlje, pripravljajo meSčansko družbo. Kar se tiče položaja v provincah Emilia in Romagna, meni Giolitti, da policija in sodne oblasti popolnoma zadostujejo, da se vzpostavi zakonito stanje, po katerem hrepene državljani. Izvajanja Giolittija so sprejele vse stranke razen najskrajnejše levice z navdušenim odobravanjem.
Mir med Jugoslavijo in Italijo.
LDU Rim, 2. febr. (Stefani). Minister zunanjih poslov grof Sforza in jugoslovenski poslanik Antonije-vič sta izmenjala ratifikacijsko listo raoallske pogodbe. Imenovani so bili italijanski delegati za komisije, ki jim je poverjena določitev meja med 'talijo in Jugoslavijo in sicer za Ju-
lijsko Benečijo, za Dalmacijo in za svobodno mesto Reko. Dalje so bile postavljene komisije za ureditev gospodarskih. finančnih in kulturnih odnošajev med obema državama. — Vse je sedaj v najlepšem redu. Ampak za kako dolgo, to je pa — drugaJ
Zasedanje gospodarskega sveta.
LDU Beograd. 3. febr. Davi se je pilčelo zasedanje gospodarskega sveta. V pozdravnem govoru je omenjal minister za trgovino in industrijo dr. Kukovec, da je naloga posvetovanja gospodarskega sveta, da nride v nicin. do izraza mnenje
trgovskih, industrijskih in obrtnih strokovnjakov glede vseh zapletenih vprašanj gospodarskega življenja. Na dnevnem redu današnjega posvetovanja so bila vprašanja prometa, carine in trgovinskih pogodb. Pomočnik ministrstva za promet Je-
lič je v svojem govoru poudarjal, da se promet ne more tako hitro in lahko preosnevati, kakor bi bilo želeti. Poznejši govorniki so glavno krivdo neugodnih gospodarskih razmer, pripisovali našim železnicam, češ, da jc slabi promet kriv vsemu zastoju, zastoju v prometu pa je zopet kriva gospodarska politika mi-, nistrstev za promet, finance in trgovino. V imenu trgovske zveze iz Zagreba je govoril g. Demetrovič, ki je naglašal, da je naše narodno gospodarstvo v nevarnosti, ako se ne odpravi vsaka carina za blago, ki gre v inozemstvo. Glavni vzrok uedostatkom v prometu pa je siaba oiganizacija carinske uprave. Vi istem zmislti je govoril tudi g. Pa« vlekov ič v imenu gostilničarske zveze.
*
Naše gospodarstvo je danes tako zavoženo, da se prav hitrih korakov, bližamp dogodkom, ki so se odigra« vali I. 1873. na Dtmaju v času zna« nega velikega »krah«-a, ako se pravočasno ne bo našla kakšna pot, da se izognemo po možnosti težkim po« sledicam silne gospodarske krize, ki je že tu m katero že vsi čutimo, ndj« bolj pa delavstvo, kateremu preti od dne do dne večja brezposelnost.
Pravo pot za izhod iz gospodar-* ske zagate, v katero smo zašli vsled popolne nesposobnosti naših v go-* spodarskem življenju odločihtlh^fak-torjev, naj najde. gospodarska 'konferenca, ki' se vrši te dni v Belgradti po vabilu ministra za trgovino doktor Kukovca.
Včeraj je bila prva seja gospo« iarskega sveta, na kateri so so. obravnavala vprašanja o prometu, o carini in o trgovinskih pogodbah.
Tožbe o slabem in neurejenem prometu v naši državi niso nič no-> vega. To je stara pesem in nedostat* kov, ki ovirajo ozdravljenje prometa v naši državi, je toliko, da jih ne bo mogoče odpraviti čez noč in tudi ne samo z dobro voljo, ampak ta stvar bo veljala mnogo denarja. Tega i>a ni! Vsaj tako trdi finančni minister. Brez vagonov in brez lokomotiv ni prometa. Brez dobrih in Izvežbanih uradnikov ln zanesljivega in šolanega osobja ga tudi ni. Brez dovoljne-. ga železniškega omrežja tudi ne. Vse te stvari pa veljajo denar, če jih je treba nabaviti, in ker denarja doma ni. bi ga bilo treba najeti v inozemstvu. Tujci nam pa denarja ne dajo, ker ne vedo zaradi naših neurejenih gospodarskih razmer, kdo jim bo denar vračal: ali SHS ali pa samo S ali samo H. —
Kakor poglavje o prometu, tako nam je znano tudi poglavje o carini. Glavna krivda ne zadene toliko carinikov samih, ampak tisti nesrečni spostupak«, ki zapoveduje stvari, ki so že po celem svetu zdavnaj od-* pravljene. Tudi osobje samo je ne-* zadostno in večinoma premlado, da bi poznalo tisto prakso, ki je potrebna za veliko državo in za velik’ promet.
O trgovskih pogodbah z drugimi državami je pa bolje molčati. Vse se izpremiuja vsakih 5 minut, in ne« stalnost In negotovost vsake kalkulacije ubija pri nas vsak red v trgo-i vini ln industriji.
O tej velevažnl zadevi bomo pa spregovorili nekoliko več, kadar bomo imeli pred seboj celotno poročilo cele konference.
Telegrami.
KEMAL PAŠA.
LDU. Pariz, 3. febr. »Matin« jav* lja iz Carigrada: Admiral Dumesnil, poveljnik francoskih čet v Carigradu, je stavil vladi Kemal paše uiti« matum, v katerem zahteva, da se ta«* koj izpuste francoski vojaki, ki so bili ujeti v Čunguldaku. Zagrozil je, da bo mesto bombardiral, ako sc lije-« govi zahtevi ne ustreže.
Sir a n 2
STALNA AMERIŠKA PROSTOVOLJSKA VOJSKA.
LDU. Pariz, 3. febr. Kakor se javlja iz Washingtona je predsednik vojnega odseka v poslanski zbornici Izjavil, da je Harding za to, ga se vpokliče letno 150.000. prostovoljcev, ki se bodo vojaško izvežbali. Predsednik vojnega odseka bo skušal preprečiti, da bi štela ^aktivna vojska manj kot 175.000 mož.
Karl Kautsky za neodvisnost naroda.
Bilanca komunistične stavke v Češkoslovaški.
Pod Kavkazom ima povprečno majhen četrt milijona duš broječ narod Gruzincev svojo neodvisno sa* mostojno državo. Gruzinci so poljedelski narod brez industrije in z malo obrtnostjo. Narod si svoje potrebščine izdeluje navadno doma. Edino velepodjetje so tam rudniki mangana, katerega razpošiljajo po vsem svetu in ki donaša državi znatne dohodke. Vlada države je v socijalno demokratičnih (rnenjševi-ških) rokah. Ti so pozvali pred ne- > kaj meseci v deželo znanega nemškega mačističnega teoretika, so-druga Karla Kautskega, ki študira tamošnje razmere in pomaga gni-zinskim sodrugom s svetovanjem prt organizaciji mlade države. Dasi ima ta mala republika socialistično vlado in jo boljševiki venomer preplavljajo z gesli o samoodločbi narodov, pričakuje gruzinsko ljudstvo na spomlad bollševiškega napada. Gruzinci se ne mislijo prostovoljno vdati svojim napadalcem in se pripravljajo na obrambo. Berlinski »VonvSrfs« prinaša te dni poročilo o tem in obenem oklic Karla Kautskega na gruzinski narod. Sodrug: Kautsky poživlja Gruzince na obrambo njih svobode ter neodvisnosti in med drugim pravi:
»Vaša politika je bila doslej neprestana težnja po miru. Krog vas pa neprestano Švigajo plameni vojne. ki grozi sedaj zaseči tudi vaso deželo. Vsak trenotek se lahko zgodi, da boste morali braniti neodvisnost svoje države z orožjem v roki. Nepotrebno bi vam bilo pripovedovati, da ste pripravljeni na vse Žrtve to da se ne ustrašite ničesar, kar b! zavarovalo vašo državo pred sovražnikovim vpadom. Vi ne marate vojne. Vi veste, kakšna neprecenljiva dobrota je mir. VI veste, da sta vaše težavno stališče povzročila le vojna in revolucija.
Vrhunec največje predrznosti in nesramnosti je, ako ljudje, ki slabšajo s svojo vojno politiko gospodarske zmožnosti vaše države, delajo iz vaiega trpljenja zanjko ter vas nagovarjajo, da boste mogli z vojno in novo revolucijo kar naenkrat Izboljšati stanje vaše države ta da se boste niogll s hitro izvedeno revolucijo preskrbeti z obleko, s stanovanji, kruhom In ostalim. Z drugo nasilno revolucijo, bi v resnici izgubili vse ono, kar danes pravzaprav še imate. Zato prokietstvo vsakemu nasilju, ki bi miroljubni Gruzinski prineslo vojno in nasilno revolucijo 1
Mir in zopet mir: je vaše geslo. Nikdar pa ne miru za vsako ceno. — Mir, neodvisnost in svoboda je val olj. Nikakega prigovarjanja in vda-nja despotizmu! Avtokratično vlado ali vlado odbora komunistične stranke morate enako zavreči ki enako ogroža vse, kakor vojna.
Kajti svobodna Gruzinska ne sme nikdar več občutiti pesti tuje nadvlade!« (Nova Dobt« Plzen)
»Več. Pr. Lidu« podaja naslednji pregled gospodarske škode, povzročene po komunistični generalni
stavki:
Stavka je trajala približno tri dni in prizadetih je bilo v čsl. republiki do 1929 večjih podjetij, od tega na Češkem 1017, na Moravskem 498, v Slezi ji 7 ln na Slovaškem 407. Udeležilo se je je 162.000 delavcev. Izguba na plačali je znašala skupno 14,705.000 Kč.
V malih obrtih se stavka ni veliko pojavila; računajo na Češkem in v Moravi na do 3500 prizadetih. V nekaterih okrajih je bilo nad 50 odstotkov delavstva vsled komunističnega terorja prisiljenega stavkati, na Slovaškem pa večina sploh ni znala za stavkin vzrok.
Znižanje celoletne produkcije se računa na 1 procent. Posledice v tem oziru niso prevelike, ker so v mnogih podjetjih vzdrževali tkzv. zasilen obrat, tako da je stavka nekaterim podjetjem prišla skoro prav. Oškodovana pa so bila podjetja, kjer ie bila naročena promptna (n. pr. državna) dobava, nekatera podjetja so morala plačati odškodnino; posebno občutno je delovala stavka na podjetja z nepretrganim obratom.
Brezposelnost so je povečala posebno v liberškem, karlinskem ln mladoboleslavskem okraju.
Izguba pri premogovni produkciji je znašala v mor .-ostrovskem revirju 68.810 ton premoga in 2592 ton koksa, v kladenskem revirju 32.366 ton, v plzenskem 1246 ton, v zaclersko-vatouskem 862 ton, v ro-siclcem 6264 ton in severočeškem revirju 52.750 ton premoga. Vrednost te izgubljene .produkcije cenijo na 57 milijonov Kč. in državno izgubo pri premogovnih dobavah na 17 milijonov Kč. Izgubljene delavske mezde znašajo 15,000.000 Kč.
To so izgube le v premogovnikih; daljše izgube, ki jih je utrpela industrija vsled nezadostne preskrbe se še ne da z gotovostjo presoditi Velika škoda je bila povzročena dalje s tem, da je bila uprava državnih železnic, ki je zavarovati in ohraniti obrat, prisiljena zapleniti konsumen-tom že nakazani premog in je s tem porušila celoten preskrbovalen načrt, iz česar so vznikli daljši neredi in škode v javnem gospodarstvu.
In »dobiček« katerega ima od tega delavski razred? Tega danes delavstvo prav dobro občuti, ko se pritisk delodajalskih organizacij venomer viša. In vse prebivalstvo plačuje premog dražje, kajti škodo, povzročeno od stavke in gospodarskega nereda, morajo pokriti. Največ čutijo to seveda najrevnejši razredi. In ti razredi so —.
srečni deželi. No, pa mislimo, da tam ne bodo mogli kaj preveč rogoviliti, zato bo že poskrbelo uporno ljudstvo samo. Z ozirom na to pa svetu-
jemo naši vladi, naj stopi v stike s francoskim zunanjim ministrom. Ta nam lahko še dosti pomaga.
Dnsvna kronika.
LISTEK.
Polltiine vesti*
+ Regent ie I® St. Presblro javlja uradno: V svoji Številki z dne 29. Januar*
Ja }e »O en vre« ponatisni! brzojavko dunajske agencije »Job«, Cel da se Je proU regentu Aleksandru zasnoval* zarota, katero sto vprfzortJa dva častnika WranglovB vojske in nek regentov ordonančnl častnic.
Ta vest Je popolnoma Izmišljena ta presbd-ro je pcoblaSCen, da io najencrgKfleje demontira.
+• {sprememba t vladi na Hrvaikem?
— V Beigrad Je dospel dr. BoSnjok, k! vrSi bansko dolžnost v Zagrebu. Zdi se, da Jo njegov prihod v zvezi * iapremembo v br-vatski vladi.
+ Državne finance v bankirskih ro-k ah. finančni minister namerava: sestav« •trakovni finančni Sve*. V katerega bt vstooBJ:	Dr.	Vcia	Veljkov«, dr. Voja
Marinkovič, dr. Baikič, trgovec Mihaelo GJartS ta bankirja Mfliajto DragoviS ta M8an Stoladtaovfc.
•f Nov poslanik v Sol®. Oospod Milan Rakič, bivSi poslanik v Kodanju odpotuje v Solijo na svoie noro mesta Dosedanji naš zastopnik v SoflB Je bil oden izmed najhujših bolgarofobov. Upamo, da bo njegov naslednik bo!!«. Morda pa znači to Imenovanje nekak proofaret V naSi politiki napram Bolgariji?
+ Javni potttKnl »hod priredi v nedeljo 6. t. m. JSDS v Zagreb« v Hdlos kina <* pol W uri dopoldne. Poročal bo sodrus Etbta Kristan, narodni poslanec o pdožajn deiafvakili sindikatov.
+ Okoli »Lavoratorfa«. Lista so se fco rmmisH popolnoma poJastill ta sa nameravajo odslej Izdajati pod novim imenom U Lavoraiore Socialista. Izhajal naj W kot dnevnik, vendar pa |e Se veliko vprošanje, če 'fohlln komunisti stavce na »vodo stran. Ko) bodo nfipravfl! sociaMs« tega tudi ne vemo, ker nimamo natančnejših posofiB te Trsta.
+. Z* Izstop to cerkve! Vdika akcija se te tacvla s tun namenom v zadnjem času med M. delavstvom, bojega geslo jo: »Z LHtnalem smo m 2e ločHl, ločimo se
Se s Rimom.
+ IBM Jih Jo. »Aribedtcret*. poroča, da
bna madžarsko veleposlaništvo na Dunaju usiužbentti 1609 oseb; — obenem pa Ima v
I
dispozicijo So 6 osebnih avtov. List pripominja, da so med njimi glavno ascotie — provokatorji, ki jih tja pod krinko poslaništva poatjajo razne skupine tn ki služijo v različno propagando. — In avstrijska vlada Bin« moM Uh Izgnati s poslaništvom vred?
+ Kori pa vseeno ne mlrulel »Ber-aer Tarwacht«poroča, da se je nahajal naS stari »prijatelj* Kori t« dni takognlto v Bernu ta da se Je tam pogovarjal z nemškim generalom Hofimannom.
-i- Švicarski socijallstl proti komunistom. Švicarska socijalno demokra&ka stranka Je odtočila, da se izključijo is stianke vsi tisti elementi, ki bodo Se nadalje delali za razdor in hlapčevstvo Moskvi. Glasovanje za ta sklep so Je vrSJo v vseh strankinih odsekih po raznih kanto-nfli. Tudi kanto« ZSrich, kjer Je največ komunistov le »prejel omenjeni predlog.
+ Aretacije komunistov v NemClH. Kakor javljajo Usti Iz Magdeburga, so oblastva zasledila v Stendalu ta Magdeburgu načrte za komunistične puče. Aretirali so mnogo oseb, med njimi tudi znanega komunista Vatra.
-f- še vedno mislijo na »Deutsch-land liber alles«. Nemški vojni minister Gessler je predlagal na eni izmed zadnjih sej nemškega državnega zbora, naj bi glasovali za potrebne kredite v svrho utTditve nekaj obmorskih mest in zgradbe velike križarke, »ki ne bi imela drugega namena, kot paradirati za Nemčijo v tropičnih deželah.« Ta predlog je seveda radi odpora socialisti enih poslancev popolnoma pogorel, ker so ti izjavili, da rabi nemško ljudstvo dragi denar v potrebnejSc s vrhe in ne za parade. Nato so buržuj-ski zastopniki užaljeni zapustili
zbornico.	_
4- \Vrangiovce v Tunizijo. Fran coski minister za zunanje zadeve je hotel poslati vse preostanke Wrang-love vojske, ki se nahajajo na Francoskem. v Algerijo. Ker jih pa tam ne marajo, je naprosil tuniško vlado, naj bi odkazala vsaj bogatim rusikm kapitalistom primerna zemljiška. Vlada Je bila s tem seveda zadovoljna, in tako se naseli precejšen del VVranglovih postopačev v ne-
Opozariamo na današnji diskusijski večer.
Predpust. Predpusta v Ljubljani, odkar so Ljubljančani posta5i politično svobodni, slave kar naj veličastne] e ta naj-razkoSnoie. Plesi, veselico, umetniške noči ta druge podobne predpustne orgije so na dnevnem redu. Ni dneva, da ne bi bila po dva večja javna plesa, oziroma samo za povabljene goste. In na vseh tab plesih so večinoma zmirom eni in isti ljudje. Trgovci, vertžnikl, bankirji, podjetniki, vojni dobičkarji, višji uradnik, njihove žene ln hčerke, ki Kčejo druga v predjpustu. Toda nikar ne mislite, da se na plesih samo pleše, tudi pijače ne manjka, ne drage pijače ta šarrtpantziranje Je na dnevnem reda. Vsega Je dovolj, še tisočakov, katerih vedno manjka raznim podjetnikom, če je treba zvišat! plače svojim nastav-Uencet«. Cc zapravi rodbina treh a3I štirih Slanov, Id se Šteje med ljubljansko »elito«, za eno plesno zabavo trt ali deset tisoč kron, ni nJC čudnega ln prtredl-tdjl plesa so tudi zadovoljni s tem. Društva, posebno dija9ra prirejajo samo zato plese, da dobe s plesi sredstva za nakup knjižnic ta za kritje dragfli potreb. Gospodje namreč aočajo drugače podpreti raznih društev ko na veselicah. Zelja po razkošju. Ce prkl», pa na plesa do male praske ni ničesar hudega, so saj plesalci streznijo ob goricSi klofutah. Tudi v sredo na lovskem ples« ni mkifio brez tega. Mogoče so gospodje lovci zasadil divjega lovca oz. divje lovce ▼ njihovem rajona? Tega ne vemo, ampak stepli so se po le pošteno.-.
— Hvala boga, da Je bt včeraj Ze »ta debel Četrtek«, sadaf Je le še pet dat tega norenja bi razkošja ljubljanske »boljše« družbe. Tu razkošje, zapravljanje, uživanje ta pohotnost, na drugi stran! pa pomanj-kaaje ta beda. Pa pravijo, da pri nas v Jugoslaviji ni polja za komunizem. Pa sc rodovitno polje Je. Iz ekstrema v ekstrem in zadnje zatočišče Je samostan. Naš predpust je že dolg. Traja namreč že nad dve leti.
Tadi za prndpust. Sedaj ko vse pleše bi nori, ni čuda, če kak domišljatvček »literat« tudi mehko zapleše. In res je. Včeraj Je zagledala v beti Ljubljani beli dan »revija« »SvetokreU, list za ekspedicijo na severni pol čovekovog duha. Izdajatelj le VlrgH Poljanski. Na zadnji strani naznanja izdajatelj, da bo v prihodnji št e vtki priobčil nekaj odlomkov Iz avtori. drame »Očal«. Avtor Je Li. Mičlč mL — Pa ba-sta.
Invalidski oddelek poverjeništva za socijalno skrb razglaša, da so zaloge oblek za invalide izčrpane ter se naj tozadevne prošnje za dobo treh mesecev ne predlagajo. Delna pomoč ie mogoča le še s čevlji in perilom. katerih je še nekaj v zalogi. Uk.enjeno je pa vse potrebno, da bodo v doglednem času sredstva na razpolago, da bo mogoče pomagati vsaj najpotrebnejšim. Pri tej priliki se še opozarja, da so sredstva za ts vrste podpore tako omejena, da se prošnjam Invalidov, ki so okoli 30% ali manj dela (poklica) nezmožni, ne more ustreči, ne da bi se občutilo zapostavili hivalidi-hlralci, ld so vsled svoje visoke invalidnosti in popolne delanezmožnosti v največji bedi In le od podpor odvisni. Apelira se v splošnem na vse prosilce, da se na prednavedeno ozirajo ter tozadevne prošnje predlagajo Ie v res nujniu in obzira vrednih slučajih.
Odpuščeni oradcfltl v Bdgradu. Po navodllh tatermlnlstorlJaSne komisije ** znlianle števSa uradnikov v državnih
j uradih je stavil finančni minister na raz-j je obvestilo deželno vlado, da se namera-| uradriBcov. Okoli -100 ueukaznib uradnikov bo odpuščenih.
Nedeljski počitek jav. lekarnarjev v Ljubljani se uvede začenši s 6. februarjem 1921 in sicer tako, da bodejo nedeljske dopoldneve tri lekarne odprte, le devet nedeljskih dopol-dnevov v celem letu bode odprto po dvoje lekarn. Ker se otvori prihodnje dni sedma lekarna v mestu in sicer. na Sv. Petra cesti 78 (lekarna A. Ustar) preuredi se tudi nedeljska popoldauska in nočna služba vseh lekaren tako, da bode sedaj vedno po ena lekarna v sredi mesta vršila službo ob nedeljah popoldne in nočno službo, in zraven te po vrsti ena perifernih lekaren. V vsaki lekarni morajo biti čez dan na dobro vidnem kraju označene lekarne, ki vrše
nočno službo; kadar so lekarne zaprte pa morajo imeti na vratih dobro čitljiv in razsvetljen naslov službujočih lekarn. Zapirajo lekarne ob 19. uri, one, ki Imajo nočno službo pa ob 21. uri.
Glavni sanitetni svet se sestane dne 15, februarja v Beogradu.
Nezgoda v kamnolomu. V trbo < veljskem kamnolomu se je vnel strel ob nabijanju. Pri tej nezgodi sta se ponesrečila precej nevarno delavca Pirc in Zak. Strel je bil tako silen, da je odnesel žrtvi deset metrov daleč. Ob tej priliki moramo tudi omeniti malomarnost trboveljske občine, da nima ne več kot eno nosilo, voza za take slučaje pa sploh ne. Trajalo je nad tri ure, preden so žrtvi odpravili v bolnišnico. Taka velika občina bi že lahko kaj več storila v sanitarnem oziru. Končno so ju prepeljali v Ljubljano.
— Društvo slovenskih leposlovcev. Poverjeništvo za uk in bogočastje potrebuje katastei vseh umetnikov. V interesa
umetnosti ta umetnikov samih ie. da tej zaJitevJ takoj ugodimo. Prosimo torej vse one leposlovce, ki še niso člani našega društva, da nam takoj naznanijo svoj naslov, nakaT iim pošliemo določeni obrazec v izpolnitev in vrnitev.
Praški semeni. Kmetijsko ministrstvo položenje nad 50 upravnih, nepotrebnih va organizirati skupen Izlet kmetovalcev cele države na v e! Ud semenj v Praši, ki se bo vršil od 28. februarja do 8-marcatL Vsi udeleženci izleta imajo vožnjo za polovično ceno na naših In češkoslovaških železnicah. Za potovanje je vsakemu potrebno najmanj 2400 K. Kdor se hoče udeležiti sejma naj prijavi svojo vdeležbo najkasneje do 12. tm. ali drž. vinarski bi sadjarski šoli v Mariboru, ali drž. kmetijski šoli v Št. Jurju ob j.ž., ali drž. kmetijski §oSI v Novem mestu, ali kmetijski družbi sa Slovenijo v Ljubljani Pri naznanitvi udeležbe Ima vsak udeleženec vpiačati 400 K, ki Je neobhodno potreben za kritje stroškov.
Zagrebška »Slobodan glasilo J SDS za Hrvatsko, se je pričela zopet tiskati v Zagrebu. Izhaja tedensko ta znaša letna na« ročutaa 96 K. Naslov: »Sloboda«, Zagreb, Iiiea 55-1.
— Potni listi za Ameriko. Kljub temu, da je naše zunaje ministrstvo pred nekaj časom ravno tem potom opozorilo prebivalstvo na to, naj ne potuje v Ameriko, ne da bi poprej dalo vidirati svoje potne liste prt konzulatih Zedinjenih držav, se še vedno dogaja, da posamezniki ne upoštevajo tega opozorila ter tako
Branislav Nušič:
Rejenček.
Preložil Cvetko Golar,.
(Dalie.)
Boz je sicer dober računar, ali zdi se, da ne zmore vsega sam, in da ima še zmerai stare nepregledane račuue. Zena pa nasprotno zmerai uteime. da pretrleda stare in nove račune. Sklepaite še tako vešče račune, ona bo vedno našla kak »nepotreben izdatek«.
Če pa ?e oot> Pera imel takšne izdatke, bomo videli v drugi glavi tetra romana, ktef se odkrileio še mnoec drusr& .važne stvari.
Druga glava.
Po vasi Prelepnicl šepečejo tolnono, a to šepetanje bi lahko služilo za predgovor temu romanu.
Prelepnlca ni majhna vas. Ze trikrat so dosedaj v Narodni Skupščini oredlagali. da se proglasi za tra;
predlog je zmeraj propadel, a Pre-lepnica le zmeraj bolj napredovala. Trikrat Je dozdaj cela Prelepnica prešla iz ene stranke v drugo, samo da bi dobila okrajno gosposko, pa na vse to se je pozabilo. Zdaj so se prebivalci Prelepnice dogovorili, da sc razdele na tri stranke, mogoče bi to vseeno pomagalo.
Vas Ježi na ravnini, pod senčnim gozdom, a zalivata jo dva potočka. Gez enega vodi kameniti most, ki vodi na trg, ako imenujemo tako ono vrsto hiš, od katerih Je ena šola, druga krčma, tretja brivnica. Na drugem potoku, tam pod vasjo, pa stoji Jockov mlin, ki že zdavnaj ne teče in ne dela, in v katerem prebiva vdova Savka, toliko da ima streho nad seboj.
Prebivalci vasi Prelepnice so sami krasni ljudje, in če Ima kdo kakšno napako, saj je nazadnje človek, ne pa angel Zupan Miča na prhner Ima zares dobro dušo in srce; on je takorekoč oče svojim kmetom, ne pa župan. Pa ima vendar hudo na pnko: iz državne blagajne ti rad kaj Izmakne, rajši ko. nevemkai In to
ne zato, kot da bi ne imel od česa živeti, temveč tako iz nekega nace-ia. Pravi: »Posti, Boga mi, nam država požre I« Pa ne, da bi on to tajili Bog varuj 1 Nasprotno 1 Kadar ga gospod predstojnik pokliče na odgovor, in vidi, da ga hočejo na vsak način spraviti v ječo, pa potegne mošnje in plača. Izobražen in pošten človek je, in pravi: »Zakaj Dl hodil na sodišče; rajši plačam pošteno, kakor pa bi se vlačil okrog biričev!«	.	.
Popa Pera glavna napaka pa je njegova grda žena. Pop je zdrav, močan in je podoben prej, naj me Bog ne kaznuje, dragonskemu naredniku kakor pa popu, a njegova žena je suha, mršava. Pop sam pravi o njej, da je vešča, časih pa zvije prste in pest in pokaže koščene sklepe in pravi: »Evo, Boga mi, takšna ledja ima!« Da pa ne bi kdo mislil; kakor da popu kot cerkveni oblasti ne pristoji govoriti o ledjih svoje žene, je treba takoj povedati, da pop ne govori tako v cerkvi. Bog varuj! On spoštuje cerkev in v l cerkvi je. prayl svetnik,
t Kar pa se tiče učitelja, on niti ne spada v vas, ker ne prihaja nikdar med ljudi On pravi o sebi, da je učen, pa zato ue bodi iz šole.
Tudi za pisarja Rajo Jeremica bi se moglo reči, da je vrlo učen, ker nikdar ne pride iz kavarne, ali on nima tad, da bi se mu to reklo. Pra-vi: »Ce sem učen, se bo izkazalo* a ne trpim, da se mi to reče.« Ta pisar je bil kaprol pri vojakih, pa je za enega »nečem« godel leto dni v ječi. ker v vojaškem zakonu ni besede »nečem«. Tako pove sam, jaz pa pravim, da bi še Bogu rekel »nečem*, če bi kaj ne bilo prav. — A ta »nečem« je obstojal v tem, da je iz nekega zapovednikovega pisma vzel bankovce. —
Kasneje je odprl tako nekaj kakor majhno štacunico, pa ker je šlo preveč rakije — v njegovo ctlo je šlo vse k vragu. Upegf dr-e je zaprl Štacuno InJe obokal \ be, k hill tiietnu kaj dolžni, a tison se ni siomnT ki »m je bil sam dolžan. Nato Je Šel »po espap«, kakor je sam rekel, in od takrat ga ni bilo pet, šest let od nikoder. On pravi, da je
bil ves ta čas nekje aa Nemškem in da se je marsikaj nauiil. Zupin še sedaj pravi, ako se kdo »zmed vaščanov prhožl, češ da Pisar mnogo
pije:	,.
»Pa naj pije, kolikor hoče, bil je po svetu, pa je videl, da tudi tam ljudje pijejo, in to kakšni ljudje!«
Nekoč pa jc sam župan zapazil, da je pijan, ali pisa- mu pravi. »Ako sem pijan, se bo že izkazalo, a ne trpim, da se mi to reče.«
SFo, ki pravijo, da je pisar bolj učen kakor pa	Ker	je	videl
mnogo «;veta in ve mtw.o povedati. On fe videl celo ljudi, kJ jedo žabe.
»Ali Je rcs»	Si
vpraša Rado Krnja, »da Talijani jedo
kače.«	./
»Res Je,* odgovori pisar, »-videl
sem jih na svoje oči. Ponujali »o jih tudi meni: izvolite, šinj>r Panto ~-šinjor pomeni pri njih gospod -- izvolite — jaz pa sem rekel: Hvala lepa, nimam »apetita*. Tako sem jim rekel, a sam pri sebi sein nvslu: Pojdi, zgaga, če bi jedel kače, ostrI bi bil na Srbskem, pa bi bil bogat človek.«	(Dalje	prih.)
zadenejo na velike težave na svojem potovanju. Konzulati Zedinjenih držav imajo pravico vidirati potne liste samo pripadnikom tiste države, V kateri uradujejo. Prebivalstvo se ponovno opozarja, naj ne potuje v Ameriko, ne da bi poprej dalo vidirati svoje potne liste ameriškim konzulatom v Jugoslaviji. Iz konzularnega oddelka zunanjega ministrstva, dne 2. februarja, št. 500.
Na občnem zboru Konzumnega društva za Slovenjo sta bila zamenjana dva dežnika In ena palica. Zadružnike, ki so zamenjali, prosimo, da naznanijo to pisarni K. dr. za Sl. poštni predal 13 ali pa pošljejo stvari pisarni v Sp. Šiški, Kolodvorska ulica 56^ da dobe svode nazaj,
— Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno, da je gospod minister za finance z brzojavko z dne 2. 2. 1P21 začasno ustavil popis blaga, ki ga je za plačilo davka na poslovni promet izvršiti v smislu razglasa delegacije z dne 28. 1. 1921 st. A I 6/3 ex 1921* objavljenega v Uradnem listu št. 11 z dne 31. 1. 1921. Način popisa in rok za vložitev teh popisov se bo naknadno objavil
Tedenski Izkaz. V tednu od 23. do 29. januarja se je rodilo 22 rojencev to 1 tnri-vorojenec in umrlo 22 oseb in sicer vslcd ži vilenske slabosti 2, za jetiko 6, za plui-nlco 1, za drugimi nalezljivimi boleznimi 1, za možgansko kapjo 1, za dragimi naravnimi smrtnimi vzroki 7.
Umrli so v Amerik! po Novem leta tl-!e slovenski rojaki: V Clevelandu: Fram Hočevar, Alojzija Jamnik, doma iz Žabje vasi pri Novem mestu, Frančiška Tavželj, doma Iz Vidma na Dolenjskem, Jakob Cimperman, doma te vasi Nered pri Velikih Laščah. V Wairensvfile je umri Anton Tekavčič, doma Iz vasi Orad, fara Rob. V \Vlthe VaHey ie umrl Josip Šimnovec, do. ma iz Vodic nad Ljubljano. V Los Angeles je umrl Janez Krakar. V Chicagi je pon« sreči! in umri Janez Klinar, doma Iz Krape pri Radovljici.
Kulturni vestnik.
J,B.
Suženjske nature.
»Morala Gospe Diriske* je prišla na oder v Mariboru in v Celju. Je precej ostra satira tako®v. boljših krogov. Ni moj namen govoriti o delu samem, nekaj drugega ml je potisnilo pero v roko. Tam namreč mrgoli »milostljivih gospodov«, la »milostljivih gospe.« Človeku se kar želodec obrača, ko to sliši. Res je testa družba poljska, a snov je tako splošna, da je najti tako družbo ža-libog tudi izven Poljske in menda tudi pri — nas.
In če Je dramatik kot Poljak dal svojim mislim poljski mfllje, bi pričakoval od prevajalca, da presadi dramo na domača tla, ali če že to ne, pa vsaj omili stvari, ki se nam upirajo. Gledališče naj bo kraj kulture, kjer naj vsak obiskovalec v«le ali nevede pridobi na morali, estetiki i. dr. In kaj je prklobBa neka gospa, ki je bHa navzoča pri »Marali g. Galske«?
Slišal sera, da je nekaj dni pozneje začela zahtevati od svoje kuharice, da jo ta lmlvlje »milostljiva gospa«, češ gospa Je vsaka, saj tudi gospodje pravijo »milostljiva!;. Alja, gospodje, saj res, ti tudi!
Slovenci smo srečni le kot sužnji. Naslada nam je menda padati na kolona pred drugim, naslada nam je vkleti drugega na kolenih prod seboj,(oboje je značilno za suženjske nature). Ne poz<namo še tistega ponosa, ki ga občuti svoboden človek sani v sebi, ki mu brani nesmiselno kriviti hrbtenico ter se mu gabi, če jo kdo drugi krivi pred njim. Tisočletno suženjstvo nam ’e obilo tisti ponos. Najdemo ga pač pri drugih narodih, pri Švicarjih, Francozih, Angležih. celo pr! Srbih, a v najvočji mor! pri ■A*ae>rtkancih.
■	V nas sc 5e zsanHo nekaj, ko smo
1. 1918 raztrgali ok&ve. Demokratična misel
je zamahnila prav čvrsto, a njena sBa J čudno hitro osnagala. Spomini na polne lonce mesa so motili tudi Izraelce v puščavi. Se dolgo časa.
Nas takšen spomin sicer ne more m> titi, podoben pa; v suženjstvu smo se opajali s kulturo svojih gospodarjev, kopirali njihove misli in vsrkavali tako na eni strani duha, ki hoče gospodariti suaijem, na dru-gl strani duha, ki hoče služiti kot suženj, bi kor nam je ta tuja kultura prinesla neoporečno tudi nekakšno blagostanje — pri tem seveda ne trdim, da ga je prinesla, ker le suženjska — padamo še danes na kolona »»ed to tujo kulturo ter Jo menda smatramo edtao zveličavno.
* smo sicer 2e glasove, da se bo r « naf,on,'tI sed»i. ko smo svobodni, na kulturo drugih narodov, ki so vzrastii veliki v svobodj, pa ozir na sosedščino, na pretklost — v resnici pa samo 2aradl suženjske nature — je te glasove do še vedno zadušil. In tako padamo naaaj v hip. nozo suženjstva. Zmožni smo še navdušiti Be za svobodo, da bi pa tudi vztrajali v tem navdušenju in smotreno delali za osvoboje-nje duha, Je pa že preveč*., samo da so lonci polni , suZnji!
AM naj obupamo nad osvobojonjem svojega duha? Predolgo je trajala sužnost, da bi se mogla izruvati 3z src naenkrat Svobode duha bo narod deležen šele počasi; vzgojiti ga bo treba. Tu je dolžnost vseh tistih, ki ga vzgajajo, ki ga vodijo, da ga vzgajajo in vodijo k samozavesti, da mu iztrgajo one človeka nevredne mišice Iz gumija. Pri tem stremljenju Je izrabiti vsa sredstva, vse priložnosti, ld se nudijo. Kakor pa je treba za mogočno stavbo ne samo kamenja In opeke, temveč tudi vse polno malenkosti, ki so tudi važne, če hočesmo, da ima stavba kakšen slog, kakšnega duha, ravno tako ne smemo zanemarjati navideznih malenkosti, ker so v resnici več kakor samo navidezne. Takšna samo navidezna malenkost je n. pr. * milostljiva gospa« ali kratko »milostljiva«. Pisali smo že o tem, da Je to samo glupa prestava nemške »gniU dige Frau«. Slovenska »gospa« je že popolnoma tisto, kar Je Nemcu »gtiSdlge Frau«. Premislite samo, da ogovarja Nemec vsako omoženo ženo 8 »Frau«, medtom ko Slovenec — narod seveda — prav skrbno izbira. komu reče »gospa«, komu »mati« ali koga ktI5e po Imenu. Tako Je siovenskl naslov »gospa* enak italijanskemu »signo-ra« ali francoskemu »Madame«. Tam zadostuje takšen naslov tudi Izv. najboljšim krogom, našim »najboljšim« pa Je prema5-nen, ker jim pač šumi v ušesih še tista osladna »gnadige Frau«. In čeprav se mnogi zavedajo tuje spake, jo vendar rabijo. Zakaj? Ker se pri ubstaiečfli razvadah bojijo veljati za neotesance, Id ne vedo kaj »se spodobi«, ali ker hočejo na tak bedast! način laskati tuji puhli ncčImernostL Torej same suženjske poteze!
Mislim, da bi naše gospe sarnc še najhitreje Iztrebile ta puhli bizantinizem, če bi dosledno odklanjale naslove, ki niso na51 ter se zadovoljevale z Jedrovitim, lepim domačim naslovom »gospa«. Prepričane naj bodo, da bi bfl s tem izdelan prav vazen del ponosne stavbe: svobodnega naroda.
*
Ropertolr ljubljanskega gledališča. Drama: Petek »Sen kresne noči« v opernem gledališču ob dramskft cenah. Ab. E. Sobota, n6d<rfja in ponedeljek uprto. — Gledališki list prinaSa dve sceni iz komodi-Je »Crešnjev vrt« in sliko V. J. Kačalova v »Bratje Karamazovi«.
Umetniško moskovsko gledališče. Člani •umetniškega gledališč« pridejo Jutri v Ljubljano. To pot bomo imeli prilika, videti vso slavno gledališko družbo na našem odru. Vzpored predstav Je tale: V soboto 5 Cehov: Crešnjev vrt; v nedeljo, 6. Dostojevski: Bratje Karamazovl I. del; v ponedeljek, 7. Dostojevski: Bratje Karamazo-v! II. del; v sredo, 9. Knut Hamsuin: Pred vratmi slave; v četrtek, 10. Berger: Potop; v petek, 11. Cehov: Tri sestre. Zanimivo je, da bomo ravno v Ljubljani videli premijero drame »Potop«, katero htidože stvenlki že ves čas svojega bivanja v Z.< grebu študlraAo. Generalno skušnjo bodo Imeli pri nas v torek, 8. t m. zvečer. Vse predstave se bodo vršile v opernem gledi-lišču, dramsko bo ostalo zaprto. Vstopnice se dobe v opernem gledališču pri dnevni In večerni blagajn! ta se naroče laliko te-lefonlčno: operno gledališče.
Podobe b sanj. Nova založba Je pred novim letom Izdala drugi natis Cankarjeve zadnje ta najveličastnejše knjige »Podobe iz sanj«. Knjiga Ima lično opremo in velja broširana 30 K, vezana (seveda zo-pei: v belo) 40 K.
VlrgllJ Poljanski: »Svetolcrat«, list za ekspedicijo na severni pol čovekog duh*. Pri V. P., hote! Tivoli, soba 37., Ljubljana; 12 strani, 2 dinarja. — Pisatelj sam ga ne priporoča kmetom (na duhu). Mi ga tudi drugim stanovom ns.
Gospodarstvo.
DAVEK NA VOJNE DOBIČKE.
Na povabilo trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani so se zbrali 25. jan. zastopniki gospodarskih in stanovskih korporacij in organizacij, da se posvetujejo o korakih, katere bi bilo storiti spričo prevelike izmere davka na vojne dobičke, ki nadeva gospodarske kroge. Po poročilu zborničnega referenta se je odobrila predložena spomenica ter so se formulirali predlogi.
Sklenilo se je, poslati spomenico finančnemu ministru, trgovskemu ministru, delegatu finančnega ministrstva v Ljubljani. Sklenilo se je nadalje zainteresirati parlamentarce-posameznih skupin ter naprositi člane Gospodarskega sveta, da spravijo vprašanje na razgovor v predsto-ječem zasedanju. Gospodarske korporacije priznavajo upravičenost davka na vojne dobičke, stoje pa na stališču, da davek ne more in ne sme segati tako daleč, da bi povzročil gospodarsko nesrečo.
Spomenica postavlja sledeče postulate: 1. Davčna skala zakona z dne 16. februarja 1918, državni zakonik št 66, je skrajni mejnik ob-dačbe vojniii dobičkov, katero bi moglo naše gospodarsko življenje prenesti. Vsako višje davčno breme bi seglo predaleč. Sedaj veljavne
določbe je nadomestiti z davčno skalo citiranega zakona. 2. Ravnovesje našega gospodarstva je ogroženo, ako se vnovič obdačijo prva vojna leta, ki so gospodarsko že zaključena. njih donos konzumiran, odnosno investiran. Naknadna obdačitev gospodarsko že zaključenih let je nedopustna in nesprejemljiva tudi zategadelj, ker obsega čas, ko še ni obstojala naša država. 3. Pri ugotovitvi davčne podlage je pripoznati odbit-nost dohodnine in vojnega davka. 4. Dohodki, ki so se svojčas pri prirejanju osebne dohodnine ugotovili in contumaciam davkoplačevalca, ne morejo služiti za podlago odmere odmeve davka na vojne dobičke. V takih primerih je neobhodno potrebno, da se uvede novo postopanje. 5. Aktivirati je takoj in brez odlaganja v Sloveniji davčne komisije, ki bodo sodelovale pri prirejanju osebnih davkov'.
Pretečeno soboto je deputacija gospodarskih korporacij Izročila gospodu finanCnemu delegatu spomenico osebno ter imela priliko, izra-giti svoje prošnje in želje gospodu delegatu še v nekaterih drugih davčnih vprašanjih.
— Odkup Južne železnice. Ministrski svet je dne 1. tm. razpravljal o odkupu južne železnice, kar Je teče po našem teritoriju. Prihodnje dni bo odpotovala na Dunaj posebna komisija strokovnjakov, da se tamkaj pogaja o odkupu.
Valutna relorma. Kakor poiočajo bel-grajski listi, izdelujejo v finančnem ministrstvu valutno reformo za okupirane kraje Dalmacije. Ta reforma zadeva one ttso>5-kronske novčanlce, na katerih so ugotovljene ponarejene marke.
— Zadružništvo v Jugoslavtjl Ob koncu minulga leta Je bilo v JugoslavtJI 3478 delavnih zadrug s 350.000 člani. Največ zadrug je na Hrvaškem (1240), a najmanj17 v Bosni in Hercegovini (IM). Srbija kna 947 zadrug.
=» Izvoz ovsa. Ministrski svet ie sklenil, da se dovoli za 8000 vagonov ovsa svoboden izvoz.
— Proizvodnja likerjev v Jugoslaviji. Izmed vsoli Jugoslovanskih pokrajin producira Dalmacija največjo množino tlnfli *l-kerjev, posebno takozvanega maraskiuo, zelo fin in v Inozemstvu zelo zahtevan 11-ker, katerega Izdelujejo iz posebne vrste višenj. V Dalmaciji Izdeluje 15 tovarn liker marasklno, toda nadvečje so v Zadru. Pred vojno so te tovarne producirale letao okoil 3000 hektolitrov maraskina.
— Reško pristanišče. Provizoma re-ška vlada najodločneje dementira vest, ki
ie pojavila v evropskem časopisju, da
erava neka angleško-amerikanska finančna skupina vložiti velik kapital za razširjenje reškega pristanišča. Reška vlada Izjavlja, da ne bo nikdar pustila, da bi se mesto Izročilo v Izkoriščanje inozemskemu kapitalu. — Radovedni smo, kako d«&go bo reška vlada ostala na svojem današnjem sta515ču!
_ Finančni zavod za Avstrijo. »Pet>t Parlsienc poroča Iz Londona, da bodo imenovali Mac Kenno- finančnega ministra v AsauitHovem kabinetu, za vodjo finančnega zavoda, ki bo Avstriji pomogeJ iz sedanjega njenega položaja.
<= Dolg vseh narodov znaša, kakor so to izračunali ameriški ekonomi, nič manj kot 300 milijard dolarjev. V prvem letu po sklenjenem premirju se je ta dolg pomnožil za 45 milijard dolarjev, v drugem letu pa za 42 milijard dolarjev. V teh podatkih se najbolje zrcali anarhija kapitalističnega gospodarstva, t. j. kapitalističnega izkoriščanja delavskih slojev, ki gre celo tako daleč, da vsak sleherni človek že v naprej dolguje gotovo znatno svoto na račun kapitalizma.
Orsavtizffcliskf vestnik.
Iz stranic«.
Diskusijski večer1., Ici so b« lani ob tem času prekinjeni, es zopet obnove. Vršili se bodo rodno ob petka v mali dvorani »Mestnega doma«. Zaičetek ob 20. orl Debata bo najpozneje cb 22. vedno zaključena. Prvi diskusijski večer se bo vršil v petek dne 4. tm.
- Vsem zavednim sodrogotn, ki imajo nesrečo, da so vpisani v zaspanih organizacijah, svetujemo, da Iz teh organizacij Izstopijo in se vpišejo pri centralnem tajništvo JSDS (Ljubljana, poštni predal 168), Potrebno Je to, d« ne Izgube Sanskih pravic. — Za zaspane organizacije smatrajte vse tiste, ki ne sklicujejo mesečnih danskih zborovanj In torej ne polagajo članstvu računa o vsakokratnem aaoredovanju in — nazadovanju. Zvedeli smo o neki organi, zacijj, da pobira njen blagajnik prispevke redno, dasl na centralo ni poslal obračuna že pol leta. Ne vemo Se, ali je to lenoba, ali nepoštenost, opozarjamo pa na to, da piorajo člani sami čutiti, če pri odboru kaj o! y red«,
Iz strok, ergammelie.
Odborova seja stavbinskih delavcev se bo vršila danes, dne 4. februarja ob 6. url zvečer v društvenem lokalu, Šelenbur-gova ulica 6./II. Vsi odborniki naj se je zanesljivo udeleže.
Popisi.
GuštanJ. (Januarsko poročilo delovanja Svobode v Guštanju). Gu-štanjska Svoboda, ustanovljena meseca maja 1920 je takoj razvila z živahnim delom. Podružnica je pro-cvitala, ali dogodki ob plebiscitu so vsled raznih vplivov začasno onemogočili delovanje podružnice. Z no-v?m letom 1921 pase je izpopolnil odbor in delo se je začelo znova. — Ustanovili smo knjižnico, ki šteje 80 knjig. Tudi čitalnico imamo, ki pa je začasno nastanjena v gostilni pri »štrudelnu«, kjer so začasno vsi društveni prostori. Knjige čitajo člani pridno, o časopisih tega ne moremo trditi, čemar je vzrok to, da je čitalnica v gostilni. Gostilna pač ni pripraven kraj za »Svobodo«. Drugega prostora pa zaenkrat ni mogoče dobiti Meseca januarja je priredila Svoboda 3 predavanja ir. sicer: Dne 8. januarja je predaval sodrug Bernot iz Ljubljne o temi: > Kulturne naloge delavstva«. Dne 20. januarja je predaval g. dr. Erat iz Guštanja o »Zdravstvu? in dne 28. m. m. gosp. inž. Lorberan iz Ravn o »Kovinski industriji v Jugoslaviji«. Predavanja so bila zelo dobro obiskana. Do spomladi se bodo redno vsak četrtek zvečer vršila predavanja o najrazličnejših strokah, ki zanimajo delavstvo. Ko dobimo primernejše prostore, bomo prirejali tudi diskusijske večere. To je kratek pregled prvega letošnjega meseca delovanja gu-štanjske »Svobode«, ki ga podajamo čitateUeni »Napreja«, da bodo bralci v ostali Sloveniji videli, da se tudi pri nas dela, kljub temu, da delo ob narodni meji ni lahko, ker sl takoj pred narodnostnim vprašanjem, če ravno razlagaš socijallzem najponiž-nejše vrste. Nacijonalizem pa menda daleč naokoli nikjer ni med delavstvom tako razvit, kot pri nas v Guštanju na Korošekm. Zalibogl Rihno. (prijazen gospod župnik.) Da so gospodje žitnik! zdo prijazni ln vljudni ljudje, posebno kadar pričakujejo kakih nagrad, Je Splošuo znano, toda da so pa tudi zeJo »prijazni« la »vljudni« naprarn so cllatistom, to je pa dokazal gospod župaBc v Rlbnem, ko Je poroča 31. m. m. g. F. F. posestnica v Bodeščah z gdč. J. K. hčerko posestnika J. K. v Bodeščah. Ko sta zaročenca ln ostali stopili pred oltar, Je nam reč gospod župnik z zelo razburjenim obrazom cavpfl: Sem! In kamf s prstom pred svoje no"e. Ker ni nihče razumel, kaj hale, «o vsi ostali a »vojih prejšnja mertfii. Nato Jo župnik ponoivno zavpil: »Som!! Tn-ko bodite, ko bi Mode vozili, pijanci neumni, raztrgani. Ali Je to red?!« in nato je tovrSl svoje cerkvene ceremonije... Gospoda župnika, ki v cerkvi znifrom natolcuje o socialistih razne laži ln Jth nepošteno Mati, se Je gotovo nčll olike hi družabnega občevadja tsm rekle v Albaniji. Prepričati smo, da je najbolj hribovski pastor bol| prijazen ko on. Svetujemo trni, da si kupi v Jugoslovanski knjigarui knjižico o lepem vedenju, katero Je knjigama na-LaSč za take ljuds Izdala, da bo pri njih tudi malo zaslužila, ko drugih, literarnih ta znanstvenih knjig itak ne berajo. Vsak se mora vzgajaitt, drugače ga pa drugi Kočevje napreduje; nastala je namreč tu kar čez noč I. amerikanska pekarna* ali taksv. »amerikanska Wei*s- ond Schwars-backerel«, Ta pekaavut P« tziioda pranr malo ^herflra®*k*; fcaH! nl®n lastnik se ne OrSi naredbe o osemurnem delavniku, pa tudi ne nedeljskega počitka, niti naredbe o prepovedi nočnega dela y uekarrah {U. Kst 99. od 27. 8. 1920). Lastoft tega velepodjetja Je g. RankeJ ta Je menda prt njem zaposlen samo en pomočnic, bi prt tem podjetniku, k! kramar! tudi s klobasami, z jabolki tn z drugo Saro ob pfla«5ik»e*n dnevu pred rudarsko čakalnico, so nenadoma in brez odpovedi naročile rudarske kuhinje kruh tn s tm opustile krofa prt konsumnl pekarni Vse to gotovo vsled »diktature proletarijata«, aU z drugo besedo: vsled spletk, gotovih razdirajočih elementov, kar |e rftsvktbo tx tega, ker so se z gotovta namenom' oglasBl prt oforatovodfi. Toda jasni se, gospodje, jasnili
Po svetu.
— Nezgoda v rudniku. Iz dessaue v Nemčiji poročajo (LDU) Woif, da so, ko Je hotelo moifcvo Bbertovega kalijevega rova stopiti dne 2. tm. v rov, plini onu-mill 60 mož. ŠtirJ so mrtvi, devet jih Je ostalo še v rovu.
— AmeriSk* misija z« preskrbo otrok v ČeSkoslovaSci Je obv6StHa čs!. ministrskega predsednika, da se začne posebno prijateljsko zanimati za razmere v čsJ. republiki ter da razih* orebraaJevs»do i» novft MO.OOO otrok.
— Kardinal Ferrari umrl. Iz Milana poročajo, da je kardinal Ferrari, ki je znan zlasti laza zadnjih dveh papeških volitev, utrni, Bil je kandidat za papeško stolico.
— Fotografija habsburškega Junaka, »Arbeiter Zeitung« prinaša članek o biv« šem nadvojvodi Maksu, bratu bivšega cesarja Korla in poleg tega komandanta na tirolski fronti O tem možakarju so tudi naši listi (in, bogme, ne »protidržavrJ« m socialistični!) v letih vojne poročali čuda njegovih junaštev, kako je n. pr. sredi najhujše toče svinčenih krogci neustrašeno tfodfl Izmučeno vojaško paro do sijajnih zmag. Takrat pa se je nahajal neustrašeni princ Makse! v lepem tirolskem mesni Boicanu. Očivdec pripoveduje v omenjenem članku v »A. Z.«, da Je njih gnada ponavadi vstajala tako krog H. ali opoldn. Zajtr. kovala Je v postelji in seveda ne slabo, Nato sl Je dala prinesti — harmoniko, das njih prosvltle cesarske matere in za cesarskega princa kaj primerno goJaio. Nato veliki koncert v postelji ta, kakor smo rekli, do 11. ali opoldne. General Danki, ki je užival to posebno milost, da je imet koncerte poseča« kot poslušalec, se je ne, koč Izrazil (seveda ne n#& Cnadi v obraz): »Ce bi ne bil cesarski' princ, bi tepca ven brcnil!« Drugi oficArjJ. ki niso bili de-iežni imenovane milosti, pa so navadno ž« prvi dan po svojem prihodu zapuščali ho-tele, v katerih je stanoval nadvojvoda —< virtuoz na meh-harmoniko. Po koncertu velika toaleta in nato »dlner« v družbi s najbogatejšimi avstrijskimi židi-oficirit (Rothschild, Dreher itd.). Samega česna in čebule visoka gospoda bržkone ni zauži-vala. Nekdo je nekoč rekei, da sedi ib tem omizhi kapital dveh milijard. Nadrobno edega sporeda ne bomo opisovali, zadostuj to, da Je potekel čas s pripravlja« njem- novih toalet, a Igranjem — gramofon* celo popoldne, finimi večernicami in finimi damami. Vse to se Je ros sodilo sredi najhujše toče svinčenk in ko Je bil glad naj< večti. En primer: Vojak, kf je umiral gladu, J« bil naprosi prinčevega kuharja, naj ol mu dal eno Izmed tolikih svinjskih reberc, ki so se kuhala za visoko gospodo. Kuhan ma Je dejal, da bodo ta reberca gospoda najbrže sama pojedla ta — pet minut po< zneje so bita na izrečno povelje njih hab*, butike visokosti vržena v bedenj za po« mlje, od koder so lih zribarfii {zglajeni wx Jaki.... To je fotograflfababsfaurškega ju« naka, toliko poveličevanega in opisovane« ga tndi od naših buržoaznih narodnih U« stov v proslulih letih 1914 do 1918.
— Italijanski parnik »Neptun«, ki je zapustil 22. pr. m. Port Arthur v smeri proti Brindisiju, je na vjso-. kem morju zgorel. Veliko število oseb je mrtvih, ostale je pobral neki angleSki parnik. Vse so strašno ope-i Cene.
— Na Angleškem hočejo Izzvati nov* rudarsko stavko? Rudarska kriza na An« gfe&cem se zopet poostrnje. Vsak teden Im« premogovna obrt baje 2 mlljona lun* tov Izgubo, to pa radi tutfi, ker »o so ml« žafle Izvozne ccne. IndasifijalcI pravijo, da bi bilo potrebno suilati tudi delavske mezde in sicer za 25 šilingov na teden. — Saj za tistimi šilingi tiči zajec! Ampak angleški sodrugil ga bodo že znali pregnati I
— Mednarodni kongres esparantistuv se vrši letos v Pragi. Priglašenih je že mnogo delegatov. Tud! t Japonske ta Kin« pridejo. Iz Sangaja dospe zastopnik soc!« JatlsHČne zveze esperantista v Kini.
 ■«*  -
Druitvene vesti.
iirttttMflr tittblifctiiskejrt okrožnega kluba juogoslovaaskib dobro* vol|c«v a* vrti do« 4. tega * ol> 20 url t društvenih prosto**. Poemi rod: Voli« tev okrajnega odbora. Razni prcdiogl. -*« Odbor.	It
— Veliki pustni korzo. Začetek »Slavčevo« maškarade je ob 8. zvečer« Poleg godb« Drav. div. oMasH svlra k posebna kmečka godba- Predprodaja vstopnic v trgovini g. Černeta v Wolfovl ulici.	k
ples. V*Sed nastaBh težko5 M preloll reduta, U U se metala vrš« V nedeljo 6. feb. na ponedeljek 1. feb. 1921 Vstop le z vabilom. Dovoljene so maski s krinkami, oziroma kostumi brez krink aS plesna obleka. Plesni odbor druStva *h»5a« teliev Jurtdlgne fakultete.
Ustnica uredništva.
R. H. Slov. gr. Taka naredita j« po naSom mnenja nemogoča. Tiče s« najbrže le tistih, ki ne bodo držav* ljani, če se res izdeluje. Govorice same na sebi so torej neutemeljene.
Žepni koledar
za lato 1921
je izšel in se razpošilja naročnikom. Organizacije in posamezniki, ki gS še niso naročili, naj ga čimorej na-« roče pod naslovom ..Tajništvo JSDS, Ljubljana, poštni predal 168“ ali pa’ uri upravi Napreja" v Ljubljani. — Trdo vezan izvod velja 14 K; kd< : naroči več kakor 10 izvodov, dobi pri vsakem izvodu 2 K popusta*
Josip Peteline,
S p |§ ££ H H ŽŠS ftK1^ TNWTEO&!g&7&iftXtSS3B&&M BBUBf^S&Q8%^B3EBS9^SBffii 8rJ* SŽŽ? S £;$& S 8 & B aB^am^JS^MgaBBg
S%ip©r©ca
se tvrdka
y&&eina gaf ancija
;- p« stara tudi pokvarjena d v o-j 0 4B kolesa, Šivalni, pi-j d i in razni stroji. F. H^SJeC,1
L ) u b 11 a n a, Stari trg št 28.
Ma sčffEseSo!
Cankarjevo nabrežje II. 1
Ljubljane, PreScrnova ulica 54, ax nasproti glavna poSta h
Telefon internrbnn 648.
Velika zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, -- namiznih in dezertnib vin --
Kongresni trgj 4 =
Telefon St. 508. Štev. postnega ček. urada SHS 12.051
izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje.
Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun s
Konkurenčne cene I
Ante Korenjak In drug
pri fv. Barbari v Halogah.
sprejme
(Kolinska tovarna* v Llubljani.
i 1 v	j	Maiinsko olje
llfilllllirnnrn I ^‘S®* ®» najboljše kvaHtete IlUf BtllSSUigi Mlil F i Prodaj3 na debelo v leseni!) soli uL IlUllSlIllUlilU § dHi in pošilja vzorcc na zahtevo
se dobi po najnižjih cenah pri tvrdki
Ljubljana,
Mestni trg štev. 25 |I<
Najveija zaloga
se priporoča za na
kup najboljših mstru-
-—i—i' --ij------------ —
mentov izvrstnih to
Lastni auto za prevažanje.
varn po paisolidnejčlh
Tvrdka J< DOiENC,
Ljubljana, KilScrJava ulka II. 5
Konkurenčne cene!
RUDOLF PEVEC
vsakovrstno - ■  --blago,
trgovec v Mozirju
naznanjam, da sem otvoril svojo podružnico v BeSUI v Sreiaa v bližini Beograd« In Novega sada ter bom mogel najknlanlnoie ter po nnj-nilji dnevni ceni postreči vso Slovenijo b pSenico, koruzo. Ječmenom, ovseni, vsakovrstno moko, slanino, mastjo svinjami, s' karlovSkim in banatskim vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost -na tvrdko Rudolf Pevec v Beiki v Sremu. — Brzojavi: Pevee Beška - Srem.
Naknpoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirali a vsako drugo tvrdko. Obenem se bodo tamkaj prodajale deske, les In drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajalo eventualne informacije.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Rudolf Pevec.
Kemično Cisti obleke.
ovratnike, zapestnice in srajce.
Svetlollka
Ljubljana, Poljanski nasip 4, Podružnica: Šeienbnrgova ul. 3.
Podružnice:
Novomesto
Glavni trg
Kočevje
št. 39.
Maribor
Gosposka ni. 38
prevzema denarne vloge in iz-vršuje vsakovrstne bančne posle . . pod najugodnejšimi pogoji. - -
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
i ■ ■ .	—	Tegetthoffova	ulica	11	 -	~	<■—
Podružnici: MURSKA SOBOTA in VELIKOVEC
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
1*« Z* Z O* Za
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim elanom
nakup najrazličnejšega blaga!
urednik: .lak. Vehovec.
Tisk »U^elJske^tiskarne« v LHMiaui.
lzdaiateli: lv«n Mlinar.