C. C. Posiale. — Esce ocr: vercoledi — 12 ottobre 1927 Posamezna Mevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in pefek. Stane za celo leto 15 L » x> pot Ida 8» * » čeirt leta 4 » Za inozemslvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. mmm/ä š/ 7o V Gorici, v sredo 12. oktobra 1927. utox. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Oglnsi se računajo po dogo> voru in se plačajo v naprej. - List izdaja konsorcij »Gor. Stra* že«. — Tisk Katoliška tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta 5/. 28. Uprava in uredništvo: ulica Mameli štev. 5. (prej Scuule). Teles, int. štev. 308. sJ)r. Jirek na,8oriskem. Dr. Krek je rad prihajal na Got riško in je velikokrat govoril med našim ljudstvom, bodisi na javnih shodih bodisi na poučnih tečajih. Naj v počastitev njegovega spomU na sedaj ob desetletnici njegove smrti navedemo par njegovih misli, ki jih je razvijal na ljudskem shodu dne 3. aprila 1910 pri Sv. Luciji. Shod se je vršil po celodnevnem poučnem tečaju. Dr. Krek je rekel med drugim: »Rad sem prišel, silno vesel sem, da sem mogel videti vašo pomlad, a še veselejši, da sem mogel poz zdraviti vašo drugo pomlad, čvrste mladeniče, videti, da ne cveto le vaše livade, marveč tudi mladeniči, od katerih z zagofovosijo pričaku* jem dob re I el ine. Krščanska misel zmaguje in za njo gre vse slovensko ljudstvo. Ogromna večina ljudstva priznava brezpogojno krščanska načela. To je vesel a reč za nas Slovence. Samo na tej podlagi je mogoče enolno učiti in voditi ljudstvo. In tudi na Goriskem gre ljudstvo za nami. Kmet središče ljudstva. Pri nas je ogromna večina Ijud* stvn kmečka. Vsa politika se mora naslanjati na kmeta. Prej, kdor je poliiiko delal, je moral govoriti o uradništvu, šlo je za kanclijo, ka* kor bi ne bilo ljudi, ki imajo svo* je srce in svoje pravice. Ta čas je danes preset. Pri nas velja načelo: »Središče našega ljudstva je naš kmet in če sme kdo gospodovati — sme gospodovati naš kmet.« Če bi duhovnik ne šel z našim kmetom, če bi hotel le gospodovati nad njim — jaz sem tudi proti njemu. Tisti kmet, ki v potu svojega obraza ob* deluje našo zemljo, je temelj in ko* renina slovenskega ljudstva. Vzgoja ljudstva, Pred vsem pa moramo paziti, da vzgojimo ljudstvo. Z vzgojenim ljudstvom bomo priklenili nase še one, ki stoje zdaj mogoče ob strani. Mi smo korajžni, ker zaupamo sa? mi v sebe, v svojo moč in poštenost. Seveda, pred vsem je potrebno za* upanje v Boga; kdor tega nima, tudi sam vase ne zaupa. Tak dela polU tiko potem z zvijačami in z lazjo. Laži se jaz ne bo jim, ker vem, da ima laž kratke noge. Je kakor mas škara, ki je ne mores na obrazu nositi ves dan. Le kdor sam laže, se laži boji. Liberalci so nekdaj zelo zabavljali čez duhovščino. Lagali so, si izmišljali vse mogoče reči o du* hovnikih. V prvem razburjenju je marsikdo verjel liberalcem. Ko pa je te ljudi minila ogorčenost in jeza in so začeli misliti z glavo, so videli, da so jih liberalci nafarbali in so jih spoznali ter jim obrnili hrbet. Tudi kadar imamo neuspehe, ne smemo izgubiti poguma. Kdor nima krščanskih načel, ima pred očmi le cilj in blagor lastne osebe. Naša duhovščina. Velike važnosti je, da si je naša duhovščina ohranila z ljudstvom stik. Kjer se duhovnikom tako do* bro godi, kakor n. pr. na Ogrskem in Hrvaskem, tarn je slabo. Pri nas pa so duhovniki izmed vseh izobraz zenih sianov najslabše plačani. Kaplan ne pride do večje place kot je plača uradnega sluge. Zato ima stik z ljudstvom naša duhovščina, ki irpi in dela, če ne z roko, pa ima dovolj drugih skrbi. Vedno zivi med ljudstvom. To zivljenje veže du* hovsčino in ljudstvo. To ni le goto spoštovanje do duhovskega stanu. Spostovanje se da pokopati. To je ljubezen, živa in srčna, ki se ne da vničiti. Naše matere in očetje. Komu se imamo še zahvaliti za našo poliiično zrelost in razborU tost? Našim očetom in materam. Posebno, če bi ne imeli nasih dobrih krščanskih muter, ki so nam vzga; jale dobrih krščanskih ljudi, bi tudi naše stranke ne bilo. Dobre naše matere so matere naše krščanske in slovenske organizacije. Istotako naši očetje, ki so mnogo pripomogli k preporodu našega ljudstva.« Kaj se godi po svetu? V Jugoslaviji so volitve v držav? ni zbor mirno končali. Vladne stranke so, kot je že znano, odne? sle veliko večino poslancev. Koj po volitvah je ministerski predsednik Vukičevič prenovil vlado in jo okrcpil z zastopnikom Slovencev. Dr. Gosar, poslanec Slovenske ljudske stranke, je bil imenovan za ministra za socialno politiko, po? slanec Smodej pa za podtajnika v naučnem ministrstvu. S ¦cm se je začel uresničevati znani blejski sporazum, ki sta ga to poletje sklc? nila dr. Korošcc in Vukičevič. Ta sprememba v vladi pa je, kot tr? dijo, samo začasna. Otvoritev parlamenta. Prva seja novega parlamenta je bila napovedana za 5. oktobra. Prej pa so seveda posamezni klubi mo* rali urediti svoje notranje zadeve. Naeelniki so sklicali seje, ki so se vršile po veeini 4. oktobra. () radi? kalnem klubu so pravili, da ni v njem enotnosti, da ima Vukieevic malo pristašev in da bodo prevla? dali pašieevci. Izid predsedniških volitev je pokazal ravno nasprot? no Za predsednika kluba radikal- nih poslancev je bil soglasno izvo? ljen Velja Vukieevic. Ako so bila v klubu prej nesoglasja, jih je to glasovanie popolnoma zakrilo. — V drugih klubih so bili izvoljeni prejšnji naeelniki. V sredo 5. oktobra se je vršila prva seja državnega zbora. Otvoril jo je najstarejši poslanec Joca Se* He, ki je odredil volitev začasnega predsednika. Bivši prosvetni mini? ster dr. Ninko Perič je dobil 206 glasov. Zanj so glasovali radikali, demokratje in slovenski ljudovci. To glasovanje jc pokazalo, da je zveza vladnih strank trdna. Pribičevič in Radič. Bridka usoda opozicije je združi* la dva najhujša osebna in naeelna nasprotnika. Radič je prišel v Beo« grad in prva njegova pot je bila v klubske prostore samostojnih de* mokratov. Dobil je tarn Pribičevi* ea in mu rekel: »Dober dan, Sveto* zare! Kaj delaš?« In Pribieevic mu je odgovoril: »A, kako ti, Stepa* ne?« Potem pa sta se prav prisreno in prijateljsko menila o načrtih za bodočnost. ü starih časih nista zi= nila niti besede, kajti Radič bi utegnil obuditi kak trpek spomin iz tistih časov, ko je bil Pribieevic notranji minister in je Radiča cela leta držal v ječi. Da, še več! Radič je nekoč javno očital Pribičeviču, da je pripravljal atcntat nanj. Tudi na zakon o zaščiti države bi se Ra* die lahko spomnil in zato je bilo bolje, da sta oba možakarja govo? rila samo o bodoenosti, ki pa se ji* ma kaže v precej temnih barvah. Pribieevic se je sicer nameraval po- lastiti vlade s pomočjo nckega demokratskega bloka, ki naj bi sestavljali Davidoviče* vi demokratje, Pribičevičcvi samo? stojneži in Radičevi seljaki. Ta skupina bi bila v resnici močnejša kot radikali in Slovenska ljudska stranka, in bi lahko zavzela vlado. Uvedla so se menda celo pogaja* nja med Davidovicem in Pribicevi- čem za spojitev obeh demokrat? skih strank. Zadeva je zavzela že tak obseg, da je Vukieevic moral zahtevati od Marinkoviea, naj se razmere v demokratskem klubu vendar enkrat uredijo, ker ni po? šteno, ako je demokratska stranka v vladi in istoeasno sklcpa pogod* be z opozicijo. Volitev začasnega predsednika parlamenta pa je po? kazala strnjenost vladne zveze. Tu? di nastop opozicije v verifikacij? skem odboru je ozlovoljil Davido? viča. Upati je, da bo tudi v bodoč? nosti zmagala zdrava pamet in skrb za državne in ne strankarske potrebe. Dr. Korošec in radikali. Dr. Korošec je sklenil z Veljo Vukičevičem znano blejsko pogod? bo, katere natančna vsebina jav? nosti še ni znana. Obsega pa do? ločbe o sodelovanju in skupnem nastopanju slovenskih ljudovcev in radikalov. Ni še znano, do katere meje bo to sodelovanje segalo, jas? no pa je, vsaj zadnji dogodki ka? žcjo tako, da bo precej tesno. Ne? kateri celo govorijo o popolni spo? jitvi obeh poslanskih klubov, kar pa najbrž ne bo čisto res. Dosedaj je znano samo toliko, da je radi? kalni poslanski klub prihranil me? sti podpredsednika in enega tajni? ka za slovenske poslance, ki pa teh mest še niso zasedli. Polcg tako tesne udelcžbe v življenju radikal? nega kluba pa bodo slovenski po? slanci ohranili svoj lasten klub, v katerem bodo reševali domače slo? venske zadeve. Macedonsko vprašanje. Letos smo v našem listu že več? krat omenili vesela znamenja, ki so obetala boljše razmcrje med Srbi in Bolgari. Obe vladi sta se zaeeli zanimati za prijateljsko ure? ditev vseh spornih točk. Svoj na? men bi bili tudi dosegli, ako bi ne bilo macedonskih avtonomistov, ki zahtcvajo samostojnost Macedo? nije. Ti avtonomisti so zelo močni. Glavno svojo organizacijo imajo v Bolgariji. Nobena bolgarska via? da še ni bila tako močna, da bi zlo? mila njihov odpor. Imajo pa svoje organizacije in časopise tudi v ino? zemstvu. Ako bi Jugoslavia ali Bolgarija poskušala skleniti kak sporazum, takoj bi bili macedonski komitaši tu, da ga preprečijo. Tako je bilo tudi letos. Dr. Korošec je šel v So* si jo in pripravil sestanek bolgar* skega in jugoslovanskega kralja v Monakovem. Dober mesec nato so začele v Maccdoniji pokati bombe. Ker prvi udarci niso mnogo zalegli, je prišel hujši. 5. oktobra zvečer so na ulici v Štipu ustrelili jugoslo^ vanskega brigadnega generala Ko* vačevica. Dasi ni eisto dokazano, da so storilci, ki so ušli, macedon« ski komitaši iz Bolgarije, vendar je razložljivo, da se javno mnenje obraea predvsem proti Bolgariji. Ministrski svet je sklenil zahtevati od bolgarske vlade naj ne pusti, da bi zločinci prekoračili mejo, naj razpusti macedonski odbor in naj zapre generala Protogerova. Med tern se je v Klisuri v okolici Bito* lja izvršil bombni napad na kasar? no finančne straže. Položaj je vse* kakor težaven. Obe vladi skušata ohraniti hladno kri in mirno glavo, toda sprieo razburjenosti ljudstva je mogoče, da se bodo odboru ma? cedonskih prekucuhov uresničili hudobni naklepi, kajti vladi bosta morali z javnim mnenjem računati. Upajmo pa, da ne pride do hujših mednarodnih nesreč. Po zadnjih poročilih bo zadeva gotovo mirnim potom poravnana. Obe vladi skušata prijateljsko do? seči sporazum. * Na Ogrskem so pred dobrim tednom imeli zadevo, za katero se je zanimala vsa Evropa. 28. sep* tembra je namreč »Magyarsag«, list, ki stoji blizu grofa Andrassyja, objavil pismo, ki ga je 15. aprila 1920. poslal glavni tajnik franco* skega zunanjega ministrstva Paleo* logue (Paleolog) ogrski vladi. V tern pismu da je Paleologuc pred? lagal ogrski vladi, naj pošlje 100 tisoč mož proti sovjetski Rusiji in naj da državne železnice v najem Franciji. V plačilo pa bi Ogrska do* bila preccjšnja ozemlja, ki jih je trianonska mirovna pogodba pri? znala sosednim državam. Zmago? valne države bi ji tudi vrnile želez? niški material, ji olajšale finanena bremena in ji sploh preskrbele mnogo ugodnosti. Ogrska vlada pa takrat te ponudbc ni sprejela. Ta* ko so Madjari zamudili lepo pri* liko. Kako je završalo po Budimpešti, ko so brali te lepe vesti, ki so žali* bog zamujene! »Magyarsäg« je o* pozicijonalen list, zato so takoj sklcpali, da gre za napad na vlado. Najvplivnejši možjc so o tem predlogu izrazili svoje mnenje in po veeini obsodili postopanje ta* kratne vlade. Za stvar so se pa ta? koj pobrigali tudi Francozi, ki jim taka razkritja niso mogla biti rav? no prijetna. Prebrskali so v»e arhi* ve v zunanjem ministrstvu, a niso mogli najti prepisa takega pisma. Tudi ogrska vlada se je držala ob strani. Namestnik zunanjega mini? stra grof Khuen?Hedervary je re? kel, da tudi ogrsko zunanje mini? strstvo nima nobenega takega pis? ma. Slednjič se je videlo, da je šlo le za nekak zapisnik misli o tem predmetu. Vendar je tudi to za? jemljivo. Vsi so napeto čakali, kaj bo re? kel ministrski predsednik Bcthlen, ki je bil med tem na deželi na svo? jih posestvih. Ko se je vrnil, je po* vcdal, da je stvar prav za prav že znana in da so \o že večkrat ob? ravnavali. Sedaj pa da so jo razbli? btran 2. »GORISKA STRATA« nili in raztegnili tako, da človck ne ve več, kaj naj verjame. Zadcva bo najbrž prišla pred parlamcnt, ki se bo sestal 18. okto* bra. Takrat utegne priti do izjav, ki bodo marsikaj pojasnile. Ven* dar je dancs gotovo, da je 1. 1920. šlo le za izmenjavo misli, nc pa za obvezne sklepe. Okno v svet. Ruskosegiptovski spor. Ruski caristični general Wrangel je, kot znano, po svojem porazu odpeljal iz ruskih črnomorskih pristanišč tudi del brodovja. Ne* kaj trgovskih ladij je potem, ko je razpustil svojo armado, prodal egiptovski pomorski družbi. Ena tistih ladij, imenovana »Costi«, je vozila po Crnem morju. Neki mor* nar se ie dogovoril z rusko vlado, ki je z njegovo pomočjo zaplenila ladjo in jo prekrstila. Egiptovska vlada je ugovarjala, a ker ni nie pomagalo, je zaplenila vse ruske ladje v Sueškem kanalu. Ako bodo Rusi vrnili egiptovsko ladjo, bodo tudi ruske ladie proste. Daudet napoveduje prevrat na Francoskem. Znani voditelj francoskih mo* narhistov Leon Daudet, ki je na tako izreden način zbežal iz pari? ških zaporov, ie izjavil nizozem* skim easnikarjem, da ni vee dalee trenutek, ko bo na Francoskem iz* bruhnila revolucija, ki bo proglasi* la Francijo za kraljevino. Prestol bo zasedel vojvoda de Guise. Kra* ljeva stranka da je dobro priprav* ljena. Položaj v Avstriji. Socialni demokratie so v prav* nem odseku dunajskega parlamen* ta predlagali amnestijo za tiste, ki so bili radi julijskih izgredov obso* jeni. Vladna večina je predlog od* klonila. Avstrijski socialisti so se* daj zelo razkaženi in grozijo, da bodo ovirali delo parlamenta. Chamberlain in Briand. Prcjšnji petek sta se v Parizu se* stala angleški in francoski zunanji minister. Govorila sta o zadevah, ki se tičejo obeh držav. lsti dan je prišel v Pariz poljski zunanji mini* ter Zaleski. Pravijo, da se to ni zgodilo slučajno. Italija in Turčija. Med ltalijo in Turčijo so se za* čela pogajanja za določitev morske meje med Dodekanezom (dvanaj* stero otokov v Egcjskem morju) in turško Malo Azijo. Podlaga poga* janj je mirovna pogodba v Lausan* ne, ki je Italiji priznala vrhovno državno oblast v Dodekanezu. Baldwin in Rothermere. Na zborovanju konservativne stranke se ie ministrski predsednik Baldwin bavil z znanim lordom Rothermerom, ki je v svojem časo* pisju zavzel dvoumno stališče na* sproti viadi. Stavil je Rothermeru javna vprašanja, ali je nasproten sarao njegovi (Baldwinovi) osebi, ali je sploh še pristaš konservativ? ne stranke in ali ne sodeluje že mogoče z libcralci Lloyda Georgea. Baldwin je tudi rekel: »Ako kdo s pomočjo velikanskega premoženja nadzoruje neko število listov, po* tern je za poštene politike skrajno važno, da ljudje, ki bcrejo, kar je napisal, vedo, pod katero zastavo jadra. «Rothermere je rekel, da bo Baldwinu odgovoril v listu »Daily Mail«. Rakowski odpoklican. V Parizu za trdno upaio, da bo sovjetska vlada odpoklicala svoje* ga tamkajšnjega poslanika Rakow* skega, ki bo menda imenovan za voditelja komunistične propaganda ne službe v Franciji. Zadeva vzbu* ja v svetovni javnosti veliko po* zornost. V Mehiki imajo vojaško revolucijo. Vlada je proti vstašem ostro nastopila. Mo* bilizirala je vse brambne sile drža* vc. Generala Serrano in Gonzales sta bila ujeta in ustreljena. Tudi drugim uporniškim generalom pre* de slaba. Vsi uporniški generali so kandidatje za predsednika republi* ke in si hoeejo še pred volitvami zngotoviti uspeh. DNEVriE VESTI. Zopet dvakrat na teden. Z današnjo številko bo naš list izhajal zopet dvakrat na teden. Vemo, da bodo naši zvesti naroč* niki in čitatelji sprejeli z veseljem to vest in upamo, da bodo nam oprostili, ker smo iih vsled gmot* nih neprilik nekoliko oškodovali. Vzdrževanje sole. V uradnem listu dne 30. sept. 1927 št. 226 je bil priobčen kr. odlok z dne 16. junija 1927 St. 1660, ki določuje prispevek za vzdrževa* nje sole za vsako občino posebej in sicer od 1. januarja 1924 do 31. de* cembra 1928. Za vsakega učitelja bo morala vsaka občina prispevati po 800 lir letno. Tako n. pr. bo mo* ral Rihemberg prispevati za 10 uei* teljev lir 8000 letno, Vrtojba ravno toliko, Solkan za 15 učiteljcv 12 ti* soe lir, Podgora za 13 učiteljev 10.400, Kojsko za 16 ueiteljev 12.800 lir, Cerkno za 21 ueiteljev 16.800 lir letno itd. Razpuščena društva. Goriški preiekt je v zadnjem easu razpustil kat. prosv. društva v Novakih, Straži pri Cerknem in »Mladiko« v Gorici. Enaka usoda je zadela, kot poroča »Edinost«, prosvetna društva »Prešeren« in »Mladino« v Št. Petru pri Gorici, »Zlatorog« v Kalu*Koritnici pri Bovcu in »Napredek« v Gorenji Vrtojbi. Tržaški prefekt pa je uki* nil pevska društva »Ilirijo« pri Sv. Jakobu v Trstu, »Kolo« v Trstu, »Hajdrih« na Proseku in »Adrijo« v Barkovljah. Utemeljitev je pri vseh enaka, namreč delovanje, ki ni v skladu z narodnim redom v državi. Razpuščeno je tudi Bralno društvo v Oseku. Združevanje občin. Tomaj in Avber sta združena v eno občino, ki ima sedcž v Tomaju. Ravnotako sta spojena v eno obei* no Zagorje in Knežak s srcdiščem v Knežaku. »Novice« brez odgov. urednika. Zadnja številka tržaškcga tedni* ka »Novice« je bila zaplenjena. Prej pa je bil odgovorni urednik g. Janko Runtič že dvakrat posvar* jen. V torek 4. oktobra pa je trža* ški prefekt, glede na našteta dej* stva, preklical priznanjc odgovor* nega urednika. Dokler ne bo pri* znan novi odgovorni urednik, »No? vice« ne bodo mogle izhajati. Zborovanje v Sofiji. V petek dne 7. t. m. se je pričelo v Sofiii zborovanje Udruženja dru* štev za Zvezo narodov. Zadnji kongres tega udruženja se je vršil v začetku junija t. 1. v Berlinu in je »Straža« v svoji štcvilki z dne 15. junija priobeila o njem obširno po* ročiio poslanca Besednjaka. Kakor znano je bilo v Berlinu polcg nem* škega načeto tudi naše manjšinsko vprašanje, a je bila zadeva odlože* na na zborovanje v Sofiji. V Sofijo sta odpotovala poslanca dr. Besed* njak in dr. Wilfan. Tudi nemška poslanca Sternbach in Ticnzl sta v Sofiji. Ravnotako so v Sofiji tudi zastopniki italijanskih društev. O poteku zborovanja bomo poročali. Rimska »Tribuna« od 8. t. m. pi* še o tern kongresu takolc: »Medtcm, ko se to godi v Mace* doniji (zadnji napadi upornih Ma* cedoncev — opomba uredništva), se socialistično prostozidarstvo, ki zavedno prezira trpljenje in zagrenjenje Maccdoncev, ki so podvržcni trdi srbski vladi, name* rava na tistem smešnem kongresu zveze društev za Družbo narodov baviti z neznatnimi tujerodnimi manjšinami v Italiji, katerim se izvrstno godi. Nemogoče je značil* nejše nasprotje v očrtanju temeljne laži vsega delovanja socialistične* ga prostozidarstva, ki je v odkri* tcm nasprotstvu z zgodovino.« »Kovačev student«, spevoigra v treh dej an j ih, zložil Vinko Vodopivec, libreto spisal Ivan Kovačič, je ravnokar izšla v drugi, pomnoženi izdaji v založbi Jugoslovanskc knjigarne v Ljublja* ni. Cena 32 dinarjev. Dobi se tudi v Katoliški knji* garni v Gorici. Poroka. Pred dnevi se je poročil bivši dež. poslanec in bivši komisar pod* gorski g. Miha Marinič iz Podsabo* tina z gdč. učiteljico Pavlino Ku* mar iz Kojskega. Furlanski kongres. V nedoljo 2. oktobra se je vršil v Čedadu osmi kongres iurlanske jezikoslovne družbe. Zaroka bolgarskega kralja, Bolgarski kralj Boris se bo men* da zaročil z italijansko kraljicino lvano. Zaprcka, ki jo tvori razlika v vcri, se bo premostila. Fan Noli obsojen na smrt. Albansko izredno državno sodi* šče jc obsodilo na smrt devet po* litičnih beguncev, ki pripadajo opo* ziciji. Med njimi je tudi bivši mini* strski predsednik msgr. Fan Noli. Kitajski diplomat vstopil v samostan. Prejšnji kitajski poslanik v Bd* giji Lu*Tsing*Tsiang je vstopil v benediktinski samostan v opatiji Sv. Andreja pri Briiggu. Bil je že dolgo časa katoličan. Nemško = jugoslovanska trgovska pogodba. V četrtek 6. oktobra so v Berli- nu nemški in jugoslovanski zastop* niki podpisali trgovsko pogodbo med obema državama. Goriška zastavljalnica. Minister za narodno gospodar* stvo je potrdil pravila goriške za* stavljalnicc (monta) in jo uvrstil v prvo kategorijo denarnih zavodov. Telesna vzgoja v srednjih šolah. Rimski list »Tribuna« piše, da se pripravlja odredba, ki določa, da bo vsa telesna vzgoja v srednjih so* lah (telovadba itd.) poverjena Ba* lilli. Amundsen in Nobile. Znani raziskovalec zemeljskih tc* čajev Amundsen je izdal knjigo, v kateri zopet odrcka italijanskemu generalu Nobile*ju vsako zaslugo pri izvršitvi poleta na scverni tečaj. Nobile v Berlinu, General Nobile je prve dni okto* bra imel v Berlinu predavanje o poletu preko severnega tečaja. Ob tej priliki je tudi zavrnil trditve le* talskega tovariša Amundscna. Glavni tajnik francoskega zunas njega ministrstva Filip Berthelot je 4. oktobra dospel na Češko. Pra* vijo, da je prišel obiskat samo svo* je prijatelje, ki jih ima po Čehoslo* vaškem precej, ker se je med vojno veliko trudil za osnovanje samo* stojne čcškoslovaške republike. Desetlenica sovjetov. V novembru bo ruska vlada slo* vesno praznovala desetletnico ob* stoja sovjetske republike. Ob tej priliki bo prišlo v Rusijo nad 1500 gostov iz vseh delov sveta. Konfinirani duhovniki. Pred par tedni smo poročali, da je bilo v videmski provinci konfi* niranih pet duhovnikov. Prizadeti so takrat vložili priziv, ki je bil prejšnii teden odbit. Zveza industrijeev v Gorici opozarja delodajalce, da morajo po novem zakonu o javni varnosti imeti vsi delavci delavsko knjižico, v katero napiše dclodajalec ob od* pustitvi ali pa na koncu leta podat* ke o dobi službe in o vedenju de* lavca. Trgovske kavcije. Kr. finančna intendanca ie od* redila, da morajo trgovci, ki so plačali kavcijo z obveznicami lik* torskega posojila, to najkasneje do 31. oktobra v predpisani obliki ja* viti trgovski federaciji, ki daje vsa potrebna pojasnila in tiskovine. Čebelarji pozor! Opozarjamo čebclarje, ki izvaža* jo čebele v Švico, da morajo vsaki pošiljatvi priložiti potrdilo deželne* ga živinozdravnika, da v dotičnem okolišu v zadnjih štiridesetih dneh ni bilo nikake nalezljivc bolezni čebel. lnvalidom v znanje! Tukajšnje udruženje vojnih inva* lidov in pohabljencev opozarja one svoje člane, ki še nimajo društvene izkaznice, da predložijo do 15. t. m. v tajništvu v ulici Dante 12 svojo fotogratijo. Kdor se ne bo odzval temu pozivu, bo zbrisan iz društva in zgubi vse društvene pravice. Odpravljeni vizumi. Čehoslovaška vlada se pogaja z Avstrijo, Jugoslavijo, Poljsko in Romunijo za odpravo vizumov na potnih listih. Z Nemeijo pa je tako l'jogodbo že sklenila. Izenačenje davkov. VT Jugoslaviji bodo vse davke iz* cnačili in nekaterc tudi znižali. Via* da že pripravlja tozadeven zakon* ski načrt. Najdena ura. Na javni ulici se je našla ura, ki je shranjena pri mestni blagajni. Lastnik jo tarn lahko dvigne. Listnica Kmečke^delavske zveze in Političnega društva »Edinosti« v Gorici. 1. Fikfak I., Vrhovlje */. 3: Ob priliki zglasitc sc v tajništvu! 2. Tasin L, Gorica: Zglasite sc ob pri» liki v tajništvu! 3. Vončina Filip, Lokovec št. 234: V seji dne 29. XI. 1926 je Corte dei Conti zavrni» la Vaš rekurz. 4. Mihclj Franc, Vrh St. 284: Vaš rekurz sc nahaja pri Corte dei Conti. Na rešitev rekurza morate še čakati. 5. Faganel Franc, Vrtojbo št. 88: Vaša zadeva nc more biti še rešena, ker ni še predložila višja zdravniška komisija po# trebne izjave. 6. Z. I. u. v. p., Solkan: Ob priliki zgla» site se v tajništvu! 7. Bolko Ignacij, Lokavec št. 49: Vaš re* kurz nc more biti še rešen, ker ni še višja zdravniška komisija prcdložila potrcbne izjave. 8. Mikluvič T., Idisko št. 19: Vaša za* deva jc zelo zamotana. Odgovorite nam čimprcj na pismo, ki ga dobitc v kratkem od nas! y. Bogota] />., Dole St. 6: V seji dne 28. maja jc Corte dei Conti odbila Vaš rekurz. 10. Pavlin Fr., Tmovo M. 85: Zglasite se ob priliki v tajništvu! U. P. G., Gorica, V. D. 9: Zglasite se ob priliki v tajništvu! 12. Sulič A., SianjehKobdil št. 26: Vaša prošnja je v prcglcdu. Manjkajo pa šc ved« no dokutncnti, ki jih je komisija zahtevala od županstva. In sicer manjkata dokumen» ta, ki sta navedena pod točko 6. in 7. zna» nega vzorca o potrebnih dokumentih, ki ga gotovo ima županstvo. Podrezajte pri zu* panstvu, da odpošljc čim prcj omenjena dva dokumenta. 13. Plet R., Gorica, Via Tomaseo št. 2: Zglasite se ob priliki v tajništvu! 14. I. I. u. v. p., Gorica, V. S. G. 7: Zgla* site se ob priliki v tajništvu! TAJNIŠTVO. »GORIŠKA STRAZA* Stran 3. Iz sipohega sueto. »Miss Columbia« razbita. »Miss Columbia« se imenuje le? talo, na katerem je znani ameriški milijonar Lcvine preletcl ocean. Le? vine jc bil prejsnji teden v Rimu, kot smo že poročali. 4. oktobra je hotel odpotovati v Rumunijo. Pred odhodom so letalo preizkusili. Kmalu, ko se je bilo dvignilo, je pa odpovedal motor. Letalec se je moral spustiti na tla. Pri tern se je letalo, zlasti motor, skoro docela razbilo, Lcvine in njegova dva spremljevalca sta pa ostala ncpo? škodovana. Potres v Avstriji. V soboto zveeer so na Dunaju eutili precej moean potres, ki je trajal deset sckund. Škodb ni na? pravil nobene. Zcmlja se je\tresla po vsem Nižjem Avstri jskem hj po Gornjem Štajerskem. Kaj je novega na deželi? Šempas. (Novo vino je moeno). Zadnjo nedeljo so orožniki aretirali 11 mladenieev, ki so se dali preveč omamiti od sladkobe letošnje zla? te kapljice. Sele ko so dobili raz* vneti fantje hladno vodno kopel, so prišli k scbi in so se umirili. Vec? je nesrcee ni bilo. — Ravnotako je brez posebnih posledic minil prc? tep, ki je vsled moene pijače nastal na Vitovljah. Neki mož je sicer precej krepko udaril nekega mla? deniea, ki se je onesvestil, a hujše? ga ni bilo. — Napisali smo te vrsti? ce sicer z nekakim šaljivim nagla? som, toda eas bi že bil, da bi začeli resno premišljevati, kam nas vodi tako zapravljivo pijančevanje. Ali ne vidite, da se gospodarstva ruši? jo? AH ne eutite, da domovi pro? padajo? Ali vas ni strah pred siro? maštvom, v katero nas mora tako brezumno početje pahniti? Kozana. V cetrtek 22. septembra je zadel družino Feri težak udarec: triin? šcstdcsetletnega družinskega oče? ta je pokosila kruta smrt. Bolehal je nad oscm mesecev. Številna ude? lcžba pri pogrebu jc bila priea, ka? ko je bil pokojnik obče spoštovan. Naj mu sveti večna luč, preostali družini pa našc iskreno sožalje. Št. Maver pri Gorici. Šentmaverski rojak, ki biva se? daj na Francoskem, je poslal naše? mu uredništvu majhen dar s pros* njo, naj pozdravimo vse njegove domačine in naj povemo mladini, kateri je bilo razpušeeno društvo »Hrast«, naj ostanc zvesta svoji rodni zemlji. Ko tern potom izpol? nujemo njegovo željo, mu kliče? mo: Bog živi! Vrsnik nad Idrijo. Kako hudo nam je delo, da mo* rajo otroci z Vrsnika in Žirovnice tako dalee v solo v Ledine. Pozimi v snegu in slabem vremenu so ime? li najbolj oddalicni otroci eno uro in pol, nekateri skoro dve uri do sole. Prav smilili so se nam. Kako naj se česa nauče, če je pot tako huda in dolga. Ni euda, da so star? ši veekrat izrazili željo po Soli na Vrsniku. Hvala Bogu in vsem, ki so se potrudili, da se nam je ta žclja izpolnila. — Gospodu prefekturne? mukomisarju Fr. Žaklju, šolskemu ravnateljstvu v ldriji in višji šolski oblasti v Trstu sc iskreno zahva? ljujemo, da je že letos otvorjena nova sola. Z veseljem smo se lotili dela za novo solo, ki je bila sredi septembra že dogotovljena. 25. septembra je bilo blagoslovljenje, 30. solska sv. maša in 1. oktobra /e sola. Daj Bog, da sc bodo otroci ra? di ueili v veselje staršem in v za? hvalo vsem, ki so solo na Vrsniku priklicali v življcnje. Cerkno. Znani tukajšnji gostilnicar Fi? gove je bil v zadevi kmeta Soreana iz Labinj obsojen v ldriji na 2 dni zapora. Pri prizivnem sodišču v Gorici jc bil pa Figovc oproščen. Da je bil vesel, si lahko mislimo. Kobjeglava. Prejeli smo in objavljamo: Ker še sedaj ne mirujejo oprav? ljivi in obrekljivi jeziki, si štejemo podpisani kot bivši odborniki »Pa* sijonske igre« v Kobjeglavi v dolž? nost, da se potegnemo za cast na? šega č. g. kurata. Laž, ki sc razširja okrog, da si je naš č. g. kurat pri? svojil denar od pasijonske igre, ie naravnost podla, zlobna in skrajno kriviena in izvira od nckc strani, ki ne more preboleti velikega gmot? nega in moralnega uspeha, ki ga je imcla prireditev. Resnica je, da naš č. g. kurat sploh ni imel in ni hotel imeti z denarjem nieesar opraviti, ampak je takoj od začetka zahte? val, da se izbere poseben odbor, ki naj vodi vse denarne zadeve. Č. g. kuratu je odbor sam odloeil maj? hno odškodnino za ogromen trud, ki ga je imel s prireditvijo. To od? škodnino so tudi drugi igralci odo? brili, a so ob enem tudi izjavili, da je pač veliko premajhna. Majhno odškodnino za trud so dobili tudi igralci. Opravljivei in obrekovalci, popravite krivico, ki jo delate č. g. kuratu, ki ga vsi spoštujemo. Tudi trdite/, da se igrailci kregajo in pre? j pirajo med seboj, je samo navadna laž, ki izvira iz zavisti od gotove strani. Ako ne bode posebnih za? prek, bomo gotovo še igrali. — Od? borniki: Šeuka Alojzij, Josip Gr? mek, Jožet Grmek, Abram Franc. \Saksid pri Dornbergu. . 1914. so nasi Saksidovci, ki imä|o onstran Vipave čez polovico svoje^a zemljišča, napravili preko reke bfv, ki jim je bila pri oprav? ljanju nfHjovih gospodarskih del v veliko koHst. Vojna jc vničila to brv in vas ]b ostala brez dohoda do svojih zemrKse. Priznana je bila za brv sicer vojha odškodnina v znesku lir 14.500, tbda ker rešitev te nujne zadeve na %upanstvu že vee let zavlaeujcjo, se "^i napravil za obnovitev brvi šc nobön korak in tudi vojna odškodnina raHl tega še ni dvignjena. Čas bi že bil, CTaJbi se v tem oziru kaj vkrenilo. ÜbrS^ čamo se na našega g. obe. načcl/nika in prosimo, naj spravi zadevo v pravi tek. Nasa vas brez omen jene brvi trpi težko škodo. Ljudje mo? rajo dalcč na okrog, skoro 6 km, preko Dornberga na svoja zemlji? sea. S tem je obdelovanje zelo otež? koeeno in so oškodovani zlasti oni, ki nimajo vprežne živine in morajo malenkostne pridelke prenašati da? leč na okoli. Nekaj časa je bil do? voljen prehod ecž železniški most in so si ljudje po tej poti pomagali. Scdaj je most strogo zastražen po milici in kdor se drzne čez njega, jc strogo kaznovan. Potreba, da sc nam čimprej zgradi brv, je zato še toliko veeja. Mi Saksidovci smo pripravljeni, če se nam pripomore do onih 14.500 lir vojne odškodni? ne, brv sami napraviti. Scveda mo? ra biti brv tain, kjcr je nam najbolj prikladna in kjer mi želimo. Upa? mo, da naše besede ne bodo ostale brcz uspcha in bo nam g. obč. na? čelnik prišel na pomoč. Idrijske novice. Dve rudniški nesreči v enem dnevu! V sredo dne 5. t. m. okoli osme ure zjutraj se je dogodila v gore? nji jami na tretjem polju nesreča, ! katere žrtev je postal 55?lctni Fran j Kobal. Pri kopanju rude se mu je 1 iz stropa ncnadoma vsula velika množina kamenja, ki ga je popol? noma zasulo. Le hitri pomoči ru* darjev tovarišev sc je zahvaliti, da ni nesreča zahtevala se vcč. Rudar? ji so ponesrečenca takoj odkopali in s strahom prieakovali, koliko je poškodovan. Vendar je ponesreče? nee v veselje vseh kljub prccejšnji poškodbi še sam šel do zdravnika, ki je ugotovil, da ima zlomljeno rebro in ves opraskan život. Kcr pa jc šc precej močne narave, je upa? ti, da bo ta udarec brez posledic prcstal. Hvala Bogu, da nesreea ni bila hujša. Po zdravniškem pregle? du je bil Kobal oddan v tukajšnjo bolnišnico. Isto dopoldnc pa se ie poncsre? čil v žgalnici 27?letni rudar Josip Premoser. Pri prcvažanju hundov (vozičkov) je hotel pri istih odpeti verigo, s katero so priključeni drug k drugemu. Ko so sicer že mirno stali, se pripognc in hoee odpeti, kar se eden premakne in mu stisne glavo med dva vagončka. Nesree? než je bil takoj ves v krvi. Tudi ta je bil takoj odpeljan v tuk. bolni? šnico. Kakor se sliši bo pa tudi on okreval in ne bo hudih posledic. Njemu, kakor tudi prvemu, želimo, da kai kmalu ozdravita. ^Telefon. K^neno je tudi naše mesto s te? lefononvzvezano z ostalim svetom. Skoda samo, da so tc zveze dcležni samo komis^uat javne varnosti in drugi državni Wttdi, mi privatniki pa ne. Upamo par^a se bo naša ž&> lja kmalu izpolnila ntbomo lahko govorili iz ldrije po te^i^fonu ka? morkoli bomo hoteli. Za sSJai tudi rudnik še nima telefonske zvfe^e. Cesta iz Želina ^v proti ldriji je v zelo slabem stanju. Kakor čujemo, jo bodo drugo leto začeli temeljito popravljati in širi? ti. Čas bi žc bil. Darovi. Za »Alojzijevišee«: N. N. iz Idri* je 170 L. — Prisrena hvala! Valuta. Dne 10. oktobra si dobil: za 100 franc, frankov 71.70 do 72.— Lir za 100 belg. frankov 252.- do 256. „ za 100 švic. frankov 351.75 do 353.75 za 100 češ.-slov. kron 54.10 do 54.40 " za 100 dinarjev 32.05 do 32 35 " za 1 sterling 88.77 do 89.17 " za 1 dolar 18.24 do 18.30 " Novci po 20 frankov 70.50 do 72.50 " za 1C0 avst. kron 0.0255 do 0-0261 „ Vojno * odškodninske obveznice: 70.15. P. K. Par spominov na Janeza Ev. Kreka. Vsem — izjeme so redke — ki jim pride v roke »Goriška Straža«, je sveto in ljubo ime: dr. Janez Evangelist Krck. Sveto in ljubo je onim, ki so imeli priliko z njim ob? čevati in ga osebno pobližjc spoz? nati, sveto in ljubo je pa tudi vsem onim neštctim, ki so ga mogoče sa? mo oddaleč videli, ko je sejal v njihove zamaknjene dušc semena naše bodoenosti, ali ki ga poznajo samo po njegovem vekoyitem delu in so samo slišali o tem silnem bor? cu, o tem našem prcroškem evange? listu. Pri imenu dr. Krck zatrepeče? jo naša srea v topli ljubezni in naša notranjost se za hip zatopi v zanos* no hvaležnost. Prav je tako in tako mora ostati za vse case. Krekova slika se mora živa in neokrnjena podedovati od roda v rod. Zato ho? cem tudi jaz zapisati par osebnih spominov na tega nepozabnega moža. Spomini, ki jih podajem, so iz mojega dijaškega življenja, ko sem kot elan slov. kat. akad. društ? va »Danice« na Dunaju imel sreco in veselje občevati z njim, ki je bil pravi oče slovcnskega katoliškega dijaštva. Moji spomini ne bodo po? vedali sicer nič posebnega, podpri? čali pa bodo znova, kako je bil ve* liki in nesmrtni naš voditelj v svo? jem zasebnem življenju skromen, požrtvovalen in dostopen tudi za veselo razvedrilo, toda vedno glo? bok in duhovit. * * * Bili smo zbrani v nedeljo po ko* silu v prostorih našega društva »Danice« tarn nekje v osmem okra? ju dunajskega mesta. Eni so raz? pravljali, drug! so eitali, tretji so imeli sejo kakega odseka, četrti so šahirali. Pa se odprejo vrata in z dobrohotnim smehljajem na ustnah stopi med nas naš dr. Krek: »Po? zdravljeni, fantje,« je bil njegov priljubljcn pozdrav. Naša srea so zahrepenela, kajti vcdeli smo, da bomo slišali kaj novega, naše oči so se zasvetile in v hipu smo bili okrog njega. In že se jc pletel raz? govor o eni ali drugi pereei zadevi in z živahnim prcpričanjcm je ka? kor oče med sinovi razlagal učeni doktor svoje mnenje. Kljub temu da je nedosegljivo visoko nadkriljeval s svojim znanjem nas mlade aka? demike, je vendar z nekakim spo? štovanjem poslušal, če mu je kdo oporekal. Samo če so bile nasprot? nikove trditve le prenezrele, se je dobrodušno nasmehnil, zamahnil z desnico in s kakim: »Beži, beži«! za? devo razjasnil. Tako se je zgodilo, da mu je neki akademik pokazal članek, ki je bil priobeen v nckem slovenskem listu in ga je dotični tovariš spisal. Dr. Krek je elanek površno pogledal in rekel: »Dobro, dobro!« Takoj pa je dodal duhoviti nauk, ki ga ne bom nikdar pozabil: »Kdor pri vsaki stvari, ki jo napra? vi, zakokodajsa kakor kokoš, ki znese jajce, ta nc bo veliko spisal.« * * << Drugič! Nedelja popoldne kakor zgoraj. Zbrani smo zopet v večjem številu v »Danici«. Pa zopet prima^ ha doktor med nas. Ko smo se na? debatirali in zdrli vmes tudi kakšno šaljivo, za kar je bil Krek vedno pripravljen, ker se je rad tudi prav od srca zasmejal, predlaga: »Fantje, pojdimo malo na sprehod ven v Du« najski gozd!« (Dunajski gozd — Wicnerwald obkroža velik del Du? naja in nudi najlepše sprehode me? ščanom.) Par njih se predlogu takoj priključi, veeina se pa nekam čme? rikavo odmakne in najrazličncjši so izgovori, ki govore proti sprehodu: »Jaz se moram učiti«. »Jaz še ni? sem nič čital.« »Jaz grem v kavar? no« itd. Glavni vzrok je bila seveda suša v žepih. V tem hipu začutim v jopičevem žepu doktorjevo roko. Ko jo primem, eutim, da mi je stis? nil bankovec. Razumel sem doktor* jevo namcro in se nekam samo? zavestno oglasil: »Fantje, pojdimo na sprehod z našim doktor jem. Do? bil sem nekaj kronic; če je kdo rav? no v zadregi, mu pa za par dni po? sodim.« Na mah so se obrazi raz* jasnilHn šli smo ven v Dunajski gozd. Tarn smo se nasmejali, napeli in tudi navriskali. Dr. Krek je bil razigrane volje in je med nami vse? mi najbolj vriskal. Ko smo prišli do neke restavracije v gozdu, sem se še bolj razčeperil, ker sem vedel, da Krek noče, da bi tovariši vedeli, da je denar njegov; oblastno sem po? vabil: »Jaz dam za par litrov, ker imam ravno rojstni dan in tudi dok? torju plačam en malinovec, dajmo se malo ustaviti.« In smo se ustavili in pozabili na vse skrbi, ki so na? vadno trie slovenskega študenta v daljnjem mestu. Ko smo se vrnili na Dunaj in sva ostala z doktorjem sama, je rckel: »Stopiva še na eno erno, ce Ti je še kaj ostalo od tistih dvajsetih krone, bile so namreč mo* je zadnje.« Ker je še ostalo, sva se? veda stopila. Taka zlata duša je bil naš Krek. (Konec prih.) ütmn 4. .-¦GOKISKA STRATA« Koledarček. . 17. okt. ponedeljek, Hcdviga, kr. 18. okt. torek, Luka, evang. 19. okt. sreda, Etbin, opat. 20. okt. četrtek, Jancz Kan., sp. 21. okt. pctck, Ursula, m. 22. okt. sobota, Kordula, d. 23. ok.t ncdclja, Severin, škof. Slike zlate maše prevzv. goriške? | ga knezonadškofa slikanega v asi* I stenci treh škofov in stoL kapiteljs na, kakor tudi sanicga, sprejem v Ccrknem, v Novakih, procesija v Gorici, rojstna hiša itd. se dobc v Katoliški knjigarni v Gorici, Via Carducci St. 2 (Montova hiša). Hlapca zvestega, poštenega, veš- čega s konji, razumnega v pol'.je? deistvu, iščc Josip Marmolja v Mirnu - Merna. V Brestovici pri Kornnu je na prodaj 10 godbenih pihal v do- brem stanju in po nizki ceni. Infor* macijc v trgovini Antonič. Goriška Straža« v vsako hišo! ZAHVALA. Podpisani pogorclci iz Sclc sc tern potom prav prisrčno zahvalju« jemo slavni zavarovalnici »La Foil- diaria« ter njenemu glavnemu za* stopniku g. Dragotinu Starcu iz Barkovlj za povoljno in hitro iz* plačano nam odškodnino za pogo* rela poslopja in prcmičninc. Pripo* ročamo jo vsakomur. Selce, dnc 1. vinotoka 1927. Abram Ivan, St. 35; Smrdelj Ivan, št. 37; Udovič Anton, St. 54; Žitko Franc, St. 45; Milharčič Lu= ka, St. 42; Kristan Anton, St. 38; Smrdelj Ivan, št. 30*39; Dekleva Franc, St. 36; Perenič Gašper, št. 18. VABiLO k rednemu občnemu zboru Kmec* ke posojilnice v Smartnem pri Koj* skcm, ki se bo vršil dne 16. oktobra t. 1. ob 3 uri popoldne v prostorih g. Antona Peršolje, Šmartno št. 12 s slcdečim dnevnim re dorn: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč* nega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzor* stva. 3. Potrditev letnih računov za leta 1923, 1924, 1925 in 1926. 4. Volitev načclstva in nadzorstva. 5. Prostovoljna dražba zadruginih stavb. 6. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi načelstvo. Sobo zračno in lepo z velikim vrtom oddam takoj v najem vpo kojeni gospodični ali uradnici. Do mcnis Roza, Via S. Pictro St. 66, Gorica. 2.500 kvintalov bukovih drv, su* hih, na veliki cesti ie na prodaj. Cena ä 7 lir kvintal. Lastnik: Ivan Čuk, Pregriže št. 3, p. Črnivrh nad Idrijo. Dobro izučen šofer išoe službe na deželi ali v mestu. Naslov pove uprava »Goriškc Straže«. Radi opustitve lesne trgovine prodam proti takojšnjemu plačilu 8 vagonov desk po 25 mm po L 160.— franko postaja. Naslov pove uprava »G. Str.«. Velika izbera prenosljivih gras mofonov, plošč, igel itd. — Velika zaloga fotografskih šip in papirja za fotografc; fotografski aparati itd. ri vrdka E. Vokulat & Co. Go* rica, Corso Vitt. Em. III. št. 7. — Tel. 3—47. KAROL CULOT kipar in kamnoseški mojster, Via Rossini 12, zraven Senenskega trga v Gorici. Za mrtve: Velika zaloga nagrob* nih kamnov in spomenikov iz naj* finejšega kraškega kamna. Cene zmerne. KBTOVE HOŽE kupuje Windspach, Via Carducci št. 6 — Gorica. PUUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Radiologicni kabinet je odprt: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dni) v Gorici: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). ACOUA DELL ALÄBÄRDÄ proti izpadanju las. Vsebuje kinin in je vsled tega po* sebno priporočljiva proti prehladu in za ojačenje korenin. Steklenica po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca* stellanovich, lastnik F. Bollafio, Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, Via Carducci 9 pri Fiegel. ßr. Ivan Smerchinich Ratdlolog Diagnoza in zdravljenje z žarki X (Prej zdravnik v Rudolfspitabu na Dunaju in zdravnik sanaforija S. Giusto in mestne bolnice v Gorici.) sprejerna od 1. oktobra vsaki dan od 8.30 do 12. in od 15. do 18., v ncdeljah od c>. do 12. GORICA - Via Seminario 24 (hiša Bader.) Zdravnik za zofoe in usfa Dr. LOJZ KBAieHEB sprejema v GORECI Piazza della Vittoria štev. 20 Domača brivnica v Gorici, Via Stminario št. 2. Poseben kabinet za ženske. Ondolacije, česanjc, pranje glave, najmodncjšc strižcnje itd. * Izvršuie vsa lasna dcla točno, in se priporoča Andrej Rojic. Pozor! * Vsak, kdor potrebuje dobro in preeizno idočo uro po znižanih cenah, naj jo kupi pri stari domači tvrdki Jakob Šuligoj, Gorica Via Carducci ši. 19 (Gosposka ulica). Zi vinor ej cl I Vsaki živinorejec, ki vsled oddaljenosti ne more nositi mleka v mle- kamo, si mora nabaviti posnemalnik. To je kmetijski stroj ki se najbo- lje izplača. „DIABOLO" posnemalnike z 10 letnim jamstvom kupite lahko na obroke in po najnižjih cenah le pri meni. Just Ušaj, Gorica, Piazza della Vittoria, 4. V odlikovani kamnoseški delav* nici JOSIP.A TRAMPUS Via Camposanto št. 43 v Gorici do? bite veliko zalogo NAGROBNIH KAMNOV. Cene zmerne, brez konkurence. Zavod Dr. BDNCKNfl F1HETTI TRST, Via Fabio Filzi 23, V. n. Tel. 48-03 Zagotovljeno 3-dnevtio zdravljenje „ŠIJ ATIKE" (Trganje v kolku) Zdravljenje živčnega trganja v laktih in V bokih. - Sprejema od 10-12 in od 15-17. [f| Odlikovana *y&k hamr.o[Bšha delüvnica Dott. Gius. Comel specialist za bolezni v nSesfb, nosia In grlu, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in asistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah je odprl ambulatorij v Gorici, Via Garibaldi 11 (prej Teatro). Spifjcma cd 0-11 predp. in od 'A-4 pop. Frone Podbersig Gorica Via Trieste 17 (znotraj) je pripravila za vse Svete veliko zalogo nagrobnih kamnov od HO lir naprej. Spomeniki z izboCeno po- dobo Kristusovo in an- geljskimi podobami, vse iz kararskega mramorja do 10.000 lir. Ohiscite in prepricßfte se! tOCOCfX'XtX'X^X'X'XtXICO&XO TelEfon sfey. IS Ustanouljcna I. 1ES9 Postni i± 10.533 MESTNfl HE1ILNIC9 L3UBL3ßNSKft (GRADSKA STEDIONICA) Stnnje vloienegn denarja nad 260 mllljcnov dinarjev LJUBLJANA PRESERNOVA ULICA Stanje vloienege danarja nad 1040 mllljonow krön - - sprejema vloge na hranilne knjižnice kakor tudi na tcUoc! račun, in sicer proti naj- ugodnejtemu obrestovanju. Hranilnica plačujc zlasti za vloge proti dogovorjeni od- povedi'v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vlogein obrestJ, tudl tekočega račtma, je veeje kot kjerkoii drugod, ker janiii zanje poleg lastnega hranilnl«!ite- ga premoženja se mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter dav^no močjo. Uprav radl tcga nalagajo pri njej sodliča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Anieriki nalagajo svoje prihranke naj- več v naši hranilnici, ker je tu popolnoma VAREN. Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDI 32 - - (hiöa Centr. Posoj.) VBliha zaloga fiešhega platna Iz znnne tovarne Regenchart S Raymann, naho- irsfno blago za poračencc halicr tudi veliba izbira mošbega in zEnsbegn subni. Blago solidno! Cene zmernsl PODRUŽNICA Ljubljanske kreditne banke 9 Bond Corso Veröl „Trgovslcl Ooirs" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska baoka Din! 50,(m0W) CBIltPBiB LJUBLjHHH Din. 10,000.000 Podružnice in agencije : Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozltura: Rogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4 1/t %• Vloge M tekočem računu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut. čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.