Posamezna številka 30 cent.
Poštno ček. 'ejsod bi nos ajnajjoo 0*1103 — nnjnj
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdaj, in odg. ured. FRANCE BEVK. Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. —.80, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta
L. 1__. — Celoletna naročnina L.. 15.—. — Za inozemstvo L. 22.50v
---- ---------- -
e:=eto SV.
CiORIOA, četrtek ane 13. avgusta 1925.
št. 33.
Nesebičneži -!samemu sebi.
Kdor s politiko se ukvarja, v višje sfere si želi. Nikdar ni dovolj poklonov, nikdar ni dovoli časti.
Pol sveta o njem že piše, slika šla je križem svet, a tako, da znoj si briše, je s svetinjami prepet.
Ali vraga — nehvaležen svet današnji čez je — čez. Brž pozabi na usluge, kar je res, to pa je res.
Da si sam na trg postavi bronasti svoj spomenik, slaVnosti sam prisostvuje ah, res pravi mučenik.
In nazadnje govoranca, ki jo sam tam govori, sam poti se, sam posluša, in sam »bravo« zakriči!
Težko res je dandanašnji javno delati za rod. Kdor bi moral te častiti, pa sam dela se gospod.
A preglavic preveliko pač ne dela ravno to: kot je. danes samohvale, je nikoli ni bilo.
Gorica. dne 13, avgusta.
Ne radi vročine (ki je že dos segla višino pasjih dni), radi puščobe, ki vlada v možganih, gre in radi »suše«., ki se danes godi po svetu. Politiki so na letoviščih, kdo se bo tedaj prepiral? Tudi morilci in vlomilci spijo v tej poletni vročini. ob kateri že jezik molimo iz ust. Zato je pa treba lagati.
Zaspani časnikar obrne pozornost za Bolgarijo. To je dežela grozodejskih čudes. O nji je mogoče pisati.
Tedaj: »Krali je poklical k sebi Cankova in mu dejal, da ni zadovoljen z njegovo vlado«. (Časnikar pa morda ne ve, da je za kralja ravno tako nevarno tako govoriti, kakor za kakega zemljorodnika).
»Cankov prizna, da tako res ne more iti dalje«. (To je res za poč't! Ljudje ala Cankov sploh nič ne spoznajo ali priznajo. Niso sposobni zato).
»Rekel je, da odstopi. ako mu garantirajo za življenje«. (Cankov pač dobro ve. da je zaslužil smrt — pardon — ča? snikar to ve. Cankov bi se tet ga ne zavedal. On misli, da je zaslužil baronski naslov). _ Ljudje poročilu ver jamejo. Čudijo na se. ko bero v eni sapi: »Cankov obsodil 33 ljudi v smrt«.
Ali je to priporočilo, naj njemu prizaneseio? Ali ie to znamenje, da ' ie prišel do spoznanja, da tako ne gre več dalje?
Na vsak način ie to najboljši dokaz, da je vročina irt so časnikarski možgani v nevarnem vrenju.
V SHS daje dovoli snovi — Bogu fala! — Radič, ki daje izjavo na izjavo. Od samih izjav se mož poti. so časopisi polni je Radič bolan, je Moskva nervozna in se bo kmalu svet tresel od same napetosti Radičevih izjav, če jih mož pravočasno ne neha bruhati„ Za kralja in za Srbe, proti Moskvi in proti Korošcu in Slovencem.
Splošno so njegove izjave zelo duhovite. Na primer: /■Korošec je duhovnik, ki je rdeče prepasan čez trebuh«. Ali pa: »Slovenci so narod, ki se pišejo z veliko začetni* co S.«
Splošno dajejo njegovim duhovitim izjavam velik pomen. So pač radičevske in s tem je povedano že mnogo; to ne ve samo
Čuk na pal'ci.
Posebna Izdaja.
Ko je bila strm ogla vi j ena v Franciji Herriotova vlada in so to novico pozno zvečer javili pariški listi s posebnimi i z d a i am i, je nek raznašalec,
ki se ne pozna dobro na politiko in, politične osebnosti, pri prodaji glasno vpil po cestah: »Posebna izdaja. Millerand (nasprotnik Herriotov) šel k vragu!«
Neki mimoidoči ga je opozoril na zmoto: »Herriot je demisijoniral«. »A, res« ie začudeno pogledal raznašalec in tekel naprej kričeč:
»Zahtevajte posebno izdajo! Herriot šel k vragu!«
Pri klavirju.
»Ali se norčujete, gospod Lisjak, ali me res hočete vzeti za ženo?«
»Zares — toda brez klavirja«.
Kako sta se srečala dva kranjska Janeza v tujini.
(Spisal Karlo).
Živela sta nekoč dva kranj« ska Janeza, ki sta se imeno« vala Prvi kranjski Janez in Drugi kranjski Janez. Prigo-dilo se pa je, da sta jo morala mahniti tja doli na laško stran k vojakom. Kranjska Janeza, laška (Solidatai! Vi sii gotovo mislite, da sta šla težko od doma. Pa se zelo motite, obadva sta se zelo ve« selila že iz tega vzroka, ker sta doma že od nekdaj zelo rada jedila makarone; makaroni in pasta šuta pa je vseeno.
In tako sta jo odrinila tja doli oba v eno mesto, pa nista vedela drug za drugega. Janez Prvi je šel k arligleriji (on pravi, da gotovo zato, ker je bil doma najboljši za »toučt rešta«. kadar so balincali), drugega pa so dali k mulpa-triji (tudi on pravi, da ve zakaj, ker so ga doma vedno zmerjali, da ne zna drugega kot loviti se z različno »mu-larijo«.)
No in tako se Zgodi, da se nenadoma srečata sredi ce« ste!.... Sredi ceste se sre« čate? Na-a, imela sta se sre« čati, ampak srečala se nista.... Bog vedi zakaj, vprašate, kaj
ne? Mislite si gotovo, da si je pozabil Prvi Janez uobiksati čevlje in ga je »ronda« sredi ceste aretirala (kajti on vedno pravi, da ima1 zato zmerom umazane čevlje, ker ... nima pašfe (biksa), po cesti! pa da je vedno veliko »šute«, no v kasarni pa da ima dovolj pa-šte šute). Pa ni tako. Morda mislite celo tako neolikano, da se je Janez Drugi drznil sikniti mimoidoči gospodični in ga je slišal za njim tenente ter ga poslal zato v kasarno? Tudi to se ni zgodilo, ker je Janez Drugi preveč neroden, da bi mogel v pravem času sikniti in vreči poljubček mladi devojkici. On, kadar kako lepo zagleda, se najprej začudi, odpre usta, se ustavi sredi ceste in preden se spomni, da bi bilo koristno poslati glasen poljubček, je ona že izginila za bližnjim vogalom. No, ker ne uganete, vam pa povem. Janeza sta namreč zagledala drug drugega in se zato nista srečala. Vi se gotovo čudite, kako je to mogoče! Po vaših mislih bi si morala hiteti nasproti in se objeti sredi ob!ju« dene ceste. Pa Veste, Vaše mu slii niso mislil Janeza Prvega in Janeza Drugega!
Janez Prvi se je namreč u * stavil (ravno tako Janez Drugi) in pomislil napol (glasno, kakor je bila njegova navada;
»Viš ga, Zdej s'm ga pej spejt tlje srječov! Pej stavim glavo, da je suh ku puopr. Men j* d'ns p'slala tjeta 10 L..... Zdej če prideva skupek nie buo g'tou narprej prašou: »Ti, kej, j'mš kej dnarju? Pej d, Pej d, bš dau z'an litr vina!« M'guoče b'pej še rjku, de mu nej p'suod'm, kašne dve j liri, de 'ih buo žje vrnu, k' buo jutre d'biu valjol Narbulši j', če se mu v'gnem, kj' t'ku suh.....«
In Janez Prvi nrična gledati. kam bi se zatekel, da bi u-šel Janezu Drugemu. Zgodilo pa se je, da Se je tudi Janež Drugi ustavil, ko je zagledal Janeza Prvega ter rekel sam pri sebi: »Viš ga, ta strejlo
muorem glih tlje srj'č't......
Pej vejm, de j' suh, ku s tre i« la; d'ns mi j' puoslov stric 10 L., pej čeb šou h nemu, vejm deb me pruosu ž'n lit'r al' pej še z puosuodt! Narbulš j' Če ga n' srj'čm!«
In res .... no vraga, pa ni« sta imela kam it;, ker ni bilo nobene stranske ulice v bliži« ni. Že.... tedaj jima je prineslo — nebo veselo rešitev. Po trotoarju sta pr;šla dva ser-ž en teta. vsak na eni strani in ravno v tistem hipu, ko bi
morala Janeza priti skupaj.....
salutirata, Janez Prvi na levo stran, Janez Drugi pa onemu, ki je stal na desni strani in tako se nista videla, ko sta
šla mimo_____ Tedaj se je
spomnil Janez Prvi: »Zdej pej vejm čiz z'g'tou, de buo šou d' tiste viei t'm n'prej. puole buo pej tj'ku v'kuli, deb me spejt sr'jčou n' tej strni, z'tu je narbulši, de grem; lepu n'zaj in jo mahnem v kino. Čeb' ga pa vseglih sr'jčou d'ns kelj, j' narbulši, če skrijem tistih 10 L. v ksn varžet .... (In jih skrije v nek stranski žep, ki ga je šele sedaj zapazil tet se obrtne nazaj). — Zgodilo pa se je, da si je ravno tako mislil Janez Kranjski Drugi ter se iz istega vzroka obrnil, kajti kranjske glavce so> bistre
glavce..... In tako ..., tudli
on je iz istega bistrega razloga shranil svojih stričevih 10 L. v notranji žep svoje vojaške suknje ter krenil v kino.
......Veste kaj se je zgo«
dilo potetti? Potem sta Zadela sredi vrat v kino z nosom skupaj! ... Prav ste povedali. Kajti v resnici stil se zadela in sicer zato, ker sta gledala
oba v tla, misleč..... po tb
stem naziranju modernih filo« zofov, da če ti ene stvari ne vidiš, tudi tiste stvari ih: ali v našem slučaju je mislil Janeiz Prvi, da če on ne bo videl Janeza Drugega, da tudi Janez Drugi Kranjski ne bo njega,
vsled tega je gledal v tla. In za enkrat se ni zmotil... . Torej sredi vrat sta zadela z nosom skupaj in sta se začudila.
Janez Kranjski Prvi: »Kej, Janez, ti si tle v Pičene i! Pej kej z'ana strcjla te j'sm p'r-njesla! Oh k ku sm vesiu. de se d'bimo SI vejnei skupej, ku n s j' t'ku malu! Pej kdaj s' pršu?«
Janez Kranjski Drugi: »Jej« zs, jejzs Janes, pej kej 's tud ti tukej? Pej rejs nej'sm vej« du, de so te s'm p'slali. Pej, kej d'e te ne i neč v'n iz k'sar« ne, ku b' blu t'ku lepu, če b' _se kdej SI'vejnei vidli in šli v k sno' oštrijo.....« Janez Drugi je naenkrat obmolknil, ker se je spomnil na svojih 10 L. Naenkrat mu je prišla pametna misel v glavo: »Če ga b'm prašu, nej mi psuodi z' u kino, puo bu pr'ie vejdu, de nej nim več in 'm:e n' buo silu, Če mi buo pej plačou, puole un...« si je mislil Janez Drugi in je rekel: »Ti, Janez, pej kam gr'jš?«
Janez Prvi Kranjski: »Ja, u kino s'm rajtou j't'____«
Janez Drugi: »U kino, jej, jej. k'ku si sr'j'čn, k gr'jš l'hku! J'z ... Nu vejš kej, k'b meni p'suodu šeisdesit čen-težimov, ti b'm žj vrnu, k'r b'm d'biu valjol«
Janez Prvi pa si je ravno isto mislil kot prej Janez Drugi, zato je rekel:.....»Ti n'
vejš k'ku r't.... Ma, vejš ra« nukar s'm mislu tjebe prašet, če mi muorš ti p'suodt. vejš jz s'm z j' usje zaprau, glih prej' lje s'm kupu za zadnih 20 čeri« težimov želati... Vejš rejs ...«
(»Sej vejm < k'ku nejmš'
neč!?« si je mislil Janez Dru« gi in ravno isto si je mislil Janez Prvi).
Nato se je ravno vsula množica iz kina in v tej množici sta se zgubila Janez Prvi in Janez Drugi Kranjski, kakor sta pozneje pravila radi tega, ker se nista več mogla najti. Nato sta krenila vsak v drugo gostilno in si naročila po pol litra vina ter ga moško popila. Nato sta ošabno poklicala brhko natakarico;, katerih je v »Pičenci« polno, ki je spočetka mislila, da se fant — »mi-litare« dela norca iz nje, ker je iskal in iskal svojih 10 L.,
pa jih za vraga ni mogel najti, ker je bil žep še pretrgan in nezašit ter so lirce padle na tla.... Kakor Janezu Prvemu tako> tudi Janezu Drugem mu Kranjskemu. Brhka nata« karica pa se ni pomišljalla, je vzelo kapo Janezu Prvemu kakor Janezu Drugemu in tat ko sta obadva prišla v kasarno brez kape. To še ne bi bilo tako hudo, ker vojaku ni dosti m ari za kapo, ima še vedno rajši klobuk, ali seržente ni bil takih misli in Janez Prvi kot Janez Drugi Kranjski sta morala »notri«, že veste kam......
ZADOVOLJNOST.
Sodnik: »Vi ste potnika, ki ie šel skozi gozd, popolnoma izropali! Ali ste mnogo dobi« li?«
Obtoženec: »No. gospod sodnik, zahvalim za vpraša« nje, s slučajem sem bil čisto zadovoljen«.
OTROCI.
Tašča (zjutraj pri kavi): »Strašno! Tvoj mož je včeraj zvečer pripeljal kravo domov«.
Mali Pepček posluša z odprtimi uistl Ko vstopi oče, mu plane sinček nasproti z vprašanjem: »Ata, kje pa imaš kravo, ki si jo sinoči pripeljal domov?«
VZROK.
Neki mladi pesnik je po« slal znanemu kritiku zajca v dar. Naslednjega dne je pri« šel sam. da bi mu prebral svojo novo žaloigro.
»Ne, ne, dragi prijatelj«, mu pravi kritik, »če mi misliti prebrati vašo žaloigro, vzemite raje zajca nazaj«.
NEPREMIŠLJEN
ODGOVOR.
Dama: »Jaz se še vedno čudim, da ste na vožnji iz Trsta z voznim listkom prvega razreda prestopili k meni v drugi razred«.
Gospod: »Milosttna gospi« ca, radi vaše ljube navzočno« stli bi mi niti živinski vagon ne bil pregrd«.
STRUPENA KRITIKA.
»Kaj pravite k moji kome« diji?«
»Čudovito! Kako ste se mo« gli celi dve uri tako spretno izogniti vsakemu dovtipu«.
Proza In poezija.
»Kaj misliš. Edvard, ko gledaš te divne gore v sijaju jutranjega solnca?«	i i?
»Da bi bile vse te skale sladkor; to bi se ga dalo imenitno razpečati v tej draginji«.
J. Jurkovič — Karlo:	14
Drugovanje.
PETRICA: Polona. Prisežem ti, da ti ga drugod preskrbim.
OLONA: Takega, kaj ne, kakor si si ga sam, tako. da ti ga morajo z ust jemati, kakor psu meso, ki ga je vkradel.
PETRICA: Ne. Meni je vsega tega dovolj. (Slači ČuUčevo spalno suknjo.) Hudič naj vzame vse te krive poti in vsa ta neusoiena gospodstva. Meni preseda že vse skupaj. (Vrže suknjo na divan.) Tu jo imajo. Naj jo le imajo. (Odpre omaro in vzame iz nje pisano suknjo, v kateri je bil prišel.) Vse mu se odre« čem. (Privleče iz omare sveženj, s katerim je prišel.) Tako! (Nato tamburico.) Tako! (Nato brivsko opremo.) Takoj (Vse to položi na mizo.) Vsemu se odre-čem, samo enemu ne, kar sem se naučil še mlad, namreč, da je grenak grižljaj tuje milosti. In zato mora biti drugače. Pod to hudobno glavo čutim, staro srce in ono mi pravi, da mora biti drugače... In te solze., jih vidiš Polona? Te solze...
kdor jih im.a, ta še ni propadel. (Polona ga začudeno gleda.) Ti mi ne verjameš? Prav imaš. Ali uverila se boš, primojveri, da me boš še spoštovala, Polona.... To vse se je moralo zgoditi. Prav je rekel tisti, da je svoj grižljaj najsladkejši, pa tudi če je grenak.
POLONA (zase); Hvala Bogu. (Glasno.) Ali kaj boš počel, ubožec? Kaj boš počel, ko nič nimaš.. Upniki so ti vse raznesli.
PETRICA: Kaj naj počnem? (Zagrabi brivsko opremo.) Kaj pa je to? Ta britev je dovolj ostra, da odreže vsak dan dva kosa kruha. Saj je tudi preje rezala, (jecljaje) samo ti si včasih po« manjkanje trpela.
POLONA (ganjena): Petrica!
ČULIČ (skozi okno, zase): To je dober človek. Treba jima je malo po« magati. (Vstopi v sobo.)
XIV. PRIZOR.
Prejšnji. Čulič in Mišo.
POLONA (zmedeno): Gospodar! Čujte, kaj se je napravilo iz te zvijače, Ta človek tukaj —< vaš gost... je...
ČULIČ: Moj drug, a tvoj mož. Vse drugo vem in bom vse tudi popravil.
POLONA: O gospodar! Kako bi to mogli!
ČULIČ: Morem in hočem. Ali pred vsem se morata pomiriti. Ne trpim v hiši niti, da bi se mačke sovražile
PETRICA: Sva se že pobotala. Kaj ne Polona? (Da Poloni roko.)
ČULIČ: Bravo! A sedaj Vicko Go-libradič....
PETRICA (ga prekine): Petrica Belajac.
ČULIČ: Torej Petrica Belajac: Ali moreš te tri tedne izbrisati iz svojega življenja?
PETRICA: Brišem vse, kar je kdaj bilo. O, da bi nikoli ne bilo !
ČULIČ: Britev v roke, Petrica, pa si reži kruh od svojega truda. Bog vama ga bo dal še belega; a pozabi pogačo tuje milosti, ki si jo po vrhu tega še osolil in zabelil.
PETRICA: Hvala ji! Ona me je ozdravila.
ČULIČ: Dobro. V mestu imam maj« hno hišico. Tam vaju nastavim, pa ži~
Ižposojevanje kovčkov.
V bližine opere v Parizu je elegantna prodajalna za stvari, ki jih človek rabi na potovanju. Prodajalec izposojuje kovčke za en dan in njegova trgovina imenitno cvete. Na prvi pogled se zdi človeku čudno, kako si more kdo izposoditi velik kovček za par ur.... Stvar je silno enostav« na: Če ste v Parizu in imate denar, boste gotovo obisko« vali »Chic dancinge« in »thes a la moda«. Tam spoznate damo najboljše družbe in jo prosite za njeno naklonjen nost.... Stvar je pa ta, da nimate primernega stanovanja za njen sprejem in vaša nova ljubezen pa tudi noče riskirati. da bi šla z vami v e-no onih /direktnih »mebloVa-nih hiš«, ki služijo elegantnim pustolovščinam, kjer bi lahko srečala katero svojih
dobrih prijateljic, ali celo........
Tedaj ji pa vi napravite sledeči pošteni predlog: »Vzemite taksi in peljiva se k izposoje« valcu kovčkov. Izposodila si bodeva ogromen kovček, ga dala naložiti na taksi in pred!* stavila se bova z njim v kaki renomirani penziji, kjer bodo mnenja, dal sva rodoljubni par z dežele, ki, je prišel za dva dni v Pariz....« Prav red* ko se pripeti, da dama ne bi občudovala take ženijalne misli.
NA SEJMU.
Sejm je. Komedije, vrtiljaki in različna druga ropotija. Med drugim je tudi koliba, ki skriva veliko senzacijo.
»Mož s kravjo glavo!«
Velika množica ljudi strmi pred vhodom.
»Vstopite! Videli boste veliko čudo. Moža s kravjo glavo. To morate videti. Vstop« nina samo ena lira. Otroci in vojaki plačajo polovico. Le notri! Predstava začne takoj!
Vstopil sem v polmrak rja« vega šotora. Zvonec zapoje. Zastor se razgrne in sredi odra sedi mož s kravjo glavo v naročju.
OBLEKA ZA DAVKE.
»Mož, danes je bil tu berač, ki sem mu darovala tvojo
staro raztrgano obleko, ki je visela v omari. Ti je itak rf boš več nosil«.
»Za božjo voljo! Tj me boš pokopala s svojo darežljivo« stjo!«
»Toda, saj tako obnošene obleke, vendar ne boš več nosil!
»Kajpa da ne! Oblekel sem jo vselej, kadar sem šel plačevat davke«.
Poiskušnia.
(Priredil Karlo).
»Veš kaj, preiskusila bom, če mi je mož zvest«, je rekla gospa Pavla svoji prijaieljici Dori.
»Ah, kako neumna misel. Marjan te ljubi j|i potem, kje, misliš, da bo našel tako lepo in prisrčno damo kot si ti?«
. »Poiskusila bom vendar. Vidiš ravno to me peče, da sem jaz njegova žena, kajti soprog ne vidi zaslug svoje ždne, temveč le njene napake. Zato mi jako ugaja ta misel. Čuj, Dora, kaj ko bi ga ti izkušala. Saj si lepa kot jaz in Marjan te vedno hvali in opeva.
* * 3s
»Marijan, ali ste sam! nocoj?«
»Kakor Vidite, draga Dora. Pavla je v postelji, pravi, da jo močno -boli glava, roda, če hočete....
»O, nikar se ne trudite, ni potreba... Jo bom že videla jutri. Nocoj... ah nocoj čutim potrebo, da se moram razo« deti... zaupati svoje skrivnosti nekomu^ ki bi me mogel razumeti. Vničiti moram tisti dvom, ki me neprestano mu« či. Hočem, da govorite res« nico, ker dvomim o zvestobi svojega moža«.
»Pomirite se, Dora. Slavko vas ne vara. Kadarkoli gre z doma, krene naravnost v klub, kjer čita, igra, kadi... ves večer«.
Tišina. Nelbo Jzunaj grozi z dežjem.
»Marjan, ali mi nimate ničesar več povedati?«
»Kaj bi vam pripovedoval?
Orni lasjk
»Kako je to, gospa? Toliko časa ste nosila rjave lase, danes pa imate črne?«
»Vi ne veste, Včeraj sem prejela strašno vest, pod njenim vtisom so mi lasje naenkrat postali črni«.
vita srečno. Tudi tam rastejo brade in bo že Bog dal, da bo prav. Tudi meni se že trese roka: trikrat na teden, da veš Kar se tiče stroškov, dia si vse urediš bom že jaz opravil. Tudi. če imaš še kaj dolga, ti ga bom plačal.^ Ali si s tem zadovoljen, drug?
PETRICA: Če sem? O! Hvala, naš dobrotnik.
POLONA: Hvala.
ČULIČ: Mišo. (Mišo vstopi): Jutri zjutraj odpelješ v Jagnjevico mojega druga-in — njegovo ženo.
MIŠO (začuden): In njegovo ženo? (Zase.) To je »copernik«.
ČULIČ: Nocoj bomo boljše spali. (Pogleda na uro) Deset ura.
PETRICA: Deset ura?'
ČULIČ: Ne tresi se. Od sedaj naprej se ti ni treba bati več niti upnika,
niti stražmeštra, niti duhov..... Lahko
noč!
(Zastor pade.) i. I	KONEC.
Priiilj rešil si i življenje!
(Po L. Simonu priredil Karlo).
OSEBE:
CVETKO ZAMAŠNJAK, nadzornik krompirjeve zaloge na nekem po« sestvu.
MIHA in PETER, kmetska fanta.
Dejanje se vrši v sobi.
I. PRIZOR.
ZAMAŠNJAK (odpre srednja vra« ta in pokuka v sobo): Milostljive ni doma? No, to mi vgaja (vstopi.) Sedaj bomo pa stvar kar lepo končali (proti občinstvu.) Mogoče že vedo oni, kakšno stvar? No, če ne vedo. jim bom pa povedal, samo obljubiti mi morajo, da ne bodo naprej gofljali! Kajti milost-ljiva ne smejo ničesar izvedeti. Stvar je namreč taka: Milostljiva — to se pravi naša gospa posestnica — so neznanska prijateljica tejatra. zlasti takrat, kadar se uprizarja prav. prav žalostna tragedija, tako, da se morajo do dobra izjo-kati. To je sicer nekaj zares čudnega, ali ne morpm pomagati, tako je. Štiri ure
se morajo voziti do bljižnjega mesta, kjer igrajo komedijo — no in pritrditi mi morate, da je, to malce neprilično za nas, ki se potimo tu med nekulturnim ljudstvom. No in nekolikokrat se je celo naši gospe j primerilo, da se j© odpeljala gledat tragedijo, pa se je radi nenadnih zaprek (glavna igralka je obolela) mora* la uprizarjati opereta, mesto žaldigre — od takrat ne zaupajo^ več naša milostlji« va repertoarju in ostajajo rajši doma. No in sedaj hočejo naš milosti j ivi gospod, ki milostljivoi zelo ljubijo, osnovati tukaj na svojem posestvu svoj lastni te-jater in presenetiti gospo ravno za njen god z uprizoritvijo žaloigre. No in ker sem jaz — takorekoč v tejatru gor zra-stel. so mi prepustili vse vodstvo! — No, reči pa moram, da sem mož zato, jaz Cvetko Zamašnjak. na boljšega bi ne mogel naleteti. Že kot »bubc« sem v mestu »pucal« čevlje in krtačil hlače glavnemu igralcu ali pa zaljubljeni igralki. N^l vsak način sem moral kaj odnesti iz gledališča! Že takrat in kaj šele po« zneje!
(Dalje.)
\
Laskavosti! Ne, ker jih sovražim. Novice; jih ne vem«.
»Niste prijazni nocoj. Želim, da bi mi govorili zvočnih in prisrčnih besed in vi jih znate. Dvorite mi!«
»Šalite se, Dora. Jaz, prijatelj Slavkov! In potem ne bi vedel kaj povedati, postal bi nemiren....«
»No, saj za šalo, samo ža* to, da mi hitrejše preteče večer. O, jaz naprimer vam bi vedela povedati mnogo. Ali se spominjate, kdaj smo se spoznali? Oba — vidva sta bila sijajna častnika, Pavla ;n jaz pa dve domišljavi dekli* ci. Vi ste mi ugajali takoj in skušala sem vam razodeti to z očmi in nasmehi. Toda pre* več vas je oblegala Pavla, No, potem sem poročila Slavka in vi Pavlo. Toda ostalo mi je še Vedno v srcu neko bolestno nagnjenje do vas in neprestano sem se spominjala onih plemenitih besed, ki ste mi jih deijali oni dan v ljubosumnosti do Pavle, ki se je šalila s Slavkom«.
»Dora, zakaj se tako neusmiljeno šalite? Vi ste najboljša prijateljica Pavlina, jaz pa Slavkov najboljši prija* tel j. Zakaj me mučite?«
Ona se je nasmejala. On se sreča z bleskom njenih oči in za hip podvomi:
»Dora, ali vas je mogoče Pavla pooblastila, da me isku-šate? Zakaj vem, da ji priha* ja zadnje čase marsikaj ne* umnega na misel.
»Ne. ne, dragi moj! PaVla ne dvomi o ničemur. Govorim v resnici iz dna svoje duše. Pet let se že poznamo, pet let živimo skoro skupaj. Kjer sem jaz in on, tam sta vidva. Ali se ne bi vjezila mlada dama, ko ima poleg sebe lepega
plemenitega človeka, ki ii pa ne pOdvori nikoli z lepo. prisrčno besedo, razen nekoč, ko ste mi rekli: »Dora. kako sle divna nocoj!« Mislila sem. da ste končno opazil, da vas ljubim. Sedai pa se ne šalim več. Hočem tudi jaz zavžiti košček sreče! Marjan, ljubim te.... Marjan... in sem tako hrepenela po tebi......
Oklenila se ga je okrog vratu.... in, same od sebe so se poiskale njiju ustnice.
»Dora, hočeš vedeti? Tudi jaz sem hrepenel po tebi. Ho« tel sem ti že davno povedati,
da te ljubim, pa sem se bal...« * « *
»Marjan, vedi: Pavla sama me je pooblastila, da naj te izkušam.
»No, dobro, ini sedaj, kaj ji boš rekla?« jo je strahotna vprašal Marjan.	_
»Nikar se ne boj. Rekla ji bom, da se je preiskušnja ponesrečila in — da si biser vseh zakonskih mož«.
»Zakaj se nisi tudi ti sponi? nila, da bi ji rekla, naj iskuša še ona tvojega moža!«
PREVEČ ZAHTEVANO.
»Koliko časa rabim do kolodvora?«
»Jaz rabim vedno pol ure«.
»Jaz vas ne vprašam; koliko časa rabite vi, jaz hočem vedeti, koliko časa bom rabil jaz«.
RAJŠI.
»Na svidenje Slavka!«
»Adijo. Janko!«
»Ti pišem takoj, ko p ris dem!«
»Pismo?«	•; v
»Ne, brzojavko!«
»Čuj, Janko!«
»Kaj je, Slavka?«
»Ali bi ne bilo boljše de« narno nakaznico!«
IZNAJDLJIVOST.
I
A.:	Kako izhajaš s svojimi upniki, ali te še tako močno zasledujejo, kakor so te prej?
B.:	Zdaj stanujem v hiši, ki nima stopnic in sem varen pred njimi.
A.:	Kako pa prideš v svojo sobo?
B.:'	S pomočjo lestve; qe sem'z doma, jo pustim, da stoji, če sem doma, jo poteg* nem k sebi.
IV o v a uganka.
Napiši na listič številke 666. To število pa spremeni v drugo število, ki bo za najmanj eno tretjino večje kot zgo* raj napisano število. Toda ne smeš nič brisati nič pripisati ne drugače spreminjati.
Če to narediš, boš imenovan v listu, poleg tega dobiš, če boš izžreban, še lepo knjigo mladinskih pesmi v dar. Rešena uganka.
Uganko se prav reši takole:
Ribič pelje prvo kozo čez reko in pusti volka in zelje. Nazaj gre sam in pelje volka
čez. Nato nelje kozo nazaj in i vzame s sabo zelje ter pripe- \ lje vse skunai na drugo stran. Prav so rešili:
1. Frančeškin Karol, Trst Giuliani 11*111. 2. Pikec iz Kanala. 3. Stanko Osojnik. Va* rljani 54. 4. Gabršček Ivan, Tolmin 62 5. Stana Rodman, Vipava 88. 6. Lojze Kalan, Trnovo. 7. Zvonko Perkan, Trnovo. 8. Paušič Milan, Go* rica, More® 3. 9. Ravriiik Anica. Solkan 10. Vižin Marijan, Solkan. 11. Orel S.. Toma j. 12. Bizjak Andrej. Kal. 13. Franc Plepničar, Čepovan 48. 14 Zavrtan ik Leopold, Kanal. 15. Šuligoj Josip. Kanal. 16. Segala Tanto. Kanal. 17. Lojze Šuligoj. Trst. R. Elena 15. 18 Simonič Henrik. Barkov-lje. 19. Roža Josip, Št. Vid, Vipava. 20. Kovač Viktor, Maribor. 21. Slavko Dožek, Cerkno 22. Kavčič Ivanka, Trst. 23. Sever Ivan. Tržič (Monf.). 24. Tratnik Ivan, I-drija 355. 25. Šuligoi Anton, Scorcola 409 26. Jenko Franc, Trnovo 48. 27. Nagode Fran, Idrija 76. 28. Tavš Štefan, Re* ka 10 (Cerkno). 29. Furian Pavla. Vrhpolje. 30. Miši® Jo* sip, Trst. 31. Fan'i Premru, Gorica. 32. Koren Amelija, Budanje 6. 33. Kmet Franc, Norin 29 34. Klač Franjo, Gra hovo 136. 35. Ivan Petrih, Trst. 36. Bon Alojzija, Rupič vrh. 37. Misliič Mihael, Ljubljana, 38 J. Žigon, Dol. Brk-nica. 39. Repin Stanka. Prem 89. 40. Tomažič Ivan, Bitinje 10. 41. Požgar Franc. Bologna 42. Puntar Edo, Proaek 88. 43. Harrv Gismann, Tržič 156.
44.	Viktor Indihar. Tržič 97.
45.	Žakelj Marica. Idrija 88.
46.	Zupan Viljem, Ljubljana. .47. Karol Malalan, Bistrica. 48.
Vse je že kolekovano - Kolkov smo že siti.
Vse je že kolekovano. kolkov smo do grla siti, kakor da se nam za grehe je neznane pokoriti.
Na vžigalicah je kolek, kolek že bo na cigari, na balončkih in na psičku, le na nas ga Bog obvari.
Če jim slednjič v glavo pade, dene j o ga na podplate, na klobuk, na spodnje hlače, morda tudi na copate.
Če pa še na ženski jezik ga pritisnejo gibljivi: bom dejal: ni bogme slabo, kolek dragi, Bog te živi!
Slabe" Martin, Prestranek. 49.
Bernetič Marij, Trst. 50, Jo* žef Drnovšek, PlaVe 18. 51. Berthold Mija Maribor! 52. Marija Golež, Maribor. 53, Stanko Kralj, Opčine 289. 54. Ivan 'Varlik, Opčine 140. 55. Kukovec Ivan, Maribor. 56. Justin Anton, O toče 17. 57. Rjaveč Ivan, Črniče 44. 58. Slivot Ivanka, Ubeljsko 37. 54. Albert Gorup, Jesenice. 60, Weiss Hugon, Maribor. 61. Batič Franc. Servola 521. 62. Kuzmin Mirko. Sovodnje. 63. Olga Černic, Gabrje. 64. Izn* bela Beltram, Vogersko. 65. Mohorič Marija Kc - 8. 66. Renko Stanko, Reška dolina. 67. Caharija. Dragica, Nabre-žina 143. 68. W ase on Gino, Trieste. 69. Albin Oražen, Prestranek. 70. Marija Cernoc, Prestranek. 71. Edo Širca.. Monfalcone. 72. Mara Roječ" Motulje. 73. Tončka Pregelj. Orešje 44. Col.
Orešje 44. Coll. 74. Konrad Jurešič, Maribor. 75. Franc Medved, Kranj. 76. Brajain Jernej, Mojstrana. 77. Augu-štinovič Fr., Studeno.
Izžrebana je bila: Ž akcij Marica, Idrija 88. Uganko s posestvom: Po-
Ponudba.
Jaz fantič še mlad sem, postave prav zale, tu tam so dekleta za mano zijale. Sem mislil: nikoli da v zakon ne zlezem, z nobeno sa deklico nikdar na zvezam. Res včasih me mika k oltarju stopiti, izreči svoj »da«, ".e nato poročil. 1 I A vraga, ko deklica danes so take. oo hujše ko zlodej in grše kot soake. Tu čitam pa Čuka in berem o Vidi, če fantič, te mika, ii piši, se snidi. Tam tudi se Olga lepo priporoča. Katera teb lepša je., ktera bolj vroča? Jaz fantič v.cm eden in dveh pač ne vzamem, le eno i o lahko kot ženko ob jasnem. Zato n.di od.loči se Vida afOlga . le da z odgovorom ne bo predolga.
Janko.
Pisp iz VrhfloMe Srenje!
Preljubi čuk!
V svoji stiski se obračam do tebe. Pa ni stvar tako navadna, kakor se ti bo mogače zdela. Namreč srčna stiska. Pomisli! No pa naj začnem. •
Da se ti predstavim, sicer tega ne bi bilo treba, saj sva v sorodstvu,
pa vseeno, jaz, namreč jaz, setn poznal tvojega ranjkega strica. Mislim da me sedaj dosti poznaš in lahko pričnem. Ker s predstavljanjem imam vedno težave.
Imamo pri nas celega vraga. Ti rečem dva vraga. Eden je hujši od drugega. Prej mirna srenja ne pride iz razburjenja in še mene je popadla slabost. Ti pravim, da so pridrli nad našo vasico (oj gorje ti) nekaki ne-stvori, nevem, menda »širni škor-nji« in ti hočejo spraviti podse vse, prav vse. A niso pridrli kakor Judje z pozavnami, ampak lovijo svoje žrtve z zavijanjem oči in to zavijanje je zame nekaj groznega. Zavzeli so našo slavno in milo »Peškarijo« in se zarili celo v »Botegiin«. In če pomislim, da je vse to takorekoč v sredi doline Jozafat, prav v sredi Vrh-polja, tedaj me bodeš že razumel. Oboroženi so kakor prej omenjeno in kampirajo enkrat tu drugič tam. Imajo celo prav dobro urejeno »Mulpatrijo« z avtomatičnimi stoli. To, da je moderna, v Vrhpolju patentirana iznajdba. In vse to nekaj strašnega. Predno nadaljujem, ti motam povedati, da je moj postranski posel krpanje; pa me ie sedaj strah, kako bodo sedaj ranjenci — v vsaki bitki jih je gotovo nekaj krvavih in nekrvavih — in me je strah torej, kako bodo prizadeti krpali nosove in prizadete dele človeškega telesa. Jaz namreč vem, da se ne-ka/teri ne dado zakrpati. Sicer imamo pri nas, kakor ti je znano, zna* menito zdravilišče srčnih ran v puščavi, ker se zdravi z pestovanjem in s slino. A je to samo za srčne rane. In skrbi za splošno dobro po-
čutje in nočni mir pa prijetno misli še cviii banda pod vodstvom »Fila-feleja«. Sedaj boš dragi Čuk rekel — ej ti znanec mojega ranjkega strica, kako to, da nimam srčne krče. Počakaj, povem ti in ne bodi na-gmašen. Imamo namreč tu neko skrivno družbo »Vodna baterija«. To ti je rečem, družba, ki ji pomaga sam Sv. Florjan. (Pa nemiislim ka-olice.) Torej kratkomalo ta družba, ki ima pod vodstvom generala »Tamč Es Belo« svoj tabor v robati katedrali »Die schene Poldi« ima zelo ofenzivne misli. In sedaj, preljubi Čuk, predstavljaj si to, na eni strani »šimi škornji, z mulpatrijo avtomatičnimi stoli, cvili bando in zdraviliščem (pravzaprav rdečim križem), na drugi strani vodno baterijo in Sv. Florjana." Pa se gledata oba dela kot miš in mačka. Bog se usmili. In če ti še povem, da ima en del celo generalni štab z znamenitimi imeni kot so: »Mica, tuča in Eks — potem me bodeš že razumel, da nemorem vsega pogoltniti kar na »Eks«.
Kakor vidiš, je zelo napeto ozračje in ko ti to vrstico nadaljujem, ie že počilo. Celo kri, prava kri je te5 kla, imeli so svoj posel orožniki in kar je glavno, tudi ženske bodo lahko brusile svoje jezike, a zvečer bodo molile s pol jezika — odpusti nam — a druge polovice se bo držal še »udri ga«.
Naj končam. Če ti je prišlo vroče, ko si čital moje pismo si obriši pot, a jaz — tako rekoč, te pa pozdravljam.
Vdani
Krucipultus.
Pred sodnijo.
»Radi vaše goljufije vas obsodimo na tisoč lir globe«. »Preveč, gospod sodnik. Potem pa meni skoraj nič ne ostane«.	: 1	' < ■ '• I
Piacenza.
ZATO NE!
Piftjateilj Rtmf: »TJ, ali ne stanuješ več s svojo ženo?«
Priijiteli Romf: »A, ne. Ti ne veš! Me je preveč jezila. Vsak mesec mi ie porabila do 2000 L za perilo in parfum in poleg tega je prihajala v družbo mojih prijateljev še brez spodnjih hlač«.
UBOŽNOST.
MajerjeVi so' bili povabljeni k nekemu virtuozu na glasbeni večer; virtuoz je igral s svojo ženo nekatere skladbe dvoročno. Kaj takega gospa Majorje v a svoj živ dan ni vi« dela.
Ko se je peljala z možem domov, jo je ta vprašal: »No, kako ti je kaj ugajalo?«.
»Prav lepo«, je dejala ona, »samo v ubožnih razmerah živita: dve osebi pa samo en klavir«.
ZATO!
Karlo najde Stankota v kuhinji, ko si čisti čeVlje.
»Kaj!?« pravi »zakaj oprav* 1 jaš to delo?«
»E, moram, dragi moj«.
»Zakaj? Ali! niimaš služkinje!«
»Že! To se pravi, jmel sem jo, pa sem jo poročil!«
(6.a comp. — vazelina — sanita — ramazerji).
Dolgo pismo — dobro je, če se piše dolgo pismo. — Živimo v starinskem mestu, ki leži sredi ogromne ravnine. Jaz vem, kako je nastalo. Naprimer, na ta ogromni travnik Padske nižine je prišla ogromna krava in se prav neolikano pone5 snažila. Krava je zbežala, kravjak pa je ostal- Čisto enostavno. S tem pa ni rečeno, da bi vse »šinorine«, kakor pravi Lojze, ki v njem piebiva-jo.... Hotel sem reči, da je tukaj komarjev zelo veliko (velikih in malih), pa »šinorine« se jih nič kaj ne boje, iim nastavljajo svojo kožo in kri, ker so sploh, kakor je znano, zelo hladnokrvne, da je kar veselje. Namreč vojaki in gospodje burgeški se vesele (komarji pa ne), ker hodijo k «ši-norinam« komarje »bran't«, kakor kovaški vajenci konjem muhe.
No drugače še živimo dobro in smo se prinavadili, ker si predstavljamo, da smo zato tu.... da branimo domovino, ki je preveč oborožena. Jaz mislim, da bi bilo najboljše, če bi prišli vsi ljudje pod vojake, potem bi šele lahko rekli, da brani eden drugega — no za eno besedo se tudi ne bom ravno pričkal, ker se lahko
napiše tudi..... rekli, da se brani
eden proti drugemu- Potem bi bila država gotovo varna in bi cvetela kultura, civilizacija, industrija, obrt-nija in še polno takih.... i.ia. (Ki pa niso nič v zvezi z oslovskim «i-a», kljub temu, da zveni pri marsikate-rih, ki jih zagovarjajo iz tega stališča, precej podobno oslovskemu »i-ia«.)
Zdravi smo tudi, samo apetit ima* mo zelo velik, naravnost strašen. Zlasti jaz pa Janez z Jasnega, tudi Pepi in France čakata večkrat dvakrat na rančo, dočim je Lojze s črnič zelo zmeren v lakoti in neizmerno zmeren človek tudi za učenje. Ker zna vedno le «pocco» — namreč različne puškine dele, ker pravi, da ga puška manj zanima kot pa kos panjoke — no zato mu- pravijo Italijani kratkomalo Poko, signor Poco. »Che sai tu?« ga vpraša ser-žente »Poko!« reče Lojze in zmiga z glavo, da ne zna nič. Seržente ga še okrega, zakaj se ne nauči italijanskega, Lojze pa si misli ves začuden: »Ja, nu ja, ma z kej. pej van n'zna sl'vejnsku. Jz n'znam fljansku, van pej nje sFvejnsku, pej sva glih!« In se lepo mirno vsede. Torej ranča (veste ranča ni nobena pomaranča, tudi ne pride od te besede, kvečjemu radi tega, ker spominja njen okus, kakor tudi barva navadno na pomarančne olupke. Ranča je kosilo, večerja.) Slovenci smo zelo pohlevni ljudje, še za rančo se ne te-pemo vsak dan in poleg tega trdi to še Gabrijelčič iz Ložic, ki je ves vesel, ker so mu njegove »fidancate« (ta beseda nima nič skupnega s fi-nancerjem, kljub temu. da se naše punce kaj rade »menijo« z finan-carji) torej ker so mu njegove »pun5 ce« pisale, češ, da jim je dolg čas po njemu, ko bi pa vedele, kako jih ima za norca! Namreč kadarkoli gremo delat vaje in nas sreča kaka »leteča« ali pa hiteča, magari smeječa, takoj napravi zdaj, če je na levi: »atenti a sinist'!«, če je pa na desni: »atenti a dest'!« (pozdrav na levo ali na desno.) Veste, piipe, pa tega ni pu-pustil, da bi povedal, pa jaz sem resnicoljuben in rad povem.
Da si pa kratimo čas pri menaži, se. razplete počasi med nami glasen govor, katerega predmet je vedno ranča in ki dokazuje naše slovenske lepe navade. Predstavljajte si sledečo sliko. Glavni govornik Pepi stoji poleg »marmite« (kotla), z gaveto v levi roki visoko k ustam privzdig-
njeno, z desnico pa tlači v usta kos panjoke, nasproti mu stoji komaj do 1 ramen mu segajoči. Frence — brivec Še z mišjo dlako na bradi in pod nosom — z gaveto v roki, z desnico mešajoč pasto s fornimentl varii (fižol, bob, buče... ih še druge ... uče). Pri koritu sloni in se z ekspresno naglico baše Janes ž Jasnega (kot strele z jasnega neba mu Švigajo skozi grio dolgi »štriki« pašte), dolgi Lojze v ozkih hlačah pa se je naslonil na zid od kuhinje in zdi se da nekam zamišljeno gleda... pa vem za gotovo, da ne študira »žuramen-ta« (prisega) (ta beseda ne pride od besede žuriti, kljub temu, da smo že dosti lire požurill iz našega »prtošla« in So se krčmarji in branjevke dožu-rile jih spraviti v svoj žep), meni se
zdi... ahm! Klhnem! ____ Angelica
---- Gabrijelčič pobira že tretjič pa-
što iz kotia in ga strže z žlico (on pravi, da samo zato; da ga ne ostr-žeio Bareži, pa ne verjamem, da je toliko naroden). Tam daleč se je vsedel sam zase Tone iz Ajdovščine, kraj zidu in ravnokar trže s svo* jlml že itak »plenziranmi« zobmi mehkih kos »zmrzlenega« mesa — kot pravi Inarrio —, čeprav je tako gorko, da mu zobje kar odskakujejo
•---- Iz kuhinje je prikukala Požar-
ieva kapa. Tam nekje na tleh sedim laž, poleg panjoke se mi smeje ravno prišedši »Čuk«, z eno roko flo-sim žlico V usta (včasih celo prazno), z drugo pa odpiram »Edinost«, kMo nisem dobil že štirinajst dni.
Tedaj prične Frence:, »A kralej ne! D'ns j' pej re.is duobra pasta!«
Nervozni Pepi pa dvigne odprto dlan: »Na, al' ga vidiš, ti bS men' prau, dej' ta pašta duobra!
Frence: »Kej? J'z držim ž njimi, ti pej rejs, kar prauš, de k'ku duo-bru d'bimo u nedejleh, ke d'birno tudi vinu!«
Pepi: »Gejne, gejnej vrndr ankr't govart o tisti pašti in vinu, me z'j' glava boli, k še nejs biu n'k'jr!«
Frence: »Ti pej še n'vejš kej j' duobru?!«
Pepi: »Gejnej. gejnej, i'z deb u 'vejdu. kej j' obejlenu in kej nej! K' pejla!«
Frence: »Ku ti sm i'z k'pejla'«
Pepi: »Trkaj ž'j nejsm j'z k'pejla ku ti. ti bš dejlou v*smnajst mejscu, j'z pej s'mu dvanajst«.
Frence: »B'm pej jz bulš sudst. Kej miš, čez d'biu samo žuonto«. "
Pepi: »Gejnej, gejnej vrndr ank'rt
---- pej kei suloh veiš. kej j' tu
žuonta?«	1
Frence: »Vejm ja, tu so v'st'nki!«
Pepi: »Ti bš meni prau, kej i' žuonta, tu j' tistu, kar dj'nejo umejs pašto«.
Gabrijelčič: »Na-a. vejste kej j' žuonta. Žuonta je p' fljansko pod-žep'u«.
Pepi: »Gejnej, gejneL ljub muj, ti bš men prau, kej i' žuonto. Sej ... Prašmo tega t'j Tljano!«
Frence ga vpraša: »Ti, koša že žunta? Že kvelo, ki ga vanca djen-tro in gaveta, no že vero?«
Italijan: »Si .... Che cosa voi? «
Frence: »Na, vidiš, de je rejoU
Pepi (ga pahne vstran in gre k Talijanu): Škuži, io šolo ... (Zagle-' da Frenceta, ki sih' nekoliko v Italijana in zakriči nanj, dvignivši in
iztegnivši roko----) Ma Staj čito ...
zdej! Rejva. k češ vsie vejdet!«
Frence: »Kej j'z sm rejva? Š'nk'rt rieči!«
Pepi: »Rapefa!«
Frence: »Vasu!«
Pepi: »Kuoza!«
Frence: »Štupido!«
Peni: »Čuko!«
Frence: »Čuk!«
Pepi: ... bumf ... gaveta leti mh mo Frenceta in se prilepi s pašto na zid.
Frence: ... romp ... gaveta zleti v Pepitovo kapo in jo napolni s tisto pašto. ki je povzročila ves nemir.
Seržente: ... cniak-cmok ... in ... naprej se ne pove več...
Tako. z malega raste veliko! Pa take stvari imamo za zabavo, če boste verjeli namreč, bo pa vse res. Sicer pa resnično ne moremo biti ene in iste misli, ker drugače bi nam bilo preveč dolg čas.
No kmalu bi pozabili pozdraviti še naše domače, brate, sestre in sta-riše in punčke zlatolaske zlatkane. Stariši bi se nas kaj lahko spomnili, ko vidite, da je tu suša, pri vas pa pišete, da je bil vedno dež, tu ga pa že dolgo ni bilo, zato ni čuda, če so naši žepi suhi, naši želodčki suhi in naše grlo še posebno suho.
Fantje od 6. Comp. Sanita: Karlo iz Vipave; Bavčer Anton iz Ajdovščine: Koruza iz Trsta: Požar Ivan iz Sežane; Inamo Frence iz Križa pri Ajdovščini; Pepi Rožič iz Šte-verjana; Boštiančič Ivan iz Jasnega pri II- Bistrici: Gabrijelčič Franc iz Ložic; Leban Alojz iz Črnič.
Zakaj? Zato.
Zakaj niso dali dovoljenje, da bi v nedeljo igrali »Smrtno potezo« pri Sv. Luciji?
Zato, ker so se baie bali, da se »Smrtna poteza« ne spremeni v »Smrtni skok«.
Zakaj so v Gorici na Travniku žvižgali ob neki točki med proizvajanjem vojaškega filma?
Zato, ker so jim v Gorici na Travniku kazali Gorico s Travnikom z vseh strani pa navzočih ni bilo na sliki.
Zakaj je Ivan Čargo priredil raz; stavo slik v Via Monache?
Zato, da ie dokazal, da je začel pridno delati in ga je še Čuk vesel.
Zakaj so hodili pret. teden črno-srajčniki od trgovine do trgovine v Gorici, da nai se odpro v! nedeljo zvečer trgovine ter se razsvetlijo?
Zato, da potem niti patrijoti tega niso storili.
Zakai sta brata I. iz Rojana postala tako ošabna?
Zato, ker se štejeta že k stričkom in ne več k mladeničem.
Zakaj se dotična brata hvalisata, da sta stalna gosta kavarne Mi-ramar?
Zato, ker upata na kavarnarjeve odstotke.
Zakai hodiš vedno v Žerjalovo slaščičarno v Rojanu?
Zato, ker imajo tam tako luškano prodajalko.
Zakaj pošiljam to danes Čuku? Zato, da bo, kar je boljšega izbral ter objavil, in mu drugič pošljem še vse kaj boljšega.
Zakaj je »Mali List« pisal, da je »goriška Matica« irredentistična, kar ni res!
Zato, da je denunciral rodoljube, ki se zbirajo okrog »Matice«! »Der grosste Schuft in ganzem Land ist der Denunziant!«
Zakaj »Mali list« trdi, da se »Novice« preselijo v Gorico in da bo tiskala list »Narodna Tiskarna« za 30% pod ceno.
Zato, ker »Mali List« laže in sos vraži resnico kot sovraži hudič križ!
MED POTEPUHI.
Prvi vlomilec: »Kaj dela tvoj sin?«
Drugi vlomilec: »Zahvalim, Pred včeran jim je napravil svoj prvi vlomilni poizkus, ki se mu je dobro obnesel.
Pisma.
IZ MILANA.
Od 68. pešpolka pošiljajo lepe pozdrave sledeči fantje in upajo na skorajšnjo vrnitev:
Izidor Lah, Gomezelj Maks, oba iz Dutovelj na Krasu; Čeč Alojzij, Postojna; Sonc Viktor, Tomaj; Pahor Alojzij. Selo pri Brestovici; Žega Filip, Šmarje na Vipavskem; Kumar Anton, Grgar; Kumar Angel, Podme-lec; Leban Josip, Dolje pri Tolminu; Rupnik Franc, Črni vrh; Požar Josip in Humar Avgust. Beljsko Studeno. Benašič Viktor iz Reke; Dobrez Alojzij iz Opatije.
Pravijo v Črnem vrhu, da ie neki mož pred nedolgim časom vstopil v odbor vaških klepetulj radi tega, da bo pobiral novice po gostilnah.
Pravijo v Črnem vrhu. da če bode Čuk taket po gostoma zahajal v vas, mu bodo dekleta kljun zlomile, zato, da ne bo mogel več o njih kles petati.
Pravijo istotam, da je na Marjetno nedeljo neka revica najbrže izgubila svoj deviški venec, ker ga je iskala do polnoči po vasi; poštenega najditelja se prosi, da pošlje nepokvarjenega Čuku.
Pravijo v Trnovem pri Bistrici, da je neko dekle, ki ima dvojne oči, nrerešetalo že vse črnosrajčnike in z vsemi se je imela poročiti. A do sedaj se jo je tudi črna srajca že naveličala.
Pravijo, da je Joško iz Vrhpolja že
igo klatil hruške pa še ni nikdar laletel na tako kisle, kot pred kratkim, po katerih bo imel še dolgo puste usta.
Pravijo, da imajo istotam »Papeža«, kateri moli pred balom litanije za srečen izid bala.
Pravijo, da gospa Antonija M. iz Gorice, stara 54 let, se je izgubila. Kdor io najde, si jo za nagrado lahko obdrži.
Mož.
Praviio, da se v Podlakah, blizu Kobiljeka nahaja .Turjeva dragica, v kateri raste sladka travica. V to dragico pa se je zatekel tudi neki kozel, s svojo kozlico. Prišli pa so mladi lovci in ljubljeni parček je •'bežal čez drn in strn. Ako se bo pa kozel še kdaj predrzni! priti v dragico na sladko travico. mu bo »Čuk« opikal ves rožiček.
Pravijo, da istotam misli nekdo
____________
prodati svojo kučo, ker bi rad šel v Sibirijo past koze.
Praviio. da sta se v Podlakah tudi _dve samici stepli na neki njivi. Bila je sicer velika »ofenziva« in veliki »hura«; vendar pa ni bila nobena samičica ranjena, le krompir sta ves pomandrali. Tudi teh dveli podlasic bo »Čuk« še opazoval.
Pravijo, da organizira športni klub VAL v Barkovljah veliko kolesarsko dirko za kupo »ONDA«. Dirkati bodo smeli pa samo dirkači Vala, da si tako gotovo priborijo omenjeno kupo, ter si stem ublažijo skomine po kupi »EDINOSTI«, katero jim jc odnesla ADRIJA.
Pravijo, da je barkovljanski Club Sportivo Onda v tesni zvezi z S. K. Valon, ter, da ge člani enega in drugega društva bratski družijo. Opazili so to že marsikateri tržaški šDort-niki.
Praviio, da so na igrišču VALA menjali napis na igrišču, t. j. da jc prodala oziroma dala igrišče v naietn Športnemu Klubu ONDA.
Pravijo, da je Pepe Polačev na Rakeku osnoval trgovino z senom na drobno in debel", ter zelo agilno išče živino po kolodvoru da jo nakrmi. Čuk na palci si je ogledal celo stvar in se je prepričal da ima zelo moderno in dobro upeljano trgovino, ter jo vsakemu kravarju priporoča, ker upa na provizije. S tem je ovržena trditev da je Pepe oredsednik postopačev ampak on je up in nada svojega rodu.
Praviio, da ie na Rakeku pri odhodu na agitacijsko potovanje v Berlin, preda! predsednik postopačev Gregor pl. Priž. svoi svetovno kupo, ter si stem ublažijo spomine znani arhiv, napolnjen z najizbranej-šimi »ksemplari UŠI. Mlakarjevemu a tu v shrambo do njegove vrnitve.
Pravijo, da se rakeški stric Grom strašansko boji za svoio barako, ker je bil pri zadnii številki Čuka tak na; val Inanjo. Priporoča, slavnemu občinstvu. da se pri prihodnji številki Čuka postavi »Einzelnabfallen«, kakor med Vojno pri »Komisfasungi«.
Praviio, da si ie na Rakeku boter Vrabec nalašč nekoliko pretegnil svojo hrbtenico, da mu ni bilo treba prisostvovati, ter držati poslovilne fovorartce pri odhodu predsednika Gregorja v Berlin.
Pravijo, da tista frajla v Bezovici, ki se ie 3-krat oddahnila: za 1 liro. hodi vsako nedelio na Katinaro k
br..... ter se v jutranjih urah vrača
domov in ie močno zaljubljena vanj. ker ima zlate zobe. Mato jo krega vsled tega, ona nravi: Se ubijem, če mi ne dovolite. Čuk na palci pa pravi, da ne bi bilo toliko škode za tako strašilo.
Pravijo v Gabrovici. da se neki previden ptiček v osmih mesecih ni viel na piščado. Pazi, Čuk, ko prile-tiš v vas, da se ti ne vjameš.
Pravijo, 'da so nekatera dekleta grabila v Jelovcu in tako vriskala, da so Čuka zbudila.
Pravijo na Strmen pri Srednjem, da so ondi punce zelo razburjene,
ker ne morejo vieti nobenega--
za kljun.
Pravijo, da je na Banjšicah v Pod-leščah na gorenjem koncu vasi devet starih tet ki se jim prav slabo godi, ker nobenega fanta ni.
Pravijo istotam, da na kraju vasi ena lepa hiša stoji in neka punca v njej modro se drži.
Praviio v M. Celju, da so ukanjska dekleta tako fletna. da je Čuk zaljubil vanje.
Pravijo istotam, da neka punca ne mara za fante, ker ima že svojega »amante«.
■ Pravijo, da če pride kak tujec v 1 M. Celje, si misli, da je prišel v Pa-
riz, tako juvažujejo dekleta* pariško modo.
Pravijo v Budanjah, da . hočejo fantje še častiti malika bal-a ali to pot bodo plesale same zapeljane Dunce in nezakonske matere. Sive plesneve babnice in dedci pa, so se zakleli, da ne gredo več' noreti zaradi teh malikovalskih fantov. Oj malik bal, kaj si storil, saj so še boli bolni, posebno po tistemu vinu, ki se je delal po zistemu v Kani Galilejski. Pridi iih. Cuk, kaj potroštat! Ker je Čuk ponočni Ptič, vidi tudi, kako se neka budanjska punca iz fabrike na kolesu s fantom vozi in to okrog polnoči.
Pravijo v Jur. dolini, da si je g. Flikec najel kar tri sobarice, odkar stanuje sam v sobi s posebnim vhodom.
Pravijo istotam, da Flikec sovraži ženske kakor krava sol.
Praviio v Postojni, da se je naš Janko pred kratkim polastil z veseljem lepega lova, seveda ne peš, temveč njegov voditelj je bil »auto-luxus«. Lovil je krščansko in srčka; no bitje; a brezuspešno. Odletela je proti Hraščam. Naš obupani Janko ie študiral, ali bi bil bolje kak zrakoplov. da bi preje dosegel ubeglo željo. Ne! Vtaknil ie kot lisica svojo glavo med automobilsko zofo ter o-sramočen urno odšel mimo Štefina zopet v svoj kurji kotiček.
Pravijo v Postojni, da se je bila tukajšnja »frizerka« v Opatiji tako zaljubila v nekega fantka, da je popolnoma pozabila na svojo obrt. Ubogi pomočniki so že več kot več obupali, kaj bode. ako nje nazaj več ne bo. Kdo bo gospodar? Stari ali mladi? In pričkanje bi bilo kmalu na dnevnem redu, ako ne bi bila velika noč vstajenja, to je prihoda lepe dame. Potrtost starega in veselje mladega je zavladalo v brivnici, ko se je prikazala že več kot pogrešana frizerka.
Praviio, da v Mariboru prodaja nekdo svojo ženo, denar sprejema seveda on. Ko so ga vprašali: »Zakaj?« — je odgovoril: »Das gehort zur Wirtschaf,t«.
Praviio, da je v Mariboru v Park-kavarni ukrade! nekdo nekemu potniku izpod pazduha kovček. Ko so ga prijeli, je pa rekel, da je bolan. Pripeljali so ga v bolnišnico in tu so ugotovili, da je res bolan, in sicer zato, ker je ženske preveč ljubil.
Pravijo, 'da v Mariboru kupujejo mesarji v mestni klavnici pljuča in jetra do 5 do 6 dinarjev kg., prodajajo jih pa na trgu po 15 in tudi še več dinarjev kg.
Praviio, da v Mariboru stane četrt litra soda vode povsod po en dinar, v neki gostilni, kjer se misli natakarica poročiti, stane pa po en dinar in pol.
Praviio, da so v Mariboru cene blaga pa tudi usnja zelo padle, čevljarji pa so to vpoštevali tako, da zdaj računajo za vsako . popravilo čevljev 15 do 25 dinarjev več, kakor so računali do sedaj.
Praviio, da je neki rojanski učitelj celi Don Juan.
Praviio, da te dni dospe v Trst, celi vlak nagobčnikov, da bi rojan-ske frajlice ne ostale brez njih, jim Čuk zaupno svetuje, da se priporoče za to potrebno nabavo, tamkajšnji železničarski zvezi.
Praviio, da ie Žerjalova gospodična fajn pupa.
POPOLNOMA um NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
r. z. z o. z.
u Uifjjjjjieiii juhi i -v I« j ubijat n I
Mestni trg. štev. ©
sprejeme vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje
po &°/o
ter jih izplačuje fakoj brez odpovedi in brez odbitka.
Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obresfuje tudi višje po dogovoru.
F S* avtorizirana OdKIlLd sprejema
noseče. - Govori slovensko.
SLAVEC-TRST - Via Giulia 29
Sprejema se v popravilo
punčke iz porcelana in celuloida, lasne za.ponke, torbice, vsakovrstne stvari iz ce uloida, gumija, ambra itd. Trgovina drobnjave in igrač A. Fiefjel, Cartjucci 9 Gorica.
vina i smiHii
luigi Mm & Fiili
Alba
Brachetto Nebiolo Barbera Freisa Barolo
Gran Spumante Duca d' Alba
se dobe pri žganfarni
na trgu Sv. Antona 7
v Gorici.
Trgovina z m« nufakluro
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Semlnario lO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi ! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semenišču v biši z desetico
trgovec S»kodnik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnogo hkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sern zadovoljen z blagom !* vsak poreče
in zadovoljnost ključ je že do sreče.
Manufaktaro, perilo, izdelane obifke
po cenah brez konkurence
kupite pri dobroznani
Bratje Mose
Vsa Rastgllo 7 - GORiGA - Via ^asteSlo 7
Corso verdi „ rgovski dom«
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
Delniška glavnica CENTRALA Rezerva SHS in lezerve:	.„	Din.
Din. 50,000.000 LJUBLJANA 10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Obrestuje vloge, na knjižice po 4°/0. Nakup in prodaja vsakovrstnega tujega denarja; Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle naj-
kulantneje.
Pravim Vam samo to !
v.- '«fit.	■KŠto^P 'iiN
^ . .i j. r <	iSl
Predno kupite šivalni stroj ali dvokolo, oglejte si mojo veliko zalogo šivalnih strojev „Winseiman - Titan" in „Anker" ter dvokoles dobroznane znamke „Alena". V zalogi imam nad lOO koles na izbiro.
Priporočam šivalne.stroje Titan n Anker, kateri so za umetno vezenje in šivanje najpripravnejši. V vezenju in šivanju ,pouk brezplačen.
Edino slovensko zastopstvo Bianchi dvokoles.
Pred nakupom šivalnih strojev in dvokoles, zahtevajte moj brezplačni cenik, v katerem se lahko prepričate, da je blago prvovrstno in najceneje in edino iz nemških tovarn.
Priporoča se stara in dobro znana tvrdka
Elija Čuk
Gorica, Piazza Cavour št. 9.
Lastna mehanična delavnica in popravljalnica via Duomo št 11. Sprejema vsa popravila, katera se točno in po ceni izvršujejo