28. februar 2006 številka 48 G L A S I L O M E S T N E O B Č I N E M U R S K A S O B O T A IZ VSEBINE OBISK DELEGACIJE IZ PARAČINA ZUPAN KOMENTIRA O NALOŽBAH V MESTNI OBČINI PRORAČUN 2006 VEST SOBOTE KULTURA MIKKOVA DOGAJANJA IN RAJANJA USPEŠNI DOMAČI ŠPORTNIKI RAZPISI ZIMSKE RADOSTI NAGRAJENCI OB KULTURNEM PRAZNIKU FOTOKRONIKA številka 48 Obisk delegacije iz Paraćina Mursko Soboto je v začetku minulega tedna obiskala enajstčlanska delegacija iz nekoč pobratene občine Paraćin. Vodil jo je predsednik občine Saša Paunovič z ekipo, v kateri so bili tudi predstavniki štirih srednjih šol. Na tiskovni konferenci v Murski republiki, ki jo je vodila svetovalka župana za stike z javnostjo, Sabina Gutalj, je Anton Štihec kot gostitelj uvodoma pojasnil namen obiska in sodelovanja z nekoč pobrateno občino v Srbiji. Gre za realizacijo 61.000 evrov vrednega projekta uvajanja geografsko informacijskega sistema v občini Paraćin, po vzoru tistega, ki ga ima Mestna občina Murska Sobota. V zvezi s tem je za Antonom Štihcem besedo povzel predsednik občine Paraćin, Saša Paunovič in najprej pozdravil vse prisotne pa tudi tiste, ki se še spominjajo obiskov v Srbiji. V časov pobratenja občin Murska Sobota in Paraćin je bil majhen deček, zanimivo pa je, da je bil sedanji soboški župan udeleženec takratnih izmenjav šolarjev. To je bilo pred več kot dvajsetimi leti, tokrat pa so iz Paračina v Mursko Soboto prišli predstavniki iz štirih paračinskih srednjih šol. Dobre želje jim je v imenu soboške gimnazije izrekla in citate v srbohrvaškem jeziku prebrala profesorica Katica Mladenovič. Foto: Ivan GERENČER Bujta repa v Ljubljani Na tradicionalni Bujti repi, ki je potekala 15. februarja v Ljubljani, so nastopili Moira, Boardwalk Casino, Mlada beltinška banda in Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Organizatorju, Klubu prekmurskih študentov je ponovno uspelo upravičiti naziv Bujte repe kot praznika prekmurskih študentov v Ljubljani. Na fotografiji avtorice Tanje Zrinski pomurska pevka Moira s spremljevalno skupino Boardwalk Casino nastopa ob tem, ko so prisotni gostje večerjali pristno domačo bujto repo. Foto: Tanja ZRINSKI 2 februar 2006 AKTUALNO Županov kotiček Na zadnji seji mestnega sveta, ki je bila 26. januarja, je bil sprejet proračun Mestne občine Murska Sobota za leto 2006, ki predvideva 4,45 milijard SIT prihodkov in prav toliko odhodkov. Od 23 prisotnih svetnikov (od skupno 26) je za sprejetje glasovalo 14 svetnikov, dva svetnika Socialnih demokratov (SD) sta bila proti, 7 svetnikov Liberalne demokracije Slovenije (LDS) pa se je glasovanja vzdržalo, čeprav so bili na seji prisotni. Občinska uprava in tudi sam smo veseli, da je večina svetnikov potrdila proračun in s tem dala možnost za izvedbo predvidenih investicij (nekaj le-teh je navedenih v tej številki Soboških novin) in ostalih aktivnosti, ki bodo vsekakor pomenile nadaljnji razvoj mestne občine. Vendar vsi svetniki očitno niso za razvoj, saj s tem, ko niso podprli predlaganega proračuna, dejansko nasprotujejo vsem predvidenim investicijam in ostalim aktivnostim, ki so potrebne za normalno delovanje občine na vseh področjih, za katere je občina pristojna. Poslovnik mestnega sveta dejansko ne pozna vzdržanega glasu. Če nisi za, pomeni, da si proti temu, kar je predlagano. Ker je proračun krovni akt vsake občine, je sprejetje le-tega zelo pomembno in odgovorno dejanje. Šele z njegovim sprejetjem lahko občinska uprava začne s postopki javnih naročil za vse investicije, razpiše razpise za dodeljevanje sredstev na različnih področjih (sociala, kultura, mladinske dejavnosti, šport, šolstvo, zdravstvo ipd.), začenja postopke za dodelitev transferjev javnim zavodom in drugim proračunskim porabnikom, kot so društva, zavodi, športni klubi... Proračun se sprejema po dvofaznem postopku. Ob prvi obravnavi so za sprejetje proračuna glasovali vsi prisotni svetniki. Prispevali so tudi nekaj pobud za dopolnitev proračuna do druge obravnave. Občinska uprava je vse te pobude upoštevala in jih vključila v proračun ter dokumente, ki so sestavni del proračuna. Tako so končni predlog proračuna pred drugo obravnavo na mestnem svetu obravnavali vsi pristojni odbori in vsi tudi sprejeli sklepe, s katerimi predlagajo mestnemu svetu, da tako pripravljen proračun tudi sprejmejo. Mnogo teh odborov vodi ali pa so njihovi člani tudi svetniki SD in LDS. Vprašam se lahko, zakaj se ti svetniki niso vzdržali ali glasovali proti že ob obravnavah v odborih. V pripravo končnega predloga proračuna je občinska uprava vložila ogromno dela in truda. Pripravila ga je korektno in ga na vseh odborih tudi uspešno zagovarjala. Zato so se tudi vsi odbori strinjali z njegovim dokončnim sprejemom. Ker ni bilo podanih amandmajev v sklopu druge obravnave, ni bilo prav nobenih ovir za dokončen sprejem proračuna. Zaradi navedene obrazložitve postopka sprejemanja proračuna težko razumem in obžalujem dejanje dveh svetnikov Socialnih demokratov, ki sta glasovala proti sprejetju proračuna in sedmih svetnikov Liberalne demokracije Slovenije, ki so se glasovanja vzdržali (po poslovniku mestnega sveta pa to pomeni, da so bili proti). Seveda je pravica vsakega svetnika, da glasuje po svoji presoji. V to presojo spada tudi zavedanje, kaj pomeni, če proračun ni sprejet in koliko težje je potem normalno delovanje občine in delo občinske uprave in župana. Veseli me, da pri tako pomembnem dokumentu, kot je proračun, vseeno vsi svetniki LDS niso upoštevali očitno danih navodil, kako glasovati. Dejanja tistih svetnikov, ki so glasovali proti ali se vzdržali, razumem kot nagajanje županu in občinski upravi, ki želi realizirati ambiciozno in razvojno naravnan proračun. Navedeni svetniki so s tem dejanjem očitno na prvo mesto postavili ozke politične interese svoje stranke, namesto da bi to bil razvoj in napredek Mestne občine Murska Sobota in blagostanje vseh, ki prebivamo v njej. 3 AKTUALNO številka 48 Naložbe v Mestni občini Murska Sobota v letu 2006/07 poštovane občanke in občani Mestne občine Murska Sobota. Konec januarja je bil na Mestnem svetu MO MS sprejet občinski proračun za leto 2006. Šele s tem dejanjem je dana možnost, da lahko občinska uprava, krajevne skupnosti (KS) in mestne četrt (MČ) začnejo postopke za izvedbo investicij, ki so v proračunu in razvojnih programih KS in MČ predvidene za proračunsko leto 2006. Ker se v naši občini predvideva tudi nekaj investicij, ki se financirajo pretežno iz državnega proračuna, kakor tudi investicije privatnih investitorjev, menimo, da je prav, da vas seznanimo vsaj z nekaterimi večjimi. Poleg teh, ki se v večji meri financirajo iz državnega proračuna ali preko privatnih investitorjev, pa seveda občinska uprava Mestne občine Murska Sobota planira tudi investicije, ki bodo v celoti ali v večjem delu financirane s strani proračuna Mestne občine Murska Sobota. Ker je informiranje vseh občank in občanov Mestne občine Murska Sobota o predvidenih novogradnjah v naši občini, če je le možno, še preden pride do fizičnega izvajanja, pomemben doprinos k boljšem razumevanju sprememb v prostoru, smo se odločili, da vam v nadaljevanju podamo nekaj informacij o prej navedenih investicijah oziroma novogradnjah. Le-te bomo lahko v letu 2006 (nekaj tudi v letu 2007) imeli priložnost opazovati, kako napredujejo in spreminjajo podobo naše okolice. Na posnetku (digitalni ortofoto posnetek DOF5) je prikazano širše območje mesta Murska Sobota, na njem pa s številkami od 1 do 13 tudi lokacije predvidenih novogradenj. Čeprav jih je mnogo, pa smo prepričani, da to niso vse. 4 februar 2006 AKTUALNO Lokacija št. • Območje nasproti Kmetijsko gozdarske zbornice (bivša farma KG Rakičan-a) pred naseljem Černelavci. • Investitor - podjetje v privatni lasti. • Namembnost objekta - trgovski center. V prvi fazi bodo gradili večji trgovski center z večjimi parkirnimi površinami, v drugi fazi pa je predvidena še gradnja dveh objektov. V sklopu komunalnega urejanja je predvidena izgradnja rondoja na Gederovski cesti. • Začetek izvajanja - prva polovica 2006. Lokacija št. • Območje med južno zbirno cesto, Kroško ulico in objektom za tehnične preglede družbe Agroservis. • Investitor - podjetje v privatni lasti. • Namembnost objekta - poslovno trgovski. Potrebno je sprejeti še lokacijski načrt s programom komunalnega urejanja. V sklopu komunalnega urejanja je predvidena izgradnja uvoza v kompleks iz Kroške ulice (zavijalni pasovi). • Začetek izvajanja - investitor želi z gradnjo pričeti v mesecu oktobru-novembru 2006. Lokacija št. • Izgradnja mostu za kolesarje preko razbremenilnega kanala ob Kroški ulici. • Investitor - Mesna občina M. Sobota. • Namembnost objekta - povezava kolesarske steze ob Kroški ulici s kolesarsko stezo, ki vodi do naselja Krog. • Začetek izvajanja - prva polovica leta 2006. Lokacija št. • Pokopališče v M. Soboti. • Investitor - Mesna občina Murska Sobota - preko podjetja Komunala. • Namembnost objekta - poslovilni objekt s šestimi vežicami in spremljajočimi prostori. • Začetek izvajanja - v letu 2005 so izvedli gradbena dela, v letu 2006 pa bodo objekt dokončali z obrtniško inštalaterskimi deli in predali namenu. Lokacija št. • Območje vzhodno od Male nove ulice in južno od bencinskega servisa družbe Mol • Investitor - podjetje v privatni lasti. • Namembnost objekta - trgovski objekt. Investitor je že pridobil gradbeno dovoljenje. • Začetek izvajanja - sredina 2006. Lokacija št. • Območje na zahodni strani Kocljeve ulice - ob objektu bivše Panonke. • Investitor - podjetje v mešani lasti (Mestna občina in privatna družba). • Namembnost objekta - ob Kocljevi ulici predvidevamo gradnjo novega Upravnega centra (morebitna selitev Upravne enote M. Sobota, inšpekcijskih služb, Geodetske uprave M. Sobota). Potreben je še dokončen Trgovski center Poslovni objekt Nov upravni center 5 AKTUALNO številka 48 dogovor s Ministrstvom za javno upravo. Za tem objektom je predvidena gradnja garažne hiše z vsaj 220 parkirnimi mesti. • Začetek izvajanja - če bodo uspešni dogovori z državo, predvidevamo začetek gradnje v poletnih mesecih leta 2006. • Območje na gramoziranem parkirišču pri avtobusni postaji v M. Soboti, med Zvezno in Slomškovo ulico. • Investitor - podjetje v privatni lasti. • Namembnost objekta - poslovno trgovski objekt s kletnimi garažnimi in tremi dvoranami - multikino oz. kongresne dvorane (Urbani center). Predvideno je tudi krožno križišče Kocljeve in Slomškove ulice (Zvezna se spremeni v promenado za pešce). • Začetek izvajanja - takoj po končanju garažne hiše ob Kocljevi ulici - predvidoma ob koncu 2006 oz. v začetku 2007. Lokacija št. • Območje na vzhodni strani Cvetkove ulice - območje bivše Jeklotehne. • Investitor - Mestna občina M. Sobota, občine iz UE M. Sobota in Ministrstvo za šolstvo RS. • Namembnost objekta - nova glasbena šola. V sklopu objekta bo tudi koncertna dvorana in prostori za učenje baleta. Potreben je še dokončen dogovor in podpis zavezujočega akta z občinami iz območja UE M. Sobota. Z državnimi institucijami je projekt usklajen in z njihove strani potrjen. Ob objektu namerava privatni investitor začeti z izgradnjo večstanovanjskega objekta (predvideni so trije) s podzemnimi garažami pod vsemi tremi objekti. Občinska uprava pripravlja vse potrebno za selitev tekstilne tržnice na novo lokacijo. Trenutno izvajamo novo parcelacijo na območju predvidene nove glasbene šole. Današnja glasbena šola deluje na treh lokacijah v Murski Soboti, ki so vse pod denacionalizacijskimi postopki. Na sliki je glasbena šola - pogled iz smeri Šopinga, v ozadju so trije novi večstanovanjski objekti • Začetek izvajanja - če bodo uspešni dogovori z ostalimi občinami, predvidevamo začetek gradnje v drugi polovici leta 2006. Lokacija št. • Območje ob križišču Ulice Staneta Rozmana in Gregorčičeve ulice - območje bivših provizorijev. • Investitor - privatni investitor skupaj s Stanovanjskim skladom Mestne občine M. Sobota. • Namembnost objekta - varovana stanovanja (20 stanovanj) s spremljajočimi prostori. Ob varovanih stanovanjih je predviden še objekt za starejše občane (40 postelj) s potrebnimi prostori za medicinsko nego. Za slednjega še iščemo investitorja, za varovana stanovanja pa že tečejo pogovori s potencialnim investitorjem. Potrebni so še zavezujoči akti (pogodbe) o skupnem investitorstvu. Bivše objekte (provizorije) je občina že porušila. • Začetek izvajanja - če bodo uspešni dogovori s potencialnim investitorjem predvidevamo začetek izgradnje v drugi polovici leta 2006. 6 Križišče na Kocljevi Nova glasbena šola Varovana stanovanja februar 2006 AKTUALNO Lokacija št. • Območje kopališča v M. Soboti. • Investitor - privatni investitorji skupaj z Mestno občino M. Sobota. • Namembnost objekta - pokriti in odkriti bazenski kompleks - mini terme z wellnes centrom, po možnosti z nastanitvenimi kapacitetami in spremljajočimi objekti za športne dejavnosti (drsališče, odbojka na mivki, proga za skejterje ...). V kratkem bo izšel razpis za pridobitev strateškega partnerja, ki bo skupaj s MO MS izvedel projekt celovite rekonstrukcije kopališča v Murski Soboti. • Začetek izvajanja - strateški partner in MOMS bosta potrebno tehnično dokumentacijo pripravila do konca kopalne sezone 2006. Prve aktivnosti glede izgradnje predvidevamo v zadnji četrtini leta 2006 in v letu 2007. Lokacija št. • Območje ob križišču Lendavske in Industrijske ulice, območje med Puconskim potokom in potokom Ledava. • Investitor - Ministrstvo za promet RS in Mestna občina M. Sobota. • Namembnost objekta - izvennivojsko križanje Lendavske ceste z železniško progo M. Sobota - Hodoš (podvoz na Lendavski ulici - Lendavska cesta bo šla pod železniško progo). V sklopu tega projekta predvidevamo izgradnjo petih premostitvenih objektov (mostov) preko Puconskega potoka (pogodba med državo in izvajalci za ta del projekta je že sklenjena), štiripasovnice od bencinske črpalke OMV do industrijske ceste, kjer bo dvopasovni rondo. Predvidene so tudi obvozne ceste. S prvo - od križišča Lendavske ceste s Partizansko ulico bo obvoz speljan v korito Ledave, pod obstoječim železniškim mostom nad potokom Ledava, do Industrijske ulice (območje ob vhodu v Mlinopek). Od tega novega priključka pa do Lendavske ulice bo Industrijska cesta v celoti rekonstruirana. Drugi obvoz je dovozna cesta do Ledavskega naselja, in sicer od križišča na Lendavski cesti (pri Mavrici), mimo večstanovanjskih objektov do novega mostu preko Ledave (nizvodno od zapornic). V zadnji fazi se zahodno od današnjega križišča Lendavske ceste in železniške proge izvede podvoz (Lendavska cesta se spelje pod železniško progo) in poruši sedanji most Lendavske ceste preko Ledave. Le za prvo fazo (izgradnja petih premostitvenih objektov in rušitvena dela, ki so hkrati tudi pripravljalna dela naslednje faze), je sklenjena pogodba med državo in izvajalcem, v višini cca 340 mio. Rok izvedbe je september 2006. Za naslednje faze bo v letu 2006 izveden javni razpis in izbran izvajalec. • Začetek izvajanja - rušitvena dela so se že začela, enako tudi pripravljalna dela za izgradnjo premostitvenih objektov preko Puconskega potoka. Lokacija št. • Območje severno od Markišavske ceste in zahodno od obstoječe obrtne cone (Merkur ipd.). • Investitor - družba v privatni lasti. • Namembnost objekta - poslovno trgovski objekt. • Začetek izvajanja - investitor namerava investicijo pričeti v letu 2006. Lokacija št. •Območje severno od Noršinske ceste (v območju nasproti avtomobilskem poligonu). • Investitor - Ministrstvo za šolstvo RS. •Namembnost objekta - gradnja nove srednje ekonomske šole z višješolskimi programi. Ministrstvo je dva ponudnika zaprosilo za dopolnitev ponudbe. Do konca februarja ali v začetku marca 2006 naj bi ministrstvo sklenilo pogodbo z izbranim izvajalcem, ki bo šolo zgradil po principu finančnega najema (leasing). Izvajalec bo moral torej financirati izgradnjo šole, izdelati projektno tehnično dokumentacijo in zgraditi objekt, država pa mu bo odplačevala v mesečnih obrokih v prihodnjih letih. Potreben je še dokončen sprejem lokacijskega načrta (2. obravnava) na Mestnem svetu Mestne občine Murska Sobota. • Začetek izvajanja - če bodo uspešni dogovori med ministrstvom in izvajalcem, predvidevamo, da bo do izgradnje prišlo v drugi polovici leta 2006. V šolskem letu 2007/08 naj bi šola že delovala na novi lokaciji. Lokacija št. • Območje vzhodno od Lendavske ceste (nasproti BTC) in severno od novega objekta Hofer. • Investitor - Mestna občina Murska Sobota, skupaj s pristojnimi ministrstvi in s sredstvi EU skladov. • Namembnost objekta - severna obrtno industrijska 7 Nova ekonomska šola - pogled z južne strani AKTUALNO številka 48 cona - gradnja objektov izključno za obrtne in proizvodne dejavnosti. V lanskem letu je bila izvedena komunalna oprema 1. faze in del druge. V letošnjem letu nameravamo dokončati 2. fazo in tako pridobiti komunalno urejeno območje v velikosti cca 20 ha za nove investitorje. V območju 1. faze smo ob koncu leta 2005 sklenili pogodbe s prvimi tremi investitorji, ki so že imeli predpogodbe. Le-ti bodo na podlagi pogodb morali do leta 2008 odpreti vsaj 90 novih delovnih mest. V kratkem bo izšel javni razpis za odprodajo preostalih, že komunalno opremljenih zemljišč, kjer pričakujemo nadaljnjih nekaj sto novih delovnih mest. Razmišljamo tudi, da bi znotraj cone postavili halo -tehnološki center, okrog katerega naj bi rasli objekti in gospodarske družbe, ki bi črpali znanje tehnološkega centra • Začetek izvajanja - komunalno opremljanje se je začelo že v letu 2005, letos ga nadaljujemo. Objekti - hale znotraj cone pa bodo začele rasti v tretji četrtini leta 2006. Seveda so predvidene določene investicije tudi v krajevnih skupnostih, skladno z načrtom razvojnih programov. Anton ŠTIHEC Povzetek iz sprejetega proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2006 roračun občine je ekonomski, finančni in politični akt, s katerim določamo programe, pravice porabe in vse javno finančne institucije za izvedbo zastavljenih programov in aktivnosti. Je v bistvu instrument, preko katerega se transakcije dejansko načrtujejo in izvajajo. Na osnovi bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb, računa financiranja, presežka sredstev na računih iz preteklih let ter predvidenega dolgoročnega zadolževanja, znaša višina letošnjega proračuna Mestne občine Murska Sobota 4.493.458.000,00 SIT tako na prihodkovni kot odhodkovni strani, kar pomeni, da je proračun uravnovešen. V strukturi PRIHODKOV obsegajo prihodki po posameznih bilancah naslednje deleže: A. Prihodki iz bilance prihodkov in odhodkov 4.130.473.000,00 SIT 91,92 % B. Prihodki iz računa finančnih terjatev in naložb 2.600.000,00 SIT 0,06 % C. Prihodki iz računa financiranja (zadolževanje) 63.000.000,00 SIT 1,40 % Presežek sredstev na računih iz preteklih let 297.385.000,00 SIT 6,62 % Skupaj: 4.493.458.000,00 SIT 100,00 % V okviru davčnih prihodkov obsega največji delež pričakovana dohodnina (1,5 mlr SIT), kar predstavlja 33,44 % vseh prihodkov proračuna. Pomembnejši prihodki so planirani še iz naslova nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, ki se zaračunavajo na osnovi zakona o stavbnih zemljiščih in zakona o graditvi objektov. Okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda in odlaganja odpadkov sta planirani na isti osnovi in višini kot v letu 2005 (93 mio SIT). Ta prihodek je sicer last države, vendar je občina do njega upravičena, v kolikor ga porabi za investi- cije v kanalizacijska omrežja oziroma urejanje ravnanja z odpadki. Pomembnejši delež v tem sklopu predstavljajo še drugi nedavčni prihodki, med njimi prihodki od komunalnih prispevkov (489 mio SIT), ki se določajo na podlagi odloka o komunalnih prispevkih. V skupini kapitalskih prihodkov so predvideni prihodki od prodaje stvarnega občinskega premoženja (skupno 411 mio SIT), kjer gre v največji meri za predvidene prodaje zemljišč v komunalno urejeni Severni obrtno industrijski coni Murska Sobota (v nadaljevanju teksta SOIC). Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij so planirani v višini 966 mio SIT in obsegajo predvidena sredstva finančne izravnave (132 mio SIT), sredstva iz državnega proračuna za različne investicije (110 mio SIT), sredstva iz državnega proračuna za komunalno urejanje SOIC (405 mio SIT) ter državna sredstva predvidena za izvedbo komasacije kmetijskih zemljišč na območju k.o. Krog in k.o. Bakovci (280 mio SIT). Za zagotavljanje lastne udeležbe pri predvideni gradnji Glasbene šole je planirano dolgoročno zadolževanje v višini 63 mio SIT, med prihodke pa je v skladu z veljavno zakonodajo v celoti vključen presežek iz preteklih let v višini 297 mio SIT, ki predstavlja skupni presežek tako proračuna mestne občine kot tudi krajevnih skupnosti in mestnih četrti. V strukturi vseh ODHODKOV obsegajo odhodki po posameznih bilancah naslednje deleže: A. Odhodki iz bilance prihodkov in odhodkov 4.451.458.000,00 SIT 99,07 % B. Odhodki iz računa finančnih terjatev in naložb 5.000.000,00 SIT 0,11 % C. Odhodki iz računa financiranja (odplačila dolgov) 37.000.000,00 SIT 0,82 % Skupaj: 4.493.458.000,00 SIT 100,00 % 8 februar 2006 AKTUALNO Odhodki po predpisani ekonomski klasifikaciji so planirani v štirih skupinah odhodkov z naslednjimi deleži v sprejetem proračunu: - tekoči odhodki 19,72 % - tekoči transferji 28,98 % - investicijski odhodki 41,64 % - investicijski transferji 9,66 % Tekoči odhodki (863 mio SIT) obsegajo plače, prispevke delodajalcev za socialno varnost in materialne stroške zaposlenih v upravi mestne občine (283 mio SIT), izdatke za blago in storitve neposrednih proračunskih uporabnikov, kjer predstavljajo največji del vzdrževanja lokalnih cest, mestnih ulic in nekategoriziranih cest (skupno 547 mio SIT), plačila obresti v zvezi z zadolževanjem (21,6 mio SIT) ter sredstva za oblikovanje proračunskih rezerv (11,6 mio SIT). Tekoči transferji (1,3 mlr SIT) smiselno vključujejo transferje in subvencije izvajalcem javnih služb s področja družbenih dejavnosti (tehnična kultura in mladi - 40 mio SIT, šolstvo - 155 mio SIT, predšolska vzgoja - 208 mio SIT, sociala - 57 mio SIT, šport - 84 mio SIT, zdravstvo - 86 mio SIT, kultura - 124 mio SIT, civilna zaščita in požarna varnost - 30 mio SIT), transferje posameznikom, predvsem za zagotavljanje socialne varnosti (29 mio SIT), regresiranje prevozov učencev v šole (29 mio SIT), štipendiranje (30,9 mio SIT), pokrivanje razlike med ceno programa v vrtcih in plačilih staršev (317 mio SIT), refundacijo oskrbnih stroškov v socialnih ustanovah (19,4 mio SIT) in izplačila družinskim pomočnikom (21,5 mio SIT). Predvideni tekoči transferji krajevnim skupnostim (KS) ter mestnim četrtim (MČ) za delovanje znašajo 22 mio SIT, za vzdrževanje objektov v KS 4,4 mio SIT, za sprejeme starejših občanov v KS in MČ 2,8 mio SIT ter sredstva za vzdrževanje parkov in zelenic v KS 5 mio SIT. Investicijski odhodki (1,86 mlr SIT) predstavljajo vlaganja v premoženje občine in pomenijo povečanje realnega premoženja lokalne skupnosti. Skupaj s planiranimi investicijskimi transferji obsegajo več kot polovico vseh odhodkov proračuna, kar kaže na velika predvidena investicijska vlaganja v letu 2006 in sicer: nadaljevanje komunalne ureditve SOIC 454,2 mio SIT gradnja glasbene šole 327,7 mio SIT komasacija v k.o. Krog in k.o. Bakovci 280,0 mio SIT nakup stavbnih zemljišč po planu režijskega obrata 106,7 mio SIT ureditev prostorov za potrebe mladih v soboškem gradu 31,1 mio SIT projektna dokumentacija - kinodvorana Murska Sobota 10,0 mio SIT projektna dokumentacija - Dom starejših občanov Murska Sobota 5,7 mio SIT Postavitev turističnega panoja v Murski Soboti 10,0 mio SIT ureditev pomožnega igrišča v Fazaneriji z umetno travo 19,0 mio SIT ureditev igrišča pri OŠ III. 6,0 mio SIT ureditev otroških igrišč v Murski Soboti 2,0 mio SIT investicijska obnova OŠ I. 31,0 mio SIT nakup pisarniškega pohištva, računalniške ter telekomunikacijske opreme v upravi 16,7 mio SIT obnovitveno vzdrževalna dela na občinski zgradbi - Zamenjava oken in radiatorjev 15,3 mio SIT načrti in projektna dokumentacija energetska zasnova občine 17,0 mio SIT stroški prostorske informacijske baze 9,0 mio SIT stroški urejanja prostorskih planov 46,0 mio SIT izvedba NN elektroomrežja v Kajuhovi ulici - Murska Sobota 12,0 mio SIT izvedba komunalnih priključkov - urejanje stavbnih zemljišč 18,0 mio SIT investicijska vzdrževanja in gradnja občinskih cest: - kolesarska pot Nemčavci - Martjanci 16,0 mio SIT - most za pešce in kolesarje ob cesti Murska Sobota - Krog 31,2 mio SIT 9 Svetniki so na 26. seji mestnega sveta sprejeli proračun. aktualno številka 48 - Ureditev lokalne ceste LC odsek 269021 G1-3 Pušča 29,3 mio SIT - ureditev dela Kocljeve ul. do krožišča Kocljeva - Slomškova 22,9 mio SIT - ureditev Slovenske ulice s komunalno infrastrukturo 46,9 mio SIT - prioritetni programi mestnih četrti 44,0 mio SIT - preplastitve krpanja, zalivanje mrežastih razpok 9,2 mio SIT - Ureditev meteorne vode(zalednih voda) v Veščici in Kupšincih 4,0 mio SIT - preplastitev lokalne ceste LC 269500 - Rakičan 3,7 mio SIT - preplastitev lokalne ceste LC 269121 - Krog 6,5 mio SIT - preplastitev lokalne krajevne ceste LK 269680 - Bakovci 2,3 mio SIT - preplastitev lokalne ceste LC 269041 - Markišavci 2,5 mio SIT - preplastitev lokalne ceste LC 269011 - Černelavci 6,3 mio SIT - Zamenjava hitrostnih ovir 2,0 mio SIT - ureditev levo zavijalnega pasu Plese - Murska Sobota 6,5 mio SIT - delna preplastitev LG 269310 Gregorčičeva ul. - Murska Sobota 5,0 mio SIT - preplastitev JP 770680 v naselju Bakovci 2,8 mio SIT - ureditev javne razsvetljave ob kolesarski stezi Murska Sobota-Rakičan 7,5 mio SIT - ureditev javne razsvetljave v soboškem parku 1,6 mio SIT - Ureditev javne razsvetljave v ulici ob Progi - Murska Sobota 3,4 mio SIT - dokončna Ureditev Ulice Štefana Kovača - Murska Sobota 3,0 mio SIT - Ureditev javne razsvetljave v Černelavcih 7,3 mio SIT Investicijski transferji so prenesena nepovratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemnikov sredstev (javna podjetja in drugi upravljalci premoženja občine, javni zavodi) za nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme in investicijska vzdrževanja ter obnove. Od skupno planiranih 425 mio SIT je za investicijski transfer javnemu podjetju Komunala namenjenih 185 mio SIT (142 mio SIT za urejanje pokopališča v M.Soboti ter 43 mio SIT za investicije v kanalizacijsko omrežje) in 135 mio SIT kot transfer za Center ravnanja z odpadki v Puconcih. Investicijski transfer Zdravstvenemu domu M.Sobota za sanacijo pljučnega dispanzerja je planiran v višini 7,2 mio SIT in za nabavo reševalnega vozila 6 mio SIT. Osnovnim šolam so kot amortizacijska sredstva namenjeni investicijski transferji v skupni višini 42,4 mio SIT, vrtcu Murska Sobota pa za sanacije 11 mio SIT (4 mio SIT vrtec v Gregorčičevi ul. in 7 mio SIT vrtec na Pušči). Za nabavo opreme, potrebne gasilskim organizacijam, je planiran investicijski transfer v višini 5,5 mio SIT ter kot požarna taksa 9 mio SIT. Za različne investicijske namene bodo krajevne skupnosti v letu 2006 poleg direktnih investicij iz proračuna kot transferje prejela skupno še 62,4 mio SIT, pri čemer so osnova za delitev teh sredstev zbrana nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na svojem območju. Tako sprejeti proračun vključuje vse projekte, ki jih je glede na možno realizacijo prihodkov (predvsem kapitalskih) bilo mogoče vključiti, pri čemer so nekateri (gradnja glasbene šole), dobili prednost zaradi denacionalizacijskih postopkov, ki tečejo v zvezi z objekti, v katerih se trenutno dejavnost odvija. Nekaj projektov (npr. komasacija kmetijskih zemljišč,..) pa je vključena pogojno glede na uspešnost pridobitve državnih sredstev na osnovi razpisov raznih ministrstev. V skladu z veljavno zakonodajo je potrebno imeti projekt vključen v proračun, v kolikor želimo kandidirati za določena sredstva iz državnega proračuna. Želje in aktivnosti pa so usmerjene prav v smeri pridobitve čim večjega deleža državnih sredstev in s tem zagotoviti hitrejši razvoj Mestne občine Murska Sobota. Slavko DOMJAN 10 AKTUALNO Župan Murske Sobote postal prvi predsedujoči Sveta pomurske regije anuarja 2006 je bila v prostorih občine Grad seja, ki jo je sklicala Regionalna razvojna agencija Mura. Seje se je udeležilo 23 od 26-ih predstavnikov pomurskih občin, ki so ustanovili Svet pomurske regije, sprejeli poslovnik ter izvolili njegovo predsedstvo. Predsednik sveta regije je kot župan največje občine po številu prebivalcev na levem bregu Mure postal Anton Štihec, njegov prvi namestnik je postal župan največje občine po številu prebivalcev z desnega brega Mure, to je župan Gornje Radgone, drugi namestnik pa je postal župan najmanjše občine po številu prebivalcev z levega brega Mure, to je župan Hodoša. Predsedstvo zastopa svet v Razvojnem svetu kohezijske regije, predstavlja razvojne regije in sodeluje z drugimi razvojnimi regijami ter z regijami drugih držav. Cilj ustanovitve sveta je zagotoviti sodelo- vanje lokalnih skupnosti na ravni celotne pomurske razvojne regije. Člani sveta so župani vseh občin v regiji. Na omenjeni seji je Svet pomurske regije imenoval tudi člane Regionalnega razvojnega sveta, ki ga sestavlja osem predstavnikov občin, osem predstavnikov združenja gospodarstva, štirje predstavniki iz vrst nevladnih organizacij in sindikatov, predstavnik upravljalcev zavarovanih območij narave, predstavnik madžarske narodnostne skupnosti ter predstavnik romske skupnosti. Kot prvi predsedujoči je župan Murske Sobote povedal, da je prioritetna naloga Sveta pomurske regije sprejem regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007/2013, pri pripravi katerega bodo sodelovali tudi člani Regionalnega razvojnega sveta. Omenjeni program bo krovni akt, ki bo naslednjih šest let nakazoval razvoj naše regije. Regionalni razvojni svet Pomurja Pomurskem akademskem centru v Murski Soboti je bila sredi februarja konstitutivna seja Regionalnega razvojnega sveta za Pomurje, ki jo je vodil direktor Regionalne razvojne agencije Mura, Danilo Krapec. Po ugotovitvi prisotnosti vabljenih( med katerimi nismo bili vsi predstavniki medijev) in soglasni verifikaciji članov sveta je bil na dnevnem redu poslovnik. V razpravi pred njegovim sprejetjem ni bilo bistvenih pripomb, zataknilo pa se je pri izvolitvi podpredsednika in namestnikov vodij odborov. Za predsednika Regionalnega razvojnega sveta je bil izvoljen Dušan Bencik, direktor Panonskih term, ki pa je po neuradnih informacijah že odstopil in za v četrtek napovedanega sklica druge seje ni bilo. Za vodjo odbora za gospodarstvo je bil na prvi, torej konstitutivni, seji izvoljen Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona, medtem, ko bo župan občine Lendava, mag. Anton Balažek, vodil odbor za človeške vire. Župan mestne občine Murska Sobota, Anton Štihec, bo vodil odbor za infrastrukturo, odbor za okolje in prostor pa župan občine Rogašovci, Janko Halb, ki je tudi direktor Krajinskega parka Goričko. Vodja odbora za razvoj podeželja bo Franc Režonja. 0 tem ali bo njegov namestnik Stanislav Sraka, direktor razvojne agencije Sinergija, Goran Šoster iz Prleške razvojne agencije pa namestnik vodje odbora za okolje in prostor ter Tatjana Fulder iz Podjetniške razvojne agencije Gornja Radgona namestnica predsednika odbora za človeške, ne vemo, kajti glasovanje je bilo preloženo na naslednjo sejo. Na konstitutivni pa sva bila kot vodji pododbora za turizem izvoljena Damijan Jaklin in za kulturo Brigita Bavčar. Predstavniki občin v Razvojnem svetu pomurske regije so naslednji župani: Anton Štihec, mag. Anton Balažek, Anton Kampuš, Jožef Špidler, Anton Törnar, Jožef Škalič, Anton Slana in Franc Cipot. Predstavniki združenega gospodarstva: Branko Kurbus, Stanko Škalič, Stanko Polanič, Dušan Bencik, Radovan Žerjav, Tomaž Dresler, Karel Šoš in Franc Režonja. Mitja Podgajski, Damijan Jaklin, Cvetka Sreš in Danilo Šipoš pa so predstavniki sindikatov, nevladnih organizacij in predstavniki drugih partnerjev na ravni regije. Predstavnik upravljalcev zavarovanih območij narave je Janko Halb, predstavnik romske skupnosti je Jožek Horvat-Muc, Gorgy Tomka, pa bo predstavnik madžarske narodnostne skupnosti postal po potrditvi mandata. Predlog je bil dopolnjen s predstavnico območne enote Zavoda za šolstvo. 11 februar 2006 AKTUALNO številka 48 Vest Sobote ali pobuda staroselcev a vest Sobote je označil tako imenovano ljudsko iniciativo Štefan Tot, delovni predsednik na ustanovnem zboru Društva prijateljev Sobote, ki je potekal v Jakijevi dvorani. V svojem daljšem poročilu pa je podrobno predstavil dejavnost društva, ki bo imelo sedež v prostorih območne Obrtne zbornice na Lendavski ulici v Murski Soboti. Vanj se lahko včlanijo vsi, ki bodo plačali članarino v višini 5.000 tolarjev letno. Pobudnik za nastanek Društva prijateljev Sobote, ki šteje nekaj več kot sto članov, je likovni ljubitelj Ernest Bransberger. Upokojeni pleskarskarski mojster, ki preslikava fotografije stare Sobote in jih je tudi postavil na ogled na ustanovitvenem zboru v zavarovalnici, ki bo namesto sredstev za najem dvorane dobila v dar njegovo sliko nekdanje Čehove hiše v bližini. Otvoritev razstave slik stare Sobote v Diani pa je bila tista, na kateri je padla ideja o ustanovitvi društva prijateljev našega mesta. No, na trenutke se je v razpravi zdelo, da ga lahko imajo radi le izbranci, ki so dolga leta krojili politiko in podobo Murske Sobote. Predložena kandidatna lista organov društva ni bila sprejeta. Čeprav se je predvidenemu tajniku Stanku Farkašu v gradivu zapisalo vnaprejšnje sprejetje z datumom ustanovne skupščine društva, dne 9. 2. 2006. Seveda se s tem niso strinjali udarni mladci, ki si demokracijo predstavljajo drugače in je prišlo do burne razprave tako pred sprejetjem statuta društva kot glasovanju za kandidatno listo. Zaradi užaljenosti so trije predvideni člani upravnega odbora odstopili. V sedemnajstčlanski upravni odbor Društva prijateljev Sobote s(m)o bili izvoljeni: Ernest Bransberger, Jože Brunec, Brigita Bavčar, Olga Čemela, Sabina Gutalj, Vladimir Goldinskij, Zoran Hoblaj, Jože Hradil, Janez Lainščak, Marko Martinuzzi, Leon Novak, Štefan Pavlinjek, Irena Šavel, Štefan Tot, Viktor Vild, Jože Vugrinec in Vili Žižek. Po prvotnem predlogu nadzorni svet društva sestavljajo: Milan Ferjan, Zdenka Ficko, Emerik Elane, Janez Kovač in 12 Jakijeva dvorana je bila skoraj polna priletnih ljubiteljev Sobote, medtem ko njenih mlajših prebivalcev ni bilo videti. V prvi vrsti pa nismo spregledali tistih, ki so delovanje društva načrtovali po svoje in pri tem pozabili, da imamo lahko svoje mesto vsi radi. Drago Šiftar, podžupan Mestne občine Murska Sobota, je kar nekajkrat izrazil pripravljenost sodelovati v društvu, ki so ga nekateri pojmovali za vzporedno vlado. Trije znani Sobočanci: Vili Žižek, Emerik Hanc in Štefan Merklin. februar 2006 AKTUALNO Branko Miholič. Častno razsodišče pa predstavljajo: Arpad Banfi, Janez Mataj, Štefan Merklin, Helena Uršič in Lojze Veberič. Če bo ali je prišlo do kakšnih sprememb, bo pokazal čas, kajti napovedanih odstopov nekaterih predstavnic ženskega spola (ki jih je v Društvu prijateljev Sobote že tako manj, kot je naravno razmerje med spoloma v vsakdanjem življenju) potem ni bilo. Ker društvo Štenkačev Murska Sobota že ima, je bilo povedano pred mikrofonom pod točko Sprejem delovnega programa društva za leto 2006 odveč in se kaže bolj osredotočiti na vsebino kot prigovore o tem, kaj bi moralo biti drugače, pa ni. In se tudi vprašati zakaj, predvsem pa tudi mladim omogočiti, da se včlanijo v Društvo prijateljev Sobote. Brigita BAVČAR Foto: Tanja ZRINSKI Ohranitev identitete Murske Sobote mora potekati vzporedno z gospodarskim razvojem mesta Pred kratkim je v Murski Soboti začelo delovati Društvo prijateljev Sobote, ki je v svojem prvotnem besedilu statuta zapisalo, da je društvo ustanovljeno z namenom, opozarjati na "pomanjkljivosti in nepravilnosti" dela organov lokalne skupnosti. Mnoge je zbodel tako oster zapis, saj vloga društva nikakor ne more biti v nadziranju dela mestne uprave, saj le-ta že ima svoje z zakonom določene organe nadzora in bi društvo s takšnim statutom prekoračilo svoje pristojnosti. Večina članov se je zato strinjala, da je bolj primeren zapis, v katerem društvo daje pripombe in predloge k delu mestne uprave. Ni bilo mogoče spregledati, da veliko občanov in občank, ki so podpisali pristopne izjave, z vsebino statuta ni bilo seznanjeno in so bili nad tako vlogo društva, ki bi prevzelo vlogo nadzora nad delom lokalnih organov, seveda "v imenu ljudske iniciative", presenečeni. S strani ustanoviteljev je bila že v naprej predlagana lista s petčlanski nadzornim in sedemnajstčlanskim upravnim odborom, ki pa se je potem, ko smo mladi opozorili na dejstvo, da morajo predstavniki obeh odborov biti izvoljeni, razširila še z novimi imeni, med katerimi sva bila tudi dva predstavnika mladih. Društvo je ustanovljeno predvsem z namenom, zavzeti se za historično substanco mesta in so ga kot takega ustanovili v glavnem starejši občani, vendar se bo ukvarjalo tudi z življenjsko- vitalnimi problemi mesta. Ker omenjena problematika zadeva tudi mlajše generacije, se mi zdi povsem prav, da smo mladi pokazali željo in interes za sodelovanje v društvu. Mnogi od članov društva so v preteklosti že sodelovali pri planiranju in razvoju našega mesta, zato je prav, da sedaj dajo to priložnost tudi mlajšim generacijam in je ne izključujejo. Ker pa vsebina programa društva praktično sovpada z vsemi idejnimi predlogi in rešitvami, ki jih je mestna uprava že obravnavala in jih v svoji strategiji tudi že zasleduje, tudi kot zaposlena v mestni upravi, nisem imela nobenih pomislekov glede izvolitve v upravni odbor društva, ker menim, da bo sodelovanje obeh strani tvorno. Društvo bo nastopalo v imenu ljudske iniciative, kot neke vrste vest Sobote. V zvezi s tem bi rada omenila, da je že zdaj vsakemu občanu dana možnost sodelovanja pri planiranju in razvoju mesta v okviru javne razgrnitve zazidalnih načrtov in tu vidim možnost uveljavljanja ljudske iniciative pri delu organov lokalne skupnosti in možnost za skupno iskanje ustreznih rešitev. Kar se tiče problematike parkiranja v mestu, ki je ena glavnih točk programa društva, sem mnenja, da je le-ta pokazatelj, da središče mesta čez dan živi in da problem parkiranja v mestu ni nastal čez noč, ampak je posledica neustreznega planiranja mestnega jedra iz preteklosti. Rada bi omenila, da smo na občini že pripravili projekte glede ureditve Slovenske ulice, v katerih smo predvideli postavitev gostinskih letnih vrtov in prostorov za druženje z namenom, da se v samem središču mesta ljudje več zadržujejo in ne le hodijo po vsakdanjih opravkih. V kolikor bomo v društvu uspeli 13 Štefan Tot, predsednik delovnega predsedstva na ustanovnem občnem zboru Društva prijateljev Sobote, prebira svoje izčrpno poročilo. Sabina Gutalj svetovalka župana AKTUALNO številka 48 pripraviti konkretne rešitve, ki jih bo moč realizirati, jih bom podprla tudi sama. Bojim se pa, da samo opozarjanje na problematiko, brez ponujenih pravih idej, ne bo prineslo želenih rezultatov. Ker se tovrstni problemi tičejo tudi mladih, je prav in pošteno, da dobijo svoje predstavnike, ki bodo ravnotežje pomislekom starejših predstavnikov upravnega odbora, ki menijo, da se Severno obrtna industrijska cona razvija prehitro in s tem prispeva k odmiranju mestnega jedra. Zaposleni v mestni upravi ob pripravljanju strategije razvoja mislimo na vse generacije, zato bomo z društvom skušali iskati rešitve, ki bodo ustrezale vsem generacijam in ob predpostavki, da se napak, ki so bile storjene v preteklosti, ne da popraviti čez noč. Svojo vlogo v upravnem odboru vidim predvsem kot vez pri iskanju skupnih rešitev med delom mestne uprave ter samim društvom, predvsem pa kot predstavnica mladih, ki v širitvi industrijskih con in iskanju novih investitorjev vidimo svojo priložnost. To je priložnost za večjo gospodarsko rast in za odpiranje novih delovnih mest. Kot občanka vidim veliko globlji problem v odmiranju mlade generacije, ki se v rodno Mursko Soboto po končanem izobraževanju niti več ne vrača, razen redkih lokal patriotov, ki še vztrajamo na domačem prizorišču in vlagamo svojo energijo v upanju, da se bomo uspeli iztrgati iz repa razvitosti in se vsaj malo približati glavi. Zakaj nihče od ustanoviteljev društva prijateljev Sobote ni omenil dejstva, da se v zadnjih desetih letih število prebivalcev v občini Murska Sobota ni povečalo niti za enega prebivalca, temveč je celo upadlo, in da so nas po številu prebivalstva prehiteli kraji, ki prej niso imeli niti statusa mesta. Omenjena problematika bo morala postati vsaj ena od točk programa, ki ga je z mojega vidika potrebno razširiti. Pa kaj, ko se zamujenega več ne da popraviti za nazaj. Lahko pa z gradnjo novih stanovanj in pritegovanjem novih investitorjev poskrbimo, da se upadanje števila prebivalcev ustavi oziroma zasuče v smer porasta. Vsi, ki so prijatelji Sobote, se bodo morali ukvarjati tudi s takšnimi vprašanji, saj nam ohranitev kulturne dediščine lahko pomaga le, če bomo istočasno reševali vprašanje preživetja! Zato srčno upam, da bomo v društvu lahko našli vzporeden korak z delom lokalnih organov in skupaj iskali pametne rešitve za vse generacije, in da ne bo namen društva v metanju polen pod noge tistim, ki sedaj to mesto po mnogih letih suše, spet razvijajo in gradijo. Tudi mladi smo preživljali svoje otroštvo v Murski Soboti, pa so mnogi žal odšli po Sloveniji kot se reče "s trebuhom za kruhom". Tudi mi mladi, ki si želimo predvsem napredka, smo prijatelji Sobote. Če nas bo društvo sprejelo in nam pomagalo, da združimo svojo energijo z znanjem in izkušnjami starejših, potem bomo res dosegli tisto, za kar smo prišli! Sabina GUTALJ Nova generacija sodnikov porotnikov onec januarja je v murskosoboški kinodvorani svečano priseglo 200 sodnikov porotnikov, ki bodo v naslednjih petih letih svoje naloge opravljali v sodnih primerih Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Prireditve se je udeležil tudi predsednik Višjega sodišča v Mariboru Boris Štampar. V imenu Mestne občine Murska Sobota, ki je bila soorganizator prireditve, pa je spregovoril podžupan Dane Katalinič. Postopek imenovanja sodnikov porotnikov se je pričel z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije, s katero so bili občani in občani z območja Okrožnega sodišča v Murska Sobota poklicani k predlaganju kandidatov sodnikov porotnikov, nakar so bili izbrani najprimernejši kandidati. "Biti sodnik porotnik je častna in odgovorna dolžnost, če vemo, da se zanjo zahteva prisega, s katero se sodnik porotnik zaveže, da bo pri sojenju upošteval pravni red in da bo odločal po svoji vesti. Okrožno sodišče v Murski Soboti spada med srednje velika tako po številu zaposlenih kot tudi po krajevni pristojnosti. Pokrivamo namreč področja Upravnih enot Murska Sobota, Ljutomer, Lendava in Gornja Radgo- na," je kandidatom povedal predsednik Okrožnega sodišča v Murski Soboti Branko Palatin. Karlo VRATARIČ Foto: Tanja ZRINSKI 14 Dane Katalinič, podžupan Mestne občine Murska Sobota je nagovoril porotnice in porotnike. februar 2006 AKTUALNO Pomembna pridobitev za Slovensko vojsko anuarja je bila pri murskosoboški bolnišnici predstavitev mobilnega kirurškega reševalnega centra Role 2, ki so si ga prišli ogledat tudi predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek, obrambni minister Karl Erjavec, minister za zdravje Andrej Bručan in načelnik generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič. Mobilni kirurški reševalni center Role 2 je izdelalo nemško podjetje EADS in je Slovensko vojsko z DDV-jem stal 8,9 milijonov evrov, okoli 10 odstotkov opreme v njem je slovenskega izvora. Center je sestavljen iz 18 standardiziranih evrozabojnikov, in sicer 7 medicinskih in 11 logističnih. V medicinskih zabojnikih je na voljo oprema za operacijske posege, urgentna dejavnost z oživljanjem in s predoperacijsko pripravo, intenzivna nega s tremi posteljami, diagnostika z ultrazvokom in rentgenom, sterilizacija, laboratorij in priročna lekarna. Zabojnike med seboj povezuje šotorski del, v katerem zdravstveno osebje bolnika po prihodu prevzame in ga pripravi za nadaljnjo zdravstveno oskrbo. V sklopu šotorskega dela je prostora za nekajdnevno hospitalno terapijo in nego do 24 bolnikov. Role 2 je modularen, to pomeni, da ga je mogoče povečevati. Je povsem neodvisen od okolja, saj ima svoje električno napajanje iz treh agregatov, vir vode in lastne klimatske naprave. V sklopu centra sta še zabojnik za zbiranje odpadnih vod in zabojnik za prečiščenjevanje vode. Omenjeni center bo na sedanji lokaciji nameščen eno leto, nato pa ga bodo premestili drugam. Za postavitev sistema Role 2 v Rakičanu so se v Slovenski vojski odločili v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in vodstvom bolnišnice. Za takšno odločitev so bili potrebni naslednji pogoji, ki so bili v celoti izpolnjeni: postavitev v bolnišnici, ki zagotavlja sekundarno raven zdravstvenega varstva, da ima bolnišnica splošno kirurško urgenco, ustrezno infrastrukturo in prostor (površino vsaj 65 x 65 m), dovolj ustrezno usposobljenega kadra in predvsem da je pripravljena sodelovati. V Bolnišnici Murska Sobota načrtujejo tudi obnovo urgentnega bloka. V tem času bodo lahko del kirurške dejavnosti v sodelovanju s Slovensko vojsko izvajali tudi v tem centru, v katerem bo sodelovalo približno sto zaposlenih, od tega je polovica osebja medicin- skega, ostali bodo izvajali logistično podporo. V operativni uporabi naj bi bil od leta 2009. Vsi visoki gostje predstavitve so sistem Role 2 ocenili kot veliko pridobitev Slovenske vojske, pomembno tudi zaradi sodelovanja vojaškega in civilnega zdravstva v državi. Predsednik Republike Slovenije Janez Drnovšek je povedal: "Potrebujemo vojsko, ki tudi zdravstveno pomaga ljudem, obenem pa jo lahko pošljemo, kamor je potrebno. To je pravi koncept Slovenske vojske za prihodnost, saj ne bomo nikogar napadali, ampak branili nas in pomagali drugim. In če bomo mi pomagali drugim, bodo tudi drugi nam. Center je zelo moderen in dobro opremljen, koncept uvajanja in sodelovanja z zavodom tukaj v Murski Soboti se mi zdi odličen pristop. Tako bodo tudi nadaljevali. Eno leto tukaj, potem pa v drugih krajih.” Karlo VRATARIC Foto: Tanja Zrinski 15 AKTUALNO številka 48 Dom starejših Murska Sobota estna občina Murska Sobota načrtuje izgradnjo Doma starejših v Murski Soboti, kot enote Doma starejših Rakičan, na zemljišču, ki se nahaja ob križišču ulice Staneta Rozmana in Cvetkove ulice. Na tej parceli, ki je v občinski lasti, so v sklopu projekta načrtovana tudi varovana stanovanja. Dom starejših in varovana stanovanja bosta samostojni zgradbi, ki bosta med seboj povezani, tako da bodo stanovalci v varovanih stanovanjih lahko uporabljali storitve v okviru domskega varstva, kot so prehrana, fizioterapija in podobno. Mestna občina Murska Sobota je investicijo za izgradnjo doma starejših prijavila na razpis Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve že v letu 2004. Tako je V letu 2005 prišla v ožji izbor za upravičenost do izgradnje investicije. Kot je že znano, ima pomurska regija glede na slovenski prostor na voljo najmanj posteljnih kapacitet, oziroma najmanj postelj v domovih za starejše in s tem najmanjšo možnost zagotavljanja domskega varstva. Zaradi tega so v domovih za starejše v Pomurju čakalne dobe zelo dolge, saj morajo starejši ljudje čakati na sprejem tudi več mesecev. V Mestni občini Murska Sobota smo v lanskem letu začeli z izdelavo projektov za izgradnjo doma. Idejni projekt je že narejen, do junija 2006 pa naj bi bili končani vsi projekti za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja. Problem pa je v tem, da država naši občini, kakor tudi drugim občinam, po dosedanjih kriterijih financiranja, ne zagotavlja več sredstev v razmerju 80 % država, 20 % pa občina, kjer naj bi se dom starejših delal. Namreč usmeritev na področju zagotavljanja manjkajočih kapacitet za domsko varstvo je sedaj s strani države taka, da država več ne bo financirala izgradnje domov za starejše, ampak bo podeljevala koncesije za domsko varstvo. To pa pomeni, da tisti, ki bo koncesijo dobil, mora sam izgraditi dom za starejše, oziroma v celoti financirati investicijo. V Mestni občini Murska Sobota razmišljamo tudi o možnosti, da bi zaprosili za podelitev koncesije za izgradnjo doma starejših. Ob tem pa ugotavljamo, da je oskrba v domovih starejših, ki imajo koncesijo, dražja približno za 30 % v primerjavi z domovi, ki so zgrajeni z državnimi sredstvi. Čas začetka investicije izgradnje doma za starejše zaenkrat še ni znan. Vsi domovi za starejše so odprtega tipa, zaprtega tipa je lahko le oddelek v domu, ki oskrbuje dementne osebe, ki jih morajo zaradi njihove varnosti posebej nadzirati. V mestu Murska Sobota se predvideva izgradnja doma za starejše s kapaciteto 40 postelj in s prostori za dnevno varstvo. V dnevno varstvo se bodo starejši ljudje lahko vključili od 7 ure zjutraj do 15 ure popoldan. Dnevno varstvo bo namenjeno predvsem starejšim, ki so sami in bi radi bili vključeni v različne aktivnosti, kot so delovna terapija, fizioterapija, možnost prehrane in varstva, možnost druženja itd. Gradnja oskrbovanih stanovanj v Murski Soboti nameravani gradnji oskrbovanih stanovanj v Murski Soboti je govora že skoraj dve leti. Za samo investicijo je bilo opravljenih kar nekaj aktivnosti, od anketiranja potencialnih kandidatov za najem stanovanj, javne obravnave na to temo z vključitvijo medijev, raznih sestankov in posvetovanj z možnimi investitorji in še več. Tik pred koncem leta 2005 smo porušili še zadnji provizorični objekt, ki je stal na parceli nameravane gradnje, njihove stanovalce pa preselili na drugo lokacijo. Najpomembnejše za vse zainteresirane je verjetno to, kdaj bodo stanovanja zgrajena in pripravljena za vselitev. Kot je že znano, je na parceli na vogalu ulice Staneta Rozmana in Gregorčičevo planirana gradnja dveh objektov, in sicer poleg objekta z oskrbovanimi stanovanji še dislocirana enota doma starejših občanov Rakičan. Objekt z oskrbovanimi stanovanji bo gradil Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota v soinvestitorstvu z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o., Ljubljana, objekt enote doma starejših občanov pa Mestna občina Murska Sobota s še neznanim soinvestitorjem. Želja vseh soinvestitorjev je, da se objekta gradita sočasno, tako zaradi ureditve celotne parcele t.j. zunanje okolice s parkirišči kakor tudi zato, ker bi poznejša gradnja drugega objekta motila stanovalce že zgrajenega in vseljenega objekta. Sedaj je v izdelavi projektna dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt z oskrbovanimi stanovanji, za domski del pa pripravlja projektno dokumentacijo drugi projektant, ki pa svoj del projektiranja usklajuje s projektom oskrbovanih stanovanj (predvsem glede zunanje okolice). Ko bodo znani končni investitorji, izdano gradbeno dovoljenje in izbran izvajalec, bomo lahko posredovali natančnejše informacije o tem, kdaj bodo oskrbovana stanovanja zgrajena in vseljiva ter na kakšen način in pod katerimi pogoji jih bodo potencialni interesenti lahko dobili. mag. Rofina BERNJAK 16 februar 2006 AKTUALNO Novi prostori za Zvezo Romov in Romsko društvo odelovanje med romsko skupnostjo in mestno občino je zgledno. Zveza Romov Slovenije (ZRS) je v kletnih prostorih poslovnega objekta Žuta kuča v Murski Soboti, kjer je njen sedež, dobila prepotrebni dodatni poslovni prostor - večnamensko dvorano oziroma predavalnico. To je že njen četrti in meri blizu 70 kvadratnih metrov. Tako ima zveza odslej na voljo čez 100 kvadratnih metrov. Kot je ob slavnostnem odprtju povedal direktor Urada za narodnosti Janez Obreza, je urad zanje zagotovil potrebnih deset milijonov tolarjev, v preteklosti pa tudi za ostale prostore, ki jih je v Murski Soboti zveza imela na voljo že doslej. Obljubil je, da bo urad, ki ga vodi, letos zagotovil sredstva tudi za ustrezne prostore izpostavi ZRS na Dolenjskem. Poleg omenjenega prostora pa je na okoli 20 kvadratnih metrih dobilo svoj prostor tudi romsko društvo Romani Union Murska Sobota. 3,5 milijonov tolarjev, kolikor je bilo potrebnih za odkup, je društvo zagotovilo iz različnih virov. Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota, je ob odprtju novih prostorov Romov dejal, da je sodelovanje med romsko skupnostjo in mestno občino zelo dobro, zato je lahko za zgled drugim lokalnim skupnostim, kjer prebivajo Romi. Štihec, ki je v nadaljevanju z Obrezo slovesno predal nove prostore namenu, je še povedal, da je soboška občina kot prva v Sloveniji že ob svoji ustanovitvi, torej preden je to postalo zakonsko obvezno, v mestni svet vključila tudi predstavnika romske skupnosti. Pušča pri Murski Soboti kot največje slovensko romsko naselje pa je organizirano kot samostojna krajevna skupnost, kar njeni prebivalci ocenjujejo kot dobro. V knjižnici o največjem gradu na Slovenskem pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti so predstavili knjižico o stavbnem razvoju gradu pri Gradu na Goričkem. Avtorji novega dela o tem največjem gradu na Slovenskem so starosta slovenskih umetnostnih zgodovinarjev Jože Curk, Marlenka Habjanič, odgovorna konzervatorka na Omenjenem gradu in Igor Sapač, kustos za starejšo arhitekturo na Slovenskem. Delo priročnega formata na 40 straneh v besedi in sliki razkriva najnovejša odkritja v zvezi z omenjenim gradom, ki med zgodovinarji in arhitekti še zdaleč ni dokončno raziskan. V kulturnem programu ob odprtju novih prostorov so sodelovali glasbena skupina Halgato band in plesalca Tina in Popo. Anton Štihec in Janez Obreza režeta trak za nove prostore Romov v Murski Soboti. Predstavitev najnovejše knjižice je vodil župan občine Grad, Daniel Kalamar, ob njem Marlenka Habjanič in skrajno desno še Igor Sapač. 17 AKTUALNO številka 48 Ekumensko srečanje teden edinosti kristjanov, ki poteka v drugi polovici januarja po vsem svetu, so se v Murski Soboti vključili tudi letos. Srečanje med rimskokatoliškimi in evangeličanskimi verniki, ki izmenično poteka v različnih cerkvah, je letos potekalo v evangeličanski cerkvi. Skupno bogoslužje sta opravila evangeličanski duhovnik Leon Novak in katoliški župnik Martin Zver, nastopila pa sta tudi oba cerkvena pevska zbora. Geza GRABAR Jože ČASAR, čebelar iz Polane Visok jubilej Osnovne šole Bakovci a osnovni šoli Bakovci so ob praznovanju 135. obletnice skupaj z ravnateljem Jankom Rožmanom razrezali veliko torto, s katero so pogostili tako vabljene goste kot učitelje in učence. Kot nam je napisala Olga Hodošček, je bila torta presenečenje. Na jubilejni slovesnosti je kronološkemu prikazu dogodkov na šoli, sledil nastop domačih plesnih in glasbenih skupin ter moškega pevskega zbora iz Dokležovja. Šola tokrat ni bila le hram učenosti, ampak kraj posebnega vrveža. Po Islandiji in Grenlandiji otovanja so pozimi zanimiva in zlasti poučna tudi iz naslonjača in tople izbe. O tem nas je prepričala Marinka Jerič iz Planinskega društva Matica Murska Sobota, ki je svoje potovanje po Islandiji in Grenlandiji na zanimiv in poučen način predstavila v soboški knjižnici. Planinsko predavanje je dopolnila s posnetki na diapozitivih. Jože ČASAR je čebelar iz Polane, ki se ponaša s priznanji za izvrsten med. Prejel jih je že veliko, kar dokazuje tudi fotografija, ki nam jo je posredoval mestni svetnik Franc Weindorfer. 18 februar 2006 KULTURA Raziskovanje barv Dareta Birse lub Pac (Pomurski akademski center) je za uvod v sedmo klubsko leto gostil v Lendavi rojenega akademskega slikarja Dareta Birso oziroma njegova dela pod naslovom Ultra light. Tema njegovih slik je predvsem raziskovanje barve, njenih prostorskih in drugih psihofizičnih lastnosti (emotivnega naboja, pomenske konotacije, vezanosti na prostor in materialnost tudi na simbolni ravni), učinka strukturirane barvne površine ter moči različno zgoščenih barvno strukturiranih površin in potez. Geza GRABAR Fotografska razstava Prekmurje Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti smo bili v začetku leta priča zanimivi fotografski razstavi na temo Prekmurje avtorja Sebastjana Balažica iz Beltinec. Kot pravi 23-letni študent gradbeništva Univerze v Mariboru, je fotografija njegov pogled na svet. Z njo se je začel ukvarjati po naključju, intenzivneje zadnji dve leti. Vedno bolj ga je začela zanimati, ker se je s pomočjo slike lahko začel izražati na drug način. Kot ljubitelj rodne prekmurske pokrajine, na katero je močno navezan, čestokrat v objektiv ujame tudi prekmursko ravnino, njeno barvitost in spokojnost. Nekaj teh motivov je bilo predstavljenih na njegovi prvi razstavi. Geza GRABAR Slike Mirka Rajnarja v soboški Galeriji red slovenskim kulturnim praznikom so v Galeriji Murska Sobota odprli razstavo slik akademskega slikarja Mirko Rajnarja. Prebujanje je naslov njegovega diptiha na vabilu, slike, s katerimi se tokrat predstavlja, pa so izjemno spodbudnih svetlih barv. Predvsem zeleni Odsevi - pričakovanja, bivanja, sožitja, Velika modra in rumena iluzija ter še bi lahko naštevali naslove na razstavi. Prelistali pa smo tudi katalog, v katerem sta avtorja besedil Janez Balažic in Franc Obal. Z umetnikom v sredini ju je Geza Grabar posnel na tiskovni konferenci v soboški galeriji, po kateri je bil tudi voden strokovni ogled. 19 Razstavo mladega umetnika Sebastjana Balažica (levo) sta predstavila ravnateljica knjižnice Suzana Szabo Pahič in Janez Senica z beltinske občinske uprave. KULTURA številka 48 Karolina Kolmanič z novim romanom riljubljena domača pisateljica Karolina Kolmanič je ob pomoči urednika in založnika Ludvika Sočiča v Klubu PAC predstavila svoje najnovejše delo -mladinski roman Čakam te, Dolores, ki je izšel pri založbi Karantanija. To je bila tudi priložnost za predstavitev romana Alba, ki ga je konec lanskega leta izdala Pomurska založa. Kot je v spremni besedi omenjene knjige zapisala Tanja Fajfar, je v romanu za mlade Čakam te, Dolores, Kolmaničeva še enkrat dokazala, da se ne ustraši tem, ki veljajo za tabu. V ospredje je postavila tematiko, ki jo obravnava izrecno sproščeno, hkrati pa se zaveda njene občutljivosti: spolnost. A to niso intimna razmerja, v katero bi se podala in jo odkrivala vrstnika, temveč je to odnos med neizkušenim mladostnikom in izkušeno žensko. Čeprav je roman namenjen v prvi vrsti mladostnikom, bodo po njem posegali tudi njihovi starši, ocen- juje Fajfarjeva. Vsaj morali bi, da ne bi obsojali, ker so pozabili, kako je biti mlad, zaključi. Sicer pa Kolmaničeva, ki je vrsto let osnovnošolce poučevala slovenski in nemški jezik, ustvarja že od daljnjega leta 1968, ko je izšlo njeno prvo samostojno delo Sonce ne išče samotne poti. Njen literarni opus obsega že več kot 20 samostojnih del. 0 priljubljenosti njenih del govori tudi podatek, da so ta bila v lanskem letu v knjižnicah izposojena kar sedemtisočkrat. Njeno ustvarjanje pa sega tudi na področje poezije, o čemer se je bilo mogoče prav tako prepričati na nedavnem srečanju z njo. Eno od njenih pesmi je pred kratkim uglasbila tudi skupina Halgato band, ki so bili gostje na predstavitvi romana. Kotar in Ferrini 20 Prijeten kulturni dogodek je popestrila skupina Halgato band. Na predstavitvi v Klubu PAC: Karolina Kolmanič in Ludvik Sočič Klubu PAC sta samostojni koncert klasične glasbe pripravila klarinetist Jože Kotar in pianist Luce Ferrini. Oba nastopata tudi kot solista, sta komorna glasbenika in člana različnih komornih sestavov. Kotar je izredni profesor za klarinet na ljubljanski Akademiji za glasbo; Ferrini, ki je kot pianist, čembalist in organist posnel že deset zgoščenk, pa se ukvarja tudi z organizacijo koncertov in predava na mednarodnih seminarjih. Geza GRABAR februar 2006 MLADI Flavtistični dan lasbena šola Murska Sobota je v začetku leta v soboškem gradu že peto leto zapored pripravila Dan flavtistov. Namenjen je bil več kot šestdesetim učencem flavt v nižjih glasbenih šolah v Pomurju. Ugledni mladi flavtisti Iva Miloševič, Marko Zupan in Boris Bizjak, ki so kot uvod v delavnico izvedli tudi skupni koncert, so mladim učencem glasbenih šol naslednji dan v celodnevnih delavnicah prenesli del svojega znanja ter jim pomagali izboljšati igranje. Mladi so pri individualnem delu z omenjenimi gosti sodelovali v delavnicah sproščanja in odpravljanja treme, poleg dela v orkestru pa so se posvetili tudi komornim skupinam z različnih glasbenih šol. Dvodnevno druženje se je zaključilo s koncertom povabljenih mladih tekmovalcev, ki so v zadnjem času na mednarodnih tekmovanjih mladih flavtistov osvajali najvišje nagrade. Mladi darovali več kot 13 litrov krvi četrtek, 2. februarja, so se na pobudo Kluba prekmurskih študentov, Mladinskega informativnega in kulturnega kluba in spletnega medija Sobotainfo.com na oddelku za transfuzijo zbrali mladi krvodajalci. Več kot 30 mladih se je odločilo, da bo prostovoljno darovalo kri na akciji Darujmo kri!. Organizatorji so bili z obiskom akcije zelo zadovoljni, saj krvodajalstvo med mladimi ni razširjeno predvsem zaradi strahu. Vendar po mnenju enega izmed udeležencev krvodajalske akcije, Tadeja Kirinčiča, krvodajalstvo ni nekaj strašnega, saj ko postaneš krvodajalec, nestrpno pričakuješ dan, ko boš spet lahko daroval kri. Po mnenju mladih udeležencev je najtežje darovati prvič, oziroma se odločiti za darovanje krvi. Ampak klub temu po besedah vodje oddelka za transfuzijo, Erike Kavaš, krvodajalcev v Prekmurju ne primanjkuje. Glasno pa pozdravlja tovrstne mladinske krvodajalske akcije, saj jim le-te zagotavljajo zveste, večkratne krvodajalce. "Tokrat je bilo zbranih 13 litrov krvi, kar je dobra spodbuda za naprej," pravi predsednik KPŠ, Iztok Štefanec. Da pa bi tovrstne krvodajalske akcije ne ostale le igla v kopici sena, organizatorji upajo, da bo akcija postala tradicionalna, in da bo na prihodnjih zbrano še več mlade krvi. Lilit ZAVAŠNIK Foto: Tanja ZRINSKI 21 Najmlajši mestni svetnik Marjan Merlin daruje kri na dobrodelni akciji mladinskih organizacij. MLADI številka 48 Mikkova dogajanja in rajanja Petek, 10. 02. 2006 - ZEUS FABER (Karlovac, HR) Mikk-ov klubski prostor Predanost glasbi in trdo delo se petim članom Numetal/industrial zasedbe Zeus Faber je bilo slišati že ob prvih kitarskih riffih. Izredno konkretno in s kirurško natančnostjo izveden koncert, ki je že na začetku dal vedeti, da fantje ne mislijo ničesar prepuščati slučajnosti. Uigranost in nenehno mešanje instrumentalnega in digitalnega (samplerji) so skrbeli za koncentracijo klubske publike, le vokal je skozi celoten koncert deloval nekoliko enolično, vendar je to bolj tendenca lastnega okusa kot kvaliteta samega pevca skupine. Koncert so fantje opremili z video projekcijami, ki so bile po meri vsakega filmofila (od mange, Frankensteina iz leta 1934, pa vse do grozljivk izpred dveh desetletij). Petek, 17. 02. 2006 - premiera filma VINOPIRI in modna revija filmskih kostumov, Grajska dvorna Murska Sobota Kljub prisotnosti tekstilne tovarne ni pogosto, da smo v Murski Soboti deležni predstavitev mladih tekstilnih oblikovalcev in oblikovalk, zato je pomembno, da dobijo mladi ustvarjalci na tem področju možnost promocije. Še boljše, če se to zgodi v kombinaciji s sedmo umetnostjo. Tako je modna revija domačinke SUZANE RENGEO, absolventke na mariborski fakulteti za tekstilno oblikovanje, potekala v simbiozi s premiero filma VINOPIRI (kreativna skupina PLAN 9 iz Ljutomera), kajti igralci so se prelevili v manekene in z ostalimi manekenkami na temo filma predstavili nove kolekcije mlade kreatorke. Kar se pa tiče samega filma, film je trendovsko in brezkompromisno zabaven, 70 minutna poslastica za vse ljubitelje B-horror žanra, ki pa jih je v svetu vedno več. Sobota 18. 2. 2006 BILK + diskoteka 70s & 80s, Mikkov klubski prostor Bobni, bas, klaviature in kitara so na lep deževen (skoraj pomladni) večer pošteno premaknili stene trenutnih Mikk-ovih prostorov. Mešanica Breakbeata, drum&bass-a in Dub-a je zvenela neizmerno močno in rahla poplesa- 22 Nastop skupine Zeus Faber iz Karlovca Premiera filma Vinopiri in modna revija filmskih kostumov v grajski dvorani Bilk v Mikkovem klubskem prostoru februar 2006 MLADI vanja publike po klubskem prostoru so se hitro spremenila v vsesplošni ples. Celotno odrsko dogajanje je bilo podkrepljeno z nevpadljivimi, a vseeno v prijetni meri prisotnimi projekcijami, ki so poskrbele za "tisti" koncertni presežek, ki smo ga radi vajeni v MIKK-u. Petek, 27. 02. 22006 - Produkcija bobnarske delavnice GOVOREČI BOBNI, Grajska dvorana Murska Sobota Bobnarska delavnica v Murski Soboti že peto leto zapored ponuja mladim glasbenikom alternativni (beri jazz in funk) pristop k glasbenemu ustvarjanju. Mentor Miran Celec poskuša z individualnim delom vsakemu posamezniku izostriti njegov lastni stil in mu s tem postaviti temelje za njegov osebni glasbeni razvoj. Tudi tokrat smo v Grajski dvorani bili deležni izvrstnega muziciranja naših mladih upov, poleg tega nam je pa že tradicionalno bilo postreženo s kakovostnimi gosti, tokrat z jazz zasedbo Black Baloon iz Maribora. IN KAJ NAS ŠE ČAKA PRED SELITVIJO V NOVE PROSTORE ... Četrtek 02. 03. 2006 ob 10.00 Lutkovna predstava "Čudežni pralni stroj Leonard" V času šolskih počitnic smo se za naše najmlajše Prekmurce odločili povabiti v goste dve mladi ustvarjalki iz pravljičnega sveta. Miša in Urška sta poslanki iz ministrstva za pravljične zadeve ki nam bosta v telovadnici I. Osnovne šole preko gledališke igre "Čudežni pralni stroj Leonard" pričarali vrsto pravljičnih junakov, ki rešujejo večne skrivnosti ljubezni, prijateljstva in drugačnosti. Petek 10. 03. 2006 Festival žensk RDEČE ZORE -Nastop skupine IVA NOVA iz Rusije Rdeče Zore je festival brez koncepta. Koncepti so dragi. In razvajeni - kako težko jim je ustreči! To je skromen festival. Obroben, četudi so v igri Pariz in, sveta nebesa, tudi Amsterdam, Prule in Murska Sobota. Rdeče zore so prostor in možnost in moč, da v njem ustvariva okoliščine, ki so naju vredne. Vredne najine domišljije. Ustvarjalnost, druženje in delo udeleženk Rdečih zor - naj k festivalu pristopajo kot nastopajoče, obiskovalke, sodelavke ali pač teh vlog sploh ne ločujejo - izprašuje samoumevnost meja, ki ne ločujejo spolov, temveč ljudi. Predstavlja gib in zvok in podobo in tudi tisto, kar je težje takole našteti, a je pomembno, da se sooči, sreča, prestreže misel. IVA NOVA Glasbena skupina sestavljena iz petih deklet iz St. Petersburga se nam bo v okviru festivala žensk "Rdeče zore" predstavila z mešanico modernega rocka in Ruske folk glasbe s primesmi jazza. Zvok deklet je izredno ritmičen in močan in predstavlja mešanico ruralne nemirnosti in urbane norosti. Vsekakor tista vrsta glasbe, ki ne pusti nikogar ravnodušnega. Janez ŽLEBIČ 23 Mladi bobnarji pod mentorstvom Mirana Celca so se predstavili v grajski dvorani. Mladi bodo končno dobili primerne prostore za ustvarjanje in druženje. Prostori bivše knjižnice jim bodo tako na voljo od aprila letos. šport številka 48 Zimski kros tletski klub Pomurje - PDU iz Murske Sobote sredi januarja vsako leto gosti tekače iz Slovenije in Avstrije na zimskem krosu, prvi tekaški preizkušnji v letu na prostem. Tekmovanje je tudi letos potekalo v okviru ciklusa mednarodnih zimskih krosov avstrijske Štajerske in Koroške. V pravih zimskih razmerah - ob visokem snegu in nizkih temperaturah, se je na sedmih različnih razdaljah - od 400 metrov za deklice do osem kilometrov za člane, pomerilo 113 tekmovalcev, po večini iz Avstrije. Pomurski tekmovalci so imeli veliko uspeha, saj so skupaj osvojili kar 17 odličij, od tega sedem prvih mest, štiri druga in šest tretjih. Člani AK Pomurje so prevladovali zlasti v mladinskih in mlajših kategorijah. Tako je pri mlajših mladincih na 4 km zmagal Matej Fujs, pri pionirkah B je bila na kilometer dolgi progi najboljša Urška Martinec, pri pionirkah C na enaki razdalji pa Katja Vrdjuka. Pri pionirkah D na 800 metrov oziroma pionirkah E na 400 metrov sta bili najboljši Simona Sedonja in Kaja Kočar. Drugi so bili Endre Gönter pri članih II na 4 km in Dominik Ficko pri pionirjih C na kilometer, tretji pa Nathan Kočar (pionirji C), Anja Benko (pionirke C) in Maja Šadel (pionirke E). Od tekmovalk iz Mestne občine Murska Sobota sta na 4 kilometrov dolgi progi izstopali še Snježana Pertoci iz Rakičana, ki je bila najboljša pri članicah I in Olga Flisar Holcman, druga pri članicah lIl. Geza GRABAR 24 Pred startom članov. Tek najmlajših na 400 metrov. Pokale za tri najboljše v absolutni konkurenci na 8-kilometrskem članskem teku je podelil predsednik AK Pomurje-PDU Štefan Martinec. Najodmevnejšo zmago med domačimi tekmovalci je slavil Matej Fujs. februar 2006 ŠPORT Predstavitev hokejskega kluba Ledene strele Leta 2001 je bil ustanovljen rekreativni hokejski klub Ledene strele, povod za to pa je bil umetni led, ki so ga pred petimi leti prvič postavili pri murskosoboškem nakupovalnem centru. Tudi pred tem je hokej v zimskih mesecih imel svoje privržence, ki pa so igrali na okoliških jezerih in "grabah", tako so bile večje skupine recimo v Nemčavcih, Kraščih, Gančanih in Ljutomeru. Trenersko vlogo Ledenih strel je prevzel v Nemčiji rojeni Jürgen Petrič, ki ima izkušnje tudi iz prve nemške lige in se je ravno v tem času vrnil v Slovenijo. Po enoletnem treniranju se je klub v sezoni 2003/04 pridružil Mariborski hokejski ligi in med osmimi klubi zasedel predzadnje mesto, že v naslednji sezoni pa so bili tretji in se tako uvrstili v razigravanje za prvake. V letošnji sezoni sta se na novo priključila še dva kluba, tako da liga šteje zdaj 10 članov, Ledene strele pa so se zopet uvrstile v razigravanje za prvaka, ki se je komajda začelo. Visokih ciljev si niso zadali, saj so realno gledano ostala moštva močnejša, njihov cilj in želja pa je, da premagajo tudi kakšnega močnejšega nasprotnika. Sicer ima moštvo tudi že nekaj mednarodnih izkušenj, saj so se pomerili že z ekipami Karlovca, Novega Sada in Celovca. V klubu je organizirana tudi šola hokeja za najmlajše, z željo, da bi klub imel prihodnost in postal stalnica v pomurskem prostoru. Tudi starejši z željo po igranju hokeja imajo odprta vrata in se lahko pridružijo treningom in ekipi. Več informacij in vsi podatki o ligi so na internetni strani http://www.mhl-maribor.com/. "Imamo dve selekciji, od 5 do 15 let in od 15 let naprej. V naš klub se lahko včlani vsak, ki ima voljo in pokaže določeno znanje osnov drsanja," je povedal nekdanji igralec Brane Ošlaj, ki je opozoril na neustrezno lokacijo drsališča in spremljajočo infrastrukturo: "Otroci v Prekmurju od oktobra do marca nimajo kaj početi, ob ustreznem drsališču na ustrezni lokaciji (op. a. Fazanerija) bi se lahko rekreirali in ukvarjali s športom. Drsališče je že peto leto pri nakupovalnem centru, ni potrebnih sanitarij, garderob in učilnic." Klub Ledene strele trenutno šteje okrog 60 članov, ob primerni infrastrukturi pa bi se ta številka zagotovo povečala. "V Prekmurju bi se moralo razmišljati o večnamenski dvorani - možnost ledene podlage, bazen ... Neko finsko podjetje gradi v dveh malo večjih mestih na Madžarskem dvorano, za kakršno so zainteresirani recimo tudi Kranjčani in Celjani," je za konec povedal Brane Ošlaj. Karlo VRATARIC Sedem državnih naslovov za Sobočane okoborski delavci iz Murske Sobote, združeni v Rokoborsko društvo Sobota, so v športni dvorani OŠ I pripravili državno člansko in kadetsko prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem slogu. Med 52 tekmovalci iz devetih slovenskih klubov so največ uspeha imeli domačini, ki so od devetih možnih naslovov osvojili kar sedem. Zmagali so: v kadetski konkurenci Dominik Vogrinec (do 63 kg) in Filip Bartus (do 100 kg), v članski pa Mitja Fajs (do 55 kg), Matej Horvat (do 66 kg), Jure Kuhar (do 84 kg), Dejan Šernek (do 96 kg) in Mitja Sedmak (do 120 kg). 25 šport številka 48 Sobočanom že osmi naslov državnih prvakov mladincev a namizno teniški klub Murska Sobota odlično dela z mladimi, je pokazalo tudi 15. ekipno državno prvenstvo za mlade na Ravnah. Zato je zaslužen njihov trener Miran Močan, ki velja za najboljšega trenerja mladih v Sloveniji in se ponaša z največ osvojenimi naslovi državnih prvakov doslej. Na Koroškem je soboška ekipa veljala za favorite in tudi opravičila to vlog, ker je v družbi osmih ekip, ki so si pridobile pravico nastopa na predhodnih kvalifikacijah, zaigrala odlično in borbeno. Sobočani so premagali vse nasprotnike, in sicer Merkur iz Kranja s 4:0, Arrigoni iz Izole s 4:2, Vesno iz zaloga s 4:0, Muto s 4:3 in v odločilnem srečanju za naslov prvaka Tempo iz Velenja s 4:0. Tako so osvojili že prvi naslov državnih prvakov v samostojni Sloveniji, kar je več kot polovica možnih naslovov in peti zaporedni v zadnjih petih letih. S tem se ne more pohvaliti noben klub v Sloveniji. Kadetom peti naslov Tudi kadeti so odlično zaigrali na 15. državnem prvenstvu v Logatcu, kjer so po treh letih ponovno osvojili naslov državnih prvakov. Premagali so Gorico s 4:1, Ptuj s 4:0, Kemo Puconci s 4:1, Arrigoni iz Izole s 4:1 in v odličnem dvoboju za naslov prvaka Muto s 4:2. Tako so Sobočani doslej osvojili tretjino možnih naslovov državnih prvakov v samostojni Sloveniji med kadeti. Sicer pa je NTK Sobota v svoji 40 letni zgodovini vedno dosegal odlične rezultate med kadeti in mladinci v nekdanji Jugoslaviji in zdaj nadaljujejo v samostojni Sloveniji, kar je rezultat dobrega in zavzetega dela z mladimi. Pričakovati je, da se bo iz mladih v prihodnosti razvilo kar nekaj dobrih članskih igralcev, ki bodo uspešno nastopali v 1. slovenski namiznoteniški ligi in se borili za sam vrh z doma vzgojenimi igralci. JAVNI RAZPIS ZA KREDITIRANJE OKOLJSKIH NALOŽB OBČANOV EKO SKLADA REPUBLIKE SLOVENIJE Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad je v Uradnem listu RS št. 9/2006 z dne 27.1.2006 objavil Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb občanov 360B06A. Predmet razpisa je ugodno kreditiranje občanov za naložbe na območju Republike Slovenije za naslednje namene: • vgradnja sodobnih naprav in sistemov za ogrevanje prostorov oziroma priprave sanitarne tople vode, • raba obnovljivih virov energije, • zmanjšanje toplotnih izgub pri obnovi obstoječih stanovanjskih objektov, • gradnja in obsežnejša rekonstrukcija stanovanjskih objektov, pri katerih bo specifična poraba toplote za ogrevanje nižja od 45 kWh/m2 leto, • nakup energetsko učinkovitih naprav, • nakup okolju prijaznih vozil, • odvajanje in čiščenje odpadnih voda, • nadomeščanje gradbenih materialov, ki vsebujejo nevarne snovi (npr. salonit), • učinkovita raba vodnih virov, • oskrba s pitno vodo. Kredit se lahko odobri v višini največ 90 % priznanih stroškov naložbe oziroma največ . 5 milijonov SIT. Do pridobitve kredita po tem razpisu so upravičene fizične osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ter odplačilna doba lahko znaša največ 10 let. Razpisno dokumentacijo z obrazci za vlogo kandidati lahko naročijo na Eko skladu, j.s., tel.: 01/241-48-20 ali v NKBM, tel.: 02/229-28-06 ali 229-28-61 in jo prejmejo po pošti. Dodatne podrobnejše informacije za prijavo na javni razpis so navedene v Uradnem listu RS, št. 9/2006. Razpisna dokumentacija z obrazci za vlogo je na voljo tudi na spletni strani: www.ekosklad.si v rubriki Razpisi. 26 Trener Miran Močan in zmagovita ekipa mladincev: Dominik Maček, Grega Nerat, Timi Fridrih, Jan Žibrat, Tomaž Roudi. Kadeti: Grega Nerat, Dominik Maček, Jan Žibrat in Tadej Kokol s trenerjem Miranom Močanom. februar 2006 JAVNE OBJAVE Mestna občina Murska Sobota na podlagi 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 98, z dne 07.11.2005 - uradno prečiščeno besedilo Z0FVI-UPB4), na podlagi Pravilnika o postopku za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 13/06) in na podlagi sprejetega Odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2006 (Ur. list RS, št. 12 z dne 07.02.2006) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje dodatne oz. razširjene dejavnosti za predšolske in osnovnošolske otroke v mestni občini M. Sobota v letu 2006 I. Na razpisu lahko kandidirajo: 1. Osnovne šole, Glasbena šola in Vrtec, katerih ustanoviteljica je v skladu z Odloki o ustanovitvi vzgojno-izobraževalnih zavodov Mestna občina Murska Sobota; 2. Drugi zavodi, društva, klubi in zveze ter druge organizacije, ki po programu vzgojno-izobraževalnih zavodov izvajajo s predšolsko in osnovnošolsko populacijo določene programe in ti niso sofinancirani iz drugih proračunskih postavk proračuna Mestne občine Murska Sobota. Izvajalci teh programov si morajo k vlogi pridobiti soglasje ravnateljev osnovnih šol. II. Vsi izvajalci programov pod točko 1/1 morajo Mestni občini Murska Sobota predložiti vloge za sofinanciranje programov s finančnim ovrednotenjem, s katerih bo razvidna organizacija tekmovanj in prireditev, izvedba posameznih programov, pokrivanje dejanskih potnih stroškov za otroke in mentorje. V vlogah s finančnim ovrednotenjem je potrebno obvezno navesti število predšolskih, oz. osnovnošolskih otrok in mentorjev, ki bodo poleg vsebine programov upoštevani kot kriterij pri dodelitvi sredstev. Kriterije bo na podlagi vlog z vsemi zahtevanimi podatki tega razpisa izdelala strokovna komisija, imenovana s strani župana MO M. Sobota in upoštevala iz programa dodatne oz. razširjene dejavnosti naslednja področja oz. vsebine: 1. udeležba učencev in mentorjev na predmetnih tekmovanjih iz znanja po učnem načrtu in predmetniku osnovne šole - programi za nadarjene učence; 2. udeležba učencev in mentorjev na tekmovanjih ter organizacija tekmovanj in prireditev s področja interesnih dejavnosti po posameznih področjih; 3. program šolske organizacije in skupnosti: Vesela šola, bralna značka, otroški parlament, taborniki, organizacija tedna otroka, program veselega decembra...; 4. sodelovanje predšolskih in osnovnošolskih otrok na razpisnih natečajih za delavnice in tabore iz različnih področij; 5. vključevanje učencev in mentorjev v mednarodno sodelovanje preko razpisnih projektov. III. Programi izvedbe tečajev, organiziranje tekmovanj in projektov, ki jih za predšolsko in osnovnošolsko populacijo izvajajo zunanji mentorji drugih organizacij, zavodov, društev, klubov in zvez: 1. organizacija šolskih športnih tekmovanj, stroški pokalov, priznanj in drugi stroški iz nacionalnega programa športa za osnovne šole; 2. vključevanje predšolskih in osnovnošolskih otrok v organizirano vadbo športne rekreacije; 3. vključevanje učencev v šolsko košarkarsko ligo, izvedba košarkarske šole za osnovne šole izven pouka in drugih programov s področja športa; 3. organizacija taborov s področja naravoslovja in ekologije; 4. izvajanje programa podjetniških krožkov, krožkov turističnih podmladkov, programov kulturno-umetniškega področja. OPOMBA: Vsi izvajalci programov morajo predložiti vsebinske programe s prikazom števila udeležencev z mentorji in finančno konstrukcijo z ovrednotenjem finančnega dela sofinanciranja iz občinskega proračuna. IV. Orientacijska vrednost razpisa za dodatno dejavnost za osnovnošolsko populacijo znaša do 14.750.000,00 SIT po sprejetem proračunu Mestne občine Murska Sobota pod finančno postavko "dodatni program v osnovnih šolah na kontu: 0912 1903.1005", za predšolsko populacijo pa do 3.300.000,00 SIT pod finančno postavko "dodatni program v vrtcih na kontu: 0911 1902.1001". V. Ponudniki bodo o odobritvi sredstev za sofinanciranje programov obveščeni s Sklepom župana, v roku 20 dni od poteka roka na ta razpis. Po pravnomočnosti Sklepa bodo z vsemi izvajalci programov sklenjene pogodbe z opredeljenimi pogoji koriščenja sredstev, ki se bodo nakazovala na podlagi zahtevkov po realizaciji programov oz. sukcesivno do odobrenega zneska. Mestna občina Murska Sobota si tudi pridružuje pravico, da ne razdeli vseh razpisanih sredstev, v kolikor ne bodo prijavljeni ustrezni programi in v kolikor bi pri realizaciji prihajalo do odstopanj prijavljenih programov. VI. Rok za prijavo je 24. marec 2006 (priporočena pošta) na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa ul. 2, 9000 Murska Sobota (pripis: razširjena dejavnost osnovnih šol 2006). Mestna občina Murska Sobota Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti 27 JAVNE OBJAVE številka 48 Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 22/05 - uradno prečiščeno besedilo), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list rs, št. 54/92 s spremembami), Splošnih pogojev poslovanja Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 8/04) in Prednostnih kategorij za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, ki jih je sprejela Uprava Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota dne 13.02. 2006, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja JAVNI RAZPIS ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM 1. PREDMET RAZPISA 1.1. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota razpisuje oddajo v najem okvirno 20 stanovanj, ki bodo uspelim upravičencem dodeljena na podlagi prednostne liste. Stanovanja bodo oddana v najem postopoma, kakor se bodo sproščala, predvidoma v letih 2006 in 2007. Oblikovana bo prednostna lista (za najmanj 20 stanovanj), predvidena za oddajo v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju od 01.12.2004 do 30.11.2005 ne presegajo določene odstotke v tabeli točke 2.2. 1.2. Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04), sklepa Uprave Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem. Najemnina, izračunana na podlagi veljavnih predpisov za neprofitno stanovanje, znaša: 1. Za enosobno stanovanje: • Lendavska ulica - v izmeri 28,36 m2 = 20.123,00 SIT • Razlagova ulica - v izmeri 41,23 m2 = 29.561,00 SIT • Stara ulica - v izmeri 41,18 m2 = 32.160,00 SIT 2. Za dvosobno stanovanje • Lendavska ulica - v izmeri 65,73 m2 = 45.547,00 SIT • Razlagova ulica - v izmeri 58,75 m2 = 41.136,00 SIT • Stara ulica - v izmeri 61,14 m2 = 46.630,00 SIT 3. Za trisobno stanovanje • Razlagova ulica - dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 61,79 m2 = 42.442,00 SIT • Stara ulica - v izmeri 85,12 m2 = 62.711,00 SIT Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do subvencionirane najemnine v skladu z Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03 in 142/04), oziroma predpisom, veljavnim v času najema stanovanja. Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let od najemnika zahtevati, da predloži dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku, določenim s pravilnikom. 2. RAZPISNI POGOJI 2.1. Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota. Na prednostno listo se ob izpolnjevanju vseh ostalih pogojev lahko uvrstijo tudi občani drugih občin, pod pogojem: • da se na prednostno listo ne uvrsti zadostno število prosilcev, ki imajo stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota, • da po sklenitvi najemne pogodbe v roku treh dni prijavijo stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota. 2.2. Prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če dohodki njegovega gospodinjstva od 01.12.2004 do 30.11.2005 ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 176.466,50 SIT. Velikost gospodinjstva LISTA Meja dohodka (neto dohodek) 1 -člansko od 90% do 200% nad 158.819,85 do 352.933,00 od 135% do 250% nad 238.229,78 do 441.166,25 od 165% do 315% nad 291.169,73 do 555.869,48 od 195% do 370% nad 344.109,68 do 652.926,05 od 225% do 425% nad 397.049,63 do 749.982,63 od 255% do 470% nad 449.989,58 do 829.392,55 2-člansko 3-Člansko 4-člansko 5-člansko 6-člansko Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za spodnjo mejo in 25 odstotnih točk za gornjo mejo. Razpisnik si pridržuje pravico znižati mejo dohodka do 20 , v primeru, da se na prednostno listo ne uvrsti dovolj prosilcev, ki izpolnjujejo vse razpisne pogoje. 2.3. * 2.3.1. Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje: • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen, če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino, • da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik 28 februar 2006 JAVNE OBJAVE drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja. 2.3.2. Do dodelitve neprofitnega stanovanja so upravičeni tudi najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju - prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku. 2.4. Na razpisu ne morejo sodelovati: • tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona v letu 1991 že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili, • tisti, ki jim je bila najemna pogodba, sklenjena po letu 1991, po sklepu sodišča odpovedana iz krivdnih razlogov, • tisti, ki imajo na dan zaključka razpisa neporavnane zapadle obveznosti do razpisnika. 3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV 3.1. Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem imajo prednost prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, prosilci, ki živijo v slabših socialno zdravstvenih razmerah, mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družina z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, osebe in osebe z otroki, žrtve družinskega nasilja in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3. V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk tega razpisa, imajo prednost kategorije prosilcev z večjim številom družinskih članov, kot nadaljnji kriterij se upošteva večji dohodek na družinskega člana. 3.2. Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom pravilnika upoštevajo še naslednje prednostne kategorije prosilcev: • prosilci, ki imajo daljšo dobo stalnega bivanja v Mestni občini Murska Sobota; • prosilci, ki imajo daljšo delovno dobo; • prosilci z doseženo srednjo, višjo, visoko ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo. 3.3. Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se za listo prosilcev točkujejo z naslednjo višino točk: PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA Mlade družine, mladi: starost družine do 35 let 100 starost prosilca do 30 let 50 Družina z večjim številom otrok: najmanj trije otroci 100 - za vsakega nadaljnjega otroka 50 Invalidi in družine z invalidnim članom: invalidnost 50 Družina z manjšim številom zaposlenih: zaposlenost v družini 50 Državljani z daljšo delovno dobo: - brez stanovanja ali podnajemniki 50 Osebe in osebe z otroki, žrtve družinskega nasilja 80 Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 50 PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA Stalno bivanje prosilca na območju MOMS - za bivanje nad 5 do 10 let 10 - za bivanje nad 10 do 15 let 20 - za bivanje nad 15 do 20 let 30 - za bivanje nad 20 let 40 Delovna doba: - nad 3 do 5 let 10 - nad 5 do 10 let 20 - nad 10 let 30 Stopnja izobrazbe: srednja izobrazba 5 - višja izobrazba 10 - univerzitetna ali visoka Strokovna izobrazba 15 - doktorat, magisterij 20 3.4. Prednostna lista upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo sestavljena na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik ter dodatnih pogojev, določenih s tem javnim razpisom. 4. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na razpis od 01.03.2006 do vključno 24.03.2006 na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota, II. nadstropje, pisarna št. 15 ali 16, ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sredo od 7.30 do 15.30, petek od 7.30 do 13.30). Ob vložitvi vloge so prosilci dolžni plačati upravno takso v višini 50 točk za vlogo in 200 točk za izdajo odločbe po tarifni številki 1 in 3 taksne tarife Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/00 s spremembami), kar znaša 4.250,00 SIT. Upravna taksa v znesku 4.250,00 SIT se plača v vložišču Mestne občine Murska Sobota. Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili. Vloge z dokazilom o plačani upravni taksi bo sprejemalo vložišče Mestne občine Murska Sobota do vključno 24.03.2006, in sicer vsak delovni dan (ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 16. ure in v petek od 7. do 14. ure). Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo poklican, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki ne bodo dopolnjene v roku, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene. 29 JAVNE OBJAVE številka 48 K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci priložiti naslednje listine, navedene pod tč. 1., 2., 3., 4. in 5., druge listine pa, če na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke: 1. opis stanovanjskih in socialno-zdravstvenih razmer, 2. izjavo o premoženjskem stanju prosilca in ožjih družinskih članov (s podpisi vseh družinskih članov oziroma njihovih zakonitih zastopnikov) ter izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljalcih zbirk podatkov, 3. odločbo o odmeri dohodnine za leto 2004 in potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva od 01.12.2004 do 30.11.2005 (osebni dohodek, pokojnina, preživnina, dohodek iz naslova študentskega dela, invalidnina, itd.). Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče, itd.), 4. potrdilo o zaposlitvi (izda delodajalec) oziroma nezaposlenosti prosilca oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje) ter potrdilo o skupni delovni dobi prosilca, 5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena, kupoprodajna pogodba, zemljiškoknjižni izpisek, ipd., 6. dokazilo o kvaliteti bivanja - stanovanje, ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik), 7. obojestransko podpisano izjavo o obstoju izvenzakonske skupnosti, 8. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let, 9. zdravniško potrdilo o nosečnosti, 10. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere), 11. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) - potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada, 12. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome, spričevala, drugo; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane), 13. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, 14. dokazilo o invalidnosti I. kategorije (odločba Centra za so- cialno delo, zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS), 15. potrdilo osebnega zdravnika, s katerim se dokazuje trajno obolenje, pogojeno s slabimi stanovanjskimi razmerami, prosilca ali družinskih članov, 16. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe, 17. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo psihosocialno pomoč ob nasilju, 18. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja, 19. izjavo o dobi stalnega bivanja v mestni občini Murska Sobota. Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa. Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa. Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača. SPLOŠNE DOLOČBE Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev. Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih. Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo in sicer po številu zbranih točk. Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev v roku 6 mesecev po zaključku razpisa. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. 0 pritožbi odloči v roku 60 dni župan Mestne občine Murska Sobota. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Z uspelimi upravičenci (s prosilci oziroma z družinskimi člani, če bo prosilec brezposeln) bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki 30 februar 2006 JAVNE OBJAVE neupravičeno dvakrat zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev. Vse informacije zainteresirani dobijo na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota, II. nadstropje, pisarna št. 15 ali 16 v času uradnih ur: - ponedeljek 7.30-14.30 -sreda 7.30-15.30 -petek 7.30-13.30 ter na naslednji telefonski številki: 02/525-16-26 ali 02/525-16-27. Številka: 352-0002/2006 Datum : 14.02.2006 javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota Predsednica uprave Andreja KUHAR, dipl.upr.org. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO DIREKTORAT ZA VARNO HRANO VARNO UŽIVANJE PERUTNINSKEGA MESA IN IZDELKOV TER JAJC PRIPOROČILA POTROŠNIKOM Za dodatne informacije lahko med 8. in 20. uro pokličete Veterinarsko upravo RS na tel. št. 080 5052 ali Inštitut za varovanje zdravja RS med 8. in 20. uro na tel. št. 01 2441 433 Direktorat za varno hrano MKGP priporoča upoštevanje naslednjih nasvetov za preprečitev morebitnega prenosa virusa ptičje gripe na ljudi: PERUTNINSKO MESO IN IZDELKI, KI PRIHAJAJO NA TRG IZ ODOBRENIH OBRATOV, KI SO POD VETERINARSKIM NADZOROM, JE VARNO ZA POTROŠNIKE. Pri pripravi hrane iz perutninskega mesa in jajc je potrebno vedno upoštevati naslednje nasvete • Meso perutnine naj bo pred uživanjem dobro pečeno oziroma kuhano. Temperatura 70 C uniči virus. • Dobro kuhana ali pečena jajca so varna za uživanje. • Potrebno je poskrbeti, da ne pride do stika med surovim in kuhanim ali pečenim perutninskim mesom. • Pomembna je higiena rok, delovnih pripomočkov (noži, deske za rezanje, posoda...) in delovnih površin v kuhinji. Nasveti za preprečevanje okužbe z virusom ptičje gripe iz okolja • Izogibati se je treba tesnemu stiku s prosto živečimi pticami in trupli poginulih ptic. • Domača perutnina ali ptice ne smejo priti v stik z divjimi pticami, ki so lahko prenašalke virusa. • Skrbite za primerno osebno higieno, posebno za pogosto umivanje rok. Obvestilo Obveščamo vas, da se lahko prijavite v register darovalcev kostnega mozga tudi na Oddelku za transfuziologijo Splošne bolnišnice Murska Sobota. V omenjeni register lahko pristopi vsaka zdrava oseba med 18 in 55 letom starosti. Pred registracijo je potrebno vsakemu posamezniku določiti tkivne antigene, imenovane HLA. Ime izvira iz angleške oznake"Human Leukocyte Antigens" človeški levkocitni antigeni. Za tipizacijo potrebujemo 7,5 ml venske krvi. Vljudno vas prosimo, da za dodatna pojasnila pokličete po telefonu 02 5123 593, vsak ponedeljek in četrtek v tednu, od 12. do 14. ure na Oddelek za transfuziologijo Splošne bolnišnice Murska Sobota (Erika Kavaš, dr.med.spec. transfuzijske medicine, Mirjana Berendijaš, višja medicinska sestra). Oddelek za transfuziologijo Splošne bolnišnice Murska Sobota opravlja omenjeno delo skladno z krovno organizacijo: SLOVENIJA-DONOR, SLOVENSKI REGISTER DAROVALCEV KRVOTVORNIH MATIČNIH CELIC, CENTER ZA TIPIZACIJO TKIV, ZAVOD RS ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana. Predstojnica transfuziološkega oddelka: Erika Kavaš, dr.med.spec. 31 JAVNE OBJAVE številka 48 Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, na podlagi 51.člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, Št.72/93, 57/94, 14/95, 20/95, 63/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/2000, 87/2001, 51/2002 in 72/2005), Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št. 12/2003 in 77/2003) ter sklepom Komisije za vodenje in nadziranje izvedbe prodaje nepremičnin Mestne občine Murska Sobota z dne 17.1.2006, ponovno objavlja javno zbiranje ponudb za oddajo pokritih parkirnih prostorov v najem I. Predmet javnega zbiranja ponudb je oddaja v najem 35 pokritih parkirnih prostorov v kletni etaži objekta Pokrajinske in študijske knjižnice, Zvezna ul. 10, M. Sobota, za nedoločen čas. Izhodiščna cena za najem enega parkirnega prostora znaša mesečno 23.000,00 SIT in vključuje DDV po stopnji 20 %, ne vključuje pa obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja. II. Razpisni pogoji: a 1. Na javnem razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ter samostojni podjetniki, ki izrazijo interes za dolgoročni najem parkirnih prostorov ter vložijo ponudbo na predpisanem obrazcu in vplačajo varščino v višini 20.000,00 SIT, na transakcijski račun Mestne občine Murska Sobota: 01280-0100011405 z navedbo "plačilo kavcije - razpis parkirnih prostorov". 2. Izhodiščna cena za najem parkirnega prostora se mesečno usklajuje z indeksom cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji. 3. Izbrani ponudnik je dolžan skleniti najemno pogodbo v roku 8 dni od prejema obvestila o izbiri. 4. Varščino bomo uspelemu ponudniku vračunali v ceno najemnine, neuspelemu pa vrnili v 8 dneh po izbiri. Če uspeli ponudnik odstopi od sklenitve najemne pogodbe, zapade varščina v korist Mestne občine Murska Sobota. 5. Izbrani ponudnik je dolžan skleniti z izbranim upravljalcem objekta pogodbo, s katero bosta uredila razmerja glede pokrivanja obratovalnih stroškov in stroškov upravljanja. 6. V primeru večjega števila ponudb, kot je razpoložljivih parkirnih prostorov, se bo lahko med ponudniki, ki bodo izpolnjevali pogoje razpisa, opravila licitacija oziroma si Mestna občina Murska Sobota pridržuje pravico, da ponovi objavo javnega razpisa. 7. Izbranemu ponudniku je prepovedano oddajanje parkirnega prostora v podnajem. III. Način prijave in razpisni postopek: 1. Pisne ponudbe na razpisnem obrazcu, s priloženim dokazilom o vplačilu varščine, ponudniki pošljejo ali oddajo v zaprti ovojnici do 13. marca 2006 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, z oznako : "NE ODPIRAJ - JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO PARKIRNIH PROSTOROV". Razpisni obrazec je v času razpisa na voljo v vložišču Mestne občine Murska Sobota in na spletni strani www.murska-sobota.si. 2. Pravočasno prejete in popolne ponudbe bo obravnavala komisija za vodenje in nadziranje izvedbe prodaje nepremičnin Mestne občine Murska Sobota v skladu z določili Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Uradni list RS, št.12/03 in 77/03) in ponudnike o izbiri obvestila v 8 dneh od zaključka razpisa. Nepopolne ponudbe in ponudbe, prispele po razpisnem roku, komisija ne bo obravnavala. 3. Če izbrani ponudnik ne sklene najemne pogodbe v roku iz točke ll.3.tega razpisa se šteje, da odstopa od svoje ponudbe. 4. Mestna občina Murska Sobota na podlagi tega razpisa ni zavezana skleniti najemne pogodbe s ponudnikom oziroma lahko začeti postopek do sklenitve pravnega posla ustavi. 5. Pojasnila v zvezi z razpisom lahko zainteresirani ponudniki dobijo na Mestni občini Murska Sobota, Kardoševa 2, vhod lIl., 2.nadstropje ali na tel.02/525 16 24 in 525 16 30. Interesentom bo po predhodnem dogovoru omogočen ogled parkirnih prostorov. Murska Sobota, dne 9.2.2006 Mestna občina Murska Sobota MLADINSKI INFORMATIVNI IN KULTURNI KLUB MURSKA SOBOTA Ul. Štefana Kovača 23, 9000 MURSKA SOBOTA Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU-UPB1, Uradni list RS, št. 35/05 in ZJU-B Uradni list RS, št. 113/05) in 7. člena Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest MIKK-a, direktor javnega zavoda MIKK razpisuje delovno mesto vodje in koordinatorja programov Multimedijskega centra Za vodjo in koordinatorja programov Multimedijskega centra v nadaljevanju MMC, je lahko imenovan/a kandidat/ka, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje: • ima V. stopnjo izobrazbe, • organizacijske sposobnosti, • pozna področje informacijsko komunikacijskih tehnologij, • obvlada računalništvo in področje digitalnih medijev, • druga znanja in sposobnosti: samostojnost pri projektih, grafično oblikovanje, izdelava spletnih strani, usposobljenost za delo z AV sredstvi, delo z elektronsko pošto, smisel za delo z ljudmi, smisel za red in sistematiko, poznavanje poslovne korespondence. Delovno razmerje z vodjo in koordinatorja programov Multimedijskega centra se sklene za določen čas, s tri-mesečno poskusno dobo. Kandidat/ka za vodjo in koordinatorja programov MMC naj pošljejo ponudbe s fotokopijo diplome v roku 8 dni po objavi na naslov MLADINSKI INFORMATIVNI IN KULTURNI KLUB MURSKA SOBOTA, Ul. Štefana Kovača 23, 9000 MURSKA SOBOTA, s pripisom "razpis za vodjo in koordinatorja programov Multimedijskega centra". Ostala znanja in reference iz razpisanih pogojev bodo preverjena na razgovoru pred komisijo s praktično izvedbo danih nalog. Kandidati/ke bodo o izbiri obveščeni najkasneje v roku 8 dni po izbiri. 32 februar 2006 JAVNE OBJAVE Mestna občina Murska Sobota na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. List RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 110/02), na podlagi Pravilnika o postopku za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list, št.13/06) in na podlagi sprejetega Odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2006 (Ur. list RS, št. 12 z dne 07.02.2006) objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov za področja tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost v mestni občini Murska Sobota v letu 2006 I. Na razpisu lahko kandidirajo: 1. Zveza organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota, Borovnjakova ul.l, 9000 M. Sobota kot izvajalka interesnih dejavnosti na področju tehnične kulture; 2. Aeroklub Murska Sobota, Muzge 2, 9000 Murska Sobota kot izvajalec letalske dejavnosti; 3. Radio TV KLUB, S 59DBC Murska Sobota kot izvajalec interesnih dejavnosti na področju širjenja radioamaterskih, elektrotehniških in informacijskih dejavnosti; 4. Druge organizacije, društva, klubi in zveze, ki izvajajo sorodne programe s področja tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost za populacijo na območju mestne občine M. Sobota, kot izvajalci navedeni v tem razpisu od 1-3; II. Vsi izvajalci programov, navedeni v prejšnji točki razpisa, morajo Mestni občini Murska Sobota predložiti vloge za sofinanciranje programov, ki naj zajamejo: 1. Predstavitev programa po naslednjih elementih 1.1. Osnovne programske usmeritve (kratka predstavitev programa, njegov namen, vizija, poslanstvo) 1.2. Opredelitev osnovnih ciljev programa 1.3. Zadovoljitev potreb uporabnikov skozi posamezne aktivnosti programa 1.4. Opredelitev in navedba ciljnih skupin uporabnikov, ki jim je program namenjen ter navedba pogojev za vključitev v program (obvezno navesti skupno število članov in število članov s stalnim bivališčem v mestni občini) 1.5. Zagotavljanje prostora, kjer se izvaja program (npr. lastništvo prostorov, plačevanje najemnine, prostori, dani v uporabo brez najemnine) 1.6. Materialni položaj vašega društva, kluba, oz. zveze, bilanca stanja in uspeha 1.7. Drugi podatki (vpišite podatke in druge informacije, pomembne za izvedbo programa, npr. število opravljenih ur posameznih uporabnikov) 2. Operativni in terminski del programa po posameznih področjih 3. Vsebinsko in finančno poročilo za leto 2005 4. Finančna konstrukcija programa za leto 2006 4.1. Vrednost celotnega programa 4.2. Prikaz vseh prihodkov prikazanih v SIT s strukturnimi deleži, izraženimi v% (prikazan mora biti tudi pričakovani delež Mestne občine M. Sobota ) 4.3. Prikaz vseh načrtovanih odhodkov prikazanih v SIT s strukturnimi deleži izraženimi v (Prihodki skupaj in odhodki skupaj se morajo ujemati !) III. Orientacijska vrednost razpisa za programe tehnične kulture neprofitnim organizacijam in ustanovam znaša do 8.800.000.00 SIT, po sprejetem proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2006 pod kontom: 4120-00/0150 0502.1000, za uvajanje mladih v znanost neprofitnim organizacijam in ustanovam pa znaša orientacijska vrednost do 1.596.000.00 SIT pod kontom 4120-00/0150 0502.1001. IV. Ponudniki bodo o odobritvi sredstev za sofinanciranje programov obveščeni s sklepom župana v roku 20 dni od poteka roka na ta razpis. Po pravnomočnosti sklepa bodo z vsemi izvajalci programov sklenjene pogodbe z opredeljenimi pogoji uporabe sredstev, ki se bodo nakazovala na podlagi zahtevkov po realizaciji programov oz. sukcesivno do odobrenega zneska. Mestna občina Murska Sobota si tudi pridružuje pravico, da ne razdeli vseh razpisanih sredstev, v kolikor ne bodo prijavljeni ustrezni programi in v kolikor bi pri realizaciji prihajalo do odstopanj od prijavljenih programov. V. Rok za prijavo je 24. marec 2006 (priporočena pošta) na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti, Kardoševa ul. 2, 9000 Murska Sobota (pripis: razpis programov za tehnično kulturo in znanost 2006). Mestna občina Murska Sobota Oddelek za gospodarske in negospodarske dejavnosti SUBVENCIJE 2006 V Uradnem listu Republike Slovenije številka 9 z dne 27.01.2006 je objavljena Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2006 ali kratko subvencije 2006. Rok za vlaganje zahtevkov je od 1.marca 2006 do 15.maja 2006. Uredba govori o pogojih, načinih vlaganja zahtevkov, ki jih upravičenci morajo izpolnjevati, če želijo prejeti ta sredstva. Novost je ta, da je kot grafična enota rabe v tem letu 2006 šteta osnova GERK-a (grafična enota rabe zemljišč kmetijskega gospodarstva), ki je strnjena površina kmetijskega ali gozdnega zemljišča z isto vrsto dejanske rabe, ki je v uporabi enega kmetijskega gospodarstva. Tu so izločene nekmetijske rabe in površine kmetijskih zemljišč, ki niso v rabi. Kmetijska parcela je strnjena površina zemljišča znotraj enega GERK-a, na kateri se goji ena skupina rastlin. Izraz poljina pa pomeni strnjeno površino posamezne poljščine na njivi znotraj enega GERK-a. Vsa kmetijska zemljišča morajo pri izpolnjevanju zahtevkov uporabljati identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (KMG-MID) in morajo biti vpisana v register kmetijskih gospodarstev (RKG). Pogoji, ki jih na zahtevku morate izpolnjevati, če želite prejeti določena sredstva: - minimalna velikost kmetijske parcele je 0,1 ha (za krmne površine nekoliko drugače) - pri zahtevkih iz zbirne vloge in drugih zahtevkih za ukrepe kmetijske politike za leto 2006 bodo upoštevane spremembe podatkov o zemljiščih v uporabi (spremembe meje ali vrste dejanske rabe GERK-a), ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva vpiše v register kmetijskih zemljišč (RKZ) vsaj en dan pred elektronskim izpolnjevanjem zbirne 33 JAVNE OBJAVE številka 48 vloge. Za zbirno vlogo in zahtevke, za katere je v tej uredbi določeno elektronsko izpolnjevanje, prejme nosilec neposredno po vnosu po dve kopiji računalniškega izpisa opisnih podatkov, ki ju takoj podpiše in s tem potrdi pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega grafičnega vnosa. Zbirna vloga se izpolnjuje praviloma elektronsko in nosilec z enim samim podpisom potrdi računalniški izpis celotne zbirne vloge. Nosilec kmetijskega gospodarstva mora v času od 1. marca do 15. maja 2006 poslati en izvod podpisanega računalniškega izpisa podatkov zbirne vloge in zahtevkov v ovojni mapi zbirne vloge s priporočeno pošto na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, s pripisom "zbirna vloga", ali jo v tem roku vložiti osebno v sprejemno pisarno agencije. Obrazce za zbirno vlogo s predtiskanimi podatki in grafičnim izrisom GERK-ov ter navodila za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2006 pošlje agencija za vsa kmetijska gospodarstva, ki so v letu 2005 uveljavljala zahtevke za ukrepe kmetijske politike in imajo v RKG-ju prijavljene GERK-e. Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko podatke o zemljiščih, ki jih ima v uporabi (GERK-e), ureja in spreminja na upravni enoti, v kateri leži več kot 50 odstotkov zemljišč, ki jih ima v uporabi ali v kateri je sedež njegovega kmetijskega gospodarstva. Urejanje in spreminjanje podatkov o zemljiščih iz prejšnjega stavka vključuje spreminjanje meje in vrste rabe GERK-ov, vpis novih GERK-ov ter odjavo GERK-ov, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstva nima več v uporabi. Za ukrepe kmetijske politike za leto 2006 se upoštevajo podatki o zemljiščih na stanje en dan pred vnosom zbirne vloge. Opozorilo! Če pride do prekrivanja GERK-ov in se nosilca med seboj ne moreta dogovoriti, uskladiti podatkov, potem nobeden za to prekrivajočo površino ne dobi nič. Zatorej nasvet - uredite si stvari, narišite pravilne GERK-e in ne boste imeli problemov. In kje boste lahko prišli na elektronski vnos? Na vseh izpostavah kmetijsko svetovalne službe Slovenije, kar pomeni pri nas, na vseh izpostavah kmetijsko svetovalne službe Slovenije, ki delujejo v sklopu Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota, Štefana Kovača 40, 9000 Murska Sobota. Kmetijsko svetovalna služba povabi v predpisanih rokih za elektronsko izpolnjevanje vlog nosilce kmetijskih gospodarstev k izpolnjevanju vlog, pri čemer zagotovi, da imajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki uveljavljajo neposredna plačila za drobnico, možnost elektronskega izpolnjevanja vlog najkasneje do 28.aprila 2006. Nosilec kmetijskega gospodarstva se na elektronsko izpolnjevanje vlog pripravi tako, da izpolni obrazce in na karte kmetijskega gospodarstva vriše poljine (v primeru, da to delo naroči pri kmetijsko svetovalni službi je strošek dela, ki ga poravna nosilec 3.000,00 tolarjev na uro). Prekrivanje GERK-ov je potrebno urediti, preden pride vlagatelj na elektronski vnos vlog. Ko bo kmetijski svetovalec vlogo začel elektronsko vnašati, se več ne bo dalo spreminjati GERK-ov. Morebitne napake se ne bodo dale več popraviti! Metka Barbarič KGZS-zavod MS USKLADITEV ODLOKA O UREDITVI CESTNEGA PROMETA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA Z VELJAVNO ZAKONODAJO Zakon prekrških (Uradni list RS št.55/05-UPB2) v prehodnih določbah določa, da je potrebno predpise z katerimi so določeni prekrški uskladiti z določili tega zakona.Tretji odstavek 3. člena tega zakona določa, da se z odlokom samoupravne lokalne skupnosti lahko določijo samo prekrški in globe zanje za tiste kršitve predpisov, ki jih lokalne skupnosti same izdajo v okviru svojih pristojnosti in če jih zakon ali uredba še ne sankcionira. V šestem odstavku 17. člena istega zakona je določeno, da se z odlokom samoupravne lokalne skupnosti lahko predpiše samo globa v določenem znesku in sicer: za posameznika in odgovorno osebo do 100.000 tolarjev in za pravne osebe ter samostojne podjetnike posameznike do 350.000 tolarjev. V skladu z navedenimi določili je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na svoji 27. redni seji dne 26.1.2006 sprejel spremembe in dopolnitve Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Soboti(Uradni list RS št. 45/03)( v nadaljevanju:odlok), ki hkrati pomenijo uskladitev z Zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS št. 97/05-UPB2 in Uradni list RS št. 108/05) (v nadaljevanju :ZVCP). Z navedenimi spremembami in dopolnitvami odloka se ne posega v višino sankcij za posamezne prekrške,ki jih ZVCP ne ureja, ampak se le predpisane denarne kazni sedaj preimenujejo v globe.Kršitve prometnih prekrškov, ki so urejeni v ZVCP se bodo obravnavale in sankcionirale neposredno na podlagi tega zakona, ki velja že od 1.1.2005 in ga večina občin že uporablja.Mestna občina Murska Sobota je tako med zadnjimi pristopila k uskladitvi navedenega odloka, kar posledično zaradi obvezne neposredne uporabe določil ZVCP za določene prekrške, ki so bili doslej opredeljeni v odloku, pomeni višje globe. Kot je navedeno že uvodoma, so s prehodom na neposredno uporabo določil Zakona o varnosti cestnega prometa globe za nekatere prekrške, ki so bili do sedaj opredeljeni v Odloku o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota, višje.Višje so tudi globe za nepravilno parkiranje na parkirnih površinah, ki so prednostno namenjene kratkotrajnemu parkiranju t.im. modrih conah, ker četrti odstavek 56.člena ZVCP določa globo 10.000, če voznik, ki parkira vozilo v območju kratkotrajnega parkiranja, ne označi čas prihoda na vidnem mestu v vozilu ali po izteku dovoljenega časa vozila ne odpelje. Tudi v bodoče bo kršitelj, ki bo globo plačal v osmih dneh od prejema plačilnega naloga,plačal le polovico izrečene globe.Če se kršitelj ne strinja z ugotovitvami, ki izhajajo iz plačilnega naloga (zaradi bistvenih kršitev postopka o prekršku;zaradi kršitve materialnih določb ZVCP ali občinskega odloka;zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi odločitve o globi), mora v osmih dneh od prejema plačilnega naloga vložiti pisno zahtevo za sodno varstvo pri prekrškovnem organu, ki je plačilni nalog izdal. S spremembami in dopolnitvami Odloka o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota se na novo poleg letnih in mesečnih dovolilnic, uvajajo tudi tedenske dovolilnice, ki jih bo mogoče, tako kot doslej, kupiti na blagajni uprave Mestne občine.Veljavnost letnih, mesečnih in tedenskih dovolilnic pa je omejena na nekatere najbolj frekventne prometne površine-modre cone (npr. pred Zdravstvenim domom na Grajski ulici, Lekarno na Kocljevi ulici ,na parkirišču pri pokopališču ob Industrijski ulici in pred drugimi ustanovami, ki jih s sklepom določi Mestni svet Mestne občine). Z željo, da bi bilo navedenih kršitev čim manj, svetujemo voznikom,da dosledno spoštujejo določila zakona in občinskega odloka. Komunalna inšpektorica: Mira Toplak univ. dipl. iur. 34 februar 2006 JAVNE OBJAVE PREDSTAVITEV VERTIKALNE IN HORIZONTALNE PROMETNE SIGNALIZACIJE ZA OZNAČEVANJE OBMOČIJ OMEJENE HITROSTI, OBMOČIJ UMIRJENEGA PROMETA TER PREPOVEDI PARKIRANJA IN USTAVLJANJA Za novejšo prometno signalizacijo (vertikalno in horizontalno), ki je bila sicer uveljavljena že s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah iz leta 2000, ugotavljamo, da se v zvezi z njo pri udeležencih v cestnem prometu pojavljajo določene nejasnosti. To je prometna signalizacija, ki je bila v zadnjih nekaj letih postavljena in zarisana tudi na cestah v Mestni občini M. Sobota, in s katero se označujejo območja omejene hitrosti, območja umirjenega prometa ter talne označbe za prepoved parkiranja, oziroma prepoved ustavljanja in parkiranja. Označbe so povzete po citiranem pravilniku in so naslednje: Prometni znak “CONA 30" označuje "območje omejene hitrosti", oziroma točko v naselju, od koder se začenja območje, v katerem je hitrost omejena na 30 km/h. Takšne cone imamo v MO M. Sobota predvsem v bližini osnovnih šol ter v nekaterih predelih mesta v M. Soboti in na Cvetkovi ul. v Rakičanu, kjer so bile v preteklosti številne prekoračitve hitrosti in s tem v zvezi tudi prometne nesreče. Sestavni del "con 30", kot ukrepa za umirjanje prometa, so skoraj povsod tudi fizični ukrepi - grbine, kot "nasilni" ukrep za spoštovanje vzpostavljene omejitve hitrosti. Prometni znak "konec cone 30" označuje "konec območja omejene hitrosti", oziroma točke v naselju, kjer se konča območje, v katerem je hitrost omejena na 30 km/h. Prometni znak za "območje umirjenega prometa", označuje točko v naselju, od koder se začenja območje, v katerem imajo prednost pešci pred drugimi udeleženci v cestnem prometu. Vozniki morajo v območju umirjenega prometa voziti posebej previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra na sicer prometnih površinah v teh območjih. V Mestni občini M. Sobota je območje umirjenega prometa vzpostavljeno samo pri OŠ Bakovci, na cesti, ki pelje neposredno mimo glavnega vhoda (stopnic) v šolo. Prometni znak "konec območja umirjenega prometa", označuje točko v naselju, kjer se konča območje umirjenega prometa. Slika označuje zaznamovani del vozišča, na katerem je prepovedano parkiranje. Je ena izmed označb za označevanje prometnih površin za posebne namene, ki je nadomestila prejšnjo označbo - križe. Označba je iz polne neprekinjene rumene črte, v obliki "cik-cak" in se uporablja povsod tam, kjer je parkiranje izrecno prepovedano (v območju priključkov, na delih, kjer bi parkirano vozilo predstavljalo oviro za druge udeležence v cestnem prometu). Slika označuje zaznamovanje dela na vozišču (ali drugi prometni površini), na katerem je prepovedano ustavljanje in parkiranje. Največkrat se ta označba uporablja na delu prometne površine, kjer so sicer s talnimi označbami zarisana parkirišča (npr. ob desnem robu smernega vozišča), z njo pa se označuje površina, na kateri se ne sme ustavljati in parkirati, ker bi se s tem oviralo ali spravljalo v nevarnost druge udeležence v cestnem prometu. Tudi ta označba se uporablja v zameno za prejšnjo - križe. Takšne površine so npr. cestni priključki, kjer mora biti omogočeno vključevanje v promet uporabnikom priključka, točke pred prehodi za pešce ipd. V zadnjem času so takšne označbe bile zarisane na Cvetkovi ul., v M. Soboti, kjer so bili zarisani parkirni prostori na vozišču ceste (med priključki), v območju priključkov pa so zarisane talne označbe iz polne rumene črte v obliki črke “H". Bogomir ROLA 35 JAVNE OBJAVE številka 48 Mestna občina Murska Sobota Javna razgrnitev podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota na podlagi 218., 218.a, 218.b, 218.C, 218.Č in 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 110/02 in 47/2004) - v nadaljevanju ZG0-1A ter 7. in 17. člena statuta Mestne občine Murska Sobota, 33. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in 94. ter 159. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02) v postopku vzpostavljanja evidence podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST I. da bodo javno razgrnjeni podatki za odmero nadomestila za uporabo NEZAZIDANEGA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA od 15. 2. 2006 do 15. 3. 2006, v prostorih Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, Murska Sobota, pisarna št. 24, II. nadstropje, in sicer vsak delovni dan od 8.00 do 14.00 ure II. da v času javne razgrnitve lahko zavezanci na razgrnjene podatke nezazidanih stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota podajo pripombe oz. spremembe podatkov. Zavezanci morajo v roku enega meseca od javnega naznanila sporočiti spremembe oz. pripombe na podatke nezazidanih stavbnih zemljišč posameznika Mestni občini Murska Sobota in predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni geodetski upravi v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. Pripombe, spremebe in predlogi se lahko podajo pisno na mestu javne razgrnitve, do konca javne razgrnitve ali v pisni obliki na naslov Mestne občine Murska Sobota, najkasneje v roku enega meseca od javnega naznanila. Z uveljavitvijo Zakona o graditvi objektov (Ur. List RS, št. 110/02 in 47/2004) so bile občine dolžne uskladiti svoje odloke o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in vzpostaviti evidence zavezancev za odmero nadomestila, tako za zazidana stavbna zemljišča kot tudi za nezazidana. Odmera NUSZ za nezazidana stavbna zemljišča se izvrši v primeru: • da je na stavbnem zemljišču dopustna gradnja, ki je določena v prostorskih izvedbenih aktih, • da je parcela oz. del parcele, ki nima določene gradbene parcele večji ali enak kot 300m2, • da je za zemljišče zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter možnost dostopa na javno cesto. Primeri odmere nezazidanega stavbnega zemljišča za leto 2006 za 1000 m2 za mesto Murska Sobota in primestna naselja: • Letna odmera za nezazidano stavbno zemljišče v letu 2006 za stanovanjski namen na območju mesta Murska Sobota za parcelo površine 1000 m2 je 15.120 SIT. • Letna odmera za nezazidano stavbno zemljišče v letu 2006 za stanovanjski namen na območju primestnih naselij (KS) za parcelo površine 1000 m2 je 13.608 SIT. • Letna odmera za nezazidano stavbno zemljišče v letu 2006 za proizvodni namen na območju mesta Murska Sobota za parcelo površine 1000 m2 je 113.400 SIT. • Letna odmera za nezazidano stavbno zemljišče v letu 2006 za proizvodni namen na območju primestnih naselij (KS) za parcelo površine 1000 m2 je 102.060 SIT. • Letna odmera za nezazidano stavbno zemljišče v letu 2006 za poslovni namen na območju mesta Murska Sobota za parcelo površine 1000 m2 je 189.000 SIT. • Letna odmera za nezazidano stavbno zemljišče v letu 2006 za poslovni namen na območju primestnih naselij (KS) za parcelo površine 1000 m2 je 170.100 SIT. V Mestni občini Murska Sobota smo vzpostavili evidenco zavezancev nezazidanih stavbnih zemljišč, vaše morebitne pripombe na javni razgrnitvi pa so potrebne predvsem zaradi pravilnosti podatkov o lastnikih in zemljiščih. Lastniki lahko na omenjene podatke podajo pripombe (npr. da ni možen dostop do zemljišča, drugi razlogi, zakaj zazidljivega zemljišča ni možno pozidati) in podajo podatke o objektih (npr. postavljen gospodarski objekt, ki ni v katastru ali zemljiški knjigi), in jih zavezanci poznajo le sami. Posredovanje teh podatkov s strani zavezancev bo omogočilo izvzem takih objektov oz. zemljišč iz evidence, kar pomeni, da zavezanec ne plača nadomestila. V času javne razgrnitve bomo poslali vsem lastnikom, ki so v evidenci nezazidanih stavbnih zemljišč Mestne občine Murska Sobota, dopis s podatki o parcelah oz. delih parcel, površinah, deležu lastništva nezazidanega stavbnega zemljišča ter simulacijo odmere za leto 2006. Če podatki ne bodo pravilni, oz. se ne bodo ujemali z dejanskim stanjem v naravi ali je prišlo med letom 2005, 2006 do morebitnih sprememb lastništva, nas boste o tem obvestili, da se omenjeni podatki v evidenci popravijo. Pripombe na podatke oz. spremembe podajo zavezanci na obrazcu, ki ga pridobijo v času javne razgrnitve. Pripombam in spremembam morajo zavezanci priložiti ustrezne priloge (npr. izris iz zemljiškega katastra, lokacijsko dokumentacijo, lokacijsko, gradbeno ali uporabno dovoljenje, drugo upravno dokumentacijo ali izpis iz uradnih evidenc). Mestna občina Murska Sobota, Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč Javna razgrnitev podatkov za odmero nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) je dajatev, ki je predpisana z 58., 60. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/ 84, 32/85, 33/86; v nadaljevanju: ZSZ-84) in 218. členom Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 110/ 02, 47/04; v nadaljevanju: ZG0-1A) in z občinskim Odlokom o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 56/00, 52/01, 3/04 in 120/05). Nadomestilo je namenjeno za vzdrževanje in izboljšanje komunalne opremljenosti območij, na katerih se nadomestilo obračunava in za izboljšanje bivalnega okolja in življenjskih razmer na območju celotne občine. Hkrati predstavlja nadomestilo ukrep aktivne zemljiške politike, s katerim naj bi uravnali trg ponudbe in povpraševanja po zemljiščih, ki so z veljavnim prostorskim planom občine namenjene za gradnjo. Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča. V Mestni občini Murska Sobota občani in poslovni subjekti že leta plačujemo nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča, medtem ko se je odmera nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča zaradi sprememb zakonskih določb do sedaj izvrševala le za 36 februar 2006 JAVNE OBJAVE pravne osebe. ZG0-1A pri odmeri nadomestila predpisuje nekatere spremembe, predvsem na področju odmere nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. Nadomestilo za nezazidana stavbna zemljišča se po ZGO-1A odmerja od vseh nezazidanih zemljišč, ki so s prostorskimi planskimi in izvedbenimi akti določena za gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov (razen gospodarske in javne infrastrukture), ki izpolnjujejo vse pogoje, da se zemljišče ovrednoti kot nezazidano. Mestna občina Murska Sobota je na osnovi ZG0-1A in odloka vzpostavila novo evidenco nezazidanih stavbnih zemljišč. Evidenca nezazidanih stavbnih zemljišč je vzpostavljena na podlagi uradnih državnih in občinskih prostorskih evidenc: zemljiškega katastra, katastra stavb in občinskih prostorskih aktov. V skladu z zadnjo spremembo ZG0-1A (Uradni list RS št. 47/2004) je občina dolžna vzpostavljeno evidenco javno razgrniti. Mestna občina Murska Sobota bo javno razgrnitev vzpostavljene evidence nezazidanih stavbnih zemljišč izvedla v času od 15.02.2006 do 15.03.2006. V tem času imajo zavezanci za plačilo nadomestila za uporabo nezazidanih stavbnih zemljišč pravico preveriti lastne podatke ter v primeru nestrinjanja z vzpostavljeno evidenco podati pripombe oz. spremembe na razgrnjene podatke. V času javne razgrnitve bomo poslali vsem lastnikom, ki so v evidenci nezazidanih stavbnih zemljišč dopis s podatki o parcelah oz. delih parcel, površinah, deležu lastništva nezazidanega stavbnega zemljišča ter simulacijo izračuna odmere za nezazidano stavbno zemljišče za leto 2006. Če podatki ne bodo pravilni oz. se ne bodo ujemali z dejanskim stanjem v naravi ali je prišlo med letom 2005, 2006 do morebitnih sprememb lastništva, nas boste o tem obvestili, da se omenjeni podatki v evidenci popravijo. Poudarjamo, da je potrebno pripombe argumentirati z ustreznimi dokumenti (izrisom iz zemljiškega katastra, lokacijsko dokumentacijo, lokacijskim ali gradbenim dovoljenjem, drugo), ki utemeljujejo podano pripombo. Če lastniki nezazidanih stavbnih zemljišč ne podajo pripomb na podatke, predstavljene na javni razgrnitvi, pomeni, da se z vzpostavljenimi podatki občine strinjajo, in da so podatki občine pravilni. Vzpostavljeni podatki z morebitnimi popravki bodo po javni razgrnitvi posredovani Davčni upravi RS, Izpostavi Murska Sobota, ki bo izvršila odmero in nadalje vodila upravni postopek v zvezi z izdano odmero. Na sliki je izsek območja strnjenega naselja, kjer je večina parcel že pozidanih s stavbami (vrsta rabe zemljišča pa je med 210-215). Ti lastniki oz. uporabniki že plačujejo NUSZ za stanovanjske objekte. Za te zavezance ostane nadomestilo enako kot do sedaj. S črno barvo so označene proste nepozidane parcele (vrsta rabe zemljišč je med 101- 112). Ta zemljišča izpolnjujejo vse pogoje za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča. Lastniki teh parcel so po zakonu in odloku obvezani plačevanja odmere nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča. S črno barvo so označena nezazidana stavbna zemljišča, ki so večja od 300 m2, imajo dostop oz. možnost dostopa do javne ceste in izpolnjujejo vse druge pogoje da se obravnavajo kot nezazidana. S sivo barvo so označene nepozidane parcele, ki prav tako spadajo v zazidljivo območje, določeno po prostorskih planih, vendar pa nimajo dostopa do javne ceste in zagotovljenega odstranjevanja odpadkov, Zato se za te parcele odmera za nezazidana stavbna zemljišča ne plačuje. Podatki o zemljiščih, površinah, opremljenosti,prostorskem planu, katastru stavb in drugi informacijski podatki MO Murske Sobote, so vidni tudi na spletni strani: www.murska-sobota.si iObcina ( Geografsko inf. sistem ) ali na spletni strani: http://gis.kaliopa.si/ObcinaMurskaSobota/ * Dostop: GIS - "Vstop" - "Prosti vstop" * Priročnik - navodila za delo z GlS-om. Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Tadej SEVER 37 številka 48 Pisma bralcev er smo v zadnjem času pri prenosu s sej mestnega sveta zaznali kar nekaj vprašanj in kritik o vlaganjih v športne objekte in infrastrukturo mestnega stadiona Fazanarija, ki jih je izrekla Nadja Ivanc Miloševič, bi tudi mi zastavili nekaj vprašanj zgoraj omenjeni svetnici iz vrst Socialnih demokratov. Kot skupina staršev otrok, ki trenirajo v Nogometnem društvu Mura in vsakodnevno uporabljajo te objekte, jo sprašujemo, če se zaveda, da nogometni podmladek v Murski Soboti nima takih pogojev, kot jih imajo v drugih slovenskih mestih. Zato je za bodočnost naših otrok še kako pomembno, da bo tudi naše mesto dobilo tako pričakovano igrišče z umetno travo, ki ga mimogrede imajo že vrsto let veliko manjši kraji v Prekmurju in po Sloveniji. Sprašujemo jo tudi, če ve, da naše mesto, čeprav je regijsko središče, še vedno nima ustreznih športnih objektov, ki bi izpolnjevali vsaj osnovne pogoje za tekmovanje na državni ali mednarodni ravni (prekratka atletska steza, prekratke ali prenizke telovadnice itd.). In ali pripisuje vsaj delež krivde za zgrešene naložbe v preteklosti tudi sebi, ker je že vrsto let mestna svetnica. Ker je v mestnem svetu prepoznavna predvsem po svoji nenaklonjenosti nogometu, jo sprašujemo, če se zaveda, da s svojimi dejanji jezi množico pristašev tega priljubljenega športa ? Boljše je namreč, da so naši otroci na nogometnem ali kakšnem drugem športnem igrišču kot pa, da se drogirajo in opijajo po parku, v katerega jih usmerja. Sicer pa bi lahko kot predsednica soboškega Društva prijateljev mladine in nekdanja podžupanja, pa tudi predsednica županove komisije proti odvisnostim, naredila več, kot je. Ko bo naslednjič kritizirala naložbe v športne objekte, pa se naj vsaj prepriča o dejstvih, preden spet stopi pred govornico in s tem v javnost. ŠTEFAN v imenu staršev otrok, ki trenirajo v ND Mura BESEDA UREDNICE Spoštovane bralke in bralci, namesto županovih fotografij, po katerih številu nekateri ocenjujejo občinsko glasilo, vam tokrat v Soboških novinah predstavljamo ilustracije nove Sobote, v njegovi viziji razvoja našega mesta. V svojem kotičku pa Anton Štihec komentira dogajanje v mestnem svetu, kjer je bolj kot težnja po razvoju mestne občine že v začetku predvolilnega leta opazno preštevanje mestnih svetnikov; kot se je to izkazalo pri sprejemanju letošnjega proračuna. Prav proračun 2006, ki je s skoraj 4,45 milijarde tolarjev najvišji v zgodovini mestne občine, je poleg množice uradnih objav v ospredju februarske številke. Nekoliko drugačna je tudi zato, ker se zavedamo, da ne moremo biti konkurenčni z glasilom, katerega izid sovpada s štirimi letnimi časi in zato ne bomo le novinarsko poročali, ampak bolj analitično obravnavali posamezne teme. Posebej pozorni bomo pri številkah, zato letošnji proračun, ki ga je pripravil oddelek za proračun in finance, povzema njegov vodja. Slavko Domjan je bil tudi uvodničar pred razpravo in sprejetjem odloka o letošnjem proračunu po prvem branju ob koncu decembra in drugem branju na januarski seji mestnega sveta. Komentiranja vredno je dogajanje na konstitutivni seji Regionalnega razvojnega sveta Pomurja in ustanovnem zboru Društva prijateljev Sobote. Kot se je izkazalo, imajo lahko svoje mesto eni raje kot drugi, v regiji pa bolj kot prizadevanja za razvoj in strokovnost, štejejo barve pripadnosti. K sreči prihaja pomlad v deželo in bo spet vse zeleno. Aktualne postajajo elektrarne na Muri, reka s sončnim prebliskom pri Kroškem brodu pa ni naključno na naslovnici. Na zadnji strani vam predstavljamo letošnje občinske nagrajence po minulem kulturnem prazniku. V barvah pa objavljamo nekaj izbranih fotografij. Brigita Bavčar Glasilo SOBOŠKE NOVINE izdaja MESTNI SVET Ustanovitelj je MO MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota Izdajateljski odbor Naslovnica: Tanja ZRINSKI Anton ŠTIHEC, Odgovorna urednica: Brigita BAVČAR Ernest EBENŠPANGER, Franc MEOLIC, Ivan OBAL, Jezikovni pregled: Bea Baboš LOGAR Jožef RECEK, Alojzij ROUS, Grafična priprava in tisk: Darko RUDAŠ, Drago ŠIFTAR in TISKARNA KLAR Murska Sobota Franc WEINDORFER Naklada: 7000 izvodov Soboške novine prejemajo gospodinjstva v mestni občini brezplačno. 38 februar 2006 FOTOKRONIKA Zimske radosti Na kanalu Kanal v Murski Soboti je bil prizorišče športnega dne učencev višjih razredov soboške prve osemletke in kot je razvidno iz fotografije, jih pri zimskem veselju ni oviral mraz januarskega dne. Letošnje zime se bomo spominjali kot dolge in bogate s snegom, pa tudi z rekordnimi temperaturami pod ničlo, ko se je živo srebro spustilo celo do minus 23 stopinj. Toliko so jih v Murski Soboti namerili 25. januarja, v drugi polovici februarja pa smo začeli s soncem čutiti obet pomladi. Kot kaže v času zimskih počitnic naši šolarji lahko nabirajo zvončke in gledajo sneg le na fotografijah. Na drsališču Pred gradom Foto: Geza GRABAR Foto: Tanja ZRINSKI 39 NAGRAJENCI OB KULTURNEM PRAZNIKU Slovesna podelitev nagrad Mestne občine Murska Sobota ob kulturnem prazniku je bila tudi letos v grajski dvorani. Slavnostni govornik na predvečer Prešernovega dne je bil Dane Katalinič, podžupan, pristojen za družbene dejavnosti. V svojem nagovoru je nanizal dosežke v občinski kulturi zadnjih let in aktualne naložbe. Med njimi je najzahtevnejša novogradnja glasbene šole, ker se bodo morali glasbeniki iz obstoječe v Bergerjevi vili zaradi denacionalizacijskega zahtevka izseliti. Temeljite obnove potrebno kinodvorano pa bodo v osrednjo soboško prireditveno in večnamensko dvorano spremenili v naslednjih dveh letih, ko bodo zanjo zagotovljena proračunska sredstva. Plaketa mestne občine ob kulturnem prazniku letos ni bila podeljena, priznanji za pomembne dosežke na področju kulture pa sta prejeli glasbena skupina Halgato Band in učiteljska gledališka skupina Osnovne šole IV Murska Sobota “Se fele”. Slednja je v taisti grajski dvorani lani navdušila s predstavo Čarovnik iz Oza, ki so jo učitelji pod vodstvom knjižničarke Natalije Vukan pripravili za svoje učence, da bi jim približali literarne junake. Upodobili so jih: Silva Benkovič Pintarič, Mirjam Bregar, Edita koren, Darja Lovrec, Lili Miloševič, Eva Sarjaš, Jožica Stanko, Izidor Zadravec in Andreja Živko Rožman. Halgato band je vokalno instrumentalna skupina, ki izvaja tradicionalno in avtorsko glasbo, navdahnjeno s panonskimi razpoloženji. Skupino sestavljajo Jože Kovač Uri (violina in vokal), Saša Ostojič (harmonika in vokal), Milan Ostojič (kitara, vokal) in Oton Makovec (kontrabas in vokal). Pred kratkim so izdali zgoščenko Orkester za poljube, na kateri so tudi zmagovalne skladbe s festivala narečnih popevk. Nagrado za življenjsko delo na področju kulture je letos prejel mag. Franc Obal, dolgoletni v.d. direktorja Galerije Murska Sobota, umetnostni zgodovinar, ki si prizadeva postaviti stalno galerijsko zbirko in pripravlja priložnostne samostojne ter skupinske razstave predvsem pomurskih akademskih slikarjev. Kot raziskovalec arhitekturne kulturne dediščine pa je svoje izsledke objavil v publikaciji Arhitektura v Murski Soboti od 1900 do 1941, Kološevi monografiji Sobota moje mladosti in dveh strokovnih člankih: Delež arhitekta Lazsla Takatsa pri izgradnji mesta Murska Sobota ter Pogled na arhitekturo historicizma in secesije v Prekmurju. Flavtist Cveto Kobal, eden od dveh nastopajočih glasbenikov na slovesnosti, ki jo je tako kot portrete nagrajencev režirala Duša Škof. Brigita BAVČAR