gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr pol leta 1 gld. 80 kr., za cetrt leta 90 kr posilj po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr pol 2 gld. 20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 22. aprila 1863. Gospodarske stvari. Kako govejo kugo na dalje. Žalostné novice je dobila ljubljanska c. k. deželna vlada přetekli teden iz Hrvaškega. Ko ji je malo popřed c. k. dež. general-komanda iz Zagreba vediti dala, da se je v vojaški granici goveja kuga na novo v jetne hrastiće, smreke kazalo se je, da v *plitvi zemlji je velika vročina po-smodila mlade rastlike, če jih ni zamorila prevelika trava. Skusili so potem mlado hrastičevje, smrečje itd. saditi, pa tudi tega mlađega lesa je pokončala silna vročina veliko, čeravno seje več tisoč teh drevesc ohra-nilo. več vaséh prikazala in zlasti v sluinskem okraji ki je so s eden s kranjsko deželo, je 11. t. m. pisalo tudi kr. zagrebško deželno namestništvo iz Zagreba, da brž ko ne iz vojaške granice se je kuga spet pritepla v Lužino, ki je vas zagrebške županije, in da je ondi izmed 549 goved napadla 17 , med kterimi jih je Zdaj so začeli drugače in prav na veliko mero. Poldrugi ali dva čevlja visoke bukve in breze ali eno- jelke itd. posadé v lončke, ki tudi odzunaj niso počinjeni (lošeni); te lončke denejo, bukve skupaj, hrastiće skupaj itd., v drevesno sadišče (vrtno šolo) povrsti v grede, ktere potem pokrijejo ali z mahom ali suhim listjem, da sončna vročina ne more so pobili Po ste se ozdravile gori omenjenem pismu pa jih je c. kr. poginilo tedaj Še bolnih bilo. general-komande zagrebške razsajate tudi v Bosni goveja kuga in vrančna bolezen čedalje huje. Iz poslednjega pisma kralj, deželnega namestništva preveč do korenin. Eno leto ostanejo te drevesca na tem mestu, kjer se sponašajo večidel dobro. — Drugo leto jih presade v zemljo, tako, da korenike s celo kepo pridejo J • V • v zemljo. Da se mlade smrecice > stici ne posušé, jih postavijo na V • • sin tako-le vogel ? se na da vsadí vsaki vogle jelke ? na hra- priliko V ze ne- zagrebškega se pozvedá, da je goveja kuga v rib- koliko listnata bukva niškem in severinskem okraji zagrebške župa- breza hrastić, smrečica ali jelka. Bukve ali breze se pa za • V nic nije se pokazala in da so zato živinski sejmi v Karlovcu in v okraji Banije, Ozalja, Krašiča, Ribnika in Severina prepovedani. Telegram c. kr. deželne vlade tržaške na vlado kranjsko od 20. dne t. m. naznanja, da v Novemgradu (Castelnuova) na Primorskim je dvoje goved zbolelo za govejo kugo, brž so jih pobili in mesto zaperli. Zuga tudi kranjski deželi od te strani nevarnost. Na Kranjskem se je, kakor smo se bali, goveja kuga res tudi v Preloki v črnomeljskem kantonu pri v sredo pa tistem gospodarju prikazala, pri kterem je Stefan K. iz Sela s svojim bolnim volom čez noc ostal in mu Balko vce ? ne deleč tako njegovo živino okužil. od Preloke, pa se je kuga zatrosila tako-le: Prva dva vola, ko sta nekoliko zbolela, je gospodar v Preloki zaklal in meso razprodal. Kupil ga je tudi neki gospodar v Balkovcah; ko gospodinja po navadi meso umije, preden ga je kuhati dala, vlije to vodo v po-mivnik, in domaća krava dobi te p o m i j e piti, pa kmali zboli za kugo. Vse bolne pa tudi zdrave živinčeta okuženih hlevov so sicer pobili, in vse se je brž sto- ? rilo kugo kar postava veleva 5 V se bo težje zdaj ustaviti ker vsak vidi, kako lahko se troši kužnina 6 7 X^X VOC«* celó ^ po pomijah. Čujte čujte, gospodarji, na vse; ubogaj te-zvesto vse tuđi najmanjse stvari, da se odvrne se veća nađloga! druzega ne sadé kakor zato, da ker imajo že več listja, senca njih zemljo bolj vlažno drži za hrastje in hojovje. Čuda lepo raste potem to drevje. Sila veliki prostori so že tako zasajeni, in vsako leto jih več tisoč sadé in presajajo. Da so take zasadbe tudi očesu redi prijetne ? se povsod ? ali aleje napravljajo kjer je zemlja za to, drevo-že z večim in starejŠim gojzdnim đrevjem, sicer pa z grmovjem vsake sorte, da cvetje ali sado vi njegovi okó razveseljujejo. To naznanjam zato, da svet vidi, da Kras z lesom in grmovjem zasaditi je le po tej poti mogoče, ne pa, da se kar naravnost drevje zasadi kakor drugod, ktero prvo leto hira, potem pa odmrje, ker korenike nimajo vlage. M. v Zidorejcora. Ker utegne letos ponoćni mraz prezgodnje murbino listje še popariti, naj bi se seme židnih črvičev zadrže-valo v mrzlih pa suhih hramih, z ej o prezgodaj. da crvici n e izle- Natoroznanske stvari. Nekaj luni. Spisal Ogrinc Viljem. IV. Fizična (naravna) podoba lune 7 lunina Kako drevje 111 grmovje sadé na Krasu cesarskega kobilstva. okoli 25. (Rillen) ozke površina. (Dalje.) Najbolj čudne prikazni so nam „brazde" ^ vxm^uy, uííac, globoke grbe, navadno ravnočrtne. Že pred več leti so nekoliko krajev obsadili s hra- sedaj jih poznamo 90. Najprvi jih je našel Schroter Do stovim semenom, da bi izredili sčasoma gojzd. Al po- (leta 1788). Vidijo se nara svitle proge, včasih črne 122 niti, in sicer une o polni luni,, te pa o času „prvega in zadnjega mlaja." V nekterih opazujemo le malo okrogle oddaljšine, kakor da bi brazde peljale po žrelu; da! včasih celó po desetih žrelih. Gotovo je, da so se brazde pozneje ustanovile kot žrela. Na nekterih krajih jih je tikoma po 2, 3, 4, — njih širjava je povsod enaka. Kakor nam pričajo natančne opazovanja, niso ne reke, ne vodotoki, ne ceste, temveč so uskoki, ki delajo gosto senco. §. 26. Cujmo zdaj, kako je z zrakom in řekami luninimi. Mayer je prvi trdil, da v luni ničesar tega ne nahajamo, vendar jih je bilo veliko, ki se niso dali odvrniti od te zmotnjave in niso verjeli, da je luna brez ozračja in brez vodá, pa vendar napolnjena z ljudmi. Ker je pa zvezdoznancom resnica edino geslo, so morali dokazati po natančnih preiskavah, da ni mogoče, da bi zrak in vode luna imela. V vsakem zraku se lomijo žafki, in njih svitloba oslabí; o tem pa na luni ni duha ne sluha. Tudi vemo, da ima okraj in znotranjstvo ravno isto razločnost, kar pa ni mogoče pri krogu, ki je z zrakom obdan. ' — Dalje nam priča to resnico tudi prizor, da ima zvezda, preden nam jo luna zakrije, ravno tisto svetlobo, kakor sicer. To nam priča tudi prikazen, da luna v hipu zakrije zvezdo. §. 27. Ker so potem takem vidili nasprotniki, da ne more obveljati njih mnenje, so si mislili pomagati s tem, da so djali: „lunino ozračje ima tako prezarljivost ali tančnost, da je v daljavi od. 50.000 milj ne moremo opazovati"; — »ker je luna manjša od zemlje", so na-daljali, „ima ona tudi bolj tanko ozračje." — Po mnenji Schroter-ja je ozračje (ali zrak) tako tanko (28. del zem-ljiškega), da bi se človek zadusil že v nekterih minu- tah; po drugih (Bessel, Hansen) pa je še tanji (968. in 310. del zemljiškega). Po takih dokazih moremo reči, da v luni ne živé ljudje, ker v nji zavoljo pomanjkanja zraka tudi ni ne vode ne ognja; toraj so tudi misli o ognjenih žrelih prazne ; tisti, ki so to trdili, niso znali razloče-vati lastnost podzemeljskih žrel od luninih. Na luni so tudi naj manj še žrela (to so tište z najmanjšim pre-mernikom) veče kot najširjejše žrela naše zemlje; zato je tudi že unanja oblika drugačna, in nikoli se ni vi-dilo, da bi bljuvale ogenj. Potem takem odpade tudi vraža, da padajo „pove-trinjaki" (Meteore) in „zvezdini utrinki" (Sternschiitze) z lune, temveč prihajajo (po natankih preiskavah) iz „goščin" (Schwann) zvezdnih utrinkov, kteri se posebno vidijo od 10. do 12. avgusta in 10. do 12. novembra. §. 28. Na luni nahajamo tudi „svitle pase" (Licht- streifen), kteri so navadno lepo vredjeni in izvirajo iz naravne lastnosti lune, in njunega razsvitljenja. Prebivavci lunini. Splošno mnenje je to, da imajo luna in vsi drugi svetovi prebivavce in ne le zemlja, ker si mislijo, da to pristje vsegamogočnosti in modrosti Stvarnikovi. Pa vsakemu ni dovelj tak odgovor, ki spada bolj v okrožje modrovanja, kakor zvezdoznanstva, ktero ima odgrniti o tem resnica. Sledeči takému neukretnemu modrovanju so hotli spoznati Človeško naravo na vsakterem svetu, šege prebivavçov, njih nravne in duševne zmožnosti. Da! tako deleč so dospěli, da menijo, prihodnost bo dala po zmiraj bolj zboljšanih daljnogledih priložnost, prebivavce vi dit i, in po druzih pomočkih celó, s prebivavci luninimi se pomenkovati — do njih pri ti. §. 30. Po zboljšanji daljnogledov nimamo ravno veliko pričakovati, ker preveliki niso sposobni nam natančneje dokazati lunino površino. Vsaka povekšava daljnogledov ima svojo mejo, in ako jo prestopiš, bos • «ici t/ A A / manj^vidil. Ce bi pa tudi pri tisocrni poveksavi zamogli vi-diti še natanko luno, bi bilo vendar nemogoče, da bi imeli -natančneje slike od lune, kakor na zemlji s prostim očesom v daljavi od 50 milj (toliko bi stala od-daljena od nas luna pri tisočerni poveksavi daljnogleda), in vendar vidiš že malo v daljavi ene milje. Ali bi morebiti vsaj vidili večje vojaške trume, mesta itd.? Ne! Ce bi v prihodnosti tudi mogoče bilo, kako piramido v velikosti Keopske (zdaj miri 456 čev-ljev =76 sežnjev) ali znane cerkve sv. Petra v Rimu (skoraj take visočine kot piramida) tako velike viditi kakor prav majhno piko: kaj nam to pomaga? Se tako maj hne reči morajo imeti v daljavi in širjavi vsaj 4000 do 5000 čevljev, tudi njih visina mora biti v primerni velikosti, da jih moremo razločiti od druzih. — Zraven se zmanjšujejo meje nenatanke vidljivosti bolj pocasi, kakor se nasproti zboljšajo daljno-gledi. — Naše vednosti o luni morda ne bodo presegle natanke znanosti lunine površine in njene naravne lastnosti. Takošnega napredovanja pa moremo pričakovati le od združene marljivosti olikanih delavcov. §. 30. Ako pritrdimo mnenje, da stanuj ej o v luni ljudje, moramo po tem takem tudi kaj o njih povedati. Opreke (Gegensatz) luči in tamè, pomanjk-ljivost mrakovja (Dàmmerung) in ozračja, v kteri bi se lomili solnčni žarki, imajo velik upljiv na sosebno urav-navo očeša; treba je toraj luninemu prebivavcu očes, ostrejih kot orliških, ker mu sije solnce. Dne vi in noci imajo ondi 30krat več ur kot na zemlji; in ako tudi tamkaj, kot pri nas, podnevi delajo, ponoći pa počivaj o, morajo potem takem njih trupla tudi pozneje oslabeti kot naše, njih natora mora toraj biti veliko krepkejša. Ker se na luni vse z veliko lah-kostjo giblje, morajo prebivavci tudi sposobne in lah-kotne noge in roke imeti. §. 31. Dolgost dneva je 354 ur, 22 minut, 1V2 s., to je polovica časa njenega teka okoli zemlje; — tako dolga je tudi noč po srednji cenitvi. Leto lune je ravno tako dolgo kot zemljiško leto, tudi letni časi se lahko razločijo. — Najdalji dan na luni trpi 18 dni, 17 u., 27 m., 55 s. ; naj kraj ši 10 dn., 19 u., 16 m., Tako različna je dolgost dneva pa le blizo tečajev ; na „polutniku" (Aequator) ima vsaki dan (in noč) enako veliko ur. Nekteri vrhunci (do 20.000 čevljev visoki) na obeh (severnem in južnem) tečajih so vedno svetli. Dnevi so vsi enako svetli, noči vse enako tamne. Dnevi in noči bi nastale v enem hipu, ker vzgoraj ne more nastati mrak zavoljo pogreška ozračja; vendar zahaj a solnce le počasno, ker se luna le počasno vrti okrog svoje osi, pri tem se svetijo hribi dolgo časa še, ko je že solnce zašlo, in to je vzrok, da se noč in dan le sledoma in počasno vvrstita. — Nebo je crno kakor oglje, kajti modra barva našega neba je^le zavoljo ze-melj skega ozračja in solnčnih žarko v. Ce bi se, postavimo, eno milo daleč od zemlje odzdignili, vidili bi solnce svetleje, nebo pa crno. Senca, ktero delajo lunini hribi, je črna kot smola. (Dal. prih.) Slovstvene stvari. 0 slovenskem naglasku ali akcentu- Spisal Podgorski. (Konec.) IV. Kteri slog se v slovensčini po navadi naglasuje ? Znano je, da Ceh naglasuje vsaki prvi slog besede, Poljak pa predzadnji, in Nemec stavi svoj naglasek na 123 konec. Praša se tedaj, jeli se tudi Slovenec veže tako na neki stanovilni slog? Ne. Slovenec vživa v tem oziru večo svobodo; on se ne veže ne na konec, ne na začetek, ne na predzadnji slog in ne na tretji od konca. Marveč boš slišal enega ter istega govorca, kako se poslužuje v eni ter isti besedi zdaj mehkega, zdaj trdega naglaska, zdaj trohejskega, zdaj jambovskega ritma. Slišal boš, da ti poreče isti člověk zdaj koren, pojdem, poslal in zdaj spet korén, pojdëm, poslal; zdaj Bóga, lépo in zdaj spet Bogá, lepó itd. Mi tedaj v tem oziru nimamo stanovitnega pravila; gibčno naše narečje se dozdaj ni še dalo okovati v tesne spone enoličnega naglaska. Al vendar bi se moglo z nekako pravico reči, da Slovenec najraje naglaša predzadnji slog, in jaz sem slišal slovenske ljudi, ki skoraj vselej naglasek na predzadnji slog postavljajo. Tako govoré.v osilniški fari, v okraji kočevskem, in meni se vidi da mnogo tudi po notranjem Kranjskem in Goriškem. To, da naglasek stopi na predzadnji slog, dosežemo po načelih, ki smo jih razložili o premikovanji naglaska, po večem lahko izjemši take besede, v kterih je drugačen naglasek že splošno utrjen. Na priliko v lastnih imenih. Treba je samo 1. v slučaj ih, kjer naglasek oster ali mehek, pada na konec, odmakniti ga za slog nazaj. ^ (Nâlog, koren, blágo, Bóga, nâ tla, nè-bom, bóli, na most). 2. Kjer naglasek stoji na predzadnji, pustiti ga na mestu, ceravno bi ga bilo moči odmakniti še nazaj, motika, poslala, pelina namesti: motika, poslala, pèlina). 3. V besedah, ki imajo naglasek na tretjem slogu od konca, dati jambovskemu ritmu pre vago (delati, čakati, manjkati namesti: dèlàti, caka ti, manjkati). Morebiti ne bi bilo napak, ako bi se v slovnicah naglasek po tem načinu znamenj al. Vendar bo treba to reč še bolj natanko in od več strani prevdariti, preden kaj trdnega ustanovimo. S tem končujem svojo razpravo. Razložil sem po svojem dosedanjem znanji samo glavne pravila slovenskega naglaska. Podobna izpeljava, kako se naglašuje vsaka pojedina beseda; in kako se spreminja naglasek po priteklinah, potem v sklombi, spregi in sostavi besed, to spada v slovnico in besednjak, ter hočem, ako mi Bog dá priliko, ondi razložiti. Tudi sem pripravljen, drugemu, ki bi tako knjigo sestavljal, ako bi želei, pomagati. Ali že iz tega malega se vsakdo lahko prepriča, kako bogat in gibčen, kako klasično lep je naš jezik tudi v naglasku, in kako malo je zaslužil, da smo ga toliko Časa zanemarjali in okornemu tujcu se uklanjali. Želi od srca, da bi te moje vrstice doprinesle kolikor bolje poznanje našega jezika, in tako povećale mar in ljubezen do njega. Šolske stvari. Vprašanje zastran slovenščine in odgovor na to vprašanje v kranjskem deželnem zboru. Bravcem našim je že znano, da je bila naša c. k. deželna vlada v deželnem zboru 27. marca vprašana: 1) kako je to, da gimnazija ljubljanska in kranjska nimate za nauk slovenskega jezika po postavi izprašanih in potrjenih učenikov, 2) kako je to, da za 8. razred gimnazijski ni še berila (čitanke) slovenskega, in 3) ali bo vlada skrbela, da bo vse to že v prihodnjem šol-skem letu drugače? Odgovor Njih eksc. gospoda c. k. deželnega glavárja 30. marca je tudi že znan bravcem našim. Parlamentarna navada v zborih državnih in deželnih je, da na vprašanje se dá le odgovor; kakor vprašanje ni, tako tudi odgovor v zborih ni predmet kakega razgovora, kakor je pri drugih zbornih rečéh navada. Kakor vprašanje, tako tedaj tudi odgovori le v časnikih imajo mesto debate. Pošteno časništvo, ktero dobro želi narodu in vladi (ker le zadovoljnost narodov je prava moč državna), mora tedaj v vseh važnih zadevah poprijeti besedo in od-kritosrčno povedati, kaj utegne biti pravo kaj ne. Da je šolstvo važna stvar povsod in zlasti v slovenskih deželah, kdo bo to tajil? Zato imajo časniki sveto nalogo, šolske reči v kolo svojih pretresov jemati. Slišimo sicer že od blizo in daleč odbijati vsako tako obravnavo v slovenskih časnikih, češ, „da bi le „ultrasi" in „pre-napetneži" kadaj mir dali, kterim nobena reč ni po volji!" Na taki celó navadni ugovor damo le ta kratki odgovor: Ako štejemo šolske ure v tem ali unem razredu gimnazije, vidimo, da na 25 ur nemških naukov v tednu ste 2 uri slovenščine. Tù je tedaj ravnopravnost kakor 25 — 2. Dajte, kar stoji zapisano v državnem zakoniku, dajte slovenskim šol am, kar je šolam césar dal z ukazom od 8. avg. 1859, pa smo veseli in zadovoljni bolj kakor siromak, ki nenadoma zaklad (šac) najde. Vidite tedaj, da nismo ne „ultrasi" ne „prenapetneži", ker smo tako zadovoljni, in ne zahtevamo ne trohice več, kakor to, kar nam je gotovo po modrem prevdarku eesar že pred 4 leti dati ukazal. Al vprašanje v posleđnjem zboru se še te reči celó dotaknilo ni, ker gosp. dr. Toman je svoj predlog zastran šolstva sploh odložil za prihodnji zbor, ki ne bo tako, kakor poslednji zbor, preobložen s tolikimi materijalni prid dežele zadevajočimi opravili in bo menda še marsikterega poslanca sv. duh razsvetil, da kranjska dežela je na slovenski zemlji, da večina naroda našega se more omikati le na podlagi maternega jezika, in da vse gosposke, ktere imajo naravnost z našimi ljudmí opraviti, se morejo porazumeti ž njimi v besedi in pismu le v domaćem jeziku. Kar je zahtevalo tedaj vprašanje, ki ga je postavil dr. Bleiweis s še 17 druzimi poslanci, je zadevalo le to , kar se brez škode ne more odlašati dalje čez prihodnje šolsko leto. Da je to živa potreba, temu so porok imena tistih gospodov, kteri so podpisali omenjeno interpelacijo, ki gotovo ne spadaj o v vrsto „ultrasov" in med kterimi so tudi bili gosp. knezoškof naš. Ker je vsak rad in brez vse sile podpisal to interpelacijo , je tedaj to poroštva dovelj, da je potreba ravno tako živa kakor je zahtevanje pravično. Po tem predgovoru prestopimo sedaj v prevdarek odgovora, ki nam ga je dala si. vlada. Kakor vprašanje, spada tudi odgovor v 3 razdelke. Prva dva govorita o tem, kako je bilo in zakaj je bilo tako; tretji razdelek govori o příhodnosti. — Tretji razdelek, v kterem nam gospod deželni glavar obeta, da se bojo spolnile želje interpelantov, ker je „vlado tr dna volja, in tudi njena dolžnost, vedno v spominu imeti više postave in ukaze, tedaj tudi ces. ukaz od 8. avgusta 1859 in se po njih ravnati, in bo tedaj skrbela za popolnoma, tudi formalno sposobne učenike, da se spolne najviŠji ukaz", nam daje popolno zaupanje , da se bojo odpravile dosedanje napake. „Popolno zaupanje-" rečemo, ker gosp. deželni glavar je zadnji dan, ko se je razšel zbor, slovesno zagotovil, da morejo poslanci prepričani biti, da v s e, kar zadeva blagor dežele, bo v njem vseskozi krepko podporo imelo, „kajti to mu je poklic, njegova dolžnost, ktero rad spolnuje." To sporočilo nam je zadostno poroštvo, da bode mož beseda, > p tf ' y - «s* s ' 124 - ker celi čas zbora smo imeli priložnosti dovelj , prepričati se, da je jasnega spre vida, pravičnega srca in skozi in skozi ustavnega duha. Kakor smo tedaj bili veseli s tem, kar se nam je obljubilo za prihodnost, tako celó nič nas ni zado-volilo to, kar nam je odkrilo preteklost po sporočilih šolskega svetovavca gosp. dr. Jarca. Reklo se je, da „so morali na Ogerskem itd. od- stavljene učenike potakniti po druzih deželah." Prav ! Ali pa se to nikakor ni dalo tako vravnati, da bi se možje, ki ne razumejo slovenski, bili postavili drugam na pravo mesto, Slovenci pa, ki so sèm ter tjè razpo-stavljeni, bi se bili poslali na domače gimnazije? To bi bilo gotovo unim drago, našim pa tudi ljubo. „V Kranji so — razun vodja — vsi učeniki Slovenci, v Ljubljani pa jih je osem" — se je dalje reklo. Ni treba pretresati jasne reči same po sebi, da vodji gimnazijski v slovenskih deželah bi morali dobro razumeti jezik slovenski, da, kakor nad druzimi nauki, morejo čuti tudi nad slovenščino; tedaj rečemo le to, da interpelacija ni vprašala po rojstnem listu učenikov, ampak le potem: zakaj za slovenščino ne na kranjski ne na ljubljanski gimnazii ni postavljen noben izprašan in po postavi potrj en učenik slovenščine, ker druzega kateheta, gospoda Marna, ki uči slovenščino v 7. in 8. razredu le dobrovoljno, ne moremo kakor bi radi, šteti med postavljene učenike, in Bog vé, kdaj bo ta učeni jezikoslovec dospel do tega, da bo postavljen učenik slovenščine, ker ni sluha, da bi se prvi katehet podvrgel izpraševanju iz kterega gimnazijskega nauka; dokler pa ta tega ne stori, brani postava, da tudi uni, čeravno edini velják slovenščine na ljubljanski gimnazii, ji ne more biti postavljen učenik. — Da samo rojstvo ne vlije v krv nobenemu člověku prave znanosti jezika, to je pač znana stvar po celem svetu, ki le predobro vé, da v národnih zadevah tu in tam je dostikrat voda, kar bi imela krv biti. Tudi kdor se še le pripravlja za izpraševanje, ni še sposoben za učiteljstvo, razun v sili; sile pa pri nas menda ni, ker imamo na kupe v slovenščini vrlo potrjenih mož. Tudi vred nik kakega časnika niz vredništvom samim že zadobil diploma znanosti jezika, zlasti če je vrednika popravi]al revizor ali če časnik mrgoli slovničnih po-greškov; menda bo vrednik „celjskih novin" sam rad s plajšcem pozabljivosti pokril časnik od leta 1848. Formalna sposobnost je v učiteljskih zadevah znamenje veljave po postavni preskušnji. Reklo se je dalje, da „tudi za n em š čin o ni izprašanega učenika na ljubljanski gimnazii, in da tako ni žaljena ravnopravnost." Al to bi bila le negativna ravnopravnost, s ktero se slovenščini ne pomaga kviško; vendar, če pomislimo, da so mnogi učitelji celó nemškega rodu in da so ali Nemci ali Slovenci se celi čas svojega življenja v šoli in zunaj Šole vadili nemščine, slovenščine pa le celó celó malo, nikakor ne moremo tukaj postaviti znamenja = (aequale). — „Zakaj ni še berila za 8. gimnazijalni razred?" Na to smo dobili odgovor, „da v kratkem času, ko je bilo treba odgovoriti na vprašanje, se niso mogli zatega voljo vprašati gospodje, ki so naredili berilo za 7. razred in so na-se vzeli tudi berilo za 8. razred." Ker je edini g. dr. Miklosič leta 1850 pre vzel skrb, da sestavi berila za više gimnazije, in je že leta 1858 prišlo berilo za 7. razred na svitlo, pozneje pa nič več, je pač želja upravičena, da pride berilo za 8. razred kmali na beli dan. Dostavilo pa se je v odgovoru, da tudi tù ni ravnopravnost žaljena, ker za 8. razred ni — nemškega berila. Tù. moremo reci, da ta prilika nikakor ne veljá; saj po takem tudi za 5., 6. in 7. razred ga ni, ker nemške berila niso po razredih razdeljene, kakor slovenske. Nemške so, kolikor je nam znano, v 3 zvezkih, 3. zvezek pa ima 2 razdelka 1. in 2. Ali ni po tem očitno, da je 2. razdelek namenjen osmemu razredu? Pa če bi bila tudi res o tem ravnopravnost, bi bila to spefc le negativna, s ktero nam nikakor ni pomagano. Treba tedaj in pravična želja je, da se v prihod-njem letu stori, kar je dozdaj se zanemarilo, pa da se ne zabi ces. ukaz od 8. avgusta 1859, kterega izpe-ljati je kmali mogoče, ker moremo si. vlado zagotoviti, da že je v rok opisu dovršena večina slovenskih šolskih knjig za gimnazijo, ktere čakajo le višega ukaza, da pridejo na dan in v sole naše. 0 porotah. Govor poslanca žl. S trahi-a v deželnem zboru.*) V državnem življenji, kakor sploh v življenji in v razvitku državnih' ustav, je gotovo začasna šega (moda) močen faktor. Kdorkoli se temu vrtečemu kolesu časa zoprstavlja, temu se more že v začetku reči, da njegov trud je zastonj. Ta klic bi moral tudi jaz zoper sebe obrniti ravno v trenutku, ko sem besede prosil, da bi se nasvetu svojega častitega prijatla, dr. Zupan-a, zoprstavil. Ce pa vendar hočem skusiti svoje mnenje razjasniti, naj me saj ta okolinost, da sem 231etno praktično skušnjo na polji sodništva izvršil, oprosti kakega očitanja, da sem se nepoklican v razgovor drenjal. Nečem tù ponavljati, kar se je v več sto raz-pravah za in zoper korist porot pisalo in tiskalo. Samo opomniti hočem, da tudi jaz ustanovitev porot v abstraktnem smislu za vrhunec modrega sodništva držim in sem vedno držal. Zakaj, če je predmet kaznivega početja razžaljeno pravo državnega društva, potem je pač naravno, da državno društvo po svojih iz volj enih zastopnikih mnenje izreče: ali je pravo zares prelomljeno ali ne, to je, da zapriseženi možje sodbo naredé. Al, če hočejo porote svoj prizor ali idealni namen doseči, sta dva temeljita pogoja potrebna: prvič, da ima ljudstvo živo zavest tega, kar se tiče razsodb sodnij; drugič, da je čut pravice v meso in krv ljudstva prešlo, da se zapriseženi možje zvesto v vseh okolinostih le objektivne resnice držé. Sicer pa se slovesno zoper podtiko zavarujem, kakor da bi jaz kranjsko ljudstvo, oziraje se na stopnjo omike njegove, za porote nesposobno držal. Zavarujem se, kakor da bi bil razloček delati hotel med slovenskim ljudstvom in nemškimi Stajarci, Korošci in Avstrijani sploh, čeravno mislim, da se nobeden teh pogojev tukaj ne najde. ivdor je kedaj priložnost imel, prazne sobane naših sodnij prekoračevati, — kdor je skusil, da so še celó mestjanje Ijubljanskega mesta to za veliko breme držali, da so mogli kot zapriseženi možje k kazenskim obra vnavam hoditi, — kdor je godrnjanje zapriseženih mož slišal, ki so mogli ne le za tedne, ampak celó za mesce svoje delo domá popustiti, da so svojo častno dolžnost dopolniti mogli: ta ne more misliti, da je vpeljava porot za ljudstvo tako živo občutena potreba. Ravno nasproti ga mora skrbeti, da z vpeljavo porot ljudstvu nobenega darila, ampak le breme napravimo. Kako pa stoji z drugim temeljitim pogojem? Ne preverujmo se, gospoda moja! Naloga sodnikova je težka, pa zeló važna. Čast, svobodo, življenje — naj-dražje človeške reči — izrek sodbe dotikuje. Kdor ni utrjen zoper upljiv boječnosti ali sočutja, — kdor se ni naučil med toženjem in zagovarjanjem zmiraj le objektivno resnico pred očmi imeti, — kdor bi rekel, *) Danes priobčujemo govor c. k. deželnega sodniskega svetovavca gosp. žl. S trahi-a, drugi pot se govor gosp. dr. Župana« Vred. 125 ni vajen svoje osebnosti zatajiti : ta naj se ne vsede na pa brez njih sodilo. Ako hoćete, gospoda moja, z svojim sodniški stol, ker se podá v nevarnost tudi pri najbolji glasovanjem sodništvo zboljšati, zahtevajte najprvo lo- volji krivično razsodbo izustiti. (Pravo! pravo!) Pri čenje sodnij od političnih gospósk, potem ypeljavo tem trdenji me podpira lastna skušnja. Ozrimo se na zbornih sodnij po deželi, odpravo spričavne teo-Belgijo, na deželo, v kteri je ustava že davnej vpeljana, rije v kazenskem redu in posebno sedanjemu "" T V^V^T«, --* T j^J^^, X XJ V^ r IV^VUO^IU XXX na deželo, ktero nam za izgled ustavnega življenja primerno popravo kazenskega zakona. času predstavljaj o. Belgii je bila smrtna kazen naj več iz tega vzroka odstranjena, ker je skušnja kazala zapnseženci več krivičnih razsodb storili. ) da so Tudi v naši deželi (kranjski) nam kaže skušnja Je ; da nekoliko spričal take baže. Znano čez nektere hudodelstva, to so posebno, ktere lastnino zapnseženci Ozir po svetu. Kratek ogled nekdanje Poljske ? zadevajo, zmiraj kaj radi besedo yy kriv j e a izustijo; hudo- delstva pa, ktere se z zoperstavljanjem proti državnim organom, proti gozdnikom, žandarmom itd. dopernašajo, njene zadnje osode in pa osode njenega zad njega kralja Stanislava. Ker ravno zdaj ves svet obraća svoje oči na navadno brez kazni ostanejo. Naj mi bo dovoljeno tu Poljsko, utegnejo sledeče vrstice zgodovinske marsi-zgodb opomniti, ki so se ob času porot tukaj pripetile. komu všec biti. Zatoženec je obstál 9 da Je žandar ja ; ki Je sodnii podpora bil, za prsa zgrabi! in mu zapasni jermen raz- trgal. diti. Po tem lastnem priznanji bi se bil moral obso- Slovenci je. Slovani, med ktere se tudi mi štejemo pod imenom se kili počasi preselili iz južne Azije, iu iz indijskih dežel v Evropo že pred Kristusovim to Al zapriseženci, ki so bili zoper izvršivne organe rojstvom. Oni so imeli na tej zadnji strani naše zemlje razkačeni, so, da se je zatoženec sam čudil, izrekli, da svoje poglavitno prebivališče sprvič v tako imenovani ni res, da bi bil on to storil. , , «« "" ;------- ---o— da so zapriseženci nekega člověka tilo voljo roparstva tožen Drugikrat se je pripe- stari Krobacii to je , ki samo zato obsodili Je bil v sedanji Gralicii in v severní VUi|U 1 upOil OL v \>\j kj uouuiií , ker je ví kj- .——v. , ^wxx xvvsu j^uiuiuvii oguaj uiixciijomu o iai iu uiu- pani prisegel, da ga je pri svitlobi nekega ognja v vano v stanuj ej o na najvećem polji Evrope, ki jim je za-oro- Ogerski, kakor nam razodeva povestnica današnjih Slo kteri kot potomci sedaj omenjenih starih Slo- vanov hramu za napadnika spoznal. Sodnija je tega nesreč- dalo nika jaz po velikem trudu njegovo nedolžnost dokazal, j^u ^ j^, v ^«.aivju, m ne^aj pa v jrrusKi, m sicer v sem ravno predstojnik v Trebnjem bil. Al oprostenje tako imenovanem Poznanju (Pozen). Nekdanja veča mu ni veliko hasnilo, ker je v malo tednih umrl, ime Poljaki ali Poljani, je nekaj v Ruski, 121etni težki ječi obsodila; kmalo potem pa sem namreč v pravi sedanji Poljski, nekaj v našem cesar- ko stvu, to je Galicii, in nekaj pa v Pruski, in sicer v kvarjen na duši in telesu. po- Poljska je tedaj sedaj razdeljena v Poljsko rusko avstrijansko in pa prusko. Vzrok tega razcep- Nečem sicer trditi, da so razsodbe pravih sodnikov Ijonja bomo omenili pozneje zmiraj brez pomanjkljivosti. Al zoper razsodbo sodnika se more obsojenec pri • v • VISÍ sodnii pritožiti Tudi Poljaki so sprvič živeli združeni v sose- y zoper skah, kakor sploh vsi Slovani starih porotniško razsodbo pa ni nobenega pomočka, razun trpělo časov, in dolgo je preden so se zedinili v eno državo. Kakor se da se zavrže sodba zavoljo kakega formalnega pripoveduje, najprvi njih vladavec je bil neki Krak, tega, pogreška. Prašam tedaj: kdo zmed nas bi dal svoje ki je dal sezidati sedanje poljsko mesto Krakov najsvetejše zadeve takim možem v roke, kteri iz hudobije, ampak iz naravnih upljivov po reči nocem ne mo- njem tako imenovano. Njegova hci Vanda, lepa in hrabra vojvodinja, je bila obljubila ohraniti si stanovitno de-rejo tako dobro spoznati prava, kakor pravi sodniki, vištvo. Snubil jo je bil nemški knez Ratigar. Ona ga je Razkačen po tem je z vojsko napadel Poljsko. kterim je naloga s tem se pečati. odbila. Menim, gospoda moja, da gledé takih dogodb, Vanda gaje sicer v boji premagala y ker se , se je pa pri vsem je zdelo, da bi se smem pač dvomiti, ali se je čutje prava (pravice) zares tem vrgla v reko Vislo tako v življenje ukoreninilo, da bi mogel poroštvo za imel zavolj nje spet uneti boj , kterega je ravno odvr- resnico porotnih razsodb imeti. nila z omenjeno svojo smrtjo. Ne dalec od Krakova se Tudi se še politični ozir porotám na čelo po- se dandanašnji pokazuje nek velik grič z imenom Mo- stavlja. Deloma jaz to přiznávám; al vendar ne morem temeljne zveze med ustavo in porotami naj ti. Grlejmo gila y ki je njeni grobni spominek. na Francozko, kjer so porote pa je vendar čas- lova Po Kraku je vladala čez Poljsko rodovina Popie-, tako imenovana po prvém vladavcu Popielu, nikarstvo overiženo, in čez to, kar se ustavne pro- do devetega stoletja po Kristusovem rojstvu. Prvo po-stosti tiče, naj jetniki v Cayenni in Lambessi, od- glavitno poljsko mesto in vladarjevo prebivališče so bile dalec govor dajo. Reklo se je tudi, da celó na Rusovskem so porote. Dobro! potem naj nam visokodušni Poljaki, kot od jezera Gopla, v kterem je še zdaj strašen stolp Kruščevice v vélikem vojvodstvu roznanju, ne mučenci, resnico povejo, ali so si porote z ustavno svo- (turn), kjer, kakor pravijo, so snedle bodo miši enega kralj a v zvezi. Nočem stroškov omeniti, ktere bi zadnjič dežela se namreč bile tište gori omenjene Popielove rodo vine. Po tej pravlici so • v • misi rodile iz mrtvih trupel nje-trpeti mogla; samo eno zeló važno zadevo, ktera se govih stricov, ki jih je bil on dal ubiti, pa pustil ne-mi bistvena zdi, in zavoljo ktere sem jaz posebno zakopane. Zato gaje nek zadela omenjena kazen. zoper porote, hočem tu opomniti. ----- Po odmrli Popielovi rodovini so si Poljaki izvolili , da po poro tah škodo trpi enakost Piasta za vladavca. Njegovi nastopniki so čez pětin jed nota pravice, zakaj nikakor ne morem zapo- sto let vladali Poljsko. Oni so pa razdeljevali to de- Meni se zdi zakaj da člověka, ki je v strasti kterega močno , tisti pa, ki je pasti, poškodoval, bi navadni sodnik sodil želo med svoje sinove, in tako se je bilo naredilo mnogo vrst Piastovega rodú. Najdalje se je bil obdržal njih m po časnikih dobro ime kakega člověka napadel ali raz- rod v Šlezii. Sčasoma se je bil množno razcepil rušil občni državni red, bi pred drugo, privilegirano ker se je bil užlahtil z raznimi nemškimi rodo vinami sodnijo, to je, pred sodnijo zapriseženih mož v razsodbo tudi že skorej vès poněmčil ! Med gori omenjenimi na > přišel. Menim, da če se porote vpelj ej o , naj bi se v stopniki sta bila znamenita vladavca Miecislav Prvi celem cesar stvu vpeljale, ker bi se drugače jednota in pa Boleslav Prvi, Hrobri ali Véliki. Uni je spre-zgubila, če bi se v eni deželi po zaprisežencih, v drugi obrnil Poljsko v redno državo, in to po svoji poroki z Dubravko, hčerjo českega vladavca Boleslava Prvega. konca ne kraja. — Ce se mi nabere gradiva mičnega* J° tudi Leta 965 je bil pťestopil h kršćanski veri vpeljal v Poljsko, zatiraje neverstvo ali paganstvo, ktero je dosihmal tam bivalo, kakor sploh v prvih časih med Vam ga zopet pošljem. *) Iz Gradca 14. apr kakor na Dunaji, Slavni godec Laub je, tako tudi tukaj nepopisljivo pohvalo vsimi Slovani verovajočimi v razne bogove in boginje, prejel v svojem prvem koncertu. Godel je, kakor sami Njih bogovi so se na^pr. imenovali: Perun, Svantevit, angeljci gosti morejo. Laub je po rodu Čeh, komorni Radegast, Bielbog, Črnibog; boginje pa Marcana itd.; zraven teh je bilo pa tudi Leda, Diva, več tako umetnik kralja pruskega, z dušo in telesom Slovan. Ker ime- pride v kakih 10 ali 14 dneh v Ljubljano in misli naj-novanih Ruzalk in Vil, ki so veljale Slovanom kot neke pred gosti v čitavnici, boste se prepričali, da nisem pre- vese V 1 • V aliB carovnice. Duhovniki njih so ohranjali znan- več rekel. — Čudimo se da v,***^,— —,—~ — ------j— —« ■ -- ------- v^vuv.xx^v uo , ^ici na naši stvo in skrivnosti naroda, in pa njegovega bogočastja. ki bode prihodnje leto oddelek vseueilišča, ťuivuv-Navada jim je bila sežgati mrliče, tedaj ne pokopati, slovje za babice ne uči tudi po slovenski, kakor kakor dandanašnji. — Miecislav je bil ustanovil prvo se uči v Ljubljani, menda tudi v Trstu in se je saj nek- v Poznanju, v njeni zapadni daj učilo tudi v Celovcu. Kaj se ne gleda tudi na babice slovenske štajarske zemlje? Ali jih ni nič iz zdravniški šoli porodo 7 se škofijo v pokraj ni. Poljski ? to je ? Pod Boleslavom Prvim jukjkx uuicomvum uvim, njegovim srnom ^ stopnikom, je bila Poljska razširila svoje meje, tem zelo pomnožila, in je tako postala močno kraljestvo. Njegov prvi nastopnik je bil ravno tisti Boleslav, je umri in bil pokopan leta 1079 v O soj ah (Zilah) na obsega! okoli 14 pól v veliki osmerki, in bo okinčan s kot nase s spodnjega Stajarskega? Ali je ta umetnost vsa le v rokah Nemkinj? Kako to? Nismo si dosti pametni. Iz Maribora 19. aprila. Tiska se ravno nemški življ enj opis rajnega kneza in škofa S lom šek a, ki bo našim Koroškem. Povest o njem je le-ta: Zavoljo njegovega podobo nepozabljivega gospoda. Zložil ga ^e nepoređnega življenja ga je bil papež Gregor VII. po bravcem že dobro znani spiritual mariborškega duhov- krakovskem škofu Stanislavu ločil ali pahnil izkatoliške nega seminišča gosp. Fr. Kosar. Ker pa to delo želi cerkve, in ga s tem kaznoval po cerkvenih postavah. izdati po poti naročbe, je razposlal ravnokar povabila xxx ^ , vh, r ~ ---" Razkačen kralj je potem škofu naznanil ; da v prihod- njic se ne bo več služila nobena sveta maša po celem obilo naročnikov. X 9 X --------V V/ W V ^ J V A WXJ^V WAUA, A ti T UV1XU1 J^/ V/ T V* Vili* slovenskim škofijam in čitavnicam, da bi se podpisalo Naročnina znaša 1 gold. v V „Drobtinicah' knj i bo Krakovu. Pobožni cerkveni vladavec je pa vendar po garnicah se bo dražje prodajalo. svoji dolžnosti opravljal skrivši službo Božjo v cerkvi, přišel sicer tudi slovenski življ enj opis , pa ne bo nemaraje za kraljevo prepoved. Kralj ga je bil zato, mogel biti tako obširen in popoln kakor ta nemški. ki ravno ko Je nekega dne v cerkvi sveto mašo bral, ne- pride v samostojni knjigi na svetio in je tudi zato po-nadoma pri đarilniku (oltarju) napadel in z lastno roko treben, da svet vidi, kolike cene in kako brez vsega umořil. Zavoljo njegovega sploh pregrešnega obnašanja madežaje bil toliko krivično obrekovani prvak slovenski, in še več pa zavoljo omenjenega strašnega djanja so se Iz Savinske doline 12. aprila. jfc Konec mesca večkrat osnovale zarote in puntarije zoper njega, tako, marca smo za okraj celjski dobili novega c. kr. pred da je bil prisiljen, pobegniti iz svojega kraljestva. Sklenil stoj nika gospoda Janeza Liehteneger-ja, bivšega je potovati kot romar v Rim h papežů, da ga prosi od- mestnega župana v Zagrebu, moža krvi in duha našega, puščenja, to je, oprostenja od prekletstva ah gori ome- vladi in ljudstvu po volji. Da je ta gospod skozi in njene cerkvene kazni. Potovajočemu pa tudi po Koro- skozi poštenjak, jasnega sprevida in pravičnega srca, škem mu se je bila zelo prikupila tiha osojanska stran ; smo že poprej znali; veselili smo se toraj že v naprej zato je za trdno sklenil služiti kot hlapec v ondašnjem njegovega dohoda. Ker je gosp. okrajni predstojnik z samostanu (kloštru), radovoljno opravljati najtežje in začetkom aprila službo prevzel, so se po napeljavi najprostejše delà, in živeti kot pokornik za svoje zlobno J^----k/i. v f iiVJi y WV/ KJ i JL ) Q okrožnega komisarja Josek-a, za blagor našega ljud- vedno neznan in ném. Le na svoji smrtni po- stva unetega domoljubnega gospoda dan t. m. sošli đJanJe stelji se je bil dal spoznati duhovnikom samostanskim, Županje in srenjski"odborniki vseh županij tega okraja. razoclevši jim svoj stan in svoje ime in izročivši jim svoj da se novemu svojemu poglavarju predstavijo. Gospod kraljev pečatni prstan v dokaz resnice, vi«, ^av^ocvjihjv jin prav poljski kralj Boleslav Drugi. V spominek tega ne- srčnih besedah pozdravil cla je pravi predstojnik jih je prav prijazno sprejel in v domaćih pozdravil jih je namreč z JL J--------- J ----------- -----o f--------7 O----------------^ívtivll CA) » XX , - jJULIUi.« *u Jxx± Jv mega pokorivca, kterega grob je zdaj na novic poprav- milimi glasi svojega in njih maternega jezika Ijen v osijanski cerkvi, je monastir (samostan) veliko let čisti in olikani v lepi hranil več slovenščini; v gladkem in jeđernem go ? gluhonemov na svoje stroške. Zraven groba voru je iz srca pa gotovo tudi vsem v srca govoril. se berejo dandanašnji besede: Vidili smo, kako so naši Ijudje zaupljivo m gmjeni po » Sarmatis peregrinantibus salus!" (to je, Poljakom slušali besede njegove; vidilo se je, kako globoko so potovajočim pozdrav!). (Dal. prih.) Jim segale resnice, ktere jim je predstojnik lepo po do- k dobrému, poštenemu gospo- Dopisi. mače razlagal budivši jih darenju s premoženjem občinskim uax^iiju o jjxuni uuuxuoivix±± y ^ VcirCIlOSll 111 pO^ speševanju vsega za občni blagor koristnega. Vidilo se Dovolite drag Budejevicah na Českem 13 „Novice , aprila C-l je tu očitno, da niso bile besede samo govorjene, temuč da Vam kot zvest vaš oj ál par vrstic od tukaj pišem, kamor me je osoda na veliko noč iz Beča přestavila. Dobro mi je délo pridšemu sv. da Reči smemo, da si un, ko se je tako prijatelsko tukajšno krasno mesto, ko čujem od vseh kraj da so tudi na plodno zemljo padle, je gosp. predstojnik v pol uri, ko z zastopniki občinskimi pogovarjal, tisto zaupanje pri- 1 1 t 1 . i im 1 , • 1 • 1 v dobil m utrdil ktero je vsacemu uradniku, temveč pa tukajšni mestj nih milo se pravic m da čedalj boli vedajo svojih národ se možato potegujejo za ravnopravnost še političnemu glavarju in vodniku celega okraja neob-hodno potreba, ako hoče dopolniti svojo nalogo. Včeraj je bila v tukajšnem gledišču „beseda", Gle- v kteri so se spevi in deklamacije z godbo vrstili T • v v • i W disce je lepo okinčano bilo in tako polno manjkovalo prostora. Med pesmi da ie pri slovenski zbor „Junaška" pel Je tudi Jenkot sprej et ki je bil tako radosten da ploskanja, slava- in živiliklicov ni bilo ne ozirom na ta sprejem in spoznavši pravične načela, ktere časti tega gospoda navdajajo, ne dvomimo, da bo narodu svojemu na vsako stran pravičen, da bo tedaj tudi vloge občinam v domaćem jeziku tudi v taistem reda naloga in poslanstvo uradnika je vse ševal saj ve * Drago ! Vred Î27 drugačno, kakor še zmiraj nekteri mislijo, in da ne zati- odnosti in njenih lastnin, ne preganjanje in ranj e krivičenje njenih prijatlov vlade drugo kanoni pesem. Za temi pa gré vprega ne s buj m jenih organov, ampak le pravo spoznanj treb ljudstva in resnična volja jim pomagati in utrjuje zaupanje do po- vodo íarodno } ampak z vožičem, na kterem peljejo sodec z Ko pridejo na goro, ne kopljejo rovi in ne de sadij Od Kolpe 11 prila ivivj U «W ^«J-v J "V ±j KJ X U V X XIX XXV? VXví nasipov (šanc), ampak ravnajo tla, jame kopljejo, divjake, da jih cepijo itd. Vse delajo prepevaje Nova volitev poslanca Ko so pridni fantiči dovršili delo, zbere njih poveljnik v deželni zbor za kočevski, ribniški in laški okraj je spet armadico, da maršira prepevaje domu in si poto razpisana, in volivci so povabila že davnej přejeli. Volitev laži puntarski želodec s kosom kruha itd Tako se uči bo 30. dan t. m. Sèm ter tjè se čuje pogostoma pomen- mladina igraje sadjoreje in druzega koristnega, skače kovanje o tem; in viditi je, da ljudstvo v resnici želí in delà in si život utrjuje, čistega zraka navdaj m od si dobrega topnika v zbor poslati, kteri bi mu pra- pohajkovanja odvracuje. To je pac hvale in posnemo bo vice njegove bránil. Pa kakor je pri vsaki volitvi gotovo tudi tukaj več strank. To mislimo spoznati iz sledečega: Přišel je nedavnej nek gospod iz Kocevj vanja vredno. Hvala tedaj želj smeli izreči Dermelu! Ako bi eno ^iju x^x^ux, bi rekli, naj bi se pridna mladina medpotoma kolikor je mogoče tudi nekoliko učila rast opravilih v neko selo na Kofpi. Po dovršenem opravku linstva (botanike), se vé, prav po domače. — Ker se je podal v neko gostivnico, da bi si, kakor pravijo, pr nas z gore lahko pride pod • • v i • mlj jam dušo privezal; oštir je malo popred povabilo k volitvi kakor vam je znano, naj še o tej eno zinem. Pripo j toraj se prične precej z gospodom o tem razgo- čale so se letos nektere prav dobre, pametne in res dobil varjati, in pravi ) da misli, da bi bilo dobro, ako bi Svet volili ; ker čuje od njega, da je mož kmeti ških starišev, kteri naš narod ljubi in ga vsak rad ima kdor koli je imel ž njim opraviti. Gospod nekoliko po potrebne poprave v jami naši, namreč, da bi se pot •"IT 1 1 y / w • i m -m « — • pr vhodu v kapelo u 7 doru v Franc-Jožefovo se v deževnem vre molči, potem pa pravi: Veste kaj, to vam vaš fajmošter skozi. Veselili smo se že teh poprav; al žalibog pravijo in ga hvalijo, zato ker je Slovenec in ker so bo spet vaši gospouje VSI lUUl Oiuveiia. Oi\>A vain ]J&> ICUCIU, KXiXi vxw . jlxxxuxxixj xxix, vxx<»gx WittVCU J JVLtlJ ULČt IVLHIJLJ»ii-Cili, le nobenega uradnika ne volite, saj je v deželnem zboru kjer je govejo meso dražje kakor pri nas v Postojni? xxx u - «ujv , J ~ ' ----------- gospodje vsi tudi Slovenci. Jaz vam pa rečem, da širja naredila, tako tudi pri pri piljo, menu za čevelj visoko vode nabere, da človek ne more WÊÊ HHH H I Konečno še eno zasta- tarem ostalo vico Imenuj drag bravec, kraj na Kranjskem že dohtarjev dosti. Kadar boste volili, le tistega volite, Ta mesec plačujemo funt z obilno priklado po 24 bo imel največ glasov gospod brani uradnike voliti? Jaz mislim, da njegov Radi bi vedili, zakaj ta soldov. Kurzi padajo, pri nas pa meso poskakuj nr • la 1 • V • i 1 xv X XX. XiOl ^UÍJjJUUaiOlVVJ uvuj ne dajte se premotiti, ako vas kdo še tako sili s tem kapitalom in za obraćanje obresti njegovih je po moža voliti, ki ga ne poznate sami ali po zanesljivih oporoki (testamentu) postavljeno mestno predstojništvo v bi se plel Toraj so po ot ali dragi vo- zapuščenih otrok ljubljanskih. Za gospodarstvo poročilih, da je domoljub. Če bi še toliko rogovi- soglasji s ljubljanskim škofom. Sicer pa dostavljamo ležev pred vratmi stalo, ne poslušajt po svoji zdravi pameti in vesti jih 7 Pazite dobro pak volite pomina vredne besede poslednjc -i ' "VT „ I__.____VI II»' v' 7 da ne 77 Nek P laZiVicpitô svojih glaou V , XVUX j-fU V^XLMXVX «WJ TVOW iz pravlice, je zvita lesica zgrabila kos mesa, ko sta se ker po enaki poti, saj veste d pet kodlj kladati d „Danice," * H^^H M j ki pravi naklad ati krbeti, sedanj 7 in za prihodnj fj praviice, je zvna lesica zigrituiiî* j^us uicoa, ±vu »ta »o vxu oai wuu, ocuauj c jj 4-n n n T\ i « ťh n * C vedni, kolikošna nek je bila ta „mastna pla Rado za več- Oho !" Samo tako-le: Naš vrli in na vse strani marlj rt bi rekli v deželnem zboru, kako pa to ? telj mesično delo, smo zvedili za gotovo, da je znesla pe Der mel je en kos Žob tin ko srećke od leta 1839 (nominalna cena 50 gola.) • V ica (S° da sme po nji rovati kakor mu je drago. Postojnska šolska mladina mu je armada. Kadar jo skliče, se zbere pred šolo; njeno orožje so matik e, lopate itd postojnske) dobil, in pa na 15 gold, cenjeno u tedaj skupaj 65 gold » tedaj ravno toliko, kolikor si v 6% dnevih prisluži državni poslanec Za lepe slovenski šolski mladini poslane slo-potem p postavi v" vrste kakor vojake in'na\omando vanske knjige zakličejo gosp. prof. Macunu na prošnjo njegovo maršira proti Žobiču. Ker nima muzike si sama poje na ^iuu ivvi uima y oi popotnico „Naprej zastava slave" ali kako Dopis z ogovorom drugi pot **) Dopis smo razdelili na dvoje; glejte prvo Menda ne bote hudi? Vred. stran „Novic Vred. in v imenu ljubljanskih gimnazijskih učencev „Novice" Hvala in slava! nedeljo zvečer je čitavnica naša z veselim plesom, gospém in gospodičinam na čast napravljenim, sklenila letošnjo zimsko „saison." 128 Novic' Preiskava zoper vrednika in pa zoper založnika na Koroškem na 1 in pol (tù je tedaj skor vsak drug i rrnTTAliA ^Qpioo T^z coiTinct^ rlnliTiP^ *\7 1QYiolrom nfrnt Yiûf7olrAv^ \ 7 j ^ n I A rl vi -i "i / * o n n /\ n v\ A ^ vi 1-f /\ I ^ /\ v\ /\ ,,JLNUY1U " zavolju uujjioí* „aíí uunuu v laxiorw^xxx vuuiv ixc^aivuiisivj. - X USICUIIJI Cčlb SU »pel ILtîKUllKU pU- 48. listu, za čas deželnega zbora odložena, je bila pre- u. litično sumljivih ljudi v Lvovu in Krakovem v Ga- j licii zaprli. Punt poljski se čedalje bolj razširja, in í skrivni puntarski odbor v Varšavi se čedalje predrzniši l vede kot národna vlada, ktero puntarji tudi zvesto ubo- Iz savinske doline" v lánském otrok nezakonsk). — Poslednji čas so spet nekoliko po teklo saboto končana gap; on prepoveduje, da ljudstvo ne sme ruski vladi se Novičar iz domaćih in ptujih dezel. Še zmiraj ni gotovo, kdaj se začne državni zbor davka plačevati in mu naklada davek za potrebe polj ske vojske; tudi je oklical, da poljski národ ne mara Dunaji; nekteri pravijo, da na koncu maja, drugi, da reči v J 7 ---------JL U / # tf / U / ---- * J } J V viviivui ^ vitv Util VU. XI V> IliCil u mesca junija, ker vlada jma še mnogo notrajnih za pomilostenje ruskega cara, ter v svojem razglasu red djati ? med kterimi se skliče delj ski deželni zbor, kteri ima daj ta ena prvih tudi ) da 7 poslance v državni zbor poslat ločil od pravil ogerskih, se še nič prav ne ve. svoje ali bo storil to in se pravi, da ,,so Poljaki za to zaorožje zgrabili, da z orož- veliko pravo vojsko se pa Ker pa jem doženejo pravdo. ustajniki dosihmal z rusko armado še niso spustili ampak raztreseni po celi deželi zdaj tù zdaj tam v JUU1I UU jJXCiVAX v^vi. Jj v. » ^v^ . crni jJcllV 1 iX/j LI CĎC111 pU Utîll tltîZitîll ZUHJ osoda erdeljskega zbora, kakor „Gen. Corr." pravi, leži manjših krdelih cukajo rusko armado. Vse novice iz večidel v rokah Rum 7 ščina rumunskega naroda, ki se je začela v nedelj je sklicana národna skup- Varšavě in Poljskega enoglasno trdijo, da batalijon za in bo trpela dni batalijonom rusovske armade gré v južne , Avstrii so- Važno za prihodnost deželnega zbora sedne kraje Poljskega. O veliki noči je mestna župa- deljskega, pa# po takem tudi državnega zbora dunaj- nija v Petrogradu poklonila ruskému caru pismo skega, je to, kaj bo omenjena skup sklenila jt; tu, j^čij vu vm^Aij^ii«, çxv^niAcv, Ogix jviciciii mu, KaKor piemstvo, razoaeva svojo uaanost za to, da bi se Rumunci odtegnili državnemu in ljubezin, pa svoje želje za celoto mogočnega ruskega v ---J b ^^^ x iioivvin cl cai li jjiomv j v kterem mu, kakor plemstvo, razodeva svojo udanost delaj , _ v # i o_____ _________ zboru dunajskému. To, pa tudi zadeve deželnega zbora carstva. Vsi"časniÉarji uganjujejo zdaj kaj°bo ruska beneškeg žavni zbor, potem ondašnje volitve poslancov za dr- vlada odgovorila pismom francozke, angležke in av tudi nJ zlasti poljske, homatij hrvaškega zbora, kakor vladi dosti daj pa so ze zavohali tudi da avstri- misliti in zadržujejo sklic državnega zbora na Dunaj kteri bi bil že prve dni maja imel biti 7 7 saj volj tega so bili deželni zbori po deželah tako hitro kon- Presvitli cesar so unidan sprejeli ženo vrednika strijanske vlade janska vlada se bo odcepila od francozke in angležke; se vé, da modrost nekterih časnikarjev je tolika, da vidi komarje zévati. Kar pa kaže, da homatije utegnejo še huje biti 7 cam. dr Tkal ki poru z rusko. v ječi nevarno boleha; poslušali so dve novici je to, da tudi švedska vlada je v raz- Iz Laškega smo zvedili zadnji čas ki zadevate kralja Viktora Emanvela tu. lAtt^a, xvx v jvv- -—— ťvoiUcau ou ave novici, ki zaaevaie Kraija vík milostno popis žalostné žene K ki je prosila pomilostenje ali ste le same pravlici ali resnica 7 za svojega moza prišla "V se do jih y 7 pa ekli 7 da Tkalcova prošnja ni 7 se ne ve. Za gotovo ukazali bojo, da se to brž pripoveduje, da šolske in cerk godi I I H -^HH HHR^^I ■■ H Kna pravi, da je kralj ves pobit zato, ker je papežu toliko in zadeve ostanejo kot poseb pod vodstvom državnega ministerstva mo s t oj ; tedaj odsék J^/ JL U) J JL J Vi j V JL*. JL JJ f V/ KJ V/ řV/XU Ju AA V JL ^J f ^ ^ ^ " britkosti prizadjal, in da pisma hčere njegove žena princa Napoleona, so ga tako omečile 7 ki Je 77 šolskim svetovavstvom", o kterem se je že toliko vorilo in celó reklo, da je prof. dr. Miklosič že izvolj predsednik tega svetovavstva. — Da bi kupovanje Ijudem lože stalo in da bi jim ki od malih trgovcov, sterstvo denarstva naredilo to reč tako i treba, je kupovati za se dobička iščejo bilo druga novica pa je, da je zdaj kralja trdna volja (kar je pred nič ni s minister Kavour zmiraj odbij al) poročiti se z zalo hčerjo nekega tamborja, v ktero je ves zaljubljen in jo je za to v stan grofinje z imenom grofinja Mirafiori (čarobna cvetlica) povzdignil ; se vé, da taki zakon s preprosto tam- levo go 7 bo borjevo hčerko more biti le na tako imenovano 77 mmi da b siei&ivu ucimaoivci ncnv^xw ^ , u«* uuuine željan (soseske) bojo mogle naravnost iz solnic dobivati soli kroni. roko." Pritikuje se tej novici tudi to, da se je kralj uda! želj am njenim, naj se kadar bo mogoče, oclpové kraljevi kolikor je naročijo in da jim bo P naročilo na Garibaldi je čedalje trdnejši, pa ostane na panj dalo „Agramerica" preklicuje novico prevzvišeni škof Strossmajer gré z deputaci] 7 da na Dunaj je te Pod dni „Agrame dpisom „plemstvu hrvaškem Milodari za sv. Očeta dosih- ven arj i ( imenovani znašajo dozdaj 30 miljonov in 645.000 fran- svojem otoku Kapreri. mai po katoliŠkih deželah nabrani in „Petrovi a přinesla článek, kteri hrvaške kov brez tega, kar spada še v loterijo 7 v ta namen plemenitnike (magnate) vabi, naj se v z b napravljeno. Državni dohodki na Angležkem pre- poski državnega zbora vsedejo na stole zraven mož, davki znižali za « «-i ^ mm a m M « # Ě • * ** ___ _ __" W segajo za letošnje leto stroške za toliko, da se bojo ki so nasledniki najplemenitnejših slovanskih rodovin knežj več s krví. neprecenljivo česka. Pravo Češki zbor je enogl ^ m m i * • « Šafařik sklenil da bojo vendai kot 30 miljonov golcl. Grki kralja dobili mlajši sin kralja dan- Narodnost skega se bo vsedel na prestol grški; že se je iz Átinj knjigarnico kupi dežela podala deputacija, ki gré v Kodanj (Kopenhagen; na k se čisla (rešpektira) Dansko. c>^r(í ____J * t i da mladému kraljeviću Kristijanu tudi v severni Ameriki. „Národ. Listy" pripovedujejo, lelmu ponudi žeslo in krono grško. Vi- da letopis deželnega zbora v Wiskonsinu razun angle kega, škandinavskega, holandiškega in nemškega jezika se bo letos prvikrat tudi v českem jeziku (v 500 iztisih) natisnil; podpíral se je ta sklep s tem, da češki narod je omikan narod, ki ima svoj časnik Statistika 77 Slavij Listnica vredništva. Gosp. A. Pl. v B: Cinkvantin ali nizka koruza bi najbolje iitegnili dobiti v Vipavi ali v Gorici po kme-tijski družbi; dozori kakih 14 dni pred kakor navadna, sadí se pa, u itd ko se ni ni i bati, saj konec maja Gosp. J. S. v G: Ze konskih otrók v našem cesarstvu se nam kaže poslednje leto te-le razmere nici se štej en k otrok vojaški gra tisnj natiskovati slovenski formulari sodniški ; brž ko boj prejmite od vsacega en iztis na ogled itd «^p • . i -i • TT V __ •____ na- na 75 zakonskih 7 na Goriškem in Isterskem na 38, na Beneškem na 34, v Dalmacii na 26, v Tirolih na 20, v Bukovini na 13, v Galicii in na Kranjskem na 11, na Marskem na 7, v , v zgornji Avstrii na 4, M. v C : Ne zamerite , da dop cestna postava more pomagat važna stvar! Gosp. And. (nismo natisnili ; le nova Gosp. L. T. v Z: Je zeló malo Va.se», Slezii na 7 na Ceskem na Kursi na Dunaji 21. aprila. na Salcburškem na 3, v Trstu in okolici njegovi na 7 5 % metaliki 75 fl. 50 kr. Narodno posojilo 81 fl. 15 kr. Ažijo srebra 12 fl. 50 kr Cekini 5 fl. 43 kr. Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. Natiskar in založijik: Jožef Blaznik v Ljubljani.