Katolišk cerkven list« Tecnf X* v Ljubljani 1. prosenca 1857.__WAmt f. Mjuč rere. Stezica voska skoz življenje pelje Počasi, bratec, moraš le stopati. In čversto se na nji deržati; Ne rožec. ternje oseba nanjo stelje. Če so po glavi ti podobe jele Zdaj bele. kmalo pisane plesati. In mislis v jasnim zraku že letati: Že smert ti merzle zemlje postijo stelje. Je tačica ti Vere otamnela. Bos malo časa le pod nebam lazil. In kmalo sova bo pod oknam pela. C'e te pa Vere bode luč vodila Nikdar ne bos čez rob stez^ zagazil. In srečniga te k sreči bo spremila. Xehlere misti ob norim ledi. Šlo je spet leto v morje večnosti, ktera konca nima. in ako bi kdo zmed nas hotel tudi svojo glavo zanj dati, ne prikliče ga več nazaj! — Veliko jih je pretečeno letov večnost slo; tebi, ki to bereš, o človek, pa se je ..prikazala gnada Boga, našiga Zveličarja", de si še noviga leta učakal, in gledaš svitlobo dneva Božjiga. ob kterim je bilo Dete nebeško postavi podverženo, in je dobilo ime JEZUS, pred kterim se morajo vse kolena prikloniti — v nebesih, na zemlji in pod zemljo. koliko je pretečeno leto vredno? vpraša neki učenik. Toliko je vredno, kolikor je vredna cela večnost; zakaj njih veliko hi je n časam pretečeniga leta večnost odkupilo. Kakošno večnost? Srečno, ali nesrečno. — Koliko je prihodnje leto vredno? Toliko, kolikor je vredna cela večnost; zakaj njih veliko si bo s časam prihodnjiga leta večnost odkupilo. Kakošno? Srečno, ali pa nesrečno. Vidimo tedaj, de čas je silno draga reč; njegova nar manjši zguba nam je zlo škodljiva, Bogu silno zopernu. Salomon pravi: „Ako kdo veliko let živi, in ima skoz in skoz veselje, naj misli na temni čas in množico dni sto je. na večnost), zakaj kadar leti pridejo, se mu bo pretečeno kakor nečim urnost razodel o". (Kccl. 11. 8.). Zakaj nič. prav nič človeku tako hitro ne zgine, kakor uečimuriiost, prazno veselje, ko bi tudi nekaj let terpelo; in kako velika je škoda, ko bi si bil zamogel človek toliko dobriga pridobiti, ako bi bil čas prav obernil! Neumneži posvetneži v bukvah modrosti sami to spoznajo, ter se pritožijo prekasno, rekoč: „Komej smo bili rojeni, že smo od ž i veli!" To te uči, o človek, kako kratko se prešernim in pregrešnim njih življenje zdi; vse njih dozdevno veselje jim je tako naglo, kakor v sanjah preteklo, de si se ga še prav za vedili niso. To nam lepo pojasnuje Izaija prerok, rekoč: „Kakor se lačnimu sanja, de je; kadar se pa zbudi, jc prazin njegov želodec, in kakor se žejnimu sanja, de pije: ko se pa zbudi, je zdelan in žejin: tako bo truma vsih narodov, kteri so se zoper goro Sij on (zoper Boga in sveto cerkev") vojskovali". (29, 18.) Misli tedaj. verni človek. koliko si zgubil. ako si pretečeno leto slabo obračal; — preudari to. de boš s prihodnjim boljši delal. ^Gnada Božja je tolika dobrota", pravi sv. Bonaventura, rde ena sama stopinja gnade vse zaklade stvarjene natorc deleč preseže". Misli si velike kupe zlata, misli si cele gore iz predraziga demanta: je vender ena sama stopinja gnade mem vsiga tega več vredna. Ako jc pa ena sama stopinja gnade. ki jo človek zamore v eni sekundi storiti, toliko vredna; kako velika je škoda za 1 uro, t mesec, celo leto, ako jo brez gnade. ali brez napredovanja v guadi doper-nesemo! „Za vsaki — naj manjši del časa, ki ga zdaj imamo, se nekaj večnosti kupi", uči sv. Hieronim. Kako kaj delaš v ti reči, keršanski človek? Kako si si nebesa odkupoval z molitevjo? Molimo sploh saj po trikrat ua dan. pa spet pred jedjo in po jedi, tedaj saj 7—1) krat na dan. tedaj čez tri tavžentkrat skoz leto. In ako k temu privza-meino še druge molitve, p. ko mertvim klenka. ko se gre obhajat, ko gre kdo merliča kropit, sv. Rešuje telo obiskat, k sv. maši in sicer k Božji službi; je zares lep znesek molitve in veliko zasluženje, kdor vse to lepo in z zbranim duham opravi: pa tudi silna zguba, kdor molitev opuša, ali pa slabo opravlja. Poprašajiuo pa še sami sebe: Ako se iz vsih teh molitev tisto odbere, kar je bilo po nerodnosti razmišljeniga, nemarniga, dremotuiga in zaspauiga ali sicer malovredniga: koliko po tem še dobre molitve ostane. ki bo sodnji dan za drago blago obveljala? Slehern verin kristjan je bil zanesljivo nad 100 krat skoz leto pri sv. maši. Kdor je vse to prav opravljal, zares lepo zasluženje in velika tolažba za sodnji dan! Hudo, hudo pa njemu, kdor si je pri tako svetih opravilih morebiti še le pregrehe na pregrehe nakladal! — V enaki premeri se poprašaj zavolj spoved in sv. Obhajil, zavoljo skušnjav in dušnih vojsk, v kterih zasluženje ni majhno, ako te vest pohvali, de si se serčno vojskoval zoper tri znane nar hujši sovražnike. Bog je slehernintu človeku toliko časa odločil, kolikor mu ga je potreba, de se lahko zveliča in visoko stopinjo zveličanja doseže, ako ga hoče prav obračati. Tudi ne ene minute mu pa ni dal, de bi jo smel brez gnade zgubiti ter v grehu doprinesti. Kdor tedaj čas slabo obrača, je puntar zoper Boga samiga; torej Bog ljudi tudi z brit-kitn strahovanjem zavolj zgube časa tepe. Slabo doperne-sene leta namakajo grenke šibe za večnost, sicer pa so zgubljene, kakor de bi jih nikoli nc bilo. Savi je 40 let nad Izraelci kraljeval, in vender je od njega v I. bukvah kraljev (13, i.) rečeno, de je samo dve leti kraljeval, pravi Ludvik granaški, ker vsih druzih 38 let jc bilo zgubljenih ko jih ni preživel v gnadi Božji. Koliko let intas pa ti v bukvah življenja zapisanih, in koliko zgubljenih, keršanski bravec? Večkrat pošteješ, koliko imaš že shranjenima, tam pa tam posojcniga: kolikrat sipa že poštel, koliko de imaš v nebesih založeniga. ki imaš tamkej najti, kadar pride poslednji dan tvojiga prebivanja na zemlji. Ali te morebiti ne bo takrat zadevalo očitanje Božje po Jeremii preroku, rekoč: ..Ta je čas poklieal zoper Mene! (1, 15.) Sv. Bonaventura je to močno skerbelo in je zdihoval: Kako mi bo obstati, kako bom zamogel svoje oči k tebi povzdigniti, kadar mi boš pri tistim strašnim in velikim spraševanji za povedal, de naj ti od vsih dni povem, kako sim jih obračal!"—Glejmo tedaj, de kaj popravljamo, kar smo dosihmal zamudili, kakor opominja sv. Anzelin: ..Kar koli tvoja roka premore. delaj brez preneha!" Ktero delo de svetnik priporoča, ui treba razlagati, temuč le delati, k čimur budi vest in vera. zakaj v tem ko to pišemo, beremo, premišljujemo. čas le dalje teče, in kmalo kmalo bo zopet leto na okrag priteklo: ne vemo. če gu bomo še doživeli, ali ne? Xekaf za bogokletneze. Kdo ne ve. de mladost je norost. Sama sebi prepušena jo dostikrat zagazi v strašili zamet nesreče, v grozovinske pregrehe, kakoršnih Bog nas vari! Nekteri razposajenee jo skupi, de jo pomiie vse svoje žive dni in blagor mu. ako se vsaj tukaj na zemlji spokori. Kdor se hoče te resnice bolj prepričati, naj zvesto bere naslednjo prigodbo. Ze modri Salomon, kakor beremo v sv. pismu stare zaveze (Kccl. 7. 3.). je teidil. de je bolje, iti v hišo žalosti, kakor v hišo raz »e-seljevanja. Kako pa to? — si misli kdo! Prevdariti je treba,! aj omenjene besede Salomonove v sebi zapopadejo. Modri Salomon hoče s tem reči, de več koristniga in v resnici dobriga se zamore človek učiti v hiši, kjer nesrečni žalujejo, kot v hiši, kjer razposajeni rajajo in zdravice prepevajo. In taka kiša žalosti se sme po vsi pravici imenovati vsaka bolnišnica. Kamor koli se po bolnišnici ozreš, vidiš nadlogo. težavo in hude bolečine. Več ko kumnitniga serca bi mogel biti. de bi človeka serce ne bolelo, kadar hodi po bolnišnici. To je okusil duhoven ki je oskerboval neko bolnišnico kmalo po brezbožnim divjim puntu na Francoskim, ki se je pričel 22. sveč. 1787, in je toliko žalostnih nasledkov imel celo za naše kraje. Pri postelji Marsikteriga bolnika je omenjeni duhoven žalostno zdihoval. in mila solzica usmiljenja mu perigru v oči. Posebno zlo pu ga seree zaboli, ko stopi k postelji ranjeuiga vojaka. Z milo ljubeznjivo besedo ga nagovori: ljubi moj prijatel! slišim praviti de hude bolečine terpite, ker ste zlo ranjeni. NasmehIjaje odgovori vojak: Prosim duhovni oče! prizdiguilc nekoliko odejo pri glavi, de se prepričate, je li res. kar ste slišali zastran mojih run. Duhoven prizdigue. in oslermi ko vidi. de obed veh rok manjka boluimu vojaku. Nikar se loliko temu ne čudite, reee vojak prestrašenimi! duhovnu: — prizdiguite še pri snožji odejo. Dulioveu še bolj ostermi. ko vidi. de vojak tudi nobene noge nima. D preubogi revež! kaj inorule preter-peti! milu je duhoven ranjeniga vojaka. Vojak pa reče du-hovnimu: Nikar me ne milujic. duhovni oče! kar sim iskal, to sim najdel. Prejel sim zasluzeno plačilo za rogovilost svojih mladih dni. Zdaj začne dopovedovati, kaj je počel v mladosti, ko prešeren vojak. Ko sim nekiga dne po cesti s svojimi tovarši prevzetno jczdaril. zagledam podobo kri-žaniga .lezusa zraven ceste. Sam ne vem, kaj mi je bilo. tje v en dan zlezem nu križ. sablo iz nožuic potegnem, ter v grozoviti norčii roke iu noge leseni podobi križaniga Odrcscnika odsekam. l'o lem dirjam v divjosti s tovarši dalji* na konju po cesti, de pridem v taborišč. Ne dolgo, nas sovražnik napade. Marsikteri tovaršev je padel pod ojstrim mečem sovražnih koiijikov. meni pa so pri tem napadu obedve roki in nogi odbili. Bolj očitno bi me ne bil mogel Bog zavoljo moje pregrešne prešernosti postrahovati. kakor vidite duhovni oče. — Prav se ti godi, neumna bu-tica! čimu si podobi križaniga Jezusa roke in noge v nepremišljeni norčii odbil, sklene vojšak. Glejte! čudno spolnjenje resnice: ,.S čimur se kdo pregreši, s tem bo strahovan!" „Kakor si boš postlal, tako boš ležal". Ljubi bravec Danice! varoj se, de si ne po-stelješ ko omenjeni vojak, in v svoji divji razposajenosti Boga ne pozabiš. Varuj se bogokletstva in vse razuzdanosti! Bog še vedno čuje nad nami, in se za svojo čast poteguje z ojstro pravico. — Kdor pa ne vboga, ga tepe nadloga! Davorin. M*ozimska nesreča. Žalostna ali resnična prigodba naj bi učila vse starše, na svoje ljube otroke vso skerb imeti, de v veliko nesrečo, celo v smertno oblast ne pridejo, kakor se je materi v K1 a n i zgodilo, od ktere želim žalostno dogodbo povedati. de bi slehern vedil v enakih premerljejih previdin biti. Leta 1854 v dan sv. Matija ja bilo lepo. vedro jutro, solnce je sijalo na visokim nebu prav lepo, samo burja je nekoliko puhala. Mati pošlje svojiga ravno 12 letniga sinka Matijata na Volosko po soli. Bil je Matiček pohleven, poslušin, boga-boječ. dober šolar, in je posebno veselje imel, k sveti maši streči. Ravno v dan njegov iga godii se je tedaj to godilo. Fantič se nekoliko ustavlja, de se boji burje, ali mati ga le sili. Ta svoj dan mora tedaj svojo navadno angeljsko službo pustiti in gre. ker je mater močno spoštoval, iu ji nikoli ni ene odrekel. Se ve de je mati ga priserčno ljubila. — Ali jojmeni. kaj se zgodi! Okoli desete ure začne burja strahovito razsajati, sivi oblaki se čez nebo iazpno, silno se od večerne strani začne kaditi, burja hruši, in obilno snega seboj tira. Okoli poldan je začelo snežiti, snežilo je brez nehanja, in kmali ga jc bilo do kolena, sneg le pada, in ob 7. uri je že do pasa. Dobri otrok na Voloskim soli kupi, in de bi kak kraj-eer prihranil in pokazal materi, ter jo tako razveselil, se poda lačen iz Voloskiga, dobre tri ure. na doin. in sicer že bolj kasno v večer, ker misli, de bo negodno vreme ponehalo. Ko pa že na Klanjsko cesto prisopiha in jc že idizo doma, je bila cesta zanietena, ubogi revež s prave poti zajde, in zagazi v neki dolčič, odgrajen, okoli in okoli obzidan, tukej hodi po snegu do pasa debelim, vpije, na pomoč kliče. — al zastonj! Burja šumi, sneg bliši in naletuje. ceste ni. — Matiček mora umreti v vsim tem hudim. Drugi dan še le po silnim iskunji. so ga zmerznje-liiga našli na kolenih, kot klečijočiga. — Starši, kdo bi s prežaljeno materjo ne točil solz? — O pazite, roditelji dragi, v zimskim času na otroke, de se vain kaj enakiga ne naključi! Janez Korban. Azi/ansko otočje (ar hi pel) Katoliška cerkev. Spisal Valentin S e ž u n. (Dalji*.) Azijansko otočje obsega neštevilne otoke, kieri so med novo llolandijo ( Avstralijo). Indijo in Kino v iudiškim in tihim morji. Delijo se: 1. V velike Sundaiške otoke Sumatra. Borneo. Java iu Cele bes ali Makasar. Ljudi je na tih otokih do 21 milijonov, njih večji del so mohamedanci, drugi pa ne-verci. tudi pcsjuui uli psajnarji t antropofagi). ki žro svoje sovražnike in nesrečne vjete, kakor llatjani na Sumatri, Dajaki itd. na Borneju. 2. Mali Sundaški.otoki Bali. Lom-bok. So lo r. Tirno r itd. 3. Molukiški otoki Banda, Amboina, Ter na te, Dšilolo. Ljudje so mohamedanci in neverci; sem ter tje je tudi nekaj katoličanov in kalvincov. 4. S u I u a u s k i otoki štejejo komaj do 150.000 ljudi mo-hamedanske vere. Oni in mohamedanci veliciga otoka 5. Mag in d a na o so nar strašniši morski roparji. Ponoči se skrivej priklatijo do bregov Filipinskih otokov, kjer keršanska vera tako lepo cvete, vlečejo seboj na barke ljudi, kolikor jih zamorejo naloviti, in jih prodajajo za sužnje v Borneju, Celebu in drugod. Znano je, de bornejski Dajaki svoje ženitnine z umoram človeka obhajajo. Ako ženin ne premore, de bi kupil sužnjika k temu strašnimu namenu, ise kje kakiga ptujca zgrabiti, de ga starešinu v ženitnin-sko žertvanje izda. Drugi ljudje na Magindanavu so pa-ganski Alfuri, ne prosti od človeškiga žertvanja. Keršanska vera v te otoke je bila prišla po Portugalcih. V 1. 1522 so se bili oni polastili Molukiških in Amboitiskih obedveh otokov, kjer drage dišavne žebice (Ge\vurznelken), do 3.000 stotov na leto, in muškatni oreški rastejo. Anton de Brit o je bil vodja portugaljski. Otok Ternate je bil središe portugaljske oblasti in misijonarjev po Molukih. V 1. 1546 se je bil sv. Frančišk Ksaverjan v Ternate pripeljal. Najdel je bil že tukaj cerkev Matere Božje, in na Amboinah 7 keršanskih vasi. Ali pomanjkanje dušnih pastirjev je bilo krivo, de je bil sv. mož razun iinena malo keršanskiga tukaj najdel. Začel je tedaj učiti iu sv. zakramente priporočati, in Bog je bil dal prcčuden tek njegoviniu trudu pri Moluščanih. Kteri so živeli vlačugarsko, so se poboljšali, odertniki so dajali nazaj presilue obresti, krivične pogodbe (kontrakti) so bile razdjane, ušesa mladosti tolikanj s keršanskim naukain napolnjene, de se je povsod razlegalo sveto petje, kteriga se je bila mladost naučila. Od Ternata, kjer se sanio dva hudobna človeka nista spreobcrnila, se je podal sv. Frančišk na otok Mora. Divji, kervoželjni ljudje so na njim prebivali. Vsi, tudi poglavar, so Frančišku branili, de bi ne hodil k tim divjakam življenja zgubovat. On pa je odgovoril: .,Ali hočete mar Božji vsigamogočnosti in milosti našiga Zveličarja mejnike staviti? Ako bi se tam dobivalo sladkiga lesa in zlatih jam, bi se kristjani upali tje iti, so pa duše perdobiti. Vi pravite , de me bojo umorili. Te gnade jest nisim vreden, ker sim grešnik; pa naj mi storijo, kar hočejo, za eno samo dušo sini pripravljen tavžcutkrat več prestati". S takim duham se je na Mori perkazal. s svojim jasnim, prijaznim obličjem si je odperl serca otočanov, je njim prepevaje oznanoval keršanske resnice, popisoval živo peklenske mar-tre, v ktere bojo hudobni za vselej trešeni in obsojeni, de se bo vekomaj tam nad njimi niaševal Bog, kteriga so bili zapustili. Tri mesce se je lukaj mudil, truda in pomanjkanja je on prestal, de ni popisati, pa napolnjen je bil on z nebeško tolažbo, ko je 25.000 ljudi kerstil. .Sv. Frančišk se je peljal od tod na veliki otok Ce-lebes (Makasar}, kjer je današnji dan 3—4 milijone ljudi. Tudi lukaj jih je bil veliko spreohernil. Sploh so bili v sredi 16. stoletja Makasarjani po Portugiljcih k keršanski veri spreobernjeiii; ali kmalo potlej so jih napadli mohaine-danski sultani iz Sumatre; oni in kalvin s ki llolandezi, kteri so I. 1667 na tem otoku se uterdili, so krivi, de ni na Celebu nič keršanstva. ampak le paganstvo in še bolj izlam. kteri ima lam pa šc mnoge šege paganstva. postavim: Stir mesce po smerti kaciga sultana se na njegovim grobu mlado dekle zakolje! — Nazaj se vernivši je prišel sv. Frančišk na Ternate. kjer so ga ljudje z velikim veseljem prejeli. Tukaj in na Amboinah je on uterdoval ljudi v veri. postavil na Anibo-inskiin imena za se in za tovarša otoku tega slamnato kočo in kapelo, de bi se mornarjem in popotiiikam sv. Zakramente pokore in presv. Rešnjiga Telesa delili, in je prišel mal. serpana I. 1547 v Malako. Na Frančiškovim mestu so zdaj jezuiti Janez Beira, Noni R i bera in Miklavž Nuncs po Molukih in Amboinah misijoiiarili. Glavarji po tih otokih se imenujejo Radša, Portugaljci jim pravijo kralji. JVjih dva je na Celebu portugaljski tergovec Anton Pajvar spreohernil in kerstil, sv. Frančišk eniga, njegoviga sina in veliko podložnikov. Po Moluških otokih Ternate, Mora. Bačian, Morti, Riov in Tidor so imeli Jezuiti lepe scliša.— L. 1561 je bilo na Amboini 30 keršanskih vasi: I. 1557 se je bil spreohernil kralj toka Bačian o v; sploh seje dalo kerstiti še 1. 1562 po tih otokih do 10.000 paganov (ajdov). Razpad ali hiranje keršanstva po in diski h otokih. V 15. stoletju se je inahomedanska vera na velikim otoku Java uterdila, in kakor se ona oh času arabljanskih kalifov ni saino razširjala po svojih mnogih naukih, ki po-željivosti tolikanj strežejo, temuč tudi z vojskami: ravno tako se je godilo tudi po Indii. Zavoljo spreobernjciija Ba-čijanskiga kralja je niohamedanski sultan iz Ternata Por-tugaljce z vojsko napadel, jezuit Alfons de K a str o je bil pri ti priliki grozovitno mučen in umorjen. Bil je on Portugalec in rektor po Molukih. Knajst let je že po izhod nji Indii tnisijonaril, ko je I. 1558 padel v roke mali-kovavcov. Ti so ga slekli, ga z vcrvmi zvezaniga pel dni vlačili, in ga na zadnje za vrat na štor drevesa privezali, ker je tudi umeri. Cez nekaj časa se je njegovo truplo najdlo na bregu, svitloba je bila okoli njega, iu iz njegovih rau je solzela še tako čista kri. kakor ko bi bile one ravno zdaj vsekane. L. 1565 so mohaiiiedaiiski Java ii cz i prihromeli ua otoke Amboine in iskali ondi keršanstvo zatreti. Ravno to je storil sultan otoka Džilalo na M o r i. Ali nar več budiga so storili protesta tisk i llolandezi. Doma v Evropi, so oni svoje katoliške rojake med drugimi grozovitnimi tudi s tim k kal vinski krivi veri silili. de so jim na gole noge prav prostorne škorne obuvali, jih potlej z raztolčenim živini apuain napolnili in vode perlili. Dokler je bil človek svoji katoliški veri zvest, je mogel v lih škor-nah stati! Tako so oni tudi po Indii vse počeli, dc bi katoliško vero tam zaterli. Do 16 milijonov ljudi v Indii je pod oblastjo (povemo in povladuo) llolandezov. Razrušili, poderli so oni, kar so Portugaljci za keršanstvo storili, nič. prav nič pa niso oni storili tudi za svojo kalviusko vero. de bi jo namest paganstva in islama tolikimu številu ljudi bili dali. Ze poltretje sto let vlečejo oni domu neizmerne indiške zaklade in drage pridelke, in komaj do 30.000 ljudi se derži po Indii kalvinstva, in še ti so le evropejci ali njih mlajši. Nekaj Alfurov so sicer llolandezi s silo kerstili, ali knialo so se ti nazaj vernili v paganstvo. llolandezi so se zvezali z ajdovskimi in luohamedanskiuii glavarji iudiških otokov zoper Portugaljce, so učili neveruike cvropejsko vednost se vojskovati (taktiko) iu so jih podpirali z vojaki in barkami. Odgnani so bili tako večidel Portugaljci, pa tudi inisijoni so nehali, zakaj llolandezi so islamu t. j. mohaiiiedaiiski veri na vso moč ua roko šli. de bi lc otočanam Portugaljce iu keršansko vero bolj pri-studili. Mohaiiiedaiiski sultan na Ternatu je s llolandezi vred 1. 1593 terdnjavo Portugalcev vzel. in 6O.0OO krist-jauov je bilo tukaj pomorjeiiih! Jezuiti so bežali ua Molu-ke. iu ko so I. 1663 tudi tukaj Portugaljci svoje poslednje selo zgubili, so bili verniki prisiljeni, biti ali inohaniedauci ali pa kalvinci! Saj nekoliko boljši «e je godilo keršanski veri na malih Suudaiških otokih Flores t Knde). Solor in Ti mor. Redovnik sv. Dominika. Anton Taveira. je bili. 1556 na Timeru, kmalo poteui Anton da kruc s 3 tovarši na Solor u misijon pričel. Timor je bil kmalo do pol spreoberiijcn : na otoku Kmlc se je bil kralj in 7.000 prebivavcov sprcobernilo. V mestu La ran laka na oloku Flores so še dan današnji portugaljski kristjani. Nekdaj je bilo tukaj in ua Soloru čez 13.000 vernikov. Akoravno so tudi tukaj llolandezi jamo katoličanam kopali, je vender katoliška vera lepo cvetla; portugaljski Do m i n i k a na rj i so zanjo vedno skerbeli. K nesreči za katoliško vero jc bil prišel Dom Pedro v Po rtu ga Ij v I. 1*33 so bili preklicani doma in po naselitvah ( kolonijah i vsi samostani, prozna deržavna zakladnica je vse njih posestvo pobrala. Misijonarji niso več dobivali pomoči, še čolne, v kterih so se misijonarji od eniga otoka do druziga vozili, je vlada vzela! Tako je portagaljska selitev (kolonija) na otoku Ti-mor, ktera je še kakor spomin nekdanje slave Portugalov v Indii. tako revna.