a, 15. marec 200?. teto UX, št. : 1, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evro (310 sit) Prašičja kuga ogroža občine Črenšovci, Ljutomer in Razkrižje Nevarnost povečujeta zelena meja in mi^acije ljudi sm. 3 Rezidenti razočarani, ker ni bito predstavnikov vlade in davčne uprave .7. maja v jubljano? C) Dušan Cvetko: »Pomurski poslanci so nas pustili na K< cedilu« str. 12 - Občine In njihov aparat Uradniška moč pomurskih občin str. 15-VKokorlČlh)e bilo neka) posebnega Južek presenetil krajane, oni pa njega Pri sedemdesetih letih še dela skoraj vse, najraje pa plete košare NAROČNIK kraku avtoceste še cestaimH^M^fa^hrup^ SCT daje prah in blat^^SB STH. 9 - Mlada Prekmurca sta se ponesrečila na smučiščih v Avstriji In Franclji Gregor umrl, Goran huje ranjen str. 23 - Drugouvrščena na literarnem natečaju avstrijske založbe Sandra zaupa, a nikomur stoodstotno 2 AKTUALNO 15. marec 2007 - VEST« Gospodarska rast Učinki v Pomurju Leto 2006 je zaznamovala visoka gospodarska aktivnost, ki je, kot ka- žejo statistični podatki, dosegla 5,2-odstotno rast bruto družbenega proizvoda. Motor rasti ostaja zunanja trgovina, vendar so lani vodilno mesto prevzele investicije, kar je deloma posledica ukinitve olajšav za investicije v letu 2007, deloma pa večja okoljska vlaganja zaradi zahtev evropske direktive. Izjemen porast pa je dosežen tudi v gradbeništvu, kjer je vrednost opravljenih gradbenih del narasla realno za 15,5 odstotka, od tega 16,8 od- stotka na področju gradbenih inženirskih objektov in 14 odstotkov na področju gradnje stavb. Prav temu dejstvu se moramo zahvaliti, tla je lansko leto večina proizvajalcev in ponudnikov gradbenega materiala dosegla rekordne poslovne izide. Začetek preteklega leta je bil sicer katastrofalen, vendar so temu botrovale predvsem vremenske razmere. Tudi v drugem tromesečju še ni bilo čutiti tega, kar se je pozneje dogajalo in je pravzaprav prineslo levji delež prej omenjene rasti. V drugem polletju je bila prava eksplozija rasti naložb v nestanovanjske gradbene objekte, nadaljevali so politiki, ki so hoteli pred lokalnimi volitvami postoriti vse listo, česar jim ni uspelo v prejšnjih letih mandatov, v zadnjem Četrtletju pa je za rast gradbene dejavnosti poskrbelo izredno toplo vreme. Nekaj vprašanj postavlja le trg nepremičnin, ki je realno večji od povpraševanja. To kaže na še vedno premajhno kupno moč, saj je na drugi strani zelo veliko število prosilcev neprofitnih stanovanj. Pravzaprav je trg razvit le v glavnem in večjih mestih, za preostali del države pa velja, dav glavnem rešuje svoj stanovanjski problem z individualnimi gradnjami ali adaptacijami. Kot kaže, pa navedeno ne zmanjšuje gradnje, saj je število izdanih gradbenih dovoljenj v zadnjem četrtletju leta 2006 občutno višje kakor leto poprej. Vse to pa je pustilo svoj pečat tudi na področju krovsko-kleparskih del, ki je bdo za nas najbolj zanimivo. Čeprav malce podrobnejši pogled v statistiko kaže, da je bil največji delež v investicijski dejavnosti na področju gradnje večstanovanjskih objektov, ki kot potencial ni enako zanimiv kakor na primer enodružinske hiše, smo znali povečano pov« praševanje uspešno prenesti tudi v poslovne rezultate. Vzporedno z rastjo investicij so se namreč gibale sanacije stavb, kjer pa je prihajalo v velikem številu primerov do posegov na strehah oziroma menjave kritin. Ta del stavbnega fonda je še vedno zelo velik in pomeni pomemben potencial, ki bo po moje Še naslednje desetletje levji delež v skupni potici, ki si jo bomo delili z našimi konkurenti. Skrbi nas lahko le, da je večina teh učinkov skoncentrirana v gospodarsko najrazvitejšem delu države. Čeprav podatki kažejo, da je bilo v zadnjem četrtletju leta 2006 največ gradbenih dovoljenj izdanih v Podravski regiji, severovzhodni del Slovenije ne dohaja tempa vodilnih. To še posebej velja za Pomurje. Kot gospodarsko najslabše razviti del države, s pretežnim delom delovno intenzivnih panog z nizko dodano vrednostjo, ima Pomurje tudi najvišji delež kmetijske proizvodnje v skupnem družbenem proizvodu. Le-ta pa v lanskem letu ni dosegla primerljive rasti recimo z industrijo, turizmom ali trgovino. Še več, tako imenovani faktorski dohodek v kmetijstvu, kamor so že vključene subvencije, se je realno zmanjšal za tri odstotke, to pa zagotovo ni izboljšalo položaja regije in zmanjšalo zaostanka za drugimi. Vendar vsega vseeno ne smemo jemati le za slabo. Uspešna podjetja, predvsem v gradbeništvu in turizmu, ter nekateri podjetniki so dokaz, da je tudi v tej regiji mogoče dosegati dobre rezultate in biti na vrhu pri inovativnosti in razvoju. Pomembno je vlaganje, saj samo nove investicije prinašajo tiste potrebne elemente, s katerimi v neizprosnem tržnem boju lahko zmagujemo. Nove vrednosti že dolgo ni možno dosegati le z rastjo prodajnih cen, zato podjetja, ki ne bodo pripravljena pričakala jutrišnjega dneva, ne bodo zmogla ohranjati konkurenčnosti. In to velja še toliko bolj, ker vsa leta ne bodo enako ugodna, kot je bilo lansko. Ampak ker sem večino črnila pri tem pisanju porabil za dobre stvari, želim v tem stilu tudi končati. Večina gospodarskih analitikov ocenjuje, da nas tudi od leta 2007 do leta 2009 čaka obdobje relativno visoke gospodarske rasti. Čeprav so napovedi nekoliko nižje od dosežka v letu 2006, pa to še vedno pomeni zelo ugodno gospodarsko okolje in uspešni bodo »z tega zanesljivo znali narediti zgodbo o uspehu. Kar se tiče podjetja, ki ga vodim, sem enako kot vsa ta zadnja leta večen optimist. Nadaljevati trend uspešnega poslovanja, uresničiti pričakovanja kupcev, lastnika in zaposlenih, ki na kritih zadnjih uspehov ne pričakujejo ničesar slabšega, kot že imajo, zanesljivo ne ho lahko. Spadamo med podjetja, ki na svojo usodo ne čakajo, ampak se nanjo pripravljajo. Tudi za obdobje, ki je pred nami, smo naredili tako. Seveda ni možno zanesljivo napovedati, da bomo iz tega potegnili to, kar načrtujemo. Zanesljivo pa bomo storili vse, kar bo v naš moči, da bi našo barko usmerili v pravo smer in v jadra ujeli ugoden veter. Ali bo tako, pa bo tako ali tako kmalu pokazal čas. . Jože Štrakl, direktor Tondacba I VESTNIK Rezidenti razočarani, ker ni bilo predstavnikov vlade in davčne uprave Sedemnajstega maja v Ljubljano? Dušan Cvetko: »Pomurski poslanci so nas pustili na cedilu« Fsi lajajo, karavana gre dalje. Tako bi lahko opisali prizadevanja slovenskih državljanov, zaposlenih v sosednji Avstriji, ki jim je nova davčna zakonodaja naložila plačilo davka od prihodkov tudi v Sloveniji, čeprav so njihovi dohodki že obdavčeni v državi, kjer delajo. Skoraj leto dni iniciativni odbor rezidentov, vodi ga Dušan Cvetko, zahteva spremembo zakona. Junija je Ivan Simič, generalni direktor davčne uprave, prišel na zbor rezidentov in tam med žvižgi z odgovori spretno krmaril, v soboto ztTČer pa ga v Apačah ni bilo. V sporočilu za našo medijsko hišo je njegova služba za odnose z javnostmi zapisala, da so za shod zvedeli iz medijev in da »se nihče od predstavnikov Davčne uprave Republike Slovenije ne bo udeležil shoda, saj menimo, da smo naše stališče tako glede zakonskih obveznosti naših rezidentov, zaposlenih v Avstriji, kot tudi glede izračunov njihovih dohodninskih obveznosti že večkrat dovolj jasno predstavili tako ožjemu vodstvu Civilne iniciative Apače kot tudi širši javnosti.« Približno dva tisoč rezidentov je z glasnim žvižganjem izrazito razočaranje nad takšno odločitvijo. Na shodu ni bilo niti Vlaste Te-mlin, prve pomurske »dacarke«, kakor tudi ne Janeza Janše, predsednika vlade, in Andreja Širclja, predstavnika finančnega ministrstva, ki sta se opravičila zaradi drugih obveznosti. Zborovanja se tudi ni udeležil nihče od pomurskih poslancev. Povabilo Nemcem in pohod v Ljubljano Dušan Cvetko je povedal, da so v desetih mesecih delovanja od- Prelomnica in ključno gonilo razvoja Uveljaviti se žetim v domači pokrajini, tukaj želim s ponosom in pogumom razvijati svoje poslovne ideje,"je med drugim povedala študentka 1. letnika prve dislocirane enote Fakultete za kmetijstvo Univerze v Mari-bom Ines Fartelj v kratkem kulturnem programu ob uradni otvoritvi prostorov v rakičanskem gradu. Otvoritve seje poleg predstavnikov kmetijske fakultete (Jerneja Turka, Črtomirja Rozmana in Dejana Škorjanca) teržupana MO Murska Sobota Antona Stihca udeležil tudi pristojni minister dr. Jure Zupan, kije opozoril, da so za uspeh programa pomembni tradicija, skupnost in kakovost, pri tem pa jim je znal postreči s podatkom, daje zadnji veleposestnik rakičanskega dvorca namenil za znanost celoletni prihodek posestva. B. B. P. Foto J. Z. IZHAJA OB ČETRTKIH. UredMlitvo: Irma Benko (direktorica). V a paški športni dvorani seje v soboto zbraio okoii dva tisoč ijudi, ki delajo v Avstriji. Po nekaterih številkah j^i*il-%tri^nLjn.-Lim'\ni <7 3 n a iih -rapaj^i ndiaf n Affi onlnh ni n H H ala dnhruHnincLo n^nm^aHi Pfl lini . delavcev najmanj 17 tisoč in velika večina jih zaradi nejasnosti sploh ni oddala dohodninske napovedi. Če jim 15. aprila ne bo pisno zagotovila sprememb davčnega zakona in ustavitev postopkov, ki se vodijo proti njim, maj napovedali protestni shod pred pariamentom. bora postali več kot 60 protestnih pisem državnim institucijam, pripravili tri velika zborovanja in na ustavno sodišče naslovili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o dohodnini. Sodišče so zaprosili za prednostno reševanje zahteve, a neuspešno. Primer bodo presojali v rednem postopku. S svojimi težavami so se obrnili tudi na evropske institucije. Na sobotnem zborovanju so rezidenti ponovili že znano: veljavni zakon je do njih krivičen, »Velika večina nas je bila v Sloveniji brezposelna in si je v Avstriji sama poiskala delo, zdaj pa moramo slovenski davčni upravi plačevati dohodnino, nekateri tudi četrtino letnega zaslužka,« je dejal Cvetko, ki je še pozval slovenske delavce na delu v Nemčiji, naj se pridružijo pobudi, kajti od letošnjega leta tudi zanje velja tovrsten način obdavčitve. Sklep sobotnega zborovanja je bil: Če rezidentom, ki delajo v Avstriji, slovenska vlada do 15. aprila ne bo pisno zagotovila, da bo davčni za- ijl' kon spremenjen, bodo ! pripravili protestni shod ; lamentom. V ponedeljek nančno ministrstvo spofO^ ; išče rešitve za avstrijske i« .... L, nd voi ■ ...jfr in da bodo do roka odgo''* zahteve. Rezidentom zacn*“' znava jo stroške prevoza. Andrej ■ Lani je na murskosoboškem davčnem uradu napoved oddalo 271 rezidentov: 84 je bilo takšnih, ki jim ni treba doplačati dohodnine, 86 jih je moralo plačati kot 200 tisoč tolarjev, 34 jih je plačalo od 200 do 31*. tisoč tolarjev, 46 od 300 do 500 tisoč tolarjev, 19 id do 800 tisoč tolarjev in dva več kot 800 tisoč tolad®'^ (Vir: Civilna pobuda rezidentov) Veleposlanik Velike Britanije Tim Simmons v Lendavi Britanske izkušnje v turizmu V hotelu Elizabeta v Lendavi je v sodelovanju z velepo- 1 slaništvom Velike Britanije potekala dvodnevna delavnica, na kateri so britanski st- : rokovnjaki predstavili svoje izkušnje o razvoju turizma. Na mednarodni delavnici, ki i sta jo gostila občina Lendava in ; Terme Lendava, je sodeloval tudi 1 veleposlanik Velike Britanije v । Sloveniji Tim Simmons, Predstav- ; nikom lokalnih turističnih in kul- ■ turnih organizacij so predavali 1 štirje strokovnjaki iz Velike Brita- 3 nije. Predstavile pa so se tudi len- 3 davske terme ter lokalne turistič- I ne in kulturne organizacije. Veleposlanik Tim Simmons je J na tiskovni konferenci (govoril 1 je v slovenskem jeziku) povedal, J da skupaj s kolegi iz občine Len- I dava poskušajo poiskati poti in I načina* za razvoj specifičnih I oblik turizma in oživitev starega | mestnega jedra Lendave; »Na ' britanskem veleposlaništvu smo I veseli, da imamo možnost sodelovati z občino Lendava, in tudi naši strokovnjaki, ki sodelujejo na delavnici, pravijo, da so bile zelo zanimive razprave in izmenjave izkušenj, tako da sem Lendavski župan , Balažek jepovedal, da ____J. J________;s1„n0V!V i senečen, da je prišlo |({j' ru v decembru do tako [*■ sodelovanja, dclavnif^^^jiti priložnost za razpravo'' nem programu občini' ’ prepričan, da bomo sodelovali । , „ , še naprej, saj je to koristno in * je zelo pomembno, da zanimivo tudi za nas. Tudi za britanska turistična podjetja vidimo priložnost za sodelovanje s podjetji v Sloveniji.« vaš tople vode, ampak« j meš iz izkušenj drugili je koristnega za tvoje uk Veleposlanik Velike Britanije Tim Simmons in župan občine Lend^'* Balažek sta se dogovorita, da se bo sodelovanje nadaljevalo. —’----------------------------------------------------------------------------------------------------------- Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A, Mana Rituper RodežAndr^ Bedek, Bernarda Balažič Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jeiše (novinarji- X ■ ............................................... (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šornen (tehnična uredoita), Robert J. Kovač (računalniki prelom), Nasi« ii«*iKtva Ir uprave: Murska Sobota, Ulica arb. Novaka 13, tel, št: 538 17 20 (naročniška služba), n. c. 538 17 10,538 Venera (trženje) 538 17 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo' TrimesMira urtinina 16,25 evra (3,894,15 sit), letna itamtnin« 65,00 evra (15.576,60 sit), letna Mrečnfeia la narotnike v tujini 158,60 evra . naročnina ra delovne organizacije, podjetja in obrtnike 48,10 evra (11.526,68 sit), Izvod v kolportaa 1,29 evra (310 sit), celoletna naročnina la Internetno Izdajo 52 evra (12.461,28). TransakoljsU račnn za naročnino pri Raiffeisen Krekovi banki ?4^i lisk; Podjetje za usposabljanja invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. Člena Za kona c davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12.1998, št. 89, in Zakonom o izvrševanju p ,i Izdaja: Podjetje za informiranje, d. d.. M, Sobota Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12, 2001, št 103. Naklada: 15,000 izvodov. Elektrenska pošta; Vestnik: vest ni k®p-inf, si, Venera: veneraSp inf.si, naročniška slniha; oglasi, vestnik^p-inf.si, www-stran; http:// ' VESTNIK -15. marec 2007 AKTUALNO 3 Prašičja kuga ogroža občine Črenšovci, Ljutomer in Razkrij Kmete bolj skrbi prepoved prodaje Nevarnost je velika, povečujeta jo zelena meja in migracije ljudi Komentar Dobri časi Zaradi novega žarišča pra- 9« kuge v Icrajn Vagrišinac v ■“Vlmiirju na Hrvaškem in raradid^tkilometrskega pa-“ ogroženosti, ki sega tudi v ^slovenske občine ČrenŠo-'L Ljutomer, Ormož in Razje murskosoboški Urad Veterinarske up-Slovenije tri-mn tea izdal odločbo -tejtiiiini varovalnimi uk-■^pt. V v ob- ci gospodarstva (v de- šllnmctnikrm paiuj. kj ttdlfll vri I • naseljih občin Črenšo-i’’ '^niKrtije f^rvn-»■■hk ’ Bistrica, Gornja Bi- '■ Kopriva, Mota, Nunska iz vinorodnega predela naselja Šprinc v občini ki ima večjo prašijo farmo, pravi, da ga bolezen skrbi preveč, saj je gospodar tisti, ki bo še najbolj ^•bval svoje gospodarstvo, veliko bolj pa ga skrbi ostala gospodarska škoda zaradi ustavljenega prometa z ^Inii. Čuti Jo že sedaj, v primeru, da bo prepoved prodaje dlje, pa kmetija v nekaj mesecih lahko tudi propade. Z ^ba, *‘odgradje, Presika, Prista- rfCbUkA) rrlbla' Rinčetova Graba, 1’^- Stročja vas, šafarsko, sv(;^(j’'’'^^^č*ca). Odločbe so na vse tri občine z ’’’ vsebino ^)“i krajevno obi- '^^'Stanaognjženemob' n' premik in pre- ' sta na ogroženem ob- gospodarjem pa je “bv^no čiščenje in t sredstev ir. *l te upoMhii^ 22 p™vc„ v w-i' živali in stvari, ki s nraSipi tv™.. in uporablja za prevoz pfaSiči (krme, trupel, pozivajo rejce, da jih dosledno Snjo zaskrbljenost. Po šte-upoštevajo in ne podcenjujejo ne- vilu kupljenih razkužil je varnosti. Bolezen je namreč zelo mogoče sklepati, da se za-kužna in se hitri širi, ogroženost vedajo nevarnosti in upo-pa stopnjuje dejstvo, da virus lah- števajo predpisane ukrepe. V Gospodarskih gibanjih Ekonomskega inštituta pravne fakultete avtorji ugotavljajo, daje zadnjih osem mesecev lanskega leta - in na to kažejo tudi začetki letošnjega leta -proizvodnja hitro naraščala. Samo decembra je bila skoraj enoodstotna. Skorajda celotna predelovalna dejavnost je beležila pozitivno rast. V elektroindustriji so zabeležili celo I God-stotno rast. Negativni trendi pa so biti opazni, in to kljub ugodni konjunkturi na domačem in svetovnem trgu, v prehrambeni industriji, kije upadla za dva odstotka, tekstilna pa za tri odstotke. Je pa na drugi strani opazna izredna rast in s tem tudi rast realnega prihodka v gradbeništvu in turistični dejavnosti. Vrednost gradbenih del seje po analizi povečala za 15 odstotkov, prt nizkih gradnjah celo za 17, pri visokih gradnjah pa za 14 odstotkov. Turizem beleži osemodstotno rast, in to kljub dvoodstotni rasti prenočitev. Tuje prenočitve so predstavljale 58 odstotkov. Zanimivo, da trgovina beleži dvoodstotni padec prodaje. Prodaja živil pa seje zmanjšala v decembru celo za 12 odstotkov, Čeprav so se cene zvišale le za 0.3 odstotka. V tem deluje zanimiva še analiza kreditov, kjer avtorji ugotavljajo opazno krepko rast le-teh pri prebivalstvu in podjetjih. V oktobru je bila zabeležena 2G. decembra pa 24-odstotna rast. Rast kreditov so beležili tudi v državah evroobmočja, kjer seje zaradi gospodarske rasti podvojila, vendar je bila rast kreditov enkrat počasnejša kot v Sloveniji. Pri nas so krediti rasli za 24, bančne vloge pa le za 11 odstotkov. Podatki zajemajo državno raven, vendar se iz teh povzetkov da izluščiti nekaj kazalnikov, ki kažejo stanje v Pomurju. Izredno ugodna je bila za Pomurje gospodarska rast v predelovalni industriji in gradbeništvu, kjer se vsaj pri zaposlovanju Čuti vpliv izgradnje avtoceste Maribor-Lendava. Tudi druga industrijska poletja sorazmerno dobro poslujejo, kar blaži socialno krizo regije in vse bolj poudarja pomanjkanje delavcev, čeprav Še zmeraj govorimo o najvišji stopnji brezposelnosti. Očitno pa je, da imamo opraviti s statično delovno silo, kar ni nobeno presenečenje glede na pretekla strukturna neskladja v industrijski proizvodtji. Očitno pa je, da so konjunktumi premiki ugodno vplivali na individualno porabo oziroma investicije. Na to kaže rast najemanja kreditov, pri katerih je nasploh značilno, da so jim prebivalci severovzhodnega dela bistveno bolj naklonjeni od tistih v osrednji, zahodni in južni Sloveniji. Pozitivni učinki se kažejo tudi v rasti turizma, ki počasi učinkuje tudi na širše okolje in ne samo v turističnih destinacijah. Analiza pa opozarja na druga dva skrb zbujajoča dejavnika, in sicer na upad proizvodnje v prehrambeni indu- ko prenašajo tudi ljudje, bodisi na vendar pa vsa ta prizade- obleki, obutvi, na avtomobilskih vanja lahko spodneseta že gumah ali z ostanki človeške hra- manjša nedoslednost in ne. Zato tudi prepoved krmljenja podcenjevanje nevarnosti, svinj s pomijami. V Lendavi tudi opozarjajo na gnoja in gnojevke). Na vseh go- potrebo strožjega nadzora zelene spodarstvih je treba vzpostaviti biološke varnostne ukrepe, predvsem namestiti razkuževalne pre- meje, kjer so rejci pogosteje nekontrolirano prevažali živali, in dodatno pozornost zaradi veliko ki je zelo velika. Tudi v Ljutomeru opozarjajo na nevarnost prehodnosti zelene meje. M, H. proge za prehod oseb, ki prihajajo večjega gibanja ljudi. Na lenda- ali zapuščajo gospodarstvo, in vzpostaviti druge ustrezne higien- vsko območje namreč zaradi dnevnih migracij oziroma zaposlitev ske razmere. Prepovedana sta tudi prihajajo ljudje s krajev blizu ža- krmljenje prašičev s pomijami in promet z divjimi prašiči. rišča, kar Sc stopnjuje že tako veliko nevarnost prenosa bolezni in Rejci prašičev so na ogroženem stopnjo ogroženosti, območju občine Črenšovci o va- ’ rovalnih ukrepih, ki jih morajo izvajati, dobro obveščeni, ugotavljajo veterinarji Veterinarske postaje Lendava, ob tem pa Se sami Podobno kot v Lendavi tudi ljutomerski veterinarji ugotavljajo, da je med rejci svinj, predvsem ve^imi, prašičja kuga v neposredni bližini meje povzročila precej- svetniki so se zbrali v Kuzmi Ni šlo brez ostrih besed ■ Mo naj ima odločilni glas uresničitev naloge, ki je zapisana v slovenski ustavi. To bo krovni zakon, ki bo imel vgrajenih enajst že Zveze Romov Slovenije deluje sprejetih področnih zakonov in bo opredelil po- Siriji in padec prodaje prehrambenih artiklov. Vse to pa se postopoma začenja kazati znotraj domače industrije, trenutno je najbolj izpostavljena mlekarska, ki to najbolj čuti Verjetno je vse skupaj ne bi tako močno prizadelo, če ravno pri mleku in mlečnih izdelkih ne bi bila konkurenca tujih proizvodov tako ' močna, rezervnih trgov pa nima. Vprašanje je, kako se bo to kazalo v drugi prehrambeni dejavnosti, 'predvsem mesni industriji. Ta seje izptičje gripe izvlekla, pojavlja pa se že problem prašičje kuge. Skrbi pa tudi tekstil. Tako ima Pomurje ob dobrih časih kar veliko pozitivnih učinkov, ga pa nadaljevanje ■ trendov v tekstilni dejavnosti in kmetijstvu lahko izredno močno strese in iz- niči vse pozitivne učinke, ki jih beleži v tem času debelih krav. J, Votek Infondovi vzajemni skladi sebne pravice romske skupnosti za njihov razvoj (na področju kulture, izobraževanja, socialne var- svetnikov, ki mu pred- dei!„7 *^nrKO RnO-if »«i________■»_____ ‘'‘CM d« Kuzmi in v osrednji nosti idr.). Prav tako bo zakon reS« vprašanje orga- »“^da obravnavali predlog niziranosti do občin in države. Kol novost pri tem zakona o romski -- ie«,,* . “U V Mriv(»nm 1,11__4* 4»_____ *o Rudaš s Pušče. Minuli pone- že reda obravnavali predlog ■ iloveniji, ki je v postopku spte-dvod„^“^"^"‘^*’oru. .“'^^«nerazr>i^v«e„ __________________ V I (*j,v v ijti Forum romskih svetnikov, sprejema in na kakšen "*iveč ij,., ^hnkt opravljajo svojo funkcijo. Še ''"P*'' ■ »iso '"fcljučeni mogli P’^pomb so izrekli na račun spre-Zakona, češ da niso bili enako- v dosedanji postopek in tako K ^“bU T^IHL. 4 ---— ■ja [zvovvpvil. lai laAlfc-V ^^Pravapa hg svojih stališč, javna vai-'"’ T'’*- ’ So s predstavniki slovenske v1a- "»lenii *t>se V- '3ta 41,* Predstavniki slovenske vla-nedavnim mudili bo oblikovanje posebnega delovnega telesa v okviru občinskih svetov (štirje Romi in štirje drugi člani) in ustanovitev Sveta romske skupnosti Slovenije, ki naj bi Stel 21 članov. Predlagano je, da bi 14 članov tega sveta imenovali (predlagali) Zveza Romov Slovenije in romska društva, sedem pa naj bi jih izvolili s tajnim glasovanjem izmed romskih svetnikov. Slednjemu so v razpravi odločno nasprotovali, češ da morajo biti izvedene neposredne volitve število članov pa naj sc poveča na 25. Najprej je tudi kazalo, da sploh ne bodo podprti romskega zakona (to so jasno in glasno poudarjali, izzvenelo je kot prepiranje, romski svetniki iz Dolenjske, Bele krajine in Zasavja), češ da niso dovolj definirane pristojnosti med državo, občino in romsko skupno- | stjo da niso časovno opredeljeni cilji in da ima ■ zakon še droge slabosti. Darko Rudaš je med drugim omenil, da je dobil pismo, v katerem so mu za- F grozili da zanj ne bo dobro, če bo podprl zakon, , ker da ga 90 odstotkov prebivalcev Pušče ne po- * dpira. Drugi prekmurski romski svetniki pa so veči- J! noma menili, da je treba zakon kljub vsemu pod- 1 preti Nazadnje so potem le sprejeli skupno sta- I liSČe da načeloma podpirajo romski zakon, a s I k O8OBB42 www.infond.5i v Pomurju. Po Zveze Romov Slovenije Hor-haloga romskih svetnikov in s ’ ttnhovB, „ ---------... ’'"rvat 'ilJ'kntk"’’U?.’“ smeta r.hE * občinskih statutih in ''“ovih matičnih občin. Zato, tako J^jav, kot »mi« (svetniški fo-Romov). 't^a ‘•Lreki, K, žakotia P>‘edstavil najnovejše besedilo urada Geza Bačič. pomenilo sprejetje tega zakona svojimi pripombami. Jože Graj K Vzajemni skladi KBM Infond J LOKALNA SCENA 15. marec 2007 - VESTMI I TEMPIRANO Bistriška šoia pričakuje večjo podporo vseh institucij I Dušan Cvetko, predstavnik rezidentov: »Zahtevamo, da se zakon vrne v prvotno stanje, kot je to bilo pred l. januarjem 2005. Do 15. aprila pričakujemo, da nam vlada odgovori na naše zahteve. Če se to ne bo zgodilo, bomo stopnjevali pritisk in aktivnosti: 17. maja bo- mo šli v Ljubljano pred parlament.« Togost nekaterih ovira fleksibilnost I 1 Marjan Kosi, ravnatelj OŠ Janka Ribiča Ceza-njevci: * Vedno in povsod zagovarjam prednost malih šol. Sedemnajst let sem delal na veliki šoli v Velenju, kjer smo imeii 1080 otrok, To ni šola. Predno- L J Tl s ti malih šol so velike, to- ■ da na šolstvo ne smemo ■ gledati le s finančnega vi- 11 ■ 'jb. Mani TP I dika, pomemben je tudi vzgojni vidik. Manj je vzgojnih problemov, manj agresije, tisti, kije manj sposoben, se lažje uveljavi, lahko več doseže. Ima več možnosti, da ga drugi ne pohodijo. Je pa naš šolski okoliš izjemno velik, saj se sem vozijo otroci iz najbolj oddaljenih vasi.« v ■ 4’ 1 a- S! 1 f ■' Jože Štrakl, direktor . Tondacha; »Nekaj vprašanj postavlja le trg nepremičnin, ki je realno večji kakor povpraševanje. To kaže na še vedno premajhno kupno moč, saj je na drugi strani zelo veliko _ prosilcev neprofitnih sta-_ novanj. Pravzaprav je trg ■ razvit le v glavnem in več- jih mestih, za preostali del države pa velja, da ■ večinoma rešuje svoj stanovanjski problem z individualnimi gradnjami ali adaptacijami. Kot kaže, pa navedeno ne zmanjšuje gradnje, sajje Število izdanih gradbenih dovoljenj v zadnjem četrtletju leta 2006 občutno višje kakor leto poprej.« Jožica Celec: »Gostjeprihajajo organizirano tudi iz Madžarke in Primorske, vendar pa pravijo, da so premalo informirani o teh lepih krajih.« K' ’i v Rajko Žužek, direktor Imgrada: »Ključna za ustvarjeni dobiček je bila naša sposobnost, izpolriiti povečana naročila, povečali pa so jih vsi kupci. Največji poslovni partner Se-awey je naročita podvojil, enako tudi manjši naročniki.« Tomaž Vec, univ. dipl, psih.: uče nekdo zaide v težave, se začne poznati pri uspehu v Šoli, mladi dosegajo manj kot bi po svojih zmožnostih lahko. Počasi opuščajo svoje interese, raje ponočujejo, popivajo, pohajkujejo po mestu in se za računalnikom pretežno posvečajo igri- Vi cam z vojno vsebino in dirkam. Marsikdaj je potem prva reakcija staršev, da takemu mladostniku vse prepovejo. Savno nasprotno, od mladostnika je treba zahtevati, da ima vsaj dva aktivna interesa. Zunajšolsko delo je vsaj toliko pomembno, kot je delo za Šolo.« Ludvik Lazar, kmetijski inšpektor: »Da ne bi nastal vtis, da je vse v najlepšem redu, je tukaj še zgodba z metolaklorom, katerega uporabo prav tako nadziramo, nanj pa opozarjajo tudi nekateri upravljavci vodovodov, ki v vodi ugotavljajo povišane vrednosti. Žalje predpis, ki je prepovedoval uporabo metolaklora (tudi atra-zina op. a.) na posameznih vodovarstiienih območjih, veljal le za leto 2003, tako da trenutno ni pravne podlage za ukrepanje.« Cilj: posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela ~ Učenci prihajajo v ospredje in se naučijo samostojnega iskanja podatkov in učenja »Če ministrstvo nekaj razpiše na državni ravni, mora poskrbeti tudi zato, da bodo temu projektu sledili vsi drugi, se mu prilagodili, ne pa da za projektom ne stoji v celoti. In to se nam je sedaj zgodilo: da 28 ravnateljev hodi v Ljubljano in tam prosjači fizike, da se ne bi zalomilo pri neznanju, pa ne zaradi nas, ampak ker neka druga skupina učiteljev iz x-razlogov ni fleksibilna in prilagodljiva. To se mora končati, ker če mi govorimo o fleksibilnosti, mora to biti na vseh ravneh. Ne gre le za ministrstvo, tu so še pedagoške fakultete, razne zunanje institucije, ki organizirajo tekmovanja. In nekateri naši sistemi so še preveč togi,« je bila odločna ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca na Bistrici Terezija Zamuda. Zato meni, da projekt fleksibilnosti še ni dovolj zrel, da bi ga razpršili na vse šole. Bistriška šola je s prvimi izkušnjami projekta uvajanja fleksibilnega predmetnika zadovoljna - zadovoljstvo učiteljev je 90-odstotno, staršev in učen- cev pa 80-odstotno. Odprtih je nekaj dilem, na katere poskušajo najti odgovore ob pomoči državne projektne skupine, rešitve pa bodo, če se bodo v okviru vseh 28 šol poenotili, vpeljane v prakso v novem šolskem letu. Zamu-dova je opravljala hospitacije pri učiteljih pri strnjenih učnih urah, kjer je poskušala določiti ključni element cilja projekta, to je posodabljanje vzgojno-izobraževalnega dela ter uveljavljanje novih didaktičnih sistemov z novimi pristopi in metodami dela, »5 tem je povezana večja aktivnost učencev, kajti učenci prihajajo v ospredje. Vem, da je bilo na zavodu malce razočaranja, ko smo po treh mesecih dajali prve informacije in na regijskem posvetu povedali, da učitelji niso manj obremenjeni, Učitelj že samo v pripravo dela za tako obliko izvajanja pouka vlaga več napora: Res pa je, da je manj napora potem pri neposrednem izvajanju in je učitelj bolj v vlogi koordinatorja. Tukaj pa gre za vsebinsko povezovanje različnih predmetnih področij, ki pa ga jaz ocenjujem izredno pozitivno,« je povedala Terezija Zamuda. Tako obli- Terezija Zamuda, ravnateljica OŠ Prežihovega Voranca Odranci: »V tem trenutku je odprtih kar nekaj dilem, saj nekatere stvari niso dorečene. Na primer: kaj v primeru odpadanja ur -pa ne samo iz zdravstvenih razlogov, tudi če gre učitelj nekam na ekskurzijo, seminar. Tudi vsa tekmovanja niso prilagojena temu, Če gre neki projekt v splošno prakso, potem je treba imeti vse drugo prilagojeno temu projektu, ne pa da se projekt prilagaja vsem drugim okoliščinam, In to me moti. Osebno pa to avtonomijo zelo podpiram, če bo Šla v pravi smeri naprej in nam omogočila, da bo avtonomija v pravem pomeni besede.* 1 1 Alenka Korošec, mama sina v devetem razredu, članica 1 projektnega sveta za fleksibilni predmetnik in članica sveta šole: »Kot mama otroka opažam pri uvajan)"| fleksibilnosti več pozitivnih kot negad'’)'*''^ stvari. Če je za učitelje to večja obren’^’’!« tev, pa je toliko manjša za učence. PoZ''^ no je, da je na dan manj predmetov. l vno se mi zdi, da so imeli fiziko bolj njeno, učenci so bili prisiljeni, da so stvari delali sproti. Snov (e bila sveža, manj je bilo treba doma ponavljati. Kar se pa tiče nalog, učenja, Wl kakih bistvenih razlik. Je sicer manj ur in manj predmetov za pripravo 11^5 na to, da so se lani pripravljali za pet ali šest različnih predmetov naenk^i zdaj pa le za tri ali štiri. Tudi sin je bolj zadovoljen, ker ima več prostega c Lažje pa so tudi šolske torbe.Kakor smo se starši pogovarjali, je v ospreoi*; . pa OU LUUl MV.l^dJLUA JIUU OV OLaiOl p\JgVrAl|0J], v vedno vprašanje o polletnem razmiku med predmeti. Videli bomo, r r ' .JI, vpliv bo to imelo, sicer pa gre vse v tej smeri. Mogoče je to samo stran » rtr inzliicrrii-d Vi i/* v izobraževanja v Lendavi: »Slabih deset odstotkov pouka bo šš vedno moralo potekati v laboratorijih v Velenju, ki sd specializirani. Za en letnik stane oprema zelo veliko, poskušali pa bomo malo prilagoditi urnik, da bodo te specializirane vsebine malce pozneje, in če bomo v okviru nekaterih drugih projektov uspeli opremib šolo sto opremo, bodotudi te stvari lahko opravljene doma, To je šele pilotski projekt, da se bomo dodobra usposobili za ta študij in za različne vrste specializiranih meha-tronikov.« tika Uht, citi.» nosov med Velenjem in Lenda- Soli Darko mbno, da se industrija, ki je v ■, _ '^0 tega projeku je vzponu, podkrepi z izobraževa- PtijatJ., ^*Prav zaradi dobrih m podjetniških od- njem, ki ga sama ne more organizirati v taki obliki. Poznam to vaše okolje in industrijo, sem tudi predavatelj za višjfšolsko okolje za praktično izobraževanje in v desetih letih sem stopil v 300 podjetij. Vsi pravijo, da je to izobraževanje za njih po-membn o.« Zaenkrat bo to izredni študij in bo trajal tri leta, pouk bo potekal v petek popoldne in v so- Bernarda Balažič Peček nekaj krepkih Trenutno vloženih 1615 tožb ^Menje ljudi ob tej cesti postaja skorajda neznosno ^ržav ni ***^‘**^ promet 10 ■nvDi r Majda Horvat Dolgovaščani terjajo rento Deponiji odpadkov se izteka čas ttataSfi Februarja )e pre- M«r izvajajo tisoč ’^*‘’“'fja.skorajd: Jj Župani predlagajo dolgoročno zapiranje Občine, lastnice in uporabnice deponije komunalnih in nenevarnih odpadkov v Dolgi vasi, so prve dni marca prejele ultimativno pismo krajevne skupnosti Dolga vas s podpisi krajanov, v katerem piše: »Vsi dosedanji napori sveta KS žal niso pripeljali do tega, da bi razrešili problem odškodnine, zato bo svet KS sklical zbor krajanov z namenom, da se nedvoumno vztraja pri zahtevi, da se odškodnina za lansko leto, za pretekla leta ter za morebitna priho- dnja leta reši do 1. aprila 2007- Ce kljub naporom ne S'”’"' S;”*"' ""šanov*?. —«-vu.a- ®'**Pušem KI F’®"®*" Antonom SKorajda ■ Prekipelo je tudi ,7 ^Eaannš. petdeset Loma- i S. ilannn, i4l(Ve t/ '^tll G^Oirien, ttiifJihe ini- l.l, Sakovičetn P^tefhke in ^”13 lt.„, biHuic I h a ji I rešitve, vbltnp, j. I ne mo- stene v Kraiani so ogorčeni sli» njihovo življenje spreminja v pravi pekel. Župan Anton Kampuš in Stanko Sakovič slednji pričakuje da bo številka tovornih vozil prvega maja preseda 140 tisoč, sta med drugm krajanom povedala, da bodo začeli, če bo število tovornjakov še naraščalo, s ponovnim, zaporam, ceste. Foto: V. P, r^i. ■■ ■ PujuuK v [(, '''’l*'!ega na I * *** nobenega ’”*Pirat; ne E 7'1'^ dt-onšča fnodiri. dosegli z odborom za sprotno spremljanje izgradnje avtoceste v Pomurju, skupaj s Sakovičem pa st-j jim predstavila tudi nekaj kontaktnih oseb, na katere se lahko obrnejo ob morebitnih težavah. Občina Gornja Radgona ima namreč posebnega svetovalca, ki spremlja dogajanje ob tej izjemno prometni cesti in prizadetim krajanom svetuje, kako naprej. Sakovič je pozival krajane, naj vložijo tožbe proti državi, v Pomurju jih je trenutno vloženih 1615, saj bodo po njegovem mnenju tudi tako prispevali k hitrejši izgradnji avtoceste. Vsi se namreč zavedajo, da opozarjanje ne zaleže. Tista, ki bo imela zadnjo besedo, je Se vedno država. Zahteve, ki so jih izluščili iz pogovorov, to je popolna preplastitev ceste skozi naselje, znižanje omejitve s 70 na 50 kilometrov na uro in izgradnja pločnika, da bodo njihovi otroci lahko varno hodili v Solo, pa bodo posredovali na pristojne in upali na najboljše. Vanja Poljanec bodo obrodili pričakovanih rezultatov, bomo uporabili sredstva državne nepokorščine s tem, da se bo organizirala protestna zapora dt^topa do odlagališča.* ,Ob tem dodajmo, da je bilo vprašanje uporabe deponije v Dolgi vasi načeto že na pogovoru ministra Janeza Podobnika in treh pomurskih poslancev z lendavskim županom Antonom Balažkom na pustno soboto pred obiskom slovenske vlade v Pomurju, Maria Pozsonec je že takrat sogovornike opozorila, da se rok za uporabo deponije izteka in da krajani zbirajo podpise za njeno takojšnje zaprtje. Odlagališču v Dolgi vasi riamreč zadnjega oktobra poteče okoljevarstveno dovoljenje. Župan Anton Balažek je na srečanju predlagal racionalni pristop v smislu zagotovitve varnostnih ukrepov njenega delovanja in dolgoročnega zapiranja, da je prostor dragocen pa je menila tudi spremljevalka ministra Bernard a-Podlipnik, zato pa naj bi na ministrstvu naredili vse, da se ta infrastruktura uporabi, vendar v sozvočju s krajani. Anton Balažek je takrat tudi zatrdil, da so pogovori s krajani na dobri poti. In kaj pravi na slednji dopis? »Njihova zahteva je upravičena in smo jo tudi sprejeli « O tem so se pogovarjali tudi na sosvetu županov lendavskega območja, kjer je zahteve krajanov predstavila predsednica krajevne skupnosti Gabriela Sobočan, dogovori pa so tik pred končnim oblikovanjem dogovora. Zahtevana renta bo predvidoma znašala deset odstotkov od cene odlaganja. M. H. 8 (IZ)BRANO 8. marec 2007 - VESTW Barometer Borut Režonja iz Gaberja, študent tretjega letnika Agronomske fakultete Maribor, je na tekmovanju enologov v Parizu v družbi 150 tekmovalcev iz vse Evrope osvojil bronasto medaljo. Ivana Simiča, direktorja Dursa, ni bilo na zborovanju rezidentov v Apačah. Očitno je prezaseden z reševanjem davčnega problema, ki naj bi bil povezan z njegovim svetovalnim podjetjem in davčnim inšpektorjem, ki se ga poskuša znebiti. vici ‘A Muri o sta pretresli Smrti devetnajst- Barometer Ciril ŠtesI, dokaj samozavesten direktor lendavske Komunale, se je umaknil in se zaposlil v Nogradu. Sandra Topič iz Gradišča je na mednarodnem literarnem natečaju, ki ga pripravlja založba Perplex iz Gradca, v svoji skupini dosegla odlično drugo mesto. ■■ ■ "’ ", k Gabriela Sobočan, predsednica KS Dolga vas, odločno zahteva plačilo rente za uporabo odlagališča odpadkov. Če občine ne bodo izpolnile zahteve, krajani napovedujejo zaprtje deponije. deska” ■ i „ Ttjem na snegu . . 'Ceniku »aled, 11*0^^200722:00 . TddHchtr SntrtrtKMffdunftiB am Hdlimer ___________ > iu«rtg*brt StNinha imrtm Kranjec je po padcu zgrmel približno 150 metrov globoko IX) skalovju. Ko je prijatelj videl, da pokojnega ni za njim, je poklical pomoč. Na kraj nesreče so da in brat Jure - je žalostno novico slabi dve uri po nesreči v nedeljo sporočil stric. Gregor Kranjec in Goran Trajharič sta bila športnika: na *ncni rt J 'i)«govo stanje '‘'“snion^’ **** *’> ko ip * ■^'tfndno izvede- v Avstri- poškodbah neg? Gora- ki JO je skupil Strahtend suwnes Wina»»««*r un« Bigg*awwt*t Schnememainisse tocMeo 3«wttllh>»n”W^_ ScNrsnm Mt ttefl Mdlttaief CtrtseMt- u»» lung« SKnraiMn. Dl* brtton 17 uiwj*™ < W8ren mHititwi Snwb BntmcMr *CM« HambHitKTiilKlB 4uso«niM ABusrm »Gregor je bil zelo dober prijatelj, vedno nasmejan in z iskricami v očeh, da ti je postalo prav toplo, ko si bil v njegovi družbi.« Pftd treti,'"'' niiniit i!’?"'*' P«P<>ltlan, je '^k“pa|zdve deskal -JiZni,-. .......J uesKai .................- 7"*» M lede* ionprišla do za m^'- k' K' J"Ita Iv iiguhil SLl . "Ju cihtiii.,-.!.. . m nezavaro- kmalu jKiSli gorski in smučarski reševalci, na pomoč pa je priletel še helikopter iz Zella am See. »Reševalci in zdravnica nujne pomoči ponesrečencu niso mogli pomagati,- poroča še avstrijski časnik. Med padcem si je Kranjec zlomil tilnik, njegovo truplo so nato pripeljali v dolino. Že v nedeljo zvečer pa je bil na ramkajšnji policijski postaji :ar od- 'ko. ^^javil ^itniiar^kip d Pt)licijski E- ns- la, po- 150 MaMT abgMMilnt W*tuend det ouFctAMn. Mdor a« . Frtund - dle MensthafiUirtr Min Birtiu tetsnmetrtetden GeBnd* sttKte 150 uelat rt drt Trti*. Ais det Frtirtd nktrt natfihem mNub er wldrtPrtW^W^^ sKti Nesreča deskarja e Minske Sobote Je ooinila strani kronike avstrijskih medijev. zaslišan sedemnajstletnik - Gregor sc je na avstrijsko Koroško podat v družbi s štirimi kolegi in kolegicami, za ta šport sc je navdušil pred kakšnimjetom dni -, ki je deskal s pokojnim in ki je bržkone povedal, kaj se je pravzaprav zgodilo in zakaj sta deskala zunaj smučišča. Družini Kranjec - oče Drago, mama Na- prvi je treniral atletiko, drugi karate. V svojih športih sta v svojih kategorijah zasedala mesta tik pod vrhom. Trajbarič je tudi učitelj smučanja, vpisan je na strojno ljubljansko fakulteto, Kranjec pa je študirat računalništvo in informatiko v Mariboru, vendar je pred koncem leta študij opustil. Pred tem sta bila gimnazijca v Murski Soboti. »Gregor je bil zelo dobc*r prijatelj, vedno nasmejan in z iskricami v očeh, da ti je postalo prav toplo, ko si bil v njegovi družbi,- piše na spletnem forumu. Sonja Rajh, direktorica Teh-nostroja, uspešno spravlja pod streho novo tovarno Komptech, čeprav je začela gradnjo sredi travnika brez dovozne poti, ki je občina ni uredila v predvidenem roku. andrej.bedek@p-inf. Zoran Hoblaj, tajnik mestnih četrti Murske Sobote, opozarja, da občina celo vrsto odpnih projektov končno dokonča, predvsem uredi center, gogradi kolesarske poti in uredi otroška igrišča. 10 OSEBNI PEČAT 15. marec 2007 - VESIHK Zagate Pokrajinske in študijske knjižnice Le kateremu c Županu ni do branja knjig? čeprav uporabniki iz prav vseh pomurskih občin že od konca leta 2003 obiskujejo Pokrajinsko in studijsko knjižnico (samo lani so izposodili 700 tisoč enot), projekt knjižnice še vedno ni v celoti končan. Opravljena so bila vsa gradbena dela, manjkajo pa še del nujne notranje opreme, zaradi katere PIŠK ne more preseliti vseh knjig v novo zgradbo, zato precej gradiva leži na tleh, ter pisarniška in računalniška opreme ter oprema za varovanje in reaktivi-ranje gradiva. Gre za prvi regijski projekt, od katerega je polovico celotne vrednosti izgradnje sofinanciralo ministrstvo za kulturo (532 milijona), četrtino mestna občina, preostalo pa bi naj prispevale pomurske občine, »Mestna občina je poravnala 313 milijonov tolarjev, odprtega pa je še za 77,5 milijona. Račune za dokončana dela je v višini 34 milijonov tolarjev plačala mestna občina. Po izračunu naj bi jim za gradnjo knjižnice posamezne občine dolgovale še: Cankova 3,5 milijona, Gornji Petrovci pet, Ljutomer 21. Šalovci dober poldrugi milijon, Velika Polana pa 2,6 milijona.« Posamezne pomurske občine niso podpisale pogodbe ali so podpisale manjše vrednosti, tako naj bi občina Gornja Radgona dolgovala 22 milijonov tolarjev, Križevci pri Ljutomeru devet, Lendava 30, Hodoš slab milijon. Sveti Jurij 7.65 in občina Rogašovci J 'I •7’šii L1 o V1 A.J h t .w. Suzana Szabo Pahič, direktorica PIŠK-a: »Vseh 12 občin za delovanje knjižnice redno plačuje svoje obveznosti. Problem je bolj v tem, da prostori knjižnice še niso opremljeni, gradivo ni v celoti preseljeno in še vedno ni rešeno lastništvo stavbe.« Anton Štihec, župan mestne občine Murska Sobota: »Nekatere občine ne izpolnjujejo svojih pogodbenih obveznosti glede Pokrajinske in študijske knjižnice. Upam, da mi ne bo treba vleči nepopularnih potez," osem milijonov tolarjev, Ker pogodb mestna občina nima, nima tudi pravnega subjekta, na podlagi katerega bi izterjala 77,5 milijona tolarjev. Nepopularne poteze? Na zadnji seji mestnega sveta pa je župan mestne občine Anton Štihec pojasnil, da posamezne občine ne izpolnjujejo pogodbenih obveznosti za delovanje knjižnice, zaradi česat naj bi bil PISK v zelo neurejenem finančnem stanju. PIŠK namreč knjižnično dejavnost kot javno službo izvaja za dvanajst občin (občine UE Murska Sobota), Štihec opozarja: »Dogaja se, da direktorica sredstva, ki so namenjena za nakup gradiva, izplača za plače delavcem. Sodelovanje med občinami pri delitvi regijskega denarja in sodelovanja pri skupnih projektih ni na pravični osnovi. »Upam, da mi ne bo treba v prihodnosti glede knjižnice vleči nepopularne poteze.« Knjige kupujejo sproti »Jaz o investiciji ne morem govoriti.« je povedala Suzana Szabo Pahič, direktorica PIŠK-a. »Mi skrbimo za financiranje knjižnične dejavnosti, za plače zaposlenih, za nakup gradiva in materialne stroške. Od leta 2002, ko je začel veljati nov zakon o knjižničarstvu, pa nas vzdržuje vseh dvanajst občin, ki redno plačujejo svoje obveznosti. Dolg iz preteklih let je 13 milijonov tolarjev. Tudi letos so župani obljubili, da bodo za delovanje prispevali po 1806 tolarjev na prebivalca.« Na ta način se letno zbere 144 milijonov tolarjev, od kulturnega ministrstva in za različne projekte pa dobijo še okoli 35 milijonov tolarjev. »Res je, da imamo v začetku leta likvidnostne težave, zato denar, ki ga dobimo za nakup gradiva, namenimo za plače, vendar sc na koncu leta izravna, Saj denar za nakup knjig v dobljeni višini za nakup gradiva tudi porabimo,« dodaja. Lani so obdelali kar 16 tisoč novih enot knjig, zgoščenk in drugega gradiva. Čigava je sploh knjižnica? Težava pa je v tem, da še vedno ni rešeno lastništvo stavbe knjižnice, moralo bi biti tako, kot je bilo sofinancirano pri izgradnji. Tudi kulturno ministrstvo je navsezadnje prispevalo polovico. »Uspelo pa nam je,* se pohvali Pahičeva in nadaljuje, »da so knjižnico registrirali kot javni zavod skupaj z dvema ustanoviteljicama in desetimi pogodbenimi partnerkami « Ubadajo pa se tudi s pomanjkanjem opreme za knjižnico, za katero je mestna občina od kulturnega ministrstva že prejela 70 milijonov tolarjev. A. Nana Rituper Rodež Kako delati s težavnimi mladostniki ali zakaj kazen ne učinkuje več? Ko ideja pade, se ne more ustaviti Mladina ni slaba, je pa veliko mladostnikov, ki imajo težave, kar se kaže z njihovim motečim in problematičnim vedenjem. »Baje ne govorim, da ima mladostnik težave, težave imajo tisti, ki se z njim ukvarjajo,« je o težavnih mladostnikih povedal Tomaž Vec, univ, dipl, psih., ki se s težavnimi mladostniki veliko ukvarja. Na SŠGT v Radencih je spregovoril, kako se približati težavnim mladostnikom in spremeniti njihovo vedenje. Druženje z vrstniki Stiki z vrstniki znajo biti najbolj ogrožujoč dejavnik, ker imajo le-ti zelo privlačne ideje. Starši radi vprašajo, kako naj dosežem, da se z nekom ne bo več družil. Tega se ne da doseči, zaradi prepovedi pa je družba mladostniku samo še privlačnejša. Otroka moramo naučiti, kdaj je dobro, da z vr-. stniki sodeluje, in kdaj naj akcijo raje odkloni. Če bodo mladi svoje neprimerno delovanje spremenili, bodo to spremenili zaradi pozitivnega čustvenega kontakta, Strah in kazen marsikje ne učinkujeta več. Nagrada in kazen delujeta omejen čas, in to le, če smo zraven, edino, kar deluje tudi tedaj, ko nas ni zraven, je čustveni kontakt. Zato je pri reševanju konfliktov pomembno, da ima mladostnik ob sebi nekoga, s katerim ima dober odnos. To je lahko eden od stai^ev, morda sorodnik, prijatelj... Težavni otroci - težavni starši Ko se srečujemo z otroki, ki odpovedo, običajno najdemo težave tudi pri starših. Pri njih se kažejo težave z zaposlenostjo, zdravstvene težave, mnogi ima- žinskc kulturf. Otrok, ki i 6“ (T#. F mi^ šča v družini, .:y H ki 1^. šole, do žensk... kjer je odnos H ... slab, bo IJkfrl : ) vsatil gojil naprej. Čeprav ima sabo neki moteni čustvri”’' zvoj. Nihče nima idealnibs’’ '• 'Ji .. “ ’ ... ........... šev, vsak se srečuje s kaksi^ konflikti... Drugače pa je,’*’''., mi, ki gredo skozi zelo tc^o* kušnjo. Ko otrok dobi obe”'" da je nezaželen in postano občutljiv. Nima čustvenega odnosi J"E' drugih, vseeno mu je zanj^'^ ma občutka krivde, ne nH”* .r vživeti v Čustva drugih, in W. vil' M Tomaž Vec, univ. dipi. psih.; »V družini so najbolj presenečeni, ko povem, da morajo narediti spisek, kaj kdo doma dela in kakšne o njihove obveznosti. Marsikdo le debelo pogleda. Večino del običajno opravi mama, na vprašanje, kaj dela oče, pa največkrat odgovorijo, da bere časopis in pere avto. Ampak vsak, tudi najmanjši otrok, Ighko s svojim delom kaj prispeva. Potem ko se naredi spisek, si najmlajši član družine izbere delo prvi in takd naprej. Pri delitvi del so kartežave, ne upirajo se očetje, mame najtežje pristanejo na novo delitev. Rade pravijo: »Za tisto, karjaz naredim v pol ure, on porabi dve uri. Če stvari delamo namesto otrok, to ni dobra naložba za otrokovo prihodnost." jo težave z odvisnostjo. Kar pri 75 odstotkih mladih, ki imajo težave z vedenjem, je vsaj eden od staršev alkoholik. Izjemno pomembne so tudi družinske aktivnosti in to, kar starši počnejo skupaj s svojim otrokom. Žal mnogi starši Soli podrejajo prijetne stvari in druženje in si za prijetno druženje z otroki ne vzamejo niti ene ure. Ko ideja pade, se ne ustavi Lahko da gre za reakcijo, ko mladostnik situaciji ni kos, reagira, kot pač zna. Lahko da se mu je zgodilo kaj hudega, ga pretepajo, ločitev staršev ali pa niti ne gre za kakšno hudo reč, pa ga je hudo prizadelo, morda je bil po- nižan pred sošolci. Odrasli včasih otroka ne jemljejo dovolj resno. Nekateri otroci imajo biološko .osnovo, so hiperaktivni, motnje koncentracije, da osnovnih pravil fizično ne zmorejo. Lahko so moteči za okolico, ki se do njih odziva nestrpno, tako učitelji kot učenci, zato okolje doživljajo kot sovražno. Pogosto gre za zavajanje iz okolja, vrstniki nagovarjajo sošolce, da gredo na pivo in da ga ne bodo plačali. To je najpogosteje v skupini, ampak ko enkrat ideja prodre, se ne more več ustaviti. Odsev družinske kulture in odnosa Seveda pa vsega niso krivi vr stniki, marsikaj je posledica dru- Poizvedovali smo v mestni četrti Park Fazanerija na dobri poti! V tokratni raziskavi smo na območju mestne četrti Park spraševali, kakšno je mnenje sodelujočih glede projekta Fazanerija, ki predvideva gradnjo sodobnega športno-zabaviščnega centra v Kopališki ulici. Da bo projekt uspel, meni kar 71 odstotkov vseh vprašanih, dvomi pa le 18 odstotkov. V nadaljevanju nas je zanimalo, kakšno je mnenje glede umika Slovenske vojske iz Murske Sobote. 2 umikom se ne strinja dobra polovica, natančneje 56 odstotkov, 30 odstotkov je dejalo, da jim je prav, drugim pa je vseeno. Nazadnje snio vprašali tudi, kakšno je mnenje občanov glede varnosti v mestnem parku, Ali stori občina dovolj za varnost ali ne? Tukaj je bilo slišati nekaj kritike na račun občinske oblasti, saj jih kar tri četrtine meni, da naredijo premalo, 16 odstotkov meni, da dovolj, preostali pa nimajo mnenja. Matevž Pintar Menite, da bo uspel projekt Fazanerija? Ne 18% Me ne zanima 11% Da 71% I N = 287 do trenutka, dokler ni oj sam. Mladostniki včasih 11 . ,k)H robe naredijo, pa jim jt P“" žal, takim pa ni. Pomen zuna jšolshif* dejavnosti irfi če nekdo zaide v težs*^'’ VjC lltlVUV tUlUV » . začne to poznati pri usp^' ,1 šoli, mladi dosegajo po svojih zmožnostih labK^-časi opuščajo svoje je ponočujejo, popivajo. P* jkujejo po mestu in se čunalniku pretežno "■s pOSl*T igricam z vojno vsebino rkam. Marsikdaj je potem akcija staršev, da takemu stniku vse prepovejo. Ravno nasprotno, od U'^ stnika je treba zahtevati, J vsaj dva aktivna interesa. Šolsko delo je vsaj toliko mbno, kot je delo za šolo mladostnik razvija in si P®* .4 delovne navade. .-jf Na primer, če se ukvad* j, gomctom, je to beži za žogo, se razgiba, IH j najpomembnejše, v neproblematičnimi vrst n*', vezuje pa tudi ustrezen odraslo osebo. A. Nana Ritupet Se strinjate z umikom dela enot Slovenske vojske iz Murske Sobote? Da 30% Me ne zanima 14% Ne 56% Ali občina in pristojni dovolj poskrbijo za varnost v mestnem parku? Da 16% Me ne zanima 8% Ne 76% H VESTNIK15 marec 2007 KULTURA 11 V Lendavi gostovali carski ruski baletniki Labodje jezero V ^nedeljek zvečer se je v ^ndavl pred popolnoma ra-^Prodano dvorano kulturnega doma razlilo Labodje jeze-P-1. Čajkovskega. V pred-je sodelovalo 40 plesal-Ruskega carskega baleta ^anda, s sabo pa niso pri-^lali orkestra. Ko so se pe-w proti Lendavi, so plesal-«'letnega orkestra nemoč- Jjo opazovali in se spraševa-^am gredo in kje bodo ple-ril ko se je iz grdega ra-rodil labod, so v kultur-presenečeno ™«vaU,daimatakomaj-tako čudovito gle-čudovit oder, ^vedal njihov vodja pred na ič’*’ sprejem P k: bil kol obliž, saj so jih »Z. H meji zadr ^ali kai Turki osvojili Lendavo Na lendavskem gradu je na ogled razstava fotografij Ljudsko stavbarstvo na območju vzhodne obale Črnega morja. Gre za sklop fotografij o ljudski arhitekturi na tem za nas še povsem neznanem območju Turčije, vizualno popolnoma drugačnem od značilnih turistično-izletniških krajev države, ki istočasno leži na dveh kontinentih: v Evropi in Aziji. Avtor fotografij je priznani turški fotograf Ali Kon-yali, ki pa se na žalost zaradi neodložljivih obveznosti ni mogel udeležiti otvoritve. Konyali, rojen v Istanbulu leta 1960, velja za najpomembnejšega kulturnega fotografa v sodobni Turčiji. Svoja dela je razstavljal že v številnih prestolnicah in na umetniških festivalih tega sveta. Maje Plisecl6je, ki je tudi njihova častna predsednica. Ansambel je sestavljen iz štiridesetih plesalcev najboljših ruskih baletnih šol iz Moskve, Sankt Petr-sburga in Perma. Solista v tokratni predstavi pa sta bila Ta-nykpaya A]iya, ki je odigrala eno najzahtevnejših ženskih vlog v baletu, in Radev Kiril. Plesalci so bili odeti v razkošne kostime teatrov Bolšoj in Marinški j Na lendavskem odru so sc predstavili z enim temeljnih baletnih del v zgodovini glasbe, gledališča in plesa Labodjim jezerom. Gre za pravljično zgodbo o princu Siegfridu in v labodko začarano dekle Odette, ki bo rešena uroka le ob večni in brezpogojni prinčevi zvestobi. Prva izvedba Labodjega jezera je bila leta 1877 v moskovskem Bolšoj teatru in je doživela neuspeh. Skoraj 20 let pozneje, že po smrti Petra I. Čajkovskega, so balet Labodje jezero ponovno izvedli. V novi ver- it ■ ,V ■ *r 'ili I ■ A ir os«in ur. f.ru Hi plesni ansambel, ki je hh ^‘^i«n leta 1994 na po-Svetovno znane balerine bd Več kot štirideset baletnikov Carskega ruskega baleta Taranda je v lendavskem kulturnem domu pričaralo Labodje jezero in čudovito ljubezensko zgodbo med princem in v labodko začaranim dekletom. Dan oddiha postal dan zmede f. i I ziji je skladateljev brat, Modest lljič Čajkovski, obdelal libreto in nekoliko predelal prvotno ver- , zijo, dirigent Riceardo Drigo pa je obstoječi glasbi dodal skladbe iz Otroškega albuma klavirskih skladb Petra Čajkovskega, Tako je nastala uspešna predstava, ki je del najsijajnejše zgodovine baletne umetnosti. Čudovito pravljico Labodje jezero je carski ruski balet v dobri dve uri in pol trajajoči predstavi pričaral tudi v Lendavi Po Lendavi so se člani napotili Se v Ljubljano, sledil je Zagreb in Beograd, kasneje pa jih čaka Se evropska turneja, potem pa Avstralija in Azija. A. Nana Rituper Rodež Razstavo Ljudsko stavbarstvo na vzhodni obali Črnega morja je odprla turška veleposlanica v Sloveniji Sina Baydur, Po uvodnem nagovoru direktorice Zavoda za kulturo in promocijo Lendava Tanje Šimonka in ravnatelja lendavske Galerije - Muzeja Franca Geriča sta razstavo odprla župan občine Lendava Anton Balažek in veleposlanica Republike Turčije v Republiki Sloveniji Sina Baydur, Ravno turško veleposlaništvo je posredovalo omenjeno razstavo v Lendavo, Baydurjeva pa je dejala, da je bil to že njen drugi obisk v teh krajih. Prvič, ko je videla mesto pod goricami, jo je takoj spomnilo na pokrajino na vzhodni obali Črnega ■ morja, zato se je še bolj zavzemala za to, da sc pričujoča razstava predstavi prav v Lendavi. Sicer pa so fotografije z razstave o ljudskem stavbarstvu severne in severovzhodne obale Turčije povzete iz knjige z istoimenskim naslovom, ki je izšla leta 2005. Omenjena arhitektura navdušuje z domiselnostjo in enkratnostjo, pravo bogastvo za oko pa so številni detajli. Ker sta se po drugi strani začela tudi propad in izginevanje tovrstne arhitekture, so se v Turčiji že zganili strokovnjaki in zanesenjaki ter ustanovili gibanje za zaščito te edinstvene kulturne dediščine. In prav lendavska razstava, ki so jo začinili še s ponudbo značilnih turških jedi. jc Se en pomemben korak k temu cilju. T. K. 'ij I 1- J’ M-a ■ ''^^evanje, zmeda in smeh - Dan oddiha v Radencih. Foto D. M. ki osmomarčevs- kongresna Radin v Ter mah o Radin v Ter prisostvovati ^■ha /7‘*?^'“=d.ljeDanod p® nekem ru-okolij priredili za na-'^^^rainsko društvo K tokrat po že kar treh uspešnih igrah v preteklosti predstavilo z delom, ki je dodobra nasmejalo številno občinstvo. Igralci: Lidija Slavič (ga. Du-dek), Milivoj Čuk (njen mož prof. Dudek), Marija Marič (ga. Vera), Vladimir Rantaša (g. Klemen Galunič), Katarina Kolbl (ga. Klara Ignacij), Majda Jaušo- k kulture pkovna kolonije ^ak Lipovci v ^®vem mestu n„ Aa »AiA Sredstev od leta 11?“ pti-i*!* k *P*^****”* sczna- ^4 dl ^skrblji '' in na- 01 '^proizvajajo eko-in manj zaščitna sredstva. lenost ^hi eltolto ______ 5f’4elova?!ekološke /"RE. ki sc ^^belarje in K^*’^ovna unl' 'O manj Pufr-J, J^taba pesticidov naj 'o dodatno Pomurje kot ‘O ‘O Apaško >^ovl«P^«bmočjavodo- 'č kljub vsemu skr- iini n| ''ih prisluhnilo. "^uporab, Iti 'O sredstev, za- radi katerih je posamezno ob- ' močje ogroženo. Po podatkih Kmetijskega inštituta se poraba zaščitnih sredstev na hektar obdelovalnih površin povečala s 6,8 kilograma AS na hektar v letu 2000 na 7,5 kilograma AS na hektar v letu j 2004. Zaenkrat ni na voljo loče- ’ 'nih ocen porabe zaščitnih sred- i štev po regijah, tako da o upora- 1 bi v Pomurju lahko zgolj ugibamo. Neoaaveščenost in neustrezna raba povzročata občasna : večja lokalna onesnaženja. Odločitve v zvezi s škropljenjem so I Klijeva sol 60 % 50 kg/ha Za kemične preiskave leta 2004 je odvzel ZZV M. Sobota 672 vzorcev, od česar je bilo 196 vzorcev (29,1 odstotka) oporečnih. V 14 vodovodih (za oskrbo 13,3 odstotka prebivalcev) so ugota- I vljali zvišane koncentracije pesticidov in v 12 vodovodih (za oskrbo 8,9 odstotka prebivalcev) povečane koncentracije nitratov. V praksi se kmetje precej poslužujejo gnojenja travnikov z NPK 3 X 15. S 400 kg/ha v celoti pokrijejo potrebe prve košnje po dušiku tako, da ni potrebe po dodatnem gnojenju s KAN-om. Dr. Stanko KAPUN ganu in železu. Pri Benici pa je vsega preveč, tako atrazina in izoproturona kakor amonija in kalija ter mangana in železa. Pitna voda, ki izvira z Apaškega polja, je bila čezmerno onesnažena z nitrati in izredno visokimi vsebnostmi pesticidov bentazona, metolaklora in terbutilazina Zaradi nezadostnega deleža kmetijske izobrazbe kmetovalcev .se pojavljajo številni pomisleki, saj je študija Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji pokazala, da se FFS uporabljajo na prsteh, kjer to ni dovoljeno, karence ni pravilno opredelila kar petina vprašanih, prisotna je tudi raba v nekmetijske namene, na nizko stopnjo ozaveščenosti pa kaže tudi skromna uporaba zaščitnih oblek in mask ob škropljenju, ugotavlja dr. Ire- na Rejec Brancelj. tako še vedno prepuščene kme-tovalčevi lastni presoji. Kar se tiče stanja podzemnih voda in kakovosti pitne vode. Komat pravi, da podatki meritev za leti 2004 in 2005 kažejo na slabo stanje vodnega telesa murske kotline. »Izjemno so se povišale vrednosti različnih lahko hlapnih halogeniranih ogljikovodikov. Vrednosti so alarmantne, saj v Rakičanu dosega diklo-roeten 245-kratnO| trikloroeten I40-kratno, tetrakloroeten pa neverjetno 340-kratno dopustno koncentracijo. Tudi svinec presega mejno vrednost. Gornji La-koS nasprotno presega mejne vrednosti pri ortofosfatih, man- " ^odstev, prodanih na domačem trgu, znaša I Mm aktivnih snovi (AS) letno, kar Slove-v«ie porabnike v Evropi. O višjih Številkah je ■'ii(?^'’®0do . ,Pričan Keodv •" v nvropi. \J visjiii sicvhmu )>- H?''''® O tolKiifAi® A ”^*s*tovalec, ekolog Anton Komat: »Pri-' ,,L letno DorjR lastnostih pesticidov v RS iz leta 1998 r?.'' *®lte ton. EU-poročilo o okolju Evropske met) 10 iriR " lastnostih pesticidov v RS iz leta 1998 kilfiL 'aenr iip ton. tu-poročilo o okolju tvropsKc Pts nj IJ E t P® navaja porabo približno osem Zei/ 1 na hekr i"' na četrto mesto po porabi ! Belciia''’™e']iiviilii^ površine. Pred nami so Nizo-® 'n Italija,« Pitna voda iz vodonosncga sistema Dolinsko-Ravensko pa z atra-zinom in DES-om. Izmerjena pa je preobremenjenost z nitrati (Trnje, Odranci, liŠina, Podgrad - Segovci, Zg. Krapje, Lipovci), atrazinom (Trnje, Lipovci) in DES-om (Trnje, Odranci, Lipovci). Preveč pa je še: bentazona, metolaklora, terbutilazina, bro-macila in klorotolurona.« V poročilu o pitni vodi v RS za leto 2005 je glede pesticidov in njdiovih presnovltov, ki so v okviru monitoriranja pitne vode presegali dovoljeno koncentracijo v pitni vodi, izstopalo pet pesticidov: atrazin, dcsetilatrazin, benta-zon, metolaklor, terbutilazin. V Trnju je bila presežena koncentracija atrazina in koncentracija DES-a, koncentracija DES-a je bila presežena Se v Odrancih in Žižkih. V vodooskrbovalnem sistemu Gornja Radgona pa so bile presežene koncentracije bentazona, metolaklora in terbutilazina Nadzor nad izvajanjem Zakona in uporabo sredstev opravljajo kmetijski, fitosanitarni in inšpektor, pristojen za kemika- lije. Tako Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano OE M. Sobota izvaja aktivnosti v zvezi z ZFfS v skladu z letnim programom IRSKGH, dodatno pa se izvajajo še pregledi na osnovi morebitnih prijav strank in v primeru, da inšpektor pri svojem preostalem delu »posumi«, da bi lahko bil kršen tudi ZFfS. Po podatkih, ki nam jih je posredoval kmetijski inšpektor, vodja IRS KGH OE MS Ludvik Lazar, univ. dipl. kmet, inž., v zvezi z delom kmetijske inšpekcije glede ZFfS v letu 2006 je kmetijska inšpekcija obravnavala 143 postopkov, ugotovila 25 nepravilnosti, izdala 20 odločb, od tega devet o prekrških, izrekla 25 opozoril in odvzela 23 vzorcev pridelkov. Kar se tiče nadzora prometa FFS (v Pomurju je registriranih 48 prodajaln oz. 63 poslovalnic) in ostankov FFS v kmetijskih pridelkih bistvenih kršitev že nekaj let ne ugotavljajo. Glede nadzora naprav za nanašanje zaščitnih sredstev že nekaj let ugotavljajo, da je Pomurje v tem pogledu med boljšimi v Sloveniji in nepravilnosti praktično ni. Na pomurskih vodovarstvenih območjih pristojni že vrsto let izvajajo vzorčenje tal za kontrolo uporabe nedovoljenih sredstev. Rezultati kažejo, da se stanje izboljšuje, saj v zadnjih petih letih niso več ugotovili uporabe atrazinskih pripravkov. Zadnji dve leti pa so vzorčenje tal razširili tudi na Širše območje vodo-nosnikov, vendar uporaba atrazina vsaj na vzorčenih parcelah ni ugotovljena. Sanda Vrhovac Tekmovanje za najboljšega rezača * v organizaciji Društva vinogradnikov Goričko je potekalo v Peča-rovcih drugo tekmovanje za najboljšega rezača vinske trte na območju Prekmurja, na njem pa je sodelovalo osem tekmovalcev iz štirih društev vinogradnikov. Med najboljšimi rezači vinske trte je bil Anton Ferjanič, član Društva vinogradnikov Goričko z oceno 124,5 točke, na drugem mestu je pristal Rudi Novak iz istega društva z oceno 123,5 točke, tretje mesto pa je zasedel član Vinograd- niško-sadjarskega društva Turnišče z oceno 121,5 točke. J, Ž, Certifikati za žganjekuho v Otovcih so pripravili v sklopu predstavitve starih običajev tudi tečaj žganjekuhe. Tako je na turistični kmetiji Smodiš v sodelovanju s Srednjo kmetijsko šolo Rakičan potekal tečaj, na katerem se je deset tečajnikov seznanilo s postopkom pridobivanja žganja. Udeleženci so tečaj sklenili z obiskom in ogledom postopka pridobivanja zganja na Madžarskem. Po vrnitvi v Otovce in opravljenem tečaju je ravnatelj SKŠ Rakičan Štefan Smodiš udeležencem podelil certifikate. Kot smo lahko slišali na podelitvi, so takšni tečaji ključnega pomena za dvig kakovosti žganja, ki pa dosega že zdaj v pomurski regiji visoko kakovost. M. Hašaj AgiBseivis, d. d., Kroška ulica 58,9000 Murska Sobota OPRAVLJANJE TEHNIČNIH PREGLEDOV KMETUSKIH TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV NA TERENU ZA LETO 2007 - SPOMLADANSKI TEREN Kraj ____ TROPOVCI DOLENCI ČEPINCI IŽAKOVCI LIPA DOKLEŽOVJE GANČANl , TEŠANOVCI Datum 19. 3. 2007 20. 3. 2007 20,3.2007 21,3. 2007 22.3.2007 23. 3.2007 24, 3. 2007 24.3.2007 Ufa 08.00-16.00 08.00-12.00 14.00-18.00 08,00-14.00 08.00-16.00 08.00-16.00 08.00-18.00 08.00-18.00 r J 14 IZ NAŠIH KRAJEV 15. marec 2007 - VESIMI Graški vrtec Pred kratkim so v vrtcu pri OŠ Grad, ki deluje od leta 2000 in v katerega je vključenih 33 otrok, razdeljenih v dve skupini, pripravili slovesnost Namenjena je bila vsem, ki so se izkazali kot donatorji in pomagali kupiti avdio-video opremo. Tako so tudi v tem goričkem vrtcu dobili svojo televizijo, DVD in kamero. Nakupu te opreme pa je bil namenjen tudi izkupiček od prodaje novoletnih voščilnic, ki so jih pred novim letom izdelovali zaposleni v vrtcu in šoli. K. K, Srečanje z Viktorjem Slavincem iz Borec Ljubitelj sadnih likeijet V' U::- Zlatoporočenca Berden iz Filovec Pred 50 leti sta se poročila Jožef in Marija Berden iz Filovec. Jožef je bil rojen leta 1934. Kar33 letje dela! v Nemčiji kotgradbeni delovodja. Žena Marija seje rodila leta 1939. Opravljala je gospodinjska dela, skrbela za dom in dmžino ter vzgojo otrok. Z možem sta imela manjšo kmetijo. V zakonu se jima je rodila hčerka, imata pa dva vnuka. Ob zlati poroki seje vsa družina zbrala v župnijski cerkvi v Bogojini na zahvalni maši. -J.Ž. i’ podaril Novakov gospod. Hvala Vama obema, draga soseda, tt^ sta nas obogatila in nam olepšala življenji- . i' SHve»^'^ ij VESTHIK ~ ^5- marec 2007 ■z NAŠIH KRAJEV 15 V Kokoričih je bilo nekaj posebnega Južek presenetil krajane, oni pa njega Pii sedemdesetih letih še dela skoraj vse, najraje pa plete košare •‘jf so Kokofiči? Večji kraj * oiAlicL so Križevci pri Iju- ';[*ncruintan,injasedež □ m tam ima sedež tu-i občina, sicer pa JrViiA . _ . * ležijo ob J tif 1 j In kt^ar |e vodi-f Kokorlče zadnjo niarsko nedeljo, je lahko tJkirtgvaško-gasilske-^doma večje števUo ljudi In Hill smo rado-laj ne dogaja, in zve-"‘’'daješlo gotlck. cesti L|utomer-Lu- ii 1 ii‘iii 1^’’ la 2a poseben do- bila vaška proslava niti ve- seli ■ piu&iava. niii _ blagoslovitev, pravijo po domače, ■ "Svijal svoj 70, rojstni dan. želel si je, da bi bili ob praznovanju jubileja skupaj z njim domači, sorodniki in kar največ krajanov. Tako se je tudi zgodilo. 2 veseljem so se odzvali njegovemu vabilu, mu čestitali, kaj podarili in se zabavali v njegovi družbi dolgo v noč. Seveda ni šlo tudi brez plesa, in da so se lahko zavrteli, je poskrbel Peter Lupša s frajtonarico. Kdo pa je pravzaprav Farkašev Južek? Eden od domačinov, ki je bil seveda prav tako med povabljenimi gosti, nam ga je opisat kot možakarja s polno življenjske energije, ki Se lahko poprime ■I Pripravljajo družabna srečanja Mestne četrti mesta Murska Sobota želijo obnoviti stikz občani, zato sklicujejo sestanke, zbore krajanov in pripravljajo družabna srečanja. Tako so decembra otrokom pripeljali dedka Mraza in Božička, z društvom prijateljev mladine so pripravili pustno rajanje, praznovali pa so tudi osmi marec, dan žena. Program so pripravili otroci tretje osnovne šole, nato je bilo druženje s pogostitvijo,-M. H„J,Z. f Jeseni in pozimi tervzgodnji pomladi, ko ni pri hiši kakšnega drugega dela, se Južek najraje zadržuje v priročni delavnici za pletenje košar in opletanje steklenic. Žaluje za časi, ko so ga bodoče mamice In očki prosili, da jim je spletel sedež za kolo, s katerim so prevažali ■ I. kolo, samokolnice... in tudi psička, ki ga »H zelo vesel. dojenčke oz. majhne otroke, skoraj za vsako kmečko opravilo, še posebej dobro pa mu gre od rok pletenje košar in opletanje steklenic. Če bi bilo potrebno, bi z veseljem izdeloval (pletel) tudi sedeže za kolesa, s kakršnimi so svoj čas prevažali majhne otroke, V šali je znal tu- / ul J .i- i lli T J' J '' e 4 1*' ,r -I p > 1 r 1 B^^®^’nlvTo|»lšlcl ........... Že devetič mganlziratokonectedenski seminar za starše otrohsposebnimi potrebami, kije potekal skupaj se jihje zbralo 35. Program dela je bil zaperfnjen s strokovnimi predavanji za staiše, otroci pa - “'ganizirane sprehode, plavanje in družabne igre. Ob večerih so imeli družabne plese. - J, G„ M, G, Mele Mala Polana '"^«1 let^i opravili ^^»^bihS^čnizbor.Dru- gasilno "^baviti , '■='lnn;^?^''"kerjedose- **ih nii v nabaviti lU HMh 'črednim Člani Prostovoljnega gasilskega društva Mala Polana so na občnem zboru govorili o delu v preteklem letu in načrtih za letos. Lani so predali namenu dve opremljeni gasilski vozili, in sicer za enoto zaselka Mačkovci nadgradnjo vozila GVl TAM 75T ter za enoto Bukovje GVSV Zastava 640 AN. Predsednik društva Franc Hozjan je na občnem zboru povedal, da so uresničili skoraj vse, kar so si zadali v programu. Na njihovem območju lan. na srečo ni bilo nobenega požara, V enoti Mačkove, so zaceh urejat, dvorano gasilskega doma in sanitarije, v Bukovju bodo grad.l. pnz.dek z gSilsko garažo, skrbeli pa so tudi za nakup m vzdrževanje gas.- dela za letos so vključili ob izobraze- Iske opreme. V program _ vanju, tekmovanjih in usposabljanju gasilcev se sodelovanje z OS Miška Kranjca Velika Polana pri programu Mlad, gi^.lec, nakup ženskih uniform, nadaljnje urejanje prostorov gasilcev, vzdrževanje opreme in vozil ter drugo. J. Ga. di svetovati, kako se pride do naraščaja. Južek je še vedno aktiven v vaškem odboru in v domačem gasilskem društvu. Naš sogovornik je poudaril, da če bi imeli vsi toliko moči in volje kot Južek, jim ne bi bilo treba biti v skrbeh za nadaljnji razvoj Koko-rič. Zato so mu res hvaležni za vse, kar je storil dobrega. Nanj so ponosni tudi žena Zefika, s katero je poročen 40 let, hčerka Nada ter sinova Vlado in Miran On pa se rad pohvali še z vnukinjama Tamaro in Mašo. Če ne prej, bodo za deset let spet veselo proslavljali njegovo 80-letnico. Jože Graj [taa II ■l' Ji j Spustili hišice $ prižganimi svečkami Po stari tradiciji so ponekod tudi v naših krajih na predvečer sv, Gregorja spuščali po reki ali potoku hišice, v katerih so gorele svečke, s čimer so pozdravljali prihajajočo pomladi V Turističnem društvu Mak Pristava so se odločili, da bodo obudili ta običaj. Tako so v nedeljo »pričakali« pomlad skupaj z najmlajšimi na obrežju reke Ščavnice pri Pristavi, V vodo so spustili okoli 20 različnih hišic iz naravnega materiala, To je biia prava paša za oči. Hišice so plavale od mostu v Pristavi doRazkrigain...-J.Ž, Gornja Radgona Tudi v PGD Gornja Radgona so imeli letni občni zbor. Delovanje društva v lanskem letu so ocenili kot enega najuspešnejših doslej. Radgonski gasilci, ti so lani gospodarili s skoraj 30 milijoni tolarji, so lani nabavili novo avtocistemo. Zbrani v radgonskem gasilskem domu so poslali po elektronski pošti pozdrave svojemu gasilskemu prijatelju, ultramaratonskemu plavalcu Martinu Strelu, Zaželeli so mu, da svoje ■ plavanje po Amazonki nadaljuje in konča brez težav. F. KI. o M X' T, , M J ' t VVeliki Polani ustanovili pevski zbor upokojencev ll V Društvu upokojencev Velika Polana so na srečanjih in izletih vedno radi peli, zato so se odločili, da na tem področju začnejo tudi resneje delovati in so ustanovili Mešani pevski zbor društva upokojencev Velika Polana. V zboru poje šestnajst upokojencev iz treh krajev občine Velika Polana in Hotize, vodi pa jih Katica Škalič. Največ pojejo domače Diekmutske ljudske pesmi, radi pa zapojejo tudi kako ljudsko pesem iz katere druge slovenske pokrajine. Tako so na ** .. □ . . v.__K![E4 Srt fLjleir*rttA'4 rbAtlAit.A dosedanjih nastopih peli pesmi, kot so Pozimi pa rožice ne cveto, Snočkar je ena lušna noč bijia in Mamica, povejte mi, k|e vaša Ančika leži. Mešani pevski zbor je bil ustanovljen v začetku letošnjega leta, v prihodnje pa se želijo naučiti še več pesmi, ki sojih pele že prejšnje generacije v Prekmurju in se jih spominjajo iz otroštva. Doslej so nastopali le v domačem kraju, če jih bodo povabili, pa bodo z veseljem sprejeli vabilo. V okviru velikopolanskega upokojenskega društva že več let deluje tudi skupina ljudskih pevcev in godcev, ki so se poimenovali Nemam časa, ki ob petju igrajo na ljudske inštrumente, pri igranju pa uporabljajo tudi različno kmečko in gospodinjsko orodje, - J, Ga, REPORTAŽA 15. marec 2007 - 16 Ob kraku avtoceste še cesta prahu, blata ii Obljubljajo: »Nastala škoda bo sanirana« »Tako hudo pri nas ni bilo še nikoli,« priznava Jožef Kocet, župan v občini Turnišče. Na območju gradnje pomurskega kraka avtoceste vozijo po cestah skozi bližnje vasi tovornjaki, težki okoli osem ton. Za njimi pa se dvigajo oblaki prahu. Pravi obraz je stanje pokazalo osmega marca, ko se je ulil dež. n JI N uhlja Ademsafi živi tu, v hiši ob cesti, že 25 let: »Zelo hudo je. Pred štirimi leti sem si l^ skal fasado, sedaj pa je poškropljena in uničena. Na okna hiše smo si morali dati zaščitni je na drugi strani kuhinja, kamor gre ves prah. Lani smo kuhinjo obnovili, sedaj pa glejte, tresljajev so nam popokale ploščice. Že pred časom so mi šleperji uničili žlebove, sedaj še fasado, Blato in pesek, ki se nabirata ob cesti, moramo sami čistiti vsak dan. Ob cestah so nastale luže, blato in vodo pa so tovornjaki neusmiljeno škropili po bližnjih hišah.' Poleg tega promet poslabšuje življenje ljudi, ki so bili kljub temu, da so zaradi gradnje pričakovali slabše razmere, pripravljeni potrpeti kakšno leto. Nihče pa ni pričakoval, da bo tako hudo. Ko smo se po prašnem ozračju pripeljali v Turnišče, so delavci ravno čistili cesto. Izpod blata in prahu se je risala dobro rožena cesta in kazale prve luknje in vdr-tine. V dneh, ko je sončno vreme, je v ozračju polno prahu, ki pa najde vsako še tako majhno nišo, da prodre v hišo in omare, »Vsak dan moramo brisati prah, ko je dež, pa je vse mokro in blatno. Tudi cesta je postala nevarnejša, starejši ljudje in mnoge ženske, ki se vozijo s kolesi, pa se prav bojijo, da jih ne bi povozili. Ko ljudje parkirajo pred trgovino avto, da vanj naložijo nakupljeno, je policija takoj tu, kako vozijo to- tovornjak, dva ali več. Župan Ko- , cet pravi, da odgovorni obljubljajo, da bodo škodo popravili. »Verjetno se ne da vsega sproti sanirati, želimo pa si, da bi se po koncu del cestišče preplastilo, odpravile bi se napake na infrastrukturi ter tudi na hišah. Nevtralna institucija bo naredila posnetek stanja in bo po končanju del dala predlog za sanacijo,« pravi župan. In doda: »Ne, pogodbe glede tega še nisem podpisal, obljubljajo pa mi, da se bodo stvari uredile.« Izvajalci morajo sanirati nastalo škodo Zadeve smo preverili tudi pri 1 vornjaki, pa nihče ne kontrolira,' pripoveduje Darinka Cerni. « Velika obremenitev za okolje Trenutne razmere najbolj občutijo ljudje, ki imajo hiše v neposredni bližini ceste. Poleg prahu in blata je neprestano prisoten Še hrup. Tovornjaki začnejo voziti iz gramoznic že ob Sesti uri zjutraj in ne končajo voziti vse do 22. ure zvečer. Ne minejo tri minute, da se po cesti skozi Turnišče ne bi pripeljal vsaj kakšen ■■a I IX' *' ■ Ii r s; IIP C H ia i Delavci so v ponedeljek začeli prvič s cestišča čistiti blato in pristojnih. »Zavedamo se, da gre za veliko obremenitev za okolje prah, Občani pa pravijo, da to morajo narediti karvsak dan. ^■^1 1 ti. 1 i! v? Ls lijSiŠC... 'č B’ [{ 'I? i J I Takole pa je bila hiša mokra potem, ko je padel dež-Tovornjaki so med vožnjo poškropili hiše z vodo in bl3<^ — . j h OjMi V 5' Anka Vajs, Rodovita- □ Na prometnem ministrstvu pravijo, da bodo izvajalci morali sanirati nastalo škodo na cestišču in objektih. in velik problem, zato stanje spre mljamo,« je povedal Gregor Ficko z Ministrstva za promet in zveze, »Zagotovim vam lahko, da imajo « - e I i« tjtfljs Vsak dan vozijo dobro naloženi kamioni iz Dobrovnika mimo gostilne Koren v Renkovcih. »Prahu je toliko, da ga ne uspemo sproti brisatipove Ivan Koren. »Vse kaže, da letos ne bodo mogli odpreti svojega poletnega vrta, na katerem so se tako radi ustavljali mimoidoči in kolesarji. Na naši hiši se na srečo nič ne pozna, pred časom pa so tovornjaki uničili pločnik v neposredni bližini.« izvajalci del tudi obligacijsko zahtevo, ki določa vzpostavitev prvotnega stanja. Opozorili smo Dars, da se morajo tega dosledno držati.« Izvajalec je namreč moral pred začetkom del izvesti ničelni monitoring o stanju na cestah in objektih ter si pridobiti soglasje, kje lahko poteka promet. »Na tej trasi mora izvajalec sanirati vse stavbe, če je prišlo do poškodb. Če pa promet poteka kje druge, če tovornjak uide na drugo cesto in vozi na črno, pa so za to pristojni drugi organi, da ukrepajo, policija ali inšpekcija,« dodaja Ficko. Še ta mesec se bodo sestali predstavniki prometnega ministrstva, Direkcije RS za ceste, Darsa in Družbe za državne ceste ter se dogovorili, kako sanirati nastalo škodo po celotni trasi v dolžini 70 kilometrov, ki je trenutno v t. A- 1 Zmanjšala seje tudi vamostv prometu. Na srečo se ni še nič zgodilo, marsikatero žensko pa je danes bolj strah peljati se s kolesom do trgovine ali skozi vas. Krajani so prepričani, da bi lahko policija s svojo prisotnostjo med gradnjo več naredila za varnost gradnji. Nato se bodo sestali še z župani posameznih občin. Matej Kušar, služba za stike z javnostjo pri Darsu, je zagotovil, da je bil narejen posnetek stanja tako cest kot objektov in jih bodo po dokončanju gradnje povrnili v prvotno stanje. »Včasih so potem še bolje obnovljeni, kot so bili prej,« dodaja. Turnišče; «Koje deŽ, ne moremo hoditi po pločnikih ob glavnico voda tako škropi, da ljudje mokri od nogdc glave. Pa Še vozniki so nestrpni in neobarni.* bi policija morala boO nadzorovati promet Pesek v zobeh d Leto 2008, ko naj bi Leto ZVUO, KO Iiaf . j I' krak avtoceste, je L.. i” pak treba bo potrpel’ vreme primerno, tako k' pf | dnjo to zimo sedaj, b® voritev Se prej kot ob hod njega leta, pravijo n nem ministrstvu, želimo in jo tudi n “1*" bujemo, saj po neurejenosti cest 1^ leto izgublja dve m■1 L/VIVJ ®*kf>holizmom Palatinov senat odločil: Prajne-rju je za napad na Greflina izrekel Štiri leta in Sest mesecev, za napad na Fajfarja pa leto in tri mesece zapora. Kazni so mu združili, tako da bo moral v zaporu odsedeti pet let in sedem mesecev. Drago Prajner iz Šprinca pri Razkrigu je bil obsojen na pet let in sedem mesecev zapora, ker je pretepel Emila Greflina in Željka Fajfarja. Do pravnomočnosti sodbe bo ostal v priponi. Foto: Jure Zauneker iv Iz vladnega načrta nabav in gradenj za letošnje leto izhaja, da bo policija kupila 276 prevoznih sredstev. Pri tem termin prevozno sredstvo ne pomeni ie avtomobilov: policijska prevozna sredstva se namreč delijo na specialna vozila, civilna vozila, zračna plovila, vodna plovila, motoma kolesa in kolesa. V omenjeni načrtovani kvoti 276 sredstev je tudi policijski helikopterza nadzor državne meje, ki bo stal okoli 8,3 milijona evra, kar je največji strošek, Preostala sredstva bo policija namenila za nakup terenskih vodi s policijsko opremo, kombijev za ogled kaznivih dejanj, belo-modrih patruljnih vozil, osebnih civilnih vozil, motornih koles in drugih prevoznih sredstev, Lani je policija odpisala in prodala 236 iztrošenih vozil, medtem ko jih je kupila 346, od tega 174 civilnih osebnih vozil, 110 belo modrih osebnih vozil, 25 kombiniranih, 21 intervencijskih in 11 terenskih vozil, tri motorna kolesa, en traktor in eno prikolico. Povprečna starost prevoznih sredstev slovenske policije je nekaj manj kot šest let. Javni razpis za vozila, ki ga vodi ministrstvo za javno upravo, bo objavljen predvidoma aprila. Za varno Tišino in tu- bi kljub Prajnerjevim Andrej Bedek A, B. Skoraj usoden Pdlet je v eni od gostiln v Mora- ■ mlado letnik iz lendavskega konca | 'l’ ie I Policijski preiskovalci so ugotovili, I 'hni ® heroinom. Sprejet je bil na ^niki, ki se lahko 'jjlm športom materialno P® koncu šport-Mftere živijo od zaslužka. F'«, ’’ pogovatjah s pre- Suh' r '^*^®*^’'cem Juretom ni, ki v tekmovalni sezo- «trenin stva- tora osemkrat na teden, po H ptitna status držav-To pomeni, da je dl dni-' ''■■b®' kar je tu-toliti t mestatB ua tofeeoi evropskem prvensi- 'ijbSli VU. ■^*f, J/Mil v rokobor- 10 materialno preživ-m kaj bi se moralo spremiti, da bi se lahko? «nebi, •jns ht. Vsaj Še nekaj časa ' ddo živeti od rokoborbe. B IS m ,."is V' “'jih '■"Jrbi bi tnbfala biti v mc-Ptepoznavnejša, vendar pa čudeža, ki bi bistveno spremenil razmere, ni na vidiku. Meniš, da nogometaši, igralci tenisa, košarkarji, ki se Ifdtko materialno preživljajo s svojim šjfortom, vlagajo v šport več kot tisti športniki, ki se s športom ne morejo preživljati? v S F/4 več časa za »dodaten trening«, kot sta masaža, športni psiholog. Seveda pa je to povezano z denarjem, Aliprth^a do velikih rasžik v zaslužkih predvsem zaradi različne popularnosti športov? Ne Bi se strinjal s tem, da predvsem zaradi popularnosti. Veliko vlogo imajo danes uprave klubov. Če Ne. Imajo le večjo motivacijo, _ Edina razlika je v tem, da porabijo je v njih veliko vplivnih posamezni- se prava poslastica (3^ marca, in v soboto, 17, marca, bo v Športni dvorani ■ ■ * Murski Soboti mednarodni turnir Grand prix Slovenije j t J-. . . .. . ,-----■----»I—; za mladince. Prija- i '' ^'“^^‘^*^B*^Orimskega sloga za člane ' W lckiTHTivat/'i t-ii- 1 A rlr^-av nitmi ti ""•■iuii.il grat(>-nni&iLCg» »ugA iiurtu*Jivi_. * nj« tekmovalci iz kar 14 držav, med njimi tudi nekaj zvenečih ^Stirhrtd Ir« ors n«iiir^Xiih tpVmrkvntii I , iCRa športa, ki so nosilci medalj z največjih tekmovanj. Vortj tekmovanje oiganizira Rokoborsko društvo Sobota, slav * bo sekretar Rokoborske zveze Slovenije Stanl- domači trener in nekdanji vdiunski tekmovalec Rade s... 'e nadeia čim hnliip uvrstitve svniih varovancev Tu reta nadeja čim boljSe uvrstitve svojih varovancev Jureta Sedmaka, Dejana Serneka in drugih. Ljubitelji .4« rOkolVirK^ irc^lrvilmo 94 mi izlili V^HIr^Cm HaGIV dkj tokoborbe vsekakor ne bodo zamudili tega velikega dogo- in nedvomno pomembna promocija tega borilnega športa l*°wajmeobMuri. in M. J SLOVESNO KONČANE SOBOŠKE DELAVSKE ŠPORTE IGRE Območna obrtna zbornica pred Muro »Med mnogimi oblikami Sportnorekreativne^ delovanja imajo delavske športne igre pomembno vlogo. Naš namen je, da so dostopne ljudem vseh starosti in obeh spolov s ciljem, da pomagajo človeku pri ohranjanju zdravja, delovnih sposobnosti in dobrega osebnega počutja. Delavske športne igre v Mestni občini Murska SoboU vse to potrjujejo, ko vsako leto znova vključujejo številne rekreativne športnike v različne športne panoge. V letu 2006 se je delavskih športnih iger udeležilo 20 podjetij in ustanov. Sodelovalo je preko 300 športnikov. Športna tekmovanja so potekala v osmih športnih panogah,« je dejal na slovesni ra^a-sitvi rezultatov in podcUtvi priznanj, kolajn in pokalov delavskih športnih iger 2006 v gostilni Gaj v Murski Soboti predsednik odbora za šport in rekreacijo, ki deluje v okviru Športne zveze Murska Sobota, Željko Kranjc. Pridružil se mu je tudi predsednik Športne zveze Murska Sobota Stanko Kerčmar, ki je v pozdravnem nagovoru poudaril uspešno izvedbo lanskoletnih delavskih iger, ki postajajo sestavni del dovekovega življenja in dela. Po njegovem je zlasti spodbudno, da v številnih oblikah rekreiranja sodeluje vedno več ljudi. Ti čutijo veEko potrebo po gibanju in športnorekreativnih dejavnostih, ki omogočajo koristno sprostitev po opravljenem delu. V skupnem seštevku je zmagala Območna obrtna zbornica (OOZ) Murska Sobota s 120 točkami pred Muro, 89, in Območnim policijskim sindikatom (OPS), 66, sledijo; Dom starejših Rakičan (DSR), 45, Društvo upokojencev (DU) Murska Sobota, 44. in Medobčinsko društvo invalidov (MDI), 41. Moška konkurenca: 1. OOZ 108, 2. Mura 73.3. OPS 52; ženska konkurenca: 1. DSR 25,2. MDI 20,3. Vojni inv^di 18. Rezultati posameznih Športnih panog - kegljanje ženske: 1. Mura 422 kegljev, 2. OOZ 372, 3. DU 368, posamezno; 1. Sonja Sapač (OOZ) 498,2. Brigita Gomzi (Mura) 478,3 Metka JoSar (OOZ) 444; moški: I. Mura 548,2. OPS 526,3.00 2 484, posamezno; 1. Jože Iskra (Mura) 586, 2. Mladen Emeršič 574,3. Robert Rožanc (oba OPS) 558. Mali nogomet 1 OPS, 2. OOZ, 5. Mura - prikrojeval niča. Namizni tenis; 1. Komunala, 2, (X>Z, 3. Slovenska vojska (SV). Teote: 1. OOZ, 2. Mura, 3. Bolnišnica, kov, ima klub večjo možnost za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev za normalno ddovanje kluba. Ali danes atroci sami isbi-rajo Spori, s katerim se belijo tdivatjati, ali pa jih starši usmetjajo v športe, kjer se lahko veliko zasluži? večinoma so to individualni Športi - znajdejo v težki situaciji. Stroški treningov in tekem v tujini praznijo njihove denarnice in denarnice staršev. Veliko jih konča kariero ali pa postaja njihova kariera vse bolj rekreativna namesto vrhunska. Morebitni izhod iz tega stanja je zaposlitev športnika v Slovenski vojski ali policiji. Za to pa mora imeti športnik status mednarodnega razreda po kategorizaciji Olimpijskega komiteja Slovenije, seveda ob ptcdjx>stavki, da je šport zanimiv za vojAo ali policijo.* Da bi si Jure to zagotovil, bi se moral na Članskem svetovnem prvenstvu uvrstiti med prvo pcdovico udeležencev, kar pa ni mačji kašelj. Nekateri odlični športniki pa nimajo niti možnosti, da bi poskusili Predvsem je veliko odvisno od staršev. Če so starši v preteklosti pridobiti status mednarodnega raz- trenirali določen šport, potem skušajo svoje otroke usmeriti v ta šport. Mnogo pa je staršev, ki žara- reda na mednarodnih tekmah zaradi poraznega finančnega stanja njihovih klubov in panožnih zvez. Pa smo spet pri denarju. Na žalost! In di lastnih neizpolnjenih želja usmerijo svoje otroke v Šport, kjer kaj jim preostane? Lahko zamenjajo sami niso uspeli.* Športno panogo. Vsaj tako bi jim Tako se danes športniki v tako .! imenovanih »majhnih športih« - »svetoval* Tone Vc^nec. Mitja Horvat, foto; J. Z. n- KŽS O. Z leve: Dušan Faršang(Mura), Matija Gabor (Obrtna zbornica) in Marija Rantaša (Območni policijski sindikat) Streljanje z zračno puško ženske: 1. OPS 475,2. SV 455,3 DSR 375, posamezno; 1. Marija Rantaša (OPS) 173 krogov, 2. Dragica Vogrinčič (DU) 165,3. Mojca Smolič (SV) 162; moškh 1, SV 548,2. OPS 526, 3. OOZ 516, posamezno; 1. Dušan /iško 188, 2. Štefan Balaško (oba SV) 183,3. Miroslav Zelko (OPS) 179. Športni ribolov: 1. OOZ, 2. Zvezda -Diana, 3. DU, posamezno: 1. Stefan Gjergjek, 2. Peter Prosenjak, 3. Vlado Veren (vsi OOZ). Pikado ženske: 1. DSR, 2. MDI, 3 Društvo vojnih invalidov, moški; 1. Muta, 2. OOZ, 3. DSR. Šah moški: 1 OOZ, 2 DU (oboji po 9 točk), 3. Carinarnica 6, posamezno: 1. Robi Radosavljevič (KGZZ) 7,5,2. Jože Glavač (DU) 7,3 Mitja Kovač (iskalec zaposlitve) 6,5. Milan Jerše ^RELSTVO “^Fkoji regijska krona severovzhodne - je nastopilo 205 društev. V tekmo® standardno pu- v Murski Soboti priprave slovenske reprezentance v biljardu Računajo vsaj na medaljo (Črenšovci), 181, peti pa Matevž FirSt (Radgona), 172. S serijsko puško je bil najboljši Sašo Prapotnik (TSO), 367. Milan Kreft (Gederovci) je bil tretji, Goran Maučec (Bakovci) pa četrti, oba po 366. Ekipno je zmagal Ormož, 1093, Gederovci (1081) so tretji, J. Jurkovič četrti, Bakovci pa peti (oboji po 1071). Pri članicah je prva Vesna Mele (TSO), 364, ekipno pa Sv. Tomaž, 1021. Pri mladincih je prvi Maj Pirih (Jože Mihevc), 362, od 3- do le kopanje in savno ter druge ugodnosti za dobre priprave tekmovalcev. Prav tako je svoje prispeval športno-rekreativni center Sparta-cus. Določeno opremo pa je prispeval Agtoservis.* Poleg tega bo nastopila ženska reprezentantka Tanja Kaštrun iz Ljubljane, ki je med vodi, Inimi igralkami biljarda v Evropi, na invalidskem vozičku pa Matej Braj-kovič, ki prav tako visoko cilja Matjaž Demšar; »Priprave v Murski Soboti so bile odlične. Sprememba okolja ima za tekmovalce poseben pomen. Sem zelo zado-I voljen z vsem. Glede evropskega Center Mešič v Murski Soboti Je bil pri2orišče'priprav sloveo-ske reprezentance v biljardu za | 1?! '1 reprezen- ŠD Štela- ®'727, 5. mesu pa so zvrstili mladi An. ■- i.iTo v drejčani Marko Novak (343), Draškovič . Jernej Ferčak (535) in Danijel ‘ Dri »11-1 ji- ^11 X« .. .1__ prva V ‘-'■‘ISKOVIC . Jernej terCak (537J m uainjti Sipoš (329), ki so prvi v ekipni lauraZp-j PG nili- konkurenci (1007). Ur/ y ^kiptii kr.hi, ^Turnišče), s standardno pištolo je pr-(1 ^aj- vi Aleksander Ciglarič (COAL k. at Pri 'J tnTurnišče p«»tis»»«»-ii ■lAo nt»-d Domini- evropsko prvenstvo v Uberecu T na Češkem. Naša reprezentanca Ima že bronasto medaljo, ki jo Je pred dvema letoma dobil Matjaž ErčulJ, član kranjskega Me-tropoola, najboljši den v zdajšnjem dresu s slovenskim grbom. Naše barve bodo zastopali še Jožko Marinko (Metropool Kranj) in Matjaž Demšar (Sedma luknja Ljubljana) ter Rado Doroslovac (Ljubljana) ali Miha ŠkerlavaJ (Kranj), ki sta v med- Sl sebojnem obračunu odločila o 'Pl l, h 11 4 kadili.-..................-v 2 iuriiiscc, 1 iv/, j-j- — 3. renčič, 1009. Pri Članicah je ^"8'1 v oaiboi- katnik zmagovalka Vesna Mele (TSO), «1'1^ 355, pri mladincih Marko Mli- 'Igun-.', , Ba Praindt narič, 509, pri kadetih pa Gfc- trnu tr Itn. go, Zver (oba Turnišče), 339. Tomaž Franc Milan Jerše PetiSovci), 569, pred Domini- h, ivhj -------e' kom Vnukom (Turnišče) in Miranom Mikoličem (COAL), oba po 556, četrti pa Štefan Balaško (Turnišče), 549. Ekipno: 1. COAl, četrtem potniku na evropsko prvenstvo. Kot nam je povedal selektor Bo- gdan Benko iz Murske Sobote, so 1624,2, Turnišče, 1105,3-J- T leve; selektor Bogdan Benko, Rado Dorostovac, Hatiaž Demšar In Jožko Marinko jim bom kar se da pomagal pri vzdušju in počutju pri i^. Priprave pričakovanja velika, saj računajo za evropsko prvenstvo so potekale vsaj na eno medaljo, ne glede na najprej en teden v Metropool klubu njeno žlahtnost. Na evropskem pr- v Kranju, kjer je najlepša biljardnica venstvu nastopa 128 tekmovalcev v treh različnih disciplinah. »To funk- v Sloveniji. V klubu je 11 biljardnih miz. Kot sponzorji so nam omogo-aU teden dni prostega treniranja na njene Širše okolice. Drugi del priprav pa smo se odločili opraviti v mojem domačem okolju, in sicer v novi biljardnici v centru Mešič v Murski Soboti. Ekipa je bila zelo za^ dovoljna z možnostmi za trening in druge aktivnosti. V centru Mešič, ki cijo sem sprejel po 15. januarju le- _ tos na željo nekaterih hinkcionatjev njihove strehe. Najboljši slovenski in večine tekmovalcev. Upam, da igralci biljarda so iz Ljubljane in prvenstva pa upam na svojo najboljšo igro. Če bo Še sreča, bi lah- ko dosegel zelo dober rezultat Jožko Marinko; »Organizacija priprav je bila na visoki ravni. Po jutranjem fitnesu je sledil trening in kasneje plavanje za relaksiranje. Zvečer pa smo tekmovali z okoliškimi klubi. Na evropskem prvenstvu pričakujem predvsem dobro igro. Končna uvrstitev bo mal- je eden glavnih sponzorjev, so nam za teden dni odstopili svoje prosto- ce odvisna tudi od sreče.« re. Terme 3000 pa so nam omt^oči- Milan Jerše 20 ŠPORT 15. marec 2007 - VESI! 1 ŠPORT MINULI TEDEN Kegljači Radenske niso dovolili presenečenja. Foto: J. Z. KEGUANJE I6. krog 1. slovenske B-lige (moški); Radenska - Slovenj Gradec 5 : 3 (3441: 3376). Zmagali so: Kovačič 653, Borovič 604, in Marinič 592. Vrstni red: Korotan in Brest po 27, Radenska 19 12. krog 2. slovenske lige vzhod (ženske): Radenska - Šoštanj 5 : 3 (3175 : 3126), Nafta - Fužinar7 : 1 (3123 : 2923). Vrstni red: Šoštanj m Radenska po 16. 16, krog 3- slovenske lige vzhod (moški); Nafta - Radenska II 3 : 5 (3235 :3274). Na medregijskem tekmovanju paraplegikov za memorial Petra Zdovca v Celju so bili uspešni kegljači Prekmurja in Prlekije, ki so med devetimi ekipami zasedli tretje mesto za Ljubljano in Mariborom. Pri veteranih je zmagal Franc Borovnjak, tretja pa sta bila pri tetraplegikih Slavko Dunaj in pri ženskah Martajanežič. (M. J.. T. G.) NOGOMET LE REMI PRVEGA Z ZADNJIM Rezultati 15. kroga 2, SNL: Mura 05 - Dravinja Duol 1 :0 (0 ; 0), Bonifika - Aluminij 0: 0, Tinex Šenčur - Triglav 1; 0 (0 : 0), Krško -Rudar 4 : 3 (2 : 1), Livar Ivančna Gorica - Zagorje 2 : 2 (0 : 0). Pari 16. kroga: Aluminij - Mura 05, Dravinja - Livar, Rudar - Tinex. Triglav - Bonifika. Zagorje - Krško, Ženski nogomet se seli na prosto Spomladanski del prvenstva uvod v evropske kvalifikacije Na seji komisije za zenski nogomet NZS, ki jo vodi Branko Gros iz Lendave, so sprejeli program reprezentančnih aktivnosti v letu 2007. Člansko žensko reprezentanco čakajo letos štiri kvalifikacijske tekme za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo leta 2009 na Finskem. V prvi tekmi se bodo 5. maja pomerile z reprezentanco Sr- ropsko prvenstvo, Slovenija bo vse nasprotnice gostila v Dravogradu. V ta namen so imeli v Ankaranu tridnevne skupne priprave. Selektor A-reprezentance Zoran Cirkvenčič je vpoklical 22 kandidatk, med njimi tudi štiri igralke ŽNK Pomurje Filovci, in sicer Ni-klovo, Zverovo, Vuksanovičevo in Zelkovo. Slovenska ženska reprezentanca I 1 I S s 1 t s I I 1 f 5 |w:^ Krka Pomurje Sl. Gradec Slovan K.lerič Senožeti Ptuj Maribor II 11 11 11 11 11 11 11 10 10 8 6 6 2 1 0 0 0 0 0 0 0 1 1 1 1 3 5 5 9 9 10 78:6 120:7 45:26 51:29 42:19 26:41 7:105 6:142 3C 51 ' 18 19 ■ 6 ■ 4 T. 1 I 1 1 1 ( I prezentance Ukrajine, Islan# Latvije. I ■ "is c N'«?- ve B <4, [t Ilir V nadaljnje kvalifikaciji j posredno uvrstijo zmagoval*^; pin in Sest drugouvrščenih nf rT J 1 zentanc. Določene spremembe jedt^ tudi tekmovalni koledar v nogometu. Tako se bo spo*^***^ ski del prvenstva začel Bonifika Livar r(nex Krško Triglav Zagorje Mura 05 Dravinja Rudar Aluminij 16 15 15 15 15 15 15 15 15 15 10 8 7 6 6 5 4 5 4 3 3 3 2 4 3 4 5 1 4 5 2 4 6 5 6 6 6 9 7 7 34:15 25:23 24:22 21:27 16:16 25:20 21:26 15:17 20:26 13:22 33 27 23 22 21 19 17 16 16 14 r u I I ll iL končal pa 3. junija. Pari !■- |j Pomurje - Senožeti bor - Slovenj Gradec, Lju”*' j Ptuj - Krka, Kamenjenc-^ , Prvi polfinalni pokalni bosta 25. aprila, povratniP’^\^ ja. Finale bo 9. junija. snil predsednik Komisije z’ nogomet NZS Branko Gr”*' odločili za ločeni finale ga, ker naj bi bil ženski kala del nekakšnega dne’'’ pj« skega ženskega nogometa j tega so v Velenju opravili I7F^ ____________. l' 1'i' Sfli' njevalni seminar za tren^^) NAMIZNI TENIS Selektor slovenske reprezentance Bojan Rak je določil potnike za evropsko prvenstvo, ki se v Beogradu začne 25. marca. Med reprezentanti je tudi Mitja Horvat (Kerna Puconci). JUDO Na mednarodnem turnirju v italijanskem Tolnezzu je uspešno nastopila soboška judoistka Maja Uršič, članica celjskega kluba Sankaku. Zmagala je v kategoriji članic do 63 kg. Na poti do prvega mesta je premagala judoistke z Malte, Avstrije in Italije. Na evropskeo) A-turnirju za kadete v Zagrebu je sodelovalo 373 kadetov iz 16 evropskih držav. Predstavnik JK Murska Sobota Jon Jerebic (do 90 kg) je zasedel odlično 5 mesto, Uroš Kavčič (do 55 kg) pa sedmo. (T. G., M. J.) ROKOBORBA Na mednarodnem članskem turnirju Velika nagrada Madžarske v grško-rimskem slogu v So m hotelu so sodelovali 203 tekmovalci iz 30 držav. V kategoriji do 84 kg je zasedel Jure Kuhar 29. mesto. Boljšo uvrstitev mu je preprečil Italijan .Minguzzi Andrea, Mitja Sedmak (oba RD Sobota) pa je bil ] 1. v kategoriji do 96 kg. Mitji je prinesla odlično uvrstitev ravno borba proti italijanskemu državnemu prvaku Scibiliu Benjaminu, ki ga je premagal v dveh setih s 3 : 1, v drugem z zelo atraktivnim metom. ROKOMET Pomurje je na gostovanju v Cerkljah prvič izgubilo. Na tekmi ni bilo uradnih sodnikov, a so Sobočani pristali na domačega sodnika, da bi se izognili dodatnim stroškom. Gostitelji so bili boljši nasprotnik že v prvem delu (16 : 14), končni rezultat pa je bil 36 : 32. Najboljši strelci: Ovsen jak 11, Koželj in ZanjkoviČ po 5. Arcont Radgona pa je dosegel prvo zmago (32'29) na gostovanju v Radovljici. Po začetnem vodstvu domačinov so Radgončani dosegli Štiri zadetke zapored in vodstva do konca tekme niso več izpustili iz tok. Najboljši strelci: Zorko 10, Petraš 9 in B. Žinkovič 8. V Črenšovcih je na turnirju ženskih veteranskih ekip zmagala Velika Polana, ki je z 11 : 5 premagala M. Soboto, z 9 6 pa G. Radgono. V tekmi za tretje mesto je bila G. Radgona s 6 : 5 boljša od M. Sobote. Najboljša strelka je bila Slavica Hozjan (V. Polana) z osmimi zadetki. (T. G., N. K.) bije, 30. maja gostujejo v Franciji, 26. avgusta gostijo Islandijo. 31-oktobra pa Francijo. Cilj Slovenk je tretje mesto v skupini, kar bi omogočilo še dve dodatni kvalifikacijski tekmi za uvrstitev na ev- S sedeža Uefe pa so sporočili, da bo Slovenija gostitelj kvalifikacijskih skupin za uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2008 v kategorijah deklet U-19 in U-17, Žrebanje skupin je bilo na sedežu Uefe v Nyonu. V 10, kvalifikacijski skupini deklet U-19 se bodo Slovenke pomerile z Nizozemsko, Norveško in Moldavijo. Slovenska dekleta U-17 pa bodo imela v'4. kvalifikacijski skupini za nasprotnice re- skega nogometa, na predstavili tudi program torske službe ženskega no? s katero želijo izboljšati delo ših kategorijah. Komisija la ' sin Kategonian. ivomisijo nogomet je izrazila zadov^ nad odločitvijo CHimpij^*^^u(t m hej a Slovenije, ki je gorizacijo tudi v ženskeiF metu. .it Miiaf’ jei^ DVORANSKI NOGOMET 17. krog 2. SFL vzhod: Marinci Vešči ca - flioterme M, Nedelja 6 : 2 (Horvat, K. Rob, Škafar, Kristl, Baumgartner, Mihalič; Žajdela, Kolbl), Cerkvenjak - MartiniSče Codex 4:1 (Rošker), Tomaž -Nazarje 2 : I,Slov. gorice - Benedikt 7 :4. Vrstni red: Tomaž 41, Nazarje 36, Bioterme 27, Marinci 25 PIKADO Na turnirju 501 MO v avstrijskem Siebingu je zmagal Polde Slanic (Top gun G dava). Med 16 ekipami je 5. mesto zasedla ekipa »4 mat«, za katero je nastopil tudi Polde Slanič. Zmagali so Avstrijci. Na glavnem turnirju Styria open je prvič nastopilo sedem igralcev ekipe Friends od Sv. Jurija. Zmagal je Zoran Lerbacher, četrti je bil Polde Slanič, peti pa Alen Škerlak (Friends), Na ženskem turnirju je bila Andreja Benko (Friends) šesta. Na turnirju Cricket je slavil Lerbacher pred Slaničem, Gregor Gorjup (Top Gun) je bil peti, Alen Škerlak (Friends) pa sedmi. Tudi v hitrostnem metanju 501 je zmagal Zoran Lerbacher pred Poldetom Slaničem. NAMIZNI TENIS Pucončani boljši v povratnem srečanju v srednjeevropski super ligi za uvrstitev od 13. do 16. mesta so Pucončani v slovaškem Čadcu izgubili s 4 : 6, V skupnem seštevku obeh dvobojev (prsTga so dobili s 7: 3) so bili boljši in se bodo potegovali za končno 13. mesto s slovaško Nitro, ki so jo v skupini že dvakrat premagali. Že prvi dvoboj je pokazal, da so Slovaki dobra ekipa, saj so trenutno vodilni v slovaškem prvenstvu. Domačini so vodili s 5 : 3 in potem je Plohl dobil odločilno četrto partijo proti Ktkoški, ki jim je prinesla boljši rezultat v obeh dvobojih. Sicer pa je bil pri PuconČanih najboljši državni reprezentant Horvat, ki je dobil dve partiji in tretjo v dvojicah s Plohlom, ni mu pa uspelo premagati odličnega domačega reprezentanta Horejšija, ki je ugnal vse tri Pucončane, Ropoša je ostal brez zmage in je v treh partijah osvojil le en set. Junak prvega srečanja Plohl (takrat je dobil tri partije) je tokrat prispeval eno, ki pa je bila odločilna za končni uspeh. HCH Čadca - Kerna Puconci 6: 4 (Krkoška/Petraš -Horvat/Plohl 2 : 3, PetraS - Plohl 3:1, HorejŠi - Ropoša 3 : 0, Krkoška - Horvat 0 ; 3, Horejši - Plohl 3 : 0, Petraš -Horvat 0 : 3, Krkoška ~ Ropoša 3 : 0, Horejši - Horvat 3:1, Krkoška - Plohl 0 : 3, Petraš.- Ropoša 3 :1). M. U. KARATE V avstrijskem Furstenfeldu, kjer je sodelovalo ^20 tekmovalcev iz 39 klubov Avstrije, Madžarske in Slovenije, je Radenčan Beno Žurman v kategoriji članov do 65 kg v borbah zasedel drugo mesto. Drugi so bili tudi kadeti Jan Jurkovič (do 45 kg), Žiga Mir (do 67 kg), Dominik Petko (do 60 kg), ekipa ml. kadetov v borbah 0an Jurkovič, Filip Španbauer, Simon Klemenčič) in ekipa kadetov v borbah (Aleš in Žiga Mir ter Dominik Petko). Tretja sta bila Simon Klemenčič (ml. kadeti do 50 kg) in Aleš Mir (kadeti do 75 kg), (O, B.) I I NAMIZNI TENIS Pomurci pričakovano V 14. krogu 1. SNTL za člane so Pu-cončani na gostovanju na Ptuju z lahkoto dosegli že 14. zmago. Izgubili so le en set, in to Ropoša proti najboljšemu domačinu Paviču. Druga dva, Horvat in Plohl, pa sta dosegla zmagi brez izgubljenega seta. Tako so obdržali vodstvo s tremi točkami naskoka. V soboto bodo imeli doma prvo zaključno žogico za osvojitev naslova državnih prvakov, saj se bodo srečali s Krko. Ljubitelji bele žogice tega dvoboja vsekakor ne bi smeli zamuditi in z navijanjem prispevati k največjemu uspehu v zgodovini kluba. Sobočani so z lahkoto, brez izgubljenega seta, premagali rezervno ekipo Ilirije, v kateri ni nastopil niti en igralec prve postave. Za Sobočane to ni bil niti dober trening, ker so bili gostje za tri razrede slabši. V naslednjem krogu gostujejo v Lendavi. Lendavčani so bili v Mariboru v podrejenem ijoložaju. Ptuj - Kerna Puconci 0 : 6 (Ovčar -Plohl 0: 3, Pavič - Ropoša 1 : 3, Rebek -Horvat 0 : 3, Pavič - Plohl 0:3, Ovčar -Horvat 0: 3, Rebek - Ropoša 0: 3); Sobota - Ilirija 6:0 (Roudi - Kolenc 3 :0, Kocuvan - Lovšin 3 : 0, Koščak - Peklenik 3 : 0, Kocuvan - Kolenc 3 :0, Roudi - Peklenik 3 ; 0, Koščak - Lovšin 3 : 0); Maribor - LM-KO Lendava 6:0 (Illas - Rosič 3 : 0, Komac - Gonter 3 : 0, ZafoStnik -Miletič 3 :0, Komac - RošiČ 3 :0, Illas -ffliletič 3 :6, Zafoštnik - Gonter 3 :0). V 2. ligi so Pucončani dvakrat zmagali po zaslugi odličnega Škrabana s šestimi zmagami brez poraza. Premagali so vodilni Prevent in se tako povzpeli na pr- vo mesto. Sobočani so dvakrat ru IJLVOI-V« ovrLUJUflJii JU ur««-- ■ ' li, Najboljši V njihovih vrstah | brat s petimi zmagami, izgfP' I F mladincem Roscem, ' Kerna II - Tempo H 6: 2 ti* Solar, Gorčan, Škraban/Solar); - Prevent 5 : 5 (Žibrat 3, Macek-Maček); Kerna II - Prevent 6 ■ ban 3, Solar, T. Ropoša, Škraba”/ .p: Sobota n - Tempo II5:5 f f* drih/Maček, Žibrat/Fridrih); 5 ."TC : !..i_ I II im TI Z . n ' juh - LM-KOII6:0, Melam*® KO n 6:0. Pomurski finale Si 1 Na 3. državnem kadetskeid^j« na Jesenicah je nastopilo 11^ igralk iz 26 klubov, med "(/fe mutcev. Pri moških so se, kA” |(^ šnjem turnirju, trije uvrstili e P v finalu pa sta se srečala ista bočan Jan Žibrat in Pueonf^”^ Horvat. Prvi je v polfinalu s 3 ?' gal Zdovca (Rakek), drugi P” * e vka (Sobota). V finalu je bil p” " jai'' vanju s 3 ; 0 boljši Žibrat, zmagal na vseh kadetskih । osmerico sta se uvrstila Ervih Tomaž Pelcar (oba Kerna), v pino pa Patrik Sukič (Kend*/ Kokol (Sobota). Pri dekletih je pripravila v' it jO 1- -eh*'’ 1(1 f nečenje Pucončanka Staša ■ nepričakovano zasedla tretji' Llwpr| IK AILU * »11V A '' z M 1'0'^ I tem ko je v polfinalu izgobdi*^ 1 valko Garmutovo S'SX' Vukan se je uvrstila med najl VESTNIK -15. marec 2007 ŠPORT 21 Štejejo le tri točke tekmi spomladanskega dela prvenstva v 2. SNL je ®nboSka Mura 05 igrala donaa PtairinjoDuol. Po dokaj raz-igri s polno napakami p™ «*«dalci je sodil Roberto 12 Kopra. Mura 05! Kamnik, Najdenov, Janža (Faj-5^ SteŠ (Bencik, 37). Balažič, 65), Šunko. L^njmFink, Korat, Roj, Oč-Emeršič (Močič, 60), doi^ ^^J^^l^^^^tagič. 75), Vi-J^“^^*^'^^nt*žič(80) Vodopi-tC Sprečakovič. ^či karton: Ribič (58). Rume-^»rtoni: Bahiic, SreS, Slavic, ^ZJavec; Korat. Ribič, Roj. Eroo-beli k: (l! F'. ri b I .‘■1 1 M „ a da I so v dvoboj krenili omagajo. Povedli bi ^nigi minuti, vendar je ■-D«1-13 V »-HUt vra- ’ nogo. Minuto ka- proslavil Šunko, iiiipii V 12. minuti so .J 'vpo priložnost k Rajkovič je zadel Iz- — Žilavec V »sendviču« gostov j strelu Balažiča odbila v levo vratni- Wie Tn minute ka- ristil lepe priložnosti, kar bi se lahko le minuto kakneje maščeva- K obramba gostov žogo po co. V 18. minuti je Slavic od daleč poskušal presenetiti gostujočega lo. Takrat se je namreč SreS v dt^ vratarja. Janža v 24. minuti ni izko- mačem kazenskem prostoru z dvi- NOGOMe Poraz Nafte na Ptuju I ŠPORT MINULI TEDEN NOGOMET DRAVA ŽE DRUftA Rezuluti 22. kroga 1. lige Telekom Slovenije; Drava - Nafta 3 :1 (2 : 1), Domžale - Maribor 3:0 (1:0), Hit Gorica - Interblock 3:2 (1:1), Bela krajina - Primorje 0:0, MIK CM Celje - Koper 2; 3 (0:1). Pari 23. kroga: Nafta - Bela krajina (sobou ob 15. uri). Koper - Domžale, Interblock - Drava, Primorje - MIK CM Celje, Maribor - Hit Gorica. Domžale Otava Gorica Maribor Primorje Nafta Koper Celje B. krajina Interblock 22 22 22 22 22 22 22 22 22 22 15 9 9 8 9 S 4 4 2 2 7 7 7 9 6 6 13 8 9 8 0 6 6 5 7 8 5 10 11 12 45:16 37:29 34:32 36:29 29:25 31:34 29:30 31:38 22:38 23:46 49 34 34 33 33 30 25 20 15 14 sodnikDavorDreč-l> ■e.A^ nA Iaih ri^f lA 54. minuti drugi zadetek za doma- poraz. Že na začetku ter po levi strani. Preigral je nekaj pralcev Nafte in podal do Žilica, ki je ukanil vratarja Luka.. V drugem delu se je igra preselila na polovico domačinov. Gostje so vse stavili na napad. Priložnost sta zapravila Zemljič in Eterovič. V največji premoči gostov so domačini dosegli še tretji zadetek in s tem končni izid. Začetnik akcije je bit ponovno Kronave-ter. Strel Drevenška je Luk odbil, vendar se je žoga ponovno odbila do njegi, ki pa je bil v drugo natančnejši in je zadel. Naslednje srečanje igrajo Len-davčani z Belo krajino v Lendavi. Za to srečanje bodo lahko že zaigrali kaznovani Bunc, Bogdanovič in porumeneli Lunder. Franc Horvat M, gnjenima rokama dotaknil žoge. Izvajalec enajstmetrovke Roj pa je žogo poslal mimo leve vratnice. Iz drugega polčasa velja omeniti odločilni zadetek, ki ga je v 48 minuti dosegel Šunko. Ta je z udarcem glave iz bližine poslal žogo mimo nemočnega gostujočega vratarja Finka. Pred tem je Slavic izvajal kot z desne strani, žoga pa je ob drugi vratnici prišla do Najde-nova, ki je idealno podal do prostega Šunka. Zaradi udarca s komolcem je bil izključen Ribič in domačini so imeli več kot pol ure igralca več, toda njihovi napadi so bili dokaj jalovi. Še več! V 68. minuti se je osmešil gostujoči napadalec Vidojevtč, ki iz bližine ni znal zadeti praznih vrat.. Do konca tekme je bilo Se nekaj poskusov za spremembo rezultata, vendar so bili nogometaši obeh moštev nenatančni. Po slabi predstavi so Sobočani vendarle dosegli pomembno zmago v boju za obstanek v ligi, Milan Jerše, foto; J, Z. NOGOMn Ob 15. obletnici samostojnega nogometa v Sloveniji so predstavniki NZS in Združenja 1. SNLv mariborskem hotelu Habakuk pripravili slovesnost. Zaslužnim igralcem, trenerjem, sodnikom, klubskim funkcionarjem in pokroviteljem so podelili posebna priznanja za minule dosežke. Med nagrajenci je tudi najboljši strelec Štefan Škaper (150 zadetkov). Posebni priznanji za več kot 200 odigranih tekem v 1. slovenski ligi pa sta dobila Adamo in Dean Baranja, Na Kekovem reprezentančnem seznamu kandidatov za nastop v prihodnjih kvalifikacijskih obračunih proti Albaniji (24. marca v Skadru) in Nizozemski (28. marca v Celju) so tudi Fabijan Cipot (Maribor), Mitja Moreč (Sturm) in Dare Vršič (Žilina) V prijateljski meddržavni tekmi selekcij U-17 Slovenije in Madžarske v Lendavi so bili uspešnejši gostje z 1: 0. Za slovensko reprezentanco, ki jo kot selektor vodi Damir Rob, je zaigral tudi Lendavč^n Vedran Vinko. Povratno srečanje v Len ti ju se je prav tako končalo z 1:0 za Madžare. Slovenski reprezentanci članic in U-19 sta se konec tedna v okviru priprav na evropske kvalifikacije dvakrat pomerili z izbrano reprezentanco Hrvaške. Tekmi sta bili v Krškem in Pregradi. V najboljši enajsterici sta igrali tudi NikJova in Zverova, v U-19 pa Črnko, Tibaut in Vrabel (vse ŽNK Pomurje Filovci). Izidi: Slovenija - Hrvaška 3; 0, Hrvaška - Slovenija 2 :1. U-19; Slovenija - Hrvaška 2 ; 2, Hrvaška -Slovenija 3:1 3. krog pokala MNZ Murska Sobota: Čarda - Roma 3 : 2. Goričanka Liv - ZMG Gančani 2 :0. Aqua Ižakovci - Bogojina 2:0, Tehnostroj Veržej - Ljutomer 3:0, Rakičan - Tišina 1:0, Polfinale pokala MNZ Lendava; Dobrovnik - Odranci 0; 10, Bistrica - Črenšovci 0:2. Prijateljske tekme; Malečnik - Nafu 0; 2 (Kulčar, Šoštarič), Tehnostroj Veržej - Paloma 2 :1 (Kaučič, Časar), Olimpija - Čeiitiba 2 ; 7 (Varga, Lisjak; Plevel 2, Bogar, Pal, Gyurkač, Hebar, Lebar), Panonija - Hotiza 3:1 (P Gerenčer 3; Koudila), Panonija - Graničar 5 : 2 (Halas 2, P. Gerenčer. Novak, Časar; Sobočan. Perčič), Križevci -Grad 2 :7 (Šlihthuber 2; Prcininger 3, Škedelj, Slebič, Krpič, Banfi), Ormož - Grad 1:3 (Prcininger, Krpič, Kokaš), Kapca - Žitkovci 2 : .0 (Vutek, Bazika), Salovci - Kerna Puconci 2 : 3 (Črnko, Grkinič; Kuzma, Zrim, Fartek). (M. J., F. H. M., F, B., N. Š.. T. G.) 17. tf ' *“®Skl: Svit - vzhod mo- “PflSica- Ljuto- ■”45 in ;?'”'5).VodiTurbi-■ IJuti^^^^^lNaslednji kroti b S DSfi V* žen- ^“nci - ŽOK kiiŠe 'J ^25.-22,19,23), ;^'’ ŽOKPut (M.J) ■ »onlmei Radenci Sobota (ij. 22. 2. Ču- 'ueon- 23. I NOGOMET Začenja se nižjeligaški ples S sobotnimi in nedeljskimi tekmami 15. kroga se začenja spomladanski del prvenstva v 3- SNL vzhod, v katerem nastopajo tudi štirje pomurski predstavniki, in sicer Tehnostroj Veržej, Odranci. ČrenSovci in Tišina. zdaj kaže najbolje Veržcjcem, ki so na 2. mestu s 4 točkami zaostanka za vodilnim Zavrčem. Odranci in Črenšovci, ki se bosta pomerila že v nedeljo ob 15-uri v Odrancih, sta soseda na lestvici, saj z 22 točkami zasedata peto in šesto mesto. Zadnjeuvršče-na Tišina, ki ima le 7 točk, pa je verjetno obsojena na izpad iz lige, saj za predzadnjim Dravogradom zaostaja za 7 točk. Sicer pa so pari 15. kroga naslednji: Odranci - Črenšovci, Tehnostroj Veržej - Pohorje (v soboto). Trgovine Jager Š. J, - Tišina, Železničar MB - Kovinar Štore, Stojnci - Paloma, Dravograd - Malečnik in MU Šentjur - Zavrč. Startali pa bodo tudi v pomurski nogometni ligi. V uvodnem 15. krogu (vse tekme bodo v ne-deljo.ob 15. uri) sc bodo pomerili; Turnišče - Roma, Grad - Čarda, Bistrica - Panonija, Hotiza - Kerna Puconci, Tromej nik Blisk - Petišo-vci in Ižakovci - Rakičan. Po jesenskem delu vodi Čarda s 34 točkami pred Romo, 32 in Tromejni-kom - Bliskom, 28, sledijo: Grad 27. Hotiza 24. Petišovci 22, Ižakovci 18, Rakičan 17, Turnišče 16. Bistrica 9, Kerna Puconci 7 in Panonija Gaberje 6. Milan Jerše y klubov MNZ MURSKA SOBOTA ' aktivno sodelovanje s klubi v Vtbi soboškega hotela Di- sodnikov na najvišjih listah NZS (A). -nhuti K bllj sk^ščina klii. ^***^ro in korektno zastopajo MDNS Mur- ---- h«in >*ftirska9Lir klu- ? P®^Prei^ SobvtaL Med gikril je bSLn N^iAlojz Kovačič, SiJtJanllk Kacljana je C’’ zveze razgi- Vih^^fprevzrti področjih. Med KOŠARKA 20. krog 1. B SKL; Konjice -Radenska Creativ Sobota 79:97 (19:23,21:18,15:29,24:27). Najboljši strelci: Dominko 30, Spešič 26 in Suran 16. Vodijo Hopsi Polzela pred Novo Gorico (oboji po 19:1), 6. Radenska Creativ Sobota(10:10), 6. krog 1. SKL kadeti vzhod; Radenska Creativ Sobota -Ježica 72: 48 (Barbarič 20, Pavlovič 19), 7. krog: Ilirija -Radenska Creativ Sobota 67 :99 (Barbarič 28, Kolbl 25). 12. krog pomurske lige: PŠK Ljutomer - SBK G, Radgona 73 : 68 (Domajnko 22; Gomboc 18), Lindaii Lendava - Krog 88:67 (Balažič 17; Gomboc 31), G. Petrovci - Beltinci 91:84. Na tradicionalnem turnirju veteranov v Nagykanizsi je zmagal Lindau Lendava. Izidi: Lindau - Zalaegerszeg 46: 37, Zalaegerszeg - Nagykanizsa 59 : 50, Lindau - Nagykanizsa 53 : 47. (M. J.. F. H. M.) STRELSTVO 12. kolo regijske lige s serijsko zračnopuško;J.Jurkovič -Andrejci 1073 :1087, A. Kardoš -Sebeborci 11 1015 :1006, Radgona - Dobrovnik 1043 :1010, Veterani MS - Jezero 990: 951, Gančani - Graničar Domajinci 1036:1055, Bakovci - Graničar Cankova 1086:1065, Gederovci -Sebeborci 1085 :1080. Vrstni red; Sebeborci 34, Bakovci, J. Jurkovič. Gederovci in Andrejci po 32. Posamezno; Robi Čontala (Sebeborci) 4399 krogov, Goran Maučec (Bakovci) 4397, Jože Terplan (Andrejci) 4393-V nedeljo ob 9. uri pa bo na 14-steznem strelišču TVD Partizana v Murski Soboti tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško za pokal SD Bakovci. Tekmovali bodo v ekipni in posamični konkurenci. Najboljše tri ekipe prejmejo pokale, posamezniki pa medalje. Vih^T^^^^PtevzHlttlu področjih. Med 2001^’' tekmovanja v 3. SNL 2006/2007 in '' '>lliK reorganizacije tek- 1- - I ^>ti ‘*altto Teki 'npa 21 ekip, kar je zelo !■ ■ * Mb'Z Murska *^ajših’i^t^"" so ’’’’*nur]c r pn problemi. Ženska Pokal ^^''*^rosvoii!„ ' rtekmovalni sezoni ''I'*"- Mn/ u ‘•nige. kar |r >iS'7'“* Prt 'Inl v, tl rtjureprezentance ponovno '■'^oipvr I IFi in U-doVa-poij . državnih prvakinj, v se- center na Ti- . --»■/.mi l i-n III u- ''okazaii, da imamo izred- Danilo Kacijan, predsednik MNZ Murska Sobota ne naravne talente. V leto 2006 jc Mo orgamzr ranih več prijateljskih mednarodndi tekem raz- '—»aktivno sodelovali nih selekcij NZS. Prav tako so pri izvedbi organizacije ženskega kvaldikacijskc. ga turnirja zj fvpijiftO' Mo tudi sodelovanje s sodniško organizacij, ki i.Ztlodobm (T ska Sobota v ligah NZS. Tudi sodelovanje s trenersko organizacijo je potekalo brez težav. Sodelovanje z NZS in njenimi organi je bilo konstruktivno. Omenjajo pa tudi sodelovanje z drugimi MNZ, predvsem z Lendavo, s katero imajo skupno pomursko nogometno ligo. Pozitivna ocena velja tudi za stike s Športno zvezo Murska Sobota, Društvom za šport in rekreacijo Murska Sobota in drugimi lokalnimi skupnostmi Tudi poročila vodje tekmovanja Jožeta Čer-pnjaka, disciplinskih sodnikov Jožeta Seršena in Draga Vukana ter predsednika MDNS Jožeta Žekša in predsednika OZT Ivana Maučeca so bila ugodno sprejeta. V to smer je naravnan tudi program dela MNZ Murska Sobota v letu 2007. V ospredju bodo aktivno sodelovanje s klubi pri reševanju problematike in dajanju pomoči, delo z reprezentanco selekcij MNZ in centrom MNZ s sedežem v Murski Soboti (igrišče z umetno travo) ter aktivno delovanje v organih in komisijah NZS. Milan Jerše KONJEMIŠTVO Na letnem občnem zboru KK Ljutomer je bil sprejet program kasaških dirk na ljutomerskem hipodromu. Zvrstilo se jih bo osem, tudi dve rejski. Državno prvenstvo triletnih kasačev bo 9, septembra, dveletnikov pa 21. oktobra. Otvoritev sezone bo na velikonočni ponedeljek, 9. aprila. V Ljutomeru bodo tekmovalni dnevi Se 22. aprila, 20. maja. 24. junija ter 5. in 26. avgusta. Prejšnji teden sta enoletno pogodbo o sodelovanju pri izvedbi kasaških dirk v letu 2007 podpisala KK Ljutomer in Zveza društev kasaške centrale Slovenije. (N.Š.) ŠAH v gostilni Kuhar - Kosi v Puconcih je bil koneetedenski turnir ŠD Radenska Pomgrad. Sodelovalo je 67 Sahistov iz Slovenije, Madžarske in Avstrije. Po 9. kolih švicarskega sistema je zmagal Mariborčan Darko Supančič z 8 točkami pred Štefanom Ciganom in Jožetom Vučkom (oba po 7). Od 4. do 10. m^ta sledijo Boris Kovač, Jernej Buzeti (najboljši prvokategornik) in Alojz Kos (najboljši senior), ki so zbrali po 6,5 točke, Denis Gjuran, Laszlo Bekcfi, najboljši mladinec Attila Gergacz (oba Madžarska) in Tomislav Gruškovnjak (vsi po 6). Marčevskega kadetskega turnirja ŠD Radenska Pomgrad se je udeležilo 30 igralcev. Vrstni red: Jernej Skuhala 8, Matej Titan 7, Boris Markoja in Marko Cigan po 6,5. I 1 15. marec 2007 - VESI 22 BaRwe OTROšTva k" Igra za razredno predstavo (na osnovi pesmi Miroslava Košute; Zaseda za medveda) Nikoli ne kradice! PRIPOVEDOVALEC: Ker medved ni dobil svoje hruške, je bil zelo jezen. Sklical je posvet vseh gozdnih živali. MEDVED: Včeraj sem na drevesu videl slastno hruško, danes pa je ni bilo več. Kdo jo je vzel? Tatu bomo našli in ga kaznovali! VOLK: Ne vem nič o tem, čeprav si tudi jaz močno želim najti krivca. VEVERICA: Že prihajam, že prihajam! Kaj se je zgodilo? MEDVED: Ukradli so mi hruško! VEVERICA: Saj to je strašno! PRIPOVEDOVALEC: Vse živali so bile prestrašene. VOLK: Svetujem, da naredimo stroje, ki prepoznavajo tatove. MEDVED: Super ideja! Jutri naredimo stroje, že pojutrišnjem pa gremo v lov na tatove. VEVERICA: Tudi jaz bom sodelovala. Lahko bi ustanovili klub, v katerega bi se včlanile vse tiste gozdne živali, ki želijo najti krivca. PRIPOVEDOVALEC: Z veseljem so začeli izdelovati stroje. Kmalu so ustanovili tudi klub, volk ga je poimenoval »Gozdne živali«. MEDVED: Čudovito ime za naš klub! VOLK: Kako lepo smo vse organizirali. VEVERICA: Strinjam se s tabo. PRIPOVEDOVALEC: Minil je le en dan in stroji so bili narejeni. MEDVED: Kako dobri stroji... VEVERICA: Pojdimo sedaj spat. Komaj čakam, da bo jutro in da začnemo loviti. PRIPOVEDOVALEC: Živali so legle k počitku. Naslednje jutro so takoj šle iskat tatove. In koga so našle, koga so odkrili stroji? Majhne otroke. VOLK: Dober dan, otroci, kako si upate ukrasti hruško poglavarja medveda? MEDVED: Takoj mi vrnite mojo hruško! VEVERICA: Vem, da so hruške slastne, a nihče ne krade medvedu. VOLK; Živali smo sklenile, da greste otroci za kazen v živalski zapor. VEVERICA: Pa to so vendar le otroci. Če bi nam pomagali in se nam nekako oddolžili, jih ne bi bilo treba'zapreti. MEDVED: Kaj pa, če bi bili naši služabniki? VOLK: Dobra zamisel! PRIPOVEDOVALEC: Otroci so torej postali služabniki gozdnim živalim. A nekega dne so želeli pobegniti. Medved jih je opazil in jih kaznoval tako, da so mu morali do konca življenja nabirati hruške. VSE ŽIVALI: Zapomnite si prav vsi, ki ste prebrali to zgodbo: NIKOLI NE KRADITE! Gregor Šebok, Mihael Šinkec, Natja Hahn in Domen lan Morovič, 4. razred DOS Prosenjakovci Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze v Murski Soboti, gumpiČa pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak Četrtek od 18, do 19. ure. se učimo z gumpiči • tujih jezikov’ VI ANGLEŠKI JEZIK: Good tnoming (gud morning) NEMŠKI JEZIK: Gutcii Mofgcn (gutcn morgen) MADŽARSKI JEZIK: Jo fcggclt (jo regelt) ŠPANSKI JEZIK: Bucnos dias (buenos dias) ~ pozdrav velja dopoldan do 12.00 ITALIJANSKI JEZIK: Buoua mattina (buona matina) FRANCOSKI JEZIK: Boiijour (bonžur) - pomeni tudi dober dan, ni pozdrava samo za jutro I Jaz pa pravim... Kako razlezimo In razveselimo svo|e scarše • včasih se zdi, kot da so starši res samo zato, da se kregajo, jezijo in opozarjajo. To moraš, tega ne smeš ... Vedno je bilo tako in vedno bo, s tem da je nekoč pela še šiba. S Četrtošolci osemletke veliko polanske osnovne šole sem se pogovarjala o tem, kako je, če morajo starši kdaj zaropotati, zakaj se starši sploh kregajo (gotovo ne zato, ker jim je to všeč) in kako lahko otroci razveselijo svoje starše. Kako starše razveselite? Benjamin: Da dobim dobro oceno. Jasna: Če jim zapojem pesmico ali doma izdelam kakšno darilce. Sara: Če izdelam kakšno darilo ali jim dam kakšne cvetlice. Nina Z oceno, z rožami, če jih ubogam in če se z mlajšo sestrico lepo igrava. Gregor: Da jim pomagam. Kako pa jih lahko razjezite? Sara: Če se nočem učiti pa če se umažem. Enkrat na morju sem padla v vodo. Mama in oče sta kričala, dokler nisem splezala ven. Kregala me nista, rekla pa sta, naj se takoj preoblečem. Benjamin: Ko nočem delati, kar mi povedo, na primer nositi drva s prikolice. Jasna: Ko se nočem učiti, ko sva s sestro poredni in se kaj pretepeva in nagajava. Sara Lackovič, Jasna Horvat in Nina Petkovič, spodaj pa Benjamin Prša in Gregor Prša Nina; Jaz jih jezim s slabo oceno, ali če doma kaj zlomim. Gregor: Najbolj tako, da prinesem slabo oceno, včasih pa se pretepam z mlajšim bratom. Benjamin: Jaz pa imam dve sestri, ki večkrat, če je kaj narobe, okrivita mene. Mogoče bi rajši imel brate. Če katere ni, pa je dolgčas. Srček iz hama perlic »Mamica, si ti slabe volje ali se to meni samo zdi?« Kaj po takem neposrednem vprašanju odgovoriti otroku. Mu po resnici priznati, da je pač kakšen dan lahko slabši. Ali pa mu povedati, da se mu to samo zdi, potem pa si narisati nasmeh na obraz. Vsak otrok bo takoj ugotovil, da ta nasmeh ni pravi. Otroci preprosto Čutijo in potem ta drobna bitjeca stremijo k temu, da bi osrečila starše in odrasle. Čeprav se nam včasih zdi, da nam želijo ponagajati, da ene stvari delajo nalašč, da bi nas razjezili in spravljali ob pamet. V bistvu delajo vse za samo to, da bi od nas dobili odgovor, izzvali reakcijo, kakršno koli, in seveda, kar je najpomembnejše, da bi nas razveselili. . To otroci zelo dobro znajo. Povejte, ali lahko dobiš večji obliž, kot je ta, da se otrok stisne k tebi in te razveseli z darilom: srčkom iz hama perlic, risbico in sporočilom, da bi bil svet brez mamic pust. Izročijo ga z vsem žarom, ki ga premorejo otroške oči in otroška duša. In svet je takoj lepši in prijaznejši. Tudi če ne bi imeli nič drugega, imamo zaklad, ki zna sredi najbolj oblačnega dne pričarati sonce. Potem se ni treba več lagati, slaba volja res mine. Kako pa se starši kregajo? Vsi: Več se moraš učiti! Že stokrat ali milijonkrat sem ti reke! ali rekla! Pospravi! _ Kakšne pa so kazni? Vsi (več ali maj podobno): Ko sem zdo poreden, moram v svojo sobo. Moram se učiti. Najhuje pa je, če ne smemo gledati televizije, igrati računalnika in se igrati z drugimi. Zakaj pa starši dajo kakšno ka~ zen? Jasna: Dobimo jih, da se spametuvle-mo in ne počnemo neumnosti. Gregor: Zato, da se naučiš, kaj je prav. Kako bi bilo, če se starši ne bi kregali? Benjamin: Potem bi bilo boljše in bi lahko delali vse, kar bi hoteli. Nina: Meni pa ne, ker ko bomo veliki, ne bi upoštevali pravil in spoštovali ljudi, Gregor: Ne bi bilo v redu, ker se ne bi nič naučili. Jasna: Ne, ker se ne bi nič naučili. Pa več prometnih nesreč bi bdo. Sara: Nekaj časa bi bilo v redu, potem pa ne več. Nana A, N. R. R. I I Dobro jucro t J Na kaj najprej pomislite, ko vas^L pokličejo: »Dobro jutro, žasfiJfl Joj, spet je treba vstati, kaj W še čaka danes in kdaj H večer. Ali pase ra?** novega dne. nf''''' ložnostift I In do kdaj traja jutro in kdaj dan: Tudi po pozdravih v razliti’ i zikih vidimo, 'da je to zelo ' ene se dan začne okoli osmih, pa okoli poldneva. Ko naši JUfi slišijo Dobro jutro, z vescljetn I” novim dogodivščinam naptdtP' koli po svetu se že potepajo. Pevski zbor ( i 1 1 1 1 i P. S.: Vaše prispevke pošiljajte po elektronski pošti na naslov Nana.RR@p-inf.si ali po pošti; Vestnik, za stran Barve otroštva, Ulica arh, Novaka 13.9000 Murska Sobota. Tisti, ki gleda prispevke na internetu, pa jih najde pod naslovom Mularija. Do re mi fa so la ti do, to pevski zbori za ogrevanje zapojejo. Ko glasilke si ogrejejo, že veselo pesmi pojejo. Vsi v zboru pridno vadijo, da zborovodje v slabo voljo ne spravijo. Pred nastopom vadijo še da strah na odru bo odvei^-Po velikem aplavzu presrei"' ker se zaman ne trudijo. Maja Špilak, 4./8, OŠ Oih' Tudi jaz sem bila nekoč otrok- Grajske podgani In spodnje mlSl V mojih rosnih letih so bili prostori lendavske dvojezične OŠ v lendavskem gradu. Starši so me vpisali v dvojezično šolo, ker je oče modro rekel, da mi znanje madžarščine ne more škodovati. Slovenska šola pa je imela svoje prostore pod grajskim gričem v današnji stavbi DOS II. No, učenci obeh šol se nismo imeli radi. Enojezični so se iz nas norčevali, da smo grajske podgane, mi pa iz njih, da so spodnje miši. Spomladi smo delali blatne bombe in jih metali z vrha grajskega brega na igrišče spodnjih miši, pozimi pa smo to počeli s snežnimi kepami. Zgodilo se je, da smo nekoč z blatno bombo zadeli starejšo učiteljico spodnjih miši in potem smo nadrajsali\ Starši so bili klicani k ravnatelju, fantje so bili skloftani vpričo staršev (takrat je bila pedagoška klofuta še običajno vzgojno sredstvo!), dekleta pa smo dobila ukore. In še šiba je pela doma! Najlepše pa je bilo pozimi. Ko je zapadel sneg, smo se včasih komaj prebili po strmini do šole. Domov grede smo se preprosto usedli na svoje šolske torbe in se po strmini popeljali do glavne ulice. Vratolomna vožnja se je končala pri ograji župnišča. Spomnim se, kako sem po novoletnih praznikih šla ponosno v šolo. Prav na novega leta dan sem za rojstni dan dobila imenitno usnjeno šofsko torbo. Po pouku sem sc usedla na novo torbo in švignila za drugimi v gosjem redu navzdol. Krasno je drselo in pod mojo zadnjico je bila torba tako prijetno mehka! Olga Paušič, avtorica za otroke in tekstov, po stajajo gledališke predsta^^'^ ^'| 34 let dela v šoli, otroke pozna. Pravi, da so zelo ’ včasih pa Imajo slab i bolj razposajeni in ol* krat najbolj pomaga hudomušna zgodba, k’ > spravi v red.« Toda joj, moja torba! na, nacefrana, oguljena, na, naceiranaT ogujjciiat d srečo suhi, a lesena pcrCif Ijena na prafaktorje. Oče | »pridigi« sklenil, da bom morala nositi v Šolo tako d’’ ne razpade. Jaz pa sera se Jf’ bo občasno prepleskala s V r bo občasno prepleskala s vami, da je bila podobna ma’" ci so bili navdušeni! vn -15. marec 2007 Na sceni 23 Drugouvrščena na literarnem natečaju avstrijske založbe Sandra zaupa, a nikomur stoodscocno življenje je nepredvidljivo In vse se lahko zgodi j veseli so nas poklicali Iz Sre-I zdravstvene Šole v Rakičanu tuL^sporočili odlično novico, tj J*'* ^Makinja tretjega letnika nora Topič iz Gradišča je požela nem u “sp^h. Na mednarod-® literarnem natečaju, ki ga pri-Ptavija Založba Perples iz Gradca, *****^^^ odlično magala pri slovničnih napakah. Sicer pa v življenju zelo rada poskušam kaj novega in to je bila tudi prijava na ta natečaj. Končni rezultat pa mi je dal še večjo voljo za naprej. Glede na to, da si omenila, da tudi sama pišeš, kaj se zgodi s stvarmi, kijih napišeš? Jih kje obja- i vljaš? wl na z Pemr ® tradicijo. Založba “ Gradca vsako leto pripravi ta Li'to ; :_______ _________ drbv E ’'t' razdeljene po . Jh, ni TOP mJ jo deset let, od drin *” do 19 let V San-ie srednješolci,« aeinšt Vaupotič, profesorica na Srednji zdravstveni ^J'*ttSandrina-- - - leto ne podarijo Zaenkrat še ne. Mogoče pa kdaj tudi. Trenutno jih odlagam na kup. Življenje de«. 'S je tekmovalo trideset mentorica: »Kriteriji so '■10 n dav eni skupini pode- šeea' tretje mesto, dru- ČeraJ'^ nihče ni bil dovolj dober, prispevkov dovolj, Konku-Mi močna. Mi pa smo zelo ve-dosež koli uspeha, ki ga ^ekak nismo gimnazija, mnenje, da gimna-lun 1 1^ najboljše dijake in s '*okaz d “SŠa Sandra je Df.., da nagrado osvojiti tudi, Če la^^^^^^Rimnazije, 'Jkoi ■ ® svojem uspehu mlada, 'f*^'’*''nikativna in nasmejana satu o najboljše dijake in s !.« "" kaj posebej pri H 'jirijEŠ ''thhi, J- ^Hi ^^'ria kaj ustvarjam, pišem StBi J), P^ sestavke, sc na natečaj ni-■hin pripravljala. Profesorica omenila možnost za natečaj, in ker, kot sem že b, ()j pišem, sem se pač odloči-i^rej v ®P'® napisala naj-‘^tiJčiiij jn ga nato prevedla v • iczik. Profesorica pa mi je po- je nepredvidljivo in vse se lahko zgodi. Če ni skrivnost, o Čem si pisalo? Drugouvrščena na mednarodnem literarnem natečaju Sandra Topič iz Gradišča: »Z zaupanjem se srečamo na vsakem koraku in včasih je to zaupanje izdano, včasih ne. Tudi to, da ga kdo kdaj izda, zna biti zelo poučno, saj šele takrat ugotoviš, komu lahko zaupaš In komu ne. Šele takrat se zaupanje v tebi utrdi in ti da v življenju neki smisel. Meni recimo zaupanje pri osebi, ki je ne poznam, pomeni vse. Saj od tiste osebe, ki jo poznam in }1 zaupam, tako ali tako pričakujem, da ga ne bo izdala.« Foto: V. P. 5^9lol>racll ^^Oclarll w kinu sem dobil obvestilo, da bostav marcu v kinu Gon uid . “l'' Babilon in Odplak njeni cizdalin. Zraven pa je bilo ] sem dobil obvestilo, da bostav marcu v kinu Gornja Radgona Odplak njeni gizdalin. Zraven pa je bilo pripisano Še k in uapiaKiijent gtzaann. nraven pitje mhv Oiuop'»Sporočamo Vam, da bo nemoteno gledanje filmskih pred-^ potrebno "^^''^rane nastal samo Še en pomurski lokal za mlatk da bi točili Pijačo Tomo Koles In te pijačo. Kulturno udejstvovanje mladih bogati življenje ter sprošča in pomaga k večji ra^edanosti in kritičnosti do sveta. Foto: M. F. 24 DOBRO JE VEDETI 15. marec 2007 - VEflHl Srečko Durov univ. dipl, pravnik C pip P O IVI U LEK Obvladujte čas r" prave Informacij« pomoč Brezplačna pravna pomoč R S K E www.pomurske-lekafne.si s R ISI E razkrivajo zdravilne skrivnosti v človeški naravi je, prej opravite stvari, ki selijo, tiste manj prijei’^ si pustite za pozneje ali o Razdelitev solastnine še o kašlju pri otrocih sploh nikoli ne lotite. sto za težavna se odločJi''! lažja opravila. Z veseljf™jj Z možem sva se letos ločila, a nama še ni uspelo razdeliti skupnega premoženja. Zaradi njegovega nasilnega vedenja sem se že pred ločitvijo izselila iz skupnega stanovanja, sedaj pa bi rada za del stanovanja, ki pripada meni (lastnika sva vsak do ene polovice), dobila od moža izplačano denarno vrednost. Orugega skupnega premoženja nimava. Dogovor z nekdanjim možem glede tega ni možen, Kaj naj naredim, da bom končno dobila to, kar mi pripada? Določila o postopku delitve solastnine vsebujeta Stvarno-pravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) in Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). SPZ določa, da če sc solastniki o delitvi stvari, ki je v solastnini, ne morejo sporazumeti, o načinu delitve odloči sodišče v nepravdnem postopku. Glede na to, da z vašim možem sporazuma o delitvi niste mogli doseči, bo o delitvi vajine solastnine, torej stanovanja, v katerem trenutno živi vaš nekdanji mož, odločalo sodišče v nepravdnem postopku, za kar pa morate vi (ali vaš nekdanji mož) na sodišču vložiti predlog za razdelitev solastnine. Sodišče bo pri tem najprej preverilo, ali med vama obstaja spor glede višine solastninskega deleža ali kakšen drug spor v zvezi z navedeno solastnino. V primeru, da tak spor obstaja, vas bo najprej napotilo na pravdo, da se ta spor razreši, in šele nato nadaljevalo postopek delitve solastnine v nepravdnem postopku. Predlog za delitev, ki ga boste podali na sodišče, mora vsebovati opis stvari, ki naj se deli, podatke o solastnikih in velikosti njihovih deležev ter zemljiškoknjižne podatke. Predlogu motate priložiti še dokazilo o lastništvu, torej zemljiškoknjižni izpisek, če je stanovanje že vpisano v zemljiško knjigo, v nasprotnem primeru pa prodajno pogodbo, iz katere je razvidno, kdo je lastnik stanovanja. Če so v stanovanju stvari, ki so vajina skupna last, in bi radi, da se razdelijo, jih prav tako navedite v predlogu. Sodišče nato v zadevi opravi narok. V prtd vrsti naj bi se solastnina delila tako, da bi dobili solastniki v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Glede na to, da v vašem primeru to ni mogoče, bo glede na okoliščine sodišče Bronhiolitis Gre za vnetje majhnih dihalnih poti v pljučih (bronhiolu-sov). Ponavadi je posledica okužbe z respiratornim sincicijskira virusom. Najpogosteje se pojavlja pri dojenčkih do prvega leta starosti. Prisotni simptomi obsegajo suh kašelj, rahlo povišano temperaturo, hitro plitvo dihanje, sopenje, apnejo (začasno prenehanje dihanja) in cianozo (= modrikavost; posinjelost kože in sluznic zaradi previsoke koncentracije neoksigeniranega hemoglobina v kapilarni krvi). Otrok je ponavadi zelo zaspan. Ob sumu vas seveda napotimo k zdravniku. Pljučnica Gre za okužbo pljuč, ki zaja-'me drobne pljučne mešičke (al-veole) in tkiva okrog njih. Kot povzročitelji se pojavljajo bakterije, bakterijam podobne klice (Mycoplasma pneumoniae) in virusi, redkeje nekatere vrste gliv. Običajni simptomi pljučnice so produktiven kašelj, bolečina v prsih, mrzlica, vročina in Zanimiva vesoljska odkritja I odločilo, da eden od vaju ostane v sunovanju in dnigega sola- I stnika izplača ali pa da se bo stanovanje prodalo in se bo med vaju razdelila kupnina za stanovanje. V prvem primeru bo moral tisti, ki bo postal lastnik celotnega stanovanja (s pravnomočnostjo odločbe sodišča), drugemu v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe izplačati njegov delež, pri čemer ho imel drugi, dokler mu delež ne bo izplačan, zastavno pravico na stanovanju do višine vrednosti svojega idealnega deleža. če potrebujete brezplačni pravni nasvet, nam pošljite vprašanje na naslov Zavoda PIP, Zvezna ulica 10, Murska Sobota, s pripisom "Za Vestnik" ali nas obiščite v Zavodu PIP ob ponedeljkih in sredah od 9. do 18. ure in oh petkih od 9. do t5. ure. Lahko nas pokličete po telefonu, številka je 02 53527 60. Zavod PIP daje brezplačno pravno pomoč s soglasjem Ministrstva za pravosodje. Astronomi odkrivajo čedalje več vesoljskih predmetov, ki so tako nenavadni, da morajo spreminjati klasifikacijo planetov, asteroidov in zvezd. Pluton so recimo prenesli v kategorijo s pritlikav ih* planetov. Med asteroidi pa je v zadnjim mesecih veliko razprav sprožil Itokavva, ki je kup prahu in kamnov v obliki banane. Toda ta asteroid je dolg 540 metrov in Širok 270 metrov. Itokavva je verjetno nastal pred milijoni let po trčenju dveh asteroidov. Jabolko za zdravje Jabolka so cenjena tako po razširjenosti li;ot tudi po ceni, uporabnosti, različnih okusih, in, ne nazadnje, tudi po preprostosti shranjevanja. Raziskave so pokazale, da redno uživanje jabolk, jabolčnega soka ali jabolčnega kisa zmanjša nevarnost za razvoj vseh vrst raka najmanj za tretjino. Tako kot v drugih vrstah sadja je tudi v jabolkih zelo malo beljakovin in maščob, od hranilnih snovi pa vsebujejo največ ogljikovih hidratov. V njih je veliko pomembnih mineralov. Pri uživanju jabolka je pomembno vedeti, da je največ zdravih snovi v njegovi lupini, ki pa je marsikdo ne mara. Predvsem otroci so tisti, ki jih laže prepričamo, da pojedo kakšno jabolko več, če jim olupimo sadež. Tudi kompot je boljši, če je skuhan iz olupljenih jabolk, enico velja za zavitek. Ko jabolko olupimo, ga zelo osiromašimo, saj je v lupini kar šestkrat več vitaminov kot v mesu, še vedno pa je bolje, Če uživamo olupljeno, kot da ga sploh ne bi jedli. ... .'1^^ i R I Notranja nega kože Koža in njene najpomembnejše tvorbe, lasje in nohti, so podvrženi vsemu, kar pozitivno ali negativno vpliva na organizem, zato ji moramo posvečati ustrezno pozornost in jo negovati. Dejavniki okolja, kot so ultravijolični žarki, ekstremne temperature ter suh in onesnažen zrak, neposredno vplivajo nanjo. Škodujejo obrambnim spo-sobnostnim kože, ki je zaščitni ovitek telesa proti izsušitvi in zunanjim vplivom. Slej ali prej postane suha in polna prhljaja, se guba, na njej nastanejo pege, lahko pa se tudi vname. Začne srbeti in skeleli, nato nastanejo ekcemi. Razne bolezni, stres, zdravila in strupi, kot sta nikotin in alkohol, so notranji dejavniki, ki škodujejo. Snovi, ki jih koža ne izdeluje ali jih ne more več izdelovati, lahko dodajamo prehrani in tako omogočimo zaščitni učinek. Takšne učinkovine, med katerimi omenimo kremenčev pesek, pantotensko kislino, biotin, snovi v prosu, železo ter elemente v sledovih (cink, baker in selen), povečajo odpornost proti škodljivim vplivom in ugodno vplivajo na videz kože, las in nohtov. t .'i t ravljate naloge, ki jih te, namesto da bi se lotih' novega. Temu se lahko »“i tako, da predvidite eas^f '■i? i' membna opravila. NaW jim ne določite urnika, AS p 'L1 L*. 1 7 “ W£j no ostajajo ob strani na boljše čase. inč'* Najprej opravite S poit bnimi težavami. Zapo' irtitf po katerem se jih bosi^ ni nujno enako katerem so težave ki* tistem«' f. prihajaK' liSll težko dihanje. Ob siimu vas seveda napotimo k zdravniku. Leta lahko namreč s stetoskopom sliši značilne spremembe v prenosu zvoka, ki jih pljučnica ponavadi povzroči. Zdravljenje poteka ponavadi z antibiotiki. V prid napotitve k zdravniku pa govori tudi dejstvo, da spadajo otroci, posebej dojenčki, v eno od skupin ljudi, kjer je potek lahko nevarnejši. Kašelj v večini primerov izzveni sam od sebe in tudi ni resnejša nevarnost za zdravje vašega otroka, zato kot tak ni nujen razlog obiska pri zdravniku, razen če ga ne spremljajo dodatni znaki: - če se otrok slini in ne more požirati; - ob sumu na oslovski kašelj; - če kašelj spremlja bolečina v ušesih; - če otrok hitro diha; - če je otrok dehidriran, zaspan; - če kašelj traja več kot teden dni brez izboljšanja; - če se ob kašlju pojavlja rumen, zelen, rjavkasto rjav ali krvav izmeček; - če otrok toži nad bolečino v prsih. Če stanje ne zahteva obiska pri zdravniku, lahko otroku s M IVsiJ ^N-i kašljem pomagate sami. V lekarni so na voljo različni pripravki. Pri produktivnem kašlju najraje posežemo po sirupih z izvlečki naravnih zelišč (bršljan, jeglič, sladki koren), ali pri otroku, starejšem od dveh let, po sintezni spojini (ace til c is tein), ki zmanjša viskoznost bronhialnega izločka ter tako olajša izkašljeva-nje. Če gre za suh kašelj, pa pride v poštev uporaba antitusikov oz. sirupov iz drog z vsebujočimi sluzmi (korenine navadnega sleza, ozkolistni trpotec, timijan), ki zaščitijo sluznico dihat ter tudi na ta način blažijo kašelj. Je pa potrebna previdnost pri izbiri vrste sirupa. Ob uporabi antitusikov ob produktivnem kašlju namreč tvegamo pojav hujše okužbe. Iz tega razloga se je priporočljivo pogovoriti s farmacevtom in mu čim podrobneje opisati težave. Na podlagi tega bo odločitev lažja, učinkovitejša in predvsem varnejša. Ob tem pa ne boste plačali niti stotina več. Ravno zaradi tega ne bo odveč dodaten posvet s farmacevtom, čeprav na podlagi ustnega priporočila znancev iščemo prav določeni sirup. Bojan Madjar, mag. farm. vaše življenje. Lotite st'' ki vam najbolj grenijo nje, ali takšnih, ki so na neki časovni rokCeJf* porabite precej Časa.das^J pravite na delo, se vanja težav Selc po P^', poldanski kavi. Če si tem popoldne upoo^*'' ! jHf' čas izrabite za urejanj^ • rjev ali obvezne teJf" klice. Kopalnica v stanovanju Kopalnice navadno P' Itn" Kopalnice navaui*-' ■ . vljamo ob spalne pro^'” . dveh ^''1; Jnl C * imamo možnost nic, je ena v neposredn' zavi z eno spalnico. jj|| mo med njiju prostoLK r« ko uporabimo kot ^LVajP J * d prostor, ki postaja stori v stanovanjih potreben. Ta prnslof imel tako imenovani n ski balkon za zračenjo 11 ... robe in s tem tudi svetlobo. Kopalnica opremljena z večjo je lahko različnih umivalniki, bidejem Straniščni prostori m ločeni. Druga kopalnica jo preostalih spalnih ali prostorov in ima no školjko. V večjih njil^ prostore s školjk^ dodatno valnikom kot re načeloma predvH blizu vhoda. Arganovo olje - tekoče zlat^' Arganovo drevo (Argania Spinosa) je eno redkih še živečih . iz terciarne dobe. Raste samo v jugozahodnem delu Maroka. Zaradi neštetih dobrih lastnosti je pravi maroški čudež. Domačini Berberi uporabljajo olje v vsakdanji prehrani in tradicionalnem zdravilstvu. V zlato olje pomakajo kruh za zajtrk, za energijo pa ga pomešajo še z medom in mandlji. Dojenčki so že od rojstva deležni posebne nege z arganovim oljem, saj so zaradi njega pomirjeni in zaščiteni pred zunanjimi vplivi. Arganovo olje je eno najpomembnejših olj tako za notranjo kot zunanjo uporabo. Zadnje znanstvene raziskave, predstavljene na 1. mednarodnem kongresu CIMM novembra 2005 v Casablanci, so pokazale, da je arganovo olje zaradi visoke vsebnosti tokoferolov in saponi-nov lahko preventiva za nastanek in širitev raka na prostati, dojkah in kožnega raka. Bogato je z vitamini. Vsebuje dvakrat več vitamina E kot oljčno olje in deluje kot močan antioksidant. Tokoferoli so najučinkovitejŠe sredstvo proti pro- stim radikalom v organizmu, zato z njihovim uživanjem prepre- ’ čujemo predčasne znake staranja, mišično oslabelost, motnje v krvnem obtoku, arterosklero-tične težave in oslabelost vezivnega tkiva. Zunanje priporočamo argano-vo olje pri težavah z aknasto, srbečo, kuperozno kožo in tudi pri luskavici ter raznih alergijah. Olje se lepo vpija in ne pušča mastne sledi. Preizkusite ga. Če imate morda Se težave s suhimi ustnicami, trdo kožo na stopalih ali pa ga enostavno zamenjajte z vašo kremo za obraz. Visoka koncentracija vitamina E v olju deluje kot močan antioksidant in s tem pomembno vpliva na vzdrževanje in razvoj funkcij živčnega in mišičnega sistema. Visok odstotek mono- in poli-nenasičenih maščobnih kislin ugodno deluje pri revmatskih in kardiovaskularnih obolenjih. 0». “‘S«'*''' Šplian Fartelj, s. p., ubnna Ščiti vezivna tkiva in f sik v celicah. Poleg šujejo možganske akd'^|((* pozitivno delujejo prebavo. Jfl' llf piLlfllVU, |l Visoka vsebnost kisline pa pomaga nivo holesterola v Arganovo olje pri suhih, lomljivih vih nohtih ali razpok^'’.jj-i^ cah. Poiščite ga na y vin z zdravo prehraflO' / Arganovo olje ne poceni olja, vendar do k ketu s ceno maroškega sonca ,pr' I kakovosh zdravo telo. Nataša Itt |K Ii 1 VESTNIK-15 marec2007 DOBRO JE VEDETI 25 Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Stroški opomina bo^od je pred dobrim letom kupil avto-™ebtl, ki ga financira s finančnim lizin-SOni. Zaradi zamude pri odplačevanju Umu je podjetje zaračunalo poleg za-raodnih obresti še stroške opominjanja v ' “l 12,50 evra. Ker meni, da je znesek ga zanima, kaj o tem pravi zakon “•kako naj ukrepa? ^kon o varstvu potrošnikov (ZVPot, Uradni •st RS Št. 89/04 - UPB2) v 27. a-členu določa naslednje: IJlcdc na splošna pravila o obligacij- •^nierjih se v primeru zamude pri plačilu sm Utot pogodbene stranke ne ^govoriti uporaba višjih zamudnih obre- {2iobligacijski zakonik, men/*^^**^* podjetje, v pri- " zamude plačila potrošnika kot pogodbe- Štfi smejo presegati dejanskih stro- sV — * , in pošiljanja opomina, hkrati pa - H ""^1-pvoii|kijiju vpujiuiid) iifki4u pa ' "••< višine zamudnih obresti. ni^ Pt>trošnik meni, da podjetje krši omeJ Y ®^^^nosti, se lahko obrne na Tržni in-Ricat Ks. k I v skladu 5 svojimi pooblastili sklad"*^ ZVPot in izreka ukrepe v Zakonom. Združenje potrošnikov Po- ' "^'*'fg2inagc4,p.p^207.9101 M. Sobota. Andrej Čimer na pet celin Monjj tnem vedeli, da praktično v enem sa-o..:, 24 urah, z letalom ni mo- 1' ®“’skati vseh petih celin. Če pa izkoristi-1^ ■ ■ nc pajn^vc, IZZIV postane izvedljiv. Po-nad tu severnem koncu Avstralije 'io. in sicer je ura 00:01. Letimo proti silili' smeri kot Sonce proti Ban- «1'•^ Tajskem (Azija), in to približno osem drid 12 urah je mogoče doseči Ma- goč. skiii VlT 'V Španiji (Evropa). V naslednjih pičlih lim. prispemo v Maroko (Afrika) in od P^t* Salvadorju de Bahia v ”^i|''t ' J''*"” proti daivaoorju ue naina v ''hli '■ ^^*^^rika), kamor prispemo v šestih V Oa spdi 'losti srpa torej leteli 28 ur, od tega 12 ur časovnih pasov. Na cilj smo torej pri-J ''“h 16 uti na dan odhoda. Seveda pa kaj oisniovidelL _ Bogastvo »Najbogatejši Človek je tisti, ki je zadovoljen s tistim, kar ima.« Roberte. Savage Ljudje se pogosto bojimo pomanjkanja. Po besedah dr. Cherie Carter - Scott se mnogi bojimo, da ne bi imeli dovolj česar koli sl želimo in potrebujemo. In si zato prizadevamo, da bi dosegli neko točko v prihodnosti, ko bi imeli končno vsega dovolj. Zaslepljenost s prepričanjem, da bomo nekoč imeli vse -denar, želene stvari, potrebno ljubezen, uspeh. Ali je Česa sploh kdaj dovolj? Je kdo sploh že prispel »tja«? Dr. Cherič Carter - Scott pravi, da bogastvo pomeni, da so vse stvari mogoče in da je za vsakogar več kot dovolj vsega prav tukaj in sedaj. Ko se namesto na neko točko v prihodnosti osredotočimo na sedanjost, lahko uvidimo bogastvo in darove, ki jih že imamo, in sc tako naučimo lekcije bogastva. Sonja in Tomaž izvirata iz družin, kjer jim je bil vsak tolar ključnega pomena za preživetje. Sanjala sta o življenju, v katerem ne bo treba razmišljati, ali si to ali ono stvar lahko privoščiš. Potem ko sta sc.relativno mlada poročila, sta si zadala, da bosta postala premožna. Trdo sta delala vrsto let in počasi povečevala ' skromno premoženje. To je raslo in iz stanovanja v bloku sta se preselila v hišo, ki se je raz- 5®V, 166.419,20 . Proilajaj IPC Corporation Murska Sobota, tel: 02 537 16 60, urvnv.ipc.si L-Z Pmilifjia: 01/513 81 26,513 31 1^ 513 81 39 INEA d.o.OjSlepUfl n, 1000 Ljjbliaflfl________________ www-lnea.fiMOBhlbfi TOSHIBA CEO-VRTINA P.iOMaf ObM Al 49, tOflU Ihnitt Umk td/fek 02 S30 fllr 7&, hdsim irHs in vtitfi^cittorTB ZDjeni podzetiHiih rada n t {Ane »Jo, zn^rtie jmvi^, pnntkevm^ il^i^ petnpf^dpift, izdehivB Imtro^noEii^ {jOR^, Emporiali/e 77,00 EUR VOZILA NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z MINIMALNO DOKUMENTACIJO (možnosl btezkaska)! F-AVTOCETNEfi, Plinarniška 1, 2000 Maribor, tel,: 02 228 30 00. m002229 Kupim osebni avtomobil Zastava 101,128 in Vugo, Renault 4,9,11, Opel Kadett In Golf disel I in II. Tel.: 041 675 652 m002107 MOPED TOMOS AVTOM ATI K 3, dobro Ohranjen, in 4 letne gume, dim. 155-70 R13 75T, prodam. Tei.: 548 14 66. m002307 JUGO, ZASTAVO in druga vozila kupim. Možen odvoz. Tel,: 041 532 054, Šnajc. m002343 FORD FIESTO, 1,4 DCI, staro 3 mesece, srebrne barve, prodam. Tel.: 031419 953. m002354 Živali NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo, in kletke za desnice prodajo. Vzreja Nesni c Tibaot, Babinci 49, tel.: 582 1401.m002035 DVE BREJI MLADI KRAVI prodam. Tel.: 548 18 95. mOO2203 NEMŠKE OVČARJE, mladiče, stare 10 tednov, z rodovnikom, prodam. Tel,: 041330 798. m002319 KRAVO simentalko, visoko brejo, in telico prodam. Cena po ogledu. Tel,: 703 12 79. m002352 CISTERNO RADE KONČAR, 300l,ŠI«**, •šparat' na trda goriva in mrvllnlkl!iAn| ne 2,5 m, prodajo. Tel.: 02 54814 m002360 STROJ /A ČIŠČENJE PIŠČANCEV In tarko na traktorski pogon prodam.T(L*j 241272.m002349 DVOBRAZDNI OBRAČALNI PLUGIfl** Regent, zelo lepo ohranjen, prod* * J 041 543 684.01002350 TRAKTOR MTZ 82 in STEVR 540J^I*^ Koso ib priključki, kosilnico, 15 lo.' ■ dežem prodam. Možbost mebjM 547 10 94, popoldan. mOO235£_^ . KROŽNE BRANE, klinaste brane inPjj trajnogoreči štedilnik in štediluil^™ prodajo. TeL: 589 10 26. m0023^ OBRAČALNE PLUGE, DVO- IN lAHt^ trosilnik hlevskega gnoj^ in I inRRr---, trosilnik hlevskega gnojs m trifazni, S-hilovatn^ prodajo. Tel.r 03« . 051. m002363 TRAKTOR, rotacijsko koso, sternotervsodru go kmetijsko -cijo prodajo. Tel.: 558 82 79, TRAKTOR EIAT 70-56 s v kompresod«^^' ....I,. nn)."’ gon na 4 kolesa, v dobrem stanju.^-1 Tel.: 549 10 34 ali 051 6. m002365 Kmetijski pridelki VINO, dišeči traminec, večje kovostoo, prodam. Tek: 041 3 m002325 ' VINO po 0,80 EUR/I prodam. m Bsa MESNICE, rjave, grahaste, črne, cepljene, stare 13 tednov, predajo po 2,70 EUR. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m002366 397 802. m002347 ‘V ..... -ciSKt '■Mii«!; Penzion Plus 18.452,28 SfT Akcij$i(a ponudba aparatov traja do odprodale zalog In velja za vse naročniške pakete, razen za osnovni SOS paket, paket Podatkovni bonus, Enotni paket, paket Telemetrija In Izbrani paket na podrejeni številki v storitvi Avtotelefon. Sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja Mobitel GSM/UMTS za 12 mesecev, Velja za vse, ki nimate veljavnib aneksov podpisanih pred 5. 2. 2005, oziroma nimate veljavnega aneksa GSM št. 8/2005, I h E. bj- • lahko berljiv zaslon na dnevni svetlobi in soncu a velike črke in številke Kaleaarska 10, Troporcl, Tlilna EUROV^gLDING I Posesti 7 AROV VINOGRADA V Lendavskih goricah prodam. Tei.: 031 717 638. mOO23O9 OPREMUEN POSLOVNI PROSTOR, 30 m2, v Beltincih za vso opremo, poročne obleke, damo v najem. Izposojevalnica Roža, Mario Zver, s. p.. Kmečka uL'4 Beltinci, tel.: 031 539 351. mOO2282 VINOGRAD V DOBROVNIŠKIH GORICAH, 5 ara, 555 trsov Šmarnice, prodam. Možnost dokupa. Gomboc, TomšIiSeva 10, M. Sobota. m002ie7 GRADBENO PARCELO, 11 a, prodam. Tel.: 02 570 16 51.m002324 GORICE V MORAVSKIH TOPLICAH prodam. Tel.:041346 741.m002328 NOVEJŠO HIŠO, takoj vseljivo, v Lendavskih goricah, 2 km od hotela Lipa, prodam. Tel.: 578 87 23. (11002331 GRADBENO PARCELO. 13,5 ara, s starejšo hišo na Dolnji Bistrici 131, prodamo. Tel.: 041 340 545, po 16. url. m002332 VINOGRAD / LETOŠNJIM PRIDELKOM, 81 m2, na lepi sončni legi, s kletjo z vsem inventarjem prodajo. Cena po dogovoru. Tel.; 540 14 23 ali 041 577 876. m002345 STARO HIŠO in 1 ha zemlje in moped mini Croser 110 ccm prodam. Tel.; 041 636 622. mOO2356 POSLOVNI PROSTOR - TRGOVINO oddamo v najem. Tel.: 041680 304. m002368 PARCELO v Cernelavclh in apartma na otoku Pagu prodam. Tel: 031 446 870, po 16, uri. VRSTNO HIŠICO, 90 m2, v Jakobovem naselju 59 prodam. Tel.: 041 651 393. m002369 JEDILNI KROMPIR ib kromph7S -.-j , prodam. Tel.: 041 761 419. Razno MLEČNE KVOTE prodajo. Tel.; 563 1' mOO2317 ifS f Preklicujem veljavnost Za ključ neg« || । vala OŠ Salovci, letnih 1^^^/'j ii 161, na ime Evgen Toth, 60“ m002284 MAKETO CJMPRANFHIŠE, I^HELAN^^jj in pokrito s slamo, 160 x 90 in j-jj višine 130 cm, prodam. Tel.: 041 ‘ 6lJ ali 541 23 33. m002290 _ STAREJŠI PIANINO ugodno prod®"’'’ J 02 5649621.m002323 > HLADILNIKI zamrzovalnikom, njen, prodam. Tel.: 031 mOO2342 Delo KUHARJA, PEKA, NATAKARICO AH j VNIKA zaposlimo. Pik-asso, d' Banovci 11, tel.: 041 728 061. #^>1 ZAPOSLIMO 3 VOZNIKE tovoRI^i^J^^ I 1 letom izkušenj v mednarodn®’'' , ij z ustrezno izobrazbo in izpitom C' ■ Ji'' legotije. Prevozi v zahodna Evtoi*'jji žek od 1400 do 1900 evra za 13.000 km mesečno. Možna lev tujca z referencami. Pfli^''®^^ ,i^jr mo po telefonu 041 613 864 d. 0. □., .elefonu 041 613 864 Tržaška 85, Maribor. SIKLA. d. 0. 0., iSče več STROJNIH INŠTALACIJ.' «iiHUiiirwrn i tu o । delo na terenu po Sloveniji-1* • ... . r.:..l« H ; f Ji r^emamo na naslovu; Sikla. Prekmurske Čete 74. .ii73E - tel. 573 58 B3. Montaža kuhinj, dnevnih sob, spalnic, jedilnic, pisarniškega pohištva, polaganje laminatov in stopnišč po ugodnih cenah Kmetijska mehanizacija SIKLA. d. 0.0.. išfie bikia <&kAv*< akna ■ JSk/llflEraV* ..il . NIH INŠTALACIJ - SKUPINO*^ . Pogaji dela: delo na terenu P'’ ' Prijave spreiemsmo na q. 0., Ulica Prekmurske / Kuzma IZDELAVA HARMONIK, TRGOVINA IN SERVIS GLASBIL 1 ZVOK Tel.: 541 11 11,gsm:031 662 097 Milan Žižek, s. p., Gančani 115 c, Beltinci Občani bodo morali za vsako opravljeno dejavnost zahtevati potrdilo plačila, tudi za odvoz fekalnih odplak. Izvajalec javne službe v občini Kuzma je podjetje Pimgrad, občina pa ima le svoj režijski obrat za vzdrževanje in čiščenje javnih površin. Po zakonodaji bi morali takso plačevali tudi lastniki zasebnih greznic in ne le koristniki javne kanalizacije - zaenkrat pa tega Se ne izvajajo. V praksi bo tako: lastnik hiše, kmet, pokliče pristojnega izvajalca, ki mu izprazni greznico. Za opravljeno delo mu plača, Pii n grad pa mu izda potrdilo. JUi so res vsi g rez niče izpraznili s pomočjo pristojnih izvajalcev, pa bodo preverjali prihodnji komunalni in okoljski inšpektorji. Prav tako morajo kmetje že sedaj od trgovcev zahtevati potrdilo, da so jim oddali prazno embalažo od fitofarmacevtskih sredstev. Trgovec, ki jim ta sredstva proda pa je dolžan to embalažo brez pretvarjanja prevzeti.B. B. P. PLUG, LANSBERG, dobrazdni, obračalni, lahke izvedbe, prodam, TeL: 031391 701. m002279 BRANE, traktorske, prodajo. Tel.: 545 12 05. m002280 PRIKOLICO ZA ŽIVINO in aluplatišča za Pasata, 16-colna, prodam. Tel.: 542 13 49. m002288 DVOBRAZDNI lO colni Oltov plug In trasiI-nik umetnih gnojil TGO 402 prodam. Tel.: 041 715276. m002294 'RABLJENO KMETIJSKO MEHANIZACIJO in jagenjčke prodam. Tel.: 041 969 553. m002326 KUPIM TROSILNIK. CISTERNO, prekucne prikolico, pajka in tračni obračalnik. Tel.: 040671 568. m002329 KOSILNICO BCS in molzni stroj VitreksVirovl-tica prodam. Tel.: 031223 799.m002330 TRIBRAZDNI PLUG, predsetvenik in krežno brano prodam, Tel.:'O41 813 850. m002338 VRTAVKASTO BRANO RAU, 2,5 m Širine, s hidravliko za sejalnico, prodam. Tel.; 041 551273. m002348 Čr&nšovci, tel. 573 58 63. Storitve T*' . .'ir. POTREBUJETE DENAR, ANlSHrj^'^(l' SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? I ŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNI^*^' VAM OSTANE! Avtomobili P- K" “ 1 v* ska 9, Maribor, tet.: 223 3020'*% j KREDITI DO 10 LET - NA NINO (TUDI 09). MOŽNOST 2A DOHODKE POD 325 EUR I fiK. OBREMENREVTUDIDO 50«’^, STARIH KREDITOV! AVTOMOBK'^}!-OUSTRUSKA 9, Maribor, tel ' m002252 ORTOPEDKI VLOŽKI za pregledi, testiranja, platogJbrbk svetovanje. Reha Studio, infdi' y 744 739 in 522 15 12, m237^^ Čestitka Snahi Danili, hčerki Slavici'd'' želim vse najboljše obdnevu malo pozno, pa vendar iz srcJ" m002306 4 ' fl VESTNIK -15, marec 2007 RAZVEDRILO 27 s z .a I i TtASVET izrazanJ^ i ZOIM ■ 71011015 OTROKA PAPEŽEV LETNI DOHODEK verska SEKTA. PRB 71 V I n ■ ■ 1 _________________________________I 2, K. Bclovlč Vwti 33. Sv. Jurij ob Ščavnici ‘ttteja Trstenjaka 9. p,. . ^^^Povci’T'|t"'^''' lnD{Nidje(ie, Pesem eoaJa VESTNIK 715. marec 2007 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7 MHz, SV648 KHz 16. marec - 00.00 SNOP - 05.00 Dobro ju- Marjan - 07.40 Mariborsko pismo, Asja iHiin^' Petkova tema - 09.00 Poročila-vTVAs, Relax - 09.45 Kultura in šport ob koncu 7^- in.llll Poročila - 10.15 Specialiteta tedna - . . Mali oglasi-11.00 Poročila - 11.15 Zamurjenci Mali oglasi - 18.00 MV DUR- 19.00 Poročila - 19.15 j^*^WPoročila-12.05 Obvestila - 13.00Potočila- ' ' ‘ ........... I ' ’ E oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam. I i a Poročila - 14.05 Obvestila lil Romskih 60 minut - 15-30 Dogodki in odme- Ti-It 18 % »f! la 1 -7 4^ ^^Pbved sporeda -17. 00 Osrednja poroči- oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje - Radijski knjižni sejem (Nevenka Emri) -.19-00 * 19.05 Mladi val - 20.00 Ugasni televi-“Ojan Peček - 24,00 SNOP ^BOta, 17. oglasi Poročila ffliarec - 05 00 Dobro jutro! - 08.30 - 09.15 Biba buba baja, ponovitev -10.00 ' 10.05 Obvestila - 10.30 Potepanje- 11.00 ' 11.15 Potepajte se z nami -12.00 Porod-Rjg , ^^Evestila- 12.30 Evropski magazin -12.45 •515 / ^'^^"®Eega sponzorja - 13.00 Poročila - foročUa la -12 'ii ^^^baednine- 14.00 Poročila - 14.05Obve-jj n J '5 Oddaja tedna: Med gimnazijci (Nata' ^5.00 Literarni drobci - 15 30 Osr >1 '""^hnevi -16.15 Napoved sporeda - 17.00 174ftu* ■ 17.30 Murski val nagrajuje - tlrici ki'' " 18.00 Pesem našega srca, naro- L"-:., Poročila-Kdor poje... česi r ^'’®’'(’7skcm petju in nato Najlepše želje s 20-0^I'' - 20.00 Zadnja poročila - ' 24 Icpolc Bojan Rajh ’-''0 !infi|i -I*®-marec - 05.00 Dobro jutro! 07.00 (taja kronika! - 07.30 Panonski odmevi, oditi Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel OR u misel pomurskih duhovnikov - ‘ P”™ L, nU MlircIfAm trgali« _ lA lA tii. Mutskem valu - 10.30 Nedeljska ku- »«!>t-J5tujSiftar. 17 an _ 19 'a - Poročila - 12.35 Obvesti- kmetovalce (Silva Eory) - 13.30 rof - 17,00 Na narodni farmi - 19.00 Po- Zadnja poročila - 20,05 Mursko-morski val, Slmo- - 20.00 Samo za vas, zabavna oddaja na Špindler - 24.00 SNOP m <,a Trta, ArtVrtTiia 1 ■ 05 00 Dobro jutro! Irma '1 '07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - E ' 0915 Ponedeljkova tema I 10.05 Obvestila - 10.15 Pejti po- I 1^ avtomobilizmn in vami vožnji), I -®*t *' ir ko 1 ugodne z( jdravstvenepo^' * * * lil? Radenčarti lene morep^lj* (51 ivM''' ■ - rt I lezadovoljni z dO j; konezadovuijii-- aje, Radenski. Ol>ert opreme dobijo Dobili najbinamre rotacijo. * * * Kuzma 1. Roben Šadl, Bratonci 2. Štefan Tratnjek, M. Sobota 3. Branko Cipot, 2g. Ščavnica 4. Mirko Hanžekovič, Veržej Veržej l, Mladen Nemec, Ilovct 2. Ignac Marič, Kupšinci 3. Branko Špilak, Podgradje 4. Matevž Fras, Veržej Boreči Beltinci Lendava 1. Avgust Sreš, Bakovci 2. Milan Božič, Šalinci 3- Feliks Mavrič, Križevci pri Ljutomeru 4. Franc Vrbnjak, Hrastje - Mota 1, Nikolaj Horvat, Lendava 2. Branko Šeruga, Rakičan 3. Milan Dervarič, Šalamenci 4. Andrej Kelhar, Gederovci 1. Ivan Premosa, Turnišče 2. Igor Bedo, Lendava 3. Boris Glavač; Murska Sobota 4. Jože Žekš, Prosečka vas Krnci Puconci 1. Štefan Lazar, Vaneča 2. Peter Sovjak, Nemčavci 3- Robert VuČkiČ, Rakičan 4. Boris Benko, Gornji Slaveči Doklešovje 1. Boštjan Hren, Srednja Bistrica 2. Leopold Jerič, Dokležovje 3. Davorin Žnidarič, Boreči 4. Jernej Canjko, Bakovci 1. Andrej Bažika, Lendava 2. Marjan Božič, Veržej 3. Daniel Vnuk, Melinci 4. Drago Hari, Moravske Toplice Lipovci 1. Vlado Kranjec, Krnci 2. Emil Herco, Vaneča 3. Jože Kotar, Bratonci 4. Laci Verbančič, Beltinci i I Vse polfinaliste vabimo na polfinale, ki bo v petek s pričetkom ob 18.00 v gostilni Mencigar na Krajni. Gostilna Mencigar Justina, s. p. Krajna 58, Tišina Šalovci 1, Julius Pap, Šalovci 2. Durič Ludvik, Prosečka vas 53 3. Stanko Lepoša, Lucova 10 4. Franc Voroš, SodiSinci 26 V gostilni pri Rudiju so kartačem po prvem izločilnem krogu postregli s pravo kartaško malico: pasulj s klobaso Vestnik ima za zmagovalca že pripravljen TV-sprejemnik Plazma 42 LG PCIRV s 106 cm zaslonom z DVD-snemalnikom LG RCi85 iz trgovine COMSHOP, d. o. o., Obrtna 28, Murska Sobota. Naročam VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica) 'vi v. .i| Ime in priimek: Ulica: Poštna številka in kraj: Davčna številka ali rojstni podatke_______ _ Datum: Podpis: Naročnino želim plačevati (označi): O po položnici - letno 15.600,00 tolarjev/65,10 evra □ po položnici - polletno 7.800,00 tolarjev/32,55 evra n po položnici - trimesečno 3.900 tolarjev/16,27 evra Več informacij na; 02 538 17 20. r Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: Vestni kova majica ‘J w 'A MM' ' ? 'J. |i: Sil/ .'k?.. Kupite jih iabko do 31. 3,2007 (veljavnost 1 leto od nakupa dalje}. TEltMF •t I: WinOitLi«ieofiš TneKlj PLAČAŠ 10, DOBIŠ 12 VSTOPNIC | Vabljeni na kopanje v - edinstveno parafinsko termalno vodo! n filft/rj Informacije: 02 577 44 34 \www.terTne-lendava.si [I II k" r il ij - ""‘Ž "V j^kijihučtigrabf^ jijM notah. Vprašanj bodo uglasilh^^^jK 1 Pomorski pevsKi zbo< vidualne vaje pn gentu skih kako se od solistov ne bere hotnajbijihčianio! irkfSl'*’ * * * - 01^ ■ Potemkojebilaoi^^^ । sesuta z nova ideja o 7ii luvjM “ ■ snr-tr 1 Tokrat negrevec^ |.,,| aioravske občine, bi bila prevelika pnej fjpiJ kajnekočpomenib^J^p^ strokovne Pb^^^Ll,?"^ elaborat, da bi Be ne. vlja bnifi P'% •unP Š.»i"P-a--lls»n svojo občino. i.KandidofJ^^p, pana in podžupana , HodoŠko ze * * * jezero je za obiskovalce, ijajo. Vidre * * * Laboratorij za enake rtiJ' ** lil L.aUUlal-’^ J rt_47l - ' jII bo organiziral sim^.po^ terembodorazciscev noimov teorija ihP"’,,,]!!^ pojmov dar to še yurijw ■ ■ ' . |-ne pomen'' tanavljajo nov i»! istitb*' * * * 1.4 i Na Kuzmi mišljationovempaj^^^^g. trebnem Združiti nami ..... nnve šolo, po novem Iid - peAj . bodo opredeli^ “ teh pa nooo nosti, m sicer z ” gojo ir izobrazev. zavod naj^''X ' krajanov.^^-^ di dislociran za tretje življenjsko * * * v Lendavi se dobre stare čase.-gj P r .^ij«(Ananfcf-*i Ei edine funkcionage-t^^jijer oo.oo...-jijekon^^ če potrebno, „.,.Na:adnje-P^i/^, funkcionarji rji, ■ - ie kDflcflnV^ .eFM do realizacije mam I". mo džerji, saj ko je i1 doširšejavnosti javposb. JiiT'J® I* ...*v. KESECAlft C.TI s'"' iDCt odlagališče odpa