nmn Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2007 070(497 12 Ilirska Bistrica) 2001002,197 ISSN 1318-3656 Ilirska Bistrica, letnik XV - št. 197. - februar 2007 - cena 1,50 € COBISS e TISKOVINA o 771318 365006 I< Banka Koper aim -T-iHIEuL POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO MLADI LITERATI V 3FEK. 9. MAREG 2007 Si 18.00 “PUST JE PRŠU” tfffOBtPj SPREMEMBE V MESECU KULTURE .' ‘j . - + M + - U. - - = strani 14-15, strani 6-7 stran 2 O ZDRAVSTVU VETRNICE BODO! ■ ZA ZDRAVJE stran 2 stran 8 INTERVJU: MILENA URH stran 9 servis SPREJET PRORAČUN ZA LETO 2007 stran 4 : ni isccmo Kooperesnie «,v šiionccizo i PE Kope,, tel.: 031/486 620 1 Okno Intsrolto omogočojo višjo kulturo bivonjo f M CERKVENIK IMA F» LACU * sveže ribe * za m rznjerte^rib e * školjk *“baca Karjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 JErsfc J%.V.//. tifrevorecf €>250 Ilirska JB is trie a niVJTc&c.; 05=710 14 99> OSM: 040 BBS 520 Nudimo celovite računovodske storitve po konkurenčnih cenah za samostojne podjetnike, gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto Rozmanova ulica 2, 6250 Ilirska Bistrica TEL.: 05/71 00 333, M0B: 031/779 169 1$ e-mail: maljevac@volja.net, www.gsm-kopija.si ♦ PRODAJA IN ODKUP RABLJENIH GSM APARATOV ♦ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOKOPIRANJE m. P0NEDEUEK-PETEK 8" -12" in 15" -19" SOBOTA 8" - 12" *15 let svobode gibanja * Možna vezava družinskega bonusa na Penzion paket-5 naročniških razmerij ‘Naročniško razmerje Penzion paket lahko VEZAVA ZA GSM APARATE sklenejo tudi invalidski upokojenci SAMO 12 MESECEV ‘Zaposleni v Policiji in Slovenski vojski lahko sklenejo naročniško razmerje SOS ali SOS plus 00V! Vi/7 / o : \PAlJA 11 V POSTOJNI 1. MARCA 2007 nnDiiKiiiuiii IIII" I VfiflCvl (I NE ZAMUDITE POSEBNIH UGODNOSTI OB OTVORITVI! ■ , • -----------------------------------------— BI FiBT ® ^iSŠgŠjl* »Mvunasi S JBL e A................................o H BSiSSa DAEW00 Mtodišfl v C* P" 1 iri/ A D d Betajnova 16, Vrhnika,tel.: 01/75022 52 3 t L# 1 |\/*\ |\ 4 P- E. Postojna, Kosovelova ul. 10b, 6230 Postojna beseda urednika KO JAGENJČKI OBMOLKNEJO... Pravijo, da se v Bistrici ne da nič narediti... Da gre vse v »remengo«... Sploh ni res! Kar poglejte pustovanje! Na tisoče in tisoče ljudi se je zbralo ob tem dogodku. Kljub omejenim finančnim sredstvom je Turističnemu društvu Ilirska Bistrica uspelo pripraviti zares bogato prireditev, ki je bila lep dokaz, da se da marsikaj narediti, če se hoče. Kapo dol... In priložnost za razmislek nekaterim... Sicer pa so pustovali tudi občinski svetniki, kar nekaj smo jih videli na »placu«. Nekateri so se sicer izvrstno zamaskirali, eni pa so maske celo sneli... Dober teden pred pustovanjem pa je naša občinska oblast sejala in ekspresno sprejela proračun. Pravijo, daje tokratni izredno razvojno naravnan, da se bomo v Bistrici razvijali, da bomo investirali, zidali... In glede na izvrstno usklajenost občinskega sveta v zadnjem času morda celo mislijo resno? Še nikoli ni bil namreč proračun sprejet s takšno podporo, s tako malo pripombami, brez amandmajev... Dobili pa smo tudi novega podžupana. Enega. Zaenkrat... Sedaj nestrpno čakamo, koga bo župan imenoval za svojega drugega »namestnika«. Še bolj nestrpni pa so potencialni kandidati... Lahko pa se tudi zgodi, da bomo v tem mandatu imeli le enega. Pustimo se presenetiti... Sicer pa še vedno odštevamo... Seštevamo... Čakamo... Namreč, tisti sedež v občinskem svetu, o katerem sem pisal v prejšnjem Snežniku, je še kar naprej prazen. Tudi na četrti seji je sameval... Sprejemamo stave za peto... Želim vam prijetno branje. Bojan Oblak, Urednik MESEC FEBRUAR - MESEC KULTURE V mesecu februarju je v zraku mnogo več kulture, kot sicer. To je zaznati predvsem po množičnem obisku raznih kulturnih ustanov. Sicer bi si tamkajšnji zaposleni želeli takšnega obiska čez celotno leto, a osmega februarja; na dan smrti našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, je pravi čas, ko si z obiskom galerije, gledališča oz. proslave napolnimo kulturno samozavest do prihodnjega leta. Tudi v Domu starejših občanov smo v sodelovanju z učenci OŠ Podgora ter glasbeno šolo Ilirska Bistrica, pripravili krajši kulturni program, v katerem smo se osredotočili predvsem na pesnikova dela, ki so v srcih Slovenskega naroda pustila neizbrisen pečat. Ob poslušanju Zdravljice; pesmi ponosa in prepoznavnosti Slovenskega naroda v Svetu že od leta 1994, je tudi v naši sredini na marsikatero lice privabila solze sreče. S pisanjem verzov te pesmi je pesnik pozabil na žalost in razočaranje, ki ga je doživljal v svojem kratkem a izjemno ustvarjalnem življenju. Da pa se dober glas sliši v deveto vas, kot se slišijo Prešernove pesmi, so kulturno prireditev zaokrožili stanovalci Doma s pesmijo, ki se je prenašala z ustnim izročilom iz roda v rod. Jasmina Tomažič, Dom starejših občanov Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena Izvoda je 350,00 SIT / 1,46 EUR Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71-00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Uredništvo sestavljajo: Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Urednik: Bojan Oblak Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnična urednica: Helena Primc Slika v glavi: Fotografija: Hinko Poročnik Oblikovanje: Romeo Volk Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in lologralije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. MINISTRSTVO ZA OKOUE IN PROSTOR IZDALO DELNO GRADBENO DOVOUENJE ZA GRADNJO VETRNIH TURBIN NA VOLOVJI REBRI Ljubljana, 23. februar 2007 - Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj investitorju Elektro Primorska izdalo delno gradbeno dovoljenje za postavitev 29 vetrnih turbin na Volovji rebri ter za gradnjo 20kV kabelske povezave in 110 kV povezovalnega daljnovoda RTP Ilirska Bistrica - RTP Volovja reber. Investitor je sicer zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev 33 vetrnih turbin, vendar pa za štiri parcele ni predložil pravih listin, s katerimi bi izkazoval pravico graditi. Zato je ministrstvo izdalo delno dovoljenje za postavitev 29 vetrnih turbin, za katere pa je investitor k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja predložil vso potrebno Služba za odnose z javnostmi dokumentacijo. Ministrstvo za okolje in prostor VELIKE SPREMEMBE V OBČINSKI UPRAVI Dne /.februarja je župan Anton Šen kine sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil kadrovske spremembe v občinski upravi ter novega podžupana. Tako smo izvedeli, da je z dnem 12.2. sporazumno razrešen direktor občinske uprave Ivan Barba, ki prevzema delovno mesto vodje oddelka za infrastrukturo. Do imenovanja novega direktorja bo to funkcijo kot vršilka dolžnosti direktorja opravljala Tatjana Urbančič dosedanja pravnica v uradu župana. Prav tako je s prvim februarjem sporazumno odšel na drugo delovno mesto Zdravko Kirn, dolgoletni vodja oddelka za družbene dejavnosti. Njegov naslednik bo imenovan v kratkem, saj je že bil objavljen razpis za to delovno mesto. Župan je v nadaljevanju povedal, da je z 8.1.2007 podala odstop z mesta direktorice Razvojnega centra Ilirska Bistrica tudi mag. Milena Urh. Iz družinskih razlogov je opravičila svojo odsotnost na seji upravnega odbora Razvojnega centra, ki naj bi odločal o njeni odpovedi delovnega razmerja. Tako se je odbor sestal brez nje in jo z dnem 7.2.2007 razrešil. Do izvolitve novega direktorja bo to funkcijo opravljal v.d. direktorja Boštjan Primc. Prav tako je Razvojni center zapustila dolgoletna delavka TlC-a ter svetovalka za turizem Mojca Memon. Ob pojasnitvi številnih kadrovskih sprememb je župan predstavil tudi novega podžupana. Na to funkcijo je imenoval nekdanjega državnozborskega poslanca Vladimirja Čeligoja, univerzitetnega diplomiranega zgodovinarja. »Lahko je biti kritik in biti v opoziciji, ampak naša občina potrebuje konstruktivno delo, potrebna je razvoja,« je v svoji predstavitvi svojo novo funkcijo kometiral Čeligoj. odprto pismo Spoštovani g. župan in občinski svet! Pismeno vas želimo seznaniti, da smo resnično prizadeti, ker nam ni uspelo na javni dražbi 7. februarja 2007 kupiti občinskega poslovnega prostora v Ulici 7. maja 2 (bivša trgovina Romi) v Ilirski Bistrici v izmeri 69.19 m2 za potrebe našega društva, na katerega smo čakali že od leta 2005. Verjamemo, da ste nam skušali pomagati. Verjamemo, da ste proučili pravne možnosti, da bi imeli prednost pri nakupu kot nepridobitno invalidsko društvo in verjamemo, da teh možnosti niste našli. Tako smo bili vrženi v areno interesov in kapitala samo z upanjem, da nam mogoče bo le uspelo kupiti ta ustrezen prostor, ker smo invalidi. Nismo uspeli. V lanskem letu smo preko naše Zveze delovnih invalidov Slovenije uspeli od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organ- izacij v Republiki Sloveniji pridobiti dobrih 10.000.000 sit za nakup prepotrebnega društvenega prostora. S temi sredstvi in s sredstvi, ki smo si jih skušali zagotoviti iz drugih virov, smo lahko dvigovali ceno do višine 12.400.000 sit. Prostor pa je bil prodan najboljšemu ponudniku za 12.600.000 sit oz. 52.579 evrov. Tudi če bi lahko še dvigovali ceno, kar pa v našem primeru zaradi omejenih finančnih sredstev ni bilo več možno, bi bil prostor prodan vedno za 200.000 sit več boljšemu ponudniku. Resnično smo prizadeti, ker nimamo ustreznega društvenega prostora. Prizadetih je 600 delovnih invalidov, ki so v društvu našli določene socialne storitve in možnost družbene vključitve, in združeni v nepridobitnem društvu s statusom invalidske organizacije, ki deluje na področju prostovoljnega socialnega dela. Ti delovni invalidi so bili nekoč zdravi ljudje, ki so tudi veliko prispevali za dobrine v naši občini. Prizadeti smo, kajti urejen in dostopen prostor vsem invalidom je osnova za uspešno delovanje društva, za izvajanje posebnih socialnih programov in za obravnavo občutljive invalidske problematike. Z nakupom lastnega prostora bi zagotovili, da bi se vtem prostoru odvijale vsebine, ki pomenijo izenačevanje invalida v življenjskem in delovnem okolju. Ta zadeva je na žalost zaključena. Dejstvo pa je, da brez pomoči lokalne skupnosti in lokalne oblasti nepridobitno invalidsko društvo ne more nikoli priti do lastnih prostorov, pa čeprav mu je zgoraj omenjena fundacija namenila določena namenska sredstva. S prijaznimi pozdravi! DRUŠTVO INVALIDOV ILIRSKA BISTRICA Predsednik: Anton Gombač Podpredsednica: Jožica Žibert ŠPORTNIKI LETA ZA 2006 V OBČINI ILIRSKA BISTRICA Predstavnik BK Zabiče Ivan Urh, Dolores Čekada in Igor Šircelj Lokostrelka Dolores Čekada in balinar Igor Šircelj V prepolni večnamenski dvorani na Mlaki u Zabičah, je Športna zveza Ilirska Bistrica, razglasila najboljše športnike in športnice ter ekipe v občini II.Bistrica za leto 2006. Po pozdravu in uvodnih besedah podpredsednika Športne zveze II. Bistrica Damirja Širclja in pozdravu župana občine Antona Šenkinca, so razglašeni najboljši športniki občine. Naj športnica 2006, je že sedmič zapored postala Dolores Čekada, večkratna državna prvakinja, članica LKII.Bistrica, kije lani na svetovnem prvenstvu v Goteborgu na Švedskem osvojila zlato medaljo. Poleg naslova svetovne prvakinje je v minulem letu zasedla še 29.mesto na tekmi svetovnega PITA pokala v Šanghayu na Kitajskem, 14. mesto na mednarodnem Face 2 tace dvoranskem turnirju v Amsterdamu, zaseda trenutno odlično 3.mesto na svetovni field lestvici, obranila 2 naslova državne prvakinje,...Kot vrhunska športnica jo OKSIovenije uvršča med športnice s kategorizacijo mednarodnega razreda. Letos je že četrtič v svoji karieri razglašena za lokostrelko leta pri Lokostrelski zvezi Slovenije. Naziv najboljšega športnika je pripadel mlademu tekmovalcu Igorju Širclju iz BK Zabiče. Na domačem državnem prvenstvu je osvojil naziv državnega prvaka v disciplini preciznega izbijanja ter 4.mesto v hitrostnem izbijanju v posamezni konkurenci. V mednarodnem merilu pa je na Svetovnem mladinskem prvenstvu v parih, skupaj z Bordevičem iz BK Antena Portorož, osvojil srebrno medaljo, ter bil na istem prvenstvu posamezno odličen peti. Kot stalni član mladinske reprezentance je na turnirju v Franciji ekipno osvojil tretje mesto. Za najuspešnejšo ekipo v občini je bila izbrana ekipa super ligaša BK Zabiče iz Zabič. Tekst-foto: Petar Nikolič <><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><><^ PUSTNA PRAVUICA IZ KOSEZ Trenta Obiskali so jo vaški otroci, da bi se posladkali s kosom fine potice in malo porajali. Začuda tokrat kolača niso plačali. Užaljeni vaščani se odločijo, da to obeležijo z nabijanjem loncev in pokrovk pred ženino hišo. Kar je pomenilo veliko sramoto je rešila bogata »žlahta sz Milana«. Pripeljala se je z »štacjun taksijem«. Prinesla je tudi »pun kufer lir« in plačala kolač, ter tako rešila hišo sramote. Svatje so veselo prosljavljali s petjem in rajanjem. Vsaka pravljica se srečno konča pa se je tudi ta. Vso »Pust je pršu«, z njim pa je oživelo tudi naše mesto. Gledalci so zapolnili ulične kotičke. V prelepem sončnem dnevu so s ploskanjem vzpodbujali pustne like. Vsa pohvala in zahvala gre tudi llirskobistriškem turističnem društvu za čudovito prireditev. Mesto na ta dan zaživi in v goste sprejme pustne like. Pri nas v Kosezah, se je veselje začelo že dosti prej. S petjem kladiv in žag so pod spretnimi rokami nastajale podobe s katerimi smo se želeli predstaviti na letošnji pustni povorki. Ob zvokih harmonike je šlo delo hitreje od rok. Nastala je prava «djštra« mala pravljica. Prične se v temačnem rovu rudnika lignita , kjer težka dela utruja knape. Ob sončnem zahodu pa se sreča nasmehne postavnemu mladeniču, katerega uroči prelepa deklica. Novica o ohcetu se bržkone razširi. Vas je v pričakovanju nevestine »trente« in ženinega kolača. Na dan petka pred poroko je nevesta imela »trento«. Žlahta iz Milana Skupna slika za hišo. A knap je »trefu« dobil je »mlado« z bogato balo, celo »kam-bro« v kateri ni manjkala niti »kahla«. Pa tudi »sakrjet na štrbunk« in »čbr« za prho pred poročno nočjo. Ohcet srečo mladoporočencem, nas pa naj ta pravljica pospremi v prihodnji pust. V imenu KOSJŠKIH ŠJM, B.K. razpis RAZPIS ZA NAJEMNIKA PLANINSKE KOČE NA SNEŽNIKU PD Snežnik išče najemnika za planinsko kočo na Snežniku od 1.5.2007, vsaj za obdobje enega leta. Potrebujemo zanesljivo, pošteno, prijazno, dinamično osebo, ki je naklonjena planinstvu. Zaželene so izkušnje pri oskrbi planinske koče. Prednost ima zakonski par. Vabimo vse zainteresirane, da do 20.3.2007 oddajo vlogo na naslov: Planinsko društvo Snežnik Bazoviška 12 6250 ILIRSKA BISTRICA V vlogi opišite svojo kvalifikacijo - izobrazbo, izkušnje na področju oskrbništva, oziroma dela v planinskih kočah, morebitna priporočila. Dodatne informacije dobijo kandidati na PD ali na e-naslovu darinka.dekleva@guest.arnes.si V_________________________________________________________t Obrt in malo gospodarstvo AKTUALNE NOVICE Sekcija za gostinstvo in turizem je dobila novo predsednico Meseca februarja se je sestal UO Sekcije za gostinstvo in turizem Območne obrtne zbornice Ilirska Bistrica. Vodenje UO navedene sekcije so za naslednje mandatno obdobje zaupali ga. Emiliji Deželak. Seveda tudi tokratno srečanje ni moglo mimo vsebine nekaterih določb, ki jih prinaša nov Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. V zvezi s tem so podprli predloge, ki so bili predhodno že izoblikovani na seji predstavnikov sekcij za gostinstvo in turizem Primorsko - Notranjske regije v Pomjanu. Bistvena zahteva slednjih je, da se mora zakon sprejeti sočasno z vsemi podzakonskimi akti; da ni potrebno obvestil o prepovedih izobešati v vseh gostinskih prostorih; predvsem pa, da naj si gostinci uredijo prostor za kadilce po svoje ( v zakonu ne bi smele biti predpisane omejitve glede velikosti prostora in oblike). Ureditev bi morala zasledovati dejstvo, da so prostori za kadilce ustrezno prezračeni in da se v njih ne streže, kar je pomembno predvsem za vaške gostilne, kamor zahajajo vaščani. Veliko večino gostincev, kot tudi drugih podjetnikov, ki imajo v svojih lokalih radijski sprejemnik, je razburilo povišanje tarif SAZAS-a ( skoraj 60%). Stališče Obrtne zbornice Slovenije je bilo od vsega začetka, da ja prišlo do neupravičenega povišanja tarif. Slednje je pred dnevi tudi uradno potrdil Urad za intelektualno lastnino, ki je pristojen za odločanje o vprašanjih iz avtorskega prava in nenazadnje daje dovoljenje za pobiranje nadomestil kolektivnim organizacijam . Urad pravi, daje primerna tarifa le tista stara, določena leta 1998 in da ta do daljnega velja. Mnenje bodo pri inšpiciranju upoštevali tudi tržni inšpektorji. V zvezi s tem svetujemo uporabnikom, da plačujejo račune po starih tarifah. Za vsak primer pa je dobro, da imate v lokalih izpisano citirano mnenje, ki se nahaja na : http://www.uil-sipo.si/index.php7idM60&tx , za primere, če vas bo obiskal zastopnik SAZAS-a. Davčni obračun za leto 2006 V petek, 9. marca 2007 bo potekal v prostorih Osnovne šole Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici seminar o DAVČNEM OBRAČUNU za leto 2006. Predaval bo g. Iztok Mohorič. Zaradi obsežnosti tematike je planiran začetek predavanja ob 15. uri. Prijave sprejemamo na Območni obrtni zbornici v Ilirski Bistrici. Za imetnike kartice Obrtnik je seminar brezplačen. Alenka Penko PRIZNANJA ČEBELARJU JOŽETU BOŠTJANČIČU Med in medeni izdelki že od nekdaj slovijo po dobrem okusu ter po zdravilnih učinkih, s katerimi predvsem pozimi, v času prehladov in gripe, blažimo in zdravimo njihove neprijetne znake. Čebelarstvo se je v zadnjih letih na Bistriškem zelo razmahnilo. Med številnimi čebelarji je tudi Jože Boštjančič, ki je na lanskem regijskem ocenjevanju prejel več priznanj za kakovost svojega medu. Ob tej priliki smo mu postavili nekaj vprašanj na katera je rad odgovoril. Kdaj ste se začeli ukvarjati s čebelarstvom? Čebelarjenje me spremlja že od mladih let, saj sem že kot otrok pomagal očetu pri tem opravilu. Po njegovi smrti, tega je zdaj že skoraj trideset let, sem nadaljeval sam, zadnjih nekaj let mi pri tem pomagata otroka Helena in Marko. Torej gre za družinsko tradicijo? Res je. Tako kot sem se od očeta naučil, kako in kaj s čebelami, se moja otroka učita od mene.. Čeprav sta oba še študenta (starejša, Helena, že absolventka), ju delo s čebelami veseli in marsikateri prosti trenutek izrabita za to, da mi pri čebelarjenju pomagata. Marko je tudi mladi čebelar, že drugo leto član Društva čebelarjev. Njuna pomoč je toliko bolj dobrodošla, saj smo ponudbo naših izdelkov precej razširili. Današnji kupec je vse zahtevnejši, zato poleg kvalitetnega medu izdelujemo še medeni liker, propolis, cvetni prah in sveče iz naravnega voska. Ker pa je tudi videz pomemben, izdelke aranžiramo v tri različne vrste darilnih paketov. Moram povedati, da so naši izdelki našli pot v Ameriko, Kanado, Avstralijo, Afriko (Libanon in Egipt), kupili pašo jih tudi mnogi znani Slovenci. Kako pravzaprav poteka »izdelava« medu? Različne vrste medu zahtevalo različno pašo. Za prvi, cvetlični, so čebele na paši doma (Zalčje). Akacijev med »pridelajo« na Goriškem, kjer akacija cveti prej kot v naših krajih. Po odcvetu akacije je treba čebele peljati na lipovo pašo v Poljane pri Obrovu, na kostanjevo pa v Brkine. Na Mašunu ali v Jurjevi dolini čebele »nabirajo« gozdni-hojin- med. Skratka, v kozarčku dobrega medu se skriva veliko dela, tako da kakšno priznanje dobro dene ... Vi ste jih lani prejeli kar nekaj? Na lanskem regijskem ocenjevanju v II. Bistrici je strokovna komisija dobila v ocenjevanje okrog 60 vzorcev medu čebelarjev od Kopra do Bovca. Sam sem dal oceniti kostanjev, gozdni in akacijev med. Za kostanjev med sem dobil zlato, za gozdni (hoja) srebrno, za akacijev pa bronasto priznanje. Kaj vam pomenijo priznanja? Vesel sem jih, saj so priznanje za moje delo, ter vzpodbuda in izziv. So pa tudi dobra reklama, predvsem pa zagotovilo, da ponujamo dobre izdelke. Kako vemo, da je med kvaliteten? Prelepka, ki jo mora imeti vsak kozarček medu pomeni, da je bil pregledan, ter da gre za med kontrolirane kakovosti in porekla. Za konec naj povemo, da bo družina Boštjančič sredi marca odprla »čebelarsko sobo«. Ob degustaciji vseh njihovih izdelkov bodo tistim, ki jih bodo obiskali, prikazali pobiranje medu, jim postregli s strokovnimi informacijami o čebelarstvu, pa tudi s kakšnim presenečenjem ter tako obogatili bistriško turistično ponudbo. Anica Kocjančič S SVETLOBNO HITROSTJO DO PRORAČUNA Svetnika LDS Igor Batista in Bernard Oblak - Ročko 15. februarja je potekala četrta redna seja Občinskega sveta Ilirska Bistrica. Svetniki so po potrditvi zapisnika 3. redne seje obravnavali nekatere premoženjsko-pravne zadeve ter imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Razvojnega centra Ilirska Bistrica. Kot je pojasnil župan, je 8.1.2007 dosedanja direktorica, mag. Milena Urh, podala odstopno izjavo. Z dnem 7.2.2007 jo je upravni odbor Razvojnega centra razrešil. Ker je Razvojni center zapustila tudi delavka TlC-a Mojca Memon, je občinski svet potrdil imenovanje vršilca dolžnosti direktorja Boštjana Primca, ki bo center vodil do imenovanja novega direktorja. Osrednja točka dnevnega reda četrte redne seje pa je bila sprejemanje proračuna - prvič izraženega v eurih. V proračunu za leto 2007 se tako načrtuje obseg prihodkov v višini 13.904.468 EUR, kar je za 12% več kot v letu 2006. Obseg odhodkov se načrtuje v višini 16.809.297 EUR, kar je za 15,3% več kot v lanskem letu. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2.904.829 EUR. Letošnji proračun je izredno razvojno naravnan, saj prednost namenja predvsem investicijam v infrastrukturo. Med drugim se bo v letošnjem letu pričelo z urejanjem industrijske cone, na vrsto bodo prišli vodovodi ter kanalizacija, osnovnošolsko izobraževanje... Zanimivo je, da je bil tokratni proračun sprejet že v slabih treh urah, brez amandmajev svetnikov. To gre pripisati predvsem dejstvu, da je župan približno štirinajst dni pred sejo Občinskega sveta sklical sestanek vseh predstavnikov list in strank, na katerem so z večinsko podporo generalno potrdili usmeritev proračuna. POROČANJE O DOGODKIH NA OBMOČJU PP ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.JANUARJA DO 15.FEBRUARJA Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 30 kaznivih dejanj, in sicer, 4 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 3 kaznivo dejanja ogrožanja varnosti, 2 kaznivi dejanja prepovedanega prehajanja DM in po 1 kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe, in povzročitve lahke telesne poškodbe. Prav tako so policisti obravnavali 1 kaznivo dejanje nasilništva in osumljencu izrekli tudi ukrep prepovedi približevanja določeni osebi oziroma kraju. V navedenem obdobju so policisti obravnavali tudi 18 kaznivih dejanj tatvin, med katerimi je izstopala serija tatvin mobilnih telefonov iz prostorov osnovnih šol. Policisti so storilca odkrili in zoper njega podali kazensko ovadbo, mobilne telefone pa so storilcu zasegli in jih vrnili oškodovancem. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 14 oseb, katera so v R Slovenijo vstopile ilegalno. Večina jih je bila obravnavanih v hitrem postopku pri prekrškovnemu organu in so bili po končanih postopkih izročeni hrvaškim mejnim organom. Policisti so obravnavali 6 kršitev javnega reda in miru, od tega 3 kršitve na javnih krajih oziroma v gostinskih lokalih in 3 v zasebnem prostoru. Kršiteljem so bili v nekaterih primerih ob dejansko ugotovljenih kršitvah izdani plačilni nalogi. Ene kršitelj pa je bil zaradi nadaljevanja s prekrškov pridržan na PP Ilirska Bistrica. Zaradi posesti prepovedane droge smo zoper dva kršitelja uvedli hitri postopek pri prekrškovnem organu, prepovedane droge pa so jima bile zasežene in poslane v komisijsko uničenje. V enem primeru so policisti kršitelju zasegli tudi teleskopsko palico in zoper njega uvedli hitri postopek pri prekrškovnem organu. Zaradi neprimernega zavarovanja živali, so policisti dvema kršiteljema, katerih psa sta poškodovala drugega psa izdali plačilne naloge. Na območju naše policijske postaje se je pripetilo 16 prometni nesreč, od tega 5 prometnih nesreč z lahkimi telesnimi poškodbami, ter 11 prometnih nesreč v katerih je nastala samo materialna škoda. Poleg tega pa so morali policisti obravnavati še 7 poškodovanj osebnih avtomobilov na parkirnih prostorih, ter 7 primerov povoženj divjadi. Na področju prometne varnosti, so policisti pridržali do iztreznitve tudi voznika, ki je vozil pod vplivom alkohola in ni upošteval prepovedi izrečene s strani policistov. Obravnavali smo še 1 delovno nesrečo. Božidar ŠTEMBERGER KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE POLICIJSKI INŠPEKTOR II d.o.o. REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net InstaLacIJe Brenčič Jože s.p. IlirtskA BisTRicA 4WK *w@w &@WWyEI Mi HMd Kako z manj denarja ogrevati več? CTC TOPLOTNE ČRPALKE Prva CTC toplotna črpalka ZA °grevanje objektov za ogrevanje objektov na bistriškem je vgrajena na Kettejevi 4 v Ilirski Bistrici. Vabljeni na ogled! XZ-- x 1 rf tel: 05 71416 91, mob: 041 830 408 Dogajanja v samostanu »Vse dobro si pridobimo in dosežemo le z močno voljo in prav v tem boju se izkaže, da sta vztrajnost in močna volja božji dar.« (bi. mati Terezija Gerhardinger) ŽIVLJENJE JE DAR Razpored počitnic v osnovni in srednji šoli je veselje za otroke, lahko pa tudi velika skrb za starše: »Kam bomo dali v varstvo otroke, ki obiskujejo nižje razrede osnovne šole in jih ne moremo pustiti samih doma, medtem ko smo v službi?« Z namenom, da vsaj komu morda omilimo to skrb, smo se sestre odločile ponuditi možnost počitniških delavnic. Štiri dni smo se zbirali, skupaj prepevali, se pogovarjali, igrali in urili v ročnih spretnostih. Ob vsem smo se skušali bolj zavedati, da je življenje, veselje, ljubezen, vera in spreobrnjenje dar, da smo drug drugemu dar, ki smo ga prejeli od Boga, a se tega dostikrat ne zavedamo. Učili smo se vtikati sukanec v šivanko in izdelati svojo igračo. Vztrajnost, sodelovanje in soodgovornost pri pripravi kosila in pri ustvarjanju so bile tiste vrline, za katere smo si prizadevali. Otroci so drug drugemu lahko izvrstni učitelji. Prav z veseljem je gledati otroka, ki vrstniku iskreno prizna, da se tudi njemu res ne ljubi lupiti krompirja, a vztrajno lupi naprej. V vztrajnosti so se vadile tudi klekljarice, ki so se od 19. do 23. februarja pod vodstvom s. Ivanke učile klekljanja, nekatere na novo, nekatere pa so nadgradile dosedanje znanje. Čipko lahko primerjamo človekovemu življenju, prepletenemu iz mnogih nitk medsebojnih odnosov, srečanj in dogodkov. Le z urejenim prepletanjem in vozlanjem številnih nitk, s sprotnim popravljanjem pomanjkljivosti in pridobivanjem novega znanja nastane umetnina, tako pri izdelovanju čipke, kot pri vzpostavljanju kvalitetnih medsebojnih odnosov v vsakdanjem življenju. s. Martina Radež COMMERCE <5> šola 'u' fiB4NA71.il II RitKA niSTRICA GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica rim Ličje. uči.niča ot. * tel.: 05/71 -00-320 fax: 05/71-41-124 VABI brezplačen 12 urni tečaj J^jnider's osnove računalništva UGODNA TEČAJ JE NAMENJEN ZAČETNIKOM POSOJILA prijave so možne Hitro do kratkoročnega vsak dan o d 1 5 h do 1 9 h kredita v podjetju ŽNIDER S! sobota od 9 h do 1 3 h Tel.: 7 1 1 - 1 1 - 1 J Izplačilo takoj! GLEDE NA ZftIIIMAil je, bomo termne prilagodili p g dogovoru ŽNIDER S IZOLA Cankarjev drevored 5 Tel.: 05/640 10 90 OHRANIMO LJUDSKO IZROČILO Z ustreznimi aktivnostmi, ki so potekale v vrtcu Bistrica, so tudi najmlajši obeležili mesec kulture in tako prispevali k ohranjanju dediščine. Vzgojiteljice so otroke seznanile s pesniki in pisatelji, ki so živeli v davnih časih, ter napisali pravljice, ki sta še danes otrokom zanimivi: O povodnem možu (F.Prešeren) in Šivilija in škarice (Dragotin Kette). Ogledali smo si lutkovno igrico z naslovom Zverinice iz Rezije, izdelali rekvizite ter sami zaigrali igrico. Zbirali smo stare predmete, ter otroke navajali na pravilen odnos do njih. V kotičku igralnice smo postavili malo razstavo “Pripomočki za izdelavo testa”. Ob zvokih harmonike, ki jo je prinesla Lara, smo zapeli znane ljudske pesmi:” Na planincah,” “Dekle je po vodo šlo”. Sprehodili smo se v stari del mesta Bistrica. Opazovali smo stare hiše z kamnitimi portali in letnico gradnje. Pogovarjali smo se o bivališčih nekoč in danes. Kamen je bil nekoč osnovni material. Ugotovili smo, da so nove hiše zidane z opeko. Kamen uporabljajo ljudje za izdelavo zidov. Pravljica o Petru Klepcu nas je vrnila stoletje nazaj, ko so bile hiše pokrite s slamo in so otroci pasli živino bosi. Na koncu je dobra vila Petru pomagala ter mu dala moč. Na mizo postavljena deska, valjar, vrč z vodo, moka, kvas in jajca, ki so jih pripravile članice Kulturno - športnega društva Koseze. Prijazne gospe Marta, Jadranka in Stanka, so nas seznanjale z izdelavo “pohanja”(flancati), tako kot so jih naučile njihove mame. Otroci so ves čas sodelovali in pomagali pri delu. S sitom so sejali moko, gnetli testo in s” koleščkom “oblikovali “po-hanje”. Najbolj vztrajen je bil Anže, ki je gnetil še krofe. Otroci so si nabirali izkušnje in spoznavali način gnetenja testa. Na koncu smo se naučili starega pregovora:” Ne naredi kruha moka, marveč roka". Na pustni torek smo bili maškare, rajali smo in jedli flancate. Peli smo pesmico: Od hiše do hiše, od vrat do vrat, prinašamo smeh vam in s smehom pomlad. Tako smo spodili zimo. OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec vzgojiteljica Vida Barak. KOSEZE d.o.o. / AGR^ \ MARKET KOSEZE 8/A Tel.: 05/714 45 26 GSM: 051/301 107 UGODNA PRODAJA - SEMENSKEGA KROMPIRJA (DESIREE, ARINDA, ADORA...) - UMETNIH GNOJIL (NPK 15-15-15, KAN 27% N, UREA...) - SEMEN (TRAVNIK II., ČEBULČEK...) - IN OSTALIH ŽIVIL BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM URNIK od 8.00 do 12.00 od 15.00 do 18.00 sobota od 8.00 do 13.00 nedelje in prazniki zaprto i tH tH PUSTNI KARNEVAL fef m Yč Pa naj še kdo reče, da se z malo denarja in obilo prostovoljnega dela ter dobre volje, v Ilirski Bistrici ne more nič zgoditi. Pa se in to prireditev »PUST JE PRŠU!«, ki se lahko kosa z marsikatero bolje financirano in medijsko bolj poudarjeno prireditvijo na slovenskem. Zgodba te prireditve je dolga pod tem nazivom kar enajst let. Začetki so bili težki, včasih celo žalostni, ker ni bilo dosti udeležencev v sprevodu in ne gledalcev. Trma in vztrajnost pa se, takrat, ko si prepričan v svoj skoraj vedno pozitivno obrestuje. Tako je tudi z našo prireditvijo. Prva leta so bili udeleženci sprevoda člani in članice našega društva, Vrbišče šjme, Bistriške »šjme« in skupina iz Šapjan. Kot organizatorji smo bili prva leta prizadeti, ker se nekatere v Sloveniji in drugod uveljavljene naše domače skupine niso udeleževale domače prireditve. Skoraj nemogoče je bilo razumeti, da so poznali »škoromate« in še nekatere »šjme« v širšem slovenskem prostoru in v zamejstvu,da pa se praviloma niso odločale za nastop pred domačo publiko. Nekaj razlogov je bilo objektivnih, vendar, če bi vsi gradili samo na zamerah in denarju, ki ga res ni nikoli dovolj, ne bi bilo nikoli nič. Naše vztrajanje pa kot rečeno, se je obrestovalo. Vsako leto je bil viden napredek in po Bistrici se je sprehodilo iz leta v leto več skupin. Poseben napredek je bil opazen tudi pri novo nastajajočih skupinah. Kar nekaj vasi se je odločilo in začelo oblikovati svoje etno skupine iz vsakdanjega življenja v preteklosti pa tudi iz sedanjosti. Na novo so se prebudili v osrčju Brkinov, v Hujah in na Pregarjah, Topolcu, Kosezah, DolnjemZemnu in v Podstenjah. Kočanija , Novokrajčine in Sušak pa je od vedno spoštoval in gojil tradicijo šemljenja. Lepo je , ko veš, da marsikje kar cela vas živi in se pripravlja na pustno prireditev. Letošnje prireditve se je udeležilo enaindvajset skupin v katerih je sodelovalo približno 905 likov. Šest skupin je prišlo iz sosednje Hrvatske, iz Lisca, Klane, Šapjan, Pasjaka, Studenega, iz Jušičev pa so prišli »zvončari Ko-renskog i Vlahovog brega«. Sprevoda so se udeležili » Cundri« iz Gračišča, »Šoštanjski koši« iz Šoštanja (evropsko karnevalsko mesto) in iz Dobove » Dobovški fašjenki«. Večino teh skupin nam je uspelo pridobiti z zamenjavami - to je naše skupine k njim , oni pa k nam. V bodoče se dogovarjamo še o več možnih zamenjavah. S tem bomo domači publiki zagotovili vsako leto več raznolikih likov. Od domačih skupin so se sprevoda udeležili; otroci iz OŠ Dragotina Ketteja, »Vrbišče šjme«,« Vrbovške šjme«, »Koseške šjme«, »Topolške šjme«, » Hujske« in » Pregarske šjme«. Za popestritev sprevoda so nedvomno poskrbele novodobne skupine iz Kočanije, Novokračin, Trnova , Dolnjega Zemna ]§s ju PUST JE PRŠU 2007^3 Bt ## Bi in prvič na naši prireditvi skupina iz Bača. Vse skupine so bile izvirne, duhovite in zelo lepe. Za ves trud, ki so ga članice in člani društev, ki ohranjajo naše bogato pustno izročilo in se trudijo ohranjati tradicijo »šemlenja« iskreno čestitamo in se vsem tudi prijazno zahvaljujemo za udeležbo. Že sedaj vabimo vse, da bi se tudi naslednja leta s svojimi izvirnimi zamislimi , zopet srečevali na prireditvi »Pust je pršu!«. Letos je bilo kar nekaj novosti, za katere smo dobili potrditev, da so dobre in jih velja dograjevati. Te I— novosti so: pustni odbor je zahteval od civilne mestne oblasti (krajevne skupnosti) Ilirska Bistrica, da prepusti oblast za nedeljsko pustno popoldne , pooblaščenkam pustnega odbora » dobrim vilam« in jim preda ključ mesta, kar je krajevni župan tudi storil. Ne bomo vam danes zaupali zakaj je bila postavljena zahteva po ključu in po predaji upravljanja mesta /samo namig, to naj bi bila dobra praksa za naslednje leto, ko se bodo združile vse pustne skupine, določile svojega župana in zahtevale prevzem oblasti od župana občine /; -Novost je bila tudi spremenjena trasa poteka sprevoda. Tokrat so se skupine zbrale pred OŠ Dragotina Ketteja in se sprehodile po obratni smeri kot v preteklih letih in prireditev zaključile na območju bivše vojašnice v Ilirski Bistrici. Tu so bile vse »šjme« oskrbljene s tradicionalno joto, krofom in kozarcem pijače , za kar so poskrbele pridne roke in noge članic TD. Za vse gledalce pa je tu, z dodatno zabavo in pijačo poskrbelo KD Vrbovo. Drugo leto napovedujemo še več izboljšav. Turistično društvo Ilirska Bistrica pa tako obsežne prireditve ne bi bilo sposobno izpeljati brez pomoči vseh, ki so nam pri organizaciji in izvedbi pomagali z denarjem, materialom, storitvami in nasveti. Koš za »poberijo » pri TD je bil zelo velik in še vedno ni poln tako, da lahko, kdor želi še kaj primakne vanj. Za ves trud in za vsakršnokoli pomoč se zahvaljujemo: Občini Ilirska Bistrica, županu,svetnikom in uslužbencem občinske uprave in Upravne enote, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti- izpostavi Ilirska Bistrica, uslužbencem direkcije republike Slovenije za ceste, predstavnikom Policijske postaje, Ministrstvu za obrambo RS in Upravi za zaščito in reševanje , izpostavi Postojna, PGD Knežak, Komunalnemu podjetju Ilirska Bistrica, Knjižnici Makse Samsa, H e vil d.o.o. Ilirska Bistrica, osnovnima šolama Dragotina Ketteja in Antona Žnideršiča, Rodu Snežniških ruševcev, Domu starejših občanov Ilirska Bistrica, SGP Primorju Ajdovščina enoti Ilirska Bistrica, Banki Koper d.d. izpostavi Ilirska Bistrica, Grafični delavnici Bor, Pekarni Jure Postojna, Trgovini Lipa Ilirska Bistrica, Vinku Primcu iz Velike Bukovice, Danici Ličan iz Podgraj, Andreju Primcu iz Dolnjega Zemna, Jenko Vinku iz Ilirska Bistrice, Antonu in Danici Škrlj iz Trnovega, Veolii transport Ilirska Bistrica, Mlinu Nemec iz Postenj, Kovačič Stojanu iz Kosez, Point elektronik d.o.o. Ilirska Bistrica, Zorku Šajnu iz Ilirske Bistrice, Bifeju Lidije Bubnič , Mesarstvu Puc, Piceriji Park ga. Liljani Primc, Batista Igorju, Lauri Novak, Leonu Štembergarju, Območni enoti RK Ilirska Bistrica, Stanku Skoku, ČP Primorske novice in vsem prijateljicam in prijateljem Turističnega društva, ki kot naša » javna dela« pomagajo pri bolj zahtevnih organizacijskih in fizičnih delih, ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pa jih tu nismo našteli.. Zahvaljujemo se tudi vsem sredstvom javnega obveščanja : ČP Primorske novice - dopisništvu Ilirska Bistrica, Radiu 94 Postojna, radiu Ljubljana Valu 202, TV Koper - Capodistrija, GA COMMERCE d.o.o. uredništvu časopisa Snežnik Ilirska Bistrica. Za TD Ilirska Bistrica Vojka LENARČIČ SLOVESNOST OB NOVIH PRIDOBITVAH Kot smo poročali v januarski številki Snežnika je začel v našem Zdravstvenem domu obratovati nov rentgenski aparat, bogatejši pa smo tudi za dve novi vozili za potrebe reševalne in zdravniške službe. Ob tej priložnosti smo v ponedeljek, 5.2.2007 pripravili krajšo slovesnost, saj smo pridobitve želeli predstaviti tudi širši javnosti. Na prireditvi sicer ni bilo pričakovano velike udeležbe, imela pa je močan medijski odziv. Poleg »peščice« zaposlenih, nas je s prisotnostjo počastil g. župan in kar precej predstavnikov s političnega in gospodarskega življenja naše občine, predstavniki zdravstvenih zavarovalnic, z državnega nivoja pa poslanec v Državnem zboru g. Josip Bajc, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje dr. Dorjan Marušič, direktorica Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, predstavniki dobavitelja, nekaj predstavnikov strokovne javnosti in številni novinarji. Direktor Vojko Mihelj je pozdravil prisotne in predstavil obe novi pridobitvi, 52 milijonov SIT oz. nekaj nad 218.000 EUR vreden nov RTG aparat in obnovljene prostore rentgena in 7,2 milijona SIT oz. nekaj nad 30.000 EUR vredni 2 službeni vozili. Poudaril je, da sta tako RTG, kot največja naložba v zdravstvo v zadnjih letih, kot tudi stalno obnavljanje voznega parka, pomembni zaradi približevanja storitev našim občanom, saj so oddaljenost hos-pitalnih centrov in razdalje med številnimi naselji, velike specifike našega območja. Kljub temu, da v sistem financiranja zdravstva te specifike, ki pomenijo tudi velike dodatne stroške poslovanja, niso vključene, se v kolektivu ZD trudijo, da zdravstveni standard naših občanov ne bi bil okrnjen. Zahvalil se je za razumevanje dobaviteljem opreme, obema sofinancerjema investicije v RTG, Občini Ilirska Bistrica in Ministrstvu za zdravje in donatorjem, ki so pripomogli k nabavi avtomobilov. Župan Anton Šenkinc se je tudi zahvalil vsem za razumevanje pri sprejemanju odločitev za sofinanciranje, izvajalcem pa za hitro izvedbo del. Poudaril je pomen Zdravstvenega doma kot nosilca javnega zdravstva v Občini in usmeril apel na Ministrstvo za zdravje za bodočo pomoč pri podobnih projektih, ki so za naslednje dve leti že prijavljeni na razpis, pa tudi za uslišanje dolgoletnih prošenj po boljšem rednem financiranju ZD, predvsem nujne medicinske pomoči (NMP). Prisotnim je spregovoril tudi državni sekretar dr. Dorjan Marušič, ki je povedal, da dobro pozna problematiko manjših in odročnejših ZD, delno pa jo je izkusil tudi na poti do Ilirska Bistrice. Oprema je bila dobro izbrana, ker omogoča bodočo nadgradnjo v smeri popolne digitalizacije in elektronskega komuniciranja, za kar bi se bilo dobro priključiti projektu, ki teče na Ministrstvu za zdravje. Tudi glede uvrstitve enote NMP med 1B ojačane enote, kar pomeni kadrovsko ojačanje in boljše financiranje, dobro kaže. Kolektivu in občanom je čestital za nove pridobitve. Za dobrodošlo presenečenje so poskrbeli predstavniki »Vzajemne« zdravstvene zavarovalnice, saj sta direktor trženja g. Pustatičnik in direktor enote Koper g. Bandelj, direktorju izročila ček v vrednosti 2.295,00 EUR. Po enako visoki predlanski donaciji so tako tudi letos prispevali sredstva, ki jih bo Zdravstveni dom namenil za primerno opremljenost novo nabavljenih vozil, od katerih je bilo eno kupljeno skoraj v celoti iz donatorskih sredstev. Na naše povabilo so se radi odzvali člani pevske skupine »Vasovalci«, ki je s svojim izvirnim ljudskim petjem popestrila prireditev, ki smo jo zahvaljujoč mili zimi lahko izvedli kar pred stavbo. Mogoče so si tudi zaradi tega malo premraženi obiskovalci z veseljem ogledali nov aparat in obnovljene prostore rentgena, pred katerimi so slavnostni trak družno prerezali državni sekretar Marušič, župan Šenkinc in direktor. Ob številnih vprašanjih in predstavitvi delovanja rentgena smo na predstavitev novih vozil skoraj pozabili, vendar jih lahko že srečujete na cestah. Še enkrat se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izvedbi obeh investicij. Potrudili se bomo, da bodo nove pridobitve dobro služile svojemu namenu in da kmalu predstavimo in proslavimo še kako novost v Zdravstvenem domu. ZDRAVSTVENI DOM PO DVEH LETIH BREZ RDEČIH ŠTEVILK V teh dneh zaključujemo poslovno leto še s sprejemanjem poslovnih poročil in oddajo bilanc in z veseljem lahko ugotovimo, da je Zdravstveni dom v letu 2006 posloval pozitivno. Čeprav je bilo za naš Zdravstveni dom tudi to leto težko in polno sprememb, smo ga uspešno zaključili, po dveh letih tudi brez rdečih številk. Med letom se je sicer o zdravstvenem domu precej govorilo. Predvsem neutemeljene in zlonamerne govorice ob imenovanju direktorja, ki je slučajno padlo v obdobje pred volitvami, se na srečo niso ravno »prijele«, a je bila tudi to ena od motenj v poslovanju. Ob še vedno pozno sprejetih dogovorih in letni pogodbi z ZZZS ter številnih spremembah zakonodaje in navodil za poslovanje, smo konec septembra doživeli odhod treh nosilcev dejavnosti v zasebništvo s koncesijo, kar nekaj je bilo kadrovskih sprememb in neuspešnega iskanja rešitev. Imeli pa smo tudi »vesele« dogodke, kot dokončanje specializacije dveh zdravnic, začetek dela novih dejavnosti, sprememba financiranja nenujnih prevozov, zaključevanje velikih investicij... Že v planu, ki smo ga spomladi sprejeli na Svetu zavoda, smo si zastavili bistvene usmeritve: urejenost poslovanja, nadaljnja racionalizacija poslovanja, doseganje 100% plana po službah, zagotovitev več lastnih prihodkov in zagotovitev ugodnejšega financiranja osnovne dejavnosti - predvsem NMP, ter zagotovitev uravnoteženega poslovanja zavoda. Dostopnost zdravstvenih storitev, strokovnost in usmerjenost v preventivno delo zaradi teh ciljev ni smela biti ogrožena. S sprotnim spremljanjem in usmerjanjem smo fizični obseg realizacije zelo približali planu. Nekatere službe sicer še odstopajo z nedoseganjem (RTG, medicina dela, šolski dispanzer) ali preseganjem plana (splošne ambulante, nujni prevozi, prevozi onkoloških bolnikov). Tako z izpadom prihodkov ali s previsokimi stroški negativno vplivajo na poslovanje, vendar se ta odstopanja da opravičiti. Prihodkov smo imeli skupaj 630,36 milijonov SIT in so bili, kljub odhodu koncesionarjev, 3,5% nad lanskimi. Kar 99% je bilo prihodkov iz poslovanja, največ (76,8%) pa iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tu se precej pozna sprememba pri financiranju nenujnih prevozov, za katero smo si že dlje časa prizadevali. Pozitivni trend je viden tudi pri drugih prihodkih in čeprav so deleži majhni je vpliv razlik. V odhodkih, ki jih je bilo skupaj 630,31 milijonov SIT pa največji delež predstavljajo stroški dela, katerih delež (69%) je ostal na lanskem nivoju. Napram predhodnemu letu so se vidno povečali stroški storitev (indeks 109,2), predvsem zaradi več dializnih prevozov, zunanjih laboratorijskih storitev ter dežurstev in nadomeščanj odsotnosti zdravnikov z zunanjimi sodelavci. Pri stroških materiala pa se vidno odraža racionalizacija. Še vedno je zaskrbljujoče neurejeno pokrivanje preseganja nujnih prevozov (realizacija je bila 87,5 % nad planom, kar pomeni 32.000 neplačanih km) in deleža pri prevozih onkoloških bolnikov. Prav tako niso pokriti višji stroški službe NMP in nekaterih drugih dejavnosti, ki nastajajo zaradi oddaljenosti in specifik našega območja. Zmanjšanje števila zaposlenih iz 80 na 75 je predvsem posledica odhoda koncesionarjev. Čeprav sta dve zdravnici končali specializacijo, je še vedno pereč problem velikih odsotnosti (25%) za katere nimamo notranjih rezerv in nadomestil. Zdravnika za NMP npr. že pol leta neuspešno iščemo. Ob koncu leta sta bili v zaključni fazi dve investiciji (RTG in preureditev bivše lekarne), skupaj pa smo v preteklem letu za investicije in nabave osnovnih sredstev namenili preko 38 milijonov SIT lastnih sredstev. Podoben investicijski ciklus pa bomo nadaljevali tudi v letu 2007 (dvigalo, ZP Knežak...) in tako še dodatno povečali vrednost sredstev, ki jih imamo v upravljanju. Poslovanje je bilo torej kljub še vedno prisotnim problemom uspešno in skladno s cilji uravnoteženo, saj so prihodki minimalno presegali odhodke. Čeprav iz preteklih let ostaja 21,4 milijona nepokrite »izgube« in rezerv za dodatno notranjo racionalizacijo skorajda več ni, rezultat za leto 2006 kaže, da so usmeritve pravilne in je dobra spodbuda za nadaljnje delo našega javnega zdravstvenega zavoda. REALIZACIJA REŠEVALNE SLUŽBE Vrsta prevoza Doseženo 2005 km Plan 2006 km Doseženo 2006 km Indeks 06/05 Indeks 06/Dlan Km nad planom REŠEVALNA SLUŽBA-SKUPAJ 461.099 423.664 472.651 102.5 111.6 48.987 Nuini orevozi 69.364 36.585 68.580 98.9 187.5 31.995* Ostali nenuini orevozi 261.283 182.862 185.824 71,1 101.6 2.962 Prevozi na dializo 130.462 148.057 148.057 113,5 100.0 Prevozi onkoloških bolnikov 56.160 70.190 125,0 14.030*“ Kljub spremembam pri financiranju ostaja preseganje km na reševalni postaji velik problem. Onkološki prevozi so planirani posebej in plačani do plana, preseganje*** pa se odšteva od ostalih nenujnih prevozov in je plačan le cca 30% delež iz prostovoljnega zavarovanja. Dializni prevozi** so plačani v celoti. Nujni prevozi so plačani po že nekaj let nespremenjenem pavšalu in preseganje* ni plačano. Skupno smo tako zastonj prevozili 70% od preseganja plana vseh oblik nenujnih prevozov (11.894 km) in celoten presežek nad planom pri nujnih prevozih (31.995 km), kar je vrednostno blizu 10 mio SIT. NEKATERI KAZALCI OPRAVLJENEGA DELA V ZDRAVSTVENEM DOMU KAZALEC DEJAVNOST I.2005 I.2006 ind. 1 .Opredeljene zavarovane sološne amb 1.716.20 1.695.20 98,78 osebe na zdravnika šolska amb 1.867,00 1.487,00 79,65 otroška amb* 1.111,00 1.589,00 143,02 2. obiski pacientov sološne amb 10.370.40 10.027.20 96.69 na zdravnika šolska amb 7.769.00 6.768,00 87,12 otroška amb* 7.155,00 7.190,67 100,50 2a. preventivni preoledi splošne amb 0.012 0,013 114,25 na vse obiske šolska amb 0.105 0,124 118,16 otroška amb* 0,161 0,143 88,87 2b. ponovni preoledi sološne amb 1,550 1,569 101,24 na št. prvih preoledov šolska amb 0,669 0,886 132,45 otroška amb* 0.592 0.688 116.25 3. Realizirane zobozdrav. točke/plan 0,96 1,01 105,18 4. Konzervativa/ vsi 1.42 1,62 113,96 protetične štor samo odrasli 1,09 1,22 111,59 4a. Protetične točke/vse zobozdravstvene točke 0.41 0.38 92.43 5. Prevoženi km v reševalni službi na bolnika 192,77 170,08 88,23 6. Prevoženi km / brez dializnih 36.737,44 36.066.00 98,17 delavca iz ur z dializnimi 46.109,90 47,265,10 102,51 * Podatki za otroško ambulanto za leto 2006 so za 9 mesecev (koncesija) POGOVOR Z NEKDANJO DIREKTORICO RAZVOJNEGA CENTRA ILIRSKA BISTRICA MILENO URH Pred dobrim mesecem dni je kot strela z jasnega udarila novica, da direktorica Razvojnega centra Ilirska Bistrica, mag. Milena Urh odhaja... Mileno poznamo kot nekdanjo urednico časopisa Snežnik, aktivno članico številnih društev. Izhaja iz stare bistriške meščanske družine »Kranjčevih«, ki je nekoč vidno oblikovala družbeno življenje našega kraja. Njen pradedje bil Franjo Kranjec, znani učitelj, prepo-roditelj in kronist. Je vnukinja znanega obrtnika in čebelarja Kazimirja Kranjca, sicer pa so tudi ostali člani njene družine imeli zanimive poklice; od slikarjev, pianistov do vojaških častnikov in duhovnikov. Milena je že v času študija delala kot učiteljica klavirja, sledila je zaposlitev na upravni enoti, nekaj let je bila urednica časopisa Snežnik. Zelo mlada, pri tridesetih letih pa je postala direktorica Razvojnega centra Ilirska Bistrica. Milena, direktorica RC Ilirska Bistrica si bila slaba tri leta... Ja, resje. Pred tremi leti sem se prijavila na razpisano delovno mesto in bila izbrana. Roko na srce, konkurenca res ni bila huda, saj sloves tega delovnega mesta nikoli ni bil dober. Mladi ljudje smo pač pripravljeni iti z glavo skozi zid, tudi če je le ta predebel. Situacija, ki me je pričakala še zdaleč ni bila rožnata. Podedovala sem namreč iztečeno najemno pogodbo za prostore, dva računalnika, od katerih je bil eden pokvarjen, nobenega dela, nobene stranke, da o ničli na računu in bilančni izgubi sploh ne govorim. Po svojih najboljših močeh sem se lotila dela s preselitvijo v urejene prostore v Provizoriju, ki so bili dosti primernejši od prejšnjih na Vidmu, za nameček pa so imeli tudi sanitarije. V letu, ki je sledilo sem poizkušala rešiti čimveč zakonskih zahtev po urejenem poslovanju, kar mi je tudi uspelo. Dobro delo je najboljša reklama, kar se je pokazalo v zadnjem letu delovanja, saj smo prvič od obstoja zavoda, torej od leta 2000, dosegli polovico svojih lastnih prihodkov iz dejavnosti. Iz projekta, ki smo ga izvajali na področju gospodarstva, smo zaposlili tudi diplomirano ekonomistko. Iz projektov smo tudi pridobili vso novo računalniško opremo, v okvirni vrednosti 8.000 EUR. Priznati pa moram, da je bila to moja najdaljša zaposlitev doslej. V čem je bil potemtakem problem? Očitno ti je šlo dobro - zaposlila si nove ljudi, povečala prihodke... Razvojni center je občinski javni zavod, njegova dejavnost je opisana na dveh straneh Odloka o ustanovitvi. Razen z igrami na srečo naj bi se ukvarjal z domala vsem, zato smo se ves čas lovili in iskali, kakšna naj bi sploh bila njegova vloga. V trenutku nastanka je bil njegov položaj dokaj jasen, seje pa s spremembami, ki so v letih sledile zgodilo marsikaj, mi pa temu nismo sledili. Nastale so regionalne razvojne agencije, razvojni center je poleg Piranskega, Sežanskega in Koprskega postal del mrežne razvojne agencije za Južno Primorsko. S spremembo zakonodaje so bile mrežne agencije ukinjene, nosilec pa je postal RRC Koper, ki je opravljal tudi nosilno funkcijo. Kraške občine so se zelo hitro reorganizirale in ustanovile Območno Razvojno Agencijo, mi pa smo zaspali. Ker nismo bili več del celote, smo izgubili velik del informacij, sodelovanje pri projektih in posledično seveda tudi denar. Na takšen način je svoj razvojni center zaprla tudi občina Divača. Raznorazni razpisi terjajo od prijavitelja finančno in kadrovsko sposobnost, ki je pa mi žal nismo mogli nadoknaditi. Od mene kot direktorice so terjali nekaj, kar bi lahko uspelo samo timu ljudi, saj je iluzorno pričakovati od enega človeka, da sam pelje celoten razvoj. Leto, ki je pred nami, bo brez razpisov, zaradi začetka nove finančne perspektive in zaradi tega, ker projekti še niso pripravljeni. Moj načrt je bil takšen, da bi leto pač namenili pripravi projektov za naprej, ampak za to so potrebni ljudje in denar... Potem pa se mi je ponudila še priložnost, ki je nisem mogla zavrniti... Nam lahko poveš kaj več o tem? Saj veste, kako je v življenju - Vsak konec nečesa je začetek nečesa drugega. Nisi bila prva direktorica RC Ilirska Bistrica... Verjetno ne tudi zadnja. Če bodo ostale stvari takšne kot so, bodo težko našli primerno osebo zato mesto. Do sedaj so se menjali župani, številni člani upravnega odbora, trije direktorji (Nevenka Tomšič - v.d., Jožica Vidmar in jaz). Ljudje, ki to igro peljejo iz ozadja, pa še vedno ostajajo... Dvomim tudi, da bo v današnjem času kdo pristal na to, da nima del plače namenjene delovni uspešnosti in plačo usklajeno z zakonom... Lansko leto je bilo plodno zate tudi na političnem področju... Postala si nova politična zvezda, bi lahko rekli... (Smeh) Prej bi rekla utrinek... Razlog pa je zelo enostaven - skupina ljudi, ki smo aktivni na različnih področjih družbenega življenja se je odločila, da poizkusimo na lokalnih volitvah z neodvisno listo »SOS ZA BISTRO«. Malo za šalo, malo za res smo pripravili kampanjo, v kateri nas je večina neizmerno uživala, priznam pa tudi, da so se iz nje spletla čudovita prijateljstva, ki bodo verjetno trajala več kot mandatno obdobje... Ampak saj veš, politika je k... K - kot kaj? K kot kruh. Ko je vroč je slasten, ko pa malo dozori in splesni, je najbolj »gnjusna« stvar na tem svetu... Pač, nekatere stvari so politično dopustne, so pa izredno moralno sporne. A v življenju je ponavadi tako, da karte ne ubije, te ojača. Zato imamo člani liste nov načrt, kako prebiti bistriško politično sceno na enih izmed naslednjih volitev. Recept se je izkazal za dobrega, saj niti v sanjah nismo pričakovali tako velikega števila glasov. Naša največja napaka je bila ta, da nismo imeli svojega županskega kandidata, kar pa bomo na naslednjih volitvah popravili. Koga imate v mislih? Nekoga, ki je lep, pameten in inteligenten... Imam občutek, da mi ne želiš odgovoriti... Pa naj bo. Kaj pa si misliš o »novem« Občinskem svetu? Mislim, da razpolaga s premalo informacijami in da bi se moral posamezni tematiki bolj posvetiti. Ena izmed teh je vsekakor regionalizem, ki je pomembno in bo pomembno povezan tudi z razvojnim centrom. Bolje bi morali poznati novo finančno perspektivo in mehanizme, ki so z njo povezani. Tudi področje medijev mislim, da jim ni dovolj poznano. Dvomim namreč, da kdo izmed njih bolj natančno pozna občinski pravilnik o sofinanciranju ustvar- janja programskih vsebin vsebin. Bistvo tega pravilnika je, da bi financiranje medijev moralo potekati na podlagi njihovega obsega branosti, slišanosti ali gledanosti. To področje malo bolje poznam in spremljam, saj sem pri časopisu Snežnik še vedno ostala strokovna svetovalka. Če pogledamo proračune samo nam sosednjih občin, katere imajo precej manjše proračune od našega, ugotovimo, da so sredstva za »medije« dosti izdatnejša. Po mestu krožijo govorice o tvojih domnevnih nesoglasjih z županom... Z županom nimava stikov. Ima pa sedaj priložnost, da si v začetku mandata zastavi zadeve, kot si želi. Veliko lažje in tvorneje je sodelovati z ljudmi, s katerimi se razume. Župan je namreč tudi član upravnega odbora RC Ilirska Bistrica in je hkrati v vlogi delodajalca in delojemalca... Kaj svetuješ svojemu nasledniku? Svetujem mu, da se bori za to, da delo ne odhaja iz občine, saj so projekti, ki se pripravljajo z domačimi ljudmi in na domačem terenu dosti bolj ustrezni, učinkovitejši in lažje izvedljivi... Dosedanja praksa je namreč pokazala, da nam je recimo Strategijo razvoja občine delal RRC Koper, Strategijo turizma Ljubljana, ' RAZVOJNI CENTER Ilirska Bistrica Turistično informacijski center Strategijo podeželja Ajdovščina... Nekako kakor da sami nismo vredni zaupanja, da nismo sposobni... Če bi bili ti dokumenti izdelani doma, bi se protagonisti počutili del tega, kar sedaj niso. Če se k razvojnim dokumentom ne pristopi z absolut- nim konsenzom, so ti že v naprej obsojeni na propad. Ali pa se zadržijo v predalih... Kaj boš počela sedaj? Otroci so na pragu pubertete... Poleg novih službenih obveznosti - sem namreč v.d. direktorica institucije za mednarodno sodelovanje - bi želela dokončati študij. Aktivna sem kar v nekaj društvih, v svetu staršev in tudi v svetu krajevne skupnosti Ilirska Bistrica. Prav to članstvo v svetu KS me je soočilo s kaotičnem stanjem, ki vlada v naši krajevni skupnosti. Večini izmed nas, ki tam sedimo, ni prav dosti jasno, kakšne so razmejitve med nalogami krajevne skupnosti in nalogami občine. Smatramo, da bi krajevna skupnost mesta morala imeti drugačno funkcijo kot krajevne skupnosti vasi. Ne me narobe razumet, ampak mesto bi moralo biti mesto, vasi pa vasi. Če se bomo nenehno truditi vasi enačiti vasi z mestom in mesto z vasmi, ne bomo prišli nikamor, Pomembno je, da eni in drugi izkoriščamo komparativne prednosti enega in drugega. Zavedati seje potrebno, da potrebe ljudi v mestu, ki živijo pretežno v blokih so drugačne od potreb ljudi, ki živijo na širnih prostranstvih naših vasi. Opazila sem, pa čeprav si večina izmed nas tega ne prizna, da bi hoteli imeti neke mestne značilnosti. Tukaj mislim na večjo kulturno dejavnost, prireditveno dejavnost, programsko dejavnost za mlade in še marsikaj drugega. Ravno tukaj vidim večjo vlogo krajevne skupnosti, ki bi morala začeti delati na našem »duhovnem« življenju, ne pa le na »metrih asfalta«. Nujno je potrebno tudi, da bi imeli primerne prostore krajevne skupnosti, ki bi nam nudili možnost medsebojnega druženja in delovanja. Nemogoče je namreč organizirati in aktivirati ljudi, če se med seboj niti ne poznajo. Teh zadnjih nekaj let sem imela priložnost spoznati veliko izjemnih ljudi, ki upam, da bodo vztrajali pri svojih načrtih. V Ilirsko Bistrico sem od nekdaj zaljubljena, saj se drugače ne bi nikoli preselila sem. Menim, da ima kraj veliko različnih možnosti, velik potencial, a le, ko bi vsaj za malo pozabili na medsebojno nevoščljivost... Očitno bi imela še veliko za povedati... Saj veste, kako je z nami ženskami. Poznate vic o tistih dveh gospeh, ki sta bili 10 let v zaporu, ko pa so ju končno izpustili, pravi prva drugi: »Čak, čak, sam de ti še nekej povem...« Z mano je nekako tako... Kot prvo pa moram najprej pripraviti pogovor z znanimi Bistričankami za že tradicionalno prireditev »ŽENSKA ŽENSKI«, ki bo potekala v dvorani Doma na Vidmu v petek, 9.3.2007. Vabljeni. Hvala za intervju. Bojan Oblak Reagiranje DVOJNA MERILA, ALI KAJ DRUGEGA? Čeprav sem kot občinski svetnik pritožbo in predlog za razširitev dnevnega reda osebno in seveda v pisni obliki vložil na Občino Ilirska Bistrica ob 12.uri na dan seje. Župan in uprava nista dokumenta razdelila svetnikom na sami seji ob 16.uri. Še več župan v očitni kršitvi Poslovnika glej: 26. člen Svet na začetku seje določi dnevni red. Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo iz dnevnega reda, in nato o predlogih, da se dnevni red razširi. Ko je dnevni red sprejet, se ga razen iz posebej utemeljenih razlogov ne more spreminjati. 28. člen Dnevni red se na seji sveta lahko razširi, če so razlogi za razširitev dnevnega reda nastali po sklicu seje. Predlog za razširitev dnevnega reda lahko podajo svetniki ali župan. Dnevni red se lahko razširi samo v okviru sprejemanja dnevnega reda pred začetkom seje sveta. Svetniki o vsaki posamezni predlagani razširitvi dnevnega reda glasujejo. V primeru predloga za razširitev dnevnega reda mora biti praviloma predloženo tudi gradivo za obravnavo. ni dovolil glasovanja o razširitvi dnevnega reda. Svetnik odločno protestiram proti takemu načinu vodenja sej in kršitvam občinskih aktov. Svetnike seznanjam s pritožbo, pozivam, da si ogledajo posnetek sporne 2.redne seje ter prosim, da zadevo na naslednji redni sejo prednostno obravnavamo, ter da se o pritožbi izjasni statutarno pravna komisija. PRITOŽBA IN PREDLOG ZA RAZŠIRITEV DNEVNEGA REDA Občinski svetnik Rok Jenko se pritožujem zoper sklep št. 26 z 2.redne seje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica z dne 21.12.2006. Obrazložitev: Na neutemeljen predlog župana Antona Šenkinca (torej neskladno z 47.členom Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, v nadaljnjem besedilu »Poslovnika«) saj svetniku ni bil predhodno 2x izrečen opomin, niti predhodno 2x odvzeta beseda, je Občinski svet občine Ilirska Bistrica pri obravnavi lO.točke dnevnega reda: »Ponovno odločanje o zadržanih sklepih 9. in 11. izredne seje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica na svoji 2. redni seji dne 21.12.2006 opravil glasovanje o predlogu župana Antona Šenkinca, cit. »Da Rok Jenko zaradi motenja seje zapusti sejo!« Pri tem je direktor občinske uprave razglasil rezultate glasovanja cit. »8 za 7 proti« in župan Anton Šenkinc je 2x izrecno zahteval, da svetnik zapustim sejo. Iz arhiviranega video in avdio posnetka 2.redne seje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica z dne 21.12.2006, ki ga je posnela TV Galeja-Kulturno društvo Izzivi, in ki sem ga kot dokazno gradivo z& resničnost pritožbenih navedb pridobil svetnik nedvoumno izhaja, da je za sprejem dotičnega sklepa z dvigom rok glasovalo 8 svetnikov, proti pa 9 svetnikov, in sicer so glasovali proti: Dušan Grbec, Tina Kocjan, Edvard Tomšič, Stanislav Prosen, Mile Dijan, Dejan Ujčič, Rok Jenko, Karmen Šepec ter Drago Kerma. Dokaz: DVD zapis opravljenega glasovanja lO.točke dnevnega reda s seje 21.12.2006 Ugotavljam, da so bili torej razglašeni rezultati glasovanja s ciljem odstraniti svetnika s seje, ker sem opozarjal na formalne, proceduralne ovire pri sprejemanje sklepov kot jih je pri 10. točki dnevnega reda dotične seje predlagal župan Anton Šenkinc in občinska uprava, neresnični in prirejeni zgoraj zapisanemu cilju župana Antona Šenkinca. Kot zakonito izvoljenemu občinskemu svetniku liste Mladi Forum »ŠAJETA«, s potrjenim mandatom s strani Občinske volilne komisije, mi je bila tako neupravičeno in v neskladju s statutom in poslovnikom ter Zakonom o lokalni samoupravi odvzeta pravica do udeležbe na seji in glasovanja o sklepu št.27, sklepu št.28, obravnave 11.točke dnevnega reda 2.redne seje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica in glasovanja o sklepu št.29, obravnave 12.točke, katere sem bil celo predlagatelj in glasovanja o sklepu št.30. Skladno s 55.členom Poslovnika svetnik, podkrepljen z dokazom, ugovarjam ugotovitvi izida glasovanja, posledično zahtevam opravo ponovne obravnave in glasovanja 10., 11. in 12. točke dnevnega reda z 2. redne seje z dne 21.12.2006, saj so mi bile glede na zgoraj navedeno utemeljitev kršene pravice, ki jih kot občinski svetnik-funkcionar po ustavi, zakonu in aktih naše lokalne skupnosti imam. PODREDNO. Glede ponovnega glasovanja glede sklepov 9. in 11. izredne seje občinskega sveta občine Ilirska Bistrica sem svetnik proceduralno želel opozoriti na kršitev Poslovnika, Statuta ter Zakona o lokalni samoupravi, pa sem bil v nasprotju s 37.členom Poslovnika, ki to pravico svetniku daje, prekinjen in je sledilo glasovanje o moji izključitvi s seje. Proceduralni ugovor podajam sedaj pisno. 121.člen Poslovnika govori o tem: » da župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Svet na tej seji ponovno glasuje brez razprave. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri Ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo ali zakonom. Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, daje nezakonita ali je v nasprotju z statutom ali drugim splošnim aktom občine in predlaga občinskemu svetu, da o njen ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oz.neprimernost take odločitve.« Skratka za glasovanje predlagani 27.sklep in 28.sklep formalno in vsebinsko nista skladna oz.so v nasprotju z dikcijo 121.člena Poslovnika, saj predlagata odpravo v paketu vseh sklepov z obeh izrednih sej. Sklepi sprejeti na 9. in 11.izredni seji so splošni akti občine. Ne more se v nasprotju z 121.čl.Poslovnika glasovati v paketu, da se razveljavijo kar vsi sklepi s celotnih opravljenih 9. in 11. izredne seje. Če in v kolikor bi želel župan skladno s Poslovnikom, Statutom ter Zakonom o lokalni samoupravi odpraviti vseh 18.sklepovsteh dveh sej, bi moral Občinskemu svetu predlagati ponovno glasovanje o vsakem sklepu, katerega objavo je zadržal, ker ga smatra za nezakonitega, posebej. In to v obliki ponovnega odločanja v dobesedni obliki o posameznem zanj spornem sklepu, kot je bilo glasovanje predlagano pri njegovem sprejemu na izredni seji. In v kolikor bi bili sklepi ponovno izglasovani, bi moral župan Anton Šenkinc s pravnimi sredstvi nadaljevati pred Upravnim odnosno Ustavnim sodiščem Na 2.redni seji se je tako odločalo, ne ponovno o, za župana spornih sklepih, katerih spornost oz.razloge za zadržanje bi moral za vsakega od teh področno raznovrstnih sklepov posebej navesti pa jih ni, ampak o povsem novem sklepu, da se odpravijo na izrednih sejah izglasovani in nadalje s strani župana zadržani vsi sklepi, oz. razveljavi kar celotni seji. Neogibno je treba opozoriti tudi glede kršitve določila, da se o »za župana Antona Šenkinca spornih splošnih aktih-sklepih« odloča na prvi naslednji seji, kot do določa 121.člen Poslovnika, in ne na drugi naslednji seji, kot sem svetnik že NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O. f DoD ° D (£fŽ7 o □ [MlEKtoz; SPLOŠNO ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. Novokračine 23 Kakovostne storitve na Telefon: 041 /655 7io podlagi večletnih izkušenj. zidarstvo.stanko@sioi.net KEMIČNA ČISTILNICA Cenjenim strankam IN PRALNICA sporočam, Iva Dujmovič $.p. da smo s 1.9.2006 v Pivki na Levstikovi 7 Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica odprli zbirni center za Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 kemično čiščenje oblačil URNIK in drugega tekstila. PONEDELJEK/SREDA/PETEK o-14 Zagotovljen dovoz in TOREK/ČETRTEK odvoz. 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure in torek, ZA DIIAKE IN ŠTUDENTE četrtek od 9 do 11 ure. NUDIMO 5% POPUST!!! opozoril pred svojo izključitvijo s seje. 1. redna seja za katero se župan Anton Šenkinc v svojem odgovoru na moje svetniške proceduralne navedbe sklicuje in obenem spreneveda, češ da je bila konstitutivna in na njej ni bilo možno opraviti ponovnega glasovanja o zanj »spornih« sklepih z izrednih sej, obenem ni bila konstitutivna za potrjevanje odnosno soglasje h ponovnemu političnemu kadrovanju ljudi, konkretno dajanju soglasja k imenovanju direktorja Komunalnega podjetja Ilirska Bistrica. Dvojna merila, ali kaj drugega? Skratka, glede na kršitve navedenih aktov sta tako 27. kot 28. sklep z 2.redne seje Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica sporna, saj sta bila izglasovana ob hudih kršitvah postopka ter aktov, ki postopek določajo ter neupravičeni izključitvi svetnika s seje. Svetnik Rok Jenko predlagam, da se razširi dnevni red 3.redne seje, da se s sklepom Občinskega sveta potrdijo v pritožbi navajane nepravilnosti. Da se opravi nezakonito sprejete sklepe št. 27,28,29 in 30. Ter da skladno z razlago in doslednim upoštevanjem Poslovnika ter drugih aktov razrešimo nastalo situacijo. S tem sta pritožba in predlog za razširitev dnevnega reda utemeljena. V Ilirski Bistrici, 18.1.2007 Rok Jenko, univ.dipl.prav. Junona^ studio za nego telesa Jablanica 1c 6250 Ilirska Bistrica Nudimo vam: • Nego obraza • Nego telesa • Depilacijo • Pedikuro • Manikuro • Ličenje Vse dodatne informacije na tel.: 051 304 217 Dvojna dioptrija lliriade POSTNO PREMIŠLJEVANJE Kar pogosto kje slišim ali preberem kakšno zaskrbljeno ugotovitev, da naši medsebojni odnosi vse bolj prehajajo na raven potrošništva. Če se ne motim, obstajajo celo priročniki, v katerih nas strokovnjaki nagovarjajo k temu, naj si za prijatelje izbiramo takšne ljudi, za katere menimo, da nam bodo koristni pri uveljavljanju in vzpenjanju po družbeni lestvici. No, ne verjamem, da bi takšne nevarne nasvete na veliko upoštevali pri sklepanju poznanstev, je pa nesporno, da se medčloveški odnosi res spreminjajo in to ne samo na račun hitenja, h kateremu nas sili sedanji nori ritem življenja, ampak gre za neke globlje premike, ki nas navajajo k temu, da postajamo selektivni. Potrošništvo se namreč iz materialne sfere seli v duhovno, kar ima za posledico prerazporeditev vrednot in s tem tudi spremembo dioptrije, s katero gledamo in vrednotimo svet okoli sebe, če to zavestno hočemo ali ne. Ob tem ne gre prezreti še nekega spremljajočega pojava, namreč, da postajamo vse bolj nenasitni, a tudi potratni porabniki človeške bližine, saj se kljub vsem tehničnim pripomočkom, ki jih imamo na voljo za komuniciranje in s katerimi drug drugega lahko dosežemo skoraj kjerkoli in kadarkoli, vse več ljudi počuti osamljene, oziroma socialno nepotešene. Za to pa ni nujno vedno kriva brezbrižnost sočloveka do nas, ampak naša neizživeta želja po njegovi bližini, ki jo tako, kot ostalo energijo, premalo smotrno izrabljamo. Temu pa je po mojem precej krivo razvrednotenje besede, ki človeka več ne nasiti, kot ga je včasih, ko je še verjel vanjo. No, saj ga tudi hrana ne, vendar nep- rimerno lažje pride do nje, kot do človeške pozornosti, ki je ni mogoče kupiti v trgovini. Mogoče pa je ravno zaradi tega povpraševanje po njej tako veliko, ker se bojimo, da jo bo zmanjkalo! Po svoje je ta strah celo upravičen, da je ne bomo zmožni toliko ustvariti, kot jo porabimo. Ni je namreč mogoče dobivati iz zemlje ali kozmosa, kot nekateri učijo, ampak iz duše, ki pa je ni možno čez noč napolniti kot baterijo, ko začne napetost v njej padati, ampak so potrebna leta ali celo desetletja, da se obnovi. Židovska filozofinja Simone VVeil je že pred več kot šestimi desetletji v enem svojih del zapisala preroško trditev, ki je danes še kako aktualna, da je možno dušo (lahko ji rečemo tudi osebna identiteta) pojesti, oziroma, da pride do samokanibalizma, kadar ji zmanjka duhovne hrane. Nekaj takega se dogaja sodobnemu človeku v razvitem svetu, da se kljub obilju ne počuti srečnega in zadovoljnega. To pa zato, ker je vse svoje razpoložljive moči usmeril v izpopolnjevanje predmetnega sveta, izza katerega skoraj ne vidi več in pozabil sočasno razvijati drugi, še kako pomembni del sebe, ki mu pravimo duša. Morda tiči tu eden od odgovorov na vprašanje, zakaj so izumrle civilizacije pred nami. Ker so izgubile duhovni naboj, ki jih je poganjal. Izguba le-tega pa je usodnejša od klimatskih sprememb, o katerih zadnje čase veliko govorimo, da smo jih, če ne ravno povzročili, pa zagotovo sami s svojim grobim poseganjem v naravo zelo pospešili, zaradi česar tvegamo izumrtje, če takoj ne ukrepamo. Enako velja za duhovno atmosfero, ker je skoraj bolj načeta in ogrožena od zemeljske. Potrošniški virus se nezadržno širi tudi med revne in vpliva na medčloveške odnose celo bolj razdiralno od nekdanjih ideologij, ki so človeka obšle v glavnem samo od zunaj (prisila), notranjost pa pustile vsaj večini nedotaknjeno. Zdaj je človek načet od znotraj in ni pričakovati, da bo tako kmalu našel zdravilo za bolezen, ki ji pravimo razpadanje. Najhuje je, da se tega niti ne zaveda, ker je na zunaj z njim videti vše v redu...Mogoče pa bi mu koristilo kako staro naravno pomagalo za izboljšanje duševne kondicije, ki so ga in ga še s pridom uporabljajo skoraj vsa verstva in sicer post, med katerim se človek notranje očisti ter utrdi ravnovesje med telesom in duhom. Tega nam danes zelo manjka, zato nas že vsaka mala ovira, ob katero zadenemo, spravi iz ravnotežja ter ob voljo do življenja. Če bi se naši predniki tako histerično odzivali na vsako malenkost kot mi, zagotovo ne bi preživeli! Pogosto sem si zastavljal vprašanje, čemu neki so se postili, ko itak niso imeli vsak dan do sitega jesti niti krompirja, kaj šele mesa? Mislim, da so enostavno potrebovali takšno trdo askezo za ohranjanje lastnega dostojanstva in premagovanje revščine, ki jih je dušila. Če si niso zmogli ustvariti dovolj materialnih dobrin za dostojno življenje, so se potrudili, da so imeli vsaj visok duhovni standard. Dobro bi jih bilo posnemati, ker bi si prihranili marsikatero nepotrebno "ujedco” kot pravimo po domače sekiranju za nepotrebne stvari in imeli zagotovo kak nasmeh več na svojem obrazu. Naj vam bo ta mesec vsaj toliko časa na njem, kot sonce... boh do prihodnjič Jožko Stegu STRATEGIJA RAZVOJA... Res, čudna so pota gospodova. Svoj čas, ko seje obnavljalo porušeno domovino, in so Švabi in makaronarji odšli domov, in je bil razvoj na vrhuncu, je mnogo ljudi šlo v tujino, ker jim razvoj tu očitno ni preveč bil všeč.In zgodovina se očitno ponavlja, kajti tudi danes nekateri odhajajo v tujino. Hmm...niso vsi pač tako zavedni in navezani na domačo grudo, kakor so recimo Čuki, ki jim” bolj diši domači kruh od tuje pogače!” No,saj tudi v domačem kruhu nekateri znajo najt kakšno cvebo al dvej...če smo čisto pošteni in odkriti .Toda nekateri, ta najboljbolj sposobni in ambicijozni, pa nejso zadovoljni sz cvebami in malenkostmi.Tisti hočejo od življenja več, zato gredo pogosto po koncu študija v tujino, ker tu da baje ni pravih možnosti. Beg možganov je dandanes zelo pogost pojav, kajti drugje so boljši pogoji dela, boljše plače in več perspektive za prihodnost. In tudi meje so odprte zelo močno, tako da ni ovir za selitev. Napaka je samo to, da se je v tak kader dolga leta vlagalo sredstva, potem pa, ko bi bil že skrajni čas, da se te dinarčke dobi nazaj v blagajno sz obrestmi...eko, pa ti ga nebodigatreba popiha čez mejo, in se tam dosti dražje proda...nerodna zadeva,ni kaj... Ena od možnih rešitev bi gotovo bila to, da bi se take pogoje in možnosti kot so v tujini, omogočilo tudi doma. Saj če poslušaš ministra, bo vsak rekel, daje inflacija minimalna, BDP raste, brezposelnost pada, plače se dvigajo...pa saj smo kot na Zahodu, ljudje božji. Indija Koromandija, samo da brez medu(ker Kranjska Sivka crkava zaradi pesticidov), in brez mleka(počakajmo še,da ukinejo subvencije.,.)Ma kaj vidite vi tu sploh kakšen problem...imam pa osebno že rajši Drnovška nad sabo, kakor pa Buša, pa čeprav oba rešujeta svet... samo da vsak na svoj način...(kaj črno, Janez pač nema tulku stare municije za uničt.) No,zdaj smo malo zašli ven iz teme v temo, mase bomo kmalu vrnili nazaj. Tokratna rdeča nit polemike je bil beg možganov... pa pustimo Buša,demokrate, Janeza in Kranjsko Sivko ob strani... Hotel sem povedat to, da bi bilo treba po mojem mnenju študiran potencijal čuvat doma na toplem,ne pa da nam beži prek meje...Samo obstaja pa še nekaj boljšega...bolj genijalnega...To strategijo se je pa spomnil nekdo še bolj pameten od mene...kar je pa po eni strani teško za verjet... Finta je pa tu: Nihče se ne sekira, če gre kader po koncu študija v tujino, saj tam nabere še dodatna znanja na njihove stroške in se dodatno izobrazi. Eko, drugi korak pa je ključnega pomena v tej strategiji:Mi potem prodamo naše stare, zmahane in nerentabilne fabrike tujcu, ter tako vrnemo naš kader nazaj v domovino...konec koncev pa ni važno, kdo za koga dela, važno je, da dela doma... Eko,vidiste...če malo pomislimo,mi v bistvu ubijemo dve al pa celo tri muhe na en mah, pa še kapital gre k nam, kar je skoraj 100% boljše, kot pa če bi šel kapital od nas (na osebni ravni je tudi pri vsakem človeku ena taka podobna zadeva...) A sem vam končno odprl oči, kaj?Vse kar se dela, se dela premišljeno, natančno in v dobrobit nas vseh...zato ne nergajte nad davki,nad oklepniki,nad slabim TV programom in nad vstopnino v Blejsko cerkvico...potrpimo, kajti nekega lepega dne nam bodo še Američani zavidali! Samo ki ne vem,kdaj(če?!) bom tisti dan sploh dočakal... Pa lep pozdrav Matjaž Vrh POpulizem Začel bom s samocitatom. Natanko leto dni nazaj sem na tem mestu napisal med drugim tudi tole: “Razumeti seveda morate, da vam vaši voditelji ne morejo kar tako naravnost povedati, da ste postali Notranjci. Predolgo časa ste bili zavedeni s “primorskostjo”. Zato je treba to storiti postopno. Najprej bomo v dveh razvojnih regijah, južnoprimorski in notranjski. To seveda ne bo imelo nobenega smisla, zato bomo iz tiste prve šli. Ne sicer takoj formalno, le ničesar ne bomo počeli tam. In potem, ko bo država enkrat končno delala regije in nas bo dala v Notranjsko, bomo rekli, vidite jih, grde packe ljubljanske, kam so nas dali, a mi ne moremo nič zato. In bo volk sit in Bistrica na Notranjskem.” “In glede argumenta, da pristop k regionalnemu programu Notranjsko-kraške regije pravzaprav ne pomeni pristopa v to regijo, pa samo tole. Če hodi kot raca in če gaga kot raca, potem je raca. Z drugimi besedami, če delate razvojne programe z Notranjsko, če ste v vseh institucijah Notranjske, potem ste Notranjska. Verjemite, da država ne bo razmišljala nič drugače, ko bo risala meje regij. In to bo bilo kar kmalu.” In seveda se je zgodilo kar kmalu. In seveda država ni razmišljala nič drugače. In tukaj bi, verjemite mi, najraje zaključil s to tematiko, o kateri pišem že toliko časa, da se mi zdi, da sem že vse povedal. Nikakor se ne morem znebiti občutka, da nas nekako peljejo žejne čez vode, le včasih se mi zazdi, da nas ne peljejo žejne čez vodo, temveč, da smo že na drugi strani. Zato bom tokrat rekel drugače. Ok, fantje, očitno imate dobre razloge, da nas peljete na Notranjsko. Razloge, ki jih neposvečeni ne vemo. Zato bom postavil nekaj tez, ker pač vem, da so ljudje, ki stojijo za projektom Notranjska, ultra sposobni (to je zapisano brez kančka ironije, da ne bo pomote). Prepričan sem, daje Bistrica dejstvo, daje Postojni omogočila regijo, odlično unovčila. Da se razumemo, Postojna brez Ilirske (kar navadite se, tako nas že kličejo po širni Sloveniji) nima regije. Samo s Cerknico (ki jo itak nihče nič ne vpraša) pač ne gre, tudi če je Pivka zraven. Recimo. Prepričan sem, da se bo ta regija imenovala drugače, kot se sedaj. Kot sem enkrat že omenil, namreč po čisti logiki notranjski del te regije tvorita dolina reke Reke in Brkini, ker so vsa druga območja kraška (in če je Notranjsko-kraška in je ostalo kras, mora nekje biti pač tudi Notranjska, ali ne?). Postojna je na to pristala seveda brez težav. Zakaj pa ne. Gotovo bo sedež vsaj nekaterih regionalnih ustanov, če ne že kar regije, v Ilirski. Če ne že v mestu, pa morda vsaj v Knežaku. Če je že Pivka s precej slabšim pogajalskim izhodiščem (konec koncev ni bila nikoli vključena v kakšno drugo regionalno ustanovo) dobila sedež regionalne razvojne agencije, potem je Ilirska, v to sem prepričan, dobila precej več. Prav sigurno smo dobili vsa zagotovila poslancev in županov naših regionalnih bratov, da bodo podpirali vsa naša prizadevanja, nesebično in brez fige v žepu. Saj smo v istem čolnu, mar ne? Skratka, prepričan sem, da so naši pogajalci naš vstop na Notranjsko uspešno izpeljali in niti za trenutek ne verjamem, da so preprosto obrnili kompas brez kakršnih koli koncesij z druge strani. Obrnili smo nov list. In začenja se doba tvornega sodelovanja med Postojno in Ilirsko. Mogoče bomo čez čas delali “mesto dvojček” kot Dunaj in Bratislava. S Pivko na sredini. In vsako leto bo proslava na pivškem krožnem križišču, ki povezuje štiri hudo prometne ceste, za razliko od prometno povsem zaspane Ilirske, kjer se mora občina boriti celo za vsak prehod za pešce na državni cesti. Kdo pa še hodi čez cesto v Ilirski, lepo vas prosim. Ah, in seveda. V sodelovanju z našimi regionalnimi brati smo si baje priborili cirka 800.000 evrov sredstev za Ilirsko. Ampak ta sredstva so menda na voljo samo, če gremo na Notranjsko. Če nočemo, bo država ta sredstva dala Pivki, ali nekaj takšnega. Verjamem, da bo država Ilirsko, če se slučajno narobe odloči in se vključi na primorsko stran, črtala iz vseh programov, še več, morda jo bo celo šenkala Hrvatom, tam je Primorsko-goranska županija ena in teh regionalnih frk ne bo. Če torej povzamemo, v Notranjsko-kraški regiji se notranjski del začne tam nekje pod Šembijami in konča pri Sabonjah. Kar je severno in južno od tega, je kraški del. Ostaja pa problem Brkinov. Notranjska Reka je že rešena. Težava z Brkini je namreč ta, da obstaja pojem Kras in Brkini, ki ima sedež v Sežani. Doslej je zemljepisno nekako veljalo, da je pretežni del Brkinov v občini Ilirska. Ker pa pojem Kras in Brkini očitno ne vključuje nobenega dela občine Ilirska, je torej jasno, da to več ne drži. Prva rešitev bi seveda bilo poimenovanje Notranjski Brkini, kar je sicer zelo ustrezno, ampak precej neinovativno. Veljalo bi razmisliti o nazivu Pivški Brkini. Potem seveda ostane samo še to, da se nekako izločimo iz jadranskega povodja, pa bo. Vsi predlogi dobrodošli. No, in za konec še nekaj, kar bom morda lahko copy paste kdaj v prihodnje: Bil bo prijeten sončen dan in ob bistriškem grbu bosta črki K P, ki aludirata celo na polpreteklo zgodovino, zamenjali črki PO. De ki populizem?!! Fakti, dragi moji, fakti! Dejan Ujčič VENCINOVA HIŠA BO NOVI ČEBELARSKI DOM Čebelarstvo sodi poleg mlinov in žag med največje značilnosti našega kraja. Od tu je doma eden največjih slovenskih čebelarjev Anton Žnideršič. Kot čebelar si je z svojim delom pridobil sloves enega največjih inovatorjev in strokovnjakov v svetovnem merilu. Čebelarsko društvo, ki ponosno nosi njegovo ime praznuje v letošnjem letu častitljiv jubilej - 100 letnico društva. Čebelarsko društvo je na javnem razpisu v letu 2006 pridobilo v večletni najem hišo, ki jo vsi poznamo pod imenom »Vencinova hiša«. Hiša se nahaja v starem delu Ilirske Bistrice in je v veliki meri povezana s čebelarstvom, saj je to rojstna hiša matere Antona Žnideršiča. Ojla, ma vi ste že začeli... Lepi kot "špadni" fantje obnovili hišo (v mislih imam obnovo zgornjega nadstropja) in pripravili zbornik ob 100. obletnici društva. Sama obnova do sedaj poteka dokaj tekoče in hitro. V decembru prejšnjega leta in letošnjem letu (odkar imamo hišo v najemu) smo uspeli kar nekaj postoriti. Tako smo obnovili stopnišče, balkon, okna in betonirali ploščo v pomožnem objektu. Postavljene so nove instalacije, tako elektrika, voda in kanalizacija, zgornji prostor v hiši je na novo ometan, v Stara Vencinova hiša Po naši oceni bo obnova verjetno trajala kar nekaj let, saj naše društvo razen članarine nima drugega rednega denarnega priliva. Ne glede na vse, pa ne obupujemo. Društvo šteje 100 članov in večina njih niso samo čebelarji, ampak znajo še kaj drugega in tu vidim naš največji adut. Po domače povedano - imamo voljo, znanja tudi nekaj in s prostovoljnim delom, pa če bo potrebno Ta je pa moj Lado Čeligoj, Turk Jože in Šuštar Rudolf Seveda je potrebno takoj povedati, daje hiša vzelo slabem stanju, in se nam je porajalo kar nekaj dvomov, kako hišo obnoviti in ali smo zmožni ta projekt tudi uresničiti. Vendar, hiša je povezana s čebelarstvom in sami smo mišljenja, daje pozicija zelo primerna. Spodobilo bi se, da se tradicija čebelarstva, bogata zgodovina društva, ter imena sokrajanov, ki so ime našega kraja in z njim povezanega čebelarstva ponesli v sam svetovni vrh tudi končno spravi na eno mesto, pod eno streho. V prenovljenih prostorih bomo čebelarjem omogočili izvedbo izobraževanj ter medsebojnih srečanj, naša želja pa je tudi, da bi bila hiša odprta vsem, saj bo del namenjen čebelarski zbirki s predstavitvijo Antona Žnideršiča in njegovega delu na področju čebelarstva. tudi s prostovoljnimi prispevki sem prepričan, da nam bo uspelo. Projekt, ki smo si ga zadali v letošnjem letu je moram priznati zelo obsežen. Naša pobožna želja je, da bi ob jubileju društva vsaj delno “Nema odmora dok traje obnova" spodnjih prostorih smo zemljene tlake zamenjali z primernejšim in tako naprej. Dela potekajo v tem času kar pospešeno, saj čebelje družine v spomladanskih mesecih zahtevajo precej dela in časa, ki pa ga ni moč odložiti. V tem trenutku ne smem pozabiti na vse, ki so nam in ki nam še bodo pomagali pri uresničitvi tega projekta, zahvaliti se moram tudi občini, ki gre v korak z nami. V veliko podporo so nam številni domači podjetniki, ki nas podpirajo s sponzoriranjem tako v materialu kot tudi v izvedbenih delih. Zorko Šabec Saj ni tako slabo - je še slabše! ■is , , ' '**- j j A 1 1 * > j! - mš" , ^ostoi^ <=>mKA Gregor Primc Gregorčičeva 9, ILIRSKA BISTRICA Tel.: 05/71-00-510 GOSTILNA s prenočišči : M i< i; Ema Deželak s.P. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 jg|A Sjj!' titdL:" c KL7IPH ZIT0RE ^ Sobota 3. lUaree Ples Dan žena 10. HTarec -vi, lil Ordinacija IL* BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 714 22 30, 714 11 98© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© rtpac<4JLr|Ji#x PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE V SNEŽNIKU KRATKO O NAČRTIH PD SNEŽNIK Z zavestjo, daje leto 2007 jubilejno, smo na PD Snežnik krepko zavihali rokave. Upravni odbor je na jesenski seji sprejel sklepe o pomembnem praznovanju 100 letnice. Obeležili jo bomo s knjigo o zimskih pohodih, organizirali bomo Dan slovenskih planincev na Sviščakih, priredili proslavo ob 100 letnici in začeli z investijami v koči na Snežniku. Ves čas bi radi izvajali to, za kar je bilo društvo ustanovljeno- za hojo v hribe. Delo z mladimi je zadnja leta prednostna naloga mladinskega odseka. Organizirali bomo pet izletov za mlade od tega eden dvodneven in enotedenski mladinski gorniški tabor, ki ga bomo v juliju letos izvedli na Jezerskem. Spet si želimo društvenih izletov. Članom bomo ponudili osem strokovno vodenih izletov, primernih za vse starosti in okuse. Obiskali bomo gore doma in v tujini. Mesec pred odhodom bomo izlete podrobneje predstavili v Snežniku, PN, zainteresirane bomo obveščali po e-pošti, info točka bo društvenih prostorih in v trgovini Avantura šport. Računamo na lastne prevoze in s tem nižje stroške organizacije. Plan društvenih izletov 1. 21. aprila-Platak- društveno srečnje z zamejskimi planinci 2. Maja- Martuljški slapovi- ženska sekcija in simpatizerji. 3. Maja- Blegoš - OŠ otroci in PS Jesensko resje 4.2. junija DAN SLOVENSKIH PLANINCEVna Sviščkih 5. Konec julija- - Kamniško sedlo in Brana ali Planjava. 6. Junija- Obir/Ojstrc v Avstriji 7. Konec avgusta- za dva/tri dni nekam v tujino (Dolomiti). 8. Oktober- izlet v neznano Vmaju mesecu letošnjega leta poteče najemna pogodba oskrbnikom koče na Snežniku. ŠKOROMATI NA VIPAVSKEM Škoromati iz Podgrada so letos že v drugo obiskali vipavsko vas Šmarje. Sredi vipavskih gričev so se ustavili ob povratku iz karnevala v Kanalu in prišli ravno prav, ko se je v Šmarjah zaključil koncert Beneških fantov. Množica ljubiteljev glasbe si je tako z velikim zanimanjem ogledala sprevod škoromatov skozi vas. Rajanje se je zaključilo na kmetiji Poljšakova brajda, kjer so se maske lahko okrepčale in poizkusile sadove zadnje letine ter se nato podale proti domu. MP PETI MEDNARODNI TURNIR V KEGUANJU SLEPIH IN SLABOVIDNIH Celje je 3. februarja letos gostilo slepe in slabovidne kegljače iz Zagreba, Kranja, Kopra, Ljubljane, Rijeke, Celja in Zagreba. Tekmovalke in tekmovalci so nastopali v treh kategorijah. V kategorijo B1 spadajo popolnoma slepi tekmovalci, v kategoriji B2 oziroma B3 pa so tekmovalci razporejeni glede na stopnjo slabovidnosti. Za ekipo Kopra sta nastopila tudi znana bistriška kegljača Franc Perovič in Dušan Saje, ki sta uspešno zastopala svojo ekipo v ekipnem tekmovanju in tekmovanju posameznikov. Najboljši so bili tekmovalci iz Zagreba. Ekipa Kopra se je uvrstila na peto mesto. Pri posameznikih sta se zelo dobro uvrstila kegljača iz Ilirske Bistrice. Dušan Saje je bil četrti s 684 keglji, Franc Perovič pa je v svoji kategoriji B1 dosegel šesto mesto. Za primerjavo naj omenimo, da je zmagovalec Stanko Jerkovič iz Zagreba podrl 700 kegljev. Našima tekmovalcema želimo uvrstitev v slovensko kegljaško reprezentanco in uspešno nadaljnje nastopanje. Dimitrij Grlj NOVO DRUŠTVO V ŠEMBIJAH Društvo ŠEMiBIJE je v vaškem domu v Šembijah pripravilo prireditev v počastitev kulturnega praznika. Nastopili so ženski pevski zbor Pezalca, šembijski otroci z recitalom pesmi in posebni gost pevec Aleš Hadalin, ki s svojim početjem poje čast in slavo človeškemu glasu. Prostor je bil poln do zadnjega kotička, saj seje prireditve udeležilo preko 80 ljudi. Ob koncu je bila pripravljena pogostitev, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli godci KdrTabi. Ob tej priložnosti se tudi zahvaljujemo vsem, ki so s svojimi prispevki podprli novoustanovljeno društvo. EP iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KLAMATSKA ALGA 4. DEL ZELENA ENERGIJA MASTNE KISLINE Klamath Lake Algae (AFA) -najboljša hrana za spomin Spirulina Pacifica (Havajska alga) - najboljša hrana za telo Organic Alfalfa (Lucerna- zemeljska rastlina) - splošen tonificirajoč efekt Edinstven močan spoj, ki pripomore telesu z močno hranljivo formulo. Delovanje - splošen imunsko stimulirajoč in tonizirajoč efekt na telo - povečuje psihofizično vzdržljivost i zmanjšuje negativne reakcije na stres - veliko regenerirajoče delovanje na celoten organizem - izboljšuje apetit, prebavo Kdaj dajati - osebe z zelo zahtevnim stilom življenja - osebe z oslabljenim imunskim sistemom (pogosta podvrženost bolezni) - osebe, ki se slabo prehranjujejo (hitra hrana, prekuhana, konzervirana) - oslabele osebe (“nov začetek po dolgi hudi bolezni”) - neprehranjeni, “bolni” ljudje, otroci, starejši - revmatizem in ostala težja degenerativna oboljenja - še posebej se priporoča nosečnicam in doječim materam, kot tudi zelo bolnim otrokom - podvrženost hujšanju - za lažjo prebavo - nespečnost - hipertofija prostate Ni primera kjer ne priporočamo Green energy in esencialne mastne kisline. Doziranje Pri odraslih in otrocih nad 7 let, 3 x 1 kapsula Green energy. Pri prehladu in virusnih infekcijah se daje večji odmerek, 6 do 10 kapsul dnevno, najpogosteje skupaj z antioksidantom. Opomba Za večji učinek, se priporoča paralelno jemanje esencialnih mastnih kislin 3 x po 7 do 10 kapljic. Mnogi jemljejo ta izdelek kot začasno zamenjavo dolgotrajne potrošnje alg Klamatskega jezera. Med jemanjem lahko izzove povečanje apetita! Izdelek vsebuje hladne zeliščne ekstrakte (seme lana, sezama, sončnice, buče, jedrce marelice in lešnika, pšenične kalčke, česen, korenje, limono, pomarančo, olive, črne in rdeče borovnice, šipek in druge rastline), z dodatkom ribjega olja in lecitina. Rastlinski deli so hladno stisnjeni, nerafinirani, obdelani z najvišjimi standardi. To je edinstven izvor polnega spektra mastnih kislin. Vsebuje 88 mastnih kislin, vključujoč vse osnovne (esencialne) masne kisline, ki se ne proizvajajo v človeškem organizmu, temveč se morajo vnašati s hrano. Pomanjkanje teh kislin povzroča - mrzlica, razdražljivost, zaspanost - odpadanje las, prhljaj, lu-plenje kože - predmenstrualna napetost - zmanjšanje plodnosti pri obeh spolih - oboljenje krvnih žil (problemi z cikrulacijo) - predčasno staranje - zmanjšanje mentalnih sposobnosti - visoke doze tega proizvoda so naravni antireagenti (ne dovoljujejo zlepljanje krvnih ploščic) Delovanje esencialnih masnih kislin • masne kisline vstopajo v sestav naravnih lipidov in gradijo stene vseh živih celic, regulirajo zamenjavo snovi v in iz celic, ščitijo jih od škodljivih toksinov, bakterij, virusov in alergenov. Sodelujejo v sintezi prostanglandina (snovi podobne hormonom) in v zadrževanju telesne temperature. • Zmanjšujejo visok krvni pritisk, upočasnjujejo proces ustvarjanja holesterola in njegovo odlaganje na stene krvnih žil, pomagajo pri izgorevanju škodljivih maščob - služijo za preventivo srčnih in krvožilnih obolenj (infarkt, inzult, pljučna embolija, problemi periferne cirkulacije ter v tem smislu tudi gangrene) • Pomembni za funkcioniranje imunskega sistema in vseh žlez z notranjim izločanjem (ščitnica, nadledvična, spolne) • Stimulirajo rast in dobro zdravje • Imajo antikancerogeno, protivnetno in protialergijsko delovanje, ki je pomembno za preprečevanje in zdravljenje artritisa, astme, rinitisa in drugih alergij, avtoimunih in degenerativnih oboljenj ... Kdaj dajati - pri zelo odgovornem delu (stres,utrujenost in holesterol so njegova posledica) - preventiva kardiovaskularnih oboljenj (pomagajo, da se holesterol ne kopiči v krvnih žilah in da ga je manj v krvi) - utrujenost-akutna, kronična, brez razloga ... - dolgotrajni stres, depresija - bolečine in slabost v nogah - oslabljen ali zelo poškodovan imunski sistem (zmanjšana odpornost na bolezni, otroci, ki so pogosto bolni, subfebrilne temperature, povišana sedimentacija... ) - izboljšati stanje po hujši bolezni (za obnavljanje energije) - degeneracija jeter in ledvic - problemi s kožo in sluznico (psoriaza, ekcemi, in druge sistemske bolezni) - plešavost - otežkočeno zaraščanje ran - prekomerno potenje - oslabljena funkcija žlez - upočasnjena rast - problemi pubertete in klimak-terija (hormonalni) - PMS(predmenstrualne težave) in druge menstrualne težave - sterilnost pri moških - zmanjšanje rizika spontanih abortusov - programi za zmanjševanje telesne teže (pomagajo pri izgorevanju škodljivih masnih kislin) - karcinom dojke in debelega črevesja - problemi z vidom Doziranje Dnevna doza je 3 x 7 do 10 kapljic s hrano. Lahko se daje na solato ali kot začimba drugim jedem. Opomba Priporoča se jemanje s čistimi Klamatskimi algami. Dobri rezultati se dosegajo v kolikor se jemlje skupaj s prebavnimi encimi, koencimom Q10 in zeleno energijo skozi daljše obdobje, najmanj 3 mesece. Pri ljudeh, ki imajo pojačano strjevanje krvi, doprinašajo, da se eritrociti ne zlepljajo. GLASBA IN POEZIJA OB KULTURNEM PRAZNIKU Tudi letos so se številni Bistričani na predvečer slovenskega kulturnega praznika zbrali v Domu na Vidmu, da bi počastili spomin na velikana slovenske poezije in kulture. V sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti je celotni program pripravili učitelji in učenci bistriške glasbene šole. Učenci so pod mentorskim vodstvom profesorjev Adnana Zubčeviča, Katarine Jericijo, Nade Zubčevič in harmonikarja Zorana Lupinca zaigrali nekaj slovenskih in tujih skladb ter zaplesali na koreografijo Vesne Cestnik. Kot mentorica solo petja se je tokrat prvič predstavila tudi Janja Konestabo. Žal sta bili obe skladbi, Divja Rožica H.Volariča ter Prešernova Nezakonska mati prezahtevni za mlade pevke. Program je povezoval Rado Jurač, ki je ob kitarski spremljavi prof. Anteja Radniča prijetno presenetil z recitacijo Sonetnega venca. Zbrane je pozdravil bistriški župan Anton Šenkinc, ki je ponovno izrazil zadovoljstvo nad pestrim kulturnim dogajanjem v naši občini, pa tudi nad dejstvom, da se je z novim vodjem izpostave JSKD Igorjem Štembergerjem ta ustanova končno profesionalizirala, kar bo sčasoma gotovo pomenilo tudi višjo kakovost ljubiteljskega kulturnega ustvarjanja. Anica Kocjančič SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK MED REŠKIMI SLOVENCI Na Reki živeči Slovenci se že od daljnega leta 1947 združujejo v Kulturnem društvu Bazovica Prav toliko let slavijo tudi 8. februar slovenski kulturni praznik. Na slovesnost, ki jo pripravijo ob tej priložnosti običajno povabijo bistriške kulturnike, s katerimi tudi sicer radi sodelujejo Letos so na Reko odpotovali Bratje Boštjančič in Franc,Gombač, ki je med reškimi Slovenci še posebej priljubljen. Igor Štemberger je v novi vlogi vodje izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti spoznal njihove raznovrstne dejavnosti in vzpostavil stike, ki bodo nedvomno tudi v prihodnosti bogati. Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Vitomira Vitasa, je zbranim zapel domači mešani zbor, ki ga vodi »maestro« Bravdica, recita- torka pa je prebrala nekaj pesmi Janeza Menarta. V bistriškem prispevku k prazničnem vzdušju so z venčkom slovenskih ljudskih navdušili Bratje Boštančič, nič manj pa Gombač, kije tokrat izbral poezije Antona Aškerca in Ervina Fritza. V prisrčnem vzdušju seje srečanje po končanem programu nadaljevalo v lepo urejenih prostorih društva. Anica Kocjančič $§<0 glasba 00 KONCERT OBMEJNIH PEVSKIH ZBOROV IN SKUPIN S koncertom obmejnih pevskih zborov in skupin, ki je bil v dvorani Doma na Vidmu 10. februarja, smo lahko še enkrat občutili že utečene povezave kulturnih društev na prostoru od Kvarnerja do Tržaškega zaliva. Te vezi trajajo že vrsto let, predvsem z društvi iz nam pobratene občine Nabrežina v Italiji in z občinami, ki so nastale iz nekdanje opatijske občine na hrvaški strani. Na koncertu v Ilirski Bistrici, so se nam najprej predstavili nekateri domači zbori in skupine. In sicer MePZ Ahec Jasen, Jasenski pevci in ŽePZ Prem. MePZ Ahec Jasen se na nam je predstavil s tremi pesmimi: Pozdravna pesem Dimitrija Grlja, pesem Lahko noč avtorja Jožeta Leskovarja in Dajte, dajte Alda Kumarja. Jasenski pevci so nam zapeli nekaj ljudskih oziroma ponarodelih pesmi: Nocoj, pa oh nocoj, Dekle moje, prinesi mi vode, Brkiča in pa s Horijsko pesmijo avtorja Saša Boštjančiča, ki tudi vodi oba pevska sestava. Premke so nam zapele Pojdem na ravno polje Radovana Gobca in tri ljudske pesmi v raznovrstnih priredbah ( Mlin, Pojdam u rute in Tribučko kolo). Zbor vodi Irena Rep. Iz Nabrežine so nam prišli v goste že dobro znani MePZ Igo Gruden, v sicer manjši sestavi kot smo jih bili vajeni v preteklosti. Omenjeni pevski zbor že trideset let prijateljuje z MoPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice. Barve hrvaške pa so zastopali Zvonejski kanturi, ki prepeva bolj ali manj znane dalmatinske in čakavske pesmi ter ženska klapa Kamelija iz Opatije, ki je polno dvorano Doma na Vidmu navdušila s svojo izvedbo. Upamo, da bodo tovrstne prireditve, ki združujejo kulturna društva ne glede na državne meje, postale še bolj pogoste. Prav v lanskem letu je Občina Ilirska Bistrica z vsemi štirimi novonastalimi občinami na opatijskem področju, to so Opatija, Matulji, Lovran in Moščeniška draga, podpisala listino o pobratenju, kar nam da slutiti na še boljše in tesnejše odnose tudi na področju kulture. Ne ozirajoč se, na zdaj tople, zdaj hladne politične odnose med vsemi tremi državami, ki se stikajo prav na našem območju, je na nas kulturnikih, da ohranjamo stanje čimbolj znosno in vplivamo dobrodejno na prebivalce ob meji, za katero upamo, da jo bomo v bolj ali manj oddaljeni prihodnosti uspeli s tega prostora dokončno izbrisati. H.š.1 USPEHI BISTRIŠKE GLASBENE SOLE KONCERT TRIA JULIUS V mesecu februarju je potekalo regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Udeležili so se ga tudi nadarjeni učenci Glasbene šole Ilirska Bistrica. Najprej, 12.2., se je predstavil učenec klavirja Rok Renko- razred prof. Martin Lenarčič. Tekmovanje je potekalo v Kopru. Nadarjeni mladi pianist je dobil srebrno priznanje. V sredo 14.2. je v Postojni zastopala našo šolo perspektivna flavtistka Ana Penko- razred prof. Adnan Zubčevič ob klavirski spremljavi Nine Volk. Ob močni konkurenci učencev flavte je dosegla zlato priznanje. Na regijskem tekmovanju v Novi Gorici dne 15. 2. je igral uspešen saksofonist Jani Poklar- razred učiteljica Zala Kejžar, klavirska spremljava prof. Martin Lenarčič. Tudi on je prejel zlato priznanje. Ana Penko in Jani Poklar bosta svoje znanje predstavila še na Tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. V Mariboru je od 16. -18. 2. 2007 potekalo na državni ravni 8. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev. Poleg tekmovalcev so se izven konkurence predstavili tudi mlajši baletni plesalci, ki še niso dopolnili trinajst let. Nastopili so v spremljevalnem programu, ki se ni ocenjeval. Na polprstih so izvedli etudo ali ples, katerega so sestavili njihovi mentorji. Našo glasbeno šolo je v spremljevalnem programu zelo uspešno zastopala učenka Helena Grbec iz razreda Vesne Cestnik. Ne bo odveč pripomniti, da je tekmovalna snov izredno zahtevna in terja tako od učenca kot od učitelja veliko mero pridnosti, sposobnosti in mnogo dodatnih ur trdega dela. Iskrene čestitke in najlepše želje uspešnim učencem in njihovim mentorjem. Marija Lenarčič, prof. glasbe Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ilirska Bistrica V soboto 17. februarja so v Glasbeni šoli Ilirska Bistrica prišli na svoj račun ljubitelji klasične glasbe. Koncertiral je trio Julius. Na dobro obiskanem koncertu smo lahko prisluhnili delom J. Brahmsa, V. Lovca, P. Merkuja in N. Rote. Trio Julius sestavljajo klarinetist Robert Stanič, violončelist Igor Švaro, na klavir pa igra Bojan Glavina. Trio v omenjeni sestavi deluje od leta 2000, koncertirajo pa v glavnem na odrih po Sloveniji in Italiji. Na koncertu v Ilirski Bistrici smo najprej slišali štiristavčni Trio za klavir, violončelo in klarinet v a-molu, op.114, Johannesa Brahmsa, v katerem na zrel in globoko poduhovljen način združuje značilnosti svojega poznega stila, ki ga podčrta s kontrastnimi barvami in karakterizacijo vseh treh instrumentov. Sledile so Tri groteske Vladimirja Lovca nastale v 50-tih letih prejšnjega stoletja, a je v njih prisoten smisel za neoklasicistično formalno jasnost in neobaročno polifonsko spletanje. Iz istega obdobja je tudi Trio za klarinet, violončelo in klavir, op. 23 Pavla Merkuja. To delo še danes, pol stoletja po svojem nastanku, zaradi številnih svojevrstnih glasbenih idej, ohranja svežino in zanimivost doživljanja avtorjevih zvočnih raziskovanj. Za zaključek smo slišali Trio za klarinet, violončelo in klavir, ki ga je zložil Nino Rota v 70-tih letih prejšnjega stoletja in nas v marsičem spominja na glasbo iz starih italijanskih filmov. Koncert je bil dobra popestritev meseca kulture, saj koncertov komorne glasbe na odrih v Ilirski Bistrici prav pogosto ne doživimo. Najbrž je tudi to eden od razlogov, da je bil koncert v ilirsko-bistriški glasbeni šoli sorazmerno dobro obiskan. (i.š.) K « likovna dejavnost RAZSTAVA SLIK ČLANOV LIKOVNEGA DRUŠTVA FRANCETA PAVLOVCA V niz prireditev v okviru 30-tega Meseca kulture v Ilirski Bistrici sodi tudi razstava del članov Likovnega društva Franceta Pavlovca v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici. Razstava je bila na ogled od 26. januarja do 9. februarja. Likovno društvo Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice je redni akter kulturnih dogodkov na Bistriškem. Aktivni člani društva nas vsako leto razveseljujejo z Z leve proti desni: Marino Samsa, Polona Škodič, Zdenka Vinšek in Rajko Kranjec novimi deli v najrazličnejših tehnikah in s številnimi motivi. Na tokratni razstavi so postavili na ogled slike treh slikarjev. Ogledali ste si lahko akvarele Zdenke Vinšek. Tematika njenih slik je povečini kamnita arhitektura iz bližnje okolice. Marino Samsa se je predstavil z različnimi deli med katerimi so prevladovali krajinski motivi, na katerih posebno pozornost posveča posameznim detajlom, ki jih poišče v okolju. Pri razstavljenih slikah največ uporablja akrilno tehniko. Povsem v črno beli akrilni tehniki so bila razstavljena dela Rajka Kranjca. On v svojih slikah ponazarja igro svetlobe in sence v gozdnem prostoru. Na otvoritvi, katero so z glasbenimi vložki popestrili profesorji in učenci Glasbene šole Ilirska Bistrica, je umetnike in njihova dela predstavila Polona Škodič, sicer uveljavljena likovna kritičarka. Ii.š.1 LEON ZAKRAJŠEK RAZSTAVLJA Najzaslužnejši za razstavo: Leon Belušič, Leon Zakrajšek, Damjana Logar, Anton Šenkinc in Igor Štemberger V četrtek, 22. februarja, je bila v Knjižnici Makse Samsa odprta razstava priznanega slikarja Leona Zakrajška. Zbrala se je zavidljiva množica ljudi, kije prišla ne samo občudovat avtorjeva dela, pač pa mu tudi izreč dobrodošlico, saj se je slikar nedavno preselil v Ilirsko Bistrico. Leon Zakrajšek je likovno umetnost študiral na ljubljanski ALU, kasneje pa je znanja pridobival na različnih koncih sveta. Najtesnejše vezi je stkal z Japonsko, kjer je kot štipendist japonske vlade študiral na Tama Art University v Tokiu in privatnih ateljejih za grafiko Manga Kobo-Seya-ku (mentor Harumi Sonoyama). Dodatno se je izpopolnjeval pri mojstrih lesoreza Fumio Kitaoka, Vuki Rei in Seiko Kavvachi. Ves čas svojega likovnega ustvarjanja je sodeloval na razstavah širom sveta, hkrati pa se ukvarjal tudi z organizacijo razstav, na katere je vabil umetnike svetovnega kalibra. Tako na Japonskem kot pri nas je znan po aktivnem človekoljubnem delu. Leta 1996 je ustanovil fundacijo »Hanshin-Awayi Art aid, Slovenian donation by Leon Zakrajšek« za pomoč žrtvam potresa v Kobeju. Kot sam pravi, je delo v prestolnici umetniku lahko priložnost za hitrejši uspeh, saj so velika (ali večja) mesta vozlišče številnih dogodkov in poznanstev. Toda v zrelejših letih, ko ima človek svojo mrežo stikov že dobro stkano, je za kreacijo vrhunskih del potreben predvsem mir. Zato se je odločil zamenjati prebivališče in se na povabilo dolgoletnega prijatelja, arhitekta Leona Belušiča, preseliti v Ilirsko Bistrico. Poleg stanovanja si je tu uredil atelje, ki je osnovni predpogoj za dobro ustvarjanje. Za pospešitev formalnih procesov pri najemu prostorov in poteku celotne selitve se je zavzel tudi župan, g. Anton Šenkinc. In tako je prišlo tudi do razstave, na kateri se Leon Zakrajšek predstavlja bistriški javnosti. Njegova dela so po likovni pojavnosti drugačna od tistih, ki smo jih vajeni gledati na sicer redkih razstavah vtem kraju. Umetnika odlikuje tenkočutno zaznavanje različnih prostorov in družb, kjer se je zadrževal na svojih študijskih popotovanjih. Posebej močan je vpliv japonske kulture, katere abstraktni elementi so prevedeni v univerzalni likovni jezik in tako molče pričajo o avtorjevem globokem poznavanju tako naše kot japonske kulture. Zelo evidentno se to zrcali na delih, ki žal niso razstavljena, čakajo pa na jesensko postavitev v Zagrebu. V Ilirski Bistrici smo lahko ponosni. V Knjižnici gostuje vrhunska razstava, a še bolj pomembno je, da smo dobili umetnika in intelektualca svetovnega formata, ki bo v naše kulturno dogajanje vnesel po eni strani velikopotezno razmišljanje, vizionarstvo in neustrašnost pri izvedbi velikih projektov, po drugi strani pa svetovljansko ponižnost in skromnost, ki morata razbiti namišljeno samozadostnost, ki se tako pogosto zažre v mentaliteto majhnih in hermetično zaprtih okolij. Upravičeno smo lahko ponosni in optimistični! Tekst in foto: Marjan Krebelj literarna dejavnost USODA SLOVENCEV SE JE PISALA NA SOČI Društvo za krajevno zgodovino in kulturo - njegov predsednik je že vrsto let zgodovinar in poklicni novinar Tomo Šajn- se od drugih tovrstnih društev precej razlikuje, saj s svojimi člani, med njimi je več uglednih strokovnjakov, na različne načine skrbi za osveščanje občanov o naši istovetnosti. Poleg tiskanja pomembnih publikacij, po svojih močeh skrbi za ohranjanje premične in nepremične kulturne dediščine, postavljanje spominskih obeležij in s tem nudenje dobrodošle pomoči občinskemu vodstvu, ki mora upoštevati njegovo mnenje. V njegov »delokrog« spada tudi predstavitev knjig in njihovih avtorjev. V zadnjem času smo tako spoznali prof. Šlenca in njegova slovarja in bili prisotni ob predstavitvi ponatisa knjige o Ličanovih dogodivščinah na vijugasti poti domov iz Rusije med prvo svetovno vojno. Zadnje pa je bilo srečanje z avtorjem Mirom Simčičem in njegovo knjigo »888 DNI NA SOŠKI FRONTI« Svobodnega novinarja in publicista, razpetega med Ljubljano, kjer dela, in Šapjanami, kjer stanuje, poznajo med drugimi tudi bralci Snežnika, saj s svojimi ekološko obarvanimi članki vedno vzbudi pozornost in velikokrat ostra reagiranja. Tokrat je z novimi spoznanji o prvi svetovni vojni razburkal našo, še prej pa avstrijsko javnost. Tudi zgodovinarji se po izidu in poznejšim izdajam omenjene knjige, ki v nemškem jeziku nosi naslov »Die Schlahten am Isonzo« (Bitke na Soči) niso mogli izogniti polemiziranju. Vsekakor pasi je z izčrpnim in dragocenim delom, za katerim stoji ogromno časa prebitega v študiranju arhivskega gradiva, zaslužil vse priznanje. Na soočenju z bistriško publiko v nabito polni čitalnici Knjižnice Makse Samsa, pri organizaciji je sodelovala tudi bistriška izpostava JSKD, se je z njim pogovarjal Tomo Šajn. Simčič je povedal po čem se njegova knjiga razlikuje od obilice knjig s podobno vsebino, predvsem pa je opisal razloge zakaj so bile nekatere resnice prikrite ali zamolčane. Prepričan je, da so dognanja, bodisi na strani italijanskih zgodovinarjev, isto velja za Avstrijce, opisana preveč enostransko. Sam je poskušal biti čimbolj nepristranski. Posebno poglavje predstavlja v knjigi vloga feldmaršala Svetozara Borojeviča pl. Bojne, poveljnika avstrijskih čet na Soči. Simčič M 888 DNI S0SK1 FRONTI Spopadi na Krasu in v visokogorju. Na novo odkriti vojatki zemljevidi fotografije in posebna porodila meni, da je visoki častnik srbskega rodu, najprej čaščen -razumljivo ne pri Srbih- pozneje pa pozabljen, krepko posegel v nadaljnjo usodo Slovencev in to v pozitivnem smislu. Kljub temu, da soška fronta ni pomenila največjega in za končni izid usodnega bojišča prve svetovne vojne, pa je bila za prihodnost Slovencev izrednega pomena. Prav zato ji je posvetil toliko pozornosti. Na vprašanje, s čim se ukvarja sedaj, je pisec odvrnil, da pripravlja knjigo o manj znanih prigod iz življenja Josipa Broza Tita. Dimitrij Bonano PREDSTAVITEV TREH MLADIH BISTRIŠKIH UTERATOV V letošnjem mesecu kulture so dobili svojo priložnost za predstavitev tudi bistriški literati in sicer v četrtek 15, februarja v knjižnici Makse Samsa. V uro in pol trajajočem programu nam je vodja bistriške izpostave JSKD Igor Štemberger, ki se je po sili razmer znašel v vlogi moderatorja, na izviren in prepričljiv način trudil predstaviti tri mlade domače pesniške obraze (Olgo Novak, Matjaža Vrha in Patricijo Dodič), na videz sicer zelo raznorodne po slogu pisanja, a hkrati sorodne po erotičnem naboju, ki ga izžarevajo nekatere njihove pesmi. Med razgovorom z njimi o tej temi (bolj zgovorna je bila ženska stran, posebno Patricija) so prišli do ugotovitve, daje erotika sestavni del pesniškega sveta, ki se ga ni treba sramovati. Meje, ki bi natančno določala do kje se v besedi natančno "sme” iti, da ne bi prestopili meja dobrega okusa, pravzaprav ni, ker jo pesnik sproti določa tako, kot razdaljo do bralca... No, ob poslušanju njihovih pesmi, ki so jih sami izbrali in večino tudi sami prebrali, ni bilo zaznati v zraku kake izrazite erotične napetosti, ampak prej zastrto mehko otožnost, ki se je prepletala celo v za plesno glasbo napisanih besedilih Matjaža Vrha (eno sam zapel ob kitari), ki postaja vse bolj priznan pisec besedil za narodno zabavne ansamble. Pravo odkritje je bilo za nas njegovo priznanje, da ga pri pisanju navdihuje glasba, za katero išče primerno besedilo in ne kakšni posebni notranji pesniški vzgibi. Končno je vseeno, kaj pesnika pripravi k pisanju, važna je stvaritev, ki jo dobi bralec ali poslušalec v branje ali poslušanje...Kar se tiče slednjega, smo bili po nastopu vseh treh zelo navdušeni in izrazili željo, da bi tisto, kar so nam povedali, želeli kdaj prebrati tudi v knjižni obliki. Na to vprašanje nismo dobili določnega odgovora, je pa zagotovo, da bomo o njih v prihodnje še slišali in brali, saj so šele na začetku svoje umetniške poti in ustvarjanja. To velja tudi za mlado nadarjeno in če se ne motim, tudi že nekje nagrajeno harmonikarko Tejo Ljubič, ki je s svojim igranjem poskrbela, da smo povsem pozabili na čas. Nekateri gledalci so po prireditvi prostodušno priznali, da so komaj vzdržali na stolih, ker so jih zasrbele pete in bi kar zaplesali, če ne bi bili na "svetem” kraju, kot je knjižnica, kjer po naših predstavah tako početje ne spodobi... Jožko Stegu Foto: Katja Ceglar NASVIDENJE TOLAR, POZDRAVUEN EVRO! Da bi osnovnošolci po svoje, v risbi ali z besedo, izrazili, kaj doživljajo z zamenjavo tolarja v novo valuto, tj. evro, so Urad vlade RS za informiranje, Banka Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport razpisali natečaj za osnovnošolce »Nasvidenje tolar, pozdravljen evro!« Na natečaju so lahko sodelovali učenci od 1. do 6. razreda z likovnimi izdelki v poljubni risarski, grafični ali slikarski tehniki; učenci od 7. do Kristjan Dekleva s priznanjem Nagrajeni strip »Topilnica« 9. razreda pa so imeli svobodno izbiro teme in literarne zvrsti besedila (spis, pesem, strip, pismo, scenarij, grafit...). V navadi je, da na literarne natečaje pošiljamo pesmi in različne spise; tokrat pa je komisija dobila v roke strip, ki ga je izvirno oblikoval devetošolec Kristjan Dekleva iz OŠ Antona Žnideršiča. Strokovna komisija za literarna dela, ki so jo sestavljali: dr. Boštjan Jazbec, član Sveta Banke Slovenije; mag. Danica Š. Novosel, prof. slovenskega in angleškega jezika; Slavko Pregl, predsednik Društva Bralna značka Slovenije in podpredsednik Društva slovenskih pisateljev ter Darja Rabzelj iz Urada Vlade RS za informiranje, je prejela kar 436 literarnih del. Komisijo je čakalo naporno delo, saj ocenjevanje ni bilo enostavno. Upoštevati je bilo treba izvirnost, povezanost z razpisano tematiko in sporočilnost prispevka. Prav tako je bilo med tolikimi kandidati težko izbrati finaliste in na koncu še deset najboljših. In komisijaje med deset najboljših literarnih del uvrstila Kristjanov strip »Topilnica«! Slovesna podelitev je bila v sredo, 7. februarja 2007, v prostorih Banke Slovenije, kjer je Kristjan Dekleva prejel priznanje in nagrado. Nagrajena dela bodo razstavljena v bančnih prostorih, ob Tednu Evrope pa v Centru Evropa. Kristjan Dekleva je raziskovalen in ustvarjalen tip učenca, ki se med različnimi hobiji v prostem času ukvarja tudi oblikovanjem stripov. Čestitamo mu za izjemen uspeh na literarnem področju. Mentor: N. L. Ujčič OŠ Antona Žnideršiča KULTURA ZDRUŽILA GENERACIJE 6. februarja smo učenci naše šole obiskali varovance Doma starejših občanov v IL. Bistrici. Na nastop smo se pripravljali resno in zavzeto, saj smo si želeli, da bi poslušalce kar najbolj razveselili, da bi v njihove betežne dneve starosti vlili obilno mero radosti. Najprej smo vsi prisotni zapeli slovensko himno, člani folklorne skupine naše šole pa smo zapeli in zaplesali nekaj ljudskih pesmi in plesov. Tudi tokrat so se nam pri petju pridružili varovanci doma in to nam je bilo v veliko veselje. Po uradnem delu srečanja smo se še nekaj časa družili v prijetnem pogovoru in petju. Vsem iz naše šole, ki smo imeli srečo, da smo smeli sodelovati v omenjenem programu, bo srečanje ostalo v prijetnem spominu. Upamo, da bomo imeli še kakšno priložnost za skupno druženje. Novinarski krožek OŠ Podgora GLEDALIŠČE NA OŠ PODGORA V četrtek, 8.2.2007, je minilo 158 let odkar nas je zapustil naš največji pesnik. Na naši šoli smo v sredo četrto in peto šolsko uro posvetili spominu nanj. Igrali smo se čisto pravo gledališče! Takoj po tretji uri smo pripravili večnamenski prostor - naše gledališče. Oštevilčili smo sedeže in vrste ter izdelali vstopnice in gledališke liste. Cena vstopnine je bila 2 . Seveda te nismo plačali s pravim denarjem! Relief slovenskega kovanca z motivom Prešerna smo odtisnili na papir. Ko smo pripravili vse potrebno se je proslava pričela. Z recitalom smo se spomnili pesnika. Nato se h. rji je vsak razred predstavil s svojo točko, in sicer od vrtca do vključno 9. razreda. Predstavili so se muzikantje in plesalke, tretješolci so recitirali. Sledili so nastopi igralskih skupin. Med vsemi je najbolj zablestela Pika Nogavička. Zaključili smo z glasbeno poslastico šestošolcev. Harmonikar Matic je s svojo bando, ki je igrala na preprosta glasbila, zaigral skladbo Otoček sredi jezera. Mislim, da smo vsi kulturno obogatili vsaj košček svojega srca. Novinarski krožek OŠ Podgora Kuteževo Tadeja Logar JELŠANSKI VRTEC IMA ŠE »NOVO IGRALNICO« Prejšnji teden, natanko 24. januarja v letu 2007, se je v jelšanskem vrtcu zgodilo. Otroci, ki povedo, da so pikapolonice, so v vsej svojo glasni in radoživi razigranosti stekli v nov prostor, ki smo ga uredili prav zanje. Ideja, da bi jelšanskim, predšolskim otrokom naredili prijetnejše bivanje v vrtcu in jim omogočili več možnosti za gibanje, igro in delo je bila izražena na junijskem svetu šole. Že vrsto let edina igralnica ne zadošča potrebam tako specifične skupine. Načrt in idejo, za zasteklitev terase ob igralnici, je tudi finančno podprl župan naše občine g .Anton Šenkinc. Največji krivec za uresničitev te ideje je vsekakor ravnatelj OŠ Jelšane g.Mirko Valenčič. S sodelovanjem KS Jelšane in KS Novokračine, ter ob močni podpori članov iz Novokračin in Sušaka smo v januarju letošnjega leto ta načrt realizirali. Na novo igralnico so komaj čakali tudi zunanji sodelavci, ki so nas vsakodnevno obiskovali: v torek specialna pedagoginja, v sredo plesna šola, v četrtek knjižničarka, v petek logopedinja .... Hura, ne bo se nam treba več umikati na hodnik in vtišini, kolikor je to mogoče, čakati , da strokovnjaki na svojih področjih zaključijo delo. Vzg. Irena Tomšič NO, OTROCI, A ME POZNATE?« SEVEDA, DOKTOR FIG, NAŠ PESNIK.« PRAV IMATE, PRAVNIK IN PESNIK. A POZNATE KATERO OD MOJIH PESMI?« POZNAMO, POZNAMO. NAREDIMO KVIZ.« KAKŠEN KVIZ? KAKO TO MISLITE?« Ml BOMO RECITIRALI VAŠE PESMI, VI BOSTE POVEDALI NASLOVE.« NO KAJ PRAVITE DOHTAR, BI ŠLO?«... Tako smo začeli kratek program »OB SPOMINU NA PREŠERNA«, katerega besedilo je napisala N. Pirih, odigrali pa so učenci glasbeno-dramske skupine. Špela 5. r. VESELO PUSTOVANJE ŠOLA PLAVANJA V TERMAH SNOVIK Pustni čas so tudi letos zaznamovale šolske zimske počitnice. Seveda pa mimo pusta kljub temu ne moremo, zato smo pustovanje priredili v petek pred počitnicami. Otroci iz vrtca so svojo igralnico spremenili v pustno igralnico. Najprej so jo lepo okrasili s pustnimi pustno razpoloženi tudi učenci razredne stopnje naše šole. V okviru tehniškega dne, so si izdelovali vsak svoj klobuk, ki jih je kasneje spremenil v čisto prave rdeče, modre in zelene mušnice. Lepo našemljeni otroci iz vrtca ter množica strupenih mušnic je pustni izdelki, ki so jih izdelovali v mesecu dopoldne zaključila s povorko po februarju, potem pa so v njej veseli Podgradu. Ob zvokih harmonike so rajali in prepevali ob zvokih otroških veseli in razigrani odganjali zimo. pustnih pesmi. Cel petkov dopoldne so bili Alenka NIZKE GRADNJE NEPREMIČNINSKA AGENCIJA PRODAMO STANOVANJSKE HIŠE II. Bistrica in okolica od 28-31 MIO Podgrad (starejša, velik vrt) 28 MIO GRADBENE PARCELE II. Bistrica - okolica , g« _ ^ STANOVANJA otok Cres več stanovanj od 46 do 123 m2, cena 1700 - 2200 EURO/m2 LOKALI, PISARNE Posredujemo pri npjemu več poslovnih prostorov v II. Bistrici AVTOŠOLA Bazoviška 4a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714 15 84, GSM: 031/644 242, 041/457 125 Z našo pomočjo boste uspešno opravili vozniški izpit. Želimo da postanete dober, predvsem pa varen voznik. Učenci prvih štirih razredov so se v tednu pred zimskimi počitnicami udeležili šole plavanja. Letos smo si izbrali novo lokacijo, saj smo se odločili, da bomo istočasno izvedli tečaj plavanja za prvošolce in tretješolce ter šolo plavanja za drugošolce in četrtošolce. Izbrali smo terme Snovik v Tuhinjski dolini. Z nastanitvijo smo bili zelo zadovoljni, saj smo prebivali v novih , bogato opremljenih apartmajih. Povsod nas je sprejelo prijazno in ustrežljivo osebje, uživali smo v okusni hrani in prijetnem neokrnjenem okolju. Obiskali smo bližnjo kmetijo, izvir termalne vode, zeliščni vrt,...Tam pa nismo samo »pohajali« in se predajali lenarjenju. S seboj smo vzeli tri vaditeljice, ki so se zelo trudile otroke naučiti plavati. V veliki meri jim je to tudi uspelo, nekateri prvošolčki pa so se prvič srečali z bazenom in plavanjem v njem. Voda je bila prijetno topla , zato so še lažje osvojili zastavljeni cilj. Bili so zelo veseli, da jim je uspelo biti brez staršev nekaj dni. Premagali so tudi to oviro. Upam, da bomo še kdaj bivali v teh termah, saj smo bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. Mislim, da je bilo tudi učencem nadvse lepo, zato priporočam tudi ostalim šolam, da jih kdaj obiščejo. Več na spletni strani: http:// www.os-knezak.si/ Vodja šole plavanja: Anica Prosen OŠ Toneta Tomšiča Knežak GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05 / 71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: gciskra@volja.net URNIK 7.00 -19.00 sobota 7.00 -12.00 od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 30% razprodaja keramičnih ploščic in notranjih vrat iz zaloge DOSTAVA NA DOM Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 II. Bistrica Gsm : 040 848 940 IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJ ,OKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE, TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE -vi^«cs>a — ■ <£%>■■•■ ■ .............. m'm *<^>* Vse informacije na tel: 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si SIB INŠTALACIJE d.o.o. I , , fŠ ! SIB Inštalacije d.o.o_ Jablanica 12. 6250 Ilirska Bistrica taL 05 714 85 E. fax OS 714 BS 16. GSM: 041714 394 vi * I ■ Stkv OJf j .* e-mail: sibist@slol.net p www.instalacije-sib.si ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija vveishaupt Eurotherm 'JIAUUUZ vie|mann 0R1EI1D Unical GEM1NUS Poskrbite za vaš- obraz, odstranite gube, okrepite TONUS MIŠIC OBRAZA... START KLEP tehnologija Pokličite: tel: +385 (0)51 732 028 mob: +385 (0)91 568 7775 ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h -19h to., sr., Pe.: 8h - 13h BISTRIŠKE LOKOSTRELSKE NOVICE 10. Evropski lokostrelski turnir v Franciji V Nimesu je bil od 26. do 28. januarja organiziran zelo močan lokostrelski turnir v dvoranah in sicer v kategoriji 2x18 metrov. Med številnimi najboljšimi lokostrelci sveta je slovenske barve zastopala tudi naša Dolores Čekada. Za primerjavo konkurence povejmo, da je bilo na primer v ženski konkurenci z ukrivljenim lokom 133 odličnih lokostrelk, pri moških s sestavljenim lokom, kjer je naše barve zastopal Dejan Sitar celo 243 tekmovalcev iz vsega sveta. V ženski konkurenci se Dolores le za las ni izšlo, da bi se uvrstila v šestnajstino finala , saj je dosegla 38 rezultat med 133 tekmicami. Dejan Sitar je sicer v eliminacijah dosegel odlično 8. mesto a je nato izpadel v osmini finala. Kljub temu smo z našo Dolores lahko zadovoljni, saj je pokazala , da se ne boji težkih tekem.. Takšna tekmovanja pa zanjo pomenijo tudi nabiranje tekmovalnih izkušenj na velikih turnirjih. Olimpijada v Pekingu 2008 bo nedvomno za slehernega vrhunskega lokostrelca ena takšna velika preizkušnja. In upamo, da ji bo priča tudi Dolores. Slovenski pokal v Škofji Loki 27. januarja so se na dvoransko lokostrelsko tekmo v Škofji Loki podali tudi bistriški lokostrelci in lokostrelke. Šest naših tekmovalcev je kar uspešno zastopalo barve bistriškega kluba. Na 18 metrski razdalji so dosegli naslednje uvrstitve : Pri streljanju z golim lokom sta si drugo mesto pristreljala Biserka Čeh in Jadran Čekada Z ukrivljenim lokom je v treh različnih starostnih kategorijah uspel lep rezultat Nini Vičič in s tem tudi prvo mesto. Luka Gerečnik je bil šesti in Marko Vidmar osmi. Pri sestavljenem loku smo imeli samo enega predstavnika , a si je Patri k Ceglar nastreljal lepo drugo mesto. REGIJSKO PRVENSTVO OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL V Postojni se je 3. februarja odvijalo regijsko dvoransko prvenstvo v lokostrelstvu za sezono 2006/2007. Sodelovalo je 52 mladih tekmovalcev iz 5 srednjih in 6 osnovnih šol občin Ljubljana, Loška dolina, Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Udeležba na regijskem prvenstvu je bila tudi pogoj za uvrstitev na državno šolsko prvenstvo. Za posamezne starostne kategorije so bili predpisani minimalni rezultati. Bistriški mladi lokostrelci in lokostrelke so se seveda udeležili omenjenega prvenstva, saj to med drugim pomeni tudi možnost doseganja naslova državnega šolskega prvaka. Bistriški tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve : Pri tekmovalcih srednjih šol, si je Tina Valenčič z golim lokom nastreljala 1 .mesto. Enako je uspelo Sari Šuštar z ukrivljenim lokom ter Astrid Maljevac s sestavljenim lokom. Drugo mesto in uvrstitev na državno prvenstvo si je nastreljal tudi Marko Vidmar. Pri tekmovalcih iz osnovnih šol pa so se naši odrezali takole: Z golim lokom ja Patri k Ceglar dosegel 2. mesto. Z ukrivljenim lokom je z ukrivljenim lokom v kategoriji od 4 do 6 razreda Ana Penko zmagala, pri fantih pa je bil Luka Gerečnik drugi. V kategoriji od 7 do 9 razreda osnovne šole pa je pri fantih Nejc Debevec zasedel 3. mesto, enako pa pri dekletih Nina Vičič. Vsi so se uvrstili na državno prvenstvo. Na žalost to ni uspelo Domnu Sirku . Zasedel je šesto mesto , a je bil tokrat rezultat prenizek. V seštevku strelcev za ekipno prvenstvo je ekipa osnovne šole Antona Žnideršiča dosegla drugo mesto . Ekipo se sestavljali Ana Penko, Nina Vičič, Patri k Ceglar in Nejc Debevec. Pri ekipi Šolskega centra Postojna pa so k prvem mestu prispevali levji delež Astrid Maljevac,Tina Valenčič in Marko Vidmar. Z rezultati naših mladih upov smo bili kar zadovoljni. Sedaj pa sledijo pospešeni treningi za državno prvenstvo. DOLORES ČEKADA ŠPORTNICA OBČINE LETA 2006 Dolores Čekada je bila že sedmič zapovrstjo proglašena za športnico občine Ilirska Bistrica. Tokrat za leto 2006. Njeni lanski lokostrelski rezultati so bili brez dvoma odmevni in odlični, ne samo na občinski pač pa tudi na državni in mednarodni ravni. Zato smo pravzaprav takšen izid pričakovali. ČESTITAMO!!! DVORANSKI TURNIR V SOSEDNJI ITALIJI 157 lokostrelcev in lokostrelk se je na mednarodnem turnirju v dveh dneh, 3. in 4. februarja borilo za čim boljši rezultat in uvrstitev. Med tekmovalkami je streljala tudi naša Dolores Čekada in z rezultatom 546 krogov dosegla prvo mesto. Drugi naš tekmovalec Jadran Čekada pa si je z rezultatom 493 krogov pri veteranih z golim lokom pristreljal drugo mesto. V.Š. SELEKCISKI TRENING V BISTRICI gralci in uprava Kk Piama pur in meščani mesta pod Drago, so imeli prvič možnost na selekcijskem treningu pozdraviti in gostiti nadarjene košarkarje rojene leta 1992 in mlajše. Na trening se je na prijetno presenečenje organizatorjev odzvalo 60 dečkov iz vseh klubov Slovenije. Selekcijski trening v športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča sta vodila dva mlada in nadarjena košarkaša , strokovnjaka, ki sta nekoč tudi sama igrala Dejan Čikič in Rado Trifunovič. Trenerjema poznovalcema košarke, pri delu nudili pomoč mladi trenerji klubov sodelujočih, med katerimi sta bila bistričana Martin Novak in študent športne gimnazije Uroš Jenko. Na treningu ki je vsek koristil so sodelovali tri mladi košarkarji iz Plame-pur: Nik Jenko, Robi Hreščak in Miha Primc, ki so s prikazanim na treningu zadovolili vodeče ljudi. Dejan Čikič:« Zastavljeni culj je v celoti realiziran. Skozi celodneven trening smo prišli do spoznanja, da za bodočnost Slovenske košarke ni potrebno skrbeti. Talenti so rojeni, potrebno jih je le brusiti . Z delom se postaja velik. Hvala domačinom za prisrčen sprejem.« Teks-foto: Petar Nikolič PLAMING Plaming, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.: +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si OKREPČEVALNICA TRNOVO m iBlasoma petek 23. marec - sobota 31. marec Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus cTC vie|mann CENIK OBJAV: 1 stran: (120.000 SIT) - 500,75 EUR 1/2 strani: (80.000 SIT) - 333,83 EUR 1/4 strani: (40.000 SIT) - 166,92 EUR 1/8 strani: (30.000 SIT) - 125,19 EUR OSMRTNICA: 1/8 strani brez slike: (5.000 SIT) - 20,87 EUR 1 /8 strani s sliko: (6.000 SIT) - 25,04 EUR Cenik zakupa prostora velja za oglaševanje ter za politična sporočila. Objave na zahtevanih straneh ter na prvi in zadnji strani so višje za 30%. Cene ne vsebujejo DDV. ŠD BAS Šport je tudi letos izpeljalo tradicionalni zimski nogometni turnir za mlajše selekcije. Tokrat je bil turnir prvič izveden v novi športni dvorani SKALA v Pivki na pustno nedeljo, 18. februarja. BASSPORT POKAL 2007 LETOS POTEKAL V PIVKI Letošnji BASSPORT pokal je na žalost organizatorjev potekal le v kategoriji do 12 let. Na razpis za kategoriji U-10 in U-14 se je namreč prijavilo le 9 ekip (3+6), kar je bilo premalo za normalno izvedbo turnirja. V športni dvorani SKALA v Pivki, kjer so organizatorju ponudili zelo dobre pogoje za izpeljavo turnirja, je vseeno obstajal prag rentabilnosti, tako da so se v društvu odločili turnirja v obeh kategorijah odpovedati. Zato pa je bilo prijav na U-12 turnir več kot preveč, saj so lahko na turnir sprejeli le 12 ekip, še dve pa sta bili v čakalnici. Na ta način je bil zagotovljen kakovosten turnir, ki si gaje ogledalo kar lepo število obiskovalcev. Prav to organizatorje tudi veseli, saj mladi nogometaši potrebujejo spodbudo za lepo tekmovanje. Najboljši na turnirju so bili fantje iz ND SLOVAN Ljubljana, ki so v finalu premagali NK KRKA iz Novega mesta. Tretje mesto je osvojila druga ekipa iz Novega mesta TERMOTEHNIKA, četrto mesto pa ekipa NK P LAME iz Podgrada, kar je najboljši dosežek tega kluba na turnirjih v organizaciji ŠD BAS Šport. Očitno se pozna, da so v Podgradu pred kratkim dobili malo igrišče z umetno travo, kar je zadosten razlog za bolj resno ukvarjanje z nogometom. Razvrstitve ostalih ekip si oglejte med rezultati. Najboljši strelec je bil Kostanjšek Miha iz ekipe NK KRKA, nagrado za fair play pa so letos podelili ekipi malonogometnega kluba EXTREM iz Ribnice, ki so si jo dejansko zaslužili s svojim odnosom do tekmovanja. To je bil pravzaprav tudi prvi nastop te ekipe na kakšnem turnirju, zato si za nastop res zaslužijo čestitke. Organizatorji so bili z izvedbo turnirja zadovoljni, upajo pa da so bili z njim zadovoljni tudi udeleženci. Ker ugotavljajo, daje termin turnirja za kategorijo U-14 neprimeren, bodo pri naslednji izvedbi razmislili o novem terminu, ki ga bodo seveda najprej uskladili z ostalimi organizatorji podobnih turnirjev v Sloveniji. Do naslednjega leta pa velja - nasvidenje na BASSPORT Pokalu 2008. KONČNI VRSTNI RED: 1. N D SLOVAN Ljubljana 2. NK KRKA Novo mesto 3. TERMOTEHNIKA Novo mesto 4. NK P LAMA Podgrad 5. NK KOŠANA 6. MNK IZOLA 7. NK KAMNIK II 8. NK KAMNIK I 9. NK ILIRSKA BISTRICA 10. FOTOMORGANA ČRNI VRH 11. NK VODICE Šempas 12. EXTREM Ribnica NAJBOUŠI STRELEC TURNIRJA: KOSTANJŠEK Miha, NK KRKA, število zadetkov 11 FAIR PLAV NAGRADA: EXTREM Ribnica BALINARSKA DRUŽINA ŠIRCELJ Vaščani Kuteževega, vasi nedaleč od Ilirske Bistrice s ponosom govorijo o športni družini Šircelj iz Kuteževega. Vsi so na nek način način vezani na balinček in na balinarske kugle. Glava družine Stojan, nekoč igralec Kuteževega in Zabič, je danes v super ligi uspešen trener. Sinova Igor (s plaketo v roki) in starejši david sta balinarja od glave do pete. Mlajši igor je lani, je kot član juniorske reprezentance Slovenije v konkurenci parov na svetovnem prvenstvu osvojil srebrno medaljo, s strani SŽ pa proglašen za najboljšega športnika leta 2006. V družini pa se ne ukvarja s športom moža in sinova mama, ki pravi, daje tudi brez kugel dela s športniki dovolj. »Tekme na Mlaki spremljam, ko mi čas dopušča, saj je treba pripraviti ponosna Marija. kosilo, zato sem raje doma.« poVe Tekst-foto: Petar Nikolič •pa od poni Dom na Vidmu Gregorčičeva 2, Ilirska Bistrica tel.: 05/71-41-344 ODPRTO: od ponedeljka do sobote od 10.00 do 21.00 AKCIJA: 3 + 2 + 1 3 FILME PLAČATE, 2 POSODIMO BREZPLAČNO, 1 DAN KASNEJE VRNETE ■ VIDEO TOP 1Q ■1. AGENT NA BEGU-triler ■2. KONEC IGRE-triler ■3. R0CK'N ROLL VRAČA UDAREC - komedija ■4. SUPERGIRL ■ zf ■5. LJUBEZEN NA GROB NAČIN • drama ■6. BANDIDAS - vvestern ■7. TRISTAN IN ISOLDE • ljubezenski ■8. CLICK - komedija ■9. ZA SOVRAŽNIKOVO ČRTO 2-akcija ■10. SILENT HILL-grozljivka_____________ J £ LE S ismmsm mumrnim SMESMm mMJMM 50 TELEVIZIJSKIH IN 20 RADIJSKIH PROGRAMOV kabelski internet BREZ OMEJITVE že od 2.900 SIT naprej TELES, telekomunikacije, d.o.o. Vilharjeva 35,6250 Ilirska Bistrica [jmmašMM ° m m mn ®@KSG pIKSuIltL^ s Cankarjeva 25, Ilirska Bistrica tel.: 05 / 71 41 500 mmm m« ©<3 [jjjCDGfcžči * BREZPLAČNO ŠIVANJEZAVES *METRAŽN0 BLAGO *ZIM$KE PREŠITE ODEJETl ‘VZGLAVNIKI samo 6,6£EUR ‘IZBRANE BRISAČE 1 /^L ŠE VELIKO DRUGIH ARTIKLOV PO UGODNIH AKCIJSKIH CENAH REDNI PROGRAM: široka ponudba * izdelanih zaves * dekorativnih zaves * metraže (brezplačno šivanje po naročilu) ŠIRŠI PROGRAM: široka ponudba * posteljnine * brisač * prešitih in navadnih odej * posteljnih blazin in pregrinjal NOVOST V PONUDBI: * posteljni program Meblo (jogi vzmetnice) * plastificirani prti * umetno usnje - skaj * karnise NON-STOP 8-18 SOBOTA 8-12 NEDELJE IN PRAZNIKI ZAPRTO STROGO RESNO DILEME NEKEGA BISTRIČANA DVESTO NA URO Vozil je nek Cigan z Merced-ezom 200 km/h po Trnovski ulici. Blizu slepega rokava ga je zaustavil policaj. »Si ti normalen, 200 na uro voziš, boš še koga povozil!!!« »Gospod«, reče prekrškar: »hitim ker sem zabodel taščo z nožem pa bi jo rad vrgel v Vjlko Vodo. Evo je v mojem prtljažniku!« »Stoj, ne mrdaj!« In policaj hitro pokliče na policijsko postajo za okrepitev. V nekaj minutah je tu marica in sedem inšpektorjev iz Postojne. Odprejo prtljažnik, ampak ne najdejo nič. Na to reče Rom: »Evo, zdaj si bo pa še izmislil, da sem se vozil 200 na uro...« PERO IN NJEGOVA LJUBA Gre mladi Repo k vojakom in že po dveh dneh pride h komandirju in ga vpraša: »Komandir, grem lahko jaz domov? Moja ljuba ne more brez mene!« Komandir: »Lahko, ampak se vrni jutri!« Gre Repo in ga ni 2 meseca. Ko se vrne ga komandir vpraša: Ja Pepe, kje si do zdaj?!!« »Vi ste meni rekli, naj pridem jutri, a jaz sem prišel že danes...« PRI DANILOTU Starejša zakonca sta si nedeljsko kosilo privoščila v restavraciji. Ko pa je bilo potrebno plačati račun je Repo ugotovil, daje denarnico pozabil doma, zato je rekel natakarju: »Denarnico sem doma pozabil. Jaz bom skočil domov po denar, mojo ljubo vam bom pa pustil tu za garancijo!« Natakar pa nejevoljno: »Ali nimate za garancijo kaj bolj vrednega?« IME Katero je najpogosteje uporabljeno ime za ceste in ulice v Bistrici? »OBVOZ!« ŽNIDERS V turistično agencijo pride skupina Trnovcev in vpraša prijaznega, simpatičnega receptorja: »Za svoje ljube sosede iščemo miren turistični kraj v Alpah. Imate kakšno ponudbo, ki je povezana s plazovi?« OSTER VID Pepca se postavi pred ogledalo. »Joj,kako sem debela. Pa stara. In zgubana, tako sem grda! Franko, daj, prosim, reci kaj lepega, da ne bom tako žalostna.« »Jah, recimo, tvoj vid je perfekten, ljuba.« BISTRIŠKI POLITIK Znan bistriški politik v hotelu preživi noč s prostitutko. Ko se nameni oditi, seže v denarnico in položi sto frankov na nočno omarico. Prostitutka ga pogleda in reče: “Hvala, računam samo 30 frankov.” Politik se je pokazal človekoljubnega: “30 frankov za noč?! Saj od tega vendar ne moreš živeti.” “Resje. Sem pozabila povedati, da mi največ prinese izsiljevanje.” - Če bi lahko hodil skozi zidove, a ne bi padel skozi tla? - V mestu živi brivec, ki brije vse tiste, ki se ne brijejo sami. Kdo brije brivca? - Koliko je dejansko popusta, ker reklame pravijo tako: popust minus 50%, se pravi, da si moraš 50% od popusta odštet, kar znese polno ceno. - Zakaj je treba Samojede hranit oz. zakaj se še noben ni pojedel? - Ali imaš lahko mobilnik Ericsson in sina z imenom Erik? -Če je plavanje dobro za telo, zakaj so kiti tako debeli? Poglej iz drugega zornega kota! Kakšni bi šele bili če nebi plavali! - Ko nekdo izgubi spomin in ga potem dobi nazaj, kako je lahko prepričan, da je dobil svojega? - Važno da nisi v temo brcnil in si zlomil nogo. - Poročanje s konjske dirke: Jezdec je padel, konj pa jaha kar sam od sebe. - Če želva izgubi oklep, je gola ali brez doma? - Če pričakuješ nepričakovano, ali ni nepričakovano pričakovano? - Ali voda plava? - Kam gre bela barva potem, ko se sneg stopi? - Vsi radi pokažejo sliko in rečejo, glej to je pa moja slika, ko sem bil še mlajši. Logično, saj ne moreš imet slike na kateri si starejši. - Po prepiru v šotoru je nerodno, ker ne moreš zaloputnit vrat. Lahko edino na hitro zapreš zadrgo. - Rojstni dnevi so koristni. Več kot jih imaš, dlje živiš. - Kdo je zmagovalec svetovnega prvenstva v nesposobnosti? Tisti, ki je prvi ali nekdo, ki ni zmagal? Ker konec koncev je drugi bolj nesposoben od zmagovalca. - Ko odhajam od prijatelja mi ta v veži vedno ponudi žlico za čevlje. Toda jaz mislim čevlje obuti, ne pojesti. -Vidim, da, ko lovijo ribe, jih vržejo potem nazaj v vodo. Nočejo je pojesti, ampak želijo samo, da riba nekam zamudi! “Kje si bila ?!!” “Ujeli so me!” “Lažnivka! Pokaži ustnico!” - Padel sem po stopnicah in dobil par modric. Ker se klin s klinom zbija sem se še enkrat vrgel po stopnicah in modrice niso izginile ampak jih imam še več. - Koliko lahko tehta krava največ, da se njeno mleko še šteje pod lahko? - Sem prišel, ko so že bili vsi tam. Lastnik pove, da so si že vsi izbrali kje bodo spali, meni pa reče “žal boš moral spati na tleh.” Presneta gravitacija, spet me je, pa tako sem si želel spati na steni. - Če iz kupa zemlje izoblikujem roko, lahko dobesedno naredim prst iz prsti. - Danes grem s 5 litrsko kanglico v trgovino in si bom natočil iz vsake tiste 2 litrske Fante, tistega pol litra, ki ga ponujajo brezplačno. - Veliko ljudi me vpraša, na delovnem mestu prodajalca: "Ali vzamete kreditne kartice?” Jaz jim pa rečem: "Ne mi vam jih damo nazaj.” Mdrec 2007 V\r-- ^7 M ^ru3o se ze 'pOflllc £ 70 svetu 'Drefcojd i n rcM^o mii.... o^lodlci se je (/s-tcivilci je 'Dosti.... rešiti stvdr 77 Ustr\o /^St^cljti ^>re3ciK\Ul z[fA o... /nj^rivleidci^o^to:) tostjci^eldevci ZM) seje os-trcLsiU to^re^l i^)c^ei\le^\i gšs... MALO ZA ŠALO... ŠOFER Papež odrine na pot z avtomobilom. Ko pridejo na cesto, sveti oče prosi šoferja ali bi ga pustil voziti. Šofer ni ravno navdušen, toda papež je vztrajen. Zadnjih 2o let ni sedel za volan, prej pa je rad vozil. Po daljšem prigovarjanju je šofer vendarle popustil. Papež prevzame volan in pohodi plin, avto gre 50 na uro, 90, 12o, 160, 220... Dirkanje opazi policaj na motorju, poda se v zasledovanje, nekako se mu posreči zaustaviti avtomobil. Ko pristopi, mu je jasno, da je ujel veliko živino in prestrašen pokliče policijsko centralo. “Koga si pa ujel?” zanima načelnika na drugi strani. “Pravo živino, nekaj velikega,” se poti prometnik. “Super, zaračunaj mu tako kazen, da bo vedel za drugič,” se posmeji načelnik. “Ne vem, tale je videti res pomemben,” je v dvomih policaj. “Kdo pa je, kakšen minister?” je postal bolj previden načelnik. “Še bolj pomemben.” “Še bolj pomemben? A je naš predsednik?!” “Ma še bolj pomemben,” je bil ze čisto razgret prometnik,"mislim,da sem ujel Boga.” “Boga, a si ti normalen?! Kako veš, da je to ravno Bog?” je reagiral še bolj razburjeno načelnik. »Preprosto,« odvrne prometnik, »višje je od papeža, papež je njegov šofer.« MOBITEL No ja, od šoka s papežem si vzame policist teden dni dopusta. Nek popoldan gre v Torri d ’ Europa po nakupih. V Mi kozi namreč ni našel vsega, kar je potreboval. Po kakšni uri mora tudi naVVC. Sedi na wc-ju in potopljen v svoje misli iz sosednjega vvc-ja zasliši vprašanje: “Hej, kako si?” Ni ravno tip, ki bi se pogovarjal na stranišču, pa vseeno odgovori:”Odlično.” Pa pride naslednje vprašanje:”Kaj delaš?” Kašno čudno vprašanje, si misli in odgovori: “Isto kot ti.” Pa poskuša pohiteti ven, a se tip oglasi: “A lahko pridem k tebi?” To vprašanje mu je popolnoma bizarno, vseeno hoče biti prijazen in odgovori: “Ne, trenutno sem res zaseden.” Nakar pa zasliši reči:” Te pokličem kasneje. Tukaj neki idiot odgovarja na vsa moja vprašanja.” V PRIČAKOVANJU POSLOVNIH REZULTATOV BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA n.n. Borzni trgi so tudi v mesecu februarju nadaljevali s pozitivnimi gibanji ter zaradi tega k investiranju prepričali marsikaterega, do nedavnega še tako skeptičnega investitorja. Sicer na trenutke zgleda, kot bi se trgi pri svojem gibanju nekoliko upehali, vendar utrujenost kaj kmalu premagajo z novimi odločnimi vzponi ter se pri tem kaj malo ozirajo na opozorila analitikov o prehitri rasti cen delnic. Medtem ko so jugovzhodni ter mednarodni trgi svojo pot navzgor nadaljevali z odločnimi koraki, je slovenski borzni indeks po šestih letošnjih pozitivnih tednih svojo rast sredi februarja celo zamenjal z negativnim predznakom. Na slovenskem trgu smo lahko spremljali opaznejše premike v lastniški strukturi našega največjega trgovskega podjetja. Pivovarna Laško je namreč preko svojih odvisnih družb dokupila dobrih 5 odstotkov Mercatorja, s čimer je svoj vpliv v najboljšem sosedu formalno povečala na 23,3 odstotka. Glede na ceno nakupa, ki je bila dobrih 21 odstotkov nižja od takratne tržne, lahko sklepamo, da je bila transakcija po vsej verjetnosti dogovorjena že pred časom. Ravnodušne nas niso pustili tudi pri drugem večjem lastniku Mercatorja - koprškem Istrabenzu, vendar se dogodki tokrat niso smukali okrog trgovine, pač pa okrog prehrambene dejavnosti. Istrabenz je namreč ponudil lastnikom Droge Kolinske novo namero za odkup delnic po ceni 16 evrov. Z že vnaprej dogovorjenima nakupoma bo Istrabenz po zaključku ponudbe obvladoval preko 75 odstotkov Droge Kolinske, s čimer bo svoj vpliv v tem podjetju dodobra okrepil. V kolikor mu bo prevzeto podjetje uspelo uspešno prestrukturirati ter prehrambeno dejavnost v nadaljevanju konsolidirati tudi na področju jugovzhodne Evrope, bo slednje pozitivno vplivalo tako na poslovne rezultate prehrambene dejavnosti kot tudi na višjo ceno ob morebitni prodaji te divizije kateremu od tujih kupcev. Za zmagovalko meseca med večjimi družbami lahko ponovno razglasimo delnico Luke Koper, ki je od začetka leta pridobila že slabo tretjino vrednosti. Razlog za rast lahko pripišemo pričakovanim dobrim rezultatom, nedavni širitvi na sežanski terminal, povezanost cene njene delnice s ceno izvedenih finančnih inštrumentov ter med večjimi slovenskimi družbami vedno možno konsolidacijo lastniške strukture. Medtem ko so se investitorji na vsakodnevne rasti cen delnic na obeh bosanskih borzah že skoraj navadili, v Beogradu aktivno sprejemajo odločitve o večanju kapitala tamkajšnjih bank. V drugi polovici meseca so tako povečanje kapitala izglasovali delničarji Agrobanke, podoben scenarij pa lahko pričakujemo tudi pri Metals banki. Medtem ko je v slovenski javnosti močno odmevala podelitev koncesije Ini za raziskave naftnih in plinskih polij v severnem Jadranu, je njena cena delnice na borzi vztrajno pridobivala na vrednosti. V februarju je pri trgovanju na Zagrebški borzi celo presegla psihološko mejo 3.000 kun, kar je najvišja vrednost hrvaškega naftarja po začetku kotacije 1. decembra 2006. Sicer Ina glede na poslovanje ni med najcenejšimi podjetji v regiji, vendar pa se skrivnost njene rasti skriva v sestavi lastniške strukture ter splošnih razmerah na hrvaškem trgu kapitala. Glavnino v lastniški strukturi ima še vedno hrvaška država, četrtinski delež poseduje madžarski Mol, 7 odstotkov je v lasti sklada hrvaških borcev, preostanek pa je država nedavno prodala hrvaškim državljanom ter domačim in tujim investicijskim skladom (slednje predstavlja količino delnic, s katero se trguje). Mol že od vsega začetka ne skriva ambicij povečati svoj delež v Ini, rast pa generirajo tudi nakupi s strani hrvaških skladov, ki v zadnjem obdobju zaradi prilivov novega denarja pospešeno iščejo nadomestek za pred meseci prevzeto Plivo. V mesecu februarju so mednarodne borzne trge zaznamovali dobri rezultati podjetij ter nekatere prevzemne aktivnosti. Dolar še vedno izgublja vrednost nasproti evru, nižje tečaje v primerjavi z evropskim denarjem pa lahko spremljamo tudi pri azijskih valutah. Cena nafte se je zaradi nižanja zalog ter ponovnih zapletov okrog iranskega jedrskega vprašanja povzpela na nivo okrog 60 dolarjev, kar je na višje ravni potisnilo tudi cene naftnih in surovinskih podjetij. Japonska centralna banka je po daljšem premoru dvignila ključno obrestno mero na 0,5 odstotka, kar pa v primerjavi z evropsko 3,5 odstotno ter ameriško 5,25 odstotno predstavlja še vedno dobro priložnost za najem kredita v jenih ter investiranje teh sredstev na katerega od ostalih mednarodnih trgov. V prihodnje lahko pričakujemo upočasnitev tempa rasti na trgih bivše Jugoslavije, nove informacije v zvezi s postopkom privatizacije Telekoma Slovenije in ustanovitve skupnega podjetja Petrol-Lukoil ter po vsej verjetnosti popravek tečajev na mednarodnih trgih. Glede na trenutne razmere pa slednje ne bo botrovalo k daljšemu medvedjemu trendu, temveč bi lahko - podobno kot lani - predstavljalo dobro nakupno priložnost. Ilirika borzno posredniška hiša d. d. Andraž Vrh, direktor sektorja upravljanja brezplačni mali oglasi Cenjene bralce obveščamo, da nam lahko mali oglas pošljejo do zaključka redakcije za naslednjo številko Snežnika. Mali oglasi so brezplačni, objavljeni pa bodo le enkrat-za ponovno objavo je potrebno oglas ponovno poslati. Oglase sprejemamo izključno preko e-pošte: Sneznik@kabelnet.net ali redne pošte na naslov uredništva. Obvezno morate priložiti Vaš naslov in telefonsko številko (ni za objavo). V Jablanici prodajam zemljišče velikosti cca. 1843 m2, delno zazidljivo. Cena po dogovoru. Tel po 16 uri: 041/757-130 Oddam poslovni prostor, 26 m2, primeren za pisarno ali trgovino, v centru Ilirske Bistrice. Tel: 041/900-603 Prodam 2,5 sobno stanovanje, 74 m2, 374 nadstropje, ck, zelo ugodna lega, Gregorčičeva 23, Ilirska Bistrica. Tel: 041/363-397 V središču Ilirske Bistrice na zanimivi lokaciji oddamo v najem poslovne prostore (48 m2). Tel: 05/7141-720 Za prodajo Baliramo goveje suho seno. Tel: 05/753-03-87 Domača slivovica in sadjevec! Tel: 05/753-03-87 Kupim manjše stanovanje v Ilirski Bistrici. Tel: 040/673-894 Pomagam starejši osebi v gospodinjstvu za nekaj ur, v Ilirski Bistrici. Tel: 031/310-410 Prodam suha cerova drva, 5 m kalana po 40 EUR. Tel: 05/7144-039 Na podlagi Odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 2007, župan Občine Ilirska Bistrica objavlja Javni razpis za sofinanciranje organizacije in izvedbe »Velikonočne prireditve 2007« v Občini Ilirska Bistrica Predmet javnega razpisa je sofinanciranje organizacije in izvedbe »Velikonočne prireditve 2007« v Občini Ilirska Bistrica. Občina Ilirska Bistrica bo sofinancirala omenjeno prireditev v višini 748,00 . Na razpis se lahko prijavijo neprofitne organizacije in društva ter pravne in fizične osebe s sedežem v občini Ilirska Bistrica. Rok za izvedbo prireditve je v času med 29.03.2007 in 15.04.2007. Prijave morajo biti oddane na razpisni dokumentaciji, ki je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa do zaključka javnega razpisa v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica in na spletni strani Občine Ilirska Bistrica (www.ilirska-bistrica.si). Prijava mora biti oddana v zapečateni kuverti oz. ovitku in ustrezno označena. Na prednji strani kuverte oz. ovitka mora biti izpisano: “Ne odpiraj - Velikonočna prireditev 2007” Prijava mora biti oddana do petka, dne 09.03.2007 do 11.00 ure po pošti na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica, ali osebno v sprejemni pisarni Občine Ilirska Bistrica, Bazoviška cesta 14, 6250 Ilirska Bistrica. Komisija bo obravnavala prijave, ki bodo pravilno opremljene in bodo prispele pravočasno. Prijave bo ocenila tričlanska komisija, ki jo bo imenoval župan Občine Ilirska Bistrica. Odpiranje prijav bo 09.03.2007 ob 12.00 uri. Odpiranje prijav ni javno. Predlagatelji bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni od odpiranja ponudb. Namen prireditve je poudarjanje identitete kraja, obogatitev celovite turistične ponudbe Občine Ilirska Bistrica, oživitev starih običajev in prenos tradicije na otroke in mladino. Prireditev mora biti brezplačna (brez vstopnine). Podrobnejši pogoji so razvidni v razpisni dokumentaciji. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Oddelku za gospodarstvo in finance, Občine Ilirska Bistrica, v času uradnih ur na telefon številka: 05-71 41 361. OBČINA ILIRSKA BISTRICA koliSter Dolenje 2a, 05/788 60 10 PE Ilirska Bistrica, 05/710 14 30 NOVA PONUDBA MERJENJE IZPUŠNIH PLINOV delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. Prodaja vozil OPEL 05 / 788 60 09 Akcija staro za novo do 530.000 SIT popusta AGILA, CORSA, ASTRA, MERIVA, ZAFIRA, VECTRA, SIGNUM, VIVARG, COMBO NOVA OPEL ASTRA POOBLAŠČENI OPEL-©- SERVIS ORIGINALNI REZERVNI DELI Dve leti garancije ORIGINALNA DODATNA OPREMA Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel.: +386(0)5/71-10-244 J i. J v,' v • • 3 CD CJ C_3 č_3 CJl C_3 C j CJ č_J CJ CJ' C M 73 73 G cj Ll a 73 L 5L l _______cj _______ je 6.61 %. teaCu« EOM je #wt^>n *sast#i 31,1.203? in je fiata**, N tiraCurtti je tipožtfivafi k«@d