O bolniškem zavarovanju.
(Referat predsednika zagrebške obl. organizacije tov. Lalića na XII. poštnem' kongresu);
V poštnih strokovnih listih se je večkrat pisalo, pa tudi uprave oblastnih p. t. t. organizacij in poedinci so marsikdaj načeli vprašanje o nezdravih, vlažnih, mračnih in nezadostnih uradnih prostorih, ki so dostikrat vzrok raznim boleznim, a največ v takih prostorih, kjer vlada prah, ki je glavni povzročitelj naše poštarske vprav pokončevalne bolezni — jetike.
Poštno osobje, ki je že po svoji strukturi stroke v svojem idealnem in požrtvovalnem delu za svojega bližnjega, prenašajoč vsakovrstne pošiljke, podvrženo raznim škodljivim boleznim, kakor difteriji, malariji, tuberkulozi itd., je treba vsaj nekoliko zaščititi ne samo s protituberkuloznim propagandnim geslom »luči in zraka«, ampak tudi z državniško nalogo, da reši svoje državljane, a med njimi tudi nas poštarje, vsaj od jetike s tem, da zgradi zdrave, zračne, svetle in prostrane poštne lokale.
Da bodo gornje navedbe bolj jasne, prinašamo po dobljenih podatkih nekoliko statistike o obolenjih p. t. t. osobja skozi leto 1929, ki so nastala ne samo zaradi naporne službe, zaradi skrčenega stanja in pomanjkanja p. t. t. osobja, a prevelikega prometa, temveč tudi zaradi tega, ker osobje ne dobiva zakonitega letnega dopusta, a največ ravno zaradi premajhnih, prašnih in tuberkulozi naklonjenih prostorov.
Statistika pokaže, da je bilo od 2231 sistemiziranih uslužbencev leta 1929. bolnih:
V	mesecu	januarja	35%
»	»	februarju	25%
»	»	marcu	30%
»	»	aprilu	38%
	»	maju	39%
»	»	juniju	40%
»	»	juliju	41%
»	»	avgustu	45%
»	»	septembru	40%
»	»	oktobru	36%
»	»	novembru	30%
»	»	decembru	32%
Iz gornjih podatkov je očividno, da stroka zaradi pomanjkanja osobja mora nazadovati, ker posel obolelega uslužbenca, razdeljen na ostale uslužbence, ne more biti tako izvršen, kakor v rokah onega, kateremu spada. Poleg tega se z natrpavanjem tega dela ostalim uslužbencem zbog sistemiziranega stalno odrejenega njihovega števila preobremenjuje ostalo, kolikor toliko zdravo osobje, tako da postaja po sili razmer tudi to slabše in manj odporno, pa pada, vsled finančne bede hranjeno s slabo hrano, v bolezen.
Zato se dogaja, da izgublja stroka mnogo delovne sile in se zatika, a pristojna oblast in njeni organi v zmotni misli, da osobje nalašč zlorablja z zakonom zajamčeno ugodnost, reducirajo to bolno osobje ter s tem ustvarjajo še slabše posledice: iz zavoda odstranijo kvalificirano moč, na njeno mesto pa pride — poleg častnih izjem — nova, nestrokovna in neznana oseba z ulice, ki je v breme stroki in svoji okolici. Oni na ulico vrženi pohabljenec pa postane iz ogorčenja na stroko in na oblast upornik ali pa berač, ki sedeč na pragu vseh socialnih ustanov prosi za skorjo kruha, vedno naglašajoč vzrok svoje bede, kar zopet ne služi ugledu ne stroke ne države.
Iz vseh teh humanih, kulturnih in socialnih razlogov prihajamo s tem referatom pred
kongres z zahtevo, da se pred vsem opremijo poštne zgradbe v svrho pobijanja' raznih bolezni z vsemi modernimi desinfekcijskimi sredstvi za razkuževanje pošiljk, prostorov in rok, kakor s karbolno kislino, z lizolom, s karbol-nim milom, perolinom in sličnim. V drugi vrsti, da se sezidajo, prezidajo ali nadzidajo vse zgradbe za državne pošte, ki bi se mogle šele potem, ko bodo državna last, higiensko zgraditi po načrtih pristojnih oblasti, da bi ustrezale svoji svrhi in obvarovale v njih službujoče osobje pred gori navedenimi nedostatki in nevarnostmi.
Posebno zahtevamo, da se ustanovi za p. 1.1. ustanovo, ki šteje 16.000 kvalificiranih uslužbencev, a z nadničarji in progovnimi delavci do 40.000, taka službena institucija kakor so n. pr. za delavstvo in zasebno nameščenstvo okrožni uradi za zavarovanje delavcev, z obveznim zakonitim včlanjenjem vseh uslužbencev, ki se nahajajo v stroki, kakor je to že izvedeno v mnogih kulturnih in naprednih državah.
To prošnjo izražamo iz že navedenih razlogov, pa tudi zaradi nedostatnoga izvajanja člena 112. uradniškega zakona, saj se je moglo osobje le v redkih primerih koristiti s to dobroto zakona, ker so državne bolnice preodda-Ijene in premajhne, pa za osobje državnih zavodov dostikrat niso bile razpoložljive.
Razen samih bolnic nima državno uslužben-stvo, ki je steber države, niti onih ugodnosti, ki jih ima delavstvo, zavarovano v okrožnih 1 uradih, da ne govorim o privatnem trgovskem bolniško-podpornem društvu »Merkur«, kjer dobivajo poleg brezplačnega zdravljenja v II. razredu vseh bolnic tudi okrepčavanje ali zdravljenje v vseh klimatskih zdraviliščih, kopališčih in dispanzerjih v državi in brezplačne zdravnike, specialiste, zobozdravnike, lekarne, zdravilne aparate, specialitete, porodnino in posmrtnino — vse ob zakonitem zavarovanju in majhni članarini, katere polovico prispeva država.
Pa kadar to država daje za vse delavstvo, zavarovano v okrožnih uradih, smo popolnoma uverjeni, da bo isto storila tudi za svoje državno uslužbenstvo, ki je zares tudi izvršilni aparat same države.
Za uresničenje te zamisli je torej v prvi vrsti potrebna zakonska uvedba obveznega članstva in zasiguranje stalne državne podpore v obliki 50% prispevka k članarini, dočim je samo organizacijo take institucije pripravljena prevzeti za vse poštno uslužbenstvo strokovna organizacija ter dati v ta namen na razpolago vse svoje prostore v poštnih domovih. Vse to v želji, da delujemo na korist ne samo osobja, nego tudi stroke, zavoda in države. Glede na veliko važnost tega vprašanja smo prepričani, da bo naletel ta referat pri vseh odločujočih faktorjih na popolno razumevanje in skorajšnje uresničenje.
Končno poudarjam, da je uresničenje tega načrta možno samo pri zakonito obveznem včlanjenju vseh uslužbencev in ob brezpogojni državni podpori, ker brez teh življenjskih pogojev bi bil osnutek in razvoj take ustanove dvomljiv ali pa čisto nemogoč.
S prisilnim bolniškim zavarovanjem ob državni podpori ne bo samo p. t. t. uslužbenstvo zasigurano v slučaju bolezni, ampak bo prišla na svoj račun tudi državna blagajna, ker bo padlo število obolenj.
šato:
Zadeve naših naj-mla)ših.
»Dajte nam mesta, zraka in solnca, napravite prostora za nas! Kaj delate v naših vrstah, zakaj nas ovirate v napredovanju in tratite med nami dragoceni čas.«
Takih in enakih opazk in vzklikov je deležen naravnost ali pa od strani iz ust služiteljev in zvaničnikov mnogi po staležu in zvanju tem enak služitelj ali zvaničnik, ki pa izvršuje uradniško službo III. ali II. kategorije in ima predpisano kvalifikacijo za uradnika. Ima uradniško prakso, vrši uradniško službo z vso težo njene kompliciranosti in odgovornosti, ki zahteva popolno, absolutno obvladanje predmeta in žrtvovanje najboljših duševnih sil in energij.
Razumljivo je, da take opazke bolj zadevajo, ranijo in bole one, ki so jim namenjene, nego one, od katerih prihajajo, dasi so povsem opravičene. Neverjetno, koliko tragike in krute ironije je skrite v takih besedah in opazkah. Toda, ali je uradniški služitelj in zvaničnik sam kriv, če ostaja pozabljen od vsega sveta in če se njegovo delo, ki bi moralo biti povsod prvo merilo in ki ga opravlja spretno, vestno in pošteno, od nikogar ne ceni prav in ne upošteva ?
Zdravilo-odpomoč je nujno potrebna. Da zrahljani živci ne odpovedo popolnoma in telesa ne zapadejo hromoti. Da dobe nov vir veselja in novih, svežih sil za življenje in delo. Za delo, ki ga zahteva poklic in življenje...
V mislih imamo pri tem tiste naše tovariše in tovarišice, ki so ostali na lestvici kariere takorekoč na najnižjem klinu, to so naši uradniški služitelji in služiteljice in pismonoše-slu-žitelji. Vsem tem v prilog naj bodo te vrstice. Ker sedaj, ko se uradniškim zvaničnikom (in upajmo, tudi zvaničnicam) s kvalifikacijo za III. kategorijo končno le obeta pripadajoča kategorija, kar je povsem pravično in v redu, se uradniškim služiteljem in služiteljicam z enako kvalifikacijo ali vsaj z enako prakso, ne obeta ničesar, vsaj trenutno ne. (To ni točno. Vsi, ki imajo kvalifikacijo za uradnike, so v predlogu za prevedbo v III. kategorijo, pa naj so zvaničniki ali služitelji. Seveda, če ne bodo mogli biti vsi na enkrat prevedeni, bodo prišli na vrsto najprej zvaničniki. V tem primeru pa bi prišli služitelji začasno vsaj v kategorijo zvaničnikov. — Pripomba urednika.)
Jasno je, da spadajo ob enakih pogojih tudi slednji vsi v III. kategorijo uradnikov. Zato naj bi se čimprej prevedli tudi ti. Tiste uradniške služitelje in služiteljice, ki jim manjka predpisana šolska izobrazba, a imajo daljšo, izključno uradniško prakso, pa naj bi se prevedlo vsaj postopoma v višje zvanje, in sicer tako, da se jih postavi za zvaničnike, ki imajo pravico po določenih letih zadovoljivega službovanja napraviti strokovni izpit za drž. uradnike, nakar naj bi se prevedli v III. kat. drž. uradnikov. (Po sedaj veljavnem zakonu nemogoče. Upajmo pa, da bo novi uradniški zakon to možnost dopuščal. — Pripomba urednika.)
Enako naj bi se dala možnost napredovanja tudi služi tel jem-pismonošem in drugim, po poteku določene službene dobe. Poleg službenih let naj bi se upoštevala po možnosti tudi starost posameznikov in porabnost v službi. Saj izvršujejo služitelji iste posle in službo kakor njihovi tovariši zvaničniki. V to svrho naj bi se oživotvorili poprejšnji parmesečni tečaji za zvaničnike. — Načelo pravičnosti, stvarnosti in humanosti prodira in zmaguje vsepovsod.
Osamosvojitev pošte, telegrafa in telefona na Knmnnskem.
Od poštnega zakona iz 1. 1913. so rumunski p. t. t. obrati izkusili marsikake izpremembe. Po vojni so se višje poštne direkcije podredile prometnemu ministrstvu. Dne 1. aprila 1923. so stopili na mesto višjih direkcij kontrolni inspektorati. V marcu 1926. je bil sklenjen zakon o ustroju pošte, telegrafa in telefona, po katerem je bilo to podjetje organizirano kot juridična oseba, katero sta prej vodila upravni svet in generalna direkcija. Oba ta organa pa sta bila po prometnem ministrstvu in glavni kontroli silno omejena. Generalni direktor je fungiral samo kot referent upravnega sveta. Ta zakon pa ni nikoli stopil v veljavo, marveč je bil v aprilu 1927. nadomeščen z »zakonom o organizaciji uprave in osobja p. t. t. stroke.«
Prometno ministrstvo je obdržalo po tem zakonu vrhovno oblast, lahko je celo odredilo disciplinarne kazni poštnim uradnikom. Minister je bil predsednik direkcijskega odbora, ki pa je imel samo posvetovalna pooblastila. Poleg njega je bil še poseben odbor višjih uradnikov, ki je imel presojati zadeve, katere mu je odkazal minister.
Ta zakon ni mogel zadovoljiti ne uprave ne osobja. Dne 16. marca 1929 so se s posebnim zakonom postavila načela za upravljanje vseh javnih obratov na trgovski podlagi. Iz tega zakona pa se je porodil najnovejši zakon od 27. julija 1929, ki je uresničil autonomijo p. t. t. stroke. S tem zakonom se je ustvarila samostojna režija p. t. t. obratov, ki ji pristoji lastnost juridične osebe. Režija je upravno, tehnično in finančno samostojna. Vsa obstoječa premična in nepremična imovina pade na režijo kot zakupca.
Vodilni organi so: generalna direkcija, višje direkcije, upravni svet, izvršilni odbor, finančni odsek, samostojen nadzorni svet in končno vladna komisija. Po prvih členih zakona p. 1.1. režija ni podjetje z izrecno trgovskim značajem, marveč ustanova višjih interesov, katera mora prav posebno čuvati pisemsko tajnost, državno varnost itd.
V upravnem svetu sede zastopniki prometnega, notranjega in finančnega ministrstva, zastopnik industrije in trgovine ter po en narodni gospodar, finančnik, pravnik in elektro-inženjer. Vsi zastopniki se imenujejo s kraljevim dekretom za štiri leta. Upravni svet ima zakonito moč in sklepa o proračunu. Sklepe upravnega sveta izvaja generalna direkcija ali
2. nadaljevanje.
(!) teoigani^aeiji p. 1.1. »ttofte,
(Referat predsednika OPO tov. Čampe na XII. kongresu.)
Ravno ta prebitek (200 milijonov čistega dohodka od p. t. t. ustanove) je najprepričeval-nejši dokaz proti temu, da bi se kateri koli sestavni del te ustanove odstopil privatni eksploataciji, ker vse, kar so izračunala privatna podjetja, da bi mogla storiti, stori lahko tudi država. A kadar je privatno podjetje izračunalo, da lahko iz naše ustanove izvleče za sebe koristi, — a v našem primeru so bili ti računi lahka in enotna stvar — potem bi bil zločin proti interesom države, da se ji odvzamejo toliki čisti dohodki in podarijo kakim mednarodnim delničarjem.
Pa to ni edini argument, ker je treba vedeti tudi to, da se državne koristi ne istovetijo z zbiranjem denarnih sredstev, ampak je državni interes po taki državni ustanovi še primerneje in prirodneje obsežen v splošnih koristih, za katere se privatna podjetja ne brigajo.
V naši ustanovi se da opozarjati edino na posamezne nedostatke, ki preprečujejo še si-jajnejše strokovne uspehe. Lahko se samo
prav za prav generalni direktor, v katerega rokah se stekajo vse niti. Tega lahko vlada nastavi s pogodbo, zato da izloči vsak politični vpliv; mora pa biti strokovnjak. V ostalem pa je uprava decentralizirana v smeri višjih direkcij in direkcij. Tako je na primer računovodstvo centralizirano pri direkcijah, vendar vrši višjo kontrolo računska direkcija in najvišji računski dvor (glavna kontrola).
Poleg tega obstoji stalen nadzorni svet iz treh zastopnikov (po en zastopnik finančnega in prometnega ministrstva in en računski strokovnjak). Nadzorni svet je neodvisen od režije.
Režija vodi o denarju in inventarju dvojno knjigovodstvo. Njen proračun se predloži poslanski zbornici in tvori dodatek k splošnemu državnemu budžetu. Režija lahko tudi najema posojila; za večja posojila pa so potrebni posebni zakoni.
Zakon predvideva za uradništvo udeležbo na dobičku, z namenom, da se podžiga delovna gorečnost uradništva. Podlaga za udeležbo pri dobičku je storjeno delo, ki ga napravi uradnik povrhu obveznega minimalnega dela. V poseben sklad se v to svrho stekajo: a) 25% bilančne vsote, b) posebne pristojbine za opravljeno službo ob praznikih, c) posebne, od ministrstva dovoljene dostavne pristojbine, č) določeni prihranki in postranske pristojbine. S tem načinom plačevanja se obetajo redukcije osobja in znatni prihranki.
Vlada lahko zahteva od režije, da ustanovi v interesu javnosti posebne p. t. t. zveze. O reorganizaciji osobja bo sledil še poseben zakon. Vlada upa dobiti na osnovi tega zakona 5 milijard lejev posojila za p. t. t. obrate, ne da bi s tem obremenila državni proračun.
Tragična smrt.
j)ne dO. avgusta 1930 je utnrla v bolnici v IMurski Soboti na zastrupljenju z neužitnimi gobami pogodbena poštarica pošte Gornja Lendava tovarišica iFlis iRuža. Ker ni poiskala takoj zdravniške pomoči, ji zdravniki niso več mogli rešiti 'življenja. Umrla je v najlepši dobi, v starosti 24 let po 36 urnem hudem trpljenju.
Pošto v Gornji Lendavi je prevzela dne 1. maja 1909. Bila je vestna uradnica in zvesta članica OPO.
INjen pogreb je bil veličasten. ločno ob 13.30 je privozil pred mrtvašnico bolnice v Murski Soboti avtomobil mestnega pogrebnega zavoda v Mariboru, da prepelje truplo predrage umrle v njen rojstni kraj, v prijaz-
iščejo nova pota in sredstva za strokovni napredek. A eno tako sredstvo bi se utegnilo najti, da bi prevzeli načela racionalnega upravljanja po vzoru drugih držav, ki so zamenjale birokratske metode uprave in strokovnega upravljanja z novimi metodami dela in tehničnih izkustev. Nadaljnje sredstvo je stabilizacija programa za strokovno, gospodarsko in personalno politiko, kako bi se prenehalo z eksperimentiranjem in nesistematskimi operacijami v upravnem in personalno-pravnem pogledu, kakor tudi v pogledu delovnih metod. Kadar se uporabijo ta sredstva, bo lahko naša ustanova služila za vzor vsem državnim in privatnim ustanovam v državi ,tako po kakovosti kot po kvantiteti dela, torej i po svoji moralni višini i po materialnih uspehih in rezultatih.
Za izvedbo takega racionalnega programa bi bilo treba vse čiste dohodke, ki jih daje naša ustanova splošni državni blagajni, investirati za nekaj desetletij izključno za potrebe stroke, da bi se mogli stvoriti pogoji, potrebni za njeno izboljšanje in povečanje. Za tem bi bilo treba izdelati načrt za sistematično in posto-penjsko izvajanje tega programa. Na ta način bi se moglo v prvem desetletju zgraditi nove telegrafske in telefonske vode in mreže, položiti kable ter postaviti poslopja za p. t. t. obla-
no Muto ob Dravi. Ganljivo je bilo slovo globoko potrte matere, brata, sestre in ostalih sorodnikov od drage pokojnice. Po cerkvenih obredih je spremljalo automobil z umrlo pokojnico do periferije mesta duhovništvo in številno občinstvo, kjer so se še enkrat poslovili od prerano umrle njeni tovariši in tovarišice in vsi ostali.
Pri pogrebu so bili zastopani skoro vsi ipoštni uradi v 'Prekmurju. Navzoče je bilo vse osobje pošte Murska Sobota, zastopniki vseh uradov in mnogo društev v 'Murski Soboti 'ter velika množica prebivalstva iz Murske Sobote. Častno je bilo zastopano tudi občinstvo iz Gornje Lendave, ki je pohitelo 30 km daleč, da se poslovi od svoje priljubljene uradnice, ki nas je morala zapustiti tako rano za vedno. Naj ji bo lahka zemlja domača v lepi 'Muti ob Dravi. N. p. v m.!
Jadi pogodbenih poštarjev.
Iz pisma obupanega pog. poštarja po* snemamo: Naj se organizacija odločno za* vzame, da se čimprej uveljavi novi pravil* nik o pogodbnih poštah in da se ž njim naš bedni položaj res izboljša. Saj drugače nam res ne bo ostalo drugega, kakor pustiti poštno službo in se ozreti za kako dobička* nosnejšo.
Mislim, da bi morala v naš pokojninski fond prispevati tudi država. Plačevalo naj bi se čim več, da bi mogel pog. poštar po določeni službeni dobi s pokojnino preživ* Ijati sebe in družino. Kaj pa rodbinske do* klade, ali so te kaj predvidene v novem pravilniku? To je zelo važno za nas.
Pog. poštar je res revež, kamor se obr* ne. Naročil sem pri ekonomatu poštne di* rekcije jeklena kopirna peresa, ki so pred* pisana. Peres nisem dobil, pač pa grajo, češ da naj si jih nabavim pri privatnih tr* goveih. Toda ti nimajo pojma, kakšna so ta peresa, pa si jih tudi ne nabavijo, ker se ne izplača. Kaj naj storim? Do najbližjega mesta, kjer utegnejo imeti taka peresa, imam pol dneva daleč. Ali se moramo pog. poštarji res ločiti še pri peresih? Po dolž* nostih smo enakopravni z drugimi, a po pravicah? Delamo dan za dnevom, v vsem letu ni niti en dan popolnoma moj, a plača premajhna za samca. Kaj če pride družina, bolezen, starost, onemoglost? Takrat bo preostalo samo dvoje:	ponižnim beraška
palica, a ponosnim — kroglja v glavo.
sti in delavnice, tako da bi se namestile vse oblasti, pošte, telegrafi, telefoni in delavnice v lastnih zgradbah. To bi pomnožilo denarne dohodke, kar bi pomenilo čvrsto investicijo v rea-litetah, katere bi mimo tega predstavljale ogromen kapital. Ta kapital se danes izgublja brez vsakršne amortizacije za najemnino dragih in nezdravih prostorov v tujih zgradbah, katere poleg tega po veliki večini še slabo re-prezentirajo državno ustanovo.
V naslednjem desetletju bi se lahko zgradile tovarne za izdelovanje žice, kablov, telegrafskih in telefonskih aparatov in pa laboratoriji, tako da bi se p. t. t. ustanova popolnoma osamosvojila od inozemskih nabav in ustvarila s tem močno domačo industrijo. Dobrine take realizacije bi se občutile v najširših plasteh strokovnega, gospodarskega in socialnega življenja. To ni utopija, samo bi bilo treba na vrhovih uprave ljudi širokopoteznega čuvstva, ki bi umeli ceniti vrednost in veličino stroke, ki bi znali ubraniti jo pred lakomnostjo privatnih izkoriščevalcev in ki bi imeli voljo, da jo povedejo iz malega in ozkega področja, v katerem se odražajo osebne ambicije v dirki za položaji, a da ji dajo impulza od širše in splošne vrednosti ter popolne strokovne samostojnosti.
Strokovno obrazovanje pripravnikov III. kategorije.
V Vesniku ministrstva za gradnje št. 14. od 1. avgusta t. 1. je pod razpisom štev. 342 izdalo minisitrstvo naslednje zanimivo tolmačenje:
iZ razpisom štev. 52.326 od 13. januarja 19216 (IVesnik štev. 2/1926) je dalo bivše ministrstvo pošte in telegrafa pojasnilo, da se za pripravnike MI. kategorije ne more predpisati ipolaganje drž. strokovnega izpita iz blagajniške in manipulativne telegrafske službe, ker se oni pripravljajo, da bodo samo pomožni organi ip. t. uradnikom. Prednje se je zasnovalo na pravilniku o polaganju državnih strokovnih izipitov.
iMed tem >pa je dne 15. junija 1926. stopil v veljavo novi pravilnik o drž. strokovnih izpitih uradnikov ip. t. t. stroke (glej Vesnik štev. 11/11926), v katerem je predpisano (čl. 9.), da morajo pripravniki llllll. kategorije delati državno strokovno skušnjo za vsa zvanja razen za mehanike (sedaj praktične teh-ničarje) iz naštetih predmetov skupin a, b in c ter je obsežena tudi blagajniška in telegrafska manipulativna služba. Potemtakem je jasno, da se morajo pripravniki Ml. kategorije pripravljati za vse panoge p. it. t. službe in da morajo znati vse ono, kar se od njih zahteva pri drž. izipitu. Še bolj jasno pa se to vidi iz pravilnika o sprejemanju in strokovnem izobraževanju 'pripravnikov, ki je natisnjen v Vesniku štev. 13/1926 (glej posebno 1. odstavek člena 7.).
IKer je neka direkcija p. in t. nedavno •predlagala, naj se razveljavi omenjeni razpis štev. 52.326 od 13. januarja 1926, se s tem pojasnjuje, da je ta raztpis izgubil svojo veljavnost še 15. junija 1926, kadar Je stopil v veljavo sedanji pravilnik o drž. strokovnih izpitih.
Prošnje za premestitve.
Več tovarišic in tovarišev prosi za premestitev iz sedanjega službenega mesta, najraje v Ljubljano, pa se obrača za posredovanje tudi na organizacijo. Ker je uspeh negativen, zamerjajo direkciji nenaklonjenost, organizaciji pa nedelavnost, oziroma ne verjamejo ne prvi ne drugi, s kakšnimi težavami je danes združena premestitev ali eksipo-niranje kakega p. t. t. uslužbenca. Zato hočemo tu objaviti naredbo g. pomočnika mini-
Odveč bi bilo spominjati, da je za uresničenje takega programa potreben kader strokovnjakov v popolnem smislu strokovne besede, in sicer od najvišjega osrednjega oblastva v p. t. t. upravi, pa vse do najmanjše pošte. Tak kader osobja sicer danes po veliki večini obstoji, toda treba je še nekaj po onih besedah najvišjega funkcionarja p. t. t. uprave v Zedinjenih državah Amerike, ki je na vprašanje funkcionarjev evropskih p. t. t. uprav, poslanih v Ameriko na proučevanje razmer v ameriških poštah, kako da stoji ameriška p. t. t. ustanova na tako visoki stopnji, odgovoril: Ker so v Zedinjenih državah ameriških predpostavljeni znali ceniti vrednost in delo p. t. t. osobja.
n.
Po notranji reformi p. t. t. stroke na osnovi enoobraznega tipa pošt, telegrafov, telefonov in radiotelegrafov v neposredni in izključno državni eksploataciji, pride na vrsto vprašanje strokovnega osobja. Strokovno osobje je nosilec stroke in razgiblje v njenem organizmu življenjsko silo, energijo in ritem liki motor v mehanizmu ogromnega stroja. Motor pa je najobčutljivejši del vsakega stroja, na katerega je treba posebno paziti.
stra za gradnje štev. 18.497 od 13. marca 1930, ki se glasi:
»»(Opazil sem, da posamezne oblastne p. t. uprave dostavljajo ministrstvu predloge za premestitve in fzposlanja (eksponiranja) osobja z nezadostnim ali nikakršnim obrazloženjem. 'V svrho pravilnega opravljanja službe in stroge kontrole nad kretanjem oso’bja in potrošnje kredita za premestitve in izpo-slanja uradnikov odrejam:
1.	Da morajo biti vsi predlogi glede osebnih izprememb jasno in izčnpno obrazloženi.
2.	Da se mora pri predlogih za premesti-itve osobja po potrebi službe poleg obrazloženja tudi poročati, kolikšen izdatek iz državne blagajne se s tem mapravi za vsakega predloženega uradnika.
0. IDa uprave izpošiljajo uradnike vedno po prejšnjem odobrenju ministrstva, izvzem-iši nujne slučaje, kadar je v vprašanju p. t. t. promet. Kadar se mora uradnik izposlati po potrebi službe, naj uprava redno obvešča ministrstvo, koliko dni bo trajalo predlagano izposlanje in koliko bo stalo državno blagajno.«
Ker je uradništvo, pa menda tudi kaka direkcija mislila, da ni to itako strogo vzeti in da je gornja naredba tekom mesecev kaj omiljena, je sedaj ministrstvo z odlokom št. 18.497 od 7. avgusta t. 1. opozorilo direkcije, da se morajo strogo ravnati po gornji odredbi, zlasti po 0. točki, ter končuje dobesedno:
'»Zadnjikrat se opozarjajo direkcije, da izpošiljajo uradnike samo po predhodnem odobrenju ministrstva, razen v nujnih primerih, to je takrat, kadar bi bil drugače ogrožen reden p. L t. promet.«
Poštni golobje v službi svetovnega poštarstva.
Golobe so že davno rabili v poštni služ* bi. Svetopisemska legenda o Noetovem go* lobu je vobče znana. Bil je tako naučen, da je prinesel namesto pisma kar celo vejico z oljkovega drevesa. Glede poštnih golo* bov je pa veliko drugih reči, ki niso nič manj zanimive kakor svetopisemska legenda.
Gotovo so imeli tako Nemci kakor tudi Francozi svoj vzrok, da so se v svetovni vojski ob neštetih prilikah posluževali pošt* nih golobov. Tedaj so bili golobje edino za* nesljivo prometno sredstvo. Na francoskem bojišču so golobje velikokrat rešili voja* kom življenje, a izvrševali so tudi druge posle, ki so jim bili naročeni. Proti koncu
Pogoji skladnosti zahtevajo, da se tudi v vprašanju strokovnega osobja uporabljajo ista načela, ki veljajo tudi za zunanjo in notranjo organizacijo p. t. t. ustanove. To načelo je zopet: enotna strokovna izobrazba. Tako načelo se je bilo za našo stroko osvojilo že 1. 1923. po uveljavljenju uradniškega zakona in uredbe o razvrščanju p. t. t. uslužbencev na ta zakon. Toda v zadnjih letih se je, na žalost, opustilo to načelo. Z opustitvijo strokovnih šol, katere edino predstavljajo v vsaki stroki hrbtenico in mozeg, je stroka vedno bolj izgubljala svoj. sok in kri, da pa ne bi izkrvavela, se ji je pomagalo s surogatom. To se je dogajalo v dobi, ki je preplavila našo stroko z dnevničarji.
Škodljive posledice takega rekrutiranja strokovnega naraščaja so se hitro občutile v vseh panogah stroke, a občutile se bodo še bolj, ko odide starejša generacija iz stroke. Na ta način je prišlo v personalni strokovni politiki do zmede in opuščanja od načela, da je p. t. t. stroka II. kategorijska. Zadnja sistemizacija gradbenega ministrstva od letos določa pri poštah, telegrafih in telefonih vse države 2164 uradnikov II. in 268,3 uradnikov III. kategorije. V tem številu niso obseženi upravni uradniki ministrstva in direkcij. Ker je število uradnikov II. kategorije za sedaj večje od uradnikov
19. stoletja so jemali mornarji pri arktičnih (severnih) svojih plovitbah zmeraj golobe s seboj. Ako bi bil imel Amundscn na svo* jem letalu golobe, bi svet sedaj gotovo kaj vedel o njem. —
Francozje sodijo, da bodo v prihodnji! vojski še veliko bolj rabili golobe, zlasti za sporazumevanje posameznih armadnih od* delkov. Zasebna društva gojiteljev poštnih golobov so prideljena podobni vojaški or* ganizaciji. Na Švedskem so bile prve po* staje poštnih golobov ustanovljene 1. 1866. Tudi tam so civilne zasebne organizacije gojiteljev poštnih golobov spojene z voja* ško tako organizacijo. Takih društev je 40, ki imajo 15.000 poštnih golobov. Na Japon* skem so se vrnili med svetovno vojsko vsi golobi, ki so jih bili izpustili na bojišče. Japonci imajo poštne golobe tudi na pod* mornicah. Vsaka divizija, vsaka vojna šo* la in obbrežna artilerija ima postajo poštnih golobov. V Ameriki se zelo zanima za poštne golobe artilerija. Na Turškem vrše poštno službo med Angoro in Stambulom golobje. Golob preleti to 550 km dolgo pot v šestih urah, torej 90 km na uro.
^Najsrčnejša želja in cilj vsakega ooštnega nameščenca mora biti „Poštni dom“
To in ono.
Sestanek OPO v Kranju dne 15. avgusta ni ravno izpolnil pričakovanjai Nestalna vreme, visoka številka in odročen kraj sestanka, to so bili gotovo vzroki, da udeležba od strani uradništva ni bila povoljna, tem častneje pa so bili zastopani nižji uslužbenci. iNo, vzlic temu se nas je zbralo okrog 30 tovarišev in tovarišic, ki so pazljivo in hvaležno sledili poročilom funkcionarjev svoje organizacije. Poročali so: tajnik tov. Rabič o ideologiji in programu OPO, predsednik tov. iCampa o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo p. t. t. osobje, in urednik tov. Jakše o trenutnem stanju v OPO. — Na sestanku se je izvolilo tudi glavno poverjeništvo za Gorenjsko, v katerem so kot člani: Križ Anton kot glavni poverjenik (p. t. čin. IF3 na Jesenicah), Reichman Franc (zvaničnik v Radovljici) in Kosmač Kalist (pog. poštar v Stražišču), a kot namestniki:	Slavec
'Ivan (upravnik H/j v Kranju), Svetina Mimi (pog. poštarica v Žirovnici) in Pavšek Anton '(upravnik H/2 v Radovljici).
Gospod Matija Šipuš, višji svetnik gradbenega ministrstva, se mudi že od 11. t. m. na inspekciji pri dravski p. t. direkciji. Smoter nje-
III. kategorije, se odreja s to sistemizacijo, da se imajo mesta, predvidena za III. kategorijo, popolnjevati z uradniki II. kategorije vse dotlej, dokler se ne doseže status, ki je določen s sistemizacijo. To pomeni torej, da bi se imela stroka v bodoče tretirati kot III. kategorijska.
Naše globoko prepričanje je, da ne moreta obstojati v stroki dva tipa uradnikov, ker so vsi uradniški posli v naši stroki take narave, da se jih ne more razlikovati v posle večje in manjše vrednosti. Zaradi tega se dogaja, da opravljajo iste posle, pri istem okencu, za isto mizo uradniki II. in III. kategorije. To pomeni dejansko: iste dolžnosti, pa neenake pravice. čisto naravno izziva tako stanje nerazpolo-ženje in nezadovoljstvo, pa celo antagonizem, ki gre na rovaš službe in ki se docela upravičeno odraža v zahtevi: enako delo, enake pravice! V interesu stroke in da se doseže harmonija pri opravljanju poslov ter da se iz-begne antagonizem v vrstah delovnega osobja, je treba dati stroki enako obrazovanost. Značaj takemu tipu naj daje strokovna izobrazba, za pridobitev strokovne izobrazbe pa so brezpogojno potrebne strokovne šole, o katerih bo govora v referatu pod 7. točko dnevnega reda.
(Se bo nadaljevalo.)
govega pregledovanja je sistemizacija direkoij-skega osobja in revizija osporjene sistemizacije -pri nekaterih poštah.
Kdo ne dobiva »Poštnega glasnika«? (Kateri član OIPO ali naročnik »Poštnega glasnika« ne dobiva lista redno, haj javi konkretne podatke upravi lista.
Zahteve nemških anibuiancarjev. Velika železniška nesreča v Reichelsdorfu je vrste uslužbencev nemških potujočih pošt globoko pretresla. Kakor poroča »Deutsche Post«, zahtevajo sedaj: 1. Da bi poštni uradniki imeli pravico zahtevati od železnice odškodnino, ako bi se v am-bulamčnii službi ponesrečili. 2. Da bi se pospešila graditev tako zvanih oklopnih vagonov z var-n-o-stnimi oddelki ali gradnja vozov s pristranskimi ali srednjimi hodniki. Preden se tej želji ustreže, naj se za lokomotivo uvrsti vselej obrambni vagon, na katerega šele naj se pripne ambulančni voz. 3. Skrbi naj se za stalen strokovni naraščaj, ki bo sposoben za službo v am-bulan-čnih vagonih. Ambulančni strokovnjaki naj izdelajo in izvedejo smernice, ki se tičejo te jako važne panoge prometne službe. Odbor teh strokovnjakov naj bi posvečal svojo pozornost tudi prometnemu higijeničnemu vprašanju ambu-lančne poštne službe.
Poštarica ob zibelki modernega letalstva.
Revija »Leteč« je prinesla zanimiv članek kot prispevek k zgodovini prvih dni letalstva, iz katerega posnemamo: Ko je svet1 slavil dvajsetletnico prvega oficielnega leta, ki ga je napravil -Henry Far m a n v januarju 190(8, je vredno spomina, kar se je zgodilo pred uspehom še slavnejših bratov Wiilburga in Orvilla \Wighta. Nji*
ju slava se je začela štiri leta prej na vetrovnem obrežju Severne Karoline, ne daleč od Kitty Hawfk. Kapitan Wiilli,am J. Tate, s katerim sta se ob svojih poizkusih shajala, je objavil nato nekaj spominov v časopisu, ki ga izdajajo ameriški letalci. Govori se včasi, da je bil prav za prav kapitan Tate, ki je objavil- VVIrighta, v resnici pa je bila njegova žena, tedanja poštarica v Kitty Hawk, v čigar bližini se dviga na ravni grmad: karolinškega obrežja danes slavni peščeni hribček Kiti Devi! Hill. Gospa Tatejeva je prejela tisti čas od W)ilburga W'righta pismo s prošnjo, da bi mu dala informacije o ugodnosti sveta za njegov namen. In poštarica mu je odgovorila pr,a v po žensk'o: »Kar priletite, boste že videli, kaj se da napraviti.« In VVright je fes priletel.
Osebne vesti.
Postavljeni: za zvan. 3. skup. Ivan Lužar na Ljuiblijam 2; za sluz. 2. skup. Rudolf Jarc v Trbovljah 1 in Darinka Grad v Šmartnem ob Paki; za -p o g o,d b. pošt. Gtilija Kolar v Bo-doncih.
Premeščeni: pb. ur. M/l Blaž Ukušič z Maribora 2 za višjega pristava F6 v Skoplje, Ana Veselič iz Trbovelj 2 v IMluto, Ferdo Gaspari z (Ljubljane 7 na Ljubljano 1 in Franc Lapanje iz Ljubljane 1 za upravnika na Ljubljano 7; pb. ur. Hite Ivam Nlovak z Ljubljane 2 na Ljubljano 1, Miloš Ambrožič iz Mojstrane na Ljubljano 2, Josip Kumer z Vrhnike na Ljubljano 2 in Mihaela Horvat iz Celja na 'Maribor 2; rač. ur. M/3
-Franc Leben in Alojzij Jurgele z direkcije k direkciji v Skoplje: pb. ur. IIII/3 Srečko Staut z Maribora 2' v Celje in divana Jež iz Sarajeva v Celje; pb. ur. IdJ4 Mlarija Redžič iz Prilepa v Mursko Soboto; pb. ur. 11/5 Ervin Vilhar z Ljubljane 1 na Ljubljano 2; pt. manip. IHF3 Martina Čretnik iz Murske Sobote v Prilep: zvan. 3. skup. Julij Gliha z Ljubljane 2 na Ljubljano 1; -sluz. 2 skup. Josip Sperne iz Trbovelj 1 na Ljubljano 6, Nežika Tekavec iz Ljutomera v 'Šmartno ob Paki, Ema Stergar z Ljubljane 2 na Ljubljano 1, Emil Margon z direkcije na Ljubljano 2, Vida Hribar in Alojzij Sedej z direkcije na Ljubljano I.
Upokojeni: pb. ur. Id/2 Mara Kues v Ormožu, Antonija Petek, Alojzija Kopač in Ivana Belar na Ljubljani 1, A-na Eržen v Pragerskem in Roza Suen na Mariboru 1; pb. ur. 1II/3 Marija Podjed v Krškem; zvan. 1. skup. Martin Weber v -Žalcu, Franc Šijanec v Križevcih pri LTutomeru in Josip Kapel v Poljčanah.
Umrli: zvan. 1. skup. Ivan Weiss na Ljubljani 1 in pog. poštarici Roza Kimovec na Vačah ter Roza Flis v Gornji Lendavi.
Prestanek službe: zvan. 3. skup, Vidi Stadler v Laškem, Josipu Drinovcu na Ljubljani 1 tn Mi Škrbec na Rakeku; služ. 2. skup. Pavli Ru-hek v Šmartnem ob Paki, Stanislavu 'Zdešarju in Borisu Slirn-iku na Ljubljani 2.
Poroke: pb. ur. M'2 Magda Ločnik se je poročila z arhitektom Ferdinandom Wlindirsch-em, zvan. 3. skup. Frančiška Adamič na Rakeku z lesnim manipulantom Alojzijem Petkom in služ. 2. skup. Franc Lešnik z Magdaleno Krivec.
X E O II V K % X O !
LJUBLJANA, Aleksandrova 8
zahtevajte zaMtOfinika!
XaJceneJIni zaloica manutakt urnega blaga
__ n n o 1» v o k e —
Postni nameščenci
poseben popust.
^Priporočam svojo bogato zalogo raznovrstnih damskih in otroških oblek po najnovejšem dunajskem kroju. — V zalogi perilo, predpasniki, nogavice, rokavice, kravate itd. — Največja zaloga potovalnih kovčegov, aktovk in ročnih torbic.	Cene nizke! Dobro blago!
Friderik Vidic, Celje
Dvokolesa ŠjLs
teža od 7 kg napre)
najlažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn.
Otroški vozički se izdelujejo tudi po okusu naročnika. šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
Najceneje
in najbolfe kupite
žimo vseh vrst, afrique (morsko travo), katero Vam po želji odvije in razcefra ter očisti prahu, samo pri
IVAN A1>AMI€
Ljubljana. Sv. Petra c. ŠI. — Tel.*441
Največjo izbero vsakovrstnesa usnja in čevljarskih potrebščin
priporoča
Franc Erjavec
Ljubljana. Stari trs št. 11.
Viak dan &ve$e p\a$enc kave
dobite pri tvrdki
(faegomir Utetefi
I^jubljann, Vodnikov trg štev. 5,
Jesensko in zimsko obleko, kakor tudi vsakovrstno perilo kupite najugodneje pri
FRANC DOBOVIČNIK
manufakturna in moilna trgovina, Indnstrija |>rešitih ode) in parila
CELJE
QNeklo in porcelan, ogledala in okvirje za stike, vsakovrstnih servisov in jedilno orodje kupujte le pri tvrdki:
M. RAUCH, Celje
Prešernova ulica štev. 4.
ZA C. O S IP O e IE
ker jo praži dnevno v najmodernejši električni pražarni le po 6 kg naenkrat Se priporoča in prosi, da se sami prepričate
Modna trgovina
BERKO
Bernik & Učak
Ljubljana
Dunajska cesta št. 5
HHHHHHHHHHHHHGIHGI
najboljše	in češko sukno za
obleke in površnike kakor tudi srajce,
• vratnike in še mnogo drugili predmetov nudi najceneje v ogromni izbiri
manufakturna in modna trgovina
MILOŠ PŠENIČNIK / / CELJE
Kralja Petra cesta št. 5
Prvovrsten,
trpežen,
lep!
Zahtevajte prospekte!
(Hex (Gotnp.
spee. trgovina /.a pisalne stroje
Ljubljana
Telefon 2268	UradiSče 10
Izhaja 1., 11. in 21 v mesecu. Naročnina na leto 24 Din, ozir. 12 Din za pol leta. Oglasi po dogovoru. Čekovni račun št. 11.834. Rokopise je pošiljati uredništvu »Poštnega glasnika« v Ljubljani, Pred Prulami 1. Reklamacije, oglase in drugo pa na upravo lista Sv. Jakoba trg 2. Za »Konsorcij Poštnega glasnika« izdaja in urejuje Jožko Jakie V Ljubljani. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek v Ljubljani.