619 Iz virni znans tv eni članek/ Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 84 (2024) 3, 619—632 Besedilo pr eje t o/R eceiv ed:09/2024; spr eje t o/ Accep t ed:11/2024 UDK/UDC: 27-242-534.3 DOI: 10.34291/B V2024/03/Z ajc © 2024 Z ajc, CC B Y 4.0 Neža Zajc Sveti Maksim Grk (Mihail Trivolis, Arta, ok. 1469– Maksim Grk, Moskva, 1556) in njegov molitveni nagovor Matere Božje 1 Saint Maximos the Greek (Mikhail Trivolis, Arta, c. 1469 – St. Maximus the Greek, Moscow, 1556) and His Prayerful Address to the Mother of God Povzetek: Prispe v ek obr a vna v a znanje, r azmerje in odnos s v . Mak sima Grk a do Ma t er e Bo žje na osno vi njeg o v e „Molitv e k Bo žji Ma t eri“ . Na t ančna lit er arno- -t eološk a analiz a (na osno vi kritičneg a br anja r ok opisnih iz virnik o v) vključuje podr obno in sug es tivno , k ompar a tivis tično z asno v ano biz an tinsk o-pa tris tično in litur gično tr adicijo. P onujen je tudi delni vpogled v nek a t er e drug e z a t o t emo r ele v an tne Mak simo v e spise, ki sk upaj z obr a vna v ano molitvijo pripomor ejo k pr eciznejšemu r az ume v anju njeg o v eg a odnosa do Bo žje Ma t er e. Ključneg a po- mena je njeg o v a poglobljena r ecepcija s v e t opisemsk eg a spor očila St ar e in No v e z a v e z e. Skrb z a (t olažbo in očiščenje) duš v seh v ernik ov , ki je lahk o izr až ena z g olj s posr ednišk o molitv eno vlog o Marije, je ob upoš t e v anju br alc a (v ernik a, me- niha) v sr e dišču po z ornos ti prispe vk a. Analiz a lahk o bis tv e no prispe v a k r e k on- s truk ciji e vholo gije Mak sima Grk a, ki je t esno spojena z njeg o v o menišk o izk u- šnjo v samos t anu V a t opaidi na s v e ti g ori A t os. Njeg o v a molitv ena pr ak sa – sk u- paj z biz an tinskim izr očilom – je namr eč iz vir ala iz njeg o v e menišk e samoiden- tifik acije. Ključne besede : Mak sim Grk, molit e v , molitv ena pr ak sa, e vhologija, St ar a z a v e z a, biblično spor očilo Abstract: This paper e x amines the knowledg e, r ela tionship and outlook of St Ma xi- mus the Gr eek t o w ar ds the Mother of God on the basis of his “Pr a y er t o the Mother of God” . A c omp r eh ensi v e l i t er ar y an d theol ogi c al an al y si s, based on a critic al r eading of the origina l manuscrip ts, enc ompasses a de t ailed and su- 1 Prispev ek je nas t al v okviru r azisk ov alneg a pr ojekt a J6-50212 („Moč čus t ev in s t a tus ž enskih lik ov v r azličnih lit er arnih ž anrih St ar e z a v e z e “), ki g a sofinancir a Ja vna ag encija z a r azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS), t er pr ogr ama Inš titut a z a k ulturno z g odo vino ZR C S AZU z naslo v om „(No v a) k ulturna z g odovina in t elektualne dediščine. Slov enski his t orični pr os t or v evr opsk em k on t ek s tu, P6-0440“ , ki g a sofinancir a Ja vna ag encija z a r azisk ov alno in inov acijsk o deja vnos t R epublik e Slov enije (ARIS). 620 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 g g es tiv e c omparison of the B y z an tine pa tris tic and litur gic al tr aditions. Further- mor e, insigh t is pr o vided in t o select additional writings of Ma ximus r ele v an t t o the t opic, which, in c onjunction with the a f or emen tioned pr a y er , f acilit a t e a mor e pr ecise under s t anding of his r ela tionship t o the Mother of God. It is also crucial t o c onsider his pr of ound r ecep tion of the biblic al messag e as pr esen t ed in both the Old and N e w T e s t ame n ts. The author ’ s pr imar y c once r n is the c on- sola tion and purific a tion of the souls of all belie v er s, which c an only be achie- v ed thr ough the pr a y erful in t er cession of Mar y . The t e x t is addr essed t o the r eader , who is pr esumed t o be a belie v er or a monk. In this w a y , the c on tribu- tion c ons titut es an essen tial elemen t in the r ec ons truction of Ma ximus the Gr eek’ s euchology , which c annot be separ a t ed fr om his monas tic e xperience in the Monas t ery of V a t opaidi on the Holy Moun t A thos. Indeed, his pr a y er pr actice , t og e the r with the B y z an tine tr adition, origina t e d in his monas tic se lf - -iden tific a tion. Keywords : Ma ximos the Gr ee k, pr a y e r , pr a y e r pr actice, euchology , Old T es t amen t, biblical message 1. Uvod Mihail T riv olis, r ojen v gr šk em mes t ecu Art a (Epir), je v le tih 1492–1503 do živ el r enesančno humanis tično izk ušnjo v Se v erni It aliji, pos t al pr of esionalni pr episo- v alec r ok opisnih knjig (z in t enzivnim filološkim, t ek s tnokritičnim in pr e v ajalskim delom na osnovi gr ških r ok opisov , prinesenih iz Gr čije, še zlas ti od padc a K on- s t an tinopla l e t a 1453), vkl jučeni h v tisk ar sk o deja vnos t Al da Manuzi a. Ok ol i l e t a 1503 se je duho vno r az oč ar an iz It alije vrnil v r odno Gr čijo , kjer je na s v e ti g ori A t os le t a 1506 v s t opil v samos t an V a t oped (V a t opaidi), spr ejel pos v ečenje in po- s t al menih Mak sim. V a t ošk em obdobju je v njeg o vih spisih mog oče spr emlja ti v ztr ajno molitv eno češčenje Bo žje Ma t er e ( gr . Theot ok os), 2 ki g a je g ojil v se do smrti. T o se odr až a v Njej pos v ečenih spisih in v nek a t erih drugih z aključkih besedil. Omeniti v elja tudi poseben pr eple t nag o v or a Njej sk upaj z ope v anjem Bog a Oče t a, Sina Bo žjeg a in S v e t e T r ojice v njeg o vi ultima tivno apolog e tski molitvi z naslo v om „K anon moli - tv eni k Bo ž ansk emu P ar akle tu“ . Napisal je tudi daljšo „Molit e v k Najčis t ejši Bo žji Ma t eri (in delno tudi o v zr okih Gospodo v eg a trpljenja)“ , 3 ki bo v t em prispe vk u obr a vna v ana podr obneje. Mak simo v o r ecepcijo pričujočnos ti S v e t e Ma t er e Bo žje je izr azit o nadgr adil njeg o v spis Proti žaljivcem Božje Matere , v k a t er em se a v t or- je v a drž a nujnos ti Njeneg a č aščenja k až e k ot ut emeljit e v t eološk e pr emise med- in onkr ajbiblične (a ne apokrifne) r esničnos ti. Z A t osa je z nek danjim k ons t an tinopelskim pa triarhom Nif on t om II. v ečkr a t po- t o v al na pr a v osla vne misije v de ž ele, ki so sicer v eljale z a kr šč ansk o usmerjene, 2 Z a v eč o n jeg o v em č aščenju Bo žje Ma t er e gl. Z ajc 2019, 399–429. 3 V nada lje v anju bo i meno v ana br e z podn aslo v a: Molit e v k Bo žji Ma t eri. 621 621 Neža Zajc - Sveti Maksim Grk (Mihail Trivolis, Arta, ok. 1469–Maksim Grk ... v endar še ne po v sem pr a v osla vne (Ohrid, Mak edonija, Bolg arija, Moldo-Vlahija). Le t a 1516 se je mor al odz v a ti na pr ošnjo rusk eg a v elik eg a kne z a V asilija III., da bi s S v e t e g or e poslali pr e v ajalc a in r edak t orja s v e tih knjig. Le t a 1518 je prispel v Mosk o v sk o Rusijo , kjer so g a poimeno v ali Mak sim Gr ek. T ak oj je z ačel ur esniče- v a ti s v ojo nalog o pr egledo v anj a r ok opiso v in pr e v ajanja – v ečinoma litur gičnih in hagiogr a f skih besedil. V Rusiji je bil z ar adi medk ulturnih izk ušenj in bog a t eg a znanja pr edv sem gr a- ma tik e, filo z ofije in pr a v osla vne (biz an tinsk e) t eologije spr v a z elo priljubljen in s s v ojim mnenjem vpliv en t ak o v cerkv enih k ot v dv ornih kr ogih. Le t a 1525 pa so g a nenadoma ob t o žili napak pri pr e v ajanju, ki so bile r az glašene z a kriv o v er sk e (z a- r adi njeg o v eg a pr e v oda glag olskih oblik z a Bo žjeg a Sina v osno vnem kr šč ansk em v er oizpov ednem obr az cu Credo). 4 Zgodil se je neupr a vičen, montir an pr oces sojenja na posebej sklic anem cerkv enem zboru pr oti njemu. Obsodili so g a na v ečle tno najs tr o žjo k az en. V z aporu Ioasof o v sk eg a samos t ana ni smel ne pisa ti ne br a ti ne s k om g o v oriti, najhuje z a pr a v osla vneg a meniha pa je bilo , da so mu pr e- po v edali v s t op v cerk e v in odv z eli pr a vic o do pr ejemanja s v e t eg a obhajila (e vha- ris tije). Na cerkv enem zboru le t a 1531 so bile ob t o žbe pr oti njemu obno vljene. T okr a t so g a med drugim ob t o žili (Sinits yna 1977, 129–132) domne vneg a napač- ne g a r az ume v anja (ob t o žba he r e tičnih napak ) – pono v no z ar adi je zik o vnih r azha- janj med r az ume v anjem določenih pr e v edenih izr az o v v njeg o v em pr e v odu Življe- nja Svete Matere Božje 5 iz zbirk e hagiogr a fij v Menologionu Simeona Me t a fr as t a Log ot e t a (La ty še v 1912, 347–383), ki g a je pr e v edel ž e le t a 1521 (Sinits yna 1977, 65, op. 20). P o t em sodnem pr ocesu so g a pr eselili v celic o samos t ana Otr oč-T v er . K az en so nek olik o ublažili in mu do v olili pisa ti. Le t a 1536 je z ačel spe t in t enzivno pisa ti in zbir a ti s v oje spise. Ohr anjene so tri najbolj znane zbirk e njeg o vih besedil ( gl. Sinits yna 1977, 223–294), ki jih je k ot a v t or skrbno popr a vljal. Šele le t a 1552 je bi l po pr emes titvi v samos t an La vr o T r ojice Ser g eja delno os v obojen. Čepr a v je bil še z a č asa življenja kljub r epr esiji cenjen in č aščen, g a je rusk a pr a v osla vna cer- k e v ur adno k anonizir ala šele le t a 1988 – tj. 432 le t po smrti (1556). 6 2. „Molitev k Božji Materi“ 7 V t ej molitvi se najjasneje ur esni čuje spok orni šk a drž a, sk o zi k a t er o Mak sim Grk z osebnim nag o v or om (z je zik o vnim v z or cem ‚jaz – ti‘) izr až a s v ojo z a v es t o člo- 4 Jedr o polemik e je bila Mak simo v a r aba določenih s t ar ocerkv enoslo v anskih oblik (perf ek t – aoris t). A Mak sim je t edaj s pomočjo ruskih pr e v ajalce v pr e v ajal pr ek la tinščine: pri t aki r abi je v ztr ajal do k onc a s v ojeg a življenja, saj je aoris t upor abljal v t eološk o- v sebinsk em odnosu do S v e t e T r ojice, perf ek t pa mu je omog oč al neposr edni osebni nag o v or v r azmerju do Bog a-Sina (v eč o t em v Z ajc 2016, 375– 382). 5 Hagiogr a f sk a zbirk a Simeona Me t a fr as t a, Sank t P e t erbur g , RNB , mss. Gr . Sof . 1498. l. 119–160. 6 V eč o njeg o vi biogr a fiji: Denissoff 19 43; Sinits yna 1977; Sinits yna 2008; Z ajc 201 5. 7 Čepr a v kritična iz daja (Mak sim Gr ek 2014, 59–63) ob s t aja, v sebuje določene je zik o vne prilag oditv e, z a t o je naš me t odološki pris t op (ž e dv e dese tle tji) v edno osr edot očen na pr ouče v anje r ok opiso v , ki so nas- t ali še z a č asa Mak simo v eg a življenja. T ak o bo tudi v t em prispe vk u – se v eda v primerja vi s kritično iz- dajo. V si r ok opisi, upor abljeni v t em prispe vk u, so na t ančneje opr edeljeni v se znamu r e f er enc. 622 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 v eški (las tni) šibk os ti, neposlušnos ti (nepok ornos ti) in ne zmo žnos ti spok orjenja v naspr otju z v eličino Bo žje nar a v e; t o lahk o v molitvi doseg a le pr es v e t a Bo žja Ma ti. S t e m ods tir a r az ume v anje Bo žjih sk r iv nos ti. T udi s v oj odpor do zla Mak sim na v e- z uje pr edv sem na člo v ešk o neobčutljiv os t in ok amenelos t duše. Mak sim molit e v z ačenja z neposr ednim pr v oosebnim nag o v or om; z značilnim izr az om klanjanja Bo žji Ma t eri (»v seope v ana«) z a v es tno v zpos t a vlja v z dušje z a- h v alnih bog oslužnih pesmi, pos v ečenih Njej. T ak oj z a t em v osebni dik ciji izpos t a vlja osr ednjo t emo t e molitv e – čis t os t, ki os t aja ljudem nedosegljiv a: »K T ebi, ki pr eseg aš ne t elesnih in bo ž anskih naziv o v nesno vno čis t os t, mo- lim, V seope v ana, da podlo mojo dušo očis tiš od izkrivljenih pomislek o v , hudobnih na v ad. /…/ S t em t e moledujem, Najčis t ejša, ne spr eglej mene, ubo ž no ut apljajoč e g a se , in iz m ij z m e ne sm r ad zla z blag im v onje m k adila mi r e o b mo l i tv ah T v o ji h . In z n ajsl ajšo s v e tl o b o b o ž an sk e l ju b e zn i r az s v ê tl i v so t em o dušo moje, in s tr ah, ki naj pr ebiv a v edno do k onc a, z uz do z adr- ž uj in z njo ob vladuj t elo znotr aj meja čis t os ti, da mi bo do v oljeno moliti v edno k Odr ešenik u, v ečno biv ajočemu in E dinemu po nar a vi čis t emu. K er sem Ga neupr a vičeno r azje zil in sem živ el ner az umno , podobno živini t er vr šil v sakr šna gr ešna in gnusna dejanja. Nisem se bal ne Njeg o v e sodbe ne neug asljiv eg a ognja, ne tr de t eme ne glodajočeg a čr v a ne s tr ašneg a škrt a- nja z z obmi, ampak sem podivjan k ak or k onj ugriznil v uz do , na t o pa od- sk očil daleč s tr an.« (P ariz, Bibliothèque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 155v .) 8 Litur gične r ealij e (k adilo , mir a: »z blagim v onjem k adila mir e ob molitv ah T v o- jih«), vključene v molit e v , prič ajo o njeg o v em (biogr a f sk o r azlo žljiv em) podo življa- nju bog oslužja, s čimer se v njeg o vi notr anjos ti neposr edno por aja me t a f orično videnje v ernik ov eg a osebneg a s v e t a. Opisano bi lahk o odr až alo tudi a vt orjev o po zna v anje 9 Mistagogije s v . Mak sima Spo zna v alc a, v k a t eri je cerkv eni oče s sa- mor e flek sijo o cerkv eni r ealnos ti k omen tir al Bo ž ansk o litur gijo in r az vil ž anr t. i. litur gične t eorije (Bornert 1966 , 90). V endar pa pogled Mak sima Grk a ob seg a iz- ključno osebno notr anje zr enje (po spominu, mnemotično) nek a t erih a tribut o v litur gičneg a ak t a, ne pa cerkv eneg a pr os t or a k ot celot e k ak or pri Mak simu Spo- zna v alcu. T ak o se pr e t anje no iz gr ajuje jo s t opinje (tr e nutk i) molitv e , k i so z a isk r e- nos t k esanja neiz ogibne. Obenem se s t em ž e izr až a notr anji boj pr oti člov eški slabos ti, zlu in dv omljiv os ti (1 P e t 3,3–12). V hipu z a v e da nja s v e t lobe v nje g o v o dušo pr odr e m ise l o ljube z ni (z njo se z a č- n e n o tr an j i p r o ces o či šče v an ja), 10 ki jo Mak si m p o i men u je s p ri d e vn i k o m »b o ž an- sk a«. Hkr a ti s po zitivno k on t empla tivno mislijo ok simor onsk o nas t opi s tr ah Bo žji (pr ed Bog om), izr až en z me t a f or o (s tr ah – uz da). Šele z a t em se odpr e t ema tizir a- nje niz a in t erpr e t a tivnih podob, ki ponaz arjajo odsotnos t s tr ahu pr ed Bog om (pri- 8 V si r ok opis i, o značeni Mss., so na t ančneje opr edeljeni v se znamu r e f er enc (primarna lit er a tur a). 9 Ena pr vih lit er arno-litur gičnih molitv enih t ema tiz acij je v Homiliji o Oznanjenju Abr ahama iz E f e z a (Jugie 1973, 434). 10 Prim. tudi pri Gr eg orju iz Nise (Blo w er s 1992, 165, op.3). 623 623 Neža Zajc - Sveti Maksim Grk (Mihail Trivolis, Arta, ok. 1469–Maksim Grk ... merja v a z živino ; podobe gloda jočeg a čr v a, škripanja z z obmi ) in se s t opnjujejo v apok aliptično slik o gr o z e, br e zizhodneg a trpljenja (poslednja sodba, podobe pekla 11 v obliki »neug asljiv eg a ognja« in »tr de t eme« [Raz 6,7]). T ak o se por aja osno v a z a s truk tur o osr ednje r az širjene me t a f or e, ki jo Mak sim upor abi na z ače tk u s v oje mi sl i (uz da – s tr ah) in jo l it er arno r az v e ž e v podobi po- divjaneg a k onja , ki ugrizne v uz do in pr eds t a vlja drugi del ur esniče v anja t e me t a- f or e. V pr ocesu spok ornišk e molitv e je ob k esanju nepr es t ano prisotno z a v edanje o gr ešnos ti – tudi z ar adi K ris tuso v e smrti (Dobr eg a P as tirja): »Oh, le ne t eg a meni. Dobr eg a P as tirja in mojeg a Gospoda, ki mu ni bilo ž al S v oje duše in jo je neč as tni smrti p r ed al i n n eč as tn e mu k e p r e trp el čl o v ek o l ju b n o , d a se jaz r eši m mu k trp l je- nja, ki me oklepajo.« (Raz 6,7) Za t em se osr edot oči na z amisljiv os t Ma t er e Bo žje, k ar ponaz arja s podobo otr ok, 12 ki nemo sledijo s v oji ma t eri: »K ak or nemi otr oci 13 poslušajo ma t erina na v odila in z ljube znijo in s s tr a- hom v njej pr ebiv ajo , t ak o je v seh Stv arnik in v sem Gospod, On ki je s v e- tloba s v e tlobe in sonce sonc a, On je r odil Bog a-Besedo in določ a 14 pravila življenja in smrti, pr ed Njeg a Pr e vidnos tjo/P ogledom tr epe t a Z emlja, mor- je v dr g e tu be ži pr ed Njeg o vim Obličjem /…/ Njeg a si iz Sebe spr ejela br e z- made žno , o Najčis t ejša, da bi s t ar e sk ušnja v e 15 s v oje z a vr g el in se os v obo- dil delo v anja zlih sil.« (P ariz, Bibliothèque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 156r) Pr ehajanje od Bog a Oče t a k Bogu Sinu ni naključno , t em v eč je v skladu s pr vim nicejskim k oncilom, kjer je bilo določe no , da je Sin Bo žji, ki je pos t al ut elešeni K ri- s tus, enak e sub s t ance k ot Bog Oče (homousios, ὁμ οούσιος). Mak sim je t o še pri- lag odil ose bne mu (na)g o v or u Bo žje Ma t e r e , k i jo r az ume k ot ob v e zno dopolnilo S v e t e T r ojice. T o je ur esniče v al v s v ojem „K anonu molitv enem bo ž ansk emu P ar a- k le tu“ . K anon k až e na nje g o v o dobr o po zna v anje ak a tis tične m olitv e , k i se m e s t o- ma odr až a tudi v „Molitvi Ma t eri Bo žji“ , na t ančneje v cit a tu: »O , Pr ečis t a, da bi s t ar e sk ušnja v e s v oje z a vr g el in se os v obodil delo v anja zlih sil.« 16 T ak o se pos t o- poma us tv arja besednjak, ki ni ses t a vljen iz neposr edno t eolo ških (tj. ab s tr ahir a- nih, z a v ernik e t e žje r az umljivih ) t ermino v , t em v eč iz an tr opo lošk o osno v anih iz- 11 Prim. Manuel II P aleolog , ki se v Homiliji o Vnebovzetju na v e z uje na pek el (Jugie 1973, 563). 12 Sor odn o je mog oče najti le pri s v . Jane z u, šk ofu iz Soluna, v njeg o vi Homiliji o Vnebovzetju, kjer Marija e v ang elis t a Jane z a nag o v arja z besedami: »Jane z, moj otr ok« (Jugie 1974, 392). 13 Mak si m (v ede al i ne v ede) dose ž e r azkri tje pr v otneg a, tj. e timol ošk eg a pomen a sl o v ansk e besede otr ok (tis ti, ki ne zna g o v oriti/nima pr a vice do g o v or a) Fr an/E timološki – vpogled: 20. 8. 2024, (Snoj 2005, 203). 14 Dobesedn o ‚drži‘ od gr . Pantokrator. 15 T o na t o opr edeljuje k ot »s t ar a helenis tična č aščenja« (P ariz, Bibliotheque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 157r). 16 Z adnja sin t agma je neposr edno pr e v z e t a iz pr v eg a K on t akiona (IV . odme v) (Gr ande 1948, 35) – na t ank o tis t e v erzije Ak a tis t a, ki jo je Aldo Manuzio le t a 1501 na tisnil v Bene tk ah (Poetas Christiani veteres) (Gr ande 1948, 30). Pri t ej iz daji je po v sej v erje tnos ti sodelo v al tudi Mak sim, k o je k ot Mihail T riv olis delal v kr ogu Manuzije vih k aligr a f ov in kritičnih pr egledov alce v gr ških besedil na podlagi r ok opisnih iz virnik o v . 624 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 r az o v , ki so člo v ek u najbližje. Ti se upor abljajo z a spr ejemanje no v e, nenadoma tudi bog oslo vno ut emeljene v sebine: Bo žja v olja namr eč od člo v ek a z ah t e v a po- slušnos t k ot od sužnja in k ot od otr ok a, k ar Mak sim slik a s po dobo ma t er e in ne- meg a otr ok a. Šele s t akimi člo v eškimi (an tr opološkimi?) r ealijami je v ernik u omo- g očeno z azna v anje pr vih znamenj Bo žje luči (»On, ki je s v e tloba s v e tlobe in sonce sonc a«), k i r az s v e tljuje s v e t, živ lje nje , pa tudi člo v e k o v o smr t (»in določ a pr a v ila življenju in smrti«). 17 Šele sedaj Mak sim lahk o pr eide h K ris tusu – z mislijo , da je Njeg o v o trpljenje in žrtv o v anje (prim. podnaslo v molitv e) t ak o v v ernik o vi z a v es ti k ot tudi v molitv eno-e v ang eljski r esničnos ti v edno e v ocir ano hkr a ti z Njeg o v o člo - v ešk os tjo in Njeg o vim člo v ek oljubjem: »O , globina v elik odušnos ti Gospodo v eg a člov ek oljubja do nas ob sojenih /…/ suž enj biti je dov olil, Gospod /…/ saj je v se suž enjsk o – r az en zlobe – v člo v eški podobi člo v ek oljubno spr ejel in smrt v oljno ok usil k ak or člo v ek. Bil je vklenjen k ak or suž enj, obenem tudi r azr ešen od trpljenja in bil olepšan s s v e tlos tjo pr ejšnjeg a ne trpečeg a biv anja.« (P ariz, Bibliothèque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 156v–157r) Če posk ušamo pr epo zna ti ek seg e tsk o podlag o , lahk o v Mak simo vi molitvi opa- zimo naslednje r a vni per cepcije, podobne s v . Mak simu Spo zna v alcu (ki je duho v - no iniciacijo v mis t erij Bo žjih skrivnos ti doume v al na tri načine): litur gično , k o z- mi čn o i n s v e t o p i s ems k o . P o d o b n o j e mo g o če z asl ed i ti ž e p ri s v . Gr eg o rj u i z Ni se (Bornert 1966, 91, op. 7; Blo w er s 1992, 151). Mak sim Grk v t ej molitvi spr v a pr e- mišljuje podobno k ot oba pr ejšnja biz an tinsk a cerkv ena oče t a. O (las tni) člo v eški nar a vi (αίρωεθ ὴκισυφ ) r azmišlja z vključitvijo r ecipr očne imanence r az umsk eg a in čutneg a s v e t a, k ar us tr e z a Pla t ono vi delitvi na duho vno in in t elek tualno t er ma- t erialno in čutno , ki je bila z a Gr eg orja iz Nise pomembna (Boer sma 2013, 19–52). Mak simu Grk u medt em t ak simbolični r azmislek molit e v izmenično pomik a napr ej v izr azit o globok o osebno spok ornišk o dik cijo. Doume v anje Bo žjih skrivnos ti (ki jih pojmuje k ot čud e žno spr emen it e v dar o v med z akr amen t om s v e t eg a obhajila) je omog očeno le med litur gičnim udejs tv o v anjem. Mak simo v o v zpos t a vljanje z anj nujne nepr es t ane naspr otnos ti med pr ese žno s v e tlobo in blagim (z g olj Dobrim) žr tv o v anje m z a v e r nik e je z ope r s t a v lje no om ade ž e v anos ti v sak e g a č lo v e k a. S t e m se us tv arja s v oje vr s tno ritmično učink o v anje v pr o zno-poe tičnem slogu, las tnem Mak simu Grk u, ki pa je bilo znano ž e v biz an tinski lit er a turi (denimo v ritmični pr o zi Gr eg orja Naziansk eg a in t eoriji poučne r e t orik e Mak simusa Planudesa (V a- lia vit char sk a 2013, 39; 33). P oleg t eg a je sor odno misel mog oče najti v Homiliji o Oznanjenju Nik olasa K abasilasa (»Neomade ž e v ana bila pomo čnic a Stv arnik u /…/ E d i n a med v semi b i tji je De vi c a p o mag al a Bo gu v man i f es t aci j i Do b r eg a«; In an- nunziatione 3; Jugie 1974, 463). P odobnos ti lahk o najdemo tudi v najs t ar ejših spisih ( glag olitsk e) slo v ansk e himnogr a fije, zlas ti ob spr eje tju menišk eg a načina biv anja – k ar je bilo se v eda las tno tudi Mak simu Grk u (K os t o v a 1991; K o y che v a 2003); s t em se potrjuje njeg o v o znanje arhaičnih oblik v s t ar ocerkv enoslo v anskih s v e tih be se dilih. S v oje molitv e no pr e mišlje v anje nadaljuje : »Blag osla v ljajt e v e r ni, p o d l i p a i z gi n i t e, b o l j e, d a o s tri t e v aš u m. Z v er o j e v ase sp r ej e t a Bo žj a skri vn o s t 17 Na v e z a v a na pr a v osla vno r az umljeno ek onomijo. Gl. v nadalje v anju. 625 625 Neža Zajc - Sveti Maksim Grk (Mihail Trivolis, Arta, ok. 1469–Maksim Grk ... in iz gine sleherna zloba. In ne v umu por ojeno , a z v er o v nas. Niti z z vijačnimi zli - mi duho vi, 18 ki dušo pr edajajo minljiv os ti /…/ k ot so bila s t ar a helenis tična č ašče- nja.« (P ariz, Bibliothèque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 157r) P oudarjeno je načelo kr šč ansk e v er e (v naspr otju s helenis tičnimi v er o v anji) – r az ume v anje bo ž anskih skrivnos ti je pog ojeno pr a v z njim. Načelo v er e je v nadalje v anju molitv e v ečkr a t pono vljeno: »Na t ank o z v er o je dosegljiv a bo ž ansk a skrivnos t tis tim, ki si os trijo um /.../ z izprijenimi zlimi na v adami in vr až e v ernim z a v ajanjem helensk e modr os ti in nemo ž a t o pr edrznos tjo z amegljenih misli, sr dit o spotik anje je z a um v elik a t emà, k ak or bolnim z enic am sončna s v e tloba /…/ z ljube znijo in g o- r eč o v er o v sr cu spr eje t o in z dejanji s v e tniškimi je bilo t oplo ohr anjano z dr a vje, ki daruje s v e tl obo bo ž ansk o i n ki i zž ene v so hudobi jo i z duše. Če g or eč je v ernik r az umen in dober , ne pr eizk uša Gospodo vih besed, ki so v eč od uma. Z v er o je moč spr eje ti nas v e t e in č as titi z vso dušo in s tr ahom.« (P ariz, Bibliothèque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 157v–158r) Mis t ag og ošk o uv ajanje je naposled docela r az grnjeno pr ek esha t oloških videnj (»ask e tskih modr ece v pr a vilo skrivnos ti in ner azr ešljiv a znamenja dok ončne ne v e- dnos ti«; P ariz, Bibliothè que Na tionale, Mss. Sla v e 123, 158r .), ki uv ajajo v t eološk o apof a tik o (mr ak ne v ednos ti k ot bo ž ansk a t ema, v k a t eri pa se Bog z g ot o v os tjo občuti). 19 Razume v anje skrivnos ti v vseh r az se žnos tih je na v e z ano na pr er ošk o spo- r očilnos t: izpos t a vljen je s t ar o z a v e zni Ez ekiel (44,2) (enak o k ot pri Mak simu Spo zna- v alcu; Bornert 1966, 91), ki naj bi bil inicia t or v bo ž ansk o skrivnos t in ki je r azumel ort odok sno upr a vljanje s člov ek ovim biv anjem (pr a v osla vna ek onomija k ot t ot alnos t Bo žjeg a delov anja z a Njeg ov o s tv arjenje in odr ešit e v s tv arjenja; Cunningham 2008, 293–294). S skrit o aluzijo na Jane z ov o r az ode tje Mak sim Grk oblik uje esha t ološk o per spektiv o in s s v ojim g ov or om seg a onkr aj z g olj s v et opisemsk e ek seg e z e. S s v ojim osebnim r azumev anjem us tv arja individualno on t ološk o r az se žnos t, s k a t er o je mo- g oče r az ume ti, da je zlo v edno naspr otno t ak o Bo žji k ot člo v eški nar a vi. In r es se Mak si m šel e sed aj o sr ed o t o č a n a p o d o b e, r azr ešen e me t a f o ri čn e r az se žn o s ti, ki nas t opajo k ot samos t ojne en tit e t e in s k a t erimi lahk o s v ojo osebno pr a v osla vno t e- ologijo oblik uje dalje z ujemajočimi se besednimi ana f or ami, ki pr eds t a vljajo pr ag naspr otnih si podob – k on t empla tivno-ask etskih duhovnih r az se žnos ti: pepel – biser (»Sebe Njim v edno pr ed poimenuj k ot pr s t, pepel in z emljo črno /…/ saj je nek bo- ž anski um v t ebi skrit k ak or biser v šk oljki«; P ariz, Bibliothè que Na tionale, Mss. Sla- v e 123, 158r), z enic a – danic a (rima): »S v e tloba P ar akle t ov a se naseli v a t e in t e v se- g a obsije k ak or danic o in bolj od medu iz sa t ovja osladi tv oje grlo bo ž ansk a skrivnos t. In blaž en tis ti, ki lahk o v er o br e z dv oma spr ejme v s v ojem sr cu. T ak o tudi izide iz t eg a življenja, in živi k ak or Bog v ečno , in t ak o uživ a najblažje Bo žje zr enje in Besedo.« (P ariz, Bibliothè que Na tionale, Mss. Sla v e 123, 158r) 18 Dobesedn o besi ( gr . daimon ). 19 T o je izr až eno ž e od Dionizija Ar eopagit a napr ej, na primer tudi pri Gr eg orju iz Nise (Louth 2023, 77), kjer ‚oblak‘ pomeni k on t emplacijo , ‚ t ema ‘ pa unijo (Blo w er s 1992, 165, op. 3). 626 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Naposled je os v obodit e v uma najbolj zbliž ana z Besedo (Bog-Logos). Bo žjo Ma- t er Mak sim – poleg K ris tusa – pojmuje k ot med ljudmi edino (»da bi bil sposoben, Najčis t ejša, moliti v edno k Odr ešenik u mojemu, E dinemu r esnično Čis t emu«; P a- riz, Bibliothèqu e Na tionale, Mss. Sla v e 123, 158r), ki je čis t a. V t em bi lahk o tudi r azpo zna v ali r azlik o med K ris tuso v o neomade ž e v anos tjo , ki je v Njeg o vi nar a vi, t er Mari ji no , ki je Njen pri vi l egi j i zbr anos ti i n se k až e v ohr ani tvi Njene pri sotnos ti v molitv ah z a v ernik e tudi po smrti. 20 Njena neomade ž e v anos t, 21 pr eds t a vljena k ot ideal člo v ek a po Bo žjih z ak onih in k ot »E dina, ki je pok az ala moč, ki nam jo je dal Bog , da bi zmag ali nad zlom. Samo ona je naši nar a vi z ag ot o vila obljubljeno nagr ado z a t o zmag o , nespr emenljiv os t v dobr oti, saj je pos t ala ma ti popolnoma br e zhi bneg a Si na«, je izr azit a tudi v Homiliji o Rojstvu Nik ol asa K abasi l asa (Jugi e 1974, 475) – njeg o v o ek seg e z o Bo ž ansk e litur gije je Mak sim Grk po znal. Neoma- d e ž e v an o s t je b i l a si cer v b i z an tin ski p a tri s tiki n a n eki n ači n samo u me vn a, čep r a v v edno zno v a ar gumen tir ana, najpog os t eje z ut emeljitvijo neopor ečnos ti Njeneg a r odu. 22 Z a Mak sima hkr a ti pr eds t a vlja v s t op v mo žnos t odr ešenja, ki pomeni tudi sposobnos t spr emeni tv e t er v saj up na oči ščenje od ni zk otnos ti člo v ešk eg a uma – izhodišč a z a pomislek e in zle misli. Pr oti k oncu molitv e je t ak o z apisal: »P ok esa ti se mor am z a s v oj gr eh in se skriti v t emna br e zna z emlje. Saj ni lag al modri mo ž: hudobni so dosegli globino zla, br e z čus t e v so , do zla so r a vnodušni. Gorje, g orje mi, k ak o naj ube žim bodočim muk am? K a t er a z e- meljsk a br e zna me bodo skrila pr ed Bo žjim obličjem? A milos tna bodi do mene, moledujem T e, Gospa, k er sem se z ar adi pomanjk anja v es ti pr egr e- šil, in milos ti pr osi z a mene Gospoda, naj me pr ek iskr eneg a k esanja z ar a- di mojeg a gr eha r eši bodočih muk; t er t ak oj iztr g aj mene 23 iz žr ela gne v a k ačjeg a, pr eden me celeg a pog oltne, saj sem v es tr do vr a tno uje t v t e mr e- ž e k ak or najbolj ubog suž enjček, in me je sr amotno ugr abilo osem 24 pred- s t a vni k o v zl obe /… /, podobni h s tru peni m k ač am, 25 ki gri z ejo mojo dušo. A v elik odušna bodi do mene, Gospa, k T ebi se z a t ek am, da me r ešiš s tr a- šneg a nasilja.« (P ariz, Bibliotheque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 159v) Čepr a v se Mak sim na v e z uje na osr ednjo t emo nedoumljiv e čis t os ti, las tne samo Bo žji Ma t eri in Njenemu Sinu (»moj Odr ešenik je moje edino čis t o bitje«; P ariz, 20 P odob no p ri Geor g esu Scholariusu v Homiliji o Vnebovzetju (Jugie 1973, 569). 21 T ak a f ormulacija pr a v osla vnemu t eološk emu naz oru sicer ne us tr e z a povsem – k oncept čis t os ti se namr eč ne na v e z uje na t r e nut e k spoč e t ja , t e m v e č na e se nc o na r a v e B o ž je m a t e r e , k i je bila z a t o od B og a Oč e t a tudi izbr ana ( gr . Ου̒́τ ως ἡ π ανάμωμ ος; la t. Ita Immaculata Virgo ). 22 T ak e ar gumen t acije pri Mak simu ni, saj jo je s t em pomenom pr e v edel ž e le t a 1521 v pr e v odu Vita Marii (z ar adi t eg a spisa drugič ob sojen l. 1531). 23 T udi pri Gr eg orju iz N ise je v 6. Homiliji o Visoki pesmi izr až eno , da se duša nepr es t ano posk uša iztr g a ti ( g r . ἐ π ε κ τε ι ν όμ ε ν ος ) iz pr e jšnjih po z ablje nih zlih nag ono v in se v e s č as r e šuje v r az ode t o. V t e m k on t e k- s tu se upor ablja pojem ‚nenehneg a r az vijanja, napr edo v anja, v zpenjanja ‘ – epektasis , čepr a v v glag ol - ski obliki ( gr . ἐπεκτει νόμενος) (Louth 2023, 77; Blo w er s 1992, 154, ¸67, op. 27). 24 E v agrij P on tik us (ok. 346–399) je l. 375 naš t el osem zlih misli o z. osem s tr ašnih sk ušnja v: po žr ešnos t, nečis t o v anje, ž alos t, odvr ač anje, je z a, pohlep, nečimrnos t, ponos. 25 Ena od s t alnic Mak simo vih podob. 627 627 Neža Zajc - Sveti Maksim Grk (Mihail Trivolis, Arta, ok. 1469–Maksim Grk ... Bibliothèque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 158r) – ki se v duši člo v ek a lahk o ur esni- čuje z mor alno in e tično neopor ečnim življenjem (z gled, posnemanje, prilik o v anje) –, t a t em a ni lejtmotiv , t em v eč je v motivno-t ema tsk em niz u ena od poudarjenih t em. P omembno pa je, da Mak simu odpir a mo žnos t a v t ocit a tnos ti poe t ološk eg a zn ač aj a, k ar mu o mo g o č a u t emel j e v an je o seb n e t eo l o gi j e. V n i z u t eo l o šk o -an tr o - poloških izr az o v , ki so v opo zicijski hier arhiji (um-r az um, je zik -beseda-dialog , du- ša-um, s tr ah-bo jaz en), je edina izjema v er a. Naspr oti v er e s t oji le smrt k ot mrtv o počelo/z ače t ek, na k a t er eg a meji tudi v sak minljiv , pr ehoden besedni pomen (alu - zija na člo v ešk o zmotljiv os t). Zaključno r azkriv anje Bo žje Milos ti le ži v ev ok aciji s v et opisemsk eg a priz or a »e v ang eljsk e s v a tbe« (2 K or 11,2; E f 5,32; Raz 21,2.9; 22,17), tj. duho vne por ok e. Mak sim Grk priz or o ž eninu (nebešk eg a kr aljes tv a) po v e z uje s prilik o o dela v cih (Mt 20,1 -16), k ar prič a o njeg o vi nepr es t ani odprt os ti z a spr ejemanje znamenj – neposr edno od Bog a. »T v oj sem, Gospa, ponižni suž enj, in v a t e z aupam, in jar em meniš tv a spr e- jemam z r ados tjo. Da k ak or njim mi bo omog očeno iz ogniti se nesk ončnim muk am, ki me č ak ajo. Dopus ti mi, da do k onc a neskrušen dosledno izpol - njujem dobr a dela, dar o v ana mi od Gospoda. Da bom mog el pr eje ti iz Go- spodo v ih r ok dano plačilo e nak o vr e dno tis t e mu de la v cu, k i de la od posle - dnje ur e, k ak or tis ti, ki dela od pr v e ur e. /…/ Da bi tudi jaz slišal glas, ki d o v o l i zn o tr aj mo j e n o tr an j e i zb e/ p o r o čn e so b e 26 u d el e ži ti se, p r ej e ti r a- dos t Gospodo v o. S t o r ados tjo , s k a t er o si je moč s tk a ti iz poš t enih del s v e- tlo oblek o in ob s v eč ah v ečno g or ečih prič ak a ti ob polnoči ž enina.« (P ariz, Bibliothèque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 159r–159v) 3. Interpretativnost 3.1 Avtorska intertekstualnost, molitvene in himnografske značilnosti V Molitvi k Bo žji Ma t eri“ je opazna prisotnos t a v t ocit a t o v (na primer v besedah »Milos tna bodi do mene, r otim t e«; „K anon molitv eni bo ž ansk emu P ar akle tu“). T o daje misliti, da ima nag o v or Ma t er e Bo žje v delih s v . Mak sima Grk a v v ečini prime- r o v značilnos ti globok o osebnih molit e v . Gr e z a v ok a tivno ob lik o (»Molim k T ebi, Najčis t ejša«) in v elelnik (T ar ano v ski 1968, 377–379) v obliki pripr ošnje (»Omog oči mi spr eje tje bo žjih skrivnos ti«). V s v oje pr e v ode, ek seg e z e t er s t ar o z a v e zne t ema tiz acije Mak sim vnaša izr az e de v e tih bibličnih k an tik – sk up aj z Magnifik a t om, ki se je od 6./7. s t ole tja napr ej p o p sal mi h med v ečern o mašo p el k o t če trt a p esem (Ušen i čn i k 1933, 275). Naj- 26 Cejtlin 1994, 783. 628 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 pog os t eje se je na v e z o v al na Mojz eso v o 27 drug o (tudi pr v o) molit e v t er na molit e v s v e t e (H)anne pr er okinje. V mnogih spisih je njeg o v a r e flek sija oprt a na osebno r az ume v anje P e t e Mojz eso v e knjig e (5 Mz 32,19-25). St ar o z a v e zne biblične k an- tik e so Mak simu pr eds t a vljale nepr es t an vir na v diha. 4. Moč in pomen svetih tekstov. Sveto pismo kot glavni vir razlage: starozavezne prednapovedi (v obliki podob) – novozaveznega uresničenja Gla vni vir (ob hagiogr a f skih, pa tris tičnih in himnogr a f skih besedilih) z a češčenje Bo žje Ma t er e je bilo k anonično biblično spor očilo , k ot g a je bilo mog oče doje ti ž e iz s t ar o z a v e znih z aznamb. T udi v biz an tinski himnogr a fiji so besedne podobe in figur e, v Biz ancu znane pod ime nom tipologija ali ale g or ija (Hannick 2004, 69–76), pos t ale pr e dme t biblične ek seg e z e. Z a Mak simo v o t eološk o ar gumen t acijo k anoničneg a izr očila o Bo žji Ma- t eri je bilo ključno tudi njeg o v o sklice v anje na pr ednapo v edi o Njej v St ari z a v e zi. S v oj odnos do Nje je ek splicitno izr azil v spisu Proti žaljivcem Božje Matere. Ob Njeni primerja vi s s t ar o z a v e znimi ž ensk ami (Sar a, R ebek a, Lia, Rahela, Mariam, Es t er a, Judit, Anna, Suz ana, Jael), je opr edelil tudi Njeno edins tv eno vlog o – da je ma t er Emanuela, ki se od pr edhodnih lik o v r azlik uje v t em, da je »v sa Njena sla v a in dobr ot a znotr aj Nje, Njej nar a vna, in ov enč ana z vsakr šnimi s v e timi in Bogu všeč- nimi vrlinami.« (P ariz, Bibliothèque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 189r–189v). Jasno r azlag a, da s t a Njen slo v es in s v e t os t prik az ana v s v e tih spisih, s čimer misli pr ed- v sem S v e t o pismo. St ar o z a v e zna pr ede v ang eljsk a z g odo vina je z anj pr eds t a vljala v er odos t ojni vir nedot akljiv os ti De vice – še zlas ti v naslednjih podobah, ki so po- menile s t ar o z a v e zne simbole (notr anjih, duho vnih, pomenskih) pr eobr azb: v Jak o- bo vi les tvi (Gen, 28,11-19); Iz aije vi knjigi (Iz 11,1); videnju g or e kr alja Nebuk adne- z arja (Dan 2,44-45), g or ečem grmu v pušč a vi (2 Mz 3,1); cv e tu lilije v pušč a vi. S podobo slednje, pri k a t eri na v aja tudi »Heirmos tr e tje pesmi (drugi glas)« iz jutr a- njeg a bog oslužja, je ob osebni trinit arni r azlagi lilije (P ariz, Bibliothèque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 130r -130v) in t erpr e tir al ut emeljit e v nujnos ti č aščenja Ma t er e Bo ž- je v pr a v osla vnem nauk u o S v e ti T r ojici, po v e z anim s pr a v osla vnim pr aznik om P o- čitk a e v ang elis t a Jane z a (26. sep t embr a). Na v edel je tudi v erz e iz p salmo v , ki omo- g oč ajo uvide ti vlog o Bo žje Ma t er e pri bodočem ur esniče v anju v ečneg a življenja v K ris tusu (P s 67,16-17; P s 109,3; P s 81,1; P s 88,37-38). 5. Teološka analiza Ob opisani umes titvi Ma t er e Bo žje med s t ar o z a v e zne ž ensk e lik e je Mak simo v o pojmo v anje mog oče primerja ti z nek olik o podobno umes titvijo Marije med s t a- 27 Mojz es pr eds t a vlja tudi (pr edznamenje) eneg a pr vih ask e t o v , primerljivih z menihi (t ak o tudi Gr eg or iz Nise; Blo w er s 1992, 155). 629 629 Neža Zajc - Sveti Maksim Grk (Mihail Trivolis, Arta, ok. 1469–Maksim Grk ... r o z a v e zne ž ensk e lik e v spisih Ambr o zija Mediolansk eg a (njeg o v a ek seg e z a Visoke Pesmi; De virginibus I, 2–9; Moorhead 1999, 52–54; 67, op. 44) in Gr eg orja iz Nise (De virginitate 7). Medt em pa je Mak simo v o pojmo v anje Ma t er e Bo žje k ot po v e- z o v alk e s t ar o z a v e zneg a neomade ž e v aneg a (ž ensk e en tit e t e) in pr er ošk eg a izr očila z no v o z a v e znim dar om K ris tuso v e pr e z ence na podlagi z aključneg a e v ang eljsk eg a priz or a t. i. duh o vne por ok e v „Molitvi k Bo žji Ma t eri“ moč primerja ti s specifik o ek seg e z e t eološ k e an tr opologi je Gr eg orja iz Nise (Blo w er s 1992, 151) – jedr o du- ho vno-ask e tsk e obr a vna v e v njeg o vih k omen t arjih s t ar o z a v e zne Visoke pesmi (In Canticum Canticorum) (Blo w er s 1992, 151–153; Lou th 2023, 76–82) in tudi v De vita Moysis je bila posr ednišk a vlog a z a oh r anit e v v seh duš v ernik o v , r az umljenih k ot K ris tuso v a Cerk e v . P odobn o je pri Mak simu Spo zna v alcu, ki je v ask e tsk o-mi- s tični t e ologiji in t e r pr e t acijo sle dnje g a sk ušal pr e se či s sin t e z o pole mične , filo z of - sk e mi sl i na osno vi nenehn eg a mor al n o-du ho vn eg a r az v oja (epektaze), l as tneg a meniškim podvig om (Garrigues 1976, 83–84) – t o pa je bilo bliz u tudi Mak simu Grk u. Pri v seh omenjenih kr šč anskih mislecih je v sr edišču pr oblem pojmo v anja epektaze k ot nenehneg a doseg anja, a v endar nik oli dose ž eneg a – tis t eg a, ki je nad člo v ek om, nesk ončen in br e z č asen. Z di se, da t a pr oces z aznamuje nenehno ne z a- do v oljs tv o , nik oli r azr ešeno r az oč ar anje. T oda pri Gr eg orju iz Nise ok simor oni, k ot je »tr e zna pijanos t«, g o v orijo o notr anji r ados ti (Louth 2023, 280), ki v r esnici ne pomeni onemog oč anja v ernik o v e molitv ene drž e. T udi pri Mak simu Spo zna v alcu so ok simor oni (k ot je »v ečno spr eminjajoč se počit ek«) prisotni z a opis e v f oričnih s t anj. Z ače t ek pr eobr azbe, tr ans figur acije je namr eč šele z ače t ek pr ocesa me t a- m or f o z e v bo ž ansk o , k i se nik oli ne k onč a. Oba biz an tinsk a c e r k v e na oč e t a s v ojo ek seg e z o izr až a t a v uje t os ti s v obodne v olje med nenehno spr emenljiv os t in s t al- nos t nesk ončnos ti, medt em k o Mak sim Grk t o tr enje ur esničuje na r a vni je zik a. Nepr es t ano pr ehajanje Mak sima Grk a od Bo žje čis t os ti do člov ek ov e padlos ti in podlos ti se izmenjuje sk o zi višk e in padce njeg o v e dik cije, nek ak šne sinusoide, ki mor da odr až a z a v edanje nesk ončnos ti in č aso vne neomejenos ti Bog a, hkr a ti pa s t alne spr emenljiv os ti, šibk os ti, č asovne omejenos ti na tuz emsk os t člov ek ov eg a bi- v anja. V endar je njeg ov a r ecepcija ( gr šk e pa tris tične misli in t eološk e filo z ofije) s v e- t eg a izr očila drug ačna. Njeg ov o pr eprič anje je v v ztr ajanju pri t em, da je člov eški um po nar a vi usmerjen k Bogu (k ak or vse živ o k s v e tlobi), hkr a ti (t emelječ na njeg ov em r az ume v anju Mojz eso v eg a Deut er onomija) pa ima s v obodno v oljo , da se sam od- loč a, čemu bo sledil: ali las tni člov eški zmotljiv os ti ali pa samó Bo žji v olji (t o je po- g os t o ut emelje v al z molitvijo s t ar o z a v e zne Hane), z gledišč a/z orneg a k ot a k a t er e lahk o las tno omejenos t, k ončnos t, spr emenljiv os t – gr ešnos t – popolnoma pr ese ž e. Opaziti pa je še pomembnejšo r azlik o. Pri omenjenih dv eh cerkv enih oče tih je – v bis tvu – Cerk e v tis t a, ki po v e z uje biblično z g odo vino , Bo žja Ma ti pa je njeno ut elešenje. Mak sim Grk pa Marijo r az ume br e z neposr edne na v e z a v e na Cerk e v: k ot mo žnos t v ernik u, da se Bogu v S v e ti T r ojici k ar najbolj približ a – pr ek oblik e molitv e in globok o osebneg a molitv eneg a nag o v or a se lahk o ur esničuje r azkriv a- nje t ak o Bo žje ek onomije k ot tudi onkr ajč asnos ti. V er a, čis t os t in ljube z en – t eme, ki v Mak simo vi „Molitvi k Bo žji Ma t eri“ v edno nas t opajo v neposr edni na v e z a vi na K ris tusa in Bog a Oče t a – v odijo do ut emelje v anja Njene vlog e k ot nujneg a mo- 630 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 litv eno-duho vneg a dopolnila T r ojične ek slamacije. 28 V t em je posebna vr ednos t molitv ene drž e Mak sima Grk a, izr azit a pr a v v njeg o v em č aščenju Bo žje Ma t er e. Njeg o v a spok ornišk a doslednos t in ponižnos t s t a r azr ešeni ins titucionalneg a po- ziv a Cerkv e in dosledno ur esniče v ani v njeg o vi spok orjeni – po v sem molitv eni – notr anjos ti. T eleološk o-pr a v osla vni naz or Mak sima Grk a je pr a v z apr a v iz virno ose- ben pr a v v neposr edni na v e z a vi na njeg o v o v er o v ut ešnos t osebneg a molitv ene - g a nag o v or a Ma t eri Bo žji. In le sk o zi z aupanje v Bo žje gledišče in molilno naklo- njenos t Marije je Mak simov a individualna in t erpr e t acija mišljena tudi o zir oma celo k ot cerkv ena (litur gično-molitv ena) pr ese žnos t. 29 6. Epilog P o priz oru nebesne por ok e v „Molitvi k Bo žji Ma t eri“ sledi molitv eni z aključni nagovor: »O , molim k t ebi, najbolj čis t a, ma ti Višnjeg a, moje duše edina t olažba, upanje, sladk os t, bo ž anski plašč/z a v e tje/ gr . Omophorium (ὠμ οφόριον), s v e tloba, r az ume v anje in odr ešenje. St ori, da bom dos t ojen spr eje ti v se t o , s s v etimi T v ojimi molitv ami. In s t ori, da se naglo iz vr ši k onec vsemu t emu t er pok aži mi, najbolj Čis t a, da s T eboj bom odr ešen, neminljiv o sla - v o Tis t eg a, ki Ti je obljubil R ojs tv o , in V zljubljeneg a. In da bom smel sla viti E dineg a v E dinem bitju T r oedineg a Bog a, Br e z z ače t- k a Oče t a in Sina Enak o-br e z z ače tk a in Duha. Njemu naj bo poklon, sla v a, č as t in vlada, ki Mu pripadajo na v ek e v ek o v . Amen.« (P ariz, Bibliothèque Na tionale, Mss. Sla v e 123, 159v–160r) K onec t e molitv e naposled pod pir a z aključek, da Mak sim Grk v r esnici ni mislil le osebneg a odr ešenja, t em v eč je (t ak o k ot Cerk e v omog oč a spo zna ti v ernik o v o iden tit e t o v njej [Louth 2023, 82]) njeg o v a molit e v onkr ajosebna (tr anscenden- tna): molit e v z a v se kris tjane. K o so g a v njeg o v em pr v em z aporu v Ioasa f o v sk em samos t anu (1525–1531/36) sk ušali z a s t r upiti z dim om , je z ogljem na steno z a pisa l „K a non m olit v e ni k bo ž a n- sk emu P ar akle tu“ , ki odr až a ak a tis tične Kanone, osnov ane na r ecepciji de v e tih bibličnih k an tik (W elles z, 1998, 199–216), in g a sklenil z „Molitvijo k S v et emu Duhu“ . V t ej poslednji molitvi pa so z adnji v erzi v obliki molitv eneg a z aključk a v celoti namenjeni Bo žji Ma t eri: pripr ošenjski nag o v or Ma t er e Bo žje izpričuje esen- cialno v e z med v ernik o v o trpeč o dušo in Marijo: »Sla v a t ebi, Bo žja Ma ti, z a t očišče z a v ernik e, r ešit e v z a v se je zne, in bo ž an- sk a t ola žba z a mojo dušo./…/ T ebi, Bogu enak o milos tna, Ma ti Bo žja z au- 28 T o je na t ančno izr azil v s v ojem pr ogr amsk em spisu Izpoved pravoslavne vere (P ariz, Bibliotheque Na tio- nale, Mss. Sla v e 123, 17r -17v). 29 Prim. »Šele k o vidimo ne v es t o k ot Cerk e v , se z a v edamo nar a v e naše las tne iden tit e t e v njej.« (Louth 2023, 282) 631 631 Neža Zajc - Sveti Maksim Grk (Mihail Trivolis, Arta, ok. 1469–Maksim Grk ... pam s v ojo dušo , r anjeno od s tr elo v , da jo boš nepošk odo v ano ohr anila, pokri l a i n r eši l a pr ed s tr ašnimi mor ami, i n da ti bom l ahk o v zkli kni l: ›V ese- li se, o ne v es t a, ki ne v es t a nisi!‹« 30 (Moskv a, Rusk a Drž a vna Bibliot ek a, Mss. 173, Fund. 42., 416r) S t emi besedami je s v eti Mak sim Grk izr azil s v oje z a v edanje o nujnos ti molitv ene- g a odnosa do Bo žje Ma t er e k ot edinem, ki mor e pomiriti dušo v t e žkih tr enutkih člov ek ov eg a z ačasneg a življenja. V s v ojem izr azu h v ale žnos ti pr es v eti Ma t eri Bo žji pa je izr azil tudi skrb z a duhovno r as t ne le vsak eg a molitvi pos v ečeneg a meniha, mor da celo ne samo vseh pr a v osla vnih kris tjanov , t em v eč sleherneg a v erujočeg a kris tjana. 7. Sklep Na t ančna analiz a (na podlagi iz virnik a r ok opisa) Molitv e k Bo žji Ma t eri s v . Mak si- ma Grk a je potr dila nanj vplivn o biz an tinsk o-pa tris tično in him nogr a f sk o osno v o , obenem pa tud i njeg o v o poglo bljeno r ecepcijo s v e t opisemsk e v sebine. Študija je r azkrila tudi po v sem individualen in t erpr e t a tivno-ek seg e tski pos t opek, ki pr ed- s t a vlja bis tv eni del Mak simov e t eološk o-litur gične poe tik e. Z globok o osebnim molitv e nim nag o v or om Ma t e r e Bo žje je s v oj ose bni nag o v or pr e ne se l v nadose b- no r e flek sijo cerkv enih r az se žnos ti, znotr aj k a t erih se iden tit e t a v ernik a šele r odi. Reference 30 T a besedna z v e z a je osnovni v zklik Ak a tis t ov , ki pa us tr e z a K anonu Marijinemu Oznanjenju (W elles z 1955, 143–146). Mak sim g a je v las tnem gr šk em P salt erju opr edelil k ot »K anon No vi O znanjenju« (Sank t P e t er sbur g , Rusk a Nacionalna Bibliot ek a, Mss. Sof . gr . 78, 59v). Rokopisni viri Pariz, Bibliothèque Nationale, Zbirka Maksima Grka, Mss. S l av e 1 2 3 . Sankt Petersburg, Ruska Nacionalna Biblioteka, M s s . S o f . G r . 7 8 . Moskva, Ruska Državna Biblioteka, M s s . f o n d . 1 7 3, M DA Fu n d . 4 2. Druge reference Boersma, Hans. 201 3 . Em b o d i m e n t and Virtue in Gregory of Nyssa: An Anagogical Approach . O x f o r d : O x f o r d U n i v e r s i t y Pr e s s . Blowers, Paul M. 1 9 92. M a x i m u s t h e C o n f e s s o r , G r e go r y o f N y s s a , a n d t h e C o n c e p t o f ‚ Pe r p e- tu al P r o gr es s ‘ . Vigiliae Christianae 4 6 , n o. 2 : 15 1 – 1 7 1 . h tt p s : / / do i . or g / 1 0 . 230 7 / 158 3 7 8 8 Bornert, René. 1 9 6 6 . Les commentaires byzantins de la divine liturgie du VII au XVe siècle. P a r iz: I n s ti t u t f r a n ç a i s d ’ é t u d e s b y z a n ti n e s . Cejtlin, Ralja Michajlovna, Radoslav Večerka in Emilija Blagova, ur. 1 9 9 4 . Staroslavjanskij Slovar': Po Rukopisjam X-XI Vekov . M o s k v a : Ru s s k i j j az y k . Cunningham, Mary B., in Elisabeth Theokritoff, ur. 20 0 8 . The Cambridge Companion to Ortho- dox Christian Theology. C am b r i d g e : C am b r i d g e U n iv e r s it y P r e s s. Denissoff, Еlia . 1 9 4 3 Maxime le Grec et l'Occident: Contribution à l'histoire de la pensée religieuse et philosophique de Michel Trivolis. Paris: Bi bl io t heq ue de l 'U n i v e r s i t e . Garrigues, Juan Miguel . 1 97 6 . Maxime le Confes- seur: La charité, avenir divin de l'homme. Theo- l o g i e h i s t o r i q u e 3 8 . P a r iz: B ea u c h e s n e. Grande, Carlo del, ur. 1 9 4 8 . L'inno acatisto in onore della Madre di Dio. F i r e n c e : Fu s s i . Hannick, Christian . 20 0 4 . T h e T h e o t o ko s i n B y z a n- ti n e hy m n o g r a p hy : t y p o l o g y a n d a l l e go r y . V : Mar ia V a s s i l ak i , ur . Images of the Mother of God , 6 9 – 7 6 . L o n d o n : A s h g a t e. 632 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 Jugie, Martin. 1 97 3 . Homélies mariales byzantines (textes grecs édités et traduits en latin) . P a t r o- l o g i a O r i e n t a l i s 1 6 . T u r n h o u t: B r e p o l s . – – – . 1 97 4 . Homélies mariales byzantines (textes grecs édités et traduits en latin ). P a t r o l o g i a O r i e n t a l i s 1 9 . T u r n h o u t: B r e p o l s . Koycheva, R. 20 0 3 . S o u n d a n d s e n s e i n t h e hy m n o g r a p h i c t e x t: O n a t r o p a r i o n f r o m t h e a c r o s ti c T r o d i o n c a n o n c y c l e o f C o n s t a n ti n e o f P r e sl a v . Scripta and e-Scripta 1 : 1 47 –1 6 0 . Kostova, K. 1 9 9 1 . R i t h m i c h n i s k h e m i v S i n a i s k i i a E vkholo g i i . Kirilo-Metodievski studii 8 : 1 2 1–1 3 8 . Latyšev, Vasilij V. 1 91 2 . Menologii byzantini saecu- li X supersunt. 2 z v . S a n k t - Pe t e r s b u r g: A k a d e- mi a nau k . Louth, Andrew . 202 3 . ‚ Fr o m B e g i n n i n g t o B e g i n- n i n g ‘ : C o n ti n u o u s S p i r i t u a l Pr o g r e s s i n G r e go r y o f N y s s a . V : L e w i s Ay r e s i n J o h n B e h r , u r . Selec- ted Essays . Z v . 1, Studies in Patristics , 7 6 – 8 2. O x f o r d : O x f o r d U n i v e r s i t y Pr e s s . Maksim Grek. 20 0 8 . Sochinenia . Z v . 1 . M o s k v a : I n dr i k . – – – . 2 014 . Sochinenia. Z v . 2. M o s k v a : Ru ko p i s 'ny e p am jatni k i d r ev n e j R u si. Moorhead, Neil B. 1 9 9 9 . Ambrose: Church and Society in the Late Roman World . B e r k l e y : U n i v er s i t y of C a l i f o r n i a P r es s . Sinitsyna, Nina Vasil'evna . 1 97 7 . Maksim Grek v Rossii . M o s k v a : N a u k a . – – – . 20 0 8 . R a n n e e t v o r c h e s t v o M a k s i m a G r e k a . V : M a k s i m G r e k 20 0 8 1 : 1 5 – 8 3 . Taranovski, Kiril. 1 9 6 8 . F o r my o b s h e s l av i a n s ko go s ti h a v d r e v n e r u s s ko i l i t e r a t u r e 9 – 1 3 v v . [ T h e F o r m s o f t h e C o m m o n S l av o n i c V e r s e i n t h e O l d Ru s s i a n L i t e r a t u r e f r o m 9 th –1 3 th c e n tur y ] . American Contributions to the Sixth Internatio- nal Congress of Slavists . Z v . 1, 3 7 4 – 3 8 0 . P a r iz: M o u t o n . Ušeničnik, Fran. 1 93 3 . Katoliška liturgika . L j u b l j a - n a : Ju g o sl ov ansk a k n j i g ar n a . Valiavitcharska, Vessela. 201 3 . R h e t o r i c a n d R hy t h m i n B y z a n ti u m . T h e S o u n d o f Pe r s u a s i- o n . C a m b r i d ge : C a m b r i d ge U n i v e r s i t y Pr e s s . Wellesz, Egon . 1 9 5 6 . T h e ‚ A k a t h i s t o s‘ : A St u d y i n B y z an ti n e H y m n o gr ap h y . Dumbarton Oaks Papers 9/10 : 1 4 1 – 1 7 4 h tt p s: / / d o i . o r g /10 . 2 3 0 7 /1 2 910 9 5 – – – . 1 998. A History of Byzantine Music and Hymnography . O x f o r d , C l a r e n d o n Pr e s s . Zajc, Neža. 201 5. S o m e N o t e s o n t h e L i f e a n d W o r k s o f M a x i m t h e G r e e k ( M i c h a e l T r i v o l i s , c a 1 4 70 – M a k s i m G r e k , 1 555 / 1 55 6 ). P a r t 1 : B i o g r a p hy . Scrinium 1 5 :3 1 4 – 32 5. h tt p s: / / d o i . o r g /10 .116 3/1 81 7 75 6 5 - 0 01 21p24 – – – . 201 6 . S o m e N o t e s o n t h e L i f e a n d W o r k s o f M a x i m t h e G r e e k ( M i c h a e l T r i v o l i s , c a 1 4 70 – M a k s i m G r e k , 1 555 / 1 55 6 ). P a r t 2 : M a x i m t h e G r e e k ’ s S l av i c I d i o l e c t . Scrinium 1 2 : 3 75 – 3 8 2. h tt p s: / / d o i . o r g /10 .116 3/1 81 7 75 6 5 - 0 01 21p24 – – – . 2020 . Pr e p. M a k s i m G r e k i ( s l o v e n s y j ) o b r az B ozh i ej m a t e r i v e go s o c h i n e n i j a h . V : Germe- nevtika drevnerusskoj literatury (Problemy interpretatsii pamjatnikov Drevnej Rusi) , 39 9 – 4 2 9 . M o s k v a : I M L I R A M .