32. Številka. U UiiNlani, v peten S. feBrunria 1906. XXXIX. leto. Iahaja Tsak dan zvečer, izimši nedelje in praznike, ter vetfa po pošt« prejemati za avstro-ogrske dežele za vse leto vft K, za pol leta 3 K, za četrt leta H K 60 h, za en mesee t K 3» h. Za Ljubljano s pošilianjem na dom za vse leto 24 K za pol leta ti K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto K, za pol leta II K, za četrt leta 6 K fu h, za en mesee 1 K iM» h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuie od peterostopue petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 b, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole fiankovati. — Pokopi*! se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št 6, in sicer uredništvo v 1. uadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, L j. adminiatrutivue stvari. Uredništva telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Slavnostna 30 letnica akad. tetin, društva „Triglav". Nad vse slovesne je praznoval naš stari „Triglav" dne 4. t. m svoj jubilej v Celju. Pričakovati je bilo vsled ugleda, ki ga uživa društvo, vsled priljubljenosti njegove v domovini lepe slavnosti; da se bo pa nje^a slavje tako krasno obneslo, bega so nismo nadejali, ker vesel eas, v katerim živimo in v katerem je človek vsestransko navezan, dalje slabo vreme je gotovo vplivalo na mnogo poset-nikov slavnosti vplivalo pač, ne jih pa odvrnilo, udeležiti se krasnega jubileja in s tem vnovič pokazati, da nživa „Triglav4- gorke simpatije naše slovensko javnosti. Brzojavka je že napovedala sijajno udeležbo in v naslednjem pa še poročilo pomembnega slavja. Po srčnem sprejemu v nedeljo dop. na kolodvoru je odkorakala dolga vrsta došlih gostov in Triglavauov v .Narodni dom**, kjer so se Se vršile pod spretnim vodstvom g. abs. jur. Juro Detička zadnje priprave za slavnost. Veselo so se pozdravljali bivši in aktivni Triglavani. veselo so si stiskali znanci roke v pozdrav, radujoč se, da se po mnogih letih sestanejo zopet o priliki tako lepega slavja. Marsikak bivši društvenik. marsikak star prijatelj društva je vesel stisnil desnico svojim starim kolegom v pozdrav, naslajajoč se v spominih na prošla leta, ko je kot mladenič preživel najlepše dni v krogu svojih somišljenikov. Vesela družba starih znancev in prijateljev se je sestala v restavracijskih prostorih „Narodnega »lomau, pričakujoč početka slavnosti. Poznejši vlaki so še pripeljali mnogo gostov in v vseh prostorih „Narodnega domau je bilo živahno, veselo življenje. Banket in komerz. Točno ob 2. uri popoldan se je pričel banket. V veliki dvorani „Na-rodnega doma- se je sestalo okoli 120 oseb broječe število odličnega obČinst \ a V veselem pogovoru in ob izborni postrežbi je hitro minul Čas. Ob 3. uri je predsednik „Triglava** o. techn. Piehan o tvoril komerz in pozdravil vse navzoče, v prvi vrsti g, tlež. poslanca dr. Juro Hrašovca, g. dr. Josip Serneca, načelnika posojilnice in čitalnice, vse navzoče stare hiše „Triglava**, zastopnike akad. tehn. društev „Hrvatske*4. Srbadije**, „ Ilirije**, dunajske -Save", ljubljanske „Save** in zastopnike „Celjskega Sokola**, nakar je oddal besedo slavnost-uemu govornikn g. phil. Skerlju, ki je približno takole govoril: ..Slavna gospoda, dragi Triglavani! Minilo je dobrih 30 let, ko so se sešli v Gradcu nekega dne nekateri slovenski visokošolci s prelepim domoljubnim namenom, ustanoviti v Gradcu ognjišče slovenskim akademikom in odpomoči s tem največji potrebi graških visokošolcev. Gospoda moja, ta peščica slov. visokošolcev je morala imeti idealov polno, slovensko čuteče srce, neustrašen je moral biti njihov pogum, da s<> >i po neposrednjih izkušnjah prevzeli na svoje rame toliko truda in odgovornosti polnega dela. Saj z ozirom na zgodnji propad prejšnjih dijaških društev niso mogli gojiti nad, da se jim posreči ustanoviti društvo, katerih stari in sočasni člani bodo ob ilruštveni tridesetletnici veselega srca Ln trdnih nad gledali v bodočnost, trdno prepričani, da se zopet vidijo pri štirideset in petdesetletnici društva ..Triglava4*, Toda morda ravno slabe izkušnje prejšnjih akad. tehn. društev: „Slovenije**, -Vendije", in „Sloge*- so menda poučile naše prednike in i stanovnike, kako naj ravnajo pri ustanovitvi novega društva. Z bistrim pogledom so spoznali kardinalno napako v ustanovitvah prejšnjih društev: bila so zgrajena na vseslovanski pod-podlagi, vsled česar jim je manjkalo enotnosti, skupnega delovanja. Zato so dne 4. decembra 1875. položili temelj novemu slovenskemu dijaškemu društvu, ki naj bi bilo literarno in zabavno. Za ime pa so si izbrali priimek našega največjega gorskega velikana: Triglava. Govoriti obširno o zgodovini našega društva bi ne bilo umestno. V zavesti svojega imena je „Triglav" kakor mogočna skala stal v valovju nasprotnega germanskega življa, nudeč vsakemu zavetišče, kdor se je čutil daleč od domovine zapuščenega. Tam je našel pošteno slovensko besedo, lepo narodno pesem, duševnega in telesnega razvedrila. Ustanovniki so šli — prišli so za njimi drugi na njihovo mesto. Cela vrsta predsednikov, slovenskih značajev, je krmilo „Triglavu, ob strani so jim stali odborniki in Članovi. Čast in hvala vsem tem možem, razumeli so svojo nalogo, zavedali se svojih dolžnosti in obdržali „Triglav" na višku graških dijaških slovenskih društev. Vedno bolj in bolj je rastel ugled njegov v Gradcu in doma, med prijatelji in nasprotniki. Povsod je ugajala krasna pesem Triglavanov, naj si bo v tujem mestu ali pa na veličastnih izletih v domovino, o katerih dostikrat navdušeno poročajo naše stare anale. In kako so Nemcem vzbujale spoštovanje krepke slovenske pesti, ki se niso nikdar premišljale, nastopiti z orožjem proti žaljivcu svoje in svojega naroda časti. In da se pri zabavi ni zanemarjalo resno delo, zato nam jamčijo, zato nam spričujejo možje, nekdanji Triglavani, ki so stali pozneje, in še stojijo zavedno in navdušeno na svojem izbranem mestu v borbi naše domovine. Marsikak pesnik, mnog pisatelj si je hodil iskat v „Triglav44 zabave in razvedrila ali pa je pohajal mnogobrojna predavanja njegovih znanstvenih klubov. Saj je tudi predavalo v „Triglavu44 mnogo mož, ki danes slove kot strokovnjaki v svojih stanovih. — S ponosom se ozira danes naše društvo na svojo preteklost, in najsi nam kaže njegova zgodovina semintja tudi kako temno stran. Duh časa, s katerim se je „Triglav" vedno razvijal, je prinesel v društvo nasprotja, ki pa ga niso mogla omajati: vselej se je povzdignil z novo močjo do prejšnje višine. Našli so se v društvu ljudje, ki so hoteli stari „Triglav44 postaviti na ozkosrČno mračnjaško versko stališče. Morali so iz društva. Našli so se pozneje drugi, ki so posili iskali intolerantnosti, ki so tirali osebnosti do konca, ki se navidezno niso mogli zadovoljiti z našim edinim programom in geslom: „Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos.44 Nihče jim ni branil njihovega naziranja, saj tega „Triglav4* ni nikdar delal, ali, ko so skušali društvo preslepiti, so nas našli pripravljene in — morali so ven. Ne da se tajiti: izguba močne stranke nas je slabila ali v svesti si svoje svete dolžnosti, ne bodemo pustili, da bi umrlo društvo, ki je v svojem obstanku q a j i d e a 1 n e j š e dijaško društvo. Trideset let krepkega dela, navdušenega za blagor domovine in plo-donosnega pa daje „Triglavu44 gotovo pravic d do obstanka, ln ta obstanek nam jamči nad 75 rednih in podpornih članov, še bolj pa velicasna udeležba naših starih hiš. Dokler se bodemo tako veselili njihovih simpatij, se nam ni treba bati prihodnjosti. In želeč, da se zopet vidimo pri štirideseti etnici, mu tu ob stari njegovi zastavi kličemo: vi vas, crescas, floreas!" Velikansko navdušenje je zavladalo po govoru, gromoviti živio-klici so odmevali po dvorani, veselo so zveneli kozarci in pričalo je vse, da je govornik govoril iz srca vseh. G. iur. M. Krajne je pozdravil vrlo Celjsko posojilnico, poudarjajoč njene velike zasluge za društvo „Triglav44 in kije vnovič pokazala svojo naklonjenost društvu s tem, da mu je ob priliki njega slavja prepustila vse prostore „Narodnega doma.44 Viharni, živio-klici in odobravanje so pričali, da vedo Triglavani ceniti to naklonjenost svojemu društvu. G. iur. Irgolic je pozdravd zastopnike akad. tehn. društva „Hrvatske**, ki so prihiteli iz Gradca, da pokažejo, da se tudi brati Hrvati vesele Triglavovega jubileja. Govornik je omenjal ozko zvezo srčnega prijateljstva, ki vlada že dolgo vrst let med „Triglavom" in „Hrvačko - med najstarejšima slovanskima društvoma v Gradcu. G. tehn. Kurent je napil zastopnikom dunajskega akad. društva „Sava,u poudarjajoč vezi. ki vežejo vsled narodnega in svobodomiselnega mišljenja Savanov njih društvo s Triglavom. Živahno odobravanje in živio klici vrlim Savanom so sledili besedam govornika. Ljubljanski „Savi** in njenim zastopnikom je napil g. med. Vrečko, spominjajoč se zaslug prvega slovenskega ferijalnega društva G. med. Tanj še k je pozdravil navzoče stare hiše „Triglava44, ki so se v tako mnogobrojnem številu odzvale vabilu na slavnost, v dokaz, da jim bije še vedno srce za društvo, pod Čigar zastavo so se za časa svojih akademiČnih študij zbirali in se medsebojno navduševali za sveto stvar domovine in „Triglava." Prihiteli so od vseh strani, da se i oni raduj ej o s svojim društvom in mu pokažejo s tem, da mu hočejo tudi v bodoče ostati krepka moralna in gmotna opora. Velikansko navdušenje in lepa pesem: Mi pa ostanemo, kakor smo b'li, ene^a srca, ene krvi . . . nam je pričala, kako ponosen sme biti „Triglav44 na svoje stare hiše, ki se ne strašijo tudi največjih žrtev za svoje staro društvo. G. phil. Mu m je napil zastopnikom društva ..Srbadije-, ki so prihiteli, da v imenu graških srbskih visokošolcev izrazijo „Triglavu" svoje simpatije. Čilemu Celjskemu Sokolu in njega zastopnikom je napil g. iur. Šalamun, poudarjajoč vezi, ki spajajo akade-miČno mladež s slo venskim sokolstvom, prvoboriteljem ga narodno samozavest. Krepki živio-klici in odobrava-vanje je sledilo besedam govornika LISTEK. U hiši žalosti. Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda. (Dalje.) V drugem nadstropju Severjeve hiše je stanovala mlada dama. Imenovali so jo samo Lavro, kakor da sploh nima drugega imena. V njenem življenju ni bilo nic skrivnostnega. Vsa hiša je vedela, da ima Lavra bogatega starega trgovca za oficijalnega ljubimca, poleg njega pa še več ne-oficijalnih, pri katerih je mladost in veselost nadomeščala bogatstvo. Lavra je bila zdaj stara osemnajst let in lepa kakor pomladansko jutro. Prišla je v hišo s svojo materjo, ki jo je vpeljala v lahkomiselno življenje a je umrla ravno, ko se ji je po hčerini nelegitimni ljubezni začelo dobro goditi. To je bilo edino, kar je ta vrla mati na svoji smrtni postelji obžalovala. Po materini smrti je Lavra nadaljevala tisto življenje, za katero jo je vzgojila in na katero jo je napeljala lastna mati. V hiši so o njej govorili, da je dobrega srca in so jo radi imeli ; njeno življenje jim ni bilo v spodtiko, kakor to sploh ni med nižjimi sloji v Trstu; boj za kruh je tako težak, da morajo ljudje izgubiti smisel za moralo in za nravnost. „ Starec," kakor je imenovala Lavra svojega oficijalnega ljubimca, je bil dobra duša. Nikdar ni prišel k Lavri na stanovanje, nego ona je morala hoditi k njemu. In hodila je pogostoma, kadar je potrebovala denarja. „Starec" ni imel iluzij. Vedel je, da se zabava Lavra z drugimi moškimi ali ni ji tega zameril; zdelo se mu je to naravno. Niti tega ni zahteval, da bi se Lavra hlinila. Smejal se je na vse grlo, Če mu je rekla, da ga ne more videti in ji vselej stisnil nekaj goldinarjev v roko. „Na, vzemi — in 3si boga, naj me pusti dolgo živeti" — vedno je „starec" odslovil Lavro s temi besedami in prepričan je bil, da je s tem poravnal greh, ki ga je storil, ko je za dober denar iz rok lastne matere prevzel Lavro. Kraj Lavre je stanovala rodovina, v kateri je vladala največja beda. Oče Tomaj je bil star, mati je ves dan sedela na starem naslanjaču v kuhinji in ječala, edina hcerkaj Ada, se vzlic svojim dvajsetim letom še vse življenje ni ne enkrat nasmejala in bila tako bleda in upadla, kakor bi hotela vsak trenotek umreti. Ada je bila toliko nesrečnejŠa, ker ji je njeno mlado srce vsako jutro delalo novih upanj, katera je tisti dan vedno podrl. Iluzije so časih tolažilne, ali Če življenje vsako iluzijo sproti pohodi, požene človeka končno v blaznost. Petnajst let je Tomajeva rodovina vsako jutro pričakovala, da jo ta dan reši bede in obupnih skrbi, a rešitev le ni prišla. Prve besede, ki jih je Ada razumela, so obetale sijajne razmere; od prvega dne, ko je začela misliti, je slišala doma le o velikih projektih in znamenitih iznajdbah, ki prineso rodovini bogastva in srečo. Od tedaj je to isto morala slušati dan na dan, leto za letom. Oče je sanjaril o izobilju, uživanju in blagostanju — žena in hči pa sta stradali; on je bahato govoril, žena in hči pa sta jokali. Stari Tomaj si je domišljal, da je velik izumitelj. Ko se je oženil, je imel precej premoženja in žena je prinesla v zakon dosti znatno doto. Toda kupčija s stroji ni Tomaja veselila, zanemarjal jo je in svoj čas in svoj denar posvečaval raznovrstnim projektom. Vsak Čas je hotel kaj novega izumiti; zdaj nov Šivalni stroj, zdaj novo puško, zdaj nov parni stroj. In žena njegova, nevedna kakor vsa v kloštru vzgojena dekleta, ga je pri tem še podpirala in ga navduševala, ker so ji imponirale njegove teatralične geste in njegove bombastične fraze. Seveda se je Tomaj u vse ponesrečilo, Česar se je lotil, a nehal ni prej, dokler ni bilo zapravljeno vse imetje. A tudi sedaj še ni izgubil zaupanja v samega sebe in v svoje zmožnosti. Smejal se je, ko mu je žena očitala, da je sebe, njo in otroka spravil v bedo in v nesrečo. „0, jaz že nekaj izumim, da bo svet strmel. Le potrpi! Ti boš še gledala, kako me bo svet občudoval. In zaslužil bom toliko denarja, da ne boš vedela kam ž njim. Le zanašaj se na-me." Tako je dekla mir al stari Tomaj z veliko samozavestjo in niti prav pojmil ni, v kako nesrečo je spravil svojo rodo vino. Beda je kmalu potrkala na vrata, prestopila je prag in se stalno naselila pri Tomajevih. Tomaj sam se ni zmenil zanjo in je živel naprej tako, kakor popred, v kolikor je pač mogel. Ženo je pa nesreča popolnoma potrla in zdrobila vso njeno eneržijo. Prekladala se je po hiši, vzdihovala in jokala, vso skrb za življenje pa je prepustila svoji hčeri. In Ada je delala. Iskala je zaslužka in ga našla; šivala je vreče za neko trgovino in popravljala stare obleke, s katerimi je kupčeval v pritličju stanujoči Žid. Šivala je ves dan, šivala od zore do mraka in dostikrat tudi še do pozne noči, šivala dostikrat s krvavečimi prsti. Mati je sedela pri peči in dre-maje ječala, oče je sedel za mizo in risal ter računal — smilila se ni nobenemu izmed njih. V takih nočeh, ko je vladal v hiši mir, se je dobro slišalo, če so se pri Lavri zbrani ljudje smejali in veselili. In v takih nočeh je Ada svojo usodo bridkeje občutila kot druge dni; prevzela jo je srditost in sovražila je Lavro, kakor sovraži samo ubožno, a pošteno dekle triumfujoČo razuzdanko. A če je pogledala potem na očeta in na mater, jo je vselej prešinilo trpko Čuvstvo, ki se je naposled razvilo v preziranje in očitno zaničevanje lastnih roditeljev. Ko je Ada spoznala značaj tega svojega čuvstva, si je rekla, da je opravičeno in da oče in mati nič drugega ne zaslužita. Od tedaj je postala Se bolj molčeča in se skoro odvadila govoriti. „Največja sreča je, da človek enkrat vendar-le umrje", to je postal njen navadni odgovor na vse očetove fantazije in materine tožbe. (Dalje pnh.) G. dr. Gvidon Sernec, se je kot odbornik Sokola zahvalil za napitarico in izrazil medx drugim tudi veselje „Celjskega Sokola", v katerega imenu čestita društvu, da si je izbralo Celje za kraj svoje slavnosti. V imenu društva „Srbadije" se je zahvalil za napitnico in Čestital „Triglavu" g. ined. Luki o, navajajoč prijazne odnošaje med obema društvoma. G. dr. Josip Sernec se je kot predsednik „Celjske posojilnice" zahvalil za pozdrav in poudarjal, da posojilnica rada podpira „Triglav", ker ve, komu da podporo. Pozdravil je Triglavane, ki so priredili ravno v Celju svojo pomembno slavnost in srčno čestitaj društvu k njega jubileju. V imenu starih liiš „Triglava" je pozdravil in čestital društvu g. prof. Jošt in v svojem navdušenem govoru znova prepričal Triglavane, da jim je iz srca naklonjena mnogobrojna četa za društvo navdušenih bivših Članov,-ki postopanje in delo društvenik o v popolnoma odobravajo. Za ljubljansko „Savo" je izrazil čestitke g. iur. Mencinger, za dunajsko pa g. iur. Roš. V krasnem govoru je pozdravil v imenu „Hrvatske" g. med. Snovic Triglav ovo slavje, spominjajoč se ne samo prijateljskih zvez med hrvatskimi in slovenskimi dijaki v Gradcu, ampak tudi bratske vezi med obema narodoma. Med viharnimi živio-klici je pričel svoj govor g. prof. Kosi, spominjajoč se življenja slovanskega dijaštva v Gradcu v letih 187*2.—1875., ko je cvelo društvo „Sloga", potem ponehalo in se rodil „Triglav" k svojemu plodonosnemu življenju. Nazadnje je govoril g. dr. Maver, pozval v navdušenem govoru stare Triglavane k skupni organizaciji v prid „Triglavu". Po prečitanju mnogoštevilnih brzoj avov in pismenih pozdravov je predsednik zaključil med splošnim navdušenjem, zahvaljujoč se za krasno udeležbo, ob 5. uri komerz, odkoder je gotovo vsak udeleženec odnesel lepe spomine, ob katerih se je naslajal pri odkritosrčni besedi Triglava-nov, starih hiš in društvenih prijateljev. Državni zbor. N a D u n a j u, 8. februarja. V začetku seje je interpeliral poslanec dr. P loj ministra notranjih zadev zaradi mestne policije v Brežicah. Potem seje dognalo tretje branje zakona o zavarovanju pokojnine privatnim uradnikom, nakar je prišlo na vrsto poročilo gospodarskega odseka o varstvu hmelj ar st v a zoper nepošteno konkurenco. Pred vsem se zahteva zakon, ki zapoveduje, da se mora vsaka pošilja-tev hmelja izkazati z uradnim potrdilom, od kod izhaja. Proti temu je govoril prvi in edini poslanec vitez Berks. Govornik je rekel, da bi tak zakon kvaliteto hmelja postavil na drugo vrsto, ker se vprašuje na trgu le odkod je hmelj. Prišlo bi vsled tega do bojev med kmetovalci, kar bi bilo z agrarnega stališča globoko obžalovati. Žateški hmelj ostane žateški hmelj, ako se tudi kje drugje prideljuje, ravnotako kakor se imenuje lucernska detelja tako, najsi se prideljuje kjerkoli. Zakon o pro-venijenci bi škodoval posebno spodnje-štajerskiin hmeljarjem, katerim bi se s takim zakonom zaprl izvoz v Ameriko ter se pokazal pot v Ameriko bavarskemu hmelju. To pač ne more biti cilj avstrijske agrarske politike. — Agrarni poslanci iz češke so dokazovali, da nameravani zakon ne more Škodovati štajerskemu in gališkemu hmelju, ki sta s češkim enakovredna. Poljedelski minister grof Bupomnili te^a važnega društva. Darila sprejema 1. blagajnik g. dr. Klem. Seshun. Dunaj 1 Sirf-gerstrasse 7. Bleda konkurenčna zavist povzroča „Slovencu** histerične krče, da se v poslednjem času besno zaletava v „Ljublj. Zvon" in v ^Slovana" Menda odpadajo silno naglo naročniki „Dom in Sveta-, čigar urednik je član „Siovenčevega" uredništva J Vsi mežnarji, cekmoitri in vse farovške kuharice agitiraj o za rDom in Svet-, pa ima še premalo naročnikov!? Zato pa ta stekla nevoščljivost in onemogla jeza. Slovenski „Interessantes Blati" za tereijalke s svojimi starimi „pildki-iz petkraj carski h nemških brošur, „Universuma** in klerikalne „Prosvjete** ne igra v našem slovstvu ni-kake vloge ter se nikjer niti ne omenja. Ta lemenatarska, študentovska in kaplanska „literatura- se sploh ne upošteva Hine illae lacrimae . . . Promocija. Predvčerajšnjim je bil na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava štajerski Slovenec g. Josip Fišinger iz Sv. Lovrenca nad Mariborom. Fišin£:er je pravni praktikant pri kaz. sodišču v Gradcu Šolske vesti. Katarina V a 1 e n č i Č , učiteljica v Premu, je izstopila iz Ijudskošolske službe. Učiteljica Antonija Okom v Kropi je stopila v začasen pokoj, na njeno mesto pa pride absolvirani učiteljski kandidat Jo s i p P len i Čar za provi-zoričnega učitelja — Bepertoir slovenskega gledališča. Iz pisarne ^Dramatičnega društva" se nam piše: V soboto, dne 10. t. m. se uprizori v letošnji sezoni Hi. noviteta, igrokaz „Mali lord", kojega je spisal Mrs. Slodgson Bur-nett. M. Errol, vdova najmlajšega sina grofa Dorincourta živi skromno s svojim edinim sinom Cedrieom v New-Yorku. Grofu Dorincourtu sta umrla tudi starejša sina brez otrok. Mali Cedrie je torej poklican v nasledništvo Grof Dor. pošlje svojega odvetnik* v New-York, da privede Cedriea v Do-rincourt, mati sama pa se mora lomiti od sina in sme živeti le v bližini *ina, kajti ona se je poročila s sinom gioft Dor. proti očetovi volji. M. Errol do voli v to, ter se poda s sinom v Do-rincourt. Grof Dor. sprejme oba zelo hladno, sin ostane pri grofu, mati sr< poda v bližini gradu ležeče mestece, kjer prebiva sama, ne da bi s sinom smela občevati. Mali Cedrie si pridobi v hipu s svojim vedrim, odkritosrčnim, pogumnim nastopom grofovo ljubezen ter omehča njegovo trdo srce v toliki ineri. da pokliče isti M. Errol k sebi ter ji dovoli živeti s sinom; tee;u samega pa imenuje lordom, svojim pravnim naslednikom. Vmes so vpl» teni mični prizori iz življenja Cedria — in kratka epizoda vdove ene<_; I starejših sinov grofa, katera hoče grofu podtakniti tujega otroka kot svojega in na ta način spraviti Cedriea ob prvenstvo, kar ji pa popolnoma spodleti Naslovno vlogo igra r;ospn Kreisova, M Errot gdČ. S p ur na. grofa Dorincourta pa gosp. Dobro v o 1 n y. Slovensko gledališče. Pri svoji drugi vprizoritvi včeraj igr.i je bila menda nekaj skrajšana so „Cigani*- pokazali, da ne mislijo kar takoj zapustiti slovenskega gledali-5a Priljubili so se naši gledalisČni publiki, ki jih je z veseljem pozdravila in gostoljubno sprejela. .Cigani" so jako dobra in najboljša domača Šaloigra, kar smo jih dozdaj videli. Pisatelj Jak. Dolinar sme biti vesel tejra le* pega uspeha svojega dramat. delca, ter naj ga nikar ne moti pusto zabavljanje nadutih klerikalnih bandit<»v, ki menijo, da so estetiki in kritiki, pa so čisto navadne prisrnode, ki jim j»< megalomanija zlezla v možgane ter jim vzela še oni košček pametne raz sodnosti. kar ga jim je pustil kleri-kalni fanatizem. „Cigani" niso kaka duhovita satirična drama, ampak pp malomestna šaloigra : kdor išče v nji kaj drugega, kakor nam je hotel podati g. pisatelj, se seveda prav korenito opeče. „Cigani** so v risanju značajev docela uspeli, motiv njihov je zanimiv in zabaven, dialogi neprisiljeni in naravni: dejanje ni bogve-kako duhovito zasnovano, a ",a burko popolnoma dovolj. Koliko slabših, docela neverjetnih, nemogočih burk, čisto navadnih zmašil smo že videli n.i našem odru, a tedaj si ni upal nihče reči besede zoper tujo igro. Sedaj pa je stvar originalna, slovenska, in vsak idiot si prisvaja pravico sedati na kritični stol ter ji jemati vrednost. Naša intendanca naj ne gleda na klerikalne kritikastre, katerim so „Mlini pod zemljo** vrhunec dramatske umetnosti , občinstva je igra vrlo ugajala, ka; tudi zasluži. — Igralo se je razrn-roma dobro. Gdč, S pum a j-igrala prenaivno, na vsak način nair je hotela predložiti prav dostojni> g<>-ga. Dragutinovieje bila primerna, g. Lier je bil sicer zelo drastičen, živahen, a je v veliki meri zadovoljil poslušalce, g. Dobrovolnv je igra! prav naravno In surlerka, kakšen glas je to. Divno m je slišala, zlasti kadar sta bila gospoda NučiČ in Ve dr al na odru. Na svidenje, „Cigani!- y. Gospod Miša Dimitrije vic, veleodlični hrvatski igralec in dramatik, gostuje koncem meseca na slovenskem odru. A. Aškerc v Čehih, čeaka odliena revija „Kvetyu je prinesla v februarskem zvezku t. 1. T. del prevodov Aškerčevih poezij, in sicer: ..Mutec osojski", „Firdusi in derviš-, „List iz kronike Zajčjega samostana", „Po bitki na Beli gori", „Dvorni norec". Nadaljevanje sledi. Prevode je spesnil najodličuejški Češki poet, Jaro si a v V r c h 1 i e k y ; prevodi vzorno vestni in umetniško dovršeni Na odborovo sejo „Društva slov. književnikov in Časnikarjev", ki bo jutri, v soboto 10. t m., ob petih popoldne v ureil ništvu .Slov. Naroda4*, opozarjamo vnovič gospoda odbornike z vljudne prošnjo, da se je zanesljivo udeležb Vojaška godba betala pred SVOJimi poslušalci. Našim brali je najbrž še v spominu dogodek, ki se je izvršil na Koslerjevem vrtu ob priliki odkritja Prešernovega spoine nika. Ta dan se je vršil poleg ndtno gih drugih koncertov tudi pri Koslerju koncert, na katerem je svirala vojaška godba tukajšnjega 27 pešpolkt Vrt je bil poln samo slovenskega občinstva, med katerimi je bilo zlasti posebno veliko tržaških Slovencev. Kar je godba zaigrala koračnico „La bora*4, ki je po svojih besedah protislovenska. Koračnica je razburila Tr- jAČ&ne, && 80 vstali in odločno protestirali proti taki provokaciji. Na podij, fcjer je svirala vojaška godba, L kmaln prišel med drugimi tudi Janko Žagar iz Kamnika v sokolski obleki in odločno zahteval take slovanske skladbe. Kapelnik ga «a ni ne hotel poslušati, ampak je dal igrati italijansko koračnico naprej, ftazbiirjeiiofii med občinstvom je bila ?edno veeja, letele so ostre besede, uaj se godba takoj pobere vsled kno in bi se bil ta najbrž pobil pri padcu, Če bi ga ne bili ujeli tovariši na roke, je bil Žagar obsojen včeraj zaradi prestopka zoper telesno varnost na 20 K denarne globe. Opomniti je, ia je okr. glavarstvo poslalo akte na iržavno pravdništvo, da bi preganjalo Žagarja in še dva druga Slovenca in da se je Žagarjevo in ostalih dveh iejanje smatralo že za državi nevarno. Državne! pravdništvo pa je ustavilo postopanje proti Žagarjevima tovarišema, Žagarjevo zadevo pa odstopilo okr. sodišeu. Za mestne uboge je podaril g Anton S k u b i c, c. kr. gimnaz. prof. v p., znesek 30 K. Odbor uradniškega društva „Naša zveza" se je v prvi svoji seji f>. t. m. sledeče konstituiral : Ivan Kej,žar, predsednik: Anton Trstenjak, podpredsednik: Ivan Podgornik. tajnik : Iva n H O sta n, olagajnik — Za letošnjo .Sokolovo1 ma- skerado, ki se vrši pustni torek pod ^slovom „Bela reduta** v vseh pro-torih ^Narodnega doraau, se prično azpošiljati prihodnji teden vabila. Ker se bodo dobivale vstopnice le na me vabljene osebe, naj se blagovoli o oni, ki slučajno ne prejmo vabila a vstop v bliščečo kraljestvo Bele :raljice? obrniti do gospoda Avgusta f a g o d i c a pri tvrdki R e g o r š e k Spitalskih ulicah. — Maskarada pevskega društva „Ljubljana11. Zanimanje za to irireditev narašča. Vedno na novo se rijavljajo ^kupine in maske. Kakor ujemo, poseti večja družba gorenjskih fantov in deklet v narodnih nošah to naškarado, ker se zanimajo za svoje lolenjske brati', sosebno za rOžbeto-ega Janeza11 Vse kaže, da bode v nedeljo v vseh prostorih hotela „Unionu oliko navdušenja in karnevalskega rivljenja, kakor ga zidovi hotela .i'nion" se niso imeli. Velikanski sprevod svatbe >žbetovega Janeza, ki bo štel nad JOO svatov in drugih udeležencev na ielu jim domaČa godba in jahači, >o začel iti iz Črne vas proti Ljub-jani v nedeljo, dne 11. svečana 'i ure popoldne, tako da bo 1 spel oko:i 4. me v mesto ter poeni po že včeraj naznanjenih ulicah, i si -pnina se je letos glede na to velikansko udeležbo Janezovih svatov nazala samo na 1 K. - UinrI je v Zgornji Šiški g. A. ti t o n Se t in a, gostilničar in ko-: <\ star (H let. Bil je jako skrben ?orc. Zorman se mu je rešila na ta tačin, da se je zatekla v varstvo k lomaćenm psu. Klemen se je psa zbal, zato pa je svoji sovražnici ob-jubil. da jo ubije. Ker je Klemen ako nasilen človek in se ga zato vsi boje. oddali so ga dež. sodišču. Poskusen samomor, i z acna se nam piše: Včeraj ob 1. uri popoldne je prišel na savski most pod šmarno goro nepoznan Človek, okoli 50 let star in dostojno napravljen. Ogledoval je nekaj časa raz most Savo, ter se kmalu nato usedel na rob mostu ^r skočil v samomorilnem namenu v podo in bi bil gotovo utonil, da ga asta zagledala Josip Sever, krojaški Mojster in Ivan Snoj, posestnik in pletar iz Tacna, katera sta pri tej mrzli Savi zabredla do pazduhe v y°do ter ga z nevarnostjo lastnega 2lvljenja rešila ter privedla na breg. Oba rešilca sta bila že popolnoma onemogla vsled mraza in gotovo bodeta MItila to pozneje na zdravju. Opazuje ^ da so si samomorilci, kateri iščejo mrzlem elementu svojo smrt, zbrali naš kraj kot „Eldorado", kajti kratkem času je to že Četrti slučaj, 861 je glede tega precej nevaren, ker T, nimamo tukaj najmanjšega pripomočka za rešitev. Zatorej naj kompetentna oblast kaj ukrene, da dobimo tukaj, Če že ne drugega, vsaj rešilni Čoln, ker brez njega je vse delovanje v slučaju nesreč, skoraj vselej združeno e nevarnostjo lastnega življenja, nemogoče. Država, dežela, okraj itd. bodo gotovo zmogli stroške enega čolna, katerega naj prevzame za sedaj gasilno društvo v Tacnu, kjer je mnogo članov, kateri znajo dobro rabiti drožje in veslo. — „Sokola" v Škof ji Loki je bil 4. t. m. ustanovni shod. — Rop. 571etni zidar Ivan K r i š k o v i Č je pil s 3 drugimi delavci v neki gostilni v Hrušici na Gorenjskem, plačal za nje par litrov in jim kazal svoj denar okoli 100 K. Ko se je Kriškovič vračal na to domov, so ga oni trije napadli in oropali svote 8b K Orožništvo jih pridno zasleduje. — Bralno in pevsko društvo „Toplice" priredi v nedeljo dne 11. februarja veselico s petjeni, dramatično predstavo in plesom ob obletnici društvenega obstanka v prostorih gospe Ljudmile Militz na Toplicah. — Umrla jo v Postojni nagloma blaga gospa Fani J ur c a vsled kapi. Pogreb bo v nedeljo popoldne ob 4. uri. Naj v miru počiva! — Ilirsko - bistriško gasilno društvo je priredilo minolo nedeljo svojo običajno predpustno veselico, katera se je v vsakem oziru kar najbolje obnesla. Veseloigra „Ne kliči vragau, je splošno ugajala in žela dokaj neprisiljeneirit smehu. Po igri je pričela delovati ..šaljiva loterija*, nato se je pričel običajni ples in veselo so se sukali pari do belega dne. Kako priljubljena je ravno „gasilna veselica", priča dejstvo, da je čistega dobička preostalo IGO K. Letos si društvo sezida svojo gasilarno. — Rajhenburg. Tukajšnji župnik g. C e r j a k se meša navadno rad v razne slučaje, koj ga bi sploh ne brigal in tira dostikrat malenkost tudi pred sodni j o. Slučaj pa, katerega je provzročil Korošcev agitator, k a-plan Berk, pa prikriva in brani dotično grdobijo do sodnije spraviti — Mesto, da bi vzel palico in kaplana Berk a iz kaplanije že prvi dan ko je izvedel o njem, izgnal — pusti ga, da ta pohujšljivec še pridigujo in se tukaj drži. Kadovedni smo le, ako bode prihodnjo nedeljo pri Sv. Mohorju ljudsrvo njegovo pridigo moglo požirati, v takem slučaju pripravljeni smo celo stvar priobčiti obširneje, dasi ravno že vsa okolica o dotični grdo-biji govori. Žalski odsek »Celjskega Sokola" priredi v soboto, dne 10. t. m. v restavracijskih prostorih gosp. Kukca kostuinni venček. — Trg Lemberg. Zadnjič enkrat smo omenili, da se čuje, da bo priredil pred kratkim osnovani moški pevski zbor v gostilni g. Zupančiča predpustno veselico. Dne 2. t. m. se je vršila. Vsi gostilniški prostori so bili dubkom polni. Razen domačinov se je bilo tudi sedaj zbralo mnogo ljubih gostov iz bližnje okolice. Uprizorila sta se dva komična prizora. Naš vrli Otorepec je imenitno pogodil pred svojo ženo trepetajočega moža; ret-nik je bil kaj strog in brezobziren ravnatelj, a njegovi klovni: Brglez, Gobec, Fidler in Antolinc pa njemu vrli sodrugi. Uspeh odpetih pesmi nam daje veselo upanje, da se zna iz tega moškega zbora razviti še prav čedno društvo. Po končanem sporedu se j.-sukal mladi svet do ranega jutra. Postrežba v gostlini je bila prav točna in jed ter pijača izvrstna. Le kvišku iz duševnega spanja v zračne, vesele višave! — Tiralnico jo izdalo mariborsko sodišče zoper Ivano Mihelič iz Vurbeka pri Ptuju, češ, da je odvedla lSletno Marjeto Polstrak in da je izvršila več goljfij. »Divji lovec" v Celovcu« Slovensko društvo v Celovcu priredi rDivjega lovca* v nedeljo, 22. marca. Precej hud pretep. V gostilni pri Kajžiarju v Vasivesi na Koroškem je pred kratkim pilo več mož, ki so se navlekši se pijače začeli prepirati med seboj. Iz prepira pretep — to je kaj vsakdanjega, če le obe stranki čutita v sebi kaj dosti fizične moči. Začeli so se pobijati s kozarci. Ranjenih je bilo več, med njimi eden, ki je dobil od kozarcev, ki so mu bili razbiti na glavi, štiri luknje v glavo, en prst mu je bil odbit, pa še drugače je bil poškodovan, da je moral v bolnico. Tudi gostilničarje bil „pri-zadet". Sleparček. 441etni Ivan Žni-dar iz Prevalj na Koroškem je zavarovalni agent, a je svojo službo na vse strani izrabljal in izvabljal ljudem denar zlasti pa po Štajerskem. Roka pravice ga je pa našla in agent bo za osleparjenih 273 K sedel sedem mesecev, ki mu jih je naklonilo mariborsko sodišče. — Uboj zaradi igre. Dva železniška delavca v Dobrlivasi na Koroškem, Krepfl in Žitrajc po imenu, sta neko preteklo soboto po izplačilu šla v gostilno in začela k var tat i. Žitrajc je Krepfl a popolnoma oskubil. Krepfl je kot znan pretepač šel domov, a se skril ob cesti, kjer je vedel, da pride Žitrajc. Ko je ta prišel, se mu je pridružil, in kmalu sta se že kregala in pretepavala. Žitrajc je prvi omagal, kajti ko ga je Krepfl vrgel ob kamen, da mu je počila Črepinja, je padel v nezavest, Krepfl mu je pa pobral ves denar in odšel. Žitrajc je vsled ran umrl v par dneh, ubijalca in roparja so pa zaprli. — Pevsko in tamburaško društvo „Soča" pri Sv. Luciji priredi 11. t. m. v prostorih gostilne gosp. A. V u ga veselico s petjem, tambu-ranjem in dramatično predstavo. — V Opatiji se je te dni zaročil g. Miho V a h t a r, knjigovez in trgovec s papirjem z dražestno gdč. Ireno Tomašič, hčerko dobro poznanega narodnegna moža in posestnika gospoda Marijana Tomašiča. Čestitamo ! — Tržaški župan dr. pl. San- drinelli je oticialno izjavil, da ne sprejme zopetne izvolitve. — Župnik umoril svojo teto. Z ozirom na obravnavo proti župniku Tomašiču in njegovi ljubici, Antoni-jeti Ostric radi umora Stajerke Ane Rančigaj, ki se vrši pred porotniki v Zadru in bo te dni končana, se nam poroča iz Celja: Umorjena Ana RanČigaj je bila doma v Cotovljah na Štajerskem, kjer je tudi živela, predno se je župniku Tomaševiču posrečilo, jo izvabiti k sebi v Dalmacijo. Ana Rančigaj je bila kuharica pri župniku J. Trobeju, ki je služboval nekje v slovenjegraškem okraju. Ko je župnik stopil v pokoj, se je nastantl v kuhariČnem domačem kraju v Gotovljah, kjer je tudi umrl. Njegova zapuščina, ki je bila preeej znatna, je pripadla Ani Rančigaj, ki jo je naložila deloma v celjski rPosojilnici", deloma v državnih vrednostnih papirjih, deloma pa v domači posojilniei v Gotovljah. Vrednostne papirje je imela shranjene sama. Okoli 1. 1897. jo je jel obiskovati župnik Tomašević, ki je ostal navadno dlje časa pri njej. Ti obiski so se kasneje vedno Češče ponavljali. Značilno je, da domači župnik v Gotovljah ni nikdar dovolil župniku Tomaševiču. kadar je bival pri Ani RanČigaj ali kakor so ji v Gotovljah pravili pri Cetinovi Ani. da bi smel brati mašo v gotoveljski cerkvi; Tomašević je moral hoditi maševat v sosedni Žalec. Pri nekem takšnem obiskuje Tomašević odnesel Ani Rančigaj vse vrednostne papirje, ki jih je imela pri sebi shranjene. To je povedala Ana Rančigaj sama neki Gotoveljčanki in se pri tej priliki izrazila o župniku tako-le: „Ta krota mi je odnesel vse papirje.* Starka se je na to peljala za župnikom v Dalmacijo. Župnik ji je, dasi nerad, vendarle izročil njene papirje, na kar se je zopet vrnila domov v Gotovlje. Župnik jo je tudi nadalje še obiskoval in L 11)04. se mu je po dolgem trudu posrečilo jo pregovoriti, da se preseli k njemu v Polešnik pri Zadru. On jo je tudi pregovoril, da je dvignila svoj v gotoveljski in celjski posojilnici naložen denar in prodal:i svoje malo posest-vice, ki ga je imela v Gotovljah. Ko se je preselila k župniku Tomaševiču, je imela (koli 50.000 kron gotovega denarja. V njenem domačem kraju, v Gotovljah se splošno zatrjuje, da umorjena Ana Rančigaj ni bila župnik u To ni ase v i e u t e t a. ampak njegova rodna mati. Poskusen samomor v zaporu. Snoči okoli 7. ure je našel mestni jetničar Pirh v zaporu se na-hajajočo 301etno vagantinjo Frančiško Monscheinovo, rojeno v Meckendorfu, pristojno v Wilehelmsdorf, v nezavesti. Navedenka si je bila z zanjko, kojo je naredila iz predpasnikovega traka, tako zadrgnila vrat, da so jo morali pofmi v. nožem prerezati Po zdravniški preiskavi so jo prepeljali v deželno bolnišnico. Monseheinova je bila aretovaua zaradi postopanja in ker nima nobenih izkazil, bode morala toliko časa čakati, da se dožene njena identiteta. — Kadili SO za UJO. V neki hiši na Zabjeku se ženske nikakor niso mogle sprijazniti in ni bilo med njimi preje miru, dokler se ni ena izselila. Ko je ta zapuščala hišo. so ji napravile v veži odhodnico K na je prižgala zo njo kadilo, druga s petrolejem namočene cunje, tretja je pa ceremonijo povečala k tem, da je ^žrtvovala" v „Čast* svoji dosmrtni sovražnici staro krilo, kar je napravilo še neprijetnejši smrad in vtisk. Ko je bila ceremonija končana, so se vsi zadovoljno vrnili v svoja stanovanja, a se bodo vsi še enkrat sešli pred kazenskim sodnikom, ki jih bode poučil, da se tudi na ta način ne sme žaliti svojih sovražnikov. — Delavsko gibanje. Včeraj so se odpeljali z južnega kolodvora v Ameriko 4 Hrvati. V Heb je šlo 25 Hrvatov, v Inomost 19, v Scheibbs pa 18. Na Jesenice je šlo 17 Mace-doncev. — Izgubljene in najdene reči. Postrežnica Frančiška Raibrichova je izgubila črno denarnico z 12 K. — Učiteljska kandidatinja gdč. Ivanka Meščeva je izgubila srebrno žensko uro, vredno 10 K. — Gledališka igralka gdč. Marija Paulejeva je izgubila denarnico z 9 K. — Natakarica Kristina Schlittingerjeva je izgubila zlato žensko uro, vredno 80 K. — Ga. Jožefa Sartorijeva je izgubila zlat uhan, vreden 5 K. — Izgubljena je bila srebrna verižica z večimi obeski. Najditelj naj jo odda proti nagradi vratarju v hotelu pri „Slonuu. — x mešancem j snoči pripeljalo vse vojaštvo, ki je bilo pri trboveljski stavki. — Oddelek »Ljubljanske društvene godbe" koncertuje danes zvečer v hotelu rUnionu, in sicer od 8.—12. v kleti, od 12. nadalje pa v kavarni. — Domača plesna zabava s koncertom nŠramela-kvarteta se vrši jutri zvečer v restavracijskih prostorih g. Avgusta Zajca na Rimski cesti št. 24. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 20 kr. — V nedeljo, dne 11. t. m. domača plesna zabava s koncertom ršramelu - kvarteta v gosski prej Hafnerjevij pivarni na Sv. Petra cesti. — Semenj. Dne 8. t. m. je bilo na mesečni sejem prignanih 951 konj in volov, 322 krav in telet, skupaj 1273 glav. Kupčija je bila pri goveji živini izvanredno dobra, ker so prišli po njo Moravci, Korošci in Z gor. Štajerci, pri konjih pa dobra, ker je kupovalo nekaj Lahov. — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28. januarja do 3. februarja 1906. Število novorojencev 15 (=20 731 mrtvorojenec 1, umrlih 20 i = 27 71 " med njimi so umrli za vratico 1, za j etiko 3, za vnetjem sopilnih organov 3, vsled mrtvouda 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 11. Med njimi je bilo tujcev G (rriiO"()), iz zavodov 11 (=55",,'. Za infekcijoz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer za dušljivim kašljem 3, za vratico '1 osebi. — Prilogo „program za mednarodno panoramo* dobe danes častiti ljubljanski naročniki ^Slovenskega Narodau. — - Jugoslovanske vesti. D v a bolgarska slikarja. Poročali smo že, da sta priredila pred kratkim v Sofiji razstavo svojih del dva mlada bolgarska slikarja — A. Božinov in P. Morozov. ki sta sedaj najpopularnejša umetnika na .Bolgarskem. Svojo popularnost sta si pridobila s svojimi duhovitimi in umetniško dovršenimi karikaturami uglednih oseb v bolgarskem političnem in javnem življenju, katere karikature so izhajale v -Večernji Pošti* in v -Denu*, v najuglednejših bolgarskih dnevnikih, od katerih ima -Večernja Pošta* 20.000 naročnikov. Lanskega leta sta umetnika jela izdajati humorističen list „Blgaran*, čigar prva številka je bila v hipu razprodana. Ko sta umetnika otvorila svojo razstavo, je občinstvo kar drlo v njo in se kar kosalo v nakupovanju razstavljenih slik. Med razstavljenimi slikami A. Boži-nova hvali kritika /lasti karikature „Zloba*, -Podlost*, -Zavidnost*. „Čast iljubje* in rLakajstvo* Slike Mo-rozova se odlikujejo s svežim duhom in vrlo duhovitim karikiranjem narodnih poslancev in politikov. Razstavo sta si ogledala tudi ministra Šišmanov in Petkov, ki sta nakupila sliko „Zloba* — Vzor rodoljuba V Veliki Kikindi na Ogrskem je umrl Srb G j o r gj e R a d a k. ki je sporočil 225.000 kron v narodne svrhe. Svoje imetje je razdelil tako-le: Za srbski učiteljski konvikt je daroval 40.000 K, za zidanje srbske ženske učiteljske šole v Veliki Kikindi 40.000 K, za podporo srbskih obrtniških hčera pri možitvi 40. K, za štipendije revnim dijak«mi -RU.KK* K. za podporo srbskih svečeniških hčera v Dalmaciji pri možitvi 40.000 K, za ..Srbsko Matico v Novem Sadu 2(KH>0 K in srbski poljedelski zadrugi v Veliki Kikindi 5000 K. — Slava takemu požrtvovalnemu rodoljubu! Ureditev jezikovnega vprašanja v Dalmaciji, rie-škemu ^Novemu Listu* se poroča iz Zadra: Dne 14. t. m. se sestanejo v Zadru zastopniki hrvatske, srbske in italijanske stranke, da se posvetujejo o končni ureditvi jezikovnega vprašanja v Dalmaciji. Dopisnik -N e u e Freie P r e s s eu v B e 1 g r a d u , znani Zi-vojin Balugdžie, je sporočil uredništvu belgradske ^Politike", da je prekinil vse zveze z „Neue Freie Presse* in prenehal biti njen dopisnik. Balugdžič je odpotoval iz Bel-grada in se šele po nekaj tednih vrne v Srbijo. Slovenci v Ameriki. Oboj, V Leadvillu so na sveti dan rojaki ubili Josipa AnČnika. Ubijalci so zaprti. — Slovenec ravnatelj velike banke. „Oriental national Bank* v Ne\v Jorku je ravnatelj štajerski Slovenec Leopold Fridrich. — Smrtno ranjen v rudniku je bil v Stipvillu Jakob Videršek, doma iz Spod Štajerske. Najbrže ne ozdraVi več. * Najnovejše novice. Zaradi snežnih žametov so nastale na Solnograškem, Tirolskem in Gor. štajerskem velike ovire za promet na Železnicah. Na progi K i s e n e r z -Vordernberg je ves promet ustavljen na nedoločen Čas Ameriški štrajk. V Čile so začeli železničarji štrajkati. Pri spopadu z vojaštvom je bilo nad 100 oseb ubitih Bolezen angleškega kralja je vkljub zanikanju zelo resna. Včeraj se je po Kodanju oelb razširila vest, da je kralj umrl. (mor vojaka. Pri TeSinu so našli grozno razmesarjeno voj asko truplo. O zločincih ni sledu. Telefonska in brzojavna poročim. Dunaj 9 februarja. V današnji seji poslanske zbornice je storil Dovi češki radikalni poslanec dr Sobotka obljub). Zbora ca ]e potem razpravljala najprej o nekih daven h olajšavah za Ga-bško, potem pa je dr. P loj poročal o rentnem zakonu Dunaj 9. februarja. Načelniki klubov so se domeni', da pride rekrutni zakon v torek na razpravo. Prihrduji teden pred loži vlada parlamentu trgovinsko pr godbo z It al »jo, z Rus jo in Belgijo ter zakon, ki pooblašča vlado, da provizDncno podal,ša trg vin ske pegodbe, ki potečejo 1 marca, gl de katerih obnovitve še irso končani dgovori Na vprašanje s c demokrata dr Adlerja je ministrski predsednik Gautsch izjavil, da še ne more določiti dneva, kdaj predloži volilno reformo, zgoli se pa to ali koncem prihodnjega ali pa začetkom naslednjega tedna Dunaj februarja. Nemški poslanci so vložili danes interpelacijo glede razmerja med Cislit-vansko in med Ogrsko, v kateri vprašujejo, kako boče vlada aktivirati trgovinsko pogodbo z Nemčijo in carinski tarif, ko temn ni privolil ogrski državni zbor in kako se bodo uredili prispevki za skupna potrebščine, ko Ogrska ničesar ne plačuje. Motivacija te interpelacije je bila taka, da nem-Ški nacijoiialci niso hoteli inter pelacije podpisati, ko pa se je motivacija izpustila, so pa svobodni Vsenemei preklicali svoje podpise. Dunaj !*. februarja. m Ik )» , ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... inomoške s • • . Krakovske m ... Ljubljanske 9 ... Avstr. rdeč. križa 9 ... Ogr , m m . > . Rudolfove , ... Salcburške 9 ... [Junajske kom. » ... 4*/ 4'/ ■ '/o a .0 41; o Oelnice. južne železnice..... Državne železnice. . . . \vstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ , Zivnostenske m . . Premogokop v Mostu (Brtix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr cekin...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar 10010 100* — i 10020 118 301 96 — 11465 9950 100 65| 100.—j IOO75I 100- 10015J 100-25 106 70 100 50J 100—1 100—j 99-50 100 50j 99 75 99 50 316 75, 100 75 197-— 289 75 160 50 296 č»0 298 50 263 — 100-— 14«J nO 25 25 476 — 79 -92 — 61-52-' 33 30 57 — 72 — 529 50 ani". 1906. Blago 100 30 100 20 100 40 118 50 96 20 1U85 101 — 101 65 100 — 101 75 100 15 100 25 101-25 107-70 10150 100 90 100 80 100 50 101-50 100-318 75 10175 199— 391 75 162 50 300 50 308 50 271 50 108-20 150 50 27 25 487 — 85*— 99 — 68 — 54-3530 63- -78 50 539 50 128 668 i 1632 672 ;: 789 I 246 I 658' I 535 12650 ! 535 i 277 |l 571 1 160 129 — 669 75 1642 -67325 790 — 247 25 660-536 75 — 2662 — 90 536 90 —j 280 — — 576 — — 162— 75 220 75 11-33 19-09 23 48 23-97 117-35 95 50 25075 484 11-38 19-12 23 54 2405 117 50 95 75 251 25 5— Žitne cene v) Budimpešti/ Dne 9. februarja 1906.| Termin. Pšenica za april ... za 100 kg K 1688 „ oktober . . „ 100 „ „ 16 78 Rž „ april ... „ 100 „ , 1378 Koruza „ maj . . . . „ 100 „ n 1384 Oves , april ... „ 100 n m 1486 Efektiv. 5 višje. Meteorolojlčno poročilo. Vliina oad morjem 306-2. Srednji iračni tlak 736 0 mm. 5 I Člaa i Sta^e t 2 » s oaa h. , 5 i opazo- ^I°a g- > Vetrovi L i l Nebo v mm 8. 9. sv. • 730 7 !— 0 4 si. svzhod jasno 9. j 7. zj. n ;2. POP 724 6 j —10 0 Bi. jgvEhodi megla 722 4 i— 4 0 si. svzhod sneg Srednja včerajšnja temperatura: 13°, normale: - 09 . — Padavina v mm 0*0. ClSOnl, ki:so bili na Sla« maskaradi, se prosilo, da blagovolijo; naznaniti, kje bf se dobilo tako'dobro:uino,ki so $a Imeli o svolcm Mru? 540 Oei pokuScvalcev. Tvornica k me lijakih, si rojev K. & R. JEŽEK u Blnnskem sprejme za takojšnji oafitop nem.-slov. i 13. Plača po dogovoru. —J Ponudbe tirmi oaravnoRt. 529—1 Dobro idoća gostilna Četrt ure od Ljubljane se odda takoj na račun dvema zakonskima, ki sta vajena voditi večje gostilni&ko podjetje. Kje — pove upravniStvo „Slov. Naroda-. 524—1 ▼ KnaHovih ulicah it 5 v pritličju, obstoječe u 3 8<>b s pnpauki, se odda za majev termin. Pojasnila daje upravniStvo „Narodne Tinkarne" ravnniam. Pouk v glasbi. Mojster za čelo, kakor tudi drntre iostrnmrDte na K.k ali pibala Daznaitja tem potoni p. n. občinstvu, da prevzema pouk na vsa našteta glasbila bodisi doma ali izven doma, posamezno ali v skupinab. Ceoe zmerne. — Ponudbe sprejema in da pojasnila Otokar Zlisko Sv. Petra cesta 7, b«»tel nr*n avHin) skem cetarju-, III nadstr. 502-2 Zajedajoč bo v Ljuoijani enkratni tečaj. — Ozdravljenje v naikrajštm čanu pri otrokih In odraslih« tudi pri tak h, ki 8t> £e bre/U4L>e8iK> obiskovali knrze. Uspeh zajamčen, preiskovanje zastonj, fniave se spr«jen»hj» Uo po DedeljKa vsak dau v hOteltt ,vpri Maliču" soha St. 44. 526— i Zavod za 2d>avijeni8 govora „ideal" Dir. H Fickenscher. RrojDJkl salon za gospode luon Masdlč1 = se sedaj nahaja == Miklošičeva cesta 10 nasproti srand hotela Jnlon". za novozgrajeno poslepje pOSOjOniCO ¥ Logatca se odda proti pisiut.ni ponudbi do kunca tega meseca. Načrti, podrobnosti in pogoji so na vpogled v posojilnični pisarni v Dol. Logatcu. 512 £epa oprema a a a a a domače de to razstavljena pri v v v cftntonu Sarcu na So. SPetra cesti št. 8. dobro izurjene podsovstva ali izdelovanja kočij ; dalje vajjenoe ob svoji brani in stanovaoin, ki pa dobe primerno plačo, spreime takoj PETER KERSIč tovarna vosov 480-4 v Siski pri Ljubljani. 10.000 parov čevljev! 4 pari čevljev samo 5 K. Vsled ugodnega ogromnega nakaoa at* odda za to nizko ceno: par mufikib in par ženskih ćevhev črnih ali rh-m -h* \mnfetteD — Ob 7. ari 5 D ftjntrej osobni vlak v Trbiž Pontabel Beliak Celovec, M«irao MauterndoH Fransensfests, Ljnbno, Onnaj, 6es Selsths ■ Rolnsgrad, Inomost. *«? £le»d-Kei 'inj; v Steyer, * Line, Budeievice, Pisen, Mariiiot vare Beb, Fraieo»i »are, Prago, Ltpako /5et 4 umreti (« Otmaj. — Ob 11. on 44 m dopoldne oeobn vlav t Trbif, Pontabel, Re|)akv Celnvec Mali Oidd nitz, Ljubns, Selsthal, Soloograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru 'i>o»«l, Bregem Cnncb V neva. Parm, čez An stetten na Da^aj. — »b i in bh m pspoldat jaobai »1 .k t hrbi* Šmohor, Beljak, Celovec, FrancensfeHtb, Inomost, Monakovo, umnu« to Reifiiue « Steyi Line, Badejr/ice, Pisen, Manjine vart Heb, »"ran^ve vare, Karlovi v>*re Pra»;i v Prago ii rektnl vos I. in II razr , Lipsko, aa Dona) $es Amstetten. ^ 10. ori sonoči osobu vlsk v Trbiž, Beljak, Fransensfeste, tnomost, Mouakovo (Trst-Monakovo direktor ve« I, n II, razrćdsj. — PROG* 9 NOVO MESTO l> KOČEVJE o%«bm vlas« Ot 7. on 1? o zjntraj osebni vlak v Novs mesto, Straže, Topuce, Kočevje, ob i on 6 a, pop intotaka — Ob t, on e a svečei % Novo mesto, -loč-evj*. — PttlHOO v ufnBl^J4.MO j0* kol PBOOA IZ TRBIŽA Ob 3. ari 28 m sjotra) osobni vlsk t i>inaj* ve» Ams enen, Mouakov« (Monakovo-Trst direkč. vos I., II. raz). lnemost, Frajisenafeste botnograo uiuct Stevi, Ul \ahsee, Ljabno, Celovec Mali Glodnitz, Beljak Ob 7. in i/ a ijotraj e«obm vlak u Trbiža — Ob 11« UXi 10 m dopoldne osooni ««ai s Doaaja ces &msterteo Liuaku, Pra|>f (la Pra^« direktni vos I, tu II, razreda;, Frauoove v^»re, Kari«>ve vere, Heb, Ma line vare, Plaei« Bndejevice, Line, Stevi, Paril 2eneva, Cnnb, Bre)(en% tnouoei, ^eli ob /esera, Bad Osatem, Solno^rnd, Ljnbuo, Celovec, Šmohsi Pontabel - 0| 4 < t* m popoldne ssem. vlak s Dunaja, Ljnbna, be.'stbals, Beljaa« Celovca, Malega Gloduitza, tfooasove^a. Iv nosta Pransentfesta, Pod tabla — Ob 8 ari 06 • ivečer osobni viai i Uiuhn« Ujubua Bet ■> ka, Muraaa Malega G16dnica, Celovca, Pontabla, css beizthal od loomtiata «n &>ioograda, 6as Ki in Reifln g is 8teyra Lmca, Budejevic, Plana, Marijinih v«rov, Heba, Pr.teo*»ib v»r».v, Pragi Lip»kega. - i M>GA U NOVEUA ME*SlA IN &UĆEVJA (Jsohni via>l: Ob uri 44 m i»u ra osobni vlak is Novega mesta n aocevja, ob i in te m popoiont is fkrase Toplic, Noveg mesta. Kočevja in ob 8. on Bb vl svecer istotako. - ODHOD (Z lJU^l-JANF dm kol \ KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ar 2b ■ »jatraj, ob t. or» ' a. pop- Idut ob 7 sn 10 n ivučer. — Ob 10. an 4 m ponsč samo ol aedeljak u> prasnikib in le v okt brn - PRI HOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNlK/k liesam vlak : Ol 4. ar« t* a tu raj, ot 10. ari (9 m depeldne, ob t. ari i m svete. Ob h. an 66 a* ponoči sam oi> edehab prtsnikih in le v oktobra. — Hrsdnieevrooetki oa« s m I m is »red •tratevniTn ^m«om i Lju 1 b tik ležečim stanovanjem ne takoj ali 8 1. msjnifcoin odda v Gradi&Ču 6t. 4. Več pove h Šuik na dvorišča na levo. 473 3 Sprejmeoi takoj 490 2 dva učenoa Btara od 14 do 17 let, ki imata veselje za sedlarski obrt in enega pomočnika. O ilikovan gera bil z naib •I.Aimi izpričevali /a d«ber učni utpeh na ra/.Mtavi vajeijiAkih del v Nabreiiui f). novembra in v Gorici 19. novembra 1905. Pmmene ali ustmene poDndbe »prejema Anton ćuk, sedlar, tapetuik in lakirar v Sežani Št« 35 oa Prim«>r8kern Zanesljiv tipojoii >l"Vt-L« c ki bi doli>iil k ie ob^tuje-ćmhu, d..bro se n-ijfirah•£ešče takoj V «vih<» jamstva njegovega deleia, za<*ln>.ka >td. oMtaue blagajna v ijegovib lokab. — Samo rertue, neanon mue poi*nilo stanovanju z 1. 2 in 3 S'*bnmi in 1 lokal »J pisarno ah prodajalno «e ol(l\ PrOHim /tfpiiffite m§4 IU #**n\\ Z velespoštovanjem Juli j u M i i i srh Av# t iPumaj VII i, ImvidMtkiagstt Ooa skstl|ici 20 vin. — Msnj m 11 škatljic, ki Mtauejo 2 krom, »e pošii ne poseli*. nj^si VabTbi plesni ueselic ki bo v soboto, dne 10. februarja o steklenem salonu ..narodne restauracije" (prej Uelser) na Tržaški cesti dtov 21 G dba na lok:. Začete* ob 7. uri. VMop pros?. K moogohrojoi ndeleŽhi \l|uduo va:| Bernard Dolšek, ^atilničat V nedeljo, 11. svečana v hotelu „OHI0H" i pevskega društva ,,LJUBLJANACC. »h Ujlopninn 1 krono. Cene Jedilom in pilotom znatno znižane. 541- r Čas je denar tako misli skrbna gospodinja, k! rajši kupuje izborne testenine Žnideršič & Valenčiča, nego da bi tratila zlati čas z izdelovanjem MM)-IS J »Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani" Iruinic* m CELOVCU. Akoiicki kamtal U 9 llllll lllin-— Rp7Prvm laklad k 91111111111'- Podrninios v S P LJETU. Podružnica v CELOVCU. Kupuj* im srsisja vse vrste rent, sastavnih pisem, prioritet, ko m analnih obligacij, srečk, delnic, valut, novoei in daviš. Prometa Izdaja k vsakemu žrebsn|u. Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad k 200.000 — •Ms pSSSsi m vtsttsitM psfSfls 2L& v issretMuie frudnoMUio papirje In SLa v ourco« viocjlo proti snovCoje aapaiu kupoue. kurzul lzgrcttol. Vinaulujo in devliiauiujs vojaške ^enitntnske kavciio mapi lafaBealr. SJT H«>r«i» ■»rm-iUi "S-S llrmirnfl wlocs tprejnua t tekočem računa si) aa flozne knjižioe proti igodnim obresum. Vloženi denar oDreatm« dne v'oge do dne vadi g a S - ^ Promtt s čeki In nakatnioami. Lastnina in tisk BN aro dna tiskarne- 4