SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST Letnik IV. Novo mesto, 23. novembra 1967 - za občine BREŽICE, ČRNOMELJ. KOČEVJE. KRŠKO. METLIKA. NOVO MESTO RIBNICA. SEVNICA in TREBNJE Št. 30 VSEBINA OBČINA TREBNJE: 386. Odlok o komunalnih delovnih organizacijah, Id opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in o načinu gospodarjenja s ko* munalnimi napravami ter opravljanju komunal* nih storitev 387. Odlok o splošnih pogojih vzajemnih razmerij lastnikov posameznih delov stavb 388. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zunanjem videzu in komunalni ureditvi naselij v občini Trebnje 389. Odlok o ustanovitvi organa za kaznovanje prekrškov v občini Trebnje in o določitvi števila sodnikov za prekrške 390. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta individual* nih hiš pod pokopališčem v Trebnjem 391. Odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanj-skOi hiš v Starem trgu 392. Odredba o določitvi mej centrov Mirne, Mokronoga in Trebnjega OBČINA TREBNJE 386. Na podlagi 1., 5,, 15., 17. in 18. člena zakona o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena (Uradni list SRS št. 16/67), določb 74. do 85. člena in 153. člena statuta občine Trebnje ter 3. in 8. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list SFRJ št. 26/65) je občinska skupščina Trebnje na občinskem zboru in zboru delovnih skupnosti dne 9. novembra 1967 sprejela ODLOK o komunalnih delovnih organizacijah, ki opravljajo komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena in o načinu gospodarjenja s komunalnimi napravami ter opravljanju komunalnih storitev I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Za komimalno dejavnost posebnega-družbenega pomena se štejejo: 1. dejavnosti, ki jih kot družbeno pomembne določa zakon In 2. naslednje dejavnosti: a) urejanje in vzdrževanje parkov in zelenic, b) urejanje in vzdrževanje športnih in drugih reikreacijskih objektov, otroških igrišč in podobno, c) javna kopališča, d) varovanje motornih vozil na jav nih parkirnih prostorih, e) dezinsekcija, dezinfekcija In deratizacija. 2. člen Uporaba komunalnih storitev je obvezna v naslednjih primerih: 1. oskrba naselij z vodo, 2. odprava odplak in atmosferskih voda, 3. čiščenje javnih površin v naselju in odstranjevanje smeti iz zgradb, 4. vzdrževanje in opremljanje ulic, trgov in cest v naseljih, 5. urejanje in komunalno opremljanje mestnega zemlj^ča, 6. oskrba naselij z električno energijo, 7. javna razsvetljava, 8. pogrebna dejavnost ter urejanje in v2idrževanje pokopališč, 9. tržnice na drobno, 10. javna kopališča v krajih, kjer so organizirana, 11. kafilerije, 12. dezinsekcija, dezinfekcija in de-rati2»cija. 3. člen K imenovanju in razrešitvi direktorjev komtmalnih delovnih organizacij daje soglasje občinska skupščina. 4. člen Pri upravljanju v komimalnih delovnih organizacijah oziroma enotah komunalnih delovnih organizacij sodelujejo tudi predstavniki družbene skupnosti, ki jih imenuje občinska skupščina. Predstavniki družbene skupnosti soodločajo v najvišjem organu upravljanja komunalnih delovnih organizacij o vseh tistih vprašanjih, ki zadevajo zado- voljevanje potreb občanov po komunalnih storitvi. Določila o pravicah soodločanja predstavnikov družbene skupnosti in številu teh predstavnikov vnese komunalna delovna organizacija v svoj statut. število predstavnikov družbene skupnosti v organu upravljanja komunalne delovne organizacije se omeji od ena do pet. 5. člen Komvuialne delovne organizacije morajo tisti del svojih splošnih aMov In poslovnih poročil, ki zadevajo interese javnosti, objavljati v Skupščinskem Dolenjskem listu. 6. člen Ce deluje komunalna delovna organizacija na območju dveh ali več občin, se določijo razmerja med občinami glede izvrševanja pravic in dolžnosti nasproti komimalni delovni organizaciji s pogodbo med občinami. 7. člen Vsi javni komunalni objekti in naprave so družbena lastnina. Za javne komunalne objekte in naprave v smislu 1. odstavka tega člena se smatrajo: a) komunalni objekti, zgrajeni iz sredstev družbeno-političnih skupnosti, b) komunalni objekti, zgrajeni iz sredstev delovnih organizacij, c) komunalni objekti, zgrajeni la družbenih sredstev skupine obč^ov. d) komunalni objekti, zgrajeni v daljšd pireteklosti in ki imajo značaj skupne koristi. Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve lahko z odredbo podrobneje določi, kaj se smatra za komunalne objekte v smislu tega odloka. 8. člen Javni komunalni objekti se vpišejo v register komimalnih naprav, ki ga vodi upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. Register javnih komunalnih objektov mora vsebovati najmanj p>odatke o: 1. vrsti komiinalnega objekta, 2. količinskem in vrednostnem obsegu komunalnega objekta, 3. kraju oziroma lokaciji objekta, 4. času izgradnje objekta, 5. podatke o investitorju objekta, 6. podatke o upravljavcu objekta. 9. člen Javni komuinalni objekti se smejo graditi samo na podlagi ustrezne urbanistične in gradbene dokumentacije v skladu z urbanističnimi In drugimi programi občine. Dovoljenje za gradnjo komimalnih objektov in naprav izda upravni organ, pristojen za komunalne zadeve. 10. člen Individualne priključke na javne komiinalne objekte odobrava organ, ki upravlja z javnim komimalnim objektom oziroma napravo. 11. člen Z javnimi komunalnimi napravami Tipravljajo in jih osikrbujejo lahko: 1. komunalne in druge delovne organizacije, 2. občina in krajevne skupnosti ter 3. upravni odbori za posamezne manjše javne komunalne naprave. Investitor komimalnih objektov in naprav lahko prenese pravico upravljanja in gospodarjenja na kakšno komunalno delovno organizacijo ali pa ji s EK)godbo odda komimalne naprave samo v oskrbovanje. II. NAČIN GOSPODARJENJA S KOMUNALNIMI NAPRAVAMI IN NAČIN OPRAVLJANJA KOMUNALNIH STORITEV 12. člen Organ, ki upravlja s komunalnim objektom ali napravo, je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje objekta ald naprave, za pravilnost individualnih priključkov na komunalne naprave za kolektivne komimalne storitve in za redno izvrševanje komunalnih storitev občanov, ki so za to upravičeni. 13. člen Individualni uporabniki kolektivnih komunalnih storitev so dolžni individualne priključke vzdrževati tako, da ne ogrožajo normalnega delovanja komunalne naprave za kolektivne komunalne storitve. Samo spajanje individualnih priključkov na komunalne naprave za kolektivne komunalne storitve sme izvrševati le za to strokovno usposobljen delavec; enako velja tudi za odpravo nastalih okvar. Za odpravo okvare na individualnem priključku je dolžan lastnik priključka poskrbeti takoj, ko zanjo izve, in okvaro odpraviti na lastne stroške. Ce tega ne stori, sme organ, ki upravlja s komunalno napravo, na katero Je vezan individualni priključek, okvaro odpraviti na stroške lastnika priključka. 14. člen Organ, ki gospodari s komunalnim objektom ali napravo, je dolžan za vs^ objekt ločeno voditi evidenco o: 1. vrsti objekta ali naprave, 2. količinskem in vrednostnem ob-s^u objekta ali naprave, 3. lokaciji objekta ali naprave, 4. času izgradnje. Objekti in naprave se smatrajo za osnovna sredstva in mora biti njihova vrednost knjižena v skladu s predpisi. Organ, ki upravlja s komunalnimi objekti, je dolžan določiti stopnje amortizacije za odpis vrednosti objektov ter amortizacijska sredstva odvajati na poseben račun. ^ Računovodska evidenca o vrednosti komunalnih objektov in o sredstvih, ki se zbirajo iz pristojbin za uporabo komunalnih storitev iz posameznih objektov, se vodi ločeno za vsak kamunal-ni objekt, ki predstavlja zaokroženo celoto. Določila tega člena In določila, ki se nanašajo na ta člen, veljajo za komunalne objekte in naprave, kot so: cevovodi, zajetja, rezervoarji, jaški, hidranti, vo^jaW, objekti na tržnicah, naprave za zbiranje in odvoz smeti in slično, ne veljajo pa za objekte kot so: parki, nasadi, ceste, trgi, parkirni prostori in podobno. Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve lahko z odredbo podrobneje določi, za katere vrste komunalnih objektov in naprav se upoštevajo določila tega člena. 15. člen Organ, ki opravlja komimalne storitve, je dolžan te opravljati za vse interesente skrbno in pod enakimi pogoji, ki. jih vnaprej določi oziroma so določeni s predprisi. V primeru, da zaradi okvar ali višje sile nastanejo motnje pri opravljanju komunalnih storitev preko javnih komunalnih naprav. Je organ, ki opravlja komunalne storitve, dolž^ obvestiti pravočasno in na najprunemejši način vse uporabnike storitev in jim pojasniti vzroke nastalih motenj. V primeru, da zaradi okvar ah višje sile nastane potreba po omejitvi komunalnih storitev. Je organ, ki opravlja komunalne storitve, dolžan sprejeti ukrepe, s katerimi omeji uporabo komunalnih storitev zato, da zagotovi najosnovnejšo oskrbo s komunalnimi storitvami, Uporabniki storitev so se ukrepov, ki Jih sprejme organ, ki opravlja komimalne storitve, dolžni držati in se po njih ravnati. III. FINANCIRANJE 16. člen Organi, ki opravljajo s komunalnimi objekti in napravami, namenjenimi za izvrševanje kolektivnih komunalnih storitev, in organi, ki opravljajo komunalne storitve, smejo uporabnikom ko- munalndh storitev predpisati prispevke in pristojbine. Na višino predlaga^ nih prispevkov in pristojbin za komunalne storitve Je potrebno soglasje organa pri skupščini občine, ki je pristojen za kontrolo cen. Cene komunalnih storitev lahko vsebujejo naslednje elemente, razen, če z drugimi predpisi za posamezne prispevke in pristojbine ni drugače določeno: a) stroške izvrševanje komimalne storitve, b) stroške upravljanja s komunalnimi napravami, c) stroške vzdrževanja komunalnih naprav, d) enostavno reprodukcijo (amortizacija) komunalnih naprav, e) razširjeno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav. 17. člen Komunalne delovne organizacije in dn^ organi, ki upravljajo s posameznimi komunalnimi napravami, morajo del cene za komimalne storitve, ki je namenjen za razširjeno reprodukcijo, odvajati v p>oslovni sklad oziroma na poseben račun. Tako zbrana sredstva se smejo uporabiti samo za namene, za katere so zbrana, in sicer v sklad.u s sprejetim programom širjenja komunalnih objektov in naprav, IV. KAZENSKE DOLOČBE 18. člen Z denarno kaznijo od 30 do 300 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki prekrši določbe 2. člena, 13, člena, 3. odstavka 15. člena in 21, člena tega odloka. Z denarno kaznijo od 100 do 2.000 din se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki prekrši določbe-2. člena, 1. odstavka 9. člena, 12, in 13. člena, 1., 2. in 3. odstavka 14, člena, 17., 20. in 21. člena. Z denarno kaznijo od 10 do 200 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne oselie, če ta stori prekršek po določbah* 2. odstavka tega člena. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Določbe tega odloka veljajo za komunalne delovne organizacije in druge delovne organizacdje, ki Jim Je opravljanje komunalnih storitev le vzporedna dejavnost, analogno pa tudi za krajevne skupnosti in odbore v njihovem okviru. 20. člen Organi, ki upravljajo s posameznimi komunalnimi napravami, so dolžni najkasneje do 30. junija 1968 priglasiti oddelku za gospodarstvo in fmance občinske skupščine Trebnje komunalne objekte in naprave za vpis v register. Ce organ, ki Je pristojen za izvajar nje tega odloka, ugotovi, da za posamezen Javni komunalni objekt aU na-praw) ni določen^ organa upravljanja, lahko odloči, da se za tak objekt ali napravo poveri upravljanje pristojni krajevni skupnosti. Krajevna skupnost lahko sama organizira upravljanje ob- STRAN 30 DOLENJSKI LIST — Št. 47-48 (922-923) — 23. novembra 1967 STRAN 30 DOLENJSKI LIST — St. 47-48 (922-923) — 23. novembra 1967 jekta ali pa to poveri iistrezni komunalni delovni organizaciji. • 21. člen V vsaiko stavbo ali delno zazidano stavbno parcelo, če leži znotraj ureditvenega območja naselja, ki se ureja z iirbanističnim programom, mora lastnik ali organ upravljanja stavbe speljati priključek na javni komunaJni objekt najkasneje v šestih mesecih po tem, ko je dana možnost za prikl;^uči-tev. 22. člen Za izvajanje tega odloka skrbi in nadzira Izvajanje oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine Trebnje. 23. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-09/67-1 Datum: 9.11.1967 Predsednik občinske sikupščdne Trebnje: Qril Pevec, L r. 387. Na podlagi 25. člena zakona o lastnini na delih stavb (Uradni list SFRJ št. 43/65) in 153. člena statuta občine Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji občinsk^a zbora in zbora delavnih skupnosti dne 9. novembra 1967 sprejela ODLOK o splošnih pogojih vzajemnih razmerij lastnikov posameznih delov stavb 1. člen Lastniki stanovanj in poslovnih prostorov, ki so v etažni lastnini, so dolžni pri upravljanju in uporabljanju svojih delov ravnati po zakonu o lastnini na delih stavb in po tem odloku. 2. člen Posamezni deli stavb, zgrajeni letu 1950, ki so v etažni lastnini in služijo stavbi kot celoti, za katere so lastniki posameznih delov stavbe v etažni lastnini dolžni prispevati del sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje, so: streha, temelji, zunanja fasada, podstrešje, stopnice, hodniki, stanovanje, namenjeno hišniku, električno, kanalizacijsko, vx)dovodno in telefonsko omrežje, vodnjaki, pralnice in sušilnice i>erila, klet, naprave za ogrevanje, dimniki, svetlobni jaški, strelovodi, skupinske antene, oplesk zunanjih delov, ureditev okolice stavbe in podobna skupna popravila, ki so niijna za vzdrževanje skupnih elementov stavbe. Etažni lastnik je dolžan prispevati poleg sredstev za tekoče in investicijsko vzdrževanje še del sredstev za upravljanje stavbe, in sicer: za zavarovanje stavbe, za stroške čistilk, dimnikarjev, odvoz fekalij, deratizacidčiDSikem Dolenjskem listu. dtevUka: 36^/67-1 Datum: 9.11.1907 Predsednik oMlnsfce skupščine Trebnje: Ciril Pevec. I. r. 388. Na podlagi 1. odstavka 106. člena ustave SR Slovenije, 153. člena statuta občine Trebnje in 3. ter 8. člena temeljnega zakona o prekrških (nradni list SFRJ št. 26865) je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. novembra 1967 sprejela ODLOK o spremembah in dop<^tvah odloka o zunanjem videni in komunalni ureditvi naselij v občini TREBNJE 1. člen Prvi odstavek 4. člena Odloka o zunanjem videzu in komunalni ureditvi naselij v občini Trebnje (v nadaljnjem besedilu: odlok, skupščdnski Dolenjski list št. 15/67) se črta in se nadomesti z naslednjim besedilom: »V naseljih Trebnje, Mirna in Mokronog se ne smejo po^vljati novi hlevi, svinjaki, kokošnjaki In drugi podobni objekti. Obstoječi taki objekti, ki kvarijo zunanji videz naselij, se morajo odstraniti. Is^jemoma je dovoljena lastnikom navedenih objektov adaptacija, vendar le tistim, ki Jim Je kmetijstvo glavni vir preživljanja. Adaptacija se sme opravljati le v okviru obstoječih objektov, ne smerjo pa se ti širiti.« 2. člen Drugi odstavek 8. člena odloka se spremeni takole: Vejica za besedo »odredbo« se nadomesti s piko. BesedUo »predhodno pa Jo potrdi skupščina občine« se črta. Tretji odstavek 8. člena se črta in nadomesti z novim, ki se glasi: »Določbe 1. odstavka tega člena ne veljajo za kmetijske proizvajalce, katerim je kmetijstvo glavni vir preživljanja in če imajo v ta namen primemo itrejene in vzdrževane objeScte.« 3. člen 11. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Za izvajanje nalog iz 10. člena tega odloka Je praviloma pooblaščeno komunalno podjetje Trebnje. Navedene nalc^ lahko opravlja tudi pristojna krajevna skupnost v skladu z določili tega odloka, če se za opravljanje teh nalog odloti. Krajevna skupnost mora v roku enega meseca po iiveljavi-tvl tega odloka sporočiti upravnemu organu, pristojnemu za komunalne zadeve, ali prevzema naloge iz 10. člena sama ali prepušča upravljanje teh Komunalnemu podjetju, če krajevna skupnost ne sporoči svoje odločitve v določenem roku, se smatra, da ne želi prevzeti nalog iz 10. člena, nakar upravni organ z odločbo poveri opravljanje navedenih nalog Komunalnemu podjetju. Organizacija, ki prevzame izvajanje nalog iz 10. člena tega odloka, mora or-gandadrati odvocs smeti in odpadkov ▼ skladu z določbami tega odloka tako, da ustreza vsem sanitamo-higienSkim pogojem.« 4. člen V 20. členu se 2. točka dopolni tako, da se glasi: >2. Z denarno kaznijo od 20 do 200 dinarjev se kaznuje posameznik, ki krši določila 2. člena (6. točke), 3. člena (2., 3. in 6. točke), 7. člena, 1. odsiavka 8. člena, 1. in 2. odstavka 13. člena, 16. člena in 1. odstavka 17. člena tega odloka. Delovna ali druga organizacija, ki ne ravna po določilih 2. člena (6. točke), 3. člena (2. in 3. točke), 5. člena, 7. člena, 1. in 2. odstavka 13. člena, 15. člena, 16, člena in 1. odstavka 17. člena tega odloka, se kaznuje z denarno kaznijo od 100 do 1.000 dinarjev, odgovorna oseba delovne ati druge organizacije pa z denarno kaznijo od 10 do 100 dinarjev,« 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-04/67-1 Datum: 9.11.1967 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ciril Pevec, 1. r. 389. Na podili 2., 10. in 12. člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS št. 13/66) in 153. člena statuta občine Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 9. novembra 1967 sprejela ODLOK o ustanovitvi organa za kaznovanje prekrškov v občini Trebnje in o določitvi števila sodnikov za prekrške 1. člen Za kaznovanje prekrškov se v občini Trebnje ustanovi samostojen orgaa za kaznovanje prekrškov — občinski sodnik za prekrške. 2. člen Občinski sodnik sa prekrške kot ianx}8tojen organ občinske skupSčine Trebnje za kaznovanje prekrškov ima enega sodnika za prekrške. 3. člen Sodnika za prekrške voli in razre-luje občinska skupščina. Kandidati za ■odnlka za prekrite naorajo izpolnjevati pogoje iz 15. člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov, izjemoma pa tudi iz 32. člena istega zakona. 4. člen Medsebojna razmerja med organom sa kaznovanje preikrškav in upravo občinske skupščine se \iredijo s posebnim sporazumom. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskon listu. fitevilka: 22^14/67-1 Datum: 9.11.1967 Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ciril Pevec, 1. r. 390. Na podlagi 12. in 13. člena zakona e urbanističnem planiranju (Uradni H»t SRS št. 16/87) in 153. člena statuta občine Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora In zbora delovnih skupnosti dne 6. oktobra 1967 sprejela ODLOK O sprejetju zazidalnega načrta Individualnih hiš pod pokopališčem v Trebnjem 1. člen Sprejme se zazidalni načrt individualnih hiš pod pokopališčem v Trebnjem, ki ga je izdelal Urbanistični zavod — Projektivni atelje, Ljubljana, Kersnikova 9, pod št. 694 v februarju 1965. 2. člen Objekti se morajo izvesti skladno z Tptjrfdfl.lnim načrtom in pravilniki, ki so sestavni deli zazidalnega načrta. 3. člen Pri izvajanju tega načrta je upošte-vttti 100-metrski prosti pas okoli poko-plaSča, zato velja le za 26 individualnih hiš, ki obsegajo naslednje zemljiške parcele: del pare. št. 47, del 41/1, del 30, del 29/1, del 29/4 in del 29/2, vse k. o. Trebnje. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v SkupAčinskem Dolenjskem Ustu. Številka; 352—07/67-1 Datum: 6.10.1967. Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ciril Pevec, 1. r. 391. Na podlagi 12. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 16/67) in 153. člena statuta občtne Trebnje je občinska skupščina Trebnje na seji občinskega zbora ta zbora delovnih skupnosti dne 6. oktobra 1967 sprejela odlok o sprejetju zazidalnega načrta stanovanjskih hiš v Starem trgu 1. člen Sprejme se zazidalni načrt stanovanjskih hiš v Starem trgu, katerega je izdelal Urbanistični zavod — Projektivni atelje iz Ljubljane pod št. E. D. v aprilu 1965, in dopolnilni načrt pod št. 10/67 z dne 11.4.1967, katerega je izdelalo Podjetje za stanovanjsko izgradnjo in urejanje naselij Novo mesto. Načrt obsega 4 knjige. 2. člen Izdelani osnovni načrt se spremeni tako, da se celotni predel zazida z individualno klasično gradnjo, za montažno gradnjo pa se zadrži le 6 perce! na zemljišču št. 106/1, 106/3 in 106/4. 3. člen Objekti se morajo izvesti skladno z zazidalnimi načrti in pravilniki, ki so sestavni deli načrtov, 4. člen Zemljiške površine za zazidavo po zazidalnem načrtu obsegajo parcele: del št. 106/1, del 107, 106/3, del 106/4, 106/5, del 105/5, 105/3, 105/2, del 105/1. 105/4 in stp 168, vse k. o. Trebnje. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 352-08/67-1 Datiim: 6 10.1967. Predsednik občinske skupščine Trebnje: Ciril Pevec, 1. r. 392. Na podlagi 8. člena Odloka o zujiti njem videssu in komunalni ureditvi na-_ seli j v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski Ust št. 15/67) je svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve pri občinskd skupščini Trebnje na seji dne 27. oktobra 1967 sprejo ODREDBO o določitvi mej centrov Mirne, Mokronoga in Trebnjega I, Meja centra naselij Mirne poteka takole: Od ceste II, reda Mima^Mokronog ob pare. 25/12, 25/19, 25/32, 25/1, 25/2, prek ceste IV. reda Mirna—Migolica ob pare, št. 78/1, preko 2330, 79 in 80 do potoka Mirna in prek njega ob pare št. 178, prek 177 in 175/1 in prek poti, ki vodi v Podlog, prek pare, št. 172/1 ob pare, št, 171, 74 in prek parcele št. 2303, 165, 60 in 164 do ceste II. reda in prek nje in prek ptirc. št. 127, 126/1 do gasilskega doma in mostička ob že-lezniški postaji. Od tod po cesti proti Sv. Heleni, prek parcele 83 in potoka M^na za vsemi poslopji podjetja »Dana« prek pare. št. 88/4, 88/5, 90/1, 91/1 in mimo pare. št. 62 ter naprej prek 40/1, 40/4, 2342/1 in 38 nazaj do ceste II. reda na koncu Mirne proti Mokronogu. V cono centra Mlme v smislu te odredbe se vključi tudi nova osnovna šola Mirna (osemletka) s celotnim fim-kclonalnira zemljiščem. Ta vkljiičitev bo izvedena, takoj ko bo iadano lokacijsko dovoljenje za navedeno šolo. II. Meja CMitra naselja Mokronoga poteka takole:' Od poslopja krajevnega urada za cerkvijo prek pare. št. 1, mimo zadružnega doma ob pare. št. 78, prek poti in ob parceli 252 in 7/3 za pekarijo prek ceste III. reda in po poti za »Iskro« ob pare. št. 7/2, 8/2, 10, 73 do gospodarnega poslopja Petra DEUA in za njim do ceste II. reda in prek nje do pare. št. 138/2, 137 ter ob parceh št. 49, prek ceste na Sevnico in prek parcel 34 in 3, 163/1, 26/3 in 26/1 na vogal poslopja stare sodnije In za njo prek parcele 24, prek poti in prek parcel 23/1, 22, 20/2 in ob nji, ob parceli 20, 104/4, 111, 110, prek 109 108 mimo parcele 106, 101/2 in 104/2, za objektom krajevnega urada in do izhodiščne točke nazaj, III. Meja centra naselja Trebnje poteka takole: Od ceste II. reda po poti javne tehtnice do železniške postaje in po železniški progi v smeri Ljubljana do pare. št. 596 in ob nji do ceste prek naselja Trebnje in naprej prek ceste po poti proti pokopališču, za gospodarskim poslopjem, ki je last Zupana, ob pare. št. 47/6, prek 47/1, 47/2, 46/2 in 60 do ceste IV. reda proti R^jemu selu in po tej cesti za šolskim poslopjem prek pare. št. 63/1, 62/4, 95/19, 95/1 in 96/1, nazaj ob pare. št. 96/1 do poti mimo novega naselja in prek njega za gospodarskim poslopjem Marije Pavlin ob pare. št. 104/11, 104/20 in nazaj do ceste II. reda in po nji do začetne točke, kjer se priključi pot proti javni tehtnici. IV. Točne meje centra Mirne, Trebnjega in Mokronoga so določene v kartah naselij v M = 1 :2880, ki so sestavni deli te odredbe. V. Ta odredba prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 350-2/67-1 Datum; 27 10.1967. Predsednik sveta za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve: Ivan Longar, 1. r. Z «-4 H : Ok ; 00 ' ce ' M i V® • «© ' ■ C*5 ^5 O« ti o < n S c* ►s &» (O er> •a i v ¥ ■ »3 H s« > Z ICI to