Političen list za slovenski narod. r* rreJeBU vtlj*: Zt oelo leto predpladan 15 fld.. xa pol leta 8 rld., ta četrt leta 1 rld.. za en meaee 1 sld. 40 kr. 7 admiaittraeljl prejeman Teljš: Za eelo leto 13 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta • fU., za en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Kaiodnino prejema »pravništvo (admioigtraeija) ia ekspedicija, Semeniske ulice št. 2, II., 28. yaEnanlla (inseratil se »prejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 12 kr e« se dska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TrednlStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob *',6. uri popoludne. 7 LjuUjaLlli. v petek 18. aprila 1890. Letnilt XrVTlT. Dfžaviii zbor. z Dunaja, 17. aprila. Budgetna razprava. (2. dan.) Za Weberjem govoril je včeraj še Oarneri, v prvi vrsti seveda o češko-nemški spravi, za katero je zahvalo izrekal možem, ki so jo dognali, zlasti Plenerju. Druga zahvala je veljala justičnemu ministru grofu Schonbornu, češ, da Štajarska zopet prosto diha, odkar jo več ne stiska roka, ki se ni bala najdražjo reč pri pravosodstvu žrtvovati narodnim sanjarijam! S tem je hotel Carneri mahniti po ministru Pražaku, kateri si pa mora v posebno čast šteti, če ga možje Oarnerijevega kopita grajajo. Tudi verska šola je prišla na vrsto in izjava škofov o njej, ki je po njegovi trditvi vlado gotovo enako neljubo dirnula, kakor mladočeška poskušnja s češkim državnim pravom. Zato je Carneri prepričan, da grot Taaffe za versko šolo ravno tako malo mara, kakor za češko državno pravo. Konečno je zagotavljal, da Nemci sicer ne bodo podirali češko-nemške sprave, da se pa zaradi tega še ne udajo grofu Taaffeju na milost in nemilost. Oni nikdar ne opuste boja za svoje dobro pravo, in edino, kar jim je pri sedanjih razmerah mogoče, obstoji v tem, da postavijo puške na tla. Veliko veselost vzbudil je Carneri po neki jako resnični trditvi, ki mu je pa proti volji iz ust prišla. Govoreč o vojaštvu, je namreč rekel: „Predobro v^m, da v Evropi ni države, ki bi bila tako srečna, da bi bil liberalizem v njej nemogoč!" Ko ga je dr. Kathrein opozoril, da to je tudi naše mišljenje, začel se je Carneri sam smejati ter se izgovarjati, da je hotel namesto »nheralizem" reči: ,militarizem". Zadnji govornik bil je včeraj češki poslanec Hajek, ki je stvarno razpravljal češko-nemško spravo glede sodnijskih zadev. Ob treh popoludne je g. predsednik sklenil sejo, naznanivši, da se bodo za posebno razpravo vpisovali samo oni govorniki, ki se oglasijo sami, da torej nobeden poslanec druzega, kakor samega sebe, ne more vpisati ali oglasiti. V današnji seji je prišel prvi k besedi poslanec Tiirk, ki je zopet razpravljal le češko-nemško j spravo; za njim pa dr. Gregorec, ki je prav primerno pojašnjeval zadeve po naših slovenskih deželah, in poudarjal, da se mora češko-nemška sprava raztegniti tudi na druge dežele, ako hočemo mir imeti v državi. Ker Vam pošljem govor njegov po stenografičnem zapisniku, mi ni treba sedaj obširneje o njem govoriti. Tretji govornik je bil dr. Menger, ki je po svoji stari navadi govoril o vseh rečeh, ki so mu prišle na misel. Za njim pa pride na vrsto dr. Rieger, da tudi on razodene svojo sodbo o češko-nemški spravi. V prvi vrsti se je obračal proti dr. Gregru, kateremu je odgovarjal, da se hoče on (Rieger) in njegova stranka strogo držati češkega državnega prava, katero je pa dr. Gregr pred nekaterimi leti imenoval staro šaro; sedaj sodi Gregr sicer drugačei ali če tudi v sv. pismu stoji, da je nad enim grešnikom, ki se spreobrne, v nebesih več veselja, kakor nad 99 pravičnimi, mora on (Rieger) vendar zagotavljati, da mu je 99 pravičnih ljubših, kakor spre-bbrnjeni Gregr. Sicer pa opominja, da sprava še ni dognana, ampak le dogovorjena med posameznimi možmi, in da jo bode treba še le dognati v češkem dežel-zboru, kjer bodo imele vse stranke priliko pretresati jo in ali potrditi ali zavreči. Ce Mladočehi ž njo niso zadovoljni, vendar se ne smejo štuliti, kakor da bi le oni zastopali narod češki ali deželo češke. Deželo zastopajo tudi nemški poslanci, narod češki pa poslanci, ki imajo sedaj še večino, (dr. Vašattj: Lepo večino! Klici: Mir! Tiho bodite! Predsednik opominja, naj nikar ne motijo govornika!) Dr. Rieger zatem razpravlja pemea pogodbe in dokazaje, da češki narod ž njo nič ne zgubi; dalje govori e češkem državnem pravu in slovesno sklepa z zagotovilom, da se je skoz 50 let trudil za kulturni in politični razvoj svojega naroda. Po časti in bogastvu ni hrepenel, služil je narodu brez dobičkarije; on si ne prišteva nezmotljivosti, ali svest si je, da je delal po svoji najboljši vesti in zavesti in da hoče v tem smislu delati, dokler mu narod skazuje zaupanje. Ce mu to zaupanje odmakne, on stopi brez pritožbe s pozorišča, drugi možje pridejo za njim, ki naj pa delajo v enakem duhu za koristi naroda češkega I Živahna pohvala in ploskanje se je razlegalo po zbornici, ko je dr. Rieger končal svoj dolgi govor, ki se je zlasti odlikoval z nenavadno mirnostjo in premišljenostjo. Za njim bi bil govoril Derschatta, pa slišati so bili glasovi: Konec! Predsednik da glasovati in večina poslancev se odloči za sklep seje, katerega predsednik proglasi ob uro popoludne. Kako se delajo volitve. v. Slučajno so pa bili tam tudi drugi ljudje, in med temi natakarji, ki so imeli mnogo opraviti; — kdor je bil tam, v^ to. Nekatere natakarje je zaslišalo sodišče, ker jim je več zaupalo, kakor gospodu Kurtigu in njegovim častnim tovarišem, ki so prav za prav tudi deležniki zločinstva in so imenovani za priče le „per nefas"; kajti vprašati ni treba, da so tudi ti gospodje zaslužili zatožno klop. Iz izpovedanja teh se je dokazalo, da je prišel gospod Kurtig nekolikokrat pred volitvijo na kolodvor ter se menil tam z gospodom iz Auspitza. Na določeni dan si je zopet brzojavno najel sobo; ni prišel vtč po noči, temveč po dnevu, in tu je govoril z gospodom iz Auspitza. Natakar Žiga Schober, ki nima na stvari sami nikakega interesa, priznal je pod prisego naslednje: Ko je prišel vlak z Dunaja, šel je gospod Kurtig z zavitkom k vagonu, in skozi okno se je pokazal g. poslanec našega mesta, Auspitz, vzel je od Kurtiga zavitek ter mu dal svoj smodkini zavitek (Cujte! Cujte! na desnici), iz katerega je bil Kurtig plačan. Kako more Žiga Schober trditi, da je plačal denar osebno sedanji poslanec Auspitz?, (Gibanje na desnici.) Ali tudi to ni dokaz, da je Auspitz z namenom podkupavanja plačal svojeročno več tisoč? (Živahno odobravanje na desnici.) Koliko prič hočete še, da se je resnično to tako sramotno in umazano dejanje zvršilo, katero pa mi odobravamo, če potrdimo volitev? (Živahno odobravanje na desnici.) Sevčda LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Nikoli ne bom pozabil, koliko sem trpel ob spominski slavnosti za Garibaldijem v zimskem cirku, ko sem moral biti v dotiki s tem grdežem, o katerem sem vedel, da je ogleduh in tat. In Canzio, tako odkrit in vrl! . . . Bil je na tezalnici, rudel je jeze in sramovanja. Toliko je ljubil Garibaldija, da se je udal skrajnemu žaljenju, ko je imel nečastnega Bordona poleg sebe pri mizi pri dveh banketih, pripravljenih laškim odposlancem, zato, da bi ne motil te slavnosti v generalov spomin. Le eden, major Gattorno, predstavljajoč genovske demokratične družbe, ni mogel brzdati nevolje svoje; in je po seji, v kateri je pariško svetovalstvo sprejelo meč ,de La Tour d' Auvergne", ravnal pri pitni mizi v Plore-ovi kolibi z Bordonom, kakor je zaslužil. Pa osebe navzoče pri prepiru niso nič raz- umele, ko je bil imenovan Bordone „tat", po laški (ladro). Skoraj bi bil jaz obdelal Bordona kakor Gattorno. Bilo je pri obedu, ki ga je pripravil g. Majer, vodja »Lanterne", pri sebi, Canziu in njegovim laškim prijateljem, grofu Piancianu, rimskemu poslancu g. Bosdari-ju, ankonskemu poslancu in osnovateljem slavnosti. Jaz sem bil med njimi. Pri mizi posadi hišni gospodar Bordona med g. Delattre-a, seineskega poslanca in mene. Misliti si je, kako sem bil potrt zaradi tacega sosedstva. Bordone se maščuje s predrznostjo. Bil pa je med voditelji, ki so si vedno prizadevali podreti delo francosko-laškega odbora, in si je upal oglašati se. Nisem se mogel premagati, da bi ga ne bil zavrnil na njegov prostor. Nekaj grenkih besed sva si rekla; nazadnje rečem Bordonu: „No, dosti je že! Zaradi republikanske časti me ne silite več reči!" Bordone, ki je vedel, da mi je znana njegova preteklost, umolkne. Tega kratkega prepira ni nihče opazil pri splošni obedni ve-selosti. Tisti trenutek so na drugem koncu mize Avrelijan Seboll, Tves Guyot in grof de Douville- Maillefeu nii-se vlekli pozornost gostov po svojih razveseljujočih se protiodgovorih. Samo g. Dellatre je opazil pripetljej, in sem prepričan, da ga ni pozabil. Ce bo bral to knjigo, mogel si bo razlagati nagibe mojega studa, ki mi ga je delal Bordone, in si bo morda rekel, da pri vseh teh okoliščinah garibaldskih slavnostij sem pokazal prav veliko zatajevanja, ko proti meni zlo-voljnost bratov in prijateljev ni imela mej. Res je, da Bordone je bil varvanec lož, jaz pa sem bil v očitnem vojskovanju z glavarji velikega vshoda (Grand Orient) Francije. Končavam. Vsakdo, ki je nekoliko poznal Garibaldija, je prepričan, da njegova srčna dobrota je bila že slabost. Treba je to nravno razpoloženje v poštev jemati. Stari laški general ni odgovoren za vsa svoja dejanja. Njegov zli duh, sem rekel in dokazal, je bil Bordone. Poslednjič, Garibaldi je bil čudovite preprostosti. On ne bi bil nikdar trpel, — kakor je trpel Viktor Hugo, ta norec ošabnosti, — da bi Človek pokleknil prždenj ter ga molil. (Dalje sUdi) je rekel gospod poročevalec večine, da je mogoča pomota. Jaz mu pa lahko rečem, da se je motil, kajti pomota natskarjeva je tem mauj mogoča, ker ga je že prej poznal, kar je moral gospod poročevalec v zapisniku pregledati. Natakar namreč pravi (bere): »Kajetana Kurtiga poznam osebno; pred kakimi sedmimi leti je imel vojaško oskrbovanje z živežem v Lazih na Moravskem polji." To je priznal pod prisego v zapisniku. Pri takih okoliščinah je po mojem mnenji nemogoč vsak dvom, da je bil v resnici gospod poslanec Auspitz dotični mož, ki je osebno plačal imenovane svote. Nadnatakar potrjuje vse to; seveda ne dogodka o zavitku, ker ui bil ouda navzočen. Ta dogodek potrjuje torej najprvo Kurtig sam, — samo Auspitz pravi, da ni bil, bil je kdo drugi, ki ga ne poznd (Veselost na desnici), — a priče, ki so dobile denar, iu natakar je rekel: »Bil je rogaški tovarnar in državni poslanec Auspitz. (Čujte! Čujte! na desnici.) Ce niso taki dokazi prepričevalni, da je to podkupovanje v direktni zvezi s kandidatom, potem lahko rečem: Nikdar ne bode mogla zbornica ovreči volitve kakega poslanca radi nedovoljene agitacije. Če bode kedaj kak kandidat še bolj nevkreteu in se bode še bolj s podkupavanjem pečal, zasluži pač vsekako, da se njegova volitev ne potrdi, že radi nespretnosti ne. V luči teh podatkov bodete videli to zanimivo pismo, v katerem je govorjenje o onih 10.000 gld., 3000 gld. itd., čisto drugačno. To pismo je pisal taisti Kurtig in je obetal v njem tudi drugim me.stom pobožne ustanove: 10.000 gld., 4000 gld., 2C00 gld. itd. Pisem nočem več brati, saj imam pri rjkah izvirnike, kakor sem jih imel zadnjikrat. Zavrača se, da ni nikdo imenovan, da je dotičuik celo -iristijan, da je pripravljen še enkrat več dati, če sc le reši nemška reč v Auspitzu. (Veselost na desnici.) Mož še ni imenovan, ker so ljudje izrazili se, da je že prepozno, ker so se že za druzega kandidata, za gosp. dr. Moravitza, odločili in ne morejo nazaj vzeti besede, če tudi bi se lahko, kakor meni dotičnik, k prejšnjemu obrnili. Iz tega se predrzne poročilo večiue pravico izvajati, da smo si mi mislili, da pri tolikih tisočih ni šlo za volitev kandidata Auspitza, temveč za drugega kandidata, in gospoda Auspitza ni moči vsled tega poživljati k odgovornosti. Prebrati Vam hočem še jedenkrat omenjeno pismo, da se mi ne bo očitalo, da sem zamolčal, da govori to pismo za Auspitza. List se tako glasi (bere): »Ljubi gospod Zalejskj! Ko sem včeraj od Vas odšel, pogovarjal sem se še dalje z materjo in sestro in prišli smo do rezultata, da se stvar do Binkošti završi. Menim, da bode potem kmalu ženi-tovanje iu bo po našem mnenji od Vas odvisno, da Vam sestra mesto pet tisoč prinese osem tisoč, da bode z enakimi deli z Vami vpisana na nezadol-žena zemljišča". Tii spet vidite, da se začne vedno nedolžno govorjenje: tii o ženitvi, tam o prodaji zemljišč itd. »Ako bi utegnili do onda potrebovati kaj denarja, pripravljen sem takoj a conto dote po-streči. Potem Vam bode toliko preostajalo, da bote mogli uresničiti svoje najljubše ideje s trgovino za sina. Danes dopoludne sem spet govoril z dotično osebo v Moravskem Schonb.Tgu, in ona je s tem zadovoljna, da se ustanovi na ime gospoda župnika in na Vaše ime ustanova za bolnišnico z 10.000 gld., za kreuzberško cerkev 3000 gld., ustanove za mrtvaški voz 1000 gld., za požarno stražo 2000 gld., za veterane 2000 gld. in različne cerkvene ustanove 3000 gld., ter imam že dvajset srebrnih rent po 1000 gld. in dotične kupone. Meni je prepuščeno, da izročim Vam in gospodu župniku za namenjene namene in na to se vežejo že včeraj omenjeni slučaji, naj se opusti kandidatura Vašega varovanca ter delujete z gospodom župnikom na to, da bota potegnila dotičnega tovarnarja za seboj ali da dasta svoje in svojih pristašev glasove nemški stranki ter delujeta po vnanjih mestih v enakem zmislu. Ako bodete Vi, čislani gospod Zalejskj, in gospod župnik edini v principu, pripravljen je dotični gospod, sniti se z Vami v Brnu ali še bolje v češki Tribavi, da se pomenita še o drugih potrebnih stvareh. To se utegne v soboto ali nedeljo zgoditi iu prvi shod kandidatov bo prihodnji tedeu; ako se ne bi sporazumeli, naj se nič ne stori proti kandidaturi nemško-liberalnega moža. »Blagodušni dobrotnik je kristjan" — to stoji res tii — »tovarnar in premore več milijonov" — to se že bolj vjema — »ki se je edini oglasil za kandidata, da bi rešil že 1000 let nemško mesto češkega vpliva. In odkritosrčno povedano, ne izgubi Auspitz s tem ničesar, temveč je še na boljem izvzemši večno slavo, katero si pridobita Vi in gospod župnik za reveže in mestno cerkev. V teku petih let bo prešlo to na Vaše in župnikovo im^, ali ako želi gospod župnik, tudi samo na njegovo ime. Torej, ljubi gosp. Zalejsky! potrudite se deloma v interesu revežev, deloma v interesu, da ste sploh nekaj dobrega storili, kakor včeraj, da določite gospoda župnika. Za Auspitza se bode vsekako še kaj drazega naredilo. To se bode vse prav lahko izvršilo, ako bodete Vi iu gospod župnik zavila vso stvar v skrivnost. Taka priložnost, dobro storiti občini, ne povrne se kmalu, torej pričakujem hitrega odgovora, kako si misli stvar gospod župnik. On kot dobrotnik revežem, bode vsekako sprejel ta načrt." Drugo pismo je tudi v tem smislu pisano ter obljubuje dvojno svota ud kandidata. Ker kandidata imenuje »kristijana", vzbuja misel, da je tu govor o drugem kandidatu. Gospoda, pomislite to-le: Slišali ste po obravnavi v Brnu, kako vlogo je igral Kurtig in da je osebno od Auspitza prejel denar in ga izplačal. Iste dni je v drugem mestu zamenjal ta pisma. Ali je mogoče verjeti, da bi bil tukaj z denarjem za Aus-spitza, pozneje pa proti njemu? Jaz, gosp6da, nimam dotičnega Kurtiga za moža-poštenjaka; pa tudi za tacega neznačajneža ga ne smatram, da bi se dal od dveh protikandidatov plačati. Torej trdim, da je Kurtig pisal pisma po naročilu g. Auspitza in za njega. Ako je vse to dognano, mirno prepuščam vesti in prepričanju vsacega, ali more zagovarjati volitev, pri kateri so se godile take reči. To pa morem reči: O taki volitvi avstrijska zbornica ni še sodila, odkar imamo parlament. Ako visoka zbornica danes potrdi to volitev, odpre vrata na stežaj podkupavanju in umazani > kupčiji. (Živahna pohvala na desnici.) Nobenemu se ne bode moglo pozneje očitati, kajti vsakdo se bode lahko izgovarjal: Taki slučaji so se že dogodili, in , vendar je zbornica potrdila volitev. Ako imate pogum, da rečete: »Nam je vse jedno, mi potrdimo volitev", potem storite! Dokler pa imam jaz čast biti član državnega zbora, ne morem glasovati za tako volitev, naj bode kandidat te ali one stranke. Dolžnost je vsacega poslanca, da glasuje po svoji vesti in prepričanji. Da si ne nakopljemo sramote, moramo volitev ovreči in prosim Vas, da glasujete v tem smislu. (Živahna pohvala ne desnici.) Hus Y svojem iu sedaujem času. XXXII. Minuli so dolgotrajni silni morilni boji, katere je provzročila francoska prekucija, ki so iztisnili ubogemu ljudstvu na milijarde denarjev, potoke solz in krvi, to je bil očiten in občutljiv sad revolucije, pa svet ga noče videti. Evropa je bila zdelana, upehana, obnemogla, kakor po tridesetletni vojski. Vse je želelo mirii, zato so bili vsi vladarji edini, da ga branijo in čuvajo proti vsacemu, kdor bi ga hotel rušiti. To je bilo lepo in dobro, pa še ne vse. Pomagati ljudem in državam do moči nravne in gmotne, to je bila glavna naloga, in res lotili so se je vse države bolj ali mauj srečno in z vspehom. Avstrija naša je bila silno ubožala; finance raz-rite, papir ob veljavo s prisilnim kroženjem itd. Naši finančni ministri so poskušali marsikaj, prav pravega vendar niso zadeli in lahko rečemo, da je bila Hnančna politika v Avstriji od teh časov sem v nespretnih rokah do danes. Dunajevski je sicer spreten mož, pa so razmere prehude; za dobro reformo potrebujemo drugačnih mož v državni zbor. Večjega pomena je bila še notranja in vnanja politika. Omenili smo že kancelarja Metternicha, moža odločnega in skrbnega, pa žal, da preveč v krivih načelih zapletenega. Vsi ministri in uradniki 80 bili navzeti jozefinskega duha, ker v bojnih časih ni razvoj v upravnih in ustavnih strokah nič napredoval, in stari uradniki so bili jožefinci. Ne pravimo, da ui bilo med njimi posebno dobrih, poštenih mdž in značajev, a vladini upravni duh je ostal jožefinski in ta je moral roditi zmešnjave, kakor prvikrat. Razloček je bil le-ta, da je Jožef II. delal silno in naravnost proti cerkvi, pod Fraucom I. in Ferdinandom I. pa so hoteli edinost s cerkvijo, a cerkev je bila po bojih in jožefinizmu toliko opešala, da se ni veliko branila tega tujega škodljivega faktorja. Večina Jožefovih postav v versko-političnih rečeh je ostalo iu nove določbe so se od starih malo ločile v sistemu. Vladal je tndi pod Metternichom jožefinizem, ki ni druzega, kakor cae-saropapizem. Tako so se držali naši državniki pod Fraucom I. in Ferdinandom I. napačnega principa nasproti cerkvi; cerkvi je to najbolj škodovalo. Izgubljevala je svojo lastno nadnaravno moč, vedno bolj se je poniževala in prišla slednjič na ono stopinjo z drugimi herezijami in družbami, a njeno spoštovanje pri ljudstvu je padlo še nižje ravno zato, ker je bilo njeno stalo nenaravno, ne pravo. Stari državniki in stari škofje tega niso tako zapazili, ker se to ni hipoma zgodilo, in ker je na zunaj ostalo vse še precej prijazno. Znotraj pa je moč in delavnost cerkvena pojemala in vsi, ki so rastli in se učili in vzgojevali, navzeli so se tega duha; in ko so leta 1848. stopili na politično polje, bili so popolnoma dovzetni za prevratne ideje na versko-političnem polju, ker jim je podlaga za to bila že vcepljena po jožefinizmu. Ta nenaravna zveza cerkve z državo bi ne bila tako spravila cerkve ob veljavo, ko bi bila država sama ostala pri ljudstvu priljubljena. Ker pa so se podložniki naveličali strogega absolutizma in pretirane centralizacije, začeli so se upirati takemu pritisku od strani vlade; ker pa so uašli cerkev v državi in cerkvene predstojnike le nekako državne uradnike za policijske posle, je mržnja države polagoma Drešla tudi na cerkev iu to je bilo hudo. Politični preg-led. v Ljubljani, 18. aprila. Ifotranl« dežele. Ogerska. Poslanec Meslenji je v državnem zboru interpeloval vlado, kake zasluge so dale vladi povod, da je priporočila plemenitaštvo Žida Schoss-bergerja, ter vprašal, hoče li vlada omejiti preveliko število odlikovanj. — Nedavno so ogerski listi objavili odredbo naučnega ministra o mešanih zakonih, s katero katoliki ne morejo biti zadovoljni. Dne 12. t. m. so se mnogi ogerski škofje zbrali v Budi pri ogerskem primasu ter sklenili, da bodo o tem vprašanji prosili sveta v Rimu, kakor 1. 1840. in 1886. Grof Cs4ky, sedanji naučni minister, je sicer pričel z najboljšo voljo vrejevati stvari, ki spadajo v njegovo področje, vendar pa uima poguma, da bi naravnost povedal protestantom resnico. Treba bi bilo popolnoma premeniti v tem oziru postavo iz 1. 1868., da bi stariši sami določevali versko vzgojo svojih otrok. — Na skrajni levici gospodie niso edini. Več poslancev pod vodstvom Gabrijela Ugrona hoče se ločiti od dosedanjih svojih tovarišev. Z avstrijskega stališča želimo, da bi se ogerska skrajna levica osmešila pred narodom s svojimi zahtevami; njen namen je namreč le šovinizem in ločitev od Avstrije. Tnanje držare. Bolgarija, Preiskava Paniceve zarote je končana. Zarotniki so imeli baje ta-le načrt: Mej tem, ko je bil poročnik Ricov na straži v palači prinčevi, naj bi bila vstopila v prinčevo sobo kapitan Molov in poročnik Kisimov, preoblečena v prostaško obleko ter ga prijela. Istodobno naj bi ministre iu polkovnike sofijske posadke deli v zapor. Ko bi se vse to srečno vzršilo, naj bi bil prišel v Sofijo ruski general, ki bi prevzel začasno voditeljstvo bolgarske vlade in razpisal volitve za veliko sobranje. Italija. Iz Rima 16. dne t. m. se poroča: Danes je prišla v javnost zelena knjiga o bolgarskih razmerah. 309 dokumentov obseza, in sicer od 15. novembra 1886. leta do 12. novembra 1889. leta. Iz njih je razvidno, da je bilo v vseh premembah bolgarskega vprašanja stalno in popolno sporazumljenje med italijansko, angleško in avstrijsko vlado. Nemčija. Iz Berolina se poroča dne 16. t. m.: Tudi danes je prišel Caprivi v zbornico in imel govor. Rekel je, da so se vršila resna premišljevanja o časnikarstvu, ko se je ministerstvo preobrazilo. Iz državne pisarne ui prišla odsitidob nobena beseda v časnike. Za vnanjo politiko si mora vlada pridržati priložnost, da dobi liste za vpliv na vnanje zadeve, a tudi to se bode omejilo. Prepohvalno se ne bode nobenkrat pisalo. — Minister Herrfurth je rekel z ozirom na uradno časnikarstvo: Vlada ne bo pustila vznemar pravice, da ne bi zabranjala strankarskih napadov, tudi ne namerava vlada sprožiti misli, da bi se odpravil takozvani »velfski zaklad". Proti temu se je oglasil "VViudhorst, ki je imenoval uradno časnikarstvo škandal. Herrfurthov govor je uničil ves dobri vpliv včerajšnjega Gaprivijevega govora. -I— Iz Berolina se poroča 15. dne t. m.: ^»Nordd. Allg. Ztg." objavlja naslednje pisanje kneza Bismarcka iz Friedrichsruhe s 14. t. m.: Povodom svojega odstopa iu praznovanja rojstnega dne dobil sem mnogo srčnih voščil iz Nemčije in druzih držav. Močno obžftiujem, da mi ni mogoče zahvaliti vsa-J^ega za preprijazno voščilo. Prosim torej, da izrazim tem potom svojo zahvalo vsem onim, kateri so mi pri tej priložnosti izrazili svoja meni tako dobro-dejna prijateljska čutila. — Danes se je sostavil odbor za Bismarckov spomenik. Za predsednika so izvolili Levvetzova. Lewetzov je prebral cesarjevo pismo, pisano dne 9. aprila imenovanemu odbora, T katerem pozdravlja cesar Viljem z veseljem sostavo začasnega odbora za Bismarckov spomenik v glavnem mestu nemške države. Prepričan je baj6, da pozdravlja z veseljem vsa Nemčija imenovani načrt. Srčno želi, da bi tudi on sam pospeševal delo Bismarckovega spomenika in sprejme pokro> viteljstvo, katero mu je v ta namen ponudil omenjeni odbor. Francija. Kakor se poroča iz zanesljivih krogov, namerava francoska v ada vse storiti, da zabrani vsak najmanjši nemir ua dan prvega majnika. — Zborniški predsednik Floquet je poudarjal v svojem govoru v Bordeaux-u, da je francoska armada izvrstno oborožena, katera zagotavlja Franciji varnost in omogoči francosko vlado, da se poslužuje mirovne politike, ne da bi to značilo njeno slabost. Portugal. Zadnji čas je bil za portugalsko vlado, da je storila energičen Korak proti revoluci-jonarnim rogoviležem. Kar pišejo opozicijonalni listi ravno zdaj povodom kraljevih ukazov, preseza že vse meje. „Ne zabimo," — piše neki republikanski list, — »sedmih rodoljubov (namreč kralja in ministrov, kateri so podpisali odlok, da se odpravijo lože in republikanski klubi). Domovina jim je dolžna vso hvalo. Dolžnost narodova pa je, da se jim zato tudi hvaležnega skaže." In na drugem mestu piše taisti list: „Ministri so odstranili v interesu kralja najbolj liberalne zakone naše dežele in niso imeli pred očmi zgodovinske resnice, da provzročuje zatiranje prostosti vselej krvavo in strašno revolucijo, med katero se maščuje zatirano ljudstvo z mečem in ognjem za prebite in prizadejane mu krivice. Bepubhkanska in liberalna stranka ste izven zakona postavljeni. Zarotimo se torej za domovino in prostost." Ali ni to hujskanje in podpihovanje za revolucijo? Istodobno se poroča iz Madrida v nekem listu, da je mnogo tamošnjih vseučiliščnikov zborovalo z zastopniki portugalskih dijakov in se izrazilo za ibersko pobratinistvo. Sprejeli so resolucijo, katere namen je, ustan oviti ibersko šolsko društvo. Pri takih poročilih pač ni treba posebnega komentara, da nameravajo to 'u mnoga druga iberska društva združiti Portugal in Španijo v jedno ibersko republiko. — Kakor se piše iz Lizabone listu „Pol. Corr.", pride kmalu v Lizabono major Serpa Pinto, kateri je dobil pri zadnjih volitvah v državni zbor mandat glavnega mesta. Kakor se poroča listom, namerava se slavni sprejem mnogočislanega afriškega preiskovalca; a z druge strani se zagotavlja, da ne sprejmo omenjenega majorja Serpa Pinto tako sijajno, kakor se namerava, ker bi se utegnile nameravane ovacije pretvoriti v protivladarske demonstracije. Izvirni dopisi. z dežele, 16. aprila. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za naš kraj in okolico je napravila v nedeljo dne 13. t. m. veselico v prostorih visokorod-nega našega g. graščaka. Kmalu po štirih se vzdigne zavesa in g. predsednik pozdravi došle goste v jedrnatem navdušenem govoru. Zatem sledi deklamacija „Glas nad Velehradom". Po tej izborno izvršeni točki pride na vrsto igra: „V Ljubljano jo dajmo." Ali tudi to igro so naši diletantje kaj dobro predstavljali, posebno mladini je bila po godu. Potem je bila tombola in nazadnje prosta zabava. Beči moram, da sem bil prav vesel, ko sem čul, da namerava odbor družbe sv. Cirila in Metoda nam po Veliki noči napraviti veselico. Kajti omenjena družba je prevelikega pomena za naš narod in njegov napredek; zato naj se res razcvita in rodi obilno sadu. Tudi radi tega sem bil vesel, ko sem čul o njej, ker je tudi našemu kmetu potreba duševne hrane in blagega razvedrila. In ravno pri igrah je tudi velika priložnost, da se kaže našemu kmetu, kaj naj stori in kaj naj opusti. Beseda sama je čestokrat preabstraktna in priprosti človek še večkrat ne veruje, kar se mu dopoveduje, v igri naj se mu pa kaže konkretni slučaj: vidiš, ta je lahko tako storil in s tem postal srečen, stori tudi ti enako. Namen igre, ali da rečem dramatike je, učiti in t)lažiti človeško srce. Tedaj tudi blažiti mora igra človeka. In tudi tega potrebuje kmetsko ljudstvo. Vsak pač sam dobro vd, kako surova je tu in tam mladina, in ko doraste. ni nič bolje. Tedaj je naloga vseh vzgojevateljev sploh tudi blažiti srce. In ta namen ima tudi igra (dramatika) in ako hoče svoj smoter doseči, mora tudi ua to delovati. Ako pa sedaj pogledamo igro ,v Ljubljano jo dajmo" in se prašamo, kaj so se navzoči iz nje naučili, pač ne moremo povoljno odgovoriti. Nekega moža sem prašal drugi dau: „No, oče, kaj ste včeraj videli?" Mož mi odvrne: »Učili so me, kako naj se ženim, ko mi la žena umrje." Drogi so pa malo godrnjali iu rekli, da se kaj tacega mora skriti, ne kar očitno kazati. Vidite, tako misli, tako sklepa naš kmet. In njegova misel ni napačna, jaz mu popolno pritrdim, zato naj me nikdo napačno ne umeje, v mestu bi se človek za kaj tacega še ne zmenil iu Boga hvalil, da ni hujšega, ali mi smo na kmetih in moramo vsako stvar razmotrivati s kmečkega stališča, za podlago mora nam biti kmečko mišljenje, kmečko naziranje. Je-li morda omenjena igra blažila srca navzočih? Zopet moram zanikati. Ako namreč kdo sanja o svojem idealu----tak človek se pač ne more imenovati blag. Blag človek je le kreposten človek in take stvari se dandanes vendar še ne štejejo mej kreposti. Zaključek: Igra ni bila primerno odbrana. Zadnja točka je bila prosta zabava in to je trajalo zjutraj do štirih. Poglejmo zopet to, ali je morda bilo to umestno? Veselico je napravila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda in gospodje pač niso mislili na to, da je že glavni odbor sklenil, naj se prirejajo družbine veselice brez plesa. In ako bi tudi tega ne bilo, mi bode pač vsak pritrdil, da ni umestno, ako kaka družba, ki nosi ime kakega svetnika, napravlja veselice s plesom. Mi Slovenci bi morali naša slovanska apostola drugače častiti, da naša reč slovenska res živo klije. Se z enim merilom merimo zadnjo točko naše veselice! Pred nedavnim časom mi je rekel neki visok gospod, ki ima prav mnogo z ljudmi opraviti, da je glavni smoter njegovega delovanja, da doseže »einen moralischen Bauer" (nravnega kmeta). Rekel mi je, da razun višjega namena ravno radi tega vedno io povsod deluje vzajemno s cerkvijo, kajti nraven kmet je najboljša podlaga državi. Tedaj »nraven kmet", kmet, ki živi po božjih in cerkvenih zakonih. Tak tedaj naj bode kmet. Je-li pa ples v istini isto sredstvo, ki naredi kmeta nravnega? Jaz bi rekel, da ne. In kaj je namen šole? Sam državni zakon pravi, da se mora mladina versko-nravno vzgojevati. In družba sv. Cirila in Metoda je ravno šolska družba in zelo si mora prizadevati, da tudi ona deluje med ljudstvom za versko-nravno omiko, da ne nasprotuje samemu državnemu zakoniku, da molčimo o drugih zakonih. Zato se pa poslužujmo drugih sredstev; ples, da-si sam na sebi indiferenten, nas s svojimi okolščinami ne pripelje do tega smotra. Iz mengeške fare, 16. aprila. Veličastno in mogočno oznanjeval nam je dnš 14. t. m. raz lino velikan mengeškega zvonika v lepem soglasji s svojimi tovariši, da se bližajo vozovi z novimi orgijami, namenjene naši farni cerkvi. Ocena o tem mojster-skem delu, koja je bila v nekaterih novinah opisana, napotila je tudi mene v belo Ljubljano, da si na lastne oči ogledam delo izvrstnega mojstra v tej stroki, g. Goršiča. Ostrmel sem pred velikanskim orodjem in njegovo vnanjo krasno obliko, kajti vse, karkoli vidiš, vse je lično in primerno narejeno. Kaj naj pa o glasu rečem ? Pač le-to, da je pero moje preokorno, da bi moglo opisati to milobo iu mogočnost, v koji se vrstijo glasovi. Zamaknen v presladke in milo-zvočne glasove krasnega umotvora, vzdihuem: Krasno orodje, komu prideš v pest? Ali ni škoda, da te bodo mučile neizurjene roke? Ne vem, kdo naj bi so mi bolj smilil, orgije ali organist ali oba. Trpela bodeta oba veliko, razlika bode mej obema le-ta, da orgije ne bodo potile kurjega pota. Kaj si bodemo na boljem z novimi orgijami? Za tacega organista, kojemu so še stare orgije preobile hodile ter mu toliko preglavice delale, bi ne bilo treba tako drazih. Imeli bodemo orgije, kakor malo katera druga fara, pa ne bodemo okušali njih sladkosti in milobe glasov. Morebiti da z novimi orgijami se tudi navdušenost našega organista zbudi, da bode po njih bolje skakal nego si li mislimo. Želeti bi bilo, da se orgljanje zboljša. Nebodigatreba. Dnevne novice. (Dopolnilne volitve v I. razredu.) Pri današnji dopolnilni volitvi v I. razredu je bilo oddanih 297' glasovnic. Izvoljeni so sledeči gg: Dr. vitez Karol Bleivveis-Trsteniški s 258, Vaso Petričič s 249, Franc Terček s 184 in Ivan Knez s 182 glasovi. V manjšini sta ostala gg.: Karol Pollak s 112 in Andrej Kalan s 101 glasom. Kandidata neodvisnega ndrodnega odbora sta sicer ostala v manjšini, a ta je častna. Nismo se nddejali, to naravnost izpovemo, da ste dve petini zavednega meščanstva izrazili svoje nezadovoljstvo nasproti terorizmu narodnih minerjev. Zatrjuje se nam tudi, da je lepo število Nemcev glasovalo z našimi »mladimi«, »Schone Seelen finden sich." Imeli bodemo priliko, da obširneje izprego-vorimo o teh volitvah. Naj se prej gospodje »luči" malo odpočijejo, ker pete jih gotovo skeM. Bila je le Pjrrova zmaga. (Shod volilcev,) Poslanec za brežiški okraj, g. Josip Jerman, bode v nedeljo, dnč 27. aprila, ob 3. uri popoludne v Globokem v gostilni pri »Slovenski lipi" poročal volilcem o delovanji v deželnem zboru. (V Celji) so se minoli ponedeljek pričele porotne obravnave. »SUdsteirische Post" piše od tam: Gosp. Heinricher, predsednik okrožnega sodišča, je otvoril porotniško zasedanje z nagovorom na porotnike, ter ob jednem polemizoval proti državnemu poslancu g. M. VoŠnjaku, ki je tudi med porotniki. Ker so bili v tej polemiki tudi osebni napadi, ki ne spadajo v sodnijsko dvorano, vložil je gosp. M. Vošnjak pritožbo na pravosodno ministerstvo. (Poročil) se je dne 16. t. m. g. V. Bežek, suplent na tukajšnji gimnaziji, z gospodičino H. Jahnovo v Ljubljani. (Vravnava badonrnikov.) Kakor minoli dve leti, pojde tudi letos več kaznjencev na ljubljanskem Gradu na Koroško, kjer bodo pomagali v gorenji dravski dolini pri vravnavi hudournikov. (Umrl) je dnč 16, t. m. čast. gosp. Valentin J are c, župnik v Kostrivniei, star 67 let. Naj v miru počiva! (V mariborskem semenišču) je prečast. g. dr. Ivan Križan ič prevzel profesuro pastirstva in velečast. g, spiritual Karol Hribovšek pa ravnateljstvo v istem duhovnižči. (Duhovniške premembe v lavantinski škofiji.) Čast. g. Anton Borsečnik, vikar stolne župnije v Mariboru, je postal oskrbnik iste župnije. — Čast. gosp. J. Pečnik je premeščen za druzega kapelana v Slov. Bistrico. (Podružnica sv. Cirila iu Metoda) za Veliko Pirešico ima v nedeljo, dnč 20. t. m., svoj letni občni zbor v prostorih Janeza Felicijana na Prešniku. Raznoterosti. — število volkov na Ruskem se ceni na 170.000. Škoda ovac in svinj, katero provzročijo, je tolika, da jo je težko ceniti. Lansko leto postrelili 80 samo v provinciji Vologda 49.000 in v pokrajini kozanski 31.000 volkov. Vlada plača za vsacega umorjenega sivega tatii 10 rubljev. Statistika omenja istega leta 203 od volkov raztrganih ljudij. — Slepotijavložah. V Severni Ameriki razširjeno je prostozidarstvo tudi med mešanimi domačini. Pri vstopu novega uda v svoje društvo imajo še veče bedarije, kakor njih beli bratje. V Lexing-tonu se je bila zadnjič pripetila velika nesreča pri njih sprejemnem obredu. Obredni mojster je prinesel seboj v prostozidarsko sobo bombo, da bi se bila razpočila pri vsprejemu dveh novih udov. Novincema so zvezali roke in zavezali oči po predpisu njih društva. Komaj stopi obredni mojster z bombo k novincema v sobo, razpoči se po neprevidnosti bomba in težko mojstru roko poškoduje. Novinca sta se bila pa toliko prestrašila, da sta od-stranivši zavezo z očij zdivjala rožljajoč z verigami iz pošastne sobe. Ko sta se prikazala na ulice, napravila sta strah med ljudmi, kateri so menili, da imajo dva norca pred seboj. — Kako se odpode vrane s posejanih njiv? Krokarji in vrane so jako koristne živali, toda ob žitni setvi napravljajo vendar obilo škode, ker rujejo iz tal kaleče rastline in zobljejo seme. Proti tej škodi priporočil je Chassant sredstvo, ki je vedno pomagalo. Ubije se nekaj teh ptičev, ptiči se polože ploskoma z razprostrtimi perutmi na njive, katere hočemo varovati. Vrane se ue bodo več vsedle na to polje. Sprva se bodo pokazale z velikim kričanjem po okoli stoječem drevji, a nobena ne bode sedla na njivo, potem bodo pa kmalu zapustile ta kraj. — Izvrsten gnoj za sadno drevje je cestno blato. To blato ima v sebi mnogo rudninskih snovij, katera na drevesno rodovitost dobro vplivajo. S cestnim blatom je pa le tedaj primerno gnojiti, ako drevo sicei* dobro raste in mn hočemo le rodovitost ohraniti. Ako pa slabo raste, ali če je opešalo vsled preobile rodovitosti, pa cestno blato ni dober gnoj, temveč rabi kak dušikov gnoj, n. pr. iz hleva. Kadar gnojiš s cestnim blatom, raztrosi ga po koreninah okoli debla ter ga podkoplji. — Požlahnitev vrb. Ce hoče kdo vrbe žalujke požlahtniti, izbere naj si podlogo »sallt caprea" ali pa »salix dasjciados". Žlahtniti jih ja ▼spomladi, kakor hitro vrbe poženo io se da ločiti lub pri podlogah, in sicer s cepljenjem za lub. Cepiči naj se baš pred cepljenjem narežejo, in po-žlahtnjeno mesto naj se dobro preveže in z drevesnim voskom namaže. .I^arodno gospodarstvo. Tisa, Krka, Ljubljanica. (Dalje.) Ali je sploh mogoče ljubljansko barje tako osušiti, da bi na njem, varne pred povodnjo stale vasi iu da bi bilo mogoče obdelovati plast rodovitne lapornate zemlje, ki je pod šoto in blatom po ne-kodi po štiri ali še po več čevljev? To bi bilo morda mogoče določiti še-le tedaj, ko bi se nivelo-valo ljubljansko polje proti izlivu Ljubljanice v Savo pri Zalogu. Mislimo si, kako je nastalo ljubljansko močvirje potem, ko je jezero odteklo. Pač drugače ue, ker je Sava močnejša, da rabimo prav domač izraz, kakor Ljubljanica. Savski prod, nanos, sega v Ljubljani skoraj do pod Grada; še po Gradišči je deloma savski pesek; to se je videlo, ko so temelj za realko stavili; v Latermanovem drevoredu se srečujeta šota i n savski nanos. Ljubljanica tedaj ni mogla hitro odtekati, je zastajala; vsaka voda, ki nima toliko moči, da bi blato in pesek naprej valila, mora se zablatiti in kar ni narava storila, zvr-šili so ljudje, ko so ob Ljubljanici mline stavili. Tako je močvirje rastlo in rastlo, ker je ta svet kakor kadunja, v katero se izlivajo vode iz bližnjih goril in gričev, pa se hitro po ljubljanični strugi ne morejo odtekati. Dolgo in dolgo so se pripravljali na delo za odpeljave močvirskih vodii, dokler niso 1. 1780 vendar le pravo zadeli, in odprli vodam tok naravnost med Gradom in Golovcem. Da bi se bili le prvotne zdrave misli stanovitno držali. Pozneje so tudi začeli Ljubljanici strugo po mestu poniževati, in poslednjič se je to zgodilo 1. 1860. in dalje. Že so se nadejali, sedaj bode pa dobro .... ali človek obrača, naravne sile pa obrnejo. Pred sabo imam spis (operat), ki ga je posebna komisija izdelala o konečnem izboljševanji ljubljanskega močvirja, nd-nj se tudi ozira poročilo deželnega odbora in poročilo poročevalca gospoda Povše-ta v deželnem zboru dne 21. novembra (15. seja). Spis obsega zapisnik sej dne 28. aprila in 2. in 10. maja 1880 in pa poročilo veščakov v to poklicanih, ki so bili gg.: Salvini, Indra, Pod-hagskj in dr. Vicentini. Spis ima pridejano razpredelnico (tabelo) od 1. 1870 do 1880 in glavni dolžinski profil (Liingen-Profil) Ljubljanice in cesarskega Grabna od Vrhnike do Fužin. Kakor rečeno, bavil se ja naš deželni zbor s to zadevo, pritrdil | nasvetom združenih odsekov, finančnega in gospo- I dariunajska borza. (Telegrafično poročilo.) 18. aprila. Papirna renta 5* po 100 gl. (s 16% davka) 88 gld. 95 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 * „ S9 „ 10 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .110 „ 25 „ Papirna renta, davka prosta......101 „ 40 „ Akcije avstr.-ogerske banke............945 „ — „ Kreditne akcije ....................298 „ 50 „ London " ' "..........119 „ 05 „ Srebro ............. Francoski napoleond.........9 „ 45 „ Cesarski uekini...........5 „ 6») „ Nemške marke ...........^8 „ 45 „ Vitanje avstro-ogerske banke dne 15. aprila 1889. (Brzojavno poročilo.) Bankovcev v prometu gld. 396,948.000 (-|- 7,007.000) Kovinski zaklad „ 241,381.000 (— 171.000) Listnica , 140,646.000 (-f- 9,016.000) Lombard „ 22,524.000 (— 861.000) Davka prosta bančna rezerva gld. 50,156.000 (— 8,889.000) .lavno vpi'aSanje! More li gospod Josip Gecelj, bivši davkarski uradnik in sedaj glavni uradnik okrajne bolniške blagajne ljubljanske, po cele ure muditi se in agito-vati ua rotovžu pri volitvah ter vplivati na volilce, kakor se je godilo te dni, in ali nima ta veljavni gospod drugega posla dovolj v svoji pisarni? V Ljubljani, dne 16. aprila 1890. Miren volilec. v bogati izberi priporoča za prihodnjo sezono (10-8) I. kočevski domači obrt v Ljubljani, Schellenburgove ulice 4. Za prekupovalce vsekako najcenejia zaloga.' kMarijacdjis želodčne kapljice y w i y posebno zdravilne pri zelodčnili boleznih. Izkušene pri pomanjkanji teVa. slabosti želodca, napenjanji, kislem riganji, koliVi, prehl^cnja želodca, gorccici, zlatcnici. gnjusu in bmhanja, glavobola (ie izvira iz želodca), krču v želodcu, zaprtju, preoapolDjonja želodca z jedili in pijačami. Cena ene steklenice z navodilom rabe 40 kr., dvojne steklenice 70 kr. Osrednji razpohiljatelj: Lekarner KAROL BRADV, Kromerii (Moravija). Svarilo! Pristne marijaceljske želodčne kapljice se mnogo ponarejajo. — V znak pristnosti mora biti vsaka steklenica r rudcČcm zavitku, na katerem je odtisnjena zgorajinja varstvena znamka, poleg toga mora biti pa na vsakem navodilu rabe zaznamovano, da je bilo tiskano v tiskarni G. Guseka v Kromeriii. — (29) 8chut*mArke. Varstvena znamka. Marijaceljske 2o več let z najboljiim vspehom pri zaprtja in zapekanja rab-v* J »t ~ t ' f Uene krogMice se sedaj mnogo po- Čistilne krosrliice. ""ej.jo. p.zitijo tod.j treb. ^ J ^ na zgorajsiyo varstveno znamko m podpis lekarnarja C. Bradjja, Kromeriž. — Cena skatljici ao kr.. 6 škat-Ijicam z gld. — Oe se denar naprej pošlje, stane 6 ekatljic s prosto dopo-šiljatvijo X gld. 30 kr., 12 »katljic 3 gld. ao kr. Marijaceljske lelodčne kapljice in Čistilne Ip-ogljice niso kapljic dobivajo v Ljubljani: pri lekarnarju Piccoliju: — lekarnarja Svobodi; — v sredstvo. Pr(