sonce pripeka, "trebabati se teka. Vreme Sprva bo vroč^ s j nato pa delno oblačno ttr * * hladne^ - Murska Sobota, 21. junij 2007, leto LIX, št. 25, odgovorni urednik Janez Votek, cena 1,29 evra (310 sit) STR. 2 Zdravniške napake in odgovornost Iz ordinacij, televizijskih oddaj in drugih medijev zdravnikom postaja jasno, da se odnos med njimi na eni strani ter bolnikom, družbo, politiko in medijih na drugih straneh temeljito in nepovratno spreminja. str. 10 - Rozmaričevim Iz Veržeja bo poslej lažje Za še bolj prešeren nasmeh male Barbare Največja zahvala za pridobitev gre Barbarinima staršema NAROČNIK ^Tadejo iz Beltinec, finalistko izbora za Slovenije, bomo M stiskali v soboto Sem, kakršna sem J*® teolog Drago Sobočan Je tri leta poučeval verouk v Murski Soboti in na Pušči .Polne zlorabe tudi v soboški cerkvi? AKTUALNO 21.junij 2007-VKHH Komentar Zdravniške napake in odgovornost Nova policijska postaja v Gregorčičevi ulici v Murski Soboti Zaveza je končno izpolnjena Aleksander Jevšek: »Razvili smo se v sodobno evropsko policijo« - Z vladne stra^ Iz naših ordinacij, televizijskih oddaj in drugih medijev zdravnikom postaja jasno, da se odnos med nami na eni strani ter bolnikom, družbo, politiko in mediji na drugih straneh temeljito in nepovratno spreminja. Na pogorišču večtisočletne hierarhične povezave med zdravnikom in bolnikom se (ne brez bolečin) rojeva odnos, za katerega že vemo, da bo partnerski in enakopraven. Del teh bolečin prinaša tudi spoznanje o zdravniški zmotljivosti. Zmotljivi pa niso samo zdravniki, temveč že medicina kot taka. Medicina je namreč kljub strahovitemu tehnološkemu napredku še vedno hkrati znanost in umetnost. Če bi bila medicina samo znanost, enačba brez neznank, potem postane brezdušna in preneha nuditi še tisto malo vere, tolažbe in upanja. Medicina kot gola znanost namreč v Človeku ne vidi celote duše in telesa, temveč ga obravnava samo še kot stroj. Če bi takšna medicina sploh lahko kdaj obstajala, bi bila morda brez napak, oziroma bi bile le-te res samo posledica malomarnosti zdravnika, ki bi bil samo še upravitelj nekakšnih utirjenih poti rutinskega zdravljenja.. Tudi s strani bolnika obstaja potreba po upanju, veri v neznano in magično, kar je elementarna človeška lastnost. Visoko izobraženi bolnik se bolj kot kdajkoli doslej zateka k alternativnim metodam zdravljenja. Vera in upanje tudi resnično zdravita, zato je alternativna medicina privlačna in pogosto tudi uspešnejša od svoje daljne sorodnice, ki nanjo gleda s posmehom. Z leti dela se naučimo, da o človeku ne vemo vsega. Pravzaprav je neznanega vse več, kajti vsako novo odkritje poraja številna vprašanja. Zato medicina tudi na današnji stopnji razvoja še vsebuje elemente umetnosti, ki so podvrženi zdravnikovi presoji, izkušnjam in občutkom. Teh elementov ni mogoče standardizirati in vklopiti v enačbo. Zato vsak zdravnik pri svojem delu vsakodnevno zaide iz optimalne poti. Take manjše »napake« so le redko škodljive. Če je zdravnik dojemljiv za mnenje bolnika, kolegov in izvide ter skrbno spremlja potek bolezni, gre zdravljenje praviloma proti želenemu cilju. Vprašanje pa je, ali je takšno optimalno nadzorovanje napak možno v pogojih, kjer je število zdravnikov na 1000prebivalcev polovično v primerjavi z evropskim povprečjem. Ob odmevnih zdravniških »napakah« se lahko naučimo tudi, da se bolniki in svojci nikoli ne pritožujejo samo na zdravljenje, temveč jih skoraj bolj moti neprimeren odnos zdravstvenega osebja. S temeljitim, izčrpnim in iskrenim pogovorom je praviloma mogoče ustrezno razložiti tudi neugoden potek dogodkov. Zmožnost empatije ter spoštljiv in enakopraven odnos z bolnikom je ob znanju najpomembnejši zdravnikov kapital. Oboje lahko v polni meri izkoristi le v ustreznih pogojih za delo. Razmere, v katerih delajo mnogi zdravniki, so pravo gojišče za napake. Dodatna birokratizacija. ki jo pogosto pod krinko različnih »kakovosti« vsiljujejo Ministrstvo za zdravje in zdravstvene zavarovalnice, pa žal za zdravnika praviloma pomeni dodatno breme in še en pogled ali misel vstran od bolnika. Zdravniki v naši regiji preveč tiho pristajamo na pogoje, v katerih je kvalitetno delo že dolgo nemogoče. Namesto da se prepiramo po medijih, bi lahko skupaj Z bolniki od zdravstvene politike zahtevali enakomerno in smotrno razporeditev denarja za zdravstvo. Če pomislimo, da je razvpita in nikoli uporabljena mobilna bolnišnica R0LE2 stala več kot celotna murskosoboška porodnišnica z opremo vred, je tudi zlahka mogoče zavrniti očitek, da dodatnega denarja za zdravstvo ni mogoče najti. Vojko Berce, dr. med,, spec, pediater odprtju prisostvoval le sekretar v kabinetu notranjega ministra Skoraj pet let po položitvi temeljnega kamna je nova murskosoboška policijska postaja v Gregorčičevi ulici končno predana namenu. Obljuba Marka Pogorevca, nekdanjega direktorja slovenske policije, je zdaj izpolnjena. »Danes je dan zaveze. Predvsem zaradi tega, ker objekt, ki ga bomo gradili, ne sme biti samo arhitektonski zgled in ponos kraja, am- imeli vpliva,« pa je v petek na odprtju prostorov povedal slavnostni govornik Aleksander Jevšek, direktor kriminalistične policije, ki je kar osem let vodil tukajšnjo policijsko upravo. Naložba je stala dobre tri milijone in pol evrov, v novi stavbi pa bosta imeli sedež murskosoboška policijska postaja in postaja prometne policije. Na slabih štiri tisoč kvadratnih metrih notranjih in zunanjih površin so Trak so prerezali Drago Ribaš, direktor pomursKer- i Aleksander Jevšek, direktor slovenske kriminalis^ .. policije, in Bojan Lunežnik, sekretar v kabinetu V pomursko policijo je bilo v zadnjih treh letih vloženih 10 milijonov evrov. pak mora biti tudi odsev policije, ki bo delovala v korist skupnosti,* je dejal Pogorevc šestega decembra 2002 ob položitvi temeljnega kamna. »Upali smo, da nam bo Miklavž podaril ključe v najmanj treh letih. Ni bilo dneva, ko ne bi bili na gradbišču, zato smo bili žalostni, ko smo videli, kako poteka gradnja, na katero nismo med drugim elektronsko strelišče, garaža za 25 vozil, predavalnica, telovadnica in fitnes. Nove prostore bodo uporabljale tudi druge enote pomurske policije. Jevšek se je tudi vsem zahvalil za vloženo.delo, potrpežljivost in strpnost, podobno je pred njim v govoru storil Drago Ribaš, ki je še dejal: »Novi prostori so zaveza za boljše delo.« notranje zadeve. Novo postajo sta blagoslovila evangeličanski škof in vikar soboške škofije, Mestna občina Murska Sobota pa je komandirju Andreju Bračku predala ključe skuterja, ki bo njegovi enoti -Policijski postaji Murska Sobota - služil za delo v mestu. Sicer so ob tej priložnosti različne dejav- V novih prostorih bo delalo 110 policistov prometne policije in soboške policijske postaje. Prve vodi Boris Žibrat, druge Andrej Bračko. nosti potekale vec't,> rana je bila okrog! d institucionalnem'.. v preprečevanju >■ nasilja, na ogled so P stavi otroških Hko' cijsko delo v očeh ” . grafije, ki so jih PoSI1 . ter podelili prtzm,n konec naložb pov cije, v katero je m treh letih vloženi nov evrov. Tako - ‘' L^1 v Lendavi odprli fr''.J postajo, ja# zgrajena nova obl'- , vodnikov služben^ni canicih m n""^1 jcM vPetišovčih, Za konec: nova p' ■'' dobicev pa je že P0*^^/ kajti prejšnji teden bila nared, zato jer bilo neznosno, ■ T,J*'A ostali ujcu s° jih nato rešili tn^1* / gasilci. Madžarski veleposlanik obiskal Gornjo Radgono Premalo izkoriščene možnosti sodeloval H krepitvi stikov med državami naj bi prispevala tudi jesenska skupna seja obeh vlad, ki bo v Lendavi Obiski tujih veleposlanikov v radgonski občini postajajo tradicionalni in pred dnevi se je v Gornji Radgoni mudil tudi dr. Jozsef Czukor, veleposlanik Republike Madžarske v Sloveniji. Na srečanju z radgonskim županom Antonom Kampušem sta ugotovila, da je prav na področju gospodarskega sodelovanja še veliko neizkoriščenih možnosti, po besedah gostitelja pa naj bi h krepitvi in razvijanju gospodarskih stikov največ prispevala prav mala in srednja podjetja, ki poslujejo na tem območju. Radgonsko gospodarstvo in sama občina dobro sodelujeta s Avstrijo, takšne oblike sode- lovanja pa bo potrebno razvijati tudi z obmejnimi madžarskimi županijami. Madžarski veleposlanik Czukor pravi, da je zaenkrat Še zelo malo slovenskih in madžarskih podjetij, ki bi delovala v obeh državah, zato je Gornjo Radgono še posebej povabil, da se vključi v projekt regionalnega sodelovanja Murania, ki zajema Slovenijo, Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, vanj so trenutno vključena štiri mesta, sodelovanje pa je odprto tudi za druge. H krepitvi prihodnjega sodelovanja med državami naj bi po besedah madžarskega veleposlanika prispevala tudi prva skupna seja madžarske in slovenske vlade, ki bo jeseni v Lendavi, na njej pa naj bi ustanovili tudi slovensko-ma-džarsko delovno skupino, ki bo poskrbela za intenzivnejše sodelovanje med državama. K večjemu sodelovanju bo svoje gotovo prispevala tudi vključitev Slovenije in Madžarske v šengensko območje in odprava meja med državama, saj zgodovinske izkušnje potrjujejo, da so se ti kraji najbolj razvijali prav takrat, ko tu ni bilo meja. Gornja Radgona že zdaj dobro sodeluje z Avstrijo, dr. Czukor pa je prepričan, da takšno sodelovanje lahko vzpostavi rudi z Madžarsko. Skupna trgovinska in druga menjava med Slovenijo in Madžarsko bo letos presegla milijardo evrov, težav pri uvozu in izvozu državi nimata, žal pa je še Radgonski župan Anton Kampuš in madžarski veleposlanik v Sloveniji dr. Jozsef Czukorsta po srečanju v Gornji Radgoni ugotovila, daje na področju sodelovanja med dižavama še veliko neizkoriščenih možnosti. Foto: L. K. t'edno premalo sPodarskih stikov Ma. Premalo je ' gkih podjetij na obratno, sai ic^r-^/tr karjeSlovenllx^'^j '' Madzarskavn^'^V ^da le 30 milijon^ bša pa so .‘d‘ Madžarskem ■”' ’»Hbonus cvri* poslanik je prej like možiMti po' j sem na področju bi moral obe Upa.dabopo^^ pn tui hi sc tudi k1 va med drža^’^^^ Predstavlja de^1 cd'jy / ki se hitro mrvU1!1j, a / la ljudi v obeh d' -'J j / na, in to bo po^ / no izkoristit'- S ■ K WMF invA M -CSTrnilH. ima Jerw mmirai. imr im* lobjMm mmb|, LuMb km: minam oitcomp uaftbek a kam Himei RMv. Amitj Buri. Oeninfa Bi laik FM*, lew GnJ. Migi ^D^TBKK KV ikupetn^ Uewria trni ikf well, tempirani;^ toed I Hht^cbIup-nr,- Mn aMaltfreir i*mr Ninu ktw.1 Utajfi NenU D. la si Mi li70Irmini« jUllm. i.r.SW I< 111 P KHKKK Venera (trženje) 5381? 10, št. telefaksa 538 17 11. Nenaročeni rokopisov in fotografij ne vročamo. TrlnaeseČna naročnina 16,25 evra (3.894,15 sit), letna naročnina 65,00 evra (15.576,60 sit) IttM naročnina za naročnike*I*15" KlMV K KV K B * naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 48,10 evro (11.526,68 sit), inod r kolportažl 1,29 evra (310 sit), cofoletna naročnina za Internetno Izdajo 52 evra (12.461,28) Transakdjsal račun u naročnino pri Raiffev’ Ušle Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 1. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23.12,1998, st 89, m 2ačti»uT 1 jtrjn, P* Izdaja; Podjetje za informiranje, d. d., M. Sobota Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, Št. 103. Naklada: 15.000 izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, naročniška služba: oglasi. vestnik@p-mf .si, *** ' WlIK" 21 junij 2007 AKTUALNO Mo Sobočan zaradi spolnega nadlegovanja otrok v Priporu v Mariboru Spolne zlorabe tudi v soboški cerkvi? Ali so laičnega teologa Draga Sobočana v obdobju, ko je poučeval v Murski Soboti, morda pod drobnogled vzeli pomurski policisti, smo poizvedovali pri Jožefu Prši, njihovemu »piarovcu«. Do zaključka redakcije ni uspel pripraviti odgovora, vendar smo neuradno izvedeli, da proti Sobočanu niso dobili nobene prijave in ga tako tudi niso obravnavali. teolog je tri leta poučeval verouk v Murski Soboti in na Pušči - Učenje ^kaje pustil, ker je bilo prenaporno in ker takšno delo človeka preveč izčrpa nh d df- vma-s°b°čana ^ktlin- ’“oHii.marlbor-'J>7i|M5skazensko ^?>teri mu očitajo več spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let, privedli pred preiskovalnega sodnika. Ta je za njega odredil enomesečni pripor. Drago Sobočan bo zdaj zaslišan, prav tako njegove domnevne žrtve, nato bo tožilstvo, če so bo pokazalo, da so se zlorabe zgodile, proti njemu vložilo obtožnico in bržkone tudi podaljšalo pripor. V nadaljevanju poročamo neuradno, a z informacijami zanesljivih virov. Sobočan naj bi v bližini mariborskih osnovnih šol že lani nagovarjal mlajše fante, se jim nastavljal in kazal svoj spolni ud, nekajkrat pa naj bi fante skušal prepričati in celo prisiliti, da bi tudi sami storili enako kot sam. Otroci so o tem obvestili starše, ti so to sporočili policijskim preiskovalcem, ki so spisali kazensko ovadbo za kar 13 spolnih napadov. Laični teolog Drago Sobočan je učil verouk v soboški cerkvi sv. Nikolaja in v vrtcu na Pušči. Rojen je v Cogetincih, v Mariboru je bil med srednjo šolo sprejet v Slomškovo dijaško semenišče, po končani srednji šoli je nato dve leti študiral pravo. Leta 1992 se je vpisal na teološko ljubljansko fakulteto, kjer je deset let kasneje diplomiral. V duhovnika nikoli ni bil posvečen. Uredil je monografijo o Škofu dr. Jožetu Smeju, ki je izšla pod okriljem stolne župnije iz Murske Sobote. Brez pripomb na Sobočanov© učenje Zgodba za pokrajino ob Muri pa sicer ne bi bila zanimiva, če Drago Sobočan ne bi deloval tudi v našem okolju, saj je poučeval verouk v murskosoboški cerkvi sv. Nikolaja. Odgovore smo najprej iskali pri tukajšnji škofiji. »Škofija v Murski Soboti deluje samostojno eno leto od lanskega 25. junija naprej. V tem času g. Drago Sobočan, laiški (ne laični) teolog, ni poučeval verouka v naši Škofiji. Glede poučevanju verouka v prejšnjem obdobju se obrnite na župnijski urad v Murski Soboti,« piše v elektronskem sporočilu. »Drago Sobočan, univerzitetni diplomirani teolog, je učil verouk v soboški župniji,« je potrdil župnik Martin Horvat. Sobočan je poučeval verouk med leti 2001 in 2004, in sicer en razred v soboški veroučni šoli in tri oddelke na Pušči. Na teden je učil sedem Šolskih ur: v M. Soboti štiri, na Pušči tri ure. In zakaj je prenehal z učenjem verouka? »Meni je povedal, da ne bi več učil, ker je to prenaporno in ker to delo Človeka preveč izčrpa,« je pojasnil župnik Horvat. O morebitnih pripombah na njego vo poučevanje pa Horvat odgovarja: »Na njegovo delo ni bilo pripomb. Le enkrat je prišla mama do mene in mi dejala, da je katehet Drago dal njeni hčerki prenizko oceno.« Mimogrede: na spletnih straneh soboške škofije in župnije ne najdemo imena Drago Sobočan, se pa izsledi njegovo ime kot kateheta cerkve v Murski Soboti na nekaterih starejših cerkvenih spletnih straneh. Ali je tudi v Murski Soboti nadlegoval otroke in ali je bil s tem povezan njegov odhod, ni znano. Znano pa je, da si je Sobočan menda močno želel opravljati duhovniški poklic, vendar ga niso nikoli posvetili v duhovnika. Nazadnje je deloval v Mariboru. Dodajmo še, da je mariborska nadškofija na vprašanja medijev o Sobočanu med drugim odgovarjala, da »o osumljenem nam ni znano nič uradnega, razen tega, da je leta nazaj zaradi neizpolnjenih obveznosti na teološki fakulteti sam zapustil bogoslovno semenišče*. In Še: »Pri nas ni bil ne redno ne drugače zaposlen kot učitelj katekizma. Ali je honorarno poučeval kje drugje, ne vemo.« Andrej Bedek ^tu pomurske regije sprejeli 41 projektov Mekti so se spre ženili v operacije c 0 na svetu Pomurske razvojne regije potrdili delni , nj na črt Regionalnega razvojnega programa 2007-2009 SRin ' Petih n, u,t ,n so Niti' Rt>sa,n€Znih %, 11 ud ’ z“ regij XNIh ^Inlso ’^kjerbi P°trebno p0- S............... 'Ciir ' "1,11 precej bo Pot-Je^o-Kampuš, lokalno *l kt ^"i'-ki./^^rtanci- i, ,b,avila 1- . P°trjenih Pr°jektov, višina načrtovanih zahtevkov za izplačilo v triletnem obdobju pa znaša 22,5 milijona evrov in presega regijsko kvoto, ki jo je odobrila služba vlade, za 0,27 odstotka. K temu je prispevala su-bregija Mestna občina Murska So,bota s svojimi prijavljenimi štirimi projekti. Danilo Krapec, direktor RRA, je povedal, da bodo v izvedbenem načrtu te projekte uvrstili med prioritetne in bodo lahko kandidirali na razpise v drugem delu leta s poudarkom ministra Žagarja, da gre samo za 15 odstotkov evropskih sredstev, večino sredstev pa bo na razpolago po posameznih resorjih in ministrstvih, kamor posamezni projekti sodijo. Prijavitelji posameznih projektov oziroma operacij bodo morali najprej zagotoviti 15 odstotkov lastnih sredstev, ki jih lahko pridobijo iz različnih virov. Ne sme pa se ta finančna konstrukcija mešati z evropskimi sredstvi, tudi DDV pri tem ne bo upravičen strošek. Prijavitelji projektov se s tem zavežejo, da bodo svoje operacije v takih zneskih tudi pripravile. Indikativna vsota, ki je namenjena za te projekte, se ne sme prekoračiti, morebitna neizkoriščena sredstva pa bodo prišteta h kvoti razpisa v naslednjem letu. Antona Štihcajiupana Mestne občine Murska Sobota pa je zanimalo, kaj se bo zgodilo s sredstvi, če kateri od projektov ne bo šel skoz v nekem letu. Pa je Krapec odgovoril, da jih bodo potem nadomestili v naslednjem letu. Posamezne projekte so obravnavali tudi po subregijah in se z njimi strinjali, po subregijah pa niso sprejeli nobenega projekta kot regijskega. Franc Cipot, župan Občine Moravske Toplice, je poudaril, da gre pri njihovem projektu Oaza zdravja za tak projekt, kjer bi lahko svoje interese našle tudi druge občine in bi sodelovale kot parterji, na kar je ostro protestiral Danilo Krapec, da se ne strinja s tem, da bi občine sedaj mimo postopka procedure iskale partnerje. Anton štihec pa je na koncu predlagal, da bi v kratkem na svetu pomurske razvojne regije pripravili odprt pogovor na temo o pokrajinah. A. Nuna Rituper Rodež INFOND y 7 AJ E MNI SKLADj Družba za upravljanje d.o.o. KBM Infond, družba za upravljanje, d. o. o., Vita Kraigherja 5, Maribor, upravlja osem vzajemnih skladov: uravnotežena vzajemna sklada Infond Hrast in Infond Uravnoteženi ter delniške vzajemne sklade Infond Delniški, Infond e uro pa, Infond Pan Am erica, Infond Life, Infond Energy in Infond BRIC. Naložba v vzajemni sklad |e tvegana in ne jamči donosov. NajviSja vstopna provizija za Infondove vzajemne sklade je 3 %. Vrednosti enot premoženja vzajemnih skladov lahko vlagatelji in vsi zainteresirani vsak dan spremljajo v časopisih Večer, Delo, Dnevnik in Finance, objavljene pa so tudi na spletni strani lwww.infond.si) in drugih spletnih servisih. Prospekt v katerem so objavljena tudi pravila upravljanja, in izvleček prospekta vzajemnih skladovlahko dobite brezplačno na sedežu družbe, na vseh vpisnih mestih med uradnimi urami oziroma oboje naročite po telefonu 102229 20 80,080 22 42), lahko pa si ju ogledate tudi na naši spletni strani. Vsak vlagatelj ima pravico zahtevati prospekt ter zadnje objavljeno letno in polletno poročilo. KBM Infond Delniški vzajemni sklad Infond Life Ker tudi vi veste, da ste za zdravje pripravljeni dati vse. Delniški vzajemni sklad Infond PanAmerica Najperspektivnejše delnice od Aljaske do Ognjene zemlje. Skladno z eljami. LOKALNA SCENA 21. junij 2007- VISIM TEMPIRANO Štefan Bogdan, predsednik novoustanovljenega Društva upokojencev Odranci: »Naša prva večja naloga je razvitje novega društvenega prapora. Še naprej se bomo povezovali z Društvom upokojencev Črenšovci in pobratenim Društvom upo- kojencev Gornji Petrovci. Letos bomo sodelovali na bistriških Mlinarskih dnevih s prikazom phanje kose. Bili pa smo že na srečanju upokojencev Pomurja v Veržeju in udeležili se bomo tudi vseslovenskega srečanja upokojencev v Mariboru.« Anton Radman, svetnik črenšovske občine: »Prijetno sem presenečen nad dobro pripravljenim poročilom nadzornega odbora. Na to sem čakal štiri leta. Zanima pa me, kako dolgo bomo polnili prazno vrečo Razvojnega sklada Lendava.« V Radencih s svečano akademijo obeležili občinski praznik Občini vrniti ugled in izglec V spomin na kapelski (radenski) tabor 19. junija 1870, kjer so se izrekli za Slovence, ki hočejo imeti lasten jezik in enake pravice kot drugi narodi, praznuje Občina Radenci svoj praznik. »Čeprav se na prvi pogled vidi malo, se v občini zadnje čase dogajajo pomembne stvari. Smo tik pred začetkom gradnje doma za starejše občane v Radencih, na vrsti pa bo še marsikaj drugega, kajti vsem krajem v občini je treba vrniti ugled in izgled,- je na začetku svečane akademije v kongresni dvorani hotela Radin, ki so se je udeležili Številni občani in gostje, poudaril župan Mihael Petek. Lepih trenutkov se rada spominja tudi nekdanja učenka OŠ Kapela in slavnostna govornica dr. Manja Klemenčič, doktorica evropskih študij na Cambridgeu in gostujoča raziskovalka na univerzi Harvard (ZDA). »Ker velikokrat predavam po svetu, je to prvič, da se mi je taka priložnost ponudila v domači občini. Tudi zanjo veljajo izkušnje, ki sem si jih pridobila s področja ekologije, ekološkega kmetovanja in globalnih vremenskih sprememb. Pri tem je Letošnji občinski nagrajenci z dr. Manjo Klemenčič (levo) in županom Mihaelo^FP‘ (desno). Foto: M. J. Tadeja Ternar iz Beltince, finalistka izbora za miss Slovenije: »Pričakovanja so takšna kot pri vsaki finalistki, ampak nočem. da bi bila prevelika, ker si ne želim biti preveč razočarana. Pričakujem pa, da bom lahko ravno zaradi izbora v prihodnosti kaj več delala kot manekenka in fotomodel in morda celo dobila možnost dela v tujini.« Menjava direktorja občinske uprave Po objavljenem razpisu za direktorja občinske uprave v Radencih se je župan Mihael Petek odločil, da zamenja Srečka Grosmana, ki je to funkcijo opravljal doslej, in na njegovo mesto postavi Mojco Matovič. Ta je aktivno delovala tudi v osrednji Slovenski turistični organizaciji. Kot je navedeno, oba kandidata izpolnjujeta razpisne pogoje, toda zdajšnji radenski župan je sporočil, da je za direktorico občinske uprave imenoval Marovičevo. Medtem se je Grosman pritožil. O njegovi pritožbi bo odločala posebna vladna komisija, ki praviloma upošteva županovo odločitev, saj je zamenjava občinske uprave njegova legitimna pravica. Župan je Grosmanu ponudil drugo delovno mesto v občinski upravi. M. J. Vojko Berce, dr. med., spec, pediater: »Če je zdravnik dojemljiv za mnenje bolnika, kolegov in izvide ter skrbno spremlja potek bolezni, gre zdravljenje pravi-loma proti želenemu cilju. Vprašanje pa je, ali je takšno optimal- no nadzorovanje napak možno v pogojih, kjer je število zdravnikov na 1000prebivalcev polovično v primerjavi z evropskim povprečjem. ” zelo pomembno znanje in njegovo širjenje Globalizacija, o kateri veliko govorimo, nas opozarja na to, kako smo tesno povezani prek informacij o določenih proizvodih Pri tem se opiram na tri zelo pomembne točke, in sicer širitev in uporaba informacijske tehnologije, demografske in klimatske spremembe, ki imajo velik vpliv na naše okolje. V premislek dajem, kako je vse to možno v prihodnje prenesti na kraje v radenski občini.« V kulturnem programu je nastopil glasbenik, avtor besedil, človek dobre volje Zoran Predin, ki je ob spremljavi svoje kitare pričaral marsikatero aktualno zgodbo iz vsakdanjega življenja Nato so podelili občinska priznanja in plakete za leto 2007. Prejemnica občinskega priznanja Ivica Stolnik je dejavna v različnih društvih, med drugim je že deset let tajnica KUD Bubla, brez nje pa si težko predstavljajo tudi delo v mešanem pevskem zboru Radenska. Dobitnik občinskega priznanja Branko Weindorfer iz Rihtarovec je začel svojo samostojno dejavnost leta 1978 kot avtoprevoznik, leta 1992 pa je ustanovil podjetje Gradbeništvo i Weindorfer, ki z novim poslovnim o rjancih zaposluje skoraj 50 delavcev. ■ nanje je dobil tudi Alojz Zver, clj" družine Radenci, ki je dober ' doma, znanega kot Čebelica. v Zdenko Tompa, ki je prejela plaketo ci, je zapisano, da je s svojim strokov n učiteljice kuhanja na Srednji šoli za go” L zem Radenci veliko pomagala in svet0' tivom kmečkih žena v Pomurju ter K d nanja Pomurske turistične zveze Out*n’JlC( j dobi! tudi trener karateja v KK ',-1' Kramberger, ki je svoje prve korak'-’ * ✓ leta 1978. Osva j al je števil n e med al P movalm poli pa svoje bogate Ukl:'' j mlajše generacije Tudi Vrtec " J® ■'" p, mehurčki se ponaša z občinsko P« na več kot 60 let delovanja, vzgojitdj* prijaznosti, strokovnosti, odprtosti m Varstvo dvoživk v regiji Alpe - Jadran Tudi mlake so kulturna Karel Bertalanič s Krajne, najstarejši še živeči učenec gedero-vske šole, ki mu je nadaljevanje izobraževanja na gimnaziji preprečil začetek druge svetovne vojne: »V šoli našega časa smo se učili tudi medsebojnega spoštovanja, spo- štovanja staršev in družine ter učiteljev. Učitelji so bili zelo dobrega srca, pa tudi zelo strogi. Ta šola je bila zgrajena pred 110 leti, pa vendar stoji še danes. Veliko učencev s te šole je odšlo na fakultete, otroci iz kmečkih hiš so se izobraževali za duhovnike, zdravnike, specialiste, vojaške osebe. Iz Sodišinec so znani Šoštareci in Pogani, iz Krajne izhajajo tudi Klekli, buditelji slovenstva. Mladina, učite se, imate dobre učitelje Ne sramujete se slovenskega jezika. Slovanski steber je močan...« AleksanderJevšek, direktor kriminalistične policije: »Upali smo, da nam bo Miklavž podaril ključe v najmanj treh letih. Ni bilo dneva, ko ne bi bili na gradbišču, zato smo bili žalostni, ko smo videli, kako poteka gradnja, na katero nismo imeli vpliva.« dediščina krajine Čeprav je voda dostopna že skoraj vsem po omrežju, bi morali vseeno ohraniti tudi mlake, v primeru umetnih ribnikov pa dopustiti dostop tudi divjim živalim Ob koncu triletnega projekta Varstvo dvoživk ia netopirjev v regiji .Upe - Jadran v okviru programa meddržavnega sodelovanja Interreg III A Slovenija ■ Avstrija je potekalo minuli teden (od 6. do 8. junija) v Radencih tridnevno srečanje na temo varstva dvoživk. Zvrstilo se je okrog 15 strokovnih referatov o prizadevanjih in sprejetih ukrepih v Sloveniji, Avstriji in Italiji, v praksi pa so si udeleženci ogledali tudi ukrepe v bližnjih vaseh, se sprehodih do mrtvic Zatona ob reki Muri na Petanjcih ter si zadnji dan ogledali območje tl ■ Najmlajše slovensko zavarovano območje Krajinski park Goričko je bilo ustanovljeno tudi zaradi dvoživk, s Centrom za kartografijo flore in favne pa sodelujejo že od 1999. leta Krajinskega parka Goričko ter poplavni pas reke Mure. Na srečanju so kot predavatelji sodelovali tudi pomurski strokovnjaki, in sicer je Kristijan Malačič predstavil varstvo dvoživk na cesti R2-940 Cankova-Kuzma ob Ledavskem jezeru, Stanka Dešnik je govorila o varstvu dvoživk v Krajinskem parku Goričko, Maja Cipot pa o pomenu manjših stoječih voda za pestrost dvoživk v Sloveniji. Prav izginjanje mrestišč je eden od pomembnejših dejavnikov ogrožanja dvoživk, zato so mlake velikega pomena, saj so prebivališče mnogih živalskih in rastlinskih vrst, vezanih na življenje v vodnem svetu. Pomembno je, da se ohrani celotna mreža vodnih biotopov. V Krajinskem parku Goričko so pregledali 1070 mlak in ugotovili, da v kar 610 živijo dvoživke. Ugotavljali so tudi razširjenost posameznih vrst in njihovo povezanost z določenim tipom favne: »Ljudje bi s* mlake koristne tudi, če'' Živke. Poleg mlak so dv- ‘ jf |( t” 1 plavnih močvirnih ob bf vodah, Samo močja nam da realno lacije. V Krajinskem n odkrili skoraj 700, v ■ ■ ■ nem parku pa 27? vodi in gasilski tev, pa je problem, ■ jjf” / skrbi za ohranjanj (poznamo pozarm ’ ■ ograjene m »bivše 1 čistijo in vzdržujejo, rastejo in v : ' 11 deluje Krajinski pat . braževaino, kretnih akcijah. V nili vegetacijo v n 0* r tujerodna rastlina Kančevcih pa so v ” „ p4 vskotopliškool*-'1- . li mlako. mlak. Čeprav so za goričke vasi vodo- _ Na zaščitenem goričkem območju se srečujejo z problemoma: vodna zemljišča malih potokov še ve^' ^^1 odmerjenih parcel (so brez lastnika), dosedanja ■', da so jih vzdrževali približni lastniki; se večji probl^ modni ribniki, kijih lastniki praviloma ogradijo I« dostop divjim živalim in ljudem. Seveda pa to niso - l neprimerne ograje na Goričkem! WSTNIK r.21-junij 2007 LOKALNA SCENA Množično srečanje pomurskih upokojencev v Veržeju Pomembno je vzpostaviti sistem pomoči zagovorništva!« tpok^iaS*ta rveza društev “Pokou ira q 5- srečanje **4^ Mld«ostlso tiit J ^‘^dnlk Zveze Pfhivar, prej. kraJinskal veliko, kar pa ne vP .jff/ na gojenje rast jn . pa razmišljata j Pravilno razvrščanje sekundarni!1 surovin na ekoloških otokih Depoziti Probanke Z obrestno mero za dolgoročno vezavo vašega denarja pri nas se zares lahko pohvalite: 4,45%je največ, kar lahko v tem trenutku ujamete na slovenskem finančnem trgu. Zagotovite si varno naložbo in izredno stimulativne obresti. www.probanka.si Sistem ločenega zbiranja odpadkov, ki ga v podjetju Saubermacher&Komunala Murska Sobota, d. o. o., uvajamo že od leta 1991, lahko kakovostno zaživi le ob sodelovanju vseh, ki so z odpadki povezani, torej povzročiteljev - občanov in podjetja, ki skrbi za ravnanje z odpadki. Ker v našem podjetju ugotavljamo. da na ekoloških otokih oziroma tako imenovanih zbirnih mestih prihaja do številnih nepravilnosti pri razvrščanju in oddajanju odpadkov ter s tem posledično do nezadovoljstva občanov, bi želeli v tokratnem članku ponovno navesti, kaj sodi v zabojnike za papir, plastiko, steklo in kovine. kupovalne vrečke -..časopisi, revije, zvezki, knjige - prospekti, katalogi - pisemske ovojnice, pisarniški papir... V zabojnike za ločeno zbiranje PLASTIKE sodijo: - plastenke pijač in živil - očiščeni plastični kozarci in lončki - neonesnažene plastične vrečke in folije - očiščena plastična embalaža za tekoča živila... - pločevinke od pijač (iz aluminija in bele pločevine) - pločevinasta posoda (očiščene ponve, lonci) - pločevinaste igrače - neonesnažena alu folija - vsi drugi majhni kovinski odpadki (baker, cink, aluminij, bela pločevina...). PROBANKA finančna skupina V zabojnike za ločeno zbiranje PAPIRJA sodijo: - kartonska embalaža in lepenka - ovojni papir in papirnate na- V zabojnike za ločeno zbiranje STEKLA sodijo: - steklenice in stekleničke živil, pijač, kozmetike, zdravil - očiščeni kozarci vloženih živil - druga steklena embalaža. V zadnjih letih ugotavljamo, da so zabojniki na zbirnih mestih prehitro polni in zahtevajo praznjenje večkrat mesečno. Odvoz z zbirnih mest poteka v skladu s pogodbo, sklenjeno z občino, enkrat mesečno. Cenjene občanke in občani! Prosimo vas, da Odpadkom Sate volumen,O stisnete ozirom-1J y saj boste tako Pr‘P snejšemu m1'"' Velik Z loženi neočiŠe hovo mešanje- L _,r ■ -vajte navodila u odpadkov, saj ■ ^1' ko skupaj prispe Za dodatne vilnem kličite podjeU Komunala odj*^ ka med 7 00 št 521 37 20. V zabojnike za ločeno zbiranje KOVIN sodijo: - očiščene pločevinke - očiščene konzerve Komunala KoP3 GOSPODARSTVO 7 fJJ (St ■lJ Ministrom Žagarjem o pokrajini Prlekija Tudi referendum le možnost ^i projekti prleških občin 'aX^^Ra ledna se , r 73 lokalno samo- ' p J’ ^rspdeški-^t^°4varialora°-*MtkiK Pokra ii-A kot ’e Povedal • najpomemb-^er v ,.Občine Lju- ,,a ostanku po-0 0 Popravi ^1^° h tnš- SjkZT?01' takohh-C Odiral, nakohe- zijskem skladu ter zanj pridobili še tako potrebna evropska sredstva. Če nam bo to uspelo, potem bomo s sredstvi iz Evrope in občinskih proračunov to področje na soliden način tudi uredili.« Ker projektna dokumentacija še ni pripravljena, o natančnih vrednostih projekta ni mogoče govoriti, a kot je povedal Janez Rožmarin, vodja oddelka za gospodarske javne službe, prostorsko planiranje, gospodarstvo in razvoj, naj bi se številke gibale med 22 in 23 milijonov evrov Poleg tega pa občina Ljutomer skupaj z občinami Ormož, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej namerava na kohezijske sklade prijaviti še en projekt, in sicer Zagotavljanje zdrave pitne vode v območju Slovenskih goric. Pro- jekt je vreden okrog 22 milijonov in naj bi bil do konca letošnjega leta že predan. »V obeh primerihje Občina Ljutomer prevzela koordinacijo in se maksimalno angažirala. Upamo, da bomo uspešni in jih izpeljali v korist občanov in občank vseh sodelujočih občin,« je sklenil Jurša. In kar zadeva razgovor o pokrajini Prlekija, minister Žagar pravi, da bodo na ministrstvu vse predloge, ki bodo prispeli, temeljito preučili »in na podlagi tega izdali zakon, ki bo šel v proceduro. Apeliramo na to, da pogovori tečejo v kohezivnosti, sodelovanju in da se znotraj tega skušajo iskati rešitve. Prizadevamo si za enakomerna razdelitev pokrajinskih inštitucij in tako ustvarimo neko notranje skladje, Temu smo v zakonu dali še poseben pomen.« Vanja Poljanec Franc Jurša, Župan Občine Ljutomer - Na zadnjem občinskem svetu ste dejali, da se morate prvo sestati še z drugimi prleškimi župani in slišati njihova stališča do prleške regije. To je bil sedaj prvi uraden sestanek prleških županov. Kakšna Je torej klima med župani? »Res, to je bil prvi sestanek, na katerem smo se župani pogovarjali o možnostih za ustanovitev pokrajine, ki bi se imenovala Prlekija. Moram povedati, da so župani izrazili svoja mnenja, vsi pa še čakajo na seje občinskih svetov, da bodo lahko o tem razpravljali tudi s svojimi svetniki.« - Kdo je bil za? »Glasovali nismo, ampak le izražali svoja mnenja, obenem poslušali ministra Žagarja in se ravno zaradi tega dogovorili, da najprej obravnavamo to problematiko na občinskih svetih.« - Kakšna so mnenja? Za Prlekijo ali ne? »V zraku so bila čustva, bilo je povedanih več stvari, opcij je več. Ne govori se samo o eni oziroma dveh opcijah, pač pa celo o treh.« - Katere so te opcije? »Ena od možnosti je povezovanje v večje pokrajine.« - Je minister Žagar mogoče kako nakazal ali obstaja možnost, da bi bila Prlekija samostojna regiji »Minister ni rekel ne ja ne ne. On zmeraj govori, da bi se morali omejevati na 14 pokrajin in v tem duhu je bilo tudi njegovo stališče. Je bolj zagovornik nianjšega števila pokrajin.« - Med nekaterimi opcijami je bilo slišati, da naj bi se ustanovila pokrajina Spodnja Štajerska. Bi Ljutomer kot prleško središče potem raje pristopil k tej opciji ali bi ostal v Pomurju? »Nobeden od nas ni govoril o Spodnji Štajerski in razmišljanje v tej smeri ni živo. Če se že razmišlja, se razmišlja o širši Štajerski.« - Ste mogoče po današnjem sestanku izvedeli, ali obstajajo možnosti za preimenovanje Pomurske pokrajine r Prleško-prek-mursko ali obratno? »Naše stališče je, da je tudi to ena od opcij. Vse možnosti so Še odprte, potreben je le dogovor. Sicer pa moramo vsi razmišljati o tem, da si bomo funkcije oblasti pokrajine dobro razdelili.* - Kako vi ocenjujete obisk ministra? »Pozitivno. V Ljutomeru smo ga smo načrtovali, saj je to ena od točk v našem sklopu obravnav o pokrajini Prlekija. Sedaj pričakujemo mnenja političnih strank, 10. julija bomo to problematiko obravnavali na občinskem svetu, okrog 20. julija bomo imeli javno obravnavo, teden dni kasneje pa sklicali izredno sejo občinskega sveta, kjer bomo zavzeli tudi uradno stališče. Če bo interes, bomo našim prebivalcem ponudili možnost poizvedovalnega referenduma, da se sami odločijo, na katero pokrajino se bodo vezali.* ^kajmo prehode zdaj! Tukaj sem, ker se trese moja hiša t „.... ...... -....... . 1 ej' v' F id* if n A J. « so z zaporo ceste dali državi in ministrstvu za promet vedeti, da mora upoštevati vse dogovorjene ukrepe opoldne VHin Ra 'S^.kn°dranCih Sn Pr^rissvo- ^2% rezpreho-^krnijo p ,^^1 na medicinska opm^.jf , / bi jena pristala '•niet h: z napovej.ct^d bliko vanjem samo za potrebe krbe na ravni batW'.r' / mdi koncept rirvn’>/ 'l’ewtlsr*'n^^ delovanfu z pa I mm zdravstvi’/ spodrezani prvjek' ' / da so v mobilne"1‘■ jr? / ■ chh postopkih ‘ J'ji/ zdravstvene ,1^ j poznani nastJ'k pj s3mostojneg.v'iJ'i-j sr^.i.ikim ea I pravico zapre-'"1 ‘ / koncesijo :lk'-- / stvenih storil'' J * / ga zdravstva. / drugače, da jeSim / odvisna od stori"'j pid / vstva in uidi njih° nik. J / -M" [ VESTNIK -21. junij 2007 (IZ)BRANO Danes se začenjajo Soboški dnevi Barometer Festival bo stal 113 tisoč evrov tnl±J’dotrajali od če 26-juni-več u. ?4’u se zvrstilo iznj, ,hdeset nastopajočih ^lih pJ v Ut v, .1 Pr,čakujejo več Ce‘ »alSje ' ' "'‘^dbefesti- liso^}2, m,^jonov211 /^*^2Od uga beta nru ^‘na Murska So-278 tolarJ^JOnov 800 tisoč IJ< Mi evrov tSev^?V 17 tisoč 502 Diorji bnd° PrisPevaH '■ ^^1 napraviti tak-^ustrezal vsem iep°u-1°tur12e ' c‘’»tka za kulturo •I I,. Mm občini Dar->otv/>nb" P"leRna|-' feben na, kot se ZQ kadrowki ^^rru i? pooblastUi, b, lobj"0^ ki «’ I” >?rW pa ?eAieš C'"°~ rišču pa se bodo zvrstile različne gledališke predstave. Pester program je pripravljen tudi za otroke in starejše občane. V času festivala bodo tudi otvoritve likovnih razstav in različne spremljajoče prireditve, kot npr. Igre na vodi na Soboškem ježem (»ka-mešnici«), 31. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel, razstava starodobnih vozil in tehnike, tržnica Diši po Prekmurju, 2. kolesarski maraton sparta-cus, ulični hokej, XI. atletski miting, orientacijski tek in taborniška avantura. V okviru Dneva mladih, ki ga 22. junija organizira MIKK, bodo potekale delavnice impro lige, risanje grafitov ter žongliranje, kasneje pa še športne igre v malem nogometu in odbojki (KPŠ), bobnarska delavnica in predstava Državni prvaki Slavnostni nagovor župana Antona Štih ca bo v nedeljo, 24. junija, ob 21.50, le pet minut pozneje pa bo sledil tradicionalni festivalski ognjemet, oboje na glavnem prizorišču v mestnem parku. zapleta pri največjem lastniku NFD, ko je ta »preparkirala« svoje delnice v Gorenjsko borzno posredniško družbo. Glede na dva objavljena razpisa Soda o prodaji deleža v Muri smo tudi mi prenos lastniškega deleža povezovali z interesom po nakupu tega deleža s strani NFD. Ob nakupu Sodovega deleža bi NFD namreč morala objaviti prevzemno ponudbo. Očitno pa zgodba ima drugo dimenzijo in je povezana z dogajanji znotraj NFD’. Znano je, da je imel predsednik uprave NFD Stane Valant težave v odnosih z Janezom Bohoričem, predsednikom uprave Save. Ta je to v intervjuju za Dnevnikov Objektiv sicer zanikal. Posredno pa se je to potrdilo na ponedeljkovi seji NS NFD s predsednikom Zlatkom Kavčičem, ki je predsednik uprave Gorenjske banke in je po poročanju Dnevnika omejil pooblastila Stanetu Valantu in Romanu Ambrožu Po poročanju omenjenega vira uprava NFD ne more odločati brez soglasja NS o poslih, ki so višji od 100.000 evrov. Pogled na zgodbo Mure s tega zornega kota ji daje novo dimenzijo. Kot kaže, je uprava NFD računala z ukrepi, ki jo bodo omejili pri poslovanju, zato je verjetno del premoženja, ki ni v interesu poslovne javnosti, »preparkiran« in sedaj lahko počneta z njim, kar hočeta. Da v primeru Mure igrata svojo igro, kaže tudi imenovanje kadrovske komisije, ko pri imenovanju ni bil vključen predstavnik edinega transparentnega lastnika v NS Mure, to je Soda. Transparentni so tudi mali delničarji, ki pa žal niso organizirani. Očitno torej je, da ta kuhinja ne bo dala ustreznih rezultatov v vodenju Mure, zato je skupščina ob ustrezni organiziranosti in zastopanosti delničarjev edina pot, da se vode v Muri zbistrijo in se jo končno začne reševati ali pa se jo pokoplje. J, Votek Laibach, ena od najbolj pričakovanih atrakcij letošnjega festivala. Foto: arhiv Laibacha Likof ali liikifza gomjeradgonski dom starejših občanov Nazdravili dobremu delu in sodelovanju Dom bo zgrajen do konca leta, saj dela potekajo po načrtu Okrašena smrečica na vrhnji ploščadi objekta, v katerega se bodo že čez dobre pol leta vselili prvi stanovalci Doma starejših občanov Gornja Radgona, je naznanila, da je prišel dan za praznovanje, gradbeni likof po štajersko ali luke/ po gornjeradgonsko. Za praznično mizo so v petek popoldne, ko so za to priložnost skrbno pometli spodnje prostore in na delovišču ustavili stroje, sedli delavci in delovodje, direktorja gradbenega podjetja in Doma sta- Jože rešil Sandro Naslednja zgodba bi sodila v rubriko »Saj ni res, pa je«. Jože Haklin iz Žižkov, mehanik pri soboški AvtohiŠi Kolmanič&Dokl, si najbrž nikoli ni predstavljal, da bo nekoč moral odstraniti celo armaturno ploščo v avtu, da bo tako rešil življenje neke kače. Toda, pozor, natanko to je storil v ponedeljek. Jože Kuhar iz Prošenj a kovec je namreč želel svojo štiri leta staro in 110 centimetrov dolgo pitonko Sandro pokazati učencem tamkajšnje šole. Tja Jo je pripeljal v avtu v vedru. In medtem ko je bila kača sama v avtomobilu, sajje njen lastnik šel po učiteljico, ji radovednost očitno ni dala miru, saj je lazila po avtu, dokler se ni zagozdila. Na koncu je Sandra, ki ima najraje morske prašičke, zlezla v »armaturko«. Malce žalosten lastnik Jože je spoznal, daje sam ne bo mogel rešiti. Odločil seje poiskati pomoč. In se je vozil od mehanika od mehanika, pa so ga povsod odklonili, saj so se ustrašili plazilca. Tudi mehanikJože seje bal kače in se tresel, a je vseeno stisnil zobe in razmetal pol vectre, da bi rešil kačo. Po dobre pol ure reševalne akcije je bila Sandra rešena, »Tako jo dajte, da bo glavo imela'vstran od mene,« je naročil, ko sta se z lastnikom postavila pred Vestnikov fotoaparat. Jože pa je bil neizmerno srečen. Sandro, ki jo je odnesla brez praske, je božal in poljubljal. »Kača je vredna več kot avto,« je dejal. A. B., N. B. Š.,foto: N. J. rejših občanov Miroslav Temnik in Marjan Žula, župan Anton Kampuš, podžupan Vincenc Rous in drugi gostje. Nazdravili so skupnemu uspehu, ki pa ni samo v že zgrajenih stenah, ampak tudi v dobremu sodelovanju Vseh, ki gradijo. »Verjemite, likofa ne bi bilo, če zadeve ne bi bile takšne, kot morajo biti in če bi imeli velike probleme,« je dejal vodja gradbene operative Danilo Bračič. Z delavci so ga enkrat, takrat bolj interno, že praznovali, ko so pod streho Celotni program Soboških dnevov si lahko ogledate v naši rubriki Napovednik prireditev na predzadnji strani, v knjižici Festivalko, ki ga je mestna občina poslala 9 tisoč gospodinjstvom, na vseh reklamnih panojih v mestu in okolici, prav tako pa bo med samim festivalom delovala posebna spletna stran. Med vrhunci festivala pa bodo prav gotovo moška vokalna skupina Eroika (21 junija ob 20.50), splitska angažirano-socialna kultna zasedba TBF - The Beat Fleet (22. junija ob 22. uri), kitarist Davor Radolfi s svojo latino skupino Ritmo Loco (23 junija ob 22.45), popularni hrvaški poprock estradnik Tony Cetinski (24. junija ob 22. uri), imitatorji na čelu s Sasom Hribarjem (25. junija ob 18. uri), ansambel Lojzeta Slaka (25. junija ob 20.30) in samostojni celovečerni koncert slovenske legendarne zasedbe Laibach (26. junija ob 21. uri). T. K. Tomaž Jevšnik, soustanovitelj in vodja proizvodnje v podjetju Ocean Orchids, je brez dvoma tisti ključni člen, da tehnološko zahtevna proizvodnja uspeva. Ludvik Veren, ki dela v Mu-rinem obratu moških oblačil na delovnem mestu okrasnega AMFpočivanja, je prejel priznanje in nagrado za najboljšo inovacijo v letu 2006. Veren je s tem spet dokazal, da se pri opravljanju delovne naloge pokažejo priložnosti za izboljšave, poenostavitev, pocenitev ali olajšanje dela. spravili prvi del sicer zelo razgibanega objekta, kar je tudi pomenilo, da na delovišče že lahko pridejo obrtniki. Ko pa je glas o tem prišel do direktorja podjetja in gornjeradgonskega župana, je padla odločitev, da bodo likof ali lukef ponovili, zraven pa povabili še vse, ki se trudijo, da dela potekajo po načrtu. »Pa ne da bi mislili, da mi nimamo problemov, ker so ti na vsakem gradbišču, a smo jih doslej vedno uspešno rešili,« je povedala vodja gradbišča Marjana Visočnik ali šefica, kakor jo z naklonjenostjo in spoštovanjem kličejo delavci. »Odlično opravlja svoje delo,« je dejal delovodja Drago Sabol, ki je na gradbišču od samega začetka, za seboj pa ima že šestindvajset let dela pri Stavbarju gradnje, ob njem pa je delavce vodi še Jožef Novak. Doslej je na gradbišču delalo štiriinšestdeset delavcev, in čeprav različnih narodnosti, med njimi nikoli ni prišlo do napetosti Dom starejših občanov Gornja Radgona na Tratah bodo končali še to leto ali, kot je Anton Kampuš v šali dejal Danilu Bračiču, ko sta nazdravila uspešnemu delu, da jih po prvem januarju tu več ne želi imeti. Notranjost objekta meri šest tisoč kvadratnih metrov, v njem pa bo prostor za sto petdeset stanovalcev. In toliko kot bo sob, toliko bo tudi kopalnic. »Pridite, da vam jih pokažem,« me je povabil Drago Sabol. Obrnil je ključ kabine in za vrati je bila dokončana kopalnica v nežno zelenem odtenku in opremljena za potrebe starejših ljudi. Izdelalo jo je lendavsko podjetje Varstroj. Da pomenijo veliko prednost v gradbeništvu, so menili izkušeni gradbinci, všeč pa jim je tudi to, da so jih naredili v različnih barvah. Majda Horvat Barbara Rozmarič iz Veržeja se je zahvalila vsem donatorjem, ki so njenim staršem pomagali, da je dobila dvigalo, s katero se lahko brezskrbno pripelje do svoje sobe. Boštjan Vučko, komandir ljutomerske policije, je s svojo ekipo uspel prijeti in razkrinkati efio največjih roparskih združb v Pomurju, ki je naropano blago s svojo mrežo rudi preprodajala. Nikolaj Lanščak je skupaj filatelističnim društvom pripravil razstavo, posvečeno prvi obletnici soboške škofije. 10 O TEM IN ONEM Rozmarlčevim iz Veržeja bo poslej lažje Za še bolj prešeren Barbarin nasmeh Največja zahvala za pridobitev gre Barbarinima staršema Nataliji in Mihcu Z odprtimi rokami je še ne devetletna Barbara Rozmarič iz Veržeja pričakala prav vse udeležence piknika, ki sta ga Barbarina starša Natalija in Mihec pripravila ob njihovi novi pridobitvi - pravem dvigalu zanjo, ki vodi do njene sobe. Dekletce se je rodilo s cerebralno paralizo in je zato že od svojega rojstva na vozičku. A za to ni Barbara nič manj nasmejana »Pravi do-brovoljček je, zmeraj je vesela, prijazna, rada se pogovarja, zna biti nagajiva in včasih tudi malo trmasta,« jo opiše mama Natalija. »Iz dneva v dan bolj raste in ker je naša hiša malo dvignjena in ima Barbara sobo prav na vrhu, nam je bilo zmeraj težje. Zato smo se odločili, da poskrbimo za več Barbarine samostojnosti in večjo varnost in zgradimo dvigalo.« A je bil nakup dvigala velik zalogaj, zaradi tega so se odločili, da poiščejo pomoč na društvu Sožitje iz Murske Sobote. »Trudimo se, da Z Barbaro se je prvič v novem dvigalu do njene sobice popeljal oče Miha. Javna razgrnitev ni pritegnila občanov Občanom bi Fazanerijo najbolj vzele visoke cene Vstopnico bo znižala le državna podpora projektu Javna predstavitev projekta Fazanerija, ki jo je pripravila Mestna občina Murska Sobota, ni privabila občanov in občank, katerim je bila namenjena. Prišli so predvsem zaposleni v občinski upravi, najbolj goreči zagovorniki projekta iz svetniških vrst in športniki. Svetnikov iz vrst LDS-a, ki so na zadnji seji izpostavili potrebnost javne razprave, ker da občani niso dovolj seznanjeni z načrtovanimi posegi v Fazanerijo in da se zaradi nejasnosti porajajo številni pomisleki, na razgrnitev ni bilo. Ali zato, ker so kot Slavko Švenda, ki je govoril kot občan in v imenu mestnih četrti, menili, da proceduralna predstavitev projekta ni enaka javni razpravi, saj ta pozna določena pravila glede sklica, ni znano. Razpravo je v smislu »pobožajmo psa po dlaki še z nasprotne strani, da mu vidimo kožo« s svojim nastopom Še najbolj obtežil Slavko Švenda. Poudaril je, da obnovi kopališča nihče ne nasprotuje, vendar pa naj bo ta opravljena na način, da ne bo najedala naravnega oko- vsem, ki nas potrebujejo, nudimo pomoč,« je ob otvoritvi dvigala povedala Marija Bačič, predsednica društva in dodala: »Povedati pa je treba, da sta levji delež pri pridobivanju sredstev za Barbarino dvigalo zagotovo storila njena starša Natalija in Mihec, ki sta pogumno zakorakala in raznosila prošnje za donacije na večino pomurskih podjetij « Natalija pravi, da so bili prijetno presenečeni nad odzivom donatorjev. Njihovim prošnjam se jih je odzvalo kar dvaindvajset in s skupnimi močmi so tako zbrali prepotrebnih 7.900 evrov. »Na občini ni bilo dvoma, ali bomo denar darovali ali ne, saj vsi vidimo, s kolikšno ljubeznijo in predanostjo se mali Barbari posveča celotna družina Rozmarič,« je zbranim povedal župan Občine Veržej Slavko Petovar. Kar devet mesecev je trajalo, preden so uredili in izgradili vse potrebno, da lahko Barbaro brez skrbi sedaj prepeljejo v hišo. »Vendar nam vse to ne bi uspelo, če ne bi bilo vas, ki ste tako nesebično darovali za dvigalo naše Barbare. Iskrena rivala vsem,« pa se je zbranim na otvoritvi zahvalil oče Mihec, preden sta z Barbaro prvič tudi uradno preizkusila dvigalo. Vanja Poljanec, foto: V. P. Na javno razgrnitev projekta Fazanerija je prišel tudi Stanko Polanič, vendar v razpravi ni sodeloval. Na vprašanje, ali ga podana mnenja niso spravila do tega, da bi se kot predstavnik investitorja še sam oglasil, je na koncu predstavitve za Vestnik dejal: »Naš predstavnik Andrej Kalamar se je oglasil, saj je ves čas bil na odru, pa tudi potrebe ni bilo, da bi v imenu investitorja nastopalo veliko ljudi. Na današnji razpravi je bil zato nastop z moje strani ali strani gospoda Ružiča nepotreben. Sploh pa je po mojem mnenju povedanega bilo preveč in ne premalo. Po drugi strani pa je ta projekt že dolgo na tapeti, javnosti pa je bil predstavljen že lani, in to na tako kakovosten način, kot še noben projekt v Sloveniji.« Novega dvigala pa sta poleg Barbare zagotovo vesela tudi njena mama Natalija in starejši brat Uroš, ki seje zbranim donatorjem na pikniku zahvalil z odigrano melodijo na harmoniko. DA NE BOSTE IMELI JESENI PREVEČ DELA, IZKORISTITE UGODNO POLETNO PONUDBO OKEN ARCONT ŠE PRED POČITNICAMI, POKLIČITE NAS NA 02/56 44 318 IN SE DOGOVORITE ZA BREZPLAČNO IZMERO IN SVETOVANJE NA DOMU ALI Sl OGLEJTE NAŠO PONUDBO V NAŠIH RAZSTAVNIH SALONIH. VEČ INFORMACIJ NA WWW.OKNA-VRATA.Si lja, da bo upoštevala vložek občanov, ki so s samoprispevkom gradili obstoječe kopališče in da je potrebno poskrbeti za to, da se v partnerstvu z zasebnim kapitalom vendar ohrani javni interes. športnikov delitev interesov ni kaj dosti zanimala, pozivali pa so, da naj bodo objekti zgrajeni po merilih ustreznosti za športna tekmovanja. Andrej Perhavec pa je kot športni pedagog še opozoril, da je pri načrtovanju potrebno vključiti stroko in pomisliti na globino bazenov, ki naj bodo primerni za otroke in učenje plavanja. Anton Kos je pozval k skrbnemu načrtovanju objektov, ki morajo biti dostopni za invalide in dovolj varni za ljudi, da ne bo prihajalo do poškodb. Anton Camplin je dejal, da je Fazanerija oaza za dušo Sobočancev in napovedal, da bo nasprotoval vsakemu morebitnemu sekanju gozda. Spraševal se je tudi o ceni oziroma dostopnosti storitev za občane. Če cene v novem športnem, rekreacijskem in turističnem centru ne bodo konkurenčne, bodo prostori samevali, je še dejal. Majda Horvat - Ste z današnjo razpravo zadovoljni? »Sem. Je pa projekt predstavljen tudi na naših spletnih straneh, na ta način pa smo dobili več kot dvesto pripomb občanov. Čudi pa me, da nobena ni prišla s svetniške strani. Kdor je projekt spremljal od samega začetka, dobro ve, da je najprej bil zamišljen kot termalni, sedaj pa kot športni kompleks, torej je prišlo do pomembnega prehoda iz ene v drugo vsebino, vendar zanimivo, tega ni opazil nihče.« - Ali verjamete v uspešnost projekta? »Verjamem, da bo uspešen « - Boste kot vlagatelj v centru ostali tudi po tem, ko bo center že deloval? »Mi kot vlagatelj v vsakem primeru ostanemo. Kar se tiče cenovne politike, ki je bila danes izpostavljena, pa je v veliki meri odvisna - Če projekt ne bo dobil podpore, kakor predvideva se boste kot sovlagatelj v1** Stanko Polanič: »Mi imamo v investicijskem načrtu posW*-1^ cenzuse, ki smo jih dali tud11 občini. Ti morajo biti izpolnjon' tega je potem tudi vse odvisno od tega, koliko bo projekt u*■" , nepovratnih sredstev. Tu si ti čistega vina. Športne ' le dobiti nepovratna državna s uv liko bolj, ker imamo v državi naj $ _ Šen in celosten kompleks. Ce ’ -torn že lani prijavili na razpis,1' li sedemdeset odstotkov sredstf ... n. deva lani ni stekla in smo maf zamudili razpis, bo naslednji 1 । bra. In videli bomo, kako se ■ - Če projekt ne bo „ dpore, kakor predelne u ■ boste kot sovlagatelj df1 »Mi imamo v 'mTstn-'ii^^ji ju^ stavljene cenzuse, ki smo ji1 'jmeni I stni občini. Ti morajo biti !ZP rega je potem tudi vse odvisn H WNIK JI. junij 2007 KULTURA 11 K »soboto podelitev Kresnika, nagrade za najboljši roman Malo tekmovalnosti 'n nečimrnosti, ki godi noči, kte .^lyn|Kul«sedem- roman ^4.,, ’Ostjo... Z radoved-komu bodo inbak- Med petimi fi-!l'k’1,150 po’ ^lJŽnUr,em-To so ti. p * romanom ^^J^PŠtefanecz "*ter jutranje ’"air p i.,f ’Ct »Nomi-"ll,’njfJ!,romana Republika na8rado kresni k S n°minacija za to m dela se-L^hlr^^i^rsemje ‘"'"ivprvode-Mursko ?Vel mb j0,1 ^ateretT> sem "'l'Ta roman ie ^^^■^'^boličnoslo-XsajJ^HOstistem J stas^^^P^Pod-odselila Cl^il0/ mi jc, Ssem okolje, v 'fclth, J^'^lie.Sli W. J ’hMts V moji Vladimir P. Štefanec Feri Lainšček sodelovala n3 13 ! 1 del^ Bernardovimi krat sem in/3 ., no.asemsev-^ ši^^Z Še malopoca1^ finalnem tudi letos in uP3* nimaš. do^ttalft^ me je navdU/a ut0 RtkU^Rl- l|r pravi^£di^>j izbor, ki ti 'u j pM' / romnom"7"' da Marovt je slovenska Kgrf: r. ; t začetka srca hvaleč ■ y dasonameP^^^Z/. prijatelji tudi ne da uspe«1 * ^MIKrjl, junij 2007 KMETIJSTVO 13 Razstava lisaste pasme govedi Iz Pomurja na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni । Na ogled najboljše Žvali Domurskih rei avali pomurskih rejcev ^spodbuditi rejce, da nadaljujejo z govedorejsko tradicijo na tem območju ^puiMoru Pomurskega Radgoni je bl-'J?tetekh> nohoio raftava potepu,mc govedi rejcev so or-Elzini... Zma govedorei-n?omuTja, KGZS - Zavod Wh®V». KZ Gornja ^Mia m Govedorejsko Radgona. Za-' h UMm razstava v Pontu-''^apred20 leti v Mur-Woti. na tokratno raz-je 29 rejcev iz Pomurja "Peljalo živali, ki jih je “tah posebna komisija- Osrednji del razstave se je odvijal ob razgledni tribuni, na kateri se je zbralo številno občinstvo in gostje, me katerimi so bili župani, kmetijski strokovnjaki, predstavniki živinorejskih društev in tudi dr. Abele K vipers z Univerze Wageningen iz Nizozemske, ki je predsednik komisije za govedorejo pri Evropskem združenju za živinorejo. Organizirana reja lisaste pasme na območju Pomurja se je začela z ustanovitvijo prvega Selekcijskega govedorejskega društva v letu 1928 v Nedelici v Prekmurju. Tedanja Dravska banovina je začela materialno spodbujati in regresirati nabavo plemenjakov, silosov in gnojnih jam, kar je pomembno vplivalo na razvoj govedoreje v tem delu Slovenije. Razstavljavce in goste je nagovoril tudi dr. Abele Kvi-pers, ki je pohvalil rejce in dejal, da znajo vzgojiti odlične živali, ki bi jih bili veseli tudi na Nizozemskem in drugje po Evropi. Sledila je podelitev priznaj in pripenjanje zvoncev po kolekcijah, ki jo je s strokovnimi razlagami o nagrajenih živalih vodil > /■Stavljene živali prof. dr. Jože Osterc. V kolekciji starih krav je prvo mesto pripadalo rejki Vidi Štuhec iz Logaro-vec za kravo Špango, drugo Ernestu Andrejcu iz Sodi šine c za kravo Cveto. V kolekciji starejših krav je 1. mesto osvojila krava Lepa (Stanko Senekovič iz Naso-ve), 2. mesto Ščetina (Stanislav Glavača iz Beltince) in 3. mesto krava Špica Oožef Bračko iz La-stomerec). V kolekciji mlajših krav je 1. mesto osvojila krava Halja (Jožef Bračko iz Lastome-rec), 2. mesto Šemica (Simon Slaviča iz Šalinec) in 3. mesto Mačeha (Stanislav Glavač iz Beltinec). V kolekciji mladih krav z zaključeno prvo laktacijo je bila prva krava Robida (Vida Štuhec iz Lo-garovec), 2. Šibica (Janez Frasa iz Lešan) in 3 Bela (Jožef Farkaša iz Radoslavec). V kolekciji krav pr-vesnic s prvo kontrolo je bila najboljša Vuna (Franc Štuhec iz Gaj-ševec), v kolekciji plemenskih telic je zmagala Norica (Ivan Škafar iz Odranec), druga je bila Helga (Franc Štuhec iz Gajševec) in tretja Ciza (Ivan Škafar iz Odranec). Šampionka razstave in ocenjevanja je bila krava Halja rejca Jožefa Bračka iz Lastomerec, kateri so na vrat obesili dva zvonca. Izbrali so tudi kravo z najlepšim vimenom, to je bila Šarga rejca Feliksa RantaŠe iz Bolehnečic. Najboljšim rejcem so podelili priznanja, najboljšim živalim pa okoli vratu obesili zvonec. Krava Halja Jožefa Bračka iz Lastomerec je bila najboljša v kolekciji mlajših krav, postala pa je tudi šampionka razstave. Razstava se je končala s kulturnim programom in nadaljevala z druženjem rejcev in obiskovalcev. O razstavi in ocenjevanju nam je predsednik Govedorejskega društva Gornja Radgona Jožef Bračko med drugim povedal: »Vesel sem, da je prireditev uspela, saj si jo je ogledalo veliko obiskovalcev. Vesel sem, da se je prireditve udeležilo tolikšno število gostov, ki so s tem dokazali, da je živinoreja po- membna panoga kmetijstva pa tako tudi gospodarstva. Kot je dejal dr. Abele Kvipers iz Nizozemske, bi bili veseli naših krav lisaste pasme tudi pri njih, toda naša zakonodaja ne omogoča izvoza. Država namreč ni poskrbela, da bi bile naše reje proste nekaterih bolezni, kar je zahteva pri izvozu plemenske živine v države Evropske unije.« Besedilo in foto: Ludvik Kramberger v ante pomurskih prašicerejcev v Krogu k pomurskih prašicerejcev v Krogu uobro organizirani in pomembni d' ^delovale! svinjskega mesa Pl- a S.. 1 Lli .... . ... , . .I...J,—, —„ , 1,‘rt , , J—. — — - i izreko Muro v h^”'"brbrali na2.sre-1- prašičerejci- kv?, ’heliiuinn Skup'-1* w %* pripravila hi društva Gornja 'u Ktlicvcl - tjutu < ’.'‘"mrje in Pomur- na direktorica VURS-a dr. Vida celovitega reševanje varovanja druženju, kjer so si prašičereja V v v i V ... •lt *e udeležili Mc- •^n’.VtavRtv m elani '. ./’"'"'Ui 'ui uspehih ■ in, na obtnoČiu ‘‘i./^'^ovorihiudigo- '""'..jr bdi. skUV""’ vsej verigi m' 'ulmc« ,P"' PttdtUv« in w-wsta* ' "kvitjih. General- k Rakičanu Čadonič Špelič je čestitala strokovnim službam in rejcem, da so s skupnimi napori uspeli klasično prašičjo kugo zadržati za slovensko-hrvaško mejo. Predsednik slovenskega prašičerejske-ga združenja Alojz Jelen se ni mogel izogniti krizi v panogi, ki traja že sedem mesecev. Predsednik uprave Skupine Panvita mag. Dejan Židan je povedal, da je Pomurje z več kot polovičnim slovenskim tržnim deležem nosilec te panoge v državi. Skupina Panvite skupaj s kooperanti letno vzredi za zakol čez 130 tisoč prašičev, s Čimer se uvršča v krog najpomembnejših slovenskih rejcev tako na področju kakovosti, zagotavljanja varnosti v prehranjevalni verigi kot tudi okolja. Srečanje se je končalo izmenjali izkušnje. ob prijetnem in sproščenem Ludvik Kramberger ’RaKlcanu ;”"e razmere letos niso bile ugodne . -- ... ...------------------------------— v '•'A0 ‘.%»n * konča) z o%' S.T Prve op k mrliški makro V°' tijskega gospodarstva Rakičan v okviru Skupine Panvita. Tudi na letošnjem posvetu so spregovorili o nekaterih vprašanjih, ki zadevajo pridelovalce ozimnih žit, predvsem pa niso mogli mimo odkupnih cen, o katerih se predstavniki prid el o- valcev že dogovarjajo z mlinarji, vendar skupnega jezika še niso našli. Po besedah Branka Viraga iz Skupine Panvita letošnje rastne razmere ozimnim žitom niso bile naklonjene, zaradi pomanjkanja padavin pozimi in spomladi pa so posevki tudi zaostali v rasti, kar se bo gotovo neugod- no odrazilo na samih pridelkih. Letošnja žetev ječmena se bo v Pomurju v teh dneh zaključila, v prihodnjih dneh pa bodo pridelovalci na lažjih tleh že začeli pospravljati tudi pšenico. Ludvik Kovač Naj... domačija 2007 Zadnjič v Prekmurju Seznam, na katerem so razporejene domačije, ki ste jih bralci prijavili za letošnji izbor Naj... domačije, je razdeljen v dva dela. Na enem so zapisane domačije na prleški strani, drugi pa je poln krajev v Prekmurju. In pretekli teden smo tako s seznama prečrtali še zadnji dve domačiji iz Prekmurja. Dolga je bila vožnja do Križevec v Prekmurju, a nam je vseeno uspelo. Po krajšem iskanju smo na vrhu hriba našli razkošno domačijo Matijevih. Nosilec kmetije je sicer dedek Karel, ki pridno gospodari s svojo ženo Jolanko, a ker sta bila oba zaposlena, nas je z odprtimi rokami sprejel njun sin Karel mlajši s svojo hčerko, najmlajšo članico njihove družine Aljo, ki šteje šele dve leti Sicer pa ima Karel ml. domačijo v malem prstu in z njo skrbno gospodari, seveda ob pomoči žene Brigite in njunih otrok - Nika in že omenjene Alije, ki nam je z veseljem jx>ka-zala vse svoje igrače. Članice komisije smo na koncu složno ugotovile, da bo Alja nekoč zelo gostoljubna dama. Na prekmurski strani nam je tako ostala samo še domačija Pozvekovih v Gornjih Slavečih. Ker gospodarice Marjane ni bilo doma, nam je s podatki postregla njena hčerka Anita, sicer študentka v Mariboru. Mami Marjani tako pri pridelovanju buč in bučnega olja pomagajo še oče Bela, občasno pa tudi Anitin Brat Zlatko ter dedek Jožef in babica Frida. Tako, Prekmurje smo tudi letos prečesali po dolgem in po čez in obiskali prav vse domačije iz našega seznama. Ostalo pa nam je še pet domačij na prleški strani. Vanja Poljanec Q NLB® Skupina TONDAtH 14 IZ NAŠIH KRAJEV 21. junij 200.7-VflMl Nov prapor v Prosenjakovcih Malo je gasilskih društev, ki bi v manj kot desetletju dosegla toliko pomembnih rezultatov, kot so jih v obmejnih Prosenjakovcih. Leta 1999 so predali namenu nov vaško-ga si Is ki dom, pred dvema letoma so slovesno prevzeli novo avtocistemo GVC16/24, lani so počastili 110. obletnico, letos pa so razvili nov društveni prapor. Tudi gostje, ki so številne zbrane gasilce, krajane in druge obiskovalce na prireditvi ob tem pomembnem dogodku nagovorili, so se spraševali, kaj bo v Prosenjakovcih po zaslugi gasilcev novega prihodnje leto. Novi društveni prapor, znamenje enotnosti gasilcev in njihov simbol, ima rekordnih 31 trakov ter 57 zlatih in 18 srebrnih žebljičkov. Kot glavni pokrovitelj gaje razvil Tibor VoroŠ, predsednik Pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti občine Moravske Toplice. G. G. Srečanje slovenskih izgnancev v Brestanici Spomini na težke trenutk Prejšnjo soboto se je v Brestanici odvijala vsakoletna osrednja prireditev Društva izgnancev Slovenije, ki je privabila okoli 5.000 izgnancev iz cele Slovenije in njihovih svojcev, ki so se ob bogatem kulturnem programu spomnili na težke trenutke, preživet v taboriščih po Nemčiji, na Madžarskem in drugod med drugo svetovno vojno. Prireditve, s katero so obenem počastili dan izgnancev (7. junij), so se udeležili tudi Slovenci iz Prekmurja, ki so bili v času druge svetovne vojne izgnani v Sar-var na Madžarsko. Srečanje se je odvijalo znotraj grajskih hlevov in nekdanjih konjušnic, kjer je bilo zbirno taborišče za izgon več kot 63.000 v' Srečanja izgnancev v Brestanici so se udeležili tudi člani KO Društva izgnancev Pince-Marof, Benica, Petišovci. Ivica Znidaršiš, predsednica Društva izgnancev Slovenije, je poudarila, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi nikoli več, izgnancem pa bi morali dodeliti odškodnine za premoženje, ki jim je bilo odvzeto med drugo svetovno vojno, Slovencev. Program se je začel s slovensko himno pihalnega orkestra, odprl pa ga je moški pevski zbor Svoboda iz Brestanice s pesmijo izgnancev Oh, kako /e dolga pot. Kulturni program so popestrili še ženski godalni trio Viva, pevci Rafko Irgolič, Damjana Godnič in Matija Cerar ter kvartet iz Brezove Gore. Celoten program pa je povezoval dramski igralec Jože Logar. Na prireditvi je spregovorila tudi predsednica Društva izgnancev Slovenije Ivica Žnidaršič, ki je s svojim uvodnim govorom opozorila na prijateljsko sodelovanje med izgnanci in narodi nasploh, prav tako je naznanila, da se bo Društvo izgnan- cev Slovenije društvom izgna^j |l Bila je tudi m rebno ohranjati zg innaizgn^j;> spomin-- riec-’j bi ponovilo dnjepajepou^#-devanje za prido _ jjr ne za premoženj' j 40. obletnica mature Leta 1967 je končala šolanje na Srednji tehnične šoli v Lendavi četrta generacija strojnih tehnikov. To obletnica so te dni proslavili skupaj z njihovim takratnim razrednikom FranjomTarandekom (na sredini). F. H. Bes®0 evc ■ Pesem naj draži ljudi Turistično društvo Vrtnica Beznovci je tudi letos organiziralo tradicionalno prireditev Pesem naj druži ljudi. Na prireditvi seje zbrala pisana množica, tako nastopajočih kot tudi obiskovalcev. Predstavile so se domače ljudske pevke in prav tako domača folklorna skupina Vrtnica, v kateri plešejo otroci stari od štirih do dvanajst let. Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi Pevskemu zboru DU Krog, ljudskim pevcem od Grada, Maji Moreč, kije zaigrala na harmoniko, ljudskim godcem iz Čemelavec, ljudskim pevkam iz Filovec, Alojzu Šnurerju, duu ■ Dedi in vnukec in Grajskim veseljakom. Prireditev je povezoval in skrbel za dobro voljo Franc Gorza. M. Ha. Poštni upokojenci na izletu Klub upokojencev PTT Pomurja, ki mu predseduje Bojan Šurlek, je pred dnevi organiziral tradicionalni iziet, Z njimi sta bila tudi direktor PE Murska Sobota Dušan Gomboc in glavna tajnica Slava Brunec. Obiskali so Notranjsko, kjer so si ogledali samostan v Stični in se seveda seznanili z njegovo pestro zgodovino. Ogledali so si tudi Cerkniško jezero in muzej v Cerknici, kjer je velika maketa dna Cerkniškega jezera, na kateri s pomočjo računalnika simulirajo polnjenje in presihanje jezera. Prikazali pa so jim tudi film o življenju na Cerkniškem jezeru v vseh letnih časih. Prav tako so si ogledali kobilarno v Lipici. Tojebiloza vse lepo doživetje. Besedilo in foto: Boris Hegeduš gnanim Slovo« med drugo sveto’ Slavnostni govor' ster za obrambo ■ venijeKarlEtja^^ pomoč pri uve^ 'ji nine za odvzeto P Zlatoporočenca Fridau Iz Lutverec Te dni sta praznovala zlato poroko zakonca Marija in Franc Fridau iz Lutverec pri Gornji Radg01” trdila pred civilno in cerkveno oblastjo v Gornji Radgoni, kjer je nastal tudi naš posnetek. Man|' rodila 1931. letavRodmošcih, Franc pa 1933. letavZbigovcih. V zakonu sta se jima rodila s 'j ^p,' ■, sta ju razveselila s petimi vnuki. Franc seje izučil za mizarja in je vse življenje opravljal svoj (■ ' ^^11?^" pa do upokojitve 23 let v Nemčiji. Tam je delala tudi žena Marija. S skupnimi močmi sta si v dom, kjer sedaj uživata sadove svojega dela. L. Kr. I finski uči Os—o l**## je minule dni je^ j'ji poučuje Obisk vanja na projektu. izdajajo s^P^ahani.rlke0IdteinierAb-fi^j. ■SJh,, Podvig, ki so 15 v ’■red«, sHf od ^nr.i 'I , '''°1 Sklenili v W “novem zalivu pri J* Pogledali J P'a^' koncu loi[rn traktoristov skoči-J 4'Prav' 'Pa so tudi Drujlv 'CV 2 morsko vodo '^■ob^^^^žvPeskov- 1>n’ J'Povedal ^"Abraham, ki “^Slovenijo od ■'oti[lb] ' '"’'"‘'vega zaliva ^tm-i J voziH ')rRnt,Klrrii3 tako, hn?' 5transkih, neko-^ibi s cestah. »Ide-^ili Sl n/ °r''s ta ro d °b n i ki od vzhoda do Kolona traktorjev starodobnikov se je šest dni vozila od Hodoša do Izole. ... K2*i^olje. Vrstijo VX^I(On„n'Uakanti'z ^S^^nas^^svojimi Srbele nPto ^mod- '3 Drago Abraham na svojem oldtimerju zahoda, smo dobili pred dvema letoma, letos pa smo vožnjo od Hodoša do Izola v začetku leta vključili tudi v program dela. Tako smo prvi, ki smo s traktorji starodobniki prevozili Slovenijo od Hodoša do Izole. Na poti smo se večkrat ustavili in povsod so nas z zanimanjem sprejeli, zapeljali pa smo se tudi pred slovenski parlament v Ljubljani, kjer so nas sprejeli člani Državnega zbora. Med potjo smo se v soboto udeležili tudi prireditve ob desetem srečanju starodob-nikov vjablah pri Ljubljani. Tudi to je bil za nas precejšnji izziv, seveda pa smo pred vožnjo poskrbeli, da so bili traktorji generalno pregledani in da $0 bili res primerni za vožnjo, brez večje nevarnosti, da bi prišlo na poti do okvare. Dejstvo je, da gre za traktorje, ki so jih že uporabljali naši dedki in babice in so z njimi veliko delali na kmetijah več desetletij.« V Društvu ljubiteljev starodobne tehnike Oldtimer Abraham je 108 članov, ki imajo okrog 120 starih traktorjev in drugih vozil ter staro kmetijsko tehniko. Že prvi dan vožnje so prispeli iz Hodoša skozi Mursko Soboto do Ptujske Gore, kjer so prenočili in naslednji dan nadaljevali pot. Vožnja kolone devetih traktorjev starodobnikov je potem potekala do Ljubljane, od koder so nadaljevali do Postojne, Kopra, Izole in Simonovega zaliva. Tam so si privoščili tri dni počitka, potem pa so traktorje natovorili na železniške vagone in se z vlakom vrnili v Prekmurje. J. Ga. Je Sobota zdaj bolj ozaveščena? S sklepno prireditvijo v mestnem parku se je končala akcija Mestna občina Murska Sobota - mesto ozaveščenih lastnikov psov. Akcija je trajala petnajst dni, njen namen pa je bil, pozvati lastnike psov, da počistijo za svojim ljubljencem in tako poskrbijo za Čistejše in bolj zdravo okolje. Na prireditvi v parku so o vzgoji psov, njihovi spretnosti in o ravnanju s psi spregovorili kinologi, veterinarji in policisti, ki skrbijo za službenega psa Na sklepno prireditev akcije so predstavniki mestne občine povabili tudi šole, vrtce in vse lastnike psov. Med trajanjem akcije so v mestu na prostoru, kjer lastniki niso počistili za svojim psom, postavili majhne zastavice s simpatičnimi otroškimi opozorili. Še vedno je namreč veliko lastnikov psov, ki ne počistijo za svojim ljubljencem, ko ta opravi svojo potrebo, Čeprav gre le za dve potezi in dejanje, ki traja le nekaj sekund. Med trajanjem akcije pa se je med meščani pojavilo tudi nekaj razprav o tem, ali je pozivanje na ekološko ozaveščanje pri tem sploh primerno, saj gre za snovi, ki so sicer lahko škodljive za človeka, a tudi hitro razgradljive in celo koristne za zemljo, medtem ko se slednje za zastavice, ki so še dolgo ležale po travnikih in zelenicah, tega ne bi moglo reči. Pa še eno vprašanje za razmislek: Koliko zastavic bi morali postaviti, če bi želeli opozoriti na odpadke, ki jih je povzročila človeška roka (npr. cigaretni ogorki, papirji, steklenice ipd.)? T. K. ^vBodoncIh V poznih popoldanskih urah, ko je žgoče sonce že nekoliko popustilo, so se v Bodonci h začele zbirati ekipe za tekmovanje v kmečkih igrah. Tekmovanje je pripravilo Društvo podeželske mladine Goričko - Bodonci v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, udeležilo pa se gaje pet ekip: DPM Goričko -Bodonci, DPM Prlekija, PGD Bodonci, TKD Lipa Vadarci in DKŽ Klas Bodonci. Ekipe so se pomerile v košnji sena, gra-bljanju, spravilu poljščin, peki kruha in v igri presenečenja. Med vsemi ekipami je zbrala največ točk ekipa DPM Goričko - Bodonci, ki se je skupaj z drugouvrščeno ekipo DPM Prlekija uvrstila na Državne kmečke igre, ki bodo 7. julija letos v Trebnjem. Obiskovalci so se pošteno nasmejali ob spremljanju tekmovanja, prav tako pa tudi tekmovalci, ki so pokazali, da se da tudi ob kmečkih opravilih zabavati, pri tem pa ni manjkalo niti mladine. M. Ha. Po »gasilsko« pred slaščičarno Nedavno smo ob slaščičarni na avtobusni postaji pri Svetem Juriju ob Ščavnici »izsledili« desetino pionirjev PGD Sveti Jurij ob Ščavnici. Gre za učence drugega razreda tamkajšnje osnovne šole. Mlade gasilce je njihov starosta Feliks Kocuvan, ki je že več kot 45 let mentor naraščajnikom v gasilskem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici, razveselil s sladoledom. V tukajšnjem društvu, kije lani praznovalo že 120-letnico, nimajo težav glede nasledstva prav po zaslugi Feliksa Kocuvana (stoji prvi z desne). Mladi gasilci so bili veseli povabila na sladoled. F. KI. Šratovci V noči od minule sobote na nedeljo je PGD Šratovci organiziralo 9. gasilsko tekmovanje za pokal Železnega vrelca. Na tekmovanju v tridelnem napadu z motorno brizgalno suhe izvedbe in v metanju torbice v krog je sodelovalo 21 članskih desetin in 2 desetini članic. Pri članih je podobno kot lani zmagala ekipa PGD Sveti Jurij v Prekmurju, pri članicah pa so zmagale gasilke iz PGD Kapele. F. Ki. Brat Džouži Pejneze trbej obračati, je znano pravilo, k a ovak zasmrdijo. Vse kaže, ka naši vodilni krogi, Šterikoii so tan zgoraj, tou pravilo dobro poznajo. Tak so edni dopijjstili našo malo domovino raz-frčkati na male grajzleraje, se pravi na male občine, zdaj pa gda so sprevidi/ ka tou na drago prijde, bi pomaii prešaltali na pokrajine. Negda smo meti okraje, pa smo ji predelali na občine. Pa tak se špiiajo inouk eni, pa drujgi. Vazno je, kaše pejnez obrača. Pa tu se obračajo velki pejnezi, brez sakšoga baška. Pomembna so pa imena novih pokrajin, pa štera občina de k šteroj šla. Tak je pd nova čonta vržena narodi. Pa si je Bela spo-pejvo za en predlog: Zdaj bo nova pokrajina po imenu Moravi na, kratki ti nekaj let, pripravlja nov se svet, pokrajine nove hoče imet. Že pokrajine smo imeli, v njih normalno smo živeli, zdaj pa novi val v glavah je nastat, z imeni novimi nam je nastlal. Tudi meje je premaknit, prejšnje nekam si je vtaknil, s tem je dvignil prah, pa tudi krvni tlak, pred norostjo večjo pa še strah. 16 REPORTAŽA Letalski spektakel Air Borne 07 na letališču pri Rakičanu Čarovnij v zraku se ne da izbrisati iz spomina! Na športnem letališču pri Rakičanu se je v počastitev dneva slovenskega letalstva in 60-letnice delovanja Aerokluba Murska Sobota odvijala največja letalska prireditev v samostojni Sloveniji Airborne 2007 Otvoritvene slovesnosti sta se udeležila tudi obrambni minister Karl Erjavec in predsednik Letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič Plemeniti. Pozdravni nagovor sta imela soboški župan Anton Štihec in predsednik Aerokluba Murska Sobota Boris Hakl. Lepa priložnost za širšo slovensko promocijo Obrambni minister si je med drugim ogledal tudi špansko vojaško transportno letalo časa C 295, ki je v igri za nakup za potrebe Slovenske vojske. »Tako velika prireditev z mednarodno udeležbo je za Slovenijo nedvomno dobra priložnost za nadgradnjo izkušenj v organizaciji letalskih in drugih mednarodnih prireditev. Udeležba tako velikega števila udeležencev iz Slovenije in tujine je hkrati izredno priznanje organizatorjem in velika promocija za Slovenijo. Bilo je že omenjeno, da Murska Sobota namerava to letališče v Rakičanu še naprej razvijati. Pri tem bosta Slovenska vojska in ministrstvo za obrambo dala podporo,« je med drugim dejal Karl Erjavec. Zaradi vratolomnih voženj zastajal dih Ko so se že dopoldne na sinjem nebu pojavili padalci v živopisnih barvah, za njimi zmajarji in naposled še rekreativna letala in helikopterji, je med obiskovalci enkratnega letalskega mitinga na letališču v Rakičanu završalo. Marsikomu je ob pogledu na drzne pilote zastal dih, ko so v nizkem preletu nad pristajalno stezo izvedli številne akrobacije. In med gledalci je bilo precej takih, ki so prvič v življenju lahko spremljali letalski spektakel takšnih razsežnosti. Vratolomne poteze vrhunskih Pred močno pripekoje prav prišel klobuk. Kaj se bo prikazalo zgoraj? pilotov so zares navdušile, saj v Pomurju po osamosvojitvi Slovenije takšne prireditve ne pom-. nijo. VečdesettisoČglava množica je na osrednji nedeljski prireditvi lahko videla kar 43 letalskih akcij, ki jih je izvajalo več kot 60 plovil (jadralna letala, helikopterji, vojaška letala in akrobatske skupine). Hkrati pa so si obiskovalci lahko ogledali najnovejše dosežke vojaške letalske tehnologije, zgodovinska letala iz časa 2. svetovne vojne, Športna motorna in jadralna letala. Med drugim so videli tudi polet replike Rusjanove Ede 5 in starega ruskega dvokrilca Polikarpov Po-2. Pravi spektakel so s svojimi nastopi popestrile tuje vojaške sile iz Španije, Avstrije, Švice, Nemčije, Madžarske in Hrvaške z letali Grippen, MIG-21, Mi-24, C- 295 idr. Pridružila sta se jim tudi Slovenska vojska in policija s svojimi letali, helikopterji in drugo tehniko, kakor tudi generalno in poslovno letalstvo. Tudi španska akrobatska skupina Patrulla Aguila ni skrivala navdušenja nad Playbojevimi zajčicami. Najbolj navdušile akrobatske skupine Velja izpostaviti, da jim je prvič v zgodovini Slovenije uspelo Vesela četverica domačih padalcev za nastop pritegniti tri vrhunske akrobatske skupine z reaktivnimi Letali. To so; španska Patrulla Aguila, hrvaška Krila Oluje in srbske Zvezde. Med njimi je najbolj uveljavljena sedemčlanska španska letalska akrobatska skupina, ki je s sabo pripeljala tudi transportno vojaško letalo Posebna atrakcija prireditve pa je bilo tekmovanje v akrobatskem letenju »Peter Podlunšek Challenge«, kjer so se med seboj pomerili vrhunski akrobatski piloti iz sedmih evropskih držav. Predstavili so se Madžar Zoltan Veres v enosedežnem letalu Extra 3005, Španec Sergio Pia v dvosedežnem letalu Sukhoi Su-29, Angleža Andy Bickmore (Sukhoi Su-26) in Mark Jefferies (300 S), Nemec Peter Steiman (CAP 231), Švicar Aldo Di Bernardo (Sukhoi Su-29) in seveda domači matador Peter Podlunšek z dvosedežnim letalom Extra 300 L. Vsi so večkratni državni prvaki, posebno izurjeni za izvajanje najtežjih figur. V najzahtev I akrobacijah nek J nad zemljo, ie Madžar Zoltan Slovenska z vsemi zmoglm' ko so imeli do1, predstavitve - ° pa protiteroristične p J l lišču pa SO p-" ■ j most, ki bi bil primeru, ce bi - dj .» lo. Že podatek, / dneh , -ad generalka) ]eC _ ■ skim 100 000 litrov r3,^ riva, kar je naj1 ' skupno ntUjJ0” v ,, celotna prhe svoje dovoljz^. i p. ut rami v rhuit- . drugimi v dušje ob nepuJJ lu na letališču- Minister Karl Erjavec (desno) s članom odbora Albertom Smodičem Ob taki akrobaciji Madžara Zoltana Veresa zastane dih. WllKz21 Junij 2007 KRONIKA Konec sojenja za domnevno davčno zatajitev v Nogometnem klubu Mura Predsednika sta nedolžna "'a Okrožnem sodišču Murska Sobota so oprostili nekdanja predsednika NK Mura Milana Morca ln pomirja Frajmana - Priče s slabim spominom - Tožilstvo: Kot predsednika sta bila dolžna 5Poštovati predpise - Obramba: Klubski statut je jasno razdelil odgovornost hksMnHu nekdanjega ‘ 'boškega nogometnega pf-krha.Tojct.pl “lučaja Milami Morcu in ’JoiNnu Frajmanu, ki sta . W1 ptrskwUxvala klubu. 'nWnkl tožilca Bojana W m) |g takrat državo 15 mlU»o hrarjev davkov, ko naj bi M phč nogometašem iz-n 11T UMmdnL, s potnimi t0^i; dnevnicami in tudi Pilili. ravnanje in, na sojenju me-? davčna izvedenka-, ata trdila, da nista nekatere priče so na slab spomin, trzal sodbe pa >e uk * ■ dnika Dezidetja Novaka izpovedi treh 11 mn-ii-u davčnega inš-Sftki ki Ib preveti! poslo-bidanjegi kluba iz Faza- h N Wo naredil " na proštom za l«in Kerims, dl-WT, k£>«a Milan Mo-biU , v nog°metu sem , . lko Inšpektor, kije ugotovil nepravilnosti pri pregledu poslovanja . Nista kriva - Tugomir Frajman in Milan Moreč. Desno zadaj je Slavko Malok, davčni da 50 Predvsem zaradi ^besedno Nogometni klubi lahko poslova »I je nenazadnje Nogometna kar nekaj časa zahtev , '■<’11 Woike sojenja plačujejo s potnim C’ WWno. Oa temu ne bi smelo biti UN0’* kisata tudi davčna sodna izvedenk a. J ie predolgo čakalo z uvedbo *' Wub“v's čimer se je nedvomno z’ mC poslovanja. Primer graskeg nepravilnosti niso imuni m - bolj razvitih državah. b ' b> bila zako-S« ie kdo /e ravnali Po ?Oilj jf h^'Jeto ne- I'ii. i. Potegniti JJ'Xtn Stadi0n> kar Nj%ri'USpe^ S *Wasn7* deseto Kuhaje ^jfl vkotlu,vka J ji- hll LIHfl Petek, Društvu za os v kateri štabi' pt , Cvetka sodili ekipi V j narstva KapfJ in Franc ekipi Potapll-1 , sub Radenci za priprav«- . pririmL|lJ Radenci bil obvežem ® W pripravile 4# te TD podvanajs'1^^ irihuapn^X / koježe^ kisli juhi- 1 J. Ga. WlIK ji junij 2007 SPORT 19 s1' j' ■ ^ramsko-volilna skupščina Športne zveze Murska Sobota Osrednja naloga ostaja povezovanje nosilcev športne dejavnosti * 20Vl0np1redstavniki '4EK.k- ’ obravna- ... 14rj; ivcsno podelitev “'■trm n 1?*® sP°nnim dej ° SO: Mirko »tšuj, ‘strokovn« in sodni / i 'Prijaju ske^^Wkevinvalld->^S’>,'Mi’,>Hariza ■ 7* *ntekmovalne ’“žadej?1^"’ ^e^an Marti-11 SlavU 2 dejavno- st^ „ ^m’an 2a ,ekmo-'^iltr delovko- ^5o^Vno80“etu-i ^iliporočiloodeja- BthLj' mestni občini ^r, o, 1 k izvajalcev pro, K150 povezani v 30 ^hlt^^^^-b.vključe-«istriramh čla-in mladine V- a stirib osnovnih šo- lah s Številnimi tekmovanji na me-dšolskih, medobčinskih, področnih in državnih nivojih. Bogata dejavnost poteka tudi na petih srednjih šolah. V okviru Športne zveze Murska Sobota deluje področni center za šolska športna tekmovanja, akcije učenja plavanja ter športnih značk Zlati sonček v vrtcih in osnovnih šolah ter Krpan v osnovnih šolah. Tudi v prihodnjem obdobju bo osrednja naloga soboške športne zveze povezovanje vseh nosilcev športne dejavnosti. V tem okviru nastajajo številni programi športnih aktivnosti na rekreativnem nivoju, tekmovalnem in vrhunskem športu ter šolskem športu. Podatek, da je v športno dejavnost vključenih približno 30 odstotkov prebivalstva, mnogi občani pa samoiniciativno koristno izrabljajo svoj prosti čas, je dokaj spodbuden. Po besedah predsednika MNZ Murska Sobota Danila Kacijana je soboška občina glede na število prebi Letošnji dobitniki plaket ŠZ Murska Sobota valstva pravi fenomen po ogromnem številu športnih društev. Manj spodbudno pa je, kot so opozorili razpravljavci, da so se zaradi zakonodaje športna društva znašla v nezavidljivem položaju Tudi pogoji za delovanje niso povsod najboljši, saj se npr borilne veščine ne morejo pohvaliti z ustreznimi pogoji za vadbo. Marsikje je vprašljiva tudi športna infrastruktura. Prav tako pogrešajo sodelovanje športnih zvez. Na pobudo predsednika DŠR Murska Sobota Jožeta Stvarnika so sprejeli protestno noto, s katero od Športne unije Slovenije zahtevajo ureditev lastništva nekdanje sokolskega doma, zdaj doma TVD Partizan. Po razrešitvi starega predsedstva, ki se mu je iztekel štiriletni mandat, so izvolili nove kandidate za funkcije v športni zvezi. Predsednik bo Še naprej Stanko Kerčmar, podpredsednik Peter Juter-šnik, sekretar pa Ludvik Zelko. Milan Jerše ^ugi pohod po Ferijevi poti Mj > ? Beltinci in beltinska P1* Poti v spomin na u nilc1P* delavca in novi-^rl.^^^čeca. Dri/13 200i- s svojim delom je W t-ZllKTX^, ( ( * ' y^'PoniVFo-' * 'e zaPisa)v zgodo-u ° -.' ie ,n slovenskega športa. »S Parku elcm Pn|i; gal, nato pa je odločila kondicija, ram le enkrat tedensko, on pavečk/ Doma si se uveljavil tudii '*r‘‘ puconski rekreativni ligi- Igram za ekipo Breza iz BreW* mizi. Smo amaterji, pri čemer msin0 benega trenerja. Zato je končno ■ velik uspeh. Do konca smo sr w j tretje mesto, čeprav sov drugih bivši igralci vrednih ligah « Kaj te sploh pomeni nam^ J' r -»Namizni tenis mi pomeni sem se naučil boriti, hkJ*u D3 napetost od službe in raznih tSr|,01i' Kakšni so načrti? »Ne delam si velikih utvar, ker 'L' posvečam svoji družini m \ paralize Žarek v Murski Soboti. 7' red so me pozivali v reprezenia-" „ ki je nastopila na evropskem .. ■’ sem odklonil, ker bi mi to odvzelo za potovanja.« J drug' Sedita (z leve) Štefan Režonja in dr. Jože Bedernjak,v Bolčič, Jože Glavač, Aleksander Čisar in Alojz Kos. čili v svojo korito samičnega pf'c"" ., A Pomurjaje^^^ hovske sekcije bora,« zaključuj*. !' Skih šahistov Alek* no prvi, razen dvakrat, ko so zaostali za Ptujem, drugič pa za Mariborom. »Delavskih športnih iger smo se udeležili sedemkrat, od tega smo bili štirikrat prvi. Tudi prijateljska srečanja in dvoboje na Ravnah na Koroškem in Monoštru smo odio- Na pohodu je nova borilna veščina S kyudom Kyodo, pot loka, ima veliko skupnega z japonsko kulturo pitja čaja (chado), kaligrafijo (shodo), mečevanjem (iaido) in s še številnimi drugimi značilnostmi japonske kulture. Zaradi njegove bogate tradicije in zgodovine je v domovini tudi izredno spoštovan. Po besedah predsednika Kyudo zveze Slovenije Danila Horvata, je bil v preteklosti lok uporabljan v različne namene. »Lov, vojskovanje, dvorne igre in ceremonije, verske ceremonije in dokazovanje sposobnosti. Vse te različne okoliščine in priložnosti rabe loka so kyudo naredile takšen, kot ga poznamo danes. Moderni kyudo se primarno vadi kot metoda za fizičen, moralen in duhovni razvoj. V kyudu je pomembno vodilo, da lokostrelec ne spoznava toliko veščine, ampak sebe. V kyudu so tako kot v življenju pomembne tri stvari: resnica, dobrota in lepota.« Natančnost je seveda pomembna in zadeti tarčo je splošno vodilo vsega lokostrelstva. »Vendar kyudo razločuje med streljanjem, ki je natančno in izurjeno (noshahichu) in streljanjem, ki je miselno in lokostrelec spoznava sebe tehnično pravilno (seishahachu). Razlika je v načinu, kako se doseže zadetek v sredino cilja - teki-chu. Pozna tri različno kompleksne stopnje. Prva je toteki, kjer puščica zadane cilj. Na tej stopnji se lokostrelec koncentrira na tehniko streljanja. Njegov cilj je doseči točko, na kateri lahko konstantno zadeva sredino tarče. Druga stopnja je kanteki, pri kateri puščica ne samo, da zadane cilj, ampak ga tudi prebode. Ta metoda izvira iz bojevniškega lokostrelstva. Tam je bojevnik videl svojo tarčo kot potencialnega nasprotnika. Za stopnjo zaiteki pa se lahko reče, da puščica obstaja v tarči, še preden zapusti tetivo. Tarča ni niti cilj niti nasprotnik. Namesto tega jo pravi mojster vidi kot iskreni odsev samega sebe. Strelec se ne koncentrira na cilj, temveč na svoje misli in dejanja. Strelčevo telo je sproščeno, a nikoli ohlapno. To je miselno pravilno streljanje.« Tehnika kyuda ni posebno težka, zatrjujejo strokovnjaki. Temelje streljanja se je razmeroma lahko naučiti in z malo prakse tudi ritual preide v kri. Vendar pa kyuda ne vadimo samo zato, da bi se naučili izstreliti puščico. Pregovor A'"r .'J3 soč puščic, vsako mora biti »tu " kyuda. Pomeni, da popolnega s' . #" ,e: zato ne smemo biti nikoli zad°v šno streljali. Vedno si moramo P' ši rezultat. . ^'H3' NajFniij a"r-mrv.<7.do9. mesta so ’’‘MKZf^-MNZGurenl 1 h '- ih MNZ Gorenjska Ojb ti> /'-'’manzmtitev: 1. MNZ Mur-Wota t »nzncjt j Gorica, , ?.j\/Celje, 5. , MN/ Maribor, 7. ^ '■im a KNZGore*|!ik.i * Milan Jerše, foto: N. J- mladih Sobočanov t 7 i J? S finalne tekme z Goričani Škaper in Zorko v ^kovnem štabu Nafte f ’J'- iz I J/Pravami začeli tudi v edinem pomurskem prvoligašu D P^"111 treningu je bilo navzočih 26 igralcev. ?' 1 111 direktor kluba Marjan Dominko sta na uvod- ' ‘gralce seznanila s pričakovanji in cilji za naslednjo sezo-> r ,il lac • '' kaditi j/" ":l * v vadbi priključili še nekateri mladinci, ki za-Cuj s e vrste: Gone. Levačič, Kocet in Šajt. Med povratniki so < 'J.1 ' Peter Gerenčer. Neupravičeno sta s prvega trenin- J m Kuzma, medtem ko se upravičeno niso pojavili j Eterovič in Lunder, ki pa so se vadbi priključili v So^F4 '' trenirali vsakodnevno po dvakrat. Za opra-' Medte ^^anjemu pomožnemu trenerju Vladu Celingerju belting Omenjal Štefan Škaper. nekdanji odlični strelec 7^ Potr°šnika in Mure Za telesno pripravljenost pa bo K"1Pijskih'£ir^° nekdanji odlični hrvaški atlet, ki je bil kar na x ■ prul' -Ulij., ’''' odigrali tudi nekaj pripravljalnih tekem Prva i 1 u Dobrovniku z nižjeligašem NK Dobrovnikom ob praz-5?^ ^uba Sledi srečanje z NK Medžimurjem 30 junija, w4' sled*'^ **1®“ 5 ■ Rakoczi iz Kaposvarja, 7. julija z Žana p,. ' Platno srečanje s FC Rakoczi 11. julija in glavna Pričetkom prvenstva z Interjem s Hrvaške 14. julija Feri Horvat M. mau nogomet Pokalne tekme Na igrišču KMN Krajna je bilo pokalno tekmovanje travnate lige MZKMN Murska Sobota. V tekmi za 1. mesto je Old Boys z 8: 0 premagal Sončni park Vivat, za 3. mesto pa so Kupšinci brez borbe s 3 : 0 dobili srečanje z Mladincem Pred tem je Old Boys s 5:0 ugnal Mladinec, Sončni par Vivat pa z 1: 0 Kupšince. Sodelovalo je 16, v predko-lih pa 28 moštev. Izidi 25. kroga veteranske lige MNZ Murska Sobota: Nemčavci -Rogašovci 6:7, Tešanovci - Černelavci 4:1, Mladost Pertoča - Noršinci 5 :6, Bakovci - Sebeborci 5 1, Dokležovje - Old Boys 2 :13, Rakičan -Borejci 7: 6. Vrstni red: Bakovci 64, Rogašovci 58, Old Boys 55 KMN Sebeborci je v okviru 10 obletnice Športne zveze Moravske Toplice organiziral 1. občinski turnir za dečke. Sodelovalo je 5 ekip, in sicer selekcije U-14 in U-12. Zmagali so Sebeborci I, drugi so bili Filovci, tretji Mlajtinci, četrti Sebeborci II (U-12) in peti OŠ Fokovci (TJ-12). Najboljše ekipe in igralci so prejeli pokale in praktične nagrade. Želja je, da se v naslednji sezoni pomerijo tudi v ligaškem tekmovanju. SRD Gornji Slaveči je pripravilo tekmovanje za 1. prehodni pokal nočnega turnirja v občini Kuzma. Med 16 ekipami je zmagala ekipa gostilne Gaberšek iz Kuzme, ki je v finalu premagala Kričance iz Murske Sobote s 4 : 0. V tekmi za 3- mesto je B-banda z'2 :1 ugnalajugose Kuzma. Polfinale: Gostilna Gaberšek - B-handa 3 :1, Kričance - Jugosi 3 : 2. Od 5. do 8 mesta so se zvrstili: Štručka Rogašovci, Markovci, Dolina in Škropijoni Serdica. Organizator ocenjuje, da se je nočnega turnirja v Gornjih Slavečih udeležilo okrog 600 ljubiteljev nogometa, kar je razveseljivo. i? nogometna liga skozi statistiko .^enju novega tretjeligaša NK Roma h ^apu " Roma Iz Vanče vasi, , nogometne lige, še ved- /Udt-i. ’’' odločilni tekmi za prvo 'G $ ^artia001 Dan‘iela Kovača premaga- 1 neC in Se uvrstdi v višji tekmo- : ; '. v^° Cener hiti z oddajo do- bi jim omogoči-NaJbolj znan nogometaš , J'r potrn« ' ®ara,1)a nekoč igralec pr-igral Pa ie tud‘ v 'i' avstrijskih ligah. Prava 1 PneizkJ ' Cener, ki se je v svoji t Ul ^Ške' ' : lr Pri Muri m Potrošniku, ■‘''I. i ^nij v, 111 Cottbusu, kjer je navduševal z 1 so v m"'lv P1 tudi statistični pregle-‘nuli prvenstveni sezoni nasto- pali v pomurski nogometni ligi Tako je znašalo skupno število gledalcev na domačih igriščih 25.343, kar pomeni 151 povprečno na tekmo. Z največjim obiskom se lahko pohvali NK Bistrica, kamor je v vsej sezoni prišlo 3 030 gledalcev (Tromejnik-Blisk 2.650, Grad 2.580, Roma 2.490). Skupaj je bilo danih 629 zadetkov ali 3,49 na tekmo. Po številu danih zadetkov . prednjači Roma (78), za njo Grad (68) in Čarda (63). Največ točk na domačem igrišču je osvojila Čarda (37), v gosteh pa Roma (25). Po drugi strani je bilo podeljenih kar 771 rumenih kartonov ali 4,28 na tekmo. Največ so jih prejeli nogometaši Hotize (73), po 70 pa Čarda.Jlakičan in Turnišče. Sodniki so pokazali tudi 50 rdečih karton (0,28 na tekmo). Daleč največ so jih prejeli igralci Rakičana (12), za njimi pa Roma in Pepšovci (po 8). Milan Jerše, foto: G. G. ™°štvo Rome ŠPORT MINULI TEDEN NOGOMET Novi trener ŽNK Pomurje je Goran Ko veš iz Turnišča s PRO-licenco. 5. krog pokala MNZ/NZS za člane: Čarda - Goričanka Liv 7 :0. V zaostali tekmi 16. kroga pomurske mladinske lige je Čarda s 4 : 0 premagala Grad. Končni vrstni red: 1. Tehno-stroj Veržej 49, 2. Rakičan 39, 3. Tromejnik 36,4, Ižakovci 30, 5. Kerna Puconci 27, 6. Triglav Bakovci 26, 7. Čarda 20, 8 Tišina 14, 9. Roma 12,10. Grad 9. (M. J.) Zveza nogometnih trenerjev Slovenije in Območno društvo nogometnih trenerjev Lendava sta organizirala posvet slovenske, madžarske in hrvaške trenerske organizacije. Beseda je tekla o problematiki treniranja mlajših kategorij, nagrajevanju trenerjev, pogojih in metodah treniranja. Dogovorili so se o izmenjavi strokovne literature, kaset in ogledov tekem-v posameznih državah, kakor tudi o nadaljevanju sodelovanja in izmenjavi strokovnih sodelavcev pri letnih licenčnih seminarjih. (F H. M.) ODBOJKA NA MIVKI Beltinska Lab d a v ustanavljanju ob sodelovanju društva Sunčece iz Gomilic organizira v soboto, 30. junija, ob 10. uri v Športnem parku Beltinci turnir v treh kategorijah Poleg moških in ženskih dvojic bodo igrale še rekreativne trojke (obvezna igralka). Prijave, ki znašajo 20 evrov za ekipo, bodo zbirali do 9 30. Najboljši bodo prejeli denarne in praktične nagrade, poskrbljeno pa bo tudi za hrano m pijačo. Predprijave lahko pošljete na spletni naslov: alojz.kerec@gmail.com ali po telefonu: 040 415 974. KOŠARKA 9. krog l. SKL pionirke U-14 vzhod: Pomurje Skiny - Antar Domžale 54 : 41 (Samec 19, Kerčmar in Jug po 12). TRAP Na olimpijskem strelišču za puško šibrenico v Gaju pri Pragerskem je bilo dva dni tekmovanje za veliko nagrado Perazzi v trapu in skeetu, Nastopilo je 53 strelcev iz 9 držav Med člani je zmagal Boštjan Maček iz SD Štefana Kovača Murska Sobota z rezultatom 143 (122+21), kar je tudi izenačeni državni rekord, pred Hrvatom Giovanijem Cernogorcem 139 (118+21), tretji pa je bil Zoravar Singh Sandhu (Indija) s 138 (118+20). Evgen Pap (MS) je bil peti s 136(116+20). Med ženskami je zmagala Tigani Simone iz Avstralije, 92 (68+24), druga je bila Deldin Daniela iz San Marina z 89 zadetimi golobi (67+22), Jasmina Maček pa je bila tretja s 84 golobi (63+21). V ekipni konkurenci so strelci SD Štefana Kovača (Boštjan Maček, Evgen Pap, Denis Pojbič) zasedli drugo mesto s 330 zadetimi golobi. Zmagala je reprezentanca Slovenije z 338 golobi, tretje so bile strelke Avstralije s 317 golobi. TENIS VTC Radenci je bil 1. turnir pomurske teniške lige 2007. Podobno kot prejšnja leta so tudi tokrat igralci razvrščeni v štiri jakostne skupine V 1. rangu je domačin Gregor Ficko z 9 :6 premagal Tomija Žnuderla. Borut Horvat je zmagovalec 2 ranga (zmaga 9 : 5 proti Kelemenu). V 3 rangu je Srečko Kramar (Beltinci) premagal Sama Vršiča z 9 : 1. Skupni vrstni red: Ficko 250 točk, Žnuderl 213, Kumer 188 ter Starčič in Horvat po 150. (G. F.) JUDO V Celju se je na svetovnem B-pokalu merilo več kot 400 tekmovalcev in tekmovalk iz 27 držav. V kategoriji do 63 kg je Sobočanka Maja Uršič (celjski Sankaku) obstala v repasažu, kjer je izgubila borbo, s katero bi prišla v boj za 3- mesto. Osvojila je končno 7. mesto. Tek okoli Bukovniškega Jezera Najhitrejša Ivan Čorba in Katja Vrdjuka Športna zveza Dobrovnik je pripravila tek okoli Bukovniškega jezera, ki spada v sklop tekov za pomurski pokal v rekreativnih tekih. Mlajši tekmovalci so tekli na progah od 500 do 2000 metrov, člani in članice pa na 8 km dolgi razdalji. V konkurenci 40 članov je zmagal Ivan Čorba (Ivanec, Hrvaška) s časom 29,10. Za njim sta se uvrstila domača tekmovalca Zdenko Klemenčič (29,19) in Matjaž Soklič (oba TS Radenska), 30,27, četrti je bil Endre Gonter (AK Panvita), 30,50, peti pa Boris Kaučič (TS Radenska), 31,18. Deveti je bil Darko Ocepek, deseti pa Izidor Klemenčič (oba TS Radenska). Med 16 članicami je slavila Katja Vrdjuka (ŠD Severovzhod), 32,19, pred Valentino Belov ič (Goja-nec. Hrvaška), 32,42, in Simono Gomboc (Ivano- vci), 34,38. Od 7. do 10 mesta so se zvrstile Milena Šantl, Jelka Vrbnjak, Simona Sever (vse TS Radenska) in Olga Flisar Holcman (AS Triglav). Na 2,3 km je bil najhitrejši Slavko Kumek (ŠZ G. Radgona), 9,50, pred Marjanom Horvatom (Turnišče), 11,00, in Boštjanom Žitnikom (Vučja Gomila), 11,26, pri ženskah pa Andreja Horvat (OŠ Turnišče), 16,02, pred Vesno Pavel (Polana), 18,26, in Marijo Potočnik (Šprinc), 18,35- Še najboljši pri dečkih in deklicah: Niko Car (OŠ Fokovci), Larisa Utroša (Vrtec Genterovci), Tomi Horvat (Turnišče), Maja Šadl (AK Panvita), Jan Nejc (OŠ Puconci), Maja Mencigar (OŠ Sv Jurij), Dominik Ficko, Anja Benko (oba AK Panvita) in Rahela Nidor-fer(TS Radenska). Milan Jerše, foto: J. Z. I 2?OTROšTva 1 Z gumpiči se učimo tujih jezikov Češnje Češnje so košči časti sadež, rasejo na drevesu in oznanjajo, da se začenja poletje. Najenostavneje jih je jesti iz sklede, najbolj slastne pa so, ko si jih sami trgamo z drevesa. Češnje najdemo v vseh odtenkih rdeče barve, lahko so rumene, pa tudi tako močno rdeče, da so skoraj črne. Lahko si jih daste za uho m — imate take fine spomladanske in sladke uhane. Včasih pa imajo tudi »stanovalce«, nezaželene seveda. Tudi gumpiči radi jedo angleški jezik: the cherrv (d čeri) nemški jezik: die Kirsche (di kirše) madžarski jezik: cseresznve (čerešnje) španski jezik: la cereza (la sereza) italijanski jezik: la ciliegia (la čile) francoski jezik: la cerise (la seriz) češnje, koščice pa potem posadijo po vsem svetu; tam zrasejo divje češnje, ki so še posebej slastne. Prevode besed pripravljajo učitelji tujih jezikov z Ljudske univerze Murska Sobota, gumpiča pa ilustrira mag. Marjan Vaupotič. Izgovorjavi lahko prisluhnete na Murskem valu v oddaji Mali radio, ki je na sporedu vsak četrtek od 18. do 19. ure. Jaz pa pravim Bogat svet raziskovani0 otrok S čim vse se ukvarjajo in kaj zanima te nase prav kdo pravi, da preveč gledajo televizijo in s® računalnikom, lahko pri vsakem odkrijemo, posebnega. Veliko jih je takih, za katere lahko povH njega pa še nekaj bo.« Tudi pripovedi Roka w Dvojezične osnovne šole I Lendava kažeta, 4# °' _ ziskovanje in premišljevanje nima meja. Le v« ' I f I I t I i Vsi smo bili otroci Prvi in zadnji cigaretni dimi Veliko je bilo hudomušnih in smešnih zgodbic, ki se jih spomnim iz svojega otroštva. Ena bolj poučnih pa je bila ta, kako smo otroci poskušali kaditi. Do cigaret nam ni bilo potrebno prav daleč, saj je dedek kadil in smo mu lahko brez večjih tveganj kakšno izmaknili. Nekega dne je bila pri meni prijateljica in takrat smo z eno leto mlajšim bratom našli škatlo cigaret in vžigalice ter prišli rta idejo, da bi tudi sami malo poskusili kaditi Koga pa v teh otroških letih ni zamikalo kaj takega in le koliko je takih, ki kaj takega ni poskušal’ Zunaj pred hišo smo poiskali primeren prostor, kjer nas naj nihče ne bi videl, in si prižgali cigareto. Ponosno smo se z njo sprehajali, puhali dim in se zdeli sami sebi zelo odrasli in pomembni. Prepovedano je vedno najslajše in cigarete so bile gotovo nekaj takega! Nekajkrat smo dedku potem še izmaknili kakšno cigareto, pa ni ničesar opazil, dokler nas nekega dne pri dejanju ni ujela moja mama. Ne spomnim sem, kdo je bil bolj presenečen - ali ona ali mi. Vsi smo presenečeno pogledali, vedeli pa smo, da se za nas ne bo najbolje končalo. Mama takrat ni rekla Čisto nič, namesto tega je kupila zavoj cigaret in n 4 ju z bratom posadila za mizo. »No, seda j pa bomo vsi skupaj kadili,« je rekla in nama razdelila in prižgala cigarete. V začetku se nama je celo zdelo imenitno, da vsi skupaj kadimo, dokler nisva res potegnila nekaj dimov in ugotovila, da je kajenje daleč od užitka, kot se nama je morda prej zdelo. Ko sedaj premišljujem o tem, Brigita Lovenjak je po naključju ah ne pristala v knjižnici Lendava, čeprav bi jo pot lahko vodila v druge poklicne smeri. Tu otroke popelje v svet pravljic in čudovitih zgodbic. Rada izbira take zgodbe, kjer nastopajo živali, saj jih imajo otroci najraje. Po pravljicah pa sledijo nepozabni pogovori o tem, kaj so se iz zgodbice naučili, pa še o vsem, kar ’ malim nadebudnim glavicam prinaša življenje. Zgodbe in pravljice so poučne, pravi in dodaja, da se veliko modrosti nauči tudi od otrok. ne vem, ali je bila ta mamina metoda odvajanja od kajenja dobra. Prav gotovo pa je zalegla, vsaj pri meni, saj po tistem nikoli več nisem kadila. No, pri bratu pa je bila manj učinkovita. Zato ga danes sedaj največkrat jaz dražim, naj že vendar pusti cigarete. Kekec in Mojca? Vsi smo si oddahnili! Končno'Po vseh stresih, pritiskih, veselju in žalosti seje šola vendarle končala, Na veselje otrok, učiteljev in seveda tudi staršev. Šolsko torbo so učenci sedaj že postavili na kakšno mesto, kjer je v naslednji tednih ne bodo srečevali, in se prepustili neskončnim počitnicam, kot se zdi v teh prvih dneh. Tudi ocene in uspeh je jasen. So učenci zadovoljni? Kaj pa starši? So dosegli pričakovanja staršev in morda presegli njihov uspeh v šoli? Prva gotovo ne vsi. Ampak, kar je, je. Bolje kot razmišljanje o tem, kaj bi se dalo drugače in bolje, je sedaj čas, da ga izkoristimo za uživanje, igro, druženje in zabavo. Otroci bodo gotovo hoteli nekaj časa preživeti sami, v družbi prijateljev, zelo pomemben pa je tudi čas, ki ga bodo preživeli s starši, kaj jim boste pokazali in kaj jih boste naučili. Skozi igro in različne dejavnosti boste najbolje spoznali svoje otroke, kaj vse zmorejo in tudi kje so njihove šibke točke. V sproščenem vzdušju se jim boste najlažje približali in jim lahko pomagali, ko bodo zašli v kakšne drobne težave in težavice. Torej, zajemite počitnice z veliko žlico! Nana mo prisluhniti otrokom. Rok Mihailovič Krpan, 2. c: »Med počitnicami bomo šli na morje, mogoče pa bom šel v naravoslovni tabor kemije. Kemija in poskusi so mi všeč. To, da lahko kaj prelivaš iz epruvete v epruveto, da kaj izumiš, to je najboljše. Epruvete že imam, dobil sem jih za rojstni dan, drugega pa še nimam. Rad delam, da nekaj nastane, in rad bi kaj izumil. Enkrat sem že sam naredil raču- nalnik iz lesa. Računalnik sicer . ni delal, izgledal pa je kot računalnik. Najraje ustvarjam pri moji stari mami. Tudi n je rad deli tako in imel je pravo delavnico. Enkrat jt , stroj, ki je koruzo vlekel na podstrešje. On je že u ’ pa je še tam in jaz sem zelo rad v njej. Pri delu m P° pomagam s knjigo Kako stvari delujejo.« Neja Giorgiutti Antolašič, | 2. a: »Na morje bomo šli z mamo -in atijem in dvema kužkoma, dal- 1 macinceni in mešančkom. Eden je Arja, drugi pa Didl, sta od moje tete in njenega sina. Jaz pa imam svojega kužka v Ljutomeru, ime ji je Pika. Mi doma pri hiši nimamo ograje; in ker bi lahko šel na vrt ali na cesto, je raje v Ljutomeru pri moji prababici. . Enega kužka mi je povozil avto, drugega pa je zadel v nogo, zato sem bila zelo žalostna. Še eno P. S.: Vaše prispevke pošiljajte po elektronski pošti Nana.RR@p-inf.sl, ali po pošti Vestnik za stran Barve otroštva, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota. psičko imamo tam, Tinko, ki je tako črna, da »e' vidi. Jaz imam rada živali, tudi oddaje o Živah । najraje o kužkih. Imamo pa še mačko in z njo de* 4 ^jf preko vzglavnika. Kupili smo ji tudi umetno igra. Tudi hrčka sem že nekaj naučila. Imam tudi n si želiva še papigo, pa mama ni najbolj n*vduš: 1 VNanaB" ’ Sanje Skozi oči sanj zrem ...Joj, kako čudno je vse .. Joj, kaj vse se dogaja okoli mene Tukaj vsi pravljični junaki so doma - tam Trnuljčica, tu Sneguljčica, celo Martin Krpan in še Ciciban! V svetu Sanj je vse lepo, vse veselo, vse svetlo - nič žalostno! Čarovnija tu obstaja, vsaka beseda resnico podaja, vsak kruh iz srca se da, tu poštenost nekaj velja! Duhec Navihanec ob meni leti, na pločniku palček Zaspanček trdno spi. Grdi raček z labodi se druži, luna se svetlika v luži. V svetu Sanj je vse lepo, vse veselo, vse svetlo - nič žalostno! Maja Tibaut To pa sta današnja Kekec in Mojca, ki se rada igrata s Pepekom. Tako je ime ovčki in se z njo podata na sprehod po pomurskih gričih in ravnicah. V resnici sta na fotografiji prijatelja Jan in Ajša, ovci pa je Janova domača žival in ji je res ime Pepek P. S.: Prav gotovo tudi pri vas nastajajo take simpatične fotografije otrok. Lahko z živalmi ali v kakšni akciji ali pa kar tako. Pošljite nam jih. Pripišite zraven tudi, kdo je na fotografiji in še kakšno malenkost, ki nas bo zanimala. Sedaj, ko prihaja čas počitnic, boste prav gotovo s svojimi otroki ujeli kakšen trenutek, ki bi ga radi delili z nami. Upam, da danes v času digitalnih fotoaparatov to ne bo problem. Čakam na vaše fotografije. Vedno bom posluj10 Bilo je peto uro v sredo, ko nam je naznanila, da bo naslednji dan spraševala. Ra- u s£mrf prišla od športne vzgoje utrujena kot še nd ■ ■ p0|(^ slišala vse učiteljičine besede. Doma sem h” j. kot in nisem delala nič pametnega. Nask':rT , šolka zjutraj vprašala: »Ali si se dolgo učila1 ■ Takrat mi je pritisk narasel na 200, stisnilo । , zvezka niti odprla nisem, kaj šele da bi se uči f f Ura naravoslovja se je hitro približevala močno zvijati v želodcu. Zaželela sem si, o*1 1 .p > i' J bi obstajalo. Bila sem zaskrbljena, kot na 'l j£s"' porušil na glavo in nisem vedela, kaj bi. Učite k1- r v razred, jaz pa sem prebledela. Občutila $e‘" je požvižgal na to, da ga v tistem trenutku n«**’ nadali * Dih mi je zastal, ko me je učiteljica poglej. j,£lji^ 4 cala. Bilo me je vidno strah, kar je opazila t'"1 ,p mi je dala list papirja, sem si prebrala vpta'aly (||J v‘ । mi je odvalil od srca, saj so bila vprašanja e1*' govorom se mi je glas zelo tresel. Na koncu "^»j ’ co in bila vsa srečna. Od veselja mi je prite* . ,,r' ^4 Takrat sem sklenila, da bom pri pouku v’ --napeta ušesa in da nikoli več ne bom ikre'* njn jiF Osno*1” Moj dedek --------------------------------"*necl= ? Mo jemu dedku je ime Janez, piše se let. Ima črne lase in brke. Je zelo r( Včasih mu pomagam na vrtu, pri grab'1 d”'.i hodim v trgovino. Rada z njim ribarim,vfll motor. Vsak dan se dedek, brat Matjaž in (i som na letališče Večkrat se žogava in oP mu pomagam, dobim v zahvalo sladoled a Zelo se zabavava, ko gojiva rastline *n 1 delke. Ko sva skupaj, sva zelo srečna. a/$> Eva Škraban. VESTNIK ~ 21. junij 2007 k deseti kulturni maraton O vsem in ■ Snemajo film o ničemer Ljubezen -mit ali resničnost ? Gimnaziji Franca Miklošiča ponovno pripravili pester program ffan« 'i'a Mntomer zaživel ^ikiii 'ni *n ie tako med ^‘orii(k’bf® Prijel. Or ga <4 nekai novega in poka-•",U|u' učenje biti zabavno. Skušali »mo Ej < i " se dijaki med se; d I J;,u smo v goste pova-“^Iboi/ ?lpme Gimnazije Murska "'Ustile ' " srednje šole Lendava 111 Slednja nam je žal zara-^odp,*, .’^ovki sodelujejo v pred'’ 4 M,"J F-1 zato pripravili ? ' ■'|c P'U'rdah predsednica ^»in,. M|bl5faCilka^^^ ^*4^ vse predstave % Oimdene, tako naši di- *loPajoči pa so bili navdu- '^Vji 0 maratona pa je snemanje 1?r>4lljnt?nnc’odnievni predstavi 3 glmna/l ie smo v ,n Uj *><» po-SfZi*’0**11 ^'1 1KCin pripravi ’^’1 Odločili, ’V ponedeljek je In snemanje je res na-L l. . kader v filmu ^J^ur. Mislim, da so ob postati fil-f ie in ? ’,ker so Sele sedaJ videli, - dod, ^ne malenkosti so po-?k '' ' Jk ieva. Sicer pa so se razumevanje ^'t nart smo preselili ' 8’mnazijo, dijaki v (J?'*1"1 in,eni in vse se k " domovih Film bon- "J Petnicami in vsi 7 '■ 'Tlže» , ■ Pripravili gledališke ' 'Pi « ' kl Podajo že ves ’"’•'duo maraton tudi X”b ziuirai? pa dopoldansko ^^’"ui^^dtla-". N1S0 samo kukur- ■M. r , .cel kup praktičnih "i‘“lovska delav-Su^lin dehvmea, izdelo- '*0vitaminov - $Šiiti atk d* Prekomerno uživanje vita-POveeuje tveganje za razvoj t 'T'1 'nk, v'. ''*o1 a$cjo najnovejše raziska-v°dje 0d' Michaela F. Leitzmanna, V^ih boip, ,w ePidemiologijo in gene-u Slednji । 1 sPi°šni bolnišnici v New n u " ' 'rJ' da vsakodnevno pi-hka Tahi 'h oziroma jemanje । Pr°statj ■ poveeuie tveganje za razvoj ^ški? k0130 odstotkov. Verjet- ' u t ': It'm u,- " za t0 vrst0 r^3’sc ’e P°' tudi pripravke, ki vsebujejo ,n c>nk, je prepričan Leitz-^j/^inoy ' '-e nal ne jemljejo »umet-K ^rano nai raje uravnotežijo 'Obstajala dva načina za širjenje: da si sveča ali ogledalo, ki jo odbija«. Edith Wharton) Po mnenju dr. Cherie Carter - Scott pomeni, da podpirati nekoga pomeni pridrževati in dvigovati ga. Zavedati se moramo, da nekoga podpiramo tedaj, ko ga voljno krepimo, mu dajemo moč in mu pomagamo, ko je v težavah. Ko podpiramo druge, podpiramo sebe; in kadar odbijamo pomoč od drugih, je to znak, da si jo odrekamo od samega sebe. Pogosto podporo nudimo v prijateljskih ali sorodstvenih odnosih, ko smo kot čustveno ogledalo. Tanja se je po petih letih skupnega življenja razšla s svojim partnerjem. Bila je zelo pobita. Ker ni bila zbrana, se je peljala s kolesom v mesto in padla ter si pri tem poškodovala koleno. To jo je prikovalo na dom, saj ji je zdravnik svetoval desetdnevno mirovanje. Samota pa ji ni prinesla nič dobrega. Težila jo je bridkost, ker se ni bila sposobna »vzeti v roke« in naprej zaživeti. Nekega popoldneva je prejela klic svoje najboljše prijateljice Mihaele. Prijateljica ji je sporočila, da se ji je v prometni nesreči poškodoval njen mož. Nemudoma se je zbrala, se usedla v avto in se odpeljala v bolnišnico k prijateljici in njenemu možu, ki se je boril za življenje. Tesno jo je objela in obe sta zajokali. V dneh, dokler ni bil mož zunaj življenjske nevarnosti, je sedela ob Mihaeli, ko so jo zagrinjali valovi žalosti in obupa. Ko je nudila oporo svoji prijateljici, je komajda čutila bolečino v kolenu, prav tako je izginila njena potrtost. Po nekaj tednih, ko se je življenje začelo vračati v normalne tirnice, je ugotovila, da je raven podpore, ki jo je podarila Mihaeli, daleč presegla podporo, ki jo je med svojim depresivnim obdobjem naklonila sebi. Podporo, ki je naklonila prijateljici, je uporabila kot ogledalo za podporo, ki jo je odtegovala sebi. Naenkrat je dojela, da njene solze zahtevajo prav toliko pozornosti in nege do nje kot kogar koli drugega. Zato je dolžna, da pozornost in nego, ki jo lahko posveti sebi, nudi tudi sebi. Dr. Cherie Carter- Scott nam svetuje, da se takrat, ko se znajdemo v položaju, da nismo sposobni pomagati komu drugemu, moramo ozreti vase in pogledati, ali je v nas morda kaj takega, česar ne podpiramo. In nasprotno, ko drugim dajemo popolno podporo, to odseva tiste dele nas samih, ki zahtevajo enako mero pozornosti. Mag. Simona Šarotar Žižek O besede mode Kako , kratka krila so r še primerna za poslovni korak? Poletni meseci se bližajo in temperaturna nihanja so tista, ki nam velikokrat delajo preglavice. Kaj obleči v nov delovni dan, da bomo suvereno kos vsem poslovnim nalogam? To vprašanje je eno od tistih, ki nam roji po glavi, kadar zjutraj stojimo pred garderobno omaro. Za poslovno oblačenje veljajo nepisana pravila, ki so skorajda cehovski Opazimo lahko, da se bančniki drugače oblačijo od arhitektov ali oglaševalcev. Vsem je skupno to, da lahko v poslovno oblačenje vnašajo dobršno mero individualnega stila. Ženske si ponavadi privoščimo malo več osebne note, saj so nam na voljo različni modni dodatki - od nakita, rutic, sponk, brošk pa do čevljev. Slednji naj bi bili za poslovni korak tudi poleti zaprti tako, da pokrivajo prste in peto. K poslovni piki na i spada tudi nedramatično ličenje in urejena pričeska. Zakaj so oreščki zdrava hrana Za ljubitelje oreščkov so napočili zlati časi. Znanstveniki so namreč dokazali, da nas lahko ti dragoceni plodovi varujejo pred boleznimi. Večkrat nenasičene maščobne kisline v oreščkih znižujejo raven »slabega« holesterola LDL v krvi, s čimer varujejo vaše srce. Prav tako nas varujejo pred sladkorno boleznijo, saj vsebujejo maščobe in hranljive snovi, ki lahko ustalijo raven glukoze in inzulina v krvi pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2. Oreščki lahko upočasnijo razvoj rakavih celic, ker pomagajo pri uničevanju prostih radikalov, ki vplivajo na nastanek raka. V oreščkih so vlaknine in druge hranljive snovi, ki vplivajo na prehajanje maščob. Poleg tega so nasitni, zato smo dlje siti. Dolžina poslovnih kril se giblje okrog kolen. Koliko milimetrov ali centimetrov je to nad koleni, nam lahko izda le stensko ogledalo. Vsekakor mini krila, v katerih se težko usedemo, vplivajo na delo moteče, zato ni čudno, da jih stilisti odsvetujejo. Dobra in zelo udobna poslovna muha so hlače okrog kolen, ki ženski zares omogočajo maksimalno udobnost in prijetno počutje. Še posebej privlačno optiko dajejo, ko so v kombinaciji s temnejšimi nogavicami in čevlji na visoko peto. Ja, tudi nogavice so poleti del nepisanih pravil, v katerih nam je dostikrat prav vroče. Če je potrebno za lepoto potrpeti, kot mi je govorila moja babica, potem bi lahko dodali, da enako velja za suvereni poslovni videz. Tatjana Kalamar Morales ^jaku ^tečnim prelivom 'i ’.ki ' o* Paradižnika »češnjevec«, 1 člli paprika, 20 g tl^qi^tiun jC ■ ^6 listov bazilike, l“L 12 cl ornega 2amičnega kisa, sol, zdro- 't ' *Vodi oPeremo in s krpo osu- z ostrim nožem i i n03era odstranimo košči-||. P" °dprtino. To odprtino 2 dres*rne vrečke s skutnim t lk '. da skuto in ^'i ^^miu s soljo, poprom, X] '^"^mo. čil1 PaPriko in če' ^rep kotilo narežemo na rezan-k 8a smo izdolbli, prepasiramo. Sok od paradižnika damo v skledo ter začinimo s čili papriko, česnom, Čebulo, soljo in zdrobljenim poprom. Premešamo, dodamo kis, olje, liste bazilike, vejico rožmarina in lovorjev list. Ponovno premešamo in prelijemo po nadevaneTn paradižniku. Damo na hladno za 2 uri, da se marinira Kumarična juha Sestavine: 300 g solatnih kumaric, 100 g čebule. 60 g mesnate slanine (hamburger), 20 g masla, 10 g česna, 100 cl zelenjavne osnove, 10 cl kisle smetane, 20 g škrobne moke, sol, poper, koper. Kumarice. Čebulo in slanino narežemo na drobne kocke Maslo v kozici razpustimo, na njem posteklenimo čebulo, dodamo slanino in malo prepražimo Pridamo narezane kumarice, sesekljan česen in zalijemo z zelenjavno osnovo. Počasi kuhamo, da se kumarice zmehčajo. Zacinimo s soljo, poprom in koprom. Nazadnje pridamo še kislo smetano, v kateri smo razmešali škrobno moko. Prevremo in postrežemo. Telečje kroglice v zelenjavni omaki Sestavine: 600 g teletine, 80 g čebule, 3 cl olja, 2 jajci, 40 g krušnih drobtin, sol, poper, 40 g čebule, 60 g korenja, 40 g stročjega fižola, 60 g jajčevca, 60 g cvetace, 30 cl zelenjavne osnove, 10 d sladke smetane, 5 cl olja, sesekljan peteršilj- Teletino zmeljemo. Čebulo narežemo na kocke in jo na olju prepražimo ter ohladimo, Mleto teletino začinimo s soljo, poprom, dodamo prepraženo čebulo in jajci. Vse skupaj dobro zamesimo v mesno testo. Pustimo počivati na hladnem 20 minut, nato oblikujemo kroglice s premerom treh centimetrov, jih povaljamo v drobtinah ter na razgretem olju opečemo. Opečene preložimo v drugo posodo, a na preostanku maščobe posteklenimo na kocke narezano čebulo, korenje in stročji fižol, katerega smo narezali na majhne kolobarje. Nato dodamo na kocke narezan jajčevec in drobne cvetke cvetače, premešamo in vse skupaj zalijemo z zelenjavno osnovo. Prevremo, dodamo opečene telečje kroglice in dušimo do mehkega, da se omaka zgosti, a meso zmehča. Za popestritev okusa dodamo še smetano in sesekljan peteršilj. Nadevana paprika Sestavine: 400 g rumene paprike, 100 g testenin iz pire, 80 g ovsenih kosmičev, 40 g masla, 2 jajci, sol, poper, drobnjak Papriko pod hladno vodo splaknemo, pri peclju odrežemo in odstranimo seme. Testenine v slani vodi skuhamo, tako da ohranijo svojo kompaktnost. Odcedimo ter pod hladno vodo splaknemo. Maslo in rumenjake penasto umešamo, dodamo ohlajene testenine, ovsene kosmiče, začinimo s soljo, poprom in drobnjakom. Premešamo in narahlo primešamo še sneg beljakov. S tako pripravljenim nade vom nadevamo papriko, katero polagamo v pekač, jo premažemo z oljem in pečemo v pečici 25 minut pri 160“C. Pečeno narežemo in serviramo. Backova pita z orehi Sestavine za testo: 200 g moke, 30 g masla, 30 g sladkorja, 8 cl vode, noževa konica sode bikarbone, ščepec soli. Sestavine za nadev: 60 g masla, 4 jajca, 40 g sladkorja, 1 vanilin sladkor, 20 cl mleka, 200 g orehov, 200 g bučk, sol. 20 cl stepene sladke smetane Vse sestavine za testo zamesimo, da dobimo lepljivo kompaktno maso. Pustimo počivati 15 minut. Medtem si pripravimo model za pito s premerom 25 centimetrov, ga namažemo z maslom in potresemo z moko. Testo enakomerno porazdelimo po modelu, tako da naredimo tri centimetrski rob, Postavimo v ogreto pečico in pečemo 20 minut pri 175° C. V pečeno testo vlijemo nadev ter pečemo še naslednjih 5Q minut. Sladico nato vzamemo iz pečice, jo ohladimo in poljubno narežemo ter serviramo s stepeno smetano. Priprava nadeva: Maslo, rumenjake, sladkor in vanilin sladkor penasto umešamo. Bučke na grobo naribamo in v slani vodi skuhamo. Odcedimo ter ohladimo. Orehe prepojimo z mlekom. Vse sestavine damo v eno skledo, jih dobro premešamo in dodamo trd sneg beljakov, nakar vse skupaj narahlo premešamo. 26 LOKALNA SCENA /OGLAS 21. junij 2007- Murskosoboška občinska priznanja izgubljajo sijaj Izbranost dotolkla cenenost razpisa Na razpis le tri prijave, dve podala mestna uprava PLUS Protect i I Murskosoboški občinski svet je obravnaval sklep o podelitvi priznanj Mestne občine Murska Sobota, a kot kaže razpis ni spodbudil predlagateljev. Čeprav so z razpisom zbirali kandidate za tri priznanja, za naziv častni občan, plaketo mestne občine in zahvalo, je mestna uprava v roku prejela le tri, vse samo za zahvalno listino, pa še od teh je dve podala mestna uprava, eno pa je predlagala javnost. Predloge so lahko podali posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije ter skupnosti, društva in lokalne 110 let šole Gederovcl Oljenka v temni sobi... Župan Jožef Poredoš obljubil obnovo in ohranitev branika maternega jezika in kulturnega spomenika Minulo nedeljo je bilo v Ge-derovclh posebej slovesno. Tradicionalno proščenje (buča) pri kapelici je obogatila še osrednja slovesnost ob 110-letnici šole, ki se je je udeležilo veliko število domačinov, bivših učencev in gostov. Ob tej priložnosti so tudi izdali dragoceno publikacijo z naslovom 110 let Šole Gede-rovci (za vsebino sta poskrbeli Bernarda Vogrinčič in Metka Flisar), scenarij za kulturni program v treh vsebinskih sklopih pa je pripravil prof. Janko Durič. Celotno prireditev sta povezovala Barbara Lejko in Nejc Kuzmič, nastopili pa so plesalci, recitatorji in pevci tišinske osnovne šole (OPZ Plavčki in MPZ Mavrica). Za posebno presenečenje so poskrbele učiteljice in vzgojiteljice, ki so za to priložnost »ustanovile* Ženski pevski zbor OŠ Tišina. Irena Kumer, predstojnica Zavoda za šolstvo Murska Sobota, je na gederovski proslavi tako razmišljala o šolstvu: »Šola je oljenka v temni sobi, ki bledo osvetljuje obrise ljudi v njej. Mnoge kar lepo osvetli, druge delno, nekateri ostanejo skriti v temi. V šoli, naj bo še tako dobra in kakovostna, vsi darovi, sposobnosti, znanja učencev ne pridejo do izraza. Samo šola, ki zna vzpodbuditi in razviti pri učencih življenjski slog, v katerem je dovolj prostora za vseživljenjsko učenje, svobodomiselnost, ustvarjalnost, je Šola prihodnosti...« »Daje izobraževanje otrok osnovno poslanstvo šole, so se zavedali že tisti, ki so pred 110 leti tukaj zidali novo šolo. Za takratni čas je to moral biti velik zalogaj in veliki dogodek, saj so zgradili šolo na strateško pomemben območju, ki je bilo pod vplivom germanskega in ogrskega jezika, pa kljub temu se je v tej šoli 110 let poučevalo v maternem jeziku ... Pa tudi za nas je praznovanje tako visokega jubileja zgodovinski dogodek. Prizadevamo si, da bi šolo obnovili in skupnosti. Sedemčlanska komisija za nagrade in priznanja, ki je predloge tudi obravnavala in podala svoje mnenje, tako očitno ni imela veliko dela, a zaradi medlega odziva na razpis je s tem zbledel tudi pomen njenega dela in poslanstva. Običajnost, obrobnost, celo cenenost pa je priznanjem dal tudi sam način objavljenega razpisa. Pa ne v smislu vsebine razpisa, ampak načina njegove objave. Mestna občina Murska Sobota je namreč razpis zaradi-cenovno ugodnejše možnosti Šestindvajsetega maja objavila v brezplačnem časniku Dobro jutro. Ženski pevski zbor OŠ Tišina je nastal prav za priložnost praznovanja 110-let-nice gederovske šole. zagotovili učencem in učiteljem enake pogoje, kot jih imajo na Tišini. Trudimo se, da bi z obnovo končali v prihodnjih treh letih, Zamenjati bo treba okna, obnoviti fasado, preurediti prostore, urediti ogrevanje in okolico, pri tem pa upamo tudi na pomoč šolskega in kulturnega ministrstva,« je povedal župan Občine Tišina Jožef Poredoš. Irena Kumer, predstojnica OE Zavoda za šolstvo Murska Sobota, se je v svojem govoru dotaknila zgodovine, kjer je v boju proti madžarizaciji in germanizaciji osrednja vloga pripadala dr Francu Ivanocyju, tišinske-mu župniku, dekanu šolske dekanije in Šolskemu nadzorniku. O problematiki podružničnih šol pa je povedala; »V šolskem vsakdanu podružnice, tako tudi Pa to ne bi bilo nič napačnega, če bi dobil razpis ob tem in objavi na spletni strani mestne občine še prostor na izbranih straneh uglednih medijev komuniciranja. Razpis za ugledna občinska priznanja sodi v družbo najboljših; in enako eliten bi moral biti tudi sam postopek izbire od začetka do konca. Pa pri tem sploh ne gre za Vestnik, ki ga kot edino drugo, a dražjo možnost objave, v odgovoru na novinarsko vprašanje, zakaj objava razpisu le v Dobro jutro, navaja občinska uprava. Majda Horvat gederovske, se srečujemo z vso pisano problematiko: upadanje števila otrok, posledično organizacijsko zapletena in pedagoško didaktično zahtevna izvedba pouka, težavno sledenje primerljivim pogojem učenja z matično šolo, kar postavlja učitelje, vod-stvo šole in kot lokalno skupnost pred iskanje vedno novih rešitev... Slovenski Šolski sistem se na spremenjene razmere odziva s številnimi novostmi. Na vse spremembe se odziva tudi šolska praksa, ki zagotovo ne more zaobiti podružničnih šol. Toliko bolj, ker je za podružnično šolo temeljnega pomena vedno prisotna zavest, da učenci ne smejo biti prikrajšani v ničemer in hkrati doseči, da dosegajo boljše in dobre rezultate.* •o- JoNCfK .'1 ■- J ZA MOČNE KOSTI ***.BF* Nizkoenergljska funkcionalna pijača Radenska Plus Protect na osnovi izvirske vode, z okusom guave, vsebuje topne vlaknine (inulin in oligofruktozo), ki povečajo absorpcijo kalcija in tako izboljšujejo strukturo kosti. Jasno. Radenska. POMURSKO DRUŠTVO Z* CEREBRALNO PARALIZO prprfpvcljne priBp&vk* nakazujta na račun: 02496-0092393969 RAZVEDRILO 21. m 2007- VESTNIK BATES JAPONSKA MISELNA IGRA VULKAN NA FILIPINIH DEL OTROŠKEGA TELESA NAJ VIŠJI VRH V TURČIJI MESTNA BABICA RUDAR SIDRO. KOTVA IRIDU KRAJ PRI DOMŽALAH POLDRAG KAMEN MATERIJA LETOVIŠČE V SELCU MESTO V JV. TURČIJI VESTNIK S*EC STAR SJ«« MVNILO tone “HMTNfR ®edh* t^mčnA Movno fOMOtjE ’DAIKI MESTO VEČJI KOS PAPIRJA MOJZESOV BRAT bledica, bledota MESTO. ZNANO PO ČIPKAH STRAN NEBA TORKOVA PRILOGA DELA ZADNJA STOPNJA BAROKA PRASKA SPLETNI rtwaM BRSKALNIK NEKDANJI ŠTEFAN FRANCOSKI HAJDINJAK SMUČAR HCHRISTOPHEH POSTAVA ZEMELJSKI TEČAJ GOROVJE V MJANMARU ANGLEŠKI REŽISER (JOHN} BIBLIJSKI OČAK SLOVANSKO DREVO DOLGO, DOGODIVŠČIN POLNO POTOVANJE DLAKA KRUŠNI OČE OVADUH (ZASTARI STRUPEN PLIN, SPOJINA OGLJIKA IN DUŠIKA VEČJA KOTANJA Z VODO ALEGORIJA ORGANISTKA MESTO PRI BUDIMPEŠTI ČLOVEK Z VELIKIMI OČMI OCENJEVALEC OPERNA PEVKA RADOVAN ROGATA ŽIVAL GLASILO VAJEVCEV PRAVO ODRASLA RIBJA SAMICA AM ZVEZNA DRŽAVA GOVEDU PODOBNA ANTILOPA SMRTNI ANGEL ROBNA GREDICA ZA ROŽE DEDOVANJE LASTNOSTI DAVNIH ZMIKAVT SOBNA METLA META ROGUČ ZARJA, SVITANJE TRAK IZ NABOJEV SUROVINA ZA IZDELAVO BARVIL NAZAHODU SIBIRIJE ALKOHOLNA PUAČA DRUGE KOŠNJE REKAV JUŽNI FRANCIJI TOKOVNI ODJEMNIK ŠOBA. KI SKRIVA PLAMEN SLOVANSKI NAROD KOZAŠKI POVELJNIK DOLINA VRTILJAK V ZABAVIŠČU DNEVNI METULJ RUMENE BARVE STOPNJEVANJE VOJNE ARGON HITER KONJSKI TEK POLJSKA CVETICA TRAVNIŠKA RASTLINA RUSKA DRSALKA SLUCKAJA STROK-ZA BAZEN, KORITO hiSni LJUBLJENČEK JEZERO MALAVI LADO LESKOVAR JND. MESTO NA URALU, RUSIJA REKAV ZDA S SLAPOVI Pisatelj FAŠIST (REDKO) OKRUTEN VLADAR OLGA ČEHOV OTOK V KVARNERJU DARILO 1---------- PRELAZ MED CELJ, IN U. KOHJNO TV NOVINAR (VLADI MR) ORNA ZEMLJA ŽENSKI GLAS RONALD [KRAJŠE) POSUŠENA TRAVA ODPLAČILA AMERIŠKI ASTRONOM naravna MEJA MED EVROPO IN AZIJO de za i reševalce 2^‘8#Lahko jem, HOROSKOP °. % ° HOROSKOP OKU c Presenečenja XTr0*. L'.j c^5i?l,v u n ■ označena polja - napišite in na uredništvo Vest-do Novaka 13,9000 Murska | ^29. junija 2007. —---------- Vrstnikove ^'23(7.6.2007) 1 VARŠAVA, S,* ^Sienkiewicz 20>9251 Tišina i 'aČeva 25 a, 9252 Radenci p njčeva g 9224Turnišče S Oiluva 4,9240 Ljutomer Jn|Ci 1Kil 9251 Tišina Soboška ulica 19, \,X.p 20 a> 9253 Apače P' “trdila oz. nagrade po pošti. ONA: Samozavestna drža vas bo rešila pred ukano neke starejše ženske. Uspeli boste rešiti J® najvažnejše, medtem ko bodo manjše izgube neizbežne. To pa ne bo niti tako zelo pomembno, saj je uspeh že skoraj tu. ON: Vprašanje je, ali bo vaša poslovna partnerka privolila v razmerje, ki nima s poslovnostjo prav nobene zveze. Kaj hitro se vam lahko zgodi, da se boste na koncu prav vi zapletli v mreže, ki ste jih nastavili nekomu drugemu. ^1"7^ ONA: Nekdo vam bo naredil precej sivih las, vi J 27 pa mu tudi ne boste ostali dolžni. Vse skupaj *_se lahko sprevtže v pravo »vojno«, zato previdnost ne bo odveč. Ne pozabite na sestanek, ki vam lahko prinese precej koristi. ON: Obiskati boste morali strokovnjaka, ki vam bo lahko dal več in bolj točne odgovore na vprašanja, ki si jih že dalj časa zastavljate. Nikar ne odlašajte, saj se lahko zgodi, da bo vse skupaj kmalu prepozno. ONA: Neznanec vam bo z očarljivostjo in pi-" V * hanjem na dušo povsem zmešal glavo, vendar I ill sezaradi tega ne boste posebno sekirali. Nekdo vas bo sicer opozarjal, a boste ravnali po lastni presoji. ON: Posrečila se vam bo izpeljava načrta, ki se vam že dolgo mota po glavi. Toda kasneje se bodo stvari precej zakomplicirale, zato potrebno bo kar precej spretnosti in domiselnosti, da se boste izkopali iz nastale situacije. J ONA: Nekdo bo zagrešil napako, vi pa boste na £ S ta račun dosegli tudi tisto, kar se vam je še ne-GMMD dolgo tega zdelo povsem nedosegljivo. Na poslovnem področju se vam bo odprla nepričakovana priložnost, ki jo kar najbolje izkoristite. ON: Nekdo vas bo opozoril na prizadevanje neke prijateljice, da bi na vsak način prišla v vašo bližino. Stvar sploh ne bo tako nedolžna, saj se lahko iz tega razvije prav prijetna avantura ali še celo kaj več. < ONA: Ne vztrajajte v nedogled pri svojem se-% -M danjem partnerju, saj je očitno, da vam ne vrača ljubezni v zadostni meri. Prijeten nasmeh neznanca vam bo pokazal pot, za katero se doslej niste kdo ve kaj zanimali. In noč ima svojo moc ... ON: Na trenutke boste precej raztreseni in ne boste uspeli pokazati svojih čustev, vendar pa bo partnerka v tem videla prej pozitivno, kot pa negativno plat vaše osebnosti. Na koncu se bosta vsemu skupaj samo še smejala. < *■ ONA: Poskusili boste obuditi staro ljubezen, f 1 vendar pa sta za kaj takšnega potrebna dva. Boljše bo, da ostanete pri sedanjem partnerju, na katerega se lahko zanesete. ON: Prepustili se boste prijetnemu občutku ob spoznanju, da ste še vedno Izredno privlačni za nasprotni spol. Obeta sevam prijetna avantura z osebo, ki vam je bila kar nekaj časa docela nepristopna. MHM ONA; Ne bo vam povsem jasno, kaj naj si misli-te o prijetnem neznancu, ki bo na velika vrata L/ SJ vstopil -v vaše življenje. Najprej boste sicer pre cej nezaupljivi, vendar pa boste kaj hitro spoznali, da sta dobesedno ustvarjena drug za drugega. ON: Na poslovnem področju boste preprečili načrte vaših nasprotnikov in si s tem zagotovili tako prednostv poslu, kot tudi izredno dober položaj pri predpostavljenih. Očitno se nahajate na začetku nadvse uspešnega obdobja. ■ ■JTI ONA: Vse boste stavili na eno samo karto, če-prav niste povsem prepričani, ali bo dobitek res tolikšen, da bi vas zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci« srečo, kar se bo izkazalo tudi v vašem primeru. ON: Potrebno bo odločno ukrepati, saj vam lahko v nasprotnem primeru zadeve pobegnejo iz rok. Škoda bi bilo, da bi izgubili vse tisto, kar ste si s trudom in prizadevanji tako težko priborili. ONA: Na svojih plečih nosite že dovolj breme-na, ne dovolite da vam naložijo še novega. Če-’ »Sl prav uživate v delu, si privoščite malo počitka. Z nekom se boste sporekli zaradi neke malenkosti, ki sploh ne bo važna. ON: Težave, ki so vas mučile do sedaj, bodo prenehale in pred vami je obdobje velikih uspehov, ki vam ne morejo nikakor uiti. Izkoristili boste ponujeno priložnost in se prikupili osebi, katere naklonjenost si že dolgo želite. ONA: Poslovni partner vas bo sicer pošteno razočaral, vendar pa se boste kaj hitro uspeli izkopati iz neprijetnega položaja. Pa še nekoga prav očarljivega boste spoznali... ON: Pomislite tudi na vaše prijatelje, saj boste v nasprotnem primeru kaj hitro ostali sami. Prijetna stran uspeha je predvsem v tem, da ga znamo deliti in tako osrečiti tudi ostale. Premislite in ukrepajte, Če ne bo prepozno! jT ' Sj ONA: S prijatelji se boste zabavali, kotže dolgo ne in uspelo vam bo pozabiti na vsakdanje MP-vfl težave. Skrajni čas je že, da se tudi vi malce sprostite, saj ste psihično že precej izčrpani. Torej uživajte v čudovitem koncu tedna, koristilo vam bo! ON: Še najbolje bo, da zadnje dogodke lepo prespite in se Šele nato odločite. Vsaka naglica se vam lahko kaj hitro maščuje. To velja še posebej za ljubezenske zadeve, ki so v tem trenutku vse prej kot pa stabilne, 0NA: Č® boste Predol8° odlašali, vam bo nekdo [r'A-'j hudo zameril, zato se raje odločite in si vzemite tisto, kar vam tako ali tako pripada. Ne pričakujte preveč od dane obljube, ampak bodite realni... ON: Ne poskušajte ustvarjati videza stanovitnosti, saj vam ne bo nihče pripravljen verjeti. Bodite raje za spremembo odkriti in priznajte svoje napake, ki jih vsekakor ni malo. Tako vam bo veliko lažje. 8 6 Igra rešiš tako, da izpolniš tabelo kjer bo: vsaka vodoravna vrstica, vsak stolpec in vsak 3 x 3 kvadrant vseboval številke od 1 do 9. Ali ste vedeli... ... da je nemogoče polizati komolce, ... da krokodil ne more iztegniti jezika, .. da med raziskavo, ki so jo opravili na približno 200.000 nojih in ki je trajala 80 let, niso niti enkrat opazili, da bi kateri noj dal glavo v pesek/zemljo, ... da so prašiči fizično nesposobni pogledati v nebo, da več kot 50 odstotkov ljudi na tem svetu ni še nikoli govorilo po telefonu, ... da podgane in konji ne morejo bruhati, da če premočno kihnete, si lahko zlomite eno rebro, ... da če skušate zadržati kihanje, vam to lahko povzroči pok žile v možganih ali v zatilniku in lahko tudi umrete, ... da podgane se razmnožujejo tako hitro, da ima lahko par v 18 mesecih več kot 1 milijon potomcev,' ... da so vžigalnik izumili pred vžigalicami, ... da je 35 odstotkov ljudi, ki vpisuje oglase med osebne stike, kjer iščejo partnerja poročenih, .. da je v svetu 23 odstotkov problemov pri fotokopirnih strojih povzročenih s strani ljudi, ki se usedejo na stroj, da bi si fotokopirali zadnjico, ... da v času enega življenja med spancem požre človek okoli deset pajkov in 70 drugih žuželk? 28 LOKALNA SCENA/OGLASI 21. junij 2007- NO Občine Crenšovci se je »zapičil« v proračun Pomanjkljivosti da, a brez hujših kršitev »Sredstva občinskega proračuna za leto 2007 naj se porabijo čim bolj racionalno in predvsem v smislu razvoja občine na gospodarskem nivoju« Za predsednika Nadzornega odbora Občine Črenšovci v novem štiriletnem mandatnem obdobju je bil izvoljen dipl. inž. agr. in hr. Roman Ferenčak iz Trnja. Iz poročila odbora o finančnem poslovanju črenšovske občine ter KS Bistrica in Crenšovci v lanskem letu, ki ga je občinski svet obravnaval prejšnji četrtek, izhaja, da so se člani dokaj pozorno »zapičili« v bilanco prihodkov in odhodkov ter druge dokumente, ki so povezani z občinskimi fi-nancami. Pri pregledu niso opazili nobenih hujših kršitev, opozorili pa so na določene pomanjkljivosti in podali tudi predloge (ne nasvetov’), kako jih odpraviti. Tako so glede prekoračitev sredstev za investicijsko vzdrževanje in obnove (največ za sanacijo jarkov in obnovo dvorane v Črenšovcih) predlagali občinskemu svetu, da te prekoračitve sprejmejo s potrditvijo zaključnega računa. Nadalje so predlagali preučitev možnosti prenosa dokumentacije o občinskih stanovanjih v Lendavi (knjigovodske evidence) iz Razvojnega sklada Lendava na Občino Čren-šovci. Hkrati naj se začnejo postopki za čim prejšnjo prodajo teh stanovanj, prihodki pa se »kanalizirajo« v njihov občinski proračun in namenijo za reševanje stanovanjske problematike. Nadzorni odbor tudi ugota- vlja, da je potrebno posvetiti večjo pozornost izterjavi zapadlih neporavnanih obveznosti (za vodarino, takse, najemnine idr.). Pri finančnem poslovanju krajevnih skupnosti Bistrica in Črenšovci pa je nadzorni odbor ugotovil, da potni nalogi niso bili izpolnjeni tako, kot bi morali biti. Izplačilo nagrade za predsednika KS Bistrica je sicer znašalo nekaj čez 1,3 milijone, za podpredsednika KS Črenšovci pa blizu 682.000 tolarjev. V razpravi o omenjenem poročilu so svetniki omenjali, da so z njim zelo zadovoljni, zato so ga tudi soglasno potrdili. Svetnik Jožef Nerad je ob tem menil, da ga skrbi, ker se v proračunu znižuje delež sredstev za investicije, povečuje pa za druge stroške. Med sprejetimi odločitvami na zadnji seji črenšovske občine pa velja omeniti, da so potrdili pravilnik za delitev sredstev razširjenega programa v OŠ Bistrica in Črenšovci, imenovali predstavnike ustanovitelja v svet zavodov osnovnih šol, ustanovili posebno delovno telo za spremljanje položaja romske skupnosti in imenovali člane tega telesa, dali soglasje k imenovanju mag. Katarine Ko veš za direktorico Zdravstvenega doma Lendava in soglašali tudi s predlogom o oblikovanju območij pokrajin v Sloveniji. Jasno je, da bo črenšovska občina del pomurske pokrajine. Jože Graj Občina Cankova Osnutek proračuna s korekcijami Kdo koga ni povabil k sodelovanju pri pripravi proračuna in na sejo odbora za financiranje, proračun in finance - Kulturna dvorana ne bo dobila nove opreme - Skakovci pa bodo počakali na kanalizacijo Minuli četrtek je potekala 5. redna seja Občinskega sveta Občine Cankova, na kateri so najprej sprejeli predlagani dvig cen za odvoz komunalnih odpadkov (razloge za dvig je predstavila Kavdija Šek iz podjetja Sauberma-cher & Komunala), potem pa so večino časa namenili obravnavi osnutka proračuna Občine Cankova za leto 2007. Večino svetnikov je pri tem motilo, da še vedno niso prejeli zaključnega računa za leto 2006 in da je bil osnutek pripravljen brez sodelovanja . proračunskih porabnikov. Vsi svetniki pa so bili enotnega mnenja, da mora imeti odplačevanje dolga prednost pred novimi investicijami in zaposlitvami občine, predvsem pa se mora občina čim prej lotiti sanacijskega programa, saj naj bi bila po ugo- Jauk. Vogrinčič je namreč prepričan, da so druge občine Še bolj zadolžene kot cankovska, pa se bodo vseeno prijavili na razpise za nadaljnjo gradnjo komunalne infrastrukture. Prav tako jim je očital, da ga niso povabili na sejo odbora. Toda nekaj čez 1,5 milijona evrov proračuna je po mnenju svetnikov preveč obremenjenih s preteklimi izdatki, zamudne obresti bi dolg še povečale, zato bi bile Avgust Gutman, svetnik iz Gerlinec, je bil zgrožen: »Sodeloval sem že pri raznih društvih, vedno smo delovali tako, da so bile vse karte na mizi. Zdaj pa šele po sedmih mesecih izvem, koliko dolga ima cankovska občina. To je zelo neodgovorno od župana in bivših svetnikov!« Ko je hudo, me pokliči! tovitvah odbora zadolženost občine na dan 24. 5. 2007 v višini 99 % sredstev proračuna. »Če bi tako cincali kot cincate vi, ne bi v zadnjih letih naredili ničesar, pa smo naredili veliko,« je bil ogorčen župan Drago Vogrinčič, ko so svetniki podprli ugotovitve in predloge Odbora za financiranje, proračun in finance, ki jih je predstavil Slavko razne subvencije za investicije brez pravega učinka, je prepričan svetnik Franc Skledar. Če bi želeli dolg odplačati v petih letih, bi morali za to letno nameniti čez 360 tisoč, vendar pa bo realno, da ga bodo odplačali v osmih letih, tako da bodo letno za to namenili 190 tisoč evrov, pa bodo vseeno normalno funkcionirali. Župan se je strinjal, da se se- stane s Člani finančnega odbora, da bodo uskladili proračun, na tokratni seji pa so sprejeli osnutek proračuna s korekcijami. Letošnjo kvoto sredstev, ki bi jo lahko prejeli na razpisu, so s podpisom župana prepustili Občini Moravske Toplice (ki jim bo to uslugo vrnila v naslednjem letu). Sredstva, ki naj bi jih namenili za gradnjo kanalizacije v Skakovcih (60 tisoč evrov), naj bi na predlog odbora namenili odplačilu dolga; iz proračuna se izvzame tudi nabava nove opreme za kulturno dvorano, vasi bodo prejele čez 91 tisoč evrov sredstev (denar bodo delili glede na število prebivalcev, poplačani pa bodo tudi vsi dolgovi vasi), v prihodnje pa bodo morali pripraviti tudi programe in poročila o opravljenem delu. Za ureditev prostorov za potrebe jaslic bodo namenili 20 tisoč evrov. Tudi vodovod Do maj inči bo najverjetneje prišel na vrsto šele prihodnje leto, ko se bo začela gradnja pomurskega vodovoda. V proračunu pa ostane cesta Gornji Črnci-Gerlinci, za obnovo katere naj bi namenili 72 tisoč evrov. Bprnarda B. Peček Na predlog Komisije za statutarna in pravna vprašanja, katere predsednica je Bernarda Hari, so pooblastili župana, da z Občino Moravske Toplice podpiše Dogovor o pravicah in obveznostih občin ustanoviteljic Medobčinske inšpekcije in redarstva. Maia Krka oživlja Ponosni so tudi na ekoremediacije, ki so jih nate in Mala Krka pod mostom v Gornjih Petrovcih. Zaradi ’ posledic, ki so že vidne v naravi, si želijo, da bi poswf4 na vseh potokih naredili enake pragove in brežine omogočili domovanje vidram, potočnim rakom. no . živkam ter vsem živalim in rastlinam, ki živijo v goda ali ob njih. 0 Vsivšalovsko šolo? Občina Šalovcise ubada s podobnim problemom primanjkuje jim mladih aktivnih prebivalcev, predvsem paj’ :| 1 otroci v vrtcih in šolah. Od 1860 občanov jih je precejšen ( daje vprašanje, kakšna bo usoda podružničnih šol v Markovc*^ ševcih. Pred leti so zaradi premalo otrok že morali zapreti s:-Bodo torej otroci iz vseh šestih vasi obiskovali šalovskos°L i sodobno urejena in ustreza vsem strogim zahtevam? 0 tem vose razpravljali in odločali občinski svetniki. B. B. P. TECRA A8 zmogljivost ZA ZAHTEVNE UPORABNIKE IN Z GARANCIJO VRAČILA DENARJA poboj, prod«). 01 /5138 128, 5138139 in informacija wvnv,toshLbsH;ompUek-*UrTKVi«ybK |j | N _ Stegne 11.1000 Ljubljana e-pošta: prod^a.ToshLbB9ln«a.«i I KURILNO OLJE, PREMOG UGODNE CENE IN MOŽNOSTI PLAČILA! Tel.; 57 88 200 KURIVO • PREVOZ, JiKile fojm, >, p, 0. Blrtrfce 91 wwi^vesti1 Kole«ar»K~ - — ,0 j. EURO^j^ juwu L bum ■ mo se — jedilnic, pisarniškega pohištva. P" cf(Ji laminatov in stopnišč pougodnj^^ HITRO MONTAŽNI r PRODAJA - MONTAŽA RASTLINJAKOV IN ŠOTOROV Slovenska ulica 9C1W MvrvLi ^ub^U1. O-J 1 CEO-V RTI NA P. $ Obrtna olia 48,9000 Murska Soboto, lel.yTah. 92 Ltdeinva vrtin in vodnjakov za lojem podzemni! udu M Črpalko, oskrbo s pitno vodo, zalivanje Ctšrenje vodnjakov, vgradnja potopnih črpalk, izdelava S KOMUNALA Bunk. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: ugodna prodaja pogrebne opreme BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA Nagrobni spomeniki, tlaki, stop1'u: , u/^ kamnite mize, pulti, vaze in drugil?1 marmorja Tel: 02 542 1024, faks: 02 S41 ™ KEB - kamnoseštvo Erjavec. Ribiška poti a, 9231 Beltinci 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM d.l OSIAVAO^J UREJANJE plaCiK IBUSTNIK 7_21. junij 2007 29 NA POLOŽNICE PO VAŠI IZBIRI - Z DOKUMENTACIJO (možnost W F-AVTOCENTER, Plinarniška ‘.MDir.tel.: 228 30 00. m003251 ■ letnik 1994, tip 1,4 16 V, z -rew,rotobrano, širine 2 m, ter mehanizacijo, prodam. Tel.: r^5W51^mQ03697 Ijač in rezervne dele za kombajn Clas, prodam. Tel.: 553 14 76. m003696 PREDSETVENIK, trosilec um. gnojila, IMT 539 deluxe, letnik 1988, prodam. Tel: 051211826. m003699 MUlČAR INO 130, kladivar, za 700 evrov prodajo. Tel: 031235 578. m003701 Kmetijski pridelki ^^'K^LlUOftEJb, 3 q kg.pm 13 rnOQ3587 ^ue'i og rajgo, kontrola A, brejo 8 .t 554 10 47. Wq J-'«b»617>4U3Uh£ prodamo. ^J)15rT popoldan, m003690 55sid,a •.! dom,Tel:. ^y.Ji.m0036i8 ■s »d url STANOVANJE Rjwjupju prodam i|^.v k'-’ "Siem za eno leto T6l: 031 608 514' VINO, šmarnica, jurka, prodam. Tel: 554 10 25, Bela Bukvič, Križevci 161. m003672 Razno NOVE GUME 195/65R15 na alu platiščih, prodam. Tel: 041717049. m003698 A aj m2'1 nt' ‘^centru M. Sobote ^®-B^ci81,tel.: >X/-h-*«laWinvso hT’^iem d 'yentru Sobote, Tel.: 041 -^Manizacija Delo ZAPOSLIMO AVTOMEHANIKA, po možnosti z nekaj delovnimi izkušnjami. Možnost zaposlitve tudi za nedoločen čas, IV. stopnja izobrazbe. Prijave na razgovor sprejemamo na tel.: 041340 600 - Avto Ori, Obrtna ulica 32, M. Sobota. m003665 ZAPOSLIMO AVTOKLEPARJA, po možnosti z nekaj delovnimi izkušnjami. Možnost zaposlitve tudi za nedoločen čas, IV, stopnja izobrazbe. Prijave na razgovor sprejemamo na tel:: 041340 600 - Avto Ori, Obrtna ulica 32, M. Sobota. m003666 AKTIVNA DELOVNA EKIPA IŠČE ZA DELO V RENOMIRANEM BOUTIQU V INTERLAKNJ V ŠVICI MOTIVIRANO SODELAVKO - ŠIVILJO, takoj ali po dogovoru, s polnim delovnim časom. Samostojno bi vodila atelje in skrbela za popravilo rn izdelavo oblačil. Delo bo dobro nagrajeno. Znanje nemščine zaželeno, ni pa pogoj. Prijavo na delovno mesto in ročno napisan življenjepis z vašimi podatki pošljite na: AM PLUS - Lifestyle, Barbara Mlinar, Bahnhofstrasse 29, 3800 Unterseen, Schweiz m003691 lodm, z dogno-širine 4 m, ^1 m silnim "1003667 i^*5jEnMENiC0za el- 041512 028 X ■iN^oja-,ltr’ inne 2 m, trosilec Tel-041969 553 Srečanja SMO PRUAZNA IN ZELO USPEŠNA POSREDOVALNICA - z dolgoletnimi izkušnjami in velikim številom članov. Posredujemo partnerja za občasna srečanja ali resno zvezo, izključno za nevezane resne člane iz vse Slovenije. Posredovalnica v »Zdravilnem dotiku«, Majda Šiftar, s. p., Gedero-vska 14, Černelavci, M.S., tel.: 52114 28,041285 615. m003678 Storitve Ksnirncurompirja, 2 latami« prodam. Tet/ ‘tMl t-a e znamke Sipma, ■ ->'«557.mOO3673 HVug.rriiK« Tel.: 041285 r-vwnco, obračalnik, ci-eWW>e.Tel.:040 671 N.t^?*"'KU5T ■'A STEYR 18 in . 031 278 035. ■^w^tAUNl PLUG Regent m -P'0' i^č^MfiO.mOO3693 ______ St*' '4 hl3>eL m. hidravlično Tei.- M; 543 684. ’’•liNgrotobtano.podtah- POTREBUJETE DENAR, PA NISTE KREDITNO SPOSOBNI, IMATE PA VOZILO? IMAMO REŠITEV. PLAČILO NA POLOŽNICE, VOZILO VAM OSTANE! AVTOMOBILI, P. R., INDUSTRIJSKA9, MARIBOR, tel.: 22830 20. m003262 KREDIT! DO 10 LET- NA PLAČO ALI POKOJNINO (TUDI 09). MOŽNOST KREDITA TUDI ZA DOHODKE POD 325 EUR ( 78.000 SIT)! OBREMENITEVTUDi DO 50 %! ODPLAČILO STARIH KREDITOV! AVTOMOBIL!, P. R., INDUSTRIJSKA 9, Maribor, tel:. 228 30 20. m003273 ZASTAVLJALNICA - z zastavo lastnine takoj do gotovine! President, d. o. o.. Murska Sobota, Slomškova 25, tel.: 02 534 99 99, www.president.si, e-pošta into® president.si m003562 FINANCIRANJE KMETUSKE IN GRADBENE MEHANIZACIJE, RAZLIČNE OPREME, STROJEV, VILIČARJEV, POČITNIŠKIH VOZIL, PRIKOLIC ... AVTOMOBILI, P. R., Industrijska 9, Maribor, tel.: 228 30 20. m002786 tudi na večini pošt v Pomurju, , । 11 llk ter skoraj v vseh trgovinah ^Od|c(jD zn Inf Mukanj. Ulica «fhilnl«.i Nocnha 13. Miliči SbUoU I POGREBNE STORITVE, J ANjp POKOPALIŠČ |N ZELENIC, 1*1 v. '^VOZl ;no 40 kM j b* > M^Lbanfi, ». p.,VEŠČICA17, POGREBNE STORITVE liu^1*^^ POKOPALIŠČ in zelenic I Prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi Vkai na več obrokov brez obresti Hozjan, s. p. Šulinci 87 a 55 69 046. GSM: 041 7 J 2 586 Leti dve na tvojem grobu sveče že gorijo, a v žalostnih očeh solze se iskrijo. V naših srcih bolečina je skeleča, sai v grob s teboj odšla je naša sreča. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 17. 5 2005, ko smo se poslovili od našega dragega Jožeta Časarja iz Vučje Gomile Iskrena hvala vsem, ki nekaj svojega dragocenega časa namenite spomin nanj ali postojite ob njegovem grobu, mu podarite cvetje in prižgete svečko. V mislih's teboj tvoji najdražji 27- junija mineva že pet let, odkar ni več z nami dragega moža in atija Martina Burjana iz N us ko ve Zahvaljujemo se vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu namenite lepo misel ali prižgete svečko... Njegovi noj dražji Ugasnila je luč življenja in prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha skrita bolečina. V SPOMIN 21. junija minevata dve leti, ko nas je zavedno zapusti! naš najdražji Jože Prevolšek Sv. Jurij 13 a Iskrena hvala vsem, ki se ga radi spominjate. Žena Marija in drugo sorodstvo Nič, kar si imel rad, ne more umreti, potrebuješ le čas to resnico dojeti. ZAHVALA Ob smrti naše ljube žene, mame, hčerke, nečakinje ... Lidije Pavlinjek iz Beltinec 1960-2007 •se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način sočustvovali z nami in nam lajšali bolečo izgubo. Ohranite jo v lepem spominu. Njeni naj dražji Cenik osmrtnic Z DDV 2 kol. x 8 cm 86,40 EUR 2 kol. x 9 cm 97,20 EUR 2 kol. x 10 cm 108,00_EUR 2 kol. x 11 cm 118,80 EUR 2 kol. x 12 cm 129,60 EUR 2 kol. x 13 cm : 140,40 EUR 2 kol. x 14 cm ____________151,20 EUR 2 kol. x 15 cm 162,00 EUR Dodatekza sliko ali križ je 16,75 evra. Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina. V SPOMIN 25, junija minevata dve leti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi oče, tast in dedek Alojz Vidovič s Cankove 23 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ali s prižgano svečo počastite spomin nanj. Tvoji najdražji Vasja Muhvič 1988-2006 V spomin na čas, ko veter raznašal je kitare tvoje glas, Čas, ko ptice so poslušale tvoj glas, čas, ko smejali smo se na glas, čas, ko tvoj dom bilje pri nas. Domači Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večni potovati... Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine... ZAHVALA V 83. letu je 14.6,2007 v prvi popoldanski uri ugasnilo življenje naši dragi mami, stari mami, tašči, sestri in botri Emi Goričan iz Polane Hvaležni smo vsem, ki ste nam ob trenutkih izgube in žalosti stali ob strani in z nami delili našo bolečino, nam izrekli sožalje, besede pomiritve in poguma, v lepem številu ob slovesu pa njen grob zasuli s cvetjem, svečami in darovi v druge namene. Zahvaljujemo se g. duhovniku Evgenu Balažiču za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žaiostinke, pogrebništvu Banfi in godbi iz Murske Sobote. Čutimo posebno dolžnost, izreči srčno zahvalo dragi tetici Heleni Kološa za čas, ki ga je z obiski namenila naši mami in jo s tem osrečevala, krstni hčerki Branki Dervarič ter Lei Nuhanovič za njuno požrtvovalno pomoč. Njeni žalujoči: hčerka Žita z možem Hansom, hčerka Zorica z možem Romanom in vnuk Arnadej Tako kot je vsaki roži usojeno, da enkrat odcveti in umre, tako je tudi z življenjem. A za vsakim življenjem nekaj ostane, se nam vtisne globoko v spomin. Najprej skeli in boli, na koncu pa je le spomin na otrokovo ljubezen, ki večno živi. ZAHVALA Z žalostjo v srcu sporočamo, da nas je v cvetu mladosti tragično zapustil naš najdražji sin, brat, vnuk, prijatelj in sodelavec Robert Špilak iz Brezovice 69 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Nafte Strojna, d. o. o., kolektivu TGN, sodelavcem pri Studencu Nedelica, učencem OŠ Miški Kranjca Velika Polana, mladini iz Brezovice in vsem, ki so darovali za svete maše, cvetje, sveče in za darovanje družini. Posebna zahvala je namenjena g. patru Prši, g. kaplanu Goranu Kuharju in župniku Boštjanu Čehu za pogrebni obred, pevkam za odpete žaiostinke, govornikoma Romanu Vučku in Aranki Zver za besede slovesa ter pogrebništvu Ferenčak. Žalujoči: mama, oče, brat Marjan z družino, babici in vsi, ki smo te imeli radi 1 30 OGLASI 21, junij 2007"VBI Ko vam zaigra domišljija ... MB ... in bi radi oživili slikic sanje, vam Poštna ban^ Slovenije ponuja ugo&" potrošniški kredit. Do 5.000 evrov kredih P1 sanjski obrestni meri z odplačilom do 2 leti vam do konca avgusta omogoča uresničitev; poletnih želja. Borovo Trade, d. o. o., Trubarjeva 11, 3000 Celje objavlja na podlagi sklepa uprave družbe JAVNI POZIV za dostavo ponudb za nakup nepremičnine: prodajalna v Murski Soboti Slovenska ulica 38, 9000 Murska Sobota površina 533,75 m3 Poslovni prostor se prodaja po načelu videno - kupljeno najboljšemu ponudniku. Stroške v zvezi s pogodbo in prenosom lastništva plača kupec. Prenos prodane nepremičnine se izvrši po popolnem plačilu kupnine. Vase ponudbe s priporočeno poštno pošiljko in pripisom »Ne odpiraj - ponudba« sprejemamo v 10 dneh po objavi na našem naslovu. V ponudbi navedite vaše polno ime in priimek oz. ime podjetja, vaš popolni naslov in telefonsko številko. Pridržujemo si pravico odkloniti vsako ponudbo ali umakniti objavljeni poziv še pred zaključitvijo ustrezne pogodbe brez obveznosti proti ponudnikom. Po predhodnem dogovoru je možen ogled prostora. Ponudniki bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po objavi. Za dodatne informacije pokličite 03 428 05 00. Dodatne informacije: • www.pbs.si • tel, 02 228 83 72, 01 243 1■ • in na vsaki pošti PBS. , POŠTNA BANKA SLOVE »m&m ih>pu>a KnJUar ** . Ugotavljanje potreb po kadrih pri delodajalcih in pravica do vključitve v ENOTNO REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO JAVNI POZIV K ODDAJI VLOG ZA IZBOR GOSPODARSKIH IN NEGOSPODARSKIH SUBJE*1 V ENOTNO REGIJSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO (RŠS) ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2007/2008 SVET DVOJEZIČNE SREDNJE ŠOLE LENDAVA Kolodvorska ul. 2 e, 9220 Lendava razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA (m/ž) Kandidat mora za imenovanje za ravnatelja Dvojezične srednje šole Lendava izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogojev skladu s 53., 58., 92., 96. in 107. a-ČlenomZakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVi (Ur. I. RS, št. 16/2007 - UPB5, in 14. in 15. členom Zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Ur. I. RS, št. 35/ 2001} ter izpolnjevati še naslednje pogoje; • ima pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za vodenje zavoda, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Izbrani kandidat bo imenovan za mandatno dobo 5 let. Začetek mandata je 1.10. 2007. Kandidati morajo vlogi priložiti program vodenja zavoda. Kandidati lahko v roku 8 dni od objave tega razpisa na naslov Svet Dvojezične srednje šole Lendava, Kolodvorska ul. 2 e, 9220 Lendava, z oznako »prijava na razpis za ravnatelja/ igazgatbi palyazat« pošljejo pisno prijavo z navedbo kratkega življenjepisa s priloženimi overjenimi kopijami dokazil o izpolnjevanju zahtevanih pogojev, potrdilom o nekaznovanosti ter kandidatovim programom vodenja Dvojezične srednje šole Lendava. Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka s priporočeno pošiljko oddana na pošto. 0 izbiri bodo kandidati obveščeni v štirih mesecih od dneva objave razpisa. Ko je hudo, me pokliči! Jon ČEK 080 J113 POMURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARAL Hoj prosto voljne pritpevke nakazujte n« račun: 02496-0092393969 ■ PREDMET POZIVA Predmet poziva je izbor gospodarskih in negospodarskih subjektov za vključitev v RŠS v šolskem/študijskem letu 2007/2008. Na osnovi izbora bodo delodajalci vključeni v RŠS. Štipendija iz RŠS je sestavljena iz dveh delov v sledečem razmerju: - del, ki ga iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije zagotavlja subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni oz. štipenditor v višini 50 % dodeljene kadrovske štipendije, vendar največ v višini 30 % minimalne plače skladno s 35. členom predloga Zakona o Štipendiranju (ZŠ), - preostalo polovico pa zagotavljajo delodajalci, pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas trajanja izobraževalnega programa oz. za čas sklenitve pogodbe o štipendiranju. Štipenditor lahko zagotovi sofinanciranje preostale polovice štipendije tudi s strani občin. Sredstva občin so sredstva iz proračunov občin in drugih virov. ■ POGOJI Pravico do vključitve v RŠS za izvajanje kadrovskega štipendiranja potrebnega kadra imajo delodajalci, ki se prijavijo na javni poziv s predpisanimi obrazci in izjavami ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - ima sedež ali poslovno enoto na območju razvojne regije, ki sodeluje v RŠS, - ima kadrovsko potrebo, ki ustreza razvojni potrebi in perspektivnosti poklica v posamezni razvojni regiji ali posebni prioriteti, ki jo določi štipenditor, - kadrovska potreba je utemeljena v kadrovskem planu, ki ga podjetje priloži v prijavi na javni poziv, programu prestrukturiranja, izkazana z neuspešnim iskanjem ali kako drugače utemeljena, - zagotavlja sredstva za izplačilo štipendije iz RŠS za celotno dobo šolanj a/študija štipendista, - zagotavlja štipendistu po končanem šolanju zaposlitev na ustreznem delovnem mestu za nedoločen čas s polnim delovnim časom oziroma najmanj za čas prejemanja štipendije, - ne sme biti v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije ter kapitalske neustreznosti po 10. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), - kadrovska potreba ustreza poslovni dejavnosti delodajalca, programu prestrukturiranja oz. je utemeljena s šolanjem za nadaljevanje (prevzem) poslovanja družinskega podjetja. Pravice do vključitve v RŠS ne more uveljavljati delodajalec, ki: - je predhodno že pridobil pravico do vključitve v RŠS, pa ni izpolnjeval obveznosti, zaradi katerih mu je bila ta pravica odvzeta. ■ NAČIN PRIJAVE Delodajalci se prijavijo na obrazcu OBR 1 »Prijavni obrazec - javni poziv«. Prijavnemu obrazcu morajo biti priloženi; - Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih: • za samostojne podjetnike potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, ki ne sme biti starejše od 30 dni od datuma objave razpisa, ■ za gospodarske družbe potrdilo o solventnosti imetnika transakcijskega računa (potrdilo izda banka, kjer ima gospodarska družba odprt TRR). - Kopija sklepa o vpisu delodajalca v ustrezni register; - za samostojne podjetnike kopija priglasitvenega lista, J • za gospodarske družbe kopija sklepa o vpisu dru1 sicr 01 ■ f inefl* • drugo dokazilo o registraciji delodajalca pri prisf0 -Potrdilo, da se delodajalec ne nahaja v postopku p ve, stečaja ali likvidacije, ki ga izda pristojno sodr ■ -Navedba števila zaposlenih s kadrovskim načrtov za leta- , - Izjava o-zagotavljanju sredstev in zaposlitvi stipem nem štipendiranju (iz razpisne dokumentacije). , Navedeni pogoji so določeni v 8. členu Pravilnika o 1 ■ j . regijskih štipendijskih shem (RŠS), ki je dostopen na are ni strani štipenditorja. , . Delodajalci, ki so že vključeni v RŠS, izpolnijo v taciji »Prijavni obrazec - javni poziv« le rubriko » |j,1^ »Izjavo« in ju do konca tega razpisnega roka, to je 1 12. ure, dostavijo na naslov štipenditorja. ■ POSTOPEK IZBIRE i n ■ n Subjekt spodbujanja razvoja na regionalni ravni r je imenoval Komisijo za štipendiranje, ki bo od o vstop delodajalca v RŠS. ('*5' Komisija za štipendiranje bo obravnavala ■ i»'1: • ’ in popolne vloge, prejete na sedež subjekta " " । pl ■ . ,i NALNA RAZVOJNA AGENCIJA MURA, D °'1 * । i ULICA 5A, 9000 MURSKA SOBOTA, in sicer P°P< ali osebno oddane na sedež štipenditorja, vsak '* $ 14. ure. Prijave morajo biti v zaprti kuverti vidno va na javni poziv - enotna regijska štipendijska she s lovom pošiljatelja na hrbtni strani. Vloga se Šteje za popolno. Če je prijava na zajiL. u -J a priložene vse zahtevane priloge, če je ustrezno našlo Rok za oddajo vlog je 13. 7. 2007 do 12. ur«- Do navedenega roka mora biti vloga dostavljal13 torja. (Opozorilo: velja prejemna teorija - Stlpff1*^'1rt’ ■ prejeti do tega roka - oddaja ponudbe do iz** velja). ^.Jl '’ Odpiranje vlog ne bo Javno in bo izvedeno v rok’ . Vlagatelje, katerih vloge bodo nepopolne, bo v roku 5 dni od odpiranja pisno pozvala, da jih ■' ‘ / nem roku. Vloge, ki jih vlagatelj v roku 8 dni od JJ । la ne dopolni, bodo kot nepojvolne zavržen« P1^', , vloge, ki bodo prispele prepozno. Moge, ki ne bo- jj javnega poziva, bodo kot neutemeljene zavrnjene' p Delodajalce bodo o rešitvi vlog pisno obv« sprejema odločbe o vključitvi v RŠS. Kontaktna oseba za informacije v zvezi z javnim P9 Dunja Velner. tel. 536 14 61; dunja@rra-nrnra1’1 OBR 1 »Prijavni obrazec - javni poziv«. (wvvw.U I 21. M 2007 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val UKV 94,6 MHz in 105,7MHz, SV648KHz PETER „ Bl’ ■Mwi snop ■ o5-°° Dot,r° ^ert Smodič o .Airborne 07 -■ s • s । ' ko P‘smo, Asja Matjaž - 08.00 Poročila •- 09 00 Poročila - O9.3O i :iv. Wl>' koncu tedna - 10.00 Poročila -*12.0oev- J Poročila - 11.15 Zamurjenci ""'■me 12.05 obvestila-12.30 Od ^'IJ’o'iJ Poro$la -13 15 1. oseba edni-mu vam - 14 00 Poročila -| irM W domskih 60 - 15.30 Dogodki ^’očiJa _ p’ 3 Napoved sporeda -17.00 Osrednja ■ ‘" ^rski va| nagrajuje - 17.40 Mali ?? om - 18.30 Radijski knjižni sejem 19 00 Poročila - 19.15 Mladi val -l"' "^OOSNo '~ 2"^ Ugasni televizor (Bojan ' si'- ■ 1^^ ~05 00 Dobro iutf0 ■ 08 00 P°-•KknpUbf n smodič, Airborne- 08.30 Mali ‘članic ' ' 1 " $915 Biba buba baja, devet-Uh? ponovitev sredine oddaje - 10 00 r^ ^Poroč 1 ’ 1U'3° Potepajte se z nahii ^psit 'H15 Potepajte se z nami -12.00 ': 1,1 il 1 ’' ' Obvest'la " 12-3° Ponovitev ' 12.45 Nagrada tedenskega ''J Sportn.5 '' P°r°Čila - 13 15 1. oseba ednine-Ji 15 Odda;!'11? ’ Poročila - 14.05 Obvestila (/"^tarn, . 3 Slad°le4 reportaža Vide Toš -' 7 11 ^id'ia Magdič) - 15.30 Dogo- l ' Pf Ml ' Napoved sporeda - 17.00 Osre-tih-ig, '''Murski val nagrajuje - 17.40 I -16 /eseinnašegasrca,narodnozabav- n ,iPorocila - 19 15 Kdor poje .. oddaja 1 ' - 2Q on 7 ‘n:i" Nelepše želje s Čestitkami in *dcl>ote tyn- potočila - 20.05 Slovenija, od k,ik' ‘ 24 00 SN0P °5-00 Dobro jutro - 07.00 Dru-*1' ^SUiT. 1 ’ ^-50 Panonski odmevi, oddaja o i M Ihtj "LlLi (L |b :l L ■ ry: - 08.00 Misel in čas, '^-30 £ Olnurskih duhovnikov - 08.10 Airbor-I tar'*lvanv Urienci - 09.00 Izbor pesmi tedna -valu * 1° 5° Nedeljska f ']?i J^ljania3!* 0 in Vinogradni-! Rajka iz radgonskih kleti I fc-,' 12 Obvestila - 13.00 Minute za 15 30 Čestitke, šport-11f,rrnl ■ 19 00 Poročila - 19.20 Vse ' '.Sin^n ~ 20 00 ZadnJa poročila - 20 05 1 Budna)- 24.00 SNOP 3 Val' 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz ' s,anko Fajs in Diamanti l:,kab'' 'č ./■" tana v* ’ °ycnski muzikantje * Vesele Štajerke 1 L‘a ~ Jubu banda s prijatelji *qj;„ ■^r i ,'?? ‘ Tj5wa'l 1t “ Boštjan Konečnik h*»lA6AVN| GLASBE --------------------------------1 ■ muTV Adriana an Šarkezi - Kuba Delimo vstopnice za kino - kupon št. 25 ' G«a jajca I fir, ' Slasbene lestvice. PONEDELJEK, 25. junij - 05.00 Vedro v dobro jutro! Irma, Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marijana Sukič - 08.00 Poročila - 08.30 Šport, porodnišnica -09.00 Poročila - 09.15 Ponedeljkova tema - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 15 Pejti potač, oddaja o avtomobilizmu (Miha Horvat) - 11.00 Poročila -1115 Oaj, kak san zlufto - 12.00 Evropske novice -12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13 00 Poročila -1315 1. oseba ednine - 13-30 Mali oglasi - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15 30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila -17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila -20.05 Kak je indak fajn bilo«... Milan Zrinski -24.00 SNOP TOREK, 26. junij - 05,00 Vedro v dobro jutro! Vida, Bojan - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja -08.00 Poročila - 08 30 Besede, besede - 09 00 Poročila - 09 15 Med dvema ognjema - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila -11.15 Kratki stik - 12 00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer -13.OO Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mah oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19 00 Poročila -19 15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila -20.05 Jukeboks (Boštjan Rous) - 24.00 SNOP SREDA, 27. junij - 05 00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.00 Poročila - 08.45 Džoužijevo pismo - 09 00 Poročila - 09.15 Vse poti vodijo v Evropo (magazinska oddaja) - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Župan na obisku - 10 30 Mali oglasi - 11 00 Poročila -11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Btulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 intervju - 13 00 Poročila -13 15 1 oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 NST-SNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19 15 Panonski odmevi, ponovitev -20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val (Simona Špindler) - 24.00 SNOP ČETRTEK, 28. junij - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Iva Konjevod Lukačič - 08 00 Poročila - 8 15 Kmetijski nasvet - 09 00 Poročila - 09-15 Kuharski nasvet - 10,00 Poročila 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse - 12.00 Evropske novice - 12.05 Obvestila - 12.30 Tema - 13-00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi 16.15 Napoved sporeda - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Mali radio (Anja, Maša in mali gostje: jutri je konec šole) - 19.00 Poročila - 19-15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza (Geza Farkaš) - 24 00 SNOP Kino Murska Sobota Filmske predstave odpadejo zaradi festivala Soboški dnevi’ Ljutomer Sobota, 23. junija: ob 20.00 ameriška avanturistična komedija Pirati s Karibov 3: Na robu sveta (Johnny Depp, Orlando Bloom, Keira Knightley, r.: Gore Verbinski). Nedelja, 17. junija: ob 17.00 Pirati s Karibov 3: Na robu sveta, ob 20,00 ameriška komedija Smo že končali? (Ice Cube, Nia Long, John C. McGuinley, r.: Steve Carr) Gornja Radgona Petek, 22. juniji: ob 20.00 britansko-francoska komedija Beanove počitnice (Rowan Atkinson, Willem Dafoe, Jean Rochefort, r.: Steve Bendelack) glasujem za skladbo Trainspotting, 28 dni pozneje, Obala in Plitki grob so najpogostejši naslovi, ki ste jih omenili pri režiserju Dannyju Boyleu. Našo nagrado - dve kino vstopnici zastonj - pa dobi Svetlana Luthar, Puconci 312,9201 Puconci. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje pa je: Kje seje rodil igralec Rowan Atkinson? Odgovore pošljite do torka, 19. junija, na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno. Koles@p-mf.si. Napoved prireditev Napoved prireditev DOGODEK MURSKASOBOTA Festival Soboški dnevi (glavni program): Četrtek, 21. junija: 18.00 Zavod Buffetto - Takšnega cirkusa pa še ne (grajska ploščad), 1850 predstavitev kulturnih in upokojenskih društev MO MS (grajsko dvorišče), 19.50 Prekmurska godba Bakovci (grajska ploščad), 20.00 mezzosopranistka Barbara Fiirst 5 pianistko Gaivo Bandzinaite (cerkev sv. Nikolaja), 20 50 Eroika (mestni park), 21.50 Jan Plestenjak (mestni park);pere^, 22. junija: 10.00 klovnesa in klovn, glasbene in ustvarjalne delavnice (grajska ploščad in mestni park), 19 30 Žeiezobeton (mestni park), 20.00 Rožmarinke (cerkev sv, Nikolaja), 20.30 The Bambi Molesters (mestni park), 22.00 TBF - The Beat Fleet (mestni park), 24.00 N ero Burns (grajsko dvorišče); sobota, 23 junija: 18.00 Zgodbe od drugod - Društvo likovnih ustvarjalcev (grajska ploščad), 19.00 Čistilke - gledališče Ane Monro (grajska ploščad), 19 30 Soboški harmonikarski orkester (grajska ploščad), 20 00 Celjski godalni orkester (cerkev sv, Nikolaja), 20.30 Urgenca - gledališče Ane Monro (mestni park), 21.00 Zaklonišče prepeva (mestni park), 22.45 Davor Radolfi in Ritmo Loco (mestni park), nedelja, 24. junija: 18.00 Častna sračja beseda - lutkovna skupina Luna (grajska dvorana), 18.30 Pika Nogavička in sir - lutkovna skupina Lastovičke (grajsko dvorišče), 19 00 glasbena predstava Halt (mestni park), 20.00 kvartet kljunastih fla-vtov Air (evangeličanska cerkev), 20.00 Pop design z Miranom Rudanom (mestni park), 21.50 nagovor župana Antona Štihca (mestni park), 21.55 ognjemet (mestni park), 22.00 Tony Cetinski (mestni piti); ponedeljek, 25 junija: 18.00 Hribar (grajsko dvorišče), 19.30 KD Beri Adam Balogh Tancegyuttes (mestni park), 20.30 ansambel Lojzeta Slaka (mestni park), 22.00 romska etno skupina Langa (mestni park); torek, 26 junija: 21.00 Laibach (mestni park). V soboto, 23- junija, ob 8. uri bo v obrtni coni (Murska transport) zbiranje udeležencev VI. tradicionalne razstave starodobnih vozil in tehnike. Ob 9.10 bo promenadna vožnja skozi Mursko Soboto, ob 9 45 pa parkiranje vozil pred banko. Ob 10. uri nastopa Marina Huber, ob 11. uri pa je osrednja proslava s kulturnim programom ob 15. obletnici ustanovitve Moto kluba Veterani (nastopajo: moški pevski zbor društva vinogradnikov Goričko, učenci glasbene šole Murska Sobota in folklorna skupina;. RAZKRIZJE V petek, 22. junija, ob 20. uri bo v kulturnem domu kul turni program v okviru osrednje slovesnosti ob občinskem prazniku GORNJA RADGONA V nedeljo, 24. junija ob 9. uri bo v Radgonskih goricah (Jurkovičeva 5) v okviru Dneva odprtih kleti nastop skupine Toti štirje, Kapelskih fantov, Crešnjevskih tamburašev, folklorne skupine in drugih. TRDKOVA V nedeljo, 24. junija, ob 13. uri bo na Tromeji srečanje treh dežel, Slovenije, Madžarske in Avstrije. Ob 15. uri bo na parkirišču pod Tromejo mednarodna razstava starodobnih vozil in družabno zabavni del s skupino Plamen. KADENCI V torek, 26, junija, ob 13. uri bo pred trgovino Mercator v okviru Eko karavane Slovenija nastop glasbene skupine Sveži veter in poulični teater Komu naj podarim svoje srce tišina V torek, 26. junija, ob 18. uri bo pred OŠ v okviru Eko karavane Slovenija lutkovna animacija za otroke Potapljanje v domišljijski svet in nastop glasbene skupine Sveži veter. LJUBLJANA V četrtek, 21. junija, ob 18. uri bosta v Križankah na I. shodu kulturnih društev Slovenije nastopila tudi KD Manka Golarja Ljutomer z ljudskimi godci in Gledališče Ku Kuc iz Lendave (Urška Raščan in Miša Gerič). LITERATURA MURSKA SOBOTA V petek, 22. junija, ob 20. uri bo v Galeriji PAC predstavitev knjižnih novitet Milana Vincetiča (zbirka kratke proze Talon) in Štefana Kardoša (romaneskni prvenec Rizling polka) Predstavili bodo tudi prenovljeno celostno podobo knjižne zbirke Piramida, ki jo je s svojimi slikami pomagala soustvariti slikarka Sabina Šinko. Pogovor z avtorjema bo vodil Robert Titan Felix. PREDAVANJE MARTJANCI V četrtek, 21. junija, ob 20 uri bo v vaško-gasilskem domu promocijski dogodek Preporod (Rebirthing) oz. Zavestno povezano dihanje pod vodstvom Marjana Trdina in Alenke Ošlak. LIPOVCI V torek, 26. junija, ob 18. uri bo v okviru likovne kolonije Izak Lipovci fotografska delavnica, ki jo vodi Branimir Ritonja iz Fotokluba Maribor. -------------------------) OTVORITEV GORNJA RADGONA V četrtek, 21. junija, ob 18. uri bo v galeriji kulturnega doma otvoritev razstave reliefov učencev OŠ I in OŠ H Murska Sobota. Dela so nastala pod mentorstvom likovnega pedagoga Matjaža Gederja. Razstava je na ogled do 15. julija. MURSKI ČRNCI V soboto, 23 junija, ob 19. uri bo v gasilskem domu otvoritev razstave Leto svetega pisma ob 110-letnici kapele V nedeljo, 24. junija, ob 14. uri bo odkritje spominske plošče duhovnikoma Hauku in Sercu. Sledi zabavna prireditev s skupino Prekmurci. MURSKASOBOTA V soboto, 23- junija, ob 18. uri bo v veroučni učilnici župnije otvoritev filatelistične razstave ob 1. obletnici škofije Murska Sobota Predstavili bodo tudi priložnostno znamko z motivom prekmurske cvetlice V sredo, 27. junija, ob 19, uri bo v Galeriji Murska Sobota otvoritev razstave Jože Zrim, Anton Cetin, Virgilije Ne-vjestic (slike, grafike, risbe). Razstavo bo odprl župan Anton Stihec. Dela bodo na ogled do 27. julija. LIPOVCI/BELTINCI V nedeljo, 24. junija, ob 14. uri se začenja 15 mednarodna likovna kolonija Izak Lipovci 2007, kjer bo sodelovalo 14 umetnikov iz Slovenije in Madžarske. Ob 19. uri bo v beltinskem gradu otvoritev razstave akad, slikarja Otona Polaka. DOBROVNIK V nedeljo, 24. junija, ob 14 30 bo v DOS otvoritev razstave ob 60. obletnici NK Dobrovnik LENDAVA V torek, 26 junija, ob 10 uri bo v centru Banff? svečano odprtje XVII. mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora. KONCERT LJUTOMER V četrtek, 21. junija, ob 18. uri bodo v okviru 10. kulturnega maratona Gimnazije Franca Miklošiča glasbeni nastopi dijakov. Ob 20.30 bo koncerta Pera Lovšina. V petek, 22. junija, ob 20. uri bo na Glavnem trgu regijski festival pihalnih orkestrov. V soboto, 23 junija, ob 12. uri bo mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, v nedeljo, 24. junija, ob 9 uri pa promenadni nastopi vseh udeležencev. GORNJA RADGONA V četrtek, 21. junija, ob 20. uri bo v veliki telovadnici OŠ prireditev Pozdrav poletju - s petjem in plesom. VERŽEJ V petek, 22. junija, ob 20. uti bo v Spominskem parku Slavka Ostgerca koncert Rikija Zadravca s skupino Apropos (Primož Grašič, Žiga Golob, Jože Zadravec) in Zdenek Bily Dixileland banda. Koncerto bo tudi v soboto, 23. junija, ob 14. uri na Športnih igrah. LAAFELD/POTRNA Vsoboto, 23. junija, ob 15. uri bo v Pavlovi hiši srečanje zborov Sodelujejo zbor Pavlove hišejurovski oktet in Liedertafel Andritz. Pesmi v nemškem in slovenskem jeziku bosta brala Curt Schnecker in Daniela Kocmut RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji Murska Sobota, Galeriji PAC in v predprostoru grajske dvorane je na ogled razstava članov in članic Zve ze društev slovenskih likovnih umetnikov - Majski salon (Dotik ustvarjalne roke). V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava najlepših razglednic iz zbirke Štefana Vide z naslovom Pozdrav iz Pomurja. V razstavišču trgovine Mass v BTGju je do 31. avgusta na ogled razstava del članov Foto kluba Murska Sobota z naslovom Portret. V pridičnem prostoru poslovne zgradbe PAC je na ogled brezplačna naravoslovna razstava Istra in Kras. V okrepčevalnici Ribji Grili so razstavljeni pomladni posnetki fotografa Danija Mauka TURNIŠČE V kletnih prostorih starega župnišča je do konca junija na ogled razstava Pozdravljeni v srednjem veku. Razstavljena dela so nas tak v sklopu Akvilovih delavnic - likovnih delavnic za osnovnošolce. LJUTOMER V galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava umetniških likovnih del akademske slikarke - specialistke Apolonije Simon, nagrajene umetnice na 1. bienalu slik malega formata Ljutomer 2000. GRAD V poročni dvorani na gradu je na ogled razstava Plečnikova zgodnja dela, ki spada v počastitev Plečnikovega leta 2007. LENDAVA V Galeriji na gradu je do 5. julija na ogled retrospektivna razstava v počastitev 60-letnice Ludvika Pandurja, akademskega slikarja specialista in profesorja. RADENSKI VRH/GORNJA RADGONA V vinotoču Belak oz. v izlozbi umetniškega ateljeja razstavljajo Aleksandra Fekonja (slike), Matjaž Geder (slike), Urša Kozak (slike) in Eva Žuia (fotografije). Razstava ima naslov S sliko bliže vsakdanu, gre pa za cikel razstav umetnikov Likovnega društva Gornja Radgona. BAD RADKERSBURG/AVSTRUSKA RADGONA V termah v hotelu Radkersburger Hof je na ogled razstava Mednarodne slikarske kolonije, kjer so sodelovali slikarji Atanasov, Bresnik, Cziglar, Denko, Keckeis, Nicki' Nicki, Pen, Sagadin, Špegel inTropper. LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši (Pavelhaus) je na ogled fotografska razstava del avtorjev Petra Koštruna In Jožeta Suhadolnika. Napovedi vaših prireditev lahko pošljete tudi na elektronski naslov: tomo.koles^p-inf.si. t 32 ZADNJA STRAN 21. junij 2007- VESTNIKOV KOLEDAR Č 21. junij ALOJZ P 22. junij AHAC S 23. junij KRESNICA N 24. junij JANEZ P 25. junij HINKO, dan državnosti T 26. junij STOJAN S 27. junij EMA 21.junija bo sonce vzšlo ob 5. uri in 11 minut, zašlo pa ob 20. uri in 57 minut. Dan bo tako dolg 15 ur in 46 minut. 22. junija ob 15. uri in 16 minut bo na nebu nastopil pni krajec. 21. junija ob 20. uri in 6 minut se začenja poletje. Igrajte se s SESTAVUANKO TERME LEND AVA SAA HOTELS 4 R£SC«TS * Terme Lendava, d. d. NI Tečajnica Banke Slovenije -referenčni tečaji ECB19. junija 2007 X enot nacionalne valute za 1 evru Država Vabita Ozn. val. Šifra val ZDA ameriški dolar USD 840 1,3403 Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,34 Madžarska madžarski forint HUF 348 249,78 Švica Švicarski frank CHF 756 1,6627 V Britanija angleški funt GBP 826 0,67465 Tomšičeva 2 a, 9220 Lendava Tel.: 02 577 41 00, 02 577 44 00 E-mail: termeJendava@terme-lendavo.si www terme-lendava.si Vsi, ki boste 24. in 31. maja ter 7., 14. in 21. junija zbirali sličice (skupaj 5) in jih pravilno sestavili, boste imeli na praznični dan, v ponedeljek, 25. junija 2007, prost vstop v TERMAH Lendava. Vestnikov VLAK 23. junija 2007 Junaški boj z občino Puconci Strokovne investitorjern, -klasično 3^°' da malta *** ? v Dobrovniku ladanodprtih^ . sladoleda- govno'" vnem tias*'- ^#1« vobitne bodozacel'SP gnila v po^ ^7 keltakokot ' b,!(rJ J setih. ' nase' ze DAN DOŽIVETIJ OLIMJE IN PODČETRTEK • ROGAŠKA SLATINA • KUMROVEC Janez Breznik, Tomo Koles, Gorazd Gider, Ciril Kosednar, Matjaž Korenjak, Marko Horvat, Andrej Bedek - četa mala ali odabra-na, kot bi rekli spodaj na jugu. Tokrat se je ekipa PRESS junaško upirala nadštevilčnemu moštvu puconske občinske uprave. Boštjan Veren. Sicer pa sta za občinsko upravo zadela Sever dvakrat in Fartek, za novinarje pa Horvat in Kosednar. Tekma je kljub prijateljskemu znača ju minila v bojevitem vzdušju, saj je bilo podeljenih precej udarcev na eni in drugi strani, posledica tega pa je bila, da je Jože Ficko ob * * f Regjona|nl in rawojJS/^osf^ Hko^ parjen«| vnoje h' P ^3inst • Jutranja kava v Termah Olimia z županom Podčetrtka Petrom Mišjo, • srečanje s patri v samostanu Olimje in pokušnja čudežnih patrovih kapljic, • obisk pri pihalcih stekla In sprehod po Rogaški Slatini, • kosilo v prijetnem okolju Plimskih gostiln, • ogled Kumrovca ter obujanje ali spoznavanje polpretekle zgodovine, * druženje ob jelenovem golažu z domačini in župnikom Jožkom Rogačem v Polju ob Sotli, • nagovor Tita pred slovesom, • družabne igre in nagrade na vlaku z Gezo. ... NEPOZABEN DAN, ki bo trajal od odhoda vlaka iz Murske Sobote ob 5.15 do vrnitve ob 23.31. s * ODHOD postaja PRIHOD 5.15 Murska Sobota 23.31 Ne pozabite osebnega dokumenta (osebna izkaznica ali potni list) 5.20 Lipovci 23.25 5.26 Veržej 23.18 5.29 Grlava 23.14 5.34 Ljutomer 23.08 5.37 Ljutomer mesto 23.05 5.58 Ormož 22.54 6.31 Pragersko 22.20 7.02 Grobelno 21.30 7.50 Atomske toplice 20.37 Boj se je zgodil v nedeljo v Bodon-cih ob harmonikarskem tekmovanju. Novinarjem sta največ preglavic povzročala Dejan Sever, občinski računovodja, na fotografiji v rdeči opremi z žogo, ter tudi mladenič, ki je igral v napadu in za katerega so se vsi spraševali, na katerem mestu v občinski upravi dela, a se tega natančno nihče - številčna publika, sodnik in PRESS ekipa - ni mogel spomniti. Sever je Še v nasprotju s svojim priimkom pokazal precej vroče krvi in se kar nekajkrat zapletel v verbalne”dvoboje. Res pa je, da je tudi njega in njegove soigralce v obup s svojimi bravuroznimi obrambami spravljal joker PRESS ekipe, vratar začetku drugega polčasa odšepal z igrišča s poškodovano mišico, Kosednar je srečanje končal z negibno levo roko in udarcem v vrat, KoleŠ pa z dvema izpahnjenima prstoma. Zapišimo še, da v oči bodeta dve sodniški napaki: nedosojena enajstmetrovka za novinarje v prvem polčasu, ko so brutalno zrušili Kosednarja, in igranje z roko ob tretjem oziroma zmagovitem zadetku Občinarjev. Če seštejemo vse skupaj, je več kot na dlani, da bi bil najbolj pravičen izid 2 :2, kar je po koncu srečanja priznalo tudi občinstvo. Kako se torej že pravi? Rezultat bo šel v anale, vse drugo pa bo pozabljeno. A. B., T. K., foto: V. T. fiCri i^Su tem ko^P.^pan^/f [jo SeCa?o Pa **' J taia^eZ^.to’*2i struktur«' (X odprli weime * * rle^ bodood!3jV o« . festiva"1- ne mis5 , # Odprto: vsak dan od 8.00 do 21.00 TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE RAZKOŠJE DOŽIVETIJ »» FMC«AY«tK>*Ua Prepustite se vodni razigranosti in privlačnim vodnim programom. POLETNA AKCIJA!!! 1.6.-31. 8. 2007 Celodnevno kopanje - odrasli: 9,00 EUR Celodnevno kopanje - otroci: 6,00 EUR Popust velja ob predložitvi oglasa pri kopalUkl btagalnl do 31.8. 2007’ Informacije: 02 512 24 53, 02 512 24 55