Poštnina plačana ▼ gotovini
Leto XVI., Št. 198
Ljubljana, sreda 28. avgusta 193$
upi a v čustvo; ujuoijana, fcUmiljeva Ulica 5. — Telefon St. 8122, 3123, 3124. 3125, 8126. Inseratru jddeien: Ljubljana, Selen« burgova Ul S. — Tel 8492, 2492. Podružnica Maribor: Uospoaka ulica
tt.lL — leietOD Št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St.
2. — Telefon St. I9a Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, OTien St. 105.241.
Cena J Din
Naročnina	mesečno Din 25.—
Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva uhca štev. JL Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifL
Poljska dobi docela nov parlament
V poljski republiki se bližajo parlamentarne volitve, prve po novem volilnem redu, čigar glavna smer je oddaljitev narodnega zastopstva od vpliva političnih strank. Ravno ker je to prva praktična izvedba poljskih notranjih reform, je razumljivo zanimanje, s ka--terim poleg domačih političnih krogov tudi zunanji svet sledi poteku dogodkov na Poljskem.
Volitve same so določene za 8. september, toda z ozirom na posebnosti volilnega zakona je mogoče spoznati vsaj v velikih obrisih že zdaj bodoči obraz novega Sejma, ker je bila pravkar dosežena prva etapa volilnega postopka s postavitvijo kandidatur. Kandidatov namreč ne postavljajo politične stranke, marveč posebne korporacije, takozvani zbori volilnih okrajev, sestavljeni iz zastopnikov komunalnih, gospodarskih in stanovskih samouprav. Država je razdeljena na 104 volilne okraje in vsak okraj dobi štiri kandidate. Volilec ima samo možnost, da med temi štirimi dva voli s tem, da ostala dva kandidata na glasovnici prečrta. Vendar je veljavna tudi glasovnica, ki se odda brez prečrtanih imen, tedaj brez volilčeve opredelitve; v tem primeru se smatra, da je oddan glas or "na kandidatoma, ki sta v dotičnem kraju dobila največ glasov.
Naravno je, da pri takem volilnem redu pade glavna odločitev že v pripravljalnem postopanju, na katero imajo seveda organi vlade in uprave mnogo vpliva, in da ostane za široke vrste volilstva le še omejena izbira v osebah. Tako prihaja na videz zelo široka volilna pravica, ki daje glas vsakemu državljanu obeh spolov, če je le izpolnil 24. leto, v praksi le do razmeroma majhnega učinka.
Značilna razlika med sedanjimi volitvami in onimi prejšnjih let se pojavlja že v številu kandidatov. Leta 1928 se je borilo za mandate še 6927 oseb, dve leti kasneje, ko je pihal že ostrejši veter, si je stalo nasproti vendar še nad 4000 kandidatov; letošnja lista pa, ki je bila postavljena na okrajnih zborih 13. in 14. avgusta, vsebuje z namestniki vred komaj še nekaj nad 800 imen.
Sejm bo štel v bodoče 208 poslancev. Kako bo sestavljen, se vidi v glavnih obrisih že sedaj. Pred vsem se sme reči, da bo njegova slika povsem nova, ka jti od dosedanjih parlamentarcev se pretežna večina ne vrne več. Na kandidatni listi so sicer ostali skoro vsi voditelji vladnega bloka, ostala mesta pa bodo zasedli novi ljudje. Za njih pritegnitev je govorila v prvi vrsti taktična, potreba, ker je položil novi zakon glavno odločitev v posamezna okrožja in s tem zvišal pomen lokalne vplivnosti in popularnosti.
Ta dekoncentracija pa je omogočila upravnemu aparatu dalakosežan vpliv in zagotovila vladnemu taboru dominanten položaj. Naravno je torej, da na kandidatni listi znanih opozicijskih imen ni najti Sledovi opozioionalnih socialistov in nacionalnih demokratov so naravnost izbrisani, samo bivša Wi-toseva skupina je rešila par kandidatskih mest, toda v maloizglednem vrst-nem redu.
Opozicija je vse to predvidevala in skušala vladni udarec parirati z geslom volilnega bojkota. Zdi se, da ji izvedba načrta ni prav uspela, ker se volilstvo, vsaj po tisku sodeč, noče sprijazniti z abstinenono taktiko in je tedaj dvomljivo, ali se bo smel volilni uspeh vlade zanesljivo ocenjevati po volilni udeležbi, kakor to proglaša opozicija, ki ob enem napoveduje nadaljevanje svoje borbe na terenu.
Gospodarska in socialna struktura novega Sejma pa se ne bo bistveno spremenila. Na prvi pogled se sicer vidi, da je kmetijski element ojačen; vendar je zagotovljeno tudi industriji, trgovini in inteligenčnim slojem primerno zastopstvo.
Omembe vredno je bodoče zastopstvo narodnih manjšin, ki je, če se izvzame-jo Ukrajinci, padlo na minimum. Ni brez pikantnosti, da je ostala ravno nemška manjšina takorekoč brez kandidatur in da je celo v Zgornji šleziji izšla iz kandidatskega boja praznih rok. Ukrajinci so se z vlado sporazumeli in dobe menda v Vzhodni Galiciji okoli 15 mandatov, pa imajo tudi drugod še nekaj izgkdnih kandidatur. Ta pakt, ki je bil sklenjen na račun »Starorusi-nov«, se z nekih strani spravlja v zvezo z zunanjepolitičnimi načrti vlade, vsekakor pa je njegova podlaga za javnost še povsem nepojasnjena.
Tako se pripravlja novo parlamentarno zastopstvo poijske republike. Iz-g.eda, da bo zanesljiv instrument bodoče vladne politike.
Šangaj, 27. avgusta. AA. V južnih krajih pokrajine Sensj je izbruhnila epidemija škarlatinke jn griže. Dozdaj je umrlo že več sto oseb.
BLED SPREJEMA GOSTE
Včeraj je prispel ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič — Zbrali so se že tudi novinarji Male antante
Bled, 27. avgusta, s. Bled je že ves v znamenju konference Male antante. Povsod vlada izredna živahnost, tako da je posebnost tudi za Bled, ki je si* cer v glavni sezoni navajen pestrega vrvenja. Najživahnejše je seveda v letoviškem centru, kjer so se v hotelu
»Toplicah« in njegovi depandansi »Belvederu« ter v »Park«hoteIu« na« stanili že na Bledu navzočni državniki, diplomati in novinarji. Na vse strani švigajo avtomobili, zelo številni z zna« no diplomatsko značko CD. Na Bled je prišlo tudi več avtotaksijev iz Ljub« ljane. Tudi mnogi gostje, ki bi se si« cer že odpravili, so še ostali na Bledu, da preživijo tukaj še pestre dneve važ« ne mednarodne konference.
Ze včeraj in danes je prispelo na Bled veliko število novinarjev. Naj« številnejše so zastopani novinarji iz držav Male antante, od koder niso prišle le delegacije za konferenco tis« •kovne Male antante, marveč so se pri« peljali tudi posebni poročevalci vseh
večjih dnevnikov. Svoje poročevalce so poslale vse evropske službene in pri« vatne poročevalske agenture, poleg njih pa so prispeli tudi številni ugledni novinarji iz vseh poilitičnih in poroče« valskih centrov Evrope.
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, ki bo predse« dovaJ blejski konferenci ministrov Ma« le antante, je prispel na Bled že danes dopoldne. Pripeljal se je s svojim spremstvom z dopoldanskim brzovla« kom na Lesce, od tam pa z avtomobi« lom na Bled, kjer so bili za njega re« zervirani prostori v »Belvederu«. Z istim vlakom je prispela tudi večina ju goslovenskih delegatov za novinarsko Malo antanto. Rumunski novinarji, ki so si bili dopoldne v spremstvu sloven« skih tovarišev ogledali Ljubljano, so se pripeljali na Bled okrog 18. z velikim avtobusom. Nastanjeni so v Parkhote« lu. Kanalu za njimi so na postajo Bled — jezero prispeli češkoslovaški novi« narji, ki so se pripeljali z brzovla«
Po odobritvi JBZ
Offzicija pravi, da bo o svoji organizaciji sklepata še le, ko bo spremenjen društveni zakon
Beograd, 27. avgusta, p. Odobritev
JRZ je bila sprejeta v beograjskih političnih krogih z različnimi komentarji. V krogih udružene opozicije zatrjujejo, da voditelji opozicije svojih strank ne bodo prijavili, preden ne bodo izdani novi zakoni o zborovanjih in društvih. To velja ne saimo za zemljo-radnike, nego tudi za demokrate, ki so danes ponovno naglašali, da trdno Dri-čakujejo od vlade, da bo čimprej izdala politične zakone, kakor jih je napovedala.
Nastop dr. Dragoljuba Jovanoviča v Kragujevcu se v beograjskih političnih krogih še vedno mnogo komentira. Danes presojajo tudi opozicijski krogi vso stvar bolj resno in smatrajo tudi njegov govor na zborovanju za tenden-ciozen, zlasti zaradi trditve, da dr. Maček in drugi zastopniki bivše KDK niso hoteli priti na zbor. K temu zatrjujejo v opozicijskih vrstah, da je bil samo dr. Maček povabljen na zborovanje, da pa ni mogel priti, ker je bil zadržan. Ker je bilo določbo, da nastopijo kot
govorniki le glavni voditelji združene opozicije, ostali prvaki KDK sploh niso bili vabljeni.
Predsednik kluba senatorjev JNS Koeta Timotijevič je sklical za jutri dopoldne ob 10. konferenco članov kluba. Povabil je tudi nekatere člane glavnega odbora JNS. Na dnevni red je postavil razpravo o vseh aktualnih političnih vprašanjih ter o splošni notranjepolitični situaciji, ki je nastala po prijavi in odobritvi J ti goslovensko radikalne zajednice.
Zbor združene opozicije v Sarajevu
Sarajevo, 27. avgusta, n. Udružena opozicija priredi v nedeljo v Sarajevu veliko politično zborovanje. Danes so razširili po mestu letake, v katerih napovedujejo, da bodo na zborovanju nastopili kot glavni govorniki Ljuba Davidovič, dr. Maček in Joca Jovanovič. Splošno pa se smatra, da dr. Maček tudi v Sarajevo ne bo prišel, kakor ni prišel v Kragujevac.
Novi prehodi na meji med Bolgarijo in Jugoslavijo
Dne 1. septembra bodo naše oblasti odprle prehod pri Džuješevu, 1$. septembra pa pri Strezimirovcu
Beograd, 27. avgusta. A A. Na podlagi sklenjenega protokola jugosloven-sko-bolgarske komisije, ki je zasedala v Sofiji od 21. do 27. februarja, sta se jugoslovenska in bolgarska vlada z izmenjavo not sporazumeli, da se na meji med Bolgarijo in Jugoslavijo odpro trije prehodi, in sicer pri Vrški
Buki pri Zaječarju, pri Strezimirovcu in pri Džuješevu na cesti iz Čuševa v Krivo PaLanko. Naše oblasti eo dobile nalog, da 1. septembra odpro prehod pri Džuješevu, 15. septembra pa pri Strezimirovcu. — Ti prehodi doslej iz tehničnih razlogov niso bili odprti.
Nesoglasja med Avstrijo in Madžarsko
Nemški listi o pravem ozadju nepričakovanega sestanka avstrijskega in madžarskega zunanjega ministra na
Blatnem jezeru
Berlin, 27. avgusta. AA. Berlinski listi se obširno bavijo s sestankom, ki sta ga imela avstrijski in madžarski zunanji minister na Blatnem jezeru in naglašajo, da je moral biti predmet razgovorov obeh državnikov edino nesoglasje med dunajsko in budimpeštan-sko vlado glede podunavskega pakta oziroma načrta, ki sta ga za ta pakt izdelali Francija in Italija, Listi poudarjajo, da je Avstriji mnogo do tega, da bi se čimprej zaključil podunavski pakt, ker se boji, da bi spopad v vzhodni Afriki utegnil tako absorbirati Italijo in Francijo, da se ne bi mogli več brigati za varnost in neodvisnost Avstrije. Madžarska nasprotno slej ko prej navaja že znane pridržke in čedalje bolj prevladuje vtis, da bo podpisala podunavski pakt tedaj, ko bo videla, kakšmo vlogo igra pri tem dogovoru Nemčija. Madžarski politični krogi rpčunajo s tem, da bosta Francija in Italiia v kratkem začeli živah-neie kakor doslej vplivati na ve prizadete države, da bi čimprej pristale na sJoleniitev tega pakta.
»Berliner Borsenzeitung« pravi v zvezi z vprašanjem podunavskega pakta, da je ta problem zadnje čase rodil precejšnje nesoglasje med budimpeštaiisko in dunajsko politiko. Budimpešti se zdi, da se dunajska zunanja politika zadnje čase vse preveč približuje neki evropski skupini, proti kateri je Madžarska za zdaj še zmerom rezervirana. Olankar naposled naglasa, da Madžarska slej ko prej odločno nasprotuje sklenitvi pakta o vzajemni pomoči, tudi tedaj, če bd se sklenil docela neodvisno od podunavskega pakta, tem bolj pa po njegovem podpisu v obliki posebnih dvojnih dogovorov.
Hitler na manevrih
nemške mornarice
Berlin, 27. avgusta. AA. Državni kancelar Hitler je davi z letalom odpotoval v Kiel. kjer bo prisostvoval strelskim vajam nemške vojne mornarice. Vaje bodo trajale več dni.
kom iz Prage preko Linza in Jesenic. Tudi oni so nastanjeni v Parkhotelu. Novinarski delegati vseh treh zavez« niških držav so se že nocoj sestali k prijateljskemu razgovoru službena kon ferenca novinarske Male antante pa bo otvorjena jutri dopoldne.
Za četrtek zjutraj je napovedan pri« hod zunanjih ministrov dr. Beneša, ki bo prišel iz Prage, in g. Titulesca, ki se mudi sedaj na oddihu v Bad Gastei« nu. Takoj po njunem prihodu se bo« do vsi trije zunanji ministri sestali k prvemu razgovoru.
Službeno poročilo o prihodu predsednika vlade
Bled, 27. avgusta. A A.. Danes ob 11.20 se je pripeljal na postajo Lesce predsednik ministrskega sveta in minister zunanjih zadev dr. Milan Stojadinovič v spremstvu g. Pelivanoviča, našega poslanika v Madridu, g. Koste Lukoviča, šefa Centralnega presbjroja, in Vase Protiča, uradnika
aman^ega ministrstva. V Lescah so sprejeli in pozdravili predsednika vlade naš pariški poslanik g. Božidar Purič, šef protokola rka Novakovi č in svetni k, zunanjega ministrstva dr. Ivan Subotič.
Predsednik vlade se je takoj po prihodu odpeljal v hotel »Belvedarec, kjer so zanj
rezervirani apartmani.
★
Nova poslanika
v Pragi in Varšavi
Bled, 27. avgusta, p. V imenu Nj. Vel. kralja sta bila z ukazom kraljevih namestnikov na predlog zunanjega mi« nistra imenovana za izrednega poslani« ka v Varšavi dr. Vr\>islav Grisogono, naš opolnomočeni minister v Pragi, za poslanika v Pragi pa V asa Protič, na« čelnik občega oddelka zunanjega mi« nistrstva.
Turški zunanji minister pride na Bled
Bled, 27. avgusta AA. Turški zuna« nji minister Teufik Ruždi Aras prispe v soboto 31. t. m. na Bled. Tu se sesta« ne z ministrskim predsednikom in zu« nanjim ministrom dr. Milanom Stoja« dinovičem. Z Bleda odpotuje dalje y> Ženevo.
Mogočen odmev
ameriškega protesta
Odnošaji med Zedinjenimi državami in Sovjetsko unijo se lahko omejijo na gole formalnosti
Washington, 27. avgusta d. Ameri- | nost. Zlasti ugotavljajo pariški listi,
J *_ 1___-	___ i__i. _ — M	1 n	ATVfH f Al« TI	f»TT/vfll PA	IT O
ški diplomatski protest v Moskvi je izzval v vsej politični javnosti izredno pozornost. Poučeni krogi poudarjajo, da v vsej diplomatski zgodovini Zedin-jenih držav ni najti tako ostrega dokumenta, kakor je bil ta protest. Sodijo, da se je hotel Roosevelt z njim rehabilitirati tudi pred ameriško javnostjo, ki mu je že ponovno očitala levičarske politične tendence. Vendar bo imel ameriški protest v Moskvi tudi povsem konkretne posledice. Odnošaji med Zedinjenimi državami in Sovjetsko Rusijo se bodo predvsem omejili r.a gole formalnosti, če sovjetska vlada ne bo uradno razveljavila sklepov komunističnega kongresa. Sicer ni pričako« vati, da bi ruska vlada kaj takega storila, vendar bo težko najti drugačen izhod iz nastale situacije. Amerika, ki je v želji po sodelovanju z vsemi narodi v svrho ohranitve svetovnega miru obnovila diplomatske odnošaje s Sovjetsko unijo, se je sedaj kruto prevara« la in definitivno spoznala, da normalno sodelovanje z Rusijo ni mogoče.
Ameriški protest v Moskvi je izzval tudi v Londonu in Parizu veliko pozor-
da obstoja na svetu še vedno velika demokratska republika, ki ni zapadla vazalstvu. Amerika se je postavila moskovskim prevratu ikom po robu in njen protest .dokazuje, da se ne namerava spuščati v slepomišna pogajanja, nego odločno uveljaviti svoja politična načela.
V ostalem objavljajo angleški listi izjavo ruskega poslanika v Londonu Trojanovskega, ki je o ameriškem protestu dejal: Naziranja, ki so prišla do izraza na komunističnem kongresu, so brez pomena v primeri s stalno in intenzivno protisovjetsko propagando, ki se vrši v Zedinjenih" državah. Na protest sam pa je ruska vlada že dala svoj odgovor.
Angleško opozorilo Moskvi
London, 27. avgusta, d. V diplomatskih krogih se širijo govorice, da je tudi angleški poslanik v Moskvi opozoril sovjetsko vlado na propagandno delo kominterne v Veliki Britaniji. Njegovo opozorilo pa ni imelo značaja diplomatskega protesta.
Pred preosnovo
romunske vlade
Bukarešta, 27. avg g. Kakor poroča »Adeveniil< po informacijah iz vladnih krogov, namerava ministrski predsednik Tatarescu odgoditi otvoritev parlamenta, ki je bila prvotno določena na 15. oktobra. Novi datum sklicanja še ni znan. Ministrski predsednik hoče z edgoditvijo pridobiti časa za preosnovo vlade.
Atentat na generala Fenga
Šanghaj, 27. avgusta. w. Po vesti iz Cing-tava je bil na krščanskega generala Fenga v Tain - Fu v zapadnem Šantungu izvršen atentat, ki pa ni uspel. Maršal Feng je razdeljeval živila beguncem iz poplavljenih krajev, ko je bilo oddanih nanj več strelov, ki ga pa k sreči niso zadeli. Fengova telesna straža je odgovorila s streli. 10 oseb je bilo pri streljanju ranjenih.
Šahovska olimpiada v Varšavi
Varšava, 27. avgusta g. Snoči se je končalo 14 kolo z naslednjimi rezulta« ti: Argentina : Letonska pol : 1 in pol
(2),	Švica : Francija 0 : 1 (3), Jugosla« vija : Irska 3 : 0 (1), Poljska : Italija 2 : 1 (1), Danska : Švedska 1 : 2 (1), Avstrija : Madžarska 1 : 2 (1), Finska Amerika 0 : 2 (2), Litva : Češkoslova« ška 1 : 1 (2), Estonska : Anglija 1 in pol : 1 in pol(l). Palestina : Rumunija 1 ki pol : 1 in pol (1).
Stanje po 14. kolu: Švedska 36 m pol (4), Amerika 34 in pol (4), Poljska, Ma« džarska 33 in pol (5), Češkoslovaška 33 (4), Jugoslavija 31 (5), Avstrija 30
(3),	Sledijo, Estonska, Argentina, Le« tonska, Finska, Anglija, Palestina, Fran cija, Danska, Rumunija, Švica in Irska.
Danes se je odigrala večina visečih partij, po katerih je stanje naslednje: Švedska 39, Amerika 38, Češkoslova« ška. Poljska 37, Madžarska 36 in pol, Jugoslavija 33 in pol (1), Avstrija 31 i t. d
Ministrski svet
v Bocmi
Rim, 27. avgusta Časopisje je danes popolnoma v znamenju italijanskih manevrov. Značilno je, da je Mus-solini za sredo popoldne sklical v vladno palačo v Bolzanu ministrski svet. V 13. letih fašističnega režima je to prvič, da se bo vršil ministrski svet izven prestolice. Ministri, ki so večinoma poklicani na orožne vaje, bodo pri-sostvali seji v uniformah.
Avtobus strmoglavil
v prepad
Pariz, 27. avgusta. AA. Na cesti Saint Julien - Annecy (gornja Savoja) pod Mont Blancom je strmoglavil v prepad avtobus s 30 potniki. Večina potnikov je bila nevarno ranjena. Nesrečo je zakrivil šofer nekega avtomobila, ki je vozil avtobusu naproti in se ni držal prave strani. Podobna avtobusna katastrofa se je pripetila na cesti med Gre-noblom in Saint - Pierrom de Chartresom in je bilo nevarno ranjenih 10 oseb.
Odgodltev vprašanja
železniškega premoga
Kakor emo v nedeljo poročali, je strojni oddelek ministrstva prometa v svojem referatu o memorandumih, ki so bili poslani iz dravske banovine, odbil revizijo svoječasne razdelitve naročil. Minister prometa dr. Spaho je odobril mišljenje strojnega oddelka. Ministrstvo prometa stoji na stališču, da bo v bodoče moralo iz razlogov štednje in rentabilnosti obrata še bolj uporabljati črni timoški premog nego do sedaj. Zato je tudi pred kratkim, kakor smo v Jutru< že poročali, bila povišana mesečna količina črnega premoga za ljubljansko železniško direkcijo od 420 na 540 vagonov mesečno.
Te dni se mudijo v Beogradu zopet strokovnjaki iz dravske banovine, da
ponovno razpravljajo to vprašanje. Redukcija premogovnih naročil bi imela stopiti v veljavo s 1. septembrom. Sedaj je ministrski svet, kakor poroča »Slovenec«, v 6voji seji 26. t.m. odložil izvršitev svojeeasnega sklepa o redukciji naročil premoga za mesec dni, to je do 1. oktobra t.l. Ta sklep na žalost ne pomeni nikake rešitve in zlasti ne popravlja stania v rudnikih, katerih obstoj je, kakor v Velenju, Kočevju in Črnomlju, odvisen od defmitivne revizije niaročilnega sklepa, ker eo v teh rudnikih s strani podjetnikov že izvršene priprave za likvidacijo obrata, ki z odložitvijo redukcije za mesec dni najbrž ne bodo preklicane.
Problem kmečkih dolgov
Dosedanji začasni moratorij je podaljšan do 1. oktobra — Definitivna ureditev bo slonela na individualni zaščiti — Izjave ministrov Jankoviča in Stankoviča
Beograd, 27- avgusta r. Snoči se je frršila od 17. do 20. seja ministrskega sveta. Po seji je minister za šume in rudnike g. Djura Jankovič sporočil no-.vinarjem naslednji komunike:
Na seji ministrskega sveta so bila trrejena mnoga vprašanja, o katerih so poročali resorni ministri. Med drugim je ministrski svet sprejel predlog ekonomsko* finančnega komiteja ministrov o ureditvi vprašanja kmečkih dolgov. To vprašanje se bo rešilo z uredbo in sicer definitivno brez novega morato* rija ali odgoditve in tako da se indivi« dualno zaščitijo prezadolženi kmetje. Ministrski svet je naročil ministrom za kmetijstvo, za pravdo ter za trgovino in industrijo, da do 1. oktobra t. 1. pri« pravijo tako uredbo. Da bi dolžnikom ki bi dobro vnovčili svojo letošnjo že« tev in tako zbrali potrebna plačlna sred stva, omogočita plačilo dolgovne vso« te po znižanih obresti že pred novo uredbo je ministrski svet sklenil odgodi ti rok od 1. septembra na 1- oktober t
J	'r.jA' 1" ' • r>:
V skladu s tem sklepom ministrske« ^a sveta je bila danes objavljena uredba o spremembi in izpopolnitvi uredbe o zaščiti kmetov z dne 3. avgusta 1931. Nova uredba se glasi: »Rok za plačilo obresti, določen po prvem členu ured« be, se odgodi od 1. septembra na 1. oktober 1935 leta, koEkor plačila niso že fzvršena*.
Danes je mtorfeter ra kmefffctvo g. Stankovič glede na načelno odločitev ministrskega sveta o ureditvi kmečkih dolgov dal novinarjem še nekaj novih pojasnil Izjavil je:
»Poslednja uredba je bila ob javi je* na februarja meseca ti. Z njo so bila odgodena plačila obresti do 1. sep« tembra. Ker pa je ta rok že pred vrati, je bila danes objavljena nova uredba, po kateri se ta, moratorij podaljša še do 1. oktobra. Obresti za kmečke dol« gove, ki bi jih bili morali plačati dolž« niki 15. novembra preteklega leta, so znašale prvotno 6 odstotkov. Mese« ca februarja so bile znižane na 4 in pol odstotkov. Zato bo treba onim kmetom — dolžnikom, ki so plačali predvidene obresti že lani, odšteti pol« drug odstotek na račun dolgovane glav niče. Nova uredba, ki bo izdana do 1. oktobra t. 1. v smislu včeraj sprejetih sklepov, bo vsekakor na novo uredila vprašanje kmečkih dolgov. Kakor vi« dite, gre pred vsem za plačilo onih obresti, ki so zapadle 15. novembra lanskega leta. Velika večina kmetov dolžnikov je svoje obveznosti že izpol« nila za one, ki jih niso, je bil rok po« daljšan z današnjo uredbo do 1. oktob« ra t. 1.«
Novinarji so nato prosili ministra, naj jim da kako informacijo o leto« šnji žetvi, odgovoril pa jim je, da bo« do točni podatki o tem objavljeni šele meseca septembra. Na vprašanje novi* narrjev, ali bo nova uredba o kmečkih dolgovih odločala tudi o že dospelih obrestih, katerih plačilo je bilo odgo= d en o do 1. oktobra t. 1., je minister odločno odgovoril, da o tem ne more biti govora in da bo nova uredba re« gulirala Ie nadaljnje plačevanj obre« stL
©mladinski narodno obrambni tečaj
V avogieim 50. leto stopa naša majpomem-taejSa nacaartalna obramribma organizacija v dobo nove dela/vnosE, ki se izraža tudi v želji, da sa vzgojg mTaidiiib, svežaih moči, dostojnih, da rue&oč vzamejo v roke njeno vodstvo kot dlragooeno zapuščino. Vodstvo družbe se dobro zaveda, da so sedanj, ujemi uspehi še vedno pretežno sad one neomajne generacije, ki še danes me pozablja ■velikih. vzponov, katere je CMD doživljala iv svoji borbena doba »ptujskih« im »sep-temberskih« dogodkov. Da priklene nanjo am na ideje, ki jih zastopa, naeranatoo mlačno, je vodstvo skJemjlo prirejati periodično se ponavljajoče omladanske tečaje, iki bodo gotovo pomembni nacionalno vzgojni čirtitelj.
Na prvem idejnem tečaja, kJ se bo ttSH 4. in 5. septembra v Ljubljani, bodo sodelovali naši najoefličnejši manjšinski ideologi, znanstveniki im organizatorja. Tečajnikov je povabljenih preko 100. Prvi dam bodo predavali: viseuč. prof. dr. Milko Kos o zgodovinskem razvoju naše narodnost-
ne meje. dr. Svetozar Ilešič o politično geografskem položaju naše narodnostne meje na zapadu, prof. Franjo Baš pa o meji na saveroza^adu. Popoldne: prof. dr. Lavo Cermelj :jn Fran Uršič o položaju naših rojakov onstran državnih meja. Drugi dan bodo predavali: dr. Verčom o narodnostnih manjšinah z mednarodno pravnega in političnega, vidika, Vinko Zormam o manjšinskem problemu v Jugoslaviji, nad-svetniik inž. Janko Mačkovšek o tujih aspiracijah in imperializmu. Popoldne pa: poslanec Ivam Preikoršek o pomenu in delu CMD, direktor dr. Simon Dolar bo iz. pregovoril besedo mladini, abs. iur. Andrej Uršič pa bo govoril o mladimi in naših maaicmalnih ramah. Poleg referatov je v programu tudi skupni ogled narodno obrambne razstave in Manjšinskega instituta.
iPrepričani smo, da bo ta pokret CMD Obrodil polno uspehov, želimo, da bi vsak tečajnik postal vnet Ciril Metodar in s tem močan čuvar naših nacionalnih pravic.
Reforma srednje šole v Avstriji
Avstrijski »Zvezni službeni list« je te dni objavil novi učni načrt za avstrijske srednje šole. Načrt je bil pripravljen že lani, a se uveljavlja šele zdaj. Do leta 1927 je slonela organizacija avstrijskih srednjih šol na zakonih stare monarhije. Leta 1927 je bil vzako-njen novi zakon o avstrijskih srednjih šolah, ki je predvideval dalekosežno izenačenje avstrijskega učnega načrta z učnim načrtom na nemških srednjih šolah. Spričo popolne preusmeritve avstrijske in zunanje politike po letu 1932 se je pokazala potreba zopetne preureditve učnega načrta za srednje šole in to na način, ki odgovarja duhu nove avstrijske politike.
Najnovejši učni načrt določa pred ■vsem obnovo humanistične gimnazije, v kateri se bo poučevala latinščina osem let, grščina pa šest let. Dosedanji tip realne gimnazije se ukine in se bodo realne gimnazije v bodoče razlikovale od humanističnih samo po tem, da bodo imele namesto grščine obvezen pouk italijanščine ali francoščine. V realkah in ženskih srednjih šolah bo uvedena v vseh osmih razredih obvezna italijanščina ali pa francoščina. Poleg tega bodo poučevali v višjih razredih ženskih srednjih šol tudi latinščino kot obvezen predmet.
Učni načrt uvaja dalje obvezno pred-vojaško vzgojo tako za fante in dekleta. Smatra se kot sestavni del telovadbe .ter predvideva vaje v zaključenih for-
macijah od voda do čete. Pati poukru matematike se morajo seznaniti učenci tudi z balistiko, pri kemiji pa z osnovnimi pojmi o plinski vojni in razstrelivih.
Dosedanji samostojni predmeti zemljepis, zgodovina in državozmanstvo se bodo poučevali od četrte šole naprej pod skupnim imenom »domovin ozn an-stvo«. Pri tem predmetu bodo morali profesorji voditi računa o sedanjem sistemu političnega katoličanstva in novem pojmovanju avstrijstva. Dalje odreja novi učni načrt, da se smejo filozofija in prirodoslovne vede učiti samo v duhu načel rimsko katoliške vere.
Ojačenje angleške posadke na Malti
Gibraltar, 27. avgusta g. Angleška matična ladja z letala »Glorious« je na poti na Malto. Sprva je bilo določeno, da bo ostala mesec dni v Gibraltarju, sedaj pa je nenadoma odplula proti Malti. Na ladji je eskadra lovskih letal, eskadra poizvedovalnih letal ter eno letalo za bombardiranje, kakor tudi 1000 mož posadke.
Prvi oddelek novih čet. poslanih na Malto. šte'*e 480 pešcev. š«».«t baterij poliskega fonničl vn in oddelek protiletalskega topništva.
Ljubljanskim nacionalnim ' društvom
sporoča Zveza kulturnih društev« da se bo vršil sestanek zastopnikov društev za proslavo 12. rojstnega dne Nj. VeL kralja Petra IL drevi ob 20 v posvetovalnici mestnega magistrata. Sestanka naj se udeleže vsa društva, tudi ona, ki pismenega vabila ne bi pravočasno prejela.
Beležke
Potrditev Radikalske
zajednice
V smislu zakona izda notranji minister predhodno odobritev za organizacijo stranke v soglasju z ministrskim svetom. Kakor je znano, je Jugoslovenska radikalna zajednica zaprosila za predhodno odobrenje dne 19. avgusta. Na sy'i ministrskega sveta dne 26. avgusta je notranji minister dr. Korošec predložil prijavo JRZ ter priporočal njeno odobritev. Ministrski svet je predlog notranjega ministra sprejel in te dni bo ministrstvo notranjih del izdalo predhodno odobrenje za ustanovitev JRZ. Čim bo odobrenje izdano, smejo predlagatetji stranke pričeti z organizacijo stranke na terenu. Pričakovati je, da bo najprej proglašen glavni izvršni odbor v že znani sestavi, nato pa banovinski izvršni odbori. V dravski banovini »o pristaši bivše SLS ponekod že pričeli formirati nove organizacije, odziv pa ni posebno velik.
Posvet slovenskih vladinih poslancev
Na povabilo nar. po si. g. dr. Ivana Lov remčiča so se včeraj slovenski poslanci vladineSa kluba zbrali na konferenco, s katere je bil izdan naslednji komunike:
Danes so se zbrali na posvet slovenski narodni poslanci, ki pripadajo klubu skupščinske večine. Zborovanje se je vršilo v hotelu »TJMONiU« v Ljubljani. Razpravljala eo se razna gospodarska vprašanja, tičeča ee specijelno naše banovine, zlasti udeležba naših rudnikov pri državnih dobavah in kmptska zaščita. Po slanci so sklenili, da predlože korporativ-no in solidarno pismeno svoje zahteve kraljevski vladi^
Pravilno postavljena
piramida
Pariški »Petit Parisieni objavlja razgovor s predsednikom kr vlade. Gospod dr. Stojadinovič pravi med drugim: »Moja naloga je v tem, da piramido ne postavljam na glavo, kakor se je do sedaj pogosto delalo, nego na njeno osnovo, to je na narod sam. Mi nočemo več oblasti, ki se naslanja samo na osebnosti. Treba je, da je z nami cela država, tako da ne bo mogel nikdo več navidezno upravičeno govoriti, da so na eni strani tlačitelji, na drugi strani pa tlačeni Hrvati in Slovenci. Sedaj so vsi predstavljeni v okrilju vlade in Slovenec dr, Korošec sedi poleg muslimana dr. Spaha. To je sedaj kraljevina Jugoslavija, pa ne Velika Srbija.«
K zanimivi izjavi bi bilo pripomniti, da je poleg srbijanskih ministrov v kr. vladi sedelo tako malo število Slovencev in Hrvatov samo v času homogenega radikalske-ga režima 1. 1922/23. izvzemši drugi homogeni radikalski kabinet od 2. maja 1923 do 27. marca 1924., ko v vladi sploh ni bilo nobenega Nesrba.
Gospod predsednik vlade je tudi potrdil mišljenje francoskega novinarja, da znači njegova vlada uspeh duhovnega liberalizma.
Dva odloka
Zadnji »Bojevnik« objavlja drugega za dragim dekreta o obnovitvi »Prosvetne zveze« im o potrditvi razpusta »Boja«. Zadovoljuje se samo s suhim primerjanjem vsebine obeh dekretov ter prepušča čita-teljem, da sam; sodijo. V razlogih ministrskega odloka za ODnovitesv »Prosvetne zveze« čitamo med drugim: »Ministrstvo je pri ponovni proučitvi pritožb in vprašanja samega doštlo do prepričanja, da kr. banska uprava v Ljubljani pred razpustom omenjenih prosvetnih zvez ni upoštevala bistvenih predpisov upravnega postopanja, ker v smislu § 70, 76 in 79 zakona o občem upravnem postopanju ni zaslišala njihovih statutarnih predstavnikov, niti zadosti proučila činjenic, ki so bile odločilne za pravilno preosojo vprašanja«.
»Bojevnik« je mnenja, da je minister notranjih del jzreikel mišljenje, da mora upravma oblast, ki na podlagi § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih razpusti kako društvo, pred razpustom zasl;šatj njegove statutarne predstavnike. Na to dejstvo so se pred vsem sklicevali g. Vidmar in iyegovi prijatelji v pritožbi proti razpustu »Boja«. Na svojo pritožbo pa so dobili 17. avgusta odlok notranjega ministrstva ni. br. 26.767 od 10. julija, s katerim ministrstvo zavrača pritožbo z utemeljitvijo, da »po predpisih § 11. zakona o društvih, zborih in posvetih lahko drugoin-stančna upravna oblast razpusti društva, če si po svobodnem preudarku steče prepričanje, da je to društvo prekoračilo svoj delokrog, in če si je v predmetnem slučaju stekla banska uprava tako prepričanje, potem je postopala samo po zakonu, ko je izdala osporeni odlok«.
Velika škoda po streli v Kaitndkn
Kralj Jurij se hoče vrniti v Grčijo
Atene, 27. avgusta. AA. Bivši grški kralj Jurij je v razgovoru s poročevalcem lista »Elinismos« o možnosti svojega pevratka na Grško izjavil:
želim se vrniti »a Grško, da ji bom služil. Moja edina želja je, da bi mod vsemi Grki vladalo popolno soglasje.
Atene, 27. avgusta. AA. »Eliticon Melon« poroča, da se bo bivši grški krai Jurij sestal *v Londonu z grškim finančnim ministrom Pesmazoglom in pristavlja, da bo ta sestanek velikega pomena, ker bo mimster Pesmazoglu obvestil predsednika vlade Tsaldarisa o razgovorih, k. j:h bo imel z bivšim grškim kraljem Jurijem.
Kamnik, 27. avgusta.
Včeraj kmalu po 14. je prihrumela nad Kamnik silna nevihta. Orni oblaki so se pripodili z jugozapada in vlila se je ploha, kakršne še letos ni bilo. Med prvim dežjem je strela udarila nekajkrat sredi Kamnika in povzročila veliko škodo, ki je zdaj še ne moremo oceniti. Najprej je v mestu treščilo v električno napeljavo. Strela je pokvarila mnogo varovalk in žarnic m so danes mobilizirani vsi radijski strokovnjaki k popravilu radijskih aparatov, ki so bili priključeni na električno omrežje. Naj.večjo škodo pa je napravila strela kamniški pošti in telefonskim abonentom. Okrog 15. je treščilo v telefonski vod nekie v bližini poste na Grabnu. Poštna uradnica je baš odložila. slušalke in ni še napravila koraka, ko je strahovito počilo v aparatu. Žarnica, ki zaznamuje pod aparaturo kratek stik, se je razletela, s stene pa je odneslo pokrov telefonske aparature in naenkrat je bilo vse okrog v ognju. Poštni uslužbenci, ki so bili v uradu, so ogenj takoj pogasili. Če bi se bilo to pripetilo ponoči, bi bilo poštno poslopje gotovo zgorelo. V poštnem po-
slopju je strela povzročila veliko škodo, ker je uničila telefonsko aparaturo in pokvarila brzojav.
Istočasno, ko je strela švignila po telefonskem vodil v aparaturo na pošti, je telefonske abonente po mestu in okolici prestrašil silen pok. Vsi so mislili, da je treščilo tudi pri njih. Strela je namreč preskočila v napeljave vseh 22 kamniških telefonskih abonentov m pri večini povzročila znatno škodo.
' Na železniški postaji je vrglo aparat s stene. Strela je preskočila iz aparata na steno, ki je zdaj vsa črna. K sreči takrat ni bilo nikogar v bližini. Podobno je bilo v tovarni »Titanu< in še v nekem drugem obratu. V neki pisarni so videli, kako je ob močnem poku skočila, strela iz telefona, šinila skozi okno in oplazila mimoidočega potnika. Ker je bila strela že oslabljena., ga je samo streslo. Danes so za silo uredili telefonsko in brzojavno zvezo z Ljubljano, kamniški telefonski abonenti pa bodo morali najbrž še da.n ali dva počakati. Zanimivo je, da je pri včerajšnjem neurju strela udarjala zelo nizko sredi mesta, dočim v okolici ni nikjer treščilo. . *
Uboj v škocijanu pred sodiščem
Fran Tomazin obsojen na dve leti in mesec dni strogega
zapora
Novo mesto, 27. avgusta
Vsem našim čitateljem, zlasti še prebivalcem škocijanske doline je goto vo še v živem spominu žalostni dogo« dek. ki se je pripetil v škocijanu 15. aprila na semanji dan. Tedaj je pri« šlo mnogo ljudi od blizu in daleč v Škocijan. kjer se je zaradi bližnjih vo* litev vršilo tudi več volilnih sestankov in zborovanj. Po volilnih sestankih, ki so sicer mirno potekli, so se nek.ite« ri zbrali po krčmah, kjer so živahno debatirali o vseh perečih vprašanjih.
Proti večeru je ostalo v Škocijanu le še nekaj zunanjih gostov, med njimi tudi občinski odbornik, 37 letni pose« Btnik Jože Zagorc, po domače Javor« šek, ki je imel ta dan kot odbornik pol no opravkov. Z dvema svojima tovari« šerna je sedel v Zupetovi gostilni in se mirno z njima razgovarjal. Pri sosed« nji mizi je sedel čevliarski mojster Fran Tomazin, ki je delal razne neu« mestne opazke, za katere pa se ostali gostje niso zmenili.
Naenkrat je Tomazin stopil k sve« tiljki in si hotel prižgati cigareto. Te« daj je pristopil k njemu Zagorc in mu
ponudil ogenj, katerega pa je lomazm odklonil, češ: »Ti si z občinskimi vzi« galicami lahko prižigaš!« Rabil je tudi nekatere izraze, s katerimi je prišel v nasprotje z zakonom o zaščiti države. Kmalu nato je zapustil gostilno, šel domov in se vrnil z brovningom. Po« stavil se je Zagorcu za hrbet, mu po« ložil roko na vrat in vzkliknil: »Tu imaš, Javoršek!« V tem hipu je sprožil revolver in Zagorc se je zgrudil, smrt« no zadet. Tomažin je po zločinu odšel domov in čakal na orožnike. Ko so ga odvedli, je hladnokrvno zaklical: »Z Bogom dečki! Eden v grob, drugi v zapor!«
O tem žalostnem dogodku, pri kate= rem je izgubil življenje oče štirih otrok je danes dopoldne razpravljal veliki se nat novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval s. o. s. Anton Kuder. Razprava je bila tajna.
Obtoženi Tomazin je svoj zločin od« krito in skesano priznal. Upoštevajoč razne olajševalne okoliščine, ga je so« dišče obsodilo na 2 leti in mesec dni strogega zapora.
Požar v
Novo msto, 27. avgusta Marljivi vaščani v Pečicah pri Tiha« boju so bili včeraj popoldne ravno pri svojih poljskih delih, ko so se naen« krat pričeli valiti z juga proti vzhodu težki črni oblaki, v katerih je nepre* stano pobliskovalo. Okrog dveh po« poldne je nenadoma udarila strela v hleve posestnikov Jožeta Vrane in Franceta Hrovata in zantila ogenj, ki se je naglo razširil še na sosednja go« spodarska poslopja, ki jih je v dobri uri uničil.
Prva sta prihitela na pomoč posest* nika Anton Žlemberger iin Joža Ko« lene, ki sta vdrla v goreči Hrovatov hlev in spravila iz njega nekaj prašičev vola in junca. V Vraninem hlevu so med tem že poginile tri krave in debe« la svinja. Pozneje so morali pobiti še Hrovatovega vola in junca, ki sta dobila prehude opekline.
Zaradi pomanjkanja vode je reševal« no delo močno trpelo. Na vasi so bili vsi vodnjaki prazni. Čez nekaj časa so prihiteli na pomoč gasilci od Sv. Križa pri Litiji in Sel, pa tudi oni niso mogli ničesar proti ognju, ker ni bilo nikjer večjihkoličin vode. Pri gašnju bi do« mačin Matevž Štrukelj kmalu poplačal svojo požrtvovalnost z lastnim živi je« njem. V višini 15 metrov je izgubil ravnotežje in padel. Bil pa je še toliko priseben, da se je v zadnjem hipu vjel na neki drog in si tako rešil življenje.
Hrovatovo ženo je strela tako opla« žila, da je padla v nezavest, vendar si je kmalu opomogla. Obema posestniko ma je ogenj poleg gospodarskih po« slopdj uničil vse seno, žito, slamo, mla« tilne stroje, slamoreznice, vozove in ostalo gospodarsko orodje. Škoda je zelo velika.
Izpremembe ^ v orožniški službi
Beograd, 27. avgusta p. V orožniški službi so bile izvršene važne spremem« be. Za komandanta orožništva je ime« novan divizijski general Jovan Naumo vič, doslej komandant potijske divi* zijske oblasti; za pomočnika koman* danta orožništva pešadijski brigadni general Kosta Vujičič, doslej sodnik: pri velikem vojnem sodišču; za vršil* ca dolžnosti začasnega sodnika pri ve« likem vojnem sodišču orožniški brigad ni gen. Stojan Trnkopovič, dosej po« močnik komandanta orožništva. Raz« rešen je svojih dosedanjih dolžnosti divizij ski general Dušan Markovič. Pe« šadijski brigadni general Vladimir Mi* loševič je upokojen in postavljen v re« zervo. obernem pa odlikovan z redom Jugoslovenske krone II. stopnje. Upo« kojenih je bilo še nekaj polkovnikov in podpolkovnikov.
Barbusse hudo zbolel
London, 27. avgusta, n. Iz Moskve je prispela vest, da leži v kretmelski bolnici hudo bolan znani literat Hemry Barbusse.
Kmečki nemiri na Grškem
Atene, 27. avgusta. AA. V Pilosu je prišlo do velikih demonstracij kmetov proti upravi za trgovino s suhim grozdjem in sicer zaradi slabih cen grozdja. Kmetje so skušali zažgati poslopje uprave. Okrog 10.000 oboroženih kmetov je pripravljenih na pohod v Kalamato.
Oblasti so proglasile v vsej pokrajini Mes-niji izredno stanje. Navzlic temu pozivajo po vseh vaseh kmete z zvonenjem zvonov k nadaljnji akciji.
Dunajska vremenska napoved za sredo:
Hladnejše, izpremenljivo vreme.
Vsem, ki ste jo poznali, naznanjamo žalostno vest, da nam je po dolgem in mučnem trpljenju umrla naša dobra mamica, stara mamica, sestra, teta in tašča, gospa
•Sna urdych
#•©/• S ušttff
vdova po lekarnarju in posestnica danes ob 5. zjutraj, previdena s tolažili sv. vere, v starosti
63 ler
Našo blago pokojnico spremimo k večnemu počitku v četrtek dne 29. t. m, ob 17. uri, na tukajšnje pokopališče. ŠKOFJA LOKA, dne 27. avgusta 1935.
ŽALUJOČI OSTALI.

Naši krapi fin ljudje
Odposlanstvo romunskega tiska v Ljubljani
Bumunski tovariši z damami v dražbi naših novinarjev
Ljubljana, 27. avgusta.
Na potu na Bled se je danes ustavila Ljubljani večja delegacija rumun-ekega tiska. Del gostov je prispel nepričakovano že s poncčnim brzovla-kom, drugo skupino pa so ljubljanski novinarji prijateljsko sprejeli ob prihodu ekspresa. Rumuns.-te novinarje je .v imenu ljubljanskiii tovarišev pozdravil dr. Kuhar, gospodične iz >Jutrove« redakcije pa so jih okitile e slovenskimi nageljcki. V celoti je prispelo lo aiovinarjev, nekateri tudi z damami.
Popularni jazzband na nebotičniki! (z direktorjem kavarne v sredini) je seveda tudi pri zakuski rumunskih novinarjev skrbel za dobro razpoloženje
Predstavitelji romunskega tiska eo si v teku dopoldneva ogledali Ljubljano. Okrog pol enajstih so se v spremstvu nekaterih domačih novinarjev zbrali na terasi kavarne Nebotičnik, odkoder so vzhičeno uživali krasen razgled na Ljubljano in bližnjo okolico. Tu jim je ljubljanska sekcija Jugoslov. novinarskega udruženja priredila zakusko, ki ji je ravnateljstvo kavarne posvetilo vso skrb in prijetno zadovoljilo odlične goste. Kavarniški orkester je njim v počast igral rumun-ske in doipače skladbe. Nato si je velik del gostov ogledal še grad.
Ob 13. uri se je pričel v hotelu Union banket, ki sta ga priredili banska uprava in mestna občina ter povabili tudi zastopnike domačega tiska, da so tako še bolj poglobili tovariške vezi z rumunskimi novinarji. Gostitelja sta predstavljala pomočnik bana dr. O. Pirkmajer in podžupan prof. Evgen Jarc. Po odlično prirejenem kosilu je otvoril vrsto napitnic pomočnik bana dr. O. Pirkmajer, ki je napil vladarjema obeh zavezniških držav, poleg tega pa izjavil svoje veselje, da lahko pozdravi v Ljubljani zastopnike rumun-skega tiska. V imenu ljubljanske mestne občine je spregovoril v francoščini podžupan Jarc, nakar se je oglasil za Rumune predsednik združenja ru-
munskega tiska v Bukarešti in glavni urednik »Adeverula« Branistianu. Predsednik ljubljanske sekcije JNU, glavni urednik »Jutra« Stanko Virant je izrekel toplo dobrodošlico v imenu domačih novinarjev, nakar je imel napitnico še urednik dr. Kuhar v imenu obolelega zastopnika Presbiroa g. Zobca Urednik bukareškega tiskovnega urada Badautza je prijateljsko nazdravil ljubljanskim novinarjem in njihovi organizaciji a naš redakcijski tovariš J. Prunk je učinkovito zapel staro slovensko pivsko pesem »En starček je živel«, ki so jo Rnmuni sprejeli z burnim ploskanjem. Zdravice ie zaključil direktor velikega bukareškega lista »Universul« Popesco-Necsesti. ki je s toplimi besedami proslavljal lepoto naše zemlje in tolmačil razigrana čuvstva rumunskih gostov, kamere je navdušilo vse, kar so videli v našem mestu.
V popoldanskih urah so se prikupni gostje odpeljali z avtobusom na Bled, da prisostvujejo deseti konferenci Male antante. ki ima v njih vnete pristaše in ognjevite propagatorje.
Smrt zgledne
narodne matere
Škofja Loka, 27. avgusta
Davi je umrla ugledna gospodinja, odločna narodnjalkinja, posestnica ga. Ana Burdychova. Zahrbtna bolezen je že dalje časa izpodkopavala krepko telo, vendar je novica o smrti presene« tiila vso Škof jo Loko. Še sinoči' se je pokojnica kretala med svojci, a davi je zapadla agoniji in se ob 5. zjutraj v 63 letu preselila v večnost.
V grob leže srčno dobra, plemenita slovenska žena in mati. 40 let mineva, od kar se je preselila iz Metlike, kjer si je biila izbrala v pokojnem g. Ervinu Burdychu svojega zakonskega druga, v škof j o Loko, ki ji je postala dru« gi dom. Vsa leta se je mnogo kretala v društvenem življenju, zlasti je bila vneta za napredek bivše Narodne či« talnice. Vsekakor pa je njena prva skrb bila posvečena družini, saj je bilo treba skrbeti za vzgojo in kruh netim sinovom in štirimi hčerkam. Danes so že vsi na lepih položajih le Zdenko je ugrabila smrt v cvetu mladosti, a Bo« guš se je smrtno ponesrečil pod Ljub« nikom. Od gospe Burdvchove siroma«
ki niso nikoli odhajali praznih rok. Ple» menita je bila in njen duh je prežel vso ugiledno družino, ki danes skrušeaa ob* jokuje smrt predobre matere. K več* nemu počitku bodo gospo spremili v četrtek ob 17. Njen spomin bo ohra* njen v časti, svojcem izrekamo iskre* no sožalje!
Želje mladih učiteljev
Iz vrst mladega učiteljstva smo prejeli: V nedeljskem »Slovencu« smo čitali poleg želj, ki zadevajo šolo in vzgojo, tudi mnoge želje, ki naj bi pomagale učiteljstvu samemu. Kot učitelju se mi je zdelo čudno, da v 12 zahtevah, ki jih nekako slavija JUU v svoj program, nisem zasledil niti ene, ki bi se tikala mlajšega učiteljstva. Vse so le borba za pravice starejših, oziroma učiteljic, tri se dotikajo tudi mlajših. Mislim, da imajo tudi mladi pravico do zaščite, ki bi jo bilo treba krepkeje poudariti.
Naj omenim samo eno tako zahtevo. Mnogi mladi učitelji morajo vsako leto podati ostavko na državno službo, da gredo odslužit vojaščino. S tem izgubijo službo, leta in svoje mesto ne samo za čas, ki služijo svoj kadrovski rok, temveč navadno tudi še precej časa potem, ko morajo čakati na ponovni sprejem v državno službo. Po odslužitvi vojaščine mora ubogi učitelj, ki je imel prej 9C0 Din mesečne plače, čakati še dolgo na službo, za katero mora ponovno vlagati prošnjo s kakimi 20 prilogami, vsaka priloga pa mora imeti še po 2 prepisa, vse kolkovano. Če odide obrtnik služit vojaščino, ima žena pravico, da vodi obrt do njegove vrnitve. Učitelj mora pustiti vse, njegova družina ima pravico, da od gladu pogine ali pa se pogrezne v dolgove.
Mislim, da bi med potrebnimi in nepotrebnimi zahtevami bila pač dolžnost učiteljske organizacije, da bi dosegla vsaj brezplačen dopust za učitelje, ki gredo služit vojaščino, da bi se po odslužitvi mogli vrniti brez prošenj na svoja stara mesta. S tem bi bila država gotovo zadovoljna, saj bi je ne stalo nič, olajšana pa bi bila beda mladega učitelja.
To bi bila ena izmed zahtev nas mladih, ki se mora brezpogojno doseči. Ce JUU tega ne more ali noče doseči, potem res ne vem, zakaj naj bodo stotine mladih učiteljev še nadalje njegovi člani. Mislimo, da tudi tukaj velja geslo, ki se ravno med nami največ uporablja in izrablja: »Enaka pravica za
vse!«
Še besedo o Tavčarjevem spomeniku v Poljanah
Na moj članek o tem, kje naj bi stal, odnosno kje naj ne bi stal spomenik dr. Ivanu Tavčarju v Poljanski dolini, se je oglasil v nedeljo g. A. G. v »Glasu Naroda« Opisuje spomenik in zagovarja načrt odnosno prostor za spomenik, ki ga je izbral g. Plečnik pred Tavčarjevo rojstno hišo, Kosmo« vo domačijo v Poljanah. Ne mene, ne drugih, ki poznajo razmere in lego te hiše in prostor pred njo, ni g. A. G. prepričal o pravilnosti načrta. Naj bo spomenik še tako neznaten, pred Kos« movo hišo ne spada, ker bo še bolj skrit kakor hiša sama. Kdor pozna razmere kakor jaz, ki sem preživel dolga de« setletja med kmeti, ve, koliko se pazi na take stvari. Pred Kosmovo h:šo, kjer je gospodarju itak že tesno za prostor, naj se še spomeniku ogibajo! Morda bi se prvo leto spomenik še uvaževal, a potem vedno manj, dok« ler ne bi bil ves založen in spomeniku nič več podoben.
Na ta prostor torej spomenik ne spa«
PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI
vzeti zjutraj na prazen želodec čašo
prirodne FfSlIlZ JOSCfOM© grenčice
Registrirano od ministrstva za soc. politiko to nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
C9 tisto
da. Tu kaže vzidati v rojstno hišo, kakor sem že zadnjič poudaril, prepro* sto ploščo s kratkim napisom in datu* mora rojstva in smrti. Kolikor poznam hišo, ne vem, da bi bila tako vlažna, da bi vlaga mogla plošči škodovati. Zob časa pa itak polagoma vse okruši in obrabi. V ostalem pa je ves prostor bolj senčnat in vlažen, kakor solnčen in suh. Ne bodo potekla leta, ko bodo
tudi ti, k.i se zdaj zavzemajo za načrt pritrdili meni. Počakajmo s sipomeni* kom in skušajmo že razpoložljivi fond pomnožiti. Morda bo le šlo pri vseh sedanjih težkočah, da postavimo pri« meren spomenik sredi vasi ob cerk* vi, kamor spada, kar priznava tudi g. A. G. in kakor je po spisu »Glasa Na* roda« povzeti, tudi gg. dr. Lončar in mojster Plečnik.	Lovro Perko.
Nad 500 tisoč stotov sadja
Pričakujemo 150 milijonov dinarjev dohodkov
Ljubljana, 27. avgusta.
Sadjerejci in sadjarski strokovnjaki so zadnje dni na podlagi informativnih poročil iz posameznih srezov izvršili splošno cenitev, koliko bo nesla letošnja letina v dravski banovini. Letina je gotovo za najmanj 50°/o slabeiša ko lanska, ki je bila ena najbogatejših v zadnjih 10 letih. Katastrofalna majska pozeba je napravila tudi na sadju ogromno škodo, ki je še ni mogoče točno preceniti. Samo metliški srez, ki je utrpel po poznejši katastrofalni suši do 3 in pol milijona škode na raznih pridelkih, je trpel po majski pozebi na vseh kulturah do 3 milijone škode.
Zgodnje sadje ie zaradi majniške nesreče bilo skoraj docela uničeno, pozno sadje, se je obneslo srednje. Najbolje so letos obrodila jabolka. V vseh 25 srezih banovine cenijo pridelek jabolk na približno 440.000 metrskih 6totov. Če računamo ceno jabolkam po 3 Din kg, bodo letos nesla" do 132.000.000 Din. Podatki po posameznih srezih prav nazorno kažejo, kje so razne ujme napravile največjo škodo in kje je bilo sadje hudo prizadeto po pozebi in deloma tudi po suši. V brežiškem 6rezu
cenijo pridelek jabolk na 5000 q, v čr-nomaJjskem na 950 q, v metliškem le na 500 q. Nasprotno pa izkazujejo prav lepo letino jabolk po nekaterih štajerskih srezih. Tako cenijo v celjskem srezu jabolka na 40 400 q. V kočevskem jih bo okrog 12.900, v laškem 14.700, v ljubljanski okolici 25.000, v ljutomerski 23.000 q. Najbolje so jabolka obrodila: mariborski desni breg 50.600, mariborski levi breg 102.500 in ptujski srez 80.500 q.
Zgodnje, jesenske in zimske hruške so slabo obrodile. Vsega cenijo na 33.950 q v vrednosti okoli 10,185 000 Din. Po nekaterih srezih je bila letina hrušk prav slaba, tako c^ni krški erez hruške samo na 50 mariborski desni breg na 150 q, mariborski levi breg na 6100 q in ptujski srez na 2000 q Čcš-pelj in sliv bo v dravski banovini 28.490 q v vrednosti okoli 8 in pol milijona dinarjev. Breskve in marelice so cenjene na 950 q, orehi na 2950 q in domači kostanj na 3660 q.
Celotno bo letos sadna letina vrgla 510.000 q v splošni vrednosti blizu 150,000.000 Din. Da bi šlo po sreči!
Veliko Celje v številkah
Prostrana občina Šteje zdaj nad 17.000 prebivalcev
Celje, 27. avgusta.
Z združitvijo mestne in okoliške občine se mesto Celje ni samo povečalo, ampak je tudi izpremenilo svoje lice. Zanimivi so nekateri statistični podatki. Po ljudskem štetju iz leta 1931. ima novo Celje 17.255 prebivalcev, ki živijo na ozemlju 37 km1 (Pariz ima 78 km?), gostota naseljenosti znaša 460 na km', prej je znašala v mestni občini 4.700 na km2. Od 37 km' površine je: 1548 ha gozdov (41,2°/» površine - višje kot povprečje v Jugoslaviji, ki je 30,5°/o), 976 ha travnikov (26°/«), 761 ha njiv (20,3°/o), 140 ha davka prostega ozemlja (3,8°/o), 129 ha pašnikov (3,4°/»), 90 ha vinogradov (2,4°/o), 52 ha vrtov (1,4°/®), 29 ha zazidanega sveta (0.8%>), 14 ha nerodovitne zemlje (0,4°/®) in 1 ha močvirja (0,05°/®).
Mesto predstavlja nepravilen četve-rokotnik. Krajši stranici sta dolgi okrog 6 km, daljši 7 km. Meja mestne občina teče od Levškega mosta ob potoku mimo vasi Brdnica na vrh Vel. Slomnika, od tu na železniški most pri Tremerju, potem preko Vi pote po grebenih na Tolsti vrh, ob vaseh Zvodno in Osenica za Hribom sv. Jožefa mimo mestnega pokopališča, ki pa je že v občini Teharje, k izlivu Hudinje v Vo-glajno, nato ob Hudinji do mosta pri Šmarjeti, tu preko državne ceste na I
hrib nad Lahovno, med vasjo Slatino in Lokrovcem, nad Medlogom skoro do graščine Zalog, preko spodnje Levške gmajne obide Leveč, ki spada pod Pe-trovče, ter od tu na levški most. Meja je dolga preko 30 km. V mestnem območju so sledeči kraji in vasi: Košniea, Polule, Breg, Sp. in Zg. Lisce, Miklavžev hrib, Babno, Medlog, Lava, Lopata, Ložnica, Dobrova, Lokrovec, Ostrožno, Gaberje, Sp. in Zg. Hudinja, Pečovnik, Vipota, Pristava, Zagrad in Zavodna. V območju mestne občine Celje s6 poleg drugih sledeči večji vrhovi; Tolsti vrh (838 m), Grmada (722 m), Vel. Slomnik (716 m), Kom (576). Najnižja točka je železniški most pri Tremerju (233 m), višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko znaša 605 m. Slovensko planinsko društvo oskrbuje na mestnem teritoriju na izletniški točki Celjsko kočo v višini 700 m, poleg tega« pa več markiranih potov.
Ko dobi to veliko, novo Celje novega župana in nov mestni svet, ki jih bo imenoval g. notranji minister, čaka novo občinsko upravo težka naloga, da spravi v harmoničen sklad v mnogo-čem nasprotujoče si interese tako raznolikega prebivalstva.
Kupuj domače blago!
Inž. Albert Plemelj:
'ometi cest za razvoj
jskega prometa
Z nastopom lokomotive in naglim razvojom železnice je prešel promet, tako tovorni kakor osebni, s ceste na vezani in železni tir. Prav hitro so iz« gubi'!e ceste pomen daljinskih promet« nih poti, kakor so bile rimske ceste in zveze pristanišč s centri v notranjosti posameznih držav. Pa tudi lokalne pro« metne arterije, ceste ki so bile le zve« znice sosednih naselij so prevzele le dovozni promet k progi in železniškim postajam. Nastalo je novo prometno stanje: železnica je izrazita daljinska prometna pot z velikim prometnim območjem, iz katerega potuje tovor k železnici in od železnice k konsumen« tu do dovoznih cest?h. Prav tako pa tudi potniški promet: tako so služile ce^ste celo stoletje le dovoTTiemu pro« metu v območju železnice. Le redki so primeri, kier se je smer prometa ^azvi« la vzporedno z železnico in predstav« Ijala samostojno prometno pot.
Razvoj motornih vozil pa ie to pro« metno stan i e preobrazil; skoraj neo« pazno prrbaia promet počasi z želez« niče nazai na cesto. Avtomobil ie na cestah mnogo bolj gibčen kakor že« leznica na vezanem tiru. opravi ia svoie delo neposredno na vsej ploskvi pro*
metnega območja in tovor lahko pov« sod sprejema. Zato sta se osebni pro« met in komadna tovarna roba preseli« la na avtomobil in cesto, zlasti na krat« kih in srednjih transportnih razdaljah. S tem so nastala k železnici paralelna pota in začela se je spet tekma med ce« sto in žleznico. Prvotno je veljalo prepričanje, da bo osebni promet na velike razdalje ostal na tiru in železni« ci; to pa je bilo povsem neupravičeno naziranje saj se že danes vidi, kako hitro se seli nazaj na cesto.
V takih prometnih razmerah je na splošno tudi tujski promet, ki doživlja pri nas od dne do dne večjo krizo. Novodobni turistični promet se po« služuje že v veliki meri ceste, ker se ie v svojem bistvu spremenil na pre« hodni promet za obisk cele vrste kras iev, letovišč, pokraiin in celo držav. Pa tudi gostje, ki prihajajo v posamez« ne kraje na dališe letovanje, se radi poslužujejo skupinskih izletniških no« tovanj z osebnim avtom ali avtobu« som.
Značilen primer turističnega preme« ta nam kaže t"*sko prometna enota Alp in Ttaliie. Tu ie dvojen promet: tujci, ki letujejo v Alpah, se vozijo na
kratke izlete v Italijo, potniki v Italiji pa se med potjo ustavljajo v Alpah. Ta promet je zlasti porasel z razvojem motornih vozil in prometa na cesti, kar nam kaže naslednja statistika Švi« ce in Italije.
Švico je pasiralo z večjim ali manj« šim postankom v številnih letoviščih tri1« število osebnih motornih vozil:
Leta
1918 1030 1035	1968	10G2	1933 1934
Število vozil
30.512 3.339 36.380	103.630	194.031	327.465 265.500
V tej tabeli je poudarka vredno raz« merje med številom voz v letu 1028, in 1932. t. j. v času najhujše gospodarske depresije v Evropi. Upravičen bi bil torej sklep, da je postalo potovanje z avtomobilom cenejše kakor z železni« oo, upoštevajoč pri tem pač vsa dej« stva, ki odločujejo stroške potovanja (izbera no^evanja, prehrane, nakup go« riva i t. d.).
Točnejšo in nazornejšo sliko pro« metnega stania nam daje statistika Ita« lije za leto 1033:
Vseh turistov je bilo 2.5 milijona: z motornimi vozili je prišlo 1.5 milijona ali 59% vseh gostov, no železnici 900 tisoč, no vodi in v zraku pa 2.400 tuj* cev. V letu 1934. je promet z motor« nimi vozili narasel že na 2 milijona 0o> stov, medtem ki so ohranila ostala prometna sredstva višino iz prejšnie*. f?a leta Ti dve statistiki jasno podčr« tavata stalni porast motoriziranega prometa na cesti in sorazmerni padec na železnici. Z uvedbo in stalnim na« predkom razvoja velikih avtobusov pa
je hkratu omogočeno tudi potovanje po cesti vsem slojem ljudstva, tako da je mogoče računati na reelen in smo« tren razvoj turistične industrije le v deželah, kjer je omogočeno obratova« nje automobila v ekonomskem in pro« metno«tehničnem oziru. Pri tem pač ne smemo prezreti udobnosti in pred« nosti potovanja z avtomobilom in mentaliteto povojnega človeka, ki živi v dobi moderne tehnike.
Avtomobilskemu prometu, katere* ga bistvena lastnost je velika hitrost, pa seveda ne morejo ustrezati ceste, ki so služile prometu s počasnimi vprež nimi vozili. Tudi trase kot celote po« gosto ne ustrezajo potrebam novega prometa, saj je pretežna večina cestne« ga omrežja nastala iz zveznic posamez nih naselbin, in je njih izpeljava ne« prirodna ter niso upoštevani osnovni elementi sodobne trase niti v tlorisni izvedbi, niti višinskih razmerjih in ob« likovanju. Avto zahteva osnovno pre« obraženje ceste v daljinske prometne poti z utrjenim voziščem, tako da bo cesta udobna in varna za potovanja z veliko hitrostjo. Zato morajo ustrezati ceste vsem prometno«tehničnim in ob« ratnim pogojem; zgrajeni morajo biti loki velikih polumerov hitrosti ustreza joče zorno polje z veliko razgledno in potrebno zavorno dolžino ceste, pri« menihni in oblikovanimi vzponi in padci, utrjeno voriš^e s pravilnim preč nim sklonom, odtokom vode in ure« ieno signalizacijo. Vse to dovoljuie hitro obratovanje vozil, da vožnja ni
preveč sunkovita, da je mirna in udob* na V drugi vrsti pa vpliva tudi na višino obratnih stroškov, s čimer pose« ga v vprašanje cenenosti obratovanja. Cesta, ki nima izpolnjenih teh pogo* jev podraži potovanje, ker se preko* merno obrabljajo obroči, razrahlja in skvari konstrukcija vozila, neenakomer no obremenjujejo vzmeti in motor, in se s tem poveča tudi poraba goriva in maziva. Iz istih vzrokov se pojavlja* jo na slabih cestah še številni defekti na vozilu ki vplivajo skrajno neugodno na udobnost in hitrost potovanja ter razpoloženje potnikov.
Poleg dobre ceste je še pomemben faktor motorizacije prometa kupna ce« na pogonskega goriva in višina javnih dajatev. Za osebni promet prihaja v prvi vrsti v poštev cena bencina in olja, kar je še posebnega pomena za razvoj tujskega prometa. Tujec se bo odločil za obisk tistih držav, kjer je gorivo poceni. Pri tem je treba pač po* novno naglas iti, da je današnji tujski promet z avtomobilom po večini le ne* pretrgano potovanje iz kraja v kraj, in je potem umljivo, da ie višina stro* škov obratovanja v veliki meri od"o* čilna za izbero poti. Poudariti je tre« ha, da tuiec z avtomobilom laže reguli* ra tudi življenske izdatke na potova« njih s tem, da izbira za prenočevanje in prebrano neznatne in cenejše kraie v bližini ali med posameznimi tujsko prometnimi centri ali mesti, kier se mudi čez dan. Z»+o je potovanje cesti tudi v dragih pokrajinah cenej*

Domače vesti
*	Proslave kraljevega rojstnega dne v Beogradu se bodo udeležili tudi vsi senatorji iin narodni poslanci, ki so bili od svojih zbornic že pozvani, da pridejo 5. septembra v Beograd.
*	Proslava 100 letnice rojstva Davorina Jenka v Dvorjah pri Cerkljah (železniška postaja Kranj) bo nepreklicno ob vsakem vremenu v nedeljo 8. septembra. Spored prireditve: Ob 10. sv.' maša v Dvorjah z ljudskim petjem, ob 14. po cerkvenem opravilu pa bo slavnostni sprevod iz Cerkelj v Dvorje, kjer stoji na mestu rojstne hiše spomenik skladatelju, ki je komponiral našo narodno himno >Naprej zastave slave« in našo državno himno »Bože pravde«. Po sprevodu, ki se ga bo udeležilo večje število oseb v narodnih nošah, katere so po tej poti ponovno vabljene, bo blagoslovitev spomenika. Slavnostni govor bo imel cerkljanski rojak, kanonik in skladatelj dr. Kimovec iz Ljubljane Nato bo godbeni in pevski koncert Jenkovih skladb na slavnostnem prostoru v Dvorjah »pri Podjedovih«, kakor se rojstni dom skladatelja po domaČe imenuje. Zatem bo prijetna ljudska zabava, h kateri najvljudneje vabi odbor vse one. ki jih je morda nehote prezrl s posebnim vabilom. Še prav posebno so pa vabljeni vsi pevski zbori, godbe in vsi oni. ki hočejo proslaviti tudi Davorina Jenka, kakor so proslavili pesnika Simona Jenka v Podreči. Oba, četudi nista v sorodni zvezi, sta nam v zelo težkih časih spesnila in komponirala slovensko himno, Davorin pa je komponiral državno. Na to smo lahko ponosni in temu ponosu bi imeli dati zadoščenja v najdostojnejši proslavi skladateljeve 100-letnice rojstva. _
« Profesorski kongres v Nišu. Jugoslovensko profesorsko društvo bo imelo svoj 17. redni kongres S. in 9. septembra v INdšm v prostorih Sokolskega doma. Udeleženci kongresa se morejo do 1. septembra prijaviti predsedniku pripravljalnega odibora g. Todoru Vidojkovdču, direktorju ženske gimnazije v Nišu.
*	Koroški narodni tabor bo v nedeljo na Poljani pri Prevaljah. Poseti te ga! Spored bo trajal ves dan. Ob 9.30 bo prihod povork na Poljano, ob 9.45 blagoslovitev spominskega knežjega kamna in govori. Ob 10.15 sv. maša ob spominskem kamnu, ob 13.30 pa uprizoritev slavnostne igre Franceta Bren-ka: »Poslednje ustoličenje« s sodelovanjem 200 igralcev. Sodelujejo tudi pevski zbori Ipavčeve in Hubadove pevske župe ter mežiška rudniška godba. Cene prostorov so: sedeži po 20, 12, 8 in 6 Din, stojišče 5, otroci 1 Din. Posetite prireditev obmejnih Slovencev in pridite v velikem številu na to edinstveno, važno kulturno prireditev.
-fr častno imenovanje bačkega episkopa dr. čiriča. Te dni se je vrnil v Novi Sad bački episkop dr. Irinej čririč, ki je sodeloval pri rednem letnem sestanku izvršilnega odbora mednarodne zveze za prijateljstvo med narodi a pomočjo cerkva. Ta sestanek se je letos vršil na Danskem. Episkop dr. čirič je bdi izvoljen za predsednika upravnega odbora te mednarodne zveze, ki uspešno deluje za zbližan je m prijateljstvo med narodi. Ta pomembna mednarodna cerkvena organizacija je imela leta 1933 svoj sestanek v Novem Sadu in episkop dr. čirič je že doL ga leta njen zaslužni odbornik. Njegova izvolitev za predsednika upravnega odbora je v čast pravoslavni cerkvi in vsej naša domovini.
« Važna konferenca o eksistenčnih vprašanjih naših mornarjev. Na Soišaku ee je vršila po predlogu delavskih zbornic iz Splita in Zagreba, centralnega urada za posredovanje dela tn organizacij naših mornarjev konferenca, ki je razpravljala o raznih zadevah, ki so življenjsko važne za naše mornarje Glavna točka raziprav je bilo stažbeno razmerje mornarjev in evidenca zaposlitve. Sprejet jie bil sklep, naj izvršuje vse namestitve mornarjev urad, pri katerem morajo biti v evidenci vtsi zaposleni in tudi nezaposleni mornarji. Lastniki ladij ne smejo najemati mornarjev, ki ni6o v tej evMen-ci. Urad za namestitve bo izdal mornarjem posebne knjižice, pristaniški uradi pa bodo vodili kontrolo, da tudi v nujnih primerih ne bodo ukrcani na ladjah mornarji, ki niso registrirani pri uradu za namestitev.
*	Odgoditev obiska angleške mornarice Obisk edinic sredozemske angleške mor" narice, ki je bil napovedan za ta mesec v naših pristaniščih je bil sedaj od'ložen, ker še niso končani veliki manevri angleške mornarice, pri fkateri jsodelfnjejo tudi edinice sredozemskega broclovja.
• Kr. vojna mornarica aodetaje, kakor smo že poročali, na veliki pomorski razstavi »(Naš Jadran*, ki bo prirejena v okviru letošnjega jesenskega ljubljanskega veJesejlna od 6. do 16. septembra. Raz stavni materija! za razstavili oddelek kr. mornarice je v štirih vagonih že prispel r Ljubljano. Razstava kr. mornarice bo zavzemala skoro v©s največji paviljon na sejmišču. Materija!, ki bo razstavljen, je zedo lep i® takih stvari naši ljudje večinoma sploh še niso videli. Da je bilo sodelovanje kr. mornarice omogočeno gre predvsem zasluga g. minlstrn za voj" sko in mornarico Petru Zivkoviču, ki je dovolil udeležbo. Za čim leiP&o izvedbo razstave pa so se še posebej potrudili g. kontreadmiral Marjan Polič, g. kapetan •boj. broda in načelnik štaba komande mornarice Stjepan Bamekovič ter g. ka-petan fregate Mirko iPleiveis. Že sama razsrtava kr. vojne mornarice je vredna, da si jo ogleda prav vsakdo, ker nekaj tako edinstvenega bo težko še kdaj videl.
„V E R A" modni salon - Nebotičnik VI. nadstr., telefon 24-63 zopet redno dela
•	Na mednarodni kongres za proučevanje življenja in gibanja prebivalstva, ki
bo od 28. t. m. do 8. septembra v Berlinu, je odpotoval kot zastopnik Jugoslavije bitvši minister dr. Niko Zmpanič, ravnatelj Etnografskega muzeja v Ljubljani. G. dr. Zupanič bo imel na kongresu znanstveno predavanje 0 antropološki estetiki kmečkega ljudstva v Jugoslaviji.
Poročil se je znani ljubljanski posestnik in gostilničar pri »Sokolu« g. Joško Hubad z gdč. Metko Ilmdkar jevo. Bilo srečno.
*	Razstava akademskega slikarja I. M. Germa na Bledut je bila v nedeljo zaključena. Med obiskovalci je bilo več odličnih oseb; tako od Hrvatov minister na razpoloženju dr. T. Alavpovič in član dunajske opere Nikola Zec, od Slovencev soproga ministra na razpoloženju gospa A. Kramerjeva, ki je kupila dve sliki: »Topol ob Kolpi« in »Kita cvetja«, nadalje gospa soproga bana Olga Pucova ter župajn Vovk. Od figuralnih del so žela posebno priznanje: avtoportret, siestta, starčeva molitevi pri čitanju, pomlad in pri počitku, od pokrajin: Savica, triptih Baška,, poletni večer na Jadranu slikovit prizor pri Podlbrežju ob Kolpi' Be-lopeško jezero ter most in jez v Vintgar-j>u; mlajši obiskovalci so kazali mnogo zanimanja tudi za razstavljene šolske izdelke. Blejci želimo umetniku, da bi žel več zanimanja za svoje stremljenje pri nadaljnih razstavah,
-4r Gasilske cevi naših gasilcev so prekratke, da bd lahko skozi nje napeljali morsko vodo, ki prispe z vlakom za veliko riibarsko razstavo v Ljubljano. V treh velikih tako zvarnjh cisternah, ki drže po 10.000 litrov, jo bodo pripeljali. Prevoz morske vode v Ljubljano je cel problem. Ni dovolj, da je voda slama za morski akvarij, temveč mora hiti povsem nepokvarjena. v hrastovih sodih se pokvari, ker se veže a čreslovmo ter je nerabna za akvarij. Morske ribe kmalu poginejo in razsta. ve je konec. Morske vode pa tudi ne smejo prevažati v železnih posodah, ker sicer tudi nadtane kemičen proces (rja) ter se voda pokvari. Zagrebška razstava baš zaradi tega ni dosegla popolnega uspeha, ker niso posvečali dovolj pozornosti prevozu vode in filtraciji, v Ljubljano bodo pripeljali morsko vodo v cisternah, ki so sicer železne, toda prevlečene s kositrom. Kakor rečeno, gasilske cevi so prekratke, da bi z njdmi spravili vodo s kolodvora na veiesejem, zato jo bodo zvozil; z mestnim Skrapdanim avtomobilom, ki je tudi poko-sitram.
ZDRAVILIŠČE BAOIO - THE KM A, LAŠKO.
Radioaktivne termalne kopeli (^7"5 C.). Najučinkovitejše zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, ženskih bolezni, arterioskleroze, i. t. d.
Znižane cene. Od 1* septembra dalje pavšalna penzija za 10 dni, Din 600—, za 20 dni Din 1.1C0.—. V tej pavšalni penziji je vračunana soba, štirikrat
dnevno prvovrstna hrana, kopeli, zdravniška preiskava in vse takse. Zahtevajte prosoekte od uprave
zdravilišča!_
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda
opozarja vse podružnice, da se udeleže vsi delegati in kolikor mogoče veliko število članov jubilejne skupščine, k,i bo 15. septembra. Skrb vseh pravih rodoljubov bodi, da dostojno proslavimo 50-letni jubilej družbinega dela za svobodo in kulturni napredek našega naroda
it Morje, morje! bodo vzklikali obiskovalci na ribarsiki razstavi na velesejmu, čim bodo zagledali povsem naraven posnetek morskega dna. V šestih velikih akvarijih, ki bo v njih krožilo 30.000 litrov morske vode, nam bo pokazalo življenje v morju v prerezu. Vse bo naravno, toda še nazornejše, kakor če proučuješ morsko življenje v naravi. Ribarska razstava na vc-lesemu ne bo zaradi tega samo izredno zanimiva, temveč tudi poučna. Kdor si ogleda pripravo za njo zdaj, že sprevidi da bo neprecenljiva škoda, ker nc bo mogla ostati trajno v Ljubljani, ki silno pogreša akvarij za morske živali. Dolge mesece so se pripravljali na razstavo, temeljito so morali proučiti gradivo glede gradnje čistilnih naprav in pogoje za morske življenje. Da prirejajo razstavo res s pravo temeljitostjo, pa dokazuje dovolj že to, da so se odpeljali na Sušak po obrežno kamenje, ki bodo z njim obložili dno akvarijev. Pripeljali bodo tudi zelo mnogo morskih rastlin, ki jih bodo morali posebno skrbno zaviti, da bodo spet zaživele v akvarijih na razstavi. V ta namen pripravljajo te dni na velesejmu posebne zavojčke za prevoz rastlin. Ko bodo akvariji spremenjeni v morsko dno, bodo pripeljali na ra-zstavo morsko vodo, končno pa ribe in druge morske živali.
Zvočni kino Ideal —
Danes ob 4, 7 in uri zvečer Smeh, veselje in zabava v filmu
Dekleta brez postelje
Vstopnima: Din 4.50, 6.50 tn 10.—
"ELITNI KINO MATICA Tei. 21-24	Te1. 21-24
Danes ob 4., 71/4. in 91/*. mri. Valerij Inkiiinov r fihrua povojne Rusije
Volga v plamenu
*	Pomota se Je vrinila v včerajšnje
naznanilo o smrti v rodbini veleposestnika in trgovca g. Krainerja iz Postojne-Umrla mu je hčerka Pepca in ne Betka, kakor je bilo pomotoma tiskano.
*	Odškodnina po zakonu o zatiranju živinske kuge. Ministrski svet je predpisal uredbo o dopolnitvi člena 98. zakona o pobijanju in zatiranju živinske kuge. S to izpre-membo je urejeno vprašanje izplačila odškodnine za zaklane konje, obolele na smrkavosti. Izplačilo bo vršila komisija po opravljeni precenitvi takoj na mestu. Po dosedanjem postopku so morali lastniki konj po ugotovitvi kuge čakati po več mesecev na povračilo škode za zaklane konje. Odškodnino bo izplačal lastniku veterinar, ki bo dobil vnaprej denar proti začasnemu potrdilu.
*	Christofov zavod, znani enoletni trgovski tečaj, Ljubljana, Domobranska cesta 15 vpisuje dnevno ves avgust in september. Vpisnina 30 Din, mesečna šolnina 120 Din. Pouk prične 1. oktobra. Zahtevajte prez-plačni prospekt. Toplo priporočamo.
*	V sončno Dalmacijo cenen 4 dnevni izlet: v Split, Trogir, šibenik, Sin j in na Hvar; vesela trgatev grozdja; cel vinograd za izletnike! Podobna pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana šentpeterska vojašnica 2.
*	V Rajhenburg ln Zagreb — dtva dneva za 55 Din e posebnim vlakom. Pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, LJubljana, šentpetenska vojašnica 2.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
+ Enoletni trgovski tečaj v Ljubljani,
Kongresni trg 2.-II. (Trgovski učni zavod) je dosegel v preteklih letih najboljše uspe. he. Zavod razpolaga z najmodernejšim programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne učne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specialni tečaji. Zavod daje ustno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo!
Iz Ljubljane
u>— proaiavo 100letnic« rojstva skladatelja Davorina Jenka pripravlja Glasbena' Matica ljubljanska, katere častni član je bil pokojni avfetr naše nacijonalne hiimmp »Najprej zastava slave, in dri. himne »Bože pravde«. V Ljubljani bo proslava 8., 9, in 10. novembra. Red posameznih prireditev javimo pravočasno, obveščamo pa da pripravljamo Jenkovo akademijo šolsko prireditev, radijsko pri reditev im vzidan je spominske plošče na hiši, v kateri je Davorin Jenko novembra 1914 urnrL
n— Trnovski fantje so »zagradJH«. Zelo star Je običaj, da kmečki fantje »zagrade« ženimu, ki prihaja iz tnje fa-re po nevesto. V Ljubljani se drže š© stare navade poleg šentpeterskflh tndi fantje iz prelepe fare trnovske. Tako »o v soboto zvečer Tmovčani in mnogi drogi opazovali, ko so trnovski fantje zaigra dili v Cerkveni ulici blizu hiše g Karla •Kačarja, posestnika in zeljarja, ženinu iz Urbančkove hiše na Posavjai, ko »e je hotel peljati v trnovska cerkev k poroki. Nedaleč od hiše št. 17., kjer je stanovala nevesta Kačarjeva, so na sredo Ceste postavili miao, pogrnjeno z belim prtom, in na njo liter cvička, spredaj pa sta dva trnovska fanta držala' zlato verigo. Pred njo je stopil znani ptičar Marenkov Fronc kot najstarejši trnovski fant v spremstvu nekaterih drugih, ustavil mimo prihajajoči avto, ženinu izročil veliko listino in mu v imenu, trnovskih fantov nazdravil s čašo rujnega vinca. žetnim ee mu je vidno ganjen zahvalil, na segel v roko ter mu izročil v kuverti bogat dar. Maremkov Prane je še krepko za-vriskal, nakar so odmaknili debelo zlato verigo im pustili vozove h poreki. Fantje ®o odšli zadovoljni v Bergantovo gestitoo Naše gospodinje bodo brhko Kačarjevo zeljarico gotovo zelo pogrešale na ljubljanskem trgu,
u— Otvoritev sezone v Elitnem kinu Matici bo že 31. t. m. Na programu je ljubka filmska premiera, za katero je godbo skom-poniral Oskar Stranss^. Ni to nikaka šablon-ska opereta, temveč spada med one filme, ki gledalca zazibljejo v sen ljubkosti, lepote in finega humorja. Daleč proč od povprečnega filmskega dela je ta film. V njem kraljuje mir in lepota. Glavno vlogo v tem filmu ima ljubka Lili Dagover. Njen partner je Adolf Wohlbrueck Za humor skrbi Kurt Vespermann, človek z malomeščansko dušo in zasenčenim obzorjem. Film, ki nam ga kino Matica pokaže za otvoritev, je delo, ki odgovarja pogojem kinematografa in zahtevam publike. Naslov filmu je »Ženska, ki ve. kaj hoče . . .«
u— Oblastni odbor JS obvešča starše, da se vrne kolonija iz Bakra 30. t. m ob 9.24 dopoldne in prosi vse, da pričakajo sinove na postaji.
u— Sokol I, obvešča članstvo, da je umrla sestra Anica Razlagova. Pogreb bo v četrtek ob pol lt>. iz Japljeve ulice 13. k Sv. Križu. Članstvo naj jo spremi na zadnji poti v civilu z znakom.
u— Kolo jugoslovenskih sestor ponovno opozarja, da je dom v Kraljeviči odprt še do 30. septembra. Pension stane dnevno 36 Din. Zglasiti se je treba na Poljanskem nasipu 12. vrata št. 2.
u— Prenočišča za IV_ kongres Jadranske straže se nujno rabijo in naj 6© naslovi spor oče v mestnem odipravništvu Mestni trg 27-tIlI od 8. do 14. ure.
u— Čevljarski prikrojevalni tečaj, ki ga priredi banska uprava pod vodstvom obrtnega učitelja g. Steinmanna Josipa, se prične 2. septembra ob 18. v prostorih TSS. Interesenti se sprejemajo do dneva otvoritve. Informacije daje referent za pospešava-nje obrti, Knafljeva ul. 9.
u— Na drž. konservatorljti v Ljubljani bo vpisovanje od 2. do 7, sept. dnevno od 9. do 12. ure. Natančni" pogoji so objavljeni na razglasni deski v veži zavoda.
u— Opozarjamo na vpisovanje v šolo Glasbene Matice ljubljanske, ki bo 3. im 4. sept. dnevno od 9—12. in od 15.—17, v pisarni Glasbene Matice, Gosposka 8. Vse podrobnosti so razvidne na oglasni deski v veži Matičnega poslopja.
u— Licejska osnovna šola: Učenke viijih razredov naj pridejo radi prireditve »Jadranske straže« v četrtek 29. t. m. ob 10. v Mladiko.	Upraviteljstvo.
o— Kolonisti prv« ferljalno kolonije
mladinskega odseka SPtD na Malnarjevi kod (črna Prst) imajo sestanek v četrtek 29. t- m ob 17. v prostorih SIPiD na Aleksandrovi' cesti št 4 J. Udeležite se zanesljiva
n— Počitniška kolonija Pomladka Rdečega križa v Moravčah. Deklice se vrnejo V Ljubljano 30. t m. ob 15. in ne ob 17. Sta-riii naj jih pričakujejo pred pisarno Rdečega križa (Čopova cesta. Delavska zborni-ca).
u— Dražba v Mestni zastavljalnici bo zaradi rojstnega dne NJ. VeL kralja Petra IL namesto dne 6. septembra — dne 7. septembra.
e— Vrtno prireditev prfredl društvo »Tabor« v nedeljo 1. septembra na vrtu restavracije -»Pni levo« Na programu je: srečolov, družabne igre. šaljiva pošta, prosta 'zabava, ples, itd. Sodelujeta poleg društvenega mešanega pevskega zbora tudi »Bežigrajski .pevski zbor« im pevski zbor društva »Soče«, Vjndno vabi odbor.
n— telet v Dubrovnik od 5. do 10. sept. z obiskom dunajskega velesejma in Sem-merlnga. Za oELšk dunajskega velesejmia organizira društvo »iPutnik« iziet s posebnim vlakom od 5. do 10. septembra Poleg Dunaja si bodo izletniki ogledali Baden in Senamerima Kclbenzl in RaX-Vožnja v HI, r. od Ljubljane do Dunaja ta obratne stane Dim 302—, a v IL raz.
|>ta 400,__ Za nabavo potnega lista ni
potrebno potrdilo o plačanih davkih. Prijave do 28- t. m v Pu-tnikovi biletarntci, kjer se debe vše ostale informacije.
u-— Ogenj t Gosposki ulici. Sosedje hiše štev. 6. v Gosposki ulici so predsinočnpm po 20. uri opazili, da se iz podstrešja sumljivo kadi. Poklicni gasilci, ki so jih poklicali na pomoč, so takoj prihiteli z orodnim avtomobilom in so s svojo intervencijo preprečili požar, ki bi se bil prav gotovo razvil. Ogenj se je razširil iz dimnika in je pogorelo precej tramovja, v nevarnosti pa so bile tudi hiše v soseščini.
Iz Celja

še kakor z železnico, ker ima potnik iv rokah vse mogoče možnosti reg ila* cije svojih izdatkov; zaradi tega je cena pogonskega goriva vozil še več* jtga pomena
Evropske države s turistično infhj* strijo mrzlično gradijo in izboljšujejo svoje ceste. Pri tem opazujemo dvoj« no gradbene stanje: Italija, ki ima p_e* težno viVno cest v nižini, gradi nove avtomobilske ceste, ki pa se jih poi'u* žuje poleg osebnega tudi tovorni pro* met Al* ske dežele s cestami v gričem ju in gorovju pa zlasti izboljšujejo sta« re ceste po splošnih obratno^tehničnih pogojih motoriziranega prometa. Vz« rok tega različnega gradbenega postop ka je treba iskati najprej v promet* nem stanju ifh dežel; alpske dež»ie lahko prevajajo tovorno robo še 'an« danes ro c^sVječih železnicah, Tt- "ia pa bi morala železniško mrežo občutno povečati, da bi bilo zadoščeno potre« bam tovornega prometa. Namestu no« vib investicij za železniško mrežo upo« rabi Ital .ia potrebni kapital za cestne zgradbe, ker nadomesti na ta način hkratu tovorni zlasti pa brzovozni m osebni promet z motornimi vozili Iz teh vidikov moramo pač izločiti Nem« čijo; ta je prvotno forsirala cesro in motorizirani promet zaradi obremenit« ve nemških državnih železnic po versaj skem mirovnem dogovoru, dandanes pa zaradi notranje političnih vidikov (brezposelnost) in strategičnih ozirov. Po nanovo dograjenih estah v možem« stvu in prometu na teh cestah pridemo
do zaključka, da zadoščajo novodob* nemu prometu z majhnimi izjemami že obstoječe ceste z odgovarjajočimi korekturami in preložitvijo posamez« nih partij, z izboljšanjem drugih ele« mentov ceste, ter brezpogojno utrdit« vijo vozišča Vprašanje čistih avto« mobilskih cest pa je zvezano s sploš« nim prometnim stanjem posameznih pokrajin, zlasti z razmerjem med oseb« nim in tovornim prometom, z investi« raniim kapitalom v železnicah, želez« niških in cestnih vozilih, z obstoječi« mi prometnimi potmi in z obrambni« mi oziri. Pač pa je važno vprašanje no« vih cest v pokrajinah z nezadostnimi prometnimi sredstvi ali neekonomski« mi zvezami, zlasti v krajih kjer bi priroda pripomogla k uspešni turistič« ni industriji. Pravtako v krajih, ki ni« majo izletnega rajona za svoje goste, kakor je na primer Bled. Le zaradi ne« vzdržnih cest moramo moramo preva« žati naše goste v Avstrijo in Italijo, namestu da bi tujcu pokazali naše kra« je, našo Dalmacijo in druga letovi« šča, kjer je nanizanih prav toliko pri* rodnih krasot kakor v deželah naših sosedov. Lep primer smotrene tujsko prometne politike nam kaže Avstrija z novo cesto čez Grossglockner, ki slu« ži izrazito le turističnemu prometu. Pri tem računajo, da se bo poslužila pre* težna večina izletnikov iz Italije, ki potujejo po cesti tja, ali pa se vračajo, vsaj v eni smeri nove komunikacije. Pri znatnem številu gostov, ki pridejo v Italijo z motornimi vozili, postane
vsakomur umljiva in opravičljiva veli* kopotezna investicija za to najlepšo alpsko cesto. Ostale alpske dežele, zla* sti Švica, se dobro zavedajo velikega pomena te nove ceste, zavedajo se pr* venstva, ki si ga je s tem osvojila Av* strija, in zato so se odločile tudi pod vplivom brezposelnosti in zastanka v industriji za obsežne preureditve sta* rih cest in zgraditev novih. Seveda ne smemo pozabiti, da so to dežele, ki svoje ceste stalno obnavljajo,, utrjujejo in res vzdržujejo ; vsaka primera s stanjem naših cest je povsem nemo« goča. To so pač države in narodi, ki se zavedajo važnosti prometne poli* tike za narodno gospodarstvo ki se zavedajo, da promet ni trgovsko pod« jetje in da sta nova cesta in avto vpra« šanji, ki posegata živo v njih gospo« darski obstoj in napredek.
Le bežen pregled označenih dejstev nam jasno kaže veliko zaostalost in mrtvilo, ki vlada v tem pogledu v naši državi Dani so nam vsi pogoja za plodonosno turistično industriio, naša velika domovina je tujcu posebno pri« vlačna, ker vidi pri nas poleg vseh pri« rodnih krasot Alp, sinjega Jadrana, Krasa in plodovitega nižavja ob Savi in Donavi še ločnico zapadne in vzhodne kulture, z vso njeno stvarnostjo, ta j in« stvenostjo, bogatstvom in pisano pro« teklostjo. Če hočemo izkoristiti vse te prirodne dobrine, moramo sami urediti splošno prometno politiko, vprašanje cest, cene pogonskega goriva, urediti moramo do podrobnosti vplivne kom*
ponente tujskega prometa in v tem po* gledu izenačiti naše razmere z razme« rami pri naših sosedih. Zato se mo« ramo lotiti stvarnega dela in dati tuj* cu možnost, da obišče našo državo z isto udobnostjo, ki jo dobi pri naših sosedih.
Deset vlomov
od Ljubljane do Zaloga
Ljubljana, 27. avgusta Te dni se je na policiji nabralo za cel majhen kuip prijav o vlomih, ki 6o bili zadnji čas izvršeni deloma v mestu, deloma v Zalogu. T^ovec s pisalnimi' stroji in potrebščinami Ludvik Baraga je včeraj prijavil, da eo ponoči neznani storilci vdrli v izložbeno okno njegove prodajalne v nebotičniku in odnesli celo zbirko nalivnih peres, da znaša škoda okrog 17.000 Dim. V isti , noči Je neznan tat obiskal mesnico, ki ee nahaja v poslopju tvora ičarja Popotviča v Trnovem spraznil blagajno, v kateri je bilo okrog 2000 Din nabranega imkasa. Posebne vrste je moral biti vlomilec, ki je pred dnevi okra-del služkinjo Agato Bercetovo v Križev-niški ulici 2. Bercetova je imela v predalu omare shranjeno listnico z 11.300 Din in nepovabljeni gost ji je odnesel 7 tisočakov, ostalo pičlo polovico pa put-stil lastnici. Direkcija državnih železnic je zadnjič prijavila štiri vlome v vagone na glavnem in zaloškem kolodvoru. V treh primerih so tatovi odnesti po eno vrečo molke, v četrtem pa je nekdo »kradel 4 metre dolg drog za zavoro, vreden 250. Din.
e— Važno za sadjarje. V nedeljo ob IS. se bo za starim okrožnim sodiščem v Celju razkazoval sadjarjem nov praktični način sušenja sadja vseh vrst in povrtnine, kar doslej pri nas še ni bilo v navadi, a je velikega gospodarskega pomena. Dosedanji način sušenja ne ustreza, ker je preveč zamuden in potrebuje preveč kurjave, kar povečuje stroške. Naši sadjarji ne zmorejo nabave modernih strojev in aparatov, kakor jih imajo v Nemčiji. Nova sušilnica dela sama to, za kar potrebujejo Nemci več priprav. Za sadjarje je ugodna prilika, da si v nedeljo ogledajo ta praktični način sušenja. Na železnici imajo polovično voznino.
e— Deška in dekliška meščanska šola imata vpisovanje v vse razrede 2. in 3. septembra. Vse podrobnosti so objavljene na šolski deski
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Nana« in zvočni tednik.
Iz Maribora
e— Patriarh Vam ara in metropolit Dosi-tej mariborski pravoslavni občini. Ob slovesni blagoslovitvi začetnih del pri gradnji pravoslavne cerkve na Jugoslovenskem trgu je poslal patriarh Varnava iz Sremskih Karlov cev tukajšnji pravoslavni cerkveni občini naslednji brzojav: >Na Vaš trud in vse Vas prizivamo blagoslov«. Sličen brzojavni pozdrav je poslal tudi zagrebški metropolit Dositej.
a— Arheologi pridejo. V začetku septembra se pripeljejo v Maribor udeleženci 6. mednarodnega izleta arheologov. Ogledali si bodo mariborske in okoliške zanimivosti. Tukajšnjo muzejsko in zgodovinsko društvo pripravljata odličnim gostom prisrčen sprejem.
a— Mestna občina podpira. Na torkovi seji mestnega upravnega odbora so se podelile naslednje podpore: Društvu za podporo revnih učencev 5000 dinarjev, gostilničarski nadaljevalni šoli 5000 dinarjev, Muzejskemu društvu 1000 dinarjev.
a— Začetek pouka t obrtni nadaljevalni šoli. Vajenci in vajenke naj pridejo na mestno poglavarstvo po dodelilne listke za I. razred od 1. do 7. sept Prvi šolski dan bo v nedeljo 8. sept. Doslej še nevpisani učenci bodo morali zamudo opravičiti ali pa bodo kaznovani po obrtni oblasti. Za 2 in 3. razred dobe vajenci in vajenke dodelilne listke v tednu od 29. sept. do 5 okt in bo prvi šolski dan zanje v nedeljo 6. okt. Kdor še za ta dva razreda ni vpisan, naj se še pravočasno javi.
a— »z druge dekliške meščanske šole. popravni izpiti bodo 30. in 31. t m., vsak dan od 8. do 12. Dne 30. t. m. bodo popravni izpiti za prve razrede, dne 31. pa bodo izpiti za ostale razrede. Vpisovanje učenk bo 2. in 3. septembra, vsakokrat od 8. do 12. K vpisovanju morajo priti vse učenke, ki so se začasno vpisale meseca junija.
a— Vprašanje grajskega stopnjišža. Poročali smo, da se namerava od strani mestne občine zapreti dohod v grad z Grajske ulice radi zaščite dragocenih skuptur, ki krasijo stopnjišče. Ker pa ni drugega primernega dohoda, se to ni moglo izvršiti, pač pa se bodo sedaj dragocene skulpture in drugi okrasi zaščitili s posebnim strokov-njaško izvedenim opažanjem in mrežnim zavarovanjem.
a— Posestvo v Brestreniei nameravajo Mestna podjetja prodati in bo o tem govora na prihodnji občinski seji, ki bo predvidoma sredi prihodnjega tedna Tudi se "bo na tej seji razpravljalo o predlogu mestnega socialnopolitičnega oddelka o uvedbi posebne socialne doklade. Omenjeni predlog se je sestavil radi slabšega uspeha letošnje Pomožne akcije.
a— Zanimanje je veliko. Iz opeke podrte Turkove hiše na Pobreški cesti je mestna občina postavila v Dalmatinovi ulici dve stanovanjski hiši, ki jih sedaj prodaja. Zanimanje za omenjeni hiši je izredno živahno ter je povpraševanje od strani interesentov na dnevnem redu.
ŠOLSKE VESTI
Na meščanski šoli v Mežici bodo popravni izpiti 31. avgusta, vpisovanje pa dne 2. in 3. septembra. Podrobna navodila so razvidna na razglasni deski.
Državna meščanska šola Maksa Pleteršni-ka v Ptuja. Popravni izpiti za vse 3 prve razrede se vrše dne 26. in 27 t. m., za oba 2. razreda 28. in za a razred' dne 29. t. m. Točna razdelitev učencev po predmetih in učilnicah kjer se bodo vršili popmvni izpiti, je razvidna na objavni deski v I. nadstropja. Vpisovanje bo L. 2„ $n 4. septembra
Cisti zobe — varuj se zobnega kamna
jrKALODONTi
jglBiiii;::? proti zobnemu kamnu jjjj
Gospodarstvo
K najnovejšim sklepam Narodne banke
K najnovejšim sklepom Narodne banke.
Kakor je »Jutro« že včeraj poročalo, je širši upravni odbor Narodne banke na ponedeljkovi seji razpravljal o važnih reformah, ki so rezultat informati vnih posvetovanj guvernerja dr. RadosavJjevjča in generalnega direktorja dr. Protiča s predstavniki velikih denarnih zavodov v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani ter imajo namen omogočiti in olajšati našim denarnim zavodom plasiranje odvišnih gotovinskih sredstev.
Na tem mestu smo že v začetku julija <9 daijšem članku opozorili na nezdrav pojav kopičenja gotovinskih sredstev pri denarnih zavodih (glej »Jutro« od 2. julija t. L). V tem članku smo med drugim navedi; nekatere značilne podatke iz lanskoletnih bilanc velikih denarnih, zavodov, ki izkazujejo stomiljonske zneske razpoložljivih blagajniških sredstev, pa se vendar ne morejo odločiti, da bi vsaj oni del teh sredstev, ki presega tekočo likvidnostno potrebo, plasirali v nove posle. Tako je imela n. pr. lan; ob koncu leta zagrebška Gradska štedionica 157 milijonov gotovinskih sredstev, Splošna jugosi ovenska bančna družba 73 milijonov, ljubljanski Kreiitni zavod izkazuje v bilanci 35 milijonov gotovine, Hrvatska sveopča kredit, na zadruga v Zagrebu 37 milijonov, Jugo-slavensika banka v Zagrebu 25 milijonov, Zeonaljska banka za Bosno in Hercegovino 30 milijonov itd. Skupaj je bilo torej že lani ob koncu leta samo pri označenih šestih zavodih za 357 milijonov Djn razpoložljivih gotovinskih sredstev, v letošnjem letu pa je ta vsota še narasla.
Ta izredno visoka likvidnost nekaterih den;irnih zavodov je značilna za desorga-nizacijo, ki obstoja v našem bančništvu. Denarnim zavodom, M imajo obilo razpoložljive gotovine, pa se navzlic temu previdno izogibajo vsaki naložbi na daljši rok in pr; pomanjkanju docela kratkoročnih sigurnih naložb raje drže gotovino brezplodno v blagajnih, tega ni zameriti, zlasti ne po slabih izkušnjah, ki so jih imeli leta 1931, ko je Narodna banka 8. avgusta t. 1. na mah ukinila vsako nadaljnje izkoriščanje odobrenih, a neizkoriščenih eskontnih kreditov. Ta nesrečni sklep Narodne banke je prišel tik pred kreditno krizo v času, ko so denarni zavodi zaradi večjih dvigov vlog najbolj potrebovali za-slombe pri Narodni banki. Slabotni in manj solidni denarni zavodi so imeli takrat večinoma v celoti izkoriščene kredite, dočim so dobri -;n solidni zavodi v redu smatrali kredit pri. Narodni banki le kot likvidnostno rezervo za silo jn ga niso izkoriščali; ko pa je prišel trenotek, ko M ta kredit potrebovali, ga niso mogli več izkoristiti. Takratni docela pogrešan sklep Narodne banke je v marsikaterem pogledu zaostril kreditno krizo, ki je dober mesec za .tem izbruhnila, kajti baš solidni denanui zavodi, ki so računali z neizkoriščeno kreditno rezervo pri Narodni banki, so bili pri prvem navalu vlagateljev brez vsake zaslombe.
Po teh slabih izkušnjah je razumljivo, da naši denarni zavodi danes ne vidijo več v Narodni banki likvidnostne rezerve in zaslombe in da skušnjo sami skrbeti za primer
večje potrebe po likvidnih sredstvih. Tako na eni strani kopičijo gotovino, na drugi strani pa iščejo le docela kratkoročne naložbe. Napako iz leta 1931. ne bo lahko popraviti, kajti če Narodna banka tudi znova obljubi, da bo v okviru kreditnih kontingentov reeskontirala denarnim zavodom menice, bo marsikateri zavod še vedno z nekim nezaupanjem gledal v to likvidnostno rezervo, češ saj ni izključeno, da se ponovi ono, kar se je že zgodilo v letu 1932., ko je Narodna banka ukinila izkoriščanje danih kreditov ' baš v trenutku, ko je bilo treba poseči po tej rezervi.
Narodna banka kaže sedaj pod novim vodstvom guvernerja dr. Radosavljeviča mnogo dobre volje, da po možnosti popravi pogre-ško iz leta 1931. in da nudi denarnim zavodom znova likvidnostno zaslombo. Po ponedeljkovem sklepu širšega upravnega odbora bodo sedaj zavodi, ki so pod zaščito dobili kreditne kontingente, v okviru katerih bodo lahko eskontirali po potrebi menice, ki jih imajo v portfeliu. Predstavniki denarnih zavodov so o priliki poseta guvernerja in generalnega direktorja pojasnili da bodo le v tem primeru lahko plasirali svoja razpoložljiva sredstva v kreditne posle, če bodo imeli za primer novega navala vlagateljev vsaj do gotove meje zasigurano možnost, dobiti pri Narodni banki gotovino z reeskomptom menic ali z lombardiranjem vrednostnih papirjev. V tem pogledu je važen sklep glede dajanja lombardnih posojil po tekočem računu, ki je za denarne zavode mnogo prikladnejši. Taka lombardna posojila je nedavno uvedla že Državna hipotekama banka za druge denarne zavode. Na podlagi zastavljenih vrednostnih papirjev bodo lahko denarni zavodi poljubno izkoriščali lombardni kredit v trenutku, ko jim bo denar potreben in bodo te kredite tudi lahko vračali po razvoju njihove situacije. Za oživljenje kreditnih poslov pri denarnih zavodih je seveda pomemben tudi nadaljnji sklep, da bo Narodna banka v večjih količinah zamenjala denarnim zavodom srebrni denar za bankovce.
Poslednji sklep se tiče predvsem kreditiranja terjatev naših izvoznikov v Nemčiji in Italiji. Kakor znano, morajo sedaj naši izvozniki čakati po 6 mesecev, preden dobe v kliringu izplačano protivrednost terjatve, ki jo je nemški dolžnik že poravnal V kliringu z Italijo pa se mora čakati sedaj že poldrugi mesec. Naši denarni zavodi bi izvoznikom rade volje dajali na podlagi klirinških terjatev posojila, če bi bilo tako kreditiranje enostavnejše, to je, če bi izvoznik lahko denarnemu zavodu zastavil do-tično terjatev. Doslej so naši izvozniki dobivali posojila na klirinške terjatve predvsem od Narodne banke, vendar le v omejenem obsegu in le do zneska 60*/« vrednosti terjatve v nemškem kliringu ter do 80% vrednosti terjatve v italijanskem kliringu. Da omogoči izvoznikom kredit na podlagi klirinških terjatev tudi pri zasebnih denarnih zavodih, je upravni odbor Narodne banke sklenil, da odslej Narodna banka ne bo več dajala obvestil (aviz) o vplačilu inozemskega dolžnika na klirinški račun, temveč bo dala izvozniku, čim dospe sporočilo, da je inozemski dolžnik znesek poravnal v kliring, neke vrste klirinško nakaznico, na podlagi katere bo izvoznik lahko pri poljubnem zavodu dobil posojilo brez vsakih drugih omejitev. Potrebno je le, da bo še izdana posebna uredba, ki bo odredila pravni značaj teh nakaznic.
Lf»WjjMMSika kreditna banka
v Ljubljani
Due 24. t. m. se je vršila plenarna seja upravnega sveta Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. Ob otvoritvi seje je predsednik banke g. Alojzij Vodnik sporočil, da zavod praznuje ta dan 35-letnico svojega obstoja, ker se je na isti dan pred 35 leti vršil ustanovna, občni zbor banke. V daljšem govoru je predsednik opisal delovanje banke v tem razdobju ter se zahvalil vsem sedanjim :n bjvš"rn c—;n prijateljem.
Upravnemu svetu je bil nato predložen odlok ministrstva za trgovino in industrijo o dovoljenem odlogu plačil nakar je upravni svet takoj pristopil k vprašanju
izplačila starih upniških vlog. Sklenjeno je bjilo. da se izplačajo vsem starim upnikom zavoda 2% ne obresti za čas od 1. januarja do 30. junija t. L in da se nadalje polno izplačajo vse stare vloge na vložnih knjižicah in tekočih računih do zneska D-n 2.000.— po stanju 30. junija t. 1. Izplačila obresti in vlog se bodo vršila v času od 1. oktobra do 31. decembra t. 1. Po tem terminu se vse nedvignjane kvote prenesejo na nove, vedno razpoložljive račune.
Na seji je bila predložena tudi čista bilanca zavoda za prvo polletje t.L, kj izkazuje prav zadovoljive rezultate. Na predlog predsednika banke je upraiimi svet votiral Din 10.000.— kot prispevek za postavitev spomenika Viteškemu kralfu Aleksandru I. Zecžinrtalju.
Naval hmeljarjev na kupce samo tlači cene
Celje, 27, mwBamta.
Zadnje dni ee je pojavilo, kakor rnaglasa sresko načelstvo v Celja, poeeboo iz obmejnih občin oeitf&kega sre®a in ia drugih srezov mnogo hmeljarjev, ki ponujajo hmelj na vzorce za vsako ceno. Prekomernega ponujanja ni pripisovati samo temu, da ljudje potrebujejo denar, ampak pritiskajo v posameznih primerih tudi nakupovalci na hmeljarje s tem, da širijo vesti o nizkih cenah ta o Prevelikem nadpridelku hmelja. Opozarjamo zaradi tega hmeljarje, naj ne verjamejo takim zlonamernim vestem nekaterih na-kupovaloev in njihovih pomočnikov, ki bi radi zbegali hmeljarje in pokupili dobro blago po nizkih cenah.
Nadpridelka v splošnem nI. N« češkoslovaškem so pridelan manj hmelja kakor lani in tudi kakovost Je slabša od lanske, a kljnlb temu so tam kupovali novi hmelj 24. t. m. po 5S Din za kilogram. Ka-kovost našega hmelja je letos v splošnem prav doibra. Po izjavi vele«iglednega domačga trgovca, ki Je poslal vzorce v tujino, naš hmelj letos v tujini posebno uigaja. Hmeljarji naj toreJ ne ponujajo svojega 'blaga prekomerno, ker zfoegani naval hmeljarjev na kutpce v Žalcu samo tlači cene Za dobre cene našega hmelja so letos podani vsi pogoji-
Borze
27 avgusta
Na ljubljanski borzi so se okrepile devize na Amsterdam, London, NewTojk m Pariz Malo oslabela pa sta Berlin in Praga. V privatnem kliringu so notirali ^avstrijski šilingi nezpremenjeno 8.42 _ 8.92. V zagrebškem privatnem kliringu so se zaključevali avstrijski šilingi po 8.44 in angleški funti po 234.95; grški boni pa so notirali 33 50 denar in španske pezete 5.60 blago. Na zagrebškem efektnem tržišču Je Vojna škoda'popustila. Za kaso se je trgovala po 369. Drugih zaključkov ni bilo.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2953.52 — 2968.11, Berlin 1749.92 — 1763.79, Bruselj 734.18,
—	739 24, Curih 1424.22 _ 1431.29, London 216 48 — 218 53, Newyork 4322.52 — 4358.83,
Pariz 288.61 -- 290.CS, Praga 180.83 —
181 94, Trst 356.81 — 359.90.
Curih Beograd 7, Pariz 20.2675, London 15 2375,*Newyork 305.8750, Milan 25.12, Bru-seij 5160, Madrid 42, Amsterdam 207.3750, Berlin 123.05, Dunaj 57.75, Stockholm 78.55, Oslo 76.55, Kobenhavn 68, Praga 12.71, Varšava 57.90. Atene 2.92, Bukarešta 2.50.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 370 — 371, za avg„ sept., okt„ nov. 371 bL. za dec 369 — 371. 7% investicijsko 80 — 80 50, 44/« agrarne 45 — 46, 7% Blair 72.25
—	72.75, 8°!> Blair 81 — 82, 7% posojilo DHB 75 — 80, begluške 64.50 — 65; delnice: Narodna 5800 dem, PAB 253 den„ Trbovlje 95 den., Isis 40 bi., ?>• stab. 81.25 bi.
Beograd. Vojna škoda 371.75 — 372J>0 (371 75 — 372). T'> stab. (81.50). Narodna 5900 den., PAB 234 — 235 (234), 8* Blair 80 50 -- 81.50, 7% Blair 73 den., posojilo DHB 75.50 den., 6*/« besduške 66.75 — 67.25 (67.25).
Blagovna tržišča
2IT0.
■f Chicago, (27, t. m ) Začetni teSajl: pšenica- za sept 88 25. za dec. 90.25, za maj 92, turščica; za sept. 74.25, za dec. 67, za maj
67.6250.
+ Novosadska blagovna borza (27. t m.) Tendenca je čvrsta. Pšenica: srem-ska in slavonska, 78 kg 115; banatska 78/79 kg 122; baška, 7S/79 kg 123; gornjebaška in gornjebanatska, 79 kg 125; ladja Tisa, 79 kg 131; ladja Begej, 79 kg 129; baška, banatska in baranjska, ladja Dunav 78 kg 128; sreanska, 77-78 kg 121.50. Rž; baška 110 — U2.50. Ječmen: baški in sremski novi 120 — 122.50 Oves; sremski in slavonski 104 — 106. Koruza; baška in sremska 92 — 94; banatska 89 — 90. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 190 _ 210, »2« 170—190, »5« 150—170, »6c 130
—	150, >7< 110 — 120, »S< 97.50 — 102.50 Otrobi: baški, sremski in banatski 87.50
—	90.
4- Budimpeštanska terminska borza (27. t. m.) Tendenca slaba Promet živahen. Pšenica: za okt. 15.40 — 15.42. Turščica.- 7* uri 14.92 — 14.93
BOMBAŽ.
+ Liverpool (26. t. m.) Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za okt. 5.69 (prejšnji dan 5.72), za dec. 5.56 (5.60).
Spori
Bolgarski lahkoatleti v Ljubljani
Kaikor nam službeno sporoča ASK Primorje, bo 7. in 8. septembra nasto pil v Ljubljani bolgarski državni prvak Oficirski A. C. 23 iz Sofije. Med bob garsikmri atleti se nahajajo znani Doj« cev, Gančev, Panajotov, Georgijev, Ždkov itd. Nastopili bodo v vsaki disciplini po trije atleti vsakega klu» ba.
Program je naslednji: 100, 200, 400, 800, 1500, 5000, 110 m zapreke, 4x100 m, balkanska štafeta, skoki v daljavo, v višino, ob palici, troskok, meti diska, krogle, kopja in kladiva.
ASK Primorje pozivlje svoje atle= te, zlasti Czurdo, Zorgo A. in Fr. Ser« šeta, Sodnika, Krevsa, Putinjo, Malna* rita, Gašperšiča, Sketa, Krpana, Sra* karja I. in Fr. Perparja, Gabrška, Sku« ska, Slatino, Ogrina in Weibla, da red« no obiskujejo treninge, ki sc vršijo dnevno od 17.30 naprej. Poziiv za reden in resen trening velja tudi zunanjim klubovim atletom, zlasti Pleteršku, Martiniju, Zgurju, Mareku E. Skaber* netu, Cererju Dr. šušteršiču, Slamiču, Goršku, Pogačniku, Korčetu, Grgiču, Krennerju. Sonarju Boleslavu. Stoku, Urbane:*') in Požar iu.
eas^is
prvenstva L1*P za leto 1935.
( Službeno iz LPP) Tekmovanje se vrši v soboto 7. in nedeljo 8. septembra 1935 v kopališču Ilirije v Ljubljani. Prvi dan predtekmovanja, drugi dftn finalna tekmovanja. Uro začetka javimo pravočasno.
program: 50 m prosto juniorji, 50 m prosto seniorke, 200 m prosto seniorji, 3x 50 m mešano juniorke, 100 m prsno seniorji, 100 m hrbtno seniorji, 4x50 m prosto juniorjL skoki juniork, skoki juniorjev, 100 m hrbtno juniorji, 50 m prosto juniorke, 100 m prosto seniorji, 100 m prsno junorji, 50 m hrbtno juniorke, 100 m prsno juni-
orke. 4*50 na prosto seniorji, 200 m pro6to juniorji, skoki seniorjev, vvater polo.
Pravico udeležbe imajo vsi klubi, člani LPP, ki so poravnali vse svoje obveznosti napram savezu in podsavezu s svojimi verificiranimi tekmovalci. Tekmovalci, ki so v katerikoli disciplini startali na kateremkoli delu državnega prvenstva, na podsa-veznem prvenstvu ne smejo startati. V ju-niorskih disciplinah morejo startati vsi oni, ki so rojeni leta 1917 ali pozneje. Vsi ostali so seniorji.
Vsak klub more na poedino točko prijaviti neomejeno število tekmovalcev, toda samo eno vaterpolo moštvo. V vvater-polo moštvu morejo nastopiti samo seniorji.
Skoki: juniorke skačejo tri poljubne skoke, višina 3 m; juniorji štiri poljubne skoke iz najmanj dveh različnih skupin, višina 3 m; seniorji pa šest poljubnih skokov iz najmanj treh različnih skupin, višina 3,. 5 ali 10 m (poljubno na izbiro). Vsi skoki morajo biti izbrani iz tabel pravilnika za skoke JPS.
Prijavnina znaša za osebo in točko Din 2.—, za štafete Din 5.—, za water-poIo moštvo Din 20.
Prijave je poslati najkasneje do 5. septembra do 18. na naslov Marjan S t e g -n a r , Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1. Prijave brez prijavnine se v nobenem slučaju ne bodo upoštevale.
Službene objave LNP
(Seja e, o. 19. avgusta 1935) Lukežič. Camernik, Skerlj,
Ma-
Navzoči: coratti.
S. s. se konstituira tako: predsed. Loke-žič, tajnik Camernik, član odbora Škerlj.
V začasno poverjeništvo s. o. Trbovlje se imenujejo: ss Arhar Franc, s. s. Božič Adalbert, Reitmajer Mirko; zastopnika klubov imenuje o. o. Trbovlje.
Jordanu se odobri dopust od 9. do 24. avgusta.
Pr. ss Kos se poziva, da vrne Mladiki . 100 Din kot preveč ubrano takso na tekmi Mladika — KAC
Ljubljanski sodniki se pozivajo, da even-tuelne zadržke zabeležijo do četrtka ob 14. v knjigi pri vratarju hotela »Metropol«.
Poverjeništvi s. o. v Celju in Mariboru se pooblastita, da vršita svoje posle do imenovanja novih poverjeništev.
Kaznuje se ss Betetto z globo 25 Din, ker ni pravočasno oddal poročila o tekmi Primorje - Retje 4. avgusta t. 1.
Vzame se na znanje naknadno opravičilo ss Vidica in se sklep glede globe 25 Din anulira.
Službeno iz LNP. Drevi ob 30. bo po seji poslovnega odbora v podsavezni pisarni seja upravnega odbora. —
ŽSK Hermes. (Nogometna sekcija). Danes od 17. naprej strogo obvezen trening vseh igračev na igrišču. (Uprava igrišča). Ob 20. seja odbora pri Kočarju.
S tako lahkota
In hitrostjo doseči tako Belo perUo mogoče samo z
T*
RIVIERA
terpentinovim milom
Id je Izdelano na podlagi oiivnega olja.
W. E. Hi-^:
25
ena, kdo si?
Yvonne ga je poznala. Kadar je ubrail ta ton, je bilo najbolje v varni razdalji počakati razvoja stvari. Molče mu je obrnila hrbet in krenila proti dvigalu, med tem ko se je Corsignac že oziral po veži, kakor da ba nekoga iskal.
Gregor je sedel v naslanjaču, nedaleč od vratarjeve lože. Človek bi bil rekel, da je vsa njegova pozornost obrnjena na časnik, ki ga je držal v rokah.
Corsignac se mu je počasi približal: »Halo, Gregor —!«
Tajnik je pričakujoče pogledal gospodarju naproti.
Ta je malomarno vzel iz tobačnice cigareto, jo otrkal in si jo vtaknil med ustnice. Gregor mu je pomolil goreči užigalnik.
»Hvala, Gregor —« je rekel Corsignac. Nato je tiše dodal: »Torej je res prišlo ?«
»Saj sem vam takoj sporočil, gospod de Corsignac !«
»Hm — ali se zanesete nase ?«
»Na svoje oči sem ga videl, gospod de Corsignac — pismo za mipftra Che-
stra Lynnea, v Nizzi, »Gigantic-Pala-ce« — — pismo z rumunsko znamko! Poštar ga je prinesel, ko sem na nesum-ljiv način opazoval vratarjevo ložo !«
Corsignac je zamišljeno puhnil nekaj obročkov v zrak. »Srečo sva imela, Gregor !« je rekel nato. »Da se ta Lynne ni spomnil in ni pred odhodom na jadrnico vprašal po svoji pošti — in da se vratarju ni zdelo potrebno, da bi mu bil sam od sebe izročil pdsmo--«
»Saj mu ga je hotel dati !« je tajnik segel gospodarju v besedo. »Pa sem mu povedal, da je mister Lynne že odšel in da se gotov ne vrne prej ko zvečer!«
»To je bilo zelo previdno od vas !« ga je pohvalil Corsignac. A zdajci so dobile njegove črte zamišljen izraz. »Prav — tako torej veva, da je poročilo iz Ru-miuinije vendar že tukaj ! Vendar, kaj je s tem pridobljenega?«
Gregor je skrčil glavo med ramena. »Najin načrt je bil konec koncev ta, da da se za vsako ceno polastiva pisma, gospod de CarsigmacU
»Vse to je prav lepo —« je rekel gospodar in se ugrizni,! v hrfke. »A kako naj to storiva?«
»Počakati morava pripravnega trenutka !« je nasvetoval Gregor. »Če ha
vratarja kdo kam poklical--ali če
bi bilo moči z zvito šahovsko potezo odvrniti njegovo pozornost — potem, mislim, ne bi bilo težko dobiti pisma v roke!«
Corsignac še ni bil videti popolnoma prepričan, vendar se je potrudil in za-aajil svoj dvom. »Prav iimate, Gregor, počakati morava! In sam vrag bi moral imeti kremplje vmes — —«
Tisti mah je stopil momsieur Anatole v hotelsko vežo.
In poslovodja, M se je že ves čas nemirno oziral po veži, mnj je neutegoma planil naproti.
»Hvala Bogu, da ste vendar že priSli, monsieur Anatole!«
Monsieur Anatole je začudeno potegnil obrvi na plešasto čelo. »Zakaj hvala Bogu?«
»Kakor da bi bilo zakleto!« je razburjeno nadaljeval poslovodja. »Komaj imate dopoldne prosto, je v hotelu že vse narobe!«
Monsieur Anatole ni izgubil ravno-dušja. »Nu, kaj bi se bilo utegnilo zgoditi — ?« .
»Zgoditi? Tatvina, dragi človek! Enemu izmed naših gostov so ukradili biserno ogrlico —<
»Torej menda kaki dami —« »Seveda!« je srdito pokimal poslovodja. »Pomislite — biserno ogrlico —« »Hm — to pomeni, da bom imel spet
polne roke dela--«
»Dela ni več potreba, monsieur Anatole!« je dejal poslovodja.
»Ni več potreba--?«
»Lišp se je že našel.« »Izvrstno ! — In tat?« »Takisto.«
»In kdo je--?«
»Strmeli boste, dragi monsieur Anatole!« Poslovodja se je spet nasmehnil. »Vaš dozdevni gospod tovariš — tisti čudni zasebni detektiv — —« »Pa ne Jeremy Jerome?« »Kdo drug!«
Monsieur Anatole se je pogreznil v zamišljen molk. »Tu nekaj ni v redu —« je rekel nazadnje. »Čerprav se mi Jere-my Jerome ne zdi ravno svetla zvezda na nebu našega poklica — hotelski tat gotovo ni!«
»Vsa čast vašemu mnenju — a policija ga je že prijela!« je zmagoslavno oznanil ravnatelj.
Zdaj je bilo Anatolove mirnodušno-sti konec. Hlastno si je potegnil klobuk
z glave in se počehljal po redkih laseh.
»Vraga, vraga--stvar postaja
resna! Prosim, povejte mi kratko vse, kar se je zgodilo!«
Poslovodja je s kratkimi besedami poročal hotelskemu detektivu o nenavadnih dogodkih današnjega jutra in o tem, kako so se bile reči nepričakovano zasukale.
Monsieur Anatole je bil pazljiv poslušalec. Le časih je kratko kaj pripomnil, kakor da bi si hotel poslovodjevo poročilo tem bolje vtisniti v spomin.
Ko je poslovodja končal, je tiho zažvižgal skozi zobe. »Torej gospa de Corsignac je obdolžila Jeremvja Jero-ma, da je storilec?«
»Seveda — ali--«
»Potem vem, kaj naj si mislim! Potem — da — potem--!« Zamišljeno je utihnil.
»V kakšni zvezi je gospa de Corsignac s to zadevo?« je nestrpno vprašal oni.
»V tesnejši, nego si mislite, spoštovani gospod šef! Dajte, da vas vprašam: kje je gospa de Corsignac — ta trenutek? Tu v hotelu?«
Poslovodja je zmajal z glavo. »Kolikor vem, plove z mistrom Lynneom
proti Antrbskemu rtu--na jadrnici,
ki jo je naj^d Američan--<
tarost se podeduje
Kaj je dognal ameriški učenjak iz skupne starosti človekovih neposrednih prednikov
V Ameriki zbuja veliko pozornost knjiga, ki jo je napisal raziskovalec dednostnih zakonov prof. Pearl. Delo obsega posledke dolgoletnega raziskovanja o podedljivnosti starosti. Ti po-sledki, če se bodo izkazali pravilne, bodo važni ne samo za zavarovalne družbe, temveč za najširšo javnost.
Pearl je raziskal pri večjem številu oseb skupno starost njihovih staršev in prastaršev. Skupno starost obeh staršev in četvorice prastaršev imenuje »tial«, kar je kratica ?a. »total imme-diate ancestors longevity» (skupna starost: neposrednih prednikov). Zdi se mu važna zato, ker je vsaj v teh primerih
odkril, da je skupna starost teh šestih prednikov najmanj za 16 odstotkov večja
pri osebah, ki so učakale 80 let, nego pri drugih osebah, ki so prej umrle,in sicer je za 20 do 30 odstotkov večja pri starših, za 10 do 14 odstotkov pa pri prastarših. Pomen dedne mase se od pokolenja do pokolenja torej manjša, a pri tem so mogoče razne diference, ki izvirajo iz življenskega načina posameznika. Z zmernim življenjem i. t. d. sicer ne moreš popolnoma podaljšati
življenja, ki ti je namenjeno, lahko ga pa vendarle spremeniš.
Praktični zaključki Pearlove teorije so naslednji, kakor jih podaja sam v
svoji knjigi: «če je bilo skupno število življenjskih let tvojih staršev in prastaršev visoko, tedaj boš učakal, tudi če boš nezmerno živel, bržkone razmeroma visoko starost, seveda manj visoko, nego bi se ti prilegala, dočim bodo tvoji otroci imeli še manjšo dispozicijo za dolgo življenje, če so
imeli tvoji neposredni predniki nizko skupno življensko dobo, tedaj se najbrže tudi tebi ne bo posrečilo, da bi živel dolgo, na vsak način pa boš po pametnem življenju živel vendarle dalje, a
tvoji otroci bodo imeli še celo ugodnejšo dispozicijo za dolgo življenje, nego je bila namenjena tebi.«
Abesinska strojnica
Tudi abesinska vojska je oborožena z modernim bojnim orožjem. Ta slika prikazuje abesinske vojake pri vežbah s strojnico
Azijski ekspres
Pred važnim dogodkom na rusko-mandžurski meji
Zadnji dan tega meseca se bo ob rusko-mandžurski meji odigral dogodek velikega političnega in gospodarskega pomena. Ta dan bodo namreč 240 km širokotirne železniške proge v nekoliko urah spravili na normalno mandžursko širino in prvič bo zavozil tega dne »Azijski ekspres« iz Sin-čina v Harbin. Vseh 249 km proge so razdelili v 96 odsekov. V vsak odsek pride ob 5. zjutraj določeno število delavcev, ki bodo sedaj širokotirno progo spravili na normalno širino v skopem času treh ur. Cim bo to delo končano, zapelje Azijski ekspres na tako spremenjeno progo.
Azijski ekspres smatrajo za najelegant-nejši luksuzni vlak na svetu Opremljen^ je z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki, vozovi se ponašajo z vsem mogočim kom-fortom, ki postavija v senco celo to, česar
Samomorilni poklic
Klub filmskih komparzov, ki neprestano nihajo med
življenjem in smrtjo
V Holl.vvvoodu imajo že dolgo klub. ki ee imenuje »Klub samomorilcev«. V njem so včlanjeni filmski komparzi, ki pri smrtno nevarnih posnetkih nadomeščajo zvezdnice. V Londonu, ki je postal druga največja filmska centrala na svetu, snujejo nekaj podobnega. Že sedaj pa imajo tam komparzi, ki nastopajo v prizorih z avtomobilskimi in sličnimi nezgodami, nekakšen kolektiv, ki se imenuje >Brodovje smrti«. Šef teh mož, ki jih je osem, Reg Ka-vannagh, je te dni časnikarjem dal na razpolago nekakšen seznam cen. ki spada pač med najbolj presenetljive dokumente našega časa V tem seznamu čit-aš n. pr. tole:
Za padec z letalom v morje 160 funtov Šterlingov, za presedlanje v polni vožnji iz
letala v avtomobil iu narobe 75 funtov, za zavozitev z avtom v drug avto 100 funtov, za zavozitev z avtom v drug avto, pri čemer se eden prevrne, 125 funtov, za isto, če se prekopicneta oba avta, 150 funtov, za zavozitev z motornim vozom v drevo, zid ah podobno 25 funtov, za trčenje z letalom z drevesnim vrhom 150 funtov, za trčenje dveh letal v zraku 250 funtov i. t. d.
Kako malo šale je z vsemi temi stvarmi, je videti najbolje iz naslednje Kavan-naghove izjave: »Vsak izmed nas ima polomljene roke, noge, rebra in druge telesne poškodbe. Jaz sem si petkrat polomil noge, sedemkrat roke in sem bil neštetokrat nezavesten. Pri najhujši svoji nezgodi iz poklica sem si polomil obe nogi, obe roki in tri rebra.<
Aerodinamična lokomotiva
Moderna tehnika je ustvarila v zadnjem času oblike, k! ustrezajo njenim najnovejšim zahtevam, obenem pa se skladajo s sodobnim okusom. Tukaj vidimo lokomotivo tega tipa
Izdajalka J. Dillingerja
se omoži z ameriškim detektivom v Londonu
V Londonu se poroči v kratkem ameriška revijska igralka Marcia Marshova, ženska, ki je izdala zloglasnega chicaškega razbojnika in >sovražmka države št, l.< Johna Dillingerja. Nje mož bo znani ameriški detektiv Gordon Fellowes, ki ima v svoj detektivski urad v Londonu.
Ce sme človek verjeti Marcijinim navedbam, tedaj je končala kariero proslulega bandita samo za to, da maščuje smrt svojega prvega zaročenca Charlieja Brennana. Brennan je bil detektiv in njegova naloga je bila. da nadzoruje početje Dillingerje-ve tolpe. Na Dilhngerjevo povelje so ga člani te' tolpe umorili. Od tega trenutka dalje je Marcia mislila samo na to, kako bi se Dillingerju osvetila. Odšla je v chi-caško podzemlje, si pridobila Dillingerjevo zaupanje in s svojo izredno lepoto ga je znala kmalu zamrežiti. Dillinger seveda ni slutil, da je njegova ljubavnica v zvezi s poiicijo. Nekega dne st-a obiskala neki ki-nemotograf. V odmoru je za nekoliko minut ostavila svoj sedež in telefonirala polici;!. Ko je Dillinger po končani predstavi stopil iz poslopja, ga je že čakal oddelek fleteklivov. ki so ga sprejeli z besnim streljanjem. Dillinger se je zgrudil mrtev. Po tem dogodku Marciji v Ameriki ni bilo več obstanka, ker bi jo razbojnikovi prijatelji prav gotovo ubili, Z bogato nagra-
do, ki jo je prejela za svojo pomoč policiji, je odpotovala v družbi detektiva Gor-dona Fellovvesa v London, kjer se bosta, kakor že omenjeno, v kratkem poročila.
Angleški kemik proti plinski vojni
Eden najeLovitejših angleških kemikov im Nobelov najgrajenec prof Soddy orpo. zarja angleško vlado v nekem članku, da je vsak poskus, ki naj bi mesta Ln cL vilno prebivalstvo obvaroval pred etraho. tami kemične vojne, brez haska. Metode, ki jalh v ta namen predlaga in preizkuša vlada, eo otročje. Edina pomoč bi bila ta da bi se združili kemiki vsega sveta in onemogočili kemično vojno.
Izginole brzojavke
Iz Londona popročajo, da je abesinski poslanik v angleški prestolnici poslal sv°-jemu cesarju ta mesec štiri šifrirane brzojavke z izredno važnimi sporočili, kd pa niso dospele nikoli do Aibis Abebe. V abesanskem poslaništvu v Londonu so zavoljo tega zelo vznemirjeni in preiskujejo, kdo se je polastil teh brzojavk. 1600 prašičev in £0 miligramov hormona
Nič več diplomatskega posredovanja

V italijanski Eritreji
Drugi članek francoskega publicista Jeana Perrigaulta, vojnega poročevalca v italijanski koloniji Eritreji
Najtežji problem, ki se postavlja eri-trejskim civilnim in vojaškim oblastim, je ta, kako bi zalagali z vsem potrebnim to kolonijo. Če preživiš nekoliko tednov tu, prideš do prepričanja, da je sedanji konflikt Italijo, ki je sicer v petdesetih letih, od kar ima to kolonijo, izvršila veliko delo, popolnoma presenetil. Ni predvidevala, da bi ji eri-trejeke visoke planote nekega dne lahko rabile za vojne namene.
Danes govori vse samo o cestah, ki jih gradi z največjo vnemo sto inže-njerjev in 50.000 delavcev. Tu gre za dokončne, tlakovane im asfaltirane ceste, dovolj široke, da se na njih lahko
sko krizo tako za poedince kakor za urade, daje dela tisočim kopačev in zidarjev. Zadnjič sem pisal o veliki ki-rurgični bolnišnici v Asmari, ki bo obsegala 1.500 postelj.
Govoril sem s polkovnikom Marto-gliom, šefom zdravstvene službe. »Če se boste bojevali z Etiopijo,« sem mu dejal, »bo ostalo na bojnih poljih vsekako mnogo ranjenih sovražnikov. Kaj boste storili z njimi?«
»Ravnali bomo z njimi natančno tako kakor z našimi,« je odvrnil Baš iz tega razloga bomo poskrbeli aa večje število sanitetnih oddelkov in za večjo
so v tem pogledu navajeni v Ameriki. Prva vožnja Azijskega ekspresa v Harbin se bo izvršila seveda z velikimi svečanostmi in potniki dobe v spomin na ta dogodek dragocene darove
Pragozd na strehi
Ena največjih zanimivosti Los Angelesa je ta čas pragozd na strehi Romwa>*evega nebotičnika. Na površini 3000 kv. m so tu z velikanskimi težavami in velikanskimi stroški zasadili pravi pragozd s tropskimi drevesi, lianami in drugimi tipičnimi tropskimi rastlinami. Da bi bila iluzija še po-potnejša, so ta gozd oživili z opicami, kuščarji in drugimi manjšimi živalmi. Te živali se v svoji novi okolici počutijo prav dobro. Čudni kos pragozda sredi veleme-nega kamenitega morja ima en sam nedo-statek: kdor si ga hoče ogledati, mora plačati znatno vstopnino.
Nekoliko abesinščine
Kakor smo že ponovno pisali je Abe. »in i ja torišče kakšnih 7-0 jezikov in dia. lektov. Prevladuje seveda jezik gospodu, jočega naroda, Aimhahrcev Ta jezik je kaj blagodoneč in zvočen. O tem naj vas prepriča nekoliko primerov, ki jih podajamo fonetično:
»Amama« pomeni po naše: bolan sem »Au«: da, »birdeno«: mrzlo je, >mmkeno« vroče je, >danasterling«: dober dan »en. det aderaču«; kako ste sipali?, »hit«: proč od tu!, »išii«: hočem, »kas«: pozor!, »to-lo«: hitro, »tolobol«; zelo hitro, >tiniš koi«: počakaj maiLo, »malefia.no«: lepo, bedak »voha«: voda, »votat«: mleko, >vo-isero«': milostiva gospa, »baka*: dovolj.
šaljapinova hči okradena
V Solnogradu se mudi ta čas Marina
Saltjatpdnova, hči znamenitega basista. Tam je doživela hud udarec.
Vozila se je kolesom po mestu in ga Je pustila pred neko trgovino, v kateri jo nekaj kupila. Ko se je vrnila, ni bilo kolesa nikjer več. Tatvina «otesa bi je še ne zadela tako občutno, toda v torbi za orodje je imela dragoceno ovalno dozo za puder, staro rusko delo. To dozo cenijo na okrog 40.000 Dan. Ves doaedanji trud po-Ecije, da bd prišla tatu na sled, je bdi zaman. Vendar nd verjetno da bd mogel mož dragocenost kje prodati' ker so oblasti izdale že tiralico, v kateri so doao natanko opisale. Kakor rečeno je ovalne oblike, iz zlata, emajlirana belo, modro in črno ter ima na pokrovcu napis »Ljera«.
Ceste ki jih grade Italijani v Eritreji
križata dva tovorna avtomobila. Graditi jih je treba preko težavnega ozemlja, jih vsekati v živo skalo in speljati preko hudournikov ter prepadov.
Eno samo podjetje, ki zaposluje 4 tisoč delavcev in ki jih pričakuje še 4000, je doslej zgradilo 100 km popolnoma novih cest in spremenilo v velike ceste kakšnih 250 km slabih steza. Neko drugo podjetje dela prav tako vneto s 15.000 delavci. Ingam, od koder prihaja to pismo, je prava cestna delavnica na bregu nekega ueda (reke, ki vali svoja vodovja samo v deževni dobi). Vzdolž tega ueda nastaja nova cesta.
V Ingam sem prispel iz Asmare skozi Saganeitti. Saganedtti leži v višini 1250 m. Od Saganeittija do Ingam je
množino vsakovrstnega materiala, go bi ga potrebovali zase.«
In italijanske oblasti organizirajo T resnici tako obsežne sanitejske baze, da bd jih ne mogel prekositi noben, še tako velik pritok bolnikov in ranjencev.
»Kaj pa bo z vašimi delavci, ko bodo dovršili vse ceste v Eritreji ?« sem vprašal nekega inženjerja.
»Imeli bodo še več delavcev r Etiopiji, kjer je treba ustvariti še veliko več prometnih zvez«, je odgovoriL
»Tedaj bodo sledili pohodu čet ?«
»Da, sJedili mu bodo. Treba bo zgraditi vsak dan cel kilometer najboljših cest, ki bodo sposobne zdržati tudi najtežje motorizirane oddelke.«
Naj se masel tega inženjerja uresniči ali ne, vsekakor bo delo teh vnetih do-
Palača Italijanskega guvernerja v Masmni
Italijanska ladja »Colombo«, nabita z vojaštvom, odhaja proti Eritreji
najmanj} 20 km neverjetno drznih krivulj m ovinkov, toda inženjerji in delavci so jih izdelali tako mojstereko, da niti srednje dober avtomobilist ni na njih nikoli v resni nevarnosti. In ta cesta ni najtežja v Eritreji.
Še v februarju je edino precej slaba vozna pot vezala Masauo z etiopsko mejo. Ko bodo dovršili gradbena dela, bo to mejo vezal z Rdečim morjem cel sistem velikih cest naravnost in povprek.
V Ingramu tabori v naselbini lesenjač veliko število delavcev, kopačev iz Sicilije, Lombardije in Benečije. Najeli so jih za deset mesecev s pogodbo, ki se da obnoviti Povprečna plača cestnega. delavca je na visokih planotah 30 lir na dan, v nižini, t. j. v ozemlju lijonov lir. To se je tikalo samo de-pod 1000 m, kjer vlada tropska vročina, pa 45 lir dnevno. V neki brzojavki sem že poročal, da so ti možje poslali samo v juniju svojim družinam 5 mi-lavcev iz nižine. V seznamih nekega važnega podjetja pa sem čital, da pošilja delavec z visoke planote vsak mesec 350 do 600 lir svojim domačim. To ni težko, stanovanje imajo zastonj, za obilno hrano pa potrošijo po 3.70 lire na dan in če plačajo za liter vina 3 do 3.50 lire, tedaj lahko udobno shajajo z 10 lirami na dam. Je pa igra s svojimi dobitki in izgubami, ki jih vabi in ki spreminja te račune.
»Gotovo je,« mi je dejal neki častnik, »da izdajamo tu ta čas velike vsote, a ker se skoraj ves denar vrača v Italijo, naše finance zavoljo tega ne tipi jo mnogo.«
Ceste niso edina stvar, ki zaposluje za tri vojaške divizije veliko delavsko armado.
Veliko skrb pomeni poleg tega voda. Redka je, celo v Asmari, kjer jo civilnemu prebivalstvu delijo z največjo štedljivostjo. Vodna dela imajo tedaj važno ulogo v tej koloniji, ki se je tako nenadno preobljudila. Ta pre-obljudenost, ki je izzvala stanovanj-
lavcev podarilo Eritreji modema jro* metna in droga sredstva, M bodo uveljavila bogastvo njene površine in bogastva njenega podzemlja, M jih gotovo ne kaže prezirati.
Komunisti umorili milijonarja
Iz Costarice poročajo, da so našH tamkaj umorjenega milijonarja Alberta Gonzalesa Lehman na. Pokojnik je bil nemškega pokolenja. Komunisti so od njega zahtevali dvajset tisoč kolonov za svojo propagando. Ker jim ni hotel ugoditi, so ga ubili.
ANEKDOTA
Neka 90—letna dama je dejala francoskemu pesniku Fontenellu, ki je Stel takrat 95 let: »Smrt je naju pozabila!« _
»Pist« je odgovoril ta in položil prst ca usta.
f ■
VSAK DAN ENA
»Ali se sme vstopiti?«
(*New Vorker«X
:>JOTRO< St. 1».
Kulturni pregled
Umetnost in psihiatrija
Franooeki literarni kritik Edmond Jalouz je nedavno priobčil v stolpcih pariškega
>Tempsa<, kjer že dolgo sodeluje kot poročevalec za literaturo, zanimivo razpravico o shizoizmu v sodobni francoski književnosti. Tudi pri nas je bila lani slovstvena pravda zastran shizoizma: čitatelji »Ljubljanskega Zvona« se spominjajo polemike dr. Slodnjaka — dr. Ocvirk zaradi Frana Levstika, ki ga je dr. Ocvirk v svoji znini razpravi skušal delno razložiti tudi s shizo-izmom. Jaloux skuša na podlagi obsežne strokovne literatur© (Kretschmer, Freud. Jung, Adler. Minkowski i. dr.) osvetliti lojem shizoizma, ki pomeni cepitev človeške zavesti v dva svetova: v svet resničnosti in svet sna. Shizoizem človek skuša uteči svetu in stvarnim družbenim odnosom tako. da se pogreza v notranjost in išče v blodnih predstavah in sanjarijah nadomestila za stvarnost, ki ga je razočarala. Jak>ux misli, da pripadajo temn tipu do neke mere vsi idealisti in umetniki ter očita vedi, da ne more označiti jasne meje med človekom, ki je bolezensko shizoiden in posameznikom, ki je le namišljeno shizoiden.
Jaloui kaže na primerih iz literature, da so imele cele struje shizoiden značaj. Značilno je, da do francoske velike revolucije ne opažamo takih pojavov; prvi pomembni val »shizoidne umetnosti« predstavlja nemška romantika <Kleist, Hoelderlin 1. t d.). Drugi veliki val je francoski simbolizem, vendar je pravo oddobje shizoidne umetnosti nastopilo šele po vojni.Najtipio-nejši za njo so sedanji nadrealisti (surrealis-me), Shizoidne prvine so v spisih Giradousja Cocteaua, C ar ca, Thčriva i. dr. Shizoizem. pravi Jaloux, je postal po vojni prava epidemija: nravni razkroj, gospodarska negotovost inflacija, nezaposlenost, ponižanje duha in razpad osebnosti — vse to je povzročilo v nekaj letih nerazpoloženje nasproti življenjski stvarnosti. V času- ko se podira toliko reči, ki so se zdele Evropcu trdne, ni čuda, če skušajo občutljivejši ljudje ti teči življenski stvarnosti. Jakmz pravilno sklepa, da so se valovi literarnega shizoizma pojavljali po velikih socialnih potresih: postanek romantike, franc. simbolizma in
surrealizma to potrjuje.
Kdor je čital Jalouxov članek, ki bi ga priobčil v izvlečku tudi M. Rutte ▼ praških ►Nar. Listih«, se mu ni čudiL če le količkaj pozna novejšo psihiatrično literaturo. Opominjamo se, kakšno razodetje nam je bil nekoč v Reclamski spis Cezara lombrosa »Genie und Irrsin«. Kdor je pozneje bral istega pisca vneti zagovor spiritlzma, je pač spoznal, da celo ljudje, ki so najvidnejše predstavitelje človeške kulture »vrWali med psihopate, niso zavarovani pred — starostnim ahizoizmom.
2e lajik sme zavrniti Jakwww oHtek, da psihiatrija še ni označila jasne meje med normalnim in nenormalnim človekom! Ta na videz preprosti problem Je po priznanju vseh, ki so o njem pisali, neznansko zapleten Kdo ve, ali bo tn kdaj mogoče potegniti jasno, za vse primere enako veljavno
mejo!	. ...
Frof. dr Jan Kofinek je minule dni pregovoril' k temu vprašanju v praških >Nar Listih«. Povod mu je dala polemika, ki se je razvila v Ustih zaradi članka docenta dr 0. Janote, ki je v češkem medicinskem časopisu razpravljal o umetnostni ponazoritvi alkoholičnih prividov. Trdil je. dTso nekatere slike prav za prav prividi, kakor jih povzroča težka pijanost. Vprašanje ni novo; sega v samo dušeslovje umetnostnega stvarjanja. Prof. dr. Konnek ne vidi v takih ugotovitvah poniževanje umetnostne tvornosti, temveč samo skupno t^risce znanosti in umetnosti. »Ti dve velesili«, piše, >gotovo nimata nasprotujočih si interesov in tudi ne povoda, da bi se preganjali. Ali naj bo psihologija umetnika in njegove tvorbe tabu? Narkotika, alkaloidi, toksini in podobne reči vplivajo na vse duše, ne iz-vzemši umetnikove«.
»Sicer pa«, vprašuje češki znanstvenik dalje* >kaj je normalno in kaj nenormalno* Nadnormalno moder človek je tudi nenormalen, in vendar to ni sramotitev. Normalni ljudje nikdar ne zapuščajo za seboj aadrtormalnih vrednot . . . Normalen glasbenik bi zložil šlager ali sprejel dobro ka-pelniško mesto, ne bi pa zalagal simfonij, ki jih bo razumela šele prihodnja generacjia, ko bo njegovo truplo že razpadlo v molekule. Normalen zdravnik bi se navzel sodobnega znanja in ga skušal uspešno izkoristiti, ne bi pa se bavil z odkritji in iznajdbami . . . < I. t d. Primerov je dovolj. Znano je. da so celo progresivni paralitiki
zapustili nesmrtna znanstvena in umetnostna dela. »Naivneži in sklerotični starokopit-neži«, piše prof. dr. Korinek dalje, »pomilovalno majejo s častitimi sivolasimi glavami nad novimi smermi v umetnosti. »Iz-rodki bolestnih možgan« baje. — in tako je zadeva rešena. Ne zavedajo se, da njihova doba pomeni zanikanje razvoja. Vse se sme razvijati, samo umetnost naj bi bila izjema v osnovnem razvoju vsega orga-ničnega . . . < Kajpak, češki učenjak pravilno poudarja: če dopuščamo nadnormal-ne pojave, ne smemo trpeti pod normalnih. Kako pa jih spoznamo? >Ti s« po navadi skušajo z velikimi besedami in nasičenimi barvami napihniti v nadnonnalne«. Ta označba je preohlapna, da bi nam rabila kot zanesljivo merilo. Velja pa piščevo mnenje, da je na takih spornih področjih mogoče, da, še več: koristno sodelovanje umetnostnih raziskovalcev in psihiatrov.
Umetnost in psihiatrija, dušeslovje umetnostnega stvarjanja in patologija umetnosti... koliko že naših načetih vprašanj, koliko hvaležnega gradiva za bodoča raziskovanja! Vsekako je znak duševne praznote in plit-▼osti. če kdo zahteva, da naj kulturne in posebej še umetnostne vrednote ustvarjajo samo »normalni ljudje«. Kdo in kaj so normalni ljudje? Najvišje vrednote ustvarjajo geniji a genijalnost pomeni originalnost, in le-ta je živo nasprotje normalnosti in povprečnosti. Sosedstvo genija in blazneža o-stane večni paradoks človeške kulture, psihopati, njeni koristnejši spremljevalci od »normalnih«. Že dolgo je zavrženo mnenje, da je dedna obremenjenost istovetna z duševno manjvrednostjo. In ali ni shizoizem v eodobnem slovstvu tako naravna reakcija občutljivih duš na surove pojave v javnem življenju, kakor je selitev neprilagodljivih ptic posledica toplotnih sprememb in zmanjšanja življenjskih možnosti?
Vse je v medsebojnih odnosih, ln vsak po svoje reagira na udarce. Ali niso tisti, ki se pogrezajo v svoj notranji svet in pretvarjajo razočaranje s stvarnim življenjem v a človeštvu od »normalnih« ljudi, ki zapu-vrednote nadpovprečnega značaja, koristnej-ščajo življenje prav tako prazni in neznani kakor ao vanj stopili?	B. Borko.
Dr. M. Milojevic o Davorinu Jenku
Znani beograjski komponist dr- Miloje Milojevič ^profesor univerze v Beogradu, kritik Politike, vodja »Coilegiium MusicueK-a, dirigent, glasbeni pedagog in izredno plodovit in vesten miEikolog je iprispel od kraiHkega odmora na Jezerskem ▼ Ljubljano »na rade. O svojem deta tukaj mi je dal toile izjavo: Skoraj 14 dni svojih počitnic sem posvetil Stadiju slovenske glasbene zgodovine. Zanima me zlasti problem delovanja Davorina Jeaa&a (ob 100 letnici njegovega rojstva). Najbolj pa metamor-foza njegovega glasbenega sloga, ki je nastala pri njem, ko se je preselil na srboka tla: prehod iz čisto slovenskega eleanonita v neko romantično smer, M so jo tedaj gojili na srbskih tleh.
Čisto slovenska nota je očitna v Jenkovih opusih iz dunajske dobe do leta 1863. Lahiko bi jo natančneje imenoval gorenjsko noto. Zelo tipična dela iz te epohe so zbori Naprej zastava Slave, Lipa, Rojakom in Sabljica. Zlasti mi imponira iz te dobe Jenkov samospev »Kam?«. V njem sem našel globoko notranjo dinamiko, ki je značilna pri. Schubertovih pesmih tega žanra (n. pr. Madchens Klage).
Delam paralele med načinom kompo-noranja Jenkovih neposrednih predhodnikov (Ipavci, Mašek, Nedved) in njim. Opažam splošno nagibanje k liriki, k homofoniji in k čisti diatoniki z zelo pri miitivinimi modusladjami; pri vseh je zelo priljubljen efekt kromatičnega tercnega sorodstva. Od tukaj dalje pripravljam sedaj materij al za primerjavo slovenskega in srbskega elementa v Jenkovi glasbi Opazil sem, da je bil Jenko pri Slovencih nekako zapostavljen, ko se je naselil definiitivno na srbskih tleh. To je razvidno najbolj iz zborovskih iizdamj f zbirk), kjer je Jenko zastopan le z malim številom kompozicij. In vendar je
is Stritar L 1870 ▼ Brona Jenko brea Aroma najgeniaJneJS
siki komponist svoje dobe.
ZeSo me t*"**"* postopek slovenskih rodoljubov, JonjiieivnfikoT in ranetnfleov ▼ dobi nacionalnega preporoda Slovencev, zlasti v Stakuški do« (od 1861 dalje). Tu se vidi pripadnost komponistov smeri slovenske psihologije v okvirja srednjeevropsko noveliranja glasbenega stala. Najbolj zanimiva točka v novejšem razvoju slovenske giafce je baš ta psihologija, to je težnja komponistov, da se po možnosti otresejo silnega vpliva srednjeevropskega sioga, ki ga lahko imenujemo »srednjeevropski popularni slog«. Ta slog ima ▼ vsaki slovandki nad ji svoje nSanee: ne veTakah, & bistvene.
Licejska knjižnica mi nudi mnogo bogatega materiala. Nameravam se to zimo ponovno vrniti t Ljubljano, da material še bolj izkoristim, rfasti za dobo pred Jenkom. (Sedaj se zanimam ▼ glavnem za Jenkovo dobo). Tudi ▼ biblioteki Glasbene Matice sem na« polno materiala, ki mi je prav posebno rabil v mojih primerjalnih glasbenosti-
kove dobe.
Slavko Osterc
Skandinavska slovstva ia umetnostna svoboda. V skandinavskih deželah so se ▼ zadnjem časa razširil« zlasti med inteligenčno mladino versko - moralna gibanja, ki zahtevajo preosnovo vsega javnega . življenja in ponekod očitno reakcionarno napadajo tudi literaturo. Na Danskem stop na čelu takega gibanja pastor Gunnar Engberg. ki Javno zahteva, da se morajo odstraniti s razstav vse nudi tete. sa literaturo pa naj se uvede stroga moralna cenzura. Nain-deks javnih knjižnic je prišla že cela vrsta mladih pisateljev, med njimi Eyvind Johnson. V. Morberg. HanT Martinson in A. Landquist. Romanopisec in dramatik Ronald Fangen je nedavno izdal bojeviti spis »Krščanska svetovna revolucija«, v katerem zagovarja miseL da Je edina rešitev iz sedanje n ravne tn materialne krize človeštva vrnitev v — krščanstvo prve dobe po Kri-stu. £ nJim polemizira pisatelj in kritik Sven Stolpe, ki Je postal iz ciničnega ma-teriaKsta goreč katolik, ki pa vzlic temn zagovarja umetnostno svobodo in ostro kritizira odnos cerkve do umetnosti. Vsekako ao ti pojavi značilen pojav sedanje dobe.
Sokolstvo
Lepo sokolsko slavje v Dolu
V nedeljo Je bik) v Dolu pri I^ubljani praznično. Sokolska četa Je imela prvi nastop za petletnico obstoja.
Prireditev je dobro uspela. Ob Iti. se je s Dola do Biričevega razvil lep sprevod z godbo Sokola I-, kateri so sledili sokolski oddelki članstva, naraščaja in dece iz Dola in bratskih sokolskih zastopstev, posebno od matičnega društva iz Most, pa tudi ia Ljubljane. Zaloga in Ste panje vasi. Na lepo okrašenem telovadnem prostora se Je zbralo veliko število občinstva, okoli 500. ki so živahno pozdravljali povorko hi x zanimanjem pričakovali nastopa. Spored Je obsegal 12 točk. Pomešani med ostale vrste gostov so nastopili pripadniki sokolske čete Dol. Z zanimanjem je občinstvo spremljalo posamezne točke in ni štedilo z odobravanjem. Posebno je ugajala izvedba vaj ženske dece, ki Je a svojo ljubkostjo in dovršenimi gibi žela posebno odobravanje. Dobro je potekla izvedba mi moške dece in ženskega naraščaja, tudi orodna telovadba članov in orodna telovadba naraščaja in deee, kakor že opetovano na sokolskih nastopih pa so bili deležni izrazov simpatij starejSi bratje, večinoma 50-lotnilri iz Most ki so zanosno izvajali vaje. da se gledalec ni mogel ubraniti vtisa, da so t njihovih gibih braža vM sedemdesetletni tradicija sokolskegu telovadnega in nacionalnega dela prt nas. Proste vaje članov, tako svane eefike vaje so bile izvajane harmonično. Nekofiko amols so
Imele članice, ker niso zaradi improvizirana kompozicije mogle izvajati tako uspešno, kakor ao bile pripravljene.
Na sokolskih nastopih vsakdo rad spregleda kako pomanjkljivost, ker je treba gledati na celotni trud neštetih telovadnih ur in prostovoljne discipline, vendar Je nastop izrez koncentrirane fizične in moralne si-lo. auto lahko kaka stvar k celoti vpliva no-harmonično. ie ni ▼ skladu z viškom ki ga mora imeti vsak nastopajoči v ponos in brezhibnem zadržanju. Voditelji naj posvetijo pažnjo, da noben telovadec ne bo kvaril celotne lepe slike. Tako je kot eeiota dobro uspeU konjenica Sokola UL. ■ prostimi vajami, s sabljami in je dosegla kot skupina lep vtis. Z vrsto Sokola I. na bradlji in nato sledečim kolom, Je Ml nastop zaključen. Matično sokolsko društvo Moste je z vsemi svojimi vaditelji lahko ponosno nad višino prireditve in števila nastopajočih Dol pa naj pomnoži svoje vrste, da bo rezultat dela moščanskega načelnika ta načri-nice tudi v internem delu v dolski telovadnici številčno uspešnejši.
Sokolstvo Je za eno postojanko Jač)o. Propagandni nastop bo razumljivo povzročil novi dotok telovadečih v Dolu tn novih pripadnikov sokolskih ofganizid^ ki nam j® ▼ marsikaterem kraju edini	vir k
zdravju in nacionalni vzgoji Hrokm ljudskih plasti.
Po sokolskem svetu
NA OffJMPiEJiAOO iT HBBSUN POJ-HE 1000 SOKOLOV. Veftiko zanimanja, vlada za berlinsko atfmpijado med češko, slovaškim Sokotatvcm. Ne samo, da ee bosta udeleži^ tekme moška in ienaka tek. movalna vrsta, resno se uvažajo toda o -večjem sokotokem nastop® v berlinskem olimpijskem stadiona. V ta namen jo
v	Pragi tajtaik olimpijskega odbora dr. Diem ia Berlina, nato pa ae je podal v Berlin načelnik bos br. dr. Klinger. Nem. ci so pripravljeni sprejeti im nastanit 1000 oseb deloma v vojaškem tabora v Deberi. cah deloma v taboru Strajdrnanovem nas. proti olimpijski vasi, Sokolski telovadni nastop naj bi bil 7^ avgusta Ob 18. ari na glavnem stadiona. 'Slehernega udeleženca bi ©tal izlet v Berlin pri skupni nastanit.
vi	in prehrani samo 2.6 marke dnevno. Tekmovalci sami pa bodo morali stanova, ti v olimpijski vasi Poileg tega počiva prirediteljski odbor mladino vseh narodov na olimpijado, kjer bi imelo 30 dečkov od vsakega naroda od 30. julija do 17. avgu. sta zastcjpj stan in hrano v posebnem ta. bora in kjer bi se medsebojno spoemali ln živeli. Berlinsko sokolsko društvo pa bo pripravilo za vse češkoslovaške odele, žence nekaj izletov v okolioo Berlina.
Priprave poljskega Sokolstva za Vili. vsepodjski zlet v Varšavi, leta 1936. so že v potoem teku. Načalništvo je že pripravilo lani ves telovadni material in po društvih se je pričelo že živahno delovanje.
vzgojnega in gospodarskega šentjurske kmetijske šole
St JutIJ, 27. avgusta Ranovinska kmetijska šola v St. Jurju pri Celju obhaja letos 25-letnico ustanovitve. Posebne slavnostne proslave kakor je bila Ob 2fMetnici, letos ob težkih gospodarskih razmerah ne bo. zato pa bo na ta-mošnjem zavodu 31. avgusta in 1. septembra veliko zborovanje Zveze absolventov vseh kmetijskih šol dravske banovine. Sola je izdala obsežnejše jubilejne izvestje. V soboto ob 16. bo kongres absolventov z razpravo o organizaciji kmetskih zbornic in o drugih aktuelnih gospodarskih vprašanjih v nedeljo ob 11. pa bo občni zbor Zveze, ki se bo najbrž vršil na dvorišču, ker ima zavod sam že nad 600 absolventov in je bilo že ob 30-letnici zbranih nad 350 ljudi. Ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo, zavod bo pa oskrbe! onim. ki se pravočasno prijavijo pri Zvezi, ki celotno prireditev organizira, cenejšo prehrano. Drugi naj si pa prineso kaj s seboj.
V soboto ob 0. se zaključi tudi šolsko leto kmetijske šole ter se vabijo prijatelji zavoda. Obenem se konča 14 dnevni kmetijski tečaj za učiteljice-voditeljice gospo-dinjsko-nadaljevalnih šol.
>olsko izvestje izkazuje, da je v 25 letih v 22 letnikih absolviralo na zavodu 582 gojencev. Od teh je do sedaj že 132 samostojnih gospodarjev. 305 mlajših je še na domu staršev, 64 v raznih kmetijskih službah. 47 v drugih službah m deloma v Ameriki, 33
pa jih je med vojno padlo in umrlo. Največ absolventov jc iz ptujskega, celjsfkega in obeh mariborskih srezov ter iz prevaljskega in slovenjegraškega sreza. Razveseljivo je, da prihajajo zadnja leta na naše zavode tudi gojenci in gojerike iz sosednje Koroške ki se vračajo spet domov, žal pa, da ni ni-kake slične akcije na našem Primorju. Kmetijsko gospodinjsko šolo, ustanovljeno na zavodu 1. 1931 je v prvih štirih letnikih dovršilo 85 gojenk. Vsako leto se je vršilo na zavodu zlasti pa v poslednjih letih večje število raznih strokovnih tečajev. Po vojni so se pa zelo pomnožili poseti zavoda po raznih šolah, organizacijah in korporacijah, tako da si je letno ogledalo zavod krog 1000 zanimancev.
Šolsko posestvo, ki je ob ustanovitvi obsegalo le zemljišče ob zavodu 42 ha, se je z manjšimi dokupi povečalo na 51.50 ha, z dakupom planinskega posestva za pašnik mlade živine na Boču pa celo na 144 ha. To povečanje je bilo potrebno, da je bilo mogoče popolnoma izrabiti dovolj obsežne hleva, da se je izpopolnilo sadjarstvo in se je z dokupom vinograda vpeljal poleg teoretičnega tudi praktični pouk v vinogradništvu. Tako tvori sedaj celotno posestvo z odgovarjajočimi napravami in vsemi panogami kmetijstva harmonično gospodarsko enoto, da je mogoče prakso primerno prilagoditi teoriji.
1 Število in teža živine se sicer izza pr-
vih tet po dokupa ni toliko izpremenila ob povprečnem stanja 35-40 glav, zelo so je pa povišal letni prirast s plemensko vdrejo mlade živine, od početnih 30 do 25 q na sedanjih 45 do 50 q. ter je letni prirast povprečno 30% početne teže, najvišji pa 41%. Bolj ae je dvignilo stanje v rvinje-reji, pri kateri je letni prirast v zadnjem času celo 100% ter je najvišji bil 1463% početne teže. Prevprečna mlečnost zadnjih 5 let je znašala 1965 L najvišja pa 3434 L Mlečnost pri tej domači sivopšenrični pasmi sicer ni tako visoka, zato je pa mleko zelo mastno, živina z«.lo zdrava in rastna ter krepke konstrukcije in to pri običajni krmi brez dodatka močnih krmil. V celi dobi 25 let pri tolikem številu živine ni bilo ni-kake večje bolezni ali rzgiAc v hlevu. V zadnjih 15 letih je oddal n. pr. zavod za pleme 52 bikca, 42 kravi oziroma telici, 222 mrjasca, 254 svinjke in svinje, 130 lovac, 72 petelina, 60 kokoši m krog 7000 valilnrh jajc. Z letom 1934 se je uredila na zavodu tudi banovinska plemenilna postaja za srez Šmarje in Celje z 2 noričanoma ter je znašal letošnji prigon 135 k bil. Manj ugodna jc pa lega zavoda za sadjarst vo zaradi preoej stalne dolinske magle. JL 1929. je pozeblo nad 350 dreves. V 1. 1931 se e sicer pridelalo 235 q sadja, a od tedaj do letos, ko je spet nekoliko bolje, ni bilo skoro nikakega pridelka.
Novo šolsko leto 1936-37 se začne po 14-dnevnem odmoru 15. septembra ter je bilo sprejetih v kmetijsko šolo 30 goje-cev, v gospodinjsko pa 25 gojenk.
Ravnatelj inž. Petkoviek.
ds bo	rarn jepa. Zvezno načelniStvo
rafima, da bo na tem deta, ki bo veljal kot proslava 35-tetnfce zedšnjenja vsega poijsfcega Sdfcoistva v enotno svežo, na-stopOo pri skupnih prostih vajah okrog 8000 čtaoar Jn 4000 Oanae. Ztetni dnevi bodo od 26 do 30 janija prftodnjega leta ter Je ves razpored napravljen tako, da sta dotočena 26. in 27. junij za zvezne tekne t vseb panogah za čiane in Slanice ter naraSčaJL 28. ta 29. JaaiJ za javne nastope vsega poljskega Sokolstva, slavnostni sprevod po prestolnici pa bo dopoldne 30 junija. Istočasno % zlatom bo pokazalo poljsko Sofcolstvo na svoji razstavi marsikaj zanimivega is svojega delovanja v zadnja desetletjih.
Zanimanj* za tot«a«? vzgojo Jo v Rusiji redno večjo. Ne samo, da drifcava VBe. stransko podpira svoje lastne telesno vigosjn© ustanove, ki j2h je mnogo tisoč vsepovsod, temveč skrbi tudi sicer z Izdatno propagando za napredek . Zlasti ee je v zadnjih letih razvilo smučarstvo JK> vsej državi Saj je samo v moskovski po. krajini 25.000 organiziranih smučarjev, fci Imajo 66 sm*Lčar6k»t stanic, kjer ee dobe za dnevno plačilo 80 kopjejek smučI za ves dan na raapolago. Poleg smnčarstva se wAo goji veslanje, pa tudi razne drage igre so zeflo priljubljene. Posebno mnogo je prijateljev tenisa in nogometa. Red. no telesno vnagojo pa uživajo vsi šolo ob. ve®ni otroci ta odraste, mladina v dTŽav. nfh -rsgojevalSSčiih V Moskvi je bil zgrajen gradiozen stadion s 110.000 sedeži.
Radi«
Izvlefek is programov Četrtek 29. avgusta.
Ljubljana 12: Nekaj eksotičnih cvetk-plo-šče — 12.45: Poročila, vreme. — 13: Cas, obvestila — 13.15: Revija veselih pesmic na ploščah. — 14: Vreme, spored, borza. — 18- Radio orkester. - 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič). - 19: Čas, Poročila, vreme, spored, obvestila. — 19.^0 : Nac ura: O Beogradu (Dušan Nikolajevič-iz Beograda). - 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.10: Jugoslovanski biseri - Radio orkester.
Beograd 1630: Lahka glasba. — 20: Mozartove skladbe. — 21: Ruske romance. — 21.30: Orkester. _ 23: Lahka godba. — Zagreb 1210: Godalni trio. — 17.15: Godalni kvartet — 20: Koncertni večer. — Praga 19.25: Orkestralen koncert — 20.15: Jazz — 21.15: Prenos z Dunaja. — 22.35: Lahka godba. Varšava 20: Orkester in solisti — 21: Violinski koncert. — 21.30: Operetna in plesna glasba. — Dnnaj 12: Orkester — 16.10: Plošče. — 17.30: Klavirske skladbe. — 20.10: Dunajska glasba. _ 21.15: Orkestralen koncert Dunaj-Praga. — 22i25: Sonate za violino in klavir. — 23.05: Lahka glasba — Berlin 20.10: V plesnem taktu po Berlinu. — 22 30: Orkester. — Miinelien 2010: Zvočne slike o žetvi. — 2t:
Koncert berlinskih filharmonikov. _ 22.20:
Moderna glasba. — Stuttgart 20.10: Plesni večer. _ 22.30: Iz Berlina. — 23: Sodobna muzika. — 24: Orkestralen koncert. — Rim 17.05: Vokalen in instrumentalen koncert,— 20.40: Operni večer.
Poloiaj industrije v Istri
V	poslednjih dveh poročilih o gospodarskem položaju v Istri smo navedli podatke o premogovnikih in kamnolomih ter obrti in trgovini. Razen kmetijstva, ki ga bomo skušali obravnavati nekoliko podrobneje ob eni izmed prihodnjih prilik, nam preostanejo za danes še nekatere panoge industrijo, ki je v deželi sicer skromno razvita, a je v zadnjem času. kakor kažejo statistični podatki, vendar le pričeta nekoliko napredovati.
V	pulski ladjedelnici že nekaj let samo še popravljajo in razde vajo stare ladje. Zlasti poslednje se je razvilo v dokaj plodooosen posel, ki mu baš letos preti nevarnost, da spet zastane, ker si podjetje t veliko težavo oskrbuje tuje devize, potrebne za nakup starih b rodov v inozemstvu. S še večjimi težavami se bori tovarna ključavnic, ki jo nemška konkurenca vedno bolj izpodriva s domačega trga.
Več sreče imajo tovarne cementa, ki bo producirale lani 158.364 ton gradbenega materiala. V opekarnah pa je letos, kakor kaže, nastopil preobrat. V poslednjih letih jo propadlo več tovarn, tako da je lani ostala le še opekarna v Borutu. Leta 1983 so v njej izdelali 1,700.000, lani 2 milijona, letos sorazmerno še nekoliko več komadov opeke. Hudo konkurenco ji delajo tržaške in furlanske opekarne.
Med industrijskimi panogami, ki se jim počasi obrača na bolje, je omeniti industrijo predelovanja konoplje, ki postaja zadnje čase po vsej državi zaradi avtarkičnih gospodarskih načel vedno bolj pomembna. V edini istrski tovarni izdelujejo iz konoplje dnevno po 35o kg konopljenega blaga. Zaradi uvoznih omejitev je tudi v tej tovarni delo nekoliko zastalo, vendar kaže, da bo v kratkem premagala te prehodne težave. Z velikimi težavami pa se bori zaradi ponovno zmanjšanega uvoza sirovine skromna kemično industija.
Sorazmerno jo še najboJj napredooala-električna industrija. S produkcijo in napeljavo električnega toka se v Istri bavi predvsem SEI (Societa elettrica Istriana), ki ie lani prevzela tudi električne naprave v Izo'li ta Piranu, tako da je število konzumentov njenega toka narastlo koncem preteklega leta na 11.477. Električnega toka so porabili lam po vsej deželi za 20,000.582 kw ur. Napeljali so tok v kraje okrog Bnj, Izole, Ro-vmja m Umaga.
Drobne novice
V	Trsta bodo v nedeljo priredat svečanosti <*> prOSci odkritja spomenifea padiBm votfafenm. Spomenik so postaviMna grt&u sv. Justa. Katoor poročajo tržaški E-stt, bo spomenik odkril sam kralj Viktor Bmannet UL Za sprejem kralja se
sedaj aefto intenzivne priprave.
TtofaStt botaief jo preteklo nedelo po fcrsttl bedesnd preminula gdft. PepcaKrai. nerjov^, Bfin je ed& h<X ngfodnega po. sto^itfuega veleposestnika to trgovca Fran. ca Rrafoesrja. "Umita je v starosti 26 tet Poteg užaioSčenega očeta ta maftma Josfr-ptae zajpoS&a de edinega brata Franceta. N$m naSe fefknano sažalje!
Elektrifikacija železnic. Kakor amo že panočafi, nameravajo de letos eJektrifid-ratt nekatere železniške proge v tržaški In goriški pakrajtaL Po napovedih trža-ffldh Estav bodo do jeseni efefcfcrtfictoane proge Videm—Gorica—Tržič—Trst, Trt«
—^Oervtajan. Trst_Postojna m St. Peter
na Krasu—Reka. V nekaterih železniških predorih bodo morati znižati nivo železniških tirov, v Vidmu, Trstu, Tržiču, Postojtot, Sežani ta L«ežečah bodo podai^ šali nekatere stranske tire. V eeiota bo etekrtrSffleiranih okrog 300 km žeSeandSke proge.
Tržaška pehotna divizija, ki je beta, v
zadnjih tednih na vojaških vajah, se vrne danes v svoje garnizija. Skupno s pehotnimi polki se vrneta tudi konjeniški ta 10. artHerijgki polk.
Nezaposlenost v Istri. Nezaposlenost je v zadnjem času tudi v Istri nekoliko nazadovala. že lani je padlo števfflo popotooma nezaposlenih od 6-330 na 5313. Do srede t.L je padlo na 3233. Največja je hOa nezaposlenost v stavbni industriji, v kateri so našteli 1222 popolnoma nezaposlenih delavcev. Pri. 35 javnih delih, ki so Mla v prvi polovii/ci t 1 T gradnji, je bilo saposie-nffh povprečno 2035 ljudi, M so dobili v tem času izplačanih povprečno po 138 dnevnih mezd.
Promet v palstd Inki. Po podatkih pristaniških oblasti je znašal blagovni promet v pulski taki v prvih 6 mesecih t. L 159.435 ton, lani pa 131.254 ton blaga.
V	PuE nameravajo prihodnje teto zgraditi posebno postajo za potnike, ki potujejo z letali in novo učiteljišče. Za učžta-ljiš&e je že določeno zemljišče, ki obsega okrog 2500 m2 .Za postajališče je predvidenih 200.000 lir stroškov, za učiteljišče pa 2 milijona
V	Selu pri Gojačah na Vipavskem se je pripetila preteklo soboto huda nesreče 56-letnemu posestniku Ivanu Maharčiču. Imel je opravka na seniku, s katerega je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko in dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v tržaško bolnico, kjer so ga sprejeli z rezervirano prognozo.
Vremensko poročilo
27. avgusta Ljubljana 7, 755.3. 17j8, 90, O, 10, dež. 6-5; Ljubljana 14, 754.8, 22.4, 58, W3, 10, —, —; Maribor 7, 753.8, 18, 80. S2, 4, dež, 1.0; Zagreb 7, 755.4. 19.0, 90, Wl, 4, dež 5.0; Beograd 7, 755.6. 23.0, 70, SE2. 3, —, —; Sarajevo 7, 758.5, 15.0, 90, O, 3, —v —; Skopi je 7, 763.3, 21.0, 80. O. 0, —, —; Kumbor 7, 757.5, 23.0, 80, SE5, 3, —v —; Split 7, 756.2, 25.0, 80. NW2. 6, —, —: Rab 7, 756.9, 19.0, 80. S!W2, 5, dež, 2.0: Rog. Slatina 7, —, 16.0, 98, W2, 3, dež. 5.0.
Temperatura: Ljubljana 24.0, 16.8; Maribor 26.0, 16.0: Zagreb 30.0, 18.0; Beograd 35.0, 30.0; Sarajevo 32.0, 12.0; Skoplje 34.0. 16.0: Kumbor —. 21.0; Splft 31.0, 23.0: Rab —, 18.0; Rog. Stotina 27i>, 15.0.
CENE MALIM OGLASOM
Po 60 par xa besedo, Din 2.— davka aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, kt iftčejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ah dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17«—.
>: . ir
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddeHra .Jutg. " jjj^ j . y ^^^
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana«
SENZACIONALNA
KOLONJSKA VODA /
BOURJOlSi
PARIŠ
Službo dobi
Skladiščnik
Terziran, B kavcijo, dobi trajno mesto pri večji tovarni. ponudbe e spričevali na ogl. odd. Jutra pod »Skladiščnik 2362«.
101204
Gospodično
■ perfektnim znanjem nem-ičiae, sprejmem k dvema otrokom.i. Ponudbe po možnosti z referencami na ogl. odd. Jutra pod »Gospodični«.
19145-J. Lahko službo
nudim upokojencu. Hrana in stanovanje poleg plače. Samci prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »7*1101 invalid«.
19082-1
Sobarico
perfektao, samo z dobrimi spričevali, in pošteno dekle za vse, iščem v isto hišo *a takoj. Naslov: Bosnič, Slav Brod, Badaličeva ml. 1«.
19134-1
Kovtaostrugarski
mojster
pripr»vw», samostojna moč, energičen, sposoben v izdelavi orodja, se išče za tovarno armatur. Ponudbe s prepisi spričeval ter zahtevo plače na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prvovrstna moč«.
18766-1
Vzgojiteljico
»možno perfektno slovenščine in nemščine ter glaso-vuja, iščem k 8-iet.nemu fantku. Z znanjem franco-ičir.e imajo prednost.
13602-1
Prodajalko
Besane stroke, za samostojno vodstvo podružnice, sprejmem. Zaželjeno nekaj kavcij-e, lahko tudi v hranilni knjižici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nastop takoj 202«.
10137-d
Stalno službo
dobi, kdor vloži v dobro idoče podjetje Din 16 do 30.000, za povečanje obrata. Ponudbe na ogl. odd. Juti-a pod »Stal na služba k obresti 30.000«.
19173-1
Poslovodjo
iščem takoj za mehanično delavnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19164-1
Pisarniško moč
prvovrstno, gospodično, zmožno hrvatskega, nemškega in deloma francoskega jezika, sprejmem takoj. Ponudbe s sliko poslati na o<rl. odd. Jutra pod »Energična«.	lOliO-l
Praktikantinja
za drogerijo. leipe zunanjosti, s štirimi razredi
fimnazije ter trgov, šolo, obi takoj mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drogistinja«.
39152-1
Dobro moč
za izdelavo kreme za čevlje potrebujem takoj. Ponudbe poslati takoj na ogl. odd. Jutra pod »Krema«.
1S153-1
Jelonoša
hi 2 jeionošinji i letnimi spričevali, vešči nemškega jezika, dobe mesto. Hotel »Orel«, Maribor.
19105-1
Dobro kuharico
sprejmem za domačo hrano in pečenje morskih rib. Nastop takoj. Restavracija Hotel-Lloyd.
1909«
EEMM
V«aka besed* 60 par: sa dajenje MMvr* aH m Iitro p, t Dla. (S)
Brivski pomočnik
dober delavec, pediker in bubištucer, išče nameščenje po možnosti v Ljubljani. Ferdinand Lorbek, salon »Hi"ijena«, Rab.
19133-2
Brivski pomočnik
prvovrsten, star 26 let, išfte
dola .Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19141-2
Blaga.iničarka
išče službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10163—2
Za vsako ceno
prodam razno ključavničarsko orodje, železje, napol izdelane predmete, stroje, žitnik, Zg. Siika 82, pod hribom.	19170-6
Poceni prodam
starinsko zofo, fotelj, dvodelno omaro, sobno in pisalno mizo in nočno omarico. Trnovo, Kolezijska ulica 81/1.
10130-6
Otroške vozičke
moderne, po tovarniških cenah prodaja »Novel«, Frankopanska 31, Šiška, -ve zamudite ugodne prilike!
19160-6
Brivski pomočnik
dober bubištucer, z enoletno prakso, vojaščine prost, išče službo za takoj ali po dogm-oru. Grga Rukavina, Kutina, Moslavina.
19131-2
2 brivska
pomočnika
mlajSa, dobra delavca, iz-vežbana nekoliko v damski stroki ,želita premeniti mesto s 3. septembrom, najrajši v bližino Sevnice ali Krškega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10119-2
Mesto hišnika
sluge ali temu podobno, iščem. Ponudbe pod »Vesten in poštem« na ogl. odd. Jutra.
19161-2
(ftaiencS (£ee)
Brfvske*ra vajenca
sprejme ta.koj Josip Holy, frizer za dame in gospod«, Brežice.
19134-44
F?enca
poštene hiše, s primemo šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino mešanega blaea na deželi. Ponudbe je poslati pod šifro »Ugledna trsrn-vina« na ogl. odd. Jutra.	19131-44
Učenca
krepkega, zdravega, ki
ima veselje do trgovine mej. bla-sra. sprejme takoj Ferdo Pnstek, šmar.ie pri Jelšah.	10122-44
Frizerko
dobro ondulerko, sprejmem v stalno službo. Naslov na Drnovšek Bogomil. Litija 20.
191564'
Postrežnico
mlajšo za dve uri na dan k eni osebi iščem. Ponudbe m ogl. rsdd. Jutra pod »Postrežnica«.
10140-1
7
Nemščino
od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja, poučuje profesor D. Svoboda, Tavčarjeva 1.
19127-4
Šolajte se dom"'
Moderne jezike. trgovske predmete, strojepis. stenografijo itd. Va5 nauči temeljito in hitro doma potom dopisovanja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2/13. Pišite po poja-snila!
223-4
Za šolarje
dobra in cenena oblačila si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra e. 14 SI-6
G. Th. Rotman:
Življenje Jakca Takca
Da, in to še ni bilo najhujše! Sitric je namreč začel mahati z dežnikom in ga hitro vrtiti med prsti, zakaj na svojih mnogih izprehodih je bil postal pravi mojster v tej kratkočasili umetnosti.
Kupim
Železne odpadke
vsakovrstne prevzame ln plača po predpisani najvišji tovarniški cent — Schnelder & Verovšek -trgovina z železnlno -Ljubljana, Tyrševa (Dunajska) cesta 16.
18928-7
Motor na
sesalni plin
15 do 35 HP, dele žage veneciianke, eventuelno tudi mlina, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupaj ali posebej«.
10133-7

Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
g kopalnico oddam. Ogledati od 10—12. Naslov v ogl .odd. Jutra.
aoioR-Ji
Petsobno
stanovanje
prostorno, i vsemi pritiklinami, kopalnico, plinom, elektriko, poleg opere, oddam za november event. februar. Naslov v ogl. odd. Jutra.	19174-31
Stanovanje
oddam za oktober, sončno in zračno, večje aili manjše, v bližini nove cerkve v Šiški, Podjunska 31.
10142-31
TO JE ODTIS G U M E, KI DAJE
VEG KILO-
M
:TR A R E
Hrastove prage
3.00X36X16 in 25X15, kupujem. Ponudbe z najnižjo ceno pošljite: Saner, Zagreb, Mrazovičeva 8.
19128-7
Avto, riidto
Motorno kolo
rabljeno, znamke F. k S. 74 ccm, prodam. Ogleda si ga lahko pri tvrdki Jax in sin, Ljubjana, Gospo »ve t ska c. 2.
19173-10
muzam
Za skavtsko
tabore n je
»e dobijo nepremočljive pelerine najceneje v konfekcijski trgovini Sax, Mestni trg 14.	18877-13
Za dečke za šolo
nudi veliko izbiro trpežnih štajerskih hlačk, suknjičev, maje: srajčke, pletene jopice, nahrbtniki, šolske torbice itd. po najnižjih cenah F. I. Gori čar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 20.
18553-13
Vlogo 10.000 Din
Mestne ljubljanske, prodam tudi na obroke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno 1935«.
16995-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov
Rudolf Zore Ljubljana
Gledališka 12, telefon 38-10
Za pismen odgovor priložite 3 Din r znamkah.
206-16
Usnjarna
na električni pogon se takoj ugodno proda ali pa da v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19072-17
Lokali
Lokal
manjši, s kletjo, v sredini mesta, primeren za trgovino iščemo. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Stara lir-19001-19
Dijaške sobe
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
2 dijaka
srednješolca, sprejme učiteljska družina v zelo dobro oskrbo in strogo nadzorstvo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19)161-28
Dijakinjo
sprejme boljša obitelj. Dobra hrana, skrbno nadzorstvo, klavir, zmerna cena, lepo sončno stanovanje, zraven trgovske akademije, bližina Mladike. Naslov pove ogl. odd. Jutra.
191iJ0-22
Dva dijaka
sprejmem takoj z vso oskrbo v veliko zračno sobo. FiigneTjeva 12/1. '	19149-32
3 dijake (inje)
sprejmem v dobro oskrbo. Soba lepa. sončna, zračna. Vrstovškova 26, Mitje.
19126-22
2 nižješolca(ki)
sprejme učiteljska rodbina poleg II. drž. gimnazije v prav dobro oskrbo. Naslov v ogl. odd. Jutra.
19136-28
V Celju
sprejme dijake po nizki ceni v vso oskrbo Kos, gimnazija, Celje.
10165-23
Dva boljša dijaka
nižješolca, sprejmem v vso oskrbo. Strogo nadzorstvo. Nnslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19171-22
Dijaške sobe
opremljene, na periferiji, z uporabo kopalnice, eventuelno tudi 8 hrano, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19083-22
POLZEHJA

S P E D 9 J A L
Sobo odda
Pteaeds 1 Oin. davek 2 D<n 0>n. ta šifro ali dajanje oaslova 5 Din Najmanjši tneseb 12 Din
Sobico
s souporabo kopalnice, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19148-23
Sobo
separirano, oddam 2 gospodoma v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19147-33
odd mi«.
Enonadstropno vilo
štiristanovanjsko, I lejio urejenim velikim vrtom tik Tjrševe e. (Dunajske c.), prodam po ugodni ceni. Prevzamme delno tudi vloge dobrih denarnih zavodov. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10L18-20
Posestvo
v trgu Mokronogu, hiša in novo gospodarsko poslopje, lep gozd. travniki, njive, z vBemi pritiklinami. prodam po zelo nizki ceni. Ponudbe poslati na Aleksander Majcen, Mokronog.
19066-30
Novo hišo
v Savinjski dolini s 600 m' vrta, četrt ure od postaje, prodam za Din 46.000. Naslov se izve v vseh poslovalnicah Jutra.
19166-20
Lepo sobo
ev. z uporabo klavirja, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19154-23 Opreml,jeno sobo
center, z vso oskrbo, cd-dam gospodoma, tudi dijakom ali gospodičnam za mesečno Din 400. Soklič, Pod Trančo 3/IU.
19169-23
W. H. S M Y T H
MILOŠA VELIKOGBROJ 3 TEL. 27-379, 25-871 BEOGRAD
GUNDULICEVA BROJ 15 TEL. 27-82, 86-62 ZAGREB
Sobo
sončno, parketirano. oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra* 19168-23
Lepo sobo
s posebnim vhodom, oddam v centru. Naslov v ogl. odd. Jutra.
19162-23
Kabinet
poceni oddam. Pražakova uli-ca 10/3 desno. Isto tam se prodajo škornji št. 39.
10139-23
Sostanovalko
išče samostojna gospa v lepo, zračno in tnplo sobo. Naslov: Frankopanska ulica 23/11 (poleg srorenj-skega kolodvora).
18607-33
Prazno sobo
s posebnim vhodom, parketirano, po možnosti s souporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V bližini Tivolija«.
19I43-23a
Sobo
iščem v centru mesta, strogo separirano, za 1. september. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oficir«.
19157-23a
Glasbila
Es saksofon
dobro ohranjen, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19108-26
ZsAtec^/e bcei/iCačen aerub.'
ELHEROLDO/fl/
ZALIVOM 6USBII/ HARI BOR št' i,
Step vonj
izdaja ptofinjeni o&us!
Po vsem svetu je postal znan Three Flowers puder, puder elegantne dame, zato ker je odličnega vonja in diskretno učinkuje! Three Flowers puder pokriva lice z najfinejšo plastjo m mu daje očarujočo polt, ki vpliva privlačno na vsakega moškega. Opozarjamo Vas na poletne nijanse: »Light teen« ln »Deept teen« in istočasno na svetovno znano »Three Flowers kremo«, »Three Flowers Vanishtng krema« je idealna podloga za »Three Flowers« puder.
Dobiva se v vseh drogerijah in parfnmerijsldh trgovinah.
[THREE FL0WERS
PABIS	Sni U D M UT NEW VORK

Rabljen motor
3—l KS, za trofazni tok, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Motor«.
-19160-29
iti
Jabolka
zdrava za mošt !n lep krompir, vagon&ke množine, k ip. U. Božie, 0'je
19106-34
Kislo zelje
novo, prvovrstno, po brez-
konknrenčnih cenah, vsako množino dobavlja Homan, Sv. Petra c. 81. Telefon 36-39.	236-33
Informacije
Opozorilo
Nisem plačnica za nobene
dolgove, katere napravlja-ta moj sin Ferdo in žena. Josipina Grabrija-n, Krakovska ul. 10, Ljubljana.
10136-31
Otvoritev delavnice
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam otvoritev po-pravljalnice čovljev na Miklošičevi cesti št. 36 z 2. septembrom, kjer se bodo dobili tudi lastni izdelki, prvovrstne kvalitete. po konkurenčni ceni. Za obilen obisk se priporoča Ježe Janko.
10085-31
ANTIČNI
PREDMETI
tabernakelj omaro, krasen komad, 2 komodi Bidermayer, eno visoko omaro Bidermayer, 2 postelji Bidermayer, 1 skrinjo, kiečalnik, 18 krožnikov - Wed-good - itd. proda A. B. C., Ljubljana, Medvedova 8. Telefon 24-44 (poleg gor. kolodvora).
7269
Telefon
2 9 §H
PREMOG DRVA in KARBO-PAK ETI
rv. SCHTJMl Dolenjska cesta
uspehov
Franc Rekar in Ernestina Rekar poroč. Holmar naznanjata v svojem in v imenu vseh sorodnikov, da je zvečer 26. t. m. poklical Vsemogočni njuno sestro
Antonijo Rekar
iz dolgotra nega trpljenja v boljše življenje.
Pogreb bo v sredo 28. t. m. ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Begunjah 76 na tukaišnie farno pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala 29. t. m. v tukajšnji župni cerkvi.
V Begunjah 27. avgusta 1935.
Službo dobe:
2 tkalska mojstra, 1 monter za tekstil, stroje, 1 predilniški mojster, 1 tkalski nadmojster, 1 kolorist, 1 strojni tiskar, 1 ročni tiskar, 1 graver,
1 apretnrni mojster, 1 slihtarski mojster, 1 barvarski mojster, 1 pletilni mojster,
4	pletilkeza Coton stroje
Reflekt;ra se samo na strokovnjake, ki razpolagajo z večletno prakso in ki so državljani kraljevine Jugoslavije ali pa taki nozemci, ki imajo po obstoječih predpisih dovoljenje za neovirano zaposlenje v naši državi.
Reflektanti naj sporo če svoj naslov in poklic z dopisnico na inseratni oddelek lista pod „ALFA".	fr
5	BESEDE:
Čl STOTA, ZDRAVJE, UGODJE !
Vse te ugodnosti v gospodinjstvu Vam nudi za malo denarja pralni tekoči lug
»PERICA"
Steklenica samo Din 4.—. Dobi se pri Vašem trgovcu ali v glavni zalogi: R. HAFNER, Ljubljana VII, Celovška 61.
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
V	globoki žalosti naznanjamo, da je preminula naša ljubljena sestra, nečakiaja in sestrična, gospodična
ANICA RAZLAG
POŠT KI KOSTBOLOBKA
v torek zjutraj, previdena s tolažili sv. vere.
Našo ljubljeno pokojnico spremimo v njen tihi domek pri Sv. Križu v četr ek, dne 29. t. m, ob '/, 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Japljeva uL 13.
V	LJUBLJANI, dne 27. avgusta 1935.
Žalujoče rodbin?: Razlag, Mlakar, Binder, dr. Lamnt, Bučar in ostali sorodniki.
7266
Urejuje Davorin Ravljen, — isdaja. a& Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnlkar, — £a Narodno tiskarno d. d. Kot tlskarnarja Franc JezerSek. — Za inseratni del Je odgovoren Aloja Novak, — StA f Ljubljani.