Posamezna številka Din 1 LETO IV lessiflss^ političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CVRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2S52. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarif«. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu šiev. 13.633. vsak dan opoldne, isvjen« nedelje in premike. naročnina. V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din SO'—. No^g firljanfacija naše ne traine BGiitifeg. Vorfle, temveč po novih gospodarskih in Praktičnih načelih. Nova razvrstitev strank mora seveda ujno nekaj starih strank pokopati, ker Beograd, i. junija. Vlada tiči globoko v predhodnih pripravah za volitve in preudarja, kako naj bi funkcioniral ves politični m policijsko administrativni aparat. Štirje inšpektorji ministrstva notranjih del so se vrnili s potovanja in so j podali predloge, kako naj se v pogledu oseb organizira politična in policijska služba v državi. Ti inšpektorji so imeli naiog0< ha na licu mesta prouče stvarne \a i ete političnih in policijskih uradnikov in da ugotove, koliko vpliva imajo v svojih odnošajih do naroda. Potova- li so po Južni Srbiji, Rosni, Hercegovini, Dalmaciji in Srbiji. Na Hrvatskem in v Sloveniji še niso bili. Kakor se zdi, ne bodo poslani v Vojvodino, ker je v Beogradu kot načelnik ministrstva notranjih del za Banat in Bačko in kot veliki župan Beograjske oblasti Mita Aleksijevič in ker ima Velja Vukičevič v Vojvodini svoje zaupnike na vseh važnejših mestih Govorilo se je, da je naloga teh inšpektorjev, da ugotove upravičenost poedinih obtožb proti nekaterim velikim županom in srezkim poglavarjem. Vlada s svoje strani zatrjuje, da bo izmenjala samo tiste uradnike, glede katerih se je dognalo, da so osnovane obtožbe proti njim. Kakor je podoba, gre sedaj za določitev aktivnih sposobnih uradnikov vobče, a definitivnega sklepa med Vuki-čevičem in Marinkovičem o odreditvi velikih županov po strankarskih pretenzijah še ni. Pač pa se govori, da so zahteve denikoratov pretirane, ker bi ti radi imeli svoje ljudi tudi v krajih, kjer so imeli ladikali na skupščinskih in oblastnih volitvah večino. V glavnem gre za velike župane v Srbiji in Južni Srbiji. V nizu priprav za volilno kampanjo se govori o izdelavi posebnega proglasa na narod, ki naj bi obeležil program današnje vlade, in sicer ne samo volilni, ampak tudi delovni program. Iz tega sledi, da bo današnja vlada povsod, kjer bo le Votivne predpriprave vtede. mogoče, postavila specialne liste, ki naj dokumentirajo to skupno akcijo. i Beograd, 1. junija. Sinoči je bilo v kabinetu ministra zunanjih poslov *dr. Vo-je Marinkoviča prav živahno. Najprej je i bil pri njem načelnik beograjske občine s in minister za šume in rudnike dr. Kosta Kumanudi. Njegov poset je imel čisto i strankarsko politični značaj, j Za Kumanudijem je bil pri Marinkoviču dr. Laza Markovič, ki se je povrnil iz Londona, kjer se je razgovarjal z mnogimi uglednimi angleškimi politiki. Ob 8. in pol je poselil Marinkoviča Ili-ja Mihajlovič. Ta poset v političnih krogih mnogo komentirajo, ker trde, da je predstavnik radikalnega kluba kot seda-nji faktični predsednik posetil najizra-zitejsega člana Demokratske zajednice v vladi, da se z njim sporazume o raznih medstrankarskih vprašanjih, zlasti glede popolnitve vlade. Znano je, da je pripadal Uija Mihajlovič za življenja Nikole Rasiča njegovi okolici, medtem ko je da-nes pristaš centruma z Uzunovičem na ce u. Zato mislijo, da je njegov sinočnji poset v zvezi s popolnitvijo vlade. so nekatere tako zavozile svojo politiko, da se ne morejo niti preorientirati. Te stranke skušajo zato preprečiti novo orientacijo, pa čeprav je to čisto brezploden trud. Na drugi strani pa daje nova razvrstitev strank tudi prostora čisto novi stranki, ki hoče propagirati novo orientacijo in zato tudi pospraviti s starimi ostanki. Vsi dogodki kažejo, da je v sedanji vladni koaliciji že zarodek te nove skupine in mi jo pozdravljamo, ker je nujno, da pridemo do nove razvrstitve strank, ker gospodarski principi ne smejo biti več zanemarjeni* MAKSIMOVIČ STOPI V VLADO. Beograd, 1. junija. Vprašanje, ki še vedno vznemirja vladne kroge, je, kaj bo z Božo Maksimovičem, ali naj pojde on v vlado in kakšen resor naj mu bo podeljen. Da bo Maksimovič vstopil v vlado, verujejo največ tisti ljudje, ki vežejo s tem svoj obstanek. Ti pravijo, da je Boža Maksimovič edino kvalificiran, da izvede uspešne volitve, češ, da si je pridobil v tem že dovolj izkušnje in da so mu znane vse metode dela. Na drugi strani pa niso v vladnih krogih tega mnenja, ker smatrajo, da se bodo nove volitve izvajale pod čisto drugimi pogoji in v popolnoma novem cilju. Največ odpora proti vstopu Bože Maksimoviča v vlado je opaziti pri demokratih, ki bi v vsem tem sami sebe videli v popolni nelogičnosti v primeri s svojimi"prejšnjimi zahtevami. Trdi se, da je vprašanje samo v tem, ali naj prevzame Maksimovič kak drug resor. Za tak izhod je bil že dosežen v vladi sporazum in bi naj bil po intencijali vladnih kro-gov že izvršen v začetku maja. Toda odložitev tega sporazuma o vstopu Maksimoviča v vlado je ustvarila kritičen položaj za Božo Maksimoviča samega. Zdi se, da je del demokratov, ki ni povsem solidaren z Marinkovičem, proti temu in da bo, ako vstopi Maksimovič v vlado kot minister notranjih del, iz tega izvajal konsekvence. Po prelomi med Anglijo Ir Moskno. VEL. BRITANIJA NAMERAVA BLOKIRATI RUSIJO. Berlin, 1. junija. Po vesteh, ki so do-| šle včeraj sem, se more vzeti kot goto-| vo dejstvo, da stojimo pred blokado Ru-i sije. Angleška mornarica, ki lahko vsak ; čas prispe v Baltiško morje, bo imela j nalogo, da opazuje kretauje ruskega bro- i dovja ,ki bo plulo v ruskih lukah. An-j glija misli na ta način preprečiti uvoz | vojnega materijala v Rusijo. | Cela situacija je tako dobila posebno resen značaj, ker je skoraj izključeno, da bi o priliki te blokade ne došlo do konflikta. KATERE DRŽAVE SO PRIZNALE SOVJETSKO RUSIJO. Rim, 1. junija. »Giornale d’ Italia« javlja v svojem poročilu iz Berlina, da je sovjetska vlada po prekinitvi diplomatskih odnošajev z Anglijo pojačala svojo akcijo v Mali Aziji. Ruska politika ima za cilj, da siri po vsem svetu nezadovoljstvo proti Veliki Britaniji. Kakor je znano, so priznale sovjetsko Rusijo Italija, Francija, Nemčija, Avstrija, Norveška, Švedska, Finska, Latiška, Litvanska, Poljska, Danska, Estonska, Grška in Turčija. Od azijatskih držav pa Japonska, Perzija, Afganistan, Kitajska, od ameriških držav pa Uruguay in Mehika. Druge države niso priznale sovjetske vlade. Švica je sicer uredila vsa sporna vprašanja s sovjetsko vlado, a je ni foi melno priznala. V tem poročilu se tudi naglasa, da sta Češkoslovaška in Jugoslavija v zadnjem času nameravali priznati sovjetsko vlado, a po prekinitvi odnošajev med Rusijo in Anglijo bosta nadaljevali svojo dosedanjo politiko ne- I priznanja Sovjetske Rusije. AMERIKA SE UDELEŽI PROTISOVJETSKE AKCIJE? Pariš, 1. junija. Ameriški poslanik Harick je imel daljši govor, v katerem je naglasil, da bodo Zedinjene države Amerike podvzele vse ukrepe proti komunističnemu režimu, ki izvaja teror in tiranijo nad ruskim narodom. — Temu govoru pripisujejo velike važnosti, ker smatrajo, da bodo Zedinjene države Amerike ostro nastopile proti boljševi-ski invaziji in da se bodo udeležile koncentracije vseh sil, ki se bore proti eo-vjatski vladi in komunističnemu režimu. WRANGLOVCE OBOROŽUJEJO. Budimpešta, 1. junija. General Wran-gel je dospel v Budimpešto, kjer ga je madjarska vlada sprejela z velikimi častmi. Po poročilih iz dobro informiranih krogov se doznava, da je dospela v zadnjem času na Madjarsko velika količina vojnega materiala, ki je namenjena za oborožitev Wranglovih čet, ki bodo prevzele obrambo na enem delu besarabske fronte. MIHAJLOVIČ PRI MARINKOVIČU. Beograd, 1. junija. Včeraj zvečer ob o. uri je posetil zunanjega ministra dr. Vojo Marinkoviča podpredsednik radikalnega kluba Ilija Mihajlovič ter se z njim razgovarjal dalje časa. POTRES V BEOGRADU. Beograd, 1. junija. Nekaj minut pred polnočjo so čutili tu lahak potresni sunek. Takoj nato je sledil močnejši sunek, ki je med prebivalstvom Beograda povzročil paniko. Ljudje so bežali na cesto. Biran 2. »NARODNI DNEVNIK« 1. junija 1927. m —■ ■ tm i m ma aa Štev. 123. Za napredek h profit Celja. ^Narodni Dnevnik« je že parkrat temeljito pretipal obisti celjskih »velikih < demokratov. Zadel je to gospodo prav v živo, da jim je kar sapo zaprlo. Povedal je toliko bridkih resnic iz časov njihovega paševanja, da si ne upajo več na solnce. Sedaj so se pa začeli prepirati med seboj. Pri oblastnih volitvah je ta medsebojni prepir nastal šele po volitvah, ko' so začeli drug drugemu -očitati krivdo poraza. Prepirajo se radi svoje liste. Pravijo, da je lista nesrečno sestavljena, ker bivši župan dr. Hrašo-vec na noben način ni za nosilca. Hudo se jezijo tudi na dr. Božiča. Čisto drugi samostojni demokrati so baje poklicani na vidna mesta. Ta medsebojni prepir in nezadovoljnost jih je spravila v tako zadrego, da so celo pozabili hvaliti gospodarske zmožnosti svojih kandidatov. Niti tega nočejo povedati, kaj so dobrega storili v občinskem svetu. Pa to je seveda težko ipovedati, ker bi bil odgovor prav velika nula. Prav radovedni čakamo votivnega proglasa SDS. Sicer pa prav resno vprašamo gospode od SDS naj nam povedo, kaj ■so storili za Celjane v celih 6 letih. Upravljali so občino, ’ kakor se upravlja kakšno gorsko vas brez vsake velikopoteznosti. Ceste v Celju so take, da iti si človek no- ge polomil in vendar se jim ni posrečilo doseči izplačilo kaldrmine. Vojašnice, ki so za celjsko mesto velikanski balast, niso mogli odprodati državi kljub vednemu za trjevanju, da imajo toliko odličnih prijateljev na najvišjih mestih v Beogradu. Za odpravo stanovanjske bede niso storili prav nič. Nasprotno so energično pobijali predloge in načrte za zidavo hiš in sc rogali opoziciji, ki je zahtevala izdatne pomoči za odpravo stanovanjske mizerije. Edino naprava cvetličnjaka in pa začetek poti ob Savinji spada v njihovo »plodonos-no' ero. To je vse hvalevredno delo, pa dobri Celjani pravijo, da je treba najprej lepih cest, zdravih in zračnih stanovanj, nato pa še le cvetlic. Žalostna povest je tudi pri mestnem oskrbništvu in pa pri plinarni. Vse to smo danes samo naznačili, pomeniti se pa mislimo pred volitvaThi še prav temeljito. Že ta bežno našteta dejstva govorijo za to* da Celjani v SDS zaupanja ne morejo imeti. Zato so se združile stranke, ki tvorijo svojo lisio pod imenom Združene stranke? (NrS, SLS, G. S) in katerih namen je uvesti v celjski občini pošteno gospodarstvo in katerega cilj je napredek in iprocvit celjskega mesta. Pomembne \mn zb Anschluss. Povedali smo že, kako fino in obzirno je govoril avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel o priključitvi Avstrije k Nemčiji in o narodnih manjšinah. Vsakdo ve, da morajo biti odgovorni državniki polni obzirov na vse sirani, zato moramo toliko bolj znati oceniti tudi take Seiplove izjave v programatičnem govoru sedanje avstrijske vlade. — Ali da ne bo .kakih nesporazumljenj, se je oglasil za njim govornik druge vladne stranke, t. j. poslanec Wotawa za Vsenemce, ki je brez ozirov povedal, da je zahteva vseh Nemcev brez razlike strank: Ansehluss! Izjavil je tudi, da ta pride, pa naj nasprotniki godrnjajo in se repenčijo, kolikor jim drago. To si valja zapamtiti! V debali o noveli carinskega zakona se je oglasil k besedi tudi zastopnik nemških agrarcev, ki so organizovani v takozvanem Landbundu (deželni zvezi), in sicer koroški poslanec Tauschitz. Dejal je, da ta novela le v slabi meri in z nedovoljninii sredstvi popravi težke krivice (!!) carinskega zakona iz leta 1924., (o katerem smo v ,?N. D.« dosti pisali, pa o krivicah ni sledu, pač pa so Avstrijci vse sosede nalimali.) Opozarja posebno na katastrofalen položaj konjereje, zlasti v Ziljski dolini. Ali tudi od zvišanih carin ni pričakovati rešitve, marveč: pasti morajo carinska meje med Nemčijo in Avstrijo, hočemo carinsko linijo z Nemčijo, da bomo mogli tje.kaj s svojo klavno in plemensko živino in posebno s konji. — In z veseljem konstatuje govornik, da je postala misel carinske unije z Nemčijo, ki jo je Landbiind prvi zahteval, skupna dobrina delovne večine parlamenta in da je prav vsled tega njeno uresničenje pričakovati v najbližjem času. ■ V carinski uniji vidimo mi svojo končno odreditev, ki bodi pa le predstopnja za naše končno uje-dinjenje, ki ga iz narodnostnih vzrokov posebno hrepeneče pričakujemo. Avstrijsko landbundovstvo je povsem podobno naši kmečki stranki po svojem agrarnem program u in po svojem kulturnem stremljenju, v glavnem v borbi proti takozvanem klerikalizmu. — Prava zibelka tega gibanja je na Koroškem, kjer so že pred trideset in več leti lovili posebno naše slo- venske kmete v take kmečke zveze in obenem v tabor takozvanih »deuišchfreiindli-che Slovveneir. Koroški Bauernbund je bil ustanovljen v glavnem za lov našega koroškega kmečkega ljudstva. — Nikar si ne prikrivajmo resnice: naše koroško ljudstvo je ob vsej hvalisani vernosti v premnogih krajih jako lahkoživo. Nezakonskih otrok med njim ni manj nego med Nemci in statistika nam je pravila, da je 'bilo takega ne-blagoslovljenega blagoslova največ na Koroškem. Prav radi tega je bilo z narodnega stališča le obžalovati, da se ni že pred štiridesetimi in več leti ustanovila med njimi neka — napredna stranka. Bilo bi malce ribanje med našimi ljubimi koroškimi brati, in marsikak naš solzar bi bridko tožil o neslogi tam, kjer je sloga proti nemškemu nasilju tako strašno potrebna. Toda končen efekt bi -bil dober. To misel sem pred 39 leti (Boga mi, stari postajamo!) obširneje obrazložil v dopisih s počitnic v Grebinjski dolini, kjer sem na svoje oči videl, kako zdravo bi bilo malce boja med koroškim mrtvilom. Ker napredne stranke med Slovenci ni bilo, zato so premnogi Slovenci in da ne bo zmote: ne samo vsled laliko-živosti, marveč tudi vsled liberalnejše vzgoje in svobodomiselnosti, zanešene med naše ljudi od sosedov' — tudi na kmetih uhajali j v Bauernbund in danes v Landbund. Glav- i ni vodja njihov je pa slovenski renegat j Sehumv — Sumi, bivši živinorejski rinil zor- 1 nik v glavnem v slovenskem ozemlju Koro- j ške. — Ti Landundovci so danes stranka j bodočnosti v Avstriji in oni so nositelji tudi ; ideje Ansehlussa. iPa zaradi te ideje same se nikar ne raz- : burjajmo, ker hladen računar bo upošteval j dejstva in tisto, kar mora priti. Vsako pro-livljenje znači toliko, kakor proti vetru.... Raje prižigajmo tudi hudiču malo svečico in kažimo dobro voljo in pa prijazno lice, kajti ! zapomnimo si danes že povsod priznano * resnico, da bodo Nemci v kratkem igrali eno prvih vijolin v Evropi. In v taki družbi, ' kjer igrajo prvo vijolino, nj slabo bili. Od tam tudi 'bi mogla priti rešitev tudi naših najsrčnejših želja. Ali se razumemo? G—i N Politične vesti. = Narodne manjšine v Italiji in kongres Lig za Zvezo narodov. Na kongresu L g za Zvezo narodov v Berlinu je v pondcljekporočala holandska referentinja ga. dr. Bak-ker ki (je podala poročilo o seji manjšinskega odseka. Posebno važni so predlogi, ld se nanašajo na narodne manjšine v Italiji. Komisija je predlagala, da naj manjšinske zadeve, ki se tičejo slovanskih in nemških manjšin v Italiji, še enkrat pregleda italijanska liga. Na ta način hočejo dati Italijanom še enkrat priliko, da rešijo to zadevo v dobrohotnem smislu. V ostalem predlaga poročilo, da se načne problem narodnih manjšin v Italiji ponovno na oklober-skem zborovanju. Italijanski olant komisije so za ta predlog glasovali. Po zaključku seje I se je vršila čajanka na čast časnikarjem. ' Slovenski poslanec iz Trsta dr. Vilfan je naglašal, da se bori 40 milijonov evropskih ljudi v 35 narodnih skupinah za primitivne pravice manjšin. Ne solidarnost zarotnikov, temveč solidarnost ljudi z enako usodo je bila, ki je ustvarila enotno fronto evropskih manjšin. Osnovno načelo vsega gibanja je, da se mora narodnost manjšin razvijati, ne da bi ta razvoj ovirala nasilja državnih narodov. V enakem smislu je govoril še doktor Sziille za Madjare na Češkoslovaškem ter dr. Margulies za židovske manjšine na Češkoslovaškem, — Francoski opomin Madjarski. Na shodu I v Zala-Egerszegu je dejal grof Bethlen, da je j Madjarska poklicana, da igra vodilno vlogo i v Srednji Evropi in da se ne sme rešiti no-| benega srednjeevropskega vprašanja proti j njeni volji. Na to izjavo odgovarja vladni : > femps« in pravi, da je v Bethlenovi izjavi ! precejšnja porcija bahavosti. Madjarska gre-| ši nad lastnimi interesi in bi se podala na | zelo nevarno pot, če bi delala proti Trianon-i s ki mirovni pogodbi. Vsaka politika za spre-j mambo status quo-a v srednji Evropi bi i nujno povzročila nastop vsega mednarodnega javnega mnenja proti Madjarski. Se-| demletna izkušnja je dokazala, da more Ma-| djarska živeti in se .razvijali v okvirju, kakor i ga je ustvarila mirovna pogodba. Je sicer j res, da so Praga, Beograd in Bukarešta pri I pravljena pokazati več dobre volje za ma-| džarske želje, toda bila 'bi velika napaka, ! če bi Budapešta mislila, da bi pripustila j kakršnokoli razpravo o mirovni pogodbi. | Nobena tajnost ni, da je v tem oziru vladala j na jachymovski konferenci naravnost popol-; na edinstvenost. Vse to mora Madjarska '■ uvaževati, če noče,, da doživi težka razoča-| ranja. j — Lloyd George o prelomu z Rusijo. Biv-j ši angleški premier Lloyd George objavlja ; v časopisju veiik članek, v katerem ostro j obsoja prelom angleško-ruskih odnošajev, ! ki bo imel slabe posledice le za Anglijo. I Tako dolgo, dokler so bili Rusi v Angliji, j smo mogli njihovo temno delovanje kontro-j lirati vsaj v gotovem obsegu. Sedaj pa bodo 1 prosti vseh diplomatskih obveznosti in bodo ! mogli 2 dvojno močjo navaliti na britanski \ imperij, zlasti na kolonije. Celo druge države bodo mogle na vse mogoče načine metati polena Angliji pod noge. Komunizem uspeva le tam, kjer vlada beda. Amerika in Francija sta radi svojega blagostanja kolikor toliko zavarovani pred komunizmom, iz gotovih drugih vzrokov tudi Italija. V Angliji sami prejcynajo brezposelni bogato podporo od države, .kar pomenja jez pred komunizmom. Idealno torišče za komunistično pro-I pagando pa so angleške kolonije, kjer je ] Anglija najbolj občutljiva. Zato so ce o i umernejši konzervativci bili mnenja, da je 1 bil popoln prelom nepotreben. Nato citira Lloyd George izrek lorda Baltourja, ki je pred nekaj meseci dejal, da bi prelom z Rusijo slabo učinkoval na vso angleško industrijo, dočim ne bi pomenil na drugi strani nikakih ugodnosti za Rusijo. Razumljivo je seveda, da se francosko časopisje tega preloma zelo veseli, kajti za Francijo pomeni prelom rusko-nagleških odnošajev olajšano stališče v vprašanju ruskega dolga ter druge gospodarske prednosti. Sovjetska republika bo v Angliji svoje kupčije zelo omejila ter jih bo .raje izvrševala kje drugje — v Franciji oziroma v Nemčiji. Nemčija je najnevarnejši konkurent Anglije v Evropi in ji bo pripadla večina kupčij, ki bi jih drugače izvršila Anglija. Tudi Zedinjene države bodo gotovo pri tem profilirate. Lloyd George zaključuje olanek: »Danes Se ne 1110-i-emo reči, kako stališče bo zavzela vsa angleška javnost napram konfliktu. Toda končno bi me zelo presenetilo, če ne -prodre v doglednem času spoznanje, da je storila angleška vlada prenagljeno itn neprevdarno dejanje, radi katerega so oškodovani interesi britanskega imperija. — Sovjetska vlada je proglasila obsedno stanje nad' Kronstadtom. To je odgovor sovjetske vlade na vest, da pride angleška vojna eskadra v Helsingfors, kjer bi ostala vse poletje in bi kontrolirala delovanje sovjetske mornarice. Nekateri listi vidijo v 'ukrepu sovjetske vlade prvi znak, da pride do vojne med Anglijo in Rusijo, vendar pa kažejo vsi znaki, da je ta bojazen še mnogo prezgodnja. ... . — AnelcSki ultimat Kgiptu. Anglija je poklala Egiptu noto v obliki ultimata, s katero zahteva ,da Egipt takoj preneha s svojo protiangleško vojaško politiko. Nota zahteva, da se izroči angleškemu sirdar-ju popolno in vojnemu ministru nepodložno poveljstvo nad armado ter kraljevo namestništvo v vojski. V -slučaju, da Egipt ne ugodi angleškim zahtevam, ukine Anglija 1. 1922 priznano popolno neodvisnost Egipta in vzpostavi zopet protektorat. — Nacionalistična stranka, ki je sedaj gospodar položaja v Egiptu, vodi v parlametu borbo za nacionalno egiptovsko armado. Obrambni odbor egiptovskega parlamenta je soglasno sklenil, da se črta proračunska postavka za sirdarja, angleškega generala, ki je vrhovni poveljnik egiptovske vojske. Pod pritiskom nacionalistov se je dvignilo v zadnjem času število nacionalnih” egiptovskih čet od 5000 na 10.000 mož. Pri tem pa je v egiptovski vojski 'le 5 an- gleških oficirjev, ki izvršujejo službo inštruktorjev, medtem ko je njihovo prvotno i število znašalo 170. — Japonska in Angleška pošljeta čete v ' severno Kitajsko. Oficielno se potrjuje, da i je poslala Japonska pomožne čete v Tieatsin : in Peking. Čete so prispele deloma iz Mandžurije, deloma pa iz Japonske. Japonska vlada se je k temu koraku odločila, ker so južne čete v provinci Honan napredovale in bi mogle resno ogrožati Peking, če se severnim četam ne bi posrečilo ustaviti njih prodiranja. Tudi angleška vlada se pripravlja, j >la pošlje nove čete na Kitajsko. Komisar ■ nacionalistične vlade v Šangaju je protestira' ! pri japonskem generalnem konzulu proti ; šiljanju japonskih čet na Kitajsko. Generalni : konzul je obljubil, da bo njegov protest i sporočil tokijski vladi, ki se pa nanj seveda i ne bo ozirala. Japonska vlada namreč * izjavlja, da mora ščititi svoje interese in da zato ne more preklicati svoj i h povelj četaip, da odidejo v šantung, Tienisin in Peking- — Neprestano prodiranje južnih čet <** Pekinga. Položaj liankavske vlade se je z0' pet konsolidiral. Borodin se je vrnil v fle‘ deljo iz čangče ter je bil pozdravljen demonstracijskega sprevoda strokovnih zve&-Ruski vojaški rataše kantonske .vlade ge" neral Galen je dejal zastopniku United Press: Hankavska vlada in Čangkajšek de- * lata kljub vsem političnim diferencam še » vedno skupaj na bojnem polju in bosta de-* lala tako dolgo, dokler ne bo Peking zase»*“’ j den, kar je le še vprašanje nekaj mesecev-! Poročila o kakem porazu honkavskih čet v provinci Honan so nesmiselna. Nasprotno, : položaj severnih čet je nevzdržen. Cangco-lin je napravil usodno napako, ko je poslal : ;voje čete preko rumene reke daleč Protl iugu in je težko verjetno, če bo mogel ie" 'šiti le del teh čet nazaj v Mandžurijo. Po‘°' žaj severnih čet v Honanu je obupen. " juga jih napadajo nacionalne čete, za hrbtoffl' pa'’ jih napada Fungyusiang, ki koraka ob železnici Hankau—iPeking, ter jim je že rezal možnost za umik. Poleg leg* P'J\ Čangkajšek v nankinškem odseku pre*1 se" boj demoralizirane vojake čangčungčanga }n Sunčuanfanga ter bo v kratkem dosegel severno mejo šantunške province.« = Kitajski dogodki. - .Tužne gujeio. Prvotne vesti o popolnem M so se z" je vojaški položaj za severne te , neugoden. Peking je že resno r, -’ južnih čet, kakor javljajo VTanClS — Japonska vlada je svetovala Cangcolmu, da se popolnoma umakne i* Pekingam omeji svoje gospodstvo le na Mandzui^- — Triiimvirat maršalov. Angleški listi Pp ročajo, da so sklenili maršali Cangkaj^k, Čangcolin in Feng, da skličejo kon e ' ’ na kateri bi si razdelili vlado na Kitajskem Ta vest se pa še ne potrjuje. Na diug* strani pa se poroda, da je japonska vlada • • tovala CangcoUnu, da skliče pod iprotekt^ ratom velesil mirovno konferenco, na katelO naj bi povabil 1udi Cangkajšeka dn Fenga^' — Čangkajšekov manifest. Maršal Čangkaf--šek je izdal proglas, v katerem zahteva, da ^ takoj odstranijo vse tuje bojne ladje i* osrednje Kitajske in da se Kitajski prizna pravica samoodločbe, da sama odloča v vsen kitajskih vprašanjih. _____ Francija in Italija od premirja i do Locarnske pogodbe. (Napisal francoski diplomat.) Te zahteve pa niso bile stavljene v zadnji uri, niso bile plod narodnega odušev-lienja, nastalega po zmagi, temveč so odgovarjale, kot smo rekli, zgodovinskemu stremljenju, izhajajočemu iz italijanske zunanje politike. Izvzemši ene same, so bile vse postavljene predno je bila Italija pi i-jela za orožje, ali vsaj za časa yojne. Ko so zavezniki zmagali, so bili Italijani mnenja, da se vse ostalo razume samo ob sebi, in to je bilo: kar posl užiti se. V enem delu svojega programa, delu, ki jim je bil zelo pri srcu, so pa vendar čutili že pred koncem vojne oviro, v nasprotovanju Srbije, jedru bodoče Jugoslavije. Pred sklepom premirja so se vršili poskusi, sporazumeti se z Jugoslovani o delitve Jadrana. Zadostuje omeniti, da ni prišilo do nobenega sporazuma, ki bi ga bila podpisala italijanska vlada in ki bi bil obvezen zanjo. Udar 'se torej ni dal preprečiti, tudi če bi se bide italijanske zahteve gibale v okviru Londonskega pakta, še bolj pa, *e bi ga prekoračile. V” pričakovanju tega udar« sta postala italijansko časopisje in precejšen del nje- govega čitateljstva takoij silno nervozna. Velike zaveznike so opominjali, naj skrbno pazifjo na to, da bodo podpirali italijanske zahteve. Najmanjše zanimanje -za Jugoslovane so razlagali kot znak, da jih imajo rajši kot Italijo, in posledica tega so bili izbruhi ljubosumnosti. Najmanjše kretanje ladje, £e je bila še lako majhna, so denun-cirali' kot sumljivo ali zahrbtno, če se je vršilo na Jadranskem morju. Ker pa je bila tedaj naša pomorska armada na Krfu, se je en ali dvakrat dogodilo, da je francoska torpedovka pokazala svojo zastavo na kakem otoku ali luki dalmatinske obale: vsak obisk v tem oporekanem vodovju je vzbudil v Italiji vihar vznemirjenja. Francosko časopisje je redno govorilo o Jugoslovanih kot zaveznikih. Italijani so se nad tem zgražali ter kričali, da so se Hrvatje in Slovenci kot sovražniki borili proti njim v avstrijskih vrstah. V teh in enakih zadevah'se je vršil v Italiji časopisni boj, ki je imel dva namena: zadržati velike zaveznike, da bi odnehali, in podžigati italijansko -javno mnenje da ne stopi od zahteve po uresničenju jadranskega programa, kojega nekatere točke, kot na primer Reka in Dalmacija, niso tako zelo zbujale ljudsko domišljijo kot Trident in Trst. Drugi cilj so naglo dosegli, prvega pa ne, ker so veliki zavezniki raču- nali z istimi pomisleki, ki so se slednjič j morali vsiliti tudi rimski vladi sami. Prvič so imeli zavezniki, med njimi Ita- j lija, sod-ruga: Zedinjene države. Predsednik ; Wilson pa je uradno izjavil, da ne pripo-znava nikake tajne pogodbe, ‘ki ibi bila sklenjena za časa vojne, torej niti Londonskega, niti kakega drugega pakta. Ker pa nobena odločitev na mirovni konferenci ni mogla pasti, če ne bi bila soglasno sprejeta od najmanj štirih držav,, štirih glavnih zavezniških in združenih sil (puissances alli-ees et associees), je opozicija predsednika Wilsona proti izvršitvi Londonskega pakta zadostovala, da zabrani, ali še bolje rečeno, da prepove, da bi se italijanski dobiček še povrhu povečal z Reko Vprašanje je bilo, ali se bo zoperstavil, ali bo smatral talijanske zahteve popolnoma v skladu ali Helnmn v neskladu z znamenitimi štinnaj- ko1 'CwHm’i?rlpriSeT«« oticielni obtok v Rim tik pred otvoritvijo mirovne konferenc^. Dve oko nosti, ena avdienca in ena šala, sta nekoliko osvetlili njegovo razpoloženje. Razen z ministri, ni govoril m m dal poklicati nobenega italijanskega politika razen enega edinega: to je bil poslanec g. Bissolati, ki se je -javno zavzemal za prijazen sporazum REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: t. junija, sreda: Lumparij vagabund. 2. junija, četrtek; Pahljača lady Windern Globoko znižane enotne cene. Izven-. Gostovanje gospoda Vladimira SkrMu" Gospod V. Skrbinšek gostuje v kometi! v Pahljata lady Wlndermere«: v vlogi lorda Darlingtona v četrtek, 2. junija. Za to predstavo veljajo globoko znižane enotne cene (10, 6 in 4 Din). Opozarjamo, da bo to zadnja vprizoritev te duhovite \Vildejeve komedijj^ v tej sezoni. »GRUDA«. Vsebina zvezka 5.: Tone -Gaspari: Invalid Klemen. — Manca Komanova: Na Gorenjskem je luštno. — Zlata kokoška (bajka « Laplanda). — Ptička brez jezička (japonska narodna pripovedka). — Vera Roškar-Krain-bergerjeva: Nasa dekleta in organizacij a. Kraepelin-Brodar: Po gozdu in polju. -~ Književnost. — Razno. — Celoletna naročnina »Grude« je Din 30.—. Za dijake in vojake Din 20.—. V podrobni prodaji stane »Gruda« Din 3.—. N-ovi naročniki dobe lahko še vse doslej izišle številke. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Škofja ulica št. 8, pritličje. z Jugosloveni, na podlagi širokih koncesij s strani Italije. Ko pa je Wilson sprejel italijanske novinarje, je napravil šalo, ki r oni niso smatrati za preveč -umestno. De£» jim je: »Nevvjork je gotovo iansko mesto na svetn; vend* ga ne boste zahtevali.« SmeJ jim je: »Newyork je gotovo da jaltsko mesto na svetn; v®V,ll* g0 se, toda ga ne boste zahtevah.« ^jeva avdi.jenca /«. s kislimi obiaz - novinarj,j nj3ta pro- 8a dobrega za Italijo. Francija i" Anglija sla bili vezani z Londonskim paktom. Toda nista se bili obvezat dodeliti Reko Italiji, temveč sta se nasprotno smatrali obvezani vsled istega pakta, dod liti Reko Jugoslaviji, s katero -se je bila u^ dinila Hrvatska. Če bi torej prišla Italijan ska vlada in zahtevala v tej točki spremembo -pakta, da se dodeli Reka Itailiji, ali vsaj „e dodeli Jugoslaviji,'se je bilo bau, d a b dobila od Francije in Anglije sledeči odB vor: >Dobro, toda dajte se poravnati v tem slučaju; opustite aahteve na Dalmacijo, hočete napraviti iz Reke italijansko ali s bodno mesto.« V istini sta g. Clemenceau in g. Lloyd George dala to prav kmalu ra^ umeti laškima delegatoma gg. Oilandu Tako je spoznala Italija v ^^j^^rtvo-n-ih pogajanj, da bo morala tu ali vati eno svojih jadranskih zahtev. Štev. i23. »NARODNI DNEVNIK« 1. junija 1927. Stran 3. Dnevne vesli. KAKO SE JE DELALO. Beograjske »Novosti« pišejo: Novinarji so vprašali visokega -parlamentarnega funkcionarja: »Kako to, da je bilo nekaj tisočev državnih uradnikov in zvaničnikov vrženih brez vsake pare in odpovedne dobe dne 1. aprila iz državne službe?« Visoki parlamentarni funkcionar je odgovoril: »Vidite, to je točno. In nerodno. Niti sam ne vem, kako se je zgodilo. Morali bi predvideti, da jim damo vsaj za tri mesece odpravnino. Toda bilo je prepozno. Sklep je bil storjen in ko smo se v odboru spomnili, je bilo prepozno. Sicer pa smo tudi z državnim odborom naredili ma]0 napako. Izglasovali smo ured- j ln Je bilo vse gotovo, smo se spomnili, smo pozabili imenovati namestnika. Toda 0 je ze prepozno, uredba je bila skl»-ujeua.« j so Ilato vprašali predsednika parlamentarnega odbora: M Se 9es*ane finančni odbor? Moral bi se sestati, toda člani niso »Ali Pa ima sklepati o važnih stvareh? Da, o zelo važnih. n razgovor je bil končan. * vseh°t ^ dobro, če volivci ne bi pozabili ne h ■ re^ *u se Pravočasno spomnili, da slanc‘v Obrali prepozabljivih narodnih ]>o- (... n f>I)0z°rilo inozcni>kim nameščencem ter snnri ’. ki jih zaposlujejo. Po rešenju go-,£ a ministra socialne politike od 26. maja br. 4119 se vsa začasna dovolila za | zaposlenje, izdana po odloku ministrstva so b\- ^Vwilnaei0d 4.'. februarja 1927. Z.R., daljšajo do 1. avguslf aulo'“ati«n0 V?' kjer se na'7^X8USl? - V slučajih, lo to,, o,. P , Y?.nle mozemcev ni dovoli- ca’ k za absolvente trgovskih šol. šol v Tiiihi-. -avn'h dvorazrednih trgovskih da im n in ai11.’ Mariboru in Celju obveščam, in Tin,'• smislu rešenja ministrstva vojske u raoniance Dj. Br. 9303 z dne 18. marca ■ pravico na dijaški rok v*i absolventi llllenovainh zavodov, bodisi da ho prod vst pom na trgovsko šolo dovršili IV. razred srednje šole ali pa IV. razred meščanske šole. Enako imajo v simslu rešenja Komande Dravske divizijske oblasti v Ljubljani I'i- Br. 2035 z dne 28. marca 1927 pravico na dijaški role tisti absolventi zgoraj naštetih trgovskih šol, ki pred vstopom na trgovsko solo niso dovršili IV. razreda srednje ali mescanske šole pač pa so absolvirali pripravljalni razred. - Josip Gogala s 1- ^mdiein' tPrneea, Plome,a s Koroško. proriiet med r ■' ki’ Se ■ otvoril1 telefonski 110 in Rol- 1 I3110 *n Celovcem, Ljublja- /■nri ot ? ^F1?. Magrebom in Celovcem in agieoom 111 Beljakom, nadalje med 20 kraji v mariborski oblasti in 17 kraji na Koro-Sfem- — V prometu Ljubljane in Zagreba a or°ško bo pristojbina za enotno navadnega Pogovora iznašala 27.50 Din, za pozivnico •“5 Din, v prometu drugih krajev s Koroško Pa za enoto navadnega pogovora 22 Din in za Pozivnico 7.50 Din. i-T Planinci! Bližajo se Binkoštni prazniki, bodo omogočili vsakemu izmed nae dalj-s° turo. Veliko jih je med nami, ki so do-sedaj že lepo število višjih tur absolvirali; u turisti so videli, kako se je zima umikala vedno višje in višje, za njo pa je prišla v Sore pomlad, ki je pobočja posula z najlep-simi pomladanskimi cvetkami. Marsikatero nedeljo je odmevalo po planinah vriskanje in veseli smeh turistov, ki so iskali razve-,I9“h zdravja in naravne lepote. Gorsko potočki žuborijo nizdol in lahno poskakujejo j mu planincu1*« ^\.PriPOvedujejo počivajoče- pripovedujejo knl' •V‘‘ll0V> tem”lh, SjeZ--u’ obudila ’ !- Je Prišla pomlad, ph svet Ti potSf wra’ kako ^ih p°?,ala v sem n vi!i m • J0 naPrej, prepevajoč p*, gozdovih ? lr} lepih planinah. Tudi po se nelio °[3 l,ob°čjii! je postalo živo, razlega v-Jf, Ptičkov, ki pojejo pesem pomladi. ne blede skale, katere je pomladansko solnce osvobodilo debelih plasti snega, gledajo mirno v svet, čakajo nas — vabijo — tihe so in vendar toliko povedo nam planincem. — 1 razniki se bližajo, hitite v drugo, se lepšo pomlad, v pomlad, katera je samo za planince, bodite pa oprezni in ne .izpostavljajte se zavratnim strmim snežiščem, niti mokrim spolzkim stenam. Planinsko društvo je poskrbelo za vse, otvorilo je svoje koče, kjer boste imeli lahko počitek in zavetišče in sicer v Bohinju: Hotel Sv. Janez in Zlatorog »b Bohinjskem jezeru; Orožnovo in Malner-jevo kočo pod Črno prstjo; v Karavankah: Spodnjo kočo na Golici in Kadilnikovo kočo Vrh Golice. V Kamniških planinah: Kočo v Kamniški Bistrici, Doni na Krvavcu, kočo na Kamniškem sedlu, Cojzovo kočo na Kokr-°kem sedlu in Kočo na Veliki planini. — Tudi v romantični dolini Vrata bo otvorjen Aljažev dom za Binkoštne praznike; slap Peričnik je ravno v sedanjem času najbolj mogočen. ~ Urednik »Westminster Cazette« v naši državi, v Splitu se mudi te dni urednik »Westminster Gazette« Wardoon West. Prišel je preko Trsta. Nadaljna pot ga vodi v Dubrovnik, Kotor, Cetinje, Mostar, Sarajevo, Beograd in Zagreb. Wardoon West potuje po Jugoslaviji, da se seznani z našimi razmerami. — Jugoslovenska filmska cenzura. Lansko leto je bilo vloženih pri prvoinstančnih cenzurnih mestih za kinofilme v naši državi vsega skupaj v svrho cenzuriranja 728 novih filmov v skupni dolgosti 1,266.643 metrov. Od tega odpade na domačo prdoukcijo 13 filmov v skupni dolžini 5-400 metrov, 393 filmov v skupni dolžini 699.128 m na Zedinjene države, 149 filmov v dolžini 285.385 111 na Nemčijo, 94 v skupni dolžini 179.330 m na Francijo, 31 s skupno dolžino 36.100 m na Avstrijo, 21 s skupno dolžino 5101 m na Anglijo, 15 s skupno dolžino 33.550 m na Dansko, 5 s skupno dolžino 12.300 m na Italijo, 2 s skupno dolžino 5100 m na Madjarsko, 2 s skupno dolžino 3200 m na Rusijo, 2 s skupno dolžino 17.500 m na Jeruzalem in l z dolžino 450 m na Poljsko. 102 filma so naše oblasti za mladinske predstave prepovedale. — Žid imenovan na Madjarskem za generala. Na Madjarskem je bil te dni imenovan za generala honveda polkovnik Martin Zolo. Mož je Žid, je pa imejitelj številnih odlikovani, ki si jih je pridobil za časa svetovne vojne, ter je zelo delaven član židovske cerkvene občine v Budimpešti. Zlasti aktiven je na socialnem polju. Zolo je prvi židovski general konveda. V bivši avstro-ogrski armadi so bili pač trije židovski generali, to so bili: Edvard vitez pl. Sclnveizer, Julius Bauer in Voge, vendar pa so pripadali ti trije židovski generali skupni avstroogrski armadi. V Nawedu je Zolo prvi Žid, ki je dosegel generalski čin. — Smrtna kazen dveh mladoletnih iločin-cev izpremenjena v dosmrtno ječo. Svoječas-110 smo poročali o železniški katastrofi v bližini Hannovra, ob priilki katere je poginilo 26 oseb. Katastrofo sta povzročila dva 17-let-na frkovca, \Veber in Sclilesinger, ki sta po-stranila s tračnic vijake, v namenu, da povzročita, da bi vlak iztiril, nakar bi oropala potnike. Fanta sta bila obsojena na smrt. Te dni sta bila pomiloščena na dosmrtno ječo. — Železniška nesreča v Nemčiji. Pri Magdeburgu sta trčila te dni dva vlaka. Pri ka-rambolu so bile tri osebe težko poškodovane, 46 oseb pa je bilo lahko poškodovanih. — Letalska nesreča v Ameriki. Iz Ne\v-yorka poročajo: Pri Augusti se je ponesreči-1° letalo. Padlo je na zemljo iz višine 500 cevijev ter se je vžgalo. Vsi štirje potniki so poginili. — Čudila dogodivščina. Listi poročajo iz rravnjka: »Tu vzbujajo velikansko senzacijo slučaj nezaslišane surovosti nekega zdravnika. Pred približno mesecem dni je umrl v tukajšnji bolnišnici Ivan Vil. Pred tremi dnevi so čistile ženske klet bolnišnice; za-vonjale so nenavaden smrad. Poklicale so zdravniške strežnike, ki so ugotovili, da prihaja neprijaten vonj iz nekega soda. Strežniki so sod odprli. Našli so v njem napol preperelo človeško truplo v špiritu. Preiskava je ugotovila, da je dal dr. Rosenberg iiuplo Ivana ^ lla, mesto da bi ga dal poko-pati, navodno v svrho znanstvenega raziskovanja v sod s špiritom. Krsto je napolnil z žaganjem in kamni, jo dal z vsemi cerkvenimi ceremonijami blagosloviti in pokopati. Slučaj je izzval med travniškimi katoliki velikansko ogorčenje. Deputacija katolikov se je podala k velikemu županu, protestirala energično zoper dejanje dr. Rosenberga in zahtevala strogo preiskavo. — Strašno rad jo je imel. Hedo Vesin iz Srijenske Mitroviče se je že dogo časa prepiral s svojo ženo. Šla je od njega. Hedo Ve-sin je bil nesrečen. Te dni je srečal svojo ženo Zofko na cesti. Skušal jo je pregovoriti da bi se vrnila k njemu. Ker žena o tem ni hotela ničesar slišati, je potegnil Hedo nož ter ji prerezal grlo. Ženska je bila v par minutah mrtva. Njen mož pa razmišlja v zaporu, kakšno neumnost je napravil. — Skrunitelj vojaških grobov. Iz Skoplja poročajo: V Leskovcu je bil te dni aretiran veleindustrijec Mihajlo Jankovič, ki je preoral približno hektar pokopališča, na katerem se nahajajo grobovi nemških vojakov ter nasejal na kompleksu koruzo in razven tega ukradel s pokopališča nad 10.000 opek. — »Stoj!« s tragičnim koncem. Iz Mostarja poročajo: Seljak Ilija Komadina se je vračal iz mesta domov v selo Cimo. Pri Bje- • bru stoji vojaška straža. Vojak je zaklical »stoj!« Ilija se je, mesto, da bi obstal, hotel umakniti. Vojak je zaklical z drugič »stoj«. Ker Ilija ni obstal, je vojak ustrelil. Pogodil je Komadina v prsi ter mu prestrelil pljuča. Komadin je poškodbi podlegel. Vojaka so zaprli in uvedena je preiskava. — Poizkusen samomor v policijskem zaporu. Ruska eniigrantjnja Tatjana Fjodorovna je bila te dni na Sušaku aretirana radi vla-čugarstva. V policijskem zaporu se je hotela zastrupiti, kar pa se je preprečilo. — Roparji v Somborn. Somborsko prebivalstvo se razburja te dni radi treh drznih roparskih napadov.^ Doslej neznani lopovi so vdrli okoli polnoči v gostilno Stevana Bošnjaka, ranili njega in njegovo ženo ter odnesli 15.000 Din. Takoj nato so vlomili v trgovino Pruner, zaklali trgovca in njegovo ženo ter odnesli 20.000 Din. Končno so vlomili pri trgovcu Meru, kateremu so odnesli blagajno z 20.000 Din. Policija neznane lopove išče, toda doslej brez vspeha. — Galanten pustolovec. Dunajska policija je aretirala te dni dolgo iskanenega pustolovca, bivšega kavalerijskega oficirja Roberta viteza pl. Cohen-a. Možakar je bil kolosa-len don Juan. Ogoljufal je vsega skupaj kakih 20 žensk za 25 milijard avstrijskih kron. Zadnja žrtev, kateri je izvabil okoli 200 milijonov Ka (približno 200.000 Din), ga je ovadila sodišču. — Ženska s krvoločnimi instinkti. Splitska policija je aretirala Jelko Vukovič iz Stoca v Hercegovini ker je zabodla neko kuharico z nožem. Ženska je odsedela že devetletno ječo, ker je zaklala svojo rodno mater. — Dober in spoštovan obrtnik — bigamist in dvakraten morilec. Osiješka policija ima senzacijo, kakršne že dolgo ni imela. Zena nekega uglednega obrtnika je ovadila svojega moža, da je bigamist in da je umoril pred par leti dvoje ljudi. Preiskava je ugotovila, da je obdolžitev glede bigamije utemeljena, umora pa še nista dokazana. Obrtnik je bil v svojih krogih splošno spoštovana oseba. — Tragična nesreča učitelja. Učitelj Georg Schon na Dunaju je hotel pokazati svojini učencem, kako se utrga žreblju glava. Ko je preščipnil s kleščami žrebelj na dvoje, mu je odletel gornji del v oko. Oko je izgubljeno. — Živinski umor. V alsaški občini Alt- veile se je pripetil te dni živinski umor. Neki letoviščnik je napadel od nenavzočnosti hotelirja njegovo soprogo, jo posilil ter jo na bestialen način umoril. Prerezal ji je trebuh in grlo in nato je navalil predrznež na otroke svoje žrtve ter zaklal njenega petletnega sinčka in njenega šest tednov starega dojenčka ter obadva težko poškodoval. Končno je lopov pobegnil brez sledu. Ž njim vred je izginilo iz blagajne 3000 frankov. — Sedem vojakov zgorelo. Iz Varšave poročajo: V, Kunovu se je pripetila te dni velika nesreča. Oddelek vojakov strojnih pušk je prenočeval na skednju. Ponoči je izbruhnil nenadoma požar, ki se je tako hitro razširil; da vojaki niso mogli najti pravočasno izhoda. Sedem vojakov je našlo v plamenih smrt, 14 jih je težko poškodovanih, več pa lahko. Požar je povzročil eden od vojakov z nepravilnim ravnanjem z gorečo svalčico. — 80-letni starec ubil iz ljubosumnosti svojo 73-letno ženo. Bivši lastnik tovarne za izdelovanje čevljev v Chaumontu (Francija) 80-letni starec Michel je umoril te dni svojo ženo, nakar se je prijavil sam oblasti. Izjavil je, da je umoril svojo 73-letno ženo iz ljubosumnosti. — Požar na parniku. Iz Londona poročajo: Na parniku, s katerim sta se vozila Yorški vojvoda in njegova soproga je izbruhnil požar. Ogenj je bil takoj pogašen. Yorški vojvoda in njegbva soproga sta nadaljevala svoje potovanje nemoteno. — Zbori. Mesečna revija za novo zborovo glasbo z glasbenoknjiževno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo Ljubljanski Zvon. — Tiska se 5. in 6. številka, ki ju uprava razpošlje nearočnikom še pred binkoštnimi prazniki. Vsebina glasbenega dela: Emil Adamič »Umirajoča«, peterogla-seii mešan zbor v madrigalnem stilu, Saša Šantl »Aganče Božij«, peteroglasen mešan zbor z orglami (harmonijem) iz staroslovenske maše, Vasilij Mirk »šumi, šumk, moški zbor — Vsebina književne priloge: t Jakob Aljaž, Tri Golarjeve pesmi iz zbirke »Njiva zori«. Dr. Jos. Mantuani ,0 jugoslovenski glasbi«, prof. H. Druzovič »Slovenska, hrvat-ska in srbska narodna pesem«, (razprava z notnimi primeri). Dr. J. Mlinar - Cigale »Razlika med vokalno in glasbo v širšem smislu.« E. Adamič »Madrigal .. Naši skladatelji. Dopisi. Pevska društva. Operna in koncertna kronika. Nove skladbe iti izdaje. Gasbeni listi. Razno. Listnica uredništva in uprave. — Letna naročnina za »Zbore« znaša le 40 Din in se nanje lahko še vsak prijatelj glasbe in petja naroči, dokler traja naklada. Podpirajte »Zbore«! —- Založba »Belo-modra knjižnica« pripravlja izdajo kuharske knjige, ki bo vsebovala navodila za okusna in hitro pripravlji-va jedila. Sloni na meščanski francoski kuhinji, ki jo naše gospodinje še vse premalo poznajo in cenijo. Obsegala bo okrog 30» strani in se bo prodajala v subskripciji po 65 Din. Ta nizka cena je mogoča le, če doseže subskripcija 1000 naročnic. — Vse, ki želite izpremembe v jedilnem listu, ki hočete kuhati po najnovejših pridobitvah na polju pravilne prehrane in vse, ki so Vam sredstva pičlo odmerjena, segajte pridno po najboljši svetovalki. Naroča se: Tajništvo 1. K. D. »Atena« in v dneh »Razstave pogrnjenih miz« pri blagajničarki. Ljubljana. 1— Odhod prvega francoskega konzula iz Ljubljane. Gospod De Flache je bil prvi francoski konzul v Ljubljani. Pridobil si je vsesplošne simpatije. Odveč bi bilo, da bi opisovali njegovo delovanje podrobno, vsaj je Vsakemu inteligentu v Ljubljani znano. Njegov odhod iz Ljubljane je bil iskrena manifestacija francosko-jugoslovenskega pobratimstva. Kako priljubljen je bil konzul de Flache v Ljubljani je dokazal njegov odhod. Pred odhodom vlaka, ki ga je odpeljal na njegovo novo mesto se je zbrala mnogoštevilna množica njegovih znancev in prijateljev in zastopnikov raznih kulturnih organizacij, da se poslove od odhajajočega g. konzula. Od ho-noracijorov, ki so se poslovili od g. konzula omenjamo sledeče gospode: veliki župan dr. Fr. Vodopicev, konmandant Dravske divizije general Kalafatovič, vladni komisar mestne občine ljubljanske Anton Mencinger, če- hoslovaški konzul dr. Resel, dr. Detela, dr. Anton Debeljak, dr. Pretnar itd. Tudi novi francoski konzul je bil pri prisrčnem slovesu svojega predhodnika navzoč. 1— Inozemski gostje v Ljubljani. Železničarske balkanske konference dn vsedelavske-ga zleta, ki se vrši o binkošti v Ljubljani, se udeleži več inozemskih delegatov. V četrtek 2. junija popoldne ob 17.22 prispeta Weigel z Dunaja in Maksamin iz Poljske. Isti dan zvečer ob 21. uri pa pride večja 20- članska delegacija. Med delegacijo se nahajajo: tajnik celovške delavske zbornice dr. Newole, podpredsednik iste Rudolf Tribal, Makarijev iz Sofije, Prodronom iz Aten, So-nauueides iz Soluna, Ballineanu iz Bukarešte. Na kolodvoru jih sprejme železničarska godba in predstavniki Delavske zbornice. V petek pa prispe iz Pariza mednarodni tajnik Fimmen. 1— Za dr. Peričev spomenik so darovali: Po 1000 Din: ing. Vladimir Mušič; po 500 di- ( narjev: dr. Ivna Stanovnik; po 200 Din: dr., j S. Lapajne; po 100 Din; Janko N. Jeglič, i Ivan Kralj, Jože Rozman, dr. Č. po Rozmanu, : J. Vrhovec, Ivan Pestotnik, neimenovani po ! R. Čelešniku, Obrtna banka, dr. Srečko Pu-her, Ivan Strojanšek, Rožanec, Josip Mozetič, A Gerkman; po 50 Din: Fr. Ravnik, ing. Poženel, ravnatelj Pestotnik, Maks Mušič, Jože Močan, Ivan Dežman, Aleksander Gjud, Al. Pauschin; po 30 Din: Stanko Premrl; po 25 dinarjev: Josip Pavletič; po 20 Din: Marija Kresnik, Ivan Sušnik, Ivan Kastelic, Leopold Šega, Pavel Grčar, dr. St. Škerlj, Ivan Stavec; po 10 Din: neimenovana po R. Čeleš-niku, Rudolf Schulz, Alojz Schvventner, Anton Klein, Ivan Železnikar, August Čokert, Njko Jos. Butkovič, Ivan Dražil, Pavel Gorjup; po 5 Din: Ivan Gril. 1— Za dr. Peričev spomenik so darovali: Po 100 Din: Rude in kovine d. z o. z., dr. Vladimir Ravnihar, ing. VI. Remec, August Jenko; po 50 Din; Karol Sch\veiger, I. Malnar, Drago Scinvab, dr. Viljem Krejči, Ivan Lupše, Jezuitski kolegi, Ivan Zrimšek; po 30 Din: dr. Jos. Regali, C. Kandušer, Fran Lavtižar; po 25 Din: Karol Vokač, Karol Krištofič, Evgen Gutman, Josip Hafner, Fr. Gombač; po 20 Din: Kaniilo Mibič, dr. Aleksander Grobelnik, Karol Tekavčič, dr. Fran Perne, Martin Ban, ing. I. Petrič, ing. Rado Lah; po 15 Din: dr. Gašper Pekle; po 10 dinarjev: Ivan Aleš, Franc Tesnar, Ivo Vol-canšek, Viktor Meden, Jože Sedmak, Ivan Čoker, Vinko Stegnar, Peter Lesjak, Josip Zupančič, Franc Kovač, Miha Žerjal; Zorjan, Škerlj, Jugovec in Berdajs, uradniki OUZD skupaj 35 Din. 1— Za Peričev spomenik: Vse prijatelje in znanje prvega ljubljanskega župana pokojnega dr. Ljudevita Periča vljudno prosimo, da se poslužijo položnic, v kolikor sp jih še niso, in nakažejo primeren znesek za njegov nagrobni spomenik. Ako bi pa kdo pomotoma ne prejel položnice, naj izvoli poslati prispevek na kak drug način Mestni hranilnici ljubljanski z označko »dr. Peričev spomenik. — Narod, ki ne zna ceniti svojih mož, jih ni vreden. 1— Razstava pogrnjenih miz v Kazini se definitivno zaključi v petek 3. junija ob 18. uri popoldne. 1— Društvo »Treznost« ima svoj redni sestanek v sredo 1. jan. t. 1. ob 18.30 na moškem učiteljišču s sledečim dnevnim redom: 1. Vpliv alkohola na spolne organe. Referira br. predsednik dr. Mikic. 2. Delo akademske sekcije na protialkoholnem kongresu. Referira br. Kristan. — Vabimo slehernega prijatelja našega pokreta. . 1— Slovensko planinsko društvo naznanja, da je otvorjena in oskrbovana Krekova koča na Ratitovcu 111 ostane odprta čez celo sezijo. Vsa pota do koče so dobro markirana; posebno priljubljena je pot iz Češnjice čez Pr-tovč na Ratitovec. Tudi iz Železnikov in Za-liloga je markirana pot do koče. Ratitovec nudi turistu krasen razgled ter ima jako lepo floro. Sestop iz Ratitovca je tudi čez Rib-čevo planino — Nemški Rovt — v Bohinjsko Bistrico, dalje Krekova koča — Nomenj ter Krekova koča — Dražgoše — pod Jelovco — na Podnart. I— Občinstvo vabimo na obisk razstave pogrnjenih miz v Kazini (Zvezda), ki je izredno zanimiva in pestra. Razstava bo trajala samo tri dni. Odprta je cd 9. do 13. ure in od 14. do 19. ure. ■ DOPIS. Novo mesto. Opozarjamo naše narodno občinstvo na velik praznik, ki ga slavi naše sokolsko društvo letos 13. in 14. avgusta. — Praznujemo 40-letnieo. Dolga doba dela, volje in poguma leži za nami! Naši narodni možje so neustrašeno budili med svojimi rojaki toplo slovansko ljubezen, vžigali plamen čiste domovinske ljubezni in širili veliko sokolsko idejo pod geslom bratstva in svobode. Spomnimo se tedaj onih temnih dni suženjske preteklosti, združeni z brati iz Slovenije in bližnje Hrvatske pod okriljem iskrenega gostoljubja nazdravimo k lepemu jubileju 40-letnice! — Zdravo! Kratke vestL Tisoča predstava »Prodane neveste« je bila včeraj v Narodnem divadlu v Pragi. Francoska pomorska divizija je pod poveljstvom kontreadmirala Pirot-a odpotovala v Portsmouth na obisk angleškega brodovja. Nemški prosvetni minister je odredil, da se na vseh šolah poučuje o organizaciji Zveze narodov. Popolarski poslanec de Gaspari je bil obsojen na štiri leta ječe, ker je hotel odpotovati iz Italije s potnim listom, ki je že potekel. Nebeška STeča mora biti živeti v Italiji, da dobi »štiri leta ječe, kdor se hoče rešiti teh nebes. Italijanska vlada je zaukazala, da morajo učitelji na vseh šolah prečitati zadnji Mussolinijev govor ih ga jim razložiti. Srečni učenci! Bivši nemški vojni minister v. Stein, ki je bil zlasti znan kot avtor nemških vojnih poročil, je umrl v starosti 73. let. Lindbergh poleti tudi v Berlin in na Dunaj. Šport. Lahkoatletski svetovni rekord. Nemec Hohnel je postavil v Erfurtu v hoji na 25 km nov svetovni rekord. Zboljšal je dosedanji Schwabov rekord od 2:05:12.2 na 2:02. — Tudi damski miting v Pragi je pokazal lepe uspehe in tudi nov svetovni rekord, ki ga je dosegla g. Lange iz Charlottenburga v obo-jeročnem metu krogle z 19.005. Druga, Vid-lacova, je postavila z 18.525 češkoslovaški rekord. Izmed ostalih uspehov omenimo še tek na 200 m, ki jih je pretekla Šurinekova v 27.8 sek. V skoku v daljavo je dosegla Wag-nerjeva s 5.215 m prvo mesto, v metu kopja pa Langova 29.30 m. Stran 4. »NARODNI DNEVNIK« 1. junija 1927. Štev. 123. *ex*- - Veliko smolo ima znani francoski dirkač Lucian Louet, ki "si je pred meseci v tekmi za grand prix zlomil ključnico, radi česar je moral počivati 5 mesecev. Ko je ozdravil, se je vdeležil dirk v Dortmundu, kjer je pa zapet padel in si ključnico na istem mestu zlomil ko prvič. Izborni vozač, ki so ga radi njegovega gentlemenskega nastopa splošno čislali, bo moral gotovo dalj časa se odtegniti športu, kar bo gotovo tudi slabo uplivalo na njegovo formo. Nedeljske inozemske nogometne tekme. Austrija : Švica v Curihu 4:1. — Pokal v letu 1927 si je priboril dun. Rapid. — Vienna: Cricketer 10:1. — Slovan : Hertha 5:2. Eden proti desetim. V plavalnem basinu v berlinskem Lunaparku je nastopil slavni plavač Arne Borg na progi 1000 m proti 10X 100 štafeti. Preplaval je to progo v 13 min. 13.8 sek. in prišel na cilj 18 m pred zadnjim plavačem. Dočim je torej Arne Borg preplaval celo progo sam, je od štafete plaval vsak plavač samo 100 m, in vendar jih je Arne Borg porazil za celih 18 m. Svetovni prvak v dviganju ročkov Henrik Rondi iz IJiisseldorfa praznuje meseca julija t. 1. svoj 30-letni jubilej kot atlet. Vzlic svojim 50 letom je Rondi še vedno v izborni formi in je pred kratkim potegnil z desnico 75 kg, obojeročno 95 kg, tezno 110 kg in je sunil sicer neprosto 140 kg. Vdeležil se bo tudi nemških prvenstvenih tekem v katego-ii]i najstarejših, ki se vrše meseca augusta v v Norimberku. Nemški težkoatlet Trzebiatowsky iz Dort- munda je pred kratkim obojeročno tezno dvignil 110 kg — pri 115 kg je privzdignil pete — in je gladko sunil 135 kg. Mladi atlet, ki sliči v strukturi telesa in mišičja Francozu Cadinu, je tedaj prvovrsten atlet. Damski svetovni rekord v metu kopja je postavila v Krakovu g. Lo.nta (Cracovia) s 33.30 m oz. obojeročno s 49.40 m. Dosedanji rekord je imela g. Janderova (Češkoslovaška) s 27.24 m oz. 48.32 m. Gospodarstvo. X Zastopnika za razpečavanje umetniških izdelkov iz gipsa kot okraskov za plafone in sobe vobče išče neka tvrdka v Italiji. Interesenti, ki bi se zanimali za to zastopstvo, naj javijo svoj naslov v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. X Zastopstvo za razpečavanje pragov 111 stavbnega lesa želi prevzeti neka trgovska tvrdka v državi Uruguav. Interesentom, t. j. industrijskim tvrdkam lesne stroke, koji bi reflektirali na to zastopstvo, je naslov konzulata, kamor bi se jim bilo obrniti v to svrho, v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na razpolago. BORZE. Ljubljana, 31. maja. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.5 — 85, Vojna škoda 344 — 345, zastavni in komunalne Kranjske 20 — 22, Celjska posojilnica 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — 0, Merkantilna 98 — 100 (98), Prašted. 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Trbovlje 0 — 490, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke ne-izpremenjena. Zaključenih 5 vagonov lesa. Zagreb, 31. maja. Devize: Newyork 56.70—56.90, London 276.10—276.90, Curih 1093.5—1096.5, Praga 168.20—169, Italija 311.944—313.94, Berlin 1347.6—1350.6, Dunaj 800—803. Curih, 31. maja. Beograd 9.135, Newyork 519.75, Pariz 20.3575, London 25.24 in tri osminke, Praga 15.40, Milan 28.6125, Berlin 123.15, Dunaj 73.175, Varšava 58.10, Sofija 3.75, Bukarešta 3.15, Budimpešta 90.60. Te Sli ono MARK TWAIN IN PASTOR. Nekoč je bil Mark T\vain zapeljan, da je šel v cerkev, kamor ga je zvabila časopisna anonsa nekega pastorja, ki je obljubljal, da bo govoril stvarno in jedrnato. Pridiga se je začela res jedrnato, s kratkimi in jasnimi stavki. Pesnik je bil tega tako vesel, da je na tihem sklenil, da vrže v puščico najmanj stodolarski bankovec. Vendar pa je postavil pastor svojo obljubo na laž. Jasnost in jedrnatost njegovih besed je popuščala vedno bolj. po tridesetih minutah neprestane pridige je Mark INvain skrčil svoje namenjeno darilo na 50 dolarjev. Po štiridesetih minutah je po hudi borbi s samim seboj sklenil, da da v puščico kvečjemu še 10 dolarjev. Ko je pozvonil mežnar z zvončkom pri Marku Twainu, je pastor govoril še dvainsedemdeset minut. Ker je mežnar ravno drugam pogledal, je jezni Mark segel v puščico in ukradel, kolikor je mogel zagrabiti. Ukradel je en dolar in dvainštirideset centov. MADEMOISELE COMBINAISON. Pred kratkim je izšla v Franciji knjiga kolonijalnega uradnika Alfreda Chaumela, ki je popisal svoje doživljaje v različnih francoskih kolonijah. Med drugim je v knjigi tudi naslednja zabavna zgodbica: Bukahi 1° bil sluga pri neki francoski gospe v Tin1' buktu. Lepega dne piše modnemu salonu v Pariz in prosi, naj mu pošljejo nekaj katalogov. Smatral je namreč za nekaj boljšega, če dobi kako korespondenco iz Pariza, enako, kakor beli ljudje. Pošiljatev je -dospela kmalu. Polu občudovanja brska črnec po debeli knjigi; posebno pa ga je zanimalo poglavje »Damsko perilo ter podobe dražestnih belih gospodičen z označbo cen: >Coin-binaison 63 frankov 95 centov in »Imitation vison 220 frankov. Ko je videl Bukahi sli-ke in cene, ni dvomil niti trenutek, da so dame tudi same naprodaj, ravno tako, kakor je io navada v njegovi domovini. Imitation vison se mu je zdela predraga. Za made-moiselle Combmaison pa je imel ravno dovolj denarja. In zamorec Bukahi piše ravnateljstvu modnega salona pismo s prošnjo, naj mu takoj pošljejo mademoiselle Combinaison po poštnem povzetju. C Marcel Prevost: ° Don-Juanke. Obmolknila je za nekaj časa, potem pa je nadaljevala: — Sedaj veste, gospod doktor, kako sem živela, predno sem se pokazala v visoki pariški družbi. Gospa de Trevoux, ki je poleti bivala v naši soseščini in je poznala moje starše, me je bila opazila. Dejala je, da sem zabavna in lepa. Kmalu sem dobila do nje zaupanje in pokazala sem ji svoje prve literarne poizkuse. Bila je navdušena zanje in uvedla me je v družbo, kjer sem predavala kratke originalne povesti. — Spominjam se, je dejal Biol, bili ste naravnost občudovanja vredni, fako nežno plaho ste izgledali, tako deviško! ... Specialist se v teh stvareh ne moti. — Mislite?, ga je mahoma prekinila gospa Loran- de. — O tem ni dvoma! — Pazite, vašo diagnozo bom stavila na preizkušnjo. — Dobro ... — Danes imate, po preteku dvajsetih let, isto Berto Lorande pred seboj... Kaj pravite torej kot specialist? Ali je to ista Berta? Biol je premišljal, potem pa je odvrnil: — Poročili ste se bili. — Živela sem devetnajst dni z gospodom Julesom Lamoriniereom, sinom posestnika velike tvornice papirja, ki sem ga bila poročila. Toda kaj to dokazuje? — Kolikor se spominjam, se pri sodnijski ločitveni obravnavi ni omenilo, da zakon ne bi bil konsumiran. Ne... Moj soprog je imel metreso, predno se je bil poročil. Živel je devetnajst dni pod isto streho z menoj, potem je pa šel nazaj stanovat k svoji metresi... lega pri obravnavi ni tajil in tako se je izvršila ločitev čisto na lahek način. — No, in potem? Gospod doktor, je dejala Berta nekoliko nepotrpežljivo, nisem prišla k vam, da zahtevam od \ as izjavo na podlagi tega, kar se govori v družbi. Zahtevam diagnozo fiziologa. Lahko si mislite, da vam nisem prišla stavit uganke. Jaz rabim to diagnozo. Predstavljajte si, da me niste nikoli videli in da ne veste ničesar o mojem življenju. Kaj bi rekli, vi prerok? Biol ni takoj odgovoril, njegova nežna prijaznost je izginila. Ostro je začel gledati svojo klijentinjo v oči, potem pa je zdrsnil njegov pogled po obrazu navzdol na njene roke, na njeno telo. Slednjič je dejal s hladnostjo učenjaka, ki je prišel do svojega rezultata. — Ne vem! Pri tem odgovoru ga je Berta prijela za roke, rekoč: — A... vi ste res mojster! — Pa neveden mojster, kot vidite. — Ne, je odvrnila in spustila njegove roke, ravno radi tega ste mojster, ker ne veste. Sklonila je glavo in dodala: — Saj še sama ne vem. Ah, je enostavno vzkliknil Biol. Obadva sla sta umolknila in skušala zbrati svoje misli. Bledi Bei-tin obraz je bil zardel pri tem priznanju in ta prava j rdečica je kar zalila rdečo šminko. — Ne, res ne vem, je dejala tako zmedeno, da se ni upala dvigniti svojih pogumnih oči od cvetic na preprogi. Ah, kako mučno mi je, vse to razlagati. Kako naj vam stvar povem? Ne, na ta način vam je ne morem razložiti. Imejte usmiljenje z menoj. Pustite, da vam začnem praviti povest od drugega konca. Razumeli jo boste slednjič kljub temu, ne da ih mi bno .e >a izreči besed, ki jih ne morem. Riol je prijazno prikimal. — Pomislite samo sledeče: Poročila sem se ko najnedolžnejše dekletce. Bila sem poročena devetnajst dni. Od dne pa, ko me je moj soprog zapustil, sem ži\e a ravnotako nedolžno ko pred poroko. Ali mi verjame e. Ako ne, se ne splača, da nadaljujem. — Verjamem! Ona je nadaljevala: — Vi mi verjamete... Toda vi ste skoraj edini, izvzemši eno ali dve prijateljici: Albino, Kamilo • • • Vem, kaj se vse govori o meni, kaj se skuša naveziti onim, ki me ljubijo. Pravijo, da sem histerična, nenasitna ženska, ki rabi moških... vse moške: ne samo moške iz moje družbe, moje znance, temveč tudi one, ki pridejo čisto slučajno v hišo, O, ne ugovarjajte mi, na svoja ušesa sem slišala, kako je Guilloux to razlagal gospej Saulnois: Vse, je dejal, vse! Tajnika časopisa, ki prinaša odtise člankov, monterja, ki pride popravit pokvarjeno električno razsvetljavo... Skratka, imajo me za Mešalino! Sem pač čudna Mesalina, ki z izjemo devetnajstih strašnih noči ni nikoli imela moškega v svoji postelji. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem v Selen-bur^ovi ulici št. 1^ otvorll CVETLIČARNO in trgovino cvetlic, kjer se sprejema in izvršuje naročila za vence, šopke, dekoracije, aranžmaje ter vsa nadaljna naročila vrtnarske stroke. IVAN ŠIMENC, LJUBLJANA Cvetličarna : Selanburgova ul. 1. Trgovsko vrtnarstvo: OradlMe 12. VINOC tovarna vinskega kisa, d. z o. z., LjisfeSjana nudi rsajfinelši m stal©kysnejSi namizni kis iz vinskega kisa. Ishtavajt« ponudbo. «•*: Telefon 5iev. 23&S. Tehnično In higijenično najmoderneja urejene kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i Ljubljana, Dunajska cesta It. la, II. nadstr. 9VS9B POMLADI Nogavice, Kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, olroške majice, nahrbtniki, palice, dežniki, RIotI v vseh barvah. Sifoni, Sollngen SRarfe, noži, potretoSCIne za kroječe, čevljarje, tapetnike, Šivilje in sedlarje. Razna dišeča mila - samo pri Josip Peteline blizu Prešernovega spomenika, ob vodi Ljubljana Najnlije cene. Toina poslrežb« Prodaja Proda se iz proste roke vrtna oz. stavbna parcela štev. 145/7 kat. občina Spodnja Šiška, Medvedova ulica. — Pismene ponudbe naj se pošljejo do 15. junija t. 1. na L. LEWICKI, Ljubljana, Gorupova ulica 4. Za birmo ure. zlatnino in srebrnino nudi v veliki izbiri najcenejše IVAN PAKIŽ, LJUBLJANA Stari trg 20. Oblačilno blago po globoko znižanih cenah prodaja družba »MAKO«, Ljubljana, Dn najska cesta 36, zraven Jiigo-auto. Drva - Čebin Wolfova l/II. - Tfilel 56 V«1'!** MALI OGLASI. Za vsako besedo sc plača 5(1 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—. Trgovski pomočnik agilen, veslpn in pošten, če mogoče s primerno kavcijo, za špecerijo in manufakturo, z znanjem slovenskega, srbohrvat-skega in nemškega jezika, prvovrstna moč za vodstvo trgovine v Ljubljani, se takoj sprejme. Ponudbe, lastnoročno pisane s prepisi spričeval in zahtevkom plače, na upravo lista do 7. junija t. L IP° »Agilen in pošten« “Mala soba električno razsvetljavo sredini mesta se odda takoj. Naslov rpove uprava lista. Gosp^ična pridna in zanesljh'3’ .j. vežbana v trgovk , ..helU govodstvu, _ blagaj^ poslovanju in zniozna venske in srbohrvatsk korespondence, strojepisja in vseli pisarniških poslov, se takoj sprejme v trgovini v Ljubljani. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkom plače na upravo lista do 7. junija t. 1. pod »Pridna in zanesljiva«. ženitev. Mlad, ugleden, boljši posestnik iprosi neoporečno, po možnosti premožno go-špico — katero navdaja zavest, da je življenje delo in boj — da mu piše (odnosno posredujejo sta-riši) na upravo »Narodnega Dnevnika« pod značko: »Ustvariva srečo!« Uradnica samostojna moč z večletno prakso, vešča knjig0™”-stva, strojepisja pisja, išče slu*"®. ponud-ali pozneje, ^j^vo lista Na prodaj ata veliki mahalasti palmi po Din 300.—. Naslov pove uprava lista. Oglašujte v »Narodnem Dnevni r»«b» »n»>.WW . .. . o . . 7„ tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani. Izdajatelj: Aleksander Železnikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merk