Štev. 17.	Y Trstu, 10. septembra 1891.	Letnik IY.
Spoznavanje in stremljenje avstro-ogerskih Slovanov.
Drugih let so nasovetovali Slovani, da bi se sešli njih zastopniki na kakem skupnem shodu, da bi se zje-dinili v najpotrebniših točkah. V pogledu na to, da se otvori letos v Pragi jubilejna razstava, so tu in tam takisto omenili, da bi se dal ravno letos prirediti tak shod. Na to je odgovoril jeden ruskih listov, da taki shodi ne vedejo do praktičnih ciljev, in to iz raznih razlogov. Pokazal je na težave, katere se v obče delajo slovanskim shodom ravno v našem cesarstvu. Nasprotniki slikajo takoj namišljena strašila o panslavizmu, in vladni organi le preradi postopajo v smislu nasprot-niških glasil. Ruski list je zato nasovetoval, naj bi se Slovani rajši poprej spoznavali drug drugega, torej potovali v razne slovanske zemlje ter se tam z lastnimi očmi preveijali o mišljenju in občem stanju soplemenikov.
Slovani avstro-ogerski in tudi zunanji Slovani so letos dejanski ravnali tako, kakor da bi bili poznali ali brez pomišljanja poslušali ruski glas. Hodili so in hodijo še na Praško razstavo brez namere, da bi se ondi sešli z določnimi zastopniki drugih soplemenikov, in brez namere, da bodo govorili ali celo zjedinili se o raznih točkah, ki so zanimive in bolj ali manj aktuvalne za skupnost ali skupine slovanskih narodov. Jednako, brez posebnih programov, obiskujejo vsaj nekateri Slovani sedaj hrvaško razstavo v Zagrebu.
Ravno neprisiljeno shajanje Slovanov raznih narečij na češki in hrvaški razstavi pa dokazuje pojedinim obiskovalcem teh razstav, da kongresi ali skupni shodi Slovanov bi v resnici ne vedli do zaželenih ciljev. Mišljenje raznih slovanskih oddelkov je še prerazlično, tu in tam prenezrelo, da bi se mogli zjediniti ne samo v mišljenju, ampak tudi za skupno delovanje na to ali ono odločilno stran. Kdor je optimist med Slovani in se nadeja naglega preobrata na boljše med njimi, ohladi se nekoliko v svojih nadah in glede na slike, katere si je vstvarjal glede na bližnjo bodočnost. Na-
sprotniki slovanski imajo časa dovolj, da še nadalje po svoje obračajo politiko in njeno taktiko proti skupnosti in skupinam slovanskih narodov, bodisi avstro-ogerskih, bodisi zunanjih, zlasti balkanskih. Zapadniki so krasno izvrševali svoje načrte, ko se jim je posrečilo, da morejo do današnjega dne izpodkopavati pojedine slovanske narode, s tem pa zaprečevati vsako izdatno približevanje tudi za najnedolžniše skupne kulturne potrebe. Ti zapadniki so pred vsem otežili medsebojno spoznavanje slovanskih narodov, in posledice se kažejo v tem, da isti narodi ne morejo z lelika priti do složnega, soglasnega stremljenja na to ali ono stran.
Težave medsebojnemu spoznavanju provzročuje dejstvo, da pišejo Slovani v raznih narečjih ali tako imenovanih lastnih literaturnih jezikih. Vsled tega se potrati neizmerno duševnih sil in potrosi takisto neizmerno za literarne plode teh sil, ne da bi ti napori, ti stroški bili vsem slovanskim narodom na korist. Najboljše misli, najboljši načrti in programi ostajajo po največ dobiček onemu slovanskemu narodu, v narečju katerega so se priobčili ti duševni plodi. Le redko je zrno, katero se zaseje tudi med druge slovanske narode, Tako se mnogo izbornega, more biti ne več ponavljajočega se duševnega gradiva izgubi za vselej, in ako se ponovi nekod, poraja se zopet od začetka, z izvirno močjo, kakor da bi prednikov ne bilo za iste misli ideje in načrte.
Taka je s slovansko literaturo v obče, taka je s teorijami in načrti politiške literature posebe. Mi smo se na Češkem sami preverili, da mnogo tega, kar imamo za zlato zrnje, kar poštevamo za silno važno v pogledu na dejstvene in aktuvalne potrebe, pojedini Slovani niti po imenu ne poznajo, in zasledili smo celo, da celč voditelji kakega slovanskega naroda niso poučeni o točkah, ki neizogibno spadajo v program aktuvalne politike Slovanov v obče in avstro-ogerskih Slovanov posebe-
34
Slovanske novine z večine nimajo urednikov, kateri bi čitali novine vseli drugih slovanskih narodov-zato mnogo prezrejo, kar je po novinab, pisanih v drugih narečjih, in kar bi bilo važno tudi za druge slovanske narode in ne samo za oni oddelek, v narečju katerega so se po naključju priobčili dotični članki ali spisi kakoršne si bodi oblike. Slovanski narodi po takem porabljajo vsak zase svoje najboljše moči, ne da bi se mogli nadejati, da, kar vstvari ali izumi nadarjen sin jednega naroda, bi prišlo v prid tudi kakemu drugemu slovanskemu narodu ali celo vsem ostalim slovanskim narodom.
Iz takih nedostatkov je še posebe razvidno, kako modro so za se ravnali zapadniki, da so z vspehom zabranili Slovanom rabljenje kakega skupnega litera turnega jezika.
Skupni literaturni jeziki so doslej Slovanom zapadni jeziki, najbolj nemški, ali pa francoski; in iz tega, da zajamajo slovanski narodi svoj pouk o soplemenikih iz tujih, sosebno nemških novin, je razvidno, da se slabo poučujejo drug o drugem.
Druga težava spoznavanja je v tem, da novine slovanske, kedar poročajo o drugih Slovanih, ne vedo in ne morejo ločiti, kaj je notranje preverjenje, zaresna težnja in kaj samo taktika drugega slovanskega naroda. Mi smo n. pr. slišali češkega vnetega rodoljuba, ki je priporočal drugim Slovanom, naj bi ničesar ne pisali o češkem zgodovinskem državnem pravu, češ, da ostali narodi ne morejo poznati prav čeških razmer.
Dejstveno je tako priporočilo mnogo uvaževanja dostojno, ali ravno to sili, da se Slovani morajo vendar spoznavati, tako da bodo poznali naposled načela in taktiko strank vsakega naroda posebe.
Poleg tega, da bi bil skupen literaturni jezik potreben za medsebojno spoznavanje slovanskih narodov, kaže se tudi potreba spoznavanja s potovanjem in osebnim razgovarjanjern. Kajti, tudi ko bi se posrečilo, da se dobro poučijo Slovani o pravem stremljenju pojedinih narodnostij slovanskih, ostaje vendar še taktika, katero je treba ločiti od načel in ciljev. Slovani dejanski mnogokrat krivo sodijo drug drugega, ker ne poznajo taktike pojedinih strank. Tako bi sodili n. pr. mi, da sta obe glavni češki stranki kot taki boljši, nego je tu pa tam njina taktika, a tako soditi je možno le potem, če človek zve nekoliko tudi tega, kar ne spada k vsa-kodobni taktiki.
Narod in stranke prav spoznavati pa se da gotovo bolje s potovanjem, osebnim opazovanjem in razgovarjanjern. nego pa po nedostatnih literarnih istočnikih, sosebno ako so ti viri še tuji, kakoršui so vsekakor v nemških novinah raznoterih strank.
Potovanje pa se izvršuje posebno tedaj najrajše, kedar so tudi zunanji povodi zato, in da so razstave za take namere primerne, kaže potovanje zastopnikov
in zastopnic raznih slovanskih narodov na češko in hrvaško razstavo. Nemci so tudi za medsebojno spoznavanje in spodbujanje v mnogo ngodnišem položenju tudi v avstro-ogerskih mejah. Oni prirejajo še bolj pogostoma raznovrstne, obče in omejene razstave, katere obiskujejo mnogoštevilno. Potem imajo turnerske shode, na katere zahajajo tudi zunanji Nemci. Ravno tako hodijo turnerji avstro-ogerskih Nemcev na turnerske shode v Veliko-nemčiji, in v Avstriji so posebne turnerske skupine, katere celo po društvenih pravilih spadajo k celokupnosti turnerskih skupin Velikonemčije. Potem imajo Nemci zbore svojih „Sangerbundov", kateri se prirejajo sedaj v našem cesarstvu, sedaj v Velikonemčiji.
Nemški strelci, gasilci itd. so jednako organizo-vani; vsled tega se shajajo člani iz raznih dežel. O nemškem Schulvereinu nam ni treba niti govoriti, ker odmev z njegovih občnih zborov se dovolj glasno razlega po slovanskih zemljah Avstro-Ogerske. Jednako odveč bi bilo omenjati raznovrstne znanstvene in shode za praktične namene, saj jih Nemci vsako leto prirejajo ali na Dunaju ali kjer si bodi v Avstro-Ogerski. Pri tem ne navajamo še drugih društev, katera imajo Nemci zunaj našega cesarstva za pospeševanje skupnih kulturnih interesov, na zborih katerih se shajajo Nemci, kakor iz Velikonemčije, tako tudi iz Avstro-Ogerske in raznih drugih dežel, do kamor seza nemški jezik („so-weit die deutsche Zunge klingt").
Umevno je, da se Nemci na takih shodih ne spoznavajo samo, ampak tudi zjedinjajo za skupno stremljenje. Slovani avstro-ogerski in še manj v družbi teh zunanji Slovani nimajo ne takih organizacij, ne shodov ali zborov, ki bi se dali primerjati z nemškimi zasnovami, in da Slovani na pridejo do takega organizovanja in odgovarjajočega delovanja, za to skrbe njih narodni nasprotniki in pa lastna kratkovidnost, oziroma omejena raznovrstna sebičnost.
Ni čudo po vsem tem, ako ne prirejajo Slovani kongresov, in da bi na njili ne dosezali zaželenih vspe-liov, tudi ko bi jih mogli prirejati brez zavir. Vsled tega pa tudi ni čudo, da se vrši pravo medsebojno spoznavanje le polagoma, in da se zjedinjajo za skupno stremljenje še počasniše. Niti v avstro-ogerskih mejah niso jedini doslej tudi glede na samo jedno točko, da bi skupno delovali za njo. To kaže dejstvo, da še le sedaj nasovetujejo nekako obče kulturno društvo za najnujnejše potrebe in še te samo defenzivnega značaja. Da, niti v Cislitaviji se Slovani niso zjedinili do današnjega dne za kako praktično in nujno, z druge strani tudi izvršljivo točko. In še če preziramo Poljake kot neslovanske politike, niti potem ni zaslediti še prave složnosti. Ali jih ločijo načela, cilji, ali pa taktika.
Danes vidimo med avstrijskimi Slovani pravo vrenje, katero ima v sebi še mnogo gošče, ali z drugimi besedami, katero bo potrebovalo še časa in naporov, da
se iz čisti in skristalizuje. Programi se kopičijo vedno novi, stremljenja se pojavljajo istodobno različna, in tudi glede za jedne iste točke priporoča se od različnih narodov in strank različna taktika. Tu postavljajo državno zgodovinsko pravo na prvo mesto; ondisto se trdi, da izvršba narodne jednakopravnosti gre v vrsti naprej pred državnim pravom. Tam se omejujejo samo na deželno avtonomijo, pa hočejo doseči tudi izvršbo narodne jednakopravnosti. Ondisto se zahteva razširjanje deželne avtonomije, kljubu temu, da je ta smrtna sovražnica pravi izvršbi narodne jednakopravnosti. In ravno od 011 d i se poudarja v državnem zboru potreba samo polovičarske narodne jednakopravnosti.
Kedar se poudaija zgodovinsko državno pravo, poštevajo ti ali oni samo sebe, prezirajo pa, da imajo jednako državno pravo tudi drugi.
Z jedne strani love celo neslovansko poljsko frakcijo, da bi ostala zaveznica slovanskih zastopnikov, z druge strani se pa poudarja potreba, na primer, da bi se ločila Dalmacija iz cislitavskih kraljevin in dežel, brez poštevanja okolnostij in sosebno dobe, kedaj bi bilo, to ločenje potrebno. Torej z jedne strani se iščejo stari neslovanski zavezniki, z druge strani se hočejo ločiti predčasno zanesljivi zavezniki. Jedni menijo, da jim je narodna jednakopravnost uže določena po deželnih zakonih ; zato prezirajo potrebo, da bi se izvršila s posebnim zakonom, sklenenim v državnem zboru.
V češki kraljevini se (lejstveno trgajo Nemci od Čehov, in se vsled tega razdeli kraljevina na dva kosa po narodnosti; kljubu temu menijo, da bo kraljevina skupna, ako bodo samo materijalni interesi zastopani po skupnem deželnem zastopu.
Kljubu razkosovanju po narodnosti v kraljevini se ne poudaija dovolj neizogibna potreba jednakega razmejevanja ali ločenja v Moravi in Sileziji.
Poudarja se z jedne strani državno zgodovinsko pravo, z druge pa primernost tudi same preproste dež. avtonomije brez takega prava. Podtika se celo jednemu
voditelju, kakor da bi zahteval strog federalizem, nekake združene države našega cesarstva, v tem ko ne vidijo drugi take neizogibne potrebe za rešenje slovanskih narodnostij, preveijeni, da nacijonalna avtonomija obseza sicer manj, pa vsa potrebna uslovja za ohranjenje in razvoj vsakega naroda posebe, ter za jedno preveijeni, da nacijonalna avtonomija se da izvršiti brez nepremagljivih zaprek, v tem ko za „zjedinjene države" ali federalistiški ustroj delajo naj veče zapreke zunanji poleg notranjih činiteljev.
Nacijonalni avtonomisti dokazujejo zajedno, da kdor hoče pobijati vspešno duvalizem, mora tudi nasprotovati federalizmu v obče, ker smatrajo duvalizem federalizmom prve stopinje.
Taka načela, taki nazori, taka stremljenja se pojavljajo istodobno in ravno v sedanji čas.
Umevno je torej, da od složnega mišljenja, od zje-dinjenega stremljenj, od skupnih ciljev so avstro-ogerskih Slovani še daleč, daleč. Ako jih ne prehiti čas, ako ne bodo hitreji dogodki, nego oni v svojem delovanju, utegnejo se približati boljšemu spoznavanju in osebnemu razgovarjanju s potovanjem raznih zastopnikov v razne slovanske zemlje. Razstave, shodi in zbori so primerna sredstva zato, in ker društev za skupne potrebe Slovani avstro-ogerski in Slovani v obče še nimajo ne po kakovosti, ne po kolikosti, kakor Nemci, bo vsakatero novo organizovanje pomenjalo obrat na boljše. Kongresi razsvetljenih duhov slovanskih narodov bi pospeševali tudi uže sedaj spoznavanje in vsled tega približevanje, samo nadejati se ni, da bi dospeli na takih shodih do zaželenih skupnih programov.
Društva pa za skupne potrebe in namene, ako si jih osnujejo, dokažejo posebe potrebo kulturnih vezij, katere je treba vstvariti, ako hočejo kedaj Slovani zares veljati pred drugim svetom kot kulturen narod, z oddelki, sposobnimi za istovrstno kulturno delovanje. Tuji narodi, sosebno nemški, naj bodo Slovanom v zgled, kako se je organizovati za medsebojno spoznavanje in stremljenje.
Obče šolsko društvo avstro-ogerskih Slovanov.
Kakor znano, je bila avstrijska vlada lani razpustila italijansko šolsko društvo »Pro Patria" zaradi raznih neza-konitostij in pojavljenj, katera se niso zlagala z duhom lojalnosti. Letos je ista vlada potrdila novo ital. društvo „Lega nazionale", katero po besedah ital. listov samih ima jednaka pravila in bo dosezalo iste namene, kakor poprejšnje društvo. Začela pa je „Lega nazionale" delovati tako intenzivno, da šteje uže mnogo poddružnic in na tisoče članov; denarna podpora pa ji ne dohaja samo od društvenikov ampak tudi od raznoterih podpornikov in drugih društev
Dohajala ji bode podpora tudi iz Italije, kakoršno dobiva tudi „Schulverein" avstrijskih in ogerskih Nemcev od raznih društev in iz raznih dežel Velikonemčije.
Nemško šolsko društvo deluje sosebno med Oehi in Slovenci; »Lega nazionale" pa poleg Tirolskega sosebno na Primorskem in po Dalmaciji. „Lega nazionale" rasteza svoje delovanje torej tudi na zemlje, kjer žive tudi Hrvati in Sr-bohrvati. Srbom, kolikor so zastopani kot taki, torej s pravo organizacijo tudi v cerkvenem pogledu, ne more priti ne »Lega nazionale", ne kako drugo agresivno in raznarodujoče
društvo lehko do živega. Ostajajo torej v južnih deželah poleg Slovencev jedino Hrvati v nevarnosti nasproti takim društvom.
Ko so pred desetimi leti vstvarili nemško šolsko društvo, smo mi v tedanjem glasilu goriških Slovencev opozorili takoj ne samo na nevarnost novega nemškega društva, ampak tudi na potrebo zasnovanja jednakega društva za vse avstro-ogerske ali vsaj avstrijske Slovane. Tedaj se na Slovenskem niti zganili niso, misleč in govoreč, da nemško društvo pogine ravno tako nagloma, kakor je nastalo. No dejstva so kmalu sledila, poddružnice nemškega društya so se snovale v vsaki deželi, kjer bivajo Slovenci, vsako leto v večem številu, in ta dejstva sc porodila v obrambo slovensko šolsko društvo.
Jednako agresivno postopanje nemškega šolskega društva je imelo za posledico zasnovo. »Osrednje matice škol-ske" na Češkem. Ali ne Čehom, ne Slovencem ni prišlo na misel, da bi zasnovali skupno šolsko društvo, katero bi pomagalo tem in onim vselej tam, kjer bi zahtevala najbolj potreba. Še manj pa je prišlo do tega, da bi bili tudi drugi Slovani zdramili se za skupno šolsko društvo. Molčali so Poljaki, ker tem vsaj v tej dobi ne preti naravnost še nevarnost, in ker so tako srečni, da celo sami zahtevajo več nemščine po svojih šolah.
Slovaki in avstro-ogerski Kusi so v gmotnih bedah, borijo se za lastne zasnove; njim ni zameriti, da ne morejo združevati se za skupne namene, a priznati je, da oni so jednako Slovencem vedno kazali na potrebo solidarnosti av-stro-ogerskih Slovanov, da bi rešili svojo narodnost. Srbi. ki so po cerkveni avtonomiji zaščiščani v narodnem pogledu, so najlaže pozabili na kulturne potrebe, katere imajo ostali Slovani. Do praktičnih mislij niso prišli pa tudi Hrvat translitavski. Jedno tako misel so sprožili še le sedaj, ko je; začelo ital. šolsko društvo pod novim imenom delovati tudi med hrvaškim prebivalstvom cislitavskih dežel.
Hrvaški »Obzor" od 13. avg. t. I, govoreč o »Lega nazionale" namreč nasvetuje to-le: »Svi Slaveni u monar-kiji imali bi ustrojiti jedno veliko kulturno družtvo, koje bi se pak dielilo na podružnice. To bi družtvo imalo dvie svrhe: prvu, da goji slavensku duševnu solidarnost, a drugo, da po-jedinim slavenskim granama pruži podpore i r omoči proti tudjem uplivu. Družtvo bi pružilo prilike svim predstavnicima raznih slavenskih narodnosti, da se nadju skupa jedan ili dva puta na godinu; a s druge strane u toj solidarnosti svaka bi pojedina narodnost crpila krieposti i snage proti elemen-tima raznarodjenja. Velika »slavenska liga" imala bi podruž-nicima: hrvatsku ligu, slovensku ligu, češku ligu itd. »Hrvatska liga" bila bi jedna: njezini bi članovi bili Hrvati s
jedne i s druge strane Velebita.....»Liga" bi imala
pripomoči, da Hrvati Istre dobiju svoju gimnaziju itd."
Ta nasovet za osnovanje posebne „slovanske lige" so sprejeli tudi drugi hrvaški listi, kakor Zadarski »Narodni list", »Naša Sloga", »II Diritto Croato", in je jako zanimivo vso stvar razpravljala tudi »Edinost", ki je obče glasilo primorskih Slovencev. Zajedno so nekateri teh listov dokazovali, da
je delovanje društva »Lega nazionale" naperjeno proti Slovencem in Hrvatom, omenivši vzroke, zaradi katerih bi v lastnem interesu ne smeli Italijani raznarodovati teh Slovanov, ko imajo poslednji in prvi skupne interese, da bi se branili proti skupnemu nasprotniku, proti germanizovanju.
Ako si ogledamo jedro nasoveta za osnovo »slovanske lige", bi bilo to samo drugo ime za obče šolsko društvo avstro-ogerskih Slovanov. Kajti po besedah »Obzora" bi se omejevalo na vzdrževanje, snovanje in podpore šol. Kar se dostaje tega, da bi se zastopniki slovanskih narodov seznanjali s potrebami teh narodov po jedenkrat ali dvakrat na leto, tudi ne preseza namenov, katere dosezajo nemška in italijanska šolska društva.
Slovani bi se kot Slovani mogli shajati na občnih zborih slovanskega skupnega šolskega društva ravno tako iz raznih avstro-ogerskih dežel, kakor so zastopani Nemci in Italijani iz raznih dežel na zborih njih šolskih društev; znano je celo, da prihajajo na zbore nemškega Schulvereina iz Berolina, Konigsberga, Monakovega, Lipsije itd., torej celo iz VeliKonemčije, in jednako znano je, da občne zbore nemškega „Schulvereina" pozdravljajo celo c. kr. namestniki ali njih pooblaščenci.
Ker podtikajo slovanskim društvom, shodom itd. celo take namere, katerih niti ne izražajo, niti nimajo sami, je bolje, da se tudi pri svojih zasnovah drže strogo imen, katera strogo odgovarjajo stvari, in mi bi za tu mišljeno stvar nasovetovali, da, ako pridemo do take zasnove, opustimo ime slovanske lige in jo nadomestimo z imenom „Občega šolskega društva avstro-ogerskih Slovanov". S takim imenom imamo zajedno primerno orožje v rokah, da primerno odbijemo vsa-katera sumničenja, z druge strani pa pokažemo na defenzivni značaj takega društva, katero se vstvari še le potem, ko so zasnovali Nemci, Italijani in Madjari svoja društva, in kar je posebno pomenljivo, še le v dobi, ko je po dejstvih dokazan agresivni in raznarodujoči značaj imenovanih tujih društev.
Novo bi bilo glede na namerjeno zasnovo jedino to, da bi Slovani dobili šolsko društvo, katero bi dejstveno mogli podpirati vsi avstro-ogerski Slovani, v tem ko se bi podpora obračala samo na take strani, kjer bi bila potreba dokazana in zares nujna. Sebičnost, ki je v tem, da skrbe avstro-ogerski Slovani samo v mejah svojih narečij in na-rodnostij, bi se vsaj nekoliko skrčila ter bi se obudila požrtvovalnost za skupne kulturne potrebe, kakoršne se kažejo v varovanju slovanske mladine, da se ne izneveri po tujih šolah.
Glede na Slovence in Čehe, kateri uže imajo svoji šolski društvi, bi bilo treba prenarediti pravila teh društev, ker bi se podredili kot dve narodni skupini občemu šolskemu društvu. To bi ne delalo preglavice ne Čehom, ne Slovencem, ker potrebe ostanejo pri njih stalno velike, in bi ta dva naroda še vedno dobiček imela od občega šolskega društva.
Zgled uresničenega občega šolskega društva, po katerem bi dobil vsak slovanski narod kot tak svojo »poddruž-nico" ali narodno šolsko skupino, bi kazal vsaj za jeden del
nato, kaka bi bila z narodno avtonomijo. Poslednja obseza zaščito narodnosti in jezika na vse strani, ker bi dobil vsak narod svoj juristiški organ ali zastop, ki bi skrbel za narodnost in jezik svojega naroda.
„Obzor" trdi, da, kedar bi bila n. pr. Dalmacija po-litiški zjedinjena s Hrvatsko, bi v Dalmaciji ne bilo potreba kake poddružnice skupne lige ali, po našem, poddružnice občega šolskega društva.
To bi bilo tedaj resnično, ako bi Hrvatska postala v narodnem pogledu toliko samosvoja, da bi ji se ne mogla Ogerska mešati v narodnostne zadeve hrvaškega, oziroma skupnega hrvaškega naroda. Drugače je sama nacijonalna avtonomija v zaščiščanje narodnosti in jezika kakega naroda še vedno bolja, nego kaka politiška ,. samostalnost", katera pa je vendar pod raznarodujcim vplivom kakega drugega, politiški še mogočnišega naroda.
Obče šolsko društvo avstro-ogerskih Slovanov, katerega pa še ni, in nam je še le čakati, da se zasnuje, bi svedočilo o prvem praktičnem koraku, storjenem za skupne kulturne potrebe, in ker doslej niso bili še ukrenili ničesar takega, bi
bila ta zasnova zajedno zgodovinski zaznamovani mejnik, pred katerim se je samo mislilo in govorilo o skupnih kulturnih potrebah, storilo pa se je nekaj praktičnega še le in ravno s tem mejnikom. Ta mejnik, kakor smo rekli, bi kazal pot do narodne avtonomije, in ko bi se ta pot le nekoliko bolj ugladila z zgledom občega šolskega društva, bi imelo poslednje še i osebne in povečene zasluge. Da, ravno v tem, da je »Obzor" izrecno nasovetoval po jedno ligo za vsak narod posebe, tiči še poseben pomen tega nasoveta.
Da bi se nam pa ne ugovarjalo, kakor da bi mi zahtevali manj, nego bi obsezala kaka ,,slovanska liga", ponavljamo, da v razkladanju nasoveta »Obzora samega" ne zaslediš več, nego ravno to, kar izpolnjujejo tuja obča šolska društva, z druge strani pa poudarjamo, da imajo avstro-ogerski Slovani še mnogo več skupnih potreb, nego jih je izrazil hrvaški list.
Tem potrebam pa je najprimerniše zadoščevati po ločenih, torej posebnih skupnih društvih, in tudi zaradi tega je potrebno, da dobi nasovetovana »slovanska liga" svoj izraz v posebnem občem šolskem društvu avstro-ogerskih Slovanov.
F. Podgornik.
0 kritiki dra. Mahniča.
m.
K razširjanju poganstva, z nasprotniške strani nam namišljenemu.
(Dalje).
d) Glede na bogosluženje, specijalno liturgijo ali mašo. 8) Liturgija v gorenji Italiji. (Nadaljevanje).
Da se Karol Veliki, vstrajno stremeč, galikanski cerkveni obred odstraniti z rimskim, ni omejil na gorenjo Italijo, temveč da je imel vso svojo državo pred očmi, da se dokazati tudi s pomočjo sklepov onih konciljev, kateri so smatrali za svojo dolžnost, popolnoma zadostiti »Sanctae admonitioni" cesarjevi, zlasti ko so spoštovali tega in hoteli, da se spoštuje kot istočnik cerkev Božjo razsvetljujoče modrosti in kot rektorja svete cerkve Božje, poklicanega za kakoršno koli spremembo njih sklepov. Potreba nam je pokazati jedino na sklepe uže omenjenega Mogunškega koncilja,1) sklicanega leta 813, kateri sklepi zaukazujejo post (ieiunia quatuor tem-porum) po rimskem obredu („sicut est in Romana ecciesia"2) in celo deljenje sakramenta krsta po rimskem običaju (se-cundum Romanum ordinem3),ne ker je bilo to volja (»Sancta admonitio") morda rimskega Apostolskega stola, kateri ni
') Surii Carthusiani Cone. Coloniae Agrippinae 1567 tom. III pag. 285 sq.
*) Cap. 34.
3) Cap. „Sacramentum itaque baptismatis, ut, sicut smeta
vestra (Caroli Magni) fuit admonitio, ita concorditer ac uniformiter in singulis parochiis secunduni Romanum ordinem inter nos cele-bretur'.
nič ugovarjal proti obredu od V stoletja njemu podrejene galikanske cerkve, temveč ker je bila to volja tudi na cer kvenem polju kot oblastnikov nastopajočih prvih rimsko-nemških cesarjev.4)
Od ostalih pokrajin frankovske države se je razločevala gorenja Italija samo s tem, da je bila jedva odtrgana Lon-gobardom in pridružena državi, in se je kazala nasproti zmagovalcu uže manj pokorna, nego ostali deli države, kjer je bila uže popolnoma utrjena avtoriteta Karola Velikega. Upor proti temu, da je cesar Karol odstranjeval staroobičajni galikanski obred z rimskim obredom, je bil torej, kakor je umevno, sosebno močan, zlasti ko so bili škofje gorenje Italije od leta 557 pretrgali vsakatero skupnost ali občnost z rimskim Apostolskim stolom, in celo ko se je naposled v
4) Pri krstu pač ni šlo morda za nadomeščenje potapljanja, odgovarjajočega besedi ^Baptismus'', s polivanjem, ker poslednje je bilo tudi v Rimu do XIV stoletja dovoljeno jedino izjemoma v silah, drugače pa izključno jedino potapljanje. (Surii Carth. Cono, tom. I pag. 729 S. Leoni Magni epist. IV. Prim. Binterim Ge-schichte der Concilien. Mainz 1843 tom. V. pag. 350.
Šlo je torej za odstranjenje mnogo manjših galik. rituvalnih svojstev pri krščevanju, za katerim odstranjenjem je stremil Karol Veliki, in sicer v Germaniji, v tem pa je še drug dokaz za našo gorenjo trditev, da je namreč tudi v Germaniji prvotno gospodoval galikanski obred in se je še le polagoma odstranil z rimskim obredom. No cel6 brezozirni energiji Karola Velikega se to ni posrečilo do cela; kajti v 4. seji pod predsedništvom metropolita Siffrieda leta 1279 v Koloniji (Koln) izvrševanega koncilja je bilo z nova urediti vedenje klera pri administraciji sakramenta krsta. (Prim. Binterim 1. c. tom. V pag. 281).
prvem letu VIII. stoletja povrnila ta občnost, so bili še vedno zjedinjeni pod Oglejskim patrijarhatom ter so priznavali bolj samo nominalno zavisnost od papežev, torej so uvajanje s silo rimskega obreda perhoreskovali tudi v pogledu na te razmere. Karol Veliki ni bil ravno take narave, da bi se umaknil pred še takti silnim uporom, dal je torej sosebno v gorenji Italiji čutiti težo svoje sile, kakor to dovolj obširno pripoveduje XI. stoletju pripadajoči Milanski zgodovinar Landulf.
Po Landulfu je Karol Veliki, dosegši poprej pri znamenitem rimskem koncilju sklep, kateri zaukazuje odstranjenje tako imenovanih ambrozijanskih cerkvenih knjig, vse te knjige, katere je nekaj dobil v dar, nekaj pa kupil ali s silo si prisvojil neki ali vrgel v ogenj ali odpeljal seboj5), temu upirajoče se duhovnike pa celo kaznoval s smrtjo. Galikanski škof, zajedno spovednik Karola Velikega, Evgenij, pa da je to osebno grajal pred papežem in je konečno tega in cesarja pripravil do privoljenja, naj bi razsodil Bog sam, ali naj bodo navedene cerkvene knjige dovoljene ali ne. Zatorej so v prisotnosti papeža in drugih prisotnih škofov položili oba sakramentarja (Rimski in Milanski), dobro zapečatjena na svetemu Petru posvečeni oltar; potem so zaprli cerkev na 3 dni, katere je bilo postiti se in moliti, in so se pri tem dogovorili, da dajo prednost onemu izmed obeh misalov, kateri najdejo po določenih treh dneh odprt brez človeške pripomoči. Ker po prešlem določenem obroku škofje, ki so prišli pod vodstvom papeževim, in brezštevilni drugi duhovniki, niso našli v cerkvi nobenega misala odprtega, združili so se zopet k drugi goreči molitvi, na kar sta se istočasno z velikim šumom odprla oba misala. In to čudo je ambro-zijansko liturgijo povzdignilo zopet do take časti, da se je dovolilo njeno rabljenje poleg rabe gregorijansko - rimske liturgije.
Tako se bistveno glasi pripovest Landulfova; ako pa jo presojamo, nam ni prezirati tega, da je Landulf Milanski historik, kateremu je bilo z jedne strani, kakor naravno, najbolj pri srcu Milansko bogosluženje, katero so za njegove dobe imenovali uže ambrozijansko, in kateremu so bili z druge strani zapiski ali ustna sporočila, odnašajoči se na njegovo roj-stveno mesto, vsekakor pristopniši, nego pa zgodovinski viri, ki se dostajejo drugih delov frankovske države. Tudi je očitno, da so nekateri deli pripovesti napačni. O koncilju, ki bi bil v oni dobi v Rimu, in katerega bi se bilo udeležilo cel<5 157 škofov, ve zgodovina ravno tako malo, kakor o nameri rimskega Apostolskega stola, da bi odstranil od rimske razli-kujočo se liturgijo gorenje Italije ali kake druge pokrajine rimsko-nemškega cesarstva. O galikanskem škofu Evgeniju, kateri bi bil h Karolu Velikemu v ožih odnošajih, ne vemo tudi nič, o čudesu z obema misaloma molče vsi istočasni italijanski zgodovinarji.
s) „Omnes libros Arnbrosiano titulo sigillatos, quos vel pretio, vel dono, vel vi habere potuit, alios comburens, alios trans montes, quasi in eiilium secum tulit". (Muratorii Collectio scriptorum re-rum Italicarum tom. IV pag. 834).
Takč sodijo v obče o pripovesti Landulfovi, sosebno Binterim in cel6 znameniti kritik Muratori. Ako jo torej po-števamo z zgodovinskega stališča, ima samo vrednost legende. Ne da pa se tajiti, da so vsaki legendi v podstavo zgodovinska dejstva, naj si kažejo še toliko one svojstvene oblike, v katere jih običajno oblači ustno sporočilo. Vsekakor se po Karolu Velikem v odstranjenje Milanskega cerkvenega obreda rabljeni drakonski ukrepi do cela zlagajo s silovitim, iz drugih zgodovinskih istočnikov znanim in uže omenjenim postopanjem, s katerim je skušal isti cesar rimski obred' udomačiti v ostalih pokrajinah svoje države; in ravno zaradi tega ne dvomijo o tem, da je pravi ta del, ki obseza zgodovinsko jedro Lanclulfove povesti. Podatek pa, kakor da bi bil rimski Apostolski stol nameram cesarja Karola pritrdil s konciljem ali brez koncilja, in da bi se bil s tem vsaj posredno udeležil okrutnostij, katere je učinil cesar v gorenji Italiji, ni samo iz uže navedenega vzroka, ampak tudi zaradi tega absolutno napačen, ker naravnost oporeku ostali vsebini povesti.6)
") Tudi je drug važen vzrok, kateri naravnost izključuje pa-peško pritrjenje k silovitemu, po cesarju Karolu izvrševanemu iztrebljenju galikanskega bogosluženja. Poleg častne stvari, katero je videl prvi rimsko-nemški cesar v uvajanju rimskega cerkvenega obreda v svoji državi, je skušal on galikanski obred, kateri, kakor rečeno, je bil vstočnega tipa, tudi in morda še bolj iztrebiti iz politiških razlogov, da bi Zapad z Vstokom združujoče vezi kar najbolj možno oslabil na vsako stran, s tem pa pripravljal oni antagonizem, ki je nastopil dejanski in je v poslednji analizi vedel do cerkvenega razkola.
Uže zgorej, ko smo govorili o fazah izračunjevanja velikonočnega praznika, smo kazali nato, da je namerjal Karol Veliki odstraniti na Zapadu devetnajstletni lunin cikel, ki je podstava temu preračunjevanju, in tako med Zapadom in od njega sovraženim Vstokom provzročiti prepire, in da ga je Alcuin zadrževal od tega koraka. Spominjali smo se zgorej tudi četverih Karolinških knjig (Libri Carolini contra synodum graecorum de imaginibus) in pristavljamo tukaj še, da je na cesarski ukaz spisano delo izrecno obrneno proti sklepom VII. ekumenskega koncilja (II Nicejskega) od leta 787; dasi so se ti sklepi izvršili s sodelovanjem papeških legatov, in jih je papež Hadrijan odobril ter posebe zagovarjal proti vsem nasprotnikom. To vendar nikakor ni zaviralo nobene avtoritete ne priznavajočega cesarja Karola, da bi se ne upiral tem sklepom v Libri Carolini ter da bi v istih ne zaznamoval kot „Sy-nodus Graecorum" onega koncilja, ki ga je papež pripoznal eku-menBkim, in kateri še dandanes vesoljna cerkev spoštuje kot tak, in to je učinil, samo da bi zasejal seme nesloge med cerkvami Vstoka in Zapada.
Cesar Karol je sicer neki pozvedoval mnenja škofov o sklepih VII ekumenskega koncilja in zaukazal, da bi se poštevali v Karolinških knjigah; ali svetovno znano merodavno mnenje papeževo ga ni brigalo, in so torej mogli biti sami taki škofje, kateri so bili pozvani, izjaviti svoja mnenja, kakoršne uže poznamo iz obravnavanj in sklepov leta 813 sklicanega Mogunškega koncilja. T1 na navedenem koncilju mnogoštevilno zbrani „humillimi famuli ac missi" cesarjevi so spoštovali v tem „verae fidei rectorem, qui suis temporibus sacrae sapientiae fontem aperiens, oves Christi indesi-nenter sanctis reficifc alimentis, ac divinis instruit disciplinis . . . • sanctaque sapientia sua et devotissimo studio caeteros reges terrae transcendens"; isti se torej niso mogli izogniti, da bi celo admini-strovanja sakramentov ne zaukazovali v smislu cesarske „sancta admonitio", in so si konečno potrjenje švojih sklepov, ne da bi
Vsebina Landolfove povesti, očiščena od protislovij z zgodovinskimi dejstvi, da se namreč, ako ne gledamo na drugim zgodovinarjem neznani čudež, ob kratkem združiti v to, da se Jj galikanski episkopat po škofu Evge-niju, ki ga je iz svoje srede poslal v Rim, pritožil pri papežu zaradi drakonskih sredstev, katerih se je lotil cesar v odstranjenje Milanskih cerkvenih knjig, papež pa je dal poprej temeljito preiskovati te cerkvene knjige, je izrekel potem, da se smejo rabiti pri bogosluženju in je dosledno tudi cesarja, če ne popolnoma pregovoril, da naj opusti svoje stremljenje, pa vendar pripravil vsaj do krotkejšega postopanja, oziroma, da je trpel poleg rimskih tudi tako imenovane am-brOzijanske cerkvene knjige, ali ga je vsaj napotil za uvedenje novih cerkvenih knjih, v katere so poleg najbistvenejših delov rimske liturgije sprejeli tudi nekoliko starih molitev in ljudskim množicam bolj znanih Milanskih običajev v obče.
Ta vsebina Landulfove povesti, ki se da sprejeti brez pomisleka, pa govori zopet v prid naši trditvi, ker se za tedanje razmere nevarno nastopanje galikanskih škofov v prid cerkvenih knjig, v gorenji Italiji običajnih, da najnaravniše razlagati jedino s tem, da so bile te cerkvene knjige iden-
niti tudi z jedno besedo omenili papeža, izprosili od cesarja s pristavkom: naj jih (konciljske očete) opominja po svojej ,.sana doctrina", katere ne morejo pogrešati, naj jili milostljivo poučuje in zaukaže popravke njih sklepov, kolikor se mu zde taki popravki potrebni. (Konec se namreč glasi doslovno: „De his tam en omnibus valde indigemus vestro adiutorio atque sana doctrina, quae et nos iugiter admoneat atque clementer erudiat, (juatenus ea, quae paucis subter perstrinsimus capitulis, a vestra authoritate fLrmentur si tamen vestra Pietas ita dignum esse iudicaverit: et quiequid in eis emendatione dignum reperitur, vestra magnifica imperialis di-gnitas iubeat emendari, ut ita emendata nobis omnibus et cunctae christianae plebi ac posteris nostris proficiant ad vitam et salut.em et ad gloriam sempiternam, vobisque inde merces, honor et laus et benedictio ac beatitudo permaneat in omnes aeternitates saeculi. Amen").
Taki škofje., za katere najviše avtoritete kar bilo ni, so mogli, kakor se razume samo po sebi, izjavljati samo mnenja, katera so popolnoma odgovarjala nameram cesarskim; ni torej nikake dvombe, da je poštevati vsebino Karolinških knjig ravno tako jedino kot izraženje volje Karola Velikega, kakor vedenje Frankobrodskega koncilja, ki ga je bil sklical isti cesar uže leta 794; tudi ta koncilj je namreč takisto nastopil proti sklepom VII ekumenskega koncilja, katere je potrdil papež ; voljo istega cesarja izraža naposled tudi Conclusio ponovljeno navedenega Mogunškega koncilja od leta 813, kateri se ne pomišlja, očete VII ekumenskega koncilja osme-hovati in postavljati celo kot heretike, torej posredno dvomiti tudi nad ortodoksijo rimskega Apostolskega stola. („Haec igitur contm Graecorum haeresim et illorum frivolas reprehensiones, nos in cru-ditate scilicet nostra rep reh en d en te s et in caeteris causis, quae plus ridiculae sunt, quam sapientiae intellectui ponenda, construximus"). Nočemo tukaj pobliže razpravljati, koliko da je ta Conclusio v zvezi s Concilium Aquisgranense, ki ga je leta 809 sklical cesar Karol v posovetovauje o izhajanju Svetega Duha (Quaestio, quae de processione Spiritus Sancti est nuper esorta); kajti to bi nas vedlo predaleč; ne moremo pa, da bi ne opomnili, da to diferencijo, katero je bil poravnal sveti Maximus Confessor uže v drugi polovini VII stoletja, in katera je bila prav za prav nastala iz krivega razumljenja mnenj Vstoka in Zapada, — da to diferencijo je samo-oblastno z nova ponovil Karol Veliki in je skušal celo svetega
tiške z galikanskimi, torej je šlo boriti se za Causa com-munis, za kar se razmerno maloštevilni škofje gorenje Italije niso mogli ohrabriti sami za se. Ali so poslednji v obče in kako da so sodelovali pri odposlanju škofa Evgenija v Rim, mi, kakor naravno, ne vemo; da pa je dejanski nastal preobrat v prid galikanskim cerkvenim knjigam, vsaj nekoliko, je brezdvombeno za tega del, ko je Karol Veliki odobril, oziroma zaukazal napravljanje in uvajanje mešanih rimsko-galikansKih misal vsaj z ozirom na one cerkve, v katerih so se vstrajno upirali uvedenju čistemu rimskemu misalu.
Micrologus pripoveduje, da po svojem rojstvu britiškim otokom pripadajoči dijakon Alcuinus, odgojitelj naslednikov Karola Velikega, s katerim je bil tudi drugače v jako ozkih odnošajih, je spisal ali prav za prav sestavil tak misal, ki je obsezal poleg molitev, vzetih iz rimsko-gregorijanskega sa-kramentarja, tudi še druge, po njem zbrane ne gregorijanske, pa vendar, namenu odgovarjajoče molitve ali prefacije.7) To poročilo je verojetno uže samo po sebi, ker se opira na prolog misala, kateri prolog si je ogledal Micrologus, in potrjujejo to poročilo tudi doslej najdeni, dobi Karola Velikega pripadajoči misali, kateri obsezajo uže rimski Canon missae samo z majhnimi razlikami, drugače pa mnogokatere molitve
papeža Leona III pripraviti do tega, da bi vložil partikulo „filio-que" v veroizpovedanje (kar so prav posebno perlioreskovali Vstočniki), da pa ga je ta zavrnil z njegovo namero. (O tem sve-doči IX stoletju pripadajoči in tudi po svojem položenju najbolje poučeni Anastasius bibliothecarius. Prim. Fleurj Hist. eccl. liv. XLV chap. 48. Hefele Conciliengesehichte IV. pag. 749-754. Per-rone Prael. theol. Taurini 1866 vol. IV pag. 293.
Vsa ta pojavljanja na cerkvenem polju vsekakor nepoklicanega delovanja Karola Velikega kažejo na dobro premišljen sistem, ki se je popolnil z iztrebljenjem galikanskega obreda in je imel namen, mogočno zanetiti antagonizem med cerkvami Vstoka in Zapada, in se je pričel izvrševati v dobo, da. je kazal uže znatne napredke, ko je bil še lajik in v otroških letih, kakor znano, še le leta 857 patrijarhom Carjigrajskim izvoljeni Fotij (Photius), ki se običajno zaznamuje kot početn.k nastalega ogrenjenja med Za-padom in Vstokom in zatorej v mnogo poznejši dobi izvršenega cerkvenega razkola. Ta sistem, ki je v poslednji analizi meril na cerkveni razkol, da bi mogel popolnoma gospodovati nad zapadno cerkvijo, pa je bil prepozoren. da bi ga ne mogel pregledati rimski Apostolski stol; zatorej je temu pospeševanje obsežnih načrtov Karola Velikega na kako stran pripisovati toliko manj, ko je istemu samooblastno postopanje Karolovo na cerkvenem polju škodovalo na njegovemu imenu, kakor smo dokazali zgorej, in ga je motilo celo v lastnem delokrogu, ta kričeča zla pa so žugala postati še veča, kedar bi se uresničili načrti cesarjevi.
Tekom časa se je bilo papežem dejanski hudo boriti za varovanje svoje nezavisnosti z nemškimi cesarji, sosebno kedar so bili ti utrdili svojo oblast ali so vsaj menili, da so jo bili utrdili. Ni treba pokazati kakor na Otone, Henrike in Friderike.
7) To poročilo v Micrologus de ecclesiast. observationibus cap. LX (Biblioth veterum Patruin tom. XVIII) se glasi: „Fecit idem Alcuinus in sancta ecclesia non contemnendum opus, nam Gregorianas orationes in libris sacramentorum collegisse asseritur, paucis aliis adiectis, quas tamen sub obelo notandas esse iudicavit. Deinde alias orationes sive praefationes, etsi non Gregorianas, ec-clesiasticae tamen celebritati idoneas collegit, sicut prologus testa-tur, quem post Gregorianas in medio eiusdem libri collocavit".
iz stare galikanske liturgije. Uže zgorej smo omenili tak mešan liturgikon, ki je v učenem svetu znan pod značljivim imenom »Missale Francorum", in smo pri tem opomnili, da se je utegnil sestaviti na zaukaz ne Pepina, ampak še le Karola Velikega, določiti specijalno za rabljenje v gorenji Italiji. V tej misli nas potrjuje to, kar smo razpravljali
zgorej, in to, da so našli ta kodik v Bobbiškem samostanu, torej v Gorenji Italiji, sosebno pa to, da nam znani starejši prepisi tedanje Milanske liturgije kažejo še mnogotere ostanke iz galikanske liturgije z vstočnim tipom, katerih ne pogrešaš popolnoma niti v bistveno rimskem Canon missae.
(Dalje pride).
Dve ruski narodni pesmi.
(Onam-ia noiorr, ovem> tpoMKo). 3ii, jihcmi ! mi yxHein>! Em,e pa3HKt, — eme past!
(Hohjtz ue.vHoio tmut).
9ii, ysneKt! aii jsaeitt! Em;e paaHKt, — eme past! Pa30BLeM'b m 6epesy,
PaaoBLCMt jfti Kj^paBV,
Aii 3,a—,ia ! aii, ! ai, aa—fla ! aii, !
PaaoBBerB iti KyfT,psiBy !
(TTotorr, coeni,.m tuxo).
3h, yxHea'B ! aii, yxHe»t ! Eiu,e paaiiKt, eme pa3t: 3ii, yiHejn.! aii, ysHe«tt !
Asi, KaoH Ha hb^tli na, He nopo3bi,
H amroii-fiii uBiiH paeu,BjbTajiH;
Ast, Kaoti na Mena, — na He upyHHHa,
Hh o hcm-i, 6h a He TyjKH.ua,
II CH^iaa-SH s noRneprancn,
He r.ia^t.ia-oKf a bo hhcto no.ie.
H a 6aTK)HiK*li roBopiLia:
„He saBaii BeHa, (SanoiHKa, 3aMyact,
He jaBaii, rocy^apt, 3a HepoBHio;
He MeHHCB Ha oojiiiuoe OoraTCTBO,
He ras^H Ha bhcokh sopojrti;
He cb sopoMaMH »htb — et KejioBbKoat,
He et 6oraTCTBOJit »hib mi — co cbitojn,".
'hPAHICI. JIEBCTIIKL. M a p t m h -b K e p n a h "b.
HapoAHtni paacreut.
nepeBo^t ct caoBeHCKaro M. Xocthhk&.
VIL
(OKOHMame),
Tvtt, noflomejit MiiHiicipi, rpiiropin, y KOToparo xpa-hhjikcb K.U01H OTT) necapcKofi Kaccti — y necapa Bt^fc ha BCflKoe 3,'Ii.to oco6aa neaajiB — n cicaaajit :
— I(ecapi,! Bauit myTt Cre^aHt yjiept, ijapcTBO e«v He6ecHoe. CienaHt h Kepnant — 9to noiTH oji,ho h Tose. rT,a icpost Toro oht, emy, KaaceTca, ,t,obo.iiitch aeaijiH-KOMt. K aKt ho BaiueMy? moaceTt 6htb, stoti 3aHa.1t 6u ero m1>cto ; oht> xiiTept, tojctt, h csrhiueHt, asuict y Hero Tacate 6e3t KOCTeft — He CKopo TaKora Hait^ere.
Kepnai«, Ha 3t0 CKa3a.1t cep;uito:
—	Marncipt rpuropit, shaete hto ? Pasi yact a 6hjit. fflypaKOMT>, a dojitme He Cjjij. He C0BiTy» Bann> rjiy-mhttca 6o.ite ha^o mhoio. Jl,a KCTaTH: hvti, 6hjio He 3a6H.iT,. PocyjiiapL, bt3,b :>to bei BCTptTH.raei, co mhoio bt, jitcy, he TaKt-.TH ?
—	BCTp'llTH.[CH.
—	'ifjm-b Tor.ua moh KoCu.iKa 6ujia habtroneha ?
—	BpycKamir fla TpyTOMt.
—	9to 6hjio, Kor.ua bh fe^njii bh lepvcajmiri, ?
—	He bt> Iepycajnffli, a bi Tpiecrt; o6t IepycajiHMt a 3Haio ctojitko-ate, ckojibko o Moeirr, cMepTHOMT, iac1s.
—	^a n a o 6pycKaxT, 11 TpyTrfe 3naio He Soaie. Torja, bhji,HTe-jiir, a Basrt coBpa.1t,, o HeMT> h nohhht aca.if,io. Ah-r.tifickjto co.ti, a be3t>. Co6cTBeiiHO roBopa, a He 6oh.tch hu Baci, hh Bamero Kjnepa, ho oho yatT, t aKt 6HBaeTf,: kuk'B cobpath.Tca ne.tobtk'!, ct nyTii hctithm, to 6ohtcs 3,aate, Korja b'kTKofi ero sa^kHeTt, kakt 6ti oht, hh 6bijt, ciltcht,.
Ha 3to mhhhctpt PpHropiit ckajia.it, cepahto :
—	Pa3B'b he 3Haeini,, hto sanpemeHO pa-3b03htt cojib? 9to He.iOBtKi, onacHHH — r0cyji;apcTB0 passopaeTt! CxBa-THTe ero, Tani;HTe Bt TiopLMy!
—	Kto MeHa cxBaTHTt! KpHKHy.it KepnaHt. — He tu-jih, aoJiroBa3HHii BepsHJio, cyxofi mto TBOfl KOiepra ? O^hoh pyKofl a Bact 3ainbtiphy nepest kojiokoilhio cb. CTe-
(jiaHa, hto nocpejpi ropoma. BiaKi. bh Bcer^a ci> Hatni iro-c/rviiacre: Kor^a mbi rumi, hj»hh, BiumeTe n pascMnaeiecL .mcjkiimti 6tcoM7), mto6h sat^mt., npii nepBOMT. se c.iviaf., npn-saTL naei. ki crtirli — Ha to bh h HrfcMipi, KOHeiHO.
Tvri. necapb Birhma.icjr bi. 6ed»Hy. — T m .ij^niie Miri; cosh, iero Te6f. hvsho, JiacKOBO cnpocH.ii. ohi. KepnaHa ' — a th, MHHHCTpt Epiiropiii, 0CTaBt ero; a vati. caMi> SHaio, KaK'6 6htl.
KepHaHi. OTBtHaj'L:
cjvuiairre: moh b03hh ci. ]iep;(ayco>n., kohcmho, ^imo He nycToe. kto ero iinaen., MoseTi. 6htb, iipay,T,hi.ie jio^ii Rase pa3CKaau h irtciiii 6y,T,yri> coiiouitl o6i, aroMi., Korji,a vse ne 6yaeTi. hh Baet, hh m ena Ha CBiTi, ecjui paavMf.CTca, MiiHHCTpi. rpiiropifi ne npiiKaseTT. KaK-Hii6y,n;i> imane nauncarj. bi. Jitioiriici,; ho nycKaii ftfaaeTi,, KaKi eniv yi'0j,h0, mhii oti stoto He ovjeTi, hh Ten.io, hh xo-jiorho. Kani, 6h raMi. hh 6u.ro, Bcamn pa6oranKrL ri,o-ctohhi. narpa;iKi, KaKi, a cjruxa.n, bi. nepKBir. Ecjih Ban. yro^HO, to h a h t o mhf, saniicoHKV, KOTopan 6v,i,eTT> rafcrb ciiJiy h nepe^ij ;iyxoBHofi, h nepe^i. cb^tckoh BJiacTtio; ;i;a 11 Bauiy nenaTt KCTaTH npiuiosHTe ki. Heii, hto(5h a onaceHia siori TopronaTi, aHrjiificKofi cojiio. Ecjih bij m h t 3t0 sa^hte, to 6v,t,i. a nerojen, ecjin Ract >;or;i,a-iiii6yr3;i, 11 bi. MeM't-HH6yji,L ynpeKHy.
I^ecapB TOTiacL corjiaciiacH; miihiictp^ Epirropiii 3a-Bop1a.11. 6h.to, ho necapL Ha Hero He 06paTi1.11. BHHMams.
—	Lepit nepo. Epuropin, npHKaaajrt ohi> — 11 niiuni, KaKi MapTIIH'1. npocHTi..
MiriiitCTpi. Epnropin noMopmirjca, ho He nocMi.11, ocjiy-HiaTCLCH: necapa b^b BCflKifi 6ohtcs.
Koi'3,a niictMO 6hjio totobo ii nenaTt npHJioseHa, n,ecapb CKaaajTB KepnaHV:
—	MapTHHi., npo^aii jihi; biiho, OKopoKa h Bce npo^ee, hto Te6L iio^apii.ia napuha. 9iaKrB .ivnine ovsen,. Ci, n,a-pun;en ysi> a KaKt-Hii6yjcb c,iasy, a Ted-fc aaM* Koiue.ieKi.
MepKOuneiii, ga Bce. bi;^ Kani ie6t- Bce dto OTTainim, aoMoa?
KepnaHi, otb4thjix :
—	UojiTopa KOinejn>Ka He mhoto 6hjio 6h, rocy,T,api,. Ho TaKi. 11 6i,iti,, ci bamii ToproBaTtca biiji,ho he npiixorT,nTca, TOJTE.KO >jto6m Muk ci, n;apiiH,eH He biftattca; cipacTt ne JU06.IK) B03IITB3H Ci Ha^a.lLCTBOMl,. BlipOieMt J M6HS CBH-jltTe.iii, mto bh Bce irpiiHHJiit na ce6a.
HecapL OTBtTH.n.:
—	Bce 3t0 a ycTpoio, MapTiiirr.. Bott. tt,6t, Konre.ieKi., a bott. n aanHCKa. Ho kojbi xoheuu, vhth, to hc ce-ro^hfi: 3,eht kjiohhtcs ki. beiepy.
Kepnam. otbIjtiijii. :
—	Cnacn6o Bajrt, BO-nepBHXi, aa saniicoiKV, K0T0pyi0 a Mory ^biihvti. bi 3y6i,i bchkomv, kto iioenteTT. octahab-jiHBaTL MeHH Ha nyTH; ri,a 11 Ha cneri. ji,eHeri. — He CTaHy xmyputlca; kto ero 3haeti,, mto co mhoio bi nyTH moaceti, c.ijhhtlch, 0C06eHH0 bt 3t0ii htmetmiiht.. Ha ho'i f. sco y Bach ne ocTanvcb, iisBiouiTe pa^n Bora. Tojibko 06'f. oji;-homt> nonpouiy : ^aute mh-J; jpopHHKa npobo^iiti. moha ao 6ojit.mof ftoporu; ropoa^ BejiiiKi., aomobi, 6e3,i,Ha, n yjiiiu,H KaKt nayTHHH nopacHHVTU BCioji;y. Hh bi TpiecT'1;, hh bi JIio6jiHHi Hiinero no;i,o6Haro He bh«ajix ; a cl KyuepoMi. mbi txajiH ihii6ko : xotb y6en, He viiomhio, otkysa okl MeHa npiiBesi, xoth a Bce bpema cmotptai. bi. o6a. He jjaho b^rb bchkomv 'lejroBiiKV Bcerji,a 3Hai'b, r^k ohi. iiaioahtcn.
i(ecapi, o6f,m,a.ii, juitl eaiv CBoero cjiyry; n0t0mi. ohi. 11p0Tany.11, KepnaHV pyKV 11 BejrkrB rpuropiio c^feiaTL. to se. MiiHiicTp-b iioae.ieHtjra oti s.iocth, ho pyKy iipoTHHy.ii.
KepnaHi. B3Ba.iii.ix TO.itKan 11 ce6t Ha n.ieni n CKa3a.11. Ha iipoui,aHie:
—	Ecjhi 6h ohhtb hrh.ich KaKoii-Hii6yri,f, nep,T,ayci. — npiiCHJiauTe 3a jihoh. A n0K.i0h'f> nepe^asi. bciimi, seMJia-Kajii>, aa h eTapocTOBoii seHKt. IIponi,aHTe.
—	CiacTJiiiBaro nyTH! CKaaajii necapb, a mhhiictpi Epuropin np0M0Jna.11..
Ruske drobtinice.
Znano je, da je brezvestna špekulacija agentov izvabila mnoge poljske kmete iz domovine v Brazilijo, kjer jim je tako slabo, da se siromaki vračajo domov, ter je nedavno prvi oddelek (180 oseb) povrnil se. V Braziliji je še kakih 30.000 poljskih izseljencev. Negledd na vesti o žalostnem položaju teh izseljencev, selijo se vendar še drugi poljski kmetje, četudi se je kmalu za prvim oddelkom izseljencev vrnil — drugi.
Ct sripy no hhtiA, tojiomj py6axa
Tri leta imajo Rusi svoje „06mecTBO pasupocipaHema npaic-TMecKim. SHaniir, in se ponašajo, da je doseglo uže veliko vspehov, četudi še nima ravno veliko členov.
Ruski „tabakovodi" imajo v Avstraliji v okolici Sidney-a lepe vspehe. Sejejo najbolje vrste kavkaškega, krimskega in bes-arabskega tobaka. Avstraljcem je tobak tako všeč, da so ga zakupili za tri leta naprej, in da ruski podjetniki razširjajo poseve.
35
Mnogi ruski časopisi izjavili so povodom obiska francoskega brodovja, da so Rusi Francoze tudi zato sprejemali tako srčno, ker — grozi Nemčija.
V	tambovski guberniji v selu Veljmožinu ustrojila je grašča-kinja G. „čajnye", ko je kmete nagovorila, da so zaprli svoje krčme. Za 3 kopejke najde človek čaja v lepih prostorih, kjer se radi zbirajo kmetje, ko imajo čas. Graščakinja pomaga kmetom: odprla je bolnico z lekarno. Ista gospa kupila je več drugih posestev in tudi nagovorila kmete, da so zaprli krčme. V praznik pa ona in mož čitata kmetom koristne knjige.
V	duh. semeniščih uvedejo še 1. 1891/92 predavanja o gospodarstvu, kakor so bila od 1840-1866. Osnuje jih ministerstvo notr. zadev, da bi se na kmetih razvilo pametno kmetovanje. Tudi bodo v vseh semeniščih prepodavanja ob občih medec. pojmih.
Posebno poverjenstvo ustanovilo je nova pravila, kako se ima dobivati in gubiti rusko podložništvo. Odslej bodo več zahtevali od človeka, ki želi biti ruski „podanik": zahtevali bodo, da vsak tak človek bode si svest svojih novih dolžnostij in da bode dobro znal ruski jezik- Ruski podaniki ne morejo biti ljudje, ki so zakrivili v prejšnji domovini kaj takega, da so bili zaprti in izgubili kako gradjansko pravo. Gubili pa bodo rusko podložništvo: 1) kdor je prejel tuje podaništvo brez razrešenja ruske vlade, 2) kdor je brez takega razrešenja stopil v inostrano službo, pa se ni vrnil v Rusijo v naznačeni rok, 3) okriveljcnik, ki se ne vrne na poziv
sodnije, 4) ženske, ki bi se omožile z inostranci. Da jih puste iz podanstva, smejo prositi vdove in žene, ki so razvedene, in polnoletne device z dovoljenjem roditeljev. Žene teh, ki se odpuščajo iz podanstva. morejo biti ob jednem odpuščene, ali le če osebno tega žele. Take žene bodo dobivale zopet rusko podanstvo, ako zažele to v teku leta po moževi smrti ali po razvodu z njim.
V razpravi „IIoHeay mu 0TKa3HBaeatCH on, Hac-ii^ciBa?" govori V. Rožanov, kako so ljudje 40., 50. in 60 let gojili neke ideale, in da so zadnji hoteli vresničiti svoje ideale, pa so marsikaj odvrgli, kar je bilo »očetom" njihovim še ideal: vnela se je borba med „očeti in otroci". Med tem pa je doraslo tretje koleno, ki zopet ne odobrava teženj svojih „očetov". Za to pravi pisatelj: „Vsi mi koleno za kolenom nimamo pomena. Naš pomen ima vrednost le v tem, kako se odnašamo mi k večnim vzorom, stoječim nad nami, ki ne ginejo s posamičnimi koleni. Ako jim koleno ostane verno, ohrani si svoj pomen. Ako pa se izneveruje tem vzorom, propada mu takoj pomen. Ako v duši ljubiš samo resnico, kaj to ni ideal ? Ako se v morali odnašaš k vsem jednako, ako v vsakem človeku vedno vidiš človeka, kaj to ni naša dolžnost? Ako smo videli, da človeka zopet in zopet imajo le za sredstvo, ako se nam gnjusi, če vidimo, kako i sama istina postaje sredstvom, pa kaj se nismo morali mi (mlajši) odvrniti od kolena, ki je delalo vse to? To je težka obsodba, v njej je mnoge resnice, ali vsa gotovo ni, saj so mnogi „očetje" gotovo ljubili resnico.	C.
DOPISI.
V Trstu, 5 septembra.
Vstrajno delovanje. Razburjenost, nastavša med Tržaškimi okoličanskimi Slovenci vsled odprave slovenske pro-povedi in slovenskega petja v prestolni cerkvi Tržaški, ni se še polegla. No, danes mi se je obračati bolj do vstraj-nega delovanja Tržaškega magistrata in v obče do Italijanov in do njih politike.
Ta gospoda vigla se je najprej na šole, in ko je te deloma uže poitalijančila v spodnji okolici, ko ima v svojih okolic, vaških načelnikih najstrastnejše agitatorje proti vsemu, kar je slovenskega, misliti je bilo treba še na drugo, na cerkev — kjer uživa naš jezik še nekoje pravice.
Ko se jim je posrečilo doseči v mestu svoj namen začeli so takoj misliti na okolico. V Barkovljah ima se namreč v kratkem zidati nova cerkev, ker je sedanja stara premajhna za lepo to predmestje.
In tu je našla gospoda svoj delokrog.
Obečal je magistrat nekaj tisočakov v podporo novi cerkvi, a to le z uslovjem, da se bode prepovedovalo vsaj vsako drugo nedeljo italijanski ter da se petje bo vršilo in sploh vse v latinskem jeziku. Ali v Barkovljanih zadeli so ob trdo skalo, katere ne podere na prvi mah vsaka irre-dentarska težnja. Barkovljanski seljani sami podpisali so v podporo nove cerkve več t sočakov, katerih pa nikakor ne dadč, ako ne ostane »pri starem".
»Raje, nego bi nam zidali cerkev v poitalijančevanje vasi, ostane naj stara, mala cerkev, in mi bodemo slavili i nada-
lje Boga v našem jeziku — pod milim nebom!" Jeduaki glasovi prihajajo od strani celokupnega Barkovljanskega ljudstva, in vidi se uže sedaj, da je magistratni gospodi izpodle-telo vsaj pri Barkovljanih.
Uprav v Barkovljah se vrše vsako leto v veliki teden vse molitve in hvalnice v slovenskem jeziku, in kaj jed-nakega jedva zaslediš drugod med Slovenci.
Med Tržaškimi mestnimi očeti sedi dobra tretjina Židov (celo podžupan je Žid) in brezvercev, in ravno ti so se jeli v zadnjem času mešati v cerkvene zadeve.
Mari tega ne izprevidi tuk. ordinarjat ? Mari ne vidijo ti gospodje, da je udaril sovražnik uže po zadnji naši tvrd-njavi, da se spominjajo Židje in brezverci tudi krščanske cerkve ter jo uporabljajo v svoj prid, le da se s tem poita-lijančuje slovenska okolica!
Vstrajni so ti ljudje v svojem delovanju — v poita-lijančevanju vsega, kar je slovenskega v Trstu in njegovi okolici.
V okolici imamo pač nekaj duhovnih gospodov, kateri so trdni, nepremakljivi in se ne dajo mamiti po besedah in lepem obečavanju dotičnih magistratnih uradnikov. Skedenj in sv. Jakob pa nam svedočita tudi o »vstrajnem delovanju"; razvideti je, da so tam našli in na mesto postavili vsvoje ljudi".
In ti gospodje dosežejo laže svoj namen; kajti med preprostim ljudstvom je vedno nezavednežev, kateri mislijo, da je gospod uže dober, ako govorf v našem jeziku.
V Skednju se n. pr. zahteva, naj se razpusti tamoŠnje močno pevsko društvo »Velesila", kajti pevci kot udje tega društva ne smejo nikakor peti v cerkvi. Skedenjci menda poznajo uže take namere in se bodo ravnali po tem spoznanju.
Premišljajoč take razmere, kakoršne so v Skednju in pri sv. Jakobu, spomnil sem se nečesa, kar bi se utegnilo popolnoma strinjati z idejo posebne vrste gospodov. Pred nekoliko leti lezel je (kakor se mi je takrat reklo) po razredih mestne Tržaške gimnazije mladenič, katerega roditelji so bili trdi Kranjci, naseljeni v Trstu. Omenjeni dijak umel je le malo slovenščine in nazival se strastnega Italijana, sovražeč jezik svojih roditeljev in vse, kar je slovenskega. Po naključju izvolil si je duhovni stan. Umeč nekoliko slovenščine, pričel se je je učiti, in prijatelji irredentarskega mišljenja so ga v tem podpirali. Prigovarjali so mu, naj le vstopi v semenišče, kajti potem kot duhovniku in znajočemu slov. jezik, odprta mu bode pot v Tržaško okolico, kjer ga čaka „lepo delovanje". Po naključju zvedel sem potem, da je dijak res nekje v seminišču, kjer se marljivo uči slovenščine! Pojasnila ni treba k temu_!	X.
Iz Prage, 5. septembra.
Narodno šolsko delo in šolska mladina na razstavi. Česar se je bilo nadejati na podstavi raznih pojavljanj od poprejšnjih let, to je tudi dejanski pokazala Praška jubilejna razstava: ona svedoči na mnogo stranij, da češki narod ne izdeluje samo tega, kar je tehniški obče vsem, moderna sredstva rabečim narodom, ampak da se je lotil zaresno tudi narodnega dela, da nadaljuje od tam, do kamor sezajo sporočila ali tradicije iz prejšnjih vekov. Slovansko, zares slovansko delo stopa na dan med češkim narodom; o tem svedočijo mnogi oddelki sedanje razstave, sosebno pa tudi šolski veliki in bogati oddelek.
Preziramo popolnoma to, da kaže ta razstava vsa sredstva, s katerimi napreduje dandanes obči pouk, in da v tem pogledu zaslediš tukaj vse, kar predočujejo druge obče, in naj se imenujejo tudi svetovne razstave. Omejimo se tukaj na svedoštva, da češki narod napreduje v šoli tudi s tem, da goji in šili kar izvira iz svojstvenosti češkoslovanskega duha.
Pojdi po šolski razstavi, ako hočeš, tudi razmerno naglo; tu zasleduješ vrsto za vrsto izdelkov iz raznovrstnih nadaljevalnih, rokodelskih in obrtnih oddelkov.
Tu vidiš posode, orodja in okrasbe iz lesa, tam posode, orodja in lepotičja iz kovin; zopet na drugem mestu samo šivana de!a in poleg njih kroje, nališpane z raznoterimi okrasbami. Povsod so stoli in mize, nakopičeni z večimi in manjšimi knjigami; ti stoli in te mize imajo mnogotere predale, a ti so zopet prenapolnjeni z jednakimi knjigami. In kaj vidiš v teh knjigah? Pisanja, risanja, slikanja, v obče razne izdelke šolske mladine od nižih do viših razredov. A kaj zaslediš v vseh teh izdelkih? Ali te ne utrudijo, saj je morda drug podoben drugemu, in ali ni primerno, da morda
prezreš vse skupaj, sosebno ako si videl jednake plode uže na drugih, celo večih razstavah? Polagoma, prijatelj. Glej tamle učiteljice, katere se živahno razgovarjajo, ogledujoč si te predmete; poprosi jih, naj ti razlagajo nekoliko to, kar je tu zloženo sklad nad skladom. Pogodil si jo; uslišan si takoj. Vede te k oddelku, ki ga je razpostavila šola, v kateri uči ona. Začne ti razlagati, kak narodni motiv je na tem izdelku, kak na onem; kaže ti na risanje teh motivov izvršeno od učenk, oziroma učencev, potem pa na izdelke na kroju, izvršene od istih učenk po vzorcih, katere so poprej same risale. Pojasni ti ne samo, da so na čipkah, lišp na obleki motivi pristno narodni, ampak tudi, v katerem kraju na Češkem so ti ali oni motivi običajni in priljubljeni, in ako greš pozneje v druge oddelke, kjer so razložena narodna dela uže izšolanih ali odraslih ženskih ali moških, preveriš se, da učiteljica, tvoja razlagalka, natanko pozna izvor ali iztočnik delom, katera ona vodi v svoji šoli.
Pri teh pojasnilih se preveriš zajedno, da po šolah ročnih in drugih del ne izdelujejo samo slepo posnemalno, ampak da stare vzorce popolnjujejo s pomočki današnje umetnosti, ne da bi s tem kazili ali slabili kakovost in moč tradicionalnih vzorcev.
Vsaka kmetica dotičnega kraja zapozna takoj, da je to šolsko delo tako, kakor je izvršuje ona sama doma, samo da je, kakor bi ona rekla, napravljeno lepše, ne kažoče, da so bili pri tem delu utrujeni in žuljavi prsti.
Kakor pri ročnih delih, je podstava domači slog, narodna tradicija pri lesnih, medenih in drugih izdelkih. Kar vidiš v retrospektivnem oddelku dejanski iz prejšnjih stoletij v posamičnih zgledih, to se ti predočuje bistveno v istih slikah v novejših in sedanjih izdelkih. In ker je sprejela šola, tradicije, da jih hoče nadaljevati s svojimi popolninišmi pomočki, je soditi in se nadejati, da češkoslovanski narod prek in prek oživi v sebi staro umetnost, kakor je ostala ohranjena še v pojedinih vzorcih in zgledih, ali pa živi še nepretrgoma v pojedinih krajih, sosebno goratih, modernim šegam in modam še ne pristopnih krajih. Na šolski razstavi vidiš v bogati šolski književnosti tudi uže knjige in knjižice, katere obsezajo take vzorce in so naravnost namenjene učiteljstvu ali pa celo učeči se mladini. S tem pa dobi domača umetnost in umetna obrt novo življenje in provzroči polagoma preobrat na bolje, kajti dovede do slovanskega kulturnega dela, s tem pa do oživljenja in okrepljenja ukusa, kakoršen je ugajal in mora zopet ugajati naravi slovanskega naroda.
Na razstavo s takim značajem pošilja češki narod sedaj svojo učečo se mladino. Roditelji in dobrotniki žrtvujejo potrebne zneske za pot, katera je mnogokrat jako daleka in za mladino težavna; kajti celo iz Morave, Dunaja in v obče oddaljenih krajev prihaja šolka mladina v velikih množicah na razstavo. Učitelji in učiteljice jih spremljajo. V Pragi se razvrščajo v sprevode in v takih sprevodih si ogledujejo le-.pote in zgodovinske znamenitosti Praške, učitelji in učiteljice jim pa razlagajo, kar je treba. Dopoludne se mude običajno po cerkvah, muzejih in gradovih, popoludne pa jih vidiš na
razstavi in tu sosebno pri šolskih in takih predmetih, ki so mladini umevni in uže po ogledovanju samem velekoristni. Ko se utrudijo, vedejo jih neumorno razlagajoči mentorji na prosto, da se okrepčajo; potem zapojejo cesarsko in kako narodno pesem; zbrane množice pa poslušajo; ta mladina se obiskovalcem po vzornem vedenju prikuplja takd, da jo mnogi obdarjajo z raznimi darili ali jej kupujejo raznih telesnih krepil. V resnici napravlja ta mladina najboljši vtis na človeka; utegne jo celo zavidati, da dobiva sama vtisov, ki ne morejo drugače, kakor blagodejno vplivati na srce in razvitje duševnih močij. Praška razstava je vzorna tudi v
pogledu na obiskovanje od strani šolske nežne mladine, kajti ničesar ne zaslediš na njej, da bi imel pomisleke zastran nežne mladine; naopak pa je mnogo za njo poučnega, spod budnega in oplemenjujočega.
Doslej je bilo šolske mladine na razstavi uže kakih 15000; pa pripravljajo še mnogo sprevodov od različnih krajev.
To, da obiskuje šolska mladina v takem številu in takem vzornem redu češko razstavo, ne bo najmanjši dobiček te razstave.
F. P.
Ogled po slovanskem svetu.
a) Slovenske dežele.
„Martina Kerpana", v ruskem prevodu, smo z današnjo št. v „SIov. Svetu priobčili celega. Na željo odveč stranij smo priredili nekaj stotin odtisov tudi posebe v obliki brošurice. Ceno naznanimo prihodnjič; nizka bode, kolikor možno. Eodoljubi se utegnejo pa oglašati užo naprej. Nadejamo se, da se pokupi izvrstni prevod kmalu in v ve-čem številu, nego je bilo število naročnikov, ki so se bili v svoj čas oglasili prelagatelju, našemu rojaku M. Hostniku, profesorju na Euskem.
Naš cesar je bil prišel k velikim vojaškim vajam na južno Štajersko. Ob tej priliki je prišel v Celje; tu pa je hotela nemška stranka izvesti in pokazati vse takti, kakor da bi bilo Celje čisto nemško mesto. Vsled tega so hoteli, da bi Slovenci ne dobili prilike, pokloniti se cesarju ali kakor si bodi pokazati svoje lojalno mišljenje. Slovencem je bilo treba prositi in silno potegovati se pri namestništvu, da so smeli vsaj zapeti pred cesarjem. To se jim je zadnji hip dovolilo zunaj mesta; cesar je pazno poslušal petje, katero pa so hoteli hujskači od nemške strani motiti, in poročajo, da so morali miriti te vrste ljudij cel<5 viši dostojanstveniki, ki so bili okolu cesarja. Cesar je pohvalil pevce in pevovodjo.
Govoril je cesar tudi z zastopniki Slovencev, kakor dr. Sernecem, poslancem M. Vošnjakom itd. „S1. Narod« je poleg drugih naših listov vedenje nemške stranke zabeležil in primerno označil; z vsem pravom je opomnil, da vsa zadeva zasluži, da dobi izraženje v posebni interpelaciji.
Slovenci v Zagrebu. Dne 6. sept. se je pripeljalo v Zagreb po železnici kakih 1200 Slovencev iz raznih dežel, z Dolenskega in drugih krajev pa po drugih potih tudi nekoliko stotin. Istega dne je prišlo v Zagreb tudi mnogo Ke. čanov in Istranov, se ve da samo Slovanov. Slovence je vodil starosta Ljublj. »Sokola" Ivan Hribar, Eečane in Istrane pa rodoljub, posl. Barčič; udeležili so se poslanec Spinčič? urednik „Naše Sloge", urednik .Edinosti", ,.11 Diritto Cro-ato" in več drugih odličnikov. Zajedno so došla društva
pevske zaveze iz vseh krajev hrvaških. Na tisoče hrvaškega naroda je prišlo 6., 7. in 8. sept. v Zagreb, ker so hoteli videti in pozdraviti bratske goste. Slovence so na prvem mestu odlikovali; bili so dnevi, Slovencem posvečeni. To so kazale uže poprejšnje priprave, potem nagovori, pozdravice in sosebno članki in poročila hrvaških novin. Pokazalo se je slovansko gosteprijimstvo in bratoljubje. Poudarjanje sorodnosti in istorodnosti, skupnih zgodovinskih bojev, ozkih vezij v sedanjosti, skupne osode v bodočnosti: — vse to se je ob tej priliki ponavljalo iskreno in še bolj, nego kedaj poprej. Slovenci so videli napredek, ki ga kaže hrvaška razstava, so se preverili, da pravo hrvaško petje ni še toliko zamrlo, kakor na Slovenskem, da se narod še nosi v soglasju s krojem prednikov itd. Poleg tega so videli, da iskra rodoljubja gori med Hrvati v besedi in dejanju, v preverjenju in požrtvova-nju v večih merah, nego med Slovenci, in naposled, da je neustrašenost in odločnost zasajena globlje in bolje utrjena, nego med Slovenci v obče, sosebno v sedanji dobi. Vse to bodo blagodejno vplivalo na slovenske obiskovalce, došedše ne samo izmed naobraženstva, ampak tudi iz širših narodnih množic. Hrvaška razstava širi spoznavanje med najbližimi slovanskimi sosedi, in to doseza tudi glede na Slovence.
Celovško mesto in Slovenci. Celovško mesto se je upiralo, kakor znano, sprejemati slovenske dopise; minister-stvo mu je pa to ukazalo kakor dolžnost mesta. Na to se je Celovška občina pritožila pri c. kr. upravnem sodišču, to pa je pritožbo zavrglo, ker ni bila dopustljiva. Upravno sodišče dokazuje to z navajanjem zakonov, sosebno tudi društvenega zakona od 1. 1867 (§. 28) ter sklepa: »Omenjeni ministerski odlok, proti kateremu gre pritožba, je za Celovško mestno občino kakor ukaz više politiške oblasti do niže oblasti. Da bi se pa niže oblasti pritoževale zoper više, to ne gre, ker imajo više oblasti pravo nadzorovanja nad ni-žimi, in bi v obče bila potem vsaka redna uprava nemožna. Torej tudi Celovška mestna občina kot politiška oblast prve stopinje nima prava do take pritožbe.
Tudi ko bi prav oskrbovanje politiške uprave občini prizadevalo kake troške, je vendar le posledica dolžnostij, ki jih je občina prevzela kot politiška oblast prve stopinje, in ker občina niti ne zanika teh dolžnostij, nima prava, da bi svojo pritožbo opirala na to posledico. Itd. Razsodba se je razglasila 4. jul. 1891.
Ker so Slovenci v analognih razmerah nasproti še drugim mestom, katera jim odtegujejo jednaka prava, imajo v koroških Slovencih, oziroma njih polit, društvu, zgled, kakč jim je postopati, da si povsod dejanski pribore ista prava katera so utemeljena v veljavnih zakonih.
Prebivalstvo na Koroškem. Po slednjem štetju so na Koroškem našteli 254.497 Nemcev in 101.030 Slovencev, v primeri s štetjem od 1880. 1. 13.012 Nemcev več, 1222 Slovenca pa manj. Ko bi bile te številke resnične, bi dokazovale, da se v tej deželi tudi gmotno godi bolje Nemcem, nego pa Slovencem; kazalo bi to, da nemška kultura vpliva na množenje Nemcev, ne pa na množenje Slovencev, dasi se ta kultura poslednjim vsiljuje tako, da ne znajo niti čitati, ko završujejo obvezne šole. V resnici pa je znani »občevalni jezik" prištel mnogo tisoč Slovencev Nemcem, kakor po drugih deželah.
Posojilnice na Primorskem. Posojilnico so ustanovil; v Pulju s pomočjo rodoljubov pod načelništvom neutrudnega veljaka dr. Laginje, in da bode vspevala na blagor slovanskega prebivalstva istrskega v obče, o tem svedoči bojazen ital. listov. Poslednji izjavljajo naravnost, da celč take skromne gospodarske zasnove pospešujejo »panslavizem", zmanjšujejo pa vpliv ital. stranke. S tem je poslednja sama sebe ovadila in posredno potrdila to, kar so ji Slovani očitali od nekdaj: da gospoduje teroristiški tudi s tem, ker je znala slovanske kmete in prebivalce v obče spravljati gmotno v zavisnost ter v čas volitev in ob prilikah, za naše ljudi kritične in nevarne, žugati s tožbami in dražbami. Ni torej večega priporočila sosebno za istrske Slovane, kakor da si začnejo denarno in gospodarstveno pomagati z lastnimi pomočki, torej primernimi denarnimi zavodi itd.
Z veseljem zaznamujemo vest, da so se pod načelništvom drž. poslanca Nabergoja posovetovali rodoljubi v to, da bi ustanovili tudi v Trstu za začetek vsaj jedno posojilnico z omejenim poroštvom, kakor jih imajo drugod po Slovenskem. Trst pa, kakor smo dokazovali tudi mi, potrebuje za svoje Slovane še mnogo drugih gospodarskih zasnov.
Slovenski dijaki iz Trsta in njegove okolice so prvikrat kot taki priredili v vasi Greti veselico, h kateri je prišlo sosebno iz okolice obilo rodoljubk in rodoljubov. Ves vspored, pevske in tamburaške točke, kakor igro »Oče so rekli, da le", so izvršili na zadovoljnost občinstva. Rodoljubi so v napitnicah dijake vspodbujali na nadaljnje narodno delo, katero jih čaka, ako hočejo dejanski služiti narodu in sebi na čast.
Pohvaliti nam je dijake Tržaških Slovencev, ki se niso ustrašili za tako veselico truda, ki je zaradi posebnih razmer veči, nego drugod na Slovenskem za jednake namene. Tudi
je n. pr- na Kranjskem lOkrat laže vzgojiti lastnega sina, da postane pravi rodoljub, nego pa ravno na Tržaškem, kjer je tuji vpliv premogočen in predalekosežen. Torej vrlo naprej!
Kmetijska in gozdarska razstava za Goriško se
otvori v 12. dan tega meseca tudi v Gorici. Priredi jo on-dotno c. kr. kmetijsko društvo, katero se je ustanovilo z ustanovnim pismom, podpisanim od cesarice Marije Terezije, dne 4 junija 1765. Lani je društvo praznovalo na tihem svojo 125 letnico, sedaj pa hoče z razstavo pokazati napredek goriške deželice. Razstava, ki bo razdeljena na 12 odsekov, je za zemljeznanstvo itd. deželna; za vina, žganja in kise, za ribarstvo, živinozdravilstvo, podkovaški in kmetijski pouk pa avstrijska; za kmetijske stroje in orodje in dotične kmetijske pripomočke pa mednarodna. Na razstavi bodo lepo zastopane kmečke obrtnije: leseno in železno orodje, posode, žeblji, tkanine, pletenine, čipke itd.; c. kr. gozdno in domensko ravnateljstvo pa razstavi gozdne pridelke in izdelke, gozdorejske pripomočke itd.. Za čas te razstave (od 16. do 20 sept.) bode v Gorici tudi 1 V. avstrijski vinarski kongres, iste dni bo zborovalo v Gorici tudi društvo za varstvo avstrijske trtoreje. Ta zborovanja bodo važna za avstrijske dežele, torej tudi za Slovane; kajti tudi oni imajo važen del gospodarstva v vinarstvu in trtoreji. Želeti je torej, da pošljejo tudi oni sposobnih zastopnikov na IV avstrijski vinarski kongres v Gorici.
b) Ostali slovanski svet.
Cesar pride v Prago 26. sept. t. 1., bival bo tukaj nekaj dmj, ogleda si razstavo in okolico, potem se odpelje tudi na severno Češko v Liberce, da si ogleda ondotne tovarne. Nemški liberalni in naeijonalni notranji, pa tudi zunanji velikoneinški listi so bili kar poparjeni, ko se je razglasilo uradno, da cesar obišče jubilejno razstavo češkega naroda. Velikonemški list je opozoril celč na to, češ da se ne strinja, da se snide naš cesar z nemškim cesarjem, a da takoj potem prvi obišče češko razstavo. Vidi se, da nemški zunanji listi bi videli radi, da bi se Velikonemčija vpletala v avstro-ogerske notranje zadeve; pokazali pa so mišljeni nemški listi v obče, da so hoteli zaprečiti, da bi naš cesar prišel na Češko. Kaže se, kakor da bi bili stavljali Čehom pasti, da bi se vjeli in kompromitovali; ker pa je narod vendar prezrel, da se ni dal vloviti, sumničili so ga neprestano s podlostimi, ki se studijo velikemu poštenemu delu nemškega občinstva samega.
Čehi, ki so slutili vsi, kaj se namerja, pokazali so svojo lojalnost tako glasno, da so jo morali priznati celo eni, katerim to ni bilo po godu; in isti Čehi niso dvomili niti za trenutek, da bi sovražni vpliv bil toliko mogočen, da bi vplival celo na najviše kroge. Čehi so bili od začetka do konca preverjeni, da najviši pokrovitelj jubilejne razstave obišče jubilejno razstavo, in tako se tudi zgodi.
Taktika liberalnih Nemcev zahteva, da se še sedaj opravičuje, ker je branila, da bi se Nemci udeležili razstave, in preobrača sedaj stvari takč, kakor da bi cesar
obiskal Češko v obče, ne pa da bi prišel sosebno zaradi razstave. No, če ne zadoščuje to, da obsojajo Slovani v obče tako taktiko, pristavljamo, da jo je pošteno in trezno misleči del Evrope obsodil uže davno, in to je slovanski poštenosti v veliko tolažbo.
Cesar Viljem je prišel zopet na avstrijska tla; sešel se je z našim cesarjem na Nižeavstrijskem pri velikih vojaških vajah. Prišel je tudi saksonski kralj. Prisotni so bili tudi nemški poslanik na Dunaju Reuss, kancelar Caprivi in naš zunanji minister Kalnoky. Nemški listi trde, da je ta shod obeh zaveznih cesarjev velikega politiškega pomena, to pa sosebno v pogledu na novo evropsko položenje, nastalo vsled zbližanja Rusije in Francije. Še le sedaj nemški listi ovajajo sami sebe, ko pripisujejo Kronstadtskemu dogodku velik pomen, v tem ko so ga zanikovali v dneh, ko se je vršil.
Zadrskim nadbiskupom, dalmatinskim metropolitom je imenovan kanonik arcidijakon Grgur Rajčevič. »Obzor" piše o njem, da je rodom Dubrovčanin. „ D govoru je sačuvao ne samo akcenat dubrovački več finu, uljudnu, ugljadjenu formu. On je čovjek učen toli u teologičkom, koli u knji-ževnom pogledu. Piše i govori elegantno toli hrvatski koli talijanski... Bio je i član pokrajinskega školskoga vieča, te je pokazao karaktera i neodvisnosti. Njegovu se imenovanju od srca radujemo".
Jan Neruda, najznamenitiši iz sedanjih čeških pesnikov in beletristov, je umrl 22. avgusta v Pragi, završivši 57. leto življenja; tu počiva na Višegradu, pokopališču, odmenjenem češkim umetnikom, pisateljem in v obče zaslužnim možem. Ves narod je pretresla vest o smrti Nerude, ki se je pospel s svojimi umotvori do tolike veljave, da so tudi tuji narodi častno pisali o njegovi smrti in njegovi vrednosti kot književnika.
Po besedah Jar. Vlčeka v „Slov. Pohladech" je dobila nova češka literatura od Nerude svoj duševni krst. On je bil najbolj vsestranski, najbist-rejši in najsmelši iz one mlade družine, katera je koncem petdesetih let, pokončujoč absolu-tistiško reakcijo v Čehah, vzbudila novo literarno gibanje.
Njegova dela so med drugimi: »Hfbitovnf kvitf" (od 1858); ..Kruhi veršuv", »Kosmicke pisne", »Proste motivy", „Balady a romance" (1883). V beletristiki je bila njegova posebnost arabeska, v kateri je označeval novo dobno življenje Male strane mesta Prage. Književnost češko je obogatil tudi z beletristiškim potopisom in pa feljtonom. Njegovi felj. toni v „Nar. Listech" so sloveli, in tisočeri čitatelji so dobivali iz njih najslajši užitek. Te feljtone je 1. 1877. priobčil tudi zbrane. Pri vsem občem mišljenju ga je prešinjala ljubezen do domovine, do naroda. Zato ga je ljubil tudi ves narod in je to pokazal posebe ob njegovi smrti, ko so mu priredili zares kraljevski pogreb.
Ivan Naumovič, naposled protojerej na Ruskem, slavni pisatelj in dejatelj, velik dobrotnik ruskega naroda v avstro-ogerskih mejah, je umrl 17. avg. t. 1. v Novorossijsku (nad Črnim morjem), ko se je vračal s Kavkaza v Kijev. Rodil se je 26. jan. 1826 v Kozlovu. Uže za deških let je trpel
bedo materijalno, kmalu je pokusil sad tudi duševne bede lastnega naroda, ko je videl soplemenike vzgojene v duhu, sovražnem ruskemu narodu, ruski cerkvi, dasi unijatski. Posvečen 1851 v svečenika, je bil preprost duhovni pastir na 5 krajih. Uže okolu 1850 je začel pisati za narod po novinah in knjigah in je dosegel tako popolnost v pisanju za preprosti narod, da ga ni nikdo sovrstnikov prekosil, in morda ni na svetu pisatelja, da bi se mogel primerjati ž njim v tem pogledu. On je ustanovil tudi mesečnik ,Hayica" (Nauka), ki še sedaj izhaja v klasičnem slogu na Dunaju. Ta list ima neizmernih zaslug za ruski narod v obče. Naumovič je ustanovil tudi „Občestvo Kačkovskega", katero združuje in izpolnjuje, rekli bi, zadače vseh slovenskih literaturnih in kulturnih društev. Bil je tudi dež. in drž. poslanec, kateremu so se čudili, da tak<5 energično ume zagovarjati prava svojega naroda. Leto 1882 je spravilo tudi njega v znano „veleizdajsko" pravdo; zagovarjal se je temeljito pred svojim višim in naj-višim duhovenskim predstojništvom; dotični spisi ostanejo večen spomin temeljite učenosti in globokega mišljenja njegovega. A posledica je bila vendar, da je prestopil k pravo-slavju, in temu zopet je bila posledica, da je šel ali se mu je potrebno zdelo, preseliti se v Rusijo. Tu je neumorno deloval še dalje za svoj narod, postal je v Kijevu protojerej, bil odlikovan od carja Aleksandra II. Pisal je nepretržno in premišljeval o potrebah ruskega preprostega naroda. Še letos je izdal poseben koledar, kateri smo omenili tudi mi, in njegovo zadnje narodno delo je bilo potovanje v Kavkaz, da bi preiskal zemljo, na katero bi se preseljeval ruski narod in opustil preseljevanje v Brazilijo. Po njegovem načrtu bi si ruski narod opomogel ne samo gmotno, ampak bi se povzdignil tudi nravstveno in rešil svojo narodnost. Ko se je vračal domov v Kijev ravno s tega dalekega in trudnega potovanja, je onemogel ter završil nepričakovano nagloma svoje plodovito in blago življenje. Ruski narod mu ostane večno hvaležen za izredne zasluge, ki si jih je pridobil zanj in za ljubezen, s katero je gorel do zadnjega izdihljeja zanj. B. e. n !
Češko razstavo je doslej obiskalo nad 1,700.000 ljudij, ki so plačali vstopnino; na tisoče in tisoče pa jo je ogledalo brezplačno. V zadnji čas ni obisk takč obilen, kakor poprej; vendar pa je ob praznikih po 30.000 in več obiskovalcev. Mnogi čakajo slavnostnih dnij, ko bode bival cesar v Pragi. Listi opozarjajo na srečke Praške razstave; te srečke so jako ugodne, ker razstavni odbor je uredil vse tako, da bi tudi tu imelo občinstvo dobiček. Srečkanje je 2krat: 1. okt. t. 1. in 12. febr. 1892; glavna dobitka sta po 50 in 100 tisoč gld.
Hospodarska a prumyslova vystava v Kromeriži. Tudi na Moravskem in sicer v Kromerižu so letos priredili gospodarsko in obrtno razstavo. Otvorili so jo v 3. dan t. m. Ona ima razne oddelke, kakor so n. pr.: tkanine in odeje; kožuhovina in izdelki iz kavčuka; kovnine; izdelki kamneni, prsteni in stekleni; izdelki leseni; drobni izdelki; kemiška obrt; papirnati izdelki; grafiška in druga umetnija; stroji;
znanstvene priprave; nastroji . godbeni itd. Tudi ta razstava je znamenita in bode blagodejno vplivala na nadaljnji razvoj kmetijstva in obrti v Moravi. »Velehrad", ki ima za čas razstave svojo redakcijo in administracijo na razstavi, poroča in bode poročal o vsem podrobneje. V dan otvorenja je priobčil ilustrovano razstavno prilogo.
Stoletnica kronanja Leopolda II. češkim kraljem bila je 6. sept. t. 1. Jubilejna razstava spominja ravno tudi na to kronanje. Čehi so se prostovoljno spominjali tega dneva; po vseh krajih so v večer tega spominskega dne prižigali kresove in v obče prirejevali slavnosti v ta spomin. Sosebno mladočeška stranka je zagovarjala to praznovanje, in narod je dobro razumel pomen te stoletnice. Kazala pa se je mno-gostranski bojazljivost vsled tega, ker so nemške »tranke prezirale to stoletnico ravno takti, kakor n. pr. pred leti spo-spomin na osvojenje Dunaja od Turkov. V Pragi, kjer se je igrala pred 100 leti opera „Tifus", katero je bil zložil Mozart nalašč v proslavljenje koronanja, se je letos prepovedala iz ničevnih vzrokov. Nemški listi so jako puhlo obsojevali spomin na zgodovinski dogodek, češ, da pred sto leti ste bili obe narodnosti, češka in nemška, soglasni, sedaj pa da niste. No, saj ste se obe narodnosti hoteli udeležiti tudi jubilejne razstave, potem pa se je nemška stranka skujala. a razstava je le oživela in toržestvuje kljubu temu. Sosebno ,,Fremden-blattu", organu zunanje politike, bi utegnili dobro zasoliti jo Čehi in Slovani, ko bi ne vedeli, da nemški listi presukavajo dejstva po svoje.
Školska mladež i izložba. Tudi Hrvatje hočejo kar možno mnogoštevilno pošiljati šolsko mladino na sedanjo razstavo v Zagrebu. „Saveza hrv. učiteljskih družtva" je sklenila, da hoče primerno skrbeti zato.
V Zagrebu je sedaj živahno življenje. To, da je obiskalo nad 300 dalmatinskih Hrvatov sedanjo hrvaško razstavo, je zabeleženo v mnogem pogledu kot znamenit dogodek. Dalmatinski Hrvatje so se pri tem obisku jednoglasno izjavili za zjedinjenje s Hrvaško-Slavonijo. Ves hrvaški narod se je pokazal ob tej priliki složen v tej ideji, oziroma v tem stremljenju.
Pomenljivo pa je tudi to, da je ban hrvaški, da so se Madjari vedli tak6, kakor da bi pritrjevali Hrvatom raznih dežel pri tem stremljenju. Se ve da Hrvati, oziroma dalmatinski Hrvati si žele značaj zjedinjenja po vsem drugače, kakor ga jim prikrito prisojajo Madjari.
Zanimivo je tudi to, da one nemške novine, katere pišejo v službi uemško-pruske politike, so obsojale Madjare in Hrvate zaradi pojavljenja o zjedinjenju Dalmacije s Hrvaško; trdile so cel6, kakor da bi bilo tako stremljenje ve-leizdajsko. Pri tem so ti listi popolnoma pozabili, da so molčali in dosledno molče, ko nemški nacijonalci celti v državnem zboru prorokujejo brez prikrivanja, da pride doba, ko bodo Nemci zahtevali ločenje Dalmacije poleg Galicije iz skupine kraljevin in dežel, zastopanih v Dunajskem državnem zboru. Ta točka nacijonalne nemške stranke, z dr. Steinvven-derjem na čelu, nemško-liberalnim listom ni bila in ni vele-
izdajska. Ti listi zajedno prezirajo dejstvo, da vsled raznih neporušnih državnopravnih aktov spada Dalmacija k Hrvaško-Slavoniji, in govori poseben reskript o tem tudi izza vladanja presvetlega cesarja Franca Josipa. Misliti je torej, da listi, ki pišejo za veliko nemško politiko, računijo z jedne strani na nevednost svojih nemških čitateljev, z druge strani pa da jim zaukazuje posebna taktika, ravno sedaj nasprotovati Hrvatom, oziroma celti Madjarom.
Kaj bi taki listi še le rekli, ko bi začeli Slovenci razpravljati ali celti potezati se za zgodovinsko pravo, katero je njim Zagotovljeno v pragmatiški sankciji, ki je podstava, kakor drugim narodom, takti tudi Slovencem.
Drugo vprašanje se ve da je pri pojavljenju Dalmatin-cev in translitavskih Hrvatov pa to, kakti, v katerem redu, s kako taktiko je Hrvatom stremiti za izvršenjem zjedinjenja sedaj samo formalno tako imenovane trojedine kraljevine. Te taktike ni možno primerno določiti brez poštevanja drugih avstro-ogerskih Slovanov.
Kačiču, slavnemu jugoslovanskemu pesniku, so postavili Hrvatje tudi v Zagrebu krasen spomenik, ki ga je vstva-ril slavni hrvaški kipar, v Trstu bivajoči Rendič, Odkril se je spomenik v prisotnosti dalmatinskih obiskovalcev Zagrebške razstave. Navdušenje je bilo veliko, in celti ban, ki ne govori in dela v smislu pravih narodnih strank, je proslavljal Ka-čiča in njegov pomen.
Provincijalna sinoda ruske unijatske cerkve bo zborovala 24. in 27. sept., potem 4., 11. in 13. okt. t. 1. v Levovu. O tej sinodi bomo vsekakor tudi mi poročali.
Obščestvo Mih. Kačkovskago, velezaslužno društvo avstrijskih Rusov, je imelo občni zbor 27. avg. st. st. (8. sept. n. st.) v Levovu. O sklepih tega zbora, kateri so običajno poučni tudi za druge Slovane, bomo poročali posebe.
»Sokol", glasilo čeških Sokolov, namenjen tudi Sokolom ostalih avstro-ogerskih Slovanov, je izšel z dvojno številko skupno. Nadrobno popisuje sokolske slavnosti v Pragi. Pri velikem sprevodu je bilo udeleženih 260 jednot s 163 prapori in 5600 členi; k tem niso prišteti slovanski gostje, katerih je bilo tudi na stotine. List je priobčil tudi sliko 5. avg. t. 1, umrlega češkega rodoljuba, za sokolstvo češko še posebe zasluženega rodoljuba Bedficha Styblo,'ki je imel naposled znano knjigarno na Vaclavskem namestju v Pragi. — So. kolom priporoča list, da bi tiskali posebno knjigo s podobami za vsakovrstno telovadbo, potem pa, da bi opustili sedanje „šerpe" pri svoji obleki ter jih zamenili s preprostejšimi znaki. List »Sokol", kateri smo uže označili tudi južnim našim Sokolom, priporočamo tudi sedaj, naj si ogledajo tudi sedaj izšli skupni št. 14. in 15. Stoji kot mesečnik 1 gld. za pol leta.
Francija in Anglija. Kakor znano, se je vrnila francoska eskadra z Ruskega tik bregov Velike Britanije in se je ustavila v jedni angleški luki. To je storila na povabilo angleške kraljice, katera je admirala Gervais-a in spremstvo njegovo celti pogostila jako ljubeznjivo in brzojavila predsedniku francoske republike Carnotu lepo zdravico, na katero je
on odgovoril takisto ljubeznjivo. »Bapiir. ^HeBHina" je dokazal v dveh člankih, da srečanje francoskega in angleškega brodovja ob bregovih britanskih ostane samo pozdravljenje brez posledic, vsekakor brez spremembe konstelacije evropskih velevlastij. Pomenljivo je, da ni bilo ne prvega ministra, ne princa Waleskega prisotnega, ko je gostila kraljica francoske goste. Anglija ostane pri svoji sebični kramarski politiki. Francijo bi rada motila zarad interesov, katere ima ista v Egiptu. Anglija se laska Nemčiji, Italiji in Avstro-Ogerski zaradi lastnih interesov; Avstro Ogerski se še posebe dobrika> potem ko je ostala zmagovalka na trgih balkanskih in obče onih, kateri bi spadali naravniše v področje avstro-ogerske trgovine. Francijo bi rada brzdala zaradi Egipta in sosebno tudi zaradi Italije. Tak6 balansuje angleška politika med »ligo miru" in med novima dejanskima zaveznicama, Francijo in Rusijo od druge strani. No, to balansovanje je preočitno in dokazuje jedino to, da čuti Anglija, da je — prešibka-V Angliji je pozdravila francosko brodovje samo kraljica Viktorija, in ni bilo niti Salisbury-ja zraven; na Ruskem pa sta pozdravljala francosko brodovje vlada in narod, in to je odločilna razlika.
Bismarck o centralizaciji. Ko je bil letos Bismarck v kopelih hižiških (Kissingen), so mu podarili dijaki dragocen kozarec in slavili ga kot ustanovitelja jednotne nemške države. Na to je odgovoril med drugim: Nisem nihale prijatelj centralizacije, in ne pokladam tega državi za srečo, ako izhaja vse iz jednega središča (Pariz v Franciji). Pokladam to za poseben blagoslov božji, da ima nemško cesarstvo več kulturnih središč, in ne želim, da bi izginila, ravno tako, kakor ni možno želeti si, da bi se izgubljali narodni kroji in ginila razna narečja.
Kaj pomenjajo, vpraša češki „Čas", ti izreki, ako jih porabimo, pristavimo k razmeram našega cesarstva ? Gotovo nekaj do cela drugega, kakor si pa predstavljajo avstrijski centralisti in oboževatelji železnega kancelarja!
Dunajski listi so dejanski ta del Bismarckovega govora tudi zatrli.
Sedaj pa vprašamo tudi mi: Ako si Bismark celč za jeden in isti narod ne želi, da bi jedno kulturno središče pogoltnilo vsa druga središča, ako ne želi, da bi jedno središče potlačilo vse raznoterosti raznih nemških plemen, kakč bi bilo primerno, da bi Nemci po jednem in istem kopitu s svojo kulturo potlačevali kulture drugih, t. j. slovanskih narodov ? Ako so za Nemce različnosti blagoslov božji, so tudi za Slovane; a te različnosti zopet ne potrebujejo, da bi jih pretvarjali in pačili, kakor zahteva nemški centralizem in germanizovanje, katero sledi iz tega centralizma. S tem pa, da Bismarck želi, da se ohranijo različnosti, in to naravne različnosti v nemškem cesarstvu, ne obsojuje onih kulturnih vezij, vsled katerih se čuti nemški narod jednoten in v obče
skupen. On priznava primernost tega, da ostanejo narodu razni kroji, v obče razni krajni in plemenski običaji, razna narečja, ne obsoja pa skupnega literaturnega jezika, skupne nemške literature itd.
Analogno se pravi Slovani avstro - ogerske države upirajo centralizaciji, katero hočejo nadaljevati nemške stranke v Cislitaviji, kakor so jo uvedli v Translitaviji Madjari; Slovani se upirajo pred vsem uničevanju svojstev, s katerimi so doslej delovali in so s tem vstvarjali svoje lastne kulturne tvorbe. Slovani se upirajo, da bi pogoltnil vse z jedne strani Dunaj, z druge strani pa Budapešt. Slovani mislijo analogno o svojih potrebah in naši državi, kakor se je izjavil Bismarck za nemška plemena, kulturna središča in nemško cesarstvo.
Kdor se spominja naših razpravljanj o raznih prilikah, razvidi, da se vjemamo z načeli, katera je poudarjal Bismarck nasproti nemškim dijakom.
A vendar, kako daleč smo še Slovani sami od soglasja načel, katera izvirajo iz narave same narodov in njih plemen!
Književnost.
Obijvatelstvo mčst a mesteček v Čechah, na Morave a ve Slezku. Die nejnovejšfho sčitdni lidu sestavil Ant. I. Za-vadil. V Horš Kutne 1891. Nakladem firmy K. Šole. C. 90 kr.
Nove museum kralovstvi českeho v Proze. Pod timto n&zvem vyšel nakladem I. Otty v Praze stručny popis no-veho musea, ktery pro širi čtenžrstvč sepsal I- M. Černy. Cena 20 kr. Novi muzej češki je monumentalno delo, ki krasi zlato Prago.
Dčijnij kroje v zemich českgčh až po vdlkg husitskč. Sepsal dr. Čenek Zfbrt. Svazek II. Rytifske odeni v zemich českych ve stoletf XIII. a XIV. — Kroj v zemich českych ve 2. polovici XIII včku az do prichodu kralovice Karla a jeho chote Blanky do Čech. S 90 obr&zkv od V. Krale z Dobre Vodya j. v. V Praze 1891. Nakladem F. Šjmička. Cena zl. 1-30.
CojioegiuKo, cčopHHKB pvccKiBT. xy,T,o®ecTBeHHi>ix'f, it napo.nHBii-E irtceHT,. CocTaBU.Tt M. M. Jlejepae. PiicyHKir 6apoHa M. II. Kiop^a. C. HeTep6yprrB. 1891. Str. 188 vel. 8. Ta po zunanji obliki kakor po odbrani vsebini prekrasni zbornik obseza 197 umetnih in narodnih pesmij; tudi umetne so take, da so narodu drage, da jih prepeva kakor pristno narodne. Knjiga ima zajedno več slik kot ilustracije pojedinim pesmim. Dve narodni priobčujemo mi v današnji štev. našega lista; iz teh je znana Bit yxHeJtt>! s katero je očaroval zbor Slavjanskega tudi slovensko občinstvo. Knjigo priporočamo neruskim Slovanom toliko bolj, ko imajo le redko priliko, seznanjati se s pesniškim duhom preprostega ruskega naroda.
»SLOVANSKI SVET" izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca. Cena mu je za zunanje naročnike za celo leto 4 gld. za pol leta	2 gld n za četrt leta 1 gld. Za dijake in ljudske učitelje stoji celoletno 3 gld. 60 kr.. poluletno 1 gld. 80 kr. in četrtletno 90 kr. — Posamične številke se prodajejo po 18 kr. - Naročnina, reklamacije in dopisi naj se pošiljajo F. Podgorniku v Trstu, ulica Farneto	št. 44
Tisk tiskarne Dolenc — Izdajatelj, lastnik in urednik ; Fran Pod go mi k.