1926 G O S P m m m S t. 21. BS--ULJ__JU___L JI Janko Ovsenik, tajnik gor. pas. okrožja: Naša živinorejska organizacija. Po vojni, posebno v zadnjih letih, so pridno organizira naša živinoreja. Vidi se, da naši mali in srednji posestniki prihajajo do zavesti, da, morejo resnični, dobri in hitri napredek doseči le potom združenja. Imamo pa danes dvoje vrst živinorejskih organizacij: registrovane in proste. Registrirane živinorejske organizacije 60 dobro znane živinorejske zadruge. Prva živinorejska zadrug" se ie osnovala na Slovenskem leta 1G06 v Selcih nad Skofjo Loko. L. 1908 je bilo na Kranjskem šele 5 takih zadrug, a 1. 1913 pa že 62. Nadaljnji razmah je zadržala svetovna vojna, ki jo nastavila vsakemu svobodnemu udejstvo-vanju nož na vrat. Zato so kot vse druge tudi te vrste organizacije med vojno po-zaspale. Po vojni so nekatere zopet pričele delati, toda silno počasi, ker je svetovna vojna ubila v ljudeh skoro vej idealizem, veliko zadrug pa je likvidiralo. Ker živinorejske zadruge rabijo zelo dobrih, idealnih in požrtvovalnih voditeljev, katerih je po vojni zelo manjkalo, se je pričelo misliti, kako temu odpomoči. To vprašanje so je skušalo rešiti na ta način, da so so (»o vseh občinah osnovali občinski živinorejski odseki, katerih delo je veliko enostavnejše, kot pa ono pri zadrugah, zato je laže dobiti primernih delavcev zanje. Glavna skrb jim je nabava zadostnega števila dobrih bikov in mrjascev. Nekateri bolj delavni odseki prirejajo tudi premo-vanje in skušajo voditi rodovnik. Na splošno pa ni pričakovati, da bi oni zmogli ogromno delo pri napredku živinoreje, pač ]>a tvorijo važen prehod in pripravo za bodoče živinorejske zadruge. Okrajni živinorejski odbori, ki obstoje po vseh sodnih okrajih, posebno na Gorenjskem, združujejo občinske živ. odseke, katerim se pridružujejo tudi živinorejske zadrugo, ker tam ni odseka, kjer deluje zadruga. Glavna skrb okr živ. odborov je: da se redi zadosti dobrih bikov; da se prirejajo premovanja in skrbi tudi za vzgojo plemenskega naraščaja. Njih uspešno delovanje se mora predvsem pripisovati dobri gmotni podlagi, ki jo imajo okraj. živ. odbori v okrajnih blagajnah in pa, ker so tajniki teh odborov srezki ekonomi. Ker je živinoreja panoga širšega ozemlja, ki zadeva ne samo eno občino ali sodni okraj, ampak celo ozemlje, kjer se goji ena in ista pasma, so razmere z rastočimi živinorejskimi organizacijami zahtevale združitev celotnega ozemlja ene pasme. To so izvršile najprej dolenjske živinorejske zadruge in še združile v dolenjsko živinorejsko okrožje. Gorenjci niso mnogo zaostali: dne 13. februarja 1. 1924 so tudi gorenjske živinorejske zadruge osnovale gorenjsko pasemsko okrožje. Čeravno je bilo gorenjsko pasemsko okrožje ustanovljeno predvsem za živinorejske zadruge, danes to okrožje združuje 10 živinorejskih zadrug: Bohinjska Bela; Gorje; Homec; Kamnik, Moravče, Predoslje, Radomlje, Selca; Vodice in Žabnica, ter 6 okraj. živ. odborov: Kamnik, Kranj, Kranjska gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Glavne naloge gorenjske pasemskega okrožja so: omogočili posameznim organizacijam medsebojno zamenjavo plemenja-kov v svrho križanja krvi; najti pota za vzrejo mladih bikcev na pašnikih; ustalje-nje naše živine na tako stopnjo, da bomo mogli pričeti tudi s propagando v svrho prodaje našo odvišne plemenske živine. Jasno jo tudi, da ne sme zanemarjati širjenje strokovnega pouka in pa prirejanja zborovanj, ki dajejo smernice za nadaljnje delovanje. Vse te troje vrat organizacij so proste, ustanovljene edino zato, da čim prej dosežemo izboljšanje naše živinoreje. Uspeh živinorejskih organizacij pa zavisi od živinorejcev, v koliki meri se bodo posluževali ugodnosti organizacij na eni strani, a mi drugi strani z izpolnjevanjem dolžnosti napram njim. Organizacije same pa se naj zavedajo, da posamezno ne morejo veliko storiti za povzdigo živinoreje: le v enotnosti in v skupnem sodelovanju bo prišla tudi vsaka posamezna na svoj račun. Pozne jesenske hruške. Tudi poznih, jesenskih, žlahtnih hrušek je toliko vrst, da je izbira jako težka. V izbor so sprejete štiri, ki se odlikujejo do dobri rasti, neobčutljivosti, rodovitnosti drevesa ter lepoti in dobroti sadu in ki so že kolikortoliko vpeljane po naših krajih, J. Avranška je zelo stara sorta, ki se je povsod priljubila in jc tudi pri nas izmed vseh žlahtnih hrušek najbolj znana in razširjena. Plod je srednje debel, v ugodnih razmerah debel (na kg gre 5—7 plodov), podolgaste jajč:.ste ali stožčaste oblike. Koža je na drevesu zelena. Ko dozori, porumeni, solnčna stran pa zamolklo pordeči tembolj, čimbolj solnčni žarki obsevajo drevo. Pri peclju in okrog muhe je nekoliko rjasta. Ves plod je posut z značilnimi rjavkastimi pikami, ki so obdane od ble-dejših kolobarčkov. Meso je rumenkasto-belo, popolnoma raztopno, jako sočno in zelo prijetnega, sladkega okusa. Prvi plodovi so godni že koncem septembra, potem pa se godi skoro ves oktober. Trgati jo moramo takoj, ko začne rumeneti, preden je godna na drevesu. Drevo ima prav značilno pokončno rast z ravnimi poganjki. Ves vrh se razvije le bolj v višavo, pa malo na širjavo. Vejevje se samo od sebe rado obraste s kratkim rodnim lesom. Cvete rano, pa m občutljivo v cvetju. Tudi za lego m zemljo ni izbirčno. Raste in rodi povsod k,er sploh uspevajo hruške, da le zemlja m presuha. Zarodi prav kmalu m je vseskozi izredno prvovrstno. Kot visokodebeino drevo se sponaša prav dobro. Posebno primerna pa je avranška za razne pritlične oblike. Toda na kutini raste jako počasi in skromno in le v dobri, obdelani zemlji Za večje oblike jo je treba na kutini dvakrat cepiti. 2. Hardyjevka —- Nemci ji pravijo Gellertova maslenka — je manj razširjena in manj znana nego avranška. Plod je srednje debel, včasih debel fna kg gre 6—8 plodov), jako značilne, proti muhi trebušaste, proti peclju pa topo zaokrožene oblike. Koža je raskava, zamolklo rumenkasto-zelena, čez in čez posuta z drobnimi pikicami in rjasto nadah-njena. Pecelj je kratek, debel in na stran pomaknjen. Meso je rumenkasto belo, raztopno, zelo sočno in prvovrstnega, osvežujočega, prijetnega okusa. Zori koncem septembra in počaka kvečjemu dva tedna. Ko plodovi zarumene, 60 godni. Drevo ima jako močno, pokončno rast. Vrhovi silijo le navzgor in prav malo na širjavo, ker se vejevje le nerado razrašča, Po tej čudni rasti je hardyjevko lahko spoznati. Cvete precej rano pa dolgo; spomladni mrazovi ji ne škodujejo izlepa. Uspeva tudi v mrzlejših krajih in v neugodnih legah, zemljo pa hoče imeti bolj vlažno. Na suhih tleh se slabo sponaša. Za bolezni je neobčutljiva. Mlado drevj« te sorte je treba obrezovati, da se vzgoji kolikortoliko pravilen vrh. V mladosti n« obrodi rada. Sele potem, ko se razraste in jo nehamo brezovati, je bolj rodovitna, vendar pa nikdar tako, da bi zaradi rodovitnosti pešala. Primerna je za visokodebeino in pritlično obliko. Na kutini dobro uspeva. ICrafkl nasveti. Citajto kmetijske knjige in strokovne časopise. Pozimi imajo kmetje precej časa, zato je tudi umestno, da ga čim boljše izkoristijo. Gotovo je, da bodo imeli največ haska od čitanja knjig in strokovnih časo-' pisov, iz katerih bodo črpali nauke za svo-1 je gospodarstvo. Kmetijskih knjig je preoej izdala Družba sv. Mohorja. Razen tega pa izide vsako leto še kaka posebna knjiga o raznih panogah kmetijstva, ki bi si jo moral kmet nabaviti. Ne govorite, da so te : knjige drage. Najbolj cene so, kajti samo ! en nauk, eno navodilo, ki ga vpošteva kmet i iz take knjige, mu lahko prinese na tisoče dobička. Zato v dolgih zimskih večerih kar v roke tako knjigo ali časopis, kakor so »Kmetovalec«, »Sadjar in vrtnar«, »Slovenski Čebelar« in »Gospodar« iz Domoljuba ter pridno zajemati iz njih za Vase gospodarstvo potrebne nauke. Ilranito strokovno časopisje. V strokovnem časopisju je nakopičenih polno pametnih nasvetov in naukov, zato ne smemo zavreči posameznih številk, ampak hranimo jih in spravljajmo, ob koncu leta pa jih damo vezati s kazalom vred. tudi iz starejših letnikov lahko črpamo nauke, kajti ti ne zastarajo tako hitro. Prelista-. a4 Jfakor jo delala ie Pasa Elcema« bakrena sol. Menjava krme. Ugodno jesensko vreme je letos omogočilo dolgo pašo, vendar bo te skoro konec. S tem so si živinorejci prihranili mnogo sena, ki vsled letošnjega trajnega deževja ni bogve kako redilno. Treba bo pa vendar kmalu preiti na suho krmo. Toda ta prehod ne sme nastopiti naenkrat, ampak le polagoma, da se živalski želodec privadi novi trši hrani. Na zeleno krmo navajeni želodec ne more zlahka prebaviti suhe klaje, ker niso njegove žleze na to pripravljene. Zato se navadno zgodi, da pri naglem prehodu iz zelene na suho krmo živina upade in molze manj mleka. Da se temu odpomore, se. naj me-8l njava vrši le postopoma in vedno v zvezi z dodatkom tečnih krmil. Toplota t hlevih. Mrzli hlevi ne škodujejo samo živini, ampak tudi živinorejcem. Če je živina na mrzlem prostoru, tedaj rabi mnogo hrane za ogrevanje svojega telesa, manj pa za užitek. To se posebno pozna pri molžnji. Zato morajo biti hlevi pozimi primeroma topli vsaj 15° C, pri teletih pa celo do 18° C. Da bo hlev topel, je treba paziti, da so okna dobro zaprta in šipe vdelane in snažne, da pride svetloba v hlev. Če je premrzlo in je hlev dovolj visok, se zamotajo tudi vzdušniki. Živina naj je tudi vedno na suhi stelji, ne pa v blatu. Ta skrb se pri živini dobro izplača. Pridelovanje žita. Zopet imamo kmetijsko knjižico v rokah, ki jo je ravnokar izdala Delegacija proizvajalcev čilskega so-litra. Prav potrebna nam je bila, kajti naš kmet dosedaj ni imel prikladnega spisa, ki bi v kratkem obdelal to tvarino. V uvodu nam knjižica pove, kako smo v naši državi sploh in v Sloveniji posebej zaostali glede pridelkov žita in kako daleč pred nami so v tem oziru druge države. V poglavju >0 žitih sploh« dobimo opis žitnih rastlin in njih zahteve glede zemlje. Oddelek »Gojenje raznih vrst« nam poda navodila o gojenju žit, pojasni učinek raznih organskih in umetnih gnojil ter način njih porabe; obenem nam navaja še druge pogoje za povečanje žetvenih pridelkov. Sledijo še odstavki o kolobarjenju zemlje, pripravi semenja in setvi, o oskrbovanju setve in o žetvi. Sploh dobimo v tej knjižici, ki ima 52 strani, vsa navodila, ki so potrebna za zvišanje pridelkov žita. Vsak poljedelec, ki bo pazljivo prečital ta spis, bo iz njega črpal dovolj naukov, ki mu bodo prinesli oblio koristi v njegovem gospodarstvu, če jih bo vpošteval. Zato vsem toplo priporočamo to knjižico, in to tembolj, ker jo na željo dobi lahko vsakdo brezplačno. Oglasiti se mu je samo pismeno na naslov: Poddelegacija proizv. čilskega solitra v Ljubljani, Grubarjevo nabrežje 16, ki mu na željo brezplačno dopošlje še druge knjižice delegacije, bodisi v slovenskem ali srbohrvatskem jeziku. Denar. g Vrednost denarja 30. novembra. Dinar se drži stalno na svoji višini in stane na borzi v Curihu redno po 9.145 centimov. Izmed drugih valut se opaža v zadnji dobi močno dviganje franka, ki je povzročilo gospodarstvu Francoske že mnoge izgube. V Curihu stane en francoski frank že 18.16 centimov. Tudi italijanska lira gre kvišku jn posebno ogroža Industrijo, ki ne more več izvažati svojih pridelkov. Tudi to .4: v kanje lire je v veliko škodo italijanskemu gospodarstvu. — Na naših borzah v Zagrebu in Belgradu so se plačevale tuje valute po sledečih cenah: 1 angleški funt šterling 275.30 Din, 1 dolar 56.65 Din, 1 nemška marka 13.48 Din, ] švicarski frank 10.94 Din, 1 avstrijski šiling 8 Din, 1 italijanska lira 2.39 Din, 1 francoski frank 2.07 Din, 1 češka krona 1.68 Din, 1 grška drahma 0.68 Din, 1 bolgarski lev 0.40 Din, 1 rumunski lev 0.31 Din, 10.000 mažarskih kron 7.94 Din. Cene. g Ljubljanska blagovna borza. Cene žitnim pridelkom so se nekoliko ustalile. Na ljubljanski blagovni borzi se je tržilo po tehle cenah, ki veljajo za 100 kg blaga, naloženega v vagon na nakladalni postaji, če ni drugače označeno: Pšenica, 75-76 kg težka, 295 Din; rž, 71-72 kg težka, 225 Din; koruza, umetno sušena, 155 Din; koruza nova času primerno suha, 140 Din; ista za dobavo v dccembru 145 Din; za januar 150 Din; koruza nova v storžih, 95 Din; ječmen za krmo, 62-63 kg težki, 170 Din; 63-64 kg 180 Din; 65-66 kg, 192.50 Din; a.da prek. murska 335 Din; oves rešetani 160 Din; otrobi drobni 125 Din; fižol beli ali rumeni 180 Din; krompir na slov. postaji 135 Din; laneno seme v Ljubljani 380 Din; isto iz Podravine pa 370 Din za 100 kg. g Svetovni žitni trg. Na svetovnem žitnem trgu dobiva Rusija vedno večjo besedo. Ko se rusko žito ponuja v večji men začnejo slabeti cene na ameriških borzah. To se opaža tudi te dni, ko cene padajo. K temu so pripomogle tudi vesti o zelo ugodnih izgledih žitne letine v Avstraliji, ki bo imela velik izvozni prebitek. Tudi Argen-tinija obeta dobro letino. V Evropi pritiskajo na žitne cene tudi velike ponudbe iz podonavskih dežel. Madžarsko in Jugoslavija izvažata pšenico v Italijo. Nekaj jo gre tudi v Češkoslovaško. Na našem žitnem tržišču je sedaj položaj neizpremenjen, čeprav skuša špekulacija dvigniti cene. Po dosedanjih izgledih žitne cene no bodo znatno porasle, če že ne bodo dalje padale. Če bo pa Rusija vrgla več svojega blaga na svetovni trg, bodo cene nazadovale. g Tržišče z lesom. Na ljubljaski blagovni borzi jc bilo v zadnji dobi malo kupčij. Največja ovira leži v pomanjkanju vagonov, vsled česar ne morejo prodajalci jamčiti za pravočasno dobavo. — Kupče-valo se je blago v celih vagonih navadno postavljeno v vagon na nakladalni postaji) deloma tudi na mejo. Cene za kubični meter so bile: Trami monte Din 230, trand monte 16-21 na meji Din 300; testoni monte postavljeni v pristanišče Sušak 540 Din; deske monte, smreka, jelka, 18 mm, 4 m. 480 Din, 33 m 4 m 515 Din; bukovi železniški pragovi 2.51—2.C0 D;n na meji, po komadu 39 Din, 2.45-2.50 Din 33.—. — f,'aš izvoz lesa v Egipet je nekoliko oživel. Avstrijski konzulati opozarjajo lesne trgovce v Avstriji, da je v Egiptu le tedaj mogoče priti do kupčij, če so cene v ponudbah glavi jene v angleških funtih za blago pos-ljeno z ladjo v Aleksandrio ali Pori Said. To bo zanimalo tudi naše izvoznike. g Tržišče z jajci. Cene za jajca na drobno so pri nas od 1.75—2 Din, Dunajsko tržišče jajc, kamor gre veliko našega blaga je zadnje čase nespremenjeno. Dovoz svežega blaga je omejen, vendar zadostuje za tekoče potrebe. Sveže blago prihaja iz Poljske in Rusije. Ponujalo se je v trgovini na debelo: prvovrstno jugoslovansko blago po 20—20.50 grošov za kom., madžarsko 20, rusko 19.5—20, poljsko I. 19.5, II. 17—17.2, bolgarsko in jugoslovansko' slabše 17.75—18.75 groša za komad (1 groš je 8 para). g Tržišče s hmeljem. Kupčija s hmeljem je v zadnjem času postala bolj živahna. V Žatcu na Češkem se dnevno proda 100—200 bal. Tudi cene so se nekoliko zvišale in se plačuje blago boljše kakovosti po 4.150—4.500, srednje po 3900—4150 ČK za 50 kg. — V Sloveniji je prodanih že 90 odstotkov in le 10 odstotkov produkcije je še na razpolago. — Tudi v Vojvodini je poslalo bolj živahno ter se plačuje najboljše blago po 95—100 Din, srednje po 65—95 Din, slabše po 50- 65 Din za kg. Kakor st ceni, je v Vojvodini v prvih rokah še okrog 1000 'do 1500 melerskih stotov hmelja, v Sloveniji pa le okrog 150—200 stolov. g Cene v veletrgovini (takozvani indeks cen) so se v septembru in oktobru napram prejšnjim mesecem dvignile za povprečno 3.5 od-totke, vendar je ostal indeks cen naproti januarju še vedno mnogo nižji. Največji dvig zabeležujejo poljski pridelki. Živina. g Živinjski sejem v Ljubljani. Na zadnji živinski sejem v Ljubljani so prignali: 239 konj, 7 žrebet, 74 volov, 72 krav, 41 telet in 210 prašičkov za rejo; prodanih je bilo: 38 konj, 5 žrebet, 42 volov, 48 krav, 8 telet in 185 prašičev. Za dobre konje se je plačevalo od 5000 do 6000 Din za par. Za govejo živino so bile cene za kg žive teže: voli prvovrstni po 8 Din, poldebeli '•50 Din, vprežni 6.50 Din; krave debele 5-6 Din, klobasarice po 3—4 Din; teleta Po 9—11 Din. Cene za prašičke za pleme Po starosti od 6 tednov nadalje od 150 do 250 Din komad. Prodalo se je tudi nekaj za izvoz v Avstrijo. g Živinski sfijmi in cene. Na naše živinske sejme prihaja sedaj vedno v<*č živine, kar je v zvezi deloma z letno dobo, deloma pa z vladajočo gospodarsko krizo. Davki so veliki, obleči in obuti treba družno ter posle pred zimo, izvršiti razna gospodarska popravila, pripraviti letne plače poslom in razne druge dajatve in obveznosti. Zato sili gospodar z živino na trg in jo ponuja tudi po nižji ceni. Posledica je padanje cen, ki je v zadnjem času nastopilo po vseh sejmih. Kupcev pa ni od nikoder. Tako so na zadnjem tedenskem sejmu v Zagrebu cene prašičem ponovno padle za 0.50—1 Din, teletom pa 1—2 Din pri kg. Kako tudi ne, ko je vsled splošne gospodarske krize konzum mesa padel ne samo pri nas, ampak tudi v Avstriji in Italiji. Splošno ponujanje živine je povzročilo povsod padec cen. Morda bi se konzum mesa vendarle nekoliko dvignil, če bi ne bile cene mesu tako neopravičeno visoke. V tem oziru bo treba nekoliko poseči vmes, sicer se lahko zgodi, da bodo cene katastrofalno padle, kar bi ne imelo zlih posledic samo za kmetovalce, nego koncem koncev tudi za vso našo javnost. g Razdelitev plemenskih mrjaščkov v mariborski oblasti. Kmetijski oddelek mariborske oblasti je letos zopet razdelil 32 dobrih plemenskih mrjaščkov med svinje-rejce. Živali so se odale iz najboljših domačih vzrejevališč s 50 odstotno državno podporo in bodo od nastopa sposobnosti dalje do dovršenega drugega leta starosti proti primerni skočnini na razpolago za plemenjenje vseh okoliških svinj. Staja-lišče mrjascev se razglasi po dotičnih in sosednih občinah. S to oddajo so zaenkrat izčrpana vsa razpoložljiva državna sredstva in se nadaljnjih prošenj ne bo moglo več upoštevati. Razno. g Sejmi od 5. do 18. decembra. Črnomelj (torek po kvaterni nedelji), Metlika (7. dec.), Mengeš (13. dec.), Videm, okraj Kočevje (5. dec.) Kranj 6. dec.), Kostanjevica (13. dec.), Senuše, okraj Krško (13. dec.), Škocjan, okraj Krško (16. dec.), Borovnica (6. dec.), Ljubljana (7. dec.), Gor. Logatec (13. dec.), Kandija (16. dec.), Novo mesto (6. dec.), Velika Loka (16. dec.), Žužemberk (6. dec.), Boh. Bisrica (6. dec. za blago), Radovljica (13. dec.), Dobrna (6. dec.), Luče (6. dec.), Cmurek (6. dec.), Sv. Lovrenc v Prežini (9. dec.), Buče (9. dec.), Dobova (9. dec.), Sv. Jurij ob j. ž. (10. dec.), Ljutomer (14. dec.), Studence pri Poljčanah (i3. dec.), Videm ob Savi (16. dec.), Studenci (18. dec.), Žalec (18. dec.). Istotako se vršiio okrog sv. Miklavža sejmi v Litiji, v Martinj vasi, na Vidmu v litijskem glavarstvu, natančni dan nam žal ni znan. - UHANI F. ČUDEN Prešernovo ulica I«. 1 Z morebitne napake v dinevih uredništvo ni odgovorno. g Pomanjkanje krompirja v Sloveniji Po dosedanjih poročilih je letošnja krompirjeva letina v Sloveniji izpadla izredno slabo. Ne samo, da bo težko kriti vso potrebo prehrane, ampak nekateri kraji ga niso pridelali niti za seme, oziroma kar so ga izkopali, ga morajo hitro porabiti vsled nevarnosti, da jim zgnije. Izgleda torej, da bo spomladi primanjkovalo semenskega krompirja. Zato bi bilo umestno, da se me-rodajni činitelji že sedaj pobrigajo za carine prost uvoz krompirja za seme iz inozemstva, drugače bo marsikateri kmetovalec v zadregi glede nabave tega semenskega blaga. Pri uvozu bo treba tudi na to paziti, da dobimo vrsto, ki bo pri nas dobro uspevala in obenem imela tudi tak okus, ki prija našim konzumentom. Kmetovalci pa naj sami že sedaj opozorijo svoje gospodarske korporacije, da se pravočasno pobrigajo za nabavo pravih vrst krompirja in na drugi strani tudi za. pravočasno ukinitev uvozne carine za to blago. g Kmetijske zbornice. Srbsko poljopri-vredno društvo bo v kratkem izdelalo načrt pravil za kmetijsko zbornico, ki naj bi se osnovala že spomladi 1927. Pričakuje se, da bo kmetijski minister še tekom sedanjega zasedanja skupščine predložil ta načrt z gotovimi spremembami in dopolnitvami vladi in skupščini v odobrenje. — Nujno so nam potrebne kmetijske zbornice, to je dejstvo, in želijo jih vsi uvidevni kmetovalci. Bati se je samo tega, da jih bodo hoteli Srbi centralizirati in potem bogatejši za eno ustanovo, ki bo iz Slovenije vlekla pare, nazaj pa ničesar ne dala. Državni zakon o kmetijskih zbornicah naj bo okvirni zakon, ki nudi samo podlago za ustanovitev pokrajinskih zbornic. Zakon o ustroju pokrajinskih kmet. zbornic se mora pa prilagoditi kmetijskim razmeram psameznih pokrajin. Le na ta način bodo kmetovalci imeli nekaj koristi od teh svojih stanovskih zastopstev. Da bodete zadovoljni z res dobrimi vrvarskimi izdelki zato je treba naročiti tako blago le pri Ivan N. Adami i Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 ali podruinlcah « Mariboru, Velrinjska 20 ttr Kamnik, Šutna 4. Burilo Splošno priljubljen kavni nadomestek, oMusen i cenen. Dobiva se v vae& dobro asorllranlO Uoloniialnm trgovlnad- Izžrebane številke loterije IZOBlt A2K V ALN KO A DHL3TVA NA BRUZNICI dno 21. novombra 1926. Glami dobitki: Sobna oprava: 47187. Šivalni stroj: 11401. Slamoreznica: 82187. Kolo: 14594. Kukinjska oprava: 32574. Srebrna ura z verižico: 1112. Dobitki po 1000 Din: 5900, 7715, 14757, 32348, 47019. Dobitki po 500 Din: 2203, 7660, 14954, 28288, 46214, 47140. Dobitki po 300 Din: 1804, 6S63, 9317, 13062, 19420, 19844, 20744, 25286, 30456, 3C540, 38561, 40863, 41177, 44210, 49140, 49868. Dobitki po 200 Din: 212, 659, 1333, 1867, 2280. 7306, 8791, 10077, 14142, 14319, 16458, 16568, 17696, 1S587, 18589, 20577, 21205, 22425, 23141, 24724, 20370, 27549, 28678, 33346, 34010, 35934. 36847, 87319, 38865, 42109, 43538, 46331, 48130, 48160, 48841. Debitki po 1U0 Din: 3146, 8578, 4378, 6256, 6429, 11987, 14976, 16355, 18934, 20482, 22340, 24384, 26986, 28185, 84723, 84976, 85011, 35291, 35767, 36106, 36347, 38771, 41058, 41380, 48580, 44264, 48093, 48601, 48105. Dobitki po 50 Din: 634, 1088, 3140, 7220, 10402, 11403, 14402, 15390, 15949, 20512, 20784, 22010, 23418, 23522, 25479, 27184, 27507, 81570, 81806, 82274, 82371, 85210, 85527, 30048, 40493, 41648, 44022, 44057, 40287, 47256. Dobitki po 40 Din: 1611, 2483, 2826, 4287, 5808, 0118, 9207, 9242, 16045, 16325, 19373, 20739, 21036, 28763, 36661, 86906, 40337, 40716, 43189, 44229, 46187, 47880. Dobitki po 20 Din. 56. 108, 606, 771, 782, 925, 1095, 1331, 1610, 1650, 1922, 1940, 1963, 2134, 2238, 2249, 2322, 2446, 2671, 2874, 2884, 2912, 3128, 3253, 3494, 8584. 3667, 3742, 4351, 5101, 5191, 5603, 5842, 6877, 5922, 6146, 6392, 6395, 6620, 6679, 6690, 6703, 6952 6955, 7017, 7095, 7405, 7834, 7896 7964, 8216. 8243, 8350, 8436, 8799, 8943, 0201, 8216, 8262, 9425, 9629, 10063, 10289, 10405, 10845, 11423, 11577, 11840, 11953, 11985, 12006, 12167, 12313, 12374, 1298!!, 13511, 13733, 13753, 13765, 13937, 13999, 14175, 14376, 14468, 14503, 14764, 15021, 15119, 15184, 15249, 15348, 15586, 15544, 15570. 15593, 15771, 15890, 16144, 16243, 16260, 16279, 16S07, 16338, 16360, 16367, 16167, T6502, 16519, 16752, 16818, 17144, 17301, 17301, 16502, 16519, 16752, 16818, 17144, 17801, 17325, 17374, 17471, 17539, 17640, 17865, 18097, 18185, 18624, 18682, 18709, 18913, 19370, 19591, 19624, 19H50, 19?>25, 19949, 20081, 20219, 20367, 20401, 20812, 20847, 20915, 21044, 21522, 21624, 22155, 22223, 22242, 22261, 22354, 22513, 22522, 22624, 22347, 23310. 23331, 23381, 23894, 23996, 24421, 24613, 24695, 24728, 248-10, 24901, 25192, 25198, 25206, 25289. 25491, 25683, 25721, 25795, 25863, 26146, 26243, 26857, 26992, 27077, 27092, 27407, 27857, 26992, 27077, 27092, 27!!07, 27895, 27988, 28413, 28551, 29014, 29032, 29505, 29665, 29776, 80003 80056, 80238, 302;«, 30320, 80328, 30344, 80 '0(5, 80519, 30S67, 30901, 80943, 31175, 31184, 81291, 81374, 31378, 81441, 32021, 32265, 32411, 82138, 82550, 82079, 83076, 33337, 33348, 33626, 83S14, 34260. 34305, 34494, 34495, 34567, 84884, 85616, 35623, 35815, 35830, 85836, 35950, 36054, 30111, 37135, 37342, 87490, 37597, 37657, 37728, 87997, 88011. 38079, 38203, 38242, 38262, 38038, B8090, 88768, 88878, 39083, 89729, 39934, 40062, 40526, 40604. 40686, 40695, 40748, 40811, 41081, 41421, 41585, 41015, 41690, 41776, 41903, 42017, 42134, 42491, 42695. 43022, 43710, 43809, 43810, 48887, 43952, 44051, 44451, 4*499, 44536, 44560. 44937, 45053, 45140, 45388, 45423. 46219. 46227. 46'(27, 46360, 46585, 46587, 46714, 46950, 47214 47189, 47315, 47426, 47809, 47818, 47818 48228 48455, 49085, 49171, 49561, 497F1, 4982a 4W)40 27857, 278*, 27988. T Dobitki po 10 Din. 2198, 2978, 4837. 49S8, 4985, 5964, 8859, 8895, 102.50, 10843, 13439, 13517, 13703, 14549, 14770, 16417, 16523, 16842, 17128, 18347, 18457, 18859, 20t>50, 22352, 22870, 22908, 23813. 24152, 24161, 24260, 24521, 25060, 2514«, 25756, 26422, 30144, 30073, 30r!05, 80217, 32432, 32523. P2525, 32816, 31733, 3483«, 35196, 85504, 36053, »>446, 87081, 87545. 87658, 38711, 38382, 88714, 41 HI 5, 42149, 42227, 43190, 44279, 45U70, 46971, 48694, 49690, 49797. Pravico do nagrad po 5 zlatih dolarjev imajo tisti, ki so razprodali ali kupili največ srečk, in sicer v temle redu: V. Gostiša iz Breznice, Lovrenc Jure iz Sludenčic, Julka Dolžan in Ana Dolžan iz Zabrezaice, I. Kražna z Jesenic, A Hobič iz Žirovnice, Katarina Baloh iz Zabrezuice, lv. Finžgar iz Breznice, Kr. Papler iz Doslovič, Kmečka hranilnica in posojilnica v Radovljici Dobitki, ki se ne dvignejo do 12. decembra 1928 zapadejo v korist izobraževalnemu društvu na Breznici. Pošiljali se bodo dobitki le, če se naprej pošlje denar za vožnjo in druge stroške. Za vsako vprašanje je treba za odgovor priložiti 3 Din v znamkah. Noua trgovina maniifaSture, nošo blago in um nizltt cene Josip Sliiiar Ljubljana, Stari trg 21 pflisg Zalaznifta Cenj. občinstvu vljudno sporo'aui, na sem zravon dosedanjega Inka a OTUORiL NOV LOKAL v isti hiši STARI TitG 2 na drugem vogalu kjer bodem lahko v šo večji meri postregel svojim ceuj. odjemalcem z bo jato aalO.jO vsakovrstnih izgotovljcnili mo-Mh In oiroSk h o ikk domačega izdelka, izvršenih tudi po naročilu, nadalje vseh v/st peri.a in klobu o«, po najnižjih cenah. Najlepša in najprimernejša darila /.a Kildavii JOSIP OLUP, Ljubljana, Stari trg 2 Na obeh vogalih Na obeh vogalih Najboljše duiično gnojilo za vi« zemlje in VM rastline je tlLSKI SOLITE! Njegova raba je priprosta, učinek hiter iu izdaten. Vsebuje neobhodno potrebno rastlinsko branilo DUŠIK v lahko raztopni obliki. — Vsa pojasnila in tiskana navodila o pravilni rabi čilskega solitra in drugih umetnih gnojil, o pravilnem obdelovanju zemlje in gojitvi raznih rastlin podaja brezplačno PODDELEGACIJA PROIZVAJALCEV ČILSKEGA SOLITRA V LJUBLJANI, Gruberjevo nabrežje 161. PfPlfliP podpisani Franc Slakan, posest, It Lrulb. v Zaplanini h. št. 5, preklieujim in obžalujem obdolžitve oziroma sumničenja, izrečena v gostilni g. Karola Košenina na Vranskem o g. I-eopoldu B e r v a r , sinu g. Gotarda lier-var, posestnika in zapriseženega lovskega paznika v Zaplanini h. št. 7 v pričo g. Franceta Hartmann in g. Karola Košenina, da je g. Leopold Bcrvar pred kakim mesecem ustrelil srnjaka, da sem slišal dva strela in se nato splazil na mesto ter videl na tleh srnjaka s tremi okraski — triletnega —, kateri se je penil iz gobca, ter da sem videl gospoda Leopolda Bervar stati z dvocevko prt mrtvem srnjaku, kateri je bil potem odnesen v Št. Gotard, ter da sem gospodu Josipu Kladnik, poštarju na Vranskem, isto povedal ter inu hotel tudi pismo s to vsebino izročiti, katero pismo pa g Josip Kladnik ni hotel prevzeti, kot neresnične in popolnoma izmišljene ter se zahvaljujem imenovanima, da sta mi odpustila in odstopila od kazenskega postopanja proti meni Vransko, 19. novembra 1926. FRANC SLAKAN s. r. Pretnar: »Kako naj bi odvadil svojega sina kajenja?« Rekar: »Daj mu eno tvojih cigar.« Gospa: »Tako som trudna, pa ne vem, od kod to prihaja.« Zdravnik: »Pokažite mi jezik.« —— Za mihEao£a m Bnžič! HIHBIHHI11 'I ImMH IPII M WliMl I II—I« IIPil——MUHI Pričeli smo z' reklamnimi prodajami za Miklavža in Božič. Naše cenjene odjemalce bomo postregli v usnjarski stroki, t. j. s čevlji in ostalimi usnjarskimi Izdelki najbol Se In najcene