Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 200. Izven Ljubljane 8 vin. \ LluliljanU v ponedeljek, 2, septembra 1912.
Leto XL.
s= Velja po pošti: ==
Za oelo leto naprej . E 26'— u pol leta „ . „ 13 — ia četrt leta „ . „ 6-50 ■a m meseo „ . ,, 2 20 ■a Nemčijo oeloletno „ 29'— ia ostalo Inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za oelo leto naprej . K 24'— h pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta „ . „ 6'— sa en meseo „ . ,, 2 —
V	sprav) prejeman aeieCsi K 1-70
SLOVENEC
Inserati:;
Enostolpna petltvrsta (72 mm): . . po 15 v
sa enkrat sa dvakrat za trikrat
13 10
ia večkrat primeren popnst.
Poslano In reki. notice:
enostolpna petltvrsts (72 mm) 30 vinarjev.
=Izhaja:;
vsak dan, lsvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
K3- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Rokoplal a« ne vračajo; nefranklrana pisma se ne asm spre]ema]o. — Uredniškega teleiona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nltoi itev. 8. teh Avstr. poštne bran. račnn it, 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Dpravnlškega teleiona it. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
Kranjske deželne ftidroelekirične naprave.
V zadnjem zasedanju kranjskega deželnega zbora jc podal poročevalec odseka za deželne naprave, poslanec P i b e r zanimivo poročilo o pomenu in važnosti električnih naprav. Govornik je izvajal:
Visoka zbornica! Pri vseh gospo-darsih napravah in podjetjih, zlasti pa še pri javnih, je treba gledati v prvi vrsti na to, da se ne ozira samo na sedanjost, ampak tudi na prihodnost. Nikojnur bi se pned kakimi 20 leti niti ne bilo sanjalo, da bo elektrika napravila tako velikansk napredek, kakor ga danes vidimo, in vendar je vse to takorekoč šele prva doba njenega razvoja. Nove iznajdbe pri električnih strojih na eni strani, na drugi strani pa gorostasno podraženje premoga in karbida bodo morda v prihodnjem desetletju že dokazali, kako previden in daljnogleden je bil naš deželni odbor, da je tako važno gospodarsko strujo pravočasno vzel v roke, predno bi sebični špekulanti največji zaklad kranjske dežele, to jc njene vodne sile, vzeli v svoje roke in v sebične namene izrabili.
Res pri nas strankarska strast tudi lo trudapolno delo deželnega odbora prezira in zaničuje, vendar pa lahko beremo po raznih tujih časopisih, kako se drugod javni faktorji trudijo uporabljati vodne sile. Vodna sila ima namreč v javnem oziru le takrat veljavo in je poceni, ako se velike vodne stopnje izkoriščajo, ne pa male, pretrgane stopnje.
Visoka zbornica! Kako so druge države in dežele upoštevale in izrabljale vodne sile, za to naj navedem samo nekaj dokazov. Začnimo z Nemčijo. Razvoj elektrike sc kaže posebno v Nemčiji v zadnjih šestih letih. Statistika koncem leta 1911. izkazuje okroglo 2700 električnih naprav. Od časa 1. aprila 1905 do 1. aprila 1911 so narastla podjetja od 0-62 m a 1'5 milijonov kilovatov in priklopna cena od 0'65 na 25 milijonov kilovatov.
Naj omenjam dalje Italijo. Najbolj je hidroelektrika razvita ravno v Italiji. »Sociata generale italiana Edison« inia obratnega kapitala 35 milijonov lir in poleg tega še celo vrsto manjših hidroelektričnih naprav s li
milijoni obratnega kapitala, n. pr. v Palermo, Rabbiate itd. Druga tvrdka je »Sociata Lombarda« z 19 milijoni obratnega kapitala, tretja »Societa idroelectrica Italiana«, ki ima 15 milijonov lir obratnega kapitala.
To so na jvečje tvrdke; vseh skupaj jih je nad 200, in sicer z 250.000 konjskimi silami v Zgornji Italiji, z 20.000 konjskimi silami v Srednji Italiji in s 15.000 konjskimi silami v Spodnji Italiji. V teh pa niso vštete male naprave. In vse to se jc izvršilo v 15 letih!
Tudi Švica je do leta 1907. investirala 160 milijonov frankov za velike hidroelektrične naprave; pri tem pa niso vštete mestne elektrarne in družbe pod kapitalom 1 milijona frankov. Vsega skupaj je v Švici v hidroelektrične naprave investiranih nad o00 milijonov kapitala.
Opozorim naj še na nekatere električne naprave, ki so sc izvršile v naši bližini. Tako jih ima Koroška v Celovcu in Beljaku, Štajerska v Peggau-u in Lebringu, izvršeni so pa tudi že projekti za Dravo pri Ptuju in Mariboru in dalje za Knittelfeld s 5000 do 8000 konjskimi silami. Dalje ima izvršen projekt tudi že sarflostan benediktincev v Admontu, in sicer za napravo s približno isto silo in istega tipa, kakor Završnica. Za Goriško sc izdeluje in je deloma že izvršen projekt, za Sočo, pri nas pa se more do-sedaj ponašati le strojna električna zadruga v Sorici z 20 konjskimi silami. Poglejte, ljudje po hribih r a z u m e j o razvoj mode r u e g a gospodarskega življenja v svojo korist!
Kaj je pa z našim Bledom ? Pred več leti je hotel občinski odbor blejski s 5 sosednimi županstvi sam zgraditi, lastno elektrarno na Bledu; izvoljen je bil že poseben odbor in inženir Tobell je že tudi napravil načrte, Deželni odbor je pa z ozirom na to, da hoče sam ustanoviti električno napravo za Bled in okolico v Završnici, preprečil to akcijo blejske občine, kar je bilo edino pametno, ker je gotovo, da bi bili Iroški, če bi se bila stvari lotila ena sama občina ali pa dotične bližnje občine, znašali najmanj še enkrat toliko, kakor bode. stala naprava v Završnici.
Toliko sem hotel omeniti vobče, da se bo bolje upoštevala korist električnih naprav tudi pri nas, kjer jc stvar šele v povojih.
V velika podjetja se privatniki v. uspehom spuščati ne morejo, ker je zanje tudi financiranje predrago.
Seveda zadostujejo gospodarskim potrebam ljudstva v manjših postranskih dolinah tudi manjše naprave, kakor prej omenjena v Sorici.
Sicer pa pri nas ljudje čedalje bolj uvidevajo korist vodnih naprav in so referentu deželnega odbora gospodu dr. Lampetu hvaležni,, da je rešil deželi njcine vodne sile. Vsak, ki živi med ljudstvom, ve, kako željno pričakujejo električnih naprav ravno pri nas. Ne omenjam le Bleda kot takega, tamoš-njih hotelirjev itd., ampak kmet-s k o 1 j u d s tv o s p l o š it o težko pričakuje elektrike, ki jo bo rabilo za razne kmctijskfc stroje, sla-moreznice itd.
Vsak objektiven človek mora priznati, da dr. Lampe pri svojem prizadevanju nima niti najmanjše koristi in da sc je lc obremenil z ogromnim delom, katero, kar priznavajo vsi strokovnjaki, najvestneje in z velikimi, nc samo teoretičnimi, ampak tudi praktičnimi študijami izvršuje.
Seveda, za tako delo, za tako akcijo je bilo treba mnogo poguma, potrpežljivosti in tudi trde kože. Toda deželni odbor je imel pred očmi edini cilj. namreč velik gospodarski razvoj kranjske dežele. Zato so tako velika podjetja, kakor osvojitev vodnih moči cele kranjske dežele, v prid njenega prebivalstva; so tudi električne naprave nekaj sekularnega in se ne dajo ceniti za sedanjost, ampak 1 c s sekularni m m e -rilo m.
Gospoda moja! Predno se je napravila prva črka za udejstitev teh velikih načrtov, je bilo treba, da je deželni odbor v svojo roko dobil vodne sile, ki bodo prej ali slej prišle v veljavo. Naša dežela jc bogata ne le na prirodnih lepotah, ampak tudi na pri-rodnih vodnih silah; to je spoznal tudi tuji kapital in izrabil je to za svoje tovarne na Jesenicah in osvojil si je tam gori in ravnotako v Tržiču vodno moč. To je prav, ker so tovarne dobiček za ljudstvo in mu dajejo dela in kruha. Toda, gospodje, ali hočemo za-raditega vse v nemar puščati in pustili, da se tuji kapital polasti tudi še vseh drugih vodnih sil in sebe ž njimi okoristiti? To bi bilo nazadnjaško in skrajna gospodarska brezbrižnost in po pravici bi nam poznejši rodovi očitali, da, nismo umevali svoje gospodarske naloge!
Gospoda moja, mi ne smemo d o m a če dežele z a niče v ali! Kar se je obneslo drugod v prid držav in dežel, se mora obnesti tudi pri nas.
Geografični naš položaj, bližina morja, ki je dandanes parola, naraščanje industrije, svetovne železnice, ki so deloma že zgrajene po naši deželi in se deloma šc grade, vse to pridobiva naši deželi vedno večjo gospodarsko prihodnost in za to prihodnost so vodne sile ena glavnih podlag.
Naj preidem sedaj v podrobne načrte. Omenjal nc bom načrtov za uporabo vodne sile mecl Badoljico in Globokim, nc tristopnega načrta za uporabo Save med Kranjem in Medvodami, ne med Vernikom in Ponovi-čem — vsaj imate gospodje pred seboj poročilo deželnega odbora. Pač pa se mi zdi potrebno izpregovoriti nekoliko bolj natančno o nameravani električni napravi v Završnici. Vsaj je Završnica predmet raznim kritikom. Eni podjetje odobravajo in željno pričakujejo elek-tričnih gonilnih sil, električne razsvetljave, drugi se zopet jeze in s pesimizi mom in škodoželjnostjo obsojajo akci-. jo deželnega odbora. Eni mu očitajo, da dela prehitro, drugi, da postopa prepočasi. Vsem seveda ni mogoče ustreči.
Stvar je pa ta: Deželni odbor pri celi akciji previdno postopa. Dokaz za to je, da sc jc pričelo s primeroma malim projektom, in pričelo v kraju, kjer jc velika potreba za električno moč, bodisi za razsvetljavo, bodisi za gonilno silo.
Pa tudi to dejstvo, da je železniško ministrstvo zaveznik pri vodni akciji,, kaže, da se tukaj no gre za kako nezrelo špekulacijo, temveč za resne na-s prave.
Ravno projekt Završnica bode koristna šola za izpeljavo drugih projektov, kateri se pač ne bodo izvršili čez noč, temveč polagoma in po gotovih proračunih ne samo za stavbe, temveč tudi za odjemalce. Da se ekonomično postopa, kaže prihranek pri prvem 800 metrov dolgem rovu, skozi katerega bo tekla vodna sila Završnice. Navadno se pri takih podjetjih proračun prekorači; v tem slučaju pa se je prihranilo proti proračunu nad 80.000 kron, ker se je izrabila konjunktura, ko so bili minerji poceni. Tudi glede odjemalcev bo Završnica dokazala to, kar je izkušnja dokazala v Švici, Italiji, Nemčiji ali n. pr. na Tirolskem, tla bode naprava premajhna in da bode odjemalcev preveč. To sc je skoraj povsod dogodilo, ko so se podjetniki strašili in bali neuspehov.
Hvala Bogu, pri Završnici imamo vodile moči in padca dovolj, da se, če bo potreba pokazala, podjetje lahko
LISTEK.
SI. killski guverner.
Angleški spisal Conan Dovie.
(Dalje.)
»Kakšen je pa kaj bil Somozob, ko je sedel v luknji?« je vprašal kapitan.
»Prav postaven mož je«, jc pojasnil guverner.
»Vedno sem slišal praviti, da je ostuden, roga joče sc režeč vrag,« je pripomnil častnik.
<>0 priliki je že znal biti prav grd,« je odvrnil guverner.
»Lovilec kitov iz Novega Bedforda mi je pripovedoval, tla ne more pozabiti razbojnikovih oči,« jc nadaljeval kapitan. »Bile so menda izredno svetlo-niodre s krvavo podplutimi trepalnicami. Ali je to res, gospod guverner?«
»Ej, moje lastne, oči mi ne dovoljujejo natančneje si ogledati oči drugih ljudi! Spominjam se pa, da mi je pripovedoval moj pribočnik, da ima takšne oči, kakor ste jih opisali, in pristavil j«, da je soclnj dvor kar zmetlel s svo-
jim pogledom. Ti norci! Sicer je pa sreča zanje, da je. sedaj mrtev, kajti bil jc človek, ki ni nikdar pozabil razžalitve, in čc bi le koga zasačil, bi ga nabasal s slamo in ga obesil kot strašilo na ja-clrnik.«
Te misli je bil guverner zelo vesel; naenkrat se je začel hihitati in vse telo se mu je treslo ocl smeha. Tudi mornarja sta sc smejala, pa ne tako od srca, kakor dobrodušni stari baron, ker sta dobro vedela, da ni Somozob zadnji morski ropar, ki križa po zapadnem morju, in da bi uacgnila cvesti njima samima kakega lepega dne tako groteskna usoda. Nato so odmašili drugo steklenico in so trčili na srečno pot, in guverner jc obsedel mirno pri tretji; tako da sta. bila mornarja nazadnje vesela, da sta se. mogla opravičiti in oditi od mize. Pred vrati se jc kapitan sporazumno nasmehnil svojemu častniku, na kar si ta ni mogel kaj, da nc lu izpustil vesele opazke glede komičnega sopotnika. Doscdaj, je rekel, smo se morali bati Somozoba; če naju sedaj le ta Vinozob nc spravi pod mizo! Nato sta šla vsak svojo pol. Eden v svojo kajuto, drugi na svoje mesto. Ko jc pa stopil prvi častnik čez štiri ure zopet v kabino, je videl v svojo brezmejno za-
čudenje še vedno guvernerja, s svojo komično vlasuljo in s svojimi naočniki pri mizi pokonci; bil je v svoji spalni suknji, kadil jc iz pipe in poleg sebe je imel baterijo šestih temnih steklenic. S tihim opravičilom sc je umaknil nazaj, da ga ni posilil smeh, in med potjo je mrmral sa mpri sebi:
»Sveta nebesa! Z bolnim guvernerjem st. kitskim sem pil; Bog me pa obvaruj, da bi moral držali ž njim korak, kadar ozdravi!«
Potovanje »Morske Zvezde« je potekalo srečno. Čez tri tedne jc žc dosegla rokavski preliv. Od prvega dneva je začel dobivali guverner zopet svoje zdravje in predno je preplula ladja pol pota, se je počutil tako dobro, kakor le kdo na ladji; lc oči se mu niso hotele zboljšati. To bi lahko služilo brani te-ljem vina kot nepobiten dokaz, kako prav imajo, ker je ponovil vsak večer praznenjc steklenic, kakor ga jc uprizoril prvi dan. In kljub temu jc bil žc zgodaj zjutraj zopet na krovu, tako svež in čil, kakor najkrepkejši ljudje na ladji, in se je trudil kljub svojim bolnim očem, da bi ničesar ne prezrl; da, ganljivo jc bilo videti, kako se je stari gospod za vse zanimal, neutrud-ljivo povpraševal po jadrih in po vrveh
in se je goreče trudil, da bi prodrl v vse skrivnosti vožnje po morju. Izprosil si je kapitana radi svojih slabih oči v pomoč amerikanskega mornarja —• onega, ki jc bil izpostavljen v majhnem čolnu; ta ga je vodil okoli in jc znal baronu služiti tako dobro, da mu je pomagal celo pri igri s kartami: stal jc pri tem za guvernerjem in je štel pike, ker ta ni mogel razločevati »kralja« od »fanta«.
Evanson je služil z veseljem guvernerju, kar je bilo čisto naravno: saj je bi- žrtev krutega Somozoba, oni ga je pa maščeval. In tako se mu je kar videlo, kako vesel jc bil, čc je mogel jjtreči staremu gospodu; orjaški Amc-rikancc je posojal bolniku svojo roko in jc ravnal ž njim previdno in pazno, kakor bi bil majhno dete; in zvečer je stal z velikim spoštovanjem za guvernerjevim stolom v kabini-jedilnici in jc polagal svoj surovi kazalec z od dela utrjenim, širokim nohtom na karto, ki jo je moral izigrati. Ko so se peljali mimo prvega angleškega svetilnika, nista imela niti kapitan Scarrovv, niti Morgan urvi častnik, nmogo denarja v žepu.
(Dalje.)
y
Sž
razširi in vodna sila izrabi Za sedanjo potrebo se je uporabila le zadnja stopnja s padcem 162 metrov. Naprava v Završnici bo stala okroglo 1,"200.000 K. Troški ene konjske sile se morejo računati s 600 K. Silotvornost te stopnje znaša 1150 konjskih sil. Zviša se pa lahko, ako bo potreba pokazala, z na-daljno stopnjo 1m padca in če so privzame še tretjo z 157 m padca, torej skupaj na 450 m. Če bi bilo treba, se dobi vsega skupaj lahko 10.000 konjskih sil. Za sedaj zadostuje, vsaj po sedanjih konjunkturah, zadnja stopnja Završnice. Pred rovom je začrtan ba-jer, nabiralnik, 9 metrov globok, 100 metrov širok in 250 metrov dolg, torej podoben malemu Triglavskemu jezeru. Iz tega nabiralnika se voda izteka v omenjeni 800 metrov dolgi rov in se potem steka s padcem 162 metrov do elektrarne ob Savi.
Toda v tehnično delo se nc bom spuščal, ker nisem strokovnjak. Pripomnim le, da vsi tehniki in to tudi špecijalisti, hvalijo precizno in premišljeno delo s tehničnega stališča. Ker je voda tudi konštantna, je trdno pričakovati, da sc bo naprava obnesla in v resnici služila v korist prebivalstva.
Gospoda moja, željno pričakuje električne razsvetljave zdravilišče Bled. Rešitev Bleda leži edino v tom, da dobi električno razsvetljavo in pa vodovod. S tem bomo Bled rešili, z drugim ne. Ravnotako pa se vesele motorne moči 'naši kmetje. Kmetskih delavcev je vedno manj, motorna moč pa jih bo nadomestovala pri marsikaterih opravilih.
Skušnja uči, da sitane uporaba električnega toka za 1 stot rezanice 4 vinarje. Če izvrši kmet to delo z roko, porabi celo uro. Koliko dobiček bo to na času! Naglašam mizarsko obrt, posebno stavbeno mizarstvo. Sedaj pride, kar se rabi na jugu, vse iz Gradca, Miirzzuschlaga in Ljubna (Poslanec Lenarčič: »Ljubljana pa nima nič opraviti?«). — Nekaj že, ampak kako se bo šele dala ta obrt povzdigniti in kako bo lahko vzcvetela, ko bo imela na razpolago električno silo.
Kakor rečeno, naše ljudstvo se za električno moč silno zanima. Skoraj vsak kmet se priglasi za uporabo in je naravnost, užaljen, če gre tehnik, ki povprašuje po odjemalcih, mimo njegove hiše.
Po tarifu stane ena žarnica 16 sveč za eno uro 1 vinar. Najnovejši napredek je uporabljen pri sedanjem tarifu In sedanje moderne žarnice rabijo le od 1—2 vata za eno svečo v eni uri. Iz tega sledi, da bo razsvetljava z elektriko za polovico cenejša, kakor sedanja petrolejka.
Velikega pomena jo električna, moč V gostilnah in hotelih tudi glede kuhe. Po računih bi stala 15 vinarjev za kilovatno uro. Koristi in direktni dobiček dobi obrtni in k m e t s k f stan, povzdignil se bo tujski promet, dvignila pa tudi davčna moč prebivalstva.
Električna naprava Završnice bo, vsaj upamo to, silno dvignila našo Gorenjsko, zlasti Bled in okolico, bo pa tudi šola drugim električnim napravam na Kranjskem in s tem važen faktor za gospodarsko povzdigo in kulturni razvoj naše, s prirodnimi vod. nimi silami tako bogato obdarjene dežele.
Omenil bi po teh kratkih izvajanjih samo šc to-le: Kakor sem že preje rekel, je pri celi akciji soudeležena tudi železnična uprava, oziroma železniško ministrstvo, in vsled tega je upati, da se bo proga Jcscnice—Ljubljana prej ali slej tudi posluževala te udobnosti, da se bo na njej vozilo z električnim tokom. To pa bo omogočilo, da bo hitreje in z manj vagoni sledil vlak vlaku, kar bo ogromno podpiralo in dvignilo promet na Gorenjskem. Torej tudi s tega stališča bo naprava koristna in upati jc, da bo sploh v vsakem oziru služila v pravo srečo našemu ljudstvu. Prorok seveda ni nihče, po zdravem premišljevanju in po tehničnih poročilih pa smemo vsaj z vso upravičenostjo sklepati, da bo temu res tako, in s tem sklepam. (Živahno odobravanje in ploskanje pri večini.)
najskl župan Ncumayer. Za temi pozdravi bodela dva govora. Prvi govor bo imel vseučiliščni profesor dr. Swo-boda. Za njim bo govoril kranjski deželni glavar dr. šusteršič o: »Sprejemu, razširjanju in obrambi ded-ščine Kristusove«. — V četrtek od 6. do 8. ure pridige in pontifikalne maše v raznih dunajskih cerkvah; dopoldne shodi raznih sekcij; zvečer od 5. do 7. ure slavnostno zborovanje v Rotundi. Govore: Dr. Josef Bugatto: »V spomin na P. Marka d'Aviano«; Mgr. Josef Rai-ner iz Amerike: »Tridentinski cerkveni zbor«; Dr. Adolf Donders: »Nebeški in zemeljski kruh delavčev«. — Zvečer ob 8. uri ima v stolnici pri sv. Štefanu nemško pridigo dr. Mihael Napotnik, knezoškof lavantinski. — V petek, dne 13. septembra od 6. do 8. ure pridige in pontifikalne maše. Dopoldne in popoldne molitvene ure in zborovanja odsekov. Zvečer od 5. do 7. ure slavnostno zborovanje v Rotundi. Govore: Msgr. Ivan Štober: »Sv. Alfonz in sv. Klemen llofbauer«; Dr. Mihael Hoff-man S. J.: »Evharistija in redovno življenje«; grof Alfred Ressegnier: »Mir narodov pred tabernakeljnom«; P. Bo-naventura Krotz: »Obnovijenje pastirskega delovanja«. — V soboto, dne 14. septembra od 6. do 8. ure pridige in pontifikalne maše. Dopoldne od 11. do 1. ure slavnostno zborovanje v Rotundi. Govore: Dr. P. Kiinzle: »Mati lepe ljubezni in evharistija«; profesor Gcza Somnich: »Evharistija in bodočnost cerkve«. Sklepni govor kardinala van Rossum. Popoldne ob pol 3. uri slavnostni koncert v dvorani glasbenega društva (Musikvereinsssaal): Klafsky: »Rosa mystica,« P. Hartmann: »Zadnja večerja«. — V nedeljo, dne 15. septembra zjutraj pontifikalne maše in obhajila.
Procesija.
Za procesijo se morajo zbrati naši udeleženci ob pol 8. uri pred frančiškansko cerkvijo, kjer jih bodo reditelji uvrstili v skupine. Vsaka skupina bo imela na drogu čitljiv napis. Zastave se u vrste spredaj. Udeleženci gredo po štirje skupaj. Deske za napise posameznim skupinam je treba prinesti s seboj.
Duhovniki častilci.
Povodom evharističnega shoda bo v ponedeljek, dne 16. septembra, pri čč. oo. frančiškanih na Dunaju, I., Singerstrassc, zborovanje duhovnikov častilcev presvetega zakramenta.
Dnevni red: Ob 6. uri sc izpostavi presv. Rešuje Telo; ob 8. uri 30 minut bo pridiga; ob 9. uri velika sveta maša v zahvalo za evharistični kongres; ob 10. uri zborovanje v reflektoriju čč. oo. frančiškanov; ob 3. uri popoldne se zborovanje nadaljuje, in siccr: 1. poroča č. g. dekan Rossler o stanju društva; 2. predavanja; 3. nasveti in razgovor. Ob 5. uri zvečer pridiga, blagoslov. Te Deum. Prcčast. gg. škofa bnn-ski in spirski bosta imela, nagovor. — Uljudno ste zlasti duhovniki častilci povabljeni, da se udeležite zborovanja, da bo tudi naša škofija zastopana.
EvboristiCn! shod na Dunaju.
Slavnostno zborovanje.
Slavnostna zborovanja se bodo vršila v veliki »Rotundi« v Pratru, ki ima 10.000 sedežev in kjer ima 50.000 ljudi dovolj prostora. Pri otvoritvenem zborovanju v sredo, dne 11. septembra ob 5. uri popoldne bodo pozdravili kongres: papežev lejrat. kardinal van Rassum, dunajski kardinal Nagi, naučni minister Iluftsarek, deželni maršal urine Liechtenstcin, du-
Zmaga otmiejnin Slovencev.
V	četrtek, dne 29. avgusta t. 1. so se. vršile v veliki obmejni občini Selnica ob Muri, (župnija Št. Uj v Slovenskih goricah) občinske volitve. Občina leži ob Muri med Sielfeldom in Cmur-ekom, in je poleg Ceršaka najsevernejša točka obmejnega Slovenstva. Dosedaj se je volilo v tej občini samo 12 odbornikov, letos pa se jih je volilo 18. Občina jc tretja največja občina mariborskega okraja. Agitacija je bila zelo živahna. Posebno za III. razred je bil hud boj. Tukaj volijo mnogi nemški volilci, ki imajo v tej občini gozdove in vinograde. Teh je do 60. Naša stranka, ki sc je za volitve sicer dobro pripravila, je bila prepričana, da zmaga v II. in I. volilnem razredu, a da bi prodrla tudi v III., nismo mislili.
A dan 29. avgusta nas jc presenetil. Volitve v III. razred se je udeležilo nad 100 volilcev. Naši kandidati iz Maribora Fr. Žebot, iz Maribora, Fr. Šef, A. Jaušnik, Ivan Grofič, Jos. Lorber in Fr. Brus so dobili od 60 do 91 glasov. Tudi namestniki so vsi naši. Nasprotniki so popolnoma podlegli. Volilna komisija, kateri je predsedoval g. Fr. Zebot je imela s skrutinijem za III. razred opraviti cele 3 ure. Da smo dobili ta razred, je zavladalo veliko veselje med našimi.
V	II. razredu ze bilo oddanih od 57 40 glasov. Dobili so našinci Očkcrl, Ku-šter, Peki ar, Hader, Poš in Šmirmaul kot odborniki 27 do 33 glasov, ostalo nasprotniki, namestniki so tudi vsi naši in so dobili od 21 do 35 glasov.
I. razred je obsegal 23 volilcev; volitve se je udeležilo 15. Izvoljeni so sami našinci: župan Ferlinc 15, veleposestniki Gornik, Golob, Šniid 15, Bohi
14 in Horcog 9 glasov. Namestniki tudi naši.
Volitev jo trajala do poznega večera. Dasiravno je bilo mnogo dela na travnikih, vendar je prišlo ure daleč mnogo volilcev, ki so rešili čast obmejne slovenske občine. Zmaga ni brezpomembna. Naši ljudje so dobili zopet novega poguma za nadaljnje boje.
Tudi naši kmetje so v tej občini še dobro ohranjeni. I. in II. razred jc popolnoma naš in še bo naš ostal. Ljudstvo je varčno, se oklepa naših posojilnic in se gospodarsko leto za letom ojačuje. Volitev župana sc vrši v nedeljo 8. septembra in bo zopet izvoljen dosedanji začasni župan g. Fran Ferlinc.
Primorske vesli.
p Sestanek Istrske katoliške mladine v Bermu je seveda hudo vznemiril tisto peščico istrskih hrvatskih svo-bodomiselcev, ki imajo svoje duševno središče v reškem »Novem Lis t u«. Nek dopisun je zmazal o shodu v Bermu dolgo lažnjivo poročilo, polno psovk, kakor bi jih niti »Slovenski Narod« boljše ne mogel. Tako nizkotno ne pišejo in niso nikdar pisali niti laški iredentovsko-čifutski listi. Posebno sla mu ostala v želodcu Fr. Tcrscglav in kmet Peter Sironič; prvega zmerja s »faliranim študentom«, drugega pa tudi osebno napada. Najbržeje je zagrešil ta dopis res kak falirerti študent, katerih je v liberalnih vrstah v Istri jako veliko, ker delovanje teh gospodov obstoja itak v samem krokanju za žive in mrtve. Dopisnik »Novega lista« je gotovo prišel na bermski shod močno izkrokan, samo da ni, kakor sicer krokarji, videl vsega dvakrat, ampak vsake stvari za eno tretjino menj. Ljudstva je videl okoli 350, toda 300 je bilo samo organiziranih mladeničev, ostalo ljudstvo pa je liberalni dopisnik videl v taki megli, da mu je kar izginilo. Laž je tudi, da se je za shod »bob-nalo«, nasprotno se ni zanj razun pri mlad. društvih, lahko rečemo, da nič agitiralo. In vendar je tako vspel, da so ljudje rekli, da nisa še takega tabora videli. Ljudstvo, ki je bilo navzoče, bo zdaj lahko spoznalo, koliko je treba verjeti »smradu z Reke«, kakor je »Novi List« drastično označil naš vrli Peter Sironič. — Skoro vsi prava-ški listi iz Banovine in Dalmacije obširno poročajo o sestanku v Bermu in navajajo veliko število prisotnega naroda.
p Anton Gabršček se poslavlja. A.
Gabršček se v »Soči« 31. a/vgusta gin-ljivo poslavlja od bralcev tega lista in izjavlja, da izroča skrb za ta imenitni list »večji družbi rodoljubov«. Hvali se, koliko je storil za »osvobojo« goriških Slovencev. Ne pove pa, kako so vsa njegova liberalna podjetja prišla na politični in gospodai*ski kant. Mislimo, da za Antonom Gabrščkom goriški Slovenci nc bodo preveč žalovali.
p Puljski magistratovci pred sodiščem. V soboto se je vršila pred ro-vinjskim sodiščem razprava proti bivšemu uradniku puljskega mestnega davčnega urada, Francu, in proti založniku vina, Pilatu. Razprava je dognala, da sta Frank in Pilat puljsko mestno občino sporazumno ogoljufala za precej velike svote. Obsojena sta bila prejšnji uslužbenec mestnega, davčnega urada Franco v petmesečno, založnik vina pa v enoletno težko ječo.
p »Banca Friulana« v Gorici je bila te dni izbrisana iz zadružnega registra. — Pošlo bivše »Banca Friulana« jc prevzela neka tridentinska banka.
p Potres na Bovškem. Iz Bovca nam poročajo, da so čutili tam dne 28. 1. m. ob 2. uri popoludne še precej močan potres.
p Izpred sodišča. V četrtek se je imela vršiti pred goriškim okrožnim sodiščem kazenska obravnava proti onemu Antonu Ipavcu iz Ročinja, ki je, kakor je že znano, v pijanosti rekel, da ima pripravljeno bombo za nadvojvodo Josipa Ferdinanda (katero v resnici ni imel), ko se bo ob priliki avtomobilske dirke peljal skozi Ročinj in ki je v svoji hudobiji označil g. župnika Kadenara, ker mu je ta žugal, da ga bo tožil zaradi dolžnih mu 400 K, za svojega sokrivca. Obravnava se ni vršila, ker je njegov zastopnik dr. Stanič vložil prošnjo, da se Ipavca izpusti iz preiskovalnega zapora, kateri prošnji so se priložili tudi sodnijski spisi, katerih pa višja instanca še ni vrnila.
p Slovensko gledišče v Trstu. Letos bo gledališka dvorana v »Narodnem domu« prenovljena. Igralo se bo v četrtek, nedeljo in v praznikih. Na novo so angažirani gospa Iličičeva, gdčna ThaJerjeva, gdčna Wintrova, gospod Ilišič, g. Toplak, vsi bivši člani ljubljanskega gledališča, in drugi. Režiser jc tudi toDot «ospocl Dragutinovič. Ku-
pelnik je gospod Polič. Igrala se btf tudi opera in opereta.
p Premeščenja v šolski službi v Istri. Nadučitelj g. Anton Urbančič jc premeščen iz Boljunca v Predloko, nadučitelj g. Fran Ferjančič iz Predlokc v Bol junec.
Koroške novice.
k Roparski umor. Zaprli so in oddali celovškemu sodišču delavca Rom-bo in Kavčiča, ki sta na sumu, da sta julija t. 1. oropala in ubila ključavničarskega mojstra Setrna v Mlinarih v beljaškem okraju ter ga vrgla v Zllo.
k Okoli 20 glav živine je poginilo, kakor smo že poročali, blizu Tinj pri Grabštanju. Kakor sc zdaj poroča, so v tem kraju, kjer se nahaja močvirje, izvrševali pognojilne poizkuse s Tomaževo žlindro in kalijem. Živina je zav-žila to sol in vsled tega poginila.
k Za primarlja koroške deželne norišnice jc imenovan provizorični dr. Konrad Meusburger.
k Poslanec Dobernig je imenovan za častnega člana »Bauernbunda«.
Novice s Hrvaškega.
h 3769 Hrvatov odpotuje na evharistični kongres na Dunaju. Nadškof dr. Bauer bo stanoval pri nadvojvodi Frideriku.
h Zgorela je v soboto v Zagrebu hčerka nekega redarja, triletna Marica Pisačič, ko se jc igrala z užigalicami.
h Duhovniške vesti. Pavel Lončar, kaplan v Polcupskem pride za prefekta v sirotišnico v Požegi, novomašnik Iv. Lovriček pa za kaplana v Pokupsko.
h Goljufivi zavarovalni agent Ma« genheim je bil v Zagrebu zaradi različnih goljufij, ki dosegajo vsoto 900 K, obsoje na dve leti ječe.
NOTRANJE POLITIČNE ZADEVE.
»Magyar Hirlap«, glasilo grofa Julija Andrassyja, poroča, da nameravajo razpustiti ogrsko-hrvaški državni zbor in razpisati nove volitve. — N. Fr. Pr.« poroča, da skličejo delegacije med 25. in 27. setembrom. — Dne 8. septembra ob 9. uri 55 minut se odpelje prestolonaslednik Franc Ferdinand k velikim vajam na Ogrsko. V Mako se pripelje 9. septembra ob 6. uri 36 minut, ob 8. uri 3 minute se pripelje prestolonaslednik v Mej6hegyes. Velikih vaj se udeleže tudi nadvojvode Leopold Salvator, Friderik in Karel Albreht, vojni minister Auffenberg, ministra deželnih bramb Georgi in Hayai, načelnik generalnega štaba podmaršal Schemua, baron Conrad, tuji vojaški atašeji in drugi vojaški dostojanstveniki. Velike vaje se vrše 10., 11. in 12. septembra, 9. se vrši poizvedovanje. Dne 12. t. m. se prestolonaslednik odpelje nazaj na Dunaj, kamor se pripelje 13. t. m. zjutraj.
IZ TURČIJE IN BALKANA.
Nasproti poročilom, da so prekinili Lahi in Turki mirovna pogajanja, izjavlja v »Lokalanzeigerju« turško zunanje ministrstvo, da so mirovna pogajanja v Švici res za nekaj dni odgo-dili, a da jih 2. t. m. nadaljujejo in da jc z dosedanjim izidom turška vlada zadovoljna. — Dne 31. t. m. so napadli Turki z zahodne strani italijanske utrdbe pri Miratu in neko laško karavano. Lahi so hiteli karavani na pomoč in po hudem boju zapodili Turke, ki so izgubili 100 mrtvih in ranjencev, medtem ko so imeli Lahi 1 mrtvega in 10 ranjencev. — V Albaniji je splošno mirno. Skoplje so Albanci zapustili v najlepšem redu. Potrjuje se, da so ločeni severni Albanci v tri skupine. Prva skupina zahteva koncesije v postavni obliki, druga skupno z južnimi Albanci avtonomijo v okviru osman-ske države, tretja pa zahteva., da naj se odpravi ustava in cla prevzame vlado odstavljeni sultan Abdul Hamid. — Angleži sodijo, da se bolgarska vlada ne bo mogla ustavljati ljudstvu in bo morala napovedati Turčiji vojsko. Preprečila bi se turško-bolgarska vojska le, čc da Turčija Makedoniji samoupravo pod krščanskim guvernerjem-— Bolgarsko sobranje se skliče sredi septembra.
SOCIALISTI IN VOJSKA.
Voditelji socialistov največjih držav na svetu se. zdaj posvetujejo o predlogu, če kaže proglasiti splošno stavko v slučaju, da izbruhne v Evropi kaka vojska.
STRANKARSKI SHOD AVSTRIJSKE NEMŠKE SOCIALNE DEMOKRACIJE
prične zborovati 31. oktobra. Predvsem se nameravajo pečati 7. delavsko obrambno postavodajo.
Dnevne novice.
-f Shod S. L. S. v Kovorju. Na
prošnjo županstva je prišel semkaj dne 1. septembra g. deželni poslanec Pibcr, da nam je pojasnil nekatere reči o vodovodu. To je bilo ravno zdaj posebno potrebno, ker se je treba odločiti za ali zoper vodovod, in je bilo mnogo pomislekov o tej reči. Pojasnoval nam je gospod poslanec nadalje gospodarstvo deželnega zbora v korist vseh stanov, navedel nekaj številk kmetom in obrtnikom koristnih izdatkov, spodbujal nas, da naj se poslužimo tudi mi dobrot, katerih so deležni kraji, ki se zanje oglase. Priporočili smo mu tudi regulacijo Bistrice, ki ravno kovorski fa-ri dela veliko škode. Bili smo prav zadovoljni s pojasnili in mu izrekli zalivalo za njegov poduk.
Mladeniški shod in javna telovadba Orlov se je vršila včeraj v Šma-riju pri Ljubljani. Govorila sta dopoldan mnogobrojnemu ljudstvu dr. Lampč in F. Terseglav. Kljub neugodnemu vremenu se je tudi veselica popoldan povoljno obnesla. Liberalizem v Šmarju je predstavljala razglašena harmonika, ki je cvilila pri Škerjancu. Boljše mož ni mogel simbolizirati ci-jazaste liberalne politike.
Kmetska zveza za kočevski okra] je priredila 25. avgusta predavanje v Dolenji vasi (pri Ribnici). Govoril je živinorejski inštruktor g. Krištof o pašnikih in vzgoji mlade živine. G. poslanec Bartol pa o občinskih posredovalnih ux*adih in novem cestnem zakonu. Udeležba je bila obila.
—	»Mladost« je izšla v soboto, a se fcaradi nepričakovane ovire ni mogla še razposlati. Razpošlje s esredi tega tedna.
—	Dr. Hudnik umrl. V nedeljo, dne !. septembra ob 6. uri zjutraj jc umrl v Postojni na domu svoje soproge dr. Hudnik. Listi so že poročali, da je bil prejšnji mesec pomiloščen. Nekaj dni je bival na posestvu g. Jerice Deklcva v Malem Otoku, zadnje dni pa na domu svoje soproge v Postojni. Moči so ga rapidno zapuščale. V ponedeljek, ko je bil še pri popolni zavesti, jc prejel .vs sv. zakramente za umirajoče. Bil je popolnoma udan v božjo voljo. Kmalu nato je izgubil zavest. Pogreb bo v Postojni v torek popoldne. Dr. Hudnikovo družino je zadela še druga bridka izguba. V noči od ponedeljka na torek je umrla v Ljubljani dr. Hudnikova najstarejša hči Zdenka. Danes Aeden je bila še pri maši v Postojni, zvečer so jo pripeljali v Ljubljano k operaciji, ki je pa ni prestala. V četrtek so jo pripeljali sem v Postojno in jo pokopali na tukajšnjem pokopališču. Pretresljivo je bilo, ko se je pogrebni sprevod pomikal proti pokopališču mimo hiše, kjer se je boril s smrtjo dr. Hudnik in kjer je ob njegovi postelji žalovala globoko potrta soproga.
—	Vič. (Krst triletnega otroka. — Vlak raztrgal dekleta. — Smrt.) Po triletnem odlašanju se je vendar uklonila Frančiška Kristan ukazu višjih oblasti, da je poslala svojo 24. junija 1909. rojeno hčerko »Rosano« h krstu. Dasi je bilo že pozno zvečer, vendar se je zbralo v tukajšnji župni cerkvi mnogo mladih in odraslih radovednežev, da bi prisostvovali tej za nas redki svečanosti. Je bilo pa res nekaj ganljivega videti triletno »Rosanko«, ki se je vedla med celim obredom prav resno. Ko je sprejela sv. krst se je krstitelju poklonila, zahvalila in podala ročico. — V nedejo zjutraj je nesla M. Ambrož iz Rožne doline svojemu bratu v tobačno tovarno zajutrek. Ko pride na prehod železnične proge za »Cesarskim vrtom«, počaka da je odšel »Vrhničan«, a ni zapazila, da ob istem času dirja nasproti brzovlak proti Trstu. Še predno se tega zave, jo vrže stroj na tla ter jo pretrga čez pas, kjer takoj mrtva obleži. Razmesarjeno truplo so odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Ponesrečena je bila zelo blaga, vestna služkinja svojega brata. Bila je marljiva članica Marijine družbe. Našli so pri njej mašno knjižico, ker je hotela iti spotoma k sv. maši in prejeti sv. zakramente. Nekako ob isti uri se je na Glincah preselila tudi v boljšo domovino okoli 30 let stara Ana Zupan, delavka tobačne tovarne. Pretrgala ji jc nit življenja sušica, ki se je letos pri nas kaj močno vdomačila zlasti med tobačnim delavstvom.
—	Poroka. Alojzij Lilija, učitelj v Polšniku sc poroči jutri, 3. septembra z gdč. Marijo Globclnik. Poroka se vrši na Brezjah.
—	»Kaiscrgarten«, znano podjetje na Dunaju, ki jc stopilo na mesto fa-liranega »Venedig in VVicn«, jc prišlo v konkurz.
—	Razpisana srednješolska mesta. V zadnjem času so bila razpisana sledeča mesta: Ravnatcljsko mesto: Dunaj, XXI.. (realg., 20. IX.). «
Klasična f i 1 o 1 o g i j a : Line (g., 8. IX.). — Moderna filologija: Dunaj VI., (r., Fr. D., 10. IX.). — Z g o -dovina-zemljcpis : Brno (žen. uč., 1. XI.). --- Suplcnture: Dunaj (Reinerjeva realg., 2 historični suplen-turi, 7. IX.), Dunaj VI, (g. D. 1. gr., L. Gr. d., 14.IX.), Gradec (realg., Fr. D., 7 IX.). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Priporočljiv mizar. Že kaznovani Rudolf Česnik iz Podgorja sc je naselil v Stranski vasi. Tu mu je dala vdova Beland, gostilničarka, narediti pri progi železnice barako za vinotoč. Iz te barake jc vedno zmanjkovalo vino in enako. Domači so sumili takoj Česnika. Ukradenega jc bilo v teku treh tednov 90 litrov vina, od 22. na 23. avgusta pa zopet vino in sod piva ter jedila. Prejšnjo moč je deževalo in tako so se poznale stopinje in tako je orožništvo ujelo tata Česnika in njegovega pomagača Jožefa Stanišata od tam. Pri hišni preiskavi pri Česniku so našli več steklenic ukradenega vina in jedila, pred hišo pa v zemljo zakopani sod piva. Ta dva sta prišla v barako skozi okno, katerega sta ubila in potem skozi pot, kjer sta odtrgala desko, v klet. Preje pa je Česnik odpiral s ponarejenim ključem. Oba so stavili pod ključ. Česnik se pa radi tega razžaljenega čuti in je ovadil zaradi žaljenja časti okradenega gospodarja.
—	Pri strojih sta ponesrečila. Alojzij šuštaršič, 6 let stari posestnika sin v Tomišelju se je srnukal pri mlačvi okoli mlatilnega stroja, nakar ga je prijel »gepel« pri stopalih za desno nogo in mu jo poškodoval. — Marija Steh, delavka v predilnici v Litiji, je znažila stroj. Po neprevidnosti jo je pa zagrabil stroj za sredinec desne roke in ji ga zmečkal.
—	Puška ni za vsakega. Posestnik Janez Erjavc iz Viča še ni, kakor sam pravi, še nikoli s pvško streljal. Dne 25. avgusta je prvikrat streljal na neko desko v Žnidaršičevern vrtu iz daljave 20 korakov. Erjavc pa ni desko zadel, pač pa gostinja Jožefa Viher, ko je v istem trenotku nesla kruh domu in se je poslužila bližnice, katera pelje mimo Znidaršičevega vrta. Zadel jo je v prsa in jo opasno poškodoval.
—	Novo postajališče nameravajo ustanoviti na progi Trbiž-Ljubljana ob km 19, 5/7 med postajami Kranjska gora in Dovje. Novo postajališče je namenjeno prebivalcem vasi Srednji vrh in Rute, ki štejeta 400 prebivalcev, kakor tudi turistom, ki obiščejo Martu-likov jarek. Političen obhod z ozirom na nameravano postajališče je razpisan 17. t. m. ob 11. uri dopoldne pri čuvajnici št. 17.
—	Odlikovan je bil c. ki*, višji okr. zdravnik dr. Ignacij Jelovšek v Radovljici, ki je postal medicinalni svetnik.
—	Umor in samoumor. Kakor smo že poročali, je 29. t. m. popoldne okrog pete ure ustrelil Karol StoBreiter (ne Zadre, kakor je bilo napačno poroča-no), revident v riževi tovarni v Trstu, ob reški cesti med Rakitnikom in Zalogom pri Posiojni, svojo zaročenko Malči černjač, rojeno v Rakitniku, slu-žečo v Trstu, ki je bila takoj mrtva, njeno prijateljico nevarno ranil in izvršil samoumor. StoBreiter in černjač ležita v mrtvašnici pri Sv. Ivanu, težko ranjeno so prepeljali v postonjsko bolnišnico. Vzrok samoumora je baje sledeči: Karol StoBreiter je nameraval poročiti Malči Černjač, s katero je bil znan že več let. Zadnje čase sc je pa černjač seznanila z bratom njene prijateljico ter odbila Stofireiterja, prijateljica jo jo pa vzpodbujala. Zadnje dni je bivala černjač z prijateljico v Rakitniku na dopustu. Dobila je brzojavko, naj se radi nujnega dela v trgovini vrne v Trst, kar jc tudi hotela storiti. StoBreiter se je 29. t. ni. pripeljal iz Trsta v Rakitnik, kamor je že prejšnja leta večkrat zahajal, dobil dekleti, ko sta se vračali iz Postojno in po kratkem razgovoru izvršil strašno dejanje.
—	Novomeško porotno sodišče. Dno 31. avgusta jc sedel na zatožni klopi 15Ietni trgovski vajenec Avguštin Kopitar rojen v Krasni, zaradi umora in tatvino. Po sklopu zaslišanja prič jc sodni dvor na zastopnika dr. Ravni-harja predlog, porotno obravnavo preložil v svrlio opazovanja duševnega stanja gori omenjenega po psihiatrih. — Popoldne jo sedel na zatožni klopi radi tatvine in ropa s skupno ječo 20 let, predkaznovani krojač Miha Iludo-klen. Po prestani 71etni ječi, meseca junija jc zopet padel v staro navado. Tako se jc tudi podnevi priklatil v Mačkove v hišo in brskal po skrinji. Ko jc vstopila gospodinja, jo je pogledal in na vprašanje dejal: »Nič, nič ne iščem«. Ko je začela upiti, je skočil skozi okno in odnesel mošnjiček denarja. Porotiniki so vprašanje radi tatvine iz navade enoglasno potrdili in
sodni dvor prisodil je starega grešnika v 4 letno ječo in po prestani kazni sc odda v prisilno dclavnico.
MONGOLCI PROTI KITAJSKI.
Iz Peterburga poročajo, da jc odpadlo od Kitajsko šest južnih in notranjih mongolskih knezov, ki so sc pridružili neodvisni Mongolski. Kitajske uradnike in Kitajce na Mongolskem nameravajo pomoriti.
VELIKI NEIMRI V BRAZILIJI.
Iz Rio de Janeira poročajo, da so izbruhnili v mestu Belen veliki nemiri. Zažgano jc poslopje lista »Provin-cia«, nakar so izgredniki zažgali hišo politika Antonija Lemosa, ki so ga vje-li. Ubitih je bilo veliko ljudi. Trgovine in uradi so zaprti.
Razne stvori.
Tri vojake v Hercegovini ubila strela. Ob končnih vajah med 15. in 16. armadnim zborom pri Uloku jc udarila strela v patruljo pešpolka št. 51. Tri vojake jc strela ubila, enega pa nevarno ranila.
Jubilej parobroda. Dne 30. m. m. je minulo 100 let, ko je vozil na Angleškem prvi parnik.
Železniška nesreča na Ogrskem. Pri Šopronju je zadel 31. m. m. neki osebni vlak s tovornim vlakom. Več oseb je nevarno ranjenih.
Hermana Schwarzerja, ki jc v Roman shornu v Švici ustrelil sedem oseb in jih več nevarno ranil, je policija prijela. Sch\varzer je streljal tudi nase in se nevarno ranil.
Ciankali na otroškem igrališču. Iz Liebna ina Češkem se poroča, da se je igralo 30. m. m. več sto otrok na Tyr-šovem trgu. Štiriletna hčerka čevljarja Vrbenskega je našla na tleli nekaj belega in je košček, ker je mislila, da je sladkor, snedla; komaj jc pa zavžila košček, so jo napadli krči. Neki ženski je še rekla, da je jedla sol, kmalu nato je pa umrla. Policija je dognala, da je neki tat pustil v parku zavoj, v katerem je bilo več kilogramov ciankalija. Veter je odprl zavoj, vsled česar je padlo nekaj koščkov strupa na tla. Sreča je, da ni ciankalija jedlo več otrok. Sodijo, da je bil ciankali ukraden v neki kemični tovarni.
VISOKI GALIŠKI ŽELEZNIŠKI URADNIKI OSUMLJENI TATVINE.
»Slowo Polskie« poroča, da je dobivala lvovska policija od leta 1909 nadalje ovadbe o velikih tatvinah na ga-liških železnicah, ne da bi bili mogli tatove izslediti. Železniško ministrstvo je odposlalo pred kratkim v Lvov nekega sekčnega načelnika, da preiskuje skrivnostne tatvine. Nekaj časa prej, ko se je pripeljal sekčni načelnik v Lvov, jo izginil brez vsake sledi neki zaboj s porcelanom. Slučajno je obiskal sekčni načelnik pisarno komisarja Ivovskega namestništva, Siebauerja, iki je na dopustu in zagledal porcelansko skledo, ki jo je po opisu ukradenih stvari takoj izpoznal, da jc morala biti ukradena. Siebauer jo zet namestnika ravnatelja Ivovskega ravnateljstva državnih žcleznic, Makusza, proti kateremu so takoj uvedi disciplinarno kazensko postopanje, kakor tudi proti načelniku tovornega skladišča, Czarmo-szynskemu.
ODVETNIK DEFRAVDANT IN PONAREJEVALEC MENIC.
Kutna Gora, 2. septembra. Danes se jc pričela porotna razprava proti odvetniku dr. Rudolfu Reimannu iz Kolina, ki bo trajala cel teden. Odvetnika toži državno pravdništvo radi hudodelstva poneverbe in ponarejanja menic in radi prestopka proti varnosti premoženja. Povabljenih je 54 prič. Dr. Reimann je otvoril julija 1906 v Koli-nu odvetniško pisarno, dota njegove žene je znašala 25.000 K. Obtožencu je šlo začetkoma dobro, v drugi polovici leta 1909 je pa zašel v denarne težkoče. Pomagal si je tako, da jc poneverjal depozite svojih kliontov in da je ponarejal njih podpise na menicah. Depozitov je poneveril nad 61.000 K, s ponarejenimi menicami si je pa prilastil nad 51.000 K. Dr. Reimann priznava, da je kriv. Kam jo prišel denar, 237.733 K v celoti, preiskava ni dognala in tudi Reimann tega noče povedati. Izgovarja sc namreč, da jc moral plačati več dolgov in da je zato postal pasiven.
VELIKA NESREČA NA MORJU. Danski parnik »Kursk« potopljen. — Utonilo 20 mož.
Kodanj, 2. septembra. Potopil sc je danski parnik »Kursk« ob nizozemski obali. »Kursk« j,o vozil iz Ajit-\verpna v Pcterburg. Posadka, močna 20 mož, je utonila.
NESREČA NA JEZERU. } i Tri osebe utonile.
Berolin, 2. septembra. Včornj opoldne sc jo prckucnil na Rummelsbura-
skem jezeru čoln, v katerem so je vozilo osem oseb, med njimi sedem članov nekega veslalnega kluba in njih gost. Vsi vesljači so padli v vodo. Gost in dva člana kluba sta utonila, ostalo ponesrečence so rešili.
ŠOLSKE VESTI.
C. kr. deželni šolski svet jc spo-razumno s kranjskim deželnim odborom in z vodstvom salezijanskega zavoda na Rakovniku siadučitelju Maksu Bajcu v Šmartnem pod Šmarno goro in učitelju ljudske šolo v Zgornjih Pir-ničah, Frančišku Kuharju, dovolil s 1. septembrom dopust, da. se lahko uporabljata kot učitelja v salezijan-skem zavodu na Rakovniku. Dosedanja učitelja salezijanske zasebne ljudske šole na Rakovniku nadučitelj Janez Kiferle in začasni učitelj Franc Lončar so 31. avgusta odpokličeta s svojih dosedanjih mest. — Bivša su-plontinja dekliške ljudske šole v Ribnici Karolina Kromar jc imenovana za začasno učiteljico na šestrazredni ljudski šoli v Dobrcpolju in dosedanja začasna učiteljica pri Šv. Duhu Marija Kovač za začasno učiteljico na ljudski šoli v Loškem potoku.	., _
Ljubljanske novice.
lj Duhovnih vaj učiteljic sc udeležuje 52 učiteljic. Vodi jih p. Ilrubež J. S.	,
lj Tujski promet v Ljubljani. Mc-
seca avgusta je prišlo v Ljubljano 8528 tujcev, tedaj 1450 več nego meseca julija in 837 več kakor lani meseca avgusta. Nastanilo pa sc jo v hotelu »Union« 1673, »Slon« 1481, »Lloyd« 792, »Cesar avstrijski« 499, »Ilirija« 437, »Malič« 332, »Južni kolodvor« 316, »Štrukelj« 290, »Tratnik« 193, »Tivoli« 157 in v ostalih gostilnah in prenočil ščili 2358 tujccv.
lj Nesreča. V soboto je peljal Kon-i čanov hlapec Karel Melihcn iz Rožne doline v Kožarje pivo. Ko se je zvečer vračal nazaj, sta se mu konja splašila, pri čemur je Melihcn padel z voza. in so mu šla kolesa čez obe nogi ter ga tako poškodovala, da je onemogel obležal na ceslti. Ko je pozneje prišel mimo neki posestnik, ga jc djal na voz in pripeljal k Končanu, odkoder so ga potem poslali v deželno bolnišnico.
lj Poneverba. V soboto je aretovala policija 261ctno natakarico Marijo Ka-stclic iz Lcsičja pri Rudniku, ker je bila sumljiva, da je svoji gospodinji mesarici in gostilničarki Mariji Cir-man v št. Vidu pri Ljubljani v službi poneverila okrog 600 K in v malih zneskih nalagala, v hranilnico. Ko jc v so-, boto šla Cirman v mesto jo tudi natakarica odšla od doma ter ves denar dvignila iz hranilnice. Prišcdši nazaj domov jo svoje stvari pobrala in zopet v odsotnosti gospodinje odšla. Nato je šla k neki prijateljici na Rimski cesti in ji dala spraviti 500 K denarja. Policija je spravljeni denar odvzela, natakarico pa izročila deželnemu sodišču.
STRAŠNA NESREČA NA POCESTNI
ŽELEZNICI PRI ELBERFELDU. 8 oseb mrtvih. — 6 nevarno in 25 lahko ranjenih.
Elberfeld, 2. septembra. Strašna nesreča sc jc pripetila včeraj popoldne okolu 1. ure pri Elberfeldu. Pri vlaku cestne železnico sc je odtrgal slabo pripeti voz, ki jc letel vedno hitreje po tiru nazaj, dokler ni skočil iz tira. V ponesrečenem vozu sc je vozilo 45 potnikov. V oz jc padel v jarek in sc jc popolnoma razbil. Izpod razvalin so čuli obupno bolestno kričanje in klicanje ponesrečencev na pomoč. Prihiteli so takoj ognjegasci, orožniki in drugi rešil ci. Prvi del vlaka so medtem ustavili, potniki so izstopili in pomagali reševati. Pogled na razbiti voz je bil strašen. Doli razbitega voza so sc zarili nekaterim potnikom v telo in povzročili strašne rane, iz katerih je drla kri, drugo potnike so ranile razbite šipe; mrtvih je bilo takoj osem potnikov, 6 jih jc bilo nevarno ranjenih in so jih takoj prepeljali v bolnišnico, 25 potnikov jc manj nevarno ranjenih. Uvedli so takoj strogo preiskavo.
Telefonska in brzojavna poročila.
POLJAKI PROTI HEINOLDU.
Ischl, 2. septembra. Neki vplivni politik (Bilinski?) izjavlja, da so žc čez nekaj dni odloči, če ostane Stiirgkh ministrski predsednik, ali odstopi. Ako odstopi, sodijo, da predlaga vladarju za svojega, naslednika sedanjega notranjega ministra, barona Heinolda. Poljaki bi pa nasprotovali llcinoldovo-mu imenovanju, ker so Poljaki še vedno nanj nevoljni zaradi zahvale, ki jo jo izrekel Rusinom, ko so z ozirom na brambno preosnovo prenehali obstru-irati.
SRBI PROTI TURČIJI.
Be^rad, 2. septembra. Včeraj se je vršil ljudski shod, katerega se je udeležilo nad 3000 oseb in veliko častnikov. Govorili so se mnogi bojeviti govori. Nato se je sklenila resolucija, v kateri se vlada poživlja, naj nastopi kar najodločneje proti Turčiji. Med klici: »Boj Turčiji!« so se zborovalci mirno razšli.
ČEŠKI NARODNO-SOCIALNI OBČINSKI SVETNIKI ZA MIR NA ČEŠKEM.
Praga, 2. septembra. Na kongresu narodno-socialnili občinskih svetnikov na Češkem sc je sklenila resolucija, ki so načelno izreka za to, da sklenejo Čehi in Nemci naroden mir. S spravo se pa mora istočasno tudi izpremeniti volilni red za češki deželni zbor, za okrajne in mestne zastope in naj se tudi izvede obramba narodnih manjšin.
ČEŠKI SOCIALNI DEMOKRATJE ZA VOLILNO PREOSNOVO ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Zraga, 2. septembra. Izvršilni odbor češke socialne demokracije jo razširil med nemškimi socialnimi demokrati v več sto tisočih izvodih letak, ki poziva nemške socialne demokrate, naj opuste svojo dosedanjo rezervo in naj skupno s češkimi socialnimi demokrati prično boj za preosnovo volilnega reda za češki deželni zbor.
NOVE VOLITVE V RUSIJI.
Petcrburg, 2. septembra. Ta teden se razpusti duma in razpišejo nove vo- j litve za četrto rusko dumo.
POTOVANJE CESARJA VILJEMA V ŠVICO.
Berolin, 2. septembra. Predsednik j švicarskega zveznega sveta, Forrer, je I izjavil, da jc za osebno varnost cesarja j Viljema ob potovanju v Švici dobro preskrbljeno in da se ni treba nič. bati. Nemški poslanik pl. Biilow izjavlja, da Viljemovo potovanje nima političnega namena in da hoče Viljem proučiti le švicarsko milico.
ALBANCI OPROSTILI V VRATISTI JETNIKE.
Carigrad, 2. septembra. Pod vodstvom Salihaso so udrli vVratisti v ječo Albanci in oprostili 70 jetnikov. V mestu vlada popolna anarhija. Prebivalstvo je oboroženo. Bazarji so zaprti.
NADOMESTNA VOLITEV V DALMATINSKI DEŽELNI ZBOR.
Zader, 2. septembra. Pri nadomestni volitvi v kmečkem volilnem okraju Kotor jo bil izvoljen v dalmatinski deželni zbor kotorski protopresbiter Janez Bucin.
RAVNATELJ »KAISERGARTNA« UŠEL.
Dunaj, 2. septembra. Ravnatelj »Kaisergartna« (Vencdig in Wien), ki jc prišel v konkurz, je ušel v London.
ŽELEZNIŠKA NEZGODA.
Ustje (na Labi), 2. septembra. Včeraj ob treh popopoldne jo pri Podmo-klih skočilo šest voz osebnega vlaka Podmokly—Praga s tira; dva voza sta sc razbila. Trije potniki so težko ranjeni, šest pa lahko.
AMUNDSEN NI BIL NA JUŽNEM TEČAJU.
Kodanj, 2. septembra. Znanstvena komisija jo izjavila, da Amundsen ni bil na južnem tečaju, pač pa mu jc prišel četrt milje blizu.
Tržne cene.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 2 septembra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11'40
Pšenica za april 1913.....1P96
Rž za oktober 1912.....9 78
Rž za april 1913.......10*41
Oves za oktober 1912 .... 9 49
Koruza za maj 1913.....7*60
Efekti v trdneje.
Sprejme se takoj
I, ~
H13 imate že Slomškove razgled-niče »Slovenske Straže"? .'.
ti ~n.n«i ~ii\i • n ~ —fLi ri ui i-i i_n.—~
			
		Mf^i? ■	
Zahvala.
Za vse izkazano srčno sočutje povodom bolezni in smrti našega nepozabnega, ljubljenega in dobrega soproga, oziroma očeta in deda, gospoda
živinozdravnika in učitelja podkovstva
kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo pri pogrebu ter za po-klonjene krasne vence izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 2. septembra 1912.
Žalujoči ostali.
lahke", prožne hoje. Nobene utrujenosti več. — TipcžnejSe od usnja. Pristni
kavčog-podpetniki
Dobiva sc v vseh zadevnih trgovinah.
2755 5
Odda se lepa
-752 6
mesečna soba
brez oprave, na Mestnem trgu št 25, II. nadstropje. Več se poizve istotam.
na
m
Ce kr. L drž. gimnazija v LJubljani
(Tomanova ulica 10, zraven .,Narodnega doma".)
ilU IJIfi/ £?j ^Ji^h« «
s slovesno službo božjo ob 9. uri v domači kapeli. Sa !, ?az?as3 sa a a aaua »s$ap§ii®£i tsčafici h septembru ne bodo vpl-
souah".
Na novo vstopajočim učenccm od 11,—VIII. razreda se je zglasiti j dne 17. septembra dopoldne.
j	m drugi nčsiici, Eii sa žc dasEsiji abssStaoali ia zaood, se morajo javiti
dae 15. septembra atapaiudne.
Učenci, ki pripadajo po določbi c. kr. dež. šolskega sveta okrožju kranj-: ske ali novomeško gimnazije, morajo imeti za sprejem na tukajšnji gimnaziji i dovoljenje c. kr. doz. šolskega sveta.
v . .	!	Vsa natančnejša pojasnila se čitajo v posebnem naznanilu v šolskem
Jflesecmne \q 4b JC. i poslopju.	o729
V Ljubljani, dne 31. avgusta 1912.
RaiMateljsfoo.
IP1SM gfVlIIl
pri ANTONU LESIČU, Jesenice, Go
renjsko. Plača po dogovoru.
'lig edna rodbina spreme za prL-= hodtije šolsko leto nskaj =
J«
i P
J\[as ov pove iz pr.jaznosti upravništvo „Slovenca" pod št. 2751. 2751 4
tmmmmmmmm
Mesto vsakega drugega obvestila.
Venci se hvaležno odklanjajo.
Gospa Apolonija Karlin rojena Gogala, naznanja v svojem in v imenu svojih otrok ter rajnikovih bratov in sester prežalostno vest, da je Vsemogočnemu dopadio po dolgem, mučnem trpljenju poklicati k Sebi pre-ljubljenega soproga, skrbnega očeta, nepozabnega brata, gospoda
DHVOMNH KARLINA
c. kr. profesorja v pokoju
danes ob 8. uri zjutraj v 63. letu njegove starosti, večkrat previdenega s svetimi zakramenti.
Pogreb nepozabnega rajnkega se vrši v torek 3. septembra ob 5. uri popoldne iz Leonišča na Zaloški cesti na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bode darovala v sredo 4. septembra ob 8. uri zjutraj v trnovski cerkvi.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin!
Ljubljana, dne 2. septembra 1912.
Globoko žalujoči ostali.
Prvi slovenski pogrebni zavod Josip Turk.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.