Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVm., št. 97
LJubljana, torek rj. aprila 1937
Cena t Din
Upravmštvo. Ljubljana, Knafljeva ulica 6 — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul 6 - TeL 3392, 3492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ul. št 2 Telefon št 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, VVlen št 105.241.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.-— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3i24, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, telefon št 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št 65.
Rokopisi se ne vračajo.
čuden epilog beneške konference
SCHUSCHNIGG ODGOVARJA GAYDI
Oster odgovor avstrijskega kancelarja in časopisja na Gaydov članek o sporazumu med režimom in nacisti v Avstriji
Trenja med Poljaki in Nemci
Uradno poljsko-nemško prijateljstvo se kot tvorba bežne politične konstela-cije ni moglo zasidrati med prebivalstvom, zato se na površju navideznega pomirjen j a neprestano kaže valovanje globokih nasprotstev. Poleg varšavskih krogov, ki po uradni dolžnosti zagovarjajo pakt z Berlinom, se samo vilenska politična skupina zavzema za to prijateljstvo. Ostala Poljska, posebno pa pokrajine, ki so nekdaj občutile vso težo germanizacije, pa se nikakor ne morejo pomiriti z dejstvom prijateljstva z Nemci. Varšava sicer skrbno pazi, da bi se ne godilo kaj takega, kar bi lahko kompromitiralo pakt, toda zabraniti ne more nekaterih manifestacji, ki jih prirejajo gornja Šlezija, Poznanjsko in Po-morje pri raznih obletnicah osvoboje-nja, torej Poljakom sovražna.
V Gornji Šleziji se pripravljajo poljska narodna društva, da čim dostojneje proslavijo 15. obletnico, odkar so poljske čete osvobodile to staro slovansko deželo. Na posvetovanju zastopnikov poljskih narodnih društev v Katovicah je bilo sklenjeno, da se 20. julij proslavi v velikem obsegu in da se v spomin na dan osvobojenja posveti »gomila svobode«, ki leži tik ob nemški meji in za katero so poljski romarji nanosili prsti iz vseh krajev današnje Poljske Nemce je ta slavnost seveda zbodla, kajti oni kljub oficielnemu prijateljstvu še vedno štejejo Gornjo Šlezijo za del Nemčije, ki je le začasno odtrgan od Ger-manije in se bo moral prej ali slej vrniti Nemcem. Zato smatrajo za hudo izzivanje nameravano poljsko proslavo na poljskem ozemlju. Zjezilo jih je zlasti še dejstvo, da je v »gomili svobode« tudi prst iz onih poljskih krajev Gornje Šlezije, ki so ostali pod nemško oblastjo.
Ker pa si nemški listi le ne upajo odkrito udariti po poljskih narodnih organizacijah, da ne bi preveč vidno de-mantirali prijateljskega pakta, zavijajo svoje ogorčenje v trditev, da so sklenile prirediti manifestacijo z »gomilo rvobode« v Pjekarih komunistično orientirane poljske organizacije, ki imajo s tem izzivanjem samo namen, da bi med Varšavo in Berlinom izzvale nesoglasje in nesporazume. Res je sicer, da so poljski nacionalisti zapadnih krajev po pretežni večini zelo ostri opozicio-nalci proti varšavski vladi, toda nikomur na Poljskem ne pride na misel, da bi jih dolžil komunizma. Zato se manever nemških listov ni posrečil, pač pa je razburil poljsko javnost in nasprotnikom službenega prijateljstva z Nemčijo dal v roke novo orodje, češ da se hoče Berlin vtikati v poljske notranje zadeve. Zlasti listi v Šleziji pišejo v tej smeri izredno ostro in očitajo naravnost nemški vladi, da je hotela spletkariti, ko je skušala poljskim narodnim društvom obesiti značaj komunizma.
Nespretnost nemške propagande pa ni izzvalo samo ostrih odgovorov s poljske strani, marveč so listi tudi porabili priliko, da so podrobno našteli vse pojave nemškega revizionizma zadnjih dni in pri tem prešli sami v napad. Zdaj je Nemcem postala stvar močno neprijetna, ker so se iz tožiteljev na mah izpremenili v obtožence. Listi za-padne poljske poročajo o nemških šolskih atlantih, kjer je nemško-poljska meja označena kot »blazna razmejitev« kjer je vse polno opozoril na »nemško ozemlje pod poljsko oblastjo«. Celo varšavski listi, ki so drugače zelo rezervirani, pišejo o nemškem izzivanju, z<i katerega nosi polno odgovornost nemška vlada. Šolske knjige označujejo listi za nov dokaz, da v Nemčiji ne mislijo iskreno s prijateljstvom do Poljske.. Dalje opozarjajo listi na novo ojačenje nemške propagande za odcepitev Pomorja, Poznanja in Slezije od Poljske. Nemška mladež se sploh od-gaja v tem smislu in poljski uradni krogi morajo porabiti priliko, da odločno odbijejo nemško oholost ter se zavarujejo proti večnim izzivanjem.
Odkar je bila podpisana prijateljska pogodba med Poljsko in Nemčijo, je bilo takih in sličnih spopadov med poljskim in nemškim tiskom že mnogo. Najnovejši vzbuja in zasluži večjo pozornost zaradi tega, ker se ga na poljski strani udeležujejo tudi listi, ki so se doslej držali zelo rezervirano, in celo listi, ki veljajo za vladna glasila. To dokazuje, da so nasprotstva med obema narodoma močno narasla in da prijateljska pogodba izgublja še one pristaše, ki so se doslej zavzemali za njo iz iz razlogov razuma ali pa zaradi posebnega položaja svoje ožje domovine, kakor na primer vilenski Poljaki. Treba je priznati, da je bilo na poljski strani mnogo dobre volje in da ne bi bilo nemogoče vsaj znatno ublažiti, ako ne popolnoma odstraniti nekdanja nasprotstva do Nemcev in Nemčije. Toda treba bi bilo enako dobre volje, zlasti pa iskrene volje tudi z nemške strani. Te Poljaki niso videli in ne vidijo. Iz nezaupanja izvira zato naraščajoči odpor proti službeni politiki Poljske napram Nemčiji.
Dunaj, 26. aprila, b. Znani italijanski publicist Virginio Gayda, ki velja v mednarodnih krogih za Mussolinijevega zunanjepolitičnega zaupnika, je objavil dne 23. t. m. v »Giornale d' Italia« članek, v katerem je med drugim napovedal, da bodo narodni socialisti v Avstriji kmalu pozvani k neposrednemu sodelovanju v avstrijski vladi. Gayda je trdil, da se bo to zgodilo z imenovanjem posebnega narodnega referenta, ki bo v okviru patriotske fronte — skupno s kancelarjem Schuschnig-gom in državnim tajnikom za patriotsko fronto Zernattom — poskusil urediti vsa pereča vprašanja, ki so se pojavila v odnošajih med obema nacionalnima pokre-toma in ki bi jih bilo treba v interesu dobrih odnošajev med Avstrijo in Italijo na eni ter Avstrijo in Nemčijo na drugi strani čimprej ugodno rešiti.
Reakcija Dunaja
Gaydov članek je zbudil veliko pozornost v vseh mednarodnih krogih, v Avstriji sami pa je naletel na oster odpor, ki tvori kaj čuden epilog k beneškim razgovorom med avstrijskimi in italijanskimi državniki. Da gre za resno nesoglasje med Dunajem in Rimom, dokazuje med drugim izjava, ki jo je podal oficiozni »Politische Korrespondenz« sam kancelar Schuschnigg ob svojem povratku na Dunaj. V njej zavrača z vso ostrostjo Gaydove navedbe, ki so po njegovem mnenju takega značaja, da »utegnejo na široko odpreti vrata vsem mogočim napačnim tolmačenjem«, saj so bile objavljene tik po zaključku razgovorov v Benetkah in kot dodatek uradnemu komunikeju. Znano mi je, je dejal dr. Schuschnigg, da so te navedbe, ki se dotikajo čisto notranjepolitičnega avstrijskega vprašanja, zbudile v evropski javnosti veliko pozornost in da utegnejo zaradi tega dovesti do zaključkov, ki ne odgovarjajo dejstvom. Smatram zato, da je potrebno to zadevo temeljito pojasniti.
Predvsem je napačno sklicevanje Gayde na nekakšno stvarno zvezo tega vprašanja z beneškimi razgovori. Prijateljska Italija ni niti v preteklosti niti sedaj, zvesta svo-
Goering pri Mussoliniju
Rim, 26. aprila. AA. Pruski ministrski predsednik Goring je prispel danes iz Napolija v Rim ter se je sestal 6 predsednikom vlade Mussolini jem, ki ga je informiral o beneških razgovorih.
Kakor zatrjujejo v poučenih diplomatskih krogih, sta Goring in Mussolini razpravljala v prvi vrsti o položaju v Španiji. Mussolini za to, da se Nemčija in Italija desinteresirata pri nadaljnjem razvoju državljanske vojne, ker ni upanja, da bi z zmago generala Franca dosegli svoje cilje. Razen tega se tako v Nemčiji kakor v Italiji pojavlja vedno večje nezadovoljstvo s špansko intervencijo, ki stane mnogo človeških in finančnih žrtev, dočim je uspeh skrajno dvomljiv. Tudi mednarodni položaj ni v prilog nadaljevanju dosedanje akcije v korist generala Franca.
Drugi del razgovorov se je nanašal na vprašanje dobave surovin. Goring kot vrhovni vodja nemške štiriletke ima nalogo urediti to vprašanje v sporazumu z Italijo, ki je pripravljena odstopiti Nemčiji ves svoj višek surovin in ji dovoliti soudeležbo pri vseh podjetjih v vzhodni Afriki, ki se bavijo z dobavo surovin.
jemu staremu načelu, zagrešila kakega koraka vmešavanja v notranjepolitične zadev Avstrije. Kar se tiče možnosti sodelovanja nacionalistične o]i>ozicije v Avstriji v okviru domovinske fronte, opozarjam na izjave, ki sera jih ponovno dal kot voditelj domovinske fronte. Dne 14. februarja napovedana ustanovitev narodnopolitičnega referata pri vodstvu domovinske fronte je seveda slej ko prej zamišljena, ker želim poskusiti vse, kar bi lahko dovedlo do širšega sodelovanja vseh nacionalnih sil v Avstriji. Samo po sebi pa je razumljivo, da ne more biti niti govora v tej zvezi o kakem delegiranem zastopniku ilegalnih narodnih socialistov, temveč gre le za imenovanje osebe, ki pripada nacionalnemu taboru tn ki uživa zaupanje vodstva domovinske fronte. Opozarjam na podobne napore za ustanovitev »socialnih delavskih skupin«, katerih naloga naj bi med drugim bila, da priklenejo k sodelovanju v okviru domovinske fronte bivše socialne demokrate. O sodelovanju v vladi pa ne more biti govora, ker izključuje sedanji režim v Avstriji formiranje koalicijskih vlad.
Le avstrijska politika
Notranjepolitično je potemtakem položaj čist. Mogoča je samo ena politična formacija: domovinska fronta. Stranke in njih voditelji ne morejo računati na nikako javno priznanje. To je bil v glavnem smisel Schuschniggove zavrnitve Gaydovega članka, ki ga avstrijski kancelar prozorno označuje za navadno vmešavanje v notranje avstrijske zadeve in ga že zaradi tega odklanja. V tej zvezi niso brez pomena Schuschniggove izjave o avstrijski zunanji politiki, o kateri pravi, da ostane zvesta vsem prevzetim obveznostim, posebno rimskim protokolom, in da bo avstrijska vlada v tem okviru vodila izključno tako politiko, ki odgovarja interesom Avstrije, torej avstrijsko politiko. Zaradi tega odklanja Avstrija za sedaj in v bodoče vsako snovanje blokov, ker bi to ne odgovarjalo niti avstrijskim interesom niti rimskim protokolom. Gayda je s svojimi namigovanji o novi notranji politiki Av-
Nemška akademija znanosti v Pragi
Praga, 26. aprila, br. Medministrski odbor proučuje sedaj predlog zakona, po katerem naj bi se nemško znanstveno društvo v Pragi izpremenilo v nemško akademijo znanosti in umetnosti za češkoslovaško republiko. Društvo je bilo osnovano 1. 1891. in si je pridobilo v teku svojega dela sloves v znanstvenem svetu. Po prevratu je svoje prej na Češko omejeno delovanje razširilo na vso državo in vršilo tako funkcije nemške akademije znanosti in umetnosti za Češkoslovaško. Sedaj pa bo v duhu programa sedanje vlade dobilo državno priznanje. Akademija bo imela štiri oddelke in sicer filozofskega, mate-matično-prirodopisnega, jezikovnega ta umetnostnega.	V
Italijanski kralj v Milanu
Milan. 26 aprila. AA. Dopoldne ee je pripeljal v M Lian kralj Viktor Emanuel. Velikanska množica ljudi, zbrana na trgu pred železniško postajo, je priredila vladarju viharne ovaeije, ki so se nadaljevale ee v vseb stranskih ulicah od železniške postaje j pa do milanskega velesejma, ki ga Je vladar počastil • svojim obiskom.
»trije prekoračil to osnovno črto, ki je bila potrjena v Benetkah.
Kaj pravi „Reichspost"
Nič manj ostre niso zavrnitve Gaydove-ga članka vavstrijskem časopisju. Ofi-ciozna »Reichspost« objavlja o tem čudnem epilogu beneške konference uvodnik, v katerem poudarja, da zahteva sodelovanje med Italijo in Avstrijo največjo takt-nost in obzirnost na obeh straneh. V tem primeru je takt obema državama še toliko bolj potreben, ker je ena od njih velesila, druga pa mala država z veliko zgodovinsko tradicijo. Proti temu se je Gayda močno pregrešil, ker je njegov članek vzbudil vtis, kakor da bi utegnilo priti do važnih notranjepolitičnih sprememb v Avstriji v zvezi z beneškimi razgovori. Bilo bi za nas nepojmljivo, poudarja list ako bi se pregrešila proti načelu nevmešavanja v notranje zadeve prav tista stran, ki trdi, da ji je naša samostojnost pri srcu. Morda je hotel avtor navedenega neljubega članka svetu dokazati, da ne sliši rasti trave samo v Italiji, temveč tudi v Avstriji. Toda še preden je Evropa zvedela o travi, ki jo je Gayda slišal rasti v Avstriji, že se je ta trava spremenila v slamo. Usodno pa je naključje, da je rimski publicist smatral za potrebno, kaj takega napisati prav v trenutku, ko so bili razgovori v Benetkah zaključeni. Za nas je to kaj neprijazen epilog k beneškim razgovorom.
• • • kaj „Neue Freie Presse"
Zelo ostro zavrača Gaydove trditve tudi »Neue Freie Presse«, ki očita Gaydi, da je s svojim člankom prekoračil obseg beneških razgovorov. Pomen rimskih protokolov je v tem, da ostane vsaki udeleženi državi popolna svoboda glede njene notranje politike. Dočim se je v Benetkah govorilo o razmerju med Avstrijo in Nemčijo samo v tem smislu, da polaga Italija na nadaljnjo utrditev svojega prijateljstva z Berlinom največjo važnost in da se mora zato tudi Avstrija potruditi za vzdrževanje mirnih odnošajev z Nemčijo, da bi bila na tej podlagi mogoča zaželena sistematizacija Podunavja, izvaja Gayda iz beneških
Pariz, 26. aprila, br. V španciki državljanski vojni je sedaj vsa pozornost osredotočena na dogodke na baskovski fronti. Po organiziranju blokade baskovske Obale se je general Franco odločil izvoje-vati na tej fronti večjo zmago, da bi na ta način zabrisal svoje dosedanje neuspehe, na drugi strani pa zopet dvignil moralo svojih čet, ki so jih porazi zadnjih tednov na vseb ostalih frontah zelo deprimirali. Zato je dal vse razpoložljive čete na razpolago generalu Molli z nalogom, da mora za vsako ceno zavzeti Bilbao'. •
General Molla, dobro preskrbljen s topništvom, je že pred dobrim mesecem pričel svojo ofenzivo, kanalu pa se je pokazalo, da se načrti generala Franca spričo odločnega odpora Baskov ne bodo-daii lahko uresničiti, štirikrat so baskovski miličniki ustavili prodiranje francev-cev in jim prizadeli hude izgube. Po deset dnevnem zastoju je sedaj general Molla obnovil svoje ofenzivne operacije. Ko je pcamankanje živil, zaradi blokade Bilbaa spravilo Baske v hude zadrege, je vrgel general Molla v boj vise svoje rezerve. Po hudih in krvavih bitkah je dosegel v zadnjih treh dneh znatne uspehe.
Prodirajoč na eni strani z jugozapada proti Bilbau, je general Molla osredotočil glavni udarec na odsek Eloria—Eibar— Elgeti. Po hudih borbah so vladne čete včeraj izpraznile Elorijo ter se umaknile na močno utrjene postojanke na hribih za mestom. Istočasno se je francovcem posrečilo, da so po dobri topniški pripravi in ob sodelovanju letal prodrli baskovsko fronto pri Eibara, tako da je branilcem Eibara grozila nevarnost Obkolitve. Čeravno so se ljuto branili, eo Baski naposled vendarle podlegli premoči. Opoldne so izpraznili Eibar in ga zažgali, tako da so prepustili sovražniku le goreče razvaline. Zaradi umika pri Eiibaru so se morale umakniti tudi čete za Elorijo. Zvečer ao francovci izdali poročilo, ki pa z baskovske strani še ni potrjeno, da so čete generala Molle zavzele Durango, kjer so v teku krvave borbe, ki bodo odločilne važnosti za posest tega važnega križišča.
Ce je vest o zavzetju Duranga resnična, potem pomeni to doslej največji uspeh generala Molle v vsej njegovi dosedanji ofenzivi. S tem je francovcem obenem otvorjena pot v Bilbao, kar pa še ne pomeni, da je s tem Bilbao že neposredno ogrožen. Vladne čete so zgradile okrog Bijtoaa močne utrjene postojanke, ki jih njihovi vojaški strokovnjaki proglašajo za nezavzetne, vendar pa je z zavzetjem Duranga presekama važna železniška zveza, s čimer je položaj Bilbaa, zlasti, če bo Franco nadaljeval blokado luke, znatno otežkočen.
Na ostalih španskih frontah ni bik) danes nobenih važnejših dogodkov. Okrog Madrida vlada relativna tišina. Na j aram ski flromti so fraaucorvci danes dvakrat budo napadli stoga* EOfi&ganke, ym&&
razgovorov daljnosežnejše sklepe. Njegove trditve je zavrnil sam kancelar dr. Schuschnigg. Vsekakor pa je Gaydov članek tako stiliziran, da utegne zbuditi v inozemstvu odmeve, ki jih beneški razgovori ne upravičujejo. V času, ki je poln medsebojnih nezaupanj, je treba vsako besedo dobro pretehtati. Pred beneškim sestankom in po njem ter pred Gaydovim člankom in po njem ostane avstrijska politika zvesta sama sebi, zvesta svoji stari črti: njen okvir tvorijo rimski protokoli, sporazum z Nemčijo ter prijateljstvo do vseb sosedov. Notranjepolitični mir in hramba samostojnosti ostaneta njena najvišja naloga.
Gaydov umik
Dunajska reakcija na Gaydov članek ni ostala brez vpliva v Rimu. V italijanskih uradnih krogih so se takoj potrudili z izjavo. da je Gayda spisal inkriminirani članek »na svojo roko«, da je torej čisto »zasebna zadeva« italijanskega publicista, ki je ne krije nobena odgovorna politična osebnost. V sobotnem »Giornale d' Italia« pa objavlja tudi sam Virginio Gayda de-manti svojih prvotnih navedb o sporazumu med narodnimi socialisti in režimom v Avstriji, v katerem zanika med drugim, da bi bilo njegovo poročilo v zvezi z beneškimi razgovori. Tudi nima Italija namena mešati se v vprašanja avstrijske notranje politike.
Vprašanje sodelovanja s hitlerjevci
Glede imenovanja nacionalnopoliticnega referenta v vodstvu domovinske fronte se iz informiranih krogov doznava, da ni padla še nobena odločitev glede osebe. Schu-schniggov kandidat Seyss-Inquart doslej še ni prodrl, ker je njegovo imenovanje naletelo na odpor takozvane »sedmorice«, ki je bila ustanovljena pred meseci kot poseben komite domovinske fronte, ki naj pripomore k omiljenju napetosti Komite tvorijo zastopniki različnih narodnih struj, vendar ti ljudje nimajo posebnega vpliva na vladno politiko. Tako na primer pred dnevi ni mogel preprečiti aretacije večjega števila narodnih socialistov, ki so pripravljali velike demonstracije o priliki Hitlerjevega rojstnega dne. Odkritje te tajne nacistične celice predstavlja seveda novo oviro k pomirjenju režima s hitlerjevci. Razen tega je kancelar dr. Schuschnigg v svoji pomirjevalni notranji politiki močno ; vezan na mnenje dunajskega župana ] Schmitza, ki velja za voditelja katoliške I akcije in ki ni preveč naklonjen sodelovanju z nacističnimi elementi.
pa so bili obakrat z velikimi izgubami odbiti.
Na asturski fronti rudarski oddelki So vedno prodirajo s planinskih postojank v dolino. Na južni fronti ni nobenih iz-prememb.
Iz Francovega tabora
Vitoria, 26. aprila o. Nacionalistične motorizirane čete so zavzele mestece El-gueto ter prodirajo sedaj proti Eibaru. V vasi Barrio Uberi ni ostala nepoškodovana niti ena hiša. Republikansko topništvo neprestano odgovarja na nacionalistično obstreljevanje in vse kaže, da bo prišlo do novih hudih borb, ker se republikanci okrog Eibara zopet zbirajo in reorganizirajo.
Bombardiranje Madrida
Madrid, 26. aprila. AA.: Snoči je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je uporniško topništvo bombardiralo središče Madrida. Škoda je bila velika in žrtev med civilnim prebivalstvom mnogo. Padlo je okoli 50 sovražnih grana1"
Fašistični pozdrav
v Francovi Španiji
Salamanca, 26. aprila, br. General Franco je danes izdal odlok, s katerim se uvaja na vsem španskem ozemlju, ki je pod njegovo oblastjo, obvezen fašistični pozdrav z dvigom roke. S fašističnim pozdravom morajo odslej pozdravljati vojaki, pa tudi civilisti.
Predsednik čirič v Pragi
nraga. 26. aprida. br. Danes dopoldne je prispel v Pra<?o predsednik jugoslovenske narodne skupščine Štefan Cirič s soprogo in podpredsednikom skupščine Markičem. Na Masarvkovem kolodvora =o ga pozdravili predsednik poslanske zbornice Malypetr, predsednik senata dr. Soukup, jugoslovenski poslanik dr. Protič ter zastopniki češkoslovaškega zunanjega ministrstva.
Predsednik Čirič bo oficielno povabil češkoslovaške parlamentarce na zasedanje parlamentarnih delegacij Male antante, ki bo od 6. do 8. maja v Beogradu. Za časa svojega bivanja v Pragi bo gost predsednika poslanske zbornice Ma1ypetra.
Sprejemi pri predsedniku vlade
Beograd, 26. aprila. AA. Predsednik vlade iin zunanji minister dr. Stojadinovfč je danes sprejel francoskega poslanika grofa Damoierra. litovskega poslanika dr. Edvarda Turauskasa in našega poslanika v Sofiji Momčila Jurišiča.
Osem ljudi je zgorelo
Carigrad, 26. aprila. AA, V vasi Janjur-larru blizu femida ie nastal ogenj, k{ je uni-m. IZ PQ6toe& Oseas IMi j« »goieJa
lesno svarilo Anglije
generalu Francu
Angleško brodovje bo uničilo vsako Francovo vojno ladjo, ki bi napadla angleške trgovske ladje
London, 26. aprila, br. Z naraščajočo pozornostjo spremljajo v tukajšnjih politič-nifc in gospodarskih krogih konflikt, ki je nastal med Anglijo in generalom Francom zaradi blokade baskovske obale. Kakor znano, so Francove vojne ladje ponovno napadle angleške trgovske parnike, ki so hoteli prepeljati živila v Bilbao. Čeprav je angleška vlada prvotno nasvetovala angleškim trgovskim parnikom, naj se ne podajajo v nevarnost, je pod pritiskom javnega mnenja in parlamenta izpremenila svoje stališče in zagotovila trgovskim parnikom vso zaščito angleške vojne mornarice vse do tri milje širokega španskega pasu ob obali. Pod zaščito vojnih ladij je v zadnjih dneh res prispelo v Bilbao s tovorom živil že devet angleških parnikov, kar seveda Francu ne gre v račun, ker je postala zaradi tega njihova blokada brezpomembna. Francove vojne ladje so že ponovno skušale ustaviti ali zapleniti angleške tovorne parnike, toda vselej so se pravočasno pojavile angleške vojne ladje, ki so to preprečile.
General Franco je sedaj poslal angleški vladi protest zaradi postopanja angleške vojne mornarice. V njem izjavlja, da smatra za kršitev mednarodnega prava, ker nudijo angleške vojne ladje zaščito trgovskim ladjam ne samo na odprtem morju, marveč tudi v suverenih španskih vodah.
V angleški javnosti je izzval Francov protest veliko ogorčenje. Tudi v vladnih krogih izjavljajo, da Anglija takega izzi-
vanja ne bo več trpela. Angleški poslanik v Španiji, ki je sedaj v Hendayu, je dobil od vlade nalog, naj energično zavrne očitke angleški vladi. Nota naglasa, da Anglija doslej ni priznala niti generalu Francu, niti valencijski vladi značaja vojskujoče se stranke in zaradi tega v skladu r. mednarodnim pravom tudi ne priznava generalu Francu nikake pravice, da bi smel izvajati kakršnokoli blokado španske obale m omejevati mednarodni pomorski promet. Nota ponovno opozarja generala Franca, da imajo angleške vojne ladje strog nalog, ščititi za vsako ceno angleško trgovsko mornarico in da bodo na vsak napad odgovorile s takojšnjim bombardiranjem in potopitvijo napadalca. Končno izjavlja angleški poslanik v svoji noti, da angleška vlada odklanja vsak nauk o mednarodnem pravu.
Energični ton angleškega protesta je izzval splošen vtis, da je Anglija odločena nastopiti z vsemi sredstvi proti Francovi mornarici, če bo nadaljevala svojo dosedanjo taktiko. Za posebno važno smatrajo izjavo, da Anglija sploh ne priznava Francove blokade, kar daje angleški vojni mornarici pravico, da postopa z Francovimi ladjami, kakor z morskimi roparji
Jasno je seveda, da je generalu Francu mnogo na tem, da onemogoči vsak dovoz živil in vojnih potrebščin v Bilbao. Na ta način bi utegnil doseči pomembno zmago nad Baski, kar bi dvignilo moralo njegovih čet in mu tudi znatno olajšalo splošni vojaški položaj.
General Molla v Durangu
Baski so zapustili in zažgali tudi Eibar ter se umaknili na utrjene postojanke za mestom
Beležke
Benetke ln Mala antanta
»Ztircher Zeitung" o uspehu nemške podunavske
politike
Curjh, 2fx aprila. b. Dunajski dopisnik »Neue Ztircher Zeitung« objavlja zanimive informacije o odmevih beneške konference v srednji Evropi s katerimi potrjuje že znano domnevo o »Mussoljnijevi }gri na nemško karto«. Dopisnik smatra beneške zaključke za popoln uspeh nemške podunavske politike. Na Dunaju se danes upra vičeno sprašujejo, ali ie razmerje Italije do zapadnih velesil zares že tako slaibo. da se mora Mussolin; s tako težo naslanjati na Nemčijo, kajti zd; se izven dvoma, da želi Mussolmi spojiti politiko rimskih protokolov e politiko nove osi Rim—Berlin.
Mala antanta je po mnenju dopisnika še ob pravem času spoznala, da je začel v poslednjih 48 urah veti nov veter. Praški ofi-eiozni organ »Ceske Slovo« je 6voje čita-telje že pripravi na zataknifev zbliževanja med Avstrijo in Češkoslovaško ter na ofenzivo tako zvane »osne diplomacije«, ki bo skušala prisiliti Prago, da se zbliža z Dunajem preko Rima iin P>erlina. S tem .le Češkoslovaška nedvomno zašla v težaven položaj. Pot prezidenta Beneša v Beograd je zbujala velike na de. toda o rezultatu se ne more reč; še ničesar pozitivnega. Zna.no ie razen tega da v češkoslovaški zunanji politiki ni prave enotnosti. Dočim prezident Beneš. zunanji minister Krofta ic general-
ni štab, ki se za sodelovanje s Parizom in Moskvo, zagovarjajo ortodoksno politiko stare Male antante z vsemi} njenimi konstruktivnimi jamstvi se agrarci zaradi dobrih odnošajev strankinega šefa Berana s poljskim zunanjim ministrom Beokom na-gibljejo k posnemanju poljske in jugoslovenske taktike direktnega sporazumevanja z vsem; sosedi. Načrt trikota Dunaj—Praga—Budimpešta je nekako sredi med zgornjima tendencama, na črti. katere ee je moral oprijeti ministrski predsednik Hodža, da bi s tem zadosti v enaki meri zahtevam agrarcev ter sporazumu, ki ga je sklenil oh predsedniških volitvah s prezidentom Benešem in po katerem ostane vodstvo zunanje politike poslednjemu.
Tudi 6e izključimo Madžarsko, kjer ee vlada solidarjzira z italijansko-nemško politiko, lahko rečemo, da ie bjla praška osnova za resno zbližanje med Avstrijo in Češkoslovaško od vsega početka. preozka. Ker pa Mussolinijev poskus direktnega sporazuma med Madžarsko
» 1 ' v i \ > '
1 \ s . t
hA
Cianov obisk v Hran!
Italijanski zunanji minister ho v sredo uradno posetil
albansko prestolnico
Poljsko-rumunska zveza
Becfc o svojem obisku v Bukarešti — Ustvariti je treba nov sistem varnosti s pomočjo realne politike
Rim, 26. aprila, k. Agencija Štefani poroča, da bo italijanski zunanji minister Ciano v sredo na vabilo albanskega kralja Zogua odpotoval v Tirano na uradni obisk. Vest so objavili italijanski listi s kratkimi komentarji, v katerih naglašajo, da v Tirani ne bo podpisan noben nov diplomatski dokument, niti sklenjen kak ustmen dogovor.
Odnošaji med Italijo in Albanijo so bili popolnoma urejeni že pred leti s prijateljsko in zvezno pogodbo, ki je bila lani spo-polnjena z znanimi dodatnimi sporazumi. Politična individualnost Albanije prihaja v
Bruselj. 26. aprila, d. Snoči je prispel v Bruselj s posebnm letalom, ki mu ga je dala na razpolago belgijska vlada, angleški zunanji minister Eden. Na letališču ga je stvu poslanika Admonda O veja, šefa od-einstva. Poleg drugih so ga pozdravili zunanji minster Spaak. belgijski poslanik v Londonu angleški poslanik v Bruslju ter drugi odličmki.
Danes je Eden ob pol 11. odšel v spremstvu poslanika Admonda Ooveja. šefa odseka za srednjo Evropo v zunanjem uradu Sfrenga in svojega tajnika Harveva v kabinet predsednika vlade, kjer sta ga sprejela Van Zeeland in Spaak. Prvi razgovor mwl obema državnikoma je trajal do 12.45.
Po sestanku je zunanji minister Spaak fe javil novinarjem, da so bila v razpravi vsa pereča vprašanja mednarodne politike, zlast; pa vprašanja, kj se tičejo bodočih odnošajev Belgije do Anglje. Z dosežnimi uspehi je izredno zadovoljen, ker dokazujejo, da ima Anglija enako kakor Francija popolno razumevanje za položaj jn za težnje Belgije.
Po konferenci je bil obed v angleškem poslaništvu ki so se ga razen ministrov Ede-na. Van Zeelanda in Spaaka udeležili tudi gospodarski minister Isavker vojnj minister general Denis minister brez portfe-Ijii grof Liefran. osebn, tajnik kralja Leopolda grof Capelle in več drugih uglednih osebnosti.
Popoldne se je sestal Eden z mm. predsednikom Van Zeelandom, s katerim ie obravnavali zlasti vprašanja, kj so v zvez-} z mišjo, poverjeno od Anglije in Francije Van Zeelandu za zboljšanje mednarodnega gospodarskega sodelovanja.
Ob 17. je zunanjega ministra Edena sprejel kralj Leopold.
Vej tukajšnji politični kroži ter listi komentirajo obširno angleško-francosko noto j s katero se Belsrija razrešuje obveznosti j garant ne sile, ki j h je sprejela z lokam- :
Nadonalni akademiki na Oplencu
Beograd. 26. aprila, r. Včeraj je prispela na Opjenac delegacija akademskih sekcij Jugoslovenske nacionalne stranke z ljubljanske, zagrebške ;n beograjske univerze. V delegacij; je bilo 70 akademikov. V svetem hramu na Oplencu so se poklonili spominu kralja Zedinitelia in položili na grob lep venec. Pri svečanosti so govoril; v imenu beograjskih akademikov JNS g. Dimitrij Prel;č. v imenu zagrebških g. Rapotec in v imenu ljubljanskih g. Avgust Ploih.
Z Oolenca so se odneljali akademiki v Arandielovac, kjer so jih sprejeli tamošnji pristaši JNS jn jim priredili skupno kosilo. Zvečer so se vrnilj v Beograd. Danes so imeli delegati nacionalnih akademikov z vseb treh jugoslovenskih univerz skupna posvetovanja o nadaljnjem delu akademikov, ki se priznavajo za somišljenike JNS.
Predsednik HRS umrl
Zagreb, 26. aprila, o. V bolnici usmiljenih sester je danes po kratki bolezni umrl Ivan Teštaj, predsednik Hrvatskega radni-čkega saveza, vrhovne mačkovske delavske organizacije. Njegov pogreb bo v sredo.
Pokojni Teštaj je razvil HRS v zelo močno organizacijo, pri čemer ga je seveda na vso moč podpiral dr. Maček s svojim krogom. Da bi zasidral svojo organizacijo v delavskih vrstah, je postavljal Teštaj mnogokrat zelo radikalne zahteve in je organiziral celo vrsto stavkovnih pokretov, med njimi veliko tramvajsko stavko v Zagrebu in stavko gradbenega delavstva na Hrvatskem. Ker pa mnogi mezdni po-kreti niso rodili uspeha, kakršnega so poprej delavcem obetali, HRS v zadnjem času ni več tako lepo napredoval.
krogu balkanskih držav zmerom bolj do izraza, posebno še po marčnem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo, ki pomeni, da je Jugoslavija priznala neodvisnost te svoje jugozapadne sosede. V skladu s tem sporazumom namerava sedaj Italija razviti svoje nadaljnje odnošaje z Albanijo.
V Tirani se z vnemo pripravljajo na sprejem grofa Ciana Albanska telegrafska agencija poudarja v svojem komunikeju. da bo albanski naroč tokrat ponovno izpričal svoje iskreno prijateljstvo napram zavezniški Italiji.
skjrn paktom in londonskim sporazumom od marca 1936, pri čemer sta angleško in francosko jamstvo za, nedotakljivost belgijskih mej ostali še nadalje v veljavi. Zlasti poudarjajo, da sta Anglija in Francija s to noto odobrili belgijsko mednarodno politiko.
Čeprav so belgijski razgovori bolj moralnega. kakor praktičnega pomena, jim pripisujejo v političnih in diplomatskih krogih vendarle veliko važnost. Dasiravno je Belgija zadnje mesece izpremenila svojo zunanjo politiko in se tako iz notranjepolitičnih kakor iz mednarodnih razlogov odločila za strogo nevtralnost, je povabilo Edenu vendarle izraz želje, da ohrani najtesnejše odnošaje z zapadnimi demokratičnimi državami, zlasti z Anglijo. Belgija se je sicer rešila vseh obveznosti napram Franciji in Angliji, kljub temu pa nima namena služiti ciljem Nemčije. Ukrepi Belgije za obrambo mej jasno dokazujejo, da je trdno odločena braniti svojo nedotakljivost, če pa bi v primeru kakega konflikta med Nemčijo in Francijo postala Belgija zopet torišče nemškega vpada, potem se bo Nemčija znašla v še mnogo hujšem položaju, kakor se je leta 1914. Vsak napad na Belgijo bo pomenil obenem napad na Francijo in Anglijo, ki sta se prostovoljno zavezali, da bosta čuvali in branili nedotakljivost belgijskih mej.
Franciji in Angliji naj sledi še Nemčija
London, 26. aprila. AA. »Daily Tele-graph« piše, da se sedaj Belgija trudi, da bi še od Nemčije dobila slično izjavo, da ne bo napadena, kakor jo je dobila od Francije in Anglije. Ce bi Nemčija to storila, potem bi bila nevtralnost Belgije za-sigurana.
Pariška svetovna razstava bo otvorjena 25. maja
Pariz, 26. aprila, br. Trgovinsko ministrstvo je danes uradno objavilo, da bo slovesna otvoritev svetovne razstave v Parizu dne 25. maja ob 10. dopoldne.
Gospod Brana odpotoval na Dunaj
Bukarešta, 26. aprila, br. Bivšj rumunski princ Nikolaj, ki je bil zaradi svojega mor-ganatskega zakona izključen iz kraljevske rodbine in nosi sedaj ime Brana, je danes s svojo ženo jn hčerko odpotoval z letalom na Dunaj, kjer namerava ostatj riekaj časa. Od tam bo pozneje odpotoval v Italijo, kjer ee namerava naseliti.
Huda eksplozija
v tovarni smodnika
Parir. 26. aprila, br. V veliki vojaški tovarn; smodnika v bližini Versaillesa je davi iz neznanega vzroka nastala huga eksplozija. Poslopje ;e popodnoma porušeno, eksiplo zija je bila tako strašna, da je do 200 kg težke železne kose vrglo več sto metrov daleč. En podoficir je biil ubit, šest vojakov je smrtno nevarno, večje število vojakov pa ranjenih. Vzrok nesreče še ni ugotovljen.
Prometna stavka v Tokiju
Tokio, 26. aprila, br. V japonski prestolnici traja že teden dni splošna prometna stavka. Skupno stavka nad 25.000 prometnih nameščencev. Po posredovanju vlade so se vršila pogajanja, pri katerih so deloda-iiini. ..iPfi njimi tudi mestna občina, pristali na 10 odstotno povišanje mezd, toda stavkujoči so ta predlog odklonili in vztrajajo pri svoji zahtevi, na, se jim mezde povišajo za 25 odstotkov, del ovni čas pa skraj-i ša na sedem in pol ure ua dan.
Pred sestankom narodnega predstavništva
Po beograjskih informacijah se potrjujejo vesti, da se bosta senat in narodna isikupščina sestala takoj po pravoslavni veliki noči. Prva seja narodne skupščine bo dne 7- maja, vendar pa bo ta seja enako kakor prva seja senata, imela le maniifestacijski značaj in se je bodo udeležili tudi rumunski in češkoslovaški parlamentarci, ki se bodo takrat mudili v Beogradu na zasedanju parlamentarne Male antante. Ali bosta nato že v par dneh sledili delovni seji skupščine in senata, še ni določeno. Odločitev bo padla, ko Se skupščinski predsednik čirič vrne iz Prage, kjer je te dni gost predsednika češkoslovaškega parlamenta.
Spremembe v beograjskem mestnem svetu
Kakor poročajo beograjski listi, je notranje ministrstvo razrešilo 18 članov mestnega sveta za Beograd, Zemun in Pančevo. Med drugimi so razrešeni bivši beograjski župan inž. Milan Nešič, književnik Dušan Nikolajevič in znani socialistični ^'-vak Bogdan Krekič. Z istim odlokom notranje ministrstvo imenovalo 24 novih članov mestnega sveta.
Proglas rektorja zagrebškega vseučilišča
V	ponedeljek zjutraj so se po 12-dnev-nem odmoru, kj 6o ga izzvali žalostni dogodki ob priliki spopadov med hrvatskimi fašisti in demokratsko usmerjenim} akademiki, zopet odiprla vrata zagrebške univerze. Rektor dr. Stanko Hodi je izdal poseben proglas, v katerem pojasnuje. zakaj je moral zapreti univerzo. V proglasu resno ooziva vse akademike, naj 6e drže predpisov in navodil vseučiliških oblasti. Nato pravi:
Jasno je, da velika večina slušateljev zagrebške univerze ne želi sodelovat} v borbah na vseučiliških tleh, ki nimajo z znan-sivom nobenega posla. V bodoče ne ho mogoče več dopuščati, da bi nekateri poedinci preprečevali večini delo in ji prizadeval; težko škodo Posebej pa se prepoveduje slušateljem prinašati na vseučiliška tla kakršnokoli orožje. Ako bi posamezniki še kršil.} to prepoved, naj treznj slušatelj postopajo napram takim kršiteljem s prezirom in jih pripravijo do tega, da bodo zapustili vseučiliško poslopje.«
Končno opozarja rektor dr. Hondl, da bi nadaljevanje kakršnihkoli neredov moglo resno ogrozit} interese zagrebškega vseučilišča.
UR S in HRS
URS je Udruženi radnički savez, socialistična vrhovna delavska strokovna organizacija delavstva, ki se priznava k politiki dr. Mačka. Med obema organizacijama se vodi zelo ostra borba, v kateri pa je HRS mnogo bolj agresiven. Glasilo URS »Slobodna riječ« objavlja v zadnji številki v obrambo svojega tabora uvodnik z naslovom »Fašistične mahire«. V njem ostro napada HRS, češ da uporablja v svoji borbi izrazito fašistične metode. Pravi tudi, da se je »dr. Maček ponovno javno izjavil proti socialističnim delavskim organizacijam ter jih označil za nehrvatske in proti-delavske. Pri tem pa je spregledal, da je delo HRS prežeto fašističnega duha.«
V	dokaz svoje trditve navaja »Slobodna riječ« citat iz mačkovskega lista v Vin-kovcih, iz »Hrvatskega branika«, ki je sporočil svojim čitateljem, zlasti pa privatnim nameščencem v Slavoniji, da je »voditelj dr Maček ukazal osnovanje posebne zveze društev hrvatskih privatnih nameščencev«.
slovensko glasilo JBZ za pridobitne sloje
Anonimen konzorcij razpošilja objavo, da bo izdajal strokovno glasile za pridobitne kroge. Glasilo se bo imenovalo »Slovenski obrtnik.« Pisarna novega lista je v banovinskem tajništvu JRZ na Miklošičevi cesti št. 7. n. nadstropje.
Zaslepljenost in nestrpnost
Gasilec z dežele nam piše: Kako daleč gresta zaslepljenost in zagrizenost gotovih krogov, lahko razvidite iz dejstva, da so po nekaterih gasilskih četah, kjer se je kolo s pomočjo sreče »poteče obrnilo v prilog novim gospodarjem pričeli s temeljitim očiščenjem«. Ne le da izključujejo aktivne člane, ki se preveč izpostavljali v obramibi legitimnih interesov svojih društev temveč so se ponekod spravili sedaj tudi na dobrotnike in podpor nike gasilstva. V našem kraju dobivajo podporni člani, čeprav nimajo nobenega vpliva na delovanje društva in žrtvujejo le nesebično, zaradi plemenetih ciljev gasilstva, službena sjporočila, v katerih jih nova uprava gasilske čete s krepkim »Pomozi Bog« (od nedelje bo ta krščanski pozdrav zamenjan z bolj poganskim »Na pomoč!«) obvešča, da so črtani iz seznama podpornih članov društva.
Da, da, razvoj gre res neizprosno svojo pot. V idiličnih šušteršič-Lampetovih ča-iov smo imeli na Kranjskem divoje vrst bikov; premirane, to so bili klerikalni, in nepremirane, to bo bili liberalni. V smislu te častitljive filozofije in v duhu plemenite ideje, ki jo razodeva črtanje podpornikov, pričakujemo klasifikacijo gasilskih brizgalen. Pomislite, koliko liberalcev je bilo za botre gasilskemu orodju! Koliko je tu bilo danih podipor za nabave, ki spadajo prav za prav na indeks. Tu je treba takoj nekaj storiti! Ven z liberavzarskimi špricencami iz gasilskih čet, da ne bo pohujšanja v dolini šentflorjanski!
Intrige v Logatcu
Pišejo nam:
Po burnih občinskih volitvah v obeh logaških občinah so se duhovi tako v Gornjem, kakor v Dolenjem Logatcu pomirili Tožbe na upravno sodišče so dale priliko, da je bila tudi sodnijsko ugotovljena nespor-nost volilnega izida. Toda gotovim ljudem to ni prav. Očitajo si, da niso biili dovolj spretni in da bi se izplačalo poskusiti stvar še enkrat. Zato 90 si brihtne glave izmislile. da bj bilo pravzaprav potrebno izvršbi ge eno prekomasacijo, izzvati na ta način razpust sedanjih občinskih odborov m se z novo korajžo ter z novim »sistemom« po-
Idati v nov voliln} boj. Značilno za brezve-stnost teh intriganiov je, da mislijo, da bo državna cblast njim na ljubo Šla in greši-
" Bukarešta. 25. aiprfla. d. Snoči se je poljski zunanji minster Beck. ki se ie mudil štiri daj v Rumuniji vrnil iz Bukarešte na Poljsko.
Pred svojim odhodom je zunanji minister Beck sprejel v poljskem poslaništvu zastopnike tiska in jim izjavil, da vsebujejo govor}. kj sta jih imela on in rumunski zunanji minister Antonescu na slavnostnem banketu, ter komunike o njunih razgovorih v glavnem bistvo politike obeh zavezniških držav.
Namen mojega obiska, je izjavil Beck. ni bil. da bi izzval senzacijo, temveč, da dam novo pobudo obstoječi zvezi, ki jo smatrata obe stranki za neobhodno potrebno in ki jo hočeta še iTipopolnit}. Morem reč}, da ima zveza med Poljsko in Rumuni.jo poseben značaj. Veže ju zlasti ista želja po ustvaritvi konstruktivnega sodelovanja v Evrotpi. ki ne preživlja samo krize, temveč težko dobo splošne nervoznosfj.
Za dosego tega cilja je potrebna realna politika, kar je mnogo več vredno kakor čuvanje gotovih oblik, ki ne dajejo Evropi zadostnega jamstva za varnost. Zato smatram kot potrebno, da 6e prične z osnove ustvarjati nov sistem varnosti e pomočjo realne politike, ki more edima dovesti do pomirjenja duhov in rešitve naših generacij. pred novimi pre tresljaji.
V sedanjih mednarodnih okoliščinah ie zelo potrebno in korstno. če se izmenjajo misli s prijatelji Ln zavezniki, zaradi česar sem tudi prišel v Bukarešto, kjer sem z Antonescom izmenjal naziranja v zelo iskreni odkritosrčni atmosferi. Uspeh mojh razgovorov v Bukarešti me zadovoljuje v največji mer} in smatram, da je rumunsko-poljska zveza s tem mnogo pridobila in da obstojajo najugodnejši up; za naše nadaljnje tesno sodelovanje. K temu jP mnogo doprinesla tudi zaklučtev raznih konvencij kulturnega, gospodarskega in političnega značaja.
Z Antonescom sem proučil splošni evropski položaj, kakor tudj naše odnošaje prot' sosedom ter ugotovil pn<polno soglasnost nan^ranj v vseh vprašanjih. Z niim me veže daljše prijateljstvo še i i Ženeve, kj je bilo še ojačeno ob njegovem obisku v Varšavi. ko se je prepriča/! o velikih simpatijah, k} j?h goji pomiki narod do rumunskeca naroda.
Ugoden odmev v Varšavi
Varšava, 26. asprila. AA. Listi poudarjajo pozitivne uspehe Beckovega obiska v rumunski prestolnici, ker je okrepil zvezo in
Znani levičarski zemljoradniški politik dr. Dragoljub Jovanovič, katerega mete de io združeni opoziciji napravile že mnogo skrbi in nevšečnosti, je te dni predmet no ve afere. Po smrti polkovnika Milana Pribičeviča ,ki je bil tudi med voditelji srbske zemljoradniške stranke, se je dr. Dragoljub Jovanovič pričel predstavljati kot oznanje-valec njegovega političnega testamenta. Ze pri pogrebu je preiital besedilo te oporoke in dodal še komentar, v katerem je trdil, da je bil Milan PribičeviC duševni voditelj levice in da je učil, da je treba tudi kmeta vzgojiti k sodelovanju za o-tvaritev socialistične ideje.
Sklicujoč se na politični testament in na nauke Milana Pribičeviča, je pričel dr. Dragoljub Jovanovič živahno akcijo v nekaterih sibskih pokrajinah. Tudi v letakih, s katerimi je pozival k osnovanju ljudske fronte, se je vedno pozival na Milana Pribičeviča. Spretni agitator pa je lok oči-vidno preveč napel in opustil potrebno previdnost. Izzval je svoje politične nasprotnike, da so začeli natančneje raziskovati nje gove trditve. Pri tem se je najprej izkazalo, da Milan Pribičevič sploh ni napisal nobenega testamenta. Nato je »Vreme« prineslo še faksimile pisma, ki ga je bil Milan Pribičevič na.pl al nekaj dni pred svojo smrtjo. Vtem pismu se pokojni po litik dosti neprijetno izraža o nekaterih podvigih dr. Drago ljuba Jovanoviča, zlasti
Sodni odmev občinskih volitev
Ljubljana. 26. aprila Pred sodnikom poednee-m okrožnega sodišča g. Franom Gorečanom sta se danes dopoldne zagovarjala posestnik rn trgovec Ignac Tome iz Moravč in posestnik Ja^ez Lunder te Cešnjic pri Moravčah. Državno tožilstvo ju je obtožilo, da sta zakrivila prestopke po čl. 4. zakona o zaščiti države s tem. da sta pred lanskimi občinskimi volitvami delila med občane neke letake. Obtožnica trdi da vsebujejo ti letak; lažne trditve jn da 60 imel; namen povzročiti ne-razipoloženie proti obstoječemu političnemu redu v državi. Tome se poleg tega tudi obtožuje. da je v enakem smislu tudi govoni 23. 10. 1936. na volilnem shodu pri Sv. Valentinu.	,
Oba obtoženca ki ju je zagovarjal odvetnik dr. Marjan Zajec, sta zanikala vsakrsno krivdo. Obtožnica je navajala precej prič, k} naj bi zaaovor obtožencev ovrgle jn potrdile da sta oba imela precejšnje stev;lo letakov, ki sta jih v več izvodih razdeljevala med zboroval ce. V teku današnje razprave je sodnik zaslšal več prič, kj pa, tega niso potrdile temveč so oba obtoženca razbremenjevale. Ker pa je državni tožilec predlagal še nov dokazni material, je sodnik odložil nadaljevanje razprave za nedoločen čas, da se ti dokazi izvedejo.
Beograjski nadškof dr. Ujčič v Ljubljani
Beograd, 26. aprila, o. Beograjski nadškof g. dr. Ujčič je sinoči odpotoval v Ljilbljano, kjer se bo mudil par dni.
Iz državne službe
Beograd. 26. aprila, p. V vašjo skupino je napredoval profesor m. realne gimnazije v Ljubljani Vladimir žitko. Iz Maribora je k železniški direkciji v Sarajevu premeščen železniški telegrafist Anton Zemljič.
la proti najbodj preprostim predpjsom objektivnosti in stvarne zakonitosti. Seveda
I se varajo! Ali reči jim moramo, da b} 6i gospodje tudi pri ponovnih volitvah 6yoje prste prav opašoo opekli.
sodelovanje med obema državama. Posebno poudarjajo važnost sklepa o izmenjav) obiskov državnih poglavarjev.
Skupno stališče
proti Rusiji
Bukarešta, 26. aprila, k. Po informacijah poučenih političnih krogov je bil ob Be-ckovem ooisku v Bukarešti dosežen tudi poseben sporazum glede na bodoče odnošaje med Rumunijo in Rusijo. Po teh informacijah je rumunska vlada pristala na to. da v bodoče ne bo sprejela nobene neposredne ali posredne obveznosti napram Rusiji in da bo izvajala napram svoji veliki sosedi enako politiko kakor Poljska Na podlagi tega načelnega sporazuma naj bi se že v kratkem sedanja rumunsko-poljska zvezna pogodba prilagodila potrebam skupne obrambe vzhodnih poljskih in romunskih mej.
Beck in Antonescu sta se tudi dogovorila. da bo 20. maja prestolonaslednik Mihael uradno obiskal Varšavo. Ob tej priliki bo povabljen predsednik poljske republike Moscick i v Bukarešto. Moscicki naj bi obiskal romunskega vladarja že meseca junija, nakar bi mu kralj Karol kmalu vrnil poset.
Rumunifa ostane zvesta zaveznikom
Pariz, 26. aprila, br. »Soir« objavlja izjavo, ki jo je podal njegovemu bukareške-mu dopisniku rumunski kralj Karol, da Rumunija niti najmanj ne misli izpremeniti svoje zunanje politike, ki temelji na načelih Male antante in Društva narodov. Ru-muniia hoče ostati zvesta vsem svojim preizkušenim zaveznikom, med katere prišteva v prvi vrsti Francijo. Nikdar še niso bili odnošaji med Rumunijo in Francijo tako čvrsti in prisrčni kakor prav sedaj.
Titulescu v Parizu
Pariz, 25. aprila, d. Bivši rumunski zunanji minister, ki se že par dni mudi v Parizu, je imel v soboto popoldne daljši razgovor" z min. predsednikom Blumom, zvečer pa z letalskim ministrom Cotom in bivšim min. predsednikom ^oncourjerru Glede na vpliv, ki ga ima Titulescu še danes na razvoj rumunske zunanje politike, pripisujejo njegovim pariškim razgovorom veliko važnost.
ostro pa zavrača njegove izjave o ljudski fronti, ki so izšle v znani komunistični .-■Balkan; ki korespondenci«. »Vreme« pristavlja svojim odkritjem mnenje, da sedaj tudi vodstvo združene opozicije ne bo moglo več prenašati Jovanovičevih metod in da ga bo izključilo iz zemlioradničke stranke.
Novinarji so se seveda obrnili tudi na dr. Dragoijuba Jovanoviča. On jim je izjavil, da ni nikdar trdil, da bi bil pokojni Milan Pribičevič zapustil pismeno politično oporoko. To oporoko je sestavil on sam, vendar pa točno tako, kakor mu je želje in poglede Milana Pribičeviča slikala pokojnikova vdova, ko se je po moževi smrti vrnila v Beograd. O »Balkanski korespondenci« je zatrdil, da ji ni dal nikdar nobene izjave. Z Milanom Pribičevičem sta si res često nasprotovala v taktičnih vprašanjih, v načelih pa sta docela soglašala. Na vesti o svoji izključitvi in združene opozicije je reagiral dr. Dragoljub Jovanovič z izjavo, da bi rad videl, kako se to napravi, da se nekdo izključi iz opozicije,
Vsa afera ni zanimva samo politično, marveč še bolj moralno. Za trenutek je odkrila sastor in omogočila bežen pogled v zakulisje iger in spletk, fraz in podval ter vse one čudne mešanice resnice in laži, iskrenosti in potuhnjenoeti, ki Ž2l tako zelo obeležuje naše javne življenje.
Jugoslavija s
Madžarska 3 s i
Zagreb, 26. aprila, o. Nocoj se je zaključil mednarodni teniški dvoboj, ki je trajal tri dni. Madžarski reprezentanti so si zelo prizadevali, da bi zasenčili mednarodni sloves, ki si ga je jugoslovenski tenis utrdil na turneji po Južni Afriki.
Okrog 700 ljudi se je zbralo na igrišču Zagrebškega drsalnega društva, kjer sta se odigrali poslednji dve tekmi v singlu med Szigetyjem in Kukuljevičem ter v doublu med Punčecem in Palado na eni ter Szige-tyjem in Dallosem na drugi- Proti pričakovanju je Szigety gladko premagal Ku-kuljeviča v treh setih 6:2, 6:4 in 6:3. Madžarska je s tem prešla v vodstvo s 3:2.
Že proti večeru sta nastopila v doubla oba že omenjena para, ki sta zaigrala silno ostro. Po dolgi borbi sta končno Pun-čec in Palada častno rešila mednarodni sloves jugoslovenskega tenisa V double igri sta zmagala Jugoslovena s 7:5, 1:6, 6:3, 8:10 in 6:3. Dvoboj se je torej končal neodločeno 3:3.
Premestitve veterinarjev
Beograd, 26. aprila AA. Premeščeni so za veterinarskega inšpektorja k banski upravi dravske banovine dr. Leopold Hribar, doslej ravnatelj veterinarsko-bakte-riološkega zavoda v Ljubljani; za višjega veterinarskega svetnika k banski upravi dravske banovine dr. Bogomil Zavadil, doslej v Mariboru; za višjega veterinarskega svetnika 4. skupine 1. stopnje k sreskemu načelstvu v Mariboru desni breg Peter Škofic, doslej pri sreskem načelstvu Maribor levi breg, in za višjega veterinarskega pristava v 6. skupini k sreskemu načelstvu v Mariboru levi breg dr. Anton Lampret, doslej v Beli Crkvi.
Vremenska napoved
Zemunska: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej držav}. V gorah utegne snežiti. Ponekod bo deževalo. V zahodnih krajih in na Primorju se bo nekoliko zjasnilo^ Temperatura bo padla.
Dunajska:: Zelo oblačno, možnost padavin, temperatura se ne bo mnogo izpremo sila.
Eden v Bruslju
Potrditev skupnosti angleških, francoskih in belgijskih interesov kljub oprostitvi Belgije od lokarnskih
obveznosti
ASera okrog Dragolfuba Javanoviča
KdG ie zagrešil umor na Javoru ?
Mnoge važne podrobnosti pomagajo odgonetatt to skrivnost
Pogled na Javor. Pod žnpno cerkvijo, ki jo je Jernej Klinec zgradil leta 1907., je iz sadnega drevja vidno župnišče. — Na skrajni desni mrtvašnica in pokopališče, kjer je nesrečna Jožefa Martinčičeva našla svoj poslednji dom
Ljubljana, 26. aprila.
Zverinski umor 66-letne kuharice Jožefe Martinčičeve z Javora, izvršen v večernih urah v nedeijo 11. aprila, je ao danes ostal še popolnoma nepojasnjen, pa ni čuda, da se po Javoru, preko sosednih fara in v vsej slovenski javnosti razlivajo vse mogoče fantastične govorice, ki poskušajo krvavo zagonetko razvozlati vsak na svoj način. Nasilna smrt Jožefe Martinčičeve je resda prestrahoten zločin, da bi smel ostati zavit v temo. in orožnikom iz Spodnje Hru-žice je stavljena odgovorna naloga, da kljub težavam zberejo ves dokazilni material in strogo izvajajo vse nujne kon-gekvence. Do danes ni bila izvršena še nobena aretacija, saj je bilo treba izpočetka iskati storilca kar v nekaj različnih smeri. Tudi »Jutro« je v svojem poročilu pred 14 dnevi naznačilo troje verjetnosti, med katerimi se bo morala gibati preiskava. Ko smo na podlagi ljudske govorice iz dotedanjih izsledkov beležili razne domneve, smo s tehtnimi argumenti izključili možnost, da bi bil morilec bodisi domačin, bodisi cigan, in smo kot verjetno dopustili le varianto, da je kriv njene smrti morda eden izmed potepuških brezposelnikov, ki dandanes v trumah obiskujejo tudi naj-bo i zakotne hribovske vasi. Medtem pa je preiskava že toliko napredovala, da moramo odreči verodostojnost tudi tej tretji domnevi, in postavljeni smo pred kriminalno zagonetko, kakršne ne pomni kronika zločinkov pii nas.
čeprav leži Javor komaj štiri ure od Ljubljane, je ta maloštevilna, pa vendar precej obsežna, po gričih in bregovih raz-gubljena vasica v Kulturnem, socialnem in gospodarskem pogledu izredno siromašna. lz doline vam zdajle kažejo pot ao nje dolge vrste cvetočih češenj, posejanih med beiimi brezami in temnim gozdnim drevjem, — podoba, kakršno poznajo turisti iz vse pokrajine proti Jančam in Š tangi. Nekaj bedne zemlje na bregovih, ki daje za prvo silo krompirja in skromnejše vrste žita, malo sadnega drevja okrog hiš, to je vse, kar nudi življenje obilnim družinam po bajtah. Natura sama skrbi, da prebijajo možje in žene po samotnih domovih, ki jih dež in sneg za dobršno mero leta ločujeta od vsega sveta, velik del svojih dni in noči v najtesnejši bližini, pa je vsako leto rojstvo pri hiši in okrog peči se tare otrok, da nikoli tega. Po deset sinov pod eno streho ni nič posebnega, da hčera niti posebej ne štejemo.
Kljub najprimitivnejšim razmeram, v katerih žive, pa so javorski gospodarji vendarle napredni ljudje. Desetletja so se z vso vnemo borili za svojo šolo, a šele pred tremi leti jim je oblast poslala učitelja v vas. Zato se ni mogoče čuditi, da je pismenost v teh krajih, slovenskemu kulturnemu središču pred nosom, na izredno ni:2ki stopnji. Ljudje pa so morda tudi po zaslugi te okoliščine ostali v svojem jedru dobri in nepokvarjeni in vsa soseska z ogorčenjem zavrača sumničenje, da bi bil mogel krvavo dejanje v župnikovem hlevu zagrešiti kak vaščan. Iskanje bo treba uravnati čisto drugam, dolžnost vse javnosti in slehernega poedinca pa je, da pomagajo odkriti pravo smer, zlasti še, ker Be od neke strani preiskave vsiljujejo razne neiskrene sugestije.
župnikova izjava
Svoj delež je mimo preiskovalnih organov kot prvi doprinesel javorski župnik Jernej Klinec sam, ki je v »Slovencu« dne 22. aprila pod naslovom »Zločin v Javoru

Župnik Jernej Klinec po uri krščanskega nauka na poti iz šole. Šolski pouk se zadnji čas vrši v hiši nekdanjega orga-nista Jančarja, kl je moral zapustiti orglarsko službo samo zato, ker je v smislu zakona zahteval tudi dajatve za socialno zavarovanje
pod Ljubljano« objavil naslednjo izjavo:
»Razni časopisi prinašajo nekatere netočnosti o tukajšnjem groznem, razbojniškem umoru, zaradi česar sem podpisani nekako dolžan pojasniti zločin.
Dne 11. aprila ob pol 6 mi je kuharica Martinčič Jožefa, rojena 8. aprila. 1871, prinesla v sobo neko stvar. Ob pol 7 sem se vlegel zaradi utrujenosti v posteljo. Mala večerjica je bila redno ob 7. zvečer. Čakam, misleč, da je revica kje zadremala. Okrog 8 sem čul neko škrbljanje, najbrže pri glavnih vratih župnišča, ker je moja postelja nad glavnimi vrti. Čakam se pol ure do pol 9., nato se hitro oblečem za silo in grem v spodnje prostore — štedilnik v kuhinji je mrzel, preiščem vse prostore, vse je tiho. Morda je revici slabo prišlo, ker je že več let bolehala na levi nogi. Prižgem luč, vzamem samokres, odprem skriven zapah pri vratih in stopim v temno noč proti hlevu, ki ima dva živinska prostora, ločena z vrati. V prvem prostoru, ki je bil prazen, zapazim nekaj stelje na poti, z nogo jo hočem odstraniti, a zadenem na nekaj trdega, posvetim in vidim obraz kuharice na tleh. Grozovito se prestrašim, hitim v vas klicat moške. »Kuharica je mrtva«! Dognali smo, da je bila zločinsko pobita z rovnico. Ob 11 pošljem dva fanta na orožniško postajo v Sp. Hrušico, drugi smo čuli ob mrtvem truplu ponoči in podnevi, dokler ni prišla komisija iz Ljubljane ob 3 popolne 13. aprila. —
Ker so bila vrata v drugi prostor živinskega hleva priprta, krava s telico nena-krmljena, krava nepomolžena, je jasno, da je bila revica že pri prvem vstopu v hlev pobita, da jo je razbojnik čakal za glavnimi vrati hleva. Torej ne pri kravi. Obdukcija sodna je pokazala, kako hudo je bila pobita.
Za mnoga, iskrena tolažilna sožalja, izrekam svojo srčno zahvalo. — Klinec Jernej, župnik.«
Ta izjava nam lahko služi kot osnova za nadaljno raziskavo, čeprav je sama po sebi bolj psihološke kakor pa stvarne vrednosti. Gospod župnik namreč na žalost v resnici ne more pojasniti zločina. To bi lahko storil pač samo nekdo, ki je krvavemu dejanju sam prisostvoval. Tudi pretežni del vseh ostalih konkretnih prijemov, ki so preiskavi na razpolago, izvira iz župnikov izpovedb pri zasliševanju, pa je zato naša dolžnost, da si pobliže ogledamo njegove izjave in skušamo iz njih izluščiti konkretno jedro.
Tisti čas
• • *
Nedelja 11. aprila je bila tudi na Javoru precej pust, oblačen dan, kakor je to že navada to zmedeno pomlad. V župnišču ;'e bila navada, da je kuharica ob nedeljah in četrtkih popoldne okrog 4. župniku v njegovi sobi, ki se nahaja v prvem nadstropju prav nad vežnimi vrati, postregla z malico. Potem je tudi to nedeljo odšla iz hiše malo povasovat k sosedam. Župnik se je medtem poglobil v svoj brevir. Okrog pol 6., kakor piše Jernej Klinec sam, mu je v sobo »prinesla neko stvar«. Ob istem času je župnik skozi okno opazil, kako prihaja po klancu od cerkve proti župnišču neznan človek v pumparicah, ki je pa kajneje izginil, kakor da se je v zemljo vdrl. Nihče drug razen mežnarja ga ni več opazil, čeprav je bil še velik dan in je bila vsa vas živahno razgibana. Ko je kuharica ob pol 6. gospodu »prinesla neko stvar«, je očitno še enkrat odšla na vas, zakaj sodede pripovedujejo, da je šele okrog tri četrt na 6 odšla proti župnišču. Ob 6. je namreč imela navado, da je opravila živino in pomolzla.
Ko je odhajala iz župnišča, kamor je po vsej priliki morala po žehtar, proti hlevu, je isti trenutek za njo privozil okrog vogla škerjančev fantek na biciklu. Cesta teče tik mimo župniškega praga in tik ob hlevu, tako da sta se fant in kuharica še spogledala. Fant je vozil samo do konca hleva — medtem je bila kuharica stopila čez hlevski prag — nato se je okrenil in vozil nazaj na vas. Fant ni slišal iz hleva nobenega sumljivega šuma, kar dovolj nazorno priča, da žrtev v prvem trenutku morilskega napada ni mogla dati od sebe nobenega glasu, zakaj že prvi udarec z rovnico je bil smrten.
Te podrobnosti, ki jih je ugotovila že orožniška preiskava, povsem odločno izključujejo možnost, da bi bil zločin izvršen že takoj ob vstopu kuharice v hlev, kakor je pri zasliševanju in vsem, ki so se za dogodek zanimali, pripovedoval javorski župnik.
»Neznanec
v pumparicah"
Po župnikovi navedbi bi kot storilec verjetno prihajal v poštev zagonetni neznanec v pumparicah, ki je ob pol 6. prišel po klancu od cerkve, nato pa ga nihče več ni videl. V času od pol 6. do 6. se je moral morilec na skrivaj, na rafinirano prevejan način vtihotapiti v hlev, da ga ni mogel opaziti niti župnik sam, čeprav je s svojega okna v prvem nadstropju zmerom rad motril dogodke in ljudi okrog župnišča, saj sta ga naduha in protin skoraj zmerom priklepala med zidove. Po župnikovi
izpovedi se je morilec pritihotapil v hlev po vsej priliki takole:
Med župniščem in hlevom je hlevu pri-zidana župa s par kvadrati temeljne ploskve. Supa, ki je precej primitivno in nerodno grajena — tramovi križajo prostor, da se je človeku kar težko gibati v njem
—	služi predvsem kot shramba za steljo. V zadnji steni, naslonjeni ob cesto, je do dneva umora manjkala deska. Skozi vrzel naj bi se bil neznanec splazil v listnjak, nato pa se čez prečnike prekobalil na dvorišče in izginil čez hlevski prag. Desko, ki je prej manjkala v steni, je župnik po izvršenem umoru pribil nazaj.
Po ogledu na kraju dejanja se zdi župnikova hipoteza skorajda neverjetna. Ta pot skozi listnjak je tako nerodna, težavna in riskantna obenem, da bi si je najbrž noben zločinec ne izbral, zlasti še zavoljo tega ne, ker je nazadnje itak moral stopiti na dvorišče, kjer bi ga bilo mogoče opaziti iz farovških oken in s ceste. Vsa znamenja torej kažejo, da je šel zločinec na svojo morilsko prežo po poti, ki drži od župnišča čez dvorišče v hlev.
Napačna domneva
Po župnikovi izjavi v »Slovencu« »je jasno, da je bila revica že pri prvem vstopu v hlev pobita, da jo je razbojnik čakal za glavnimi vrati hleva«. Pri skrbnejšem ogledu na kraju samem pa se je izkazalo, da ta podmena ne more biti blizu resnice. Za razmišljanje o tem naj najprej pripomnimo, da je bila pokojna kuharica zavoljo strahu, ki je zmerom gnezdil v župnišču, tudi sama precej preplašena in se je zmerom bala takšne zasede. Tako je nekega večera, ko je prihajala po stari navadi opravljat živino, na pragu začutila neke znake, kakor da se nekdo skriva v hlevu, pa je zbežala in si sploh ni upala v hlev tisti večer. Ce bi neznani razbojnik v resnici čakal svoje žrtve za hlevskimi vrati, bi ga bila morala takoj začutiti in bi brez dvoma na mah pobegnila pred poslednjo nesrečo.
Vrata v hlev so razmeroma ozka, pokojna kuharica pa je bila krepka, debela ženska, in ker je imela pri vstopu še razne predmete v rokah, je morala odpirati precej na široko. Nobenega dvoma ni, da bi bila morala ob skritega razbojnika zadeti, zlasti še, ker je moral za svoje skrivanje porabiti vsaj eno tretjino prehoda. Na tem mestu bi bil smrten udarec z rovnico povsem nemogoč. Med napadalcem in njegovo žrtvijo bi se bila nujno razvila borba, da bi bil moral slišati njen krik predvsem župnik v hiši, pa tudi mali kolesar iz vasi. Pa če bi bil razbojnik kljub temu že na pragu uspel, bi bil župnik moral kasneje najti truplo umorjenke takoj pri vhodu, ne pa šele na drugi strani prvega hlevskega prostora, iz katerega drže druga vrata v hlev sam.
Smrtni udarci
Še tehtnejši dokaz za trditev, da zločinec ni čakal svoje žrtve za vrati, pa prožijo smrtni udarci na glavi umorjenke. Prvo usodno rano je pokojna Jožefa Martinčičeva dobila čez levo sence in po levi strani lobanje sta šli tudi obe drugi smrtni rani. Morilec je moral torej stati v hipu napada na levi strani. Na tej strani pa je lahko našel eno samo pripravno skrivališče: za trahtarjem, po katerem spuščajo izpod strehe seno, tako da je stal neposredno pred vrati v hlev sam. kjer je bil v poltemi pred prihajajočo žensko dodobra skrit. Tik pred drugimi vrati je tudi župnik ob pol 9. našel truplo.
Da je bil umor po vsej gotovosti na tem kraju izvršen, je tudi župnik te dni priznal v razgovoru z nekimi turisti. Pri tej priliki se je župnik tudi spomnil, da je bila usodna rovnica prislonjena v ogradi nasproti trahtarju.
Zločin iz mržnje
Smrtni udarci so po vsem tem padli na žrtev od leve strani, in vsi znaki kažejo, da je morala Jožefa Martinčičeva tik pred vhodom v drugi hlevski prostor pasti na obraz. Čeprav so ji že prvi udarci po lobanji vzeli življenje — ob glavi pokojnice so našli za celo prgišče razlitih možganov
—	je morilec, ki je opravljal svoj posel z izrednim besom in ki je bil očitno izredno v skrbeh, da se njegova žrtev nikdar več ne zdrami k zavesti, še nekajkrat z rovnico udaril po hrbtu, pri čemer ji je polomil kar šest reber in ji z udarci izgrebel celo jamo v hrbet.
Ves ta način umora zgovorno izpričuje, da je moral imeti storilec neki čisto oseben interes, da je bedno starko spravil s poti, in je ravnal iz neke globoko doživ-ljene mržnje. Hkratu pa kažejo številne okoliščine, da je bil prvikrat na tako krvavem delu. Morilec Jožefe Martinčičeve torej ni bil noben vsakdanji bandit in cela vrsta dejstev govori, da ni imel niti najmanjšega namena, poizkušati vlom v župnišče.
To še pojasnite!
Za uspešnost preiskave je brez dvoma velevažna rekonstrukcija krvavega dejanja. O legi trupla v času, ko je bil zločin odkrit, navaja župnik v »Slovencu«: »V prvem prostoru, ki je bil prazen, zapazim nekaj stelje na poti, z nogo jo hočem odstraniti, a zadenem na nekaj trdega, posvetim in vidim obraz kuharice na tleh.« Ta del izjave je pri vseh čitateljih. ki so se živo pozanimali za tragični dogodek, po pravici vzbudil vtis, da je bil župnik v trenutku svojega strahotnega odkritja od groze tako zmeden, da je v svojem pojasnilu zagrešil neko majhno nelogičnost. Ko je zadel »na nekaj trdega«, so bile to brez dvoma kuharičine noge, od vznožja do obraza pa je bilo — pokojna Jožefa Martinčičeva je bila precej visoka ženska — tako daleč, da pri slabotni svetlobi sveče obraza najbrž ni bilo mogoče videti. Za raz-čiščenje te podrobnosti bi bilo treba rekonstruirati vso sceno zločina na kraju samem, predvsem pa je rekonstrukcija potrebna za pojasnitev vprašanja, kakšen je bil položaj trupla takoj po izvršenem dejanju.
Kako so jo našli
Dejali smo, da je morala nesrečna Jožefa Martinčičeva, ko je dobila prve smr-
tne udarce, pasti na obraz, in sicer tako, da je z glavo udarila ob spodnji del vrat. Ko je župnik prišel ob pol 9. v hlev, pa jo je našel po lastni izjavi tako, kakor jo je naslednji dan našla tudi sodna komisija, to se pravi, ležečo vznak. Iz tega logično sledi, da je morilec po izvršenem zločinu iz nekih zanimivih razlogov truplo zaobrnil, da je ležalo na hrbtu. To je očitno napravil na ta način, da je truplo prijel na desni strani in ga prevalil na levo. Da je tako, dokazuje dejstvo, da je desnica umorjenke, ki je pri tem napravila večji obrat, padla v majhnem loku od trupla, levica pa je ostala podvita pod životom. aRzen tega je iz istih psiholoških razlogov neznanec še zgrabil svojo žrtev za noge in jo za dobršno spoznanje potegnil od vrat, ker ga je lega glave, stisnjene k vratom, motila. Da je tako, nam izpričuje okoliščina, da se je krilo Jožefe Martinčičeve med premikanjem zadrgnilo nad kolena. V takšnem položaju jo je komisija našla.
Za zaklenjenimi vrati
Vse te podrobnosti potrjujejo našo domnevo, da je v župniškem hlevu na Javoru usodnega večera moril nekdo, ki je bil šele prvikrat na takem delu in ki je do svoje žrtve imel neki čisto osebno poudarjen odnos. Samo mimogrede naj že zdaj navedemo, da se je vsa ta krvava igra odigravala za zaklenjenimi vrati. Ko je bil zločin izvršen, storilec očitno ni upal iz hleva, ker je bil še dan in ker je bilo od zunaj slišati glasove. Razen škerjančevega fanta, ki se je ob 6. na biciklu pripeljal mimo, je šlo v času do 8., ko je župnik zaslišal »neko škrbljanje, najbrže pri glavnih vratih župnišča«, še nekaj ljudi mimo hleva, da v resnici ni bilo varno stopiti na plan.
Ko je bil morilec na ta način prisiljen, da ostane na kraju svojega greha, se je očitno zgrozil nad lastnim dejanjem, pa je hotel z nekimi brezupnimi gestami ta-korekoč omiliti kriminal. A tudi pri legi vznak ga je motil pogled na razmesarje-
Izvrstni pasti za zob«
Odlogr prom loti i pr-mrfb Odo! turrto/ Odol
lobaa paitm oMmf ofr-
lofo m VaUi sot.r
(DIDCDa
pasta za zobe
je neznani razbojnik zavoljo večje varnosti snel iz vrat in ga na notranji strani vtaknil nazaj v ključavnico. Ta domneva se zdi precej samovoljna, če naj bi bila v zvezi z nekim tujim razbojnikom, saj bi bila njegova najvažnejša naloga, da svoje delo hitro konča in izgine. Samega sebe zaklepati v hlev pa mu prav tako ni imelo nobenega smisla, saj je moral najprej kuharico spustiti čez prag. Ce si je nekdo dajal toliko opravka s ključem, je moral biti samo nekdo, ki je naprej računal z nujnostjo, da bo moral do teme ždeti na mo-rišču, ker bi bilo brezpogojno, brez slehernega izhoda po njem, če bi ga en sam človek opazil, ko se je vračal iz hleva.
Na vprašanje, zakaj bi bil neznanec po umoru jemal ključ s seboj, postavlja župnik hipotezo, da je hotel z njim najbrž pokušati odpreti farovška vrata. Ta podmena je kajpak povsem nerealna, saj smo že zadnjič poročali, da o božiču neki vlomilec še z vitrinom ni mogel v župnišče. Že slehernemu laiku v kriminalnih rečeh, a kaj šele razbojniku, ki se s takšnimi posli ukvarja, mora biti od vsega početka jasno, da ključ od hleva ne bo odprl tudi hišnih vrat. Na vprašanje, kdo bi bil ob 8. utegnil »škrbljati« na vratih župnišča^ župnik prav tako odgovarja s podmeno.
' : ^ ^ >	v vT
' i V:	S-;;.:	i
v
Pričujoča slika v mnogem omogoča čitatelju razgled: tu je župnišče, dohod do hleva, vrata v hlev, spredaj na desni je šupa za steljo. Na desni strani ograje vodi pot mimo šupe, koder se je peljal kolesar, ki je poslednji videl kuharico,
ko je šla v hlev
no žrtev in jo je zato tudi pred samim seboj s steljo pokril, obenem pa se je hotel na ta način zavarovati tudi za primer, da ga le ne bi kdo presenetil, če bi bilo treba hlev odpreti. Pri vsem tem je zelo zanimiva okoliščina, da je obraz ostal razkrit, saj prav obraz predstavlja človeka in mora biti za morilca najbolj strahoten pogled — pogled žrtvi v oči.
Izredno zanimiva in nujne pojasnitve potrebna pa je tale podrobnost: Ko je komisija dala odstraniti steljo s trupla, ki so ga po župnikovi izpovedi stražili ves čas do njenega prihoda, je ugotovila, da je po-kojnica ležala vznak z razkoračenimi in iztegnjenimi nogami. Župnik Jernej Klinec pa je nekim izletnikom na kraju umora pripovedoval in še nazorno pokazal s svojimi nogami, da je našel truplo tako, da je imela pokojnica levo nogo položeno čez desno. Ta na "videz neznatna malenkost je velezanimiva predvsem zato, ker je v teku vsega zločinskega procesa, ki se je po 6. uri v nedeljo zvečer v farovškem hlevu godil. med prevračanjem trupla po vsej verjetnosti resda ena noga križala drugo. Preiskava mora nujno dognati, kdo, kdaj in zakaj je nogam nesrečne žrtve spremenil položaj, ki ga je komisija ugotovila v kričečem nasprotju z župnikovo izpovedjo.
Ključ je izginil!
To smo že povedali, da je morilec delal za zaklenjenimi vrati. Ce bi bil neznanec identičen s kakim banditom, ki je imel namen, pobiti kuharico zato, da ji vzame ključ od* župnišča in nato hišo izropa, po vsej verjetnosti ne bi hlevskih vrat zaklepal za seboj, a še manj bi se mogel ob žrtvi muditi tako dragocene minute — po župnikovem pripovedovanju je šele ob 8. prišel »škrbljat« na vežna vrata. Razbojnik, ki je tako točno poznal razmere v župnišču, da je vedel uro, ko odhaja kuharica molzt, je moral vedeti tudi, da je ob 7. v župnišču čas večerje in da bo moral vsaj tedaj župnik kuharico pogrešiti. Torej je moral računati s tem, da ga bo na kraju zločina presenetil župnik sam
Po zločinu je ključ od hlevskih vrat izginil brez sledu, kakor ni sledu za storilcem. čemu bi ga bil neznani razbojnik jemal s seboj, čemu bi bil na begu tratil dragocene sekunde s tem, da ga je snel iz ključavnice, se logično pač ne da pojasniti. Dejstvo je samo, da je s tem izginil najpomembnejši corpus delicti. Najpomembnejši zavoljo tega, ker so morilsko rovnico, na kateri bi bilo mogoče po prstnih odtisih dognati storilca, po zločinu župnik in kmetje prijemali v roke. župnik, ki bi bil moral kot edini izobraženec na kraju nesreče ohraniti ta najtehtnejši dokaz orožnikom in sodišču, je s svojim ravnanjem zagrešil težko napako.
In zakaj je izginil?
Prav zanimiva je tudi hipoteza, ki jo je župnik Jernej Klinec zgradil o tem, kakšno vlogo je usodni ključ igral v zločinčevih rokah. Pri hiši je bila navada, da je ključ čez dan tičal v hlevskih vratih. Samo čez noč in pa med službo božjo so zaklepali in ga spravljali v župnišču. Tudi v nedeljo 11. aprila popoldne je bil ključ v ključavnici. Kakor pa pripoveduje župnik, ga
da je bil to neznani morilec. Za vsak preprost razum pa je jasno, da dve uri po umoru morilec ne more na istem kraju poizkušati nobene sreče več.
Sredi vse te zapletene problematike drži samo dejstvo, da ključa ni. Ce ga je morilec jemal s seboj, ga je samo zato, ker se mu je zdelo treba vrata zakleniti za seboj, da pridobi na času. Na veliko naše presenečenje pa je župnik ob pol 9., ko »je vzel samokres, odprl skriven zapah pri vratih in stopil v temno noč«, našel hlevska vrata nezaklenjena ...
Anonimno pismo
Za krvavim beguncem je ostala zabrisana sleherna konkretna sled. Župnik Jernej Klinec pa je dal preiskovalnim organom vendarle neke določene migljaje, kje bi ga bilo treba iskati. Že zadnjič smo poročali o anonimnem grozilnem pismu, ki ga je župnik nedavno pred umorom prejel in ki ga on sam spravlja v neko vzročno zvezo z dejanjem. O tem pismu je župnik govoril svojim župljanom tudi z leče v cerkvi in jim je že takrat dal občutiti, da sumi pisca med njimi. Ta sum je naznačil tudi orožnikom, ki so takoj nato opravili vse potrebne poizvedbe, a se je sum kaj kmalu razblinil v nič.
že v uvodu smo govorili o tem, da na Javoru vse do najnovejšega časa ni bilo redne šole. Naprednejši med župljani so se odločno borili zanjo, župnik sam pa jim je prav tako odločno odsvetoval — od človeka do človeka, pa tudi s prižnice v cerkvi — češ, nam vsem bo v korist, če šole zaenkrat še ni. Do pred tremi leti, ko je prišel učitelj v vas. je bil pouk šolske mladine v župnikovih rokah. A prav zato, ker je manjkalo poklicnega učitelja, deloma pa tudi zavoljo dejstva, ker je župnija tako nadaleč razmetana in ker zlasti v dežju in snegu manjka tudi najprimitiv-nejših prometnih zvez, si lahko mislimo, da šolski uspehi niso mogli biti kdo ve kakšni, žalostno dejstvo je, da še dandanes mladi kmečki fantje z Javora niti od vojakov, ko so pogostokrat v stiski in potrebni kakšne podpore od doma, po navadi ne spravijo skupaj pisma svojim staršem. Ce je tako, bomo pač lahko verjeli, da niti mladi javorski fantje, a kaj šele starejši možje, ki so jim roke v trdem delu že zdavnaj okorele, ne zmorejo tiste spretnosti in pretkanosti, da bi mogli pisati grozilna pisma, okrog. Zaradi tega so domačini že takoj tedaj, ko je župnik o pismu govoril v cerkvi, izrazili mnenje, da mora biti pisanje povsem dvomljivega izvora, a najmanj se jim je po pravici zdelo verjetno, da bi bilo napisano v fari. Javorci so vsi brez izjeme tako verni ljudje, da zlasti nikomur ne bi moglo priti na misel, naj duhovnega gospoda ubije pred oltarjem, kakor je anonimnež baje zagrozil.
še manj pa se bo kajpak zdelo verjetno, da bi mogla obstajat kakšna zveza med pismom in umorom samim: prvič zato, ker človek, ki ima resen namen, ubijati, svoje žrtve ne bo v naprej signaliziral, drugič pa zato, ker je bilo tudi tisto pismo namenjeno samo župniku, umorjena pa je bila njegova kuharica, medtem ko župniku po vseh dosedanjih dognanjih ni morilec poizkušal nobene sile.
Daiie na 4« strani
Grmiček in tiček
Da pa je župnik venoar lanko naznačil sum v neko določeno smer, so mu dali povoda nekateri manj važni domači dogodki, od katerih pa je že do grozilnega pisma, a kaj šele do umora povsem nepremostljiv prepad. Neki fantje so baje parkrat razbili ključavnice na puščicah pri kapelicah, a zaradi nekega ljubezenskega spora je nekdo nedavno celo segel po puški in obstrelil tekmeca. Ljudem, ki so se spozabljali za takšnele delikte, pač ne moremo pripisovati niti najmanjše kvalifikacije za tako grozotno dejanje, kakor je bil umor Jožefe Martinčičeve. Pa tudi vse druge razprtije, ki so se bile kdaj zasejale med župniščem in župljani, niso bile nikoli takšne, da bi mogel kdo izvajati tako zverinske konsekvence.
Kar je biio raprtij, jih je bilo največ ka-radi šoie. Možje so hoteli učitelja v vas, kor radi šole. Možje so hoteli učitelja v vas, ker mu je malo truda po parkrat na teden prinašalo lepo nagrado mesečnih 1200 din. Možje, s katerimi se je kdaj pa kdaj sporekel, so bili prav najuglednejši izmed župljanov, ki so zasedali važna mesta v nekdanjem krajnem svetu in sedanjem šolskem odboru. Jezne, razburljive narave, kakor je, se je župnik Jernej Klinec dal na sejah, ki jim je prisostvoval kot poslovodja, večkrat zavesti v konflikte in se je nekajkrat tudi dejansko lotil ljudi, ki so preveč odločno zahtevali šolo. Dva bivša predsednika šolskih odborov vesta pripovedati, da ju je župnik iz župnišča, kjer so se seje vršile, vrgel čez prag. Eden izmed njiju, ki je ugleden obrtnik in posestnik, se je pri tej priliki pridušil, da nikdar več ne prestopi farovškega praga, župniku samemu pa je vrgel v obraz krilatico, ki dovolj nazorno izpričuje, na kateri strani je bila tisti hip pravica in človeška dostojnost:
»Jaz sem grmiček, vi ste pa tiček!«
Mož je hotel s tem pribiti preprosto, a pregostokrat premalo uvaževano dejstvo, da ni kmet odvisen od farovža, temveč narobe.
Kje je zapuščina
Jožefe Martmciceve?
i/o vsem, kar je ciognanega, je torej izključeno, da bi bil morilec domačin, in vendar je jasno, da je moral biti morilec nekdo, ki je Jožef o Martinčičevo, vse njene razmere in način njenega dnevnega dejanja in nehanja do zadnje malenkosti natančno poznal. Roparskega namena v običajnem pomenu besed ni mogel imeti, ker je vedel, da pri ženski v hlevu ne bo mogel najti ne denarja ne dragocenosti, pa tudi ne ključa od hišnih vrat. Iz maščevanja se nihče ni mogel tako razdivjati nad bedno starko, čeprav je verjetno, da je imela v fari kakšne majhne zamere. Medtem ko se župnik, razen kadar je moral v cerkev, skoro nikdar ni ganil iz hiše, je pokojnica hodila na vas na pomenke z ženskami in je tu pa tam prenesla kake čenče v žup-nišče, da jo je župnik v nedeljo na prižnici lahko v misel jemal. Tako nam vendarle preostane edina možnost, da osumimo dejanje kot umor iz koristoljubja. Na čigavi vesti leži, bo morala dognati preiskava.
S tem vprašanjem v zvezi so brez dvoma tehtnega pomena gospodarske razmere, v katerih je pokojnica živela. 2upljani so jo poznali kot skromno, siromašno ženico, da na zunaj skoraj ni bila podobna župnikovi gospodinji. Ljudje pripovec.ujejo, da je imela menda samo dve obleki in da je že nekaj let prihajala v cerkev v enem in istem ponošenem zelenem krilu.
V župnišču je imela za delo, ki nikakor ni bilo majhno, saj je morala sama oskrbovati hišo in hlev, izgovorjenih od župnika — kakor še danes štejejo valuto na Javoru — mesečnih 500 kron. Če vzamemo to mero povprečno za vseh 33 let, ki jih je prebila v službi pri Jerneju Klincu, in če prištejmo njeno skromnost, bi se bilo moralo — tega mnenja je po pravici vsa župnija —, nabrati do njene sive starosti čedno imetje.
Na deželi nimajo navade, da bi svoje posle izplačevali vsakega prvega v mesecu, ker imajo tudi posli največkrat rajši, da se njihov zaslužek nabira pri gospodarju. Na račun jemljejo sproti le, kar jim je treba za najnujnejše izdatke, končne obračune pa delajo enkrat na leto ali pa ob izstopu iz službe. Kakor pripoveduje Jernej Klinec, je on svojo kuharico sproti izplačeval vsak mesec ali vsaka dva meseca. Pred dvema letoma mu je celo pismeno X>otrclila pač na zahtevo župnika samega da jo je do tistega datuma izplačal. V računskih knjigah, ki jih mora po službeni dolžnosti voditi vsak župnik in ki jih ima tudi škof na svojih vizitacijah pravico revidirati, pa je tudi sicer sproti beležil vsako mesečno izplačilo, čeprav mu kuharica tega sproti ni potrjevala.
Ko je prišel brat nesrečne Jožefe Martinčičeve na pogreb svoje sestre, je pred žalostnim slovesom od nesrečnega kraja napravil z župnikom tudi končni obračun. Ko sta z župnikom iskala njeno zapuščino, sta našla nekaj malega gotovine in pa hranilno knjižico Ljudske posojilnice v Ljubljani, glasečo se na 129 din. Ko je župnik priznal, da je bil svoji kuharici za zadnja dva meseca mezdo dolžan, je vsa gotovina z zneskom vred, ki so ga bili našli v njeni sobi, narasla na blizu 1000 din. A kakor ie brat Martinčičeve pripovedoval ljubem pred svojim odhodom, so blizu tisočaka znesli stroški, ki jih" je župnik pridržal za pogreb. Ta gesta pač na dovoli zanimiv način označuje odnos Jerneja Klinca do denarja.
Naj za ilustracijo dodenemo še, kako je župnik izplačal mrliškega oglednika. Župnik bi mu bil za nekaj izgubljenih ur in za posel, ki spada pač med najmanj prijetne opravke na svetu, plačati kovača. A ker je bil mož, ki ima skromno bajtico, polno de-ce, še po smrti zadnjega otroka dolžan 56 din za pogrebne stroške, mu je Jernej Klinec samo sporočil, da mu je kovača odpisal in da mu znaša dolg še 46 din.
Kakor je vpraševal pokojničin brat in kakor vprašuje vsa fara, se je začel tudi župnik po smrti svoje kuharice zanimati za vprašnje, kje bi bili prihranki Jožefe Martinčičeve. Hranilna knjižica za 129 din in še par bornih stotakov pomeni mnogo preskromno bilanco za 33 let marlji-vesra dela štedljive žene v župnišču.
Preden je Jožefa Martinčičeva prišla na Javor, je nekaj let služila pri- uršulinkah v Ljubljani. Po njeni smrti se je župnik vedel spominjati, da mu je pokojnica svoj čas pripovedovala, da ima nekaj denarja spravlieneera pri vratarici samostana. A ko se je Jernej Klinec pred dnevi mudil v Ljubljani in se je oglasil v samostanu, so mu povedali, da tam ni nič. Tudi poizvedovanje pri nekaterih denarnih zavodih v
Ljubljani doslej ni izkazalo nobenega zadovoljivega rezultata.
Kakor pripovedujejo nekateri župljani, razmerje med župnikom in kuharico zadnji čas ni bilo dobro. Prišlo je celo do nekaterih razburljivejših nastopov med njima, in kakor pravijo, od velike sobote nista več govorila. Nekateri pravijo tudi, da se je pripravljala, oditi od hiše, da bi nekje v miru preživela svoje poslednje dni.
Preden je mogla uresničiti svoj namen, ji je zločinec prekrižal račun.
Preiskavi želimo popolnega uspeha ne le zato, ker menimo, da mora krvavi morilec pravici v roke, da prejme zasluženo plačilo, temveč predvsem še zavoljo tega, ker bi pretežki sum, ki je doslej po krivem padel na nedolžne ljudi, lahko obležal nad njimi, da ostane ta najgrši pečat otrokom na čelu iz roda v rod.
Preko 10.000 zdravniških priznanj !
2eleznato
KINA-VINO
ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV.
IZVRSTEN OKUS
Dobiva se v vseh lekarnah po naslednjih cenah: litrska steklenica Din 77.—■, pollitrska Din 48.—, četrtlitrska Din 32.—. Reg. S. br. 3290 od 24. II. 1933.
onmče vesli
•	Spomenik zaslužnemu nacionalnemu in jn prosvetnemu delavcu na srbskem jugu.
Po vojni leta 1875 do 1878 so Turki zaprli v6e srbske šole v Južni Srbiji, dovolili pa so pozneje samo delovanje bolgarskih šol. Zaradi tega tudj kumanoveki okraj do leta 1890 nj imel niti ene srbske šole. V tako težkih razmerah se je našel človek, ki se ni bal nobenih žrtev. To je bil Krsta Alek6i<5 iz Premke v kičevskem srezu. Otvoril je prvo srbsko ljudsko šolo v Starem Nagori-čanu blizu Kumanova. šola je bila nameščena v neki kovačnici in je kmalu postala matjca novih srbskih šol v Kumanovu in okolici, mladi Kreta Aleksič pa je postal prvi srbski učiteli in pionir nacionalne prosvete v vsem okolišu. Zaradi svojega nacionalnega in prosvetnega dela je moral od oblastnikov mnogo pretrpeti, med okupacijo leta 1915 pa so sovražniki ponoči prišli ponj ter ga razsekali v nekem gozdu na kose, tako da ni ostal narodu niti grob tega 6rbskega mučenika. Da bi bil ohranjen spomenik nanj in na njegovo delo, so rojaki ustanovil; odbor, ki je prevzel dolžnost, da bo velikemu nacionalnemu in prosvetnemu delavcu jn mučeniku postavil dostojen spomenik v Kumanovu. Spomenik je že gotov in bo slavnostno odkrit 7. maja.
•	Mednarodna železniška konferenca je bila po tridnevnem zasedanju zaključena v Sarajevu. Konferenci ie predsedoval zastoj nik češkoslovaških državnih železnic, udeleženci pa so bili predstavnik; državnih železnic Italije, Švice. Avstrije, Poljske, Madžarske, Češkoslovaške, Rumunije, Bolgarije in Jugoslavije. Na konferenci so razprav* ljali o vprašanjih medsebojnega obračunavanja za transporte potnikov in blaga z ozirom na devalvacijo denarja, kar je prei večkrat povzročalo velike težave. Sporazum je bi] dosežen o vseh vprašanjih. Po zaključku konference so si udeleženci ogledali zanimivosti v mestu, obiskali pa so tudi Ilidžo in izvir Boene.
•	Diplomirani so bili 23. t. m. iz kemije na tehnični fakulteti ljubljanskega vseučilišča gg. Boris Makarovič, Albin Mozetič in Milka Morel in postali inženjerji. čestitamo.
Bodoče matere morajo skrbeti, da se izognejo vsaki lenivosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne »Franz-Jose-fove« grenčice. — »Franz-Josefova« voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl. reg. S Dr. 16. 4S5/35
* Za napredek našega avtomobilizma.
Pred dnevi je bil v Beogradu redni občni zbor Avtomobilskega kluba kr. Jugoslavije ob udeležbi delegaiov številnih sekcij kluba iz vse kraljevine. Ljubljansko sekcijo je za« stopal poleg ostalih delegatov njen predsednik g. Avgust Praprotnik. Zastopana je biila tudi sekcija Maribor po svojem predsedniku g. Pinterju. Obravnavala eo se poleg internih klubovih zadev predvsem pe« reča vprašanja, kako poživiti naš avtomobilizem in ga dvigniti vsaj sorazmerno na višino v ostalih naprednih državah. Sprejeta je bila resolucija: Jugoslovenski avto-mobilisti iz vseh krajev Jugoslavije, zbra« ni na rednem občnem zboru Avtomobilskega kluba kr. Jugoslavije v Beogradu, smatrajo, da je v zaščito in za nadaljni razvoj jugoslovenskega avtomobilizma neobhodno potrebno, da 6e podvzamejo ti«le ukrepi: 1.) izbrisati je avtomobile in motocikle iz seznama luksuznih predmetov in jih tako priznati kot koristno prevozno sredstvo v miru in vojni, 2.) ukinili alj vsaj znatno ublažiti je vse javne dajatve, s katerimi je v Jugoslaviji obremenjen uvoz avtomobilskega goriva in avtomobilov, kot tudi vse obstoječe javne dajatve na avtomobile in njihove rezervne dele, 3.) olajšave, ki jih uživajo uvoznik; nafte in bencina, ie razširiti na vse državljane pod enakimi pogoji,
4.)	pospešiti ie graditev čim večjega števila cest za težki promet po vseh krajih držaj ve, a še posebno v krajih, ki imajo redko železniško mrežo. V tem cilju je forsirati ustanovitev projektiranega cestnega fonda,
5.)	da se tudi v naši državi čim pre; uvede zlasti zaradi tujskega prometa cestna disciplina s posebnim ozirom na vprežni pro met. V resoluciji ee pravi dalje, da pričaku jejo avtomobilisti nujno uresničenje teh zahtev. To tembolj, ker so .prepričani, da bo vlada pod vodstvom g. dr. Stojadinoviča nadaljevala ono veliko delo, ki ga je on kot takratni finančni minister tako srečno začel s prvim izdatnejšim kreditom za javna dela in odločnim ukrepom o oprostitvi avtomo« bilov od neposrednih dajatev. V današnji dobi motorizacije, poudarja resolucija, in v teh resnih časih, ko se povsod vlagajo naravnost gigantski napori za čim obilnejšo in čim dovršenejšo motorizacijo, čakajo jugoslovenski avtomobilisti z zaupanjem na odloke pristojnih mest, ker je motorizacija suhozemnega prometa tudj v Jugoslaviji v interesu njenega narodnega gospodarstva, kakor tudi v interesu njene narodne obram be neobhodno potrebna.
+ Pogrešanega turista Jovana Vukosav« ljeva so našli. Dvorni lovec Peter Gašperin iz Stare Fužine je v soboto zjutraj na poti čez Velo polje proti Vojam našel v snegu mrtveca. Po Gašperi novem obvestilu so potem orožniki iz Bohinjske Bistrice organizirali odpravo, kj je mrtveca prepeljala v dolino. V legitimaciji so v pokojniku spozna li Jovana Vukosavijeva iz Zagreba, ki je odšel 15. marca iz Zagreba kot smučar v Triglavsko pogorje in je izginil brez sledu. 0 najdbi so bili obveščeni sorodniki v Zagrebu.
*	Enodnevni tujsko prometni tečaj v Ško« fji Lokj, v Sokolskein domu bo v četrtek od 8. do 12. in od 13. do 18. Na tečaju, ki je namenjen v prvi vrsti turistični javnosti in vsem drugim na turizmu posredno in ne« posredno zainteresiranim se bo predavalo o turizmu vobče, o smernicah uspešne tuj-eko prometne propagande, o ureditvi estetskega zunanjega lica tujsko prometnih kras jev, o ravnanju z vinom iii pijačami, ter umnem kletarstvu sploh in o postrežb; gostov v teoriji in praksi. Za serviranje sta se rezerviral; dve uri, po 18 pa bo predvajanje filmov. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeleži vsak, brez izjeme. Celo želeti je, da se ga udeleže č'm širše plasti prebivalstva. Gg. predavatelji pridejo iz Ljubljane Vabljen; vei, zlasti še lastniki gostišč, njih uslužbenci, funkcijonarji turistične službe športniki, planinci, avtobusni podjetniki in izvoščki.
*	Tečaj o tuberkulozi za zdravnike. Za
letošnji protituberkuloznj teden je uprava Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani organizirala niz predavanj iz raznih gran tuberkuloze. Predavanja bodo v predavalnici internega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani. Prvo predavanje bo v petek 30. t. m. ob 18. Spored predavanj je naslednji: 1. dan: Dr. Ivo Pire. direktor Higienskega zavoda: Higienska organizaci« ja in protituberkulozna borba v Dravski banovini. Dr. Franc Dcbeve, še! tuberkuloznega odseka: Patogeneza tuberkuloze. 2. dan: Dr. Franc Brandstetter: Pomen krvne sedimentacije v patologij; tuberkuloze. Dr. Igor Tavčar: Pomen hemograma v diagnostiki tuberkuloze. Dr. Vladimir Milavec: Tuberkuloza kože. 3. dan: Dr. Slavko Rakovcc: Tuberkuloza urogenitalne-ga sistema. Docent dr. Ivan Matico, šef jnj ternega oddelka: Diagnoza in pomen zgodnje kaverne pljuč. 4. dan: Dr. Alojz Simo-njti, v. z. šefa oddelka: Tuberkuloza črevesja. Dr. Oto Baje: Tuberkuloza peritone-ja. 5. dan: Dr. Franc Minar, primarij: Osteoartikularna tuberkuloza. Dr. Josip He-bein, primarij: Vloga rentgenske diagnostike pri pljučni tuberkulozi. 6. dan: Dr. Ivan Marjnčič. primarij: Tuberkuloza živ« čevja. Dr. Slavko Preveč: Novejša dognanja o tuberkuloznih obolenjih oči. 7. dan: Dr. Petrovič—Valentinčič, šef bakt. oddelka v Higienskem zavodu: Noveisi izsledki o tuberkuloznih bacilih. Dr. Kristan—Limafck. šef šolske poliklinike: Tuberkuloza v šolski dobi. 8. dan: Dr. Josip Prodan, šef tuberkuloznega dispanzerja: Borba proti tu« berkulozi z ozirom na zgodnjo diasnozo. Dr. Josip Bohinjec. direktoT OUZD: Tuberkuloza med delavstvom in socialno-higien-eko skrbstvo v delavskem zavarovanju z gledišča borbe protj tuberkulozi med de« lavstvom. — Vabljeni vsi gg. zdravniki in medicine;!
*	Beda invalidov. V nedeljo so ipolegslo« venskega zborovali tud; drugi oblastni odbori invalidskega združenja. Vsi so nagla-šal; kot svojo zahtevo uvedbo novega pravičnega invalidskega zakona. Kakor smo že obširno poročali, je invalidski zakon od le« ta 1929 strašno reduciral invalide. Po ugotovitvah invalidskega združenja prejema komaj še ena petina pravih vojnih :nvalidov skromne invalidnine. V Sloveniji ie 1. 1921 prejemalo invalidnine okrog 37.000 vojnih žrtev, po letu 1929 pa prejema :nvalidn:ne pamo okrog 6.600 invalidov. Oblastni odbor invalidskega združenja v Novem Sadu, ki je tudi v nedeljo zboroval in ima na svojem področju 62 odborov, je ugotovil, da preje« ma invalidnino samo še 2.500 invalidov, do« čim je preko 17.600 invalidov na področju novosadskega oblastnega odbora pri. invalidskem zakonu od leta 1929 izgubilo svoje krvavo zaslužene skromne polpore.
Iro R.
vrni se k starišem. Vse Ti je odpuščeno in brez posledic.
* Novi grobov}. V starosti 78 let je včeraj umrl v Ljubljani g. Alojzij Knafeljc, železniški inšpektor v pokoju. Odšel je k večnemu počitku eden naših najzasluže-neiših planincev, ki je leto za letom z neskončno ljubeznijo, idealizmom in idealno podjetnostjo obiskoval naše planine. Menda skoro ni gore in hriba na Sloven« skem, katerega bi Alojzij Knafeljc ne bil počastil s svojim obiskom. Kot ljubitelja prirode ga je seveda dičil najpJemenitejši značaj. Blagi pokojnik je zapustil dva sina. K Sv. Križu ga bodo spremili jutri, v sredo, ob pol 17. iz Orlov e ulice 6. V zgodovini slovenskega planinskega društva, za katero se je mnogo trudil, bo ostalo ime Aloj« zija Knafeljca trajno zapisano z najlepšimi črkami. — Nadalje je umrl v Ljubljani g. Viktor Fritsch, višji uradnik Hranilnice dravske banovine v pokoju. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvaške veže na Starj poti št. 2. — V Radečah je umrl po kratkem trpljenje g. Franc Kukec, mesar in posestnik. Pokopali ga bodo jutri ob 16. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno soža-ljel
+ Za 4 dnevni avtolzlet Gorica—Sveta gora—Trst 6. do 9. maja je treba vse obveznosti izpolniti do 28. IV. opoldne. Pojasnila pri upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
*	Poplave po ravninah, viharji na morju in sneg v planinah. Pri Brodu, pri Bosanskem Samcu iin prj Račj je Sava spet moč« no narasla. Pri Brodu je bil letos njen
maksimum 7.62 nad normalo. V eni sami noči 6e je vodovje dvignilo za 20 cm. Pri Bosanskem Samcu pa je znašal porast celo 28 cm. Obširne ravnine v Posavmj eo še vedno poplavljene in bo tako ostalo, dokler se vodovje Save toliko ne zniža, da bo v strugj dovolj prostora za odtok voda. Ker Novi Sad nima kanalizacije in so v okilici še obširna zemljišča pod vodo, se na mnogih nepoplavljenih krajih odpirajo močni vrelci, iz katerih vro izpod zemlje ogromne količine vode. Taki vrelci so poplavili »daj ves Veliki Liman. Voda je zalila tudi neko veliko tovarno, ki je morala ustavitj obrat in je ostalo brez dela okrog 150 delavcev. Po veej Neretvanski krajini so besnele v zadnjih dneih strašne nevihte. Orkanska burja je napravila veliko škodo tudi v okolici Makareke in v dalmatinski Zagori. Na morju so viharji, hercegovske planine pa so še vedno pod snegom.
*	Zaradi povodnji na progj med postajama Bosutom in Sremsko Raco je generatno ravnateljstvo državnih železnic ukinilo 26. t. m. ves promet s postaje Sremska Raca in 6 postaje Sremska Rača«Sava. Pošiljke, k; eo že na ,potu, se bodo zadržale in bodo vrnjene pošiljalcem.
*	Kdor hoče spoznati Prešerna in njegovo življenje, kakršno je bilo v resnici, bo moral čitati like Vaštetove »Roman o Prešernu«. Knjiga izide v prvi polovici maja. Naročila v subskripciji (Din 64, 80 ali 160) pošljite na naslov: lika Vašte, Ljubljana, Lavričeva 6. Knjigotržne cene bodo 25% višje.
+ Voznj red »Ekspres« izide letos okrog 10. maja. Ne bo se pa prodajal več prj postajnih potniških blagajnah, ampak samo po knjigarnah in trafikah, kj ga lahko naro« čijo pri administraciji v Ljubljani, poštni predal 356, piratj običajnemu knjigotržkemu popustu.
+ Izlet v Postojnsko jamo bo za bin-
košti 16. maja ® posebnimi vlaki, ki bodo v-cžili iz Ljubljane, Maribora in Jesenic. Ker je cena tako nizka, je omogočeno vsakomur, da si ogleda lepote Postojnske jame. Cena vožnje z vstopnino vred in kolektivnim potnim Listom znaša iz Ljubljane 79.50 Din, iz Maribora. 131 Din in z Jesenic 101 Din. Za potnike iz Domžal in Ks.mn.ika je preskrbljeno za zvezo in bodo zvečer ob povratku vlaka iz Postojnske jame vozili avtobu i v Domžale in Kamnik. Prijave sprejema: Putnik, Ljubljana in Maribor, ter Izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana.
*	Ali se bavi te s športom. Potem b'. morali izogibati kofein v kavi in piti kavo Hag. Preiskovanja športnih zdravnikov so dokazala, da kava. Hag, cd kofeina oproščena prava zrnata kava. more vedno le ugodno učinkovati na telesno zmožnost. Kava Hag osvežuje in oživljuje, ne da bi brez potrebe napela srce in mišice.
+ čebulo kupujem v večjh količinah Ponudbe na naslov: Slamdč, Ljubljana.
Iz Ljubljane
u— Obisk nglednega rojaka iz Amerike.
Na daljši obisk v 6voio staro domovino je prispel g. Jože Grdina. glavni tajnik Jugoslovenskega kulturnega vrta v Clevelandu. Teden dni je bil v svojem rojstnem kraju Preval ju pod Žalostno goro, včeraj pa je nrispe' v Ljubljano ter se zglasil tudi v na« šem uredništvu. G. Jože Grdina je odpotoval prvič v Ameriko leta 1912. Domov se je vrnil po dveh letih in zašel tako v vihar svetovne vojne. Kot vojak nekdanjega 17. pešpolka je moral na gališko bojišče, kjer pa je postal že konec leta 1914 ruski vojni ujetnik. Vrniil ee je po razsulu Avstrije ter se takoj uvrstil med požrtvovalne borce jugoslovenske države na Koroškem. Boril ee je za Gospo Sveto in dru<rod in šele, ko eo bili vsi boji na Korošk ni končani, je sle-kel voiaško suknjo. V Ameriko se je vrnil leta 1920. Uglednemu in zaslužnemu roja« ku želimo najprijetnejše bivanje v starj domovini in da bi se potem, ko se vrne med rojake v Cleveland, še dolga leta udejstvo-val pri njihovi zelo važni kulturni ustanovi.
u— G. Drenove* Lujo, kj je znan našemu občinstvu po svojem delu na odru dramskega in opernega gledališča proslavi 1. maja evoj umetniški jubilej v cneretj »Lojzka«. Vsi, k; so si za to predstavo rezervirali vstopnice, naj jih blagovolijo dvigniti do četrtka 29. t. m. do 17. utre.
u— Važno predavanje. Univ. prof. dr. ing. Milan Vidmar bo predaval drevi cb 20. v Prirodcslovnean. društvu o temi: »Elektrika kot pionir nove poti v svetovnem gospodar tvu.« Predavatelj, priznani strokovnjak svetovnega slovesa na polju elektrotehnike, nas bo seznanil z revolucionarno vlogo elektrotehnike v svetovnem gospodarstvu na posebnem primeru go» po-darskih reform predsednika Roosevelta. Predavanje bo v dvorani Delavske zbornice.
u — Sklepno predavanje Profesorskega društva. Vrsta predavanj, ki jih je priredila ljubljanska podružnica Profesorskega društva pod naslovom »Kultura in šola«, je našla mnogo razumevanja in odobravanja med našimi izobraženci. Jutri bo vrsto predavanj zaključil prof. Jakob Šolar, ki bo govoril o temi: Srednja šola in slovenska knjiga. Obravnaval bo vprašanja, ki so za nas velike važnosti. Prepričani smo, da bo to zadnje predavanje vzbudilo prav toliko zanimanja, kakor ga je zbudilo prvo istega predavatelja. Vsi iskreno vabljeni!
u —Društvo šola tn dom priredi jutri ob 20 v dvorani Prosvetnega društva na ljubljanskem Gradu predavam je: »O namenih našega društva v zvezr. s potrebo šolske preameve.« Predava g. prof. Venčeslav čopič Vstop je brezplačen. Vabljeni vsi, zlasti' pa starši, ki stanujejo na Gradu. Pristopajte k društvu.
Ljubi maj, krasni maj, konec zime je sedaj...
To bo parola družabnega majniškega večera Jadramsike straže v soboto, 1. majnika, v hotelu »Metropol«, kjer se bodo člani m prijatelji Jadranske straže izvrstno zabavali.
u— Zimska predavalna seiona Fotoklu-ba Ljubljane se drevi zavoljo priprav za društveno razstavo zaključi. K. Kocjancic bo demonstriral nekatere nove potrebščine za Rolleiflex Ln bo v zvezj s tem govoril o snemanju s polarizirano svetlobo, z intrar-de~'mi in drugimi nevidnimi žaikj. Vablje* nj člani in prijatelji kluba. V maju je na sporedu nekoliko izrednih predavanj, posebno skioptičnih, ki ee bodo sproti objavljala. — V petek klubski sestanek, k; naj se ga udeležijo vsi člani. Obenem določitev novih izletov.
NO
MATIC
TEL.
21-24
Danes poslednjih ! Velika Johann Straussova opereta NESMRTNE MELODIJE v glavni vlogi Marija Paudler, Holzschuh, Leo Slezak
I
Danes poslednjih I Velenapeto filmsko delo
TAJNOSTI PARIŠKEGA PODZEMLJA
v glavni vlogi Constant Remy, Lucien Barroux, Henry Rollan, Madelaine Ozery
UNION
TEL.. 22-21
Danes ob 16. in 20. uri NE v filmu — TEMVEČ OSEBNO
TRIJE FRATELLINI s pestrimi dodatnimi točkami.
. tasoe. 16., 19." in 21
u— Nadaljevanje II. delegatskega občnega zbora Zvezne organizacije Saveza gra-fičkili radnika Jugoslavije v Ljubljani s sedežem v Zagrebu se je pričel sinoči ob 19. zvečer. Sklicala ga je zagrebška Centrala SGRJ, ki jo zastopata njen predsednik Stj.. Vellaj in glavni tajnik Evgen Stark. Izgleda, da je v pretežni večini opozicija sedanjega glavnega odbora, in bo ista po vztrajnem bojnem razpoloženju, ker se je razbil vsakršen kompromis, najbrž zmagala s svojimi glasovi pri izvolitvi glavnega in drugih odborov. Ob zaključku redakcije zasedanje še traja.
u— Žrtev fantovskega pretepa je postal v nedeljo zvečer 24 letni krojaški pomočnik Franc Bizjan iz Zaklanca št. 12 pri Horjulu-Zvečer eo se vinjeni fantje steplj. Pretepe-žu je Bizjan dobi] več vboiljajev z nožem v hrbet, prsi in po glavi. Reševalni avtomobil je težko poškodovanega Bizjana prepeljal na kirurški od felek.
u —Bufet »Rio« v šelenburgovi toči najboljša pristna dolenjska, štajerska :'n dalmatinska vina. Liter od Din 10 dalje, čez ulico ceneje, črna kava 2 Din.
n— Obleke in klobuke kemično čisti barva. plisira in lika tovarna Jos. Reich.
Iz Celja
e— Divjaški napad. Te dni je Ivan Mast-
nak iz Rakovca pri Št. V<idu pri Grobelnem napadel 4 2-1 et nega Ignaca Goručana iiz Platinovca pri št Vidu jn ga vrgel na Ua. pr, čemer si je Goručan zlomil levo nogo. Ko je hotel Goručan obvestiti orožnike, ga je Masfnak napadel s sekiro ter ga z njo poškodoval po ramenih jn mu tudi zlomil desno roko. TežSo poškodovanega Goručana so prepeljali v boilnišra oo. — V Za-gaju pri Ponikvi je slamoreznic-a zgrabjia P-lernega posestnik o vega sina Karla Drnovška za levo nogo in mu zmečkala vse prste. Deček Pe zdravi v bolnišnici.
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 velefilm »Tovariš« z Ireno Zilahv ;m tednik ob 18.30 matineja.	,
KINO METROPOL, prinaša danes ob 16.15 in 20.30 »DRAGOCEN POLJUB«. — Ob 18.15 »VRAŽJA LUTKA«.
a— Proslava desetletnice državne trgovske akademije. Mariborska državna trgovska akademija je v soboto svečano proslavila desetletnico svojega obstoja. Razvila 6e je iz prvotne dvorazredne trgovske šole po prizadevanju mariborskih gospodarskih krogov. V teku deset let obstoja je zapu« stilo akademijo 208 absolventov, sedaj pa šteje zavod 185 učencev. Proslavi eo med drugimi odličniki prisostvovali prvi direktor zavoda Matija Dolenc, magistralni ravnatelj Rodošek, zastopnik trgovske zbornice veietrgovec Pinter, predsedniK Združenja trgovcev Skaza, zastopnik slovenskega trgovskega društva Mejevšek iu drugi. Pis* mene čestitke sta poslala župan dr. Juvan jn predsednik TOI Jeiacjn. Po uvodnih besedah ravnatelja Modica je sledilo predavanje dijaka Viktorja Daska_o vezanih terjatvah inozemcev v naši državi, nakar je ravnatelj Modic orisal zgodovino zavoda. V imenu TOI je spregovoril g. Ferdo Pinter. nakar je sledila razdelitev nagrad za naj, boljše naloge dijakov. Nagrade so poklonili: predsednik trgovskega združenja Miloš Oset in veietrgovec Ferdo Pinter za temo »Kakšen naj bo jugoslovenski^ trgovec« ter Zveza nabavljanih zadrug državnih nameščencev v Beogradu za poljubno temo. Nagrajeni so bili diiak; Wenger 500 din, Rob« nik' 300 din, Liza Klavora 200 din, Dasko Viktor, Polanec Liza, Dreo Ela, Bajec, Li-puš, Brglez, Zorčič po 150 din. V imenu nagrajencev se je zahvalil dijak Wengei, dijak Robnik pa je jrnel zaključni govor, v katerem 6e je zavzemal za čim popolnejšo izobrazbo trgovskega naraščaja, ker je naša država mlada in moramo baš na gospodarskem polju stremeti po popolni neodvis, no6tj.
a— Na glavni skupščini Oblastnega odbora Jadranske straže je bila izvoljena naslednja. uiprava: predsednik dr. F. Lipold. podpredsedniki podpolkovnik čordašič. Ladislav Jerše (Ptuj) dr. A. Goričar (Celje), tajnik Janko Pire. blagajnik I Ante Lavrenčič, blagajnik H Saša Petrovič. Odborniki: general M. Mjlenkovao. dr. A. Juvan, n&gr. Umek. Peter Popovih, dr. Gorišek (Sv. Lenart).'S. Detela. dr. Herjc. dr. Jan-S:č. jmž. Kukovec. dr. Kotnik (Celje). Marija Maistrova, Drago Paljaga. dr. Rapotec, Lamibert Aljančdč. in. Šlajmer, Lovro Bu-dlhnar in Drago Jug. Nadzorni odbor: dr. Leskovair. Anica Ašičeva. Franjo Bureš. Namestnika A. Amaljetj in Ferdo Pinter. Upravni odtboT za dom: dr. Ldpold Lavrenčič. Pire, dr. Vrečno. dT. Her c. Herma Bračičpvi. -m Anton Brandmet.
i — Odkod mlaka krvi? Pasantje so včeraj zjutraj zapazili v Tomšičevem drevoredu na dveh mestih precejšnje sledove človeške krvi. Na policiji ni bil nihče prijavljen v zvezi s to skrivnostno stvarjo. Policija je danes na lastno pest pričela poizvedovati po vzrokih teh krvavih sledov. Kolikor je mogla zvedeti doslej, so se tam snoči stepli neki fantje ki jih sedaj policijski organi z vso vnemo iščejo.
a— Na električni žici obešeneea so našli na Vojašniiškem trgu 411etnega tvomiškega delavca Alojzija K umerja, kj 7apušča ženo m dva nepreskrbljena otroka. Vzrok samomora ni znan. Ko se je žena vrnila z otroci v nedeljo okoli 20. domov, je našla stanovanje zaprto nakar so stanovanje odprli 6 sjio in našli v njem Humorja mrtvega.
a— Razpored pravoslavnih velikonočnih obredov. Na vel. četrtek 29. t. m. ob 18. bdenje e čitanjem 12 pasijonekih evangelijev, na vel. petek ob 16.30 večernje z izne-šenjem in polaganje plaštanice; na vel. soboto ob 16.30 večernje. nato spoved za odrasle. Na veL noč (Voskresenje) ob 4. zjutraj procesija (litija) iz vojaške kapele v območju Meljeke vojašnice. povratek po Trstemjakovj ulici v kapelo. Po končanj jutrenji bo sv. iifcurgija. Na vel. pondeljek ob 9.30 bv. liturgija. Pozivajo se verniki k polnoštevilnii udeležbi pri procesiji kakor tudj prj ostalih obredih, za šolsko mladino strogo obvezno. Na Gjurgev dan (sv. Jurija) 6. maja ob 9.30 ev. liturgija.
a— Nova uprava mariborske sokolske župe. Na nedeljskem občnem zboru mariborske eokolsk« župe, o katerem smo že obširno poročali, je bila izvoljena naslednja nova upirava- starosta dr. M. Gorišek. I. namestnik Kranjc L, II. na.mestn. dr. Šalamun F. (Ptuj). III. nam. Rojnik I. (Slovenj-jrradec). načelnik Komac SI. (Ptuj), I. na.m. Hočevar Ciril (Maribor, II. namestnik Polič (D. (Sv. Le®art). III. nam. Ledenik M. Tez-no), načelndca S. Makučeva. I. namestnica Mira. H. nam. Zeleznikar St. (Žerjav), Tli. nam. Petrovjč Živa (Limbuš). prosvetar dir. M. Kovačič (Ptuj), tajnik Mihajilo I>r>j-oinovič. blagajnik Zorko Janko, statistdkar prof. Dejren F., zdravstveni ref. dr. Mirko černič, socia-ln,; ref. Prelog F., četni referent dT. M. Kovačič gospodar Gerjrič J., disciplinski ref. dr. Tura to Tomo. Član; plenarna: brig. general M. Miilenkovič. dr. For-nazarič S., dr. Ka-c Leo, dr. Kac Rudolf. Piro Janko. Krejči Anton. Lavrenč-č I.. Za-•iravec Juri ca. Mastnak Martin, dr. Mihalič Boris. Močnik Peter (Prevalje) Lenart Lado. Mohor Jože. Požar A. (Pobrežje) Struna I»jze ga šel Gregor (Ljutomer) Spe? Fra-njo (Tezno) Velnar Joško (Murska Sobota). Visrele Ferdo (SI. Bistrica) Nišelvicer (M. Sobota) Revizorji: Bratož J.. Tomaž I.. Tlvalemc Joško Koc.mut Draco in Pišek. Častno razsodišče: dr. Turato Tomo. predsednik . dr. Lipold Fran jo pod predsednik. Zemiljič Ivan fn dr Jančič I člana. dr. For-nazarič S. in Juhart Franjo namestnika, dr. Mihalč Boris zapisnikar. Praporščak; Vidmar Nace.
v— Sokol Maribor I. objavlja, da ima dr. Pivkcv fond tekoči račun pri Jugoslovanski hranilnici in posojilnici r.z.zo.z. v Mariboru, čekovna številka 13443. Uprava.
a— Mladina v gledališču. V nedeljo popoldne so vprizorjle učenke II. dekliške oeDovne šole v majrdalcnskem okraju veseloigro »Punčke žive«, k- je i^borno uspela. Bfl je pravi užitek za na.šo mladi-no. ki je jrledališče napolnila do zadnjega kotička. Za prelepo priredKev. katere čisti dobiček gre v uboža: sklad mariborskega Zenskesra društva., jrre zasluga predvsem vzgojiteljicam Rauterjevi. Dojčinovičevj in Vrusovi, nadalje plesnemu učitelju Simončiču in Mavrski spremljevalki Jurečevi ter nastopajočem učenkam, ki so pokazale mnoeo sigurnost; v nastopu in nadarjenosti.
a— Vrlf sokolski diietantje v gledališču. Drevj nastopi v Narodnem gledališču te-zeneka sokolska družina ki vprizon dramo »Ko umira sreča«, ki jo je spisal režiser tezenskecra sokolskega dramatičnega odseka br V. Rebolj.
Iz življenja na dežel!
RADEČE. Te dni je preteklo leto, od kar ie po operaciji preminil industrijec Aleks Podvinec iz Karlovca. Sokolsko društvo je na seji 21. t. m. na obletnico njegovega pogreba počastilo njegov spomin in se ga s hvaležnostjo spominjalo kot velikega dobrotnika. Po govoru staroste br. Polanca in tajnika br. Pečnika so prisotni zaklicali trikratni: Slava' Slehernemu Ra-dečanu so še v spominu oni zadovoljni časi. ko je tu obratovala tvornica kož pok. Podvinca. Bila je to res zlata doba za naše obrtnike, delavce in nameščence. Pod-vinec kot blaga duša plemenitega srca je bil znan daleč naokoli. Delaven sam kakor mravlja, ki je delal od jutra do večera, je znal navajati tudi druge k delu. Podjetje je raslo in uspevalo Ko se je 1. 1929 preselil v Karlovac in tam zgradil novo tovarno, je naše prebivalstvo šele občutilo, koga je izgubilo. Večkrat je prihajal iz Karlovca k nam s svojo soprogo, ki je naša občanka. Redki so ljudje tako socialro čuteči! Vedno in vsekdar je bil pripravljen pomagati potrebnim. Društva, ustanove, posamezniki, vsi so bili deležni darov iz njegovih rok. Sokolskemu društvu je postavil temelj bodočemu domu s tem, da je pri odhodu iz Radeč podaril društvu lepo parcelo. S poslednjo voljo pa je naklonil Sokolom, gasilcem in šoli velik in plemenit dar. Sokolsko društvo se je zaradi tega odločilo, da v sokolski Petrovi petletki zgradi svoj dom in prva seja gradbenega odbora se je vršila baš na dan prve obletnice njegove smrti. Z vso resnostjo se je odbor zavzel za delo, poverjeno mu na izredni skupščini dne 11. t m. Z izvedbo tega načrta bo ustreženo tudi goreči želji našega pokojnega dobrotnika.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri Torek 27. aprila: Zaprlo. Sreda 28. aprila: Zaprto. Četrtek 29. aprila: Rivala. Premierski abonma
Premiera »Rivala«. Pisca Andemon in
Stallings prikazujeta v njej dva moška lika, ki sta postala v zadnjih letih posebnost v ameriški literaturi. Pripisujejo se jima najrazličnejše zgodbe in anekdote, v katerih na stopata kot tovariša, ki se neprestano prepirata in tekmujeta, a kljub temu ju veže nerazdružljivo prijateljstvo. V tej igrj se srečata kot tekmeca pri dekletu. Dejanje se vrši v Franciji med svetovno vojno, igrajo g. Levar, Sancin jn Severjeva. Reži i a ie ing. Stuipiceva.
OPERA
Začetek ob 20. uri
Torek 27. aprila: Hovanščina. Red Sreda. Sreda 28. aprila: Natban der Ws.so. Gosto« vanje Alberta in Else Baesermann in njihove igralske skupine. Izven. Četrtek 29. aprila: Plamen. Red Četrtek.
Abonente reda Sreda opozarjamo, da rma jo zaradi gostovanja Alberta Bassermanna namesto v sredo predstavo opere »Hovanščina« drevi. Ker je ta razporedba repertoarja glede na bližnji zaključek sezone po trebna, naj blagovolijo upoštevati to izjcm» no izpremembo.
Nenavadno zanimivo umetniško gostovanje Alberta in Else Rassermann in njihove igralske skupine. Albert Bassermann bo kreiral glavno vlogo v Le=?singovi klasični igri >Nathan der Weise«, v kater; je po <7!«« jiozemske kritike nenadkriJjiv.
Pri motnjah srca in nervoznosti
pijte KAVO H/IG! Ta je br.
• • •
Gospodarstvo
Proti visoki ceni modre galice
Slovenski listi, predvsem »Domovina« in »Jutro«, so objavili že vrsto člankov o neupravičeno visoki ceni modre galice in so hkratu opozarjali na bedno stanje slovenskih vinogradnikov, ki že dosedanje cene komaj zmorejo. Proti neupravičeni ceni modre galice odločno nastopajo tudi vinogradniki v drugih banovinah. Tako je imelo v soboto Srpsko poljoprivredno društvo sestanek, na katerem se je sprejela ostra resolucija proti podražitvi tega za vinogradnike nujno potrebnega obrambnega sredstva proti peronospori.
Med drugim se predlaga ustanovitev stalnega odbora zainteresiranih kmetijskih organizacij. Naloga odbora bi bila. da takoj stori potrebne korake, da se z odlokom pristojnih oblastev in s sodelovanjem podjetij, producirajočih modro galico, omogoči še v tej sezoni nabava cenene modre galice. Razen tega naj odbor stopi v stik z vsemi kmetijskimi organizacijami v državi, ki so zainteresirane na dobavi cenene galice
Resolucija priporoča vsem kmetijskim organizacijam skupen nastop o priliki nabave modre galice. Skupni nastop bi mogel pripraviti tvorničarje do tega, da bi znižali neupravičeno visoke cene. Potrebno pa bi bilo tudi, da se vse kmetijske organizacije po nabavi modre galice držijo enakih cen pri prodaji svojim članom.
Odločno se zahteva razveljavljenje pogodbe med državo in subotiško tvornico modre galice »Zorko«. Hkratu se ugotavlja, da je tvornica sama že večkrat kršila to pogodbo, kar odvezuje državo, da bi se
morala držati pogodbe. Resolucija zahteva uradni pregled tvornic modre galice, da se na licu mesta ugotovi, kolikšni so proizvodni stroški za modro galico, ker obstoje zanesljivi dokazi da tvornice danes delajo s pretiranimi, nedopuščenimi dobički.
Resolucija je dalje sprožila vprašanje čepe bakra iz borskega rudnika. Naši tvor-ničarji modre galice morajo plačati jugoslovenski baker po londonski ceni. čeprav je očitno, da je v londonski ceni vračunan tudi prevoz od kraja produkcije Država naj stori potrebne ukrepe, da se bo za produkcijo modre galice dobiva! baker po ceni, ki bo neodvisna od mednarodnih cen. Uvažuje naj pri tem člen 119. srbskega rudniškega zakona z dne 15. aprila 1. 1886., ki je še danes v veljavi.
Akcijski odbor naj pri pristojnih obla-stvih posreduje, da se čimprej ukine zaščitna carina na modro ga'ico. ker bo samo na ta način mogoče ceneje oskrbeti vinogradnike z modro galico še v tej sezoni.
Na koncu zahteva resolucija anketo o zakonitosti pogodbe z »Zorko« in pa preiskavo, ali obstoji neregistrirani kartel med tvornico »Zorko« in tvornico »Zupo«. Odbor naj tudi preuči vprašanje ustanovitve zadružne tvornice modre galice.
V Sremskih Karlovcih sc je vršil v nedeljo zbor vinogradnikov iz Sremskih Kar-lovcev in Fruške gore, ki je zahteval poleg odprave trošarine na vino in zabrane gojema samorodnic tudi znižanje cene modri galici.
Borba prevoznikov proti šušmarstvu in preobremenitvam
Ljubljana, 26. aprila.
V	soboto je bil v prostorih Mikličeve restavracije letni občni zbor Združenja prevoznikov v Ljubljani, ki se ga je udeležilo blizu 40 članov in lepo število delegatov sekcij. Predsednik g. Ivan Taškar je v nagovoru naglašal žalostno dejstvo, da je med člani samimi zlasti med avtomobilskimi prevozniki, tako malo stanovske zavednosti, da niti enkrat v letu ob priliki občne ga zbora ne posvetijo pozornosti delu svoje stanovske zadruge zai leduječe izključno le koristi stanu, ki se ne more pohvaliti, da živi v urejenih prilikah.
V	svojem poročilu se je predsednik dotaknil zlasti kočljivega vprašanja šušmar-stva v prevozniški obrti. Združenje fe stalno prizadeva, zajeziti ta pojav, a ima le minimalen uspeh kljub intervencijam na banovini in pri policiji, ker se je šušmar-sS/o, ki ga na žalost podpirajo celo nekateri člani, razpaslo že do skrajnih možao:ti. Ker tak pojav nelojalne konkurence škoduje tako državni finančni upravi kakor tudi prevozniškim podjetnikom, je predsednik pozival zastopnike oblastev, naj v bodoče temu posvečajo večjo pozornost.
O delu odseka za motorna vozila in o prilikah avtomobilskih prev<xznikov je poročal odsekov predsednik g. Ante Guštin. Poudaril je, da so šla kompetentna oblastva še dokaj na roko njih prizadevanju, ker so spoznala njih težavne razmere. Zahvalil se je med drugim narodnemu poslancu in članu g. Rajku Turku, ki je porabil ugodno priliko, da se je v Beogradu zavzel za njih stanovske težnje. Tudi g. Guštin je govoril o šušmarstvu, ki daje največ opravka združenju, in o škodljivem vplivu naziranja na odločilnih mestih v Beogradu, češ da je avtomobil konkurent državnih železnic. Ne spoznavajo, da se promet z motornimi vozili kljub vsemu zapostavljanju in preobremenitvam v obliki davščin na motorna vozila vendarle razvija,, kar dokazuje, da ustreza današnjim prometrtam zahtevam. Pred tem razmahom se bodo morali tudi odločilni činitelji zaustaviti.
Po poročilu tajnika g. Viktorja Seoneni-ča, ki je podal tudi blagajniško poročilo, se je med zborovalci razvila živahna debata. Nato pa je predsedstvo stavilo nekatere važne predloge. Posebne omembe je vreden predlog za ureditev enotnih tarif pod kazensko sankcijo Za prevozništvo vseh vrst, katerih bi se morali potem držati vs'. prevozniki. Ta predlog je važen, ker so postali zaslužki prevoznikov zaradi nelojalne konkurence in šušmurstva tako majhni, da že skoro ni več mogoče poravnati režijskih stroškov, še manj izpolnjevati obveznosti do oblastev. Nadaljnji predlog zasleduje zahtevo uprave na vsa podjetja in trgovce, ki rabijo voznike, naj bi najemali le prevoznike, ki bc»do v posesti pooblastil ali dovolil za prevažanje blaga. V svrho potrebne kontrole nad kršilca prevozniške obrti je bila predlagana tudi uvedba ustrez nih legitimacij. Vsi ti predlogi so bili sprejeti z večino glasov.
V	odbor, ki mu bo dalje predsedoval stari predsednik g. Ivan Taškar z dosedanjimi odborniki, so bili izvoljeni še trije novi člani: gg. Kristan, Kušar in šerjak.
Gospodarske vesti
= Novo konstituiranje -Jugoslovenske-češkoslovaške gospodarske zbornice. V nedeljo popoldne se je vršila seja novoizvoljenega odbora Jugoslovensko-češkoslova-ške gospodarske zbornice, na kateri se je konstituiral novi odbor. Za predsednika je bil izvoljen g. Svetislav Marodič, glavni tajnik Trgovske zbornice v Beogradu, za podpredsednika pa ravnatelj Anton Krejči iz Ruš. V stalni skupni odbor obeh zbornic pa so bili izvoljeni gg. narodni poslanec in bivši minister Ivan Mohorič, Vladimir Spevec in Voja Petkovič.
= Za člane tarifnega odbora pri prometnem ministrstvu za leto 1937. so imenovani: dr. Sava Boškovič, glavni tajnik Trgovini ko-induotrijske zbornice v Splitu; Aleksander Despič, tajnik Trgovinsko-industrijske zbornice v Sarajevu; Milan živanovič, tajnik Trgovinske zbornice v
Beogradu. Drag. Ljubibratfič, glavni tajnik Trgovinsko-industrijske zbornice v Banji Luki; dr. Dimitrije Mišič, glavni tajnik Obrtne zbornice v Beogradu; Ivan Mohorič .glavni tajnik Zbornice za TOI v Ljubljani; Bija PejanoVič, član predsedstva Trgovin) iko-industrijske zbornice v Podgo-rici; čedomir Plavšič, glavni tajnik Trgovinsko-industrijske zbornice v Osijeku; dr. Slavko Stanič, tajnik Trgovinsko-industrij ske in obrtne zbornice v Novem Sadu; Aleksander Stanojevič glavni tajn k Zbo' niče za TOI v Petrovgradu; Miodrad Sta-jiljkovič, industrijec iz Skoplja, Andrija Djurlin, glavni tajrik Zbornice z. TOI v Dubrovniku; Joža Basaj, ravnatelj Zadružne zveze v Ljubljani; Adolf Budiselič, član upravnega odbora Zadružne zveze v Spl-tu,
Vjekoslav Gortan, ravnatelj Zadružne zveze *. Zagrebu, Djordj: DavidoviC. tajnik Glavne zadružne z/zz* v Heogradu; žarko D.,o; Jjevič, prokuriai. Zveze srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu; inž. Milan I^e-narčič .industrijec in posestnik in Ribnice na Pchorju; dr. Vinko Vrhunec, pri Trbo veljski premogokopni družbi; inž. Radiša Nikovič .tajnik Društva rudn:.tov in topilnic; Bedjir Djonlagič, izvoznik iz Doboja; Vjekoslav Jelavič, glavni tajnik Obrtne zbornice v Sarajevu; Vajsa Jovanovič, svetnik Industrijske zbornice v Beogradu; Lu-jo Karmanski, tajnik Trgovinsko-industrijske zbornice v Zagrebu; Dušan Kočič .izvoznik iz Niša; Gjorgje LedeTer, predsednik Kmetijskega društva v Petrovgradu; Dragan Miličevič tajnik Industriji ke zbor niče v Beogradu in Dragutin Pavlovič, trgovec s Sušaka.
= Drugi svetovni kongres za nafto. V
okviru mednarodne razstave v Parizu bo od 14. do 19. junija letos drugi svetovni kongres za nafto. Ker je nafta eden izmed najvažnejših činiteljev v industriji in velikega interesa za vse države, je prireditelj iki »odbor povabil tudi našo državo na ta kongres. Vnaši državi se mnogekje kažejo znaki nafte, tako na primer v drin-ski banovini, na planini Vajevici v zetski banovini, pri Briceii blizu Virpazarju v Medmurju in drugod. Ponekod se javlja naravni katran, ki je produkt nafte.
= Stanje aktivnih kliringov 22. t m.. Naše klirinške terjatve nasproti Nemčiji eo se povečale za 0.8 na 30 milijonov mark. Saldo z Italijo je neizpremenjen (47.3 milijona Din).
— Omejitev sprejemanja pošiljk žita za sušaško pristanišče. Generalno ravnateljstvo državnih železnic -zp-oroča, da se razglašena omejitev sprejemanja pošiljk žita za Sušak in sušaško pristanišče cd včeraj 26. t. m. samo na sušaško pristanišče.
Borze
26. aprila
Na ljubljanski borzi so malo poskočili tečaji deviz na Amsterdam, Berlin, Bruselj in Newyork. London, Praga in Trst pa so oslabeli. V privatnem kliringu v Ljubljani se je avstrijski šiling dalje popravil na 8.06, medtem ko so angleški funti šterlin-ga notirali nespremenjeno 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.05 (v Beogradu po 8 0750), v angleških funtih šterlingih po 238 in v grških bonih po 31.84; italijanske lire pa so se ponujale po 215. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 12.15 (ne-izpremenjeno), v Beogradu 12.1814 in v Zagrebu 12.17 (za sredo in konec maja
Vsem nevarnostim kljubuje samo koža...
........ '■ >
•: '-'iJ r-'
i'7» f«' A'* '
7*1
v/zV////	**
m « i I 1
ki sem jo faz utrdila. • •
Nič več ne more slabo vplivati na kožo, ki jo je utrdila NIVEA. Kajti Nivea vsebuje Eucerit, ojačevalno sredstvo za kožo, ki prodre globoko v kožo in ji daje takorekoč novo življenje. S pomočjo Nivea kreme boste imeli nežno in belo kožo tudi kljub najtežjim domačim opravilom.
i 57////Z; (///77? 77///' //////
Zborovanje novinarjev v Rogaški Slatini
Ljubljana, 26. aprila.
Včeraj je bil redni občni zbor ljubljanske sekcije Jugoslovenskega novinarskega udruženja v Rogaški Slatini. Lepo število novinarjev se je že drugič na svojem občnem zboru zbralo v našem odličnem zdravilišču in kopališču. V znamenju tovariške vzajemnosti je tudi zagrebška sekcija poslala na zbor svojo delegacijo s predsednikom g. dr. Sokoličem na čelu. Novinarje, ki so prispeli deloma že v soboto zvečer, deloma pa v nedeljo zjutraj, je ljubeznivo sprejel ravnatelj zdravilišča g. Ivan Grač-nar.
Občni zbor je otvoril ob pol 10. dopoldne v prostorih zdraviliške čitalnice predsednik ljubljanske sekcije in vsega združenja g. Stanko Virant. Pozdravil je sreskega načelnika g. dr. Maraša, ravnatelja zdravilišča g. Gračnarja, tovariše iz Zagreba in člane sekcije. Z zborovanja so bile poslane brzojavke Nj. Vel. kralju, kraljevim namestnikom Nj. Vis. knezu Pavlu. g. dr. Peroviču in g. dr. Stankoviču ter g. ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, pismeni pozdravi z zahvalo za naklonjenost pa g. banu dr. Natlačenu ter predsednikoma ljubljanske in mariborske občine gg. dr. Adlešiču in dr. Juvanu.
Predsednik g. Stanko Virant in tajnik g. Tone Gmajner sta v svojih poročilih orisala težnje novinarske stanovske organizacije ter delovanje njene sekcije v Ljubljani. Iz obeh poročil je razvidno, da jc imel odbor sekcije v minilem letu dosti dela, o čemer svedoči 22 odborovih sej ne-vštevši članskih sestankov in izrednega občnega zbora, ker mora novinarska organi-
zacija reševati zelo važna socialna vprašanja svojega članstva. V ospredje je stopilo vprašanje pokojninskega zavarovanja novinarjev. V naši državi so namreč zavarovani samo stalno nameščeni novinarji v Sloveniji in Dalmaciji, na področju ljubljanskega Pokojninskega zavoda, vsi ostali pa so brez zavarovanja. Pri reševanju tega zelo važnega vprašanja so delegati ljubljanske sekcije s svojimi izkustvi mnogo koristili tovarišem beograjske, zagrebške, sarajevske in novosadske sekcije. Za to pomoč se je na včerajšnjem občnem zboru lepo zahvalil v imenu zagrebške sekcije nj-en predsednik g. dr. So-količ Tajnik Gmajner je v svojem poročilu naglasih Povezani v čvrsti organizaciji naglašamo novinarji, da nismo zvezani samo s gmotnimi interesi, temveč tudi z obveznostjo, da ustvarimo skupnosti moralno zdrav novinarski stan. Zvesto služimo kulturnemu napredku naroda, njegovi gospodarski in moralni sili. ne moremo pa živeti od danes do jutri brez vsake zaščite ali celo od samih obljub. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Drago Potočnik, ni razvidno samo vzorno gospodarstvo, temveč tudi velika socialna akcija, katero izvaja sekcija s pomočjo svojega tovari-škega sklada. V imenu nadzorstva je g. Ante Beg predlagal za odbor absolutorij, za poslovodjo g. Josipa Prunka pa posebno zahvalo za vestno in požrtvovalno delo. Poročilo funkcionarjev, predlog nadzorstva in razni sklepi, ki se tičejo organizacije in zadruge Novinarski dom, so bili soglasno sprejeti. Med sklepi bo šireo javnost posebno zanimala vest, da prično novinarji že letos z zidavo svojega doma v I. kibljanL	...
O jesenski razstavi slovenskega tiska ob 140 letnici Vodnikovega lista in 30-letnici novinarske organizacije v Sloveniji je izčr-
12.12, za konec junija 12.2250, za sredo julija 1230).
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda slabša; trgovala se je po 407 do 409 (v Beogradu po 410). Razen tega so bili zaključki tudi v PAB po' 196 in Šečerani Osijek po 185 do 190.
Devize
Ljubljana. Amsterdam 2387.15 — 2401.75, Berlin 1751.03 — 1764.90, Bruselj 735.95 — 741.02, Ourih 996.45 — 1003.52, London 214.58 — 216.63, Newyork 4326 — 4362-31. Pariz 193.27 — 194.71, Praga 151.83 — 152.94, Trst 228.44 — 231.53.
Curih. Beograd 10, Pariz 19.40, London 21.5675, Newyork 437.3750, Bruselj f3.8625, Milan 23.0250, Amsterdam 239.50, Berlin 175.80. Dunaj 80.20 (81.75), Stockholm 111.1250, Oslo 108.3750, Kobenhavn 96.2750, Praga 15.24, Varšava 83.10, Budimpešta 86, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Škoda 408.50 — 409.50, 4% agrarne 52 den., 6°/o dalm. agrarne 74.25 den., 6°/e begluške 76.50 den., 7% invest. 88 — 88.50, 7% Blair 86.75 — 87.50; delnice: Narodna banka 7250 den., PAB 196 — 197.50, Gutmann 60 — 65, Šečerana Bečkerek 650 den., Šečerana Osijek 190 — 200, Osiješka livarna 180 bL. Isis 18 den., Dubrovačka 365 — 375, Trbovlje 250 — 270, Oceania 280 den., Jadranska plovidba 400 den.
Beograd. Vojna škoda 409.50 — 410.50 (410), 6% dalm. agrarne 74.60 —- 74.75 (74.70 — 74.75), 7% stabiliz — (87.50), Narodna banka 7200 — 7250. PAB 196.50 — 198 (197), 7% invest 88 —88.50, 8% Blair 95.50 — 96.25, 7% Blair 86.75 — 87.50, 7°/o posojilo DHB 99.50 — 100, 6% begluške 76.50 — 76.75 (76.75), 4% agrarne 52.50 — 53. 4% severne agrarne 51.75 den.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago (26. t. m.) Začetki tečaji: pšenica: za maj 128.25, za julij 116.75, za sept. 114; turščica: za sept. 107.50.
-f Winnipeg (26. t. m.) Začetni tačaji: pšenica: za maj 130.50, za julij 126.75, za okt. 114.
-f- Novosad <ka blagovna b°rza (26. t. m.) Tendenca negotova. Pšenica: baška-sremska 169—171, elavo-n. 169—171. banatska 168—171. baška potiska 174—176 Oves: baški. sremskf. slav. 104 — 106 Ri. baška 144 — 146. Koruza: baška 'n sremska 93—94, banatska 92—93. Moka: baška io banatska »Og« in Ogg« 250 — 260. >2« 230 — 240 »5« 210 — 220 »6« 1») — 190 »7« 150 — 160. >8« 115 — 120. Otrobi: baški, banatski 88 — 92. Fižol: baški beli brez vreče 240 — 24o
+ Budimpeštanska terminska borza (26. t. m.). Tendenca slaba. Promet slab. Rž: za maj 20.85 — 20.90, za junij 20.50 — 20.51. Turščica: za maj 11.80 — 11.82, za julij 12.35 — 12.36.
ŽIVINA
-f- živinski seiem v Ptu.in (23. t. m.) Do-gon 63 volov. 340 krav, 7 bikov, 45 juncev, 82 telic, 5 telet, 191 konj in 31 žrebet, sku5 ipaj 764 glav. Cene za kg žive teže: volom 2.25 do 6, kravam 2 do 4.50, bikom 4 do 4.25. juncem 3.75 do 4, telicam 3.40 do 4.60, teletom 4 do 5 Din. Konji so bili po 560 do 4300 Din, žrebeta pa po 900 do 2.100 Din. Skupaj je bilo prodano 299 glav. V Avstrijo je bilo prodanih 11 konj.
Radio
Torek, 27. aprila Ljubljana 11: Šolska ura: O slovenski narodni pegmi (g. Luka Kramolc) — 12: Odmevi iz daljnih dežel (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13: čas, .spored, obvestila — 13.15: Radio orkester — 14: Vreme, borza — 18: Klavirski koncert štiriročno (gdč. Herta Seifert in g. Goj-mir Demšar) — 18.40: Z letalom čez naše kraje (g. Vladimir Regally) — 19: Čas, vreme, poročila spored, obvestila — 19.30: Nac. ura: Prof. Fran Novak in slovenska stenografija — ob njegovi smrti (dr. Jernej Pavlin) — 19.50: £a_ bavni zvočni tednik —- 20: V. orgelska ura. Sodelujeta prof. Matija Teme (orgle) in ga. Tončka šuštarjeva (sopran) — 21.15: Male skladbe velikih skladateljev (Radio orkester) — 22: čas. vreme, poročila, spored — 22.15: Zvoki za oddih (Radio orkester)
pno poročal g. Ante Gaber. Ta razstava bo podala celoten pregled razvoja slovenskega novinarstva od najstarejših časov do današnjih dni, pokazala pa bo tudi najnovejše izume, ki se jih poslužuje sodobna poročevalska služba. Razstava bo tudi lepa manifestacija stanovske zavesti slovenskih novinarjev. V prihodnjih dneh bo v listih izšel oklic, ki so ga za zgled stanovske zavesti ter volje do vzajemnega dela in tovariške pomoči podpisali trije redni člani ljubljanske sekcije JNU, ki so dosegli zelo visoka mesta v našem javnem življenju: minister dr. Korošec, minister v pokoju, senator dr. Kramer, minister v pokoju dr. Kulovec. Vsem trem je občni zbor poslal tople pozdrave.
Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem stari odbor s predsednikom g. Virantom na čelu. Pozornost, katero so zborovalci posvetili poročilom, in soglasje pri obravnavanju raznih predlogov je najboljši dokaz, da so se slovenski novinarji oprijeli gesla, naj vsak svoje težnje vedno združuje s težnjami tovarišev in vsega stanu.
Po zborovanju so bili novinarji povabljeni od zdraviliške uprave na kosilo v Ogrizkov hotel. Ravnatelj g. Gračnar jim je želel iskreno dobrodošlico ter naglasil v svojem govoru tudi velike socialne pomene zdravilišča. Poudaril je, da živi od njega četrtina prebivalstva sreza, ter izrazil upanje, da bodo novinarji tej tako važni ustanovi posvečali vso pozornost. Predsednik g. Virant je zatrdil, da so novinarji tudi tokrat z velikim veseljem prišli zborovat v Rogaško Slatino in da visoko cenijo pomen zdravilišča. Ljubljanska sekcija JNU je ob tej priliki poklonila 500 din za podporo revežem slatinske občine. Popoldne je bil prirejen izlet v Haloze, nekateri novinarji pa so se vrnili ž s popoldanskim vlakom v Ljubljano in Maribor.
Pomlad v bližini gora
Penzija Appelsbach pri St. Volbenku na Salcburškem, kjer preživlja vojvoda \Vind-sorski svoje počitnice. V kratkem bo ta idiličen kraj, kjer je prvotno stala krčma »Pri belem konjičku« zapustil in odpotoval k poroki v Francijo
Komentarji h kronanji!
Vojvoda WIudsorski grozi s tožbo
Londonska odvetniška tvrdka Allen & Owery je sporočila zailožniku Heinemma-nu, da bo nje klient, vojvoda Edvard Wjnd, sorski, brezpogojno vložil tožbo zavoljo obrekovanja, če se nemudoma ne uniči knjiga »Komentarji h kronanju«, ki jo je spisal in pri tej založbi izda! Geoffrey Dennis, in če ga avtor ne bo prosil odpuščanja. To je prvi primer, da je vojvoda Windsorski po svojem odstopu kot kralj protestiral v svojem in v imenu svoje bodoče žene proti publikacijam o sebi ter izjavil, da se hoče tudi v bodočih primerih te vrste okoristiti c svojo pravico kot zasebni državljan in pozvati sodišča, naj ga zaščitijo.
Avtor Geoffrey Dennis je bil prej v sluz« bi Društva narodov in se mu je odttegnil pred nekoliko leti, da bj se posvetil popolnoma pisateljevanju. Izdal je doslej sest knjig, izmed katerih je ena, z naslovom >Konec sveta«, dosegla literarno nagrado. Njegova zadnja knjiga, ki je izšla pred nekoliko dnevj jn ki vsebuje med drugim poglavje o »Edvardu VIII. in njegovem odsto3 pu<% je zbudila veliko pozornost in listi so
Načrti Paderewskega
Na Poljskem zbuja veliko pozornost vest, da se namerava slavni klavirski vir-tuoz in skladatelj Paderewski vrniti na Poljsko in preživeti ostanek svojega življenja na svojem posestvu v provinci Po-znanski. Padere^ski je bil. kakor znano, tudi predsednik poljske republike, a že dve leti po vojni je odložil to mesto, ostavil deželo in se ni v tem času vrnil vanjo niti ra obisk. O njem pravijo, da ima namen zložiti opero, ki bo obravnavala zgodbo iz zgodovine poljskih osvobodilnih bojev.
Prenagljena
i]sitam!i@st
Zavoljo usodne pomote je ameriški rezervni polkovnik Boges s streli iz samokresa težko ranil svojo 37-letno ženo. Zakonca sta bi^a s svojim 12-letnim sinom pri nekih prijateljih v gcsteh. Ko je mož zvečer slučajno šel mimo spalnice svoje žene, je zagledal v postelji * spečega človeka, ki ga je smatral v poltemi za tujega. Ne da bi bližje pogledal, je izdrl samokres in je oddal na ženo več strelov. Speča postava poleg nje pa je bila njegov sin. Ko je polkovnik ugotovil svojo pomoto, je poskusil izvršiti samomor. Ga. Boge-sova je znana lepotica.
Lloyd§i zavarujejo vse
Nenavaden zavarovalni predlog so dobili te dni angleški Llovds — in so ga tudi sprejeli. Predloj: se je glasil, da bo morala ta zavarovalna družba plačevati ženi in otrokom zavarovanca lepo pen z.: jo za ori-mer, da bi tega v primeru bodoče vojne zaprli, če bi se uprl vojaškemu službovanju.
Zavarovalna premija, kj io je izračunala družba, je zelo nizka in to daje misliti. To pomenj namreč da je nova vojna po mnemju zavarovalne družbe še tako daleč, da bo zavarovanec prej umrl in postane pogodba neveljavna, nego bo imel možnost, da se bo vojaškemu službovanju uprl. Morda pa smatra zavarovalnica, da bo v bodoči vojni vsak upor proti vojaškemu službovanju popolnoma nemogoč, ker bo zvezan s tako strogim; kaznimi, da si bo vsak rai ši premislil.
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
Mati: Prav za prav bi bil že čas, da bi naši Kunigundi preskrbeli moža. Oče: Počakali bomo, da pride pravi. Mati: Ah. kaj, jaz tudi nisem čakala, da je prišel prati.
zelo obširno poročali o njej, pri čemer eo poudarjal} njeno ostro kritiko o dogodkih med prestolno krizo na Angleškem.
Od zadnjega decembra je mnogo založb in listov objavilo celo goro gradiva o bivšem kralju Edvardu in prestol ni krizi. Mnoge izmed teh objav bi lahko bile podlaga za tožbe zavoljo obrekovanja v smislu angleškega zakona. Ta zakon ščiti namreč angles ške državljane na najbolj širokogruden način pred objavami o njihovih zasebnih zadevah in le z zgodovinskimi osebnostmi dela nekaj izjeme. Toda vojvoda \Vindsorski je doslej molčal in ni nastopal proti nikos mur. Videti ie, da mu je mera sedaj polna.
Rjave oči —
kratko življenje
Neki nemški zdravnik je predlagal zavarovalnicam. naj bi z ljudmi, ki imajo rjave oči, ne skletpale zavarovalnih pogodb. Pravd, da je trideset let proučeval barvo oči svojih pacientov. Med starimi ni bilo nikoli takšnih, ki bi imeli rjave oči.
Ljudje z rjavimi očmi umirajo po njegovih izkušnjah med 50. in 55. letom. .— Kaj pa, če ta zdravnik med svojimi starim; pacienti ni videl rjavookah samo zato. ker bi bili ti bolj zdrave nature nego vsi drug* in niso imelj potrebe, da bj hodili k njemu?
Dvorna dama, ravnateljica modnega salona
Ladv Warw$ekova, ki je spadala ob začetku stoletja med najlepše Angležinje, .ie 6edaj umetniška voditeljica v nek« veliki newyorški modni hiši.
Kralj Edvard VII. jo je imenova.] za dvorno damo svoje žene kraljice Aleksandre. V salonu ladv Warwickove se je zbirala vsa dvorna družba in vjsoko plemstvo. Po vojni je ladv Warwjc,kova izgubila svoje imetje. Nekaj časa sj je pomagala s tem. da je za vstopnino razkazovala izbrane umetniške zaklade v svojem gradu, kjer je sprejemala tud; najemnike. Pred časom sklenila. da se pTeseli v New York. kjer je prevzela mesto ravnateljice v velikem modnem podjetju.
Pri enem izmed zadnjih modnih predvajanj. na katerem so kazal; toa'et.e za bližnje svečanosti kronania angleškega kralja, je imela, ladv Wanv=ckova zanimiivo predavanje o moTi in nien:h spremembah od časa kralja. Edvarda VII. preko Jurija V. do Jurija VL
Najstarejša Poljakinja umrla
V kraju Krasne ie umrla najstarejša poljska ženska, Ana Rukova. Umrla je v starosti 123 let Nje -smuk šteje danes že 84 let.
Sestanek v Benetkah
Mussolini in Schuschnigg motrita fašistično parado
vedno strasi • ..
Afera zaradi smaragdov znova obuja spomine na
velikega sleparja
Afera Staviskega še vedno ni izginila s pozorišča. Sedaj se bo moralo sodišče ba-viti s svoječasno zaplenjenimi dragulji, ki so bili last velesleparja in med katerimi so posebno dragoceni smaragdi.
Zanje se potegujejo ga. Sabatierova, prijateljica nekdanjega ravnatelja zastavljalnice v Bayonneu, poleg nje še nekatere druge osebe in tudi francoska država. Sodišče naj bi odločilo, kako naj bi se te dragocenosti razdelile. Kakor znano, so za-stavljalci v Bavonneu svoječasno podtak-
nili ponarejene dragulje kot pristne, zavoljo česar je zastavljalnica trpela veliko škodo. Po drugi strani pa so prijatelji Staviskega tam zastavili tudi prave dragulje. Sodna komisija jih je takrat vse zaplenila in prave kamne je deponirala v 44 zapečatenih zavitkih v Francoski banki.
Vrednost smaragdov te zbirke cenijo na tri milijone frankov. Ce ne pride do poravnave med interesiranci, bo moralo sodišče še enkrat razpravljati o aferi Staviskega. vsaj v kolikor je v zvezi z dragulji.
Profesor Halban |e mrtev
Nekdanjega sodelavca Pasteurja je zadela kap
Z Dunaja sporočajo, da je nenadno umrl slovitj zdravnik za ženske bolezni, prof. dr. Jcsef v. Halban. Pred kakšnimi štirinajsti- j mi dnevi je bil obolel za lahko hripo. ki jo je pa potem na videz premagal. Na dan smrti je bil sprejel razne osebe, ki jim ji dei al, da se počuti dobro. Protj večeru je imel neki telefonski pogovor, med katerim se je nenadno zgrudil, zadet od kapi. Ne» koliko sekund pozneje je bi] mrtev.
Pokojni je bil sin dunajskega tvorničar-ja. V svojih mladih letih je odšel k Louisu Pasteurju v Pariš in je bil sodelavec naj-
pomembnejših bakteriologov in francoskih kirurgov. Po študijskih letih se je vrnil na Dunaj na prvo žensko kliniko g nekologa Schaute. L. 1910. ie dobil naslov profesorja in primariat v bolnišnici na Wiednu, kjer je deloval do svoje smrti. Navzlic veliki praksi jn zaposlenosti ie našel vedno nekaj časa za znanstveno raziskovanje. Spisal je najmanj dve sto del, med njimi takšna, ki so zrevolucionirala ginekologijo. Poroči] se je s slovito pevko Selmo Kurz, ki je umrla pred nekoliko letj. Dosegel je starost 67 let.
Novozelandci v Londonu
Nova Zelandija je poslala v London posebno vojaško delegacijo, ki bo prisostvovala kronanskim svečanostim angleškega kralja. Moštvo te delegacije se je v pomanjkanju
stanovanj utaborilo pod šotori s Eesington Gardenu ,
Sam svoj ženitveni posredovalec
Iznajdljivi lastnik nekega kopališča v Sakaju na Japonskem si je hotel prihraniti stroške za ženitvenega posredovalca in je obesil na vrata svojega podjetja v eni izmed najbolj prometnih ulic veliko desko z napisom: »Dekleta bo zanimalo!« Potem sledi ponudba: »Hotel bi se poročiti in iščem dekle z naslednjimi lastnostmi: 1. biti mora iz dobre hiše, visoke postave in zrdava, 2. dosedanjega poklica, vzgoje in starosti ne bom upošteval, iščem pa dekle, ki bi bilo voljno, lotiti se kakšnega poklica, 3. poštena dekleta naj vstopijo preko praga, želim si direktnih pogajanj. Toši Miki, lastnik.«
Dvakrat ista nesreča
V Kolnu se je zgodila nenavadna ponovitev nesreče. V nedeljo je zavozila cestna železnica z vso silo v drug vlak cestne železnice. pri čemer je bilo ranjenih 25 oseb. V torek je prišlo do podobne katastrofe v bližini novega vseučilišča. Tudi tu je za-vozil cestni vlak v drug vlak. ki je stal na progi. In spet je bilo 25 oseb deloma močno raij'<xiib.
Angleške vojne ladje spremljajo parnike z živili
v varno vodovje
r

........' ■ 1 ■*!»•!. iimi.jm
t


• 4 ™ ^
V 3?

Angleške ladje, natovorjene z živili za prebivalstvo v Bilbau, vozijo v spremstvu angleških vojnih ladij proti pristanišču
Spopad pred Bilbaom
Prosta pot v Bilbao
Londonski listi poročajo podrobnosti o j spopadu med angleškim; ladjami in nacio« nalističnimi vojnimi ladjami, ki se je zgodil pretekli petek pred Bilbaom.
Poročevalec »Daily Erpressa« se je mudil ob tistem času na krovu »Hamsterieva«, enega izmed treh angleških tovornih parnikov, ki so tisti dan pripluli v to luko. Parniki so bili zapustil; St. Jean de Luz s presledkom pol ure in so se sešlj v* višini Bilbaa. Vozili so ponoči z ugaslimi lučmi. Ob zori jih je angleški rušilec »Firedrake«, ki se je mudil v tem pasu. posvaril, da sta v bližin; nacionalistična pomožna vojna ladja »Galema« in krjžarka »Almirante Cerves ra«. Istočasno je prispela tudi angleška vojna ladja »Hood«.
Med tem ko je zaplul »Firedrake< med
»Galernoc in angleške parnike, je začel »Almirante Cervera« streljati na enega izmed teh parnikov. »Hood« je nato izmenjal nekoliko signalov s špansko križarko, potem pa je angleške kapitane obvestil, da morejo nadaljevati svojo pot, če to žele. Kratko nato je začela straljatj cGalerna«, na kar sta se »Firedrake« in »Hood? pripravila za bitko. »Firedrake« je obvestil »Galerooc, da bo začel takoi streljati, če se ponovi en sam strel na angleške parni« ke. Vse to se je zgodilo izven tromiljskega pasu. Obe vojni ladji sta parnike nato spremili do meje tega pasu, pri čemer sta vozili tako, da se jim »Gajerna« ni mogla približati. Ob meji so »Galernoi sprejele baskiške obalne baterije in se je morala umakniti. Angleški parniki pa so nemoteno zapluli v Bilbao.
Koliko zasluži angleški delavec
Njegova mezda ne zadostuje za zdravo prehrano družine
Angleški socialog B. Seebohm Rowntree je objavil te dni v knjigi uspehe svojega raziskovanja o vprašanju, kakšen dohodek mora imeti delavec, da more živeti s svojo družino brez škode za zdravje. Rowntree se naslanja na cene za 1. 1936. in upošteva družino s tremi otroki. Po njegovih računih bi moral znašati najmanjši tedenski dohodek delavske družine v mestih 53 šilingov, na deželi 41 šilingov. Pri tem minimalnem dohodku pa obstoji za družine z večjim številom otrok nevarnost pomanjkanja in slabe prehrane.
Resnični povprečni zaslužek angleškega delavca pa je še danes dosti nižji. Razlikuje se v različnih industrijah, toda nikjer ne presega 45 šilingov po mestih in 35 ši-
14 rudarjev utonilo
V	Chomlih, kakšnih 10 km od Rokvca-nov na Češkem, se je zgod-ila velika rudniška nesreča, ki je zahtevala 14 smrtnih žrtev. Iz nekega zapuščenega sosednega rova je vdrla velikanska masa vode v tako zvani Ferdinandov rov jn ga preplavila. Ti-stj čas je bilo na delu 30 rudarjev, od katerih je moglo !e 16 pravočasno pobegniti. Ositali so utonili. Vsi ti so biJi poročeni in večinoma tudi očetje. Pred dvema tedn->< ma je bil lastnik tega rudnika odpustil večje število delavcev, kj so tako ušli smrti, ki bi jih nemara čakala v preplavljenem rovu.
Komornik — berač
V	Varšavi so prijeli na cesti revnega berača, o katerem se je izkazalo, da je bil nekoč eden najbolj bogatih ruskih pleme-nitašev in dvorjanov, grof Zigmunt Dvorski. V dnevih revolucije mu je uspelo, da je pobegnil z velikim imetjem v zlatu in dragih kamnov v inozemstvo, kjer je pa s ponesrečenimi špekulacijami večji del imetja izgubil. Iz Francije je odšel v Nemčijo, tam se je pa onemogočil in se je moral izseliti na Poljsko. Padal je čedalje globlje in je živel na zadnje od beračenja.
Stanovanjski vozovi v Ameriki
V Ameriki se je priklopni stanovanjski voz za avtomobile zelo udomačil. Že 700 podjetij izdeluje takšne vozove. Povpraševanje po njih pa je tako veliko, da imajo mnoga podjetja naročila že za mesece naprej. L. 1935. so izdelali v Zedinjenih državah nad 100.000 stanovanjskih priklopnih voz, lansko leto četrt milijona, letos pa računajo, da jih bodo prodali najmanj 625.000.
lingov na deželi. 2e pred tremi leti je brrt-ska zdravniška komisija za prehrano določila minimalni dohodek 5 šilingov in 10 in pol penoea za odraslo osebo na teden. Ta mezde je delavstvo med tem doseglo, c kakor kažejo Rowntreejeva raziskovanja, ne zadostujejo za prehrano povprečne delavske družine
Prvi maj v Nemčiji
Hitlerjevska Nemčija je, kakor znano, napravila iz bivšega delavskega 1. maja praznik narodnega socializma. Za letošnjo proslavo tega dne je izdelal monakovski profesor Klein to-le plaketo
Največji Japonec
Mladi Japonec Fuku Kln meri v viSfno 2 m 50 cm ln spada med največje ljudi mi sveti
'tnfneraSZzG
Srce, ledvice, živce, (nervozo, razburjenost, prenapete in slabe živce), ženske, kataralne in nervozne motnje (beli cvet, neobčutljivost i. si.) prehodna doba žen in moških (klimakterij, jetra, želodec, kamne, spolne slabosti in motnje (splošne kakor tudi nervozne), sklerozo, notranje žleze (sladkorno bolezen, giht i. t. d.) zdravi z dobrim uspehom
RADENSKO ZDRAVILNO KOPALIŠČE (pri Mariboru).
Zahtevajte prospekte!
ANEKDOTA
Kipar Begaš je bil vedno prijatelj žensk. Tega se ni iznebil niti v starosti. Nekega dne je menil njegov prijatelj Makart, potem ko ga je nekaj časa opazoval: »Veš kaj, dragi, če malo pomislim, pa moram ugotoviti, da se ti leta počasi le vidijo.«
Begaš se je turobno popraskal za ušesi in je menil:
»Da, da, to je res... Ce se sedaj seznanim s kakšno žensko in je grda, tedaj si kar oddahnem!«
VSAK DAN ENA
»Gospod, kaj Se njete legli k počitku?« »Še ne. Bral eem statistiko, ki pravi, da pokadg vsak moški povprečno sedem cigaret dnevno, jaz pa sem jdh doslej pretvoril v dva komaj šest.«
'	fefit* *t RaocJ
W T__■ ^	________M	_■ _ « den. PJTf «rc®ek (Mfo*w«M)Bt«ro) otee.
■IA VV ITlIPill	ffa 85 strani jn stane Dm 80.-. drugi (Ske*.
■M lil lili	liTli I Jane) pa 15 Btrani in stane Din 30.- Na
Umetnost In »principi"
(Šport
strokovno oceno obeh edicij se povrnemo, zaenkrat kon«tantiramo z zadoščenjem, da sta v tej izdaji našla mesto tudj dva naša skladatelja.
Komur pevski duh sem vdihnil Z njim sem dal mu pesmi svoje; Drugih ne. Ie t£ naj poje Eokler da bo v grobu utihnil
Pr«serea
Zadnja ki tj ca iz Prešernovega >Orglarja<
je aktualna na vseh področjih umetnostnih sporov, kjer gre.za vprašanje umetnosti in principov. Prešernov puščavnik 6kuša naravne kvalitete ptic*pevk podrediti višjemu, predvsem razumsko pomembnemu principu. Takisto se dandanes pri nas oglašajo ljudje, kj bi hoteli, da bi ptic« peje po njihovem in samo po njihovem. So ljudje, kj bi 6ploh najrajši uniformirali svet, to pa za* vol;o svojega večnega strahu, da ni dovolj sodoben. Fikcija modernosti je zdrava in nezdrava; 6odimo jo po sadovih. Toda nezdravo je , če hoče kdo vse prepleskati z eno barvo in ne trpi prehodov in odtenkov, ki so vsekdar nudili plodna tla kulturnemu razvoju jn tvornemu razmahu.
Ondan je vstal med nami Prešernov orglar in zapisal o nekem skladatelju, da ga mora >skoroda načelno odkloniti, ker ee njegovo delo ne sklada s principi Schonber5 cove in Habove smeri, ki tvorijo občeve-ljavno podlogo za delo mnogih avantgardnih skladateljev v Evropi in Ameriki«. Kris tika te vrste ne zanimajo kvalitete ali ne-kvalitete, kj jih kaže skladateljevo delo, marveč doktrinarno vprašuje, koliko se njegovo delo sklada z nekimi principi, ki so mu hkrati obeeveljavni jn avantgardni; na* sprotje, kj ga je težko spraviti pod isti klobuk.
Ti nazori niso nov; in niso osamljeni; če
jih pogledamo ostreje, vidimo v njih problem, kj se ne tiče samo naših muzikov, marveč vse naše kulturne in umetnostne politike.
Ne gre za principe, ki so in morajo biti, marveč za možnost njihovega pluralizma. Ne gre za kakršenkoli zagovor umetniška vrednosti posameznikovega dela; prav tako bj ne hotel zanikati pomena umetniške avantgardnosti, poskusov napredka in oda k pranja novih pokrajin duha in umetnostne tvornosti. Toda gre za vprašanje: Ali sme kdo s kulturno utemeljeno pravico zahtevati da na; se neki skladatelj pn svoji tvorbi fodredi principom, ki ne ustrezajo njegovemu bistvu, njegovi osebnosti, njegovim nazorom?
Poslej smo mislil; s Prešernom, da vsak ptič x?vojo eonu in da utegne bit, tako prav. če je že Bogu prav; 6edaj čujemo, da je skladatelj (slikar, pesnik), ki hoče imet; kritikovo priznanje in spričevalo sodobnosti, dolžan preklicati zvestobo same« mu sebi, zatajiti svoja osebna načela in sprejeti »občeveljavne principe mnogih avantgardnih skladateljev«. To se pravi: umetnik naj ne ustvarja po svoje, marveč v duhu avantgardne smeri.
Da se razumemo: Zahteva sama po sebi »i nova. kakor sploh ni nič novega pod soncem. Kritik res lahko 6odi po svojih meri-ilih in načelih, vendar smemo zlasti pred širšim forom zahtevati da ne bodi gluh in e'ep tu vrednote, k; potekajo iz nekih dru« gih prinpipov in gledanj jn ki imajo svojo pano rod no upravičenost. Avantgardna strem-1 jetra so potrebna, ne smejo pa stremeti po diktatur;, k; jo duhovno in posebe; še umetnostno življenje neizprosno maščuje s sterilnostjo in zastojem. Fikcija sodobnosti ne sme zastrti dejstva, da se sleherna sodobnost sklada iz raznih plasti in da je njen prevladuioq tip določljiv samo iz neke čas sovne razdalje, ko je že dozorel in dobil stalnejše forme. Potemtakem ni izključno merjlo sodobnosti program neke >avani-gardne« skupine, ki že s pridevnikom >avantgardni< izpričuje, da hoče prehiteti Čas in njegov glavni tok.
Umetniki niso nikdar ustvarjali zanadi principov, marveč zbog svoje tvorne potrebe in vsele; so principi hodil; za njimi. Te principe potrebujejo predvsem ustanovitelji šol, teoretiki jn kritiki, resničn.j stvarjalci pa jih imajo dostikrat nezavedno v svoji du»j in šele odtod v svojem delu. Zaradi tega je nenaravno vsiljevati komu aprioren stil. to je duševni format, ki utegne priti navzkriž z njegovo naravo in ki b; mu tesnil duha kakor nogo preozki čevelj. Stil Se določa a posterjorj in rezultira iz same
tvorbe odnosno i« dobe, ko ]e že dovolj pregledna; ne Izvira pa tvorba ia stila. Umetnjk odkriva s 6vojim duhovnim pogledom in nezavisno od apriornih načel nova umetnostna tla in 6e prj tem ne zmeni za klasifikacijska merila; s spontano silo svoje stvarjalnosti si sam določa najbolj prikladna načela, v kolikor jih zavestno potrebuje pri stvarjalnem aktu, kajti resnični tvorec je umetnikova osebnost, ta spojina individualnega in kolektivnega, in osebnost ne obstoji iz samih principov in idej, marveč predvsem iz obilne čustvene in nagonske osnove, iz iracionalnih elementov, kj jih ume po svoje uravnovesiti z duhom in razumom.
Stilni spori, boji za umetnostna načela se pri nas pretiravajo; če si česa želimo, teiai gotovo ne stilno čistih, umstveno po vseh pravi lah zlikanih del, marveč močnih, neposredno učinkujočih, z vsemi atributi resnične umetnosti kar najobilneje obdarjenih stvaritev. Pri tem nam bo malo mar za principe in tehnike, v katerih so ta dela dozorela. Prav stanje sodobne glasbe nas zgovorno prepričuje, da kombinacije raznih stilov jn tehnik niso samo mogoče, marveč tudi koristne. Tako ne opažamo samo v povojni glasb;, temveč tudj v vseh drugih umetnostnih panogah bujno mešanje in križanje stilov in principov, pronicanje in vplive primitivnih tehnik (jazz), klasičnega in romantičnega stila ln Se drugih, takisto kot folklornih elementov. Sodobnost je vedno raznorodna in človek se lahko tudi tu vprašuje z Le Bonom, koliko v nji vladajo mrtvi; najsmelejši zaletj sodobne glasbe eo vsaj delno utemeljeni v preteklosti. Toda poglavitno je: dajte umetniku svobodo, da se sam izzivi fn si sam določi duševni format; ne vsiljujte mu prinoipov, ki jih ni sam odkril in sprejel.
Slovenska umetnost je bila dolgo časa prepuščena amaterstvu, diletantizmu. Odpor t zoper diletantizem je naraven in zdrav. Ne smemo pa zaiti v nasprotno skrajnost, in prav pred njo ie treba dvigniti svarilni glas. Ta nevarnost se imenuje scientifici-zem in obstoji v pretiranem strokovnjaštvu. Umetnosti ne bo nikdar mogoče izenačit; z znanostjo: med znanstvenikom in umetni-nikom bo vladala do konca sveta koristna razprtija, kakor med materialnim in duhovnim, med resničnostjo in sanjo, med minljivim in večnim. Umetnost bo vsekdar vsaj delno pogreznjena v podzavestni svet, podvržena alogičnim čuvstvom in iracionalnim nagibom; za njo bo sanja ali hrepenenje, ideal alf privid vedno plodnejši nego gola matematična ugotovitev. Zato bo v umetnosti vedno vladalo ob istem času več resnic, več okusov, več principov, in vsak bo po svoje plodoviten in iz slehrnega bodo vzni-kale nove vrednote, nastajajoče iz neizmernih kombinacij in iz neizčrpne sile novega, svežega doživljanja.
Treba le svariti pred tem, da bi umetnost postala domena dogmatično in absolutistično nastrojenih strokovnjakov (prj čemer mislimo na tisti Specialistentum, ki ga že grajajo nemšk; kulturni filozofi), kajti umetnost bo vedno bolj kakor zrna nos t združena z narodom, z njegovim najglobljim in najresničnejšim bistvom. V umetncr st; ne smejo umstveni elementi presegati čustvenih in zavestni trud naj ne nadomešča dragocene spontanosti; intuicija in inspiracija imata še vedno prednost pred načrtnim delom, kj pogreša blagoslovljenega priliva iz podzavestno in nagonsko-čustve nih plasti stvarjajoče narave. Ne maramo principov, če ne stoj; za njimi osebnost, ki jim lahko edina vdihne umetniško življenje. Musjkabia dela ne smejo biti le matematično utemeljene zvočne konstrukcije, ki v njih ni ne strast; ne zanosa, ne poezije in ne etičnega žara in kj ne nosijo znamenja nujnosti in sledov kreativnega duha. Kdor torej veruje, da se umetnost ne bo mogla odpovedati osebni svobod; umetnika in spontanosti stvarjalnih dejanj, mora načelno odkloniti vsakršen poskus unifikacije umetnostne tvorbe zaradi principov in stilno razvojnih tendenc. Nad te principe, ki so često le znak izdajstva stvarjalne volie, sega svoboden duh, ki »veje kjer hoče.«
—o.
Koncert pianista Gutlberta v Ljubljani
23. aprila je koncerti! al v Ljubijan; (mola filharmonjčna dvorana) mlad; francoski klavirski vjrtuoz Gilles Guilbert. Udeležba je bila prav dobra. Zelo obsežni spored je navajal dela Rameau-ja. Brahmsa. Ljszta, Debussv-ja. Albeniza in Musorgskega. torej pe-tro izhero najbolj priljubljenih kompozicij mojstrov raznih narodov. Večina teh del ie dobro znana vsaki konceTtn; puhli k j, predvsem pa pianistom kot skladbe torej ne nudijo mno^o novega in presenetljivega. Tembolj se koncentrira zanimanje poslušalca na izvedbo, ki jo potem lahko primerja t izvajanjem znanih klavirskih virtuozov. kajti ravno Guilbert ni še v svetu posebno znan in je njegova zvezda šele v vzhodu. Vendar je njegova sra napravila najboljši vtis in publika, med katero je bilo posebno mnogo mladine ni štedjla z navdušenjem in se je izkazala dovzetno za vse dobro, kar je pianist nudil.
V	interpretaciji se Guilbert v glavnem drži tradicije, ki mu je bržčas narekovala tud.; izbiro sporeda. Slavn; virtuozni efektni skladbi »Sv. Frančišek aejšk.i« in »Sv. Frančišek pavlanski« klavirskega mojstra Lisz-ta sta seveda vžgali, saj ju navdaja skoraj neodoljiva preprjčevalnost zvokov. Iz De-bussvjevjh preludijev je najpriljubljemejšj gotovo oni o pogreznjeni katedral;, ki nudi mnogo prilike za. razvitje tonskih fines v vseh dinamičnih odtenkih. V kolikor tej skladb; manjka dramatičnosti, jo nadomesti drugi preludij. ki govori o zanadnem vetru. Rameaujeve claveoinske skladbe veljajo kot klasičn; primerj drobnih form. medtem ko imamo pni Brahmsu pravo eeverno-nemško pogreznjenost v otožna, mirna a vzlic temu barvita razpoloženja. V južnja-ški svet je popeljal poslušalce Albeniz ki ga je pianist podal s pravo ognjevitostjo. Musorgskeea »Sljke z razstave« so slednjič najboli priznana klavirska deln iz novejše ruske literature, k; so se obneslo tudi v jnstrumenfacijj raznih prirediteljev, zlasti Ravela, kakor smo .jiih tudi že pri nas culi na simfoničnem koncertu.
V	tehničnem oziru se pianist odlikuje z vrlinami fc v splošnem diSijo vse novejše klavirske virtuoze- do kraja zglajena teh-nka, ki brez vidnih ovir premaga vse težave. ki pa je danes tako splošna, da ne
vzbuja več posebnega presenečenja in občudovanja. V dob; vsesplošnih rekordov se zdL da je poslednja stopnja vjrtnoznih problemov v umetnosti že za nami jn nam sama virtuozmost ne more več nuditi onega zadoščenja, ki so ga morda imeli od nje naši predniki. Zato ee vsak resnejši umetnik že odvrača od zgolj tehnične plati obvladovanja izvežbanosti ter se začenja poglabljati jn iskati v umetninah novih globin. Tud; pri tem pianistu je bilo očjto opaziti to tendenco, dasi se še m; mogla izči-stitj v prepričevalno zavzet nost.. Vendar je koncert, ki se je vzlic bogati in že malo pozni seziji radoval nad dobrim obiskom, zapustil poslušalcem najlepši dojem. razvnel debate (kar je vedno dober znak) in nas 6 g znanji s pianistom lepe veljave.
S. K.
Zapiski
25!etnjca umetniškega delovanja Rudolfa Ertla. Pred dnevi je praznoval v Beogradu 251etnico umetniškega udejstvovanja g. Rudolf Ertl. eden najuglednejših članov ta-mošnje opere. Jubilant s; ie s svojim delovanjem pridobil neprecenljivih zaslusr za razvoj naše mlade muzikalae kulture, s svo-j"m požrtvovalnim delom pa je mnogo pripomogel našj prestolnici do ustanovitve stalnega opernega ansambla. V čast njegovega 251etnesra umetniškega ustvarjanja je Narodno gledališče v Beogradu dalo svečano predstavo Čajkov&kega operno mojstrovine »Evgenij Onjegin«. ki jo je dirigiral prvi dirigent opere g. Mitoševjč, slavljenec pa je odipnl naslovno partijo navdušujoč« im je bil deležem najiskrenejšega priznanja številne operne publike.
Za jasnost v kulturnih st|kjh 8 Čehi. G. O. K. je napisal v »Slovencu« 24. t. m.: »So kritiki ,kj uganjajo cirkuško reklamo za. neznatnega češkega pianista, o najboljših slovenskih pa se izražajo prezirljivo.« G. C. K. naj bj pojasnil, kdo je tisti neznatni češki pianist k; mu je neki slovenski krtik (kateri?) delal cirkuško reklamo?
Novp skladbe. V izdan ju beograjskega Collegium musiicnnm sta pravkar izšla dva nova zvezka, katerih prvi (št. 4—5) obsega klavirske skladbe dr. Miloje Mflojeviča: »Ritmične grimase« in Slavka Osterca: »Arabeske«, drugi; (št.. 6) pa L. M. Skerjančeve. »Nocturnes« sedem skladb za klavir. Izdaja je lepa in docela v opremi velnkih inozemskih edicij, t&k zelo jasen in pregle-
Občn! zbor LZSP
Pred kratkim je imel ljubljanski zimsko-sportni podsavez svoj redni letnj občni zbor, na katerem 90 bili od 22 včlanjenih klubov navzoči zastopnik; 13 klubov.
Občni zbor je vodil predsednik g. Ante Gnidovee, ki je pozdravil vse na vroče, na kratko orisal delo v zadnjem poslovnem letu jn ce 6pomnjd smrtnih žrtev, ki so jih lani zahtevale iz smučarskih vrst naše planine. Za njim je I. tajnik g. Lojze Mahkos vee podal podrobno tajniško poročilo, iz katerega je razvidno, da je bilo v preteklem letu 5 klubov črtanih iz članstva. Sredi sezone je iz podsaveza prešla v gorenjski podsavez tudi ljubljanska Ilirija, katere korak pa je JZSS po prvotni potrditvi pozneje razveljavil, češ da mora biti društvo včla« njeno tam, kamor spada po sedežu, ki je določen v pravilih. Kratko je tajnik omenil tudi znano jahorjnsko afero, kj pa je zdaj že skoraj pozabljena — vsaj v delno zadovoljstvo prizadetih. V ostalem pa tudi letos ni bilo prave smučarske sezone in so prišli na svoj račun le najbolj agilni klubi.
Tehnični referent g. Ferdo Droienib je nato poročal podrobno o lanskih prireditvah podsaveznih klubov, k; seveda zaradi slabe sezone številčno zelo zaostajajo za nastopi prejšnjih let. Klubi so imeli vsega le 7 smučarskih prireditev, med njimi izbirne za 6estavo državne reprezentance (SK Ilirija), mednarodne v smuku in slalomu na Rože; (ASK) in 50 km tekmo na Poklju, ki (Sm. K Ljubljana). Podsavez šteje okoli 270 verificiranih tekmovalcev. V prihodnji sezoni se bo novi odbor brigal za skakalnico v bližini Ljubljane.
Po poročilu blaganika, ki izkazuje okoli 4000 Din podsaveznega premoženja v gotovini in izglasovani razrešnici, eo bile volitve, pri katerih je bil izvoljen naslednji nov; odbor:
predsednik Ante Gnidovee, podpredsednik dr. Mirko Kuhelj, I. tajnik Miran Fux, II. tajnik Tone Rcger, blagajnik Jože Masle, tehnični referent Ferdo Drofenik, načelnik mladinskega odseka dr. Kuhelj, odborniki pa gg.: Franc Oar, Jože Dobovšek, Jože Hvale, Lojze Mahkovec, Viktor Nagy, Stane Predaljč Saša Rejcher, Rudi Svete, Franc Žebot in Ivan Ocepek. Za revizorja sta bila izvoljena gg. Janez Marinko jn Jernej Jelcs nič, v razsodišče pa gg. dr. Filip Orel, dr. Lojze Vrtačnik, dr. Aleš Peršin in dr. Fe-dor Košir.
Edini predlog, kj so ga za občni zbor pripravili klubi, je bil predlog ASKa, da ee ime podsaveza menja v >Ljubljanska zim-ekosportna podzveza«, ki je bil tudi spre« jet. (Zgodovinski dogodek, ki bo najbrže z zlatimi črkami zapisan v analih predlagatelja. Kaj bodo sedaj rekli sirote ostali, ki so še podsavezi? In savez? Diffioile est... Op- nr.)	v
Pri slučajnostih je bilo govora reviziji pravjl in o določitvi stalnega sedeža JZSS v Ljubljani, kar ipa je zaenkrat ostalo le v zamisli. Priporočeno je bilo, slednjič, naj bi se v bodoče organizirala na podsaveznem območju kakršnakoli medmestna alj banovinska tekmovanja v vseh smučarskih diss ciplinah.
Razpis
občnega zbora JZSS.
Jugoslovenski zfimsko-sportni savez sklicuje XV. redno glavno skupščino za nedeljo 6. junija v Ljubijanj s pričetkom ob 8. Lokal bo objavljen kasneje.
Dnevni red: Otvoritev in pozdrav predsednika. Določitev veriifikac.i;skega odbora, zapisnikarja in 2 overovateljev. Poročilo generalnega tajnika. Poročilo odsekov. Poročilo blagajnika. Poročilo nadzornega odbora. Predlogi upravnega odbora in članov. Izprememiba pravil jn pravilnikov. Predlog za savezna službena glasila. Določitev sedeža saveza za 1937—38. Odobritev proračuna za 1937—38. Volitev upravnega, nadzornega odbora ter razsodišča. Slučajnosti. Ce ob določeni uri ne bo navzočih zadostno števflo članov za sklepčnost po § 13. sa veznih pravil, bo skupščina pol ure kasneje ne glede na število navzočih.
Pravico prisostvovati skupščnj imata dva delegata vsakega člana saveza. ka morata predložiti od klubskih funkcionarjev podTCSamo in s štaimpiljko opremljeno po-verilnico. v kateri mora biti označeno, kdo od delegatov ima glasovno pravico. Klubi, k; b: b;li v zaostanka s plačali pri savezu ali podsavezfh nimajo glasovalne pravice.
Sestanek podsaveznih delegatov: Na da<n pred skupščino 5. junija t. L ob 14. bo v saveznem lokalu. Tvrševa cesta l.-IV. sestanek. na katerega naj pošlje vsaik podsavez svojega delegata. Pravico prisostvo- | vati temu sestanku imajo tudi ostali delegati klubov. Na tem sestanku pod-savezmh delegatov se bo še enkrat pregledalo jn pripravilo grad vo za skupščino ter za večerni sestanek vseh delegatov.
Sestanek klubskih delegatov. Na predvečer skupščine, v soboto dne 5. junija t. 1. ob 20.30 bo v damski sobi kavarne Emone običajni vsakoletni sestanek vseh klubskih delegatov, k; bodo prispel; v Ljubljano že v soboto. Namen tega sestanka je doseči soglasje pri spremembah pravfl rn pravilnikov ter predelati ostalo gradivo za skupščino. da bo nato skupščina potekla kar najhitreje in složno.
Teniško državno prvenstvo
v I. kolu je zmagala Ilirija nad Domžalami
V nedeljo se je vršila v Domžalah prva tekma letošnjega klubskega državnega prvenstva v tenisu med Ilirijo in TK Domžale. Turnir se je odigral na novih, zelo lepo ležečih prostorih domžalskega teniškega kluba. Ilirija je v tekmovanju gospodov m dam veljala za favorita in je odločila mateh s skupnim rezultatom 7:3 v svojo korist, Nestalno vreme je motilo tud; nedeljsko prireditev in ee zaradr dežja popoldanske partije niso mogle odigrati. Vendar si je Ilirija že dopoldne zasigurala zmago jn je zato preostale partije prepustila nasprotniku brez boja. Čeprav zeodnj: termin ni dopustil igralcem temeJjitejše priprave, se je vendar mogel opaziti znaten napredek Domžalčanov. Posebno je treba omeniti LadsitStterja. ki je nudil GogaJi precej hud odpor. Hirija pa je dobila v ing. Murku zelo uporabljivo tekmovalno moč. Podrobni rezultati so brii:
Brez rizika kupujete noše štofe zo obleke
Ako kakovosti našega štofa lahko opravičeno kaj očlfate Vam ia* menjamo ali vrnemo denar.
Tore| ko kupujete nai Itof ničesar n« riskirat«. Tudi mi n«, ker 90 naši štofi po kakovost?, stalnosti barve In po lepoti vzorcev zares prvovrstni.
Cene naših Štofov na rjev meter

za obleke 120 do 180 di-
Vl.d.
I »Jo »tri
• volnenih I It • a I a Q
Kleli *e rrel» i»p (• vseli
o a
Tovarna:	Ljubljana Zagreb Beograd
P a r a Č i n rroaa|aine: Gradi«* 4	JurlSifieva 4 Kner Mihajlovm S5
Osijek
Kapucinska 14
Novf Sad
Trg O«lob<xj«nja 3
Sarajevo Stroumay«rova
fn v vseh večjih mestih v državi
Gospodje; Banko (Hirija): Kluge 6:4. 6:1; Gogala (Ilirija) : Ladst&tter 8:6, 6:4; ing. Murko (Ilirija) ; jtng. Skok 6:0. 6:1. Banjaj (Ilirija) : Kuralt 6:1, 6:1; double Kluge -Ladstatter (Domžale) : Banko - Gogala w. o. Skupni rezultat 4:1 v korist Ilirije.
Dame; ga. DacaT (Hirija) : Hanuš 6:3, 6:2; ga." Dacar : Ušeničnjk 6:0. 6:1: double Dacar - Tratnk (Ilirija) : Harouš - Ušeničnfk 6:2. 16:14(1); Hanuš : Tratnik w. o.: Uše-ničnik : Tratnik w. o. Skujpni rezultat 3:2 v korist Ilirije.
TK Domžale je izpadei h nadaljnjega tekmovanja za drž. prvenstvo. Ilirija pa se bo srečala prihodnjo nedeljo v Ljubljani s TK Radeče.	-
V nekaj vrstah
Mariborski Rapid je v nedeljo gostoval v Čakovcu. kjer je s svojim I. moštvom odigral prijateljsko tekmo proti CSK. ki ee je končala s katastrofalnim porazom zanj. namreč 9;0 (5:0) v korist, domačih. V ljubljanskem II. razredu so bile v nedeljo odigrane tri prvenstvene tekme z naslednjimi rezultati: Grafika • Svoboda 3;2, Mladika : Korotan 4:1 in Jadran : Moste 4:1, medtem ko je Slavija brez jgTe prepustila obe točki Marsu. Po sedanjem 6tanju je vrstni red klubov v tem razredu naslednji: 1) Mars 22. 2) Jadran 18. 3) Grafika 17 (38:19). 4) Mladika 17 (33:29). 5) Svoboda 16. 7) Moste 7, 8) Slavija 6 in 9) Korotan 5 točk. NeodigTanj sta še tekmi Slavija -Moste in Jadran - Svoboda.
To nedeljo se je odigralo tudi osno kolo prvenstvenega tekmovanja mariboaskega II. razreda, ki je prineslo naslednje rezultate: Lendava : Mura 2:1. Gradjanski ; Slavija
2:2, SK Drava : SK Ptuj 2;0. Prvenstvena tabela je sedaj takale: Gradjanski	8 6 1 1 25:14 13
Mura	8 6 0 2 40:11 12
Lendava	8 5 1 2 26:20 11
Drava	8 3 0 5 15:42 6
Slavija	8 116 12:25 3
Ptuj	8 1 1 6 9:23 3
V državni prvenstveni tabeli, ki jo je objavilo »Pond. Jutro« so se številke nekoliko poigrale s sestavljakem. Vrstn red klubov je torej naslednji- 1) Gradjanski, 2 Jugoslavija* 3) Hajduk. 4) BSK, 5) Slavija (S). 6) Hašk, 7) Bask, 8) Slavija (0). 9) Concordia fn 10) Ljubljana. Pravilne razlike golov pa so; Pri Hajduku 38:18. pri BSKu 43.-21 in pri Basku 29:39. — Dalje je treba v prav tam objavljenem poročilu o triglavskem dnevu popraviti časa drugega in tretjega Avstrijca na 6:57 odn. 6:57.4.
SK Ljubljana. 0po7.arjajo se vsi igralni ligjnega in rezervnega moštva, da si ogledajo razdelitev treningov za torek in četrtek. Navodila so razvidna z objave na oknu tajništva L.N.P.
SOKOL
Sokolsko društvo Most® priredi drevi ob 20. v kinu Moste predavanje >Potovanje po Evropi«. Predaval bo predavatelj ZKD g-prof. Osip Sest.
Sokolsko društvo Skofja Loka priredi ju-trj 28. t. m. ob 20. v svojem domu predavanje »Dolina gradov«, drugi del s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Viktor Pjrnat.
ZAHVALA
Vsem, ki ste našega dobrega, soproga in očeta, gospoda
HRVOJE TOMCA
spremili na njegovi zadnji poti, darovali vence ter sočustvovali z nami, se iskreno zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gosp. proti Bogomirovu iz Ljubljane, gosp. dr. de Gleriu za njegov zdravniški trud in poslovilni nagovor, gosp. dr. Trillerju za nagrobni govor, pevcem društva Sokol Radovljica in Bled, ter Sokolom za čast, ki so jo izkazali na zadnji poti, istotako članom društva »Zbor«.
BLED, dne 20. aprila 1937.
ŽALUJOČI OSTALL
ZAHVALA
Vsem prijateljem in znancem, ki so ob prebridkl bolezni sočustvovali z blagopokojnim gospodom
Klavžar Antonom
m ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, izrekamo najprlsrčnejšo zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo g. doc. p rim. dr. Cholevvi Josipu, ki je blagopokojnlku požrtvovalno lajšal bolečine, čast. duhovščini, osobito č. g. monsign. Cerneku iz Zagreba, g. dr. Drnovšku Janku, mestnemu županu za ganljive poslovilne besede, pevcem za lepe žalostinke, vsem društvom, darovalcem krasnega cvetja in vencev, sploh vsem, ki so na katerikoli način počastili Njegov spomin, iskrena hvala!
Žalujoča soproga in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem, sporočamo žalostno vest, da je naš ljubljeni mož, oče, stric, svak itd. gospod
FRANC KUKEC
mesar in posestnik
dne 26. aprila po kratkem trpljenju zatisnil oči.
Pogreb našega ljubljenega pokojnika se bo vršil v sredo, 8. aprila ob 4. popoldne na pokopališče v Radečah.
RADEČE, dne 26. aprila 1037.
Žalujoča žena in ostalo sorodstvo
rA. POLTZER:
14
Maminski tiapašč
št /3
Prigode Patricije Holmove
Kakor nalašč je stopila v sobo Mrs. Croysova, lastnica penzije. Okrogla, dobrodušna gospa se jima je pridružila.
Prišli so v Patricijino sobo. Dekletu se je bilo posrečilo, da je z raznimi malenkostmi dalo neve-likemu, s pustim pohištvom opravljenemu prostoru oseben značaj. Whinstone se je pokazal nalašč zelo stvarnega. Ze kratek pogled na sobni ključ, ki je razločno kazal sledove klešč, je prepričal nadzornika, da se Patriciji ni bilo sanjalo.
Njegova ugotovitev je pripravila blago Mrs. Croysovo v silen obup. Glasno je vzdihovala in dajala nadzorniku na njegova vprašanja same odgovore, ki niso imeli ne glave ne repa.
Vrnili so se v salon, in Whinston je posamič zasliševal prebivalce penzije, M so se bili zbrali k večerji. Njihove izpovedibe so se ujemale druga z drugo; vsi so rekli, da so se bili zaradi Paitriciji. nega vpitja zbudili in prihiteli v dekletovo sobo. Whinstone je hote! to jalovo zasliševanje že končati, ko so mu povedali, da bi eden izmed stanovalcev, ki se je pravkar vrnil, rad govoril z njim.
V naslednjem trenutku je stopil v sobo majhen, že starejši mož. Bil je malomarno oblečen, in na dolgem, ravnem nosu mu je jezdil črno obrobljen ščipalnik. Krenil je proti nadzorniku ter se najprej priklonil Patriciji, potem šele uradniku.
j>Dovolite, da se predstavim: Sluice! S polnim imenom: Louis Napoleon Sluice!«
Gospod Silaiice je imel nenavadno globok glas, ki se nikakor ni ujemal z njegovo šibko postavico. Whinstorbe je le s težavo zatajil nasmešek.
»Prosim, sedite, gospod Sluice,« je vljudno poprosil.
Možiček se je iznova priklonil, nato pa sedel.
Gospod Sluise ve v«e
»Gospod nadzornik,« je pričel globoki glas, »prišli ste, da bi izsledili skrivnostno osebo, ki se je sinoči z kdo ve kakšnim slabim namenom vtihotapila v sobo gospodične Holmove! Povedali so mi, da ste ostale prebivalce naše penzije že zaslišali Od teh ljudi niste ničesar zvedeli, prepričan sem, da ne. Kajti večina ljudi nič ne vidi, čeprav imajo oči, in nič ne sliši, čeprav imajo ušesa. Na srečo sem bil snoči tudi jaz zraven, in jaz nisem ne gluh ne slep! In zdaj, gospod nadzornik, vam hočem povedati, kaj je videl Louis Napoleon Sluise:
»Dajte, da poročam v časovnem redu. Ko sem se prebudil od strašnega krika, ki ga je bila, kar sem seveda šele pozneje zvedefl, zagnala miss Holm, sem skočil iz postelje, se ogrnil z zimskim plaščem in planil na hodnik. Moja soba je precej daleč od
njene sobe, in tako je bto, ko sem prišel tja, že nekaj ljudi pred vrati... «
Tu je Whinstone prvič segel pripovedovalcu v besedo:
»Kako ste vedeli, da je bila miss Holm tista, ki je klicala na pomoč?«
»Saj v tem je vsa stvar, gospod nadzornik! Po kriku, ki me je bil zbudil, nisem slišal nobenih novih klicev. Zato sem bil nekoliko presenečen, ko so mi ljudje povedali, da je zavpila miss Holm.«
»Zakaj vas je to presenetilo?« je vprašal Whin-stone.
Možiček se je nasmehnil. »Ker ne znam samo gledati in poslušati, ampak tudi dosledno misliti! Hiša je stara in ima jako debele stene; zvok jih tako rekoč ne predere. Z vrati je pa drugače. Klic gospodične Holmove smo bili sicer vsi slišali, a zelo težko nam je bilo vedeti, iz katere sobe je prišel. Torej vidite .gospod nadzornik, da sem bil po pravici presenečen, ko sem našel nekaj stanovalcev pred vrati gospodične Holmove, ki so bila zaprta in izza katerih ni bilo več slišati niti najmanjšega glasu.«
Nadzornik je komaj opazno pokimal.
Gospod Sluice se je zmagoslavno nasmehnil in nadaljeval:
»Ko smo prihiteli v sobo, je miss Holm pokonci sedela v postelji. Dokaj časa je trajalo, preden nam je mogla povedati o pošastnem obiskovalcu. V tem, ko so ostali deloma neverjetno, deloma z grozo poslušali pripovedovanje gospodične Hol-
move, sem se prepričal, da so bila vsa okna v sobi čvrsto zaprta. Nato sem hitel k izhodu stanovanja; tudi ta je bil zaprt in zavešen z varnostno verigo« Ako se gospodični Holmovi ni bilo sanjalo, je morala biti prikazen še v hiši. Kakor veste, pa nismo mogli najti nobenega sledu o nji. Tedaj sem j«l izpraševati stanovalce, kako so vedeli, da je prav miss Holm tista, ki kliče na pomoč. Vendar nisem mogel dobiti jasnega odgovora na svoje vprašanje ...«
»In kaj sklepate iz tega, gospod Sluice?« je ae&o pazljivo vprašal nadzornik.
Čudaški možiček je vstal in skoraj šepetaje rekel:
»Zame je stvar popcftnoma jasna: med ljudmi, ki sem jih našel pred vrati gospodične Holmove, je bil seveda tudi skrivnostni nočni gost! Črnega trikoja zdaj kakopak ni več imel na sebi; ali bolje, povrhu trikoja si je bil ogrnil plašč. Sodim, da so bile med krikom in mojim prihodom v sobo dve ali tri minute presledka. Mož je bil torej vražje uren, zakaj v tem kratkem času je moral skočrti v svojo sobo, si potegniti črno kuklo z glave, obleči pdašč in steči k sobnim vratom gospodične Holmove. Nu, posrečilo se mu je.«
Nadzornik je pohvalno prikimal.
»Gospod Sklice, pameten človek ste in opazovati znate, vse kar je res! Ali se dobro spominjate, katere osebe ste našli pred vrati gospodične Holmove ? Lahko si mislite, da je odgovor na to vprašanje silno važen.«
MALI O Ci V.j ANI
Služ bo dobi
Beseda 1 Dtn. torek t Din. m šifra Ul lajanj® naslova I Din. Najmanjši tneeek 8 Din.
Natakarico
B znanjem francoskega jezika, prijetne zunanjosti, sprejmem za novi pensian v Vrnjačkl banji, Srbija. Ponudbe e sliko poslati na Pensian Sanesouci, Vrnja-čka banja.
10221-1 Ženski akt
j&očnejšo figuro. išče aikad. slikar ta. dopoldanske ure. Predstaviti se dnevno od 9. do 11. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30506-a
Krojaškega
pomočnika
73 pomoč pri velikih komadih, prvovrstnega, sprejmem takoj zb stalno. Naslon v vseb posiora-lnircah Jutra.	1060B-1
Frizerka
prvovrstna mo£. smožna tndi nemščine d«, bi takoj mesto ta sraono. Ponudbe »a podružnico Jutra t Celju pod enačbo »1. maj«.
1059S4
Služkinjo
kf zma tudi kuhat!, sprejme takoj Tgoveka hiša z ▼«>fjo družini*. Naslov v veeh poslovalnice!) Jutra.
10582-1
Samostojno moč
prvovrstno, iščem za dam-ske obleke. Olga Tavčar, Sv. Petra c. 79, Ljubljana.
10502-1
Mlajšo kuharico
samostojno. v»ren« te pošteno, iščem ra večjo kuhinjo t Ljubljani. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kuharica*.
10655-1
Brivskega
pomočnika
mladega, takoj sprejmem. Stanko Podbevšek, Dev. 11. v Polju 10.
«1584-1
Mesarskega
pomočnika
sprejmem na boljše mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesar«.
J057S-1
Službe išče
Brivski pomočnik
iSče nameščanje. Dobesr, soliden delaveo, vojaščine prost, zna tudii ondularati. Nastopi lahko po želji. — Ivan Lončairevič. salon Pel Beilo, Domžal«.
105PG-2
Knjigovodkinja
samostojna, vešča vseh pisarniških del, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodiinjac.
106OT-2
G. Th. Rotman:
Profesor Bizgec gre na potovanje okoli sveta
86
Mikec in Pikec sta prestrašena poskočila; kar hipoma sta bila zbujena! — »Zaslonita se!« je ukazal profesor Bizgec in sam izginil pod mizo. Kajti že jim je prifrčak) nekaj sulic mimo ušes. Mikec se je skril za prazen zaboj, Pikec pa v prazen sodček. Bil je skrajni čas. kajti že v naslednjem trenutku je nekaj sulic brne obtičalo v mizi, zaboju in sodčku.
— »Bog nebeški.« ie pomislil Pikec, »kaj bi bilo, če bi imel glavo še zunaj!«
Vajenci(ke)
Beseda i IAa lave* 8 Dm. za gib* *£ lajanje naslova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia.
Natakarski vajenec
s šolsKe isobrazbo, doba mesto. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »•Hotelski strokovnjak«.
10601-41
Učenko
za trgovino takoj spre] mesn. Prednost imajo z dežele in 3 razredoma meščanske	— Romana Ložar, Domžale.
10583-m
Pjrodam
Beeeda 1 Dim, davek 8 Dtn. za šifre sij lajanje naslova 5 Dia. Najmanjši tneeek 17 Din.
Dva roloja
s portaii 235 X 140 prodam. Tavčar, Ljubljana, Kode-bjevo, Zadružna 14.
30076-6
Pisalno mizo
dobro ohranjeno, prodam radi selitve. Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra.
10666-6
Pridelki
Kuhano maslo
veliko množino po ugodni ceni nudi Oerne Oskar, Ljubljana Sv. Petra e. 35. Poiememialski eir od Din 18.— dalje, trgovci popust.
10158-33
Kratkodlaka psica
nemška, 14 m<rsecev stara, z rodovnikom, naprodaj. — Dosegla 11. »prida na tekmii v Ljubljani II«. Zamenjam jo po dogovoru tudi za Bock puško ali trocevko. L. Weiss, trg. Metlika.
10323-27
Ušla je papiga
modTe barve, brez repa, katere sliši na ime »Jaka«. Najditelj naj »e javi proti nagradi na ogl, odd. Jutra.
10589 27
Ai to, moto
Beeeda l Dtn. lavek 8 Din. aa Šifro ati dajanje naslova
5	Din. Najmanjš* tneeek
iT Din
Opel
6	cll., model 1936, Umu zlna, brezhibno ohranje na, vožena 14.000 km zelo ugodno proda DKW zastopstvo J. Lovše, — Tyrševa 35
10397-10
tenma
Kolesa
raznih nemških znamk t največii izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah. — Nova trgovina, Tyrševa 36.
10316-11
UJj
Beeeda 1 Din. davek S Din. za šifre ali lajanje naslova 3 Dia. Najmanjši tneeek M Din.
Zobozdravniško
ordinacijo
kompletno in čakalnico, — proda dr. Wolff, Sevnica ob Savi.
10531-30
87
»Ti, Pikec!« je mahoma zašepatal profesor. Pivcev rožnati uheljček se je pokazal za veko. »Pikec«, je profesor nadaljeval, »vzpni se na lestvico, poizkusi doseči vzvode ln potegni levega nizdol. pa hitro!« — »Ali — potem zletimo naravnost v nebo!« je Pikec zatarnal. — »Nič ne pomaga, fant!« mu je odvrnil profesor. »Razen če ti je veliko do tega, da te divjaki speko ali skuhajo v obari?« — »Oh, tega pa nikar!« se je ustrašil Pikec. — »Nu, torej!« je dejal profesor.
ragocenosti
l
Vsakovrstno zlato
fcupuje o* najvišjih cenah
CERNE - juvelir
LJubljana. VVolfova ulica L 18-88
Beeeda l Dtn. davek 8 Dia, za Šifre tli dajanj« naslova 3 Dia. Najmanjši tneeek 17 Dia
AL. PLANINŠEK Ljubljana
Beethovnova m. 14/i Telefon J5-10. iz posluje nakup in prodajo
hranilnih knjižic vseh denarnih zavodov takoj v gotovini najbolje
Informacije daje brezplačno 38-16
Posojila
dobe državni in samo upravni uslužbencc v Ljubljani v gotovini m blagovnib bonih. »Hermes«. Informacije Tav-iarjeva 2.
87 16
Hranilne knjižice
kupite ali prodaste potom moje oblastveno dovoljene pisarne zelo ugodno Takojšna gotovina. Strogo solidno poslovanje.
RUDOLF ZORE Ljubljana, Gledal. 12. Telef 38—10.
10226-16
Bančno kom. zavod Maribor
Aleksandrova ul 40.
Vam izvrši prodajo ila nakup
hranilnih knjižic
vseh denarnih zavodov najboljše iin najvestnejee. Samo pišite na	naslov
io ml Vaim pošljemo gotovino po pošti naprej. Za odgovor priložita Din 3 znamk.
161-16
Hranilne knjižice
Zadružne zveze ln Zadružne gospodarske ban ke kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Maribor pod »Denar«.
10538 IG
Lokali
Beseda 1 Dia. lavek 8 Din, za šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
Za poslovne
prostore
iščem primerno stanovanje dveh do štirih sob, ali pa lokal s stranskimi prostori v strogem centru Ljubljane, za avgust, november sli preje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutro.
96U-19
Beseda 1 Dia. lavek 8 Dm ta šifro sli lajanje naslova S Ka. Najmanjši tneeek 17 Dia
Večje število parcel
kompleksov, posestev. goz-lov, trgovak.il> ki stano vanjskih hiš ter rfl Ima naprodaj gradben] strokovni Izobrateat posredovalec Kunaver Ludvik. Cesta okt. št. 0. Telefon 37-33. Pooblaščeni graditelj to sodni oenitelj ta nasvete brezplačno oa razpolago.
69-20
Lepo posestvo
pri oeeti, 31 oralov ze-mije, lepa hiša, gospodarsko poslopje, več MrUmosnikov in velik vinograd, to v najboljšem stanju, ugodno naprodaj za Din 75.000. — Naslov v v&eh poslovalnicah Jutra.
10C09-30
Stavbno parcelo
za lertoviš&e aii kaj aličnoga takoj prodam. — Jesih Leopodd, Medvode.
1)0578-30
Stanovanje
Za hranilne knjižice
v velikih zneskih Kmetske posojilnice ljub-ljansKe, Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani, Mestne hranilnice in Obrtne banke v Ljubljani, kakor tudi Zadružne gospodarske banke, Ljubljanske kreditne banke, članic Zadružne zveze, ccljskih in mariborskih denarnih zavodov se obrnite na tvrdko Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/1 telefon 35-10. 10494-16
Beseda 1 Din. davek 8 Din. za šifro alf dajanje naslova 3 Dia. Najmanjši tneeek 17 Dia
V novi hiši
na vogalu Vošnjakove in Dvoiakove ulice je na razpolago še neka) tro- m dvosobnih konfortnih stanovanj za avgust. Istotako se odda lepo konfortno trisobno stanovanje v hiji Gradišče 4. Poizve se v pisarni Dr. Lukmana Gradišče 4.
10501-21
Stanovanje
dvosobno, pritlično s priti" klinaimi, odidaan L junija v Valjavčevi ulici št. 17 (Koiezija).
10677-21
Stanovanja
Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro aJi dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeok 17 Dia.
Eno ali dvosobno
stanovanje
išče za 1. maj snažna in poštena stranka 3 oseb. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Plačnica redna in točna«.	Kmi-31a
Komfortno
stanovanje
dveh sob. kabineta in vseh pritiiklin, tudi balkona za snaženje, išče boljši gospod, najrajši v bližini centra. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutm pod >SajQo boljše stanovanje«.
M604-21a
Sobo odda
Beseda 1 Din, lavek 8 Din. za šifre sli lajanje naslova 3 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia.
Sobico
Mi.nu sodnije, oddam 1. meija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10591-33
Opremljeno sobo
s posebnim vhocLom za ali dve osebi, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	MJ397<33
Eno ali dve boljši
gospodični
staiinil., sprejmem v lepo eobo s klavirjem ter vso oskrbo. Kopalnica. Naslov v vseth poelovaJnicah Jutra.
lQ'Jt>2-33
Lepo sobo
oddam eneimu ali dvema go^iodioima na Riimeki cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
10776-23
Prazno sobo
vefifoft, leipo, takoj oddam. Poizve se od 11. naprej. Kolesja, Devinska ulica 9.
10774-33
Sobe išče
Pisarniške prostore
3 večji sobi, iščemo v centru. Pomidbe z navedbo velikosti sob in stanarine pod »Društvo« na ogl. oddelei Jutra do STede zvečer.
10568-39a
Informacije
Beseda l Da. lavek 8 Din za Šifre sil lajanje naslova 9 Dia Nsjm&njfr tneeek 17 Dtn
Tovorni avto
ki bo peljal v Orikvenico, naj javi naslov telefon: št. 27-22.	105914-311
zs Sfro sli (lajanje naslova Beeeda 1 Dtn, lavek 8 Din, ? Dia Najmanjši tneeek 17 Dia
Rabljene sode
velikosti 180 do 300 litrov, od vina ali kisa kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobro ohranjeni«
10218-7
Frak
za srednjo postavo, kupim. Ponudhe pod »Dobr. ohranjen 999« na ogl. oddelek Jutra.	10590-7
Vrata
rabljem, dobro ohranjena, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vrata«.
10665-7
KSILOUTNI TLAK
za kuhinje, kopalnice, lokale, tovarne itd., je edino primeren, sodoben in cenen. Izvršuje ga
Material"
LJUBLJANA, Tyrševa c. 36 a
Mestni pogrebni zavod. Občina Ljubljana.
Umrl nam je po prejemu sv. zakramentov za umirajoče naš nad vse ljubljeni in dobri papa, gospod
Viktor Fritsch
višji uradnik hranil, drav. banov, v pokoja
Pogreb nepozabnega rajnkega bo v sredo, dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 26. aprila 1937.
Žalujoči rodbini; Dr. FRITSCH in KOUTNY
Priznanje ljubosumne
zene
7"edela sem, da se je \l ljubezen mojega moža do mene ohladila. Zdaj mi je jasno, da bi bila sama kriva, če bi bila moža popolnoma izgubila. Z 20 leti sem imela lepo lice ter svežo in jasno polt. Po poroki pa sem zanemarila svojo zunanjost. Dnevno domače delo in vzgoja dveh otrok, vse to mi je prineslo kmalu brazde in gube. Koža je postala raskava. S 30 leti sem bila vi' deti, kakor da jih štejem že nad 40. Tedaj sem čitala da je neki slavni dunajski zdravnik odkril »biocel«, ki omogoča ženam da spet dobijo mladostno zunanjost. Takoj sem si nabavila tubo »biocela« (hrane za kožo) ter sem to sredstvo uporabila še istega večera. Uspeh me je v resnici zadivil. Že naslednje jutro je bila videti koža sveža in svetlejša. Pa enem tednu mi je rekel
4
1


mož: »Marijana, v resnici si videti pomlajena!« Po enem mesecu so vse moje prijateljice že govorile o izpremem-bi moje zunanjosti. Zdaj nimam nobenih vzrokov več, da bi bila ljubosumna na svojega moža!«
»Biocel« je živa hrana za kožne celice, pridobiva pa se iz skrbno izbranih mladih živali po metodi prof. dr. Stejskala z dunajskega vseučilišča. Ta hrana za kožo je vsebovana samo v kremi Tokalon (hrani za kožo) rožnate barve. Ta krema hrani in pomlajuje Vašo kožo, dokler spite. Odstranjuje brazde in gube ter ea gladko, svežo dekliško polt. Uspeh je zajamčen, ali pa s« denar vrne.
! «MORANAM PftAVO 'CJj[DO !
.MORANA' JE USAVnSEMA.ObPRAVI.PRHLJALIKCEMC.3ACI IN MRA^hTuSISČ E. TAKOJ USTAVI IZPADAH3E LAS.LASJE PO RASTEJO TUDI «A PLEŠASTO« MESTU. CENA STA*LENICE PO POVZETJU DIN 40.-P0ŠTNINA Pl N 7>
MOD«NA KOZMETIKA - 5 P L I T -
KORANA" DIPLOM I RANA'Y LONDONU sOF 6RAND PRIX IN Z L AtO KOLAJNO
Beseda 1 Dia, davek 8 Din, za šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia
PrenSKoti, veterai suknjiči
Novosti,
lepe vzorce za pum p ari ce, športne obleke nudi ceneno
Presker,
8v. Petra e. 14.
[UHmcriBasu iPRiCPifrou
roetsid usf»zk isemami.
usimuii cm.
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
f
I
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da nas je danes za vedno zapustil v 78 letu starosti naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod
Alojzij KitaSeljc
inšpektor drž. železnic v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo 28. t. m. ob pol 5. uri popoldne iz hiše žalosti Orlova ul. 6, na pokopališče k Sv. Križu.
V LJUBLJANI, dne 26. aprila 1937.
Žalujoči:
Valter in Leo, sinova; Terezija, Marta, sinahi;
Stamena, Zdenka, vnukinji; Marko, vnuk.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča svoje članstvo, da je umrl naš dobri tovariš
Kitafeljc Alojzij
dolgoletni odbornik S.P.D., načelnik markacijskega odseka itd.
Na zadnji poti ga bomo spremljali v sredo, dne 28. t m. ob 16.30 uri izpred hiše pokojnega na Orlovi c. št. 6.
Slava idealnemu planinskemu delavcu!
Urejuje Davorin Ravljen« Izdaja za konzorcil »Jutra« Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskarno d. 3. kot ttekarnarja Fran Jeran. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak Val y Ljubljani.