Št. 9 (1907) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 27. februarja 1986 Cena: 80 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Turizem se je lani izkazal V dolenjski regiji je bilo lani za 23 odst. več nočitev, zlasti tujih__________________________ NOVO MESTO — Nedavno zbrani podatki Meobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko kažejo, da seje v preteklem letu ^regijski turizem kar dobro odrezal. Število gostov je bilo v štirih dolenjskih občinah za skoro 7 odst. večje kot leto poprej, nočitev paje bilo za dobrih 23 odstotkov več. Zlasti razveseljiv je podatek, da seje tujski turizem v porastu najbolj povzpel. Medtem ko število domačih gostov Dolenjska lani ni povečala v primerjavi z letom 1984, paje bilo tujih gostov za dobrih 10 odstotkov več. Pri nočitvah pa je bilo lani število tujcev kar za 68 odst. večjekot pred letom dni. Metličani se lahko vprašajo, zakaj pri njih število gostov znatno upada, Trebanjci pa, zakaj je malo manj nočitev. V občini Črnomelj, posebno pa v novomeški občini pa tako število gostov kot nočitev v preteklem letu kažeta domala izredno rast. V celotnem nočitvenem prometu Slovenije je znašal delež Dolenjske lani 3,57 odst. in je znatno boljši, kot je bil leta 1984. Za take rezultate ima seveda največ zaslug zdraviliški turizem. R. B. KAR TRIDESET VIN SEVNICA—Sobotna pokušnja vin in domačih jedi v hotelu Ajdovec je nadvse uspela. Člani podružnice dolenjskega društva vinogradnikov Sevnice — Boštanj so namreč založili degustacijsko komisijo kar s 30 vzorci, toliko kot predlani. Kakovost je bila dosti boljša. Tudi ni bila povsem upravičena bojazen, da so sodi suhi, zakaj vso noč omizje ni bilo žejno. Največ je bilo rdečih vin — cvička kar 21. Najboljši cviček je ponudil Ivan Mastnak iz vinograda na Zajčji gori (15,82 ), 2. Stane Lipar, Topolovec (15,56), 3. je bila Vida Medved, Dobje (15,54), 4. Jože Železnik, Dobje (15,44), 5. Alojz Zalašček, Apnenik (15,38), itd. Črno vino je bilo le eno — Alfred Železnik, Veternik (14,72), belih pa osem: 1. inž. Jože Peternel, Lamperče (16,18), 2. Adolf Jaz-binšek, Lamperče (16,16), 3. Stane Lipar, Topolovec (16,06), itd. rock fin V počastitev 12. kon-gresa ZSMS v Krškem KRŠKO — Občinska konferenca ZSM Krško prireja v sodelovanju s Študentskim servisom, Glasbeno mladino, Zvezo kulturnih organizacij in Delavskim kulturnim domom Edvarda Kardelja Krško 1. posavski festival rock in pop glasbe. Na festival se lahko prijavijo rock in pop skupine iz Posavja, katerih člani pa ne smejo biti starejši od 30 let. Za sodelovanje in nastop mora skupina prijaviti tri skladbe, od katerih mora biti najmanj ena lastna. K prijavi, ki jo pošljite do 5. marca letos na občinsko konferenco ZSM Krško, je potrebno predložiti ime skupine z naslovom predstavnika, naslove prijavljenih skladb z imeni avtorjev, besedila lastnih skladb in zasedbo skupine. Najboljše skupine sebodo predstavile na osrednji kulturni prireditvi v času 12. kongresa ZSMS v Krškem, to je 4. aprila letos, dobile pa bodo še praktične nagrade. Nadgradnja premalo učinkovita S seje Medobčinskega sveta ZK za Posavje — Ugodna ocena dela .m KRŠKO —Prehod v novo srednjeročno plansko obdobje je tudi v Posavju zahteval analizo uresničevanja načrtov v preteklih štirih letih. Posavski komunisti ugotavljajo, da prav pri teh nalogah medobčinsko sodelovanje še šepa, saj kljub naporom v regiji med strokovnimi službami v občinah ni prišlo do enotnih ocen o opravljenih skupnih aktivnostih. V Posavju niso uskladili niti sku- učinkovita. Tudi v Posavju bi pnih izhodišč. Na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Posavja je sekretar Valentin Dvojmoč ob komentiranju poročila o delu MS ZK v preteklem mandatnem obdobju opozoril, da ostaja še zmeraj nerešeno vprašanje organiziranosti zdravstva in lekarništva. Za usklajevanje skrbi posebna komisija pri medobčinskem sindikalnem svetu, celotna problematika pa se vse preveč odlaga zaradi formalnih razlogov. Večjo pozornost bi kazalo posvetiti informiranju, saj, če je bilo to slabo, je v marsikaterem okolju prispevalo k izražanju nezadovoljstva. Rakova rana pa ostaja idejnopolitično usposabljanje, za katerega naglo usiha zanimanje. Izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Štern je dejal, da na pomisleke, ali so oblike medobčinske nadgradnje sploh še potrebne, odgovarja ocena CK ZKS, da je več dobrih kot slabih izkušenj. Vsekakor je nadgradnja močna, a premalo KITAJCI V KRKI — V začetku tega tedna je prišla na večdnevni obisk v novomeško tovarno zdravil Krko delegacija ministrstva za zdravstvo LR Kitajske, ki jo je vodil XUWENBO. S predstavniki Krke so se pogovarjali o dolgoročnem sodelovanju na znanstveno tehničnem področju pri razvoju novih zdravil, zlasti še na področju zdravljenja malarije, bolezni, ki je še vedno velik svetovni problem. (Foto: J. Pavlin) občinske organizacije ZK dale več pobud in še bolje izkoristile medo- • Člani MS Z KS so povzeli razprave o kongresnih dokumentih v občinah. Menili so, da listine presplošno govore o odgovornosti in tudi resolucija je preobsežna, preohlapna. Bolj govori o tem, proti čemu seje treba boriti, ne pa zakaj. Izobraževanja ob delu in izdela skoraj ne poznamo več, če bi razvili to, bi bilo tudi idejnopolitično usposabljanje uspešnejše. Iz Posavja je kandidat za člana CK ZKJ Silvo Gorenc iz Celuloze. ŠE ENA BANKA? KOČEVJE — Novomeška izpostava Beograjske banke je zaprosila za lokal sredi Kočevja, kjer bi odprla svoj lokal, kot ga ima že v Ribnici. Na seji občinskega izvršnega sveta so člani pred kratkim menili, da bi bilo nekoliko konkurence tudi na področju bančništva koristno in da bodo razgovore s predstavniki Beograjske banke nadaljevali. LE S PRIGLASITVIJO DEL ČRNOMELJ — V črnomaljski občini pripravljajo odlok, v katerem bodo določili posege v prostor in objekte, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, pač pa bodo morali občani gradnjo ali poseg priglasiti upravnemu organu za urbanizem. S tem se bo postopek za številne majhne gradnje, kot so drvarnice, vrtne ute, kurniki in zajčniki, lahke montažne garaže, manjša gospodarska poslopja za rejo domačih živali, kozolci, skednji, čebelnjaki, lope za vrtno orodje, in še vrsto drugih manjših objektov in adaptacije ter druge posege v prostor močno poenostavil. VRZEL BO MOC ZAPOLNITI METLIKA — Na nedavni seji občinske konference SZDL Metlika so poudarili, da je Dolenjska še vse premalo zastopana ne le v družbeno političnem zboru skupščine Slovenije, ampak tudi v republiki nasploh. V družbenopolitični zbor skupščine SRS so namreč iz dolenjske regije predlagani le štirje kandidati, med njimi nihče iz metliške občine. Te težave se v tej občini vlečejo že ves čas, odkar je delegatski sistem, napako pa bo moč popraviti tudi s primerno dolgoročno kadrovsko politiko. V tem mandatnem obdobju pa bodo po mnenju občinske konference SZDL to vrzel lahko zapolnili, če bodo dobro zastopane metliške delegacije v zboru občin in zboru združenega dela republiške skupščine. Spomin na 1. zasedanje SN0S Janez Vipotnik postal ob črnomaljskem občinskem prazniku častni občan — Podpis listine o prijateljstvu z občino Terzo utrdil sodelovanje ČRNOMELJ — V spomin na 19. februar 1944, ko je bilo v takratnem Sokolskem domu 1. zasedanje SNOS, na katerem so sprejeli dokumente, pomembne za graditev ljudske oblasti in slovenske državnosti, praznuje črnomaljska občina svoj praznik. Na slavnostni seji, ki je bila na prazničen dan v Kulturnem domu, so bili poleg številnih gostov tudi Olga in Janez Vipotnik, predstavniki italijanske občine Terzo in pobratimi iz Duge Rese ter organizacije z domicilom v občini. Jure Perko, predsednik črnomaljske občinske skupščine in slavnostni govornik, je orisal uspehe in težave v občini v zadnjem letu dni ter ob tem pohvalil vse tiste, ki so pomagali k razvoju z gradnjo številnih objektov. V viniškemNovoteksu in črnomaljski Beti so namreč dokončali proizvodni hali, v Semiču prizidek osnovne šole, v nove prostore seje preselila tudi črnomaljska matična knjižnica, na Čardaku pa so zgradili 33-stanovanjski blok. Kmalu bo dograjen tudi bencinski servis v Starem trgu in trgovina na Čardaku, v krajevni skupnosti Semič napeljujejo 14 kilometrov dolg vodovod, nezanemarljiva pa so tudi številna druga dela pri komunalni ureditvi v občini ter 1,26 milijarde dinarjev, ki sta jih predvsem zaopremo odštela Belt in Iskra. mm fmsj m & Odgovornosti ne ubežimo Jedrskih odpadkov iz Krškega noče ne Slovenj Gradec, ne Slavonska Požega, ne Nova Gradiška. Nihče. Ne vemo, kako bodo vprašanje rešili, vemo le, da bo treba pretečo nevarnost končno nekam shraniti in da je časa za iskanje rešitve vse manj. Napredek človeškega uma ni hkrati tudi napredek človekove sreče, je trdil že Hegel in te resnice se na srečo z. 1 vse več ljudi. Utrjuje se prepričanje, da življenje brez energije ni mogoče, je pa mogoče ob manjši in bolj smotrni porabi. In tu lahko vsakdo stori več, zgrda pa nas vse skupaj lahko k temu lahko prisili višja cena energije. Energijo skrajno neracionalno porabljamo. S Švico se je res težko primerjati, toda vseeno: tam porabijo 3,4-krat manj energije za en dolar družbene proiz voda, kol je porabimo v Sloveniji. Manjša poraba pa ne pomeni te manjših proizvodnih stroškov, temveč tudi manjši napad na naše okolje in naravo. Slovenske tovarne in kurišča spustijo v zrak na leto 248.000 ton žveplovega dvokisa, 227.000 ton ogljikovega monoksida, 59.000 ton saj in še mnogo drugih naravi sovražnih snovi, od katerih moramo živeti. Vprašanje življenja in smrti, ne pa aktivistična fraza, je zato zahteva, ki je zapisana v osnutku resolucije za bližnji 10. kongres ZKS. namreč, da je varstvo okolja splošna družbena nalogu in odgovornost vsakogar izmed nas. M. LEGAN mreč prvič srečali natanko pred letom dni, a so v tem času že imeli kulturne in športne izmenjave, na- • Na seji so podelili naslov častnega občana Janezu Vipotniku, ki je v zahvali dejal, da si bo prizadeval, da se bodo njemu dragi kraji še naprej razvijali. Tako so obljubili tudi dobitniki plaket, najvišjih občinskih priznanj, IX. armadno območje, srednja šola Edvarda Kardelja, Slavko Pavjin, direktor Novoteksa, Miroslav Šti-mac, direktor Beti, Jože Vonta, direktor Tekstila, in črnomaljski obrtnik Lovro Rems. črtujejo pa jih tudi na gospodarskem področju. B. M. TRDNEJŠA VEZ — Predsednika občin Črnomelj in Terzo Jure Perko (na desni) in Armando Ozzar sta ob črnomaljskem občinskem prazniku podpisala listino o prijateljstvu. S tem sta občini ustvarili še trdnejšo vez za sodelovanje na političnem, kulturnem. športnem in tudi gospodarskem področju. Predsednika občin Črnomelj in Terzo v Furlaniji-Julijski krajini Jure Perko in Armando Ozzar pa sta podpisala listino o prijateljstvu, ki bo le še utrdila vsestransko sodelovanje med prebivalci obeh občin. Predstavniki obeh občin so se na- ODDOLŽITEV TREM NARODNIM HEROJEM ČRNOMELJ — Janez Vipotnik, častni občan črnomaljske občine, je ob tukajšnjem občinskem prazniku na pročelju kulturnega doma odkril doprsne kipe črnomaljskih narodnih herojev Jožeta Mihelčiča, Janka Starihe in Milke Šobar — Nataše. Ob odkritju je dejal, da je bila Bela krajina vedno predana boju za svobodo, zato je bil Črnomelj tudi štab naše revolucije. Odločno je zahteval, da moramo preganjati površnost, ohlapnost, nepoštenost in neodgovornost ter spodbujati kulturno rast, razvoj in enotnost, ki nam je danes, čeprav v vse širši demokraciji, bolj potrebna kot leta 1945. bčinski svet. Pohvalil je dosežek Posavcev pri komunalnem dinarju ter delo članov sveta in sekretarja Valentina Dvojmoča, ki je evidentiran za nekaj odgovornih funkcij v republiki in bo treba za medobčinski svet evidentirati novega sekretarja. P. PERC PRAZNI SKLADI V ŠOLAH ČRNOMELJ — Šolniki iz črnomaljske občine opozarjajo, da bodo morali težave v šolstvu in izvenšolski dejavnosti sistematično reševati. Zaključni računi za preteklo leto sicer nimajo rdečih številk, vendar so šole na meji likvidnosti, skladi pa so bolj ali manj prazni, zato ne bodo mogli izplačati ne regresov za dopust neju-bilejnih nagrad. Poudarjajo, da bi bili rezultati poslovanja znatno slabši, če lani ne bi bili tako varčni! STAREJSI MLADINCI AK ISKRE DRŽAVNI PRVAKI SINJ — Letošnje državno prvenstvo v krosu, kijebilovSinju. je bilo tudi izbirna tekma za nastop na balkanskem prvenstvu. Starejši mladinci. Fabjan, Vidmar, Saje in Mikec so osvojili moštveni naslov državnih prvakov. Fabjan je bil drugi, Vidmar tretji. Saje pa deseti. V ekipnem seštevku so bili Novo-meščani peti. BERITE DANES! na 2. strani: • »Direktorja ne damo!« na 4. strani: • KLic iz Brusnic na 5. strani: • Slab gospodarškoduje dobrim na 6. strani: • Molk — odraz malodušja mladih na 7. strani: • Šola povezala svojo usodo s tovarnami na 9. strani: • Elektrika dviguje temperaturo na 11. strani: • Bela krajina se ekološko osvešča na 17. strani: • Pomladilo iz globin pragozdov na 18. strani: • Zaradi lahkomiselnosti ob življenje? Darujte v sklad za drage medicinske instrumente pri j OO RKS Novo mesto, žiro račun: 52100-678-80144 V_________________________ J NOVA RAZSTAVA V FOTOGALERIJI NOVO MESTO — Jutri ob 18. uri bodo v Fotogaleriji (Domu kulture) odprli razstavo fotografij Janeza Pukšiča iz Ljubljane. Avtor, ki živi zadnje čase kot svobodni umetnik, se bo predstavil s serijo barvnih fotografij z motivi z zimske olimpijade v Sarajevu. Razstava bo odprta tri tedne. SREČANJE PIONIRJEV METLIKA, BREŽICE — Letošnje tradicionalno srečanje pionirjev zgodovinarjev bo 30. in 31. maja v Metliki. Zgodovinski krožki na osnovnih šolah po Sloveniji že delajo raziskovalne naloge. Njihove izdelke bodo na srečanju predstavili po trije pionirji in njihov mentor. Na republiški Zvezi prijateljev mladine so tudi odločili, da bo Zveza prijateljev mladine v Brežicah organizirala srečanje »Pionirji in mladinci — najmlajši samoupravljalci«. Srečanje bo 11. in 12. aprila v Brežicah. LIKOVCI V LIBIJI KOČEVJE — Kočevski LIK je prodal Libiji 370 pultov za opremo kemičnih laboratorijev. Vrednost tega posla znaša okoli 135 milijonov din. Ta teden bo posebna ekipa kočevskega Lika začela v Libiji opremo tudi montirati. Te dni pričakuje Liktudinaročloindenar—tudi iz Libije — za popolno opremo ene izmed tamkajšnjih šol. OTROK ZGOREL V BARAKI DREVESNICA PRISTRANSKI VASI — V ponedeljek, 24. februarja, je prišlo v romskem naselju Drevesnica pri Stranski vasi blizu Semiča do tragedije, v kateri je umrl 18-mesečni Roman Hudorovac. Mali Roman je skupaj s starši 32-letnim Zvonimirom Hudorovcem in 23-letno Silvo prebival v leseni baraki, ki so jo ogrevali z zasilno pečjo. Šlo je za 50-litrski sod, v katerem so kurili. V ponedeljek okoli poldneva sta Hudorovca odšla iz barake, ob peči na kavču sta pustila otroka, poleg pa kup oblačil. Kmalu zatem so prebivalci naselja v baraki opazili ogenj in ga skušali pogasiti s snegom, vendar jim to ni uspelo. Takrat je pritekel iz gozda Zvonimir Hodorovac, odhitel v barako, vendar za malega Romana ni bilo več rešitve. Baraka je pogorela. V drugi polovici tedna se bc postopoma otoplilo, v nedelje se bo tudi pooblačilo. ZMAGALI NAJMLAJŠI — Na posavskem kvizu »Mladi in kmetijstvo« so bili TržiSčani neprekosljivi. Zmaga je pripadla mladim zadružnikom iz tamkajšnje osnovne šole. Na sliki sprejema čestitko gozdarja Ošlovnika edini fant v tej ekipi, Borut Blažič, ki pojde v soboto na republiško tekmovanje v Mursko Soboto, v tej postavi sta še Darinka Papež in Marinka Vidmar, vsi učenci 8. razreda. Tržiščanska 1. ekipa je biladruga,3. šobili Krčani 11,4. Krško I, 5. Artiče, 6. Globoko. (Foto: A. Železnik) Kritično o kritični analizi Poudarki s predavanja dr. J. Šinkovca v Kočevju KOČEVJE — Dr. Janez Šinkovec je 19. februarja predaval v Kočevju o •■Kritični analizi političnega sistema«. Predavanje je organizirala kočevska Knjižnica. Govoril je predvsem o nekaterih osnovnih dilemah, ki so se pojavile ob pripravi »Kritične analize« in ki v njej niso objavljene. Zapišemo naj nekaj misli, ki smo jih povzeli po obsežnem predavanju. • Neustrezni pravni in politični sistem nas je pripeljal v težave, v katerih smo. • Predpisi, ki veljajo in ki so v pripravi, kažejo, da je pri nas na pohodu cent-ralistični sistem, kombiniran z dogovornim usmerjanjem gospodarstva, ki lahko za nekaj časa zagotavlja trdnost. Tržni sistem bi namreč privedel do zapiranja nedonosnih tovarn in še večje nestabilnosti... Vendar mora priti do delovanja trga, sicer se bodo protislovja še bolj nakopičila. • Produktivnost in učinkovitost investicij je v Jugoslaviji za okoli 40 odstotkov pod ravnijo manj razvitih evropskih držav, kot sošpanija. Portugalska, Grčija. • Pri nas je veliko glav, ki vse vedo in znajo, kar je zelo problematično, saj so že računalniki specializirani. • Poleg obstoječe državne birokracije smo ustanovili še sisovsko — in vsetoje treba plačati iz dohodka, ki se ustvarja v proizvodnji. • Finansiranje SIS po občinah prispeva k neenakopravnemu položaju šolstva, zdravstva itd. v različnih občinah in k drobljenju kapitala, kar ni smotrno. Potrebni so nacionalni programi za posamezna področja. • Predpisov imamo preveč, saj je prekršek ali prestopek že, karkoli narediš. Prekršek ali prestopek naj bo tisto, kar je družbi res nevarno. ... Še posebno je treba zagotoviti svobodo ustvarjalnosti... Vsi fantje, zaprti na Dobu, in dekleta na Igu niso povzročili družbi toliko škode, kot ena zgrešena naložba, pa vendar so oni zaprti, odgovorni za zgrešene investicije pa ne odgovarjajo. 0 Tragično je, da pri volitvah ne dosežemo selekcije pameti. Kandidati naj bi se predstavili s svojimi strokovni-mi deli, ne pa s sedanjimi političnimi in drugimi funkcijami. 0 Postajamo dežela vikendov in dragih avtomobilov, ker nismo znali pritegniti zasebnih sredstev za razvoj gospodarstva. 0 Predavatelj je požel tudi aplavz, kar se na drugih razpravah ni dogajalo. J. PRIMC Dobičkonosna peka kruha in zbiranje Intes je le vzorec splošnega delitvenega nereda — Izgubljena merila MARIBOR — »Sasovski« osebni dohodki v mariborskem Intesu — pečejo kruh in pecivo ter izdelujejo testenine — so tudi po zaslugi nedavne problemske konference o informiranju bili deležni širšega odmeva v republiki. Naša novinarska kolegica je namreč na problemski konferenci CK ZKS, da bi ponazorila podcenjenost novinarskega dela, omenila primersnažilke v Intesu, kije decembra lani zaslužila več kot zunanjepolitični komentator televizije — 84 tisočakov. Vendar so pekarske plače burile javnost v Mariboru že vsaj dva tedna poprej, od trenutka, ko jih je Večer omenil v poročilu o obisku podpredsednice slovenskih sindikatov v tem kolektivu. Poročilo je navajalo, da je v zadnjem mesecu minulega leta direktor Intesa zaslužil 260 tisočakov, vendar je že naslednji dan uredništvo mariborskega dnevnika poklicala njegova tajnica in opozorila, da je taJitevilka napačna. V resnici, je povedala, je zaslužil 340 tisočakov. Morebiti tolikšni osebni dohodki niti ne bi sprožili takšnega Razmere so še vedno kritične Ponekod sicer izboljšanje, zato pa drugod poslabšanje — Združevati znanje in kapital — Novi predsednik OK ZK Matjaž Lesar, sekretar ponovno Rudi Orel KOČEVJE — Ra/more na nnrlmrin onvnnHarvtva vn čp vorlnn Lriti^nn V oia kmetiistva i r KOČEVJE — Razmere na področju gospodarstva so še vedno kritične. V nekaterih delovnih organizacijah so se v zadnjem obdobju sicer izboljšale, so se pa zato v drugih poslabšale. To je ena glavnih ugotovitev sobotne programske konference občinske organizacije ZK občine Kočevje. V programska izhodišča za delo v V razpravah, ki so potekale v treh naslednjih štirih letih so zapisali skupinah, so opozarjali na potrebo večino tistega, kar je bilo zapisano že doslej v raznih sklepih, resolucijah, usmeritvah itd., pa tega doslej nismo uresničili ali vsaj v celoti ne. po združevanju znanja in kapitala, skladnega razvoja gospodarstva in družbenih služb, preverjanja učinkovitosti usmerjenega šolstva, razv- »Direktorja vam ne damo« V žužemberški Iskri so delavci komajda pristali na nekajmesečno »posojo« direktorja tovarni IMV ŽUŽEMBERK — Delavci in družbenopolitične organizacije Iskrine tovarne Keko v Žužemberku so 21. februarja sklicali širši in kaj nenavaden sestanek. Zahtevali so samo to, naj direktor magister Dušan Lavrič ostane v kolektivu. Več govornikov je delavce komajda pridobilo za kompromisno rešitev. Kot so uvodoma povedali, je direktor Lavrič prišel v kolektiv pred devetimi leti, ko je bila tovarna tik pred razsulom. Uspela mu je prva sanacija kot tudi uresničiti razvojne načrte, predvsem pa je znal pritegniti delavce k delu in disciplini. Rezultat vsega tega je višji splošni standard, boljši zaslužki in razcvet vsega Žužemberka. Delavci to cenijo in se bojijo, da bi brez direktorja Lavriča spet nazadovali. Gre namreč za to, da je bil lani ob uvedbi ukrepov družbenega varstva v IMV magister Dušan Lavrič imenovan za člana začasne poslo-vodneekipe. Dogovorjenojebilo.da Iskre tudi ne bo pustil. Tako ves čas opravlja dve sila zahtevni službi. Žužemberčanom je bilo rečeno, da bo konec februarja letos konec ukrepov v IMV in direktorjevega razdajanja na dve strani. Znano pa je, da so bili zaradi razmer v IMV ukrepi družbenega varstva podaljšani do konca letošnjega leta, Dušan Lavrič pa je v sklepu še posebej zapisan, da je v tem času odgovoren za prikoličarsko proizvodnjo. Ko so v Žužemberku to izvedeli, je završalo, češ da hočejo (»Občinarji«) direktorja Lavriča imeti samo za IMV. »Direktorja ne damo,« so bile glasne parole delavcev. Ko so jim položaj v IMV in njegov pomen za vso Slovenijo razložili Ivo Longar, plazu nejevolje (tudi med mestnimi izvršniki), če ne bi šlo za kolektiv, ki uživa poseben (monopolen) položaj. Logično vprašanje je bilo, ali si delavci v Intesu takšnih plač ne delijo tudi na račun denarja, ki jim ga vsa Slovenija zbira za nakup pšenice. Argumenti intesovcev, da ne kršijo nobene resolucije in da so njihove plače zgolj rezultat dela in ničesar drugega, niso bili nič kaj prepričljivi. Lahko pa bi jim v opravičilo zapisali, da se niso obnašali in se ne obnašajo nič bolje in nič slabše kot številni drugi kolektivi, ki pač nimajo smole, da bi se o njihovih plačah razpisala vsa slovenska časnikarska srenja — in si debele zrezke režejo v tihem zavetrju. Intes je samo vzorec popolnega delitvenega nereda v tej družbi, ki je v tekmi z inflacijo povsem izgubila merila, koliko je katero delo v resnici vredno. Plače so bile v zadnjih tednih nasploh ena od osrednjih mariborskih tem. Še pred primerom I ntesa so se po mestu razvnemale govorice o visokih poračunih, ki naj bi jih konec prejšnjega leta prejeli nekateri meštni funkcionarji. Delno so utihnile šele potem, ko so bili podatki o njihovih (povprečnih)osebnihdohod-kih v lanskem letu objavljeni v časniku. Tudi davčne napovedi kažejo, da noben funkcionarlani ni služil neobičajno velikih denarjev, saj večina sploh ni bilo treba prijaviti dohodka, pri tistih, ki so ga morali, pa znaša skupni lanski dohodek okolidva milijona dinarjev in manj. Naj še omenimo, da je največ dohodka v Mariboru (doslej) prijavil neki inovator iz Tama (4,3 milijona), pri vrhu sta dva profesorja z Ve-kša (oba sta lani skupaj s honorarji zaslužila nekaj manj kot tri milijone), med direktorji pa je po doslej zbranih davčnih prijavah največ zaslužil direktorSurovine (2,4 milijona). Torej očitno več kot direktor Intesa, kar potrjuje, da ni donosna samo peka kruha, temveč tudi zbiranje in predelava odpadkov. MILAN PREDAN sekretar občinske organizacije ZK, in Jože Suhadolnik, predsednik izvršnega sveta, ter predstavniki SOZD Iskre, so delavce v Žužemberku komajda pregovorili za kompromisno rešitev. K besedi pa seje oglasil tudi prizadeti direktor Lavrič sam, ki je med drugim dejal: »Sam bom odločil, kje bom delal, kerpane želim iz Iskre, ne morem pa tudi pustiti na pol opravljenega dela v IMV, predlagam, da mi dovolite v IMV in Iskri delati kot doslej do 1. julija. Po tem roku se vrnem v Žužemberk. »Tak predlog so sprejeli, Ivo Longar pa seje direktorju Lavriču javno zahvalil za njegovo požrtvovalnost in razumevanje, saj delo na dveh odgovornih mestih zahteva od njega I4-urni delavnik. Prav verjetno pa se bodo morali delavci Keka privaditi na misel, da direktor Lavrič ne bo za dlječasa ostal pri njih, kajti po besedah predstavnikov Iskre nanj računajo tudi v sozdu. r. BAČER Priznanje »Dolenjke« trgovcu MOKRONOG — Lepo urejena izložba in tudi notranjost trgovine takoj pade v oči slehernemu kupcu. V taki trgovini je tudi užitek kupovati, marsikdo zaradi tega zapravi celo več denarja, kakor je nameraval. Tega se še kako zaveda Jože Novak, poslovodja železnine v Mokronogu. Za to svoje delo, ki se ga še posebno skrbno loti ob večjih praznikih, je pred kratkim prejel nagrado Emone Dolenjke. Člani ko- Jože Novak misije za inovacije in izboljšave so namreč menili,da tak odnos Jožeta Novaka do trgovine veliko pripomore k dobremu imenu kolektiva in prodajalne. »Čeprav nagrade 20 tisoč dinarjev še nisem dobil v roke,« seje nasmejal Jože Novak, »pa že imam idejo, kako bom okrasil našo prodajalno za novo leto. Ideje seveda ne izdam, da mi je kdo ne ukrade,« je dejal Novak, ki v Emoni Dolenjki dela že 18 let. Vendar Novak ni samo dober trgovec, ampak je tudi prizadeven krajan. Vkrajevniskupnostiječlan izvršilnega odbora SZDL, predsednik vaškega odbora SZDL im predsednik gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja v Zgornjih Laknicah. J. S. oja kmetijstva, in da ima gospodarstvo zelo hude težave s pomanjkanjem obratnih sredstev. Se posebej so poudarjali potreba pozornosti in odgovornosti do selektivne kadrovske politike, kar je bilo — brez večjega uspeha — zapisano tudi že v vseh dosedanjih dokumentih. Poudarili so tudi, da je veliko dobrih kadrov odšlo iz občine in je potrebno ustvariti pogoje, da bi se vrnili. V razpravi je sodeloval tudiizvršni sekretar CK ZKS Ivan Godec. Med drugim je dejal, da so po njegovem mnenju kočevski komunisti v 0 Novi občinski komiteZKS Kočevje se je že sestal in izvolil 7-člansko predsedstvo (U rban Dobovšek — OS, Boštjan Fabjan — Kočevski tisk, Andrej Klun — upokojenec. Brane Merhar — ZKGP, Jože Oberstar — Itas, Rudi Orel — OK ZKS, Pavle Majerle — Melamin). Za predsednika OK ZK so izvolili Matjaža Lesarja iz LIK, za sekretarja predsedstva OK Z K pa ponovno Rudija Orla. glavnem pravilno ocenili inugotovili probleme, zdaj pa je tudi od njih odvisno, kako jih bodo reševali. Predlagal je, naj bi se na področju gospodarstva osredotočili na reševanje bistvenih vprašanj, saj bo delo tako učinkovitejše. Na seji so izvolili 29-članski občinski komite, v katerem sta le dva upokojenca, večina članovpa je rojenih v letih med 1950. in 1959. letom. J. PRIMC Cena nafte in mi Za gospodarstva mnogih dežel pomeni sedanje padanje cen nafte na svetovnem tržišču izredno poživitev. Tako je pred dnevi avstrijska televizija objavila, da bodo letos zaradi znižanja cen nafte in prihrankov lahko dosegli za po! odstotka višjo stopnjo gospodarske rasti. V deželah OECD napovedujejo tudi nižjo inflacijsko stopnjo, kakor so sprva načrtovali. Prihranki pri plačilih za nafto so seveda sproščen kapital, ki je lahko motor za zagon proizvodnje, investiranja in pod. Spominjamo se. da je pred dobrim letom sod nafte stal več kot 30 dolarjev, medtem ko ga zdaj ponujajo po 16 ali 15 dolarjev. Padanju cen pa še ni videti konca. Nekateri izvedenci menijo, da se bo cena nafte na svetovnem trgu ustavila pri dvanajstih dolarjih za sod. In kaj počnemo v Jugoslaviji? Optimisti bi pričakovali, da bo tudi pri nas vsaj nekoliko padla cena bencina ali kurilnega olja. Žal se to skoraj gotovo ne bo zgodilo. Nekaj je sicer slišali o znižanju cen primarnega bencina za nadaljnjo predelavo, a so tudi o tem informacije zelo skope. Vemo tudi. da so se na posebnem sestanku. ki ga je vodil ZIS. zbrali predstavniki zvezne zbornice, naftne industrije, bank in drugi, a so sklenili le to. da bodo budno spremljali dogajanja na svetovnem tržišču nafte. To je toliko kot nič. še posebno, če vemo. da so jugoslovanske zmogljivosti za rajiniranje nafte dosti prevelike /n da naša naftna industrija ne dobi zadostnih količin tuje nafte za storitveno predelavo, da bi s tem vsaj omilila stroške, s katerimi bremeni derivate za prodajo doma. Poleg tega vemo. da nafto pri nas kupujemo na podlagi starih, neelastičnih pogodb, da na svetovnem prostem trgu nafte v glavnem ne kupujemo, da imamo malo deviz in šibek dinar. To pa je že dovolj za napoved, da pocenitev nafte na svetovnem tržišču pri nas ne bo imela pravih učinkov. ZLATKO ZLI (Večer) NOVOTEKS Novoteks TOZD trgovina Novo mesto OBVESTILO Cenjene potrošnike obveščamo, daod26.februarjadalje ponovno obratuje prenovljena prodajalna Novoteks v Br-šljinu pri Novem mestu. Prodajalna obratuje vsak delovnik od7. do 18.30 urein ob sobotah od 7. do 12. ure. Za potrošnike smo pipravili širok izbor metrskega blaga, konfekcijskih izdelkov, pletenin in drugih tekstilnih izdelkov. Za obisk se priporočamo! Novoteks Novo mesto Prodajalna Bršljin 153/9-86 NASA ANKETA Razkošja ni moč utajiti V preteklih tednih so občinske uprave za družbene prihodke sprejemale davčne napovedi občanov za skupni zaslužek v lanskem letu. Sedaj so ti podatki v glavnem zbrani in znani, v javnost prihajajo informacije predvsem o najvišjih zaslužkih v posamezni občini. Ob tem smo želeli z današnjo anketo zvedeti, kako ljudje ocenjujejo učinkovitost naše davčne politike in davčnega sistema, sposobnost, da ta res zajame ustvarjene dohodke. Zanimivo, da so se odgovorni sukali predvsem okrog obrtnikov, ki da gotovo imajo in tudi izkoriščajo poti. da utajijo del zaslužka. Po prijavljenem so skoraj reveži, a dragih avtomobilov, vikendov, lepih hiš in razkošnega življenja se ne da utajili, je meni! eden od sogovornikov. Drugi pa siniti s pridnim delom ne morejo kaj prida ustvariti. EDVIN KOCJAN, kovinostrugarvtoz-du Oprema krškega SOP: »Tisti, ki imajo večjedohodke, se bojijo,dabijihdavkarija privila, pa se verjetno precej potrudijo, da kaj prikrijejo. Za obrtnike ne bi smelo biti omejitev pri zaposlovanju večjega števila delavcev, saj bi od tega imela več družba, poskrbljeno bi bilo za vse več mladih na cesti, večji dohodek pa bi verjetno zadovoljil tudi obrtnike, tako da se ne bi izmikali davčnemu vijaku. Naša davčna politika bi morala biti bolj objektivna, da ne bi dopuščala, da imajo nekateri denarja kot solate, marsikdo pa si tudi s pridnim delom ne more kaj prida ustvariti.« RUDI PINTARIČ, prodajalec Emone-Posavje, Brežice: »Nimam težav s prijavljanjem dohodka. Menim pa, da so luknje v naši davčni politiki take, da lahko vsak, ne samo obrtnik, kaj prikrije, recimo kakšen honorarni zaslužek. Če predvsem obrtniki ne prijavijo vsega dohodka, je to tudi zato, ker verjetno sicer ne bi dobili tistega, kar zaslužijo. Bolj bi morali obdavčiti kupovanje mercedesov, vikendov, velike olajšave pa dati obrtniku za posodobitve, vlaganja v obratovalnice in zaposlovanje novih delavcev.« ANICA DULMIN, receptorka v hotelu Pugled v Kočevju: »Davčnapolitika bi morala biti taka, da bi spodbujala razvoj obrti, ki jih primanjkuje, onemogočala neupravičeno bogatenje, hkrati pa tudi ne nalagala prevelikih obveznosti, da bi bili nekateri prisiljeni delavnice zapreti. Kadar bo davčna politika taka, bo tudi učinkovita.« URŠKA STARC, optik v Optiki, Ribnica: »Davki so previsoki. Tako slišim govoriti obrtnike, saj je naša delavnica v stavbi obrtnega združenja. Nekateri govorijo, da bodo pustili obrt, ker sejim zaradi visokih davkov ne splača delati. To velja predvsem za obrtnike, ki opravijo veliko dela ročno. Kaže, da davčna politika še vedno ni dovolj učinkovita in da še ni našla razmerja med obdavčitvijo strojnega in ročnega dela.« MARJAN KOVAČIČ, zaposlen v Isk-ri-Tenel v Bršljinu: »Mislim, da mnogi obrtniki, ki bi lahko plačali davek, v svojih letnih poročilih prikazujejo, da zaslužka ni. Ne morejo pa skriti dragih avtomobilov, vikendov, modemoopremljenih hiš. Davkarje lahko goljufajo le tisti, ki vse svoje dejavnosti nimajo speljane preko registriranih računov, in tako se dohodek ne da ugotavljati. Za ostale mislim, da kdor je več vlagal in delal, je več tudi zaslužil. Dohodka, ki je zaslužen samo v delovni organizaciji z več dela in truda, naj ne bi obdavčili.« MARJETKA ŽELE, učiteljica v srednji šoli tekstilne usmeritve Beti v Metliki: »Verjamem, da so poti za to, da obrtniki vdav-čnih napovedih ne prijavijo vsega dohodka. Kako bi bilo sicer možno, da v Metliki plačujejo za varstvo otrok v vrtcu več zaposleni v združenem delu kot nekateri dobro stoječi obrtniki. Kar se tiče prijave dohodka, menim, daje cenzus skoraj 1,7 milijona din previsok. Človek, ki dela 8 ur, tega ne more zaslužiti. Imam občutek, kot bi se delali bedake iz delavcev.« 1 JANEZ DRAGOŠ, komandant TO občine Črnomelj: »Obrtniki, ki so kooperanti delovnih organizacij, in teh je vČrno-mlju veliko, gotovo v davčnih napovedih zajamejo ves dohodek, saj tudi ne morejo nič zatajiti. Tisti, kiopravljajouslužnostno obrt, verjetno vsega ne prikažejo, a ti navadno tako skromno zaslužijo, da se komaj preživijo. Sicer je cenzus za obdavčitev skupnega dohodka previsok, pa še zvišali so ga od 2,5 na 3 povprečne letne osebne dohodke.« L mm IGNAC ŠKODA, elektroinstalaterst-vo, Trebnje: »Davkarjev ne bi krivil za vse slabosti, saj svoj posel opravljajo po najboljših močeh. Menim, da celoten sistem družbenih dajatev ni v redu. Jaz sem od OD svojih delavcev samo za sise plačal okoli 240 milijonov dinarjev dajatev, potem pa hočejo še denarja od m-m* °ozabljajo, da storitvena obrt, kamor Sicjem svojo, ne more biti tako donosna kot proizvodna.« ALFONZ BOBEK, upokojenec iz Sevnice: »Že lep čas je, kar sem se upokojil, a odločbe, kaj šele pokojnine, še nisem prejel. Bojim se, da bo nekaj pod 17 tisočaki. Če so nekateri v občini zaslužili po 250 starih milijonov ali tudi le stokrat več, kot naj bi bilo vredno moje minulo delo mizarja, in kljub temu ne bo plačali davka, je nekaj narobe. Ker so to študirani delavci, ki smo jih delavci štipendirali, je dvakrat narobe. Vendar tako je.> A kmetijstvo m Petletka brez večjih naložb V trebanjski občini se bo kmetijska pridelava vsako leto povečevala za3 do4 odst. — Še letos bodo dogradili skladišče za semenski krompir_ TREBNJE — »Načrte imamo, atijih bomo uresničili, je pa še vprašanje. Pri tako visoko organizirani kmetijski predelavi, kakršna je v naši kmetijski zadrugi, namreč še močneje občutimo nesorazmerje med cenami kmetijskih potrebščin in kmetijskimi pridelki. Saj, kmetijstvo ne bo propadlo, dolgoročno gledano pa se lahko zgodi, da bodo kmetje pridelovali vse manj in manj hrane,« pravi inž. Drago Kotar, direktor KZ Trebnje. »Sicer pa v temeljnih razvojnih us- konje. V tem srednjeročnem obdo- Odstotek padel Kočevje: namesto 1-odstotna le 0,70-odstotna prispevna stopnja KOČEVJE — Prispevno stopnjo za intervencije v proizvodnji hrane naj bi v kočevski občini zvišali od lanskih 0,60 na 0,70 odstotka. Tako je bilo sklenjeno na zadnji seji občinskega izvršnega sveta Kočevje. Janez Oven, direktor TOK kmetijstva pri Kmetijskem gospodarstvu Kočevje, je v razpravi povedal, da so kmetijci pripravili predlog, naj bi znašala ta stopnja 1 odstotek in bi t ako zbrali 120 milijonov din, kar bi zadostovalo za kritje potreb kmetijstva na območju posestva »Snežnik«,Kmetijskega gospodarstva Kočevje in zasebnega sektorja kmetijstva. Enako višino prispevka (1 odstotek) je predlagala tudi Glavna zadružna zveza Slovenije, medtem ko je kmetijska sekcija pri OK SZDL predlagala 0,90-odstotno stopnjo. Nadalje je poudaril, da gre ta denar pravzaprav za nadomestilo prenizke lastne cene kmetijskim proizvodom, in ne za intervencije v proizvodnji hrane, se pravi za usposabljanje nove zemlje za kmetovanje in za ustanavljanje sodobnih kmetij, torej za povečanje proizvodnje hrane. Na Kočevskem je še dosti neizkoriščene zemlje, ki bi bila primerna za kmetovanje. Za ureditev ene kmetije bi bilo potrebnih okoli 60 do 80 milijonov dinarjev. Tega denarja pa nimajo niti zasebni kandidati za kmetovanje niti kočevsko gospodarstvo. J. P. GREGORJEV SEJEM NA VESELI GORI VESELA GORA — Krajevna skupnost Šentrupert in tamkajšnje turistično društvo prirejata tradicionalni Gregorjev sejem že v soboto, 8. marca. Seveda so vabljeni vsi prodajalci in kupci živine, kramarskega blaga, izdelkov domače obrti in drugi. Sejmišča BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 324 pusjkov, starih do 3L mesece. Lastnika je menjalo 196 živali. Kilogram žive teže je bil po 480 do 500 din. meritvah ne bomo delali nobenih sprememb. Glavno težišče razvoja v tem in v naslednjih petih letih bo še naprej v govedoreji, mlekarstvu in pridelavi krompirja. Meso bo še vedno “ zavzemalo dve četrtini vrednosti pridelave, približno toliko tudi mleko, krompir pa 22 odst. Načrt za letos je že znan. Letos bomo priredili 1.550 ton klavne govedi, namolzli nekaj malega več kot 7 milijono v litrov mleka in pridelali več kot 7 tisoč ton krompirja za trg in tovarno na Mirni. Poleg tega bomo pridelali še 600 ton semenskega krompirja, 200 ton kumar, 8 ton semenske ajde, 5.000 litrov vina in okoli 500 ton pšenice. Odkupovali bomo tudi prašiče in Brezvirusni krompir iz Šenčurja Tudi pri nas osvojili zahtevno tehnologijo V Šenčurju pri Kranju gredo h koncu dela pri graditvi centra za hitro razmnoževanje in pridelovanje osnovnega semenskega krompirja Center, ki bo prvi te vrste pri nas, ne bo le zanimiva novost v našem kmetijstvu, zlasti na področju fiziologije rastlin, marveč tudi pomembna pridobitev za večjo pridelavo krompirja in zmanjšanje uvoza semena. V centru bodo namreč pridobivali brezvirusno osnovno seme, ki se uporablja za nadaljnje pridelovanje semenskega krompirja na polju. Osnovno seme, tako imenovano elito, morajo pri nas sedaj uvažati iz zahodnoevropskih držav, kjer je razmnoževanje semenskega krompirja že zelo razširjeno. Pri nas so se s tem doslej največ ukvarjali v kmetijsko-živilskem kombinatu Gorenjska, kije največji pridelovalec semenskega krompirja pri nas. Strokovnjaki tega kombinata so ob uporabi tujega znanja in svojih dognanj že osvojili zahtevano tehnologijo pridelave brezvirusnega sadnega materiala. Vzgoja brezvirusnega semenskega krompirja se bo začela z izborom neokuženih rastlin in gomoljev, nato pa nadaljevala v laboratoriju, kjer bodo iz očesc ka-ličev ali stebel v epruvetah na hranljivi podlagi vzgojili začetno kulturo. To bodo delili naprej na mikropotaknjence, ki jih bodo iz sterilnega okolja prenesli v klimatiziran rastlinjak. Naslednja etapa bo presaditev v tako imenovane mrežnike, kjer bodo rastline dozorele, zavarovane pred listnimi ušmi. Tako bodo dobili prve gomolje, ki jih bodo posadili na prostem, na prostorsko izolirani njivi. Z drugim množenjem bodo naslednje leto dobili osnovno seme krompirja. (Iz Gospodarskega vestnika) Kmetijski Nikoli preveč suha drva Zima se počasi le izteka, zato pisanje o kurjavi ta čas ni najbolj aktualno, razen če gre za drva, ki jih je najbolje pripraviti leto dni vnaprej. Zakaj, ta bo predmet današnjega zapisa, v katerem bomo primerjali kurilne vrednosti posameznih vrst energije, ki skupaj z njihovo ceno odločilno vplivajo na izbiro vrste ogrevanja. Energetsko najmočnejše je kurilno olje, iz katerega se dobi 42 M J na en kilogram. Domači rjavi premog vsebuje do 19 MJ/kg, lignit okrog 14, suh les pa od 17 do 20. Če upoštevamo še cene, se ni tako težko odločiti, kaj se bolj izplača. V letih naftne krize so drva spet pridobila na pomonu in seje njihov delež v kurjavi v naših krajih, ki jih obdajajo gozdovi, zelo povečal. Prav pri lesu pa je mogoče precej prihraniti. Za razliko od večine drugih virov energije vsebuje les vodo. Prav ta voda odloča o kakovosti drv in o njihovi kalorični vrednosti, kar je sicer splošno znana stvar, na katero pa se večkrat pozablja. Energetiki so izračunali, da je za vsak kilogram vode, ki ob gorenju izpari iz drv, potrebnih kar 10 MJ energije, to pa je več kot polovica energije, ki je les sploh nima. Z drugimi besedami povedano: sveža drva dajo pol manj toplote kot dobro zračno suha. kar pomeni, da jih je treba pred uporabo čimbolj posušiti. • ln še eno nevšečnost prinašajo ne dovolj suha drva: zaradi pare je mnogo večja obremenitev kurilnih naprav in vodov, nabira se kondenzirana vlaga, tvori kislina in v večjem obsegu izloča črna smola. Z vsem tem ima že marsikdo grenke izkušnje. Les postaja tako dragocena naravna surovina, da ga je za kurjavo vse bolj škoda. V Avstriji in še kje ga nadomeščajo z nafto prav iz tega razloga. Tud: pri nas naj bi za kurjavo porabili le manjvreden les, različne ostanke pri sečnji ipd., torej le tistega,, ki ga ni mogoče mnogo koristneje uporabiti v industriji in gradbeništvu. Med posameznimi vrstami lesa pa ni tolikšne razlike v energetski vrednosti, kot se običajno misli. Inž. M. L. bju pa bomo vsako leto povečali pridelavo za 3 do 4 odstotke. Vse to nameravamo doseči brez večjih naložb v objekte in mehanizacijo. To ne bi smelo biti ovira pri uresničevanju načrtov, saj smo v preteklih letih vlagali toliko, da zdaj zmogljivosti zadostujejo. Brez naložb pa seveda ne bo šlo. Ze letos bomo nadaljevali z agromelioracijami v Suhi krajini, kjer bomo do konca srednjeročnega obdobja i zboljšali že okoli 1000 hektarov zemljišč. Dela bomo nadaljevali tudi v Mirenski dolini, kjer bomo vsa dela tudi končali v tem srednjeročnem obdobju. Že letos se nameravamo lotiti gradnje skladišča za semenski krompir v Velikem Gabru, kjer je zdaj osrednje področje za pridelavo semenskega PRIZADEVNI NEPISMENI KOČEVJE — Za potrebe Kmetijskega gospodarstva Kočevje sta bila pred kratkim organizirala dva tečaja za molzače. Udeležilo se ju je okoli 30 ljudi in vsi so bili iz drugih republik. Med njimi je bila dobra četrtina nepismenih. Vsi pa so bili zelo prizadevni in disciplinirani ter so tečaj uspešno opravili. krompirja v trebanjski občini. Skladišče bo zgrajeno še letos. Veljalo nas bo 120 milijonov dinarjev, v njem pa bo prostora za 1.200tonsemenskega krompirja. Lahko dodam še to, da bomo nekaj naših pridelkov prodali tudi na tujem trgu. Vsi naši načrti pa bodo, ponavljam, v veliki meri odvisni od položaja na trgu, naravne danosti pa so že tako in tako tu,« je dejal Kotar. J. S. LOGIKA NEKEGA PREDPISA KOČEVJU. RIBNICA — Vsi. ki so zaposleni v proizvodnji in prometu živil živalskega porekla (mesarji. trgovci, gostinci itd.), so morali po že doslej veljavnem predpisu imeti izpit iz higienskega minimuma. Novi predpis pa zahteva, da je potrebno tečaje in izpite ponoviti vsakih pet let. Prvi tečaj je 25-urni. drugi in nadaljnji pa 12-urni. Taki tečaji potekajo te dni po kočevski in ribniški občini. Dobra stran novega predpisa o opravljanju tečaja vsakih pet let je. da se tudi starejši delavci seznanjajo z novostmi v proizvodnji in prometu živil. Vprašljivi pa so ponovni izpiti za tiste, ki so jih že opravili. Po logiki tega predpisa bi morali vsakih pet let delati izpite tudi vsi s končano osnovno ali kakšno drugo šolo. saj tudi tu prihaja do novosti in novih predmetov. ZATEGOVANJE PASU Kmečka žena hoče naprej V šestih temeljnih zadružnih organizacijah novomeške občine sodeluje 900 kmečkih žensk NOVO MESTO — Aktive kmečkih žena imajo vse temeljne zadružne organizacije v Škocjanu, Šentjerneju, Straži, Žužemberku, Mirni peči in Novem mestu. V novomeški občini oz. KZ Krka je v aktive vključenih prek 900 žena, več kot polovica teh pa je tudi aktivna. Delo teče skorajda vse leto. Tako aktiv pripravi za žene zadružnice šiviljske in kuharske tečaje, zdravstvena in druga strokovna predavanja, obiske kulturnih prireditev, izlete po domovini in izven nje, žene same pa pripravljajo kulinarične razstave, sodelujejo na raznih prireditvah in še veliko pestrega imajo zapisanega v svojih kronikah. Kot je povedala prizadevna mentorica inž. Brigita Rifelj, so prav v tem času 30-urni šiviljski tečaji v Mirni peči, Šentjerneju in Novem mestu. Tečajnice se urijo v krojenju in šivanju, vodi pa jih Marija Udovč. Veliko zanimanja je tudi za kuharske tečaje, ki jih za žene zadružnice pripravlja Šolski gostinski center iz Novega mesta. Velik del svojih aktivnosti članice pokažejo pri pripravi raznih prireditev. Tako je pomoč zadružnic nepogrešljiva ob tednu dolenjskega cvička, šentjernejskem kmečkem prazniku in mnogih drugih prireditvah. »Tudi kmečka žena, kije večji del dneva zavzeta z delomna kmetiji, za nameček pa opravlja še gospodinjske posle, hoče sodobneje živeti. Delo v aktivu ji pomeni tudi sprostitev, kar se še posebej kaže na izletih za katere je vedno veliko zanimanje« je povedala mentorica Brigita. J. P. EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja- Tit Doberšek Izkušnje iz vzgoje vinske trte Rez in obremenitev trte z rodnimi očesi je tesno povezana z obliko vzgoje. Pri tem se naši vinogradniki kljub uporabi žice kot pomožne opore mladik še vedno držijo stalne oblike vzgoje , trte, to je rezi na šparone in rez-nike. T udi pri žični opori režejo le šparone, ki jih upognjeno levo in desno na žico, pustijo še 1 do 2 reznika in s tem je rez zaključena. Kdor reže drugače, po sodbi mnogih vinogradnikov ne zna obrezovati. Pri tej vzgoji lahko trto obremenimonajvečz20rod-nimi očesi. To sicer zadošča za sorte z velikimi grozdi (žametovka), neustrezapazasortezmajh-nimi grozdi (rizling). S to vzgojo se ne moremo ravnati po normativih, o katerih sem pisal v zadnji številki Dolenjskega lista. Trto vzgajamo drugače Tako kot trto obrezujejo in vzgajajo vinogradniki v severovzhodnem in jugovzhodnem vinorodnem območju Slovenije, to je na šparone in reznike, sem se naučil rezati kot 15-leten fant. Pozneje sem se v vinarski šoli učil obrezovati tudi drugače. Seznanil sem se z nizko vzgojo na reznike v obliki rogljičev, nizko vzgojo na šparone z rezniki, spoznal sem posebnosti vzgoje Bizeljskega, Dolenjskega in Primorja. S študijem in po literaturi sem se spoznal z oblikami raznih vzgoj strokovnjakov od Turkoviča do Moserja in drugih. Ko sem pred 18 leti ponovno začel pridelovati vino v svojem malem vinogradu na Trški gori pri Novem mestu, sem hotel preizkusiti razne vzgoje. Vzgajal sem kordone in obrezoval trtepo opisani vzgoji kazenave (vez šparonov na kordon), vzgoji sil-va (vez šparonov navdzol), polovičnim ribjim hrbtom (vez šparonov navzven) in poševnim latnikom. Nobena od teh vzgoj- nih oblik se mi ni obnesla! Kordoni so se po nekaj letih ogulili, pognali so mladike lena koncu. Vzgoja kazenave in ribjega hrbta preveč zasenčujeta grozje in mladike, trta pri tej vzgoji v naših razmerah ne dobi dovoij sončnih žarkov. Pri sortah zvelikimi listi listi predčasno porumenijo, grozdje rado gnije, škropljenje ni dovolj učinkovito. Obnesla seje pokončna brajda Zaradi slabih izkušenj sem opustil vzgojo kordonov in ostal pri rezi trte na šparone, katere vsako leto obnavljam. Nisem pa mogel, če sem hotel trto zmajhni-mi grozdi primerno obremeniti, ostati le pri dveh šparonih, kot dela večina vinogradnikov. Pustil sem daljše deblo, ki sega ne le do prve žice (0,7 do 1 m nad zemljo), ampak do druge, izjemoma tudi do tretje. Tako lahko režem šparone in jih vežem ne le na eno ampak na 2do 3 žice. To mi omogoča, da trto lahko obremenim s 3 do 4 šparoni (šparon pri žametovki ima 6 očes, pri ostalih sortah po 8 očes) in ravno toliko rezniki. Vezanje šparonov na dveali tri žice omogoča boljšo razporeditev in boljšo osvetlitev zelenih mladik in grozdja, trto lahko obremenimo s 30 do 40 rodnimi očesi, in ne le z 12 do 20. Ta vzgoja je v resnici pokončna brajda, kjer trto prosto vzgajamo. Keršparonena višini od 0,8 do 1 m vežem navzdol na pomožno žico, je pokončna brajda kot zelen zid, od 0,5 do 2 m izpopolnjen do sk-.rajnosti. Tako je v polni meri izkoriščena energija sončne svetlobe in s tem so združe ne asimilacijske površine listov. Primerna gostota trt v vrsti (0,7 do 1 m) preprečuje večji izpad, če katera trta v vrsti odpove. To vzgojo že več let s pridom uporabljam in z njo dosegam velik pridelek. Zadostno gnojenje preprečuje, da bi trte omagale, krepke trte so vedno krepke, škart pa ostane škart in take trte odstranjujem. T. DOBERŠEK S i s I s I s \ s \ \ \ \ \ \ \ \ s I s * * \ s \ s I N I I S s I \ I s I s I s * i s I N I S * latnikom. Nobena od teh vzgoj- T. DOBERŠEK J Krivična delitev pomoči po pozebi PRIPRAVILE SO DOMAČE SPECIALITETE — Članice aktiva kmečkih žena iz Brusnic, ki delujejo pod okriljem TZO Novo mesto, so se že večkrat izkazale, tako, kot so presenetile na kvizu »Mladi in kmetijstvo«, pa še nikoli. Pripravile so dolgo mizo domačih kulinaričnih posebnosti, kjer je bilo prav vse, od domačega narezka do torte. (Foto: J. Pavlin) Letošnji cilj: vsi brez izgube Lanski primanjkljaj v tovarni močnih krmil bodo krili iz rezerv sozda NOVO MESTO — Razen tovarne močnih krmil, kije imela 16 milijonov izgube, noben od 8 tozdov Kmetijske zadruge Krka lani ni bil v izgubi. K sicer dokaj ugodnemu poslovnemu rezultatu so prispevali tudi nizki osebni dohodki, ki pa jih prav zdaj z novim sistemom nagrajevanja popravljajo. »Skupna stopnja rasti tržne proizvodnje je bila v letu 1985 za 3 odstotke večja. Nadpoprečno večja je bila pridelava mleka, več kot podvojili smo vzrejo prašičev, za 17 odst. večje bilo pridelane pšenice in za 20 odst. več vrtnin. Pod načrtovano rastjo pa sta bila lani pridelava krompirja in vzgoja govedi,« je povedal inž. Jože Starič, direktor zadruge. Za velik uspeh preteklega leta štejejo tudi uspešno sanacijo z ukrepi družbenega varstva v TZO Žužemberk. Zaradi močno izboljšaneorga-nizacije dela je bil finančni rezultat ob zaključnem računu kaj ugoden, saj je ostalo v Žužemberku za sklade 9,2 milijona dinarjev. V poslovnem pogledu je bilo ob splošno težavnih razmerah v kmetijstvu lansko leto kar uspešno. Iz- • V letu 1986 načrtujejov novomeški zadrugi obsežnejše naložbe v urejanje zemljišč in pridobivanje obdelovalnih površin. Začeli bodo s hidromelioracijo šentjernejskega polja na 800 hektarih, agromelioracijo na področju Globodola na 240 hektarih ter agromelioracijska dela v predelu Daljnega vrha in Kamene, ki zajema 600 hektarov površin. Razen tega bodo tehnološko posodobili mešalnico krmil in agroservis. Med manjše načrtovane naložbe v letošnjem letu pa uvrščajo ureditev zadružnih prodajaln v Mirni peči. Straži in Žužemberku. gubo 16 milijonov dinarjev, izkazano v Tovarni močnih krmil, ki so jo pričakovali, bodo nepovratno krili iz skupnih rezerv sozda še pred zaključnim računom, tako da novi sanacijski ukrepi in programi ne bodo potrebni, zlasti še zato, ker tovarna močnih krmil že od septembra lani povečuje proizvodnjo, ki bo dala letos 15.000 ton krmil. To pa je že količina, ki zagotavlja poslovno uspešnost. Kot je povedal direktor Starič, je med 491 zaposlenimi v zadrugi čutiti nemir zaradi nizkih zaslužkov, ki že vrsto let močno zaostajajo ne le za slovenskimi poprečji, ampak tudi v domači občini. Novi sistem nagrajevanja, ki bo v kratkem zaživel, bo znatno popravil osnove, vendar zaostajanja še ne bo možno povsem odpraviti. R. BAČER Krško se ne strinja KRŠKO — V veliki dvoran) občinske skupščine, polni vinogradnikov, kooperantov Mercatoh-Agrokombinata Krško, je preteklo soboto predavala dipl. inž. Katja Grabovec, vodja družbene vinogradniške proizvodnje na preko 600 hektarjih v ljutomersko-ormoških goricah. Iz prakse je govorila o tehniki pridelovanja, zaščiti vinogradov, sortimentu in odgovarjala na zastavljena vprašanja. Dipl. inž. Darko Marjetič, direktor vinogradniške in vinarske temeljne organizacije Mercator — Agrokombinata je govoril o nujnosti pridelovanja kakovostnega grozdja za cviček, da ga bomo lahko uspešno prodajali na vedno zahtevnejšem trgu. V bodoče bomo morali saditi več kakovostnih rdečih in belih sort. Ob tej priložnosti so bili prikazani diapozitivi o naših vinbgradih in o vinogradih v 'gospodarsko in vinogradniško razvitih področjih Južne Tirolske in zahodne Evrope. Drugod bolje izkoriščajo svetlobo in tla. saj sadijo trte tudi na zemljiščih z 80-odst. nagibom. Zaradi upoštevanja strokovnih navodil,' sajenja prave sorte na pravih zemljiščih, primerne gostote trt, razporejanja rodnega lesa, redčenja mladic in grozdja je povprečni pridelek preko 10 tisoč kilogramov na hektar. Iz poročila o pozebi povzemamo, da je bilo v preteklem letu uničenega 89 odst. pridelka. Škoda, vključno s stroški za sanacijo, je ocenjena na 1,64 milijarde (novih!) dinarjev. Za-radi številne in razvite industrije v občini niso dobili vinogradniki do sedaj nikakršne družbene pomoči, kar je krivično, so pa \ teku prizadevanja za spremembo tovrstnih predpisov. ALOJZ PIRC IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Klic iz Brusnic Brusniška dolina naj bo lepša — ob odpadkih? BRUSNICE — Prejšnjo poletje je bilo ustanovljeno tudi Turistično društvo Azalea, ki deluje na območju krajevne skupnosti Brusnice. Ime društva je vzeto po znameniti pontski azal-ei (po domače: majnica), ki raste le na nekaj krajih sveta, zato je pri nas zaščitena. Pri nas raste na sredini poti med Brusnicami in Gabrjem. Prejšnjo soboto je TD Azalea imelo svoj drugi občni zbor. Na zboruje predava! o lepotaK Slovenije prof. dr. Janez Bogataj iz Ljubljane. Videli smo marsikaj lepega, žal pa tudi stvari, ki močno kazijo nafo lepo pokrajino in nam ne morejo biti v čast. Sprejet je bil tudi program dela in dolgoročni program. Letos bo društvo organiziralo več predavanj o urejanju vrtov in zunanjosti stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Lastnikom najlepše urejenih hiš in gospodarskih poslopij bo društvo podelilo priznanje in nagrade. Dolgoročnojedelodruštva usmerjeno v širitev brusniških hrus-tavk, letos pa naj bi vsaka hiša v krajevni skupnosti posadila vsaj eno drevo, tako da bo ta dolina sčasoma spet postala dolina češenj. Pozabljena pa tudi ni bila lipa, drevo slovenstva in življenja. Mladoporočenci naj bi ob sklenitvi zakonske zveze posadili tudi lipo, ki jim jo bo brezplačno podarilo društvo. Društvo bo organiziralo prodajo okrasnega grmičevja in rož, pa tudi sadik sadnega drevja, v načrtu pa ima še druge akcije. Žal pa se nad programi zgrinja teman oblak — nameravana gradnja smetišča za nevarne snovi. Že sedanje smetišče za gospodinjske odpadke na Leskovcu ni urejeno tako, kot bi moralo biti. Krajane moti že samo prevoz, saj se smetišče pravzaprav prične že v Novem mestu. Ob cesti je polno odpadkov, ki padajostovornjakov.dapa o vsakodnevni prisotnosti večjih skupin Romov ne govorimo. Lovci opozarjajo, da je divjad zbolela, avtohtone ptice naših gozdov pa je pregnala velika jata krokarjev. Potoček, ki je bil pred gradnjo smetišča poln ribjega življenja, je danes smrdeča, kalna in lepljiva tekočina. Takratna študija o tem ni govorila, zato smo krajani odklonili tudi do zadnje študije o gradnji smetišča za nevarne snovi v Leskovcu. Na javni razpravi o planirani gradnji tega smetišča so nam študijo pojasnevali samo z lepe strani, koliko slabih in za zdravje škodljivih posledic bo imela, pa nam ni bilo pojasnjeno., Zato zahtevamo, da se nam vroči en izvod študije o nameravani gradnji tega nevarnega smetišča, da jih bomo tudi sami, po potrebi pa s svojimi strokovnjaki proučili iz vseh zornih kotov, saj je tudi naša ustavna pravica in dolžnost, da si urejamo okolje tako, da bomo zdravo živeli in okolje tudi naslednikom zapustili v boljšem stanju, kot smo ga podedovali. Zato zahtevamo javen odgovor pristojnih služb, to pa še posebno zato, ker smo v zadnji številki Dolenjskega lista ponovno prebrali, da sepripravlja razširjena lokacija za smetišče na Leskovcu, kljub odločnemu odporu krajanov naše krajevne skupnosti. T. VOVKO PLES OB DNEVU ŽENA NOVO MESTO — Hotel Metropol za soboto 8. marca zvečer pripravlja v spodnjih prostorih hotela ples z ansamblom COF. Rezervacije so naprodaj v recepciji hotela. KRVODAJALSKA AKCIJA ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj organizira v torek, 4. marca, krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške bolnice. Odhod vlaka iz Črnomlja je ob 6.45. Krvodajalce pozivajo, naj se včim večjem številu udeležijo te akcije. Da, a ne pri nas NOVO MESTO — Kako različni so interesi občanov in kako težko bo nasprotujoča si mnenja uskladiti ob sprejemu srednjeročnega družbenega plana občine, so pokazale nedavne javne razprave na terenu. Posegi v prostor so očitno za ljudi ena najbolj občutljivih točk. Poglejmo le nekaj najbolj značilnih primerov, kjer strokovnjaki predlagajo eno, občani želijo drugo. Znano je, da je reševanje romskega vprašanja v občini določeno tako, da bi naj v vsakem okolju kjer Romi že bivajo, zanje uredili osnovne življenjske pogoje. Na najnižji stopnji bivanja so za zdaj romske družine v okolici Žužemberka. Predvideno je, tako v občinskih planih kot v krajevni skupnosti Žužemberk, naj bi jim uredili bivalne pogoje v Bogdanji vasi. Tamkajšnji prebivalci pa zbirajo podpise zoper to. So zato, da bi Romom pomagali, samo ne v njihovi bližini... Drug značilen primer je nameravana gradnja deponije za posebne odpadke v Leskovcu. Strokovne študije so pokazale, da bi bilo tam shranjevanje takih snovi najprimernejše in najmanj škodljivo za okolje. Vse prebivalstvo v občini deponijo zahteva, a Bru-sničani so odločno zoper to, da bi bila na njihovem terenu. Strinjajo pa se, da deponija mora biti. Tretji primer je Češča vas. Strokovne študije kažejo, da bi bila tam najprimernejša nova industrijska cona za novomeško industrijo, ki zahteva širitev in daje kruh toliko tisočem občanov. Vsi lastniki parcel v Češči vasi temu nasprotujejo že, odkar so slišali za tako namero. Podobno gradnjo sodobnega kamnoloma, saj je splošno znan novomeški nesmisel, da kamenje za vse gradnje dovažamo iz drugih občin. Več kot pet let pa se zainteresirani ne morejo sporazumeti za lokacijo. Vsi bi radi kamnolom, a na krajih, kjer kažejo študije, da bi teren ustrezal. so ljudje proti. V vseh teh primerih in vrsti drugih podobnih primerov bo zelo težko priti do takšnih rešitev, da bosta volk sit in koza cela. R. BAČ ER l Kadrovska načela niso zdržala S prve seje novomeške občinske kandidacijske konference — Kritično obravnavanje evidentiranih — Potrjeni kandidati za najodgovornejše funkcije NOVO MESTO — Delegati temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih in tozdih ter delegati družbenopolitičnih organizacij v novomeški občini so na prvi seji občinske kandidacijske konference v ponedeljek, 24. februarja, po dosti burni razpravi sprejeli poročilo o dosedanjih pripravah na volitve in predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občini. Iz poročila so delegati zvedeli, daje bila večina temeljnih kandidacijskih konferenc zelo živahnih, da so se ljudje večinoma kritično opredeljevali do posameznih evidentiranih za občinske funkcije, izrekali podporo enemu ali dvema kandidatoma, pri čemer seje marsikje tudi izrodila sicer zahtevana velika načelnost. Za vodilne funkcije naj ne bi volili upokojencev in tistih, ki so pred upokojitvijo. Pri ožjem izboru evidentiranih daje treba kadrovsko vrzel. Na to so opozorjali tudi iz Novolesa in Laboda, če naj bi »njihovi« evidentirani šli na profesionalne funkcije. Bili so pripombe na rotiranje, močno pa so bile izpostavljene tudi zahteve po osebnem vzoru in osebnostnih kvalitetah kandidatov za funkcionarje. Upoštevanje vseh teh pripomb, kolikor se jih je dalo, usklajevanje za vse profesionalne funkcije zaradi uspešnega sodelovanja bodočih naj- • Po vsem so delegati na koncu potrdili naslednje kandidature: za predsednika občinske skupščine Boštjana Kovačiča, za podpredsednika skupščine Janeza Bajuka in Dušana Jarca, za predsednika zbora združenega dela Staneta Žuniča in Jožeta Preskarja, za predsednika zbora krajevnih skupnosti kandidature Vinka Kocjančiča, Pavleta Turka in Staneta Šobarja, za predsednika družbenopolitičnega zbora kandidaturo Lojzeta Padovana, za predsednika izvršnega sveta pa kandidaturo Iva Longarja. Kandidati za vodstva v sisih pa so: izobraževalna skupnost: Vanja Vizjak in Stanislava Florjančič za predsednika skupščine, Olga Golob za predsednico zbora izvajalcev, Marta Pureber in Jure Gros za predsednika zbora uporabnikov, kulturna skupnost: Vasja Fuis za predsednico skupščine, Danilo Breščak za predsednika zbora izvajalcev in Janko Skrabel za predsednika zbora uporabnikov; telesnokulturna skupnost: Marjan Vodpivec in Matevž Aš za predsednika skupščine, Boštjan Špiler za predsednika zbora izvajalcev in Silvo Fir za predsednika zbora uporabnikov; skupnost otroškega varstva: Zvone Špelko in Marta Račečič za predsednika skupščine, Olga Jukič za predsednico zbora izvajalcev in Metka Somrak za predsednico zbora uporabnikov; raziskovalna skupnost: Feliks Strmole za predsednika■_ skupščine; zdravstvena skupnost: Janez Bulc in Jože Tekstor za predsednika skupščine, dr. Jože Steklasa za predsednika zbora izvajalcev, Neva Thorževskij in Meta Papež za predsednika zbora uporabnikov; skupnost socialnega skrbstva: Marjana Dernovšek za predsednico skupščine, Polde Jevšček za predsednika zbora izvajalcev in Nevenka Stankovič ter Alenka Škedelj za predsednika zbora uporabnikov; skupnost socialnega varstva: Marjeta Potrč za predsednico skupščine; skupnost za zaposlovanje: Ivan Brumat in Marjan Kermc za predsednika skupščine; stanovanjska skupnost: Marjan Grabnar in Štefka Aš za predsednika skupščine, Andrej Počr-vina in Alojzija Svetina za predsednika zbora izvajalcev; Jože Ficko za predsednika zbora uporabnikov. Tone Pirc pa za predsednika zbora delegatov enote SPIZ Novo mesto. kot glavni kriterij upoštevati pomlajevanje, strokovno usposobljenost. Za predsednika občinske skupščine naj bi bila dva kandidata, po možnosti iz gospodarstva. Iz gospodarstva naj bi volili mlade, šolane kadre, ki se ne presedajo iz enega funkcionarskega stolčka na drugega, tudi za druge odgovornejše funkcije v občini. V veliki večini so se temeljne konference opredelile za odprte liste. Precej je bilo(tudi na sami seji) ostrih pripomb na to, da sta za najodgovornejši občinski funkciji evidentirana sekretar in predsednik OK ZKS, kar naj bi tam povzročilo veliko Le pregosto republiško sito? Dolenjska spet preslabo zastopana v »vrhovih« — Potrjena lista_ NOVO MESTO — Na seji občinske konference SZDL so 19. februarja s tajnim glasovanjem potrdili 20-člansko kandidatno listo za občinski družbenopolitični zbor. Soglasje tudi h kandidatom za republiške in zvezne organe. Čeprav je šlo za glasovanje z volilnimi lističi in volilno skrinjico, je 36 navzočih delegatov tokrat le potrdilo kandidatno listo za člane družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, izvoljeni pa bodo po običajnem postopku. Na kandidatni listi so iz SZDL: Jože Florija-nčič, dipl. pravnik iz Novega mesta; Jožica Kastelic, gospodinja, kmetijska kooperantka iz Šentjerneja; Nataša Petrov, profesorica iz Novega mesta, in Niko Rihar, dipl. inž. agronomije iz Novega mesta. Delegati iz občinskega komiteja ZK so: Janez Bajuk, dipl. ekonomist iz Novolesa; Bojan Bencik, pravnik izvršni sekretar komiteja; Lojze Padovan, dipl. politolog iz SDK, in Duška Verbič, ekonomistka iz tovarne Krka. Možni delegati občinskega sindikalnega sveta: Dominik Bratož, strojni tehnik iz IMV; Janko Goleš, dipl. pravnik, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov: Nevenka Rajakovič, farmacevtska tehnica iz tovarne Krka, in Janez Sever, višji upravni delavec, sekretar v občinskem svetu sindikatov. Potrjeni kandidati občinske mladinske organizacije so: Jože Derganc. ekonomski tehnik, predsednik konference; Oto Hcgediš, elektrotehnik iz Elektra; Mojca Novak, gimnazijska maturantka iz Laboda. Novost: črpalke iz Metlike V Metliki bo čez dober mesec stekla proizvodnja v novi enoti IMP-jevega tozda črpalke — Na leto izdelali 500 do 600 tisoč elektromotorjev METLIKA — V Metliki bo začela v začetku aprila poskusno obratovati enota IMP-jevega tozda Črpalke iz Ljubljane, v kateri bodo izdelovali vgradne elektromotorje tipa EWN 8, kijih uporabljajo pri črpalkah za centralno ogrevanje v zasebnih hišah ali manjših kotlovnicah. Sedaj prostore še adaptirajo in pripravljajo za proizvodnjo, stroje, ki so že nabavljeni, pa bodo postavili konec prihodnjega meseca. V tozdu Črpalke so z lastno razvojno službo in tehnološkoekipo razvili tehnologijo proizvodnjeome-njenih elektromotorjev, v katerih je le odstotek uvoženega materiala. V tozdu so se namreč dobro zavedali, kaj pomeni zanje lastna izdelava elektromotorjev, ki so najmasovne-jši izdelek temeljne organizacije in za katerega so morali za nakup v ZRN in Italiji odšteti po 1,5 milijona mark na leto, če so hoteli zadovoljiti tržišče. Ker Črpalke v Ljubljani niso imele primernega prostora za proizvodnjo tovrstnih motorjev, primanjkovalo pa je tudi delavcev s primerno kvalifikacijo, so se odločili za enoto v Metliki. »Skupščina občine Metlika je namreč ponudila polovico stavbe, ki jo je zgradila s komunalno skupnostjo za občinske rezerve. Od komunalne skupnosti smo pol objekta s pripadajočim zemljiščem odkupili, občina pa nam je dala svojo polovico v upravljanje, tako da imamo na voljo 1.200 kv. metrov prostorov in 12.000 kv. metrov zemljišča,« je povedal Jože Kolarič, direktor tozda Črpalke. V Metliki bodo izdelali 500 do 600 tisoč elektromotorjev, ki so tudi sestavni del potopnečrpalke, kijo izvažajo na Češkoslovaško, letos pa imajo s to državo že podpisano pogodbo za lo tisoč tovrstnih črpalk. V začetku bodo v enoti poleg vodje zaposlili še 24 visoko kvalificiranih, kvalificiranih in priučenih delavcev, seveda pa se bo po besedah direktorja Kolariča program proizvodnje elektromotorjev širil skladno z razširitvijo programa v Ljubljani. To pa bo gotovo v tolažbo vsem tistim, ki tokrat v enoti ne bodo dobili zaposlitve, saj se je prijavilo kar 152 delavcev z zelo primerno kvalifikacijo, sedaj pa potekajo še zadnji pogovori z njimi. M. BEZEK in Lidija Perše, predmetna učiteljica iz. Novega mesta. Iz občinske borčevske organizacije pa so bili kot možni kandidati potrjeni: Franc Avsec, upokojeni računovodja z Malega Slatnika; Ivan Kužnik, upokojeni polkovnik JLA iz Rumanje vasi; Dragica Rome, upokojena direktorica PTT iz Novega mesta; Ivan Somrak, upokojeni polkovnik JLA iz Novega mesta. Konferenca je dala soglasje tudi k možnim kandidatom za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine SRS. na temeljnih kandidacijskih konferencah na terenu pa so med temi največ podpore dobili Darinka Smrke, Tone Anderlič, Robert Černe, Miralem Imširovič in Jože Knez. Prav tako sta dobila vso podporo oba kandidata iz novomeške občine za zvezni /bor Skupščine SRS: Ljubica Mikša. dosedanja delegatka, zaposlena v tovarni Krka. in Miran Kapš, možrri kandidat iz Novolesa. Domala enotna pa je bila ugotovitev temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih in v združenem delu, da je Dolenjska, posebej pa novomeška občina v dosedanjih volilnih postopkih na listah slabo zastopana, čeprav je bilo obilo evidentiranih. R. B. V BOHINJSKI BISTRICI Med počitnicami smo bili v Bohinjski Bistrici. Prvi dan smo se lepo nastanili, drugi dan pa smo se odpeljali na smuščišče Pokljuka, kjer smo ves dan smučali. Zvečer smo gledali TV. Tako je bilo tudi naslednje dni. Zadnja dva dni pa smo ostali v sobi, ker je močno snežilo. Igrali smo šah in kartali. Potetp pa smo morali že domov, saj se je izteklo sedem dni. MATEJA PIRC,4.b OŠ Vavta vas Posebno je odjeknila ostra kritika s temeljne kandidacijske konference v enem od tozdov ŽTO, v njej pa je bilo večina že naštetih pripomb. Zahtevali so tudi dodatnega kandidata za predsednika skupščine in izvršnega sveta, kar pa je ostalo nekako brez odmeva, posebno, ker je šlo za imeni, ki da sta odklonili kandidaturo. Z Otočca pa je prišla pripomba na to, da se je nekaj imen pojavljalo za več funkcij. Delegati so dobili odgovor, da je pač lahko vsak evidentiral in bil evidentiran, seveda tudi za več funkcij, saj pristanek kandidata v tej fazi ni bil potreben. Slišali smo tudi pozive po volilni kulturi, pa, da ni nič narobe, če je le en kandidat, če smo do njega prišli po demokratični, javni poti. Delegati so se strinjali z ugotovitvijo, da za funkcije v republiki in zvezi skoraj ni dolenjskih imen, čemur nekateri vidijo razlog v nedelavnosti medobčinskih organov družbenopolitičnih organizacij, pa tudi v kadrovski krizi tega konca Slovenije. Konkretnih pripomb na objavljena imena ni Z. LIND1Č-DRAGAŠ SMUČARSKI TEČAJ Odločila sem se, da bom letos v počitnicah hodila na smučarski tečaj, ki je bil na Gačah. Z avtobusom smo se peljali iz Straže do Gač, od koder smo imeli še en kilometer do smučišča. Bilo nas je veliko in smo težko prišli do vlečnice. Dvakrat smo se zapeljali po strmini in žeje bila malica. Smučke smo ob koncu smučanja pus til i v koči. Tečaj je trajal pet dni. Bilo mi je všeč in upam, da bom drugo leto spet šla. NATALIJA BOBNAR. 4.b OŠ Vavta vas odgovornejših funkcionarjev, »glasovi za« oz. podpora s temeljnih kandidacijskih konferenc, zahteve po enakomernejši porazdelitvi funkcionarjev po delovnih organizacijah, odklonilni odnos mnogih evidentiranih do dejanske kandidature oz. prevzema funkcije, umikanje »sokandidatov« itd., itd. je v predkandidacijski fazi povzročilo, da so šla v »franže« sprejeta lepa načela kadrovske politike in da se . je krog imen za funkcije zelo, kar preveč zožil. Za večino najodgovornejših funkcij je namreč ostal le po en. kandidat, največ dva, kar je bilo na seji ponovno kritizirano. Požrtvovalno delo, ki je skrito očem Anica Pezdirc o delu in težavah metliške krajevne organizacije Rdečega križa METLIKA — »Čeprav navzven kaže, daje v Metliki življenje starejših občanov brez težav, pa le ni tako. To najbolje vemo člani krajevne organizacije Rdečega križa za mesto Metlika, ki skušamo pomagati ljudem na različne načine: spremljamo jih k zdravniku, jim pišemo prošnje, tiste, kinimajo sorodnikov, obiskujemo v bolnišnici, ena od članic pozimi plete jope za pomoči potrebne otroke,« pove predsednica krajevne organizacije RK Anica Pezdirc. Anica Pezdirc Koliko ur dela, potrpljenja in odrekanja je potrebno za tovrstno delo, vedo le tisti, ki se z njim ukvarjajo. In teh v Metliki ni malo, izredno pa Pezdirčeva pohvali razvito sosedsko pomoč in vse tiste dobre ljudi, ki jim bolni in ostareli sosedje velikopomenijo.Seveda pa v organizaciji niso pozabili tudi na podmladek. Šolarji so naredili popis občanov, starejših od 60 let, za ves šolski okoliš, zraven pa pripisali tudi, ali imajo dohodke, če živijo sami ali ne in kakšno pomoč bi potrebovali. »Čeprav za marsikatere ljudi vemo, da so potrebni pomoči, je ti ne zaprosijo, ker so preskromni ali pa jim je nerodno. Če pa že zaprosijo, bi najraje denar, tega pa jim krajevna organizacija ne more dati, kajti na leto se nateče le okrog 30 tisočakov od članarine, to pa porabimo za skromna darila ob novem letu in 8. marcu,« potoži Pezdirčeva. Zato je krajevna organizacija RK zaprosila za denarno pomoč krajevno skupnost, obrtno združenje in občinski odbor Rdečega križa, a so bile prošnje do sedaj brez odziva. Zato prošnje za pomoč v hrani ali denarju, ki prihajajo na njihovo organizacijo, lahko posredujejo le socialnemu skrbstvu, medtem ko pri delu priskočijo na pomoč šolarji. B. M. Novomeška kronika BRIZGANEC — V restavraciji doma JLA bi morali biti brizganci občutno cenejši, saj sijih gost lahko tako rekoč sam zmeša. Izpod stropa namreč vztrajno curlja topeča se snežni« ca, gost samo podstavi kozarec in se odloči za pravo mešanico žlahtne kapljice in vode. Osebje restavracije žal nima posluha za gostinsko inovacijo, ki bi kje na tujem nesla zlata jajca. Pod stropne izvire pa so domiselno podstavili različno posodo, prenekatero (sodeč po videzu) tudi zato, da bi jo opralo. KLUB — V slovečem discu G klub v Dilančevi ulici je minuli teden nastopala umetniška plesna skupina, katere članici sta bili bolj klavrnega videza kot katerakoli navzoča gostja, vključno dve babici, ki sta v zgodnjih jutranjih urah v lokalu poizvedovali za vnuki. Za pogled na plešoči Zeldije bilo treba odšteti 500 dinarjev. METROPOL—Tudi naša tretja novica je gostinskega sveta, kar je glede na dolgo zimo tudi razumljivo. Novo-meščane zanima, kako dolga mora biti vrsta pred blagajno bifeja Metropol na avtobusni postaji, da se blagajničarka pojavi za okopi svoje kajute. S poskusi je ugotovljeno, da je vrste, krajše od šestih metrov, sploh ne ganejo. Ena gospa je rekla, da je plačala prispevek za zaklonišče. Zdaj jo zanima,ali sejeob morebitnem padanju bomb dovoljeno pokriti s potrdilom o vplačilu. V času od 13. do 19. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Koretič s Planine — Jožeta, Štefina Tr-plan iz Črmošnjic — Dijano, Andreja Zupančič iz Razboj — Janjo, Erika Matko iz Gabrja — Rožleta, Marinka Martinčič iz Stranj—Aleša, Anica Kovač iz Podklanca — Sandija, Suzana Hočevar iz Prečne — Simona, Vida Gričar iz Šentjerneja — Mirana, Ljubica Urbančič iz Šmihela — Nevenko, Martina Sladič z Mirne — Tjašo, Jožica Babič iz Malenc — Klemena, Marjetka Kodrič iz Dolenje Prekope — Sanjo, Branka Kozole iz Velikega Podloga — Mateja, Dragica Blažič iz Šmarjeških Toplic — Lidijo, Mateia Ilar z Vrha pri Ljubnu—Manco, Marija Nemanič iz Božakovega — Tino, Majda Zgonc iz Stare vasi — Mitja, Marija Horvat zMirne—Jordano, Silva Žabkar iz Kostanjevice — Roka, Vera Kumer z Golobinjka — Denisa, Martina Glavan iz Gorenje vasi — Jožeta, Mira Petrovič iz Črnomlja — Ilinko, Mirsolava Božnar z Malkovca — Mateja, Jožica Gregorič z Vrha — Simono, Vesna Stariha iz Gradca — Matejo, Frančiška Franko iz Zame-škega — Simono, Vikica Gorišek iz Dolenje Brezovice — dečka, Marija Baznik z Gorenje Pirošice — dečka, Alenka Kralj iz Črnomlja — deklico, Amalija Pečjak iz Žubine — dečka in Branka Janežič z Mosta — Roka. IZ NOVEGA MESTA: Anka Klemenčič iz Lamutove 34 — Blaža, Nada Kastelic iz Ulice stare pravde 2; — Mitja, Violeta Suhadolnik, Nad mlini 41 — Matevža, Marija Stanič z Radgone 12 — Andjelko, Boža Šercelj iz Lobetove 13 — Katjo in Nevenka Dajčman iz Lobetove 19 — Metko. 1 Čestitamo! Sprehod po Metliki SESTAVLJALO IN PISCI PLAKATOV. ki vise na vseh vogalih in v metliških izložbah, bi lahko le malce bolj pazili na slovenski jezik. Zgodi se namreč, daje v dveh stavkih, ki vabijo smučarje na izlet, več kot šest pravopisnih napak. In to takšnih, ki sijih ne bi smel privoščiti niti prvošolček. TRIJE METLIŠKI BOKSARJI, ki zastopajo barve Prul iz Ljubljane, vsak dan vadijo v disku. Pripravljajo se namreč na republiško člansko prvenstvo, ki bo v Ptuju 15. in 16. marca. Trdijo, da je disko najprimernejši za trening: glasbe ne manjka, a tudi po cigaretnem dimu smrdi tako, kot je to navadno na tekmovanjih. V Ptuj bodo odšli trije Metličani: Janko Guštin. Željko Stekovič in Gorazd Canič. Tisti, ki se vsaj malo spoznajo na boks. stavijo na Guština. OKTET VIT1S JE ZAPUSTILO NEKAJ članov, ki so peli domala od ustanovitve, vendar skupina ni razpadla. Pridružili so seji novi ljudje in Vitis nastopa, kamor ga pač povabijo. Pred kratkim je pel v Šmarjeških Toplicah na šesti skupščini metliških obrtnikov ter v Črnomlju ob otvoritvi nove proizvodne hale Beti. Kdor jih je sljšal, jih hvali. Vitis še vedno vadi in vodi Marjan Končar-Jack. VITRINA. V KATERI SO SE včasih košatili odlomki iz člankov Razmerij, bi bila skladišče prahu, če ne bi v njej »objavljal« svojih pesmi Jani Bevk. najplodovitejši in najboij nadarjeni pesnik severno od Kolpe in južno od Gorjancev. IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Črnomaljski drobir PLOČNIKI — Na obeh spodnjih I mostovih proti Ločki cesti že ves čas, | kar je februarja zapadel sneg, leži snežna odeja, čeprav bi en delavec lahko mimogrede zmetal nadlogo v Do-bličico ali Lahinjo, pešci pa bi varneje hodili po pločnikih na mostovih. Črnomaljci pravijo, daje še sreča, ker so na enem od mostov člani pustnega društva Presta na pepelnično sredo | pokopali pusta in so »žalujoči ostali« tako jokali, da so njihove solze stopile I sneg na pločniku, tako daje s pomočjo | solz in odjuge vsaj za silo prehoden. MANEKENI — Mladi iz adlešiške-ga obrata Tonose, ki so na zabavnoglasbeni prireditvi Glas mladih Bele I krajine pretekli četrtek pripravili revijo modelov najnovejše kolekcije, so | poželi buren aplavz. Delavke in delavci, med katerimi so se mnogi v vlogi I manekenov znašli prvič, so bili nekoliko nerodni, kar pa gledalcev očitno ni preveč motilo. Da pa je bilo v dvorani več obiskovalk kot obiskovalcev, je moč sklepati po tem, da so bili moški deležni močnejšega aplavza. Drobne iz Kočevja NAVELIČANI KOČEVCI — Ta- ! ko bi lahko rekli pojavu, da se mnogi izogibajo družbenemu delu in funkci- j jam. Seje raznih društev in organizacij so običajno slabo obiskane ali celo j nesklepčne. Tako sloni delo vedno na | istih. Nekateri, ki so funkcionarji kar v več društvih hkrati, se že pripravljajo, da bodo pri naslednjih volitvah odstopili pod izgovorom, naj dolžnosti prevzamejo mladi. To bo delo poživilo, če ne bo šlo izvoljenim samo za funkcije, amnak tudi za delo. POMLAD PRIHAJA — Čeprav je še sneg, je le čutiti, da bo kmalu prišla pomlad. Mesto bi bilo treba, ko bo skopnel sneg, očistiti. Morda bi to postorili tudi s prostovoljnim delom občanov, čeprav taka oblika dela ni več priljubljena. PUSTNI OBRAČUN — Pričakujemo, da bodo organizatorji leto-šnih zelo uspelih pustnih prireditev v | kratkem napravili obračun svojega dela in načrt za prihodnje leto. Pohval smo napisali že več, naj pa še nekaj kritičnih pripomb občanov: na pustnem sejmu je bilo vse zelo drago, redarska služba bi morala poskrbeti, da bi bili na prireditvenem prostoru večji red (publika je zlezla skoraj na oder), izkazali pa so se tudi domači huligani, naj so že prvo noč odtrgali precejšen del plakata -Veseljaki vseh delež, združimo se«, kije visel iz zgoraj ega nadstropja stavbe nasproti prireditvenega prostora pa do tal. ibniški zobotrebci Trebanjske iveri 11 ŽELIJO ČRPALKO — Krajani Loškega potoka si že dolgo prizadevajo, da bi njihov kraj dobil bencinsko črpalko. Zdaj morajo po gorivo v Žlebič ali Cerknico, oba kraja pa sta precej oddaljena. V Loškem potoku narašča število motornih vozil, posebno kmetijskih strojev, po otvoritvi Rikovega obrata pa ostaja doma vedno več krajanov. Tudi na novo asfaltirana cesta od Sodražice do Loškega potoka je prispevala k večjemu prometu. Kljub vsemu pa kaže, da bo črpalka ostala le želja. STRANIŠČA PA NI — V ribniški občini so v povojnih letih zmogli velike investicije, ustanavljali so nova podjetja in obrate, zgradili nešteto stanovanj, asfaltirali skoraj vse ceste, uredili park kulturnikov itd., itd., ni pa jim v vseh povojnih letih uspelo pri delavski univerzi zgraditi — stranišče. Zdaj ga niti ne bo treba, ker bodo delavsko univerzo kar likvidirali. LEPA ŠOLA — Prostori poroške šole so tako lepo urejeni, daje vse kot v pravljici. Tako urejenih šol je malo v bližnji pa tudi daljni okolici. PLODNO DELO RAZISKOVALNE SKUPNOSTI ČRNOMELJ — V okviru raziskovalnega programa tukajšnje raziskovalne skupnosti so bile v preteklem letu zaključene štiri naloge, ki so jih začeli že leta 1984, in [ sicer raziskava o naravni dediščini v dolini Nerajčice in Male Lahinje, o kmetijstvu in arheološki topografiji Bele krajine ter izdelava srednjeročnega in dolgoročnega plana občine. Lani pa so začeli s tremi nalogami, od katerih so zaključene arheološke raziskave v Moverni vaši, raziskave vodnih virov Bele krajine in Krupe ter kadrovskega sistema v črnomalj-j ski občini pa se bodo še nadaljevale. Poleg tega je skupnost pospeševala raziskovalno dejavnost s sofinanciranjem vrste dejavnosti, že vrsto let podeljuje nagrade za dosežke na raziskovalnem področju, v minulem letu pa je pripravila tudi predstavitev raziskovalne naloge o kmetijstvu in o varstvu narave ter predavanje o varčevanju z energijo. PROSTOR RTV MEHANIKU IN KROJAČU KOČEVJE — Na natečaj za oddajo prostorov naTrgu Zbora odposlancev, ki jih je do nedavnega zasedala krajevna skupnost Kočevje - mesto, so se prijavili štirje kandidati. Občinski izvršni svet je pred kratkim sklenil, da bo dodelil večji prostor (okoli 30 kv. m) RTV mehaniku Bojanu Rudlu, manjši I (22 kv. m) pa krojaču Ranku Petko-| viču, ki izdeluje tudi moške in ženske uniforme. Ukiniti ni težko Pomisleki ob likvidaciji delavske univerze RIBNICA — Zbori občinske I skupščine Ribnica so na sejah minuti teden sprejemali sklep o redni likvidaciji delavske univerze Ribnica. Ugotovili so, da gre za bistvene motnje v samoupravnih odnosih, zgubo, slabo kadrovsko zasedbo itd. Postopek likvidacije bo vodilo 1 temeljno sodišče Ljubljana. Podvzeti pa so tudi ukrepi, da bi | dejavnost delavske univerze prevzeli drugi in da bi bila zagotovlje-I na socialna varnost zaposlenih. Tako bo knjižničarsko dejavnost usmerjala kulturna skupnost, izobraževalna dejavnost naj bi delovala v okviru izobraževalne skupnosti oz. \ skupnih služb SIS. Podobno velja za fmačno-računovodsko dejavnost. I Poskrbeti pa je potrebno tudi za zaposlitev kadrov. Vse to naj bi reševala posebna komisija izvršne-| ga sveta OS Ribnica. Vsega pa le ne bo lahko rešiti. I Ribniška knjižnica namreč ne izpolnjuje pogojev, da bi bila še naprej matična knjižnica. Tudi prenos dejavnosti DU in ljudi drugam, je I lahko vprašljiva rešitev. Vse kaže, da imajo najbolj prav I tisti, ki že leta opozarjajo, da je delavska univerza ribniški občini potrebna, vendar bi morala imeti sposobno in strokovno podkovano vodstvo. V občini Ribnica opažajo v vsaki, tudi najmanjši delovni organizaciji, da potrebujejo to ati ono obliko izobraževanja, ki bi jo lahko organizirala prav delavska univerza. a je ne. Samo v zadnjih nekaj mesecih se je pokazala potreba po novih tečajih iz higienskega minimuma. tečajih za kurjače, posebnih tečajih za izobraževanje staršev itd. J. jpRII[1C Dve desetletji skrbi za srce livarne ČRNOMELJ — Koliko delovnih mest je v tovarnah, na katerih dela le po nekaj ljudi in zanje vedo le redki posamezniki, ki ne delajo v delovni organizaciji, čeprav so opravila tako pomembna, da bi brez njih stala proizvodnja! Eno takšnih je zagotovo obzidava kupol-nih peči v topilnici Beltove livarne, Danilo Bolšec pa je ob tem napornem in odgovornem delu vzdržal kar 19 let, za kar je pred kratkim prejel zvezno priznanje, medaljo dela. »Kupolne peči iz jeklene pločevine so bile v začetku visoke 15 metrov in s premerom 1,2 metra, danes pa so 10 metrov višje in pol metra širše, vendar seje tehnologija obdelave ohranila vse do današnjih dni,« pove Bolšec. »Povsod po livarni je že čutiti modernizacijo, pri nas pa ne, kajti to delo mora biti ročno.« Razlika je le v tem, da je bila pri manjših pečeh plast nabijalne mase, torej posebne ilovice, ki vzdrži višje temperature, debela 3 decimetre, sedaj pa je 5 centimetrov več, tako da za gibanje v notranjosti peči ostane le meter prostora. Maso »pribijajo« na stene peči s kladivom na stisnjen zrak, to delo pa opravlja le en delavec, medtem ko mu trije pomagajo. Bolšec je dolga leta hodil v peč, ki je srce livarne in v kateri je poleti tudi več kot 30° C, in vsak Slabi gospodarji škodijo dobrim Komunisti na programsko-volilni seji niso prizanašali nikomur, ki s svojim obnašanjem naredi več škode kot koristi — Prednost znanju_ ČRNOMELJ — Črnomaljski komunisti so na nedavni programsko-volilni seji občinske organizacije ZKS brez dlake na jeziku razpravljali o dogajanjih v preteklem obdobju. Danilo Bolšec dan popravljal izolacijo. V Beltu imajo namreč urejeno tako, da je vsak dan ena peč v pogonu, druga v popravilu. Enkrat na leto pa celotno nabijalno maso porušijo in v petih 12-urnih delavnikih postavijo drugo. Sedaj, ko je Bolšec šibkejšega zdravja, pa delo nadzoruje. Bolšec seje trudil, da bi bilo delo čim lažje, zato je predlagal inovacijo: poseben zidarski oder, po katerem hodijo delavci v notranjosti peči. Prej so namrečstopa-li le po cevkah za dovajanje zraka. B. M. Najbolj kritični so bili borci: kaj bo storila ZK glede na to, da v preteklem srednjeročnem obdobju v občini niso dosegli resolucijskih ciljev? Hkrati so že ponudili delen odgovor, češ da ne bodo dosegli boljših rezultatov vse do takrat, dokler bo osebni dohodek socialna kategorija in sedelavcinebodo zavedali, da je plačo potrebno zaslužiti. »Marsikje cene zidajo z nesto-rilnostjo in malomarnim odnosom do dela, za kar so velikokrat krivi vodilni, ki prikazujejo delavcem, daje obstoj tovarne mogoč le z zviševanjem cen. Tudi nacionalizem bi morali obravnavati bolj javno, saj ima vsak človek ime in priimek, prav tako pa tudi slabosti v družbi, kajti potem ne bi bilo več takšnih skrajnosti, kot sta Jovanka Broz in Djuranovič,« so zahtevali iz borčevskih vrst. Ostro so nastopili tudi proti tistim zgubarjem, kijih oživljajo s finančnimi injekcijami, oživiti pa jih ne morejo. Temu bomo morali narediti konec, so kritično ugotovili komunisti, kajti slabi gospodarji povzročajo težave tudi dobrim, dobro delo pa zaradi tega ni nikoli prav plačano. V Goku so prepričani, da ni vsak, kdor ima težave, tudi slab gospodar, kajti nekateri z lahkoto dosegajo ve- ZACELI IZVAZATI LOŠKI POTOK — Za 55-članski delovni kolektiv obrata Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v Loškem potoku je bilo preteklo leto uspešno. Izdelali so okoli 700.000 rjuh in druge posteljnine ter dober del tega izvozili v Anglijo, Škotsko in Italijo. Čeprav števila zaposlenih letos ne bodo povečali, je njihov proizvodni plan za 30 odst. večji od lanskega. Prepričani so, da jim bo z velikim prizadevanjem in delom v dveh izmenah uspelo načrt doseči. Zadovoljni so tudi. z osebnimi dohodki, ki so se v januarju letos povečali za 20 odst. in znašajo v povprečju 50.000 do 60.000 din. Odstotek bolniške v tem obratu stalno pada in znaša samo še 1,8 odst., kar je izredno malo. M. G. like dohodke, drugje pa se z različnimi prijemi ne morejo dokopati do pozitivne ničle. Črnomaljski komunisti opažajo, da interes za sprejem novih članov v ZK pada. Lani so jih sprejeli 29, vendar je bilo prav toliko izključenih in 6 črtanih. Ta podatek kaže, da so nadaljevali s politično diferenciacijo, ki sojo zlasti dosledno izvrševali po 13. • Na programsko-volilni seji črnomaljske občinske organizacije ZKS so ponovno izvolili za predsednika Milana Kranjca, za sekretarja pa Lojzeta Šterka. seji CK ZKS. Skrb pa vzbuja predvsem to, da med 300 učenci tukajšnje srednje šole ni moč dobiti novih članov ZK. Seveda v črnomaljski občini ni vse tako črno, vendar so se komunisti raje odločili za kritiko in samokritiko in s tem dokazali, da ne obt- Dvesto let šole V Loškem potoku bodo slavili 25. junija LOŠKI POTOK — Osnovna šola Antona Debeljaka v Loškem potoku bo letos praznovala 200-letnico obstoja in organiziranega pouka. Glavna proslava bo 25. junija, ko bodo praznovali tudi praznik krajevne skupnosti in zaključek šolskega leta. Število učencev na tej šoli se je stalno menjalo. Največ jih je bilo leta 1941, in sicer kar 531, nato pa jih je bilo vedno manj, najmanj pa v sedemdesetih letih tega stoletja, ko se je začel Loški potok industrializirati in ljudje niso več odhajali po svetu s trebuhom za kruhom. Prav zato je nato začelo število učencev spet naraščati. Danes obiskuje potoško šolo 181 učencev. Šola ima osem razredov. Učenci od 1. do 4. razreda imajo poldnevni pouk. od 5. do 8. razreda pa celodnevni. Na šoli je 16 učiteljev. Šola dosega izredne rezultate, zato je lani ob 10-letnici svoje celodnevne šole dobila posebno priznanje. M. GLAVONJIC Ribnica hitrejša od Slovenije V javni razpravi so razvojni načrti, ki predvidevajo nadpovprečno rast RIBNICA — V naslednjih petih letih bo v ribniški občini naraščal družbeni proizvod po 4-odstotni letni stopnji (v industriji 4,5), zaposlovanje po 3,-odst., izvoz po 6-odst. in produktivnost po 1,3-odstotni stopnji. Osebni dohodki (realni) bodo naraščali po letni stopnji 3,7 odst., sredstva za razširjanje materialne osnove dela pa po 4,9-odstotni stopnji. To je nekaj misli iz osnutka družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986 — 1990, ki je te dni dan v enomesečno javno razpravo. Ribniški načrti so pogumnejši, kot so republiški. Prisluhnimo nekaterim mislim iz razprave na seji družbenopolitičnega zbora OS Ribnica 18. februarja: SREČKO ARKO, predsednik DPZ: Če bo spodrsnilo gospodarstvu, kar se lahko zgodi, bo odpadlo veliko lepih načrtov, ki so zdaj uresničljivi. Vsemu kmetijstvu, tudi ribniškemu, pa se zaradi »svinjskega« odnosa do njega, obetajo težki časi. STANKO RUS, predsednik OS Ribnica: Vse te naloge bodo morali uresničiti naši delovni ljudje in občani s svojim prizadevanjem in znanjem. Vprašanje pa je. kako vse njihove sile mobilizirati in spodbuditi. SPET MEDVED — O lovu na medvede v trebanjski občini ni bilo že dolgo nič slišati. Zadnjič pa se je medved spet pojavil na območju lovske družine Velika Loka. Seveda je lovce takoj zagrabila strast in zvsemi razpoložljivimi silami so se pognali za kosmatincem. Toda podobno kot pred leti Mirenčanom seje tudi njim zgodilo, da so se podili za velikim črnim psom namesto za medvedom. No, lovci so kljub temu imeli prijeten zadnji pogon v gostilni, svoje doživetje pa so pripisali zimi, dolgi in sneženi, ko se lahko marsikaj zgodi. KOMENTIRAN NASTOP — Vtre-banjski glasbeni šoli so kot novo obliko dela vpeljali nastope svojih učencev v osnovnih šolah. Na ta način se mladi glasbeniki uče javnega nastopanja, hkrati pa se njihovi vrstniki, ki glasbene šole ne obiskujejo, seznanjajo z glasbeno umetnostjo. Tak nastop bodo mladi glasbeniki iz trebanjske glasbene šole pripravili v petek za učence trebanjske osnovne šole. Komunist se mora dokazovati Na volilno-programski seji OK ZK Trebnje so kritično spregovorili o delu — Predsednik OK ZKS Trebnje Jože Jevnikar, sekretar pa Milan Kranjc TREBNJE — Kakšen je lik komunista, kakšno je zaupanje v ZK, kako je z vstopanjem mladih v Zvezo komunistov? Ta in podobna vprašanja so se porajala razpravljalcem na programsko-volilni konferenci ZK Trebnje minuli četrtek. Žal so bili odgovori veČ ali manj negativni, saj je lik komunista zbledel, zaupanje v ZK je manjše in pri mladih ni interesa za članstvo. Zato bo glavna naloga trebanjske občinske organizacije ZK v prihodnjem obdobju, da spet utrdi svojo moč in ugled. nisti govorili tudi o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije idr. družbi in političnem sistemu. Zgolj ugotavljanje slabosti ne bo dovolj, zato se bo morala ZK drugače lotiti dela, zlasti pa v svoje vrste pritegniti mlade in sposobne ljudi. Do kraja bo treba uresničiti sistem usposabljanja, zlasti pa vsem vcepiti zavest, da To pa bo dosegla le tako, če bodo v I trebanjski občini delovali bolj dosledno in učinkovito. Doslej je bilo v delovanju ZK čutiti več slabosti, o katerih so člani na konferenci tudi okdrito spregovorili. Vzrok za neučinkovitost ZK je tudi v tem, daje prihajalo do razkoraka med deklariranimi načeli in prakso tudi v kadrovski politiki, da je bilo čutiti premalo odgovornega ravnanja od zgoraj navzdol. Med drugim naj bi bila za to dokaz tudi 13. seja CK ZKJ, od katere smo vsi veliko več | pričakovali. Tako kritično so komu- Vendar vse le ni tako črno, saj so tudi v trebanjski občini komunisti dali svoj prispevek k pripravi planskih dokumentov. Med 42 osnovnimi organizacijami in 700 člani ZK pa je več uspešnih kakor neuspešnih, slednji so v poročilu tudi navedeni, tako da se s kritiko o konkretnosti poročila ni moč povsem strinjati. Jasno pa je tudi, da bo treba doreči organiziranost in vlogo ZK v naši • Na programsko-volilni seji ZK so predlagali, naj naloge predsednika opravlja Jože Jevnikar, za sekretarja OK ZKS Trebnje pa so predlagali Milana Kranjca. Oba so izvolili na ponedeljkovi seji občinskega komiteja ZK. brez dela in brez spoštovanja dogovorov tudi pri nas ne bomo prišli daleč. ožujejoza napakeintežaveledrugih. Trezno so ocenili družbene razmere v občini ter poudarili, da so te relativno zelo dobre, kar se kaže tudi v politično-varnostnih ocenah. Franc Šali, član CK ZKS, je ob koncu, ko jegovoril o komunistu kot članu velike družine, dejal, da mora spremljati tok družbenih dogajanj, vendar vedno v okviru danosti. Vesel pa je bil, da so v Črnomlju, kar se še vedno preredko dogaja, razmi-šljujoče govorili o znanju in njegovem pomenu. M. BEZEK O USPOSABLJANJU ŽENSK ZA SLO ČRNOMELJ — Člani sveta za SLO in DS ter sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci SZDL Črnomelj so pred kratkim razpravljali o vprašanju nadaljnjega usposabljanja žensk za oboroženi boj. Menili so, da je treba izkoristiti predvsem obstoječe oblike za usposabljanje mladine in žensk. Tistim ženskam, ki želijo prostovoljno služiti vojaški rok, pa je to obliko usposabljanja potrebno omogočiti. Usposabljanje žensk za SLO je potrebno zagotavljati v okviru sedanjega sistema in oblik, seveda je potrebno izboljšati programe in jih kvalitetno izvajati. Člani obeh svetov so bili proti Obveznemu služenju kadrovskega roka za vse ženske. J. D. Krivična pritožba? V mokronoški cvetličarni odgovarjajo na očitke o zaslužkarstvu MOKRONOG — Približno takole je pisalo v enem izmed anonimnih pisem, to pot o mokronoški cvetličarni brežiške AGRA-R1E: Venec ti mastno zaračunajo, domov pa neseš obod smrekovih vejic z nekaj cvetlicami v sredini. Ko primerjaš svoj mokronoški venec z drugimi, prideš do zaklju- J. SIMČIČ FRANCE LAPAJNE, predsednik IS občine Ribnica: Delovne organizacije naj ponovno preverijo svoje načrte. Vprašljive so investicije, ki jih načrtujemo kar v višini 10 milijard dinarjev. To je ob 27-odstotni akumulaciji družbenega proizvoda sicer uresničljivo, vendar pozabljamo, da je iz teh sredstev potrebno občuten delež nameniti tudi za obratna sredstva. »Riko« načrtuje gradnjo nad 10 objektov, vprašanje pa je, če je to realno, ker še ni ugotovljeno, od kod mu sredstva zanje. Določili smo si tudi visoko stopnjo rasti družbenega proizvoda. Ob tem želim opozoriti na slovensko zahtevo — izpostavljajo jo gospodarske zbornice, skupščina in drugi — po izboljšanju kakovosti dela. Ta izboljšava pa se ne zahteva le od delavcev za strojem, ampak povsod. J. P. KANDIDATI ZA POMEMBNEJŠE FUNKCIJE SO POTRJENI TREBNJE — Na prvi seji občinske kandidacijske konference, kije bila v ponedeljek, 24. februarja, so delegati potrdili vse evidentirane možne kandidate za opravljanje pomembnih delegatskih funkcij. Edini možni kandidat za predsednika občinske skupščine je Nace Dežman, za predsednika izvršnega sveta pa Maks Kurent. Prav tako je konferenca potrdila tudi vse druge kandidate, o katerih pa smo že poročali. Irma Vovk: Vsak mesec izdelamo 100 do 150 vencev. čka, da so venci iz Mokronoga najslabši in najdražji. V vencih je pa zato toliko smrečja, ker mož ene izmed prodajalk • obsekuje mlade smreke po gozdovih in kuje čisti dobiček na račun pokojnikov. »Kje je tržna inšpekcija, do kdaj bo trajalo izkoriščanje potrošnika?« se sprašuje neznani pisec. »V naši cvetličarni se trudimo, da bi ustregli našim kupcem, kolikor se le da. Zato se mi zdi takole pisanje vse prej kot upravična nagrada za naše delo, ki pogosto traja tudi do 8. ure zvečer, ne da bi za to dobile nadomestilo,« pravi Irma Vovk, namestnica poslovod-kinje v mokronoški cvetličarni. »Je pa res, da v»asih dobimo tako Cvetje, ki se še ni do kraja razcvetelo in ga je potem v vencu manj opaziti. Jasno pa je, da v vencu mora biti obod iz. smrečja, ki nam ga v dogovoru z GG dobavlja mož naše poslovodkinje. V vence za 5.000 din gre kar 10 kilogramov tega smrečja pa še 36 nageljnov, če pa so nageljni dražji, jih gre sev eda manj. Sploh pa pri nas niji ne jemljejo najcenejših vencev, ampak take za 7.000 do 8.000 din, v katerih je seveda v eč cvetja,« pravi Vovkova. Povedala je še. da vsak mesec izdelajo v tej cvetličarni po 100 do 150 vencev, poleg tega pa prodajajo še poročne in druge šopke, sveče, semena, prst za lončnice in druge podobne stvari. Dela je za dve prodajalki več kot dovolj, po mnenju obeh prodajalk pa osebni dohodek okoli 40.000 dinarjev ni najbolj primerna odškodnina zanj. J. S. St. 9 (1J907) 27. februarja 1986 DOLENJSKI LIST 5 j IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Molk — odraz malodušja mladih? Mladi v krški občini kritični, a preveč tihi KRŠKO — Med srednješolsko in študentsko mladino je precejšnja nezainteresiranost za delo v mladinski organizaciji. Malodušje se loteva mladih zato, ker imajo občutek, da ne morejo bistveno prispevati k spreminjanju razmer, denimo v usmerjenem izobraževanju. Tako kritične besede so prišle na petkovi programsko-volilni seji iz vrst delegatov Krške srednje šole in Kluba posavskih študentov Maribor. S potekom seje vodstvo občinske mladinske organizacije ni bilo zadovoljno, kajti na uvodno poročilo predsednika Toneta Petroviča o delu mladih v krški občini v preteklem letu sploh ni bilo odziva. Na nesklepčni seji OK ZSM 8. februarja je menda potekala živahna razprava o varstvu okolja, energetiki in ohranjanju kulturne dediščine, zdaj pa je bilo tiho, kot da so si mladi že vse povedali. Petrovič je v odgovoru na izjavo študentke Edite Fabjančič, da je tudi v Klubu posavskih študentov Maribor »strašna nezainteresiranost za delo v OK ZSM« in da teme, izbrane za mladinski kongres, niso zanimive, odvrnil, da take razprave ne peljejo nikamor in da sta Klub posavskih • Sekretar OK ZSM Ivan Urbanč je na vprašanje študentov pojasnil, zakaj takšni stroški v lanskem finančnem planu, predvsem za reprezentanco, dnevnice, osebne dohodke in izobraževanje. Večina denarja (okoli dve tretjini) še zmeraj porabi OK ZSM za plače (sekretar dobi mesečno okoli 125 tisočakov), za dejavnost ostane malo. Za delegate na 12. kongresu ZSMS, ki bo aprila v Krškem, so izvolili Anico Baznik, Martino Ban, Edito Fabjančič, Edvina Kocjana in Gorana Lediča, za delegata na 12. kongresu ZSM J pa Ivana Urbanča. študentov v Mariboru in Ljubljani »samo družba kritizerjev«. V razgreto ozračje je posegel tudi sekretar OK SZDL Vlado Vogrinc, kije dejal, da je tako malodušje nesprejemljivo, saj so tako mladi »degradirali svoje vodstvo, kije zelo prizadevno v frontnem delu«. P. PERC PUSTNI VESELJAKI ZMRZOVALI SEVNICA — Pustne veselice, kakršna je bila zadnjič v sevniškem Partizanu, bodo gotovo privabile le redke obiskovalce. Še bolje pa bi bilo, če jih sploh ne bi bilo. kajti le je v ospredju le zaslužek, na počutje obiskovalcev pa se pozabi, so to limanice, na katere se utegne ujeti prihodnjič sam organizator. Po zadnji veselici v Partizanu si namreč številni še niso pozdravili močnega prehlada, saj je bilo v dvorani tako mrzlo, da so morali obiskovalci sedeti za omizji oblečeni v zimske plašče, v teh pa je bolj težko plesati. Za razkazovanje večerne garderobe in nakita pustna veselica ni bila, a tudi maškaram ni bilo veliko do tega, saj sojih že ob vstopu prireditelji presenetili s sicer nekoliko zmanjšano vstopnino. KRŠKO — SEVNICA 4.958:4.973 KRŠKO — V nadaljevanju prvenstva v zasavski in posavski območni kegljaški skupnosti so morali Krčani, ki sicer vodijo v ligi, tokrat priznati premoč Sevnice. Na lestvici vo^li še naprej Krško z 10 točkami, kolikor jih ima tudi KK Trbovlje, KK Partizan iz Brežic jih ima 7, Sevnica 5 itd. Deseterica, ki je lani največ zaslužila KRŠKO — Uprava za družbene prihodke je pripravila tale izvleček iz seznama vloženih napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov za leto 1985. Podoba deseterice se utegne še nekoliko spremeniti zaradi poračunov po zaključnem računu. 1. Strojni tehnik — samostojni projektant v DO SOP — tozd IKON .Kostanjevica 2,336.238 din (OD + dohodek iz obrtne dejavnosti), 2 dipl. inž. kemije — vodja kemijske službe v NE Krško 2,179.540 din (OD + dohodek iz avtorskih pravic), 3. podpredsednik IS SO in predsednik začasnega KPO v Kostaku 2,126.869 din, 4. dipl. inž. elektroteh. — vodja službe proizvodnje v NE 2,115.570 din, 5. profesor — vodja službe za radiološko zaščito v NE 2,035.936 din, 6. dipl. politolog — glavni direktor TCP Djuro Salaj 2,033.370 din (OD + honorar), 7. zdravnica v Zdravstvenem domu Krško 2,005.063 din, 8. zdravnik v Zdravstvenem domu Senovo 2,000.970 din, 9. dipl. pravnik — direktor sektorja za splošne, pravne in kadrovske zadeve vNE 1,995.124 din, 10. dipl. ekonomist — direktor gospodarsko-računskega sektorja v NE Krško 1,976.820 din. il Marsikje »pozabili« na naloge S programske seje občinske konferenceZK v Brežicah — Za predsednika komiteja izvolili Vinka Zagmajstra, za sekretarja pa Stanka Zlobka_ BREŽICE — »Zožene možnosti posrednega financiranja potreb krajanov lahko povzročijo neugodno politično razpoloženje, če ne bomo spremenili mnenja, da v krajevnih skupnostih nimamo s čim samoupravljati,« je v uvodnem poročilu na programski seji občinske konference ŽK prejšnji četrtek v Brežicah dejal predsednik občinskega komiteja Stanko Čanžar. Ljudje so pripravljeni še več storiti, da bi uresničili cilje gospodarske stabilizacije, moti pa jih nagnjenost k posploševanju in kritizerstvu v lepem številu osnovnih organizacij ZK, ki pa so zvečine pozabile na nekatere svoje naloge. Med temi sta tudi skrb za idejnopolitično usposabljanje in pomlajevanje svojih vrst. Le v šestih od skupno 71 osnovnih organizacij ZK so sprejeli nove člane! V treh delovnih komisijah, komisiji za družbenoekonomske odnose, za politični sistem ter za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko v ZK, so v brežiški komunisti odkrito spregovorili o številnih perečih vprašanjih in tako vsebinsko obogatili tudi predlog usmeritev za nadaljnje delo. Zanimiva je pobuda o združevanju sredstev za kadre in prestrukturiranje gospodarstva. Gospodarstvo je v zamudi pri izdelavi planskih listin, medtem ko družbene dejavnosti že imajo svoje plane. Družbeni sveti bi morali več narediti. Še zmeraj ni uresničen sklep občinske skupščine o spremembi šolskih okolišev. O šolski mreži za usmerjeno izobraževanje naj se Dolenjci in Posavci dokončno dogovore, da si ne bodo hodili v zelje; Novomeščani bi menda radi šolo ža prodajalce, ki ima že lepo tradicijo v Brežicah. • Na 10. kongresu CK ZKS bodo brežiški delegati: Stanko Ceijak, Jože Iljaž, Jože Tomše, Jana Videnič in Stane Zlobko. Za delegata na 13. kongresu CK ZKJ so izvolili Valentina Dvojmoča in Silva Gorenca. Za najodgovornejše dolžnosti v občinski organizaciji ZK v naslednjem mandatnem obdobju so delegati izvolili 53-letnega magistra prava, javnega tožilca Vinka Zagmajstra (za predsednika občinskega komiteja ZK) in 39-letnega predmetnega učitelja, dosedanjega sekretarja predsedstva OK ZK Brežice Stanka Zlobka (za sekretarja P OK ZK). Pri brežiški bolnišnici imajo velike kadrovske in gmotne težave, slednje tudi zavoljo številnih pacientov iz sosednje republike, kajti nekateri zavlačujejo s plačilom uslug tudi po pet let! Kritična presoja doseženega Krški komunisti o (ne)doseženih razvojnih ciljih v preteklih letih_ KRŠKO — S starim, zarjavelim, otopelim orožjem ni moč pričakovati uspehov. Zveza komunistov se mora organizirati tako, da bo zares učinkovita. Nevarna sta tako pretirani pesimizem kot tudi pretirani optimizem. Pomemben cilj je — agresivna razvojna politika. Tale utrinek iz razprave Silva Gorenca, glavnega direktorja tovarne »Djuro Salaj«, na seji komisije za družbenoekonomska vprašanja, ki je v okviru programsko-volilne konference ZK obravnavala delovanje Zveze komunistov v krški občini v preteklih štirih letih in programske usmeritve za prihodnje obdobje, je gotovo eden značilnih in zanimivejših. Razprava je bila namreč zelo kritična, dovolj konkre- tna, da bi lahko bila dobro napotilo za akcijo. Gorenc je vprašal, kajjeto v našem sistemu, da bi bili vsi radi nerazviti. Ekonomska politika, ki onemogoča dobre gospodarje, zasluži kritiko. Ponovno je protestiral »zoper tako slabo ekonomsko politiko, ki jo vodi ZIS. »Podoba je, kot da naše vlade ne vodijo komunisti, čeprav so.v njej zvečine člani CK ZKJ«, je ogorčeno pristavil Gorenc in se zavzel za dosledno spoštovanje 1000 DOMAČIH ROČNIH DEL — V krškem hotelu Sremič so konec prejšnjega tedna pripravili prodajno razstavo okoli 1000 ročnih izdelkov iz čiste volne in bombažne preje. Z izdelki, puloverji, jopami in čudovitimi prtički, so žene iz pobratene srbske občine Bajina Bašta ne le navdušile obiskovalce, ampak tudi stanjšale marsikakšno denarnico. Unikatom — po zmernih cenah — okoli 550 kmetic, kooperantk »Domače radinosti«, seje bilo pred bližnjim praznikom dneva žena toliko težje upreti. (Foto: P. Perc) Gora popravkov za resolucijo Največ amandmajev iz Lisce — Za nad 461 milijonov dinarjev naložb_ Delegati občinske konference ZK so ugodno ocenili poročilo o delu medobčinskega sveta zveze komunistov Posavja. P. P. Maks Pogačar sprejetih obveznosti. (Jugoslovanski papirničarji so se, kot smo že poročali, znašli v velikih škripcih, ker je ZIS prepovedal izvoz časopisnega papirja, ni pa zagotovil dogovorjenih deviz). Krčani v preteklih letih niso dosegli načrtovane rasti industrijske proizvodnje,-v kmetijstvu in še drugih ciljev. Po besedah predsednika občinskega izvršnega sveta Igorja Dobrovnika kaže prav zaradi nedoseženih ciljev v preteklosti ponovno skrbno pretehtati načrto- • »Jedrsko elektrarno Krško vodijo pretežno ljudje iz našega okolja. Nuklearka ne more postati,dvorni* izgubar v slovenskem elektrogospodarstvu. Nevarnost je, da nam ti kadri zaradi slabših osebnih dohodkov ne zbežijo, ker bi se zmanjšala obratovalna zanesljivost,« je menil Jože Habinc. vano realno rast družbenega proizvoda (3,8 odstotka!) v slehernem kolektivu. Še zlasti kaže znova oceniti predviden razvoj kmetijstva. Govor je bil tudi o varljivem 4. mestu na lestvici razvitosti slovenskih občin, kajti kljub nedvomno velikim dosežkom v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, izgradnji številnih novih objektov in cest je, denimo, zdravstvo še dokaj nerazvito. »Politična realnost je, kot kaže, le prevladala pri odnosu do družbenih dejavnosti,« je dejal Niko Žibret, vendar naj jih tudi nihče ne omejuje še dodatno. Med ljudmi je ugodno ozračje za gradnjo novega zdravstvenega doma v Krškem, Krčani, komunisti v tej občini pa še posebej, bijejo bitko vsaj za ohranitev obstoječega stanja, za utrditev položaja na lestvici razvitosti pa bodo morali krepko zavihati rokave ter še bolj zaupati v mlade in znanje. P. PERC V velikem številu so se Krčani poslovili od Maksa Pogačarja, ki se mu je v 59. letu nepričakovano sklenila življenjska pot. Marsikaj v Krškem bo zmeraj spominjalo nanj, tudi 1200 kanadskih javorjev, ki so jih na Pogačarjevo pobudo posadili po mestu, na obeh straneh ceste od Kovinarske pa do mostu čez Savo, tudi v neposredni soseščini njegovega preranega groba. Maks je otroška leta preživel naNot-ranjskem. Še pred koncem osnovne šole seje s starši preselil v Krško in tam pognal korenine. Šolanje je nadaljeval na meščanski šoli v mestu, pozneje pa se je izučil za knjigoveza v Rumpertovi tiskarni. Še kot mladenič je okusil vso trdoto predvojnega in medvojnega življenja. Okusil je krutost okupatorja in kot zaveden mladenič je kmalu začel simpatizirati in sodelovati z NOB. Sredi leta 1944 se je aktivno vključil kot borec najprej v Kozjanski odred, pozneje pa v Bračičevo brigado. Partizansko bojevanje in dolgi zimski pohodi so mu skrhali zdravje. Po osvoboditvi se je najprej zaposlil v trgovskem podjetju, pozneje pa v Celulozi kot referent za izobraževanje delavcev. Doleta 1972, polnih 11 let, jebil direktor hotela Sremič. Pred 35 leti je bil Pogačar pobudnik in eden prvih ustanovnih članov Turis-tičnega društva Krško, zadnjih 20 let pa je bil tajnik društva in njegova gonilna moč. Bil je tudi tajnik občinske turistične zveze, za katero je dal pobudo pred 8 leti. Poln volje, delaven je znal pridobiti za napredek in predstavitev kraja in tudi Posavja številne somišljenike. Velik je bil njegov delež pri izdaji turistično-propagandnega prospekta Krškega in Posavja. Pogačarjevespod-budne besede za konkretna dejanja so se kar 24 let odražale tudi pri izdajanju Pustnih novic in pri 18 tombolah. Prejel je zlati znak Turistične zveze Slovenije in še druga priznanja, še posebej pa je je bil vesel zlate plakete mesta Krško. P. P. KULTURNI DAN V TRŽIŠČU V četrtek, 13. februarja, smo na OŠ Tržišče skupaj z učenci iz Telč izvedli kulturni dan. Priredili smo proslavo, na kateri smo sodelovali prav vsi učenci. T udi letos smo dve uri delali v raznih intresnih dejavnostih. Vsak učenec se je v tem času nekaj naučil, s čimer seje potem predstavil na proslavi. Tako so se predstavili likovniki, recitatorji, ple salci, pevci, folkloristi, glasbeniki, igralci, organizirali pa smo tudi družabne igre, razstavo in kviz o Francetu Prešernu. Nastopili so tudi predšolski otroci iz male šole. Literarni krožek Osnovne šole Tržišče NA SEJI SKUPŠČINE Osmi razred osnovne šole Savo Kladnik je pred kratkim prisostvoval seji občinske skupščine Sevnica z namenom, da se bolje seznanimo s samoupravljanjem in z delom v naši krajevni skupnosti. Obravnavali so gospodarstvo naše občine, izgube in pridobitve naših’ tovarn, posebna'točka dnevnega reda pa je bila tovarna Stilles. Slišali smo tudi o novem objektu Mercatorja, ki naj bi ga zgradili in negodovanje kmetov zaradi odkupne cene mleka ter še marsikaj drugega. V šolo smo se vračali z nekaj izkušnjami več. NATAŠA PODLESNIK OŠ Savo Kladnik Sevnica SEVNICA — Kritizirati resolucijo postaja že nekakšen šport, pohvalno pa je, če je to storjeno konstruktivno, v želji za napredkom, kot je bilo na nedavni seji občinske skupščine. Na seji je Franc Lipovšek iz računalniškega centra Lisce (delegacija LAZIČ VNOVIČ VODI SEVNICA — Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen je zmagal Lazič, kije zbral 8.5 točke. S to zmago je Lazičskupaj z Derstvenškom in Kolmanom prevzel tudi skupno vodstvo, vsi pa imajo po 16 'očk. SANKANJE ZAVINE — Osnovna organizacija ZSMS Boštanj in TVD Partizan sta tudi tokrat organizirala občinsko prvenstvo v sankanju. Zmagal je Alojz Zalašček ml. s časom 1,18, 2. Tine Lipar (1,22), 3. Tone Mikolič, 4. Tone Dolničar, 5. Janez Zagrajšek, 6. Robert Daks, itd. tozda Blagovni promet) prebral za obilne dve strani amandmajev na račun resolucije. Ni vseeno, ker so v resoluciji številke o velikem izvozu pisane izključno v dolarjih, ki na svetovnih borzah tako pada, da skrbi celo zahodne finančne strokovnjake. Kersevniško gospodarstvo izvaža večinoma na evropska konvertibilna tržišča, bi bile primernejše tabele, izračunane v markah, švicarskih frankih, guldnih idr. Zato v Lisci zahtevajo črtanje tabel v dolarjih. Enako so črtali besedice »je treba«, »moramo« ipd. V tem letu predlagajo vsi tozdi Lisce pomembna vlaganja. Najštevilnejši tozd. Šivalnica, načrtuje naložbo skupno s prometnimi orga- nizacijami nad 250 milijonov v povečanje proizvodne dvorane in opremo. Tozd Krojitnica načrtuje nekaj nad 35 milijonov, krmeljska Šivalnica ravno tako naložbe v opremo, tozd Blagovni promet pa namerava postaviti na noge IN ES — industrijo elektronike Sevnica s projektno dokumentacijo za nove prostore. Skupaj z zalogajem nekaj nad 31 milijonov dinarjev v skupnih službah tehta paket naložb v Lisci 461.661 milijonov dinarjev. Ko so v občini prelagali še osnutke planov in resolucije, teh številk še nihče ni mogelnavesti. Kobodo vsi ti objekti zgrajeni, naprave pa kupljene, bo spet preteklo nekaj vode in inflacije... Krog se sklene, običajno z višjimi številkami, takšna je pač usoda resolucij. A. ŽELEZNIK VRHUNSKI STROKOVNJAK — Prejšnjo nedeljo je bila dvorana sev-niškega AMD kar pretesna za okoli 80 posavskih čebelarjev, ki jih je zanimalo, kaj jim bo priznani čebelarski strokovnjak Ivan Esenko iz Ljubljane povedal o vzreji matic z inseminacijo, o praktični uporabi korejske mrežice za smukanje cvetnega prahu pa tudi o čebeljih boleznih. Esenko je študij na čebelarskem institutu v Pragi končal z odliko, samo lani je imel ta vrhunski strokovnjak 92 predavanj po vsej Jugoslaviji in tudi Posavci so bili zelo zadovoljni. (Foto: P. Perc) Novo v Brežicah •OBESILI« BIVŠEGA UREDNIKA — Bralcem brežiškega Pustnega poročevalca in tudi drugim pustnim veseljakom, ki so po mestu videli plakate — karikature znane brežiške osebnosti in hkrati enega najzaslužnejših, da je glasilo maškar zaživelo, še zdaj ni povsem jasno, čemu so urednika spet obesili, ko pa letos sploh ni imel prstov vmes. Ali pač — gre morda za zasluge za minulo delo in magnet za bralce, da brž razgrabijo časopis, saj že karikatura obeta... IME — Če neznanec sprašuje v Brežicah, kje je Dom učencev, ali Dijaški dom. ne dobi takoj odgovora. Domačin navadno odgovori z retoričnim vprašanjem: »Aha. iščete tisti dom, ki je pol prazen.« SNEG — Kaj neki delajo hišni sveti in stanovalci Gubčeve ulice pozimi? Za slabo splužene ceste res niso krivi, sami pa bi tisti, ki stanujejo na številki 8, zadnjič le lahko vsaj malo odstranili sneg. Če tega tudi v teh dneh ne mislijo storiti, obiskovalcem ne preostane nič drugega, kakor da spet prineso s sabo lopate kot pri zadnji ujmi, da se bodo prebili do vhoda... ČESTITKA — Delavcem, ki so se šele proti zimi, v novembru, lotili razkopavanja asfalta Ulice 21. maja, z vseh koncev prihajajo čestitke za prispevek k varnosti in higieni. Za asfalt ni bilo več časa (denarja!?) in zdaj cvetoče luknje silijo lastnike jeklenih konjičkov, da odvzamejo plin, pa še potem se jim smili pločevina, ko se z vijuganjem skušajo izogniti »filipinskemu jarku«. Od 8. do 14. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Ivančiča Požun iz Brestanice — Rabija. Anica Mihalinec iz Samobora — Željk", Džurdža Hr-džun iz Nedelje — Natalijo, Zdenka Cerjak iz Krškega — Matjaža, Snježa-na Kušen iz Bobovice — Marka, Jožica MožičizDol. Boštanja — Roka,Sonja Gerjevič iz Gor. Leskovca — Adri-jano, Blaženka Milkovič iz Samobora — Majo, Albina Zupančič iz Bušeče vasi — Janija, Ruža Jozič s Senovega Branko, Lidija Delivuk iz Samobora — Natalijo, Marija Brdarič iz Novakov — Tino, Vesna Kralj iz Krškega — Andreja, Ivanka Ferlin iz Dol. Leskovca — Matjaža, SnježanaŠkiljan iz Suhodola — Leo, Bariča Biščan iz Male Jazbine — Zdravka, Marjana Bobek z Žigarskega vrha — Vesno, Brigita Gabrič — Tomažin iz Sevnice Šimono. Čestitamo! Krške novice ORGANIZACIJA — Nekateri sev-niški smučarji se jezijo na Krčane, češ da niso najbolje speljali nedavnih tekem na Polomu na Gorjancih. Objektivnejši in bolj samokritični pa ugotavljajo, da morajo pomesti pred lastnim pragom, saj za slabo obveščenost in okrnjeno ekipo gostov ne more biti kriv organizator tekme — smučarski klub Krško. Gotovo so tako Krčani lažje prišli do lovorike in jim je bolj malo mar za »tehnične motnje« pri sosedih. TOPLIČNIK OBETA — Kostanjevica se utegne obogatiti še za izvir geotermalne vode. Ob priznanem kulturnem poslanstvu dolenjskih Benetk se jim ponuja še popestritev turistične ponudbe. Dosedanje raziskave Topli-čnika so tako spodbudne, da bo krška vlada« nadaljevala dela. SREČNI — »Vsi smo srečni, če je pozitivna ničla, namesto da bi ob takih rezultatih poslovanja razpustili delavski svet, odstopil direktor in tudi župan, če je treba,« je karikirano označil svoj pogled na odgovornost za (ne)doseženc rezultate gospodarjenja Silvo Gorenc, direktor Čeluloze. ŽVIŽGANJE — Na nekem zboru delavcev so delavci izžvižgali predstavnika interesne skupnosti, ki je prišel tolmačit njen program. Izneuradnih.a zanesljivih virov vemo, dagreza predstavnika komunalne skupnosti, ki ga zanima, če bodo ljudje žvižgali tudi tedaj, ko se bodo vozili po luknjah ali ne bodo imeli kam pokopati svojca... Sevniški paberki GLEDALIŠČE ČEZ CESTO — Gledališčniki s tem imenom bodo v soboto ob 19. uri vdvorani gasilskega doma gostje Odra mladih in zavoda za kulturo. Znani Kranjčani bodo uprizorili Karla Slavomirja Mrožka. Obiskovalci vabljeni! VELIKI MET — Lisca je že drugo leto ostala brez zmajev, prejela je le Tofovo priznanje za nagoto, in še to le v njegovem butiku. Ker tako ne gre več dalje, so stvari resno vzeli v roke. V Pariz so poslali kar štiri sodelavke, da bi otipale tamkajšnjo modo. Navsezadnje kaj več tudi niso mogle, saj francosko ne znajo, prevajalci pa so dragi. Konkurenca pozor, Liščina moda utegne imeti anglosaksonski nadih, kajti ena tolče nekaj po angleško... VREME IN GRADBINCI — Pri Betonu so svetnika Matijo, ki led razbija, vzeli tako resno, da sov ponedeljek veleli vsem delavcem, naj se vrnejo z dopusta. Ker je snežilo kot za stavo, so kajpada kleli vreme. Navsezadnje je Matija le naredil led, žal pa bi bilo treba sneg na gradbiščih prej odmetati. Doživetje Chopina NOVO MESTO — V Novem mestu je v prejšnji ponedeljek med krajšo koncertno turnejo po Sloveniji gostoval pisanit Vladimir Krpan iz Zagreba, ta čas eden najboljših mojstrov klavirske igre v naši državi in tudi v tujini priznan za vrhunskega izvajalca. To je bilo ob najavi, da bo umetnik izvajal Chopinove valčke, glasbo, ki gre v uho in srce, zadostno priporočilo obiskovalcem, da takega večera nikakor ne kaže zamuditi. In res se je spet zgodilo, kar se v Novem mestu ne tako pogostno, da je Vladimira Krpana pričakala v Domu kulture polna dvorana poslušalcev. Priznani pianist, ki si je s svojo virtuozno igro prislužil najvišja priznanja tudi na mednarodnih •tekmovanjih klavirskih mojstrov, je v Novem mestu izvedel vse Chopinove valčke in tako pred novomeškim občinstvom ponovil koncert, ki ga je imel maja lani v Zagrebu. Takrat so med drugim zapisali, daje vdihnil novo življenje tovrstni Chopinovi glasbi, ki je veljala že za pozabljeno. Neki koncertni komentator je dodal, da je Krpan mislec, ki se z nenehnim iskanjem izogiba konvencijam, zato je vsak trenutek njegove interpretacije neponovljiv. Najbrž je odveč poudarjati, da so Krpanovo klavirsko izvajanje tako dojeli tudi poslušalci v novomeškem Domu kulture in daje bil ta večer dvojno doživetje: Chopinove glasbe in izvajalčeve virtuoznosti. Naslednji večer je zagrebški gost z istim programom nastopil v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je prav tako vzbudil veliko zanimanje poslušalcev in kritikov. Tudi iz Ljubljane poročajo. da je bil ta glasbeni recital povsem na ravni izvajalčevega slovesa. I. Z. Niso izpadli le »nerealni« upi Finančni načrt novomeške kulturne skupnosti za leto 1986 za dobrih 66 milijonov dinarjev prekratek, da bi pokril utemeljene potrebe izvajalcev kulturnih programov — Prispevna stopnja premajhna NOVO MESTO — Napovedi, da bodo letos v novomeški občini neprijetno presenečeni, če ne tudi bridko razočarani, vsi tisti, ki bi radi na kulturnem področju naredili več in bolje, kot jim bo to dovoljevala kulturna blagajna, se v celoti uresničujejo. Če je bilo namreč še pred nekaj tedni vsaj kanček upanja, da se bo v tej blagajni morebiti le našlo še kaj denarja za tisto »več in bolje«, ga zdaj, ko seje osnutek finančnega načrta novomeške kulturne skupnosti za leto 1986 spremenil v predlog, prav gotovo ni več. Kaj malo verjetno je tudi, da bi kulturi zadnji hip dovolili od hlebca skupne porabe odrezati več, kot je odločila tako imenovana občinska koordinacija. Samo na ta način, s povečanjem stopnje za kulturo, pa bi lahko zbrali denar tudi za programe, ki so se znašli zunaj spiska za skupno financiranje. Prepričljivega in za vse zadov- še posebej pa jih mora razumno oljivega odgovora na vprašanje, zakaj je moralo izrednega financiranja izpasti to in ono, čeprav je bilo utemeljeno kot potrebno, najbrž ne bo nikoli in tudi s pojasnilom, da so šli drug za drugim po vodi le upi, ki so bili že od začetka nerealni, se ni moč sprijazniti. Kaj je bolj in kaj manj potrebno, kaj bolj in kaj manj realno, kaj neobhodno in kaj lahko počaka, so seveda vprašanja, mimo katerih ne more noben načrtovalec, Pevska predstava na čast Trubarju Na 17. pevskem taboru v Šentvidu pri Stični bodo zapeli osem skupnih pesmi —-Upajo, da bo republiška kulturna skupnost preklicala sklep, s katerim je šentviški tabor uvrstila med bienalne prireditve______________________________ ŠENTVID PRI STIČNI — Kot smo že poročali, je naletela odločitev republiške kulturne skupnosti, da uvrsti tradicionalni šentviški pevski tabor med dvoletne prireditve, na veliko začudenje javnosti, na seminarju zbrani zborovodje pa so poslali v Ljubljano protestno pismo in zahtevali, da se s tako odločitvijo izkazani negativni odnos do najbolj množične pevske manifestacije, kar tabor pevskih zborov nedvomno je, spremeni. V upanju, da se bo to tudi zgodilo, se intenzivno pripravljajo na letošnjo prireditev, ki bo, tako so načrtovali, 22. junija. Računajo torej, da bodo letošnji tabor, ki bo že sedemnajsti po vrsti, kljub omenjenim zapletom le izvedli, čeprav bi morali celotno finančno breme naložiti na svoja ramena. Pa tudi veliko jim je do tega, da izvedejo to orjaško pevsko prireditev, saj nameravajo z njo počastiti 45-letnico vstaje slovenskega naro- da in 400-letnico smrti očeta prve slovenske knjige Primoža Trubarja. Tema obletnicama primeren bo tudi program 17. tabora. Strokovni umetniški svet je za skupni nastop na stalnem prizorišču v Šentvidu izbral 8 pesmi in zanj e tudi že razdelil notno gradivo. Sodelujoči zbori bodo pod skupnim dirigentskim vodstvom zapeli skladbe: Bratje, le k soncu, Kovači smo, Lipa, Zdravljica (Pirnikova uglasbitev znane Prešernove pesmi), Sijaj mi sončece (ljudska), Zapojmo pesem (Radovan Gobec), Kaj se ti, pobič (Danilo Bučar) in Da bi jaz znala (Emil Adamič). Takšen spored, ki vključuje tudi slovensko in jugoslovansko himno, je strokovni umetniški svet prvič sprejel na podlagi predloga, ki ga je pripravil odbor za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. I. Z. pretresati, kadar so potrebe večje od možnosti, kadarni kritja za vse programe. Kako se kdo odloči in čemu daje prednost, pa je stvar njegovega osebnega gledanja in odvisno od tega, koliko pozna dejavnosti in njihov pomen. Sicer pa naj o tem, ali je v finančnem načrtu prikazana delitev ustrezna ali ne, razmislijo delegati. Skupščina, na kateri bodo morali razpravljati o tem, bo prav kmalu, sklicana je za 6. marca. • Nedvomno pa je prav, da je v finančnem načrtu rezerviranih 5,5 milijona dinarjev za izravnavo osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v kulturnih ustanovah. Njihovi dohodki namreč še vedno precej zaostajajo za prejemki v gospodarstvu, čeprav so jih lani popravili. Primeren osebni dohodek je, kot so ugotavljali tudi na lanski republiški partijski problemski konferenci o kulturi, prvi pogoj za boljše delo v kulturnih ustanovah. Sicer pa je predlog finančnega načrta odraz razmer in značilno zanj, kot smo zapisali, je, da v celoti ne zadovoljuje pričakovanj. Predvsem zato ne, ker pušča na cedilu prene-katerega upnika. Glede na prijavljene programe tako imenovanih izvajalcev, je prekratek za več kot 66,4 milijona dinarjev. Predvideva, da bo kulturna skupnost zbrala 206,8 miijona dinarjev, in sicer po Šola povezala svojo usodo s tovarnami Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu dobila šest pokroviteljev, sedmega pa bo do konca tega šolskega leta — Boštjan Kovačič: »Pokroviteljstvo je več kot občasna materialna pomoč: je sporazum z združenim delom o izobraževanju, kot je potrebno danes!« NOVO MESTO — Najbrž ni potrebno vedno znova poudarjati ali celo dokazovati znane resnice, da lahko dandanes normalno dela, se razvija in ima perspektivo le tista šola, kije s svojo dejavnostjo vraščena v okolje, iz potreb katerega je zrasla, oziroma ki ima, kot pravimo, svoje zaledje. To velja še posebej za šole z vpeljanim usmerjenim izobraževanjem, vznikle iz interesov in na pobudo združenega dela, namreč z namenom, da za proizvodne in druge delovne organizacije izšolajo mladino za razne poklice in profile, se pravi vse od kvalificiranih delavcev do tehnikov. Zato vez, ki povezuje tako šolo z njenim ustanoviteljem združenim delom, ne sme ostati na ravni pasivnega spremljanja, marveč se mora okrepiti, povezovanje pa poglobiti, tako da šola in združeno delo med seboj nekako povežeta svoji usodi. Šele taka povezava omogoča usmerjeni šoli, da je, če povemo v prispodobi, pisana na kožo združenemu delu. V povedanem pa so pravzaprav že strnjene izkušnje in spoznanja Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu, ki je povezovanje z združenim delom od vseh srednjih šol usmerjenega izobraževanja na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju do zdaj prav gotovo najbolj poglobila, da ne rečemo vezala posamezno usmeritev oziroma šolo, ki deluje kot enota tako imenovane združene šole, na tiste delovne organizacije, za katere izobražuje mladino. Drugače povedano, za te šole je pridobila pokrovitelje, pravice in obveznosti, ki iz takega pokroviteljstva izhajajo, pa so zapisane v posebnih samoupravnih sporazumih o sodelovanju do leta 1990. Predsednik KPO Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, diplomirani sociolog Boštjan Kovačič, pravi, daje temeljna usmeritev ustanove, ki jo vodi, ta, naj bi vsaka šola oziroma usmeritev dobila svojega pokrovitelja. »Šest pokroviteljev smo že pridobili. To so: IskraTenelzaelektrošolo,Pionir za gradbeno, Zdravstveni center Dolenjske za zdravstveno, Krka (tovarna zdravil) za kemijsko in farmacevtsko ter Novoles za lesarsko šolo. V tem šolskem letu načrtujemo še sklenitev samoupravnega sporazuma o dolgoročnem sodelovanju z 1MV. To bo sedmi pokrovitelj, in sicer za strojno-kovinarsko šolo.« Kaj pravzaprav pomenijo ta pokroviteljstva? Kovačič: »Veliko, več, kot je moč razbrati iz samega pojma pokroviteljstvo. Gre v bistvu za vzpostavitev nekakšne soodvisnosti šole in neke tovarne. Kako bi to pojasnil? Morda tako: težnja šole je postati fleksibilna, odzivna na novosti, sposobna, da se odzove na potrebe združenega dela. Spremljati mora dognanja znanosti, tehnologijo, organizacijo dela in vse, na čemer temelji neka sodobna delovna organizacija. Z vsem tem pri nas bogatimo strokovne predmete, dejal bi, da nekoliko prilagajamo učno-vzgojni proces tem novostim.« Ali so predavatelji kos tej nalogi? Kovačič: »Nedvomno so, saj prihajajo iz združenega dela, kjer jih življenje prisiljuje, da sledijo novim tehnološkim dognanjem in izsledkom znanosti. Nekako sugerirano jim je, naj pri teoretičnem in praktičnem pouku bogatijo učno snov z izkušnjami okolja, iz katerega so. Tako učenci že vnaprej spoznavajo delo, ki ga bodo opravljali po končanem izobraževanju, kajpak ob zaposlitvi doma.« Ali so vsi taki predavatelji iz združenega dela? Kovačič: »Najprej moram povedati, da prihajajo ti predavatelji iz delovnih organizacij, ki so pokroviteljice naših šol oziroma usmeritev. To so tako imenovani zunanji sodelavci. Razumljivoje.daimašola tudi svoje, in če hočejo biti ti tako aktualni s svojimi predavanji, se hočeš nočeš morajo vključevati v procese združenega dela. V delovnih organizacijah svoje teoretično znanje preverjajo s prakso, pomagajo pri tehnoloških rešitvah itd. Vrata tovarn so za naše predavatelje vselej na stežaj odprta.« Podobno najbrž ravna šola? Kovačič: »Sola daje na voljo svoje delavnice in učilnice vsem iz združenega dela, ki se želijo teoretično PEVCI LISCE PELI V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ — Minulo soboto je bila vtukajšnji osnovni šoli proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na njej so se spomnili tudi poslanstva Primoža Trubarja, ki je prav odtod moral na Nemško. O pomembnem delu slovenskih protestantov za slovensko književnost govori zanimiva razstava tovrstne literature govori v avli osnovnešole, ki jo je prispevala novomeška Študijska knjižnica Mirana Jarca. Večerje poživil koncert mešanih pevskih zborov KUD bratov Pirkovič in Lisce iz Sevnice. Najprej so nastopili gostje iz Sevnice, drugi del koncerta pa so pripravili domači pevci. S tem so obnovili sodelovanje izpred nekaj let. Na koncu so zapeli tudi skupno pesem. Sentjernejčani bodo obisk vrnili. Učenci rešujejo raziskovalne naloge Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič pripisuje velik pomen raziskovalni dejavnosti mladih. Zato je že pred leti v sodelovanju z občinsko raziskovalno skupnostjo uvedla tako imenovane male Kidričeve nagrade. Do zdaj se je na vsakoletni razpis odzvalo tudi po dvajset in več učencev. Raziskovalne naloge, ki sojih izbrali sami ali paso zanje dobili namig iz delovnih organizacij — pokroviteljic, so uspešno rešili, kajpak ob pomoči mentorjev. Izsledki njihovih raziskav so prav uporabni. Tako je šola prav po zaslugi take naloge zmanjšala stroške za centralno kurjavo. Učenci se enako marljivo odzivajo tudi na razpise za Krkine nagrade, čeprav v manjšem številu. Predsednik KPO te šole Boštjan Kovačič pravi, daje možnost raziskovalnega dela za mlade velika spodbuda, saj učence navaja na tako delo, pri katerem običajno tekoče šolsko znanje ne zadošča. Zal pa prenatrpanost tako imenovanih učnih vsebin na nekaterih pdoročjih mladim ne dovoljuje, da bi delali še bolj samoiniciativno, dabi njihov ustvarjalni duh lahko prišel še bolj do izraza. Za to jim preprosto zmanjkuje časa. stopnji 0,63 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Očitno je, da ta stopnja ne ustreza, saj v bistvu omogoča le preživetje tega, kar je kultura dosegla v prejšnjih obdobjih. Izdatnejše pomoči bo namreč deležno le varstvo naravne in kulturne dediščine, saj bo treba letos že delati po odloku o proglasitvi spomenikov v občini in njihovem varstvu. Več denarja bo šlo tudi za Dom kulture, ki naj bi naposled postal kulturno žarišče v pravem pomenu. Skoraj v celoti paje iz finančnega načrta izčrtano založništvo. I.Z. LETOS ZBRALI 112 MILIJONOV ČRNOMELJ — S samoprispevkom za program naložb v družbenih dejavnostih, ki so ga v črnomaljski občini ponovno izglasovali lani, se je od 1. julija 1985 zbralo dobrih 41 milijonov dinarjev. Porabili sojih za dograditev prizidka in za adaptacijo celodnevne osnovne šole v Semiču ter za adaptacijo osnovne šole Adl-ešiči in knjižnice v Črnomlju. Za letošnje leto predvidevajo, da se bo s samouprispevkom nateklo 112 milijonov dinarjev, prednost pa bodo imele tokrat nedokončane naložbe iz preteklega leta. Tako bodo za dokončanje adaptacije in gradnje prizidka osnovne šole Semič odšteli 26,2 milijona dinarjev, za_ dokončanje obnove knjižnice v Črmolju 4,3 milijona dinarjev, za adaptacijo in preureditev šole v Starem trgu 40 milijonov dinarjev ter za dom počitka v Črnomlju 41,4 milijona dinarjev, 100 tisočakov pa za bančne stroške. JUBILEJNI KONCERT NOVO MESTO — Pevski zbor gasilskega društva v Šmihelu praznuje 10-letnico ustanovitve. Jubilejni koncert bo imel v soboto, 1. marca, ob 19.30 v tukajšnjem Domu kulture. Življenjsko nevaren oder Mestno gledališče ljubljansko noče več gostovati v Šeškovem domu v Kočevju________________________________ upravlja Šeškov dom. Razen tega je kulturnaskupnost dala krajevni tudi 300.000 din, da bi opravili najnujnejša dela in da igralci na odru ne bi bili več v nevarnosti, oz. da bi lahko oder uporabljali. Dela niso opravljena, saj bi primerna ureditev odra veljala nad 3 milijone dinarjev, toliko denarja pa ni še nikjer zagotovljenega. POSLEJ POSAVSKO PEVSKO ZDRUŽENJE SEVNICA, BREŽICE — Posavski svet ZKO si prizadeva obuditi skupno rast zborovskega petja v regiji. Zadnja leta so žal izostale redne posavske pevske revije. Po občinah vseeno prizadevno delajo. To jih je navedlo, da je svet iz Sevnice razposlal vabila in gradivo, da bi to soboto na seji v Brežicah ustanovili posavsko pevsko združenje. Želijo prispevati h kakovostni rasti sedanjih številnih zborov z izobraževanjem pevovodij, nastopi zborov* kjer naj bi vsi skupaj prisluhnili tudi strokovni kritiki. izpopolnjevati, pridobiti nova znanja. Sicer pa je to zapisano v samoupravnih sporazumih s pokrovitelji.« Potemtakem organizira šola izobraževanje ob delu? Kovačič: »Nobeno znanje ni dokončno, potrebe po dodatnem izobraževanju in izpopolnjevanju pa so čedalje večje. V delovnih organizacijah, s katerimi smo podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju, je velik interes za šolanje ob de- KOČEVJE — Kolegij direktorjev Mestnega gledališča ljubljanskega je decembra odločil, da kljub sklenjenim pogodbam to gledališče ne bo več gostovalo na odru Šeškovega doma v Kočevju, dokler ne bodo odstranjene pomanjkljivosti, na katere so opozorili Kočevce že leta 1983. Zahteve se nanašajo na usposobitev vrvišč, škripčevja in zaves. Pri kulturni skupnosti Kočevje smo zvedeli, da bosta namesto Mestnega gledališča ljubljanskega v Kočevju gostovali šentjakobsko gledališče iz Ljubljane in stalno slovensko gledališče iz Trsta. Ku,-turna skupnost je o sklepu in zahtevah Mestnega gledališča obvestila tudi krajevno skupnost Kočevje, ki Ni pa edina nevšečnost oder. 19. februarja je v Šeškovem domu natopilo Šentjakobsko gledališče s Shakespearovo »Ukročeno trmoglavko«. Obisk je bil za kočevske razmere odličen, saj je bilo dve tretjini dvorane zasedene. Žal pa je bila dvorana hladna in so morali gledalci sedeti kar v plaščih. J. PRIMC Tri praznične razstave V Brežicah razstava Lamutovih avtoportretov, v Ribnici Bezlajevih kipov, v Novem mestu Knezovih slik BREŽICE. RIBNICA, NOVO MESTO — Čeprav mineva že drugi teden, kar smo obhajali slovenski kulturni praznik, se prireditve njemu na čast vrstijo še kar naprej. Nekaj takih je bilo te dni tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, vendar bomo v tem zapisu omenili le likovne razstave, odprte v Brežicah, Ribnici in Novem mestu. Boštjan Kovačič lu. Trenutno se na vseh stopnjah — na III., IV. in V. — izobražuje ob delu 530 kandidatov iz raznih delovnih organizacij.« Sola, ki jo vodite, je hkrati tudi višješolski center za Dolenjsko. Kovačič: »V okviru naše šole delujejo redni in izredni oddelki ljubljanske Fakultete za strojništvo, kar pomeni, da si je moč redno ali ob delu pridobiti naslov inženirja. Kaže, da bodo kandidati, ki bodo želeli priti do naslova diplomiranega inženirja, poslej to lahko dosegli v Novem mestu, saj za jesen načrtujemo tudi začetek visokošolskega študija strojništva. Za ta študij je že 56 kandidatov, vglavnem so to tisti, ki so v Novem mestu končali višješolski študij. Poudariti moram, da bo visokošolsko izobraževanje potekalo samo ob delu. Enako bo veljalo tudi za prvo stopnjoelektroteh-ničnega študija, ki ga bomo, kot kaže. vpeljali jeseni. Dogovori s pristojno fakulteto v Ljubljani bodo kmalu končani, tako da bomo kmalu vedeli, kako bo z vpisovanjem.« L ZORAN • V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah so od torka prejšnji teden na ogled avtoportreti akademskega slikarja Vladimira Lamuta. To je razstava, ki jo je lani ob 70-letnici Lamutovega rojstva pripravila Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici in je potem potovala po slovenskih razstaviščih. Razstava v Brežicah je nekako logična, saj je Lamut po kraju rojstva (Čatež) tako rekoč brežiški občan in že zavoljo tega zasluži večjo pozornost. Najpomembnejše pa je vendarle dejstvo, da se obiskovalci ponovno srečujejo s podobo umetnika, ki ga že skoraj četrt stoletja ni več med živimi, kakor si jo je sam v najrazličnejših variantah zarisal na likovno ploskev in v čas. • V Petkovi galeriji v Ribnici od minulega petka razstavlja svoja dela akademski kipar Jiri Bezlaj iz Ljubljane, ki se je udeležil lanskoletne likovne kolonije v . tem kraju. Umetnostni kritik Ivan Sedej je zapisal. da so Bezlajevo kiparstvo zaznamovale tradicija in predantične kulture, še posebej stara egipčanska in predkolumbijska. To se še posebej vidi iz prepleta v marmorju oblikovanih kačjih glav. simbola, ki postaja nekakšna priča pozabljene civilizacije. Bezlajevo kiparstvo zato ni lahko umljivo, marveč tako. da gledalca prisili k razmišljanju. • Po otvoritvi nekoliko starejša je razstava slik akademskega slikarja Janeza Kneza iz Trbovelj v avli poslovnih prostorov Krke, tdvarne zdravil, v Novem mestu. Motivni svet je slikar dobil v rudarskih revirjih, kjer življenje zadeva ob ostre robove in kjer so doma drugačne izkušnje. S tem pa seveda nočemo trditi, da je Knez krajinar oziroma slikar, ki daje svojim upodobitvam življenja trdo, socialno noto. L Z. Dva grafika Nova razstava v Dolenjski galeriji — Na jutrišnji otvoritvi glasbeno-literarni recital NOVO MESTO — Jutri ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli zanimivo razstavo del dveh akademskih slikarjev, Franca Curka in Toneta Miklavžina, ki sta svojo ustvarjalnost usmerila v iskanje novih izraznih možnosti na področju grafičnega likovnega medija. Curk se bo predstavil z izvirnimi grafikami, do katerih je prišel s pomočjo kinetičnih in računalniških raziskav,Miklavžin pa bo razstavil ciklus sitotiskov, na katerih se kot osnovni motiv pojavljajo hibridna vezja, ki jih je avtor preoblikoval v nove organske forme. Del Curkovega razstavnega gradiva bo predstavljen tudi v videotehniki. Na otvoritvi bosta sodelovala glasbenika Tone Jurca (violina) in Dušan Pavlenič (kitara), s skladbama C. G. Gambarini: Tri miniature in J. S. Bach: Sonata v C-duru, člani recitatorske sekcije pa bodo predstavili nekaj pesmi Zlate Remškar, ki so izšle v zbirki pod naslovom »Ciklus samote«. V uvodni besedi bo delo avtorjev očrtal dr. Ivan Sedej, Justos Moderne galerije v Ljubljani. Razstava bo obiskovalcem na ogled do 20. marca. DOLENJSKI LIST St. 9 (1907) 27. februarja 1986 'I v IU odmevi Godbe ni bilo Zaplet ob pogrebu Godba na pihala mi je pri srcu — tudi sam sem bil godbenik — zato sva se 1. januarja 1960 z ženo včlanila v železničarsko godbo Zidani most. Od tistega dnedo danes sem redno plačeval članarino zanjo in zase. Ko mi je žena 12. februarja letos umrla, je hčerka takoj poklicala brežiško železniško postajo in prosila šefa, če bi sporočil na ustrezno mesto v Zidani most glede igranja na pogrebu. Šef postajeje bil zelo vljuden injekma-lu zatem po telefonu obvestil hčerko, daje vse urejeno in da bo godba 14. februarja ob 14.30 prišla igrat na brežiško pokopališče, kjer je ležala pokojna. Ob napovedani uri so bili pogrebci zbrani, godbe pa ni bilo od nikoder. Malo smo še počakali, potem pa razočarani začeli z obredom. Ko je hčerka naslednji dan vprašala šefa postaje v Brežicah, če morda ve, zakaj ni bilo godbe, seje zelo začudil in obljubil, da bo stvar raziskal. To je naredil in 18. februarja sporočil, da so se godbeniki na dan pogreba ob 13.30 pripeljali z vlakom v Brežice in šele tam ugotovili, da eden manjka. Meni nič tebi nič so se odpeljali nazaj, od koder so prišli, ' čeprav jih je na postaji v Brežicah čakal kombi. Menim, da bi tudi brez manjkajočega godbenika lahko dobro odigrali tistih nekaj taktov. Zahvaljujem se šefu postaje v Brežicah, godbenikom pa priporočam, da se doma preštejejo, preden gredo igrat na pogreb. Njihovo naknadno pismeno opravičilo, žal, ničesar ne spremeni. ANTON MEDVED Hrastinska pot 17 Brežice Kako naj Romi živijo brez dela? Pred novim letom .so Romi zvedeli, da bodo jemali nove delavce v tovarno kompresorjev Gorenje v Črnomlju. Več Romov in Romk iz Lokev je dalo prošnjo za sprejem v delovno razmerje. V Gorenju so vzeli najmanj 20 novih delavcev, vendar niti enega Roma. Romov nočejo sprejeti skoraj v nobeno delovno organizacijo. Izgovarjajo se, da nočejo delati. A so tudi Romi lahko pridni in poslušni delavci, posebno mladi. Mislim, da bi morali biti vdelov-nih organizacijah bolj humani; da bi morali misliti na to, ali ta Rom imakruhaline. Romi večinoma nimajo svoje zemlje, da bi si kaj pridelali, in se nimajo s čim preživljati. Zaposlujejo tudi delavce iz drugih republik, Rome pa zelo poredko. Delovne organizacije bi bilo treba ne kako prisiliti v to, da bi zaposlovale tudi Rome, posebno mlade, morda tako, da bi morale plačati socialnemu skrbstvu za nekaj nezaposlenih Romov. Romom dajejo v delovnih organizacijah najtežje delo in najnižji osebni dohodek. Izjema je Belt Črnomelj, kjer so razumevajoči do Romov. Gorenje na vloge Romov za zaposlitev niti odgovorilo ni. Ko je ena od Romk prosilk šla vprašat, kaj je z njeno prošnjo, ji je tajnica odgovorila le, da so vsa mesta zasedena in da bodo oktobra spet sprejemali. DRAGICA POTOKAR TRNJE • Lahko je spremeniti sistem. Spremenite obnašanje ljudi! • Pri nas padajo rekordi. V vodo. • Za seboj so pustili neizbrisno sled. Prazno blagajno. • Mi smo skromen narod. Tudi naši rezultati. • Še hujši od onesnaževalcev rek so — onesneževalci misli. DUŠAN STARČEVIČ PONOS ALI SRAMOTA? KOČEVJE — Kočevski park Gaj ob Rinži je biI nekoč lepo urejeno in oskrbovano sprehajališče. Opremljen je bi! s klopmi, zasajen z okrasnim grmovjem in drevjem, pa tudi več gredic z rožami je bilo v njem. Že pred sedmimi leti smo opozarjali, da se ta park. nekdanji ponos mesta, spreminja v našo sramoto. Klopi so polomljene, nasadi uničeni, povsod pa je polno nesnage. Ali res ni v Kočevju nikogar. ki bi napravi! konec takemu početju? Zakaj izdajati denar za prometne znake in ostala dpozori-la. če jih nihče ne upošteva in ne nadzoruje izvajanja? Vsa opozorila niso nič pomagala in danes je vse še slabše. Mladine pač nismo prav vzgojili, saj divja po parku tudi. gredoč r šolo ali domov. Kdor ne verjame, naj gre gledat, vendar naj se varuje, da ga ne bo podrl kdo s kolesom (čeprav je tam vožnja prepovedana). A. ARKO KULTURNI PRAZNIK V MIRNI PEČI 13. februarja smo tudi v naši šoli proslavili kulturni praznik. Pripravili smo 14 dejavnosti, v katere smo se vključili učenci vseh razredov. Naša temaje bila slovenski ljudski običaji. V šolo smo povabili tudi goste, ki so nam pokazali, kako se pletejo košarice, steklenice, metle, peharji... Naši gostje—obrtniki so bili: Marija Grandljič, Štefan Slak, Jože Žagar, pa tudi naš hišnik Franc Režek nam je pokazal, kako se naredi brezova metla. Svoje delo smo pokazali na zaključni prireditvi ob 11. uri. Literarna skupina je prebrala nekaj spisov z naslovom Mati so mi pripovedovali. Recitatorji so recitirali nekaj pesmL Mladi igralci so nam uprizorili igro Šranga. Takrat je bilo največ smeha. Glasbena skupina je ob spremljavi kitar zapela dve pesmi: Mirnopeška fara in Je živela ena gospodična. 13 učenkjezapelopesmici Jager pa jaga in Jaz pa v gorco grem. Mladi lutkarji so svoje znanje pokazali v igrici Kmetič in volk. NATAŠA SAJE 8. b, OŠ Mirna peč Že 40 let čakajo na cesto štiri kilometre ceste od Zilj do Vinice v Beli krajini ne zasluži imena cesta Neštete neuresničene obljube — Posojilo so vplačevali tudi v Beli krajini Vaščani Zilj in Preloke v zadnjem obkolpskem kotičku Bele krajine se sprašujemo, ali smo res grešniki nad grešniki v Sloveniji. Vasica Zilje je le 4 kilometre oddaljena od Vinice. Šteje nekaj nad 40 hiš. Mladina je zaposlena v viniškent Novoteksu in raznih tovarnah v Črnomlju. Vsak dan se vozijo na delo po cesti proti Vinici, ki je ne moremo imenovati cesta, saj je slabša kot prenekatera gozdna pot, čeprav je republiška in se vsak dan trese po njej devetkrat avtobus, dvakrat šolski kombi in več deset osebnih avtomobilov. Velikokrat gre skozi vas tudi po več avtobusov z izletniki izraznih krajev Slovenije, ki bi radi prepotovali Belo krajino, zibelko partizanstva. Mnogi so se že ustavili, da so vprašali, če se bodo po tej poti sploh lahko prebili do Adlešičev, do asfalta. Zakaj smo danes tako zapostavljeni in med najbolj nerazvitimi v Sloveniji, saj smo vendar bili vsi v partizanih in je samo naša mala vasica dala 15 mladih življenj v vojni? Kako da vseh 40 povojnih let nismo mogli dobiti teh nekaj kilometrov asfalta? Ob vsakem petletnem planu so nam obljubljali, da smo v prihodnjem planu mi na vrsti. Vse zastonj! Dobro se spominjam in drugi tudi, kako nam je pred 16 leti ravnatelj viniške šole Anton Troha, ki je bil tudi naš poslanec, rekel, da drugo leto bo stoodstotno gotovo cesta Zilje—Pre-loka. Kar vedel sem, da ne bo tako, in res ni bilo. Z borci krajevne skupnosti Vinica sem se na izletih veliko prevozil po vsej Sloveniji in ostali Jugoslaviji in nikjer nisem videl tako slabe ceste, kot je naša. Vemo, da smo zašli v krizo, a vseeno bi se morali spomniti na nas. Radi bi videli, da bi se po volitvah dogajalo kaj resnega, ne pa, da samo dajejo obljube pred volitvami, kot seje zgodilo že večkrat. Tudi vodovoda nimamo. Kljub stalnemu čiščenju žlebov je voda zaradi cestnega prahu in izpušnih plinov neužitna. In na njive, travnike in v vinograde je zrinjenega toliko gramoza. da je groza. Zato vaščani Zilj prosimo in zahtevamo, naj odgovorni možje nekaj ukrenejo vsaj do leta 1990. Dajali smo posojila za ceste. Upali smo. da bo kaj z našo cesto, pa ni nič. Denar je šel tja. kjer ga je bilo že dosti. Kmalu po vplačevanju zadnjega posojila za ceste sem v radiu Ljubljana po naključju slišal, da se ubadajo z vprašanjem, kam z 42-odstotnim presežkom posojila. Odgovor je bil, naj v Ljubljani šest cest posodobijo v dvosmerne in na Brniku uredijo letalsko stezo. A denarje bil zbran tudi v naših belokranjskih občinah! Zakaj jim ga niso vsaj nekaj dodelili za najbolj nerazvita območja? Saj vsi plačujemo vse obveznosti, tudi prometne. Tudi mi tukaj smo ljudje. Še enkrat prosimo in zahtevamo, da odgovorni nekaj ukrenejo. Ne more- mo čakati, da bi Ljubljana segla do nas. da bi le dobili asfalt. V vojni so se učili: »Ti meni — jaz tebi«, bilo je tovarištvo. Zakaj je danes to pozabljeno? FRANC ŽUGELJ Zilje 9 Alojz Lesar V Kočevju je 19. februarja v 86. letu starosti umrl prizadevni in priljubljeni gasilski delavec in strokovnjak Alojz Lesar, dobitnik mnogih visokih gasilskih odlikovanj, med drugim tudi kipca Matevža Haceta, najvišjega priznanja Gasilske zveze Slovenije, in gasilske zveze I. in II. stopnje, s katerima ga je odlikovala Gasilska zveza Jugoslavije. Alojz Lesar je bil rojen leta 1900 v Ribnici v gasilski družini. Najprej seje vključil v telovadno društvo, leta 1919 pa tudi v gasilsko in prav na področju gasilstva je nato delal tako rekoč do zadnjega diha. Od leta 1926 je bil stalni spremljevalec nestorja slovenskih gasilcev Ignaca Merharja. Začel je pisati tudi članke o gasilstvu, predvsem v gasilska glasila, leta 1929 pa je objavil »Vaje za vežbanje moštva z različnimi vrstami motornih brizgaln«. Ob smrti Danila Rusa 30. januarja je med belokranjskim prebivalstvom žalostno odjeknila vest, da Danila Rusa ni več med nami. Rodil seje 1929vVelikiNedeljipri Ptuju. Po opravljeni gimnaziji seje vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je 1956 diplomiral. Kot diplomirani veterinar je dobil prvo službeno mesto v Črnomlju, kamor je prišel 1958. Po dveh letih terenskega dela je bil imenovan za veterinarskega inšpektorja pri OBS Črnomelj in to delo je vestno opravljal do leta 1970. V letu 1970jepre-vzel novo dolžnost — postal je direktor KZ Črnomelj in tu ostal vse do svoje prerani smrti. Tovariša Danila Rusa se delavci DVZ DE Črnomlj spominjamo kot dobrega človeka, ki je vedno nevsiljivo stal ob strani mlajšim veterinarjem. Tovariško je opozarjal na napake in nam dajal nasvete, kajti vedel je, kako težkaje pot veterinarja začetnika. Verjetno ni človeka v Beli krajini, ki ne bi poznal Danila Rusa. Bil je poznan zlasti kmetom, pa tudi on je dobro poznal belokranjskega kmetovalca in njegovo ljubezen do živipe. Ni mu bilo do osebnih koristi, bil pa je vedno pripravljen pomagati po svojih najboljših močeh. S smrtjo Danila Rusa smo Belokranjci izgubili humanega človeka, ki je skoraj trideset let svojega življenja in dela dal Beli krajini. Zato smo mu dolžni zahvalo. Ohranili ga bomo v lepem spominu. SAMUEL KAVČIČ Nato seje zaposlil v kočevskem rudniku, kjer je delal do upokojitve leta 1956. Že leta 1938 je bil izvoljen za starešino kočevske gasilske župe. Pred vojno se je usposobil tudi za inštruktorja civilne zaščite. Po vojni je sodeloval pri obnovi gasilske enote v rudniku in pri usposabljanju poplavljenega dnevnega kopa kočevskega rudnika. Izvoljenjebil tudi za poveljnika gasilskega sektorja Kočevje. Poveljnik občinske gasilske zveze Kočevje je bil 13 let. Čeprav jebil upokojen, je še vedno delal v gasilstvu. Skupno je v zadnjih 30 letih organiziral nad 35 tečajev za gasilce pa še tečaje za nižje gasilske častnike, za gasilske strojnike, gasilske sodnike in gasilske častnike. Navseh je tudi predaval. Bilje razen tega pobudnik občinskih gasilskih tekmovanj. J. P. TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 28. II. 9.00 TEDNIK 10.00 PESEM GIBA: Moderna 15.45 — 24.00 TELETEKST 16.00 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 POROČILA 17.30 OŽIVELE STRANI. 9. del nanizanke 17.50 MERLIN, 4. del nemške nadaljevanke 18.15 V ZAČETKU ŽIVLJENJA, izobraževalna oddaja .18.40 RISANKA 19.00 DANES OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 VOJNA: Zbogom, vojna — zadnji del kanadske dokumentarne serije 21.05 Luzer: SP V ROKOMETU (M) — SFRJ: NDR 22.00 DNEVNIK 22.15 POD KRINKO, 7. del ameriške nanizanke 23.00 DNEVI VINA IN ROŽ, ameriški film Junak filma je povprečni Američan, ki dela v veliki organizaciji kot referent za stik z javnostjo. Za bleščečim nazivom pa se skriva kaj mizerno delo: organizirati namreč mora zabave, h katerim poleg deklet spadajo tudi polni kozarci. Junak se počasi spreminja v alkoholika. Zaljubljen je v uslužbenko v svojem podjetju. Če so trenutki, ko se spoznata, nekoliko humorni, in tisti kasneje, ko se počasi zapija, žalostni, so pretresljivi, ko na pijačo navadi svoje dekle oziroma ženo. Alkoholu vdani par sta odlično odigrala Lee Remick in Jack Lemmon. DRUGI PROGRAM 8.15 Test — 8.30 Daj mi krila — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Daj mi krila — 18.15 Varovanje kulturne dediščine — 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto— 18.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 22.15 Včeraj, danes, jutri — 22.30 Zapisi z nebotičnika — 23.25 Nočni spored TV ZAGREB 8.15 Poročila — 8.20 Videostrani — 8.30 Daj mi krila — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila - 12.35 Jugoslovansko-albanski odnosi — 13.35 Neznane sile — 14.30 Želeli ste, poglejte— 15.00 TV v šoli— 16.00 Dober dan — 17.25 Kronika občine Reka — 17.45 Daj mi krila — 18.15 Varovanje kulturne dediščine — 18.45 Številke in črke— 19.05 TV koledar — 19.30 Dnevnik — 20.00 Vihre vojne (7. del ameriške nadaljevanke) — 21.00 Zabavnoglasbena oddaja — 21.45 Dnevnik — 22.00 Kulturni magazin — 23.30 Poročila SOBOTA, 1. III. 7.45 — 12.55 in 13.55 — 23.45 TELETEKST 8.00 POROČILA 8.05 AVSTRALSKE PRAVLJICE: Južni križ 8.20 NARAVA V PLESU 8.35 OŽIVELE STRANI, 9. del nanizanke 8.50 LUTKOMENDIJA, 4. del nadaljevanke 9.15 GISELLE V UPRIZORITVI BALETNE ŠOLE IZ MARIBORA 9.45_POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Življenje na Marsu, 8. del ameriške nadaljevanke 10.15 EX LIBRIS M & M 11.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI — BELA KRAJINA, 3. del 11.25 ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Piment, ponovitev 12. dela 11.50 VOJNA: Zbogom, vojna, ponovitev zadnjega dela 12.50 POROČILA 14.10 POROČILA 14.15 KLOVNI, romunski mladinski film 15.55 BOJ ZA OBSTANEK: Deževje je prišlo 16.25 NOGOMET HAJDUK:SUT-JESKA, prenos 18.15 PADEC, ameriški kratki film 18.30 NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci 18.50 RISANKA 19.00 DANES V ŠESTI PRESTAVI 19.30 DNEVNIK 19.45 VREME 19.50 ZRCALO TEDNA 20.15 PEKLENSKA STOLPNICA Najvišjo stavbo na svetu, 135 nadstropij visok nebotičnik, na dan otvoritve zajame požar. Ogenj stavbo razdeli na dva dela, v zgornjem so ujeti udeleženci slavnostne zabave, v spodnjem pa gasilci, katerim je film posvečen in ki takoj začno boj z ognjem. 23.00 DNEVNIK 23.15 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA DRUGI PRQGRAM 13.10 Test — 13.25 Jugoslavija, dober dan — 13.55 Princ Proša (sovjetski mladinski film) — 15.20 Miti in legende — 15.35 Eko, eko — 16.35 Igrani film — 17.55 Kratek film — 18.15 Košarka Rabotnički: Smelt Olimpija — 18.45 Kratek film — 19.00 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik — 20.00 Rock maraton — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.35 Evropski pokal v alpskem smučanju, veleslalom TV ZAGREB 8.45 Poročila — 8.50 Video strani — • 9.00TVvšoli—12.257TVdni—12.55 SP v bobu štirisedu — 15.40 Narodna glasba — 16.10 Poročila — 16.15 TV koledar — 16.25 Nogomet Hajduki :Sutjeska — 18.15 Košarka Rabotni-ški:01impija — 18.45 Oddaja iz kulture — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žena francoskega poročnika (angleški film) — 22.05 Dnevnik — 22.20 Za konec tedna NEDELJA, 2. III. 22.05 8.05 — 14.30 in 14.45 TELETEKST 8.20 POROČILA 8.25 ŽIVŽAV 9.20 MERLIN, ponovitev 4. dela 9.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU—SLALOM (M), prenos 1. teka 11.00 VEČNI KLIC, 7. del sovjetske nadaljevanke 12.10 LJUDJE IN ZEMLJA 12.55 SLALOM (M), prenos 2. teka 14.45 NIKOLA TESLA, 2. del nadaljevanke 15.45 MOZAIK KRATKEGA FILMA: ŽIVLJENJE NOMADSKEGA PLEMENA in SHANTOLO — RITUAL JUŽNIH INDIJANCEV 16.15 POROČILA 17.20 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 17.05 MENIH IZ MONZE, italijanski film Nepozabni italijanski komik Toto tokrat nastopa v zgodbi, kiseokolileta 1600 odvija v bližini Monze. Je ubogi Pascale, ki ga izženejo iz vasi, ker ni mogel plačati davka svojemu plemiču. Toda Pascale, ki ima tudi osem otrok, se hitro znajde. Preobleče se v meniha, otrokom pa naroči, naj se izdajajo za sinove božje previdnosti. Sprejmejo jih v gradu prebrisanega markiza, kjer je zaprta lepa Florence, ki je odklonila njegovo roko, ima pa ljubimca, s katerim pričakuje otroka. Pascalu se lepo dekle zasmili in s svojimi sinovi se odloči, da ji bo pomagal. 18.45 RISANKA 19.00 DANES POTROŠNIŠKA POROTA 19.23 PODARIM — DOBIM, 3. žrebanje 19.30 DNEVNIK 19.45 ŠPORT 19.55 VREME 20.00 SIVI DOM, 8. del nadaljevanke 21.00 ŠPORTNI PREGLED 21.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 22.00 POROČILA DRUGI PROGRAM 8.25 Poročila — 8.30 Oddaje za JLA in igrani film — 11.45 Video tilt (oddaja resne glasbe) — 14.00SP v bobu štirisedu — 15.30 Košarka (ž), finale jugoslo-vanskega pokala — 16.25 SP » rokometu — 18.00 Evropski pokal v alpskem smučanju — 18.25 Neobvezno 2 — 19.10 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1760-2060 (1. del dokumentameserije) — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Flandrijski lev (1. del nemško-belgijske nadaljevanke) — 22.10 Zabavnoglasbena oddaja PONEDELJEK, 3. III. 9.00 ZRCALO TEDNA 9.20 PESEM GIBA: Jugoslovanska moderna 9.45 NAŠI OLIMPIJCI: Hokejisti 15.40 — 23.05 TELETEKST 15.55 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 POROČILA 17.30 TAM JE VRTEC, TAM JE GRAD 17.45 ALI VEŠ? in HAMURABI 17.50 LUTKOMENDIJA, 5. del nadaljevanke 18.15 VIDEOGODBA, ponovitev 18.45 RISANKA 19.00 DANES PODRAVSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 VIHRE VOJNE, 7. del nadaljevanke 21.00 OMIZJE 23.00 POROČILA DRUGI PROGRAM 8.30 Naš prijatelj Tito — 8.45 Oživele strani — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila — 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Telesport — 19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Dinastija — 22.15 Odprta knjiga TOREK, 4. III. 9.00 PRED IZBIRO POKLICA: Vrtnarstvo 9.25 ČLOVEKOVO TELO: Vonj in okus 9.55 SLIKARSTVO XX. STOLETJA: Ženska v likovni umetnosti 15.45 — 23.00 TELETEKST 16.00 ŠOLSKA TV, ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 POROČILA 17.30 KOTALKARSKA PRAVLJICA, revijski nastop kotalkarjev z Opčin pri Trstu 18.00 KUŽA LUŽA, pravljični portret akademskega slikarja Danijela Demšarja 18.15 MATI GRE V AMERIKO, dokumentarni film 18.40 ČAROBNA VRVICA 18.45 RISANKA 19.00 DANES NOTRANJSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 D. Jančar: VELIKI BRILJANTNI VALČEK, TV priredba gledališke predstave Drame SNG Ljubljana, 1. del 21.25 MEDNARODNA OBZORJA 22.10 DNEVNIK 22.25 SP V ROKOMETU (M) DRUGI PROGRAM 8.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik — 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju — 18.15 Mostovi — hidak — 18.45 Rumena laguna — 19.30 Dnevnik — 20.00 Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Revolucija, ki traja — 21.50 Fran Galovič SREDA, 5. III. 9.00 L Pregelj: TOLMINCI, TV drama 15.30 —22.45 TELETEKST 15.45 TV MOZAIK, ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 POROČILA 17.30 Tone Pavček: K A J JE N A JLEP-ŠE 17.40 KO SE KORENIN ZAVEMO: Ljubljana, srce OF, 5. del dokumentarne serije 18.45 RISANKA 19.00 DANES KOROŠKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 Filmtedna: NORMA RAE,ameriški film Mlada delavka sodeluje pri organiziranju sindikata v tovarni, v kateri dela. Temu se močno upira zlasti direktorica tovarne, ki seje razdor med delavci, pa tudi med delavci ni enotnosti. Do preobrata pride, ko delavci na pobude Norme Rae prekinejo delo, potem pa ustanovijo svoj sindikat. Vsekakor gre za enega najbolj poštenih ameriških filmov o ameriškem delavstvu, ki je hkrati tudi prepričljiv filmski dogodek. Sally Field je za glavno vlogo dobila na cannskem festivalu zlato palmo. 22.00 PORTRET JOŽETA BEVCA 22.30 DNEVNIK DRUGI PROGRAM 8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja — 8.55 TV v šoli — 10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila— 17.10 Nogomet Haj-duk:Waregem —J9.00 KošarkaCibo-na:Real — 20.30 Športna sreda ČETRTEK, 6. III. 9.00 FILM 15.40 — 23.00 TELETEKST 15.55 TV MOZAIK, ponovitev dopoldanskih oddaj 17.25 POROČILA 17.30 ZGODBE O POLUHCU: Kako je Poluhec sodil siromaku, 9. del 17.50 POTOVANJE SKOZI OSONČJE: ODISEJADA JUPITER, 9. del 18.15 DELEGATSKA TRIBUNA 18.45 RISANKA 19.00 DANES POMURSKI OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.05 TEDNIK 21.05 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV 21.10 FREUD, zadnji del nadaljevanke 22.10 DNEVNIK 22.25 SP V ROKOMETU (M) DRUGI PROGRAM 8.30 »Fazoni ifore« — 9.00 TV v š( 10.35 TV v šoli — 12.30 Poroči 16.25 Smučajmo vsi — 17.25 Dne — 17.45 »Fazoni i fore« — I Znanost — 18.45 Goli z evrop nogometnih igrišč — 19.30Dnevn 20.00 Panorama (politični magazi 20.40 SP v rokometu — 22.15 Kvi, ka — 23.20 Dnevnik PRILOGA kah dosti črnoglede. Srbija in Kosovo naj bi proizvedla 1,3 milijarde kilovatnih ur elektrike več, kot je bosta porabila, v Sloveniji pa naj bi presežek znašal 1,1 milijarde kilovatnih ur. Hrvaška predvideva prav tak primanjkljaj, kot bo v Sloveniji presežek, v BiH predvidevajo primanjkljaj 650 milijonov kilovatnih ur, v črni gori 610 milijonov, v Vojvodini 436 milijonov kilovatnih ur. Ob vsem tem povejmo, da smo po porabi električne energije na prebivalca še kar ali vse bolj na dnu evropske lestvice. Predvideva se, naj bi se leta 2000, ko je predvidena poraba 5.000 kilovatnih ur na prebivalca, približali porabi, ki so jo leta 1980 imele Belgija, Velika Britanija, Avstrija, Danska, češkoslovaška. Največ elektrike na prebivalca so leta 1980 porabile Norveška, kar dobrih 20 tisoč kilovatnih ur, švedska 11.510 kilovatnih ur, Finska 8.329 kilovatnih ur itd. Smo pa zato na vrhu lestvice porabe energije na enoto družbenega proizvoda. Podatka kažeta, kaj bi morali storiti v prihodnjih letih. Toda kako? Kako se izogniti primanjkljaju energije, ki naj bi leta 1990 znašal kar 8 milijard kilovatnih ur, če bo gospodarski razvoj tak, kot je predvideno? Eno je jasno: od jugoslovanskega elektrogospodarstva samega ne moremo pričakovati boljše oskrbe z električno energijo, saj smo že omenili, da ne zasluži niti za enostavno reprodukcijo, ampak stalno posluje z izgubo. Kaj naj bi gradili, je bolj ali manj vendar jasno. Strategija dolgoročnega razvoja,energetike zahteva naslonitev na lastne energetske vire, med katerimi so najprimernejše reke in termocentrale na premog. Od okrog 110 milijard kilovatnih ur, kolikor je celotni vodni potencial v državi, jih je mogoče ekonomično izkoristiti vsaj polovico. Polovico od tega jih že, so pa še velike rezerve. Proizvaja'ci energetske opreme so ustanovili poseben konzorcij za gradnjo najmanj 15 hidrocentral na Muri in Savi, nekaj tako imenovanih vodnih stopnic pa naj bi postavili tudi na Dravi. Tri b hidrocentrale naj bi zgradili tudi na karlov- s škem področju. Zadnja leta se je veliko govo- s rilo o neizkoriščenosti Drine, na kateri bi bilo ^ mogoče poleg sedanjih 7 postaviti menda še s 18 elektrarn skupne moči 3.000 megavatov z s letno proizvodnjo nad 10 milijard kilovatnih ur. s To je moč treh nukleark, o katerih še kar govo- ^ rimo, in pet Djerdapov 1! Velike so tudi rezerve ^ Vardarja, Zete, Une, Trebišnjice in drugih rek. s Prav ta energija je tudi najbolj čista, domača, s se obnavlja in povzroča z nekaj pameti in I; kompromisov pri uporabi še najmanj Škode J; okolju. V prihodnjih letih seveda računamo tu- ;> di z nekaj termoelektrarnami, ki naj bi imele s skupno moč nekaj nad 2.000 megavatov. I; Načrtov je veliko, veliko premalo pa je ^ zadnje denarja. Poleg tega je proti nekaterim \ (na primer proti Muri, Plominu itd.) veliko na- b sprotovanja široke javnosti, večinoma pred- ^ vsem iz naravovarstvenih razlogov, ki jih ni- ^ kakor ne moremo kar odbiti in ne obsoditi. Na- s sprotno. Tudi strokovnjaki bi morali gledati na s to, da energetiko načrtujejo tako, da bo čim ^ manj škodljivo vplivala na okolje (sedaj ni ta- J; ko), saj varianta »nič« spet ni sprejemljiva, ne s glede na to, da imamo še velikanske rezerve v £ neracionalnem trošenju električne energije. < Poznavalci pravijo, da je teh rezerv vsaj za eno ^ nuklearko. O slednjih pa tokrat samo toliko, da ;> nekateri še kar vztrajno sanjajo o njih, in sicer s naj bi do leta 2003 zgradili še štiri. O tem je ob s pred kratkim objavljenem razpisu o uvozu no- ^ vih jedrskih elektrarn pretekli teden razpravljal J> tudi CK ZKJ, katerega široko razpravo in tudi *> zelo različna mnenja bi vendar nekako lahko s povzeli tako, da je treba nuklearni energetski ^ program temeljito pretehtati v okviru enotnega ^ jugoslovanskega energetskega programa, odi očitev o zidavi jedrskih elektrarn pa naj ne bi s bila ozka, ampak bi morali o tem odločati ob ^ širokem soglasju. ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ ' Čeprav nam, predvsem po zaslugi razmeroma blage zime, zaenkrat ne grozijo z redukcijami, ki že praviloma sprožijo najrazličnejše bolj ali manj žolčne razprave o električni energiji, preskrbi z njo, o elektrogospodarstvu ipd., je električna energija že nekaj časa tema razprav in dvigovalec temperature na različnih ravneh in krajih. Znani so zapleti okrog predvidene verige hidroelektrarn na Muri, ki naj bi taka, kot je zamišljena in na kakršno prisegajo strokovnjaki iz elektrogospodarstva, ogrozila, oziroma uničila na stotine hektarov najrodo-vitnejše slovenske zemlje. Znani so nesporazumi okrog gradnje termoelektrarne Plomin 2 na Hrvaškem pa razprave okrog druge jugoslovanske jedrske elektrarne, ki naj bi jo v Prevlaki pri Zagrebu skuDaj postavili Hrvaška in Slovenija itd., itd. Temperaturo vsaj malo dvigne tudi vsakokratna podražitev električne energije, kot tudi novice o sicer že povsem običajnih velikanskih izgubah elektrogospodarstva. Zaradi preskrbe z električno energijo pa bo v prihodnjih letih gotovo marsikoga še bolj bolela glava. Energetiki opozarjajo, da se nam že na začetku prihodnjega desetletja obetajo redukcije zaradi velikega pomanjkanja električne energije. Morda bo kdo rekel, da je do takrat še veliko časa. Pet let res ni tako malo, a v energetiki je to zelo kratek rok, saj traja gradnja večje hidrocentrale in termoelektrarne okrog sedem, osem let, jedrske pa še dlje. Letos naj bi v Jugoslaviji po napovedih porabili več kot 81 milijard kilovatnih ur električne energije. Leta 1990 naj bi poraba znašala že okrog 98 milijard kilovatnih ur, ob koncu stoletja pa celo 160 milijard kilovatnih ur. Vprašanje je, če bo poraba res lahko takšna. Sedanje stanje daje kaj malo upanja, da bo tako, da bomo zagotovili tolikšno proizvodnjo električne energije. Zadnji dve srednjeročni obdobji z gradnjo elektrarn ni šlo posebno dobro, zato imamo letos kar za 2.200 megavatov manjše proizvodne možnosti, kot je bilo predvideno. Vse sedanje jugoslovanske elektrarne imajo moč 19 tisoč megavatov, ki pa jih naenkrat ni mogoče izrabljati. Koriščenje je odvisno od vrste stvari, npr. od zalog mazuta, pa seveda od vodnih razmer, s katerimi smo včasih prav slabe sreče. Do konca tega srednjeročnega obdobja naj bi elektroenergetski sistem države okrepili za 4.500 megavatov. Zaenkrat so v različnih etapah gradnje elektrarne z močjo 3.000 megavatov, o začetku gradnje vseh ostalih pa se dejansko nič ne ve. Republiška elektrogospodarstva so nedavno sicer objavila plane razvoja, v njih pa je malo rokov o začetku ali dokončanju gradnje. Lani je v Jugoslaviji manjkalo približno 300 milijonov kilovatnih ur električne energije. Tu-di letos so napovedi vsaj v nekaterih republi- Paul Cezanne, slavni francoski impresionistični slikar, je slikal tako počasi, da je pri ustvarjanju »mrtvih prirod« namesto pravih plodov uporabljal ponaredke iz voska. Pravo sadje bi se namreč pokvarilo prej, kot bi umetniku uspelo dokončati sliko. • Od leta 1788 do 1820 je bilo v vseh angleških gledališčih prepovedano igrati slavno Shakespearovo tragedijo Kralj Lear. Zakaj? Preprosto zato, ker bi zlonamerneži lahko povezali predstavo z boleznijo tedanjega angleškega kralja Georga III. Zdravniki so kralja proglasili za popolnoma norega. Američan Robert Tood Lincoln je bil očividec atentatov na tri ameriške predsed- Glasba SUŽNJA RITMA Grace Jones, sužnja ritma, se je rodila na Jamajki, odrasla pa je v Združenih državah Amerike. Je pravzaprav ameriško dekle z jamajskimi navadami. Tako se z resnim glasom napovedovalca začenja zadnja plošča Grace Jones »Slave To The Rhythm«. Grace Jones se je rodila v Spanishtovvnu na Jamajki. Ko ji je bilo 12 let, seje oče, ki je dokaj dolgo ohranjal družinsko tradicijo angažiranja v lokalni politiki, odločil preseliti v ZOA in tam začeti novo življenje. »Pristali« so vSyra-cuseju. Grace Jones je že kot pubertetnica obiskovala razne tečaje igre in manekenstva ter imela celo angažma z VVilhelmima Modeling Agency iz New Yorka. Kmalu je dobila prvo vlogo v filmu Gordon s’War. A mnogo večjo slavo si je pridobivala v newyorških underground klubih, kjer so bili večinska publika homo seksualci. Na oder je prihajala z okrašenim motorjem, oblečena v tesne pasove, in plesala s tamkajšnjimi body builderji. Ko se je v širši javnosti razširil glas o sekse-pilnem temnopoltem dekletu fantovskega videza in ko so slike njenih nastopov prišle v mnoge najbolj znane svetovne ilustrirane revije, se je Grace Jones preselila v Pariz in postala ekskluzivni model znanega francoskega modnega fotografa Jeana Paula Gouda. Ustvarila sta izjemne fotografske serije. Grace se je seveda pojavljala na naslovnih straneh magazinov kot Vogue, Der Štern, Elle, vse bolj pa se je tudi posveča-, la pevski karieri. Imela je nekaj disco hitov, na primer I Need A Man, La Vie en Rose, V _____________________ paGoorDie, ki panisozbudili pretiranega zanimanja glasbene kritike in širše publike. Njeni prvi trije albumi, Porto-filio, Farne in Muse, so bili pač pretirano discovsko orientirani. Ko je producenta Toma Moultona zamenjala s Chrisom Blackvvellom, so se zadeve začele spreminjati. Album »Warm Leatherette« je vseboval nekaj rock evergree-nov, med katerimi je imela posebno mesto pesem »Love Is A Drug« Bryana Ferryja z albuma Siren skupine Roxy Musič, Grace Jones je čedalje uspešneje uporabljala svoj globoki glas in eksotično ja-majsko izgovorjavo. Leto 1981 je bilo prelomno v njeni pevski karieri. Takrat je objavila svoj najboljši album Nightclubbing. Plošča je bila popolnost moderne produkcije z očitnim vplivom takrat vse bolj popularne reg-gae glasbe. Njena sodelavca Dunbar in Shakespeare sta pač dolgo delala kot producenta lokalnih reggae skupin in sta stalna člana ene najboljših reggae skupin na svetu Black Uhuru. Plošča je bila leta 1981 izbrana za album leta, in sicer po ocenah kritikov britanskega New Mu-sical Express. Tudi naslednji album »Living My Life« je bil zelo kvaliteten. Grace Jones je postala svetovna zvezda in vse bolj jo je začel zanimati tudi film. Leta 1984 je sodelovala v dveh komercialnih uspehih, v Conanu II z Arnoldom Schvvarzeneggerjem in v zgodbi o agentu 007 A View to a Kili. Proti koncu lanskega leta se je Grace Jones vrnila na glasbeno sceno. V produkciji Trevora Horna, trenutno enega najbolj cenjenih producentov, je posnela in objavila album »Slave T o The Rhythm«. Na plošči je nekaj inačic ene pesmi, ki pa se med seboj vendar precej razlikujejo. Promocijo te plošče je spremljal v zadnjem času eden najboljših spotov, narejen iz raznih starih fotografij, video posnetkov in filmov. Diskografska hiša Island, ki je videla, da ji popularnost na tržišču spet raste, je izdala tudi kom-pilacijo njenih največjih hitov z naslovom Island Life. nike. Navzoč je bil ob atentatu, v katerem so ubili njegovega očeta Abrahama Lincolna, atentatu na predsednika Garfielda in atentatu na predsednika McKinleya. Po uboju slednjega se je Robert Lincoln zaklel, da se ne bo nikoli več udeležil nobene javne prireditve, na kateri bo tudi ameriški predsednik. Tega se je zvesto držal, kljub temu pa je bil priča atentata na guvernerja Oklahome. Ameriški predsednik Uly-ses Grant, nekdanji general, je bil edini ameriški prvi mož, ki so ga aretirali in pripeljali na policijsko postajo. Policijska patrulja ga je leta 1871 zalotila, kako je kljub strogi prepovedi jahal po ulicah VVashingtona z nedovoljeno hitrostjo. Grant je plačal kazen 20 dolarjev, kar tedaj ni bilo malo. £ '.h M 'd O © o.£ f-h e. d« > Š13 2 c ® fl Zelo fini in dragi čopiči, ki jih prodajajo kot čopiče iz kamelje dlake, so v resnici narejeni iz repkov veveric. Investicija v Eifflov stolp v Parizu se je amortizirala v pičlem letu dni, takratnega gradbenega dosežka ni mogoče šteti med zgrešene investicije, ki jih je tudi v Franciji nekaj. Če pa bi slavni stolp stal v kakšnem bolj zakotnem predelu te dežele, bi bila pesem najbrž popolnoma drugačna. V tkivu, iz katerega so narejeni človeški možgani, je (relativno glede na težo) več vode kot v človeški krvi. Toliko, da se ve! Še v tem stoletju so v ameriški zvezni državi Delavvare javno prešibali več kot 1600 ljudi, obsojenih na to kazen zaradi raznih deliktov »srednje kategorije«. • V Las Vegasu, glavnem mestu Nevade, ki je tudi ameriško središče za igre na srečo, se vrte rulete 24 ur na dan. V mestu je med drugim tudi 30.000 igralnih avtomatov, na katerih povprečni prebivalec Las Vegasa zapravi letno okoli 800 dolarjev. Kino RENDEZ — VOUS Tokrat je fotografija ključni del teksta. Bilo bi sploh najlepše, ko bi zadoščala le ta podoba njunega pogleda. Toda... Ona je Nina, on Ouentin, natančneje — bil je Ouentin; zdaj je fantom, ki se vrača v njeno življenje. Prizor tega zrenja smrti v oči je iz filma Rendez-vous francoskega režiserja Andreja Tčchineja. Nina je mlada gledališka igralka, ki se z dopolnjenimi osemnajstimi leti napoti iz province v Pariz. Tu se njeno življenje razpne med tri moš- ke. Njihova časovna pojavitev v filmu in v njenem življenju je morda manj pomembna od dejstva, da pravzaprav predstavljajo tri do ekstrema pricr-nana razumevanja odnosa moškega in ženske. Prvi, uslužbenec v agenciji za oddajo stanovanj (VVadeck Stanczak), ji nudi »ljubezen; drugi, stari gledališki režiser (Jean-Louis Trintignant), očetovsko zaščito; tretji, Romeo v gledališki porno verziji Romea in Julije (Lambert VVilson),, pa sebe z vso svojo nepredvidljivostjo in norostjo. Odločitev je enaka v življenju in na filmu. Da se Nina (Juliette Bioche) odloči za Romea, mora le-ta sredi filma umreti pod avtomobilskimi kolesi. »Ljubiš ga, ker si ga izgubila,« ji pravi gledališki režiser. Temeljna razsežnost Tec-hinejevega filma je prav v vztrajanju na tem »vselej prezgodaj ali prepozno« nekega lju- bezenskega rezmerja. Ninin spoprijem z vlogo Julije (v predstavi, ki jo režira stari režiser) je tako lahko le dialog s fantomom, z nekom, ki je prav zaradi tega, ker ga ni več tu, še močneje prisoten, ki je hkrati na ulici pod oknom in pred vrati sobe, ki je ob njej in v njej. In če verjamemo Jaqcuesu Lacanu, da obstaja »tisti mehanizem v nas, ki proizvaja najprej simpatijo, nato fascinacijo, obsesijo in končno samo ljubezen«, potem so v prizoru, katerega delček je pričujoča fotografija, strnjene vse faze tega potovanja, da bi v njunem pogledu lahko zaslutili tisto »samo ljubezen«. Film Rendez-vous je nastal leta 1985. Andre Techine je prejel zanj nagrado za režijo na festivalu v Cannesu. 15. februarja so ga v Centru Sava videli obiskovalci beograjskega FESTA. STOJAN PELKO V neobvezen premislek MOČ PROTI ČUSTVOM stopiti v polnem sestavu. Vendar oddaje ne bo, namesto vroče polemike o zadevi, težki 15 milijard dolarjev, bomo, tako napovedujejo, gledali okroglo mizo o naših preslavnih žogobrcih in izboru novega zveznega kapetana. Kino-oko o jedrskih elektrarnah bo, če bo, marca. Medtem so se zgodile še nekatere drug% neprijetnosti. Seveda zelenim. Dan po prvi oddaji je eden najbolj brilja-tnih in podkovanih govorcev, dr. Branko Lalovič, zaposlen v Vinči, dobil od svojega direktorja ukor, nekoliko kasneje pa tudi odločbo o upokojitvi. Stara, preizkušena metoda. Koga se boje jedrski mogočneži, ki lahko čez noč up-okoje zaslužnega znanstvenika? Zakaj se nočejo pojaviti pred najširšim avditorijem, zakaj lahko v zelo ozkih okvirih tako rekoč dokončno sklepajo o licitaciji za graditev nukleark, podvigu, ki bi Jugoslavijo politično, ekonomsko in ekološko uokviril, tako so izračunali, do leta 2040? Javnost je tista, ki marsikomu ne da spati. Javnost, ki verjame svoji laični pameti. Strokovnosti se je naveličala ob obrovcih, fenijih in še čem. MARJAN BAUER Ko je član centralnega komiteja ZKJ Dragiša Ivanovič nedavno govoril o razpisani dražbi za uvoz novih jedrskih elektrarn, je izjavil, da bi bilo treba tak sklep razveljaviti iz političnih, znanstvenostro-kovnih in finančnih razlogov. Ivanovičeve besede so imele velik odmev, takoj se je oglasila Milka Planinc in med drugim rekla, da jugoslovanski strokovnjaki že več let menijo, da naša država energetskih težav ne more rešiti brez nukleark, in ob tem dodala, da družba prav gotovo ne bo neodgovorno dovolila, da bi probleme jedrskih elektrarn reševali brez najresnejše razprave, in to ob sodelovanju širokega kroga strokovnjakov ter odgovornosti države v celoti. Omenjeni izjavi plastično kažeta dve skrajni mnenji o jugoslovanskem jedrskem programu, po katerem naj bi v tem in v začetku naslednjega stoletja zgradili pet jedrskih elektrarn, ki bi stale vsaj 15 milijard dolarjev. Zanimivo je, da zagovarjajo jedrske elektrarne predvsem politiki in ožja skupina strokovnjakov iz elektrogospodarstva, nuklearne komisije ZIS in nekaterih inštitutov, del strokovnjakov in javnost (to med drugim neizpodbitno dokazuje anajiza inštituta za raziskave pri ljubljanski univerzi) pa je iz dneva v dan bolj odločno zoper negotove in drage atomske spomenike. Na eni strani je torej manjšina z velikansko dejansko močjo odločanja, na drugi pa večina, oborožena predvsem s čustvi in mnenji sicer redkih pogumnih, vendar z znanjem zelo podkovanih strokovnjakov. Kakšne so metode in tudi razmerje moči med obema taboroma, je lepo pokazala nedavna beograjska oddaja Kino-oko, posvečena »jugonuk-learkam«. Kar deset povabljenih pristašev atomske bodočnosti se je v zadnjem tre- nutku odpovedalo nastopu pred milijonsko javnostjo, izgovarjali so se na vse mogoče načine, nekateri so svojo udeležbo pogojevali s seznamom zaželenih nasprotnikov druge strani. Zaradi izjemnega zanimanja in vprašanj iz vseh republik in pokrajin se je vodstvo Kino-oka odločilo, da bi za 26. februar naredili še eno okroglo mizo na to temo, prva, v kateri so po mnenju avtorja teh vrstic premočno zmagali zeleni, namreč zaradi časovne stiske in gore vprašanj in problemov ni bila dovolj celovita in dorečena. Z oddajo pa ni bilo oziroma ne bo nič. Večina povabljenih pristašev jugoslovanskega atomskega programa namreč ni potrdilo sodelovanja v oddaji, na seznamu tistih, ki niso odgovorili, so tudi ugledni predstavniki Jugela, Jume-la, JE Krško, nuklearne komisije pri ZIS, inštituta Vinča itd. Odgovorov ni bilo, čeprav je RTV Beograd vsem udeležencem poslala telegrame ali telekse s plačanim odgovorom. Skoraj odveč je povedati, da so bili nasprotniki jedrskih elektrarn pripravljeni na- /6>Q) priloga dolenjske Mnenje strokovnjaka BELA KRAJINA SE EKOLOŠKO OSVEŠČA Skromne samočistilne sposobnosti kraške Bele krajine in zanemarjanje prvin smotrnega gospodarjenja z okoljem se je v vsej širini drastično pokazalo ob onesnaženosti Krupe s polikloriranimi bifenili. Posebna oblika degradacije okolja je presenetila slovensko in belokranjsko javnost, o belokranjski Krupi, je bilo veliko napisanega, zato ne kaže ponavljati ugotovljenih dejstev. Vendar vrsta stvari kaže, da poteka odpravljanje posledic odločno prepočasi, kar še posebej velja za sicer zahtevne, a prepotrebne analize zdravstvenega stanja ogroženih prebivalcev, pa (udi nevtralizacije vpliva onesnaženosti iz odlagališč odpadkov, ki vsebujejo PCB. Ob D. Ahačič in I. Jugoviču je zlasti B. Flajšman v Dolenjskem listu in Delu pred kratkim ponovno trezno in pretehtano (pa tudi čustveno prizadeto) opozoril na počasnost reševanja, skromno obveščanje javnosti s strani strokovnjakov in upravnih organov, ter obenem postavil jasna in konkretna vprašanja. Zal nanje ni bilo celovitega in jasnega odgovora, saj je v Delu (8. 2. 1986) nanje glede akcij SEPA odgovoril le S. Polič. Iz sicer dokaj meglenih in splošnih odgovorov lahko razberemo, da »se dogovorjeni programmi potrebnih ekoloških meritev in raziskav izvajajo delno oziroma so v zamudi.- Obenem pa se popolnoma strinjam z ugotovitvijo S. Poliča, da je že čas (po mojem ceto skrajni!), da se trezno strokovno oceni stopnja in razsežnost tveganja zaradi onesnaženosti Krupe in okolice s PCB. Predvsem zaradi negotovosti prizadetih prebivalcev je res krajni čas za strokovno podkrepljene informacije in ugotovitve. Ne mislim komentirati nekaterih namigovanj S. Poliča, da morda kdo želi celo izsiliti krupsko katastrofo, ali pa misli, da B. Faljšmana žuli čevelj drugje (morda tudi ostale »nepoklicane«?), ne pa skrb za Krupo. Ravno neolepšane in trde besede nekaterih »nepoklicanih« so morda pripomogle k nekoliko hitrejšemu reševanju (a še vedno odločno prepočasnemu) vprašanj v zvezi's Krupo. Želja in zahteva je le, da se prizadetim prebivalcem in zaskrbljeni javnosti strokovno argumentirano in jasno predočijo dejanske in potencialne posledice onesnaževanja s PCB in odločneje odpravljajo vzroki in možnosti nadaljnjega onesnaževanja. In upanje, da je krupska klofuta morda le osvestila pogosto ekološko ležernega samoupravljalca pod Triglavom, ki se doma razburja nad »svinjarijo«, na delovnem mestu pa neprizadeto onesnažuje okolje. Belokranjce pa v zadnjem času pesti nov ekološki problem: kje naj bi bila osrednja črnomaljska občinska komunalna deponija. Za razumevanje tega izredno perečega in občutljivega vprašanja (kaj pomeni nepretehtano odlaganje posebnih odpadkov, je boleče pokazala Krupa) je potrebno nekoliko širše, regionalno osvetliti razmere, pa tudi že na samem začet- ku ločiti upravno-organizacijski nivo ter strokovno delo. Očitno je v lokacijskem postopku prišlo do več »kratkih« stikov med ustreznimi občinskimi službami in KS Dragatuš, kjer naj bi bilo smetišče. Iz razgovorov z delegacijo KS Dragatuš, ki se je konec leta 1985 udeležila sestanka IO Zveze društev za varstvo okolja v Ljubljani (in kasnejših pogovorov), je razvidno, da se krajani KS Dragatuš čutijo odrinjene iz postopka dogovarjanja za izbor lokacije smetišča. Osebno sodim, da je ravno v tem »kratkem« stiku in pomanjkljivi (a nujni) vključitvi KS eden izmed osnovnih razlogov za postopno spreminjanje mnenja KS Dragatuš. Le-ta je bila v začetku (sicer z nekaterimi pridržki) sicer »rezervirana« do smetišča na njenem ozemlju, vendar ni bila a priori proti, danes pa je njeno mnenje in stališče odklonilno. Brez dvoma bo nadaljnje delo in dogovarjanje sedaj veliko težavnejše, dolgotrajnejše, vendar nujno in prepotrebno. Ker sem že leta 1980 po strokovni strani (samoiniciativno) opravil širšo, regionalno zasnovano raziskavo o neurejenih odlagališčih odpadkov v Beli krajini (objavljena v Geografskem vestniku 1981, Ljubljana), se čutim dolžnega, da strokovno pošteno in neobremenjeno prikažem nekatere osnovne raziskovalne ugotovitve. 2e leta 1980 je bilo v Beli krajini več kot 40 neurejenih odlagališč trdih odpadkov, ki v pretežno kraškem svetu pomenijo dejansko in možno obliko onesnaževanja, zlasti vodnih virov. Onesnaženost vse večjega števila belokranjskih kraških izvirov dejansko ugotavljajo večletne študije Geološkega zavoda (nosilec raziskave je mag. D. Novak), pa tudi druge (npr. D. Plut: Vode v Beli krajini in njihova uporaba, doktorska tema, 1985). Terenski ogledi kažejo, da izcedna voda iz neurejenih smetišč postopoma pronica v podzemlje, ogroža vodne vire, na smetiščih pogosto prihaja do nekontroliranega sežiganja smeti, neznosnega smradu, na smetiščih so glodalci, ptice, večkrat pa tudi otroci, zbiralci koristnih odpadkov itd. Stalno je prisotna nevarnost okužb, epidemij, različnih oblik onesnaževanja. Tudi za osrednje odlagališče odpadkov pri Vranovičih velja, da je položaj ekološko popolnoma nevzdržen, saj je smetišče na kraškem svetu, v bližini naselja in Lahinje, sanitarno neustrezno urejeno. Skratka, odlaganje trdih odpadkov v občini Črnomelj je neurejeno in lahko samo čakamo, kdaj bo prišlo do ekološke nesreče. Obenem je današnje stanje dovolj jasno opozorilo, da ni sprejemljivo mnenje o reševanju problema odpadkov po principu: vsaka KS naj ima svoje smetišče, sama naj rešuje svoj problem. Tako mnenje pa še posebno ni sprejemljivo v pokrajini, kjer je le desetina ozemlja nekraškega, torej neprepustnega. Izbor širšega območja za lokacijo centralnega sanitarnega smetišča za celotno črnomaljsko občino je slonel na naslednjih strokovnih obdelanih vidikih: hidrogeološkem, pedološkem, meteorološkem, naravovarstvenem, urbanistično-prometnem in estetsko-rekreacijskem (Plut, 1981). Medseboja primerjava in soočanje različnih vidikovza celotno ozemlje Bele krajine nam je po metodi izločanja najmanj primernih površin ter prikrivanja posameznih analitskih kart izluščila, da je za osrednje smetišče najbolj primeren svet ka-nižarske kadunje, in sicer širše območje med Kvasico—Kanižarico in Butorajem. Gre torej za geološko edini večji sklenjeni predel vododržnih slojev v kanižarski premogovni kadunji, s površinsko razvito rečno mrežo, debelo prstjo in preperelino; svet ni poseljen in je obenem izven naravovarstvenih in vodnovarstvenih območij, kjer prevladujejo gozdne površine, a v bližini največjega urbanega središča. Kot geograf sem po svoji strokovni usposobljenosti raziskovalno tvorno sodeloval le v tej, širši fazi izbora območij za lokacijo. Tej fazi raziskovanja pa je sledila druga, operativnejša in konkretnejša, kjer je večje število raziskovalcev-specialistov (od urbanistov do hidrogeologov) sodelovalo pri izboru najbolj ustrezne mikrolokacije za smetišče. Izdelan je bil projekt in lokacijska dokumentacija (revidiranje je opravil SMELT), ki predvideva kompletno sanitarno ureditev osrednjega odlagališča komunalnih odpadkov (brez posebnih odpadkov). Urejeno odlagališče odpadkov naj bi bilo ograjeno, nadzorovano, z rednim zasipavanjem, bazenom izcedne vode, protipožarno urejeno, brez sežiganja odpadkov itd. Skratka, urejeno v skladu s predpisi, ki veljajo za sanitarne deponije. Urejeno centralno odlagališče je vsekakor šele začetna, a nujna stopnja dolgoročnega reševanja problematike odpadkov. Ker se v preteklosti pogosto nismo dosledno držali predpisov ravnanja z odpadki, je seveda upravičena bojazen prebivalcev KS Dragatuš in ostalih bližnjih naselij, da ne bo vse tako, kot bi moralo biti. Pojavilo se je celo nezaupanje do strokovne kvalitete projekta in lokacijskih dokumentacij. Glede teh vprašanj je ustrezno odgovoril že geolog mag. D. Novak, in ne kaže ponavljati njegovega mnenja. Seveda pa to ne pomeni, da ne gre prisluhniti domačim poznavalcem, ki lahko veliko prispevajo k poznavanju terena. Skratka, nujen je odprt, neobremenjen, a strpen dialog, kjer je še posebno pomembno, da znamo poslušati (ne le govoriti), a sprejeti le argumentirane trditve. V Sloveniji je ob vrsti neurejenih centralnih smetišč tudi nekaj vzorno urejenih, z minimalnimi vplivi na okolje. Nekateri zgledi doma in posvetu kažejo, da so torej možne sprejemljive rešitve, obenem pa je jasno, da ne bo šlo brez večjih finančnih vlaganj. Problemi bodo manjši, če bo seveda količina odpadkov čim manjša. Na tem področju pa je le malo storjenega. Bogate države na vse načine spodbujajo varčevanje, sortiranje in ponovno uporabo odpadkov (tudi za pridobi-' vanje energije), mi pa se tudi tukaj obnašamo skrajno neracionlano in razsipno. Tudi možnosti rekultivacije smetišč ne namenjamo dovolj pozornosti, vendar je premalo poznano dejstvo, da je južni del Ljubljane nastal na bivšem mestnem smetišču. No, na koncu razmišljanj bi rad podal nekaj bolj optimističnih ekoloških utrinkov, čeprav nedavni izliv naftnih derivatov v Metliki ponovno potrjuje nujnost večje pozornosti do zapletenih vprašanj varovanja okolja. V letošnjem letu se bodo v večjem obsegu nadaljevale celovitejše raziskave vodnih virov Bele krajine, da bi se določila strategija njihove rabe vse do let; 2050. Široko, interdisciplinarno zastavljena večletne naloga (vodi jo vodnogospodarski inštitut ob sodelo vanju z geološkim zavodom in inštitutom za razisko vanje krasa pri SAZU) obeta tudi drugačen odhos d< naravnih virov in okolja. Obenem se je na pobud' črnomaljske občinske raziskovalne skupnosti pričel, širše zastavljena akcija za gradnjo malih HE (20 do 30' kW) na belokranjskih vodnih tokovih, ki ima ekt nomske, ekološke, naravovarstvene, vodnogospc darske in narodnoobrambne razsežnosti. Širši družb; ni interes (tudi delovnih organizacij, zlasti Belta i' Iskre) ter zasebna iniciativa obetajo, da se bo od bese: prešlo k dejanjem. Vse bolj pereča prostorske ekološka stiska kaže, da časa za zgolj razmišljanje n več veliko. DUŠAN PLUi B? ■ - .. £&MgEv ^ ; Novotehna, trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o., Novo mesto Glavni trg 11 Komisija za delovna razmerja objavlja proste naloge in opravila: 1. samostojni prodajalec tehnične stroke — 2 delavca 2. samostojni prodajalec avto stroke — 1 delavec 3. samostojna prodajalka tehnične stroke — 1 delavka 4. avtomehanik — 1 delavec 5. skladiščni delavec — 1 delavec Pogoji: pod 1,2,3: IV stopnja strok, usposobljenosti — trgovska šola tehnične stroke oz. avto stroke pod tč. 2, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 4: IV. stopnja tehnične smeri — avtomehanik, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca pod 5: nekvalificirani delavec, poskusno delo 1 mesec Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po sam. aktih delovne organizacije. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. 143/9-86 NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto — Straža TOZD SIGMAT Brestanica Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. SNAŽILKA — kov. obrat (1) Pogoji: končana osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni, delo za nedoločen čas Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto—Straža, TOZD SIGMAT, 68280 Brestanica. Kandidate bomo obvestili o izbiri v30 dneh po izteku roka za prijavo. 142/9-86 SREDNJA EKONOMSKA, naravoslovno-matematična in pedagoška šola Brežice, Trg dr. I. Ribarja 14 68250 BREŽICE razpisuje prosta dela in naloge ravnatelja srednje šole — poslovodni organ Razpisni pogoji: — visoka izobrazba pedagoške smeri — diplomirani ekonomist z dodatno pedagoško-andragoško izobrazbo — diplomant visoke šole za organizacijo dela — organizacijsko-kadrovsko izobraževalne smeri — moralno-politična primernost — organizacijske sposobnosti — znanje slovenskega jezika — strokovni izpit — 5 let delovnih izkušenj Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo svetu delovne skupnosti šole v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. 141/9-86 Mercator — Agrokombinat Krško, TOZD POLJEDELSTVO-MESO KOSTANJEVICA na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge DVEH NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za dela v delovni enoti farma prašičev na Pristavi pri Leskovcu. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, Krško, kadrovski službi. Prijave bomo zbirali 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po končanem zbiranju prijav. 148/9-86 Dinos ljubljana TOZD Priprava odpadnih surovin n. sol. o. Delovna enota NOVO MESTO, Ljubljanska cesta 35 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: skladiščni delavec — 1 delavec za DE Novo mesto Pogoji: polkvalificirani delavec kovinarske stroke (II, zaht. skupina), 1-mesečno poskusno delo, 1 leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Kandidati naj v roku 8 dni vlože ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: Dinos Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118. 140/9-86 DELAVSKI SVET enovite delovne organizacije MERCATOR-KOPITARNA SEVNICA, p.o. SEVNICA razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev po zakonu, statutu in drugih internih aktih DO morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ekonomske, komercialne ali lesnoindustrijske smeri in tri leta ustrezne prakse na delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji — ali popolna srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali lesnoindustrijske smeri in osem let prakse na delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji — ustrezne moralno politične vrline. Kandidat bo izbran za štiri leta. Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po dnevu objave razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: MERCATOR-KOPITARNA SEVNICA, KadrovskLodde-lek, 68290 SEVNICA. O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. -j 147/9-85 priloga dolenjskega lista Zbori GASILCI, KI SRCA VŽIGAJO Sadjarstvo OČE SLOVENSKE BRESKVE »Ljudje ne vedo, kaj se da narediti, so premalo vztrajni,« pravi 85-letni Alojz Fornazarič iz Rese nad Krškim, najstarejši in hkrati častni član Sadjarskega društva Slovenije. Se danes številni inženirji radi prihajajo na domačijo Fornazaričevih, da se pogovorijo z Alojzom ali njegovim 56-letnim sinom Edvinom, ki uspešno vodi kmetijo. Alojz Fornazarič, oče sodobnega sadjarstva pri nas, je uredil še v stari Jugoslaviji prvi gostosajeni nasad breskev, po "vojni pa izvozil prve jugoslovanske breskve. Petero bratov in prav toliko sester se je rodilo v zavedni kmečki družini Fornazaričevih v Vogerskem pri Gorici, zdaj so živi še trije. Alojz poudarja, da so vsi otroci delali slovenske šole, za časa fašistične Italije pa so Slovence preganjali. V Pistdi je Fornazarič končal še kmetijsko šolo. za breskve, v Bolzanu pa za jabolka. Postal je pravi specialist, izvedenec za sadjarstvo. Italijani so vendarle znali ceniti kakovostno strokovno delo, zato tudi Alojzu ni ušla nobena nagrada za uspehe pri vzgoji vrst; prvo nagrado je dobil za grozdje v Padovi — v tretjem letu je imela trta že pet kilogramov grozdja — prav tako v Gorici za češnje. Plakete še danes krasijo kleti lepo urejene hiše v Resi, le po zlati medalji, ki so mu jo Italijani pobrali za vojno v Abesiniji, se Alojzu še danes toži. V Jugoslavijo ni pobegnil, ampak je prišel s potnim listom. Pisalo se je leto 1937 in Fornazarič se ni veliko obotavljal, ko je zagrebški bogataš Miler iskal strokovnjaka za sadjarstvo. Milerju ni manjkalo cvenka, saj je imel tedaj največjo opekarno v Zagrebu, zato si je lahko privoščil prvi gostosajeni nasad v Jugoslaviji. Med 25.000 drevesi je bilo 7000 breskev, sadike za nasad na Milerjevem bregu nad Kustošijo pa je Fornazarič priskrbel iz Italije. Pri nas nizkodebelnih sadik tedaj pač še niso poznali. »Leta 1940 sem si rekel; zakaj ne bi začel na svoje? Vzel sem v najem zemljo v Leskovcu in nasadil 1700 breskev. Cepiče sem prinesel iz Italije. Vzgojil sem nove sorte breskev, imel sem tudi jabolka, višnje...« se trpko spominja Alojz. Kadarkoli se povrne, čeprav seveda le v mislih, v Leskovec, mu je grenko pri srcu. »Po vojni so me hoteli uničiti. Vse sem doma v Vogerskem prodal, da sem naredil nasad v Leskovcu, leta 1956 pa mi je država nasad vzela.« Ko bi Agrokombinat vsaj pustil plodove vztrajnega, trdega in strokovnega Fornazaričevega dela, če že o kakšni spodobni odškodnini ni bilo niti besedice... Ne, vse so posekali! Nehote zaide spomin v leta okupacije, ko so Nemci ponujali stroje in kolikor je hotel umetnih gnojil, samo da bi jih učil sadjarstva... Na 8 hektarih kmetije v Resi je Fornazarič pričel spet vse znova. Dvajset let je bila zemlja, ki jo je kupil, v pušči, preraščalo jo je trnje. Naredil je hektarski nasad breskev, hektar zemlje pa je prepustil vinogradu. »Na tej površini so bile že dvakrat breskve in ne uspevajo več, zato je treba kolobariti,« pojasni Alojz. Ni treba posebej poudarjati, daje iskal vse možnosti izbora najboljših vrst sadja, zato je drevesnica na taki kmetiji nepogrešljiva. A je imel nenehno pred očmi tudi, kako čim laže obdelati sadovnjak. »Danes so glede mehanizacije nebesa! Kmalu po vojni so mi v Avstriji ponujali traktor, a takrat privatniki pri nas niso smeli imeti traktorjev. Leta 1957 pa smo že imeli prve traktorje,« pravi Alojz. Pred tremi leti je imel še 58 sort breskev na osmih vrstah podlag, azdaj so nasad obnovili. Povojni so ga silili v zadrugo, a ko je prof. France Adamič rekel, da bodo zemljo arondirali, je to določno odklonil. Takrat so kmetje arondacijo (zaokroževanje) zemljišč (še bolj kot danes), razumeli, kot da jim bodo zemljo pobrali, zato so se ji upirali. »Tudi v Sevnico sem hodil podučevat, a le nekaj časa, saj veste, kako so gledali na privatnike. Marsikdo me je spraševal o številkah, koliko pridelam. Takim sem odvrnil: uči se, delaj, pa boš videl!« pravi Fornazarič. Pri 85 letih lahko še vse dela, tudi kosi. Veliko hodi po gozdovih, s puško, da ne bi kdo pomislil, kako po- hajkuje. Opaža, da divjačina dela ogromno škodo, tudi v gozdu. Tudi po 8 srn pride nekaj metrov od hiše, sosedu pa dobesedno pred prag. V sadovnjakih povzroča divjad veliko škodo, odškodnina pa je smešno nizka, tako da se marsikdo niti ne spusti v dolgotrajni postopek. Fornazarič je iz Piemonta prinesel lešnike in jih tudi cepil. V Italiji, Franciji, Nemčiji jih že vakuumsko pobirajo s tal. V teh deželah in tudi Belgiji so napredni sadjarji. Toda tudi pri nas se stroka izpopolnjuje, mariborski Mirosan na primer že na veliko izvaža sadike na Zahod. Na Milerjevem bregu je Farnazarič sadil prvi zlati delišes v Jugoslaviji, a danes teh jabolk že skoraj ne marajo. Preseneča ga, da tudi ni večjegazanimanja za prvo domačo sorto breskev. Fornazarič je namreč vzgojil sorto breskev po imenu Slovenija, za kar je leta 1970 dobil od sklada Borisa Kidriča šest tisočakov nagrade. Ameriški profesor Hough, ki je bil že večkrat pri Fornazariču, je dejal, da bi v ZDA dali za tako sorto od 25 do 50 tisoč dolarjev! Še ena potrditev tolikokrat izrečene domneve, da je pri nas domače znanje malo cenjeno. PAVEL PERC Ljubezen do petja je (bila?) slovenska narodna značilnost, kot spada med naše značilne oblike ljudske organizacije tudi zbiranje v gasilska društva. Ne bi se smeli torej čuditi, če se oboje združi. In res poznamo v Sloveniji nekaj gasilskih pevskih zborov. Začuda pa jih ni veliko. Na Dolenjskem je zaenkrat sploh edini te vrste moški pevski zbor gasilskega društva Šmihel. Ima pa ta zato za seboj že celo desetletje delovanja. Cez dva dni bodo namreč na slovesnem jubilejnem koncertu v novomeškem Domu kulture praznovali desetletnico uradnega obstoja. Takole se spominja začetkov zbora sektorski gasilski poveljnik in prvi predsednik zbora Slavko Barborič: •Ko smo leta 1975 zgradili Regerčani in Šmihelčani gasilski dom v Šmihelu, je upravni odbor dal pobudo, da bi gasilci ustanovili tudi pevski zbor. Predsednik gasilskega društva Tone Lavrič, Franc Vovko in jaz smo začeli zbirati pevce, na pomoč sta nama priskočila še Franc Šurla in Mirko Ravbar. Kmalu se nas je zbralo 26. Za zborovodjo smo zaprosili Ludvika Ahačiča, ki se je povabilu rad odzval. Nekoliko se jesicerzapletalo pri registraciji zbora, saj so na novomeški ZKO vztrajali, naj bi raje ustanovili kulturno društvo, nazadnje pa smo 26. januarja 1976 le bili uradno registrirani. Takrat je zbor štel že 32 pevcev.« Za petje zagreti gasilci so se zbirali v šmihelskem gasilskem domu, kjer so imeli prostore za vaje. Vendar so bili prostori poleti zelo hladni, pozimi pa mrzli, da je bilo kaj Ka,kih pet let so preganjali mraz z zagretim petjem, potem pa so se preselili v prostore dom starejših občanov, kjer še dandanes redno vadijo. Prvo leto zbora je minilo v znamenju vaj, vpeljevanja in premagovanja začetnih težav, zato so javno nastopili le dvakrat. Že leto kasneje so svoje pevsko znanje pokazali večkrat in v več krajih. Udeležili so se tudi pevskega tabora v Šentvidu, kamor so potem zvesto zahajali leto za letom. Nastopili so tudi na občinski pevski reviji, posneli so prve pesmi za televizijo, sledili so novi in novi nastopi. Leta 1980 je naše pevce pot zanesla tudi zunaj naših meja. Bili so v gosteh pri pobratenem zboru Korotan iz Šmihela pri Pliberku. Obisk so koroški Slovenci vrnili naslednje leto. Leta 1981 se je od zbora poslovil takratni zborovodja Ahačič, kateremu gre zasluga, da je zbor postavil na noge. Nekaj časa so bili pevci brez vodstva, potem pa so za sodelovanje zaprosili Toneta Finka, ki zbor vodi še zdaj. »Letos, ko naš zbor praznuje desetletnico, praznujem jaz petnajstletnico ukvarjanja z zborovodstvom. Kot zborovodja sem samouk. Učil sem se iz priročnikov, obiskoval sem tečaje in seminarje, ob vsejn tem pa rasel ob praktičnem delu. Ko sem prevzel zbor šmihelskih in regerških gasilcev, sem najprej mislil, da bom le toliko pomagal, da fantje dobe drugega dirigenta. Škoda se mi je zdelo, da bi zbor razpadel, saj. vem, kako težko je zbor spraviti skupaj. Toda zagnanost in navdušenost teh pevcev me je toliko prevzela, da sem ostal z njimi,« pravi Fink. Predlanskim je bilo v Slovenj Gradcu prvo srečanje gasilskih zborov Slovenije. Na njem so seveda nastopili tudi pevci GD Šmihel in prav njim je pripadla čast in dolžnost, da pripravijo 2. srečanje. V zadovoljstvo vseh nastopajočih so ga lansko leto uspešno spravili pod streho. Če potegnemo črto pod desetletno delo edinega dolenjskega gasilskega pevskega zbora, potem ugotovimo kar lepe uspehe. Zbor je navadil okrog 120 narodnih, umetnih in drugih pesmi, imel je 40 samostojnih koncertov, veliko nastopov na revijah, pevskem taboru, na proslavah, komemoracijah in na drugih priložnostnih slovesnostih. Drugo mesto na občinski pevski reviji kaže, da je tudi v kakovostnem pogledu nekaj dosegel. Gotovo pa je edinstven po tem, da njegovi člani znajo krotiti tisti pravi ogenj v slovenskih domovih in prižigati tistega, ki zagori v srcu, ko zazveni slovenska pesem. Kaj druži dandanes ljudi k nedvomno zahtevnemu petju, kaj je vzrok, da žrtvujejo svoj prosti čas za petje? Odgovor je znan: ljubezen do petja. Toda še nekaj drugega. Metod Žagar pravi, dajezzborom doživel veliko lepih trenutkov, da je v njem našel veliko novih prijateljev. »Zares si želim, da ostanemo skupaj!« pravi. Tudi pevec Jože Škoda pravi, da mu petje sicer jemlje veliko prostega časa, a da obilo povrne. Predsednika zbora Milana Zupančiča pa le skrbi. Takole pravi: »Povprečna starost zbora je kar visoka, okrog 40 let, zato bi nas dotok mladih pevcev še kako razveselil. Radi bi še dolgo peli in širili slovensko pesem, zato rabimo nove moči.« Na plan, ljubitelji petja! Pevski zbor šmihelskih in regerških gasilcev namerava proslaviti še nekaj desetletnic. Časa je torej dovolj, da se jim pridružite! M. MARKELJ Kočevska preteklost KAKO SMO GRADILI SOKOLSKI DOM Po končanem šolanju na kočevski gimnaziji sem odslužil vojaški rok in se leta 1931 vrnil iz Sarajeva domov v Kočevje, kjer se je začela trnova pot iskanja zaposlitve in vsakdanjega kruha. Po očetovi smrti v letu 1932 sem pomagal doma mami in bratu, ki sta vodila obrt po očetu, in čakal, kje se bom zaposlil. Ze kot dijak sem bil včlanjen v sokolsko društvo v Kočevju. Telesna vzgoja mi je takrat in tudi pozneje v življenju veliko pomenila. V nemirnih časih od leta 1932 dalje pa smo mladi telovadci izkoristili vsak prosti trenutek za izpopolnjevanje vzgoje in vsestransko pridobivanje znanja. Sam sem obiskoval razne voditeljske tečaje v društvu in pozneje tudi pri sokolski župi v Ljubljani. Izvoljen sem bil za društvenega načelnika. Vzgojili in sestavili smo močan vaditeljski zbor, ki je vodil napredno mladino in dosegel na raznih tekmovanjih v ribniškem okviru in pozneje v sokolski župi Ljubljana kar zavidljive uspehe. Udeleževali smo se javnih nastopov tudi izven Kočevja, v Ribnici, Sodražici, Vel. Laščah, Dobrepolju, Dolenji vasi, Grosupljem pa v Me- tliki, Črnomlju, Novem mestu, in sicer skupaj s sokolskimi četami iz Stare cerkve, Mozlja, Koprivnika, Ba-njaloke (Nova Sela) in Fare —Vasi. Leta 1934 smo nastopili v Zagrebu, leta 1936 v Subotici, 1938 v Sarajevu, pred tem pa smo se udeležili tudi vsesokolskega zleta leta 1930 v Beogradu. Kočevsko sokolsko društvo je bilo zelo dobro zastopano tudi na sokolskem zletu leta 1938 v Pragi. Društvo je odigralo pomembno vlogo pri vzgoji mladine, kar se je pokazalo tudi v NOB: v partizane je šlo okrog 95 mladih članov. Z občnega zbora sokolskega društva Kočevje 17. januarja 1937 je Franjo Lubej v knjigi Odločitve zapisal: »To društvo je bilo tista leta med najdelavnejšimi v župi ljubljanski. Potrebi po stalni borbi na tem ogroženem narodnostno mešanem področju je bilo pripisati, da njegovo članstvo nikoli ni zapadlovživotarjenje, kar je bil v letih po podržavljenju Sokola dokaj pogost pojav v Dravski banovini. Potrjevati se je začelo izkustvo, da celo revolucionarno društvo, brž ko doseže svoje cilje in postane po zmagi privilegirano, degenerira v kopičenju gmotnih dobrin, pozabi na prehojeno pot, če se je že ne sramuje, novi rod, pa, če si ni postavil novih, višjih ciljev, začne brezperspektivno, huligansko življenje in se izživljati v ekscesih. To nam dokazuje vsa zgodovina .bogatenja' Zahoda, na to pot je že stopila tudi-vodeča meščanska plast v Sokolu. Sokoli v Kočevju še niso odprli te strani družbenega življenja, narodna gorečnost je zahtevala, dasoživeli prvobitno, zdravo življenje. To je velo iz vseh poročil društvene uprave, posebno iz poročil načelnika Smoleta in načelnice Bogatajeve. V šolskih klopeh so družno sedeli vsi zavedni kočevski Slovenci od okrajnega načelnika do zadnje pomivalke v kavarni. Članstvo je z izrednim zanimanjem sledilo izvajanjem F. Lubeja in jih večkrat prekinilo s ploskanjem. Naenkrat se je v zadnji klopi dvignil eden od članov in v znak protesta molče zapus- til razred. Bil je okrajni šolski nadzornik Alojzij Peterlin. O tem dogodku je bil članek v časopisu (Slovenski dom) pod naslovom, Ali spada to v Sokola?'. Ova-duštvo je kajpak našlo odziv tudi pri Natlačenovi policiji. Komisar dr. Kante je zaslišal F. Lubeja in spet kaznoval z globo 500 din. Društvo je sredi zagona pri gradnji lastnega doma « Mladim v tistem obdobju ni kazalo drugega, kot da smo po vsestranski razpravi v voditeljskem zboru predlagali upravnemu odboru društva graditev sokolskega doma v Kočevju. Uporabljali smo namreč šolsko telovadnico in travnik pred sedanjo šolo M. Bračiča. 22. junija 1937 smo zasadili prve lopate na prostoru za sokolski dom, ki je sedaj preimenovan v Šeškov dom. Koliko prostovoljnih delovnih ur je bilo narejenih, ni mogoče vedeti, saj takrat nikomur ni prišlo na misel, da bi jih zapisoval. Celotne temelje smo izkopali sami, pionirji, mladina in odraslo članstvo. Za delo smo izkoristili vse lepe dneve v zgodnjih jutranjih urah, pa tudi popoldne do poznega mraka. Noben član društva ni hotel zaostajati. Sam sem bil takrat, ko smo gradili dom, brez službe, zato sem bil skoraj šest mesecev zelo veliko časa ob stavbi. .Načrte za sokolski dom je napravil projektant Jovo Urek iz Ljubljane, ki je bil takrat zaposlen na okrajnem načelstvu, prevzel pa je tudi nadzor. Gradnjo doma je prevzel stavbenik Joško Ivančič. Pri zidarskih delih se je dobro izkazal Matija Trampuš s svojo delovno ekipo. Opeko smo nabavili v ribniški opekarni. Postajni načelnik Kropivnikar je dostavljal vagone na rampo ob poti proti Rudniku v Kočevju, tako da je bila pot do gradbišča krajša. En voz smo nakladali, enega razkladali, tretji pa je bil na poti. Tako je šlo delo hitreje. Vagone je vozil Kožar iz Šalkevasi. Ko pa je zmanjkalo opeke za zidavo ob stopnišču, smo prosili Antona Butino iz Morave, ki je bil trgovec v Kočevju in imel pri Makovniku majhno opekarno, da nam je dal manjkajočo opeko. To je storil brezplačno. Tako smo dokončali opečno zidovje do podstrehe. Ostrešje pa je postavil tesarski mojster Matko iz Metlike. Vso podporo pri gradnji doma smo imeli tudi od takratnega notarja, ki je bil nekaj časa starosta sokolskega društva, opravljal pa je dolžnost župana mesta Kočevje. Njemu gre zahvala za denarno pomoč, pa za gradbeni prostor, ki smo ga dobili skoraj zastonj. Za dokončno izgradnjo doma si je veliko prizadeval ing. Vinko Sadar kot starosta v letu 1938, kmetijski referent na okraju. Napravil je 60 fotografij ob gradnji doma. Film in vse slike je kasneje izročil za muzej NOB. Prejem je potrdil Rihard Šobar iz Kočevja kot takratni upravnik Šeškovega doma. Muzej NOB je po vojni dobil tudi sokolski prapor, ki ga je med vojno čuval v svojem čebelnjaku Ferdo Paradiž, takratni gospodar sokolskega društva Kočevje. Omenil bi še nepozaben dogodek tik pred odhodom na vsesokolski zlet v Prago, ko smo v juniju 1938 pripravili društveni nastop. Celoten telovadni prostor pred domom je bil veličastno pripravljen s pomočjo vseh sodelujočih. Ponoči od sobote na nedeljo smo okrepili nočno stražo, ker smo se bali, da bi nam Kočevarji ponoči kaj zagodli. Na dan nastopa je bilo na prireditvenem prostoru 24 društvenih praporov z župnim praporom na čelu. Celotna manifestacija ob odprtju doma je pozitivno odjeknila v časopisu po vsej Sloveniji. Ob gradnji doma je obstajala tako imenovana »Zlata knjiga darovalcev« za sokolski dom v Kočevju. Darovalcev je bilo 60, ki so prispevali 23.450 din. Tudi ta dokument je danes v kočevskem muzeju. V tem domu je bil od 1. do 3. oktobra 1943 prvi Zbor svobodno izvoljenih odposlancev in odposlank slovenskega naroda. FRANCE SMOLE šport_____ KO SE PODIRAJO SANJE, NASTOPI {PSIHOLOG Šport se dandanes opira na vedenjsko psihologijo. Njene metode so pravzaprav praktična uporaba spoznanj, ki so jih pridobili z opazovanjem vedenja, njen cilj pa je spreminjati obnašanja V športnem ali kateremkoli drugem kontekstu. Trener, zdravnik in psiholog igrajo v športnikovem življenju pomembne vloge. Zdravnik se ukvarja s poškodbami in boleznimi, psiholog pa ima morda več opraviti z zdravim športnikom, a je močno ograjen z disciplino svojega znastvenega pristopa, še najbolj svobodno raziskuje prakso, teorijo, a tudi kup nesmislov trener, ki igra vlogo usklajevalca in vodi športnika k uspehu. Le če spoznamo in priznamo notranje meje vsake od teh treh strank, lahko v resnici razumemo logiko skupinskega vodenja športnika. Posamezni član teama svetovalcev naj bi športniku ponudil nasvet šele po skupnem posvetovanju z ostalimi. Nepošteno je, če pričakujemo, da bo športnik po polomu begal od enega strokovnjaka do drugega in skušal rešiti svojo uganko iz paberkovanih delcev različnih strokovnih področij, ki le redka lahko sama pojasnijo njegov zapleteni položaj. Tako kot v drugih znanostih tudi v psihologiji ukrepanje temelji na urejeni klasifikaciji. Ljudi že dolgo časa razvrščamo po temperamentu in telesni zgradbi. Moderne osebnostne raziskave nekoliko grobo razvrščajo ljudi v osebnostne tipe. S kontrastiranjem najmanjših s skrajnimi odzivi na določene temeljne značilnosti, je moč izrisati pomembne vidike vedenja. Temeljna kriterija sta stabilnost in socialna odzivnost. Slednja se razteza od skrajne usmerjenosti v svoj notranji svet do skrajne usmerjenosti v zunanji svet. Stabilnost pa se tudi spušča do skrajne nestabilnosti ali nevrotičnosti. Seveda nobena klasifikacija popolnoma ne ustreza, zato si psihološka praksa pomaga z vprašalniki in drugimi pripomočki. Na osnovi takih razvrščanj oblikujemo določena mnenja. Športniki se razlikujejo zato, ker se ukvarjajo z različnimi športi, pa tudi po tem, da so eni vrhunski, drugi pa povprečni. V glavnem velja, da so najuspešnejši športniki stabilni ekstroverti. So tudi povsem jasne osebnostne razlike med elitnimi in klubskimi športniki in med športniki in nešportniki. Čim bolj je oseba nevrotična, tem več je možnosti, da bo šport zapustila. Koliko človekove osebnosti določa dednost in koliko je je mogoče spremeniti z vplivi okolja in pogojevanjem? Ali lahko ustvarimo elitnega športnika ali pa se ta morda rodi z vsemi nujnimi kvalitetami? številni poskusi z živalmi in človeškimi dvojčki so pokazali osnovno in nepsremenljivo genetsko sestavino vsake posamezne osebnosti. To stalno sestavino so nekateri raziskovalci povezali z nevrofiziologijo možganov in živčnega sistema. BLEŠČEČI REZULTATI OB NEPRAVEM ČASU Vzdržljivost, nadvse pomemben dejavnik tekmovalnega uspeha, lahko odseva razlike v nevrofiziološki odzivnosti na dražljaje. Stabilen ekstrovertiran športnik lahko stalno dobro nastopa, a je obenem lahko žrtev kronične premajhne vzburjenosti. To pa otežuje polet na pomembnih tekmah. Introvertiran ali nevrotičen športnik, ki je poudarjeno labilno vzdržljiv, lahko spozna, da se mu je težko pripraviti za manj pomembne tekme, težko pa se tudi optimalno vzburi za velike izzive. To so navadno tekmovalci, ki povsem nenadejano, lahko bi relkli ob nepravem času, dosegajo naravnost bleščeče rezultate. Športi, kjer je pomembna tehnika, zahtevajo učenje in časovno usklajene gibalne odzive, vzdržljivostni športi pa vztrajnost in zmožnost omalovaževanja bolečine. Na vseh teh področjih se introverti in ekstroverti razlikujejo. V zunanji svet usmerjeni športniki so bolj odporni za bolečino, introvertirane osebnosti pa bolj vešče obvladujejo fine tehnike. Osebnostni tip in vzdržljivost vplivata na sposobnost vztrajanja pri dolgotrajnih in dolgočasnih treninških obremenitvah, ki jih zahtevajo mnogi športi in športne discipline, recimo teki na srednje in dolge proge, veslanje, kolesarjenje in smučarski teki. Poleg tega, da športnika krasijo telesne zmogljivosti, mora biti zmožen premagovati tudi psihološke strese izbrane discipline. Ali šport vpliva na osebnost? So dokazi, da trening ne spreminja osebnosti odraslih športnikov in športnic, lahko pa se spremenijo mladostniki, če se podrejajo napornemu in zelo specifično usmerjenemu treningu. Razvoj je navadno usmerjen proti večji ekstrovertiranosti in stabilnosti, žal pa včasih tudi k večji odvisnosti. Kljub temu so te spremembe še vedno v skladu z razvojem tipičnega športnikovega profila in ne pomenijo, da se je osebnostni tip spremenil v temeljih. DOSKOK V TRNJU Psihologija učenja služi kot model proučevanja športnikovega obnašanja. Ko posameznik razvija osebnost in množi bogastvo svojih vedenjskih vzorcev, lahko nanj vplivamo na različne načine. Delo Pavlova o pogojnih refleksih je pokazalo, da tudi v človeku lahko zbudimo določeno vedenje ali ravnanje s ponavljajočimi se dražljaji, ki jih povežemo z nagrado ali kaznijo. V atletskem jeziku bi to ustrezalo pristajanju skakalca v daljino v trnju, če ne bi dosegel zahtevane dolžine skoka. Seveda so bolj prefinjene tehnike tudi učinkovitejše, ne le manj boleče! Človek navadno lahko izbere način obnašanja oziroma ravnanja. Uspešna izbira je nagrajena, recimo, z novim včdenjem in pridobljenimi izkušnjami, občutkom udobja pri izvedbi gibanja, varnostjo pred poškodbami, večjo preskočeno razdaljo ali višino ali več nagradami. Ne glede na nadarjenost ali posebno nagnjenje se športnik postopno uči s poskušanjem in napakami in spoznava, kako je mogoče najučinkoviteje ukrepati. Trenerji vodijo športnikov razvoj in pomagajo izbirati najprimernejše ukrepe, so pa tudi tisti, ki nagrajujejo in kaznujejo. Tako kot pri kateremkoli učenju so tudi v športnem treniranju spremenljivke zmožnosti in motivacija učenca-športnika in znanje ter spretnost učitelja oziroma trenerja. Nagrajevanje in kaznovanje, tako pogosta vzgojna ukrepa v otroštvu in v šoli, imata svoje mesto tudi v športu, recimo uspešno napredovanje tistih, ki mojstrsko obvladajo zapletene tehnike ali ki zmagujejo. Trener upravlja s sistemom psiholoških nagrad ali kazni, te pa so: mesto v moštvu, značke, nagrade, status ali preprosto osebna pohvala sicer strogega mentorja, s čimer pogojuje ravnanje svojega učenca. Nove tehnike se vtisnejo v športnikov vedenjski vzorec. Utrditev tega vzorca je tudi posledica kemičnih sprememb v možganih in osrednjem živčevju. Ponovljeni napori, da bi se naučili spretnosti, zapuščajo sledove, dokler novi gibi ne postanejo skoraj avtomatizirani. Toda proces zahteva čas. Če je trening brezobziren, se ga lahko športnik naveliča in se mu zatakne. Sprememba ali počitek sta nujna in šele potem športnik ugotovi, daje pravzaprav napredoval na višjo raven. Brezpogojno je treba upoštevati mehanizem ritmično si sledečih obremenitev in počitka, med katerim športnik naporno delo najprej vsrka, nato pa preoblikuje v višji športni dosežek. Tudi počitek, ne le obremenitev, je dejavnik napredka. ŠPORT JE TUDI BOLEČINA Najpomembnejši vidik učenja so tekmovalne izkušnje. Ne glede nato, kako moder vodnik je trener in kako intenzivne so priprave, je na koncu koncev le športnik tisti, ki se sooča s tekmovanjem. Samo z izpostavljanjem tekmovalnemu stresu je moč do naj-včejih potankosti izpiliti športnikovo ravnanje. Prepogosto izpostavljanje takim stresom pa vodi v naveličanost, ki jo lahko prepreči edino počitek. Še posebno je (usodno) pomemben tedaj, ko je športnik skrajno obremenil informacijsko komponento svojega sistema in utrudil osrednji živčni sistem. Neizogiben del vrste športov je sposobnost prenašanja bolečine. Stabilne ekstrovertirane osebe bolje prenašajo zunanje ali poškodbene bolečine kontaktnih športov kot introverti, ti pa bolje kot netrenirani ljudje. Zelo malo pa vemo o notranji bolečini, ki jo doživljajo športniki v individualnih športih, kot so plavanje, daljši atletski teki in kolesarjenje. Te bolečine ni moč preprosto primerjati z zunanjo poškodbo in je ne smemo spregledati, ko se pogovarjamo o doživljanju lastnih čustev, hotenj in misli. Poškodovani športnik pogosto lahko premaga neugodje, a še vedno ni vnano, ali je ta odpornost za bolečino — inducirana analgezija — posledica lokalne obtočilne ali nevrološke fiziologije ali refleksov možganov in osrednjega živčnega sistema ali njihove kemije. Na stališča do raznih športov vplivajo tudi kulturne razlike v odzivanju na bolečino. Posamezniki se razlikujejo tudi v samozavedanju. Nevrotiki se bolj zavedajo svojega telesa in duševnosti. Eden od učinkov dolgotrajnega treninga je tudi naraščajoče samozavedanje in že dolgo se strokovnjaki prepirajo, ali športniki šele postanejo nevrotični ali pa so preprosto skupina naravnih nevrotikov, ki so telesno nadarjeni. Osrednji dejavniki kateregakoli športnega uspeha so vzburljivost, motivacija in strah. Za tekmovanje mora biti športnik ravno prav vzburjen. Nekateri se le stežka .dvignejo' za pomembno tekmo, drugi potrebujejo sprostitev, ker jih tekma preveč vznemiri. Prešibka vznemirjenost je lahko značilnost osebnostnega tipa: navadno jo zasledimo pri ekstrovertira-nih športnikih, lahko pa je posledica nezanimanja, ker je tekma manj pomembna, ali pa zadnja stopnja naveličanosti, izčrpanosti ali depresije, ko športnika ne zanima prav nič več. Premočna vznemirjenost je značilna za introvertirane osebnosti. Lahko sledi jemanju poživil, na primer kofeina, ali celo samo besednemu spodbujanju pred nastopom, lahko pa je tudi zgodnji znak pretreni-ranosti, ki ji kmalu sledi brezbrižnost do vsega in potlačenost. Telesna dejavnost pa strah izniči, športniki vedo povedati, da po startnem strelu ali žvižgu vsa živčnost splahni. Trenerjeve spodbudne besede pred nastopom lahko pomagajo, lahko škodijo ali pa so popolnoma neumestne. SMISEL TEKMOVANJA JE PRENEHANJE TEKMOVANJ Vsak osebek je osebnost zase s svojo posebno motivacijo, in če stvari, za.katero je motiviran, ne uresniči, rad med seboj in trenerjem zaseje nasprotovanje. Omeniti velja tudi to, da je trener, ki spodbuja svoje varovance, pogosto tisti, ki je najbolj vznemirjen, in da morda nezavedno s tem rešuje svoje in ne svojega moštva čustvene probleme! športnik mora sam utrditi svoje rezultatske cilje. Noben trener ga ne bo motiviral za zlato medaljo, če si je sam ne želi. S starostjo, zrelostjo in vedno boljšimi dosežki motivacija polagoma uplahne. Olimpijski prvak se bo komajda vznemiril ob klubskem ali področnem prvenstvu. Čeprav starost ni jamstvo za čustveno zrelost, je vendarle nekaj resnice v reklu: »Končni smisel tekmovalnega športa jevtem, dašportnika polagoma odvrne od potrebe po tekmovanju.« Nekateri posamezniki v športu osebnostno dozorijo in ublažijo svoje napadalno samopotrjevanje. Nekateri usmerijo lekcijo, ki so seje naučili v športu, v drugačna tekmovanja, na primer v poklicno področje, so pa tudi taki, ki večno in kar tja v tri dni tekmujejo. Čeprav ta razpon predstavlja normalne indivu-dualne razlike v zanimanju in motiviranju, je kaj pogosto, da naletimo na skoraj patološko močno motivacijo. Pri mladih se lahko kaže kot nikoli potešena sla po zmagovanju za vsako ceno, pri starih kot žalostna nevolja, da bi stvarno sprejeli postopne starostne spremembe. Seveda posameznikova stališča določajo tudi družbene determinante motivacije. Družba rada sama odgovarja na vprašanja »Zakaj tekmovati?« ali »Zakaj sploh sodelovati?«. Kulturni dejavniki vplivajo na celo vrsto športov in oblik rekreacije in posameznikova izbira kateregakoli športa je lahko bolj posledica močnega vpliva okoliščin ali priložnosti kot biološke nadarjenosti zanj. Nekatere družbe zelo sistematično selekcionirajo prihodnje športnike, druge pa se v politiko izbire ne vmešavajo. Celo samo olimpijsko gibanje odseva družbene športne razkole. Medtem ko poudarja, da je bistveno sodelovati, ne zmagati, pa preprosti moto: Citius, al-tius, fortius! (hitreje, močneje) ni nič drugega kot bistvo elitizma in zmagovanja! ZMAGA JE STRAH PRED PORAZOM Športnik živi in deluje v družbi, ki je športu prisodila mesto v kulturnem življenju in je v glavnem že vnaprej postavila vrednostne sisteme. Vendar se vrednote spreminjajo in glavni premik v dvajsetem stoletju je bil k množični demokratizaciji športa, ki sta ji tesno sledila politizacija in profesionalizem. To pa zopet vodi iz preveč zagretega športnega tekmovanja v novo gibanje, ki temelji na drugačnih vrednotah, zgolj na udeležbi in uporabljanju gibanja, ne kot sredstva napadalnih tekmovalnih čustev, ampak kot metode splošnega in duhovnega zdravstvenega napredka. Celo v tekmovalnem športu marsikomu ni mar, če ga premagajo, če je le dobro nastopil — osebni rekord je vreden toliko kot dobra uvrstitev. Motivacijo za zmagovanje krepijo osebni in skupinski pritiski, pogosto pa spregledujemo, da mnoge požene v zmago strah pred porazom, ki ima korenine globoko v osebnostnem ozadju in vzgoji. Nekateri športniki se upirajo treniranju, pa naj gre za individualno ali moštveno delo. Pogosto so prav vrhunski športniki tisti, ki trgajo moralno moč moštva s tem, da slabo vplivajo na mlajše kolege. Drugi, kjerkoli je le mogoče, goljufajo z nedovoljenimi poživili ali opremo in gradijo prefinjene mreže izgovorov za lažno moralno upravičenost svojih dejanj. Najbrž ne bi bilo nobenih težav s poživili, če športniki ne bi čutili, daj jih silijo v nedovoljene načine, s katerimi lahko napihnejo svoje dosežke. Zato sta trener in psiholog tista, ki tedaj, ko se športniku podirajo sanje o visokih dosežkih,, ponudita psihološko prvo pomoč. Ta je enako nujna kot zdravnikova pomoč pri telesnih poškodbah. JANEZ PENCA Marko Udovič itane Gramc Krajevna skupnost Cerklje obsega sedemnajst vasi na obeh straneh Krke z nekaj manj kot 2000 prebivalci. Prevladuje kmečki živelj. Zaposlenih je okoli 400 ljudi, ki se vozijo na delo v Novo mesto, Šentjernej, Krško in Brežice. Na letališču jih službuje petindvajset in enajst na posestvu brežiške Agrarie v Cerkljah. v___________________________________________ samo dva telefona in jim je žal, da niso zahtevali javne govorilnice. Bili so prepričani, da bo čakanje krajše. Prvo akcijo za 100 telefonskih številk na levem bregu Krke so v krajevni skupnosti začeli 1979. Zbrali so denar, razpeljali omrežje, a priključkov še danes nimajo. Centrala v Cerkljah je premajhna, zato jim je PTT obljubil večjo. Obljube ni izpolnil. Iz leto v leto jo odmika in nova centrala je zdaj v planu čez dve leti. Odprta je tudi telefonska povezava z desnim bregom Krke. Projekt zanjo je bil napravljen, a PTT zavlačuje z izgradnjo, češ da napeljava omrežja ni usklajena s krajevno skupnostjo Podbočje. Ta naj bi se vključila v telefonsko centralo v Cerkljah s 380 številkami. Za kabelsko premostitev Krke in napeljavo do Dolenje Pirošice občani solidarnostno namenjajo del sredstev iz krajevnega samoprispevka. Ni jim prav, da je ta podgorjanski predel tako zapostavljen in da se nerazvitega spominskega območja 2um-berak — Gorjanci pri investicijah na slovenski strani ne spomnijo. Ali res samo zato, ker mu nerazvitosti uradno ne priznajo? Solidarnost znotraj krajevne skupnosti tega ne more nadomestiti. Napredek veliko laže širijo v strnjenih vaseh. Krajani ravninskih in hribovskih naselij si na primer solidarnostno delijo stroške prečrpavanja vode za više ležeče gorjanske vasi. Tak odnos ljudi zbližuje in jim vliva voljo do skuphih akcij, ki se jih lotevajo z veliko pripravljenostjo. ------------------------------------ TOPLA VODA TEČE V KRKO Pod vinorodnimi griči, do katerih pelje cesta na desnem bregu Krke, je Bušeča vas z nekdaj slovitimi Toplicami. Termalni izvir (28 stopinj Celzija) so zajezili grofje Auerspergi iz leskovške graščine pri Krškem in zgradili leseno kopališče. Kasneje je postal njegov lastnik pesnik Anastazij Gruen. Toplice je potem odkupil domačin Klun, in njegovi nasledniki so v zadnjem času zgradili odprt bazen za manjše skupine kopalcev. V bližini je še en termalni izvir, ki mu pravijo Stare Toplice in ima temperaturo 32 stopinj Celzija. Voda iz njega prav tako odteka v Krko. Krajani cerklanske krajevne skupnosti želijo, da bi geologi temeljiteje raziskali zaloge termalne vode v globinah, saj bi topli, morda celo vroči vrelci tem krajer omogočili hiter turistični razvoj. v —J — Brežice. Po sedaj uveljavljenih merilih vinogradniki z manj kot dvajsetimi ari trsja ne pridejo v poštev. Pravico do pomoči imajo samo večji proizvajalci, kar ljudem nj po volji. Zaradi tega so v občinski skupščini sprožili delegatsko vprašanje. »Gazice so majhna, vendar zadnje čase zelo živahna vas, zagotovo pa edina, v kateri število prebivalcev ne nazaduje, ampak narašča,« sta se oglasila k besedi oba Duhaniča, šofer Martin iz Dinosa in ključavničar Jože, ki se je izneveril prvotnemu poklicu in zdaj peče kruh v brežiški pekarni. Iz vasi je zaposlenih 33 ljudi. Vse1-skupaj je okoli 70. Veliko je mladih, ki ostajajo doma, čeprav se vozijo na delo drugam. V Gazicah skoraj ni hiše, ki ni obnovljena, posodobljena, in to je dokaz več, da življenje v vasi ne zamira. Mladi so najbolj ponosni na športno društvo, ki so ga ustanovili letos. »Imamo pet sekcij,« sta se oglasila tajnik Darko Udovič in njegov brat Marko. »Začeli smo z nogometom, za njim pa vpeljali namizni tenis, tenis, športno rekreacijo in zdaj snujemo še šahovsko sekcijo. V nogometno igrišče smo vložili ogromno dela in denarja, iz svojih žepov, se razume. Zemljišče je trenutno še last Agrarie, vendar nam obljublja, da ga bo odstopila društvu Amater.« Športni zagnanci gradijo ta čas že drugo igrišče, tokrat za tenis. Urejajo si ga na vaški gmajni, in ker slišijo, da jo bodo meliorirali, se bojijo, da bi ga izgubili. Borili se bodo, da bi ga zadržali, sicer bo ves trud zaman. Lani so izkoristili priložnost, da so jim istočasno s cesto do Gazic asfaltirali tudi igrišče. Denar je prispevalo deset posameznikov, članov društva, vsak po štiri tisočake. Društvo Amater uživa naklonjenost cele vasi. Vanj se je včlanilo 40 prebivalcev, od vsake hiše po dva, in večina vaščanov je prišla tudi na občni zbor. Martin Duhanič cti K|| Darko Udovič CERKLJANCI RADI POJEJO Med društvi s sedežem v Cerkljah so najbolj delavna gasilsko, lovsko, kulturno in turistično. Večina prireditev je v šoli. S kulturnim domom upravljajo gasilci, ki so vanj vložili tudi veliko svojega denarja, pri delu pa so jim pomagali vojaki iz garnizije. Denar za prenovo je prispevala tudi kulturna skupnost. Otvoritev bo verjetno junija, za krajevni praznik, ki so ga lani drugič slavili v spomin na napad Cankarjeve brigade na nemško letališče 1943. O Kulturnem društvu Planina je Dušan Kaplan povedal, da deluje samo pevski zbor, druge sekcije še ustanavljajo. Na otvoritvi prenovljenega kulturnega doma se bodo prvič predstavile igralska, recitatorska in instrumentalna skupina. Zbor bo takrat slavil srebrni jubilej. V 25 letih je ogromno nastopal. Sodeloval je na vseh revijah in tekmovanjih v Posavju, pel je v Cerkljah na Gorenjskem in gostoval tudi v drugih krajih. Cerkljani radi pojejo, zato pravijo, da pesem pri njih ne bo zamrla. Z njo si dajejo duška v veselju in žalosti in si utrjujejo prijateljske vezi. VAS S TENIŠKIM IGRIŠČEM Uredništvo v gosteh NIKOLI SE NISO ZANAŠALI NA DRUGE V življenju krajevne skupnosti se pozna, da so ljudje veliko zdoma in da jim zato zmanjkuje časa za skupno delo. Kljub temu se lotevajo zahtevnih akcij, da bi pripeljali napredek v vsako vas in si z novimi pridobitvami olajšali življenje. Uredništvo v gosteh je imelo tokrat sedež v Gazicah, cekljanski utrip sta merila novinarja Marjan Bauer in Jožica Teppey. V letih od 1967 do 1972 so se iz teh krajev na veliko izseljevali. V tujini je bilo 120 družin. Ljudje so zapuščali domove, ker niso dobili zaposlitve. Imeli so težave zaradi slabih prometnih zvez, saj takrat ni bilo delavskih prog. šele pozneje se je obrnilo na boljše in avtobusne proge segajo danes tudi na desni breg Krke. Kljub temu si krajani želijo več delovnih mest bliže doma. V Bu-šeči vasi na primer sameva podružnična šola, v kateri bi se lahko razvila kaka gospodarska dejavnost. Šola je zdaj zasedena le občasno za prireditve, škoda, ker bi jo lahko bolje izkoristili in obenem obvarovali pred počasnim propadanjem. Če krajani sami ne bi našli interesenta zanjo, upajo, jim bo pomagala občina. O poglavitnih problemih, ki so skupni ljudem na Cerkljanskem, je spregovoril vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti Stanko Zlobko: »Vprašanje preskrbe je tukaj od nekdaj zelo pereče,« je začel, »zato krajani že desetletja zahtevajo novo trgovino. Obljubljajo nam jo dvajset let, letos pa trgovska organizacija Emona Posavje iz Brežic končno udejanja neštetokrat odloženo investicijo. Na trgovino v Cerkljah je vezanih vseh sedemanjst vasi, zato bi morala biti bolje založena. Sedanja zaradi prostorske stiske ne more prodajati vsega, kar potrebujejo krajani s tega območja. Prizadeti so predvsem prebivalci gorjanskega predela, ki so jim od rok že Cerklje, kaj šele Brežice. Med komunalijami je problematičen celoten vodovod. Na tistem delu, ki je bil zgrajen pred vojno, se popravila vrstijo kot na tekočem traku, razen tega v sušnih obdobjih voda ne. priteče v nadstropja in je zmanjk? tudi v končnih krakih.« Kdo bi si mislil, da bo pitna voda povzročala toliko preglavic ravno tukaj! Skozi Cerklje je namreč speljana trasa rimskega vodovoda, ki je napajal nekdanji Neviodu-num na desnem bregu Save pri Drnovem. Današnji Cerkljanci takratnim prebivalcem zavidajo v prepričanju, da takrat niso imeli denarnih težav. Krajani tega območja se veliko posvečajo tudi cestam. S središčem krajevne skupnosti so do zdaj povezani vsi kraji, razen Poštene vasi, Stojanskega vrha in predela proti Izviru. Iz 0,5 odstotka referendumskih sredstev bodo poskušali te ceste v srednjeročnem obdobju usposobiti za kasnejše asfaltiranje. Za letos imajo v načrtu rekonstrukcijo ceste Bušeča vas — Poštena vas. Lani so dobile asfalt Gazice, delno iz občinskega samoprispevka, delno iz finančne soudeležbe vaščanov, razliko pa je krilo Cestno podjetje Novo mesto. Ko je Stanko Zlobko omenil telefonojo, je za omizjem završalo kot v čebeljem panju. Krajani so se ogorčeno oglašali, ker PTT zanje nima posluha. V vasi imajo namreč MLEKO IN PŠENICA Krajevna skupnost Cerklje je glede na svojo velikost pomemben pridelovalec mleka, na leto ga za oddajo namolzejo blizu 900.000 litrov. Krajani so uredili 9 zbiralnic mleka, vse imajo hladilne bazene. V večini naselij cerkljanske krajevne skupnosti je prireja mleka glavna kmetijska usmeritev, vinogradništvo je namreč kljub ugodnim naravnim pogojem preveč razdrobljeno. Slovin ne sklepa pogodb z gospodarji, ki imajo manj kot 20 arov trt. Poleg mleka so kmetje tega območja lani oddali tudi 100 ton pšenice, letos pa je pogodb za 126 ton. Pšenico so posejali na 50 hektarjih. Martina Gramc In ko je tekla beseda o solidarnosti, so se vaščani Gazic obregnili ob republiško solidarnostno pomoč po lanski zimski pozebi v vinogradih, kot jo izpeljuje Slovin Bizeljsko Stanko Zlobko ČAJ Z RUMOM JE BIL PREDRAG V Cerkljah sta dve gostilni, Vahčičeva in Račičeva. Obe nadaljujeta tradicijo iz roda v rod. Zavili smo k Račiču. Gostilničar Viki je bil do predlanskim predsednik turističnega društva. Povedal je, da so bile Cerklje, Gazice in Bušeča vas zelo obiskane, dokler je bila Krka še čista. V te kraje so radi zahajali Zagrebčani. Lani so Cerkljanci očistili rečno dno na kopališču in uredili nabrežje. Obiskovalcev je po Vikijevih besedah še vedno precej, toda ravno poleti je voda pogosto umazana, penasta, da kopalce mine želja po plavanju v njej. Toda turistično društvo še ni zgubilo upanja v obljube novomeških onesnaževalcev, da bo reka čistejša, čeprav bistra kot včasih najbrž ne bo več. Casi se spreminjajo in z njimi tudi ljudje in navade. Viki Račič spremlja to pri gostih od mladih nog. Zrasel je v gostilni in z enaindvajsetimi leti prevzel obrt po očetu. Tega je zdaj 33 let. Prvi gostilničar na Račičevem je bil Vikijev ded. Imel je trgovino, gostilno in kmetijo, in je veliko časa prebil v Ameriki. Vsakič, ko je prišel domov, si je s prisluže-nim denarjem omislil kako izboljšavo. Zadnja leta zahajajo v gostilno predvsem mladi ljudje. Vino le poredko naročajo. Pijejo večinoma pivo ali brezalkoholne pijače. Starejših domačinov je malo. Včasih je bilo bolj živo. Pri Račiču so se veliko ustavljali Hrvatje, ko so se vračali z živinskih sejmov na Drnovem, v Škocjanu in drugod. V gostilni sosklepali kupčije ob jedači in pi- slovenski strani, zato so z našimi kraji bolj povezani. Mnogi so bili zelo skromni in zgodilo se je, da so celo vino prinesli s seboj v gostilno. Naročali so govejo juho ali zelje s klobaso, medtem ko za pečenko marsikdo ni imel denarja. Celo čaj z rumom je bil za nekatere predrag. V gostilni Vikiju že vsa leta pomaga žena. Starša ne vesta, če bo to delo kdaj zamikalo tudi koga od otrok. Dvojčka Bogdan in Darja sta stara osemindvajset let in sta oba zaposlena. Bogdan je nabavni referent pri Iskri v Kostanjevici, Darja učiteljica v Brežicah. Njun sedem let mlajši brat študira v Ljubljani. Izrazitega veselja do gostilne noben ne kaže, Viki pa misli, da brez tega z njo ni zadovoljstva. Sicer pa tudi on o nagnjenosti do, gostinskega poklica prej ni razmišljal. Obrt je moral prevzeti, da je šlo delo naprej, ker so se bratje in sestre razkropili po svetu. Ena sestra je v Avstraliji, ena v Avstriji, eneqa brata pa je pot zanesla na Češko, od koder se je vrnil pred dobrimi desetimi leti in se nastanil v Krškem. Račičevi imajo tudi svoj vinograd, in v gostilni prodajajo domače odprto vino. Za marsikaterega obiskovalca je cviček iz soda va-bljivejši od ustekleničenega. jači. Do doma so potem pešačili po dve uri ali več, in to v hriboviti gorjanski svet. Hrvatje so imeli in imajo še vinograde na priloga dolenjsLr I j r PREBRALI PRIŠLEKI 3 Naj se literarni teoretiki še tako prepirajo, ali je literatura kot ena od umetnosti dokument časa ali zgolj plod domišljije in zaradi tega neza-vezana razmeram in okoliščinam, v katerih je nastala — prepir se končuje slej ko prej znotraj literature same, ki se gradi in potrjuje tako ali drugače. Toda prav zanimivo je, da je najmočnejša in najbolj prepričljiva, kadar se obteži z dokumentarnostjo, z odrazom razmer, razumljeno seveda v najširšem pomenu te besede. Tega se zavedamo, ko se soočimo z leposlovjem Lojzeta Kovačiča, tega, po mnenju nekaterih nekoliko prezrtega slovenskega pisatelja. Kot je nedolgo tega izjavil dramatik Dominik Smole v intervjuju, je Kovačič tisti tvorec, ki že dolgo uresničuje davno željo po velikem slovenskem tekstu. V sami zasnovi Kovačičevega pisanja je položeno široko gledanje na čas, ljudi in dogodke, čeprav izrisuje svojo pisateljsko vizijo na lastnih doživetjih in spominih, se pravi iz lastnega življenja, ki pa ga preoblikuje in dopolnjuje po nuji pesniškega klica. Kljub vsemu temu ostaja njegova literatura trdno zavezana tako imenovanim objektivnim okoliščinam. Zadnjo od opek je v svojo mozaično podobo življenja pri nas vstavil ob koncu lanskega leta, ko je pri Slovenski matici izšel tretji del njegovih Prišlekov. V njih nadaljuje prvi dve knjigi, v katerih je opisal obdobje od začetka do konca druge svetovne vojne, s prvim dnevom osvoboditve Ljubljane in končuje z letom 1948. Za kasnejša in prejšnja obdobja imamo že natisnjene njegove knjige (Preseljevanja, Fragmenti) Zakaj se pisec ni že prej lotil prvih povojnih let, ostaja odprto vprašanje: ali se vretja prvega povojnega obdobja ni hotel lotiti ali pa so bile razmere za objavo takih besedil prej preveč trde. Vsekakor se ta čas bralec nove Kovačičeve knjige sooča s pripovedjo, ki jo hočeš nočeš le primerja s podobnimi pripovedmi, ki so ugledale dan šele v novejšem času in nam odstrle pogled na nekatere doslej skrbno zakrivane dogodke in značilnosti prvih povojnih let. Kovačič se v skladu s svojo veliko in močno odkritosrčnostjo ne ogiba zapisati misli in besed, ki se dotikajo nekaterih tabujskih tem, kot enako odkritosrčno razgrinja svoje lastno doživljanje in življenje svoje družine. Prav zaradi te izjemne odkritosti ni mogoče vzeti ta hip zanimivih tabujskih tem kot »poper« Kovačičeve proze, v tkanju čvrste, močne in vseskozi osebno obarvane pripovedi nič ne izstopa kot tujek. Besedilo deluje celovito in enotno. Priznati je treba, da branje Kovačiča ni vabljivo že prvi hip, zahteva nekaj zbranosti in časa, ker pač nismo več vajeni dojemati takega obilja besed, ki so poleg vsega še pomensko polne in ne prazne, kot je dandanes rado obilje besed. Toda ko bralca zagrabi tok pripovedi, ga zlepa ne spusti. Kovačič gradi svojo literaturo iz osebnega dokumenta v prepričljivo in resnično (v umetniškem pomenu) podobo našega časa. Lahko bi dejal, da zgodovino subjektivizira — toda mar ni le takšna edino človeško sprejemljiva in prepričljiva. M. MARKELJ NEZNOSNA LAHKOST ŽIVLJENJA Če je mogoče uporabiti sintagmo sodobni klasik, potem ta naziv zlahka prisodimo pisatelju Milanu Kunderi, Čehu po rodu, ki pa še več kot desetletje živi in dela na Zahodu, predvsem v Franciji. V slovenščino imamo prevedenih že nekaj njegovih knjig: Šala, Smešne ljubezni, Življenje je drugje. Njegova dela so si zelo uspešno in hitro utirala pot v vse svetovne jezike, bero ga enako radi na tej in na oni strani Atlantika in še kje drugje. Ni čudno torej, da so njegov zadnji roman Neznosna lahkost bivanja, ki je izšel pred dobrima dvema letoma, takoj prevedli v številne jezike, v nekatere celo prej, kot je bila natisnjena izvirna češka izdaja. V slovenščino smo novo Kunde-rovo delo dobili v prevodu Jaroslava Skrušnega, izdala pa ga je pred dobrim mesecem dni Mladinska knjiga. Kundera govori v romanu o mladem češkem zdravniku, ki se po sovjetski zasedbi Češkoslovaške najprej umakne na Zahod, v Švico, kjer nekaj časa razmeroma dobro in udobno živi, vendar pa se vrne za svojo ljubeznijo nazaj v zasedeno domovino. Tamkaj ga čaka po- nižanje, najprej poklicno (postane pomivalec oken), nato pa ga doleti še vrsta osebnih polomov, dokler življenja ne zaključi v prometni nesreči — hoteni ali nehoteni, to ostaja odprto vprašanje. Ob tej osrednji pripovedi teče zgodba o češki slikarki, svojeglavi in visoko razviti osebnosti, pa o zdravnikovem dekletu in še o celi vrsti drugih osebnosti. Avtor njihove usode gradi večplastno in osebni nivo dviguje v širši družbeni kontekst. Vse skupaj pa mu služi kot meso misli o negotovosti posameznika in begotnosti njegovega življenja, ki je enkratno in neponovljivo. Kundera vrisuje v usodo svojih junakov misel, kako ni nič v življenju ponovljivega, kako iz izložbe SEDMA FINZGARJEVA, TRETJA AŠKERČEVA Če se je le ponudila priložnost, smo na tejle strani brez zadržkov opozarjali na izjemni pomen knjižne zbirke, kakršne ne premorejo niti večji in bogatejši narodi. Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je namreč po vsebini in obsegu že zdavnaj postala pravcata nacionalna zbirka, njen namen pa je »objavljati vrhunske dosežke slovenske literature, našo leposlovno klasiko, urejeno po načelih sodobne literarne vede in opremljeno z znanstvenokritičnim aparatom, vendar ta-k6, da besedila ostajajo dostopna tudi nestrokovnim bralcem« (France Bernik, glavni urednik Zbranih del, v nedavnem pogovoru za Delove Književne liste). Zbrana dela so tako rekoč temeljni kamen Državne založbe Slovenije, zbirka izhaja od njene ustanovitve pred štirimi desetletji. Dobiček, ki ga je imela založba s to zbirko, je denarno najbrž zanemarljiv, neizmeren pa, ako ga preračunamo v kulturno poslanstvo zbirke. To pa je v končni posledici edino, ki kaj velja, zato je založba stalno pritegovala k oblikovanju zbirke poznavalce slovenske klasike, in tako bo letos izšla že 150. knjiga Zbrani h del. To bo ko nalašč priložnost za podrobnejši prikaz, kaj je zbirka že prinesla, tokrat pa na kratko o 145. in 146. knjigi, to je sedmi Finžgarjevi in tretji Aškerčevi. S pričujočo se je izdajanje Zbranega dela Franca S. Finžgarja že močno prevesilo v drugo polovico, ni več daleč od konca, saj so po prozi in dramatiki prišla na vrsto že življenjepisna besedila, preostanejo le še pesmi, eseji, kritike, govori in pisma. Zivljenjepi-sna besedila torej tvorijo sedmo knjigo, ki najprej prinaša eno Finžgarjevih najboljših in najbolj branih pripovedi, Študent naj bo. Sledi troje poglavij iz nedokončanega avtobiografskega romana, v življenjepisni sklop Fin-žgarjeve proze pa sodi kajpak tudi Gospod Hudournik, zbirka idiličnih planskih zgodb, prežetih z »zvrhano mero ljubezni do vsega živega, naravnega in pristnega« (urednik Jože šifrer v opombah). Avtobiografski okvir imajo tudi tri črtice pod skupnim naslovom Pisarna in še osem različnih zgodb. Pred Dodatkom, ki prinaša deset besedil, prvotno objavljenih v »n,, 1 i6£ni različnih časopisih in revijah, doslej pašeniso bila ponatisnjena, najdemo še potopis Prek poljskih polj, v katerem je Finžgar na moč stvarno popisal potovanje po Poljski. Pred štirimi desetletji je Anton Ocvirk na začetek Zbranih del postavil prvo knjigo Srečka Kosovela, temu pa je takoj sledil Anton Aškerc. Urejanja slednjega se je lotila Marja Boršnikova, do začetka petdesetih let je pripravila za izid še eno knjigo, nato pa posla, ki bi predvidoma obsegal osem knjig Aškerčevega Zbranega dela, ni hotela nadaljevati. Po dolgih desetletjih je pesnik Balad in romanc končno spet dobil urednika, Vlada Novaka, in tako je pred nami tretja, vsebinsko dokaj zaokrožena Aškerčeva knjiga. Zlatorog je sicer spisan v dramski obliki, a je v bistvu epska pesnitev, ki ji je pesnik, sledeč ljudskemu motivu, »vtisnil... svojo osebnost in pesniško posebnost« (I. Merhar). Po Zlatorogu je Aškerc hotel udejaniti davno željo: s pesnitvijo oddolžiti se Primožu Trubarju ob 400-letnici njegovega rojstva. Nastala je zgodovinska epska pesnitev, ki je bila deležna sila nasprotujočih si ocen. Ne oziraje se na nasprotovanje, je Aškerc iz snovi, ki jo je proučil za pesnitev oTrubarju, izluščil veliko motivov, jih upesnil, zbirko naslovil z Mučeniki, v podnaslovu pa pesmi označil kot Slike iz našepro-tireformacije. Od klerikalcev kajpak spet ni dobil pohvale, dandanes pa te pesmi in sploh vso tretjo Aškerčevo knjigo lahko označimo kot svojevrsten prispevek k obeležitvi 400-letnice Trubarjeve smrti. D. RUSTJA ničesar ni mogoče ponoviti, popraviti, začeti drugače iz izkušenj zgrešenega. Teh možnosti v življenju ni, zato je življenje nekako brez prave teže, to je smisla. Iskanje teže življenja, bremena smisla, se prej ko slej izkaže kot-brezplodno iskanje in ravnanje. Življenje je neznosno lahko. Toda prav v tej begotnosti, lahkosti, nezavezanosti teži je življenje čudovito, opojno, lepo in svobodno. Če ga seveda človek sam ne obteži s smislom in uklene, zagreni, potlači. Kundera nam torej s svojo umetniško resnico izpričuje življenje kot protislovje teže in lahkotnosti, smisla in nesmisla, svobode in nesvobode — kot protislovje, ki ga moraš sprejeti in odživeti. Dvomim, da se bo našel bralec, ki bo knjigo, ko je bo prebral, odložil ravnodušen. M. MARKELJ ARHEOLOŠKA ZAPUŠČINA Posavski muzej v Brežicah je pred kratkim izdal že sedmo knjigo v vrsti svojih publikacij, ki vse, razen ene, etnološke, obravnavajo arheološka najdišča in probleme Posavja ter širšega prostora. V knjigi z naslovom Veliki Kamen so predstavljene in opredeljene presenetljivo bogate arheološke najdbe iz vasi Veliki Kamen pri Senovem. Danes razpotegnjeno naselje ob cesti Kozje — Senovo in potoku Brestanica se nam razkriva kot pomembno arheološko najdišče z ostalinami iz prazgodovine in iz rimskega časa. Štirje strokovni pisci nam v knjigi, ki jo je uredil Mitja Guštin, v sliki in besedi predstavijo arheološke najdbe tega kraja. ^KOMENTAR Z zamudo, a vendar prihajajo v našo domovino tudi knjige, ki v impresumu ne nosijo zapisanega kot kraja izdaje nobenega od mest na ozemlju naše republike. Dejstvo je, da slovenske knjige ne izhajajo le ria ozemlju Slovenije, marveč se kot ptice glasnice živosti naroda dvigajo v nebo tudi tam, kjer slovenstva ni moč zaznati zlahka ne v topografiji ne v vsakdanjih vesteh. In če moramo zapisati, da z zamudo, je to zato, ker slovensko založništvo kosajo politične meje, če jih že hotenja ne. In tako imamo priložnost šele zdaj pisati o paketu knjig, ki ga je poslala zamejska Založba Drava vsem Slovencem, ne glede na to, kje bivajo na z mejami prekrižanem svetu. Kot je že navada v letnih knjižnih paketih je tu seveda Koroški koledar 1986, ki prinaša standardno vsebino, se pravi koledarski del s kopico naj-raznovrstnejših prispevkov, med katerimi najdemo tudi marsikaj zanimivega. Predvsem je za naše bralce zanimivo vse, kar nam odpira poglede na zemeljsko življenje, naj bodotozgodo-vinski zapisi o koroških Slovencih, jubilejni zapisi o zamejskih društvih ali razmišljanja o problemih, s katerimi se soočajo naši rojaki. Spremljevalca teh zapisov sta seveda literatura in dokumentarno slikovno gradivo. Pesniška obzorja slovenske zamejske literarne tvornosti nam odpira drobna, a vsebinsko bogata-antologija V lunini senci, v kateri so zbrane pesmi KNJIŽNI DAR IZZA MEJE »eX Je ate vse desetih koroških pesnikov slovenskega rodu. Izbor sta pripravila Cvetka Li-puš in Fabjan Hafner, ki je na hrbtni strani knjige zapisal tudi roteče besede: »Te pesmi so na dlani ponujene —vzemite in berite!« Ta prošnja je za koroške Slovence morda še toliko bolj goreča, čeprav je obup nad praznino, v katero pada današnja pesniška beseda, tudi na tej strani Alp enako upravičen. V antologiji je predstavljen tudi pesnik, čigar življenjska pot se je končala lani. Gre za Valentina Polanška, ustvarjalca, ki ga Drava predstavlja v tem paketu romanom Sla po svobodi. V njem se je lotil tematike narodnoosvobodilnega boja na Koroškem, torej področja, o katerem ne bi mogli trditi, da vemo prav veliko, oziroma da nam je koroška literatura posredovala obilo umetniških sporočil. Skoraj ga ni Slovenca, ki bi ne poznal melodičnih pesmi Mojcej, Rož, Podjuna, Zila, Katrca in drugih, ne ve pa vsakdo, da to niso narodne pesmi, marveč delo koroškega skladatelja Pavla Kernjaka. Za koroške Slovence je Kernjak skoraj simbol njihove pesmi, te nadvse pomembne pričevalke narodne identitete na Koroškem. O Pavlu Kernjaku piše v knjigi »Pel je za vse« znani publicist in novinar Bogdan Pogačnik na svoj značilni način, lahko bi dejali reportažni v tistem pomenu, ko se novinarstvo ves čas giblje med lite- raturo in publicistiko. Vsekakor zanimiva knjiga. Najmlajšim bralcem sta namenjeni dve knjigi: Janka Messnerja Vprašanja koroškega otroka in Hermana Germa »Ali veš? A znaš?«. Slednja je knjižica ugank in dopolnjevank, ki jih spremljajo ilustracije Cveta Jeraše, medtem ko Messnerjeva knjiga govori otrokom o zelo resnih stvareh. Pisec je vsebino razdelil na več kratkih zapisov, ki so zasnovani kot otrokova vprašanja zadevajo vprašanja medčloveških odnosov, zgodovine, jezika, skratka vse tiste temeljne stvari, ki se tako ali drugače tičejo koroškega Slovenca in se mora prej ali slej soočiti z njimi. »Malčkom je treba odgovoriti na vsako vprašanje, drugače ostanejo bedasti,« pravi v eni od kratkih zgodbic mati. Treba je odgovoriti, a kako težko je včasih na preprosto in jasno vprašanje jasno odgovoriti, saj mora starejši z odgovorom razvozlati zapleteno resničnost in jo pojasniti otrokom. Na Koroškem pa je resničnost še dodatno zapletena, vsaj za tistega, ki se še ima in izjasnjuje kot Slovenec. Knjižnica je sicer res drobna, a imenitna; iz nje se imajo tudi naši otroci (in mi sami) marsičesa naučiti. Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze, kot stoji zapisano na prednji strani vseh knjig iz tega paketa, je dragocen in lep dar. MILAN MARKELJ Slavko Ciglenečki je na oodlagi podatkov, ki jih je zbral pri terenskih ogledih, napisal arheološko topografijo Velikega Kamna in njegove okolice ter opozoril na verjetna, še neraziskana območja z arheološkimi najdbami. Alfreo Trenz je opisal prazgodovinske najdbe z Velikega Kamna, ki sodijo v čas pozne bronaste dobe, in dodal seznam najdbišč kamnitih sekir v Posavju. Anja Uršič je objavila šest rimskih grobov, izkopanih že leta 1962 na Velikem Kamnu, ki presenečajo s svojo zanimivo zgradbo — vsi so okrogle zidane in kupolaste grobnice — in številnimi najdbami v njih. Med grobnimi pridatki v teh okroglih zidanih grobnicah zaslužijo pozornost znamenite hišaste žare, ki so na Dolenjskem in v Posavju značilne grobne posode davnih Latobikov, ki so živeli tukaj. Kar 9 teh hišastih žar je bilo odkritih na Velikem Kamnu, v enem grobu celo štiri, kar govori za družinsko grobnico. Jaro Šašel pa opisuje in razrešuje hudo okrnjene napise na sicer številnih, vendar zelo majhnih odlomkih šestih razbitih kamnitih rimskih nagrobnikov. Ti so nekoč krasili in označevali poslednji dom rimskodo-bnih prebivalcev v 2. in 3. stoletju n.št. Najdba prve kamnite sekire na Velikem Kamnu leta 1949 je opozorila na to najdišče, ki je v kasnejših desetletjih razkrilo številne nove in bogate arheološke najdbe, predvsem iz rimskega časa. Arheološke najdbe iz tega kraja še zdaleč niso vse razkrite. Bodoča zemeljska dela v vasi bodo zanesljivo še odkrila nove izkopanine. Danes vemo, da je na Velikem Kamnu že v pozni bronasti dobi bil manjši zaselek, dosti večji pa v rimski dobi s pripadajočim pokopališčem. Zato bi bilo prav, da se vaščani Velikega Kamna seznanijo s to knjigo, da bodo vedeli razumno ravnati z najdbami, ki jih bodo še našli. Obvestilo muzeju ali Zavodu za spomeniško varstvo je edino pravilno ravnanje v takem primeru. Tehnična in strokovna ureditev knjige sta po urednikovi zaslugi všečna in pregledna. Odlične fotografije, lepe risbe in pregleden zemljevid obravnavanega področja so odlike te knjige, ki je temeljni kamen za proučevanje davne zgodovine tega kraja. Kratek povzetek v angleščini na koncu knjige seznani tudi tujega bralca z najdbami na Velikem Kamnu. T. KNEZ priloga dolenjskega lista (375 poleti moram krneti j o,, vsi m . Ljubica Grl ničarski kot še \ kV i!0 MUl v mami HVALEŽNOSTI PRIPOVEDUJEJO OČI Še preden pripeljejoVia vozičkih v sobo hrano, nataknejo bolnicam slinček, pogrnejo prtiček. Pri hranjenju pridejo na pomoč še sestre iz spodnjih oddelkov, kjer se oskrbovanci delno sami hranijo. Približno 45 minut traja zajtrk. Negrepa pri vseh gladko. Nekaterim hrana ne diši, eni pravijo, da so že od prejšnjega dne lačni. Mnogi bolniki so zelo pozabljivi, zato sestre morebitnega godrnjanja ne vzamejo zares. Sledi pobiranje posode od;hrane, nato brisanje. omaric, pojem-v-k/opalfiKiah perejo nočne posode. Umazarlo perilo oddajo v pralnico. Ko-. ' rhaj jfe to postorjeno, slpdi dru^a neg£. Po dveh uran in poi spet od peštelje-oo postelje: preoblačenje, umivanje in tako naprej. »Vsak dan imamo za vsakega bolnika na oddelku za ležeče 21 rjuh in najmanj 7 srajc. Ce kateri vmes kliče, kar se rado dogaja, je potrebno seveda še več perila,« sta povedali sestra Ljubica in Dragica Urbančič, glavna medicinska sestra na tem oddelku. Vsaj.enkrat na teden je kopanje”v kopalnici. To je naporno in tudi sicer težaško opravilo. Medtem ko nekateri bolniki na kopanje komaj čakajo, morajo kakšnega skoro na silo skopati. Take nege doma niso bili vajeni in se jim zdi odveč. Šetežjejesestram, mladim dekletom, kadar komu ugaša življenje. Običajno že vedo, da se bliža konec. Postavijo špansko steno, gledajo, da je vedno kdo v bližini. Ko oči ostekienijo in sape m več; pokrijejo umrlega z rjuho. Dve uri mora po predpisih še ležati v postelji, potem pride zdravnik ali mrliški oglednik aa ugotovi smrt. Ce so v isti sobi bolniki, ki se ne zavedajo več dogajanj okrog sebe, ostane umrli kar za špansko steno. Če pa se sostanovalci zavedajo vsega in so bili navezani na soseda, umrlega s posteljo vred odpeljejo iz sobe. »Gre v bolnico,« jim rečejo", da jih ne bi odhod sostanovalca preveč prizadel. Ob vsakem primeru se morajo znajti, kot najbolje vedo in znajo. Ob 7.05, ko si je Ljubica Grlica oblačila modro delovno uniformo, kakršno imajo sestre in bolničarke v vseh zdravstvenih ustanovah, je iz sobe štev. 8 klical posteljni,zvonec. Še preden je bil zadnji gumb zapet, je že stekla po hodniku/a jo je kolegica prehitela. »Bom že jaz pogledala. Gotovo kliče Jančkova mama.« Ljubica je začela delovni dan v Domu starejših občanov v Šmihelu po ustaljenem redu. Najprej sestanek v dežurni sobi, kjer ob kavici pregledujejo zapiske iz nočnega zvezka. Tam piše, če -je kdo ponoči umrl, komu se je zdravstveno stanje poslabšalo, včasih pa mine noč tudi brez posebnosti. Ob 7.15 gre Ljubica s kolegico v garderobo in na voziček nalaga perilo za preoblačenje. Morata opraviti prvo jutranjo nego pri 2%-ležečih oskrbovancih! »Dobro jutro, tetka,« nagovori ostarelo ženič-"ckW’:za-prVimi vrati. »Se bomo preoblekle in nmrftM pravi naglas, vendar ženska nič ne odvrne. Sledi umivanje vsega telesa: obraza, rok, genitalij. Opravijo ustno nego, bolnico počešejoTji preoblečejo posteljo, više naravnajo vzglavje in jo poležejo na hrbet. Tako vsako od 28~pacientk pripravijo za zajtrk j^E;8v'jn ivi£ttepsg JmimSSA- ga, pa nas je popeljal preko Drave. V ledeno mrzli vodi smo bredli in bežali naokoli vse do Slovenjgradca, potem pa se ponovno formirali in udarili nazaj. Veliko prostovoljcev nam je prišlo še na pomoč in b'i smo se za našo Koroško.« orneJntlu I’ lid I V splošnem je toliko različnih usod in primerov, kolikor je bolnikov. Vsak ima svoje navade, želje in čustvovanje. Medtem ko so tisti, ki so na lastno željo prišli v dom, običajno zelo. potrpežljivi, pa imajo veliko pripomb oskrbovanci, ki so jih v dom pripeljali svojci bolj zgrda kot zlepa. Dogaja se. da nekateri svojci prinesejo kavo ali druge priboljške in prosijo sestre; da jim kavico skuhajo. Ni jim odveč to delo, ampak nekateri kličejo vsake pol ure, da bi radi kavo, a jim ne smejo ustreči iz zdravstvenih razlogov. Spet drugi zahtevajo od sestre, naj telefonira. »Takoj pokličite hčerko, vem. da bo prišla! Rada bi šla domov,- je ondan prosila vsa tresoča se tetka iz Podgorja. Nič ni pomagalo, če so ji dopovedovali; da je bila hči prejšnji dan na obisku in povedala, da je teden dni ne bo doma. Tetka je to pozabila in je strašno grdo gledala sestro, ko ji je rekla, da se na telefon nihče ne oglasi. Med večinoma starimi ljudmi na oddelku so tudi izjeme. Pravzaprav ljudje v najlepših zrelostnih letih, ki jim je bolezen vzela zavest. Takega več mesecev hranijo s cevko,’ ga preoblačijo kot vse druge sedemkrat na dan, a se tega nič ne zaveda. Tudi svojcev ne pozna. Kadar pa je Ljubica na delu nadstropje niže, kjer so vozičkarji, je potrebno malce drugačno ravnanje. Vozičkarje oblečejo in jih pripeljejo v zajtrkovalnico. Tam se hranijo deloma sami, nekaterim pomagajo. Po krajšem sedenju v drugem prostoru, ki daje človeku občutek, da ni povsem povezan na posteljo, ga spet vrnejo v le-zečf poloiaj. Ljubica in druge sestre marsikateremu pišejo pisma za svojce, jim prinašajo časopise. jKadar imajo nočno službo, ni dosti drugače. * »Ponoči;imamo trikratno nego s preoblačenjem. Bolnike obračamo enkrat na hrbet, drugič na levi, pdtem na desni bok, da ne dobijo prel-ežanin. Med vsemi 86 pacienti imajo samo trije preležani ne. ti pa ležijo že po dve leti,« pravi sicer- redkobesedna Ljubica. Ko po sedmih urah mine njen delovni dan, se z vlakom pelje do«,Trebnjega,.: od tam pa .pešači skoro tri če trt Ure doDečjevasi, kjer je njen dom. »V zimskem času si doma malce odpočijem, takoj na njivo ali v hlev. Imamo moramo delati.« iča ima 19 let in je prišla v Dom na prakso po končani bol-šoli. Obdržali so jo v delovnem razmerju še vrsto drugih mladih deklet. Vse imajo poseben čut do ravnanja s starejšimi ljudmi, ampak Ljubica še posebnega. Omeniti velja tudi, da . je bila Jani proglašena za najboljšo delavko sam-oupravijalko. S plačo., ki je nazadnje znašala okrog 60.000 dinarjev, se je kar pohvalila. V tej vsoti pa so všteta nedeljskaa dežurstva po 12 ur, turnusno delo in sploh vse. Glavna sestra jo je malce popravila: »To delo se pravzaprav ne da plačati. Če ne bi vsakdo imel posebnega čuta.da bolnihstarih ljudi, bi obupal. Ni vse denar! Večkrat se doma zalotim ob misli na tega ali onega pacienta, ki samo s pogledom lahko še izrazi hvaležnost.« RIA BAČER (»am ni ,MOInuq— -O?*oq G^iubagoG, snBiBu« si .uhnvfiTano ud »i dahoaku jo skupil v .roke an bil. resen tistega pekla. Na zd-t.-. : ravljenje so me poslali na Češko, v Budjejovice in Tabor. Tam smo se imeli kar dobro. V primerjavi z vsem, kar smo preživeli, smo se počutili kot v nebesih. Ko pa sem ozdravel, sem se zopet znašel na fronti. Nasrečo je bil razpad že blizu. V italijanskem ujetništvu pa nisem bil dolgo. 2e novembra osemnajstega so nas pripeljali do Gorice, od tam smo peš krenili do Logatca, potem pa zopet z železnico do Ljubljane. V Ljubljani so ravno takrat nabirali prostovoljce za Koroško. Sedaj je šlo za čisto nekaj drugega. Borili naj bi se za Slovenijo, za našo Koroško. Seveda sem šel. Tako sem se pridružil legendarnim borcem generala Maistra. Ta pa takrat še ni bil general. Menda so ga povišali pozneje, da bi se lahko pogajal z Nemci, ki se jim je zdelo neprimerno pogovarjati se s sobesednikom nižjega čina.« Bitka za Koroško ni bil nikakršen izlet. Sovražnik je bil trdovraten in je črpal pomoč daleč iz zaledja, ki je bilo veliko močnejše in globlje kot slovensko. »Pa vendar,« pripoveduje Franc Hos-ta, »kamorkoli smo prišli, so nas lepo pozdravili. Skupaj z domačini smo bili na veseljih, zabavali smo se in plesali. Ljudje so nas imeli radi in so nam zaupali. Čutili smo, da smo v domači deželi. Vse pa se je spremenilo, ko so nam prišle na pomoč srbske čete. Res smo tako postali vojaško močnejši, kajti bilo jih je veliko in so bili dobro oboroženi, sicer pa so bili slabo oskrbovani in opremljeni, in to jeobčutilo Koroško prebivalstvo. Takrat so ljudje izgubili zaupanje in precej jih je zbežalo na drugo stran. Ne bom pozabil besed nekdanjega svetokriškega učite- KOROŠKI BORCI SO UTRUJENI »Januarja leta devetnajstega so nas dobro stisnili. Zavzeli so most v Dravogradu in vse prehode preko Drave, mi pa smo ostali odsekani za Dravo in lahko bi bilo po nas. Oberlajtnant Večerni mrak pada z gorjanskih pobočij in se po grapah zliva v Podbočje, naprej od Kostanjevice. Sušica, ki s teh pobočij srka svoje vode, veselo žubori med jezovi nekdanjih mlinov, in Franc Hosta, nekdanji mlinar’in koroški borec, v zavetju mraka in desetletij slovenske zgodovine, ki se pogrezajo v pozabo, prede svojo misel. Vse manj jih je, teh grčastih možakov, ki so pred nekaj manj kot sedmimi desetletji stali na okopih slovenstva. Njihov živi spomin bodo nadomestili orumeneli arhivski dokumenti na tej in naoni strani meje, njihovo trpljenje, zmagoslavja, upi in razočaranja pa bodo padli v temino pozabe. Morda bo tu in tam še ostala živa iskrica spomina. Vnukinja Danica ob vnožju postelje, v kateri počiva njen utrujeni dedek Franc, z zanimanjem srka vsako njegovo besedo. Kot seme padajo v mlado srce, in če bo usoda mila, bodo tam pognale svoje kali. »Ko mi je bilo osemnajst let, so me poklicali na fronto,« pripoveduje dedek. »Iz rodnega Sv. Križa, kajti tako se je takrat imenovala ta vas, so me poslali na Doberdob. Da, da, Doberdob, slovenskih fantov grob! Z Italijani smo se dajali za cesarja in smrt je kosila vsenaokoli. Jaz sem k -. .•obio