Št. 9 (1907) Leto XXXVII NOVO MESTO četrtek, 27. februarja 1986 Cena: 80 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Turizem se je lani izkazal
V dolenjski regiji je bilo lani za 23 odst. več nočitev,  zlasti tujih__________________________
NOVO MESTO — Nedavno zbrani podatki Meobčinske gospodarske zbornice za Dolenjsko kažejo, da seje v preteklem letu ^regijski turizem kar dobro odrezal. Število gostov je bilo v štirih dolenjskih občinah za skoro 7 odst. večje kot leto poprej, nočitev paje bilo za dobrih 23 odstotkov več.
Zlasti razveseljiv je podatek, da seje tujski turizem v porastu najbolj povzpel. Medtem ko število domačih gostov Dolenjska lani ni povečala v primerjavi z letom 1984, paje bilo tujih gostov za dobrih 10 odstotkov več. Pri nočitvah pa je bilo lani število tujcev kar za 68 odst. večjekot pred letom dni.
Metličani se lahko vprašajo, zakaj pri njih število gostov znatno upada, Trebanjci pa, zakaj je malo manj nočitev. V občini Črnomelj, posebno pa v novomeški občini pa tako število gostov kot nočitev v preteklem letu kažeta domala izredno rast.
V celotnem nočitvenem prometu Slovenije je znašal delež Dolenjske lani 3,57 odst. in je znatno boljši, kot je bil leta 1984. Za take rezultate ima seveda največ zaslug zdraviliški turizem.
R. B.
KAR TRIDESET VIN
SEVNICA—Sobotna pokušnja vin in domačih jedi v hotelu Ajdovec je nadvse uspela. Člani podružnice dolenjskega društva vinogradnikov Sevnice — Boštanj so namreč založili degustacijsko komisijo kar s 30 vzorci, toliko kot predlani. Kakovost je bila dosti boljša. Tudi ni bila povsem upravičena bojazen, da so sodi suhi, zakaj vso noč omizje ni bilo žejno. Največ je bilo rdečih vin — cvička kar 21. Najboljši cviček je ponudil Ivan Mastnak iz vinograda na Zajčji gori (15,82 ), 2. Stane Lipar, Topolovec (15,56), 3. je bila Vida Medved, Dobje (15,54), 4. Jože Železnik, Dobje (15,44), 5. Alojz Zalašček, Apnenik (15,38), itd. Črno vino je bilo le eno — Alfred Železnik, Veternik (14,72), belih pa osem:	1. inž. Jože Peternel,
Lamperče (16,18), 2. Adolf Jaz-binšek, Lamperče (16,16), 3. Stane Lipar, Topolovec (16,06), itd.
rock
fin
V počastitev 12. kon-gresa ZSMS v Krškem
KRŠKO — Občinska konferenca ZSM Krško prireja v sodelovanju s Študentskim servisom, Glasbeno mladino, Zvezo kulturnih organizacij in Delavskim kulturnim domom Edvarda Kardelja Krško 1. posavski festival rock in pop glasbe. Na festival se lahko prijavijo rock in pop skupine iz Posavja, katerih člani pa ne smejo biti starejši od 30 let. Za sodelovanje in nastop mora skupina prijaviti tri skladbe, od katerih mora biti najmanj ena lastna. K prijavi, ki jo pošljite do 5. marca letos na občinsko konferenco ZSM Krško, je potrebno predložiti ime skupine z naslovom predstavnika, naslove prijavljenih skladb z imeni avtorjev, besedila lastnih skladb in zasedbo skupine. Najboljše skupine sebodo predstavile na osrednji kulturni prireditvi v času 12. kongresa ZSMS v Krškem, to je 4. aprila letos, dobile pa bodo še praktične nagrade.
Nadgradnja premalo učinkovita
S seje Medobčinskega sveta ZK za Posavje — Ugodna ocena dela
.m
KRŠKO —Prehod v novo srednjeročno plansko obdobje je tudi v Posavju zahteval analizo uresničevanja načrtov v preteklih štirih letih. Posavski komunisti ugotavljajo, da prav pri teh nalogah medobčinsko sodelovanje še šepa, saj kljub naporom v regiji med strokovnimi službami v občinah ni prišlo do enotnih ocen o opravljenih skupnih aktivnostih.
V Posavju niso uskladili niti sku- učinkovita. Tudi v Posavju bi
pnih izhodišč. Na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Posavja je sekretar Valentin Dvojmoč ob komentiranju poročila o delu MS ZK v preteklem mandatnem obdobju opozoril, da ostaja še zmeraj nerešeno vprašanje organiziranosti zdravstva in lekarništva. Za usklajevanje skrbi posebna komisija pri medobčinskem sindikalnem svetu, celotna problematika pa se vse preveč odlaga zaradi formalnih razlogov.
Večjo pozornost bi kazalo posvetiti informiranju, saj, če je bilo to slabo, je v marsikaterem okolju prispevalo k izražanju nezadovoljstva. Rakova rana pa ostaja idejnopolitično usposabljanje, za katerega naglo usiha zanimanje.
Izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Štern je dejal, da na pomisleke, ali so oblike medobčinske nadgradnje sploh še potrebne, odgovarja ocena CK ZKS, da je več dobrih kot slabih izkušenj. Vsekakor je nadgradnja močna, a premalo
KITAJCI V KRKI — V začetku tega tedna je prišla na večdnevni obisk v novomeško tovarno zdravil Krko delegacija ministrstva za zdravstvo LR Kitajske, ki jo je vodil XUWENBO. S predstavniki Krke so se pogovarjali o dolgoročnem sodelovanju na znanstveno tehničnem področju pri razvoju novih zdravil, zlasti še na področju zdravljenja malarije, bolezni, ki je še vedno velik svetovni problem. (Foto: J. Pavlin)
občinske organizacije ZK dale več pobud in še bolje izkoristile medo-
• Člani MS Z KS so povzeli razprave o kongresnih dokumentih v občinah. Menili so, da listine presplošno govore o odgovornosti in tudi resolucija je preobsežna, preohlapna. Bolj govori o tem, proti čemu seje treba boriti, ne pa zakaj. Izobraževanja ob delu in izdela skoraj ne poznamo več, če bi razvili to, bi bilo tudi idejnopolitično usposabljanje uspešnejše.
Iz Posavja je kandidat za člana CK ZKJ Silvo Gorenc iz Celuloze.
ŠE ENA BANKA?
KOČEVJE — Novomeška izpostava Beograjske banke je zaprosila za lokal sredi Kočevja, kjer bi odprla svoj lokal, kot ga ima že v Ribnici. Na seji občinskega izvršnega sveta so člani pred kratkim menili, da bi bilo nekoliko konkurence tudi na področju bančništva koristno in da bodo razgovore s predstavniki Beograjske banke nadaljevali.
LE S PRIGLASITVIJO DEL
ČRNOMELJ — V črnomaljski občini pripravljajo odlok, v katerem bodo določili posege v prostor in objekte, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, pač pa bodo morali občani gradnjo ali poseg priglasiti upravnemu organu za urbanizem. S tem se bo postopek za številne majhne gradnje, kot so drvarnice, vrtne ute, kurniki in zajčniki, lahke montažne garaže, manjša gospodarska poslopja za rejo domačih živali, kozolci, skednji, čebelnjaki, lope za vrtno orodje, in še vrsto drugih manjših objektov in adaptacije ter druge posege v prostor močno poenostavil.
VRZEL BO MOC ZAPOLNITI
METLIKA — Na nedavni seji občinske konference SZDL Metlika so poudarili, da je Dolenjska še vse premalo zastopana ne le v družbeno političnem zboru skupščine Slovenije, ampak tudi v republiki nasploh. V družbenopolitični zbor skupščine SRS so namreč iz dolenjske regije predlagani le štirje kandidati, med njimi nihče iz metliške občine. Te težave se v tej občini vlečejo že ves čas, odkar je delegatski sistem, napako pa bo moč popraviti tudi s primerno dolgoročno kadrovsko politiko. V tem mandatnem obdobju pa bodo po mnenju občinske konference SZDL to vrzel lahko zapolnili, če bodo dobro zastopane metliške delegacije v zboru občin in zboru združenega dela republiške skupščine.
Spomin na 1. zasedanje SN0S
Janez Vipotnik postal ob črnomaljskem občinskem prazniku častni občan — Podpis listine o prijateljstvu z občino Terzo utrdil sodelovanje
ČRNOMELJ — V spomin na 19. februar 1944, ko je bilo v takratnem Sokolskem domu 1. zasedanje SNOS, na katerem so sprejeli dokumente, pomembne za graditev ljudske oblasti in slovenske državnosti, praznuje črnomaljska občina svoj praznik. Na slavnostni seji, ki je bila na prazničen dan v Kulturnem domu, so bili poleg številnih gostov tudi Olga in Janez Vipotnik, predstavniki italijanske občine Terzo in pobratimi iz Duge Rese ter organizacije z domicilom v občini.
Jure Perko, predsednik črnomaljske občinske skupščine in slavnostni govornik, je orisal uspehe in težave v občini v zadnjem letu dni ter ob tem pohvalil vse tiste, ki so pomagali k razvoju z gradnjo številnih objektov. V viniškemNovoteksu in črnomaljski Beti so namreč dokončali proizvodni hali, v Semiču prizidek osnovne šole, v nove prostore seje preselila tudi črnomaljska matična knjižnica, na Čardaku pa so zgradili 33-stanovanjski blok. Kmalu bo dograjen tudi bencinski
servis v Starem trgu in trgovina na Čardaku, v krajevni skupnosti Semič napeljujejo 14 kilometrov dolg vodovod, nezanemarljiva pa so tudi številna druga dela pri komunalni ureditvi v občini ter 1,26 milijarde dinarjev, ki sta jih predvsem zaopremo odštela Belt in Iskra.
mm
fmsj
m
&
Odgovornosti ne ubežimo
Jedrskih odpadkov iz Krškega noče ne Slovenj Gradec, ne Slavonska Požega, ne Nova Gradiška. Nihče. Ne vemo, kako bodo vprašanje rešili, vemo le, da bo treba pretečo nevarnost končno nekam shraniti in da je časa za iskanje rešitve vse manj. Napredek človeškega uma ni hkrati tudi napredek človekove sreče, je trdil že Hegel in te resnice se na srečo z. 1 vse več ljudi. Utrjuje se prepričanje, da življenje brez energije ni mogoče, je pa mogoče ob manjši in bolj smotrni porabi. In tu lahko vsakdo stori več, zgrda pa nas vse skupaj lahko k temu lahko prisili višja cena energije. Energijo skrajno neracionalno porabljamo. S Švico se je res težko primerjati, toda vseeno: tam porabijo 3,4-krat manj energije za en dolar družbene proiz voda, kol je porabimo v Sloveniji. Manjša poraba pa ne pomeni te manjših proizvodnih stroškov, temveč tudi manjši napad na naše okolje in naravo. Slovenske tovarne in kurišča spustijo v zrak na leto 248.000 ton žveplovega dvokisa, 227.000 ton ogljikovega monoksida, 59.000 ton saj in še mnogo drugih naravi sovražnih snovi, od katerih moramo živeti. Vprašanje življenja in smrti, ne pa aktivistična fraza, je zato zahteva, ki je zapisana v osnutku resolucije za bližnji 10. kongres ZKS. namreč, da je varstvo okolja splošna družbena nalogu in odgovornost vsakogar izmed nas.
M. LEGAN
mreč prvič srečali natanko pred letom dni, a so v tem času že imeli kulturne in športne izmenjave, na-
• Na seji so podelili naslov častnega občana Janezu Vipotniku, ki je v zahvali dejal, da si bo prizadeval, da se bodo njemu dragi kraji še naprej razvijali. Tako so obljubili tudi dobitniki plaket, najvišjih občinskih priznanj, IX. armadno območje, srednja šola Edvarda Kardelja, Slavko Pavjin, direktor Novoteksa, Miroslav Šti-mac, direktor Beti, Jože Vonta, direktor Tekstila, in črnomaljski obrtnik Lovro Rems.
črtujejo pa jih tudi na gospodarskem področju.
B. M.
TRDNEJŠA VEZ — Predsednika občin Črnomelj in Terzo Jure Perko (na desni) in Armando Ozzar sta ob črnomaljskem občinskem prazniku podpisala listino o prijateljstvu. S tem sta občini ustvarili še trdnejšo vez za sodelovanje na političnem, kulturnem. športnem in tudi gospodarskem področju.
Predsednika občin Črnomelj in Terzo v Furlaniji-Julijski krajini Jure Perko in Armando Ozzar pa sta podpisala listino o prijateljstvu, ki bo le še utrdila vsestransko sodelovanje med prebivalci obeh občin. Predstavniki obeh občin so se na-
ODDOLŽITEV TREM NARODNIM HEROJEM
ČRNOMELJ — Janez Vipotnik, častni občan črnomaljske občine, je ob tukajšnjem občinskem prazniku na pročelju kulturnega doma odkril doprsne kipe črnomaljskih narodnih herojev Jožeta Mihelčiča, Janka Starihe in Milke Šobar — Nataše. Ob odkritju je dejal, da je bila Bela krajina vedno predana boju za svobodo, zato je bil Črnomelj tudi štab naše revolucije. Odločno je zahteval, da moramo preganjati površnost, ohlapnost, nepoštenost in neodgovornost ter spodbujati kulturno rast, razvoj in enotnost, ki nam je danes, čeprav v vse širši demokraciji, bolj potrebna kot leta 1945.
bčinski svet. Pohvalil je dosežek Posavcev pri komunalnem dinarju ter delo članov sveta in sekretarja Valentina Dvojmoča, ki je evidentiran za nekaj odgovornih funkcij v republiki in bo treba za medobčinski svet evidentirati novega sekretarja.
P. PERC
PRAZNI SKLADI V ŠOLAH
ČRNOMELJ — Šolniki iz črnomaljske občine opozarjajo, da bodo morali težave v šolstvu in izvenšolski dejavnosti sistematično reševati. Zaključni računi za preteklo leto sicer nimajo rdečih številk, vendar so šole na meji likvidnosti, skladi pa so bolj ali manj prazni, zato ne bodo mogli izplačati ne regresov za dopust neju-bilejnih nagrad. Poudarjajo, da bi bili rezultati poslovanja znatno slabši, če lani ne bi bili tako varčni!
STAREJSI MLADINCI AK ISKRE DRŽAVNI PRVAKI
SINJ — Letošnje državno prvenstvo v krosu, kijebilovSinju. je bilo tudi izbirna tekma za nastop na balkanskem prvenstvu. Starejši mladinci. Fabjan, Vidmar, Saje in Mikec so osvojili moštveni naslov državnih prvakov. Fabjan je bil drugi, Vidmar tretji. Saje pa deseti. V ekipnem seštevku so bili Novo-meščani peti.
BERITE DANES!
na 2. strani:
• »Direktorja ne damo!«
na 4. strani:
• KLic iz Brusnic
na 5. strani:
• Slab gospodarškoduje dobrim
na 6. strani:
• Molk — odraz malodušja mladih
na 7. strani:
• Šola povezala svojo usodo s tovarnami
na 9. strani:
• Elektrika dviguje temperaturo
na 11. strani:
• Bela krajina se ekološko osvešča
na 17. strani:
• Pomladilo iz globin pragozdov
na 18. strani:
• Zaradi lahkomiselnosti ob življenje?
Darujte v sklad za drage medicinske instrumente pri j OO RKS Novo mesto, žiro račun: 52100-678-80144
V_________________________ J
NOVA RAZSTAVA V FOTOGALERIJI
NOVO MESTO — Jutri ob 18. uri bodo v Fotogaleriji (Domu kulture) odprli razstavo fotografij Janeza Pukšiča iz Ljubljane. Avtor, ki živi zadnje čase kot svobodni umetnik, se bo predstavil s serijo barvnih fotografij z motivi z zimske olimpijade v Sarajevu. Razstava bo odprta tri tedne.
SREČANJE PIONIRJEV
METLIKA, BREŽICE — Letošnje tradicionalno srečanje pionirjev zgodovinarjev bo 30. in 31. maja v Metliki. Zgodovinski krožki na osnovnih šolah po Sloveniji že delajo raziskovalne naloge. Njihove izdelke bodo na srečanju predstavili po trije pionirji in njihov mentor. Na republiški Zvezi prijateljev mladine so tudi odločili, da bo Zveza prijateljev mladine v Brežicah organizirala srečanje »Pionirji in mladinci — najmlajši samoupravljalci«. Srečanje bo 11. in 12. aprila v Brežicah.
LIKOVCI V LIBIJI
KOČEVJE — Kočevski LIK je prodal Libiji 370 pultov za opremo kemičnih laboratorijev. Vrednost tega posla znaša okoli 135 milijonov din. Ta teden bo posebna ekipa kočevskega Lika začela v Libiji opremo tudi montirati. Te dni pričakuje Liktudinaročloindenar—tudi iz Libije — za popolno opremo ene izmed tamkajšnjih šol.
OTROK ZGOREL V BARAKI
DREVESNICA PRISTRANSKI VASI — V ponedeljek, 24. februarja, je prišlo v romskem naselju Drevesnica pri Stranski vasi blizu Semiča do tragedije, v kateri je umrl 18-mesečni Roman Hudorovac. Mali Roman je skupaj s starši 32-letnim Zvonimirom Hudorovcem in 23-letno Silvo prebival v leseni baraki, ki so jo ogrevali z zasilno pečjo. Šlo je za 50-litrski sod, v katerem so kurili. V ponedeljek okoli poldneva sta Hudorovca odšla iz barake, ob peči na kavču sta pustila otroka, poleg pa kup oblačil. Kmalu zatem so prebivalci naselja v baraki opazili ogenj in ga skušali pogasiti s snegom, vendar jim to ni uspelo. Takrat je pritekel iz gozda Zvonimir Hodorovac, odhitel v barako, vendar za malega Romana ni bilo več rešitve. Baraka je pogorela.
V drugi polovici tedna se bc postopoma otoplilo, v nedelje se bo tudi pooblačilo.
ZMAGALI NAJMLAJŠI — Na posavskem kvizu »Mladi in kmetijstvo« so bili TržiSčani neprekosljivi. Zmaga je pripadla mladim zadružnikom iz tamkajšnje osnovne šole. Na sliki sprejema čestitko gozdarja Ošlovnika edini fant v tej ekipi, Borut Blažič, ki pojde v soboto na republiško tekmovanje v Mursko Soboto, v tej postavi sta še Darinka Papež in Marinka Vidmar, vsi učenci 8. razreda. Tržiščanska 1. ekipa je biladruga,3. šobili Krčani 11,4. Krško I, 5. Artiče, 6. Globoko. (Foto: A. Železnik)
Kritično o kritični analizi
Poudarki s predavanja dr. J. Šinkovca v Kočevju
KOČEVJE — Dr. Janez Šinkovec je 19. februarja predaval v Kočevju o •■Kritični analizi političnega sistema«. Predavanje je organizirala kočevska Knjižnica.
Govoril je predvsem o nekaterih osnovnih dilemah, ki so se pojavile ob pripravi »Kritične analize« in ki v njej niso objavljene. Zapišemo naj nekaj misli, ki smo jih povzeli po obsežnem predavanju.
• Neustrezni pravni in politični sistem nas je pripeljal v težave, v katerih smo.
• Predpisi, ki veljajo in ki so v pripravi, kažejo, da je pri nas na pohodu cent-ralistični sistem, kombiniran z dogovornim usmerjanjem gospodarstva, ki lahko za nekaj časa zagotavlja trdnost. Tržni sistem bi namreč privedel do zapiranja nedonosnih tovarn in še večje nestabilnosti... Vendar mora priti do delovanja trga, sicer se bodo protislovja še bolj nakopičila.
• Produktivnost in učinkovitost investicij je v Jugoslaviji za okoli 40 odstotkov pod ravnijo manj razvitih evropskih držav, kot sošpanija. Portugalska, Grčija.
• Pri nas je veliko glav, ki vse vedo in znajo, kar je zelo problematično, saj so že računalniki specializirani.
• Poleg obstoječe državne birokracije smo ustanovili še sisovsko — in vsetoje treba plačati iz dohodka, ki se ustvarja v proizvodnji.
• Finansiranje SIS po občinah prispeva k neenakopravnemu položaju šolstva, zdravstva itd. v različnih občinah in k drobljenju kapitala, kar ni smotrno. Potrebni so nacionalni programi za posamezna področja.
• Predpisov imamo preveč, saj je prekršek ali prestopek že, karkoli narediš. Prekršek ali prestopek naj bo tisto, kar je družbi res nevarno. ... Še posebno je treba zagotoviti svobodo ustvarjalnosti... Vsi fantje, zaprti na Dobu, in dekleta na Igu niso povzročili družbi toliko škode, kot ena zgrešena naložba, pa vendar so oni zaprti, odgovorni za zgrešene investicije pa ne odgovarjajo.
0 Tragično je, da pri volitvah ne dosežemo selekcije pameti. Kandidati naj bi se predstavili s svojimi strokovni-mi deli, ne pa s sedanjimi političnimi in drugimi funkcijami.
0 Postajamo dežela vikendov in dragih avtomobilov, ker nismo znali pritegniti zasebnih sredstev za razvoj gospodarstva.
0 Predavatelj je požel tudi aplavz, kar se na drugih razpravah ni dogajalo.
J. PRIMC
Dobičkonosna peka kruha in zbiranje
Intes je	le	vzorec
splošnega delitvenega nereda — Izgubljena merila
MARIBOR — »Sasovski« osebni dohodki v mariborskem Intesu — pečejo kruh in pecivo ter izdelujejo testenine — so tudi po zaslugi nedavne problemske konference o informiranju bili deležni širšega odmeva v republiki. Naša novinarska kolegica je namreč na problemski konferenci CK ZKS, da bi ponazorila podcenjenost novinarskega dela, omenila primersnažilke v Intesu, kije decembra lani zaslužila več kot zunanjepolitični komentator televizije — 84 tisočakov. Vendar so pekarske plače burile javnost v Mariboru že vsaj dva tedna poprej, od trenutka, ko jih je Večer omenil v poročilu o obisku podpredsednice slovenskih sindikatov v tem kolektivu. Poročilo je navajalo, da je v zadnjem mesecu minulega leta direktor Intesa zaslužil 260 tisočakov, vendar je že naslednji dan uredništvo mariborskega dnevnika poklicala njegova tajnica in opozorila, da je taJitevilka napačna. V resnici, je povedala, je zaslužil 340 tisočakov.
Morebiti tolikšni osebni dohodki niti ne bi sprožili takšnega
Razmere so še vedno kritične
Ponekod sicer izboljšanje, zato pa drugod poslabšanje — Združevati znanje in kapital — Novi predsednik OK ZK Matjaž Lesar, sekretar ponovno Rudi Orel
KOČEVJE — Ra/more na nnrlmrin onvnnHarvtva vn čp vorlnn Lriti^nn V oia kmetiistva i
r
KOČEVJE — Razmere na področju gospodarstva so še vedno kritične. V nekaterih delovnih organizacijah so se v zadnjem obdobju sicer izboljšale, so se pa zato v drugih poslabšale. To je ena glavnih ugotovitev sobotne programske konference občinske organizacije ZK občine Kočevje.
V programska izhodišča za delo v V razpravah, ki so potekale v treh naslednjih štirih letih so zapisali skupinah, so opozarjali na potrebo
večino tistega, kar je bilo zapisano že doslej v raznih sklepih, resolucijah, usmeritvah itd., pa tega doslej nismo uresničili ali vsaj v celoti ne.
po združevanju znanja in kapitala, skladnega razvoja gospodarstva in družbenih služb, preverjanja učinkovitosti usmerjenega šolstva, razv-
»Direktorja vam ne damo«
V žužemberški Iskri so delavci komajda pristali na nekajmesečno »posojo« direktorja tovarni IMV
ŽUŽEMBERK — Delavci in družbenopolitične organizacije Iskrine tovarne Keko v Žužemberku so 21. februarja sklicali širši in kaj nenavaden sestanek. Zahtevali so samo to, naj direktor magister Dušan Lavrič ostane v kolektivu. Več govornikov je delavce komajda pridobilo za kompromisno rešitev.
Kot so uvodoma povedali, je direktor Lavrič prišel v kolektiv pred devetimi leti, ko je bila tovarna tik pred razsulom. Uspela mu je prva sanacija kot tudi uresničiti razvojne načrte, predvsem pa je znal pritegniti delavce k delu in disciplini. Rezultat vsega tega je višji splošni standard, boljši zaslužki in razcvet vsega Žužemberka. Delavci to cenijo in se bojijo, da bi brez direktorja Lavriča spet nazadovali.
Gre namreč za to, da je bil lani ob uvedbi ukrepov družbenega varstva v IMV magister Dušan Lavrič imenovan za člana začasne poslo-vodneekipe. Dogovorjenojebilo.da Iskre tudi ne bo pustil. Tako ves čas opravlja dve sila zahtevni službi. Žužemberčanom je bilo rečeno, da bo konec februarja letos konec ukrepov v IMV in direktorjevega razdajanja na dve strani. Znano pa je, da so bili zaradi razmer v IMV ukrepi družbenega varstva podaljšani do konca letošnjega leta, Dušan Lavrič pa je v sklepu še posebej zapisan, da je v tem času odgovoren za prikoličarsko proizvodnjo.
Ko so v Žužemberku to izvedeli, je završalo, češ da hočejo (»Občinarji«) direktorja Lavriča imeti samo za IMV. »Direktorja ne damo,« so bile glasne parole delavcev. Ko so jim položaj v IMV in njegov pomen za vso Slovenijo razložili Ivo Longar,
plazu nejevolje (tudi med mestnimi izvršniki), če ne bi šlo za kolektiv, ki uživa poseben (monopolen) položaj. Logično vprašanje je bilo, ali si delavci v Intesu takšnih plač ne delijo tudi na račun denarja, ki jim ga vsa Slovenija zbira za nakup pšenice. Argumenti intesovcev, da ne kršijo nobene resolucije in da so njihove plače zgolj rezultat dela in ničesar drugega, niso bili nič kaj prepričljivi. Lahko pa bi jim v opravičilo zapisali, da se niso obnašali in se ne obnašajo nič bolje in nič slabše kot številni drugi kolektivi, ki pač nimajo smole, da bi se o njihovih plačah razpisala vsa slovenska časnikarska srenja — in si debele zrezke režejo v tihem zavetrju. Intes je samo vzorec popolnega delitvenega nereda v tej družbi, ki je v tekmi z inflacijo povsem izgubila merila, koliko je katero delo v resnici vredno.
Plače so bile v zadnjih tednih nasploh ena od osrednjih mariborskih tem. Še pred primerom I ntesa so se po mestu razvnemale govorice o visokih poračunih, ki naj bi jih konec prejšnjega leta prejeli nekateri meštni funkcionarji. Delno so utihnile šele potem, ko so bili podatki o njihovih (povprečnih)osebnihdohod-kih v lanskem letu objavljeni v časniku. Tudi davčne napovedi kažejo, da noben funkcionarlani ni služil neobičajno velikih denarjev, saj večina sploh ni bilo treba prijaviti dohodka, pri tistih, ki so ga morali, pa znaša skupni lanski dohodek okolidva milijona dinarjev in manj. Naj še omenimo, da je največ dohodka v Mariboru (doslej) prijavil neki inovator iz Tama (4,3 milijona), pri vrhu sta dva profesorja z Ve-kša (oba sta lani skupaj s honorarji zaslužila nekaj manj kot tri milijone), med direktorji pa je po doslej zbranih davčnih prijavah največ zaslužil direktorSurovine (2,4 milijona). Torej očitno več kot direktor Intesa, kar potrjuje, da ni donosna samo peka kruha, temveč tudi zbiranje in predelava odpadkov.
MILAN PREDAN
sekretar občinske organizacije ZK, in Jože Suhadolnik, predsednik izvršnega sveta, ter predstavniki SOZD Iskre, so delavce v Žužemberku komajda pregovorili za kompromisno rešitev. K besedi pa seje oglasil tudi prizadeti direktor Lavrič sam, ki je med drugim dejal: »Sam bom odločil, kje bom delal, kerpane želim iz Iskre, ne morem pa tudi pustiti na pol opravljenega dela v IMV, predlagam, da mi dovolite v IMV in Iskri delati kot doslej do 1. julija. Po tem roku se vrnem v Žužemberk. »Tak predlog so sprejeli, Ivo Longar pa seje direktorju Lavriču javno zahvalil za njegovo požrtvovalnost in razumevanje, saj delo na dveh odgovornih mestih zahteva od njega I4-urni delavnik.
Prav verjetno pa se bodo morali delavci Keka privaditi na misel, da direktor Lavrič ne bo za dlječasa ostal pri njih, kajti po besedah predstavnikov Iskre nanj računajo tudi v sozdu.	r.	BAČER
Priznanje
»Dolenjke«
trgovcu
MOKRONOG — Lepo urejena izložba in tudi notranjost trgovine takoj pade v oči slehernemu kupcu. V taki trgovini je tudi užitek kupovati, marsikdo zaradi tega zapravi celo več denarja, kakor je nameraval. Tega se še kako zaveda Jože Novak, poslovodja železnine v Mokronogu.
Za to svoje delo, ki se ga še posebno skrbno loti ob večjih praznikih, je pred kratkim prejel nagrado Emone Dolenjke. Člani ko-
Jože Novak
misije za inovacije in izboljšave so namreč menili,da tak odnos Jožeta Novaka do trgovine veliko pripomore k dobremu imenu kolektiva in prodajalne.
»Čeprav nagrade 20 tisoč dinarjev še nisem dobil v roke,« seje nasmejal Jože Novak, »pa že imam idejo, kako bom okrasil našo prodajalno za novo leto. Ideje seveda ne izdam, da mi je kdo ne ukrade,« je dejal Novak, ki v Emoni Dolenjki dela že 18 let.
Vendar Novak ni samo dober trgovec, ampak je tudi prizadeven krajan. Vkrajevniskupnostiječlan izvršilnega odbora SZDL, predsednik vaškega odbora SZDL im predsednik gradbenega odbora za izgradnjo telefonskega omrežja v Zgornjih Laknicah.
J. S.
oja kmetijstva, in da ima gospodarstvo zelo hude težave s pomanjkanjem	obratnih sredstev. Se
posebej so poudarjali potreba pozornosti in odgovornosti do selektivne kadrovske politike, kar je bilo — brez večjega uspeha — zapisano tudi že v vseh dosedanjih dokumentih. Poudarili so tudi, da je veliko dobrih kadrov odšlo iz občine in je potrebno ustvariti pogoje, da bi se vrnili.
V razpravi je sodeloval tudiizvršni sekretar CK ZKS Ivan Godec. Med drugim je dejal, da so po njegovem mnenju kočevski komunisti v
0 Novi občinski komiteZKS Kočevje se je že sestal in izvolil 7-člansko predsedstvo (U rban Dobovšek — OS, Boštjan Fabjan — Kočevski tisk, Andrej Klun — upokojenec. Brane Merhar — ZKGP, Jože Oberstar — Itas, Rudi Orel — OK ZKS, Pavle Majerle — Melamin). Za predsednika OK ZK so izvolili Matjaža Lesarja iz LIK, za sekretarja predsedstva OK Z K pa ponovno Rudija Orla.
glavnem pravilno ocenili inugotovili probleme, zdaj pa je tudi od njih odvisno, kako jih bodo reševali. Predlagal je, naj bi se na področju gospodarstva osredotočili na reševanje bistvenih vprašanj, saj bo delo tako učinkovitejše.
Na seji so izvolili 29-članski občinski komite, v katerem sta le dva upokojenca, večina članovpa je rojenih v letih med 1950. in 1959. letom.
J. PRIMC
Cena nafte in mi
Za gospodarstva mnogih dežel pomeni sedanje padanje cen nafte na svetovnem tržišču izredno poživitev. Tako je pred dnevi avstrijska televizija objavila, da bodo letos zaradi znižanja cen nafte in prihrankov lahko dosegli za po! odstotka višjo stopnjo gospodarske rasti. V deželah OECD napovedujejo tudi nižjo inflacijsko stopnjo, kakor so sprva načrtovali. Prihranki pri plačilih za nafto so seveda sproščen kapital, ki je lahko motor za zagon proizvodnje, investiranja in pod.
Spominjamo se. da je pred dobrim letom sod nafte stal več kot 30 dolarjev, medtem ko ga zdaj ponujajo po 16 ali 15 dolarjev. Padanju cen pa še ni videti konca. Nekateri izvedenci menijo, da se bo cena nafte na svetovnem trgu ustavila pri dvanajstih dolarjih za sod.
In kaj počnemo v Jugoslaviji?
Optimisti bi pričakovali, da bo tudi pri nas vsaj nekoliko padla cena bencina ali kurilnega olja. Žal se to skoraj gotovo ne bo zgodilo. Nekaj je sicer slišali o znižanju cen primarnega bencina za nadaljnjo predelavo, a so tudi o tem informacije zelo skope. Vemo tudi. da so se na posebnem sestanku. ki ga je vodil ZIS. zbrali predstavniki zvezne zbornice, naftne industrije, bank in drugi, a so sklenili le to. da bodo budno spremljali dogajanja na svetovnem tržišču nafte. To je toliko kot nič. še posebno, če vemo. da so jugoslovanske zmogljivosti za rajiniranje nafte dosti prevelike /n da naša naftna industrija ne dobi zadostnih količin tuje nafte za storitveno predelavo, da bi s tem vsaj omilila stroške, s katerimi bremeni derivate za prodajo doma. Poleg tega vemo. da nafto pri nas kupujemo na podlagi starih, neelastičnih pogodb, da na svetovnem prostem trgu nafte v glavnem ne kupujemo, da imamo malo deviz in šibek dinar. To pa je že dovolj za napoved, da pocenitev nafte na svetovnem tržišču pri nas ne bo imela pravih učinkov.
ZLATKO ZLI (Večer)
NOVOTEKS
Novoteks TOZD trgovina Novo mesto
OBVESTILO
Cenjene potrošnike obveščamo, daod26.februarjadalje ponovno obratuje prenovljena prodajalna Novoteks v Br-šljinu pri Novem mestu.
Prodajalna obratuje vsak delovnik od7. do 18.30 urein ob sobotah od 7. do 12. ure.
Za potrošnike smo pipravili širok izbor metrskega blaga, konfekcijskih izdelkov, pletenin in drugih tekstilnih izdelkov.
Za obisk se priporočamo!
Novoteks Novo mesto Prodajalna Bršljin 153/9-86
NASA ANKETA
Razkošja ni moč utajiti
V preteklih tednih so občinske uprave za družbene prihodke sprejemale davčne napovedi občanov za skupni zaslužek v lanskem letu. Sedaj so ti podatki v glavnem zbrani in znani, v javnost prihajajo informacije predvsem o najvišjih zaslužkih v posamezni občini. Ob tem smo želeli z današnjo anketo zvedeti, kako ljudje ocenjujejo učinkovitost naše davčne politike in davčnega sistema, sposobnost, da ta res zajame ustvarjene dohodke. Zanimivo, da so se odgovorni sukali predvsem okrog obrtnikov, ki da gotovo imajo in tudi izkoriščajo poti. da utajijo del zaslužka. Po prijavljenem so skoraj reveži, a dragih avtomobilov, vikendov, lepih hiš in razkošnega življenja se ne da utajili, je meni! eden od sogovornikov. Drugi pa siniti s pridnim delom ne morejo kaj prida ustvariti.
EDVIN KOCJAN, kovinostrugarvtoz-du Oprema krškega SOP: »Tisti, ki imajo večjedohodke, se bojijo,dabijihdavkarija privila, pa se verjetno precej potrudijo, da kaj prikrijejo. Za obrtnike ne bi smelo biti omejitev pri zaposlovanju večjega števila delavcev, saj bi od tega imela več družba, poskrbljeno bi bilo za vse več mladih na cesti, večji dohodek pa bi verjetno zadovoljil tudi obrtnike, tako da se ne bi izmikali davčnemu vijaku. Naša davčna politika bi morala biti bolj objektivna, da ne bi dopuščala, da imajo nekateri denarja kot solate, marsikdo pa si tudi s pridnim delom ne more kaj prida ustvariti.«
RUDI PINTARIČ, prodajalec Emone-Posavje, Brežice: »Nimam težav s prijavljanjem dohodka. Menim pa, da so luknje v naši davčni politiki take, da lahko vsak, ne samo obrtnik, kaj prikrije, recimo kakšen honorarni zaslužek. Če predvsem obrtniki ne prijavijo vsega dohodka, je to tudi zato, ker verjetno sicer ne bi dobili tistega, kar zaslužijo. Bolj bi morali obdavčiti kupovanje mercedesov, vikendov, velike olajšave pa dati obrtniku za posodobitve, vlaganja v obratovalnice in zaposlovanje novih delavcev.«
ANICA DULMIN, receptorka v hotelu Pugled v Kočevju: »Davčnapolitika bi morala biti taka, da bi spodbujala razvoj obrti, ki jih primanjkuje, onemogočala neupravičeno bogatenje, hkrati pa tudi ne nalagala prevelikih obveznosti, da bi bili nekateri prisiljeni delavnice zapreti. Kadar bo davčna politika taka, bo tudi učinkovita.«
URŠKA STARC, optik v Optiki, Ribnica: »Davki so previsoki. Tako slišim govoriti obrtnike, saj je naša delavnica v stavbi obrtnega združenja. Nekateri govorijo, da bodo pustili obrt, ker sejim zaradi visokih davkov ne splača delati. To velja predvsem za obrtnike, ki opravijo veliko dela ročno. Kaže, da davčna politika še vedno ni dovolj učinkovita in da še ni našla razmerja med obdavčitvijo strojnega in ročnega dela.«
MARJAN KOVAČIČ, zaposlen v Isk-ri-Tenel v Bršljinu: »Mislim, da mnogi obrtniki, ki bi lahko plačali davek, v svojih letnih poročilih prikazujejo, da zaslužka ni. Ne morejo pa skriti dragih avtomobilov, vikendov, modemoopremljenih hiš.
Davkarje lahko goljufajo le tisti, ki vse svoje dejavnosti nimajo speljane preko registriranih računov, in tako se dohodek ne da ugotavljati. Za ostale mislim, da kdor je več vlagal in delal, je več tudi zaslužil. Dohodka, ki je zaslužen samo v delovni organizaciji z več dela in truda, naj ne bi obdavčili.«
MARJETKA ŽELE, učiteljica v srednji šoli tekstilne usmeritve Beti v Metliki: »Verjamem, da so poti za to, da obrtniki vdav-čnih napovedih ne prijavijo vsega dohodka. Kako bi bilo sicer možno, da v Metliki plačujejo za varstvo otrok v vrtcu več zaposleni v združenem delu kot nekateri dobro stoječi obrtniki. Kar se tiče prijave dohodka, menim, daje cenzus skoraj 1,7 milijona din previsok. Človek, ki dela 8 ur, tega ne more zaslužiti. Imam občutek, kot bi se delali bedake iz delavcev.«
1
JANEZ DRAGOŠ, komandant TO občine Črnomelj: »Obrtniki, ki so kooperanti delovnih organizacij, in teh je vČrno-mlju veliko, gotovo v davčnih napovedih zajamejo ves dohodek, saj tudi ne morejo
nič zatajiti. Tisti, kiopravljajouslužnostno
obrt, verjetno vsega ne prikažejo, a ti navadno tako skromno zaslužijo, da se komaj preživijo. Sicer je cenzus za obdavčitev skupnega dohodka previsok, pa še zvišali so ga od 2,5 na 3 povprečne letne osebne dohodke.«
L
mm
IGNAC ŠKODA, elektroinstalaterst-vo, Trebnje: »Davkarjev ne bi krivil za vse slabosti, saj svoj posel opravljajo po najboljših močeh. Menim, da celoten sistem družbenih dajatev ni v redu. Jaz sem od OD svojih delavcev samo za sise plačal okoli 240 milijonov dinarjev dajatev, potem pa hočejo še denarja od m-m* °ozabljajo, da storitvena obrt, kamor Sicjem svojo, ne more biti tako donosna kot proizvodna.«
ALFONZ BOBEK, upokojenec iz Sevnice: »Že lep čas je, kar sem se upokojil, a odločbe, kaj šele pokojnine, še nisem prejel. Bojim se, da bo nekaj pod 17 tisočaki. Če so nekateri v občini zaslužili po 250 starih milijonov ali tudi le stokrat več, kot naj bi bilo vredno moje minulo delo mizarja, in kljub temu ne bo plačali davka, je nekaj narobe. Ker so to študirani delavci, ki smo jih delavci štipendirali, je dvakrat narobe. Vendar tako je.>
A
kmetijstvo
m
Petletka brez večjih naložb
V trebanjski občini se bo kmetijska pridelava vsako leto povečevala za3 do4 odst.
— Še letos bodo dogradili skladišče za semenski krompir_
TREBNJE — »Načrte imamo, atijih bomo uresničili, je pa še vprašanje. Pri tako visoko organizirani kmetijski predelavi, kakršna je v naši kmetijski zadrugi, namreč še močneje občutimo nesorazmerje med cenami kmetijskih potrebščin in kmetijskimi pridelki. Saj, kmetijstvo ne bo propadlo, dolgoročno gledano pa se lahko zgodi, da bodo kmetje pridelovali vse manj in manj hrane,« pravi inž. Drago Kotar, direktor KZ Trebnje.
»Sicer pa v temeljnih razvojnih us-	konje. V tem srednjeročnem obdo-
Odstotek padel
Kočevje: namesto 1-odstotna le 0,70-odstotna prispevna stopnja
KOČEVJE — Prispevno stopnjo za intervencije v proizvodnji hrane naj bi v kočevski občini zvišali od lanskih 0,60 na 0,70 odstotka. Tako je bilo sklenjeno na zadnji seji občinskega izvršnega sveta Kočevje.
Janez Oven, direktor TOK kmetijstva pri Kmetijskem gospodarstvu Kočevje, je v razpravi povedal, da so kmetijci pripravili predlog, naj bi znašala ta stopnja 1 odstotek in bi t ako zbrali 120 milijonov din, kar bi zadostovalo za kritje potreb kmetijstva na območju posestva »Snežnik«,Kmetijskega gospodarstva Kočevje in zasebnega sektorja kmetijstva. Enako višino prispevka (1 odstotek) je predlagala tudi Glavna zadružna zveza Slovenije, medtem ko je kmetijska sekcija pri OK SZDL predlagala 0,90-odstotno stopnjo.
Nadalje je poudaril, da gre ta denar pravzaprav za nadomestilo prenizke lastne cene kmetijskim proizvodom, in ne za intervencije v proizvodnji hrane, se pravi za usposabljanje nove zemlje za kmetovanje in za ustanavljanje sodobnih kmetij, torej za povečanje proizvodnje hrane. Na Kočevskem je še dosti neizkoriščene zemlje, ki bi bila primerna za kmetovanje. Za ureditev ene kmetije bi bilo potrebnih okoli 60 do 80 milijonov dinarjev. Tega denarja pa nimajo niti zasebni kandidati za kmetovanje niti kočevsko gospodarstvo.
J. P.
GREGORJEV SEJEM NA VESELI GORI
VESELA GORA — Krajevna skupnost Šentrupert in tamkajšnje turistično društvo prirejata tradicionalni Gregorjev sejem že v soboto, 8. marca. Seveda so vabljeni vsi prodajalci in kupci živine, kramarskega blaga, izdelkov domače obrti in drugi.
Sejmišča
BREŽICE — Na sobotnem sejmu je bilo naprodaj 324 pusjkov, starih do 3L mesece. Lastnika je menjalo 196 živali. Kilogram žive teže je bil po 480 do 500 din.
meritvah ne bomo delali nobenih sprememb. Glavno težišče razvoja v tem in v naslednjih petih letih bo še naprej v govedoreji, mlekarstvu in pridelavi krompirja. Meso bo še vedno “ zavzemalo dve četrtini vrednosti pridelave, približno toliko tudi mleko, krompir pa 22 odst. Načrt za letos je že znan. Letos bomo priredili 1.550 ton klavne govedi, namolzli nekaj malega več kot 7 milijono v litrov mleka in pridelali več kot 7 tisoč ton krompirja za trg in tovarno na Mirni. Poleg tega bomo pridelali še 600 ton semenskega krompirja, 200 ton kumar, 8 ton semenske ajde, 5.000 litrov vina in okoli 500 ton pšenice. Odkupovali bomo tudi prašiče in
Brezvirusni krompir iz Šenčurja
Tudi pri nas osvojili zahtevno tehnologijo
V Šenčurju pri Kranju gredo h koncu dela pri graditvi centra za hitro razmnoževanje in pridelovanje osnovnega semenskega krompirja Center, ki bo prvi te vrste pri nas, ne bo le zanimiva novost v našem kmetijstvu, zlasti na področju fiziologije rastlin, marveč tudi pomembna pridobitev za večjo pridelavo krompirja in zmanjšanje uvoza semena.
V centru bodo namreč pridobivali brezvirusno osnovno seme, ki se uporablja za nadaljnje pridelovanje semenskega krompirja na polju. Osnovno seme, tako imenovano elito, morajo pri nas sedaj uvažati iz zahodnoevropskih držav, kjer je razmnoževanje semenskega krompirja že zelo razširjeno. Pri nas so se s tem doslej največ ukvarjali v kmetijsko-živilskem kombinatu Gorenjska, kije največji pridelovalec semenskega krompirja pri nas. Strokovnjaki tega kombinata so ob uporabi tujega znanja in svojih dognanj že osvojili zahtevano tehnologijo pridelave brezvirusnega sadnega materiala.
Vzgoja brezvirusnega semenskega krompirja se bo začela z izborom neokuženih rastlin in gomoljev, nato pa nadaljevala v laboratoriju, kjer bodo iz očesc ka-ličev ali stebel v epruvetah na hranljivi podlagi vzgojili začetno kulturo. To bodo delili naprej na mikropotaknjence, ki jih bodo iz sterilnega okolja prenesli v klimatiziran rastlinjak. Naslednja etapa bo presaditev v tako imenovane mrežnike, kjer bodo rastline dozorele, zavarovane pred listnimi ušmi. Tako bodo dobili prve gomolje, ki jih bodo posadili na prostem, na prostorsko izolirani njivi. Z drugim množenjem bodo naslednje leto dobili osnovno seme krompirja. (Iz Gospodarskega vestnika)
Kmetijski
Nikoli preveč suha drva
Zima se počasi le izteka, zato pisanje o kurjavi ta čas ni najbolj aktualno, razen če gre za drva, ki jih je najbolje pripraviti leto dni vnaprej. Zakaj, ta bo predmet današnjega zapisa, v katerem bomo primerjali kurilne vrednosti posameznih vrst energije, ki skupaj z njihovo ceno odločilno vplivajo na izbiro vrste ogrevanja.
Energetsko najmočnejše je kurilno olje, iz katerega se dobi 42 M J na en kilogram. Domači rjavi premog vsebuje do 19 MJ/kg, lignit okrog 14, suh les pa od 17 do 20. Če upoštevamo še cene, se ni tako težko odločiti, kaj se bolj izplača. V letih naftne krize so drva spet pridobila na pomonu in seje njihov delež v kurjavi v naših krajih, ki jih obdajajo gozdovi, zelo povečal. Prav pri lesu pa je mogoče precej prihraniti.
Za razliko od večine drugih virov energije vsebuje les vodo. Prav ta voda odloča o kakovosti drv in o njihovi kalorični vrednosti, kar je sicer splošno znana stvar, na katero pa se večkrat pozablja. Energetiki so izračunali, da je za vsak kilogram vode, ki ob gorenju izpari iz drv, potrebnih kar 10 MJ energije, to pa je več kot polovica energije, ki je les sploh nima. Z drugimi besedami povedano: sveža drva dajo pol manj toplote kot dobro zračno suha. kar pomeni, da jih je treba pred uporabo čimbolj posušiti.
• ln še eno nevšečnost prinašajo ne dovolj suha drva: zaradi pare je mnogo večja obremenitev kurilnih naprav in vodov, nabira se kondenzirana vlaga, tvori kislina in v večjem obsegu izloča črna smola. Z vsem tem ima že marsikdo grenke izkušnje.
Les postaja tako dragocena naravna surovina, da ga je za kurjavo vse bolj škoda. V Avstriji in še kje ga nadomeščajo z nafto prav iz tega razloga. Tud: pri nas naj bi za kurjavo porabili le manjvreden les, različne ostanke pri sečnji ipd., torej le tistega,, ki ga ni mogoče mnogo koristneje uporabiti v industriji in gradbeništvu. Med posameznimi vrstami lesa pa ni tolikšne razlike v energetski vrednosti, kot se običajno misli.
Inž. M. L.
bju pa bomo vsako leto povečali pridelavo za 3 do 4 odstotke. Vse to nameravamo doseči brez večjih naložb v objekte in mehanizacijo. To ne bi smelo biti ovira pri uresničevanju načrtov, saj smo v preteklih letih vlagali toliko, da zdaj zmogljivosti zadostujejo. Brez naložb pa seveda ne bo šlo. Ze letos bomo nadaljevali z agromelioracijami v Suhi krajini, kjer bomo do konca srednjeročnega obdobja i zboljšali že okoli 1000 hektarov zemljišč. Dela bomo nadaljevali tudi v Mirenski dolini, kjer bomo vsa dela tudi končali v tem srednjeročnem obdobju. Že letos se nameravamo lotiti gradnje skladišča za semenski krompir v Velikem Gabru, kjer je zdaj osrednje področje za pridelavo semenskega
PRIZADEVNI
NEPISMENI
KOČEVJE — Za potrebe Kmetijskega gospodarstva Kočevje sta bila pred kratkim organizirala dva tečaja za molzače. Udeležilo se ju je okoli 30 ljudi in vsi so bili iz drugih republik. Med njimi je bila dobra četrtina nepismenih. Vsi pa so bili zelo prizadevni in disciplinirani ter so tečaj uspešno opravili.
krompirja v trebanjski občini. Skladišče bo zgrajeno še letos. Veljalo nas bo 120 milijonov dinarjev, v njem pa bo prostora za 1.200tonsemenskega krompirja. Lahko dodam še to, da bomo nekaj naših pridelkov prodali tudi na tujem trgu. Vsi naši načrti pa bodo, ponavljam, v veliki meri odvisni od položaja na trgu, naravne danosti pa so že tako in tako tu,« je dejal Kotar.
J. S.
LOGIKA NEKEGA PREDPISA
KOČEVJU. RIBNICA — Vsi. ki so zaposleni v proizvodnji in prometu živil živalskega porekla (mesarji. trgovci, gostinci itd.), so morali po že doslej veljavnem predpisu imeti izpit iz higienskega minimuma. Novi predpis pa zahteva, da je potrebno tečaje in izpite ponoviti vsakih pet let. Prvi tečaj je 25-urni. drugi in nadaljnji pa 12-urni. Taki tečaji potekajo te dni po kočevski in ribniški občini.
Dobra stran novega predpisa o opravljanju tečaja vsakih pet let je. da se tudi starejši delavci seznanjajo z novostmi v proizvodnji in prometu živil. Vprašljivi pa so ponovni izpiti za tiste, ki so jih že opravili. Po logiki tega predpisa bi morali vsakih pet let delati izpite tudi vsi s končano osnovno ali kakšno drugo šolo. saj tudi tu prihaja do novosti in novih predmetov.
ZATEGOVANJE PASU
Kmečka žena hoče naprej
V šestih temeljnih zadružnih organizacijah novomeške občine sodeluje 900 kmečkih žensk
NOVO MESTO — Aktive kmečkih žena imajo vse temeljne zadružne organizacije v Škocjanu, Šentjerneju, Straži, Žužemberku, Mirni peči in Novem mestu. V novomeški občini oz. KZ Krka je v aktive vključenih prek 900 žena, več kot polovica teh pa je tudi aktivna.
Delo teče skorajda vse leto. Tako aktiv pripravi za žene zadružnice šiviljske in kuharske tečaje, zdravstvena in druga strokovna predavanja, obiske kulturnih prireditev, izlete po domovini in izven nje, žene same pa pripravljajo kulinarične razstave, sodelujejo na raznih prireditvah in še veliko pestrega imajo zapisanega v svojih kronikah. Kot je povedala prizadevna mentorica inž. Brigita Rifelj, so prav v tem času 30-urni šiviljski tečaji v Mirni peči, Šentjerneju in Novem mestu. Tečajnice se urijo v krojenju in šivanju, vodi pa jih Marija Udovč. Veliko zanimanja je tudi za kuharske tečaje, ki jih za žene zadružnice pripravlja Šolski gostinski center iz Novega mesta.
Velik del svojih aktivnosti članice pokažejo pri pripravi raznih prireditev. Tako je pomoč zadružnic nepogrešljiva ob tednu dolenjskega cvička, šentjernejskem kmečkem prazniku in mnogih drugih prireditvah. »Tudi kmečka žena, kije večji
del dneva zavzeta z delomna kmetiji, za nameček pa opravlja še gospodinjske posle, hoče sodobneje živeti. Delo v aktivu ji pomeni tudi sprostitev, kar se še posebej kaže na izletih za katere je vedno veliko zanimanje« je povedala mentorica Brigita.
J. P.
EN
HRIBČEK BOM KUPIL-
Ureja- Tit Doberšek
Izkušnje iz vzgoje vinske trte
Rez in obremenitev trte z rodnimi očesi je tesno povezana z obliko vzgoje. Pri tem se naši vinogradniki kljub uporabi žice kot pomožne opore mladik še vedno držijo stalne oblike vzgoje , trte, to je rezi na šparone in rez-nike. T udi pri žični opori režejo le šparone, ki jih upognjeno levo in desno na žico, pustijo še 1 do 2 reznika in s tem je rez zaključena. Kdor reže drugače, po sodbi mnogih vinogradnikov ne zna obrezovati. Pri tej vzgoji lahko trto obremenimonajvečz20rod-nimi očesi. To sicer zadošča za sorte z velikimi grozdi (žametovka), neustrezapazasortezmajh-nimi grozdi (rizling). S to vzgojo se ne moremo ravnati po normativih, o katerih sem pisal v zadnji številki Dolenjskega lista.
Trto vzgajamo drugače
Tako kot trto obrezujejo in vzgajajo vinogradniki v severovzhodnem in jugovzhodnem vinorodnem območju Slovenije, to je na šparone in reznike, sem se naučil rezati kot 15-leten fant. Pozneje sem se v vinarski šoli učil obrezovati tudi drugače. Seznanil sem se z nizko vzgojo na reznike v obliki rogljičev, nizko vzgojo na šparone z rezniki, spoznal sem posebnosti vzgoje Bizeljskega, Dolenjskega in Primorja. S študijem in po literaturi sem se spoznal z oblikami raznih vzgoj strokovnjakov od Turkoviča do Moserja in drugih.
Ko sem pred 18 leti ponovno začel pridelovati vino v svojem malem vinogradu na Trški gori pri Novem mestu, sem hotel preizkusiti razne vzgoje. Vzgajal sem kordone in obrezoval trtepo opisani vzgoji kazenave (vez šparonov na kordon), vzgoji sil-va (vez šparonov navdzol), polovičnim ribjim hrbtom (vez šparonov navzven) in poševnim latnikom. Nobena od teh vzgoj-
nih oblik se mi ni obnesla! Kordoni so se po nekaj letih ogulili, pognali so mladike lena koncu. Vzgoja kazenave in ribjega hrbta preveč zasenčujeta grozje in mladike, trta pri tej vzgoji v naših razmerah ne dobi dovoij sončnih žarkov. Pri sortah zvelikimi listi listi predčasno porumenijo, grozdje rado gnije, škropljenje ni dovolj učinkovito.
Obnesla seje pokončna brajda
Zaradi slabih izkušenj sem opustil vzgojo kordonov in ostal pri rezi trte na šparone, katere vsako leto obnavljam. Nisem pa mogel, če sem hotel trto zmajhni-mi grozdi primerno obremeniti, ostati le pri dveh šparonih, kot dela večina vinogradnikov. Pustil sem daljše deblo, ki sega ne le do prve žice (0,7 do 1 m nad zemljo), ampak do druge, izjemoma tudi do tretje. Tako lahko režem šparone in jih vežem ne le na eno ampak na 2do 3 žice. To mi omogoča, da trto lahko obremenim s 3 do 4 šparoni (šparon pri žametovki ima 6 očes, pri ostalih sortah po 8 očes) in ravno toliko rezniki. Vezanje šparonov na dveali tri žice omogoča boljšo razporeditev in boljšo osvetlitev zelenih mladik in grozdja, trto lahko obremenimo s 30 do 40 rodnimi očesi, in ne le z 12 do 20. Ta vzgoja je v resnici pokončna brajda, kjer trto prosto vzgajamo. Keršparonena višini od 0,8 do 1 m vežem navzdol na pomožno žico, je pokončna brajda kot zelen zid, od 0,5 do 2 m izpopolnjen do sk-.rajnosti. Tako je v polni meri izkoriščena energija sončne svetlobe in s tem so združe ne asimilacijske površine listov. Primerna gostota trt v vrsti (0,7 do 1 m) preprečuje večji izpad, če katera trta v vrsti odpove. To vzgojo že več let s pridom uporabljam in z njo dosegam velik pridelek. Zadostno gnojenje preprečuje, da bi trte omagale, krepke trte so vedno krepke, škart pa ostane škart in take trte odstranjujem.
T. DOBERŠEK
S
i
s
I
s
I
s
\
s
\
\
\
\
\
\
\
\
s
I
s
*
*
\
s
\
s
I
N
I
I
S
s
I
\
I
s
I
s
I
s
*
i
s
I
N
I
S
*
latnikom. Nobena od teh vzgoj-	T. DOBERŠEK J
Krivična delitev pomoči po pozebi
PRIPRAVILE SO DOMAČE SPECIALITETE — Članice aktiva kmečkih žena iz Brusnic, ki delujejo pod okriljem TZO Novo mesto, so se že večkrat izkazale, tako, kot so presenetile na kvizu »Mladi in kmetijstvo«, pa še nikoli. Pripravile so dolgo mizo domačih kulinaričnih posebnosti, kjer je bilo prav vse, od domačega narezka do torte. (Foto: J. Pavlin)
Letošnji cilj: vsi brez izgube
 Lanski primanjkljaj v tovarni močnih krmil bodo krili iz rezerv sozda
NOVO MESTO — Razen tovarne močnih krmil, kije imela 16 milijonov izgube, noben od 8 tozdov Kmetijske zadruge Krka lani ni bil v izgubi. K sicer dokaj ugodnemu poslovnemu rezultatu so prispevali tudi nizki osebni dohodki, ki pa jih prav zdaj z novim sistemom nagrajevanja popravljajo.
»Skupna stopnja rasti tržne proizvodnje je bila v letu 1985 za 3 odstotke večja. Nadpoprečno večja je bila pridelava mleka, več kot podvojili smo vzrejo prašičev, za 17 odst. večje bilo pridelane pšenice in za 20 odst. več vrtnin. Pod načrtovano rastjo pa sta bila lani pridelava krompirja in vzgoja govedi,« je povedal inž. Jože Starič, direktor zadruge.
Za velik uspeh preteklega leta štejejo tudi uspešno sanacijo z ukrepi družbenega varstva v TZO Žužemberk. Zaradi močno izboljšaneorga-nizacije dela je bil finančni rezultat ob zaključnem računu kaj ugoden, saj je ostalo v Žužemberku za sklade 9,2 milijona dinarjev.
V poslovnem pogledu je bilo ob splošno težavnih razmerah v kmetijstvu lansko leto kar uspešno. Iz-
• V letu 1986 načrtujejov novomeški zadrugi obsežnejše naložbe v urejanje zemljišč in pridobivanje obdelovalnih površin. Začeli bodo s hidromelioracijo šentjernejskega polja na 800 hektarih, agromelioracijo na področju Globodola na 240 hektarih ter agromelioracijska dela v predelu Daljnega vrha in Kamene, ki zajema 600 hektarov površin. Razen tega bodo tehnološko posodobili mešalnico krmil in agroservis. Med manjše načrtovane naložbe v letošnjem letu pa uvrščajo ureditev zadružnih prodajaln v Mirni peči. Straži in Žužemberku.
gubo 16 milijonov dinarjev, izkazano v Tovarni močnih krmil, ki so jo pričakovali, bodo nepovratno krili iz skupnih rezerv sozda še pred zaključnim računom, tako da novi sanacijski ukrepi in programi ne bodo potrebni, zlasti še zato, ker tovarna močnih krmil že od septembra lani povečuje proizvodnjo, ki bo dala letos 15.000 ton krmil. To pa je že količina, ki zagotavlja poslovno uspešnost.
Kot je povedal direktor Starič, je med 491 zaposlenimi v zadrugi čutiti nemir zaradi nizkih zaslužkov, ki že vrsto let močno zaostajajo ne le za slovenskimi poprečji, ampak tudi v domači občini. Novi sistem nagrajevanja, ki bo v kratkem zaživel, bo znatno popravil osnove, vendar zaostajanja še ne bo možno povsem odpraviti.
R. BAČER
Krško se ne strinja
KRŠKO — V veliki dvoran) občinske skupščine, polni vinogradnikov, kooperantov Mercatoh-Agrokombinata Krško, je preteklo soboto predavala dipl. inž. Katja Grabovec, vodja družbene vinogradniške proizvodnje na preko 600 hektarjih v ljutomersko-ormoških goricah. Iz prakse je govorila o tehniki pridelovanja, zaščiti vinogradov, sortimentu in odgovarjala na zastavljena vprašanja.
Dipl. inž. Darko Marjetič, direktor vinogradniške in vinarske temeljne organizacije Mercator — Agrokombinata je govoril o nujnosti pridelovanja kakovostnega grozdja za cviček, da ga bomo lahko uspešno prodajali na vedno zahtevnejšem trgu. V bodoče bomo morali saditi več kakovostnih rdečih in belih sort.
Ob tej priložnosti so bili prikazani diapozitivi o naših vinbgradih in o vinogradih v 'gospodarsko in vinogradniško razvitih področjih Južne Tirolske in zahodne Evrope. Drugod bolje izkoriščajo svetlobo in tla. saj sadijo trte tudi na zemljiščih z 80-odst. nagibom. Zaradi upoštevanja strokovnih navodil,' sajenja prave sorte na pravih zemljiščih, primerne gostote trt, razporejanja rodnega lesa, redčenja mladic in grozdja je povprečni pridelek preko 10 tisoč kilogramov na hektar.
Iz poročila o pozebi povzemamo, da je bilo v preteklem letu uničenega 89 odst. pridelka. Škoda, vključno s stroški za sanacijo, je ocenjena na 1,64 milijarde (novih!) dinarjev. Za-radi številne in razvite industrije v občini niso dobili vinogradniki do sedaj nikakršne družbene pomoči, kar je krivično, so pa \ teku prizadevanja za spremembo tovrstnih predpisov.
ALOJZ PIRC
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Klic iz Brusnic
Brusniška dolina naj bo lepša — ob odpadkih?
BRUSNICE — Prejšnjo poletje je bilo ustanovljeno tudi Turistično društvo Azalea, ki deluje na območju krajevne skupnosti Brusnice. Ime društva je vzeto po znameniti pontski azal-ei (po domače: majnica), ki raste le na nekaj krajih sveta, zato je pri nas zaščitena. Pri nas raste na sredini poti med Brusnicami in Gabrjem.
Prejšnjo soboto je TD Azalea imelo svoj drugi občni zbor. Na zboruje predava! o lepotaK Slovenije prof. dr. Janez Bogataj iz Ljubljane. Videli smo marsikaj lepega, žal pa tudi stvari, ki močno kazijo nafo lepo pokrajino in nam ne morejo biti v čast.
Sprejet je bil tudi program dela in dolgoročni program. Letos bo društvo organiziralo več predavanj o urejanju vrtov in zunanjosti stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Lastnikom najlepše urejenih hiš in gospodarskih poslopij bo društvo podelilo priznanje in nagrade. Dolgoročnojedelodruštva usmerjeno v širitev brusniških hrus-tavk, letos pa naj bi vsaka hiša v krajevni skupnosti posadila vsaj eno drevo, tako da bo ta dolina sčasoma spet postala dolina češenj. Pozabljena pa tudi ni bila lipa, drevo slovenstva in življenja. Mladoporočenci naj bi ob sklenitvi zakonske zveze posadili tudi lipo, ki jim jo bo brezplačno podarilo društvo. Društvo bo organiziralo prodajo okrasnega grmičevja in rož, pa tudi sadik sadnega drevja, v načrtu pa ima še druge akcije.
Žal pa se nad programi zgrinja teman oblak — nameravana gradnja smetišča za nevarne snovi. Že sedanje smetišče za gospodinjske odpadke na Leskovcu ni urejeno tako, kot bi moralo biti. Krajane moti že samo prevoz, saj se smetišče pravzaprav prične že v Novem mestu. Ob cesti je polno odpadkov, ki padajostovornjakov.dapa o vsakodnevni prisotnosti večjih skupin Romov ne govorimo. Lovci opozarjajo, da je divjad zbolela, avtohtone ptice naših gozdov pa je pregnala velika jata krokarjev. Potoček, ki je bil pred gradnjo smetišča poln ribjega življenja, je danes smrdeča, kalna in lepljiva tekočina. Takratna študija o tem ni govorila, zato smo krajani odklonili tudi do zadnje študije o gradnji smetišča za nevarne snovi v Leskovcu. Na javni razpravi o planirani gradnji tega smetišča so nam študijo pojasnevali samo z lepe strani, koliko slabih in za zdravje škodljivih posledic bo imela, pa nam ni bilo pojasnjeno., Zato zahtevamo, da se nam vroči en izvod študije o nameravani gradnji tega nevarnega smetišča, da jih bomo tudi sami, po potrebi pa s svojimi strokovnjaki proučili iz vseh zornih kotov, saj je tudi naša ustavna pravica in dolžnost, da si urejamo okolje tako, da bomo zdravo živeli in okolje tudi naslednikom zapustili v boljšem stanju, kot smo ga podedovali.
Zato zahtevamo javen odgovor pristojnih služb, to pa še posebno zato, ker smo v zadnji številki Dolenjskega lista ponovno prebrali, da sepripravlja razširjena lokacija za smetišče na Leskovcu, kljub odločnemu odporu krajanov naše krajevne skupnosti.
T. VOVKO
PLES OB DNEVU ŽENA
NOVO MESTO — Hotel Metropol za soboto 8. marca zvečer pripravlja v spodnjih prostorih hotela ples z ansamblom COF. Rezervacije so naprodaj v recepciji hotela.
KRVODAJALSKA
AKCIJA
ČRNOMELJ — Občinski odbor Rdečega križa Črnomelj organizira v torek, 4. marca, krvodajalsko akcijo za potrebe novomeške bolnice. Odhod vlaka iz Črnomlja je ob 6.45. Krvodajalce pozivajo, naj se včim večjem številu udeležijo te akcije.
Da, a ne pri nas
NOVO MESTO — Kako različni so interesi občanov in kako težko bo nasprotujoča si mnenja uskladiti ob sprejemu srednjeročnega družbenega plana občine, so pokazale nedavne javne razprave na terenu. Posegi v prostor so očitno za ljudi ena najbolj občutljivih točk. Poglejmo le nekaj najbolj značilnih primerov, kjer strokovnjaki predlagajo eno, občani želijo drugo.
Znano je, da je reševanje romskega vprašanja v občini določeno tako, da bi naj v vsakem okolju kjer Romi že bivajo, zanje uredili osnovne življenjske pogoje. Na najnižji stopnji bivanja so za zdaj romske družine v okolici Žužemberka. Predvideno je, tako v občinskih planih kot v krajevni skupnosti Žužemberk, naj bi jim uredili bivalne pogoje v Bogdanji vasi. Tamkajšnji prebivalci pa zbirajo podpise zoper to. So zato, da bi Romom pomagali, samo ne v njihovi bližini...
Drug značilen primer je nameravana gradnja deponije za posebne odpadke v Leskovcu. Strokovne študije so pokazale, da bi bilo tam shranjevanje takih snovi najprimernejše in najmanj škodljivo za okolje. Vse prebivalstvo v občini deponijo zahteva, a Bru-sničani so odločno zoper to, da bi bila na njihovem terenu. Strinjajo pa se, da deponija mora biti.
Tretji primer je Češča vas. Strokovne študije kažejo, da bi bila tam najprimernejša nova industrijska cona za novomeško industrijo, ki zahteva širitev in daje kruh toliko tisočem občanov. Vsi lastniki parcel v Češči vasi temu nasprotujejo že, odkar so slišali za tako namero.
Podobno gradnjo sodobnega kamnoloma, saj je splošno znan novomeški nesmisel, da kamenje za vse gradnje dovažamo iz drugih občin. Več kot pet let pa se zainteresirani ne morejo sporazumeti za lokacijo. Vsi bi radi kamnolom, a na krajih, kjer kažejo študije, da bi teren ustrezal. so ljudje proti.
V vseh teh primerih in vrsti drugih podobnih primerov bo zelo težko priti do takšnih rešitev, da bosta volk sit in koza cela.
R. BAČ ER
l
Kadrovska načela niso zdržala
S prve seje novomeške občinske kandidacijske konference — Kritično obravnavanje evidentiranih — Potrjeni kandidati za najodgovornejše funkcije
NOVO MESTO — Delegati temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih in tozdih ter delegati družbenopolitičnih organizacij v novomeški občini so na prvi seji občinske kandidacijske konference v ponedeljek, 24. februarja, po dosti burni razpravi sprejeli poročilo o dosedanjih pripravah na volitve in predlog kandidatov za opravljanje vodilnih in drugih funkcij v občini.
Iz poročila so delegati zvedeli, daje bila večina temeljnih kandidacijskih konferenc zelo živahnih, da so se ljudje večinoma kritično opredeljevali do posameznih evidentiranih za občinske funkcije, izrekali podporo enemu ali dvema kandidatoma, pri čemer seje marsikje tudi izrodila sicer zahtevana velika načelnost. Za vodilne funkcije naj ne bi volili upokojencev in tistih, ki so pred upokojitvijo. Pri ožjem izboru evidentiranih daje treba
kadrovsko vrzel. Na to so opozorjali tudi iz Novolesa in Laboda, če naj bi »njihovi« evidentirani šli na profesionalne funkcije. Bili so pripombe na rotiranje, močno pa so bile izpostavljene tudi zahteve po osebnem vzoru in osebnostnih kvalitetah kandidatov za funkcionarje.
Upoštevanje vseh teh pripomb, kolikor se jih je dalo, usklajevanje za vse profesionalne funkcije zaradi uspešnega sodelovanja bodočih naj-
• Po vsem so delegati na koncu potrdili naslednje kandidature: za predsednika občinske skupščine Boštjana Kovačiča, za podpredsednika skupščine Janeza Bajuka in Dušana Jarca, za predsednika zbora združenega dela Staneta Žuniča in Jožeta Preskarja, za predsednika zbora krajevnih skupnosti kandidature Vinka Kocjančiča, Pavleta Turka in Staneta Šobarja, za predsednika družbenopolitičnega zbora kandidaturo Lojzeta Padovana, za predsednika izvršnega sveta pa kandidaturo Iva Longarja. Kandidati za vodstva v sisih pa so: izobraževalna skupnost: Vanja Vizjak in Stanislava Florjančič za predsednika skupščine, Olga Golob za predsednico zbora izvajalcev, Marta Pureber in Jure Gros za predsednika zbora uporabnikov, kulturna skupnost: Vasja Fuis za predsednico skupščine, Danilo Breščak za predsednika zbora izvajalcev in Janko Skrabel za predsednika zbora uporabnikov; telesnokulturna skupnost: Marjan Vodpivec in Matevž Aš za predsednika skupščine, Boštjan Špiler za predsednika zbora izvajalcev in Silvo Fir za predsednika zbora uporabnikov; skupnost otroškega varstva: Zvone Špelko in Marta Račečič za predsednika skupščine, Olga Jukič za predsednico zbora izvajalcev in Metka Somrak za predsednico zbora uporabnikov; raziskovalna skupnost: Feliks Strmole za predsednika■_ skupščine; zdravstvena skupnost: Janez Bulc in Jože Tekstor za predsednika skupščine, dr. Jože Steklasa za predsednika zbora izvajalcev, Neva Thorževskij in Meta Papež za predsednika zbora uporabnikov; skupnost socialnega skrbstva: Marjana Dernovšek za predsednico skupščine, Polde Jevšček za predsednika zbora izvajalcev in Nevenka Stankovič ter Alenka Škedelj za predsednika zbora uporabnikov; skupnost socialnega varstva: Marjeta Potrč za predsednico skupščine; skupnost za zaposlovanje: Ivan Brumat in Marjan Kermc za predsednika skupščine; stanovanjska skupnost: Marjan Grabnar in Štefka Aš za predsednika skupščine, Andrej Počr-vina in Alojzija Svetina za predsednika zbora izvajalcev; Jože Ficko za predsednika zbora uporabnikov. Tone Pirc pa za predsednika zbora delegatov enote SPIZ Novo mesto.
kot glavni kriterij upoštevati pomlajevanje, strokovno usposobljenost. Za predsednika občinske skupščine naj bi bila dva kandidata, po možnosti iz gospodarstva. Iz gospodarstva naj bi volili mlade, šolane kadre, ki se ne presedajo iz enega funkcionarskega stolčka na drugega, tudi za druge odgovornejše funkcije v občini. V veliki večini so se temeljne konference opredelile za odprte liste.
Precej je bilo(tudi na sami seji) ostrih pripomb na to, da sta za najodgovornejši občinski funkciji evidentirana sekretar in predsednik OK ZKS, kar naj bi tam povzročilo veliko
Le pregosto republiško sito?
Dolenjska spet preslabo zastopana v »vrhovih« — Potrjena lista_
NOVO MESTO — Na seji občinske konference SZDL so 19. februarja s tajnim glasovanjem potrdili 20-člansko kandidatno listo za občinski družbenopolitični zbor. Soglasje tudi h kandidatom za republiške in zvezne organe.
Čeprav je šlo za glasovanje z volilnimi lističi in volilno skrinjico, je 36 navzočih delegatov tokrat le potrdilo kandidatno listo za člane družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, izvoljeni pa bodo po običajnem postopku. Na kandidatni listi so iz SZDL: Jože Florija-nčič, dipl. pravnik iz Novega mesta; Jožica Kastelic, gospodinja, kmetijska kooperantka iz Šentjerneja; Nataša Petrov, profesorica iz Novega mesta, in Niko Rihar, dipl. inž. agronomije iz Novega mesta.
Delegati iz občinskega komiteja ZK so: Janez Bajuk, dipl. ekonomist iz Novolesa; Bojan Bencik, pravnik izvršni sekretar komiteja;
Lojze Padovan, dipl. politolog iz SDK, in Duška Verbič, ekonomistka iz tovarne Krka.
Možni delegati občinskega sindikalnega sveta: Dominik Bratož, strojni tehnik iz IMV; Janko Goleš, dipl. pravnik, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov: Nevenka Rajakovič, farmacevtska tehnica iz tovarne Krka, in Janez Sever, višji upravni delavec, sekretar v občinskem svetu sindikatov.
Potrjeni kandidati občinske mladinske organizacije so: Jože Derganc. ekonomski tehnik, predsednik konference; Oto Hcgediš, elektrotehnik iz Elektra; Mojca Novak, gimnazijska maturantka iz Laboda.
Novost: črpalke iz Metlike
V Metliki bo čez dober mesec stekla proizvodnja v novi enoti IMP-jevega tozda črpalke — Na leto izdelali 500 do 600 tisoč elektromotorjev
METLIKA — V Metliki bo začela v začetku aprila poskusno obratovati enota IMP-jevega tozda Črpalke iz Ljubljane, v kateri bodo izdelovali vgradne elektromotorje tipa EWN 8, kijih uporabljajo pri črpalkah za centralno ogrevanje v zasebnih hišah ali manjših kotlovnicah. Sedaj prostore še adaptirajo in pripravljajo za proizvodnjo, stroje, ki so že nabavljeni, pa bodo postavili konec prihodnjega meseca.
V tozdu Črpalke so z lastno razvojno službo in tehnološkoekipo razvili tehnologijo proizvodnjeome-njenih elektromotorjev, v katerih je le odstotek uvoženega materiala. V tozdu so se namreč dobro zavedali, kaj pomeni zanje lastna izdelava elektromotorjev, ki so najmasovne-jši izdelek temeljne organizacije in za katerega so morali za nakup v ZRN in Italiji odšteti po 1,5 milijona mark na leto, če so hoteli zadovoljiti tržišče. Ker Črpalke v Ljubljani niso imele primernega prostora za proizvodnjo tovrstnih motorjev, primanjkovalo
pa je tudi delavcev s primerno kvalifikacijo, so se odločili za enoto v Metliki.
»Skupščina občine Metlika je namreč ponudila polovico stavbe, ki jo je zgradila s komunalno skupnostjo za občinske rezerve. Od komunalne skupnosti smo pol objekta s pripadajočim zemljiščem odkupili, občina pa nam je dala svojo polovico v upravljanje, tako da imamo na voljo 1.200 kv. metrov prostorov in 12.000 kv. metrov zemljišča,« je povedal Jože Kolarič, direktor tozda Črpalke. V Metliki bodo izdelali 500 do
600 tisoč elektromotorjev, ki so tudi sestavni del potopnečrpalke, kijo izvažajo na Češkoslovaško, letos pa imajo s to državo že podpisano pogodbo za lo tisoč tovrstnih črpalk.
V začetku bodo v enoti poleg vodje zaposlili še 24 visoko kvalificiranih, kvalificiranih in priučenih delavcev, seveda pa se bo po besedah direktorja Kolariča program proizvodnje elektromotorjev širil skladno z razširitvijo programa v Ljubljani. To pa bo gotovo v tolažbo vsem tistim, ki tokrat v enoti ne bodo dobili zaposlitve, saj se je prijavilo kar 152 delavcev z zelo primerno kvalifikacijo, sedaj pa potekajo še zadnji pogovori z njimi.
M. BEZEK
in Lidija Perše, predmetna učiteljica iz. Novega mesta.
Iz občinske borčevske organizacije pa so bili kot možni kandidati potrjeni: Franc Avsec, upokojeni računovodja z Malega Slatnika; Ivan Kužnik, upokojeni polkovnik JLA iz Rumanje vasi; Dragica Rome, upokojena direktorica PTT iz Novega mesta; Ivan Somrak, upokojeni polkovnik JLA iz Novega mesta.
Konferenca je dala soglasje tudi k možnim kandidatom za delegate družbenopolitičnega zbora skupščine SRS. na temeljnih kandidacijskih konferencah na terenu pa so med temi največ podpore dobili Darinka Smrke, Tone Anderlič, Robert Černe, Miralem Imširovič in Jože Knez.
Prav tako sta dobila vso podporo oba kandidata iz novomeške občine za zvezni /bor Skupščine SRS: Ljubica Mikša. dosedanja delegatka, zaposlena v tovarni Krka. in Miran Kapš, možrri kandidat iz Novolesa.
Domala enotna pa je bila ugotovitev temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih in v združenem delu, da je Dolenjska, posebej pa novomeška občina v dosedanjih volilnih postopkih na listah slabo zastopana, čeprav je bilo obilo evidentiranih.
R. B.
V BOHINJSKI BISTRICI
Med počitnicami smo bili v Bohinjski Bistrici. Prvi dan smo se lepo nastanili, drugi dan pa smo se odpeljali na smuščišče Pokljuka, kjer smo ves dan smučali. Zvečer smo gledali TV. Tako je bilo tudi naslednje dni. Zadnja dva dni pa smo ostali v sobi, ker je močno snežilo. Igrali smo šah in kartali. Potetp pa smo morali že domov, saj se je izteklo sedem dni.
MATEJA PIRC,4.b OŠ Vavta vas
Posebno je odjeknila ostra kritika s temeljne kandidacijske konference v enem od tozdov ŽTO, v njej pa je bilo večina že naštetih pripomb. Zahtevali so tudi dodatnega kandidata za predsednika skupščine in izvršnega sveta, kar pa je ostalo nekako brez odmeva, posebno, ker je šlo za imeni, ki da sta odklonili kandidaturo. Z Otočca pa je prišla pripomba na to, da se je nekaj imen pojavljalo za več funkcij. Delegati so dobili odgovor, da je pač lahko vsak evidentiral in bil evidentiran, seveda tudi za več funkcij, saj pristanek kandidata v tej fazi ni bil potreben. Slišali smo tudi pozive po volilni kulturi, pa, da ni nič narobe, če je le en kandidat, če smo do njega prišli po demokratični, javni poti.
Delegati so se strinjali z ugotovitvijo, da za funkcije v republiki in zvezi skoraj ni dolenjskih imen, čemur nekateri vidijo razlog v nedelavnosti medobčinskih organov družbenopolitičnih organizacij, pa tudi v kadrovski krizi tega konca Slovenije. Konkretnih pripomb na objavljena imena ni
Z. LIND1Č-DRAGAŠ
SMUČARSKI TEČAJ
Odločila sem se, da bom letos v počitnicah hodila na smučarski tečaj, ki je bil na Gačah. Z avtobusom smo se peljali iz Straže do Gač, od koder smo imeli še en kilometer do smučišča. Bilo nas je veliko in smo težko prišli do vlečnice. Dvakrat smo se zapeljali po strmini in žeje bila malica. Smučke smo ob koncu smučanja pus til i v koči. Tečaj je trajal pet dni. Bilo mi je všeč in upam, da bom drugo leto spet šla.
NATALIJA BOBNAR. 4.b OŠ Vavta vas
odgovornejših funkcionarjev, »glasovi za« oz. podpora s temeljnih kandidacijskih konferenc, zahteve po enakomernejši porazdelitvi funkcionarjev po delovnih organizacijah, odklonilni odnos mnogih evidentiranih do dejanske kandidature oz. prevzema funkcije, umikanje »sokandidatov« itd., itd. je v predkandidacijski fazi povzročilo, da so šla v »franže« sprejeta lepa načela kadrovske politike in da se . je krog imen za funkcije zelo, kar preveč zožil. Za večino najodgovornejših funkcij je namreč ostal le po en. kandidat, največ dva, kar je bilo na seji ponovno kritizirano.
Požrtvovalno delo, ki je skrito očem
Anica Pezdirc o delu in težavah metliške krajevne organizacije Rdečega križa
METLIKA — »Čeprav navzven kaže, daje v Metliki življenje starejših občanov brez težav, pa le ni tako. To najbolje vemo člani krajevne organizacije Rdečega križa za mesto Metlika, ki skušamo pomagati ljudem na različne načine: spremljamo jih k zdravniku, jim pišemo prošnje, tiste, kinimajo sorodnikov, obiskujemo v bolnišnici, ena od članic pozimi plete jope za pomoči potrebne otroke,« pove predsednica krajevne organizacije RK Anica Pezdirc.
Anica Pezdirc
Koliko ur dela, potrpljenja in odrekanja je potrebno za tovrstno delo, vedo le tisti, ki se z njim ukvarjajo. In teh v Metliki ni malo, izredno pa Pezdirčeva pohvali razvito sosedsko pomoč in vse tiste dobre ljudi, ki jim bolni in ostareli sosedje velikopomenijo.Seveda pa v organizaciji niso pozabili tudi na podmladek. Šolarji so naredili popis občanov, starejših od 60 let, za ves šolski okoliš, zraven pa pripisali tudi, ali imajo dohodke, če živijo sami ali ne in kakšno pomoč bi potrebovali. »Čeprav za marsikatere ljudi vemo, da so potrebni pomoči, je ti ne zaprosijo, ker so preskromni ali pa jim je nerodno. Če pa že zaprosijo, bi najraje denar, tega pa jim krajevna organizacija ne more dati, kajti na leto se nateče le okrog 30 tisočakov od članarine, to pa porabimo za skromna darila ob novem letu in 8. marcu,« potoži Pezdirčeva. Zato je krajevna organizacija RK zaprosila za denarno pomoč krajevno skupnost, obrtno združenje in občinski odbor Rdečega križa, a so bile prošnje do sedaj brez odziva. Zato prošnje za pomoč v hrani ali denarju, ki prihajajo na njihovo organizacijo, lahko posredujejo le socialnemu skrbstvu, medtem ko pri delu priskočijo na pomoč šolarji.
B. M.
Novomeška kronika
BRIZGANEC — V restavraciji doma JLA bi morali biti brizganci občutno cenejši, saj sijih gost lahko tako rekoč sam zmeša. Izpod stropa namreč vztrajno curlja topeča se snežni« ca, gost samo podstavi kozarec in se odloči za pravo mešanico žlahtne kapljice in vode. Osebje restavracije žal nima posluha za gostinsko inovacijo, ki bi kje na tujem nesla zlata jajca. Pod stropne izvire pa so domiselno podstavili različno posodo, prenekatero (sodeč po videzu) tudi zato, da bi jo opralo.
KLUB — V slovečem discu G klub v Dilančevi ulici je minuli teden nastopala umetniška plesna skupina, katere članici sta bili bolj klavrnega videza kot katerakoli navzoča gostja, vključno dve babici, ki sta v zgodnjih jutranjih urah v lokalu poizvedovali za vnuki. Za pogled na plešoči Zeldije bilo treba odšteti 500 dinarjev.
METROPOL—Tudi naša tretja novica je gostinskega sveta, kar je glede na dolgo zimo tudi razumljivo. Novo-meščane zanima, kako dolga mora biti vrsta pred blagajno bifeja Metropol na avtobusni postaji, da se blagajničarka pojavi za okopi svoje kajute. S poskusi je ugotovljeno, da je vrste, krajše od šestih metrov, sploh ne ganejo.
Ena gospa je rekla, da je plačala prispevek za zaklonišče. Zdaj jo zanima,ali sejeob morebitnem padanju bomb dovoljeno pokriti s potrdilom o vplačilu.
V času od 13. do 19. februarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Koretič s Planine — Jožeta, Štefina Tr-plan iz Črmošnjic — Dijano, Andreja Zupančič iz Razboj — Janjo, Erika Matko iz Gabrja — Rožleta, Marinka Martinčič iz Stranj—Aleša, Anica Kovač iz Podklanca — Sandija, Suzana Hočevar iz Prečne — Simona, Vida Gričar iz Šentjerneja — Mirana, Ljubica Urbančič iz Šmihela — Nevenko, Martina Sladič z Mirne — Tjašo, Jožica Babič iz Malenc — Klemena, Marjetka Kodrič iz Dolenje Prekope
— Sanjo, Branka Kozole iz Velikega Podloga — Mateja, Dragica Blažič iz Šmarjeških Toplic — Lidijo, Mateia Ilar z Vrha pri Ljubnu—Manco, Marija Nemanič iz Božakovega — Tino, Majda Zgonc iz Stare vasi — Mitja, Marija Horvat zMirne—Jordano, Silva Žabkar iz Kostanjevice — Roka, Vera Kumer z Golobinjka — Denisa, Martina Glavan iz Gorenje vasi — Jožeta, Mira Petrovič iz Črnomlja — Ilinko, Mirsolava Božnar z Malkovca
— Mateja, Jožica Gregorič z Vrha — Simono, Vesna Stariha iz Gradca — Matejo, Frančiška Franko iz Zame-škega — Simono, Vikica Gorišek iz Dolenje Brezovice — dečka, Marija Baznik z Gorenje Pirošice — dečka, Alenka Kralj iz Črnomlja — deklico, Amalija Pečjak iz Žubine — dečka in Branka Janežič z Mosta — Roka.
IZ NOVEGA MESTA:	Anka
Klemenčič iz Lamutove 34 — Blaža, Nada Kastelic iz Ulice stare pravde 2;
— Mitja, Violeta Suhadolnik, Nad mlini 41 — Matevža, Marija Stanič z Radgone 12 — Andjelko, Boža Šercelj iz Lobetove 13 — Katjo in Nevenka Dajčman iz Lobetove 19 — Metko. 1
Čestitamo!
Sprehod po Metliki
SESTAVLJALO IN PISCI PLAKATOV. ki vise na vseh vogalih in v metliških izložbah, bi lahko le malce bolj pazili na slovenski jezik. Zgodi se namreč, daje v dveh stavkih, ki vabijo smučarje na izlet, več kot šest pravopisnih napak. In to takšnih, ki sijih ne bi smel privoščiti niti prvošolček.
TRIJE METLIŠKI BOKSARJI, ki zastopajo barve Prul iz Ljubljane, vsak dan vadijo v disku. Pripravljajo se namreč na republiško člansko prvenstvo, ki bo v Ptuju 15. in 16. marca. Trdijo, da je disko najprimernejši za trening: glasbe ne manjka, a tudi po cigaretnem dimu smrdi tako, kot je to navadno na tekmovanjih. V Ptuj bodo odšli trije Metličani: Janko Guštin. Željko Stekovič in Gorazd Canič. Tisti, ki se vsaj malo spoznajo na boks. stavijo na Guština.
OKTET VIT1S JE ZAPUSTILO NEKAJ članov, ki so peli domala od ustanovitve, vendar skupina ni razpadla. Pridružili so seji novi ljudje in Vitis nastopa, kamor ga pač povabijo. Pred kratkim je pel v Šmarjeških Toplicah na šesti skupščini metliških obrtnikov ter v Črnomlju ob otvoritvi nove proizvodne hale Beti. Kdor jih je sljšal, jih hvali. Vitis še vedno vadi in vodi Marjan Končar-Jack.
VITRINA. V KATERI SO SE včasih košatili odlomki iz člankov Razmerij, bi bila skladišče prahu, če ne bi v njej »objavljal« svojih pesmi Jani Bevk. najplodovitejši in najboij nadarjeni pesnik severno od Kolpe in južno od Gorjancev.
IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Črnomaljski drobir
PLOČNIKI — Na obeh spodnjih I mostovih proti Ločki cesti že ves čas, | kar je februarja zapadel sneg, leži snežna odeja, čeprav bi en delavec lahko mimogrede zmetal nadlogo v Do-bličico ali Lahinjo, pešci pa bi varneje hodili po pločnikih na mostovih. Črnomaljci pravijo, daje še sreča, ker so na enem od mostov člani pustnega društva Presta na pepelnično sredo | pokopali pusta in so »žalujoči ostali« tako jokali, da so njihove solze stopile I sneg na pločniku, tako daje s pomočjo | solz in odjuge vsaj za silo prehoden.
MANEKENI — Mladi iz adlešiške-ga obrata Tonose, ki so na zabavnoglasbeni prireditvi Glas mladih Bele I krajine pretekli četrtek pripravili revijo modelov najnovejše kolekcije, so | poželi buren aplavz. Delavke in delavci, med katerimi so se mnogi v vlogi I manekenov znašli prvič, so bili nekoliko nerodni, kar pa gledalcev očitno ni preveč motilo. Da pa je bilo v dvorani več obiskovalk kot obiskovalcev, je moč sklepati po tem, da so bili moški deležni močnejšega aplavza.
Drobne iz Kočevja
NAVELIČANI KOČEVCI — Ta- ! ko bi lahko rekli pojavu, da se mnogi izogibajo družbenemu delu in funkci- j jam. Seje raznih društev in organizacij so običajno slabo obiskane ali celo j nesklepčne. Tako sloni delo vedno na | istih. Nekateri, ki so funkcionarji kar v več društvih hkrati, se že pripravljajo, da bodo pri naslednjih volitvah odstopili pod izgovorom, naj dolžnosti prevzamejo mladi. To bo delo poživilo, če ne bo šlo izvoljenim samo za funkcije, amnak tudi za delo.
POMLAD PRIHAJA — Čeprav je še sneg, je le čutiti, da bo kmalu prišla pomlad. Mesto bi bilo treba, ko bo skopnel sneg, očistiti. Morda bi to postorili tudi s prostovoljnim delom občanov, čeprav taka oblika dela ni več priljubljena.
PUSTNI OBRAČUN — Pričakujemo, da bodo organizatorji leto-šnih zelo uspelih pustnih prireditev v | kratkem napravili obračun svojega dela in načrt za prihodnje leto. Pohval smo napisali že več, naj pa še nekaj kritičnih pripomb občanov: na pustnem sejmu je bilo vse zelo drago, redarska služba bi morala poskrbeti, da bi bili na prireditvenem prostoru večji red (publika je zlezla skoraj na oder), izkazali pa so se tudi domači huligani, naj so že prvo noč odtrgali precejšen del plakata -Veseljaki vseh delež, združimo se«, kije visel iz zgoraj ega nadstropja stavbe nasproti prireditvenega prostora pa do tal.
ibniški zobotrebci
Trebanjske iveri
11
ŽELIJO ČRPALKO — Krajani Loškega potoka si že dolgo prizadevajo, da bi njihov kraj dobil bencinsko črpalko. Zdaj morajo po gorivo v Žlebič ali Cerknico, oba kraja pa sta precej oddaljena. V Loškem potoku narašča število motornih vozil, posebno kmetijskih strojev, po otvoritvi Rikovega obrata pa ostaja doma vedno več krajanov. Tudi na novo asfaltirana cesta od Sodražice do Loškega potoka je prispevala k večjemu prometu. Kljub vsemu pa kaže, da bo črpalka ostala le želja.
STRANIŠČA PA NI — V ribniški občini so v povojnih letih zmogli velike investicije, ustanavljali so nova podjetja in obrate, zgradili nešteto stanovanj, asfaltirali skoraj vse ceste, uredili park kulturnikov itd., itd., ni pa jim v vseh povojnih letih uspelo pri delavski univerzi zgraditi — stranišče.
Zdaj ga niti ne bo treba, ker bodo delavsko univerzo kar likvidirali.
LEPA ŠOLA — Prostori poroške šole so tako lepo urejeni, daje vse kot v pravljici. Tako urejenih šol je malo v bližnji pa tudi daljni okolici.
PLODNO DELO RAZISKOVALNE SKUPNOSTI
ČRNOMELJ — V okviru raziskovalnega programa tukajšnje raziskovalne skupnosti so bile v preteklem letu zaključene štiri naloge, ki so jih začeli že leta 1984, in [ sicer raziskava o naravni dediščini v dolini Nerajčice in Male Lahinje, o kmetijstvu in arheološki topografiji Bele krajine ter izdelava srednjeročnega in dolgoročnega plana občine. Lani pa so začeli s tremi nalogami, od katerih so zaključene arheološke raziskave v Moverni vaši, raziskave vodnih virov Bele krajine in Krupe ter kadrovskega sistema v črnomalj-j ski občini pa se bodo še nadaljevale. Poleg tega je skupnost pospeševala raziskovalno dejavnost s sofinanciranjem vrste dejavnosti, že vrsto let podeljuje nagrade za dosežke na raziskovalnem področju, v minulem letu pa je pripravila tudi predstavitev raziskovalne naloge o kmetijstvu in o varstvu narave ter predavanje o varčevanju z energijo.
PROSTOR RTV MEHANIKU IN KROJAČU
KOČEVJE — Na natečaj za oddajo prostorov naTrgu Zbora odposlancev, ki jih je do nedavnega zasedala krajevna skupnost Kočevje - mesto, so se prijavili štirje kandidati. Občinski izvršni svet je pred kratkim sklenil, da bo dodelil večji prostor (okoli 30 kv. m) RTV mehaniku Bojanu Rudlu, manjši I (22 kv. m) pa krojaču Ranku Petko-| viču, ki izdeluje tudi moške in ženske uniforme.
Ukiniti ni težko
Pomisleki ob likvidaciji delavske univerze
RIBNICA — Zbori občinske I skupščine Ribnica so na sejah minuti teden sprejemali sklep o redni likvidaciji delavske univerze Ribnica. Ugotovili so, da gre za bistvene motnje v samoupravnih odnosih, zgubo, slabo kadrovsko zasedbo itd. Postopek likvidacije bo vodilo 1 temeljno sodišče Ljubljana.
Podvzeti pa so tudi ukrepi, da bi | dejavnost delavske univerze prevzeli drugi in da bi bila zagotovlje-I na socialna varnost zaposlenih. Tako bo knjižničarsko dejavnost usmerjala kulturna skupnost, izobraževalna dejavnost naj bi delovala v okviru izobraževalne skupnosti oz.
\ skupnih služb SIS. Podobno velja za fmačno-računovodsko dejavnost.
I Poskrbeti pa je potrebno tudi za zaposlitev kadrov. Vse to naj bi reševala posebna komisija izvršne-| ga sveta OS Ribnica.
Vsega pa le ne bo lahko rešiti.
I Ribniška knjižnica namreč ne izpolnjuje pogojev, da bi bila še naprej matična knjižnica. Tudi prenos dejavnosti DU in ljudi drugam, je I lahko vprašljiva rešitev.
Vse kaže, da imajo najbolj prav
I tisti, ki že leta opozarjajo, da je delavska univerza ribniški občini potrebna, vendar bi morala imeti sposobno in strokovno podkovano vodstvo. V občini Ribnica opažajo v vsaki, tudi najmanjši delovni organizaciji, da potrebujejo to ati ono obliko izobraževanja, ki bi jo lahko organizirala prav delavska univerza. a je ne. Samo v zadnjih nekaj mesecih se je pokazala potreba po novih tečajih iz higienskega minimuma. tečajih za kurjače, posebnih tečajih za izobraževanje staršev itd.
J. jpRII[1C
Dve desetletji skrbi za srce livarne
ČRNOMELJ — Koliko delovnih mest je v tovarnah, na katerih dela le po nekaj ljudi in zanje vedo le redki posamezniki, ki ne delajo v delovni organizaciji, čeprav so opravila tako pomembna, da bi brez njih stala proizvodnja! Eno takšnih je zagotovo obzidava kupol-nih peči v topilnici Beltove livarne, Danilo Bolšec pa je ob tem napornem in odgovornem delu vzdržal kar 19 let, za kar je pred kratkim prejel zvezno priznanje, medaljo dela.
»Kupolne peči iz jeklene pločevine so bile v začetku visoke 15 metrov in s premerom 1,2 metra, danes pa so 10 metrov višje in pol metra širše, vendar seje tehnologija obdelave ohranila vse do današnjih dni,« pove Bolšec. »Povsod po livarni je že čutiti modernizacijo, pri nas pa ne, kajti to delo mora biti ročno.« Razlika je le v tem, da je bila pri manjših pečeh plast nabijalne mase, torej posebne ilovice, ki vzdrži višje temperature, debela 3 decimetre, sedaj pa je 5 centimetrov več, tako da za gibanje v notranjosti peči ostane le meter prostora. Maso »pribijajo« na stene peči s kladivom na stisnjen zrak, to delo pa opravlja le en delavec, medtem ko mu trije pomagajo. Bolšec je dolga leta hodil v peč, ki je srce livarne in v kateri je poleti tudi več kot 30° C, in vsak
Slabi gospodarji škodijo dobrim
Komunisti na programsko-volilni seji niso prizanašali nikomur, ki s svojim obnašanjem naredi več škode kot koristi — Prednost znanju_
ČRNOMELJ — Črnomaljski komunisti so na nedavni programsko-volilni seji občinske organizacije ZKS brez dlake na jeziku razpravljali o dogajanjih v preteklem obdobju.
Danilo Bolšec
dan popravljal izolacijo. V Beltu imajo namreč urejeno tako, da je vsak dan ena peč v pogonu, druga v popravilu. Enkrat na leto pa celotno nabijalno maso porušijo in v petih 12-urnih delavnikih postavijo drugo. Sedaj, ko je Bolšec šibkejšega zdravja, pa delo nadzoruje.
Bolšec seje trudil, da bi bilo delo čim lažje, zato je predlagal inovacijo: poseben zidarski oder, po katerem hodijo delavci v notranjosti peči. Prej so namrečstopa-li le po cevkah za dovajanje zraka.
B. M.
Najbolj kritični so bili borci: kaj bo storila ZK glede na to, da v preteklem srednjeročnem obdobju v občini niso dosegli resolucijskih ciljev? Hkrati so že ponudili delen odgovor, češ da ne bodo dosegli boljših rezultatov vse do takrat, dokler bo osebni dohodek socialna kategorija in sedelavcinebodo zavedali, da je plačo potrebno zaslužiti. »Marsikje cene zidajo z nesto-rilnostjo in malomarnim odnosom do dela, za kar so velikokrat krivi vodilni, ki prikazujejo delavcem, daje obstoj tovarne mogoč le z zviševanjem cen. Tudi nacionalizem bi morali obravnavati bolj javno, saj ima vsak človek ime in priimek, prav tako pa tudi slabosti v družbi, kajti potem ne bi bilo več takšnih skrajnosti, kot sta Jovanka Broz in Djuranovič,« so zahtevali iz borčevskih vrst.
Ostro so nastopili tudi proti tistim zgubarjem, kijih oživljajo s finančnimi injekcijami, oživiti pa jih ne morejo. Temu bomo morali narediti konec, so kritično ugotovili komunisti, kajti slabi gospodarji povzročajo težave tudi dobrim, dobro delo pa zaradi tega ni nikoli prav plačano. V Goku so prepričani, da ni vsak, kdor ima težave, tudi slab gospodar, kajti nekateri z lahkoto dosegajo ve-
ZACELI IZVAZATI
LOŠKI POTOK — Za 55-članski delovni kolektiv obrata Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v Loškem potoku je bilo preteklo leto uspešno. Izdelali so okoli 700.000 rjuh in druge posteljnine ter dober del tega izvozili v Anglijo, Škotsko in Italijo. Čeprav števila zaposlenih letos ne bodo povečali, je njihov proizvodni plan za 30 odst. večji od lanskega. Prepričani so, da jim bo z velikim prizadevanjem in delom v dveh izmenah uspelo načrt doseči. Zadovoljni so tudi. z osebnimi dohodki, ki so se v januarju letos povečali za 20 odst. in znašajo v povprečju 50.000 do 60.000 din. Odstotek bolniške v tem obratu stalno pada in znaša samo še 1,8 odst., kar je izredno malo.
M. G.
like dohodke, drugje pa se z različnimi prijemi ne morejo dokopati do pozitivne ničle.
Črnomaljski komunisti opažajo, da interes za sprejem novih članov v ZK pada. Lani so jih sprejeli 29, vendar je bilo prav toliko izključenih in 6 črtanih. Ta podatek kaže, da so nadaljevali s politično diferenciacijo, ki sojo zlasti dosledno izvrševali po 13.
• Na programsko-volilni seji črnomaljske občinske organizacije ZKS so ponovno izvolili za predsednika Milana Kranjca, za sekretarja pa Lojzeta Šterka.
seji CK ZKS. Skrb pa vzbuja predvsem to, da med 300 učenci tukajšnje srednje šole ni moč dobiti novih članov ZK.
Seveda v črnomaljski občini ni vse tako črno, vendar so se komunisti raje odločili za kritiko in samokritiko in s tem dokazali, da ne obt-
Dvesto let šole
V Loškem potoku bodo slavili 25. junija
LOŠKI POTOK — Osnovna šola Antona Debeljaka v Loškem potoku bo letos praznovala 200-letnico obstoja in organiziranega pouka. Glavna proslava bo 25. junija, ko bodo praznovali tudi praznik krajevne skupnosti in zaključek šolskega leta.
Število učencev na tej šoli se je stalno menjalo. Največ jih je bilo leta 1941, in sicer kar 531, nato pa jih je bilo vedno manj, najmanj pa v sedemdesetih letih tega stoletja, ko se je začel Loški potok industrializirati in ljudje niso več odhajali po svetu s trebuhom za kruhom. Prav zato je nato začelo število učencev spet naraščati.
Danes obiskuje potoško šolo 181 učencev. Šola ima osem razredov. Učenci od 1. do 4. razreda imajo poldnevni pouk. od 5. do 8. razreda pa celodnevni. Na šoli je 16 učiteljev. Šola dosega izredne rezultate, zato je lani ob 10-letnici svoje celodnevne šole dobila posebno priznanje.
M. GLAVONJIC
Ribnica hitrejša od Slovenije
V javni razpravi so razvojni načrti, ki predvidevajo nadpovprečno rast
RIBNICA — V naslednjih petih letih bo v ribniški občini naraščal družbeni proizvod po 4-odstotni letni stopnji (v industriji 4,5), zaposlovanje po 3,-odst., izvoz po 6-odst. in produktivnost po 1,3-odstotni stopnji. Osebni dohodki (realni) bodo naraščali po letni stopnji 3,7 odst., sredstva za razširjanje materialne osnove dela pa po 4,9-odstotni stopnji. To je nekaj misli iz osnutka družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986 — 1990, ki je te dni dan v enomesečno javno razpravo.
Ribniški načrti so pogumnejši, kot so republiški. Prisluhnimo nekaterim mislim iz razprave na seji družbenopolitičnega zbora OS Ribnica 18. februarja:
SREČKO ARKO, predsednik DPZ: Če bo spodrsnilo gospodarstvu, kar se lahko zgodi, bo odpadlo veliko lepih načrtov, ki so zdaj uresničljivi. Vsemu kmetijstvu, tudi
ribniškemu, pa se zaradi »svinjskega« odnosa do njega, obetajo težki časi.
STANKO RUS, predsednik OS Ribnica: Vse te naloge bodo morali uresničiti naši delovni ljudje in občani s svojim prizadevanjem in znanjem. Vprašanje pa je. kako vse njihove sile mobilizirati in spodbuditi.
SPET MEDVED — O lovu na medvede v trebanjski občini ni bilo že dolgo nič slišati. Zadnjič pa se je medved spet pojavil na območju lovske družine Velika Loka. Seveda je lovce takoj zagrabila strast in zvsemi razpoložljivimi silami so se pognali za kosmatincem. Toda podobno kot pred leti Mirenčanom seje tudi njim zgodilo, da so se podili za velikim črnim psom namesto za medvedom. No, lovci so kljub temu imeli prijeten zadnji pogon v gostilni, svoje doživetje pa so pripisali zimi, dolgi in sneženi, ko se lahko marsikaj zgodi.
KOMENTIRAN NASTOP — Vtre-banjski glasbeni šoli so kot novo obliko dela vpeljali nastope svojih učencev v osnovnih šolah. Na ta način se mladi glasbeniki uče javnega nastopanja, hkrati pa se njihovi vrstniki, ki glasbene šole ne obiskujejo, seznanjajo z glasbeno umetnostjo. Tak nastop bodo mladi glasbeniki iz trebanjske glasbene šole pripravili v petek za učence trebanjske osnovne šole.
Komunist se mora dokazovati
Na volilno-programski seji OK ZK Trebnje so kritično spregovorili o delu — Predsednik OK ZKS Trebnje Jože Jevnikar, sekretar pa Milan Kranjc
TREBNJE — Kakšen je lik komunista, kakšno je zaupanje v ZK, kako je z vstopanjem mladih v Zvezo komunistov? Ta in podobna vprašanja so se porajala razpravljalcem na programsko-volilni konferenci ZK Trebnje minuli četrtek. Žal so bili odgovori veČ ali manj negativni, saj je lik komunista zbledel, zaupanje v ZK je manjše in pri mladih ni interesa za članstvo. Zato bo glavna naloga trebanjske občinske organizacije ZK v prihodnjem obdobju, da spet utrdi svojo moč in ugled.
nisti govorili tudi o uresničevanju politike gospodarske stabilizacije idr.
družbi in političnem sistemu. Zgolj ugotavljanje slabosti ne bo dovolj, zato se bo morala ZK drugače lotiti dela, zlasti pa v svoje vrste pritegniti mlade in sposobne ljudi. Do kraja bo treba uresničiti sistem usposabljanja, zlasti pa vsem vcepiti zavest, da
To pa bo dosegla le tako, če bodo v I trebanjski občini delovali bolj dosledno in učinkovito. Doslej je bilo v delovanju ZK čutiti več slabosti, o katerih so člani na konferenci tudi okdrito spregovorili. Vzrok za neučinkovitost ZK je tudi v tem, daje prihajalo do razkoraka med deklariranimi načeli in prakso tudi v kadrovski politiki, da je bilo čutiti premalo odgovornega ravnanja od zgoraj navzdol. Med drugim naj bi bila za to dokaz tudi 13. seja CK ZKJ, od katere smo vsi veliko več | pričakovali. Tako kritično so komu-
Vendar vse le ni tako črno, saj so tudi v trebanjski občini komunisti dali svoj prispevek k pripravi planskih dokumentov. Med 42 osnovnimi organizacijami in 700 člani ZK pa je več uspešnih kakor neuspešnih, slednji so v poročilu tudi navedeni, tako da se s kritiko o konkretnosti poročila ni moč povsem strinjati. Jasno pa je tudi, da bo treba doreči organiziranost in vlogo ZK v naši
• Na programsko-volilni seji ZK so predlagali, naj naloge predsednika opravlja Jože Jevnikar, za sekretarja OK ZKS Trebnje pa so predlagali Milana Kranjca. Oba so izvolili na ponedeljkovi seji občinskega komiteja ZK.
brez dela in brez spoštovanja dogovorov tudi pri nas ne bomo prišli daleč.
ožujejoza napakeintežaveledrugih. Trezno so ocenili družbene razmere v občini ter poudarili, da so te relativno zelo dobre, kar se kaže tudi v politično-varnostnih ocenah.
Franc Šali, član CK ZKS, je ob koncu, ko jegovoril o komunistu kot članu velike družine, dejal, da mora spremljati tok družbenih dogajanj, vendar vedno v okviru danosti. Vesel pa je bil, da so v Črnomlju, kar se še vedno preredko dogaja, razmi-šljujoče govorili o znanju in njegovem pomenu.
M. BEZEK
O USPOSABLJANJU ŽENSK ZA SLO
ČRNOMELJ — Člani sveta za SLO in DS ter sveta za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri občinski konferenci SZDL Črnomelj so pred kratkim razpravljali o vprašanju nadaljnjega usposabljanja žensk za oboroženi boj. Menili so, da je treba izkoristiti predvsem obstoječe oblike za usposabljanje mladine in žensk. Tistim ženskam, ki želijo prostovoljno služiti vojaški rok, pa je to obliko usposabljanja potrebno omogočiti. Usposabljanje žensk za SLO je potrebno zagotavljati v okviru sedanjega sistema in oblik, seveda je potrebno izboljšati programe in jih kvalitetno izvajati. Člani obeh svetov so bili proti Obveznemu služenju kadrovskega roka za vse ženske.
J. D.
Krivična pritožba?
V mokronoški cvetličarni odgovarjajo na očitke o zaslužkarstvu
MOKRONOG — Približno takole je pisalo v enem izmed anonimnih pisem, to pot o mokronoški cvetličarni brežiške AGRA-R1E: Venec ti mastno zaračunajo, domov pa neseš obod smrekovih vejic z nekaj cvetlicami v sredini. Ko primerjaš svoj mokronoški venec z drugimi, prideš do zaklju-
J. SIMČIČ
FRANCE LAPAJNE, predsednik IS občine Ribnica: Delovne organizacije naj ponovno preverijo svoje načrte. Vprašljive so investicije, ki jih načrtujemo kar v višini 10 milijard dinarjev. To je ob 27-odstotni akumulaciji družbenega proizvoda sicer uresničljivo, vendar pozabljamo, da je iz teh sredstev potrebno občuten delež nameniti tudi za obratna sredstva. »Riko« načrtuje gradnjo nad 10 objektov, vprašanje pa je, če je to realno, ker še ni ugotovljeno, od kod mu sredstva zanje. Določili smo si tudi visoko stopnjo rasti družbenega proizvoda. Ob tem želim opozoriti na slovensko zahtevo — izpostavljajo jo gospodarske zbornice, skupščina in drugi — po izboljšanju kakovosti dela. Ta izboljšava pa se ne zahteva le od delavcev za strojem, ampak povsod.
J. P.
KANDIDATI ZA POMEMBNEJŠE FUNKCIJE SO POTRJENI
TREBNJE — Na prvi seji občinske kandidacijske konference, kije bila v ponedeljek, 24. februarja, so delegati potrdili vse evidentirane možne kandidate za opravljanje pomembnih delegatskih funkcij. Edini možni kandidat za predsednika občinske skupščine je Nace Dežman, za predsednika izvršnega sveta pa Maks Kurent. Prav tako je konferenca potrdila tudi vse druge kandidate, o katerih pa smo že poročali.
Irma Vovk: Vsak mesec izdelamo 100 do 150 vencev.
čka, da so venci iz Mokronoga najslabši in najdražji. V vencih je pa zato toliko smrečja, ker mož ene izmed prodajalk • obsekuje mlade smreke po gozdovih in kuje čisti dobiček na račun pokojnikov. »Kje je tržna inšpekcija, do kdaj bo trajalo izkoriščanje potrošnika?« se sprašuje neznani pisec.
»V naši cvetličarni se trudimo, da bi ustregli našim kupcem, kolikor se le da. Zato se mi zdi takole pisanje vse prej kot upravična nagrada za naše delo, ki pogosto traja tudi do 8. ure zvečer, ne da bi za to dobile nadomestilo,« pravi Irma Vovk, namestnica poslovod-kinje v mokronoški cvetličarni. »Je pa res, da v»asih dobimo tako Cvetje, ki se še ni do kraja razcvetelo in ga je potem v vencu manj opaziti. Jasno pa je, da v vencu mora biti obod iz. smrečja, ki nam ga v dogovoru z GG dobavlja mož naše poslovodkinje. V vence za 5.000 din gre kar 10 kilogramov tega smrečja pa še 36 nageljnov, če pa so nageljni dražji, jih gre sev eda manj. Sploh pa pri nas niji ne jemljejo najcenejših vencev, ampak take za 7.000 do 8.000 din, v katerih je seveda v eč cvetja,« pravi Vovkova.
Povedala je še. da vsak mesec izdelajo v tej cvetličarni po 100 do 150 vencev, poleg tega pa prodajajo še poročne in druge šopke, sveče, semena, prst za lončnice in druge podobne stvari. Dela je za dve prodajalki več kot dovolj, po mnenju obeh prodajalk pa osebni dohodek okoli 40.000 dinarjev ni najbolj primerna odškodnina zanj.
J. S.
St. 9 (1J907) 27. februarja 1986
DOLENJSKI LIST
5
j IZ NKŠIH OBČIN
IZ NKŠIH OBČIN
Molk — odraz malodušja mladih?
Mladi v krški občini kritični, a preveč tihi
KRŠKO — Med srednješolsko in študentsko mladino je precejšnja nezainteresiranost za delo v mladinski organizaciji. Malodušje se loteva mladih zato, ker imajo občutek, da ne morejo bistveno prispevati k spreminjanju razmer, denimo v usmerjenem izobraževanju.
Tako kritične besede so prišle na petkovi programsko-volilni seji iz vrst delegatov Krške srednje šole in Kluba posavskih študentov Maribor. S potekom seje vodstvo občinske mladinske organizacije ni bilo zadovoljno, kajti na uvodno poročilo predsednika Toneta Petroviča o delu mladih v krški občini v preteklem letu sploh ni bilo odziva.
Na nesklepčni seji OK ZSM 8. februarja je menda potekala živahna razprava o varstvu okolja, energetiki in ohranjanju kulturne dediščine, zdaj pa je bilo tiho, kot da so si mladi že vse povedali. Petrovič je v odgovoru na izjavo študentke Edite Fabjančič, da je tudi v Klubu posavskih študentov Maribor »strašna nezainteresiranost za delo v OK ZSM« in da teme, izbrane za mladinski kongres, niso zanimive, odvrnil, da take razprave ne peljejo nikamor in da sta Klub posavskih
• Sekretar OK ZSM Ivan Urbanč je na vprašanje študentov pojasnil, zakaj takšni stroški v lanskem finančnem planu, predvsem za reprezentanco, dnevnice, osebne dohodke in izobraževanje. Večina denarja (okoli dve tretjini) še zmeraj porabi OK ZSM za plače (sekretar dobi mesečno okoli 125 tisočakov), za dejavnost ostane malo.
Za delegate na 12. kongresu ZSMS, ki bo aprila v Krškem, so izvolili Anico Baznik, Martino Ban, Edito Fabjančič, Edvina Kocjana in Gorana Lediča, za delegata na 12. kongresu ZSM J pa Ivana Urbanča.
študentov v Mariboru in Ljubljani »samo družba kritizerjev«. V razgreto ozračje je posegel tudi sekretar OK SZDL Vlado Vogrinc, kije dejal, da je tako malodušje nesprejemljivo, saj so tako mladi »degradirali svoje vodstvo, kije zelo prizadevno v frontnem delu«.
P. PERC
PUSTNI VESELJAKI ZMRZOVALI
SEVNICA — Pustne veselice, kakršna je bila zadnjič v sevniškem Partizanu, bodo gotovo privabile le redke obiskovalce. Še bolje pa bi bilo, če jih sploh ne bi bilo. kajti le je v ospredju le zaslužek, na počutje obiskovalcev pa se pozabi, so to limanice, na katere se utegne ujeti prihodnjič sam organizator. Po zadnji veselici v Partizanu si namreč številni še niso pozdravili močnega prehlada, saj je bilo v dvorani tako mrzlo, da so morali obiskovalci sedeti za omizji oblečeni v zimske plašče, v teh pa je bolj težko plesati. Za razkazovanje večerne garderobe in nakita pustna veselica ni bila, a tudi maškaram ni bilo veliko do tega, saj sojih že ob vstopu prireditelji presenetili s sicer nekoliko zmanjšano vstopnino.
KRŠKO — SEVNICA 4.958:4.973
KRŠKO — V nadaljevanju prvenstva v zasavski in posavski območni kegljaški skupnosti so morali Krčani, ki sicer vodijo v ligi, tokrat priznati premoč Sevnice. Na lestvici vo^li še naprej Krško z 10 točkami, kolikor jih ima tudi KK Trbovlje, KK Partizan iz Brežic jih ima 7, Sevnica 5 itd.
Deseterica, ki je lani največ zaslužila
KRŠKO — Uprava za družbene prihodke je pripravila tale izvleček iz seznama vloženih napovedi za odmero davka od skupnega dohodka občanov za leto 1985. Podoba deseterice se utegne še nekoliko spremeniti zaradi poračunov po zaključnem računu.
1. Strojni tehnik — samostojni projektant v DO SOP — tozd IKON .Kostanjevica 2,336.238 din (OD + dohodek iz obrtne dejavnosti), 2 dipl. inž. kemije — vodja kemijske službe v NE Krško 2,179.540 din (OD + dohodek iz avtorskih pravic), 3. podpredsednik IS SO in predsednik začasnega KPO v Kostaku 2,126.869 din, 4. dipl. inž. elektroteh. — vodja službe proizvodnje v NE 2,115.570 din, 5. profesor — vodja službe za radiološko zaščito v NE 2,035.936 din, 6. dipl. politolog — glavni direktor TCP Djuro Salaj 2,033.370 din (OD + honorar), 7. zdravnica v Zdravstvenem domu Krško 2,005.063 din, 8. zdravnik v Zdravstvenem domu Senovo 2,000.970 din, 9. dipl. pravnik — direktor sektorja za splošne, pravne in kadrovske zadeve vNE 1,995.124 din, 10. dipl. ekonomist — direktor gospodarsko-računskega sektorja v NE Krško 1,976.820 din.
  il
Marsikje »pozabili« na naloge
S programske seje občinske konferenceZK v Brežicah — Za predsednika komiteja izvolili Vinka Zagmajstra, za sekretarja pa Stanka Zlobka_
BREŽICE — »Zožene možnosti posrednega financiranja potreb krajanov lahko povzročijo neugodno politično razpoloženje, če ne bomo spremenili mnenja, da v krajevnih skupnostih nimamo s čim samoupravljati,« je v uvodnem poročilu na programski seji občinske konference ŽK prejšnji četrtek v Brežicah dejal predsednik občinskega komiteja Stanko Čanžar.
Ljudje so pripravljeni še več storiti, da bi uresničili cilje gospodarske stabilizacije, moti pa jih nagnjenost k posploševanju in kritizerstvu v lepem številu osnovnih organizacij ZK, ki pa so zvečine pozabile na nekatere svoje naloge. Med temi sta tudi skrb za idejnopolitično usposabljanje in pomlajevanje svojih vrst. Le v šestih od skupno 71 osnovnih organizacij ZK so sprejeli nove člane!
V treh delovnih komisijah, komisiji za družbenoekonomske odnose, za politični sistem ter za organiziranost, razvoj in kadrovsko politiko v ZK, so v brežiški komunisti odkrito spregovorili o številnih perečih vprašanjih in tako vsebinsko obogatili tudi predlog usmeritev za nadaljnje delo. Zanimiva je pobuda o združevanju sredstev za kadre in prestrukturiranje gospodarstva. Gospodarstvo je v zamudi pri izdelavi planskih listin, medtem ko družbene dejavnosti že imajo svoje plane. Družbeni sveti bi morali več narediti. Še zmeraj ni uresničen sklep občinske skupščine o spremembi šolskih okolišev.
O šolski mreži za usmerjeno izobraževanje naj se Dolenjci in Posavci dokončno dogovore, da si ne bodo hodili v zelje; Novomeščani bi menda radi šolo ža prodajalce, ki ima že lepo tradicijo v Brežicah.
• Na 10. kongresu CK ZKS bodo brežiški delegati: Stanko Ceijak, Jože Iljaž, Jože Tomše, Jana Videnič in Stane Zlobko. Za delegata na 13. kongresu CK ZKJ so izvolili Valentina Dvojmoča in Silva Gorenca. Za najodgovornejše dolžnosti v občinski organizaciji ZK v naslednjem mandatnem obdobju so delegati izvolili 53-letnega magistra prava, javnega tožilca Vinka Zagmajstra (za predsednika občinskega komiteja ZK) in 39-letnega predmetnega učitelja, dosedanjega sekretarja predsedstva OK ZK Brežice Stanka Zlobka (za sekretarja P OK ZK).
Pri brežiški bolnišnici imajo velike kadrovske in gmotne težave, slednje tudi zavoljo številnih pacientov iz sosednje republike, kajti nekateri zavlačujejo s plačilom uslug tudi po pet let!
Kritična presoja doseženega
Krški komunisti o (ne)doseženih razvojnih ciljih v preteklih letih_
KRŠKO — S starim, zarjavelim, otopelim orožjem ni moč pričakovati uspehov. Zveza komunistov se mora organizirati tako, da bo zares učinkovita. Nevarna sta tako pretirani pesimizem kot tudi pretirani optimizem. Pomemben cilj je — agresivna razvojna politika.
Tale utrinek iz razprave Silva Gorenca, glavnega direktorja tovarne »Djuro Salaj«, na seji komisije za družbenoekonomska vprašanja, ki je v okviru programsko-volilne konference ZK obravnavala delovanje Zveze komunistov v krški občini v preteklih štirih letih in programske usmeritve za prihodnje obdobje, je gotovo eden značilnih in zanimivejših. Razprava je bila namreč zelo kritična, dovolj konkre-
tna, da bi lahko bila dobro napotilo za akcijo. Gorenc je vprašal, kajjeto v našem sistemu, da bi bili vsi radi nerazviti. Ekonomska politika, ki onemogoča dobre gospodarje, zasluži kritiko. Ponovno je protestiral »zoper tako slabo ekonomsko politiko, ki jo vodi ZIS. »Podoba je, kot da naše vlade ne vodijo komunisti, čeprav so.v njej zvečine člani CK ZKJ«, je ogorčeno pristavil Gorenc in se zavzel za dosledno spoštovanje
1000 DOMAČIH ROČNIH DEL — V krškem hotelu Sremič so konec prejšnjega tedna pripravili prodajno razstavo okoli 1000 ročnih izdelkov iz čiste volne in bombažne preje. Z izdelki, puloverji, jopami in čudovitimi prtički, so žene iz pobratene srbske občine Bajina Bašta ne le navdušile obiskovalce, ampak tudi stanjšale marsikakšno denarnico. Unikatom — po zmernih cenah — okoli 550 kmetic, kooperantk »Domače radinosti«, seje bilo pred bližnjim praznikom dneva žena toliko težje upreti. (Foto: P. Perc)
Gora popravkov za resolucijo
Največ amandmajev iz Lisce — Za nad 461 milijonov dinarjev naložb_
Delegati občinske konference ZK so ugodno ocenili poročilo o delu medobčinskega sveta zveze komunistov Posavja.
P. P.
Maks Pogačar
sprejetih obveznosti. (Jugoslovanski papirničarji so se, kot smo že poročali, znašli v velikih škripcih, ker je ZIS prepovedal izvoz časopisnega papirja, ni pa zagotovil dogovorjenih deviz).
Krčani v preteklih letih niso dosegli načrtovane rasti industrijske proizvodnje,-v kmetijstvu in še drugih ciljev. Po besedah predsednika občinskega izvršnega sveta Igorja Dobrovnika kaže prav zaradi nedoseženih ciljev v preteklosti ponovno skrbno pretehtati načrto-
• »Jedrsko elektrarno Krško vodijo pretežno ljudje iz našega okolja. Nuklearka ne more postati,dvorni* izgubar v slovenskem elektrogospodarstvu. Nevarnost je, da nam ti kadri zaradi slabših osebnih dohodkov ne zbežijo, ker bi se zmanjšala obratovalna zanesljivost,« je menil Jože Habinc.
vano realno rast družbenega proizvoda (3,8 odstotka!) v slehernem kolektivu. Še zlasti kaže znova oceniti predviden razvoj kmetijstva. Govor je bil tudi o varljivem 4. mestu na lestvici razvitosti slovenskih občin, kajti kljub nedvomno velikim dosežkom v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, izgradnji številnih novih objektov in cest je, denimo, zdravstvo še dokaj nerazvito.
»Politična realnost je, kot kaže, le prevladala pri odnosu do družbenih dejavnosti,« je dejal Niko Žibret, vendar naj jih tudi nihče ne omejuje še dodatno. Med ljudmi je ugodno ozračje za gradnjo novega zdravstvenega doma v Krškem, Krčani, komunisti v tej občini pa še posebej, bijejo bitko vsaj za ohranitev obstoječega stanja, za utrditev položaja na lestvici razvitosti pa bodo morali krepko zavihati rokave ter še bolj zaupati v mlade in znanje.
P. PERC
V velikem številu so se Krčani poslovili od Maksa Pogačarja, ki se mu je v 59. letu nepričakovano sklenila življenjska pot. Marsikaj v Krškem bo zmeraj spominjalo nanj, tudi 1200 kanadskih javorjev, ki so jih na Pogačarjevo pobudo posadili po mestu, na obeh straneh ceste od Kovinarske pa do mostu čez Savo, tudi v neposredni soseščini njegovega preranega groba.
Maks je otroška leta preživel naNot-ranjskem. Še pred koncem osnovne šole seje s starši preselil v Krško in tam pognal korenine. Šolanje je nadaljeval na meščanski šoli v mestu, pozneje pa se je izučil za knjigoveza v Rumpertovi tiskarni. Še kot mladenič je okusil vso trdoto predvojnega in medvojnega življenja. Okusil je krutost okupatorja in kot zaveden mladenič je kmalu začel simpatizirati in sodelovati z NOB. Sredi leta 1944 se je aktivno vključil kot borec najprej v Kozjanski odred, pozneje pa v Bračičevo brigado. Partizansko bojevanje in dolgi zimski pohodi so mu skrhali zdravje. Po osvoboditvi se je najprej zaposlil v trgovskem podjetju, pozneje pa v Celulozi kot referent za izobraževanje delavcev. Doleta 1972, polnih 11 let, jebil direktor hotela Sremič.
Pred 35 leti je bil Pogačar pobudnik in eden prvih ustanovnih članov Turis-tičnega društva Krško, zadnjih 20 let pa je bil tajnik društva in njegova gonilna moč. Bil je tudi tajnik občinske turistične zveze, za katero je dal pobudo pred 8 leti. Poln volje, delaven je znal pridobiti za napredek in predstavitev kraja in tudi Posavja številne somišljenike. Velik je bil njegov delež pri izdaji turistično-propagandnega prospekta Krškega in Posavja. Pogačarjevespod-budne besede za konkretna dejanja so se kar 24 let odražale tudi pri izdajanju Pustnih novic in pri 18 tombolah. Prejel je zlati znak Turistične zveze Slovenije in še druga priznanja, še posebej pa je je bil vesel zlate plakete mesta Krško.
P. P.
KULTURNI DAN V TRŽIŠČU
V četrtek, 13. februarja, smo na OŠ Tržišče skupaj z učenci iz Telč izvedli kulturni dan. Priredili smo proslavo, na kateri smo sodelovali prav vsi učenci. T udi letos smo dve uri delali v raznih intresnih dejavnostih. Vsak učenec se je v tem času nekaj naučil, s čimer seje potem predstavil na proslavi. Tako so se predstavili likovniki, recitatorji, ple salci, pevci, folkloristi, glasbeniki, igralci, organizirali pa smo tudi družabne igre, razstavo in kviz o Francetu Prešernu. Nastopili so tudi predšolski otroci iz male šole.
Literarni krožek Osnovne šole Tržišče
NA SEJI SKUPŠČINE
Osmi razred osnovne šole Savo Kladnik je pred kratkim prisostvoval seji občinske skupščine Sevnica z namenom, da se bolje seznanimo s samoupravljanjem in z delom v naši krajevni skupnosti. Obravnavali so gospodarstvo naše občine, izgube in pridobitve naših’ tovarn, posebna'točka dnevnega reda pa je bila tovarna Stilles. Slišali smo tudi o novem objektu Mercatorja, ki naj bi ga zgradili in negodovanje kmetov zaradi odkupne cene mleka ter še marsikaj drugega. V šolo smo se vračali z nekaj izkušnjami več.
NATAŠA PODLESNIK OŠ Savo Kladnik Sevnica
SEVNICA — Kritizirati resolucijo postaja že nekakšen šport, pohvalno pa je, če je to storjeno konstruktivno, v želji za napredkom, kot je bilo na nedavni seji občinske skupščine.
Na seji je Franc Lipovšek iz računalniškega centra Lisce (delegacija
LAZIČ VNOVIČ VODI
SEVNICA — Na rednem mesečnem hitropoteznem šahovskem turnirju ŠK Milan Majcen je zmagal Lazič, kije zbral 8.5 točke. S to zmago je Lazičskupaj z Derstvenškom in Kolmanom prevzel tudi skupno vodstvo, vsi pa imajo po 16 'očk.
SANKANJE
ZAVINE — Osnovna organizacija ZSMS Boštanj in TVD Partizan sta tudi tokrat organizirala občinsko prvenstvo v sankanju. Zmagal je Alojz Zalašček ml. s časom 1,18, 2. Tine Lipar (1,22), 3. Tone Mikolič, 4. Tone Dolničar, 5. Janez Zagrajšek, 6. Robert Daks, itd.
tozda Blagovni promet) prebral za obilne dve strani amandmajev na račun resolucije. Ni vseeno, ker so v resoluciji številke o velikem izvozu pisane izključno v dolarjih, ki na svetovnih borzah tako pada, da skrbi celo zahodne finančne strokovnjake. Kersevniško gospodarstvo izvaža večinoma na evropska konvertibilna tržišča, bi bile primernejše tabele, izračunane v markah, švicarskih frankih, guldnih idr. Zato v Lisci zahtevajo črtanje tabel v dolarjih. Enako so črtali besedice »je treba«, »moramo« ipd.
V tem letu predlagajo vsi tozdi Lisce pomembna vlaganja. Najštevilnejši tozd. Šivalnica, načrtuje naložbo skupno s prometnimi orga-
nizacijami nad 250 milijonov v povečanje proizvodne dvorane in opremo. Tozd Krojitnica načrtuje nekaj nad 35 milijonov, krmeljska Šivalnica ravno tako naložbe v opremo, tozd Blagovni promet pa namerava postaviti na noge IN ES — industrijo elektronike Sevnica s projektno dokumentacijo za nove prostore. Skupaj z zalogajem nekaj nad 31 milijonov dinarjev v skupnih službah tehta paket naložb v Lisci 461.661 milijonov dinarjev.
Ko so v občini prelagali še osnutke planov in resolucije, teh številk še nihče ni mogelnavesti. Kobodo vsi ti objekti zgrajeni, naprave pa kupljene, bo spet preteklo nekaj vode in inflacije... Krog se sklene, običajno z višjimi številkami, takšna je pač usoda resolucij.
A. ŽELEZNIK
VRHUNSKI STROKOVNJAK — Prejšnjo nedeljo je bila dvorana sev-niškega AMD kar pretesna za okoli 80 posavskih čebelarjev, ki jih je zanimalo, kaj jim bo priznani čebelarski strokovnjak Ivan Esenko iz Ljubljane povedal o vzreji matic z inseminacijo, o praktični uporabi korejske mrežice za smukanje cvetnega prahu pa tudi o čebeljih boleznih. Esenko je študij na čebelarskem institutu v Pragi končal z odliko, samo lani je imel ta vrhunski strokovnjak 92 predavanj po vsej Jugoslaviji in tudi Posavci so bili zelo zadovoljni. (Foto: P. Perc)
Novo v Brežicah
•OBESILI« BIVŠEGA UREDNIKA — Bralcem brežiškega Pustnega poročevalca in tudi drugim pustnim veseljakom, ki so po mestu videli plakate — karikature znane brežiške osebnosti in hkrati enega najzaslužnejših, da je glasilo maškar zaživelo, še zdaj ni povsem jasno, čemu so urednika spet obesili, ko pa letos sploh ni imel prstov vmes. Ali pač — gre morda za zasluge za minulo delo in magnet za bralce, da brž razgrabijo časopis, saj že karikatura obeta...
IME — Če neznanec sprašuje v Brežicah, kje je Dom učencev, ali Dijaški dom. ne dobi takoj odgovora. Domačin navadno odgovori z retoričnim vprašanjem: »Aha. iščete tisti dom, ki je pol prazen.«
SNEG — Kaj neki delajo hišni sveti in stanovalci Gubčeve ulice pozimi? Za slabo splužene ceste res niso krivi, sami pa bi tisti, ki stanujejo na številki 8, zadnjič le lahko vsaj malo odstranili sneg. Če tega tudi v teh dneh ne mislijo storiti, obiskovalcem ne preostane nič drugega, kakor da spet prineso s sabo lopate kot pri zadnji ujmi, da se bodo prebili do vhoda...
ČESTITKA — Delavcem, ki so se šele proti zimi, v novembru, lotili razkopavanja asfalta Ulice 21. maja, z vseh koncev prihajajo čestitke za prispevek k varnosti in higieni. Za asfalt ni bilo več časa (denarja!?) in zdaj cvetoče luknje silijo lastnike jeklenih konjičkov, da odvzamejo plin, pa še potem se jim smili pločevina, ko se z vijuganjem skušajo izogniti »filipinskemu jarku«.
Od 8. do 14. februarja so v brežiški porodnišnici rodile: Ivančiča Požun iz Brestanice — Rabija. Anica Mihalinec iz Samobora — Željk", Džurdža Hr-džun iz Nedelje — Natalijo, Zdenka Cerjak iz Krškega — Matjaža, Snježa-na Kušen iz Bobovice — Marka, Jožica MožičizDol. Boštanja — Roka,Sonja Gerjevič iz Gor. Leskovca — Adri-jano, Blaženka Milkovič iz Samobora
— Majo, Albina Zupančič iz Bušeče vasi — Janija, Ruža Jozič s Senovega
Branko, Lidija Delivuk iz Samobora — Natalijo, Marija Brdarič iz Novakov — Tino, Vesna Kralj iz Krškega
— Andreja, Ivanka Ferlin iz Dol. Leskovca — Matjaža, SnježanaŠkiljan iz Suhodola — Leo, Bariča Biščan iz Male Jazbine — Zdravka, Marjana Bobek z Žigarskega vrha — Vesno, Brigita Gabrič — Tomažin iz Sevnice
Šimono. Čestitamo!
Krške novice
ORGANIZACIJA — Nekateri sev-niški smučarji se jezijo na Krčane, češ da niso najbolje speljali nedavnih tekem na Polomu na Gorjancih. Objektivnejši in bolj samokritični pa ugotavljajo, da morajo pomesti pred lastnim pragom, saj za slabo obveščenost in okrnjeno ekipo gostov ne more biti kriv organizator tekme — smučarski klub Krško. Gotovo so tako Krčani lažje prišli do lovorike in jim je bolj malo mar za »tehnične motnje« pri sosedih.
TOPLIČNIK OBETA — Kostanjevica se utegne obogatiti še za izvir geotermalne vode. Ob priznanem kulturnem poslanstvu dolenjskih Benetk se jim ponuja še popestritev turistične ponudbe. Dosedanje raziskave Topli-čnika so tako spodbudne, da bo krška vlada« nadaljevala dela.
SREČNI — »Vsi smo srečni, če je pozitivna ničla, namesto da bi ob takih rezultatih poslovanja razpustili delavski svet, odstopil direktor in tudi župan, če je treba,« je karikirano označil svoj pogled na odgovornost za (ne)doseženc rezultate gospodarjenja Silvo Gorenc, direktor Čeluloze.
ŽVIŽGANJE — Na nekem zboru delavcev so delavci izžvižgali predstavnika interesne skupnosti, ki je prišel tolmačit njen program. Izneuradnih.a zanesljivih virov vemo, dagreza predstavnika komunalne skupnosti, ki ga zanima, če bodo ljudje žvižgali tudi tedaj, ko se bodo vozili po luknjah ali ne bodo imeli kam pokopati svojca...
Sevniški paberki
GLEDALIŠČE ČEZ CESTO — Gledališčniki s tem imenom bodo v soboto ob 19. uri vdvorani gasilskega doma gostje Odra mladih in zavoda za kulturo. Znani Kranjčani bodo uprizorili Karla Slavomirja Mrožka. Obiskovalci vabljeni!
VELIKI MET — Lisca je že drugo leto ostala brez zmajev, prejela je le Tofovo priznanje za nagoto, in še to le v njegovem butiku. Ker tako ne gre več dalje, so stvari resno vzeli v roke. V Pariz so poslali kar štiri sodelavke, da bi otipale tamkajšnjo modo. Navsezadnje kaj več tudi niso mogle, saj francosko ne znajo, prevajalci pa so dragi. Konkurenca pozor, Liščina moda utegne imeti anglosaksonski nadih, kajti ena tolče nekaj po angleško...
VREME IN GRADBINCI — Pri Betonu so svetnika Matijo, ki led razbija, vzeli tako resno, da sov ponedeljek veleli vsem delavcem, naj se vrnejo z dopusta. Ker je snežilo kot za stavo, so kajpada kleli vreme. Navsezadnje je Matija le naredil led, žal pa bi bilo treba sneg na gradbiščih prej odmetati.
Doživetje Chopina
NOVO MESTO — V Novem mestu je v prejšnji ponedeljek med krajšo koncertno turnejo po Sloveniji gostoval pisanit Vladimir Krpan iz Zagreba, ta čas eden najboljših mojstrov klavirske igre v naši državi in tudi v tujini priznan za vrhunskega izvajalca. To je bilo ob najavi, da bo umetnik izvajal Chopinove valčke, glasbo, ki gre v uho in srce, zadostno priporočilo obiskovalcem, da takega večera nikakor ne kaže zamuditi. In res se je spet zgodilo, kar se v Novem mestu ne tako pogostno, da je Vladimira Krpana pričakala v Domu kulture polna dvorana poslušalcev.
Priznani pianist, ki si je s svojo virtuozno igro prislužil najvišja priznanja tudi na mednarodnih •tekmovanjih klavirskih mojstrov, je v Novem mestu izvedel vse Chopinove valčke in tako pred novomeškim občinstvom ponovil koncert, ki ga je imel
maja lani v Zagrebu. Takrat so med drugim zapisali, daje vdihnil novo življenje tovrstni Chopinovi glasbi, ki je veljala že za pozabljeno. Neki koncertni komentator je dodal, da je Krpan mislec, ki se z nenehnim iskanjem izogiba konvencijam, zato je vsak trenutek njegove interpretacije neponovljiv. Najbrž je odveč poudarjati, da so Krpanovo klavirsko izvajanje tako dojeli tudi poslušalci v novomeškem Domu kulture in daje bil ta večer dvojno doživetje: Chopinove glasbe in izvajalčeve virtuoznosti.
Naslednji večer je zagrebški gost z istim programom nastopil v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je prav tako vzbudil veliko zanimanje poslušalcev in kritikov. Tudi iz Ljubljane poročajo. da je bil ta glasbeni recital povsem na ravni izvajalčevega slovesa.
I.	Z.
Niso izpadli le »nerealni« upi
Finančni načrt novomeške kulturne skupnosti za leto 1986 za dobrih 66 milijonov dinarjev prekratek, da bi pokril utemeljene potrebe izvajalcev kulturnih programov — Prispevna stopnja premajhna
NOVO MESTO — Napovedi, da bodo letos v novomeški občini neprijetno presenečeni, če ne tudi bridko razočarani, vsi tisti, ki bi radi na kulturnem področju naredili več in bolje, kot jim bo to dovoljevala kulturna blagajna, se v celoti uresničujejo. Če je bilo namreč še pred nekaj tedni vsaj kanček upanja, da se bo v tej blagajni morebiti le našlo še kaj denarja za tisto »več in bolje«, ga zdaj, ko seje osnutek finančnega načrta novomeške kulturne skupnosti za leto 1986 spremenil v predlog, prav gotovo ni več. Kaj malo verjetno je tudi, da bi kulturi zadnji hip dovolili od hlebca skupne porabe odrezati več, kot je odločila tako imenovana občinska koordinacija. Samo na ta način, s povečanjem stopnje za kulturo, pa bi lahko zbrali denar tudi za programe, ki so se znašli zunaj spiska za skupno financiranje. Prepričljivega in za vse zadov- še posebej pa jih mora razumno
oljivega odgovora na vprašanje, zakaj je moralo izrednega financiranja izpasti to in ono, čeprav je bilo utemeljeno kot potrebno, najbrž ne bo nikoli in tudi s pojasnilom, da so šli drug za drugim po vodi le upi, ki so bili že od začetka nerealni, se ni moč sprijazniti. Kaj je bolj in kaj manj potrebno, kaj bolj in kaj manj realno, kaj neobhodno in kaj lahko počaka, so seveda vprašanja, mimo katerih ne more noben načrtovalec,
Pevska predstava na čast Trubarju
Na 17. pevskem taboru v Šentvidu pri Stični bodo zapeli osem skupnih pesmi —-Upajo, da bo republiška kulturna skupnost preklicala sklep, s katerim je šentviški tabor uvrstila med bienalne prireditve______________________________
ŠENTVID PRI STIČNI — Kot smo že poročali, je naletela odločitev republiške kulturne skupnosti, da uvrsti tradicionalni šentviški pevski tabor med dvoletne prireditve, na veliko začudenje javnosti, na seminarju zbrani zborovodje pa so poslali v Ljubljano protestno pismo in zahtevali, da se s tako odločitvijo izkazani negativni odnos do najbolj množične pevske manifestacije, kar tabor pevskih zborov nedvomno je, spremeni. V upanju, da se bo to tudi zgodilo, se intenzivno pripravljajo na letošnjo prireditev, ki bo, tako so načrtovali, 22. junija.
Računajo torej, da bodo letošnji tabor, ki bo že sedemnajsti po vrsti, kljub omenjenim zapletom le izvedli, čeprav bi morali celotno finančno breme naložiti na svoja ramena. Pa tudi veliko jim je do tega, da izvedejo to orjaško pevsko prireditev, saj nameravajo z njo počastiti 45-letnico vstaje slovenskega naro-
da in 400-letnico smrti očeta prve slovenske knjige Primoža Trubarja. Tema obletnicama primeren bo tudi program 17. tabora.
Strokovni umetniški svet je za skupni nastop na stalnem prizorišču v Šentvidu izbral 8 pesmi in zanj e tudi že razdelil notno gradivo. Sodelujoči zbori bodo pod skupnim
dirigentskim vodstvom zapeli skladbe: Bratje, le k soncu, Kovači smo, Lipa, Zdravljica (Pirnikova uglasbitev znane Prešernove pesmi), Sijaj mi sončece (ljudska), Zapojmo pesem (Radovan Gobec), Kaj se ti, pobič (Danilo Bučar) in Da bi jaz znala (Emil Adamič).
Takšen spored, ki vključuje tudi slovensko in jugoslovansko himno, je strokovni umetniški svet prvič sprejel na podlagi predloga, ki ga je pripravil odbor za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije.
I.	Z.
pretresati, kadar so potrebe večje od možnosti, kadarni kritja za vse programe. Kako se kdo odloči in čemu daje prednost, pa je stvar njegovega osebnega gledanja in odvisno od tega, koliko pozna dejavnosti in njihov pomen. Sicer pa naj o tem, ali je v finančnem načrtu prikazana delitev ustrezna ali ne, razmislijo delegati. Skupščina, na kateri bodo morali razpravljati o tem, bo prav kmalu, sklicana je za 6. marca.
• Nedvomno pa je prav, da je v finančnem načrtu rezerviranih 5,5 milijona dinarjev za izravnavo osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih v kulturnih ustanovah. Njihovi dohodki namreč še vedno precej zaostajajo za prejemki v gospodarstvu, čeprav so jih lani popravili. Primeren osebni dohodek je, kot so ugotavljali tudi na lanski republiški partijski problemski konferenci o kulturi, prvi pogoj za boljše delo v kulturnih ustanovah.
Sicer pa je predlog finančnega načrta odraz razmer in značilno zanj, kot smo zapisali, je, da v celoti ne zadovoljuje pričakovanj. Predvsem zato ne, ker pušča na cedilu prene-katerega upnika. Glede na prijavljene programe tako imenovanih izvajalcev, je prekratek za več kot
66,4	milijona dinarjev. Predvideva, da bo kulturna skupnost zbrala 206,8 miijona dinarjev, in sicer po
Šola povezala svojo usodo s tovarnami
Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu dobila šest pokroviteljev, sedmega pa bo do konca tega šolskega leta — Boštjan Kovačič: »Pokroviteljstvo je več kot občasna materialna pomoč: je sporazum z združenim delom o izobraževanju, kot je potrebno danes!«
NOVO MESTO — Najbrž ni potrebno vedno znova poudarjati ali celo dokazovati znane resnice, da lahko dandanes normalno dela, se razvija in ima perspektivo le tista šola, kije s svojo dejavnostjo vraščena v okolje, iz potreb katerega je zrasla, oziroma ki ima, kot pravimo, svoje zaledje. To velja še posebej za šole z vpeljanim usmerjenim izobraževanjem, vznikle iz interesov in na pobudo združenega dela, namreč z namenom, da za proizvodne in druge delovne organizacije izšolajo mladino za razne poklice in profile, se pravi vse od kvalificiranih delavcev do tehnikov. Zato vez, ki povezuje tako šolo z njenim ustanoviteljem združenim delom, ne sme ostati na ravni pasivnega spremljanja, marveč se mora okrepiti, povezovanje pa poglobiti, tako da šola in združeno delo med seboj nekako povežeta svoji usodi. Šele taka povezava omogoča usmerjeni šoli, da je, če povemo v prispodobi, pisana na kožo združenemu delu.
V povedanem pa so pravzaprav že strnjene izkušnje in spoznanja Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič v Novem mestu, ki je povezovanje z združenim delom od vseh srednjih šol usmerjenega izobraževanja na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju do zdaj prav gotovo najbolj poglobila, da ne rečemo vezala posamezno usmeritev oziroma šolo, ki deluje kot enota tako imenovane združene šole, na tiste delovne organizacije, za katere izobražuje mladino. Drugače povedano, za te šole je pridobila pokrovitelje, pravice in obveznosti, ki iz takega pokroviteljstva izhajajo, pa so zapisane v posebnih samoupravnih sporazumih o sodelovanju do leta 1990.
Predsednik KPO Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič, diplomirani sociolog Boštjan Kovačič, pravi, daje temeljna usmeritev ustanove, ki jo vodi, ta, naj bi vsaka šola oziroma usmeritev dobila svojega pokrovitelja. »Šest pokroviteljev smo že pridobili. To so: IskraTenelzaelektrošolo,Pionir za gradbeno, Zdravstveni center Dolenjske za zdravstveno, Krka (tovarna zdravil) za kemijsko in farmacevtsko ter Novoles za lesarsko šolo. V tem šolskem letu načrtujemo še sklenitev samoupravnega sporazuma o dolgoročnem sodelovanju z 1MV. To bo sedmi pokrovitelj, in sicer za strojno-kovinarsko šolo.«
Kaj pravzaprav pomenijo ta pokroviteljstva?
Kovačič: »Veliko, več, kot je moč razbrati iz samega pojma pokroviteljstvo. Gre v bistvu za vzpostavitev nekakšne soodvisnosti šole in neke tovarne. Kako bi to pojasnil? Morda tako: težnja šole je postati fleksibilna, odzivna na novosti, sposobna, da se odzove na potrebe združenega dela. Spremljati mora dognanja znanosti, tehnologijo, organizacijo dela in vse, na čemer temelji neka sodobna delovna organizacija. Z vsem tem pri nas bogatimo strokovne predmete, dejal bi, da nekoliko prilagajamo učno-vzgojni proces tem novostim.«
Ali so predavatelji kos tej nalogi?
Kovačič: »Nedvomno so, saj prihajajo iz združenega dela, kjer jih življenje prisiljuje, da sledijo novim tehnološkim dognanjem in izsledkom znanosti. Nekako sugerirano jim je, naj pri teoretičnem in praktičnem pouku bogatijo učno snov z izkušnjami okolja, iz katerega so. Tako učenci že vnaprej spoznavajo delo, ki ga bodo opravljali po končanem izobraževanju, kajpak ob zaposlitvi doma.«
Ali so vsi taki predavatelji iz združenega dela?
Kovačič: »Najprej moram povedati, da prihajajo ti predavatelji iz delovnih organizacij, ki so pokroviteljice naših šol oziroma usmeritev. To so tako imenovani zunanji sodelavci. Razumljivoje.daimašola tudi svoje, in če hočejo biti ti tako aktualni s svojimi predavanji, se hočeš nočeš morajo vključevati v procese združenega dela. V delovnih organizacijah svoje teoretično znanje preverjajo s prakso, pomagajo pri tehnoloških rešitvah itd. Vrata tovarn so za naše predavatelje vselej na stežaj odprta.«
Podobno najbrž ravna šola?
Kovačič: »Sola daje na voljo svoje delavnice in učilnice vsem iz združenega dela, ki se želijo teoretično
PEVCI LISCE PELI V ŠENTJERNEJU
ŠENTJERNEJ — Minulo soboto je bila vtukajšnji osnovni šoli proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Na njej so se spomnili tudi poslanstva Primoža Trubarja, ki je prav odtod moral na Nemško. O pomembnem delu slovenskih protestantov za slovensko književnost govori zanimiva razstava tovrstne literature govori v avli osnovnešole, ki jo je prispevala novomeška Študijska knjižnica Mirana Jarca. Večerje poživil koncert mešanih pevskih zborov KUD bratov Pirkovič in Lisce iz Sevnice. Najprej so nastopili gostje iz Sevnice, drugi del koncerta pa so pripravili domači pevci. S tem so obnovili sodelovanje izpred nekaj let. Na koncu so zapeli tudi skupno pesem. Sentjernejčani bodo obisk vrnili.
Učenci rešujejo raziskovalne naloge
Srednja šola tehniških in zdravstvene usmeritve Boris Kidrič pripisuje velik pomen raziskovalni dejavnosti mladih. Zato je že pred leti v sodelovanju z občinsko raziskovalno skupnostjo uvedla tako imenovane male Kidričeve nagrade. Do zdaj se je na vsakoletni razpis odzvalo tudi po dvajset in več učencev. Raziskovalne naloge, ki sojih izbrali sami ali paso zanje dobili namig iz delovnih organizacij — pokroviteljic, so uspešno rešili, kajpak ob pomoči mentorjev. Izsledki njihovih raziskav so prav uporabni. Tako je šola prav po zaslugi take naloge zmanjšala stroške za centralno kurjavo. Učenci se enako marljivo odzivajo tudi na razpise za Krkine nagrade, čeprav v manjšem številu.
Predsednik KPO te šole Boštjan Kovačič pravi, daje možnost raziskovalnega dela za mlade velika spodbuda, saj učence navaja na tako delo, pri katerem običajno tekoče šolsko znanje ne zadošča. Zal pa prenatrpanost tako imenovanih učnih vsebin na nekaterih pdoročjih mladim ne dovoljuje, da bi delali še bolj samoiniciativno, dabi njihov ustvarjalni duh lahko prišel še bolj do izraza. Za to jim preprosto zmanjkuje časa.
stopnji 0,63 odst. od bruto osebnih dohodkov zaposlenih. Očitno je, da ta stopnja ne ustreza, saj v bistvu omogoča le preživetje tega, kar je kultura dosegla v prejšnjih obdobjih. Izdatnejše pomoči bo namreč deležno le varstvo naravne in kulturne dediščine, saj bo treba letos že delati po odloku o proglasitvi spomenikov v občini in njihovem varstvu. Več denarja bo šlo tudi za Dom kulture, ki naj bi naposled postal kulturno žarišče v pravem pomenu. Skoraj v celoti paje iz finančnega načrta izčrtano založništvo.
I.Z.
LETOS ZBRALI 112 MILIJONOV
ČRNOMELJ — S samoprispevkom za program naložb v družbenih dejavnostih, ki so ga v črnomaljski občini ponovno izglasovali lani, se je od 1. julija 1985 zbralo dobrih 41 milijonov dinarjev. Porabili sojih za dograditev prizidka in za adaptacijo celodnevne osnovne šole v Semiču ter za adaptacijo osnovne šole Adl-ešiči in knjižnice v Črnomlju. Za letošnje leto predvidevajo, da se bo s samouprispevkom nateklo 112 milijonov dinarjev, prednost pa bodo imele tokrat nedokončane naložbe iz preteklega leta. Tako bodo za dokončanje adaptacije in gradnje prizidka osnovne šole Semič odšteli 26,2 milijona dinarjev, za_ dokončanje obnove knjižnice v Črmolju 4,3 milijona dinarjev, za adaptacijo in preureditev šole v Starem trgu 40 milijonov dinarjev ter za dom počitka v Črnomlju 41,4 milijona dinarjev, 100 tisočakov pa za bančne stroške.
JUBILEJNI KONCERT
NOVO MESTO — Pevski zbor gasilskega društva v Šmihelu praznuje 10-letnico ustanovitve. Jubilejni koncert bo imel v soboto, 1. marca, ob 19.30 v tukajšnjem Domu kulture.
Življenjsko nevaren oder
Mestno gledališče ljubljansko noče več gostovati v Šeškovem domu v Kočevju________________________________
upravlja Šeškov dom. Razen tega je kulturnaskupnost dala krajevni tudi
300.000	din, da bi opravili najnujnejša dela in da igralci na odru ne bi bili več v nevarnosti, oz. da bi lahko oder uporabljali. Dela niso opravljena, saj bi primerna ureditev odra veljala nad 3 milijone dinarjev, toliko denarja pa ni še nikjer zagotovljenega.
POSLEJ POSAVSKO PEVSKO ZDRUŽENJE
SEVNICA, BREŽICE — Posavski svet ZKO si prizadeva obuditi skupno rast zborovskega petja v regiji. Zadnja leta so žal izostale redne posavske pevske revije. Po občinah vseeno prizadevno delajo. To jih je navedlo, da je svet iz Sevnice razposlal vabila in gradivo, da bi to soboto na seji v Brežicah ustanovili posavsko pevsko združenje. Želijo prispevati h kakovostni rasti sedanjih številnih zborov z izobraževanjem pevovodij, nastopi zborov* kjer naj bi vsi skupaj prisluhnili tudi strokovni kritiki.
izpopolnjevati, pridobiti nova znanja. Sicer pa je to zapisano v samoupravnih sporazumih s pokrovitelji.«
Potemtakem organizira šola izobraževanje ob delu?
Kovačič:	»Nobeno	znanje ni
dokončno, potrebe po dodatnem izobraževanju in izpopolnjevanju pa so čedalje večje. V delovnih organizacijah, s katerimi smo podpisali sporazum o dolgoročnem sodelovanju, je velik interes za šolanje ob de-
KOČEVJE — Kolegij direktorjev Mestnega gledališča ljubljanskega je decembra odločil, da kljub sklenjenim pogodbam to gledališče ne bo več gostovalo na odru Šeškovega doma v Kočevju, dokler ne bodo odstranjene pomanjkljivosti, na katere so opozorili Kočevce že leta 1983. Zahteve se nanašajo na usposobitev vrvišč, škripčevja in zaves.
Pri kulturni skupnosti Kočevje smo zvedeli, da bosta namesto Mestnega gledališča ljubljanskega v Kočevju gostovali šentjakobsko gledališče iz Ljubljane in stalno slovensko gledališče iz Trsta. Ku,-turna skupnost je o sklepu in zahtevah Mestnega gledališča obvestila tudi krajevno skupnost Kočevje, ki
Ni pa edina nevšečnost oder. 19. februarja je v Šeškovem domu natopilo Šentjakobsko gledališče s Shakespearovo »Ukročeno trmoglavko«. Obisk je bil za kočevske razmere odličen, saj je bilo dve tretjini dvorane zasedene. Žal pa je bila dvorana hladna in so morali gledalci sedeti kar v plaščih.
J. PRIMC
Tri praznične razstave
V Brežicah razstava Lamutovih avtoportretov, v Ribnici Bezlajevih kipov, v Novem mestu Knezovih slik
BREŽICE. RIBNICA, NOVO MESTO — Čeprav mineva že drugi teden, kar smo obhajali slovenski kulturni praznik, se prireditve njemu na čast vrstijo še kar naprej. Nekaj takih je bilo te dni tudi na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju, vendar bomo v tem zapisu omenili le likovne razstave, odprte v Brežicah, Ribnici in Novem mestu.
Boštjan Kovačič
lu. Trenutno se na vseh stopnjah — na III., IV. in V. — izobražuje ob delu 530 kandidatov iz raznih delovnih organizacij.«
Sola, ki jo vodite, je hkrati tudi višješolski center za Dolenjsko.
Kovačič: »V okviru naše šole delujejo redni in izredni oddelki ljubljanske Fakultete za strojništvo, kar pomeni, da si je moč redno ali ob delu pridobiti naslov inženirja. Kaže, da bodo kandidati, ki bodo želeli priti do naslova diplomiranega inženirja, poslej to lahko dosegli v Novem mestu, saj za jesen načrtujemo tudi začetek visokošolskega študija strojništva. Za ta študij je že 56 kandidatov, vglavnem so to tisti, ki so v Novem mestu končali višješolski študij. Poudariti moram, da bo visokošolsko izobraževanje potekalo samo ob delu. Enako bo veljalo tudi za prvo stopnjoelektroteh-ničnega študija, ki ga bomo, kot kaže. vpeljali jeseni. Dogovori s pristojno fakulteto v Ljubljani bodo kmalu končani, tako da bomo kmalu vedeli, kako bo z vpisovanjem.«
L ZORAN
• V galeriji Posavskega muzeja v Brežicah so od torka prejšnji teden na ogled avtoportreti akademskega slikarja Vladimira Lamuta. To je razstava, ki jo je lani ob 70-letnici Lamutovega rojstva pripravila Galerija Božidar Jakac v Kostanjevici in je potem potovala po slovenskih razstaviščih. Razstava v Brežicah je nekako logična, saj je Lamut po kraju rojstva (Čatež) tako rekoč brežiški občan in že zavoljo tega zasluži večjo pozornost. Najpomembnejše pa je vendarle dejstvo, da se obiskovalci ponovno srečujejo s podobo umetnika, ki ga že skoraj četrt stoletja ni več med živimi, kakor si jo je sam v najrazličnejših variantah zarisal na likovno ploskev in v čas.
• V Petkovi galeriji v Ribnici od minulega petka razstavlja svoja dela akademski kipar Jiri Bezlaj iz Ljubljane, ki se je udeležil lanskoletne likovne kolonije v . tem kraju. Umetnostni kritik Ivan Sedej je zapisal. da so Bezlajevo kiparstvo zaznamovale tradicija in predantične kulture, še posebej stara egipčanska in predkolumbijska. To se še posebej vidi iz prepleta v marmorju oblikovanih kačjih glav. simbola, ki postaja nekakšna priča pozabljene civilizacije. Bezlajevo kiparstvo zato ni lahko umljivo, marveč tako. da gledalca prisili k razmišljanju.
• Po otvoritvi nekoliko starejša je razstava slik akademskega slikarja
Janeza Kneza iz Trbovelj v avli poslovnih prostorov Krke, tdvarne zdravil, v Novem mestu. Motivni svet je slikar dobil v rudarskih revirjih, kjer življenje zadeva ob ostre robove in kjer so doma drugačne izkušnje. S tem pa seveda nočemo trditi, da je Knez krajinar oziroma slikar, ki daje svojim upodobitvam življenja trdo, socialno noto.
L Z.
Dva grafika
Nova razstava v Dolenjski galeriji — Na jutrišnji otvoritvi glasbeno-literarni recital
NOVO MESTO — Jutri ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli zanimivo razstavo del dveh akademskih slikarjev, Franca Curka in Toneta Miklavžina, ki sta svojo ustvarjalnost usmerila v iskanje novih izraznih možnosti na področju grafičnega likovnega medija. Curk se bo predstavil z izvirnimi grafikami, do katerih je prišel s pomočjo kinetičnih in računalniških raziskav,Miklavžin pa bo razstavil ciklus sitotiskov, na katerih se kot osnovni motiv pojavljajo hibridna vezja, ki jih je avtor preoblikoval v nove organske forme. Del Curkovega razstavnega gradiva bo predstavljen tudi v videotehniki.
Na otvoritvi bosta sodelovala glasbenika Tone Jurca (violina) in Dušan Pavlenič (kitara), s skladbama C. G. Gambarini: Tri miniature in J. S. Bach: Sonata v C-duru, člani recitatorske sekcije pa bodo predstavili nekaj pesmi Zlate Remškar, ki so izšle v zbirki pod naslovom »Ciklus samote«. V uvodni besedi bo delo avtorjev očrtal dr. Ivan Sedej, Justos Moderne galerije v Ljubljani.
Razstava bo obiskovalcem na ogled do 20. marca.
DOLENJSKI LIST
St. 9 (1907) 27. februarja 1986
'I v IU
odmevi
Godbe ni bilo
Zaplet ob pogrebu
Godba na pihala mi je pri srcu — tudi sam sem bil godbenik — zato sva se
1.	januarja 1960 z ženo včlanila v železničarsko godbo Zidani most. Od tistega dnedo danes sem redno plačeval članarino zanjo in zase.
Ko mi je žena 12. februarja letos umrla, je hčerka takoj poklicala brežiško železniško postajo in prosila šefa, če bi sporočil na ustrezno mesto v Zidani most glede igranja na pogrebu. Šef postajeje bil zelo vljuden injekma-lu zatem po telefonu obvestil hčerko, daje vse urejeno in da bo godba 14. februarja ob 14.30 prišla igrat na brežiško pokopališče, kjer je ležala pokojna.
Ob napovedani uri so bili pogrebci zbrani, godbe pa ni bilo od nikoder. Malo smo še počakali, potem pa razočarani začeli z obredom. Ko je hčerka naslednji dan vprašala šefa postaje v Brežicah, če morda ve, zakaj ni bilo godbe, seje zelo začudil in obljubil, da bo stvar raziskal. To je naredil in 18. februarja sporočil, da so se godbeniki na dan pogreba ob 13.30 pripeljali z vlakom v Brežice in šele tam ugotovili, da eden manjka. Meni nič tebi nič so se odpeljali nazaj, od koder so prišli, ' čeprav jih je na postaji v Brežicah čakal kombi.
Menim, da bi tudi brez manjkajočega godbenika lahko dobro odigrali tistih nekaj taktov.
Zahvaljujem se šefu postaje v Brežicah, godbenikom pa priporočam, da se doma preštejejo, preden gredo igrat na pogreb. Njihovo naknadno pismeno opravičilo, žal, ničesar ne spremeni.
ANTON MEDVED Hrastinska pot 17 Brežice
Kako naj Romi živijo brez dela?
Pred novim letom .so Romi zvedeli, da bodo jemali nove delavce v tovarno kompresorjev Gorenje v Črnomlju. Več Romov in Romk iz Lokev je dalo prošnjo za sprejem v delovno razmerje. V Gorenju so vzeli najmanj 20 novih delavcev, vendar niti enega Roma. Romov nočejo sprejeti skoraj v nobeno delovno organizacijo. Izgovarjajo se, da nočejo delati. A so tudi Romi lahko pridni in poslušni delavci, posebno mladi.
Mislim, da bi morali biti vdelov-nih organizacijah bolj humani; da bi morali misliti na to, ali ta Rom imakruhaline. Romi večinoma nimajo svoje zemlje, da bi si kaj pridelali, in se nimajo s čim preživljati. Zaposlujejo tudi delavce iz drugih republik, Rome pa zelo poredko. Delovne organizacije bi bilo treba ne kako prisiliti v to, da bi zaposlovale tudi Rome, posebno mlade, morda tako, da bi morale plačati socialnemu skrbstvu za nekaj nezaposlenih Romov.
Romom dajejo v delovnih organizacijah najtežje delo in najnižji osebni dohodek. Izjema je Belt Črnomelj, kjer so razumevajoči do Romov. Gorenje na vloge Romov za zaposlitev niti odgovorilo ni. Ko je ena od Romk prosilk šla vprašat, kaj je z njeno prošnjo, ji je tajnica odgovorila le, da so vsa mesta zasedena in da bodo oktobra spet sprejemali.
DRAGICA POTOKAR
TRNJE
• Lahko je spremeniti sistem. Spremenite obnašanje ljudi!
• Pri nas padajo rekordi. V vodo.
• Za seboj so pustili neizbrisno sled. Prazno blagajno.
• Mi smo skromen narod. Tudi naši rezultati.
• Še hujši od onesnaževalcev rek so — onesneževalci misli.
DUŠAN STARČEVIČ
PONOS ALI SRAMOTA?
KOČEVJE — Kočevski park Gaj ob Rinži je biI nekoč lepo urejeno in oskrbovano sprehajališče. Opremljen je bi! s klopmi, zasajen z okrasnim grmovjem in drevjem, pa tudi več gredic z rožami je bilo v njem. Že pred sedmimi leti smo opozarjali, da se ta park. nekdanji ponos mesta, spreminja v našo sramoto. Klopi so polomljene, nasadi uničeni, povsod pa je polno nesnage. Ali res ni v Kočevju nikogar. ki bi napravi! konec takemu početju? Zakaj izdajati denar za prometne znake in ostala dpozori-la. če jih nihče ne upošteva in ne nadzoruje izvajanja? Vsa opozorila niso nič pomagala in danes je vse še slabše. Mladine pač nismo prav vzgojili, saj divja po parku tudi. gredoč r šolo ali domov. Kdor ne verjame, naj gre gledat, vendar naj se varuje, da ga ne bo podrl kdo s kolesom (čeprav je tam vožnja prepovedana).
A.	ARKO
KULTURNI PRAZNIK V MIRNI PEČI
13.	februarja smo tudi v naši šoli proslavili kulturni praznik. Pripravili smo 14 dejavnosti, v katere smo se vključili učenci vseh razredov. Naša temaje bila slovenski ljudski običaji. V šolo smo povabili tudi goste, ki so nam pokazali, kako se pletejo košarice, steklenice, metle, peharji... Naši gostje—obrtniki so bili: Marija Grandljič, Štefan Slak, Jože Žagar, pa tudi naš hišnik Franc Režek nam je pokazal, kako se naredi brezova metla. Svoje delo smo pokazali na zaključni prireditvi ob 11. uri. Literarna skupina je prebrala nekaj spisov z naslovom Mati so mi pripovedovali. Recitatorji so recitirali nekaj pesmL Mladi igralci so nam uprizorili igro Šranga. Takrat je bilo največ smeha. Glasbena skupina je ob spremljavi kitar zapela dve pesmi: Mirnopeška fara in Je živela ena gospodična. 13 učenkjezapelopesmici Jager pa jaga in Jaz pa v gorco grem. Mladi lutkarji so svoje znanje pokazali v igrici Kmetič in volk.
NATAŠA SAJE 8. b, OŠ Mirna peč
Že 40 let čakajo na cesto
štiri kilometre ceste od Zilj do Vinice v Beli krajini ne zasluži imena cesta Neštete neuresničene obljube — Posojilo so vplačevali tudi v Beli krajini
Vaščani Zilj in Preloke v zadnjem obkolpskem kotičku Bele krajine se sprašujemo, ali smo res grešniki nad grešniki v Sloveniji. Vasica Zilje je le 4 kilometre oddaljena od Vinice. Šteje nekaj nad 40 hiš. Mladina je zaposlena v viniškent Novoteksu in raznih tovarnah v Črnomlju. Vsak dan se vozijo na delo po cesti proti Vinici, ki je ne moremo imenovati cesta, saj je slabša kot prenekatera gozdna pot, čeprav je republiška in se vsak dan trese po njej devetkrat avtobus, dvakrat šolski kombi in več deset osebnih avtomobilov. Velikokrat gre skozi vas tudi po več avtobusov z izletniki izraznih krajev Slovenije, ki bi radi prepotovali Belo krajino, zibelko partizanstva. Mnogi so se že ustavili, da so vprašali, če se bodo po tej poti sploh lahko prebili do Adlešičev, do asfalta. Zakaj smo danes tako zapostavljeni in med najbolj nerazvitimi v Sloveniji, saj smo vendar bili vsi v partizanih in je samo naša mala vasica dala 15 mladih življenj v vojni? Kako da vseh 40 povojnih let nismo mogli dobiti teh nekaj kilometrov asfalta?
Ob vsakem petletnem planu so nam obljubljali, da smo v prihodnjem planu mi na vrsti. Vse zastonj! Dobro se spominjam in drugi tudi, kako nam je pred 16 leti ravnatelj viniške šole Anton Troha, ki je bil tudi naš poslanec, rekel, da drugo leto bo stoodstotno gotovo cesta Zilje—Pre-loka. Kar vedel sem, da ne bo tako, in
res ni bilo. Z borci krajevne skupnosti Vinica sem se na izletih veliko prevozil po vsej Sloveniji in ostali Jugoslaviji in nikjer nisem videl tako slabe ceste, kot je naša. Vemo, da smo zašli v krizo, a vseeno bi se morali spomniti na nas. Radi bi videli, da bi se po volitvah dogajalo kaj resnega, ne pa, da samo dajejo obljube pred volitvami, kot seje zgodilo že večkrat.
Tudi vodovoda nimamo. Kljub stalnemu čiščenju žlebov je voda zaradi cestnega prahu in izpušnih plinov neužitna. In na njive, travnike in v vinograde je zrinjenega toliko gramoza. da je groza. Zato vaščani Zilj prosimo in zahtevamo, naj odgovorni možje nekaj ukrenejo vsaj do leta 1990. Dajali smo posojila za ceste. Upali smo. da bo kaj z našo cesto, pa ni nič. Denar je šel tja. kjer ga je bilo že dosti. Kmalu po vplačevanju zadnjega posojila za ceste sem v radiu Ljubljana po naključju slišal, da se ubadajo z vprašanjem, kam z 42-odstotnim presežkom posojila. Odgovor je bil, naj v Ljubljani šest cest posodobijo v dvosmerne in na Brniku uredijo letalsko stezo. A denarje bil zbran tudi v naših belokranjskih občinah! Zakaj jim ga niso vsaj nekaj dodelili za najbolj nerazvita območja? Saj vsi plačujemo vse obveznosti, tudi prometne. Tudi mi tukaj smo ljudje. Še enkrat prosimo in zahtevamo, da odgovorni nekaj ukrenejo. Ne more-
mo čakati, da bi Ljubljana segla do nas. da bi le dobili asfalt. V vojni so se učili: »Ti meni — jaz tebi«, bilo je tovarištvo. Zakaj je danes to pozabljeno?
FRANC ŽUGELJ Zilje 9
Alojz Lesar
V Kočevju je 19. februarja v 86. letu starosti umrl prizadevni in priljubljeni gasilski delavec in strokovnjak Alojz Lesar, dobitnik mnogih visokih gasilskih odlikovanj, med drugim tudi kipca Matevža Haceta, najvišjega priznanja Gasilske zveze Slovenije, in gasilske zveze I. in II. stopnje, s katerima ga je odlikovala Gasilska zveza Jugoslavije.
Alojz Lesar je bil rojen leta 1900 v Ribnici v gasilski družini. Najprej seje vključil v telovadno društvo, leta 1919 pa tudi v gasilsko in prav na področju gasilstva je nato delal tako rekoč do zadnjega diha. Od leta 1926 je bil stalni spremljevalec nestorja slovenskih gasilcev Ignaca Merharja. Začel je pisati tudi članke o gasilstvu, predvsem v gasilska glasila, leta 1929 pa je objavil »Vaje za vežbanje moštva z različnimi vrstami motornih brizgaln«.
Ob smrti Danila Rusa
30. januarja je med belokranjskim prebivalstvom žalostno odjeknila vest, da Danila Rusa ni več med nami.
Rodil seje 1929vVelikiNedeljipri Ptuju. Po opravljeni gimnaziji seje vpisal na veterinarsko fakulteto v Zagrebu, kjer je 1956 diplomiral. Kot diplomirani veterinar je dobil prvo službeno mesto v Črnomlju, kamor je prišel 1958. Po dveh letih
terenskega dela je bil imenovan za veterinarskega inšpektorja pri OBS Črnomelj in to delo je vestno opravljal do leta 1970. V letu 1970jepre-vzel novo dolžnost — postal je direktor KZ Črnomelj in tu ostal vse do svoje prerani smrti.
Tovariša Danila Rusa se delavci DVZ DE Črnomlj spominjamo kot dobrega človeka, ki je vedno nevsiljivo stal ob strani mlajšim veterinarjem. Tovariško je opozarjal na napake in nam dajal nasvete, kajti vedel je, kako težkaje pot veterinarja začetnika. Verjetno ni človeka v Beli krajini, ki ne bi poznal Danila Rusa. Bil je poznan zlasti kmetom, pa tudi on je dobro poznal belokranjskega kmetovalca in njegovo ljubezen do živipe. Ni mu bilo do osebnih koristi, bil pa je vedno pripravljen pomagati po svojih najboljših močeh.
S smrtjo Danila Rusa smo Belokranjci izgubili humanega človeka, ki je skoraj trideset let svojega življenja in dela dal Beli krajini. Zato smo mu dolžni zahvalo. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
SAMUEL KAVČIČ
Nato seje zaposlil v kočevskem rudniku, kjer je delal do upokojitve leta 1956. Že leta 1938 je bil izvoljen za starešino kočevske gasilske župe. Pred vojno se je usposobil tudi za inštruktorja civilne zaščite.
Po vojni je sodeloval pri obnovi gasilske enote v rudniku in pri usposabljanju poplavljenega dnevnega kopa kočevskega rudnika. Izvoljenjebil tudi za poveljnika gasilskega sektorja Kočevje. Poveljnik občinske gasilske zveze Kočevje je bil 13 let. Čeprav jebil upokojen, je še vedno delal v gasilstvu. Skupno je v zadnjih 30 letih organiziral nad 35 tečajev za gasilce pa še tečaje za nižje gasilske častnike, za gasilske strojnike, gasilske sodnike in gasilske častnike. Navseh je tudi predaval. Bilje razen tega pobudnik občinskih gasilskih tekmovanj.
J. P.
TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 28. II.
9.00 TEDNIK
10.00 PESEM GIBA: Moderna
15.45	— 24.00 TELETEKST
16.00 TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30 OŽIVELE STRANI. 9. del nanizanke
17.50	MERLIN, 4. del nemške nadaljevanke
18.15	V ZAČETKU ŽIVLJENJA, izobraževalna oddaja .18.40 RISANKA
19.00 DANES
OBZORNIK LJUBLJANSKEGA OBMOČJA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 VOJNA: Zbogom, vojna — zadnji del kanadske dokumentarne serije
21.05 Luzer: SP V ROKOMETU (M) — SFRJ: NDR
22.00 DNEVNIK
22.15 POD KRINKO, 7. del ameriške nanizanke
23.00	DNEVI VINA IN ROŽ, ameriški film
Junak filma je povprečni Američan, ki dela v veliki organizaciji kot referent za stik z javnostjo. Za bleščečim nazivom pa se skriva kaj mizerno delo: organizirati namreč mora zabave, h katerim poleg deklet spadajo tudi polni kozarci. Junak se počasi spreminja v alkoholika. Zaljubljen je v uslužbenko v svojem podjetju. Če so trenutki, ko se spoznata, nekoliko humorni, in tisti kasneje, ko se počasi zapija, žalostni, so pretresljivi, ko na pijačo navadi svoje dekle oziroma ženo. Alkoholu vdani par sta odlično odigrala Lee Remick in Jack Lemmon.
DRUGI PROGRAM
8.15 Test — 8.30 Daj mi krila — 9.00 TV v šoli — 12.30 Poročila — 17.10 Test — 17.25 Dnevnik — 17.45 Daj mi
krila — 18.15 Varovanje kulturne dediščine — 18.45 Domovino branimo tudi z lepoto— 18.30 Dnevnik — 20.00 Iz koncertnih dvoran — 22.15 Včeraj, danes, jutri — 22.30 Zapisi z nebotičnika — 23.25 Nočni spored
TV ZAGREB
8.15	Poročila — 8.20 Videostrani —
8.30 Daj mi krila — 9.00 TV v šoli —
10.35 TV v šoli — 12.30 Poročila -
12.35 Jugoslovansko-albanski odnosi — 13.35 Neznane sile — 14.30 Želeli ste, poglejte— 15.00 TV v šoli— 16.00 Dober dan — 17.25 Kronika občine Reka — 17.45 Daj mi krila — 18.15 Varovanje kulturne dediščine — 18.45 Številke in črke— 19.05 TV koledar —
19.30 Dnevnik — 20.00 Vihre vojne (7. del ameriške nadaljevanke) — 21.00 Zabavnoglasbena oddaja — 21.45 Dnevnik — 22.00 Kulturni magazin —
23.30 Poročila
SOBOTA, 1. III.
7.45	— 12.55 in 13.55 — 23.45 TELETEKST
8.00 POROČILA
8.05	AVSTRALSKE PRAVLJICE: Južni križ
8.20	NARAVA V PLESU
8.35	OŽIVELE STRANI, 9. del
nanizanke
8.50 LUTKOMENDIJA, 4. del nadaljevanke
9.15 GISELLE V UPRIZORITVI BALETNE ŠOLE IZ MARIBORA 9.45_POTOVANJE SKOZI OSONČJE: Življenje na Marsu, 8. del ameriške nadaljevanke
10.15 EX LIBRIS M & M
11.00 SLOVENSKI LJUDSKI PLESI — BELA KRAJINA, 3. del
11.25	ŠČEPEC ŠIRNEGA SVETA: Piment, ponovitev 12. dela
11.50 VOJNA: Zbogom, vojna, ponovitev zadnjega dela
12.50 POROČILA
14.10	POROČILA
14.15 KLOVNI, romunski mladinski film
15.55	BOJ ZA OBSTANEK: Deževje je prišlo
16.25	NOGOMET HAJDUK:SUT-JESKA, prenos
18.15 PADEC, ameriški kratki film
18.30 NA ZVEZI, oddaja za stik z gledalci
18.50 RISANKA
19.00 DANES
V ŠESTI PRESTAVI
19.30 DNEVNIK
19.45	VREME
19.50 ZRCALO TEDNA
20.15 PEKLENSKA STOLPNICA
Najvišjo stavbo na svetu, 135 nadstropij visok nebotičnik, na dan otvoritve zajame požar. Ogenj stavbo razdeli na dva dela, v zgornjem so ujeti udeleženci slavnostne zabave, v spodnjem pa gasilci, katerim je film posvečen in ki takoj začno boj z ognjem.
23.00 DNEVNIK
23.15 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
DRUGI PRQGRAM
13.10	Test — 13.25 Jugoslavija, dober dan — 13.55 Princ Proša (sovjetski mladinski film) — 15.20 Miti in legende
— 15.35 Eko, eko — 16.35 Igrani film
— 17.55 Kratek film — 18.15 Košarka Rabotnički: Smelt Olimpija — 18.45 Kratek film — 19.00 Narodna glasba
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Rock maraton — 20.30 Feljton — 21.15 Poročila — 21.20 Športna sobota — 21.35 Evropski pokal v alpskem smučanju, veleslalom
TV ZAGREB
8.45	Poročila — 8.50 Video strani — • 9.00TVvšoli—12.257TVdni—12.55 SP v bobu štirisedu — 15.40 Narodna glasba — 16.10 Poročila — 16.15 TV koledar — 16.25 Nogomet Hajduki :Sutjeska — 18.15 Košarka Rabotni-ški:01impija — 18.45 Oddaja iz kulture
— 19.30 Dnevnik — 20.00 Žena francoskega poročnika (angleški film)
— 22.05 Dnevnik — 22.20 Za konec tedna
NEDELJA, 2. III.
22.05
8.05	— 14.30 in 14.45 TELETEKST
8.20 POROČILA
8.25	ŽIVŽAV
9.20 MERLIN, ponovitev 4. dela
9.55 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU—SLALOM (M), prenos 1. teka
11.00	VEČNI KLIC, 7. del sovjetske nadaljevanke
12.10	LJUDJE IN ZEMLJA
12.55 SLALOM (M), prenos 2. teka
14.45 NIKOLA TESLA, 2. del nadaljevanke
15.45 MOZAIK KRATKEGA FILMA: ŽIVLJENJE NOMADSKEGA PLEMENA in SHANTOLO — RITUAL JUŽNIH INDIJANCEV
16.15	POROČILA
17.20 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA
17.05	MENIH IZ MONZE, italijanski film
Nepozabni italijanski komik Toto tokrat nastopa v zgodbi, kiseokolileta 1600 odvija v bližini Monze. Je ubogi Pascale, ki ga izženejo iz vasi, ker ni mogel plačati davka svojemu plemiču. Toda Pascale, ki ima tudi osem otrok, se hitro znajde. Preobleče se v meniha, otrokom pa naroči, naj se izdajajo za sinove božje previdnosti. Sprejmejo jih v gradu prebrisanega markiza, kjer je zaprta lepa Florence, ki je odklonila njegovo roko, ima pa ljubimca, s katerim pričakuje otroka. Pascalu se lepo dekle zasmili in s svojimi sinovi se odloči, da ji bo pomagal.
18.45	RISANKA
19.00	DANES
POTROŠNIŠKA POROTA
19.23 PODARIM — DOBIM, 3.
žrebanje
19.30 DNEVNIK
19.45	ŠPORT
19.55	VREME
20.00 SIVI DOM, 8. del nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU
22.00 POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.25	Poročila — 8.30 Oddaje za JLA in igrani film — 11.45 Video tilt (oddaja resne glasbe) — 14.00SP v bobu štirisedu — 15.30 Košarka (ž), finale jugoslo-vanskega pokala — 16.25 SP » rokometu — 18.00 Evropski pokal v alpskem smučanju — 18.25 Neobvezno 2 — 19.10 Na štirih kolesih —
19.30 Dnevnik — 20.00 Podobe časa 1760-2060 (1. del dokumentameserije) — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Flandrijski lev (1. del nemško-belgijske nadaljevanke) — 22.10 Zabavnoglasbena oddaja
PONEDELJEK, 3. III.
9.00	ZRCALO TEDNA
9.20	PESEM GIBA: Jugoslovanska
moderna
9.45	NAŠI OLIMPIJCI: Hokejisti
15.40	— 23.05 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK — ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30	TAM JE VRTEC, TAM JE
GRAD
17.45 ALI VEŠ? in HAMURABI
17.50	LUTKOMENDIJA, 5. del nadaljevanke
18.15	VIDEOGODBA, ponovitev
18.45 RISANKA
19.00 DANES
PODRAVSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
20.05	VIHRE VOJNE, 7. del nadaljevanke
21.00 OMIZJE
23.00	POROČILA
DRUGI PROGRAM
8.30 Naš prijatelj Tito — 8.45 Oživele strani — 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli 12.30 Poročila — 17.30 Beograjski TV program — 19.00 Telesport —
19.30 Dnevnik — 20.00 Znanost —
20.50	Včeraj, danes, jutri — 21.20 Dinastija — 22.15 Odprta knjiga
TOREK, 4. III.
9.00 PRED IZBIRO POKLICA: Vrtnarstvo
9.25 ČLOVEKOVO TELO: Vonj in okus
9.55	SLIKARSTVO XX. STOLETJA: Ženska v likovni umetnosti
15.45	— 23.00 TELETEKST
16.00 ŠOLSKA TV, ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25 POROČILA
17.30	KOTALKARSKA PRAVLJICA, revijski nastop kotalkarjev z Opčin pri Trstu
18.00 KUŽA LUŽA, pravljični portret
akademskega slikarja Danijela Demšarja
18.15	MATI GRE V AMERIKO, dokumentarni film
18.40	ČAROBNA VRVICA
18.45	RISANKA
19.00	DANES
NOTRANJSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	D. Jančar: VELIKI BRILJANTNI VALČEK, TV priredba gledališke predstave Drame SNG Ljubljana,
1.	del
21.25	MEDNARODNA OBZORJA
22.10	DNEVNIK
22.25	SP V ROKOMETU (M)
DRUGI PROGRAM
8.30 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju
— 9.00 TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
12.30 Poročila — 17.25 Dnevnik —
17.45	Kaj otroci vedo o rojstnem kraju
— 18.15 Mostovi — hidak — 18.45 Rumena laguna — 19.30 Dnevnik —
20.00	Narodna glasba — 20.45 Žrebanje lota — 20.50 Včeraj, danes, jutri
— 21.05 Revolucija, ki traja — 21.50 Fran Galovič
SREDA, 5. III.
9.00 L Pregelj: TOLMINCI, TV drama
15.30 —22.45 TELETEKST
15.45 TV MOZAIK, ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30 Tone Pavček: K A J JE N A JLEP-ŠE
17.40	KO SE KORENIN ZAVEMO: Ljubljana, srce OF, 5. del dokumentarne serije
18.45 RISANKA
19.00 DANES
KOROŠKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05	Filmtedna: NORMA RAE,ameriški film
Mlada delavka sodeluje pri organiziranju sindikata v tovarni, v kateri dela. Temu se močno upira zlasti direktorica tovarne, ki seje razdor med delavci, pa tudi med delavci ni enotnosti. Do preobrata pride, ko delavci na pobude Norme Rae prekinejo delo, potem pa ustanovijo svoj sindikat. Vsekakor gre za enega najbolj poštenih ameriških
filmov o ameriškem delavstvu, ki je hkrati tudi prepričljiv filmski dogodek. Sally Field je za glavno vlogo dobila na cannskem festivalu zlato palmo.
22.00	PORTRET JOŽETA BEVCA
22.30 DNEVNIK
DRUGI PROGRAM
8.30 Benji, Zaks in deček iz vesolja —
8.55	TV v šoli — 10.35 TV v šoli —
12.30 Poročila— 17.10 Nogomet Haj-duk:Waregem —J9.00 KošarkaCibo-na:Real — 20.30 Športna sreda
ČETRTEK, 6. III.
9.00	FILM
15.40	— 23.00 TELETEKST
15.55	TV MOZAIK, ponovitev dopoldanskih oddaj
17.25	POROČILA
17.30	ZGODBE O POLUHCU: Kako je Poluhec sodil siromaku, 9. del
17.50	POTOVANJE SKOZI OSONČJE: ODISEJADA JUPITER, 9. del
18.15	DELEGATSKA TRIBUNA
18.45	RISANKA
19.00	DANES POMURSKI OBZORNIK
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.05 TEDNIK
21.05 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIH KUHARSKIH MOJSTROV
21.10 FREUD, zadnji del nadaljevanke
22.10 DNEVNIK
22.25	SP V ROKOMETU (M)
DRUGI PROGRAM
8.30	»Fazoni ifore« — 9.00 TV v š(
10.35	TV v šoli — 12.30 Poroči
16.25	Smučajmo vsi — 17.25 Dne — 17.45 »Fazoni i fore« — I Znanost — 18.45 Goli z evrop nogometnih igrišč — 19.30Dnevn
20.00	Panorama (politični magazi
20.40	SP v rokometu — 22.15 Kvi, ka — 23.20 Dnevnik
PRILOGA
kah dosti črnoglede. Srbija in Kosovo naj bi proizvedla 1,3 milijarde kilovatnih ur elektrike več, kot je bosta porabila, v Sloveniji pa naj bi presežek znašal 1,1 milijarde kilovatnih ur. Hrvaška predvideva prav tak primanjkljaj, kot bo v Sloveniji presežek, v BiH predvidevajo primanjkljaj 650 milijonov kilovatnih ur, v črni gori 610 milijonov, v Vojvodini 436 milijonov kilovatnih ur. Ob vsem tem povejmo, da smo po porabi električne energije na prebivalca še kar ali vse bolj na dnu evropske lestvice. Predvideva se, naj bi se leta 2000, ko je predvidena poraba 5.000 kilovatnih ur na prebivalca, približali porabi, ki so jo leta 1980 imele Belgija, Velika Britanija, Avstrija, Danska, češkoslovaška. Največ elektrike na prebivalca so leta 1980 porabile Norveška, kar dobrih 20 tisoč kilovatnih ur, švedska 11.510 kilovatnih ur, Finska 8.329 kilovatnih ur itd. Smo pa zato na vrhu lestvice porabe energije na enoto družbenega proizvoda. Podatka kažeta, kaj bi morali storiti v prihodnjih letih. Toda kako? Kako se izogniti primanjkljaju energije, ki naj bi leta 1990 znašal kar 8 milijard kilovatnih ur, če bo gospodarski razvoj tak, kot je predvideno? Eno je jasno: od jugoslovanskega elektrogospodarstva samega ne moremo pričakovati boljše oskrbe z električno energijo, saj smo že omenili, da ne zasluži niti za enostavno reprodukcijo, ampak stalno posluje z izgubo.
Kaj naj bi gradili, je bolj ali manj vendar jasno. Strategija dolgoročnega razvoja,energetike zahteva naslonitev na lastne energetske vire, med katerimi so najprimernejše reke in termocentrale na premog. Od okrog 110 milijard kilovatnih ur, kolikor je celotni vodni potencial v državi, jih je mogoče ekonomično izkoristiti vsaj polovico. Polovico od tega jih že, so pa še velike rezerve. Proizvaja'ci energetske opreme so ustanovili poseben konzorcij za gradnjo najmanj 15 hidrocentral na Muri in Savi, nekaj tako imenovanih vodnih
stopnic pa naj bi postavili tudi na Dravi. Tri b hidrocentrale naj bi zgradili tudi na karlov- s škem področju. Zadnja leta se je veliko govo- s rilo o neizkoriščenosti Drine, na kateri bi bilo ^ mogoče poleg sedanjih 7 postaviti menda še s 18 elektrarn skupne moči 3.000 megavatov z s letno proizvodnjo nad 10 milijard kilovatnih ur. s To je moč treh nukleark, o katerih še kar govo- ^ rimo, in pet Djerdapov 1! Velike so tudi rezerve ^ Vardarja, Zete, Une, Trebišnjice in drugih rek. s Prav ta energija je tudi najbolj čista, domača, s se obnavlja in povzroča z nekaj pameti in I; kompromisov pri uporabi še najmanj Škode J; okolju. V prihodnjih letih seveda računamo tu- ;> di z nekaj termoelektrarnami, ki naj bi imele s skupno moč nekaj nad 2.000 megavatov. I;
Načrtov je veliko, veliko premalo pa je ^ zadnje denarja. Poleg tega je proti nekaterim \ (na primer proti Muri, Plominu itd.) veliko na- b sprotovanja široke javnosti, večinoma pred- ^ vsem iz naravovarstvenih razlogov, ki jih ni- ^ kakor ne moremo kar odbiti in ne obsoditi. Na- s sprotno. Tudi strokovnjaki bi morali gledati na s to, da energetiko načrtujejo tako, da bo čim ^ manj škodljivo vplivala na okolje (sedaj ni ta- J; ko), saj varianta »nič« spet ni sprejemljiva, ne s glede na to, da imamo še velikanske rezerve v £ neracionalnem trošenju električne energije. < Poznavalci pravijo, da je teh rezerv vsaj za eno ^ nuklearko. O slednjih pa tokrat samo toliko, da ;> nekateri še kar vztrajno sanjajo o njih, in sicer s naj bi do leta 2003 zgradili še štiri. O tem je ob s pred kratkim objavljenem razpisu o uvozu no- ^ vih jedrskih elektrarn pretekli teden razpravljal J> tudi CK ZKJ, katerega široko razpravo in tudi *> zelo različna mnenja bi vendar nekako lahko s povzeli tako, da je treba nuklearni energetski ^ program temeljito pretehtati v okviru enotnega ^ jugoslovanskega energetskega programa, odi očitev o zidavi jedrskih elektrarn pa naj ne bi s bila ozka, ampak bi morali o tem odločati ob ^ širokem soglasju.
ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ '
Čeprav nam, predvsem po zaslugi razmeroma blage zime, zaenkrat ne grozijo z redukcijami, ki že praviloma sprožijo najrazličnejše bolj ali manj žolčne razprave o električni energiji, preskrbi z njo, o elektrogospodarstvu ipd., je električna energija že nekaj časa tema razprav in dvigovalec temperature na različnih ravneh in krajih. Znani so zapleti okrog predvidene verige hidroelektrarn na Muri, ki naj bi taka, kot je zamišljena in na kakršno prisegajo strokovnjaki iz elektrogospodarstva, ogrozila, oziroma uničila na stotine hektarov najrodo-vitnejše slovenske zemlje. Znani so nesporazumi okrog gradnje termoelektrarne Plomin 2 na Hrvaškem pa razprave okrog druge jugoslovanske jedrske elektrarne, ki naj bi jo v Prevlaki pri Zagrebu skuDaj postavili Hrvaška in Slovenija itd., itd. Temperaturo vsaj malo dvigne tudi vsakokratna podražitev električne energije, kot tudi novice o sicer že povsem
običajnih velikanskih izgubah elektrogospodarstva.
Zaradi preskrbe z električno energijo pa bo v prihodnjih letih gotovo marsikoga še bolj bolela glava. Energetiki opozarjajo, da se nam že na začetku prihodnjega desetletja obetajo redukcije zaradi velikega pomanjkanja električne energije. Morda bo kdo rekel, da je do takrat še veliko časa. Pet let res ni tako malo, a v energetiki je to zelo kratek rok, saj traja gradnja večje hidrocentrale in termoelektrarne okrog sedem, osem let, jedrske pa še dlje. Letos naj bi v Jugoslaviji po napovedih porabili več kot 81 milijard kilovatnih ur električne energije. Leta 1990 naj bi poraba znašala že okrog 98 milijard kilovatnih ur, ob koncu stoletja pa celo 160 milijard kilovatnih ur. Vprašanje je, če bo poraba res lahko takšna. Sedanje stanje daje kaj malo upanja, da bo tako, da bomo zagotovili tolikšno proizvodnjo električne energije.
Zadnji dve srednjeročni obdobji z gradnjo elektrarn ni šlo posebno dobro, zato imamo letos kar za 2.200 megavatov manjše proizvodne možnosti, kot je bilo predvideno. Vse sedanje jugoslovanske elektrarne imajo moč 19 tisoč megavatov, ki pa jih naenkrat ni mogoče izrabljati. Koriščenje je odvisno od vrste stvari, npr. od zalog mazuta, pa seveda od vodnih razmer, s katerimi smo včasih prav slabe sreče. Do konca tega srednjeročnega obdobja naj bi elektroenergetski sistem države okrepili za 4.500 megavatov. Zaenkrat so v različnih etapah gradnje elektrarne z močjo 3.000 megavatov, o začetku gradnje vseh ostalih pa se dejansko nič ne ve. Republiška elektrogospodarstva so nedavno sicer objavila plane razvoja, v njih pa je malo rokov o začetku ali dokončanju gradnje.
Lani je v Jugoslaviji manjkalo približno 300 milijonov kilovatnih ur električne energije. Tu-di letos so napovedi vsaj v nekaterih republi-
Paul Cezanne, slavni francoski impresionistični slikar, je slikal tako počasi, da je pri ustvarjanju »mrtvih prirod« namesto pravih plodov uporabljal ponaredke iz voska. Pravo sadje bi se namreč pokvarilo prej, kot bi umetniku uspelo dokončati sliko.
•
Od leta 1788 do 1820 je bilo v vseh angleških gledališčih prepovedano igrati slavno Shakespearovo tragedijo Kralj Lear. Zakaj? Preprosto zato, ker bi zlonamerneži lahko povezali predstavo z boleznijo tedanjega angleškega kralja Georga III. Zdravniki so kralja proglasili za popolnoma norega.
Američan Robert Tood Lincoln je bil očividec atentatov na tri ameriške predsed-
Glasba
SUŽNJA RITMA
Grace Jones, sužnja ritma, se je rodila na Jamajki, odrasla pa je v Združenih državah Amerike. Je pravzaprav ameriško dekle z jamajskimi navadami. Tako se z resnim glasom napovedovalca začenja zadnja plošča Grace Jones »Slave To The Rhythm«.
Grace Jones se je rodila v Spanishtovvnu na Jamajki. Ko ji je bilo 12 let, seje oče, ki je dokaj dolgo ohranjal družinsko tradicijo angažiranja v lokalni politiki, odločil preseliti v ZOA in tam začeti novo življenje. »Pristali« so vSyra-cuseju. Grace Jones je že kot pubertetnica obiskovala razne tečaje igre in manekenstva ter imela celo angažma z VVilhelmima Modeling Agency iz New Yorka. Kmalu je dobila prvo vlogo v filmu Gordon s’War. A mnogo večjo slavo si je pridobivala v newyorških underground klubih, kjer so bili večinska publika homo seksualci. Na oder je prihajala z okrašenim motorjem, oblečena v tesne pasove, in plesala s tamkajšnjimi body builderji. Ko se je v širši javnosti razširil glas o sekse-pilnem temnopoltem dekletu fantovskega videza in ko so slike njenih nastopov prišle v mnoge najbolj znane svetovne ilustrirane revije, se je Grace Jones preselila v Pariz in postala ekskluzivni model znanega francoskega modnega fotografa Jeana Paula Gouda. Ustvarila sta izjemne fotografske serije. Grace se je seveda pojavljala na naslovnih straneh magazinov kot Vogue, Der Štern, Elle, vse bolj pa se je tudi posveča-, la pevski karieri. Imela je nekaj disco hitov, na primer I Need A Man, La Vie en Rose,
V  _____________________
paGoorDie, ki panisozbudili pretiranega zanimanja glasbene kritike in širše publike. Njeni prvi trije albumi, Porto-filio, Farne in Muse, so bili pač pretirano discovsko orientirani. Ko je producenta Toma Moultona zamenjala s Chrisom Blackvvellom, so se zadeve začele spreminjati. Album »Warm Leatherette« je vseboval nekaj rock evergree-nov, med katerimi je imela posebno mesto pesem »Love Is A Drug« Bryana Ferryja z albuma Siren skupine Roxy Musič, Grace Jones je čedalje uspešneje uporabljala svoj globoki glas in eksotično ja-majsko izgovorjavo.
Leto 1981 je bilo prelomno v njeni pevski karieri. Takrat je objavila svoj najboljši album Nightclubbing. Plošča je bila popolnost moderne produkcije z očitnim vplivom takrat vse bolj popularne reg-gae glasbe. Njena sodelavca Dunbar in Shakespeare sta pač dolgo delala kot producenta lokalnih reggae skupin in sta stalna člana ene najboljših reggae skupin na svetu Black Uhuru. Plošča je
bila leta 1981 izbrana za album leta, in sicer po ocenah kritikov britanskega New Mu-sical Express. Tudi naslednji album »Living My Life« je bil zelo kvaliteten. Grace Jones je postala svetovna zvezda in vse bolj jo je začel zanimati tudi film. Leta 1984 je sodelovala v dveh komercialnih uspehih, v Conanu II z Arnoldom Schvvarzeneggerjem in v zgodbi o agentu 007 A View to a Kili.
Proti koncu lanskega leta se je Grace Jones vrnila na glasbeno sceno. V produkciji Trevora Horna, trenutno enega najbolj cenjenih producentov, je posnela in objavila album »Slave T o The Rhythm«. Na plošči je nekaj inačic ene pesmi, ki pa se med seboj vendar precej razlikujejo. Promocijo te plošče je spremljal v zadnjem času eden najboljših spotov, narejen iz raznih starih fotografij, video posnetkov in filmov. Diskografska hiša Island, ki je videla, da ji popularnost na tržišču spet raste, je izdala tudi kom-pilacijo njenih največjih hitov z naslovom Island Life.
nike. Navzoč je bil ob atentatu, v katerem so ubili njegovega očeta Abrahama Lincolna, atentatu na predsednika Garfielda in atentatu na predsednika McKinleya. Po uboju slednjega se je Robert Lincoln zaklel, da se ne bo nikoli več udeležil nobene javne prireditve, na kateri bo tudi ameriški predsednik. Tega se je zvesto držal, kljub temu pa je bil priča atentata na guvernerja Oklahome.
Ameriški predsednik Uly-ses Grant, nekdanji general, je bil edini ameriški prvi mož, ki so ga aretirali in pripeljali na policijsko postajo. Policijska patrulja ga je leta 1871 zalotila, kako je kljub strogi prepovedi jahal po ulicah VVashingtona z nedovoljeno hitrostjo. Grant je plačal kazen 20 dolarjev, kar tedaj ni bilo malo.
£ '.h M
'd O
©
o.£
f-h e.
d« >
Š13 2
c ® fl
Zelo fini in dragi čopiči, ki jih prodajajo kot čopiče iz kamelje dlake, so v resnici narejeni iz repkov veveric.
Investicija v Eifflov stolp v Parizu se je amortizirala v pičlem letu dni, takratnega gradbenega dosežka ni mogoče šteti med zgrešene investicije, ki jih je tudi v Franciji nekaj. Če pa bi slavni stolp stal v kakšnem bolj zakotnem predelu te dežele, bi bila pesem najbrž popolnoma drugačna.
V tkivu, iz katerega so narejeni človeški možgani, je (relativno glede na težo) več vode kot v človeški krvi. Toliko, da se ve!
Še v tem stoletju so v ameriški zvezni državi Delavvare javno prešibali več kot 1600 ljudi, obsojenih na to kazen zaradi raznih deliktov »srednje kategorije«.
•
V Las Vegasu, glavnem mestu Nevade, ki je tudi ameriško središče za igre na srečo, se vrte rulete 24 ur na dan. V mestu je med drugim tudi 30.000 igralnih avtomatov, na katerih povprečni prebivalec Las Vegasa zapravi letno okoli 800 dolarjev.
Kino
RENDEZ — VOUS
Tokrat je fotografija ključni del teksta. Bilo bi sploh najlepše, ko bi zadoščala le ta podoba njunega pogleda. Toda... Ona je Nina, on Ouentin, natančneje — bil je Ouentin; zdaj je fantom, ki se vrača v njeno življenje. Prizor tega zrenja smrti v oči je iz filma Rendez-vous francoskega režiserja Andreja Tčchineja.
Nina je mlada gledališka igralka, ki se z dopolnjenimi osemnajstimi leti napoti iz province v Pariz. Tu se njeno življenje razpne med tri moš-
ke. Njihova časovna pojavitev v filmu in v njenem življenju je morda manj pomembna od dejstva, da pravzaprav predstavljajo tri do ekstrema pricr-nana razumevanja odnosa moškega in ženske. Prvi, uslužbenec v agenciji za oddajo stanovanj (VVadeck Stanczak), ji nudi »ljubezen; drugi, stari gledališki režiser (Jean-Louis Trintignant), očetovsko zaščito; tretji, Romeo v gledališki porno verziji Romea in Julije (Lambert VVilson),, pa sebe z vso svojo nepredvidljivostjo in norostjo. Odločitev je enaka v življenju in na filmu. Da se Nina (Juliette Bioche) odloči za Romea, mora le-ta sredi filma umreti pod avtomobilskimi kolesi. »Ljubiš ga, ker si ga izgubila,« ji pravi gledališki režiser.
Temeljna razsežnost Tec-hinejevega filma je prav v vztrajanju na tem »vselej prezgodaj ali prepozno« nekega lju-
bezenskega rezmerja. Ninin spoprijem z vlogo Julije (v predstavi, ki jo režira stari režiser) je tako lahko le dialog s fantomom, z nekom, ki je prav zaradi tega, ker ga ni več tu, še močneje prisoten, ki je hkrati na ulici pod oknom in pred vrati sobe, ki je ob njej in v njej. In če verjamemo Jaqcuesu Lacanu, da obstaja »tisti mehanizem v nas, ki proizvaja najprej simpatijo, nato fascinacijo, obsesijo in končno samo ljubezen«, potem so v prizoru, katerega delček je pričujoča fotografija, strnjene vse faze tega potovanja, da bi v njunem pogledu lahko zaslutili tisto »samo ljubezen«.
Film Rendez-vous je nastal leta 1985. Andre Techine je prejel zanj nagrado za režijo na festivalu v Cannesu. 15. februarja so ga v Centru Sava videli obiskovalci beograjskega FESTA.
STOJAN PELKO
V neobvezen premislek
MOČ PROTI ČUSTVOM
stopiti v polnem sestavu. Vendar oddaje ne bo, namesto vroče polemike o zadevi, težki 15 milijard dolarjev, bomo, tako napovedujejo, gledali okroglo mizo o naših preslavnih žogobrcih in izboru novega zveznega kapetana. Kino-oko o jedrskih elektrarnah bo, če bo, marca. Medtem so se zgodile še nekatere drug% neprijetnosti. Seveda zelenim. Dan po prvi oddaji je eden najbolj brilja-tnih in podkovanih govorcev, dr. Branko Lalovič, zaposlen v Vinči, dobil od svojega direktorja ukor, nekoliko kasneje pa tudi odločbo o upokojitvi. Stara, preizkušena metoda.
Koga se boje jedrski mogočneži, ki lahko čez noč up-okoje zaslužnega znanstvenika? Zakaj se nočejo pojaviti pred najširšim avditorijem, zakaj lahko v zelo ozkih okvirih tako rekoč dokončno sklepajo o licitaciji za graditev nukleark, podvigu, ki bi Jugoslavijo politično, ekonomsko in ekološko uokviril, tako so izračunali, do leta 2040?
Javnost je tista, ki marsikomu ne da spati. Javnost, ki verjame svoji laični pameti. Strokovnosti se je naveličala ob obrovcih, fenijih in še čem.
MARJAN BAUER
Ko je član centralnega komiteja ZKJ Dragiša Ivanovič nedavno govoril o razpisani dražbi za uvoz novih jedrskih elektrarn, je izjavil, da bi bilo treba tak sklep razveljaviti iz političnih, znanstvenostro-kovnih in finančnih razlogov. Ivanovičeve besede so imele velik odmev, takoj se je oglasila Milka Planinc in med drugim rekla, da jugoslovanski strokovnjaki že več let menijo, da naša država energetskih težav ne more rešiti brez nukleark, in ob tem dodala, da družba prav gotovo ne bo neodgovorno dovolila, da bi probleme jedrskih elektrarn reševali brez najresnejše razprave, in to ob sodelovanju širokega kroga strokovnjakov ter odgovornosti države v celoti.
Omenjeni izjavi plastično kažeta dve skrajni mnenji o jugoslovanskem jedrskem programu, po katerem naj bi v tem in v začetku naslednjega stoletja zgradili pet jedrskih elektrarn, ki bi stale vsaj 15 milijard dolarjev. Zanimivo je, da zagovarjajo jedrske elektrarne predvsem politiki in ožja skupina strokovnjakov iz elektrogospodarstva, nuklearne komisije ZIS in nekaterih inštitutov, del strokovnjakov in javnost (to med drugim neizpodbitno dokazuje anajiza inštituta za raziskave pri ljubljanski univerzi) pa je iz dneva v dan bolj odločno zoper negotove in drage atomske spomenike. Na eni strani je torej manjšina z velikansko dejansko močjo odločanja, na drugi pa večina, oborožena predvsem s čustvi in mnenji sicer redkih pogumnih, vendar z znanjem zelo podkovanih strokovnjakov.
Kakšne so metode in tudi razmerje moči med obema taboroma, je lepo pokazala nedavna beograjska oddaja Kino-oko, posvečena »jugonuk-learkam«. Kar deset povabljenih pristašev atomske bodočnosti se je v zadnjem tre-
nutku odpovedalo nastopu pred milijonsko javnostjo, izgovarjali so se na vse mogoče načine, nekateri so svojo udeležbo pogojevali s seznamom zaželenih nasprotnikov druge strani. Zaradi izjemnega zanimanja in vprašanj iz vseh republik in pokrajin se je vodstvo Kino-oka odločilo, da bi za 26. februar naredili še eno okroglo mizo na to temo, prva, v kateri so po mnenju avtorja teh vrstic premočno zmagali zeleni, namreč zaradi časovne stiske in gore vprašanj in problemov ni bila dovolj celovita in dorečena.
Z oddajo pa ni bilo oziroma ne bo nič. Večina povabljenih pristašev jugoslovanskega atomskega programa namreč ni potrdilo sodelovanja v oddaji, na seznamu tistih, ki niso odgovorili, so tudi ugledni predstavniki Jugela, Jume-la, JE Krško, nuklearne komisije pri ZIS, inštituta Vinča itd. Odgovorov ni bilo, čeprav je RTV Beograd vsem udeležencem poslala telegrame ali telekse s plačanim odgovorom. Skoraj odveč je povedati, da so bili nasprotniki jedrskih elektrarn pripravljeni na-
/6>Q)
priloga	dolenjske
Mnenje strokovnjaka
BELA KRAJINA SE EKOLOŠKO OSVEŠČA
Skromne samočistilne sposobnosti kraške Bele krajine in zanemarjanje prvin smotrnega gospodarjenja z okoljem se je v vsej širini drastično pokazalo ob onesnaženosti Krupe s polikloriranimi bifenili. Posebna oblika degradacije okolja je presenetila slovensko in belokranjsko javnost, o belokranjski Krupi, je bilo veliko napisanega, zato ne kaže ponavljati ugotovljenih dejstev. Vendar vrsta stvari kaže, da poteka odpravljanje posledic odločno prepočasi, kar še posebej velja za sicer zahtevne, a prepotrebne analize zdravstvenega stanja ogroženih prebivalcev, pa (udi nevtralizacije vpliva onesnaženosti iz odlagališč odpadkov, ki vsebujejo PCB.
Ob D. Ahačič in I. Jugoviču je zlasti B. Flajšman v Dolenjskem listu in Delu pred kratkim ponovno trezno in pretehtano (pa tudi čustveno prizadeto) opozoril na počasnost reševanja, skromno obveščanje javnosti s strani strokovnjakov in upravnih organov, ter obenem postavil jasna in konkretna vprašanja. Zal nanje ni bilo celovitega in jasnega odgovora, saj je v Delu (8. 2. 1986) nanje glede akcij SEPA odgovoril le S. Polič. Iz sicer dokaj meglenih in splošnih odgovorov lahko razberemo, da »se dogovorjeni programmi potrebnih ekoloških meritev in raziskav izvajajo delno oziroma so v zamudi.- Obenem pa se popolnoma strinjam z ugotovitvijo S. Poliča, da je že čas (po mojem ceto skrajni!), da se trezno strokovno oceni stopnja in razsežnost tveganja zaradi onesnaženosti Krupe in okolice s PCB.
Predvsem zaradi negotovosti prizadetih prebivalcev je res krajni čas za strokovno podkrepljene informacije in ugotovitve. Ne mislim komentirati nekaterih namigovanj S. Poliča, da morda kdo želi celo izsiliti krupsko katastrofo, ali pa misli, da B. Faljšmana žuli čevelj drugje (morda tudi ostale »nepoklicane«?), ne pa skrb za Krupo. Ravno neolepšane in trde besede nekaterih »nepoklicanih« so morda pripomogle k nekoliko hitrejšemu reševanju (a še vedno odločno prepočasnemu) vprašanj v zvezi's Krupo. Želja in zahteva je le, da se prizadetim prebivalcem in zaskrbljeni javnosti strokovno argumentirano in jasno predočijo dejanske in potencialne posledice onesnaževanja s PCB in odločneje odpravljajo vzroki in možnosti nadaljnjega onesnaževanja. In upanje, da je krupska klofuta morda le osvestila pogosto ekološko ležernega samoupravljalca pod Triglavom, ki se doma razburja nad »svinjarijo«, na delovnem mestu pa neprizadeto onesnažuje okolje.
Belokranjce pa v zadnjem času pesti nov ekološki problem: kje naj bi bila osrednja črnomaljska občinska komunalna deponija. Za razumevanje tega izredno perečega in občutljivega vprašanja (kaj pomeni nepretehtano odlaganje posebnih odpadkov, je boleče pokazala Krupa) je potrebno nekoliko širše, regionalno osvetliti razmere, pa tudi že na samem začet-
ku ločiti upravno-organizacijski nivo ter strokovno delo. Očitno je v lokacijskem postopku prišlo do več »kratkih« stikov med ustreznimi občinskimi službami in KS Dragatuš, kjer naj bi bilo smetišče. Iz razgovorov z delegacijo KS Dragatuš, ki se je konec leta 1985 udeležila sestanka IO Zveze društev za varstvo okolja v Ljubljani (in kasnejših pogovorov), je razvidno, da se krajani KS Dragatuš čutijo odrinjene iz postopka dogovarjanja za izbor lokacije smetišča. Osebno sodim, da je ravno v tem »kratkem« stiku in pomanjkljivi (a nujni) vključitvi KS eden izmed osnovnih razlogov za postopno spreminjanje mnenja KS Dragatuš. Le-ta je bila v začetku (sicer z nekaterimi pridržki) sicer »rezervirana« do smetišča na njenem ozemlju, vendar ni bila a priori proti, danes pa je njeno mnenje in stališče odklonilno. Brez dvoma bo nadaljnje delo in dogovarjanje sedaj veliko težavnejše, dolgotrajnejše, vendar nujno in prepotrebno.
Ker sem že leta 1980 po strokovni strani (samoiniciativno) opravil širšo, regionalno zasnovano raziskavo o neurejenih odlagališčih odpadkov v Beli krajini (objavljena v Geografskem vestniku 1981, Ljubljana), se čutim dolžnega, da strokovno pošteno in neobremenjeno prikažem nekatere osnovne raziskovalne ugotovitve. 2e leta 1980 je bilo v Beli krajini več kot 40 neurejenih odlagališč trdih odpadkov, ki v pretežno kraškem svetu pomenijo dejansko in možno obliko onesnaževanja, zlasti vodnih virov. Onesnaženost vse večjega števila belokranjskih kraških izvirov dejansko ugotavljajo večletne študije Geološkega zavoda (nosilec raziskave je mag. D. Novak), pa tudi druge (npr. D. Plut: Vode v Beli krajini in njihova uporaba, doktorska tema, 1985). Terenski ogledi kažejo, da izcedna voda iz neurejenih smetišč postopoma pronica v podzemlje, ogroža vodne vire, na smetiščih pogosto prihaja do nekontroliranega sežiganja smeti, neznosnega smradu, na smetiščih so glodalci, ptice, večkrat pa tudi otroci, zbiralci koristnih odpadkov itd. Stalno je prisotna nevarnost okužb, epidemij, različnih oblik onesnaževanja. Tudi za osrednje odlagališče odpadkov pri Vranovičih velja, da je položaj ekološko popolnoma nevzdržen, saj je smetišče na kraškem svetu, v bližini naselja in Lahinje, sanitarno neustrezno urejeno. Skratka, odlaganje trdih odpadkov v občini Črnomelj je neurejeno in lahko samo čakamo, kdaj bo prišlo do ekološke nesreče.
Obenem je današnje stanje dovolj jasno opozorilo, da ni sprejemljivo mnenje o reševanju problema odpadkov po principu: vsaka KS naj ima svoje smetišče, sama naj rešuje svoj problem. Tako mnenje pa še posebno ni sprejemljivo v pokrajini, kjer je le desetina ozemlja nekraškega, torej neprepustnega.
Izbor širšega območja za lokacijo centralnega sanitarnega smetišča za celotno črnomaljsko občino je slonel na naslednjih strokovnih obdelanih vidikih: hidrogeološkem, pedološkem, meteorološkem, naravovarstvenem, urbanistično-prometnem in estetsko-rekreacijskem (Plut, 1981). Medseboja primerjava in soočanje različnih vidikovza celotno ozemlje Bele krajine nam je po metodi izločanja najmanj primernih površin ter prikrivanja posameznih analitskih kart izluščila, da je za osrednje smetišče najbolj primeren svet ka-nižarske kadunje, in sicer širše območje med Kvasico—Kanižarico in Butorajem. Gre torej za geološko edini večji sklenjeni predel vododržnih slojev v kanižarski premogovni kadunji, s površinsko razvito rečno mrežo, debelo prstjo in preperelino; svet ni poseljen in je obenem izven naravovarstvenih in vodnovarstvenih območij, kjer prevladujejo gozdne površine, a v bližini največjega urbanega središča.
Kot geograf sem po svoji strokovni usposobljenosti raziskovalno tvorno sodeloval le v tej, širši fazi izbora območij za lokacijo. Tej fazi raziskovanja pa je sledila druga, operativnejša in konkretnejša, kjer je večje število raziskovalcev-specialistov (od urbanistov do hidrogeologov) sodelovalo pri izboru najbolj ustrezne mikrolokacije za smetišče. Izdelan je bil projekt in lokacijska dokumentacija (revidiranje je opravil SMELT), ki predvideva kompletno sanitarno ureditev osrednjega odlagališča komunalnih odpadkov (brez posebnih odpadkov). Urejeno odlagališče odpadkov naj bi bilo ograjeno, nadzorovano, z rednim zasipavanjem, bazenom izcedne vode, protipožarno urejeno, brez sežiganja odpadkov itd. Skratka, urejeno v skladu s predpisi, ki veljajo za sanitarne deponije. Urejeno centralno odlagališče je vsekakor šele začetna, a nujna stopnja dolgoročnega reševanja problematike odpadkov.
Ker se v preteklosti pogosto nismo dosledno držali predpisov ravnanja z odpadki, je seveda upravičena bojazen prebivalcev KS Dragatuš in ostalih bližnjih naselij, da ne bo vse tako, kot bi moralo biti. Pojavilo se je
celo nezaupanje do strokovne kvalitete projekta in lokacijskih dokumentacij. Glede teh vprašanj je ustrezno odgovoril že geolog mag. D. Novak, in ne kaže ponavljati njegovega mnenja. Seveda pa to ne pomeni, da ne gre prisluhniti domačim poznavalcem, ki lahko veliko prispevajo k poznavanju terena. Skratka, nujen je odprt, neobremenjen, a strpen dialog, kjer je še posebno pomembno, da znamo poslušati (ne le govoriti), a sprejeti le argumentirane trditve.
V Sloveniji je ob vrsti neurejenih centralnih smetišč tudi nekaj vzorno urejenih, z minimalnimi vplivi na okolje. Nekateri zgledi doma in posvetu kažejo, da so torej možne sprejemljive rešitve, obenem pa je jasno, da ne bo šlo brez večjih finančnih vlaganj. Problemi bodo manjši, če bo seveda količina odpadkov čim manjša. Na tem področju pa je le malo storjenega. Bogate države na vse načine spodbujajo varčevanje, sortiranje in ponovno uporabo odpadkov (tudi za pridobi-' vanje energije), mi pa se tudi tukaj obnašamo skrajno neracionlano in razsipno. Tudi možnosti rekultivacije smetišč ne namenjamo dovolj pozornosti, vendar je premalo poznano dejstvo, da je južni del Ljubljane nastal na bivšem mestnem smetišču.
No, na koncu razmišljanj bi rad podal nekaj bolj optimističnih ekoloških utrinkov, čeprav nedavni izliv naftnih derivatov v Metliki ponovno potrjuje nujnost večje pozornosti do zapletenih vprašanj varovanja okolja. V letošnjem letu se bodo v večjem obsegu nadaljevale celovitejše raziskave vodnih virov Bele krajine, da bi se določila strategija njihove rabe vse do let; 2050. Široko, interdisciplinarno zastavljena večletne naloga (vodi jo vodnogospodarski inštitut ob sodelo vanju z geološkim zavodom in inštitutom za razisko vanje krasa pri SAZU) obeta tudi drugačen odhos d< naravnih virov in okolja. Obenem se je na pobud' črnomaljske občinske raziskovalne skupnosti pričel, širše zastavljena akcija za gradnjo malih HE (20 do 30' kW) na belokranjskih vodnih tokovih, ki ima ekt nomske, ekološke, naravovarstvene, vodnogospc darske in narodnoobrambne razsežnosti. Širši družb; ni interes (tudi delovnih organizacij, zlasti Belta i' Iskre) ter zasebna iniciativa obetajo, da se bo od bese: prešlo k dejanjem. Vse bolj pereča prostorske ekološka stiska kaže, da časa za zgolj razmišljanje n več veliko.
DUŠAN PLUi
B?
■
- ..
£&MgEv	^
;
Novotehna, trgovsko podjetje na debelo in drobno, p. o., Novo mesto Glavni trg 11
Komisija za delovna razmerja objavlja
proste naloge in opravila:
1. samostojni prodajalec tehnične stroke — 2 delavca
2. samostojni prodajalec avto stroke — 1 delavec
3. samostojna prodajalka tehnične stroke — 1 delavka
4. avtomehanik — 1 delavec
5. skladiščni delavec — 1 delavec
Pogoji:
pod 1,2,3: IV stopnja strok, usposobljenosti — trgovska
šola tehnične stroke oz. avto stroke pod tč. 2, 1 leto
delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
pod 4: IV. stopnja tehnične smeri — avtomehanik, 1 leto
delovnih izkušenj, poskusno delo 2 meseca
pod 5: nekvalificirani delavec, poskusno delo 1 mesec
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Osebni dohodek po sam. aktih delovne organizacije.
Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
143/9-86
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto — Straža TOZD SIGMAT Brestanica
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1.	SNAŽILKA — kov. obrat (1)
Pogoji: končana osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj, poskusno delo 45 dni, delo za nedoločen čas
Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov:
NOVOLES, lesni kombinat Novo mesto—Straža, TOZD SIGMAT, 68280 Brestanica.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v30 dneh po izteku roka za prijavo.
142/9-86
SREDNJA EKONOMSKA, naravoslovno-matematična in pedagoška šola Brežice, Trg dr. I. Ribarja 14 68250 BREŽICE
razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja srednje šole — poslovodni organ
Razpisni pogoji:
— visoka izobrazba pedagoške smeri
— diplomirani ekonomist z dodatno pedagoško-andragoško izobrazbo
— diplomant visoke šole za organizacijo dela — organizacijsko-kadrovsko izobraževalne smeri
— moralno-politična primernost
— organizacijske sposobnosti
— znanje slovenskega jezika
— strokovni izpit
— 5 let delovnih izkušenj
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo svetu delovne skupnosti šole v 15 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb.
141/9-86
Mercator — Agrokombinat Krško, TOZD POLJEDELSTVO-MESO KOSTANJEVICA
na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja objavlja
prosta dela in naloge
DVEH NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV
za dela v delovni enoti farma prašičev na Pristavi pri Leskovcu.
Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov: Mercator-Agrokombinat Krško, Cesta krških žrtev 52, Krško, kadrovski službi.
Prijave bomo zbirali 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 10 dneh po končanem zbiranju prijav.
148/9-86
Dinos ljubljana TOZD Priprava odpadnih surovin n. sol. o.
Delovna enota NOVO MESTO, Ljubljanska cesta 35 Odbor za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
skladiščni delavec — 1 delavec za DE Novo mesto
Pogoji: polkvalificirani delavec kovinarske stroke (II, zaht. skupina), 1-mesečno poskusno delo, 1 leto delovnih izkušenj.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati naj v roku 8 dni vlože ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov:
Dinos Ljubljana, TOZD Priprava odpadnih surovin, Ljubljana, Titova 118.
140/9-86
DELAVSKI SVET enovite delovne organizacije MERCATOR-KOPITARNA SEVNICA, p.o. SEVNICA
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
VODJA KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev po zakonu, statutu in drugih internih aktih DO morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visoka izobrazba ekonomske, komercialne ali lesnoindustrijske smeri in tri leta ustrezne prakse na delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji
— ali popolna srednja izobrazba ekonomske, komercialne ali lesnoindustrijske smeri in osem let prakse na delih oz. nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v lesni industriji
— ustrezne moralno politične vrline.
Kandidat bo izbran za štiri leta.
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po dnevu objave razpisa.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih zaposlitev naj kandidati pošljejo na naslov: MERCATOR-KOPITARNA SEVNICA, KadrovskLodde-lek, 68290 SEVNICA.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri.	-j
147/9-85
priloga dolenjskega lista
Zbori
GASILCI, KI SRCA VŽIGAJO
Sadjarstvo
OČE SLOVENSKE BRESKVE
»Ljudje ne vedo, kaj se da narediti, so premalo vztrajni,« pravi 85-letni Alojz Fornazarič iz Rese nad Krškim, najstarejši in hkrati častni član Sadjarskega društva Slovenije. Se danes številni inženirji radi prihajajo na domačijo Fornazaričevih, da se pogovorijo z Alojzom ali njegovim 56-letnim sinom Edvinom, ki uspešno vodi kmetijo. Alojz Fornazarič, oče sodobnega sadjarstva pri nas, je uredil še v stari Jugoslaviji prvi gostosajeni nasad breskev, po "vojni pa izvozil prve jugoslovanske breskve.
Petero bratov in prav toliko sester se je rodilo v zavedni kmečki družini Fornazaričevih v Vogerskem pri Gorici, zdaj so živi še trije. Alojz poudarja, da so vsi otroci delali slovenske šole, za časa fašistične Italije pa so Slovence preganjali. V Pistdi je Fornazarič končal še kmetijsko šolo. za breskve, v Bolzanu pa za jabolka. Postal je pravi specialist, izvedenec za sadjarstvo. Italijani so vendarle znali ceniti kakovostno strokovno delo, zato tudi Alojzu ni ušla nobena nagrada za uspehe pri vzgoji vrst; prvo nagrado je dobil za grozdje v Padovi — v tretjem letu je imela trta že pet kilogramov grozdja — prav tako v Gorici za češnje. Plakete še danes krasijo kleti lepo urejene hiše v Resi, le po zlati medalji, ki so mu jo Italijani pobrali za vojno v Abesiniji, se Alojzu še danes toži.
V Jugoslavijo ni pobegnil, ampak je prišel s potnim listom. Pisalo se je leto 1937 in Fornazarič se ni veliko obotavljal, ko je zagrebški bogataš Miler iskal strokovnjaka za sadjarstvo. Milerju ni manjkalo cvenka, saj je imel tedaj največjo opekarno v Zagrebu, zato si je lahko privoščil prvi gostosajeni nasad v Jugoslaviji.
Med 25.000 drevesi je bilo 7000 breskev, sadike za nasad na Milerjevem bregu nad Kustošijo pa je Fornazarič priskrbel iz Italije. Pri nas nizkodebelnih sadik tedaj pač še niso poznali.
»Leta 1940 sem si rekel; zakaj ne bi začel na svoje? Vzel sem v najem zemljo v Leskovcu in nasadil 1700 breskev. Cepiče sem prinesel iz Italije. Vzgojil sem nove sorte breskev, imel sem tudi jabolka, višnje...« se trpko spominja Alojz. Kadarkoli se povrne, čeprav seveda le v mislih, v Leskovec, mu je grenko pri srcu. »Po vojni so me hoteli uničiti. Vse sem doma v Vogerskem prodal, da sem naredil nasad v Leskovcu, leta 1956 pa mi je država nasad vzela.« Ko bi Agrokombinat vsaj pustil plodove vztrajnega, trdega in strokovnega Fornazaričevega dela, če že o kakšni spodobni odškodnini ni bilo niti besedice... Ne, vse so posekali! Nehote zaide spomin v leta okupacije, ko so Nemci ponujali stroje in kolikor je hotel umetnih gnojil, samo da bi jih učil sadjarstva...
Na 8 hektarih kmetije v Resi je Fornazarič pričel spet vse znova. Dvajset let je bila zemlja, ki jo je kupil, v pušči, preraščalo jo je trnje. Naredil je hektarski nasad breskev, hektar zemlje pa je prepustil vinogradu. »Na
tej površini so bile že dvakrat breskve in ne uspevajo več, zato je treba kolobariti,« pojasni Alojz. Ni treba posebej poudarjati, daje iskal vse možnosti izbora najboljših vrst sadja, zato je drevesnica na taki kmetiji nepogrešljiva. A je imel nenehno pred očmi tudi, kako čim laže obdelati sadovnjak. »Danes so glede mehanizacije nebesa! Kmalu po vojni so mi v Avstriji ponujali traktor, a takrat privatniki pri nas niso smeli imeti traktorjev. Leta 1957 pa smo že imeli prve traktorje,« pravi Alojz. Pred tremi leti je imel še 58 sort breskev na osmih vrstah podlag, azdaj so nasad obnovili. Povojni so ga silili v zadrugo, a ko je prof. France Adamič rekel, da bodo zemljo arondirali, je to določno odklonil. Takrat so kmetje arondacijo (zaokroževanje) zemljišč (še bolj kot danes), razumeli, kot da jim bodo zemljo pobrali, zato so se ji upirali.
»Tudi v Sevnico sem hodil podučevat, a le nekaj časa, saj veste, kako so gledali na privatnike. Marsikdo me je spraševal o številkah, koliko pridelam. Takim sem odvrnil: uči se, delaj, pa boš videl!« pravi Fornazarič.
Pri 85 letih lahko še vse dela, tudi kosi. Veliko hodi po gozdovih, s puško, da ne bi kdo pomislil, kako po-
hajkuje. Opaža, da divjačina dela ogromno škodo, tudi v gozdu. Tudi po 8 srn pride nekaj metrov od hiše, sosedu pa dobesedno pred prag. V sadovnjakih povzroča divjad veliko škodo, odškodnina pa je smešno nizka, tako da se marsikdo niti ne spusti v dolgotrajni postopek.
Fornazarič je iz Piemonta prinesel lešnike in jih tudi cepil. V Italiji, Franciji, Nemčiji jih že vakuumsko pobirajo s tal. V teh deželah in tudi Belgiji so napredni sadjarji. Toda tudi pri nas se stroka izpopolnjuje, mariborski Mirosan na primer že na veliko izvaža sadike na Zahod. Na Milerjevem bregu je Farnazarič sadil prvi zlati delišes v Jugoslaviji, a danes teh jabolk že skoraj ne marajo. Preseneča ga, da tudi ni večjegazanimanja za prvo domačo sorto breskev. Fornazarič je namreč vzgojil sorto breskev po imenu Slovenija, za kar je leta 1970 dobil od sklada Borisa Kidriča šest tisočakov nagrade. Ameriški profesor Hough, ki je bil že večkrat pri Fornazariču, je dejal, da bi v ZDA dali za tako sorto od 25 do 50 tisoč dolarjev! Še ena potrditev tolikokrat izrečene domneve, da je pri nas domače znanje malo cenjeno.
PAVEL PERC
Ljubezen do petja je (bila?) slovenska narodna značilnost, kot spada med naše značilne oblike ljudske organizacije tudi zbiranje v gasilska društva. Ne bi se smeli torej čuditi, če se oboje združi. In res poznamo v Sloveniji nekaj gasilskih pevskih zborov. Začuda pa jih ni veliko. Na Dolenjskem je zaenkrat sploh edini te vrste moški pevski zbor gasilskega društva Šmihel. Ima pa ta zato za seboj že celo desetletje delovanja. Cez dva dni bodo namreč na slovesnem jubilejnem koncertu v novomeškem Domu kulture praznovali desetletnico uradnega obstoja.
Takole se spominja začetkov zbora sektorski gasilski poveljnik in prvi predsednik zbora Slavko Barborič: •Ko smo leta 1975 zgradili Regerčani in Šmihelčani gasilski dom v Šmihelu, je upravni odbor dal pobudo, da bi gasilci ustanovili tudi pevski zbor. Predsednik gasilskega društva Tone Lavrič, Franc Vovko in jaz smo začeli zbirati pevce, na pomoč sta nama priskočila še Franc Šurla in Mirko Ravbar. Kmalu se nas je zbralo 26. Za zborovodjo smo zaprosili Ludvika Ahačiča, ki se je povabilu rad odzval. Nekoliko se jesicerzapletalo pri registraciji zbora, saj so na novomeški ZKO vztrajali, naj bi raje ustanovili kulturno društvo, nazadnje pa smo 26. januarja 1976 le bili uradno registrirani. Takrat je zbor štel že 32 pevcev.«
Za petje zagreti gasilci so se zbirali v šmihelskem gasilskem domu, kjer so imeli prostore za vaje. Vendar so bili prostori poleti zelo hladni, pozimi pa mrzli, da je bilo kaj Ka,kih pet let so preganjali mraz z zagretim petjem, potem pa so se preselili v prostore dom starejših občanov, kjer še dandanes redno vadijo.
Prvo leto zbora je minilo v znamenju vaj, vpeljevanja in premagovanja začetnih težav, zato so javno nastopili le dvakrat. Že leto kasneje so svoje pevsko znanje pokazali večkrat in v več krajih. Udeležili so se tudi pevskega tabora v Šentvidu, kamor so potem zvesto
zahajali leto za letom. Nastopili so tudi na občinski pevski reviji, posneli so prve pesmi za televizijo, sledili so novi in novi nastopi. Leta 1980 je naše pevce pot zanesla tudi zunaj naših meja. Bili so v gosteh pri pobratenem zboru Korotan iz Šmihela pri Pliberku. Obisk so koroški Slovenci vrnili naslednje leto.
Leta 1981 se je od zbora poslovil takratni zborovodja Ahačič, kateremu gre zasluga, da je zbor postavil na noge. Nekaj časa so bili pevci brez vodstva, potem pa so za sodelovanje zaprosili Toneta Finka, ki zbor vodi še zdaj.
»Letos, ko naš zbor praznuje desetletnico, praznujem jaz petnajstletnico ukvarjanja z zborovodstvom. Kot zborovodja sem samouk. Učil sem se iz priročnikov, obiskoval sem tečaje in seminarje, ob vsejn tem pa rasel ob praktičnem delu. Ko sem prevzel zbor šmihelskih in regerških gasilcev, sem najprej mislil, da bom le toliko pomagal, da fantje dobe drugega dirigenta. Škoda se mi je zdelo, da bi zbor razpadel, saj.
vem, kako težko je zbor spraviti skupaj. Toda zagnanost in navdušenost teh pevcev me je toliko prevzela, da sem ostal z njimi,« pravi Fink.
Predlanskim je bilo v Slovenj Gradcu prvo srečanje gasilskih zborov Slovenije. Na njem so seveda nastopili tudi pevci GD Šmihel in prav njim je pripadla čast in dolžnost, da pripravijo 2. srečanje. V zadovoljstvo vseh nastopajočih so ga lansko leto uspešno spravili pod streho.
Če potegnemo črto pod desetletno delo edinega dolenjskega gasilskega pevskega zbora, potem ugotovimo kar lepe uspehe. Zbor je navadil okrog 120 narodnih, umetnih in drugih pesmi, imel je 40 samostojnih koncertov, veliko nastopov na revijah, pevskem taboru, na proslavah, komemoracijah in na drugih priložnostnih slovesnostih. Drugo mesto na občinski pevski reviji kaže, da je tudi v kakovostnem pogledu nekaj dosegel. Gotovo pa je edinstven po tem, da njegovi člani znajo krotiti tisti pravi ogenj v slovenskih
domovih in prižigati tistega, ki zagori v srcu, ko zazveni slovenska pesem.
Kaj druži dandanes ljudi k nedvomno zahtevnemu petju, kaj je vzrok, da žrtvujejo svoj prosti čas za petje? Odgovor je znan: ljubezen do petja. Toda še nekaj drugega. Metod Žagar pravi, dajezzborom doživel veliko lepih trenutkov, da je v njem našel veliko novih prijateljev. »Zares si želim, da ostanemo skupaj!« pravi. Tudi pevec Jože Škoda pravi, da mu petje sicer jemlje veliko prostega časa, a da obilo povrne.
Predsednika zbora Milana Zupančiča pa le skrbi. Takole pravi: »Povprečna starost zbora je kar visoka, okrog 40 let, zato bi nas dotok mladih pevcev še kako razveselil. Radi bi še dolgo peli in širili slovensko pesem, zato rabimo nove moči.«
Na plan, ljubitelji petja! Pevski zbor šmihelskih in regerških gasilcev namerava proslaviti še nekaj desetletnic. Časa je torej dovolj, da se jim pridružite!
M. MARKELJ
Kočevska preteklost
KAKO SMO GRADILI SOKOLSKI DOM
Po končanem šolanju na kočevski gimnaziji sem odslužil vojaški rok in se leta 1931 vrnil iz Sarajeva domov v Kočevje, kjer se je začela trnova pot iskanja zaposlitve in vsakdanjega kruha. Po očetovi smrti v letu 1932 sem pomagal doma mami in bratu, ki sta vodila obrt po očetu, in čakal, kje se bom zaposlil. Ze kot dijak sem bil včlanjen v sokolsko društvo v Kočevju. Telesna vzgoja mi je takrat in tudi pozneje v življenju veliko pomenila. V nemirnih časih od leta 1932 dalje pa smo mladi telovadci izkoristili vsak prosti trenutek za izpopolnjevanje vzgoje in vsestransko pridobivanje znanja. Sam sem obiskoval razne voditeljske tečaje v društvu in pozneje tudi pri sokolski župi v Ljubljani.
Izvoljen sem bil za društvenega načelnika. Vzgojili in sestavili smo močan vaditeljski zbor, ki je vodil napredno mladino in dosegel na raznih tekmovanjih v ribniškem okviru in pozneje v sokolski župi Ljubljana kar zavidljive uspehe. Udeleževali smo se javnih nastopov tudi izven Kočevja, v Ribnici, Sodražici, Vel. Laščah, Dobrepolju, Dolenji vasi, Grosupljem pa v Me-
tliki, Črnomlju, Novem mestu, in sicer skupaj s sokolskimi četami iz Stare cerkve, Mozlja, Koprivnika, Ba-njaloke (Nova Sela) in Fare —Vasi. Leta 1934 smo nastopili v Zagrebu, leta 1936 v Subotici, 1938 v Sarajevu, pred tem pa smo se udeležili tudi vsesokolskega zleta leta 1930 v Beogradu. Kočevsko sokolsko društvo je bilo zelo dobro zastopano tudi na sokolskem zletu leta 1938 v Pragi. Društvo je odigralo pomembno vlogo pri vzgoji mladine, kar se je pokazalo tudi v NOB: v partizane je šlo okrog 95 mladih članov.
Z občnega zbora sokolskega društva Kočevje 17. januarja 1937 je Franjo Lubej v knjigi Odločitve zapisal: »To društvo je bilo tista leta med najdelavnejšimi v župi ljubljanski. Potrebi po stalni borbi na tem ogroženem narodnostno mešanem področju je bilo pripisati, da njegovo članstvo nikoli ni zapadlovživotarjenje, kar je bil v letih po podržavljenju Sokola dokaj pogost pojav v Dravski banovini. Potrjevati se je začelo izkustvo, da celo revolucionarno društvo, brž ko doseže svoje cilje in postane po zmagi privilegirano, degenerira v kopičenju gmotnih dobrin, pozabi na prehojeno pot, če se je že ne sramuje, novi rod, pa, če si ni postavil novih, višjih ciljev, začne brezperspektivno, huligansko življenje in se izživljati v ekscesih. To nam dokazuje vsa zgodovina .bogatenja' Zahoda, na to pot je že stopila tudi-vodeča meščanska plast v Sokolu. Sokoli v Kočevju še niso odprli te strani družbenega življenja, narodna gorečnost je zahtevala, dasoživeli prvobitno, zdravo življenje. To je velo iz vseh poročil društvene uprave, posebno iz poročil načelnika Smoleta in načelnice Bogatajeve. V šolskih klopeh so družno sedeli vsi zavedni kočevski Slovenci od okrajnega načelnika do zadnje pomivalke v kavarni. Članstvo je z izrednim zanimanjem sledilo izvajanjem F. Lubeja in jih večkrat prekinilo s ploskanjem. Naenkrat se je v zadnji klopi dvignil eden od članov in v znak protesta molče zapus-
til razred. Bil je okrajni šolski nadzornik Alojzij Peterlin. O tem dogodku je bil članek v časopisu (Slovenski dom) pod naslovom, Ali spada to v Sokola?'. Ova-duštvo je kajpak našlo odziv tudi pri Natlačenovi policiji. Komisar dr. Kante je zaslišal F. Lubeja in spet kaznoval z globo 500 din. Društvo je sredi zagona pri gradnji lastnega doma «
Mladim v tistem obdobju ni kazalo drugega, kot da smo po vsestranski razpravi v voditeljskem zboru predlagali upravnemu odboru društva graditev sokolskega doma v Kočevju. Uporabljali smo namreč šolsko telovadnico in travnik pred sedanjo šolo M. Bračiča. 22. junija 1937 smo zasadili prve lopate na prostoru za sokolski dom, ki je sedaj preimenovan v Šeškov dom. Koliko prostovoljnih delovnih ur je bilo narejenih, ni mogoče vedeti, saj takrat nikomur ni prišlo na misel, da bi jih zapisoval. Celotne temelje smo izkopali sami, pionirji, mladina in odraslo članstvo. Za delo smo izkoristili vse lepe dneve v zgodnjih jutranjih urah, pa tudi popoldne do poznega mraka. Noben član društva ni hotel zaostajati. Sam sem bil takrat, ko smo gradili dom, brez službe, zato sem bil skoraj šest mesecev zelo veliko časa ob stavbi.
.Načrte za sokolski dom je napravil projektant Jovo Urek iz Ljubljane, ki je bil takrat zaposlen na okrajnem načelstvu, prevzel pa je tudi nadzor. Gradnjo doma je prevzel stavbenik Joško Ivančič. Pri zidarskih delih se je dobro izkazal Matija Trampuš s svojo delovno ekipo. Opeko smo nabavili v ribniški opekarni. Postajni načelnik Kropivnikar je dostavljal vagone na rampo ob poti proti Rudniku v Kočevju, tako da je bila pot do gradbišča krajša. En voz smo nakladali, enega razkladali, tretji pa je bil na poti. Tako je šlo delo hitreje. Vagone je vozil Kožar iz Šalkevasi. Ko pa je zmanjkalo opeke za zidavo ob stopnišču, smo prosili Antona Butino iz Morave, ki je bil trgovec v Kočevju in imel pri
Makovniku majhno opekarno, da nam je dal manjkajočo opeko. To je storil brezplačno. Tako smo dokončali opečno zidovje do podstrehe. Ostrešje pa je postavil tesarski mojster Matko iz Metlike.
Vso podporo pri gradnji doma smo imeli tudi od takratnega notarja, ki je bil nekaj časa starosta sokolskega društva, opravljal pa je dolžnost župana mesta Kočevje. Njemu gre zahvala za denarno pomoč, pa za gradbeni prostor, ki smo ga dobili skoraj zastonj. Za dokončno izgradnjo doma si je veliko prizadeval ing. Vinko Sadar kot starosta v letu 1938, kmetijski referent na okraju. Napravil je 60 fotografij ob gradnji doma. Film in vse slike je kasneje izročil za muzej NOB. Prejem je potrdil Rihard Šobar iz Kočevja kot takratni upravnik Šeškovega doma. Muzej NOB je po vojni dobil tudi sokolski prapor, ki ga je med vojno čuval v svojem čebelnjaku Ferdo Paradiž, takratni gospodar sokolskega društva Kočevje.
Omenil bi še nepozaben dogodek tik pred odhodom na vsesokolski zlet v Prago, ko smo v juniju 1938 pripravili društveni nastop. Celoten telovadni prostor pred domom je bil veličastno pripravljen s pomočjo vseh sodelujočih. Ponoči od sobote na nedeljo smo okrepili nočno stražo, ker smo se bali, da bi nam Kočevarji ponoči kaj zagodli. Na dan nastopa je bilo na prireditvenem prostoru 24 društvenih praporov z župnim praporom na čelu. Celotna manifestacija ob odprtju doma je pozitivno odjeknila v časopisu po vsej Sloveniji.
Ob gradnji doma je obstajala tako imenovana »Zlata knjiga darovalcev« za sokolski dom v Kočevju. Darovalcev je bilo 60, ki so prispevali 23.450 din. Tudi ta dokument je danes v kočevskem muzeju. V tem domu je bil od 1. do 3. oktobra 1943 prvi Zbor svobodno izvoljenih odposlancev in odposlank slovenskega naroda.
FRANCE SMOLE
šport_____
KO SE PODIRAJO
SANJE,
NASTOPI
{PSIHOLOG
Šport se dandanes opira na vedenjsko psihologijo. Njene metode so pravzaprav praktična uporaba spoznanj, ki so jih pridobili z opazovanjem vedenja, njen cilj pa je spreminjati obnašanja V športnem ali kateremkoli drugem kontekstu. Trener, zdravnik in psiholog igrajo v športnikovem življenju pomembne vloge. Zdravnik se ukvarja s poškodbami in boleznimi, psiholog pa ima morda več opraviti z zdravim športnikom, a je močno ograjen z disciplino svojega znastvenega pristopa, še najbolj svobodno raziskuje prakso, teorijo, a tudi kup nesmislov trener, ki igra vlogo usklajevalca in vodi športnika k uspehu.
Le če spoznamo in priznamo notranje meje vsake od teh treh strank, lahko v resnici razumemo logiko skupinskega vodenja športnika. Posamezni član teama svetovalcev naj bi športniku ponudil nasvet šele po skupnem posvetovanju z ostalimi. Nepošteno je, če pričakujemo, da bo športnik po polomu begal od enega strokovnjaka do drugega in skušal rešiti svojo uganko iz paberkovanih delcev različnih strokovnih področij, ki le redka lahko sama pojasnijo njegov zapleteni položaj.
Tako kot v drugih znanostih tudi v psihologiji ukrepanje temelji na urejeni klasifikaciji. Ljudi že dolgo časa razvrščamo po temperamentu in telesni zgradbi. Moderne osebnostne raziskave nekoliko grobo razvrščajo ljudi v osebnostne tipe. S kontrastiranjem najmanjših s skrajnimi odzivi na določene temeljne značilnosti, je moč izrisati pomembne vidike vedenja. Temeljna kriterija sta stabilnost in socialna odzivnost. Slednja se razteza od skrajne usmerjenosti v svoj notranji svet do skrajne usmerjenosti v zunanji svet. Stabilnost pa se tudi spušča do skrajne nestabilnosti ali nevrotičnosti. Seveda nobena klasifikacija popolnoma ne ustreza, zato si psihološka praksa pomaga z vprašalniki in drugimi pripomočki.
Na osnovi takih razvrščanj oblikujemo določena mnenja. Športniki se razlikujejo zato, ker se ukvarjajo z različnimi športi, pa tudi po tem, da so eni vrhunski, drugi pa povprečni. V glavnem velja, da so najuspešnejši športniki stabilni ekstroverti. So tudi povsem jasne osebnostne razlike med elitnimi in klubskimi športniki in med športniki in nešportniki. Čim bolj je oseba nevrotična, tem več je možnosti, da bo šport zapustila.
Koliko človekove osebnosti določa dednost in koliko je je mogoče spremeniti z vplivi okolja in pogojevanjem? Ali lahko ustvarimo elitnega športnika ali pa se ta morda rodi z vsemi nujnimi kvalitetami? številni poskusi z živalmi in človeškimi dvojčki so pokazali osnovno in nepsremenljivo genetsko sestavino
vsake posamezne osebnosti. To stalno sestavino so nekateri raziskovalci povezali z nevrofiziologijo možganov in živčnega sistema.
BLEŠČEČI REZULTATI OB NEPRAVEM ČASU
Vzdržljivost, nadvse pomemben dejavnik tekmovalnega uspeha, lahko odseva razlike v nevrofiziološki odzivnosti na dražljaje. Stabilen ekstrovertiran športnik lahko stalno dobro nastopa, a je obenem lahko žrtev kronične premajhne vzburjenosti. To pa otežuje polet na pomembnih tekmah. Introvertiran ali nevrotičen športnik, ki je poudarjeno labilno vzdržljiv, lahko spozna, da se mu je težko pripraviti za manj pomembne tekme, težko pa se tudi optimalno vzburi za velike izzive. To so navadno tekmovalci, ki povsem nenadejano, lahko bi relkli ob nepravem času, dosegajo naravnost bleščeče rezultate.
Športi, kjer je pomembna tehnika, zahtevajo učenje in časovno usklajene gibalne odzive, vzdržljivostni športi pa vztrajnost in zmožnost omalovaževanja bolečine. Na vseh teh področjih se introverti in ekstroverti razlikujejo. V zunanji svet usmerjeni športniki so bolj odporni za bolečino, introvertirane osebnosti pa bolj vešče obvladujejo fine tehnike. Osebnostni tip in vzdržljivost vplivata na sposobnost vztrajanja pri dolgotrajnih in dolgočasnih treninških obremenitvah, ki jih zahtevajo mnogi športi in športne discipline, recimo teki na srednje in dolge proge, veslanje, kolesarjenje in smučarski teki. Poleg tega, da športnika krasijo telesne zmogljivosti, mora biti zmožen premagovati tudi psihološke strese izbrane discipline.
Ali šport vpliva na osebnost? So dokazi, da trening ne spreminja osebnosti odraslih športnikov in športnic, lahko pa se spremenijo mladostniki, če se podrejajo napornemu in zelo specifično usmerjenemu treningu. Razvoj je navadno usmerjen proti večji ekstrovertiranosti in stabilnosti, žal pa včasih tudi k večji odvisnosti.
Kljub temu so te spremembe še vedno v skladu z razvojem tipičnega športnikovega profila in ne pomenijo, da se je osebnostni tip spremenil v temeljih.
DOSKOK V TRNJU
Psihologija učenja služi kot model proučevanja športnikovega obnašanja. Ko posameznik razvija osebnost in množi bogastvo svojih vedenjskih vzorcev, lahko nanj vplivamo na različne načine. Delo Pavlova o pogojnih refleksih je pokazalo, da tudi v
človeku lahko zbudimo določeno vedenje ali ravnanje s ponavljajočimi se dražljaji, ki jih povežemo z nagrado ali kaznijo. V atletskem jeziku bi to ustrezalo pristajanju skakalca v daljino v trnju, če ne bi dosegel zahtevane dolžine skoka. Seveda so bolj prefinjene tehnike tudi učinkovitejše, ne le manj boleče!
Človek navadno lahko izbere način obnašanja oziroma ravnanja. Uspešna izbira je nagrajena, recimo, z novim včdenjem in pridobljenimi izkušnjami, občutkom udobja pri izvedbi gibanja, varnostjo pred poškodbami, večjo preskočeno razdaljo ali višino ali več nagradami.
Ne glede na nadarjenost ali posebno nagnjenje se športnik postopno uči s poskušanjem in napakami in spoznava, kako je mogoče najučinkoviteje ukrepati. Trenerji vodijo športnikov razvoj in pomagajo izbirati najprimernejše ukrepe, so pa tudi tisti, ki nagrajujejo in kaznujejo. Tako kot pri kateremkoli učenju so tudi v športnem treniranju spremenljivke zmožnosti in motivacija učenca-športnika in znanje ter spretnost učitelja oziroma trenerja. Nagrajevanje in kaznovanje, tako pogosta vzgojna ukrepa v otroštvu in v šoli, imata svoje mesto tudi v športu, recimo uspešno napredovanje tistih, ki mojstrsko obvladajo zapletene tehnike ali ki zmagujejo. Trener upravlja s sistemom psiholoških nagrad ali kazni, te pa so: mesto v moštvu, značke, nagrade, status ali preprosto osebna pohvala sicer strogega mentorja, s čimer pogojuje ravnanje svojega učenca.
Nove tehnike se vtisnejo v športnikov vedenjski vzorec. Utrditev tega vzorca je tudi posledica kemičnih sprememb v možganih in osrednjem živčevju. Ponovljeni napori, da bi se naučili spretnosti, zapuščajo sledove, dokler novi gibi ne postanejo skoraj avtomatizirani. Toda proces zahteva čas. Če je trening brezobziren, se ga lahko športnik naveliča in se mu zatakne. Sprememba ali počitek sta nujna in šele potem športnik ugotovi, daje pravzaprav napredoval na višjo raven.
Brezpogojno je treba upoštevati mehanizem ritmično si sledečih obremenitev in počitka, med katerim športnik naporno delo najprej vsrka, nato pa preoblikuje v višji športni dosežek. Tudi počitek, ne le obremenitev, je dejavnik napredka.
ŠPORT JE TUDI BOLEČINA
Najpomembnejši vidik učenja so tekmovalne izkušnje. Ne glede nato, kako moder vodnik je trener in kako intenzivne so priprave, je na koncu koncev le športnik tisti, ki se sooča s tekmovanjem. Samo z
izpostavljanjem tekmovalnemu stresu je moč do naj-včejih potankosti izpiliti športnikovo ravnanje. Prepogosto izpostavljanje takim stresom pa vodi v naveličanost, ki jo lahko prepreči edino počitek. Še posebno je (usodno) pomemben tedaj, ko je športnik skrajno obremenil informacijsko komponento svojega sistema in utrudil osrednji živčni sistem.
Neizogiben del vrste športov je sposobnost prenašanja bolečine. Stabilne ekstrovertirane osebe bolje prenašajo zunanje ali poškodbene bolečine kontaktnih športov kot introverti, ti pa bolje kot netrenirani ljudje.
Zelo malo pa vemo o notranji bolečini, ki jo doživljajo športniki v individualnih športih, kot so plavanje, daljši atletski teki in kolesarjenje. Te bolečine ni moč preprosto primerjati z zunanjo poškodbo in je ne smemo spregledati, ko se pogovarjamo o doživljanju lastnih čustev, hotenj in misli. Poškodovani športnik pogosto lahko premaga neugodje, a še vedno ni vnano, ali je ta odpornost za bolečino — inducirana analgezija — posledica lokalne obtočilne ali nevrološke fiziologije ali refleksov možganov in osrednjega živčnega sistema ali njihove kemije.
Na stališča do raznih športov vplivajo tudi kulturne razlike v odzivanju na bolečino.
Posamezniki se razlikujejo tudi v samozavedanju. Nevrotiki se bolj zavedajo svojega telesa in duševnosti. Eden od učinkov dolgotrajnega treninga je tudi naraščajoče samozavedanje in že dolgo se strokovnjaki prepirajo, ali športniki šele postanejo nevrotični ali pa so preprosto skupina naravnih nevrotikov, ki so telesno nadarjeni.
Osrednji dejavniki kateregakoli športnega uspeha so vzburljivost, motivacija in strah. Za tekmovanje mora biti športnik ravno prav vzburjen. Nekateri se le stežka .dvignejo' za pomembno tekmo, drugi potrebujejo sprostitev, ker jih tekma preveč vznemiri.
Prešibka vznemirjenost je lahko značilnost osebnostnega tipa: navadno jo zasledimo pri ekstrovertira-nih športnikih, lahko pa je posledica nezanimanja, ker je tekma manj pomembna, ali pa zadnja stopnja naveličanosti, izčrpanosti ali depresije, ko športnika ne zanima prav nič več.
Premočna vznemirjenost je značilna za introvertirane osebnosti. Lahko sledi jemanju poživil, na primer kofeina, ali celo samo besednemu spodbujanju pred nastopom, lahko pa je tudi zgodnji znak pretreni-ranosti, ki ji kmalu sledi brezbrižnost do vsega in potlačenost.
Telesna dejavnost pa strah izniči, športniki vedo povedati, da po startnem strelu ali žvižgu vsa živčnost splahni.
Trenerjeve spodbudne besede pred nastopom lahko pomagajo, lahko škodijo ali pa so popolnoma neumestne.
SMISEL TEKMOVANJA JE PRENEHANJE TEKMOVANJ
Vsak osebek je osebnost zase s svojo posebno motivacijo, in če stvari, za.katero je motiviran, ne uresniči, rad med seboj in trenerjem zaseje nasprotovanje. Omeniti velja tudi to, da je trener, ki spodbuja svoje varovance, pogosto tisti, ki je najbolj vznemirjen, in da morda nezavedno s tem rešuje svoje in ne svojega moštva čustvene probleme! športnik mora sam utrditi svoje rezultatske cilje. Noben trener ga ne bo motiviral za zlato medaljo, če si je sam ne želi.
S starostjo, zrelostjo in vedno boljšimi dosežki motivacija polagoma uplahne. Olimpijski prvak se bo komajda vznemiril ob klubskem ali področnem prvenstvu. Čeprav starost ni jamstvo za čustveno zrelost, je vendarle nekaj resnice v reklu: »Končni smisel tekmovalnega športa jevtem, dašportnika polagoma odvrne od potrebe po tekmovanju.«
Nekateri posamezniki v športu osebnostno dozorijo in ublažijo svoje napadalno samopotrjevanje. Nekateri usmerijo lekcijo, ki so seje naučili v športu, v drugačna tekmovanja, na primer v poklicno področje, so pa tudi taki, ki večno in kar tja v tri dni tekmujejo.
Čeprav ta razpon predstavlja normalne indivu-dualne razlike v zanimanju in motiviranju, je kaj pogosto, da	naletimo	na	skoraj	patološko
močno motivacijo. Pri mladih se lahko kaže kot nikoli potešena sla po zmagovanju za vsako ceno, pri starih kot žalostna nevolja, da bi stvarno sprejeli postopne starostne spremembe.
Seveda posameznikova stališča določajo tudi družbene determinante motivacije. Družba rada sama odgovarja na vprašanja »Zakaj tekmovati?« ali »Zakaj sploh sodelovati?«. Kulturni dejavniki vplivajo na celo vrsto športov in oblik rekreacije in posameznikova izbira kateregakoli športa je lahko bolj posledica močnega vpliva okoliščin ali priložnosti kot biološke nadarjenosti zanj. Nekatere družbe zelo sistematično selekcionirajo prihodnje športnike, druge pa se v politiko izbire ne vmešavajo.
Celo samo olimpijsko gibanje odseva družbene športne razkole. Medtem ko poudarja, da je bistveno sodelovati, ne zmagati, pa preprosti moto: Citius, al-tius, fortius! (hitreje, močneje) ni nič drugega kot bistvo elitizma in zmagovanja!
ZMAGA JE STRAH PRED PORAZOM
Športnik živi in deluje v družbi, ki je športu prisodila mesto v kulturnem življenju in je v glavnem že vnaprej postavila vrednostne sisteme. Vendar se vrednote spreminjajo in glavni premik v dvajsetem stoletju je bil k množični demokratizaciji športa, ki sta ji tesno sledila politizacija in profesionalizem. To pa zopet vodi iz preveč zagretega športnega tekmovanja v novo gibanje, ki temelji na drugačnih vrednotah, zgolj na udeležbi in uporabljanju gibanja, ne kot sredstva napadalnih tekmovalnih čustev, ampak kot metode splošnega in duhovnega zdravstvenega napredka. Celo v tekmovalnem športu marsikomu ni mar, če ga premagajo, če je le dobro nastopil — osebni rekord je vreden toliko kot dobra uvrstitev.
Motivacijo za zmagovanje krepijo osebni in skupinski pritiski, pogosto pa spregledujemo, da mnoge požene v zmago strah pred porazom, ki ima korenine globoko v osebnostnem ozadju in vzgoji.
Nekateri športniki se upirajo treniranju, pa naj gre za individualno ali moštveno delo. Pogosto so prav vrhunski športniki tisti, ki trgajo moralno moč moštva s tem, da slabo vplivajo na mlajše kolege. Drugi, kjerkoli je le mogoče, goljufajo z nedovoljenimi poživili ali opremo in gradijo prefinjene mreže izgovorov za lažno moralno upravičenost svojih dejanj.
Najbrž ne bi bilo nobenih težav s poživili, če športniki ne bi čutili, daj jih silijo v nedovoljene načine, s katerimi lahko napihnejo svoje dosežke.
Zato sta trener in psiholog tista, ki tedaj, ko se športniku podirajo sanje o visokih dosežkih,, ponudita psihološko prvo pomoč. Ta je enako nujna kot zdravnikova pomoč pri telesnih poškodbah.
JANEZ PENCA
Marko Udovič
itane Gramc
Krajevna skupnost Cerklje obsega sedemnajst vasi na obeh straneh Krke z nekaj manj kot 2000 prebivalci. Prevladuje kmečki živelj. Zaposlenih je okoli 400 ljudi, ki se vozijo na delo v Novo mesto, Šentjernej, Krško in Brežice. Na letališču jih službuje petindvajset in enajst na posestvu brežiške Agrarie v Cerkljah.
v___________________________________________
samo dva telefona in jim je žal, da niso zahtevali javne govorilnice. Bili so prepričani, da bo čakanje krajše.
Prvo akcijo za 100 telefonskih številk na levem bregu Krke so v krajevni skupnosti začeli 1979. Zbrali so denar, razpeljali omrežje, a priključkov še danes nimajo. Centrala v Cerkljah je premajhna, zato jim je PTT obljubil večjo. Obljube ni izpolnil. Iz leto v leto jo odmika in nova centrala je zdaj v planu čez dve leti.
Odprta je tudi telefonska povezava z desnim bregom Krke. Projekt zanjo je bil napravljen, a PTT zavlačuje z izgradnjo, češ da napeljava omrežja ni usklajena s krajevno skupnostjo Podbočje. Ta naj bi se vključila v telefonsko centralo v Cerkljah s 380 številkami. Za kabelsko premostitev Krke in napeljavo do Dolenje Pirošice občani solidarnostno namenjajo del sredstev iz krajevnega samoprispevka. Ni jim prav, da je ta podgorjanski predel tako zapostavljen in da se nerazvitega spominskega območja 2um-berak — Gorjanci pri investicijah na slovenski strani ne spomnijo. Ali res samo zato, ker mu nerazvitosti uradno ne priznajo?
Solidarnost znotraj krajevne skupnosti tega ne more nadomestiti. Napredek veliko laže širijo v strnjenih vaseh. Krajani ravninskih in hribovskih naselij si na primer solidarnostno delijo stroške prečrpavanja vode za više ležeče gorjanske vasi. Tak odnos ljudi zbližuje in jim vliva voljo do skuphih akcij, ki se jih lotevajo z veliko pripravljenostjo.
------------------------------------
TOPLA VODA TEČE V KRKO
Pod vinorodnimi griči, do katerih pelje cesta na desnem bregu Krke, je Bušeča vas z nekdaj slovitimi Toplicami. Termalni izvir (28 stopinj Celzija) so zajezili grofje Auerspergi iz leskovške graščine pri Krškem in zgradili leseno kopališče. Kasneje je postal njegov lastnik pesnik Anastazij Gruen. Toplice je potem odkupil domačin Klun, in njegovi nasledniki so v zadnjem času zgradili odprt bazen za manjše skupine kopalcev. V bližini je še en termalni izvir, ki mu pravijo Stare Toplice in ima temperaturo 32 stopinj Celzija. Voda iz njega prav tako odteka v Krko. Krajani cerklanske krajevne skupnosti želijo, da bi geologi temeljiteje raziskali zaloge termalne vode v globinah, saj bi topli, morda celo vroči vrelci tem krajer omogočili hiter turistični razvoj.
v   —J
— Brežice. Po sedaj uveljavljenih merilih vinogradniki z manj kot dvajsetimi ari trsja ne pridejo v poštev. Pravico do pomoči imajo samo večji proizvajalci, kar ljudem nj po volji. Zaradi tega so v občinski skupščini sprožili delegatsko vprašanje.
»Gazice so majhna, vendar zadnje čase zelo živahna vas, zagotovo pa edina, v kateri število prebivalcev ne nazaduje, ampak narašča,« sta se oglasila k besedi oba Duhaniča, šofer Martin iz Dinosa in ključavničar Jože, ki se je izneveril prvotnemu poklicu in zdaj peče kruh v brežiški pekarni.
Iz vasi je zaposlenih 33 ljudi. Vse1-skupaj je okoli 70. Veliko je mladih, ki ostajajo doma, čeprav se vozijo na delo drugam. V Gazicah skoraj ni hiše, ki ni obnovljena, posodobljena, in to je dokaz več, da življenje v vasi ne zamira.
Mladi so najbolj ponosni na športno društvo, ki so ga ustanovili letos. »Imamo pet sekcij,« sta se oglasila tajnik Darko Udovič in njegov brat Marko. »Začeli smo z nogometom, za njim pa vpeljali namizni tenis, tenis, športno rekreacijo in zdaj snujemo še šahovsko sekcijo. V nogometno igrišče smo vložili ogromno dela in denarja, iz svojih žepov, se razume. Zemljišče je trenutno še last Agrarie, vendar nam obljublja, da ga bo odstopila društvu Amater.«
Športni zagnanci gradijo ta čas že drugo igrišče, tokrat za tenis. Urejajo si ga na vaški gmajni, in ker slišijo, da jo bodo meliorirali, se bojijo, da bi ga izgubili. Borili se bodo, da bi ga zadržali, sicer bo ves trud zaman. Lani so izkoristili priložnost, da so jim istočasno s cesto do Gazic asfaltirali tudi igrišče. Denar je prispevalo deset posameznikov, članov društva, vsak po štiri tisočake.
Društvo Amater uživa naklonjenost cele vasi. Vanj se je včlanilo 40 prebivalcev, od vsake hiše po dva, in večina vaščanov je prišla tudi na občni zbor.
Martin Duhanič
cti
K||
Darko Udovič
CERKLJANCI
RADI
POJEJO
Med društvi s sedežem v Cerkljah so najbolj delavna gasilsko, lovsko, kulturno in turistično. Večina prireditev je v šoli. S kulturnim domom upravljajo gasilci, ki so vanj vložili tudi veliko svojega denarja, pri delu pa so jim pomagali vojaki iz garnizije. Denar za prenovo je prispevala tudi kulturna skupnost. Otvoritev bo verjetno junija, za krajevni praznik, ki so ga lani drugič slavili v spomin na napad Cankarjeve brigade na nemško letališče 1943.
O Kulturnem društvu Planina je Dušan Kaplan povedal, da deluje samo pevski zbor, druge sekcije še ustanavljajo. Na otvoritvi prenovljenega kulturnega doma se bodo prvič predstavile igralska, recitatorska in instrumentalna skupina. Zbor bo takrat slavil srebrni jubilej. V 25 letih je ogromno nastopal. Sodeloval je na vseh revijah in tekmovanjih v Posavju, pel je v Cerkljah na Gorenjskem in gostoval tudi v drugih krajih. Cerkljani radi pojejo, zato pravijo, da pesem pri njih ne bo zamrla. Z njo si dajejo duška v veselju in žalosti in si utrjujejo prijateljske vezi.
VAS S
TENIŠKIM
IGRIŠČEM
Uredništvo v gosteh
NIKOLI SE NISO ZANAŠALI NA DRUGE
V življenju krajevne skupnosti se pozna, da so ljudje veliko zdoma in da jim zato zmanjkuje časa za skupno delo. Kljub temu se lotevajo zahtevnih akcij, da bi pripeljali napredek v vsako vas in si z novimi pridobitvami olajšali življenje. Uredništvo v gosteh je imelo tokrat sedež v Gazicah, cekljanski utrip sta merila novinarja Marjan Bauer in Jožica Teppey.
V letih od 1967 do 1972 so se iz teh krajev na veliko izseljevali. V tujini je bilo 120 družin. Ljudje so zapuščali domove, ker niso dobili zaposlitve. Imeli so težave zaradi slabih prometnih zvez, saj takrat ni bilo delavskih prog. šele pozneje se je obrnilo na boljše in avtobusne proge segajo danes tudi na desni breg Krke. Kljub temu si krajani želijo več delovnih mest bliže doma. V Bu-šeči vasi na primer sameva podružnična šola, v kateri bi se lahko razvila kaka gospodarska dejavnost. Šola je zdaj zasedena le občasno za prireditve, škoda, ker bi jo lahko bolje izkoristili in obenem obvarovali pred počasnim propadanjem. Če krajani sami ne bi našli interesenta zanjo, upajo, jim bo pomagala občina.
O poglavitnih problemih, ki so skupni ljudem na Cerkljanskem, je spregovoril vodja delegacije za zbor krajevnih skupnosti Stanko Zlobko:
»Vprašanje preskrbe je tukaj od nekdaj zelo pereče,« je začel, »zato krajani že desetletja zahtevajo novo trgovino. Obljubljajo nam jo dvajset let, letos pa trgovska organizacija Emona Posavje iz Brežic končno udejanja neštetokrat odloženo investicijo. Na trgovino v Cerkljah je vezanih vseh sedemanjst vasi, zato bi morala biti bolje založena. Sedanja zaradi prostorske stiske ne more prodajati vsega, kar potrebujejo krajani s tega območja. Prizadeti so predvsem prebivalci gorjanskega predela, ki so jim od rok že Cerklje, kaj šele Brežice.
Med komunalijami je problematičen celoten vodovod. Na tistem delu, ki je bil zgrajen pred vojno, se popravila vrstijo kot na tekočem traku, razen tega v sušnih obdobjih voda ne. priteče v nadstropja in je zmanjk? tudi v končnih krakih.«
Kdo bi si mislil, da bo pitna voda povzročala toliko preglavic ravno tukaj! Skozi Cerklje je namreč speljana trasa rimskega vodovoda, ki je napajal nekdanji Neviodu-num na desnem bregu Save pri Drnovem. Današnji Cerkljanci takratnim prebivalcem zavidajo v prepričanju, da takrat niso imeli denarnih težav. Krajani tega območja se veliko posvečajo tudi cestam.
S središčem krajevne skupnosti so do zdaj povezani vsi kraji, razen Poštene vasi, Stojanskega vrha in predela proti Izviru. Iz 0,5 odstotka referendumskih sredstev bodo poskušali te ceste v srednjeročnem obdobju usposobiti za kasnejše asfaltiranje. Za letos imajo v načrtu rekonstrukcijo ceste Bušeča vas — Poštena vas. Lani so dobile asfalt Gazice, delno iz občinskega samoprispevka, delno iz finančne soudeležbe vaščanov, razliko pa je krilo Cestno podjetje Novo mesto.
Ko je Stanko Zlobko omenil telefonojo, je za omizjem završalo kot v čebeljem panju. Krajani so se ogorčeno oglašali, ker PTT zanje nima posluha. V vasi imajo namreč
MLEKO IN PŠENICA
Krajevna skupnost Cerklje je glede na svojo velikost pomemben pridelovalec mleka, na leto ga za oddajo namolzejo blizu 900.000 litrov. Krajani so uredili 9 zbiralnic mleka, vse imajo hladilne bazene. V večini naselij cerkljanske krajevne skupnosti je prireja mleka glavna kmetijska usmeritev, vinogradništvo je namreč kljub ugodnim naravnim pogojem preveč razdrobljeno. Slovin ne sklepa pogodb z gospodarji, ki imajo manj kot 20 arov trt. Poleg mleka so kmetje tega območja lani oddali tudi 100 ton pšenice, letos pa je pogodb za 126 ton. Pšenico so posejali na 50 hektarjih.
Martina Gramc
In ko je tekla beseda o solidarnosti, so se vaščani Gazic obregnili ob republiško solidarnostno pomoč po lanski zimski pozebi v vinogradih, kot jo izpeljuje Slovin Bizeljsko
Stanko Zlobko
ČAJ Z RUMOM JE BIL PREDRAG
V Cerkljah sta dve gostilni, Vahčičeva in Račičeva. Obe nadaljujeta tradicijo iz roda v rod. Zavili smo k Račiču. Gostilničar Viki je bil do predlanskim predsednik turističnega društva. Povedal je, da so bile Cerklje, Gazice in Bušeča vas zelo obiskane, dokler je bila Krka še čista. V te kraje so radi zahajali Zagrebčani. Lani so Cerkljanci očistili
rečno dno na kopališču in uredili nabrežje. Obiskovalcev je po Vikijevih besedah še vedno precej, toda ravno poleti je voda pogosto umazana, penasta, da kopalce mine želja po plavanju v njej. Toda turistično društvo še ni zgubilo upanja v obljube novomeških onesnaževalcev, da bo reka čistejša, čeprav bistra kot včasih najbrž ne bo več.
Casi se spreminjajo in z njimi tudi ljudje in navade. Viki Račič spremlja to pri gostih od mladih nog. Zrasel je v gostilni in z enaindvajsetimi leti prevzel obrt po očetu. Tega je zdaj 33 let. Prvi gostilničar na Račičevem je bil Vikijev ded. Imel je trgovino, gostilno in kmetijo, in je veliko časa prebil v Ameriki.
Vsakič, ko je prišel domov, si je s prisluže-nim denarjem omislil kako izboljšavo.
Zadnja leta zahajajo v gostilno predvsem mladi ljudje. Vino le poredko naročajo. Pijejo večinoma pivo ali brezalkoholne pijače. Starejših domačinov je malo. Včasih je bilo bolj živo. Pri Račiču so se veliko ustavljali Hrvatje, ko so se vračali z živinskih sejmov na Drnovem, v Škocjanu in drugod. V gostilni sosklepali kupčije ob jedači in pi-
slovenski strani, zato so z našimi kraji bolj povezani. Mnogi so bili zelo skromni in zgodilo se je, da so celo vino prinesli s seboj v gostilno. Naročali so govejo juho ali zelje s klobaso, medtem ko za pečenko marsikdo ni imel denarja. Celo čaj z rumom je bil za nekatere predrag.
V gostilni Vikiju že vsa leta pomaga žena. Starša ne vesta, če bo to delo kdaj zamikalo tudi koga od otrok. Dvojčka Bogdan in Darja sta stara osemindvajset let in sta oba zaposlena. Bogdan je nabavni referent pri Iskri v Kostanjevici, Darja učiteljica v Brežicah. Njun sedem let mlajši brat študira v Ljubljani. Izrazitega veselja do gostilne noben ne kaže, Viki pa misli, da brez tega z njo ni zadovoljstva. Sicer pa tudi on o nagnjenosti do, gostinskega poklica prej ni razmišljal. Obrt je moral prevzeti, da je šlo delo naprej, ker so se bratje in sestre razkropili po svetu. Ena sestra je v Avstraliji, ena v Avstriji, eneqa brata pa je pot zanesla na Češko, od koder se je vrnil pred dobrimi desetimi leti in se nastanil v Krškem. Račičevi imajo tudi svoj vinograd, in v gostilni prodajajo domače odprto vino. Za marsikaterega obiskovalca je cviček iz soda va-bljivejši od ustekleničenega.
jači. Do doma so potem pešačili po dve uri ali več, in to v hriboviti gorjanski svet. Hrvatje so imeli in imajo še vinograde na
priloga	dolenjsLr
I
j
r
PREBRALI
PRIŠLEKI 3
Naj se literarni teoretiki še tako prepirajo, ali je literatura kot ena od umetnosti dokument časa ali zgolj plod domišljije in zaradi tega neza-vezana razmeram in okoliščinam, v katerih je nastala — prepir se končuje slej ko prej znotraj literature same, ki se gradi in potrjuje tako ali drugače. Toda prav zanimivo je, da je najmočnejša in najbolj prepričljiva, kadar se obteži z dokumentarnostjo, z odrazom razmer, razumljeno seveda v najširšem pomenu te besede.
Tega se zavedamo, ko se soočimo z leposlovjem Lojzeta Kovačiča, tega, po mnenju nekaterih nekoliko prezrtega slovenskega pisatelja. Kot je nedolgo tega izjavil dramatik Dominik Smole v intervjuju, je Kovačič tisti tvorec, ki že dolgo uresničuje davno željo po velikem slovenskem tekstu. V sami zasnovi Kovačičevega pisanja je položeno široko gledanje na čas, ljudi in dogodke, čeprav izrisuje svojo pisateljsko vizijo na lastnih doživetjih in spominih, se pravi iz lastnega življenja, ki pa ga preoblikuje in dopolnjuje po nuji pesniškega klica. Kljub vsemu temu ostaja njegova literatura trdno zavezana tako imenovanim objektivnim okoliščinam.
Zadnjo od opek je v svojo mozaično podobo življenja pri nas vstavil ob koncu lanskega leta, ko je pri Slovenski matici izšel tretji del njegovih Prišlekov. V njih nadaljuje prvi dve knjigi, v katerih je opisal obdobje od začetka do konca druge svetovne vojne, s prvim dnevom osvoboditve Ljubljane
in končuje z letom 1948. Za kasnejša in prejšnja obdobja imamo že natisnjene njegove knjige (Preseljevanja, Fragmenti) Zakaj se pisec ni že prej lotil prvih povojnih let, ostaja odprto vprašanje: ali se vretja prvega povojnega obdobja ni hotel lotiti ali pa so bile razmere za objavo takih besedil prej preveč trde.
Vsekakor se ta čas bralec nove Kovačičeve knjige sooča s pripovedjo, ki jo hočeš nočeš le primerja s podobnimi pripovedmi, ki so ugledale dan šele v novejšem času in nam odstrle pogled na nekatere doslej skrbno zakrivane dogodke in značilnosti prvih povojnih let. Kovačič se v skladu s svojo veliko in močno odkritosrčnostjo ne ogiba zapisati misli in besed, ki se dotikajo nekaterih tabujskih tem, kot enako odkritosrčno razgrinja svoje lastno doživljanje in življenje svoje družine. Prav zaradi te izjemne odkritosti ni mogoče vzeti ta hip zanimivih tabujskih tem kot »poper« Kovačičeve proze, v tkanju čvrste, močne in vseskozi osebno obarvane pripovedi nič ne izstopa kot tujek. Besedilo deluje celovito in enotno.
Priznati je treba, da branje Kovačiča ni vabljivo že prvi hip, zahteva nekaj zbranosti in časa, ker pač nismo več vajeni dojemati takega obilja besed, ki so poleg vsega še pomensko polne in ne prazne, kot je dandanes rado obilje besed. Toda ko bralca zagrabi tok pripovedi, ga zlepa ne spusti.
Kovačič gradi svojo literaturo iz osebnega dokumenta v prepričljivo in resnično (v umetniškem pomenu) podobo našega časa. Lahko bi dejal, da zgodovino subjektivizira — toda mar ni le takšna edino človeško sprejemljiva in prepričljiva.
M. MARKELJ
NEZNOSNA
LAHKOST
ŽIVLJENJA
Če je mogoče uporabiti sintagmo sodobni klasik, potem ta naziv zlahka prisodimo pisatelju Milanu Kunderi, Čehu po rodu, ki pa še več kot desetletje živi in dela na Zahodu, predvsem v Franciji. V slovenščino imamo prevedenih že nekaj njegovih knjig:
Šala, Smešne ljubezni, Življenje je drugje. Njegova dela so si zelo uspešno in hitro utirala pot v vse svetovne jezike, bero ga enako radi na tej in na oni strani Atlantika in še kje drugje. Ni čudno torej, da so njegov zadnji roman Neznosna lahkost bivanja, ki je izšel pred dobrima dvema letoma, takoj prevedli v številne jezike, v nekatere celo prej, kot je bila natisnjena izvirna češka izdaja. V slovenščino smo novo Kunde-rovo delo dobili v prevodu Jaroslava Skrušnega, izdala pa ga je pred dobrim mesecem dni Mladinska knjiga.
Kundera govori v romanu o mladem češkem zdravniku, ki se po sovjetski zasedbi Češkoslovaške najprej umakne na Zahod, v Švico, kjer nekaj časa razmeroma dobro in udobno živi, vendar pa se vrne za svojo ljubeznijo nazaj v zasedeno domovino. Tamkaj ga čaka po-
nižanje, najprej poklicno (postane pomivalec oken), nato pa ga doleti še vrsta osebnih polomov, dokler življenja ne zaključi v prometni nesreči — hoteni ali nehoteni, to ostaja odprto vprašanje.
Ob tej osrednji pripovedi teče zgodba o češki slikarki, svojeglavi in visoko razviti osebnosti, pa o zdravnikovem dekletu in še o celi vrsti drugih osebnosti. Avtor njihove usode gradi večplastno in osebni nivo dviguje v širši družbeni kontekst. Vse skupaj pa mu služi kot meso misli o negotovosti posameznika in begotnosti njegovega življenja, ki je enkratno in neponovljivo.
Kundera vrisuje v usodo svojih junakov misel, kako ni nič v življenju ponovljivega, kako
iz izložbe
SEDMA FINZGARJEVA, TRETJA AŠKERČEVA
Če se je le ponudila priložnost, smo na tejle strani brez zadržkov opozarjali na izjemni pomen knjižne zbirke, kakršne ne premorejo niti večji in bogatejši narodi. Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je namreč po vsebini in obsegu že zdavnaj postala pravcata nacionalna zbirka, njen namen pa je »objavljati vrhunske dosežke slovenske literature, našo leposlovno klasiko, urejeno po načelih sodobne literarne vede in opremljeno z znanstvenokritičnim aparatom, vendar ta-k6, da besedila ostajajo dostopna tudi nestrokovnim bralcem« (France Bernik, glavni urednik Zbranih del, v nedavnem pogovoru za Delove Književne liste).
Zbrana dela so tako rekoč temeljni kamen Državne založbe Slovenije, zbirka izhaja od njene ustanovitve pred štirimi desetletji. Dobiček, ki ga je imela založba s to zbirko, je denarno najbrž zanemarljiv, neizmeren pa, ako ga preračunamo v kulturno poslanstvo zbirke. To pa je v končni posledici edino, ki kaj velja, zato je založba stalno pritegovala k oblikovanju zbirke poznavalce slovenske klasike, in tako bo letos izšla že 150. knjiga Zbrani h del. To bo ko nalašč priložnost za podrobnejši prikaz, kaj je zbirka že prinesla, tokrat pa na kratko o 145. in 146. knjigi, to je sedmi Finžgarjevi in tretji Aškerčevi.
S pričujočo se je izdajanje Zbranega dela Franca S. Finžgarja že močno prevesilo v drugo polovico, ni več daleč od konca, saj so po prozi in dramatiki prišla na vrsto že življenjepisna besedila, preostanejo le še pesmi, eseji, kritike, govori in pisma. Zivljenjepi-sna besedila torej tvorijo sedmo knjigo, ki najprej prinaša eno Finžgarjevih najboljših in najbolj branih pripovedi, Študent naj bo. Sledi troje poglavij iz nedokončanega avtobiografskega romana, v življenjepisni sklop Fin-žgarjeve proze pa sodi kajpak tudi Gospod Hudournik, zbirka idiličnih planskih zgodb, prežetih z »zvrhano mero ljubezni do vsega živega, naravnega in pristnega« (urednik Jože šifrer v opombah). Avtobiografski okvir imajo tudi tri črtice pod skupnim naslovom Pisarna in še osem različnih zgodb. Pred Dodatkom, ki prinaša deset besedil, prvotno objavljenih v
»n,,
1 i6£ni
različnih časopisih in revijah, doslej pašeniso bila ponatisnjena, najdemo še potopis Prek poljskih polj, v katerem je Finžgar na moč stvarno popisal potovanje po Poljski.
Pred štirimi desetletji je Anton Ocvirk na začetek Zbranih del postavil prvo knjigo Srečka Kosovela, temu pa je takoj sledil Anton Aškerc. Urejanja slednjega se je lotila Marja Boršnikova, do začetka petdesetih let je pripravila za izid še eno knjigo, nato pa posla, ki bi predvidoma obsegal osem knjig Aškerčevega Zbranega dela, ni hotela nadaljevati. Po dolgih desetletjih je pesnik Balad in romanc končno spet dobil urednika, Vlada Novaka, in tako je pred nami tretja, vsebinsko dokaj zaokrožena Aškerčeva knjiga. Zlatorog je sicer spisan v dramski obliki, a je v bistvu epska pesnitev, ki ji je pesnik, sledeč ljudskemu motivu, »vtisnil... svojo osebnost in pesniško posebnost« (I. Merhar). Po Zlatorogu je Aškerc hotel udejaniti davno željo: s pesnitvijo oddolžiti se Primožu Trubarju ob 400-letnici njegovega rojstva. Nastala je zgodovinska epska pesnitev, ki je bila deležna sila nasprotujočih si ocen. Ne oziraje se na nasprotovanje, je Aškerc iz snovi, ki jo je proučil za pesnitev oTrubarju, izluščil veliko motivov, jih upesnil, zbirko naslovil z Mučeniki, v podnaslovu pa pesmi označil kot Slike iz našepro-tireformacije. Od klerikalcev kajpak spet ni dobil pohvale, dandanes pa te pesmi in sploh vso tretjo Aškerčevo knjigo lahko označimo kot svojevrsten prispevek k obeležitvi 400-letnice Trubarjeve smrti.
D. RUSTJA
ničesar ni mogoče ponoviti, popraviti, začeti drugače iz izkušenj zgrešenega. Teh možnosti v življenju ni, zato je življenje nekako brez prave teže, to je smisla.
Iskanje teže življenja, bremena smisla, se prej ko slej izkaže kot-brezplodno iskanje in ravnanje. Življenje je neznosno lahko. Toda prav v tej begotnosti, lahkosti, nezavezanosti teži je življenje čudovito, opojno, lepo in svobodno. Če ga seveda človek sam ne obteži s smislom in uklene, zagreni, potlači. Kundera nam torej s svojo umetniško resnico izpričuje življenje kot protislovje teže in lahkotnosti, smisla in nesmisla, svobode in nesvobode — kot protislovje, ki ga moraš sprejeti in odživeti.
Dvomim, da se bo našel bralec, ki bo knjigo, ko je bo prebral, odložil ravnodušen.
M. MARKELJ
ARHEOLOŠKA
ZAPUŠČINA
Posavski muzej v Brežicah je pred kratkim izdal že sedmo knjigo v vrsti svojih publikacij, ki vse, razen ene, etnološke, obravnavajo arheološka najdišča in probleme Posavja ter širšega prostora. V knjigi z naslovom Veliki Kamen so predstavljene in opredeljene presenetljivo bogate arheološke najdbe iz vasi Veliki Kamen pri Senovem. Danes razpotegnjeno naselje ob cesti Kozje — Senovo in potoku Brestanica se nam razkriva kot pomembno arheološko najdišče z ostalinami iz prazgodovine in iz rimskega časa. Štirje strokovni pisci nam v knjigi, ki jo je uredil Mitja Guštin, v sliki in besedi predstavijo arheološke najdbe tega kraja.
^KOMENTAR
Z zamudo, a vendar prihajajo v našo domovino tudi knjige, ki v impresumu ne nosijo zapisanega kot kraja izdaje nobenega od mest na ozemlju naše republike. Dejstvo je, da slovenske knjige ne izhajajo le ria ozemlju Slovenije, marveč se kot ptice glasnice živosti naroda dvigajo v nebo tudi tam, kjer slovenstva ni moč zaznati zlahka ne v topografiji ne v vsakdanjih vesteh. In če moramo zapisati, da z zamudo, je to zato, ker slovensko založništvo kosajo politične meje, če jih že hotenja ne. In tako imamo priložnost šele zdaj pisati o paketu knjig, ki ga je poslala zamejska Založba Drava vsem Slovencem, ne glede na to, kje bivajo na z mejami prekrižanem svetu.
Kot je že navada v letnih knjižnih paketih je tu seveda Koroški koledar 1986, ki prinaša standardno vsebino, se pravi koledarski del s kopico naj-raznovrstnejših prispevkov, med katerimi najdemo tudi marsikaj zanimivega. Predvsem je za naše bralce zanimivo vse, kar nam odpira poglede na zemeljsko življenje, naj bodotozgodo-vinski zapisi o koroških Slovencih, jubilejni zapisi o zamejskih društvih ali razmišljanja o problemih, s katerimi se soočajo naši rojaki. Spremljevalca teh zapisov sta seveda literatura in dokumentarno slikovno gradivo.
Pesniška obzorja slovenske zamejske literarne tvornosti nam odpira drobna, a vsebinsko bogata-antologija V lunini senci, v kateri so zbrane pesmi
KNJIŽNI DAR IZZA MEJE
»eX
Je ate vse
desetih koroških pesnikov slovenskega rodu. Izbor sta pripravila Cvetka Li-puš in Fabjan Hafner, ki je na hrbtni strani knjige zapisal tudi roteče besede: »Te pesmi so na dlani ponujene —vzemite in berite!« Ta prošnja je za koroške Slovence morda še toliko bolj
goreča, čeprav je obup nad praznino, v katero pada današnja pesniška beseda, tudi na tej strani Alp enako upravičen.
V antologiji je predstavljen tudi pesnik, čigar življenjska pot se je končala lani. Gre za Valentina Polanška, ustvarjalca, ki ga Drava predstavlja v tem paketu romanom Sla po svobodi. V njem se je lotil tematike narodnoosvobodilnega boja na Koroškem, torej področja, o katerem ne bi mogli trditi, da vemo prav veliko, oziroma da nam je koroška literatura posredovala obilo umetniških sporočil.
Skoraj ga ni Slovenca, ki bi ne poznal melodičnih pesmi Mojcej, Rož, Podjuna, Zila, Katrca in drugih, ne ve pa vsakdo, da to niso narodne pesmi, marveč delo koroškega skladatelja Pavla Kernjaka. Za koroške Slovence je Kernjak skoraj simbol njihove pesmi, te nadvse pomembne pričevalke narodne identitete na Koroškem. O Pavlu Kernjaku piše v knjigi »Pel je za vse« znani publicist in novinar Bogdan Pogačnik na svoj značilni način, lahko bi dejali reportažni v tistem pomenu, ko se novinarstvo ves čas giblje med lite-
raturo in publicistiko. Vsekakor zanimiva knjiga.
Najmlajšim bralcem sta namenjeni dve knjigi: Janka Messnerja Vprašanja koroškega otroka in Hermana Germa »Ali veš? A znaš?«. Slednja je knjižica ugank in dopolnjevank, ki jih spremljajo ilustracije Cveta Jeraše, medtem ko Messnerjeva knjiga govori otrokom o zelo resnih stvareh. Pisec je vsebino razdelil na več kratkih zapisov, ki so zasnovani kot otrokova vprašanja zadevajo vprašanja medčloveških odnosov, zgodovine, jezika, skratka vse tiste temeljne stvari, ki se tako ali drugače tičejo koroškega Slovenca in se mora prej ali slej soočiti z njimi. »Malčkom je treba odgovoriti na vsako vprašanje, drugače ostanejo bedasti,« pravi v eni od kratkih zgodbic mati. Treba je odgovoriti, a kako težko je včasih na preprosto in jasno vprašanje jasno odgovoriti, saj mora starejši z odgovorom razvozlati zapleteno resničnost in jo pojasniti otrokom. Na Koroškem pa je resničnost še dodatno zapletena, vsaj za tistega, ki se še ima in izjasnjuje kot Slovenec. Knjižnica je sicer res drobna, a imenitna; iz nje se imajo tudi naši otroci (in mi sami) marsičesa naučiti.
Knjižni dar Slovenske prosvetne zveze, kot stoji zapisano na prednji strani vseh knjig iz tega paketa, je dragocen in lep dar.
MILAN MARKELJ
Slavko Ciglenečki je na oodlagi podatkov, ki jih je zbral pri terenskih ogledih, napisal arheološko topografijo Velikega Kamna in njegove okolice ter opozoril na verjetna, še neraziskana območja z arheološkimi najdbami. Alfreo Trenz je opisal prazgodovinske najdbe z Velikega Kamna, ki sodijo v čas pozne bronaste dobe, in dodal seznam najdbišč kamnitih sekir v Posavju. Anja Uršič je objavila šest rimskih grobov, izkopanih že leta 1962 na Velikem Kamnu, ki presenečajo s svojo zanimivo zgradbo — vsi so okrogle zidane in kupolaste grobnice — in številnimi najdbami v njih. Med grobnimi pridatki v teh okroglih zidanih grobnicah zaslužijo pozornost znamenite hišaste žare, ki so na Dolenjskem in v Posavju značilne grobne posode davnih Latobikov, ki so živeli tukaj. Kar 9 teh hišastih žar je bilo odkritih na Velikem Kamnu, v enem grobu celo štiri, kar govori za družinsko grobnico. Jaro Šašel pa opisuje in razrešuje hudo okrnjene napise na sicer številnih, vendar zelo majhnih odlomkih šestih razbitih kamnitih rimskih nagrobnikov. Ti so nekoč krasili in označevali poslednji dom rimskodo-bnih prebivalcev v 2. in 3. stoletju n.št.
Najdba prve kamnite sekire na Velikem Kamnu leta 1949 je opozorila na to najdišče, ki je v kasnejših desetletjih razkrilo številne nove in bogate arheološke najdbe, predvsem iz rimskega časa. Arheološke najdbe iz tega kraja še zdaleč niso vse razkrite. Bodoča zemeljska dela v vasi bodo zanesljivo še odkrila nove izkopanine. Danes vemo, da je na Velikem Kamnu že v pozni bronasti dobi bil manjši zaselek, dosti večji pa v rimski dobi s pripadajočim pokopališčem. Zato bi bilo prav, da se vaščani Velikega Kamna seznanijo s to knjigo, da bodo vedeli razumno ravnati z najdbami, ki jih bodo še našli. Obvestilo muzeju ali Zavodu za spomeniško varstvo je edino pravilno ravnanje v takem primeru.
Tehnična in strokovna ureditev knjige sta po urednikovi zaslugi všečna in pregledna. Odlične fotografije, lepe risbe in pregleden zemljevid obravnavanega področja so odlike te knjige, ki je temeljni kamen za proučevanje davne zgodovine tega kraja. Kratek povzetek v angleščini na koncu knjige seznani tudi tujega bralca z najdbami na Velikem Kamnu.
T. KNEZ
priloga dolenjskega lista
(375
poleti moram krneti j o,, vsi m . Ljubica Grl
ničarski kot še \
	kV	i!0	MUl	
v		mami		
HVALEŽNOSTI PRIPOVEDUJEJO OČI
Še preden pripeljejoVia vozičkih v sobo hrano, nataknejo bolnicam slinček, pogrnejo prtiček. Pri hranjenju pridejo na pomoč še sestre iz spodnjih oddelkov, kjer se oskrbovanci delno sami hranijo. Približno 45 minut traja zajtrk. Negrepa pri vseh gladko. Nekaterim hrana ne diši, eni pravijo, da so že od prejšnjega dne lačni. Mnogi bolniki so zelo pozabljivi, zato sestre morebitnega godrnjanja ne vzamejo zares.
Sledi pobiranje posode od;hrane, nato brisanje. omaric, pojem-v-k/opalfiKiah perejo nočne posode. Umazarlo perilo oddajo v pralnico. Ko-. ' rhaj jfe to postorjeno, slpdi dru^a neg£. Po dveh uran in poi spet od peštelje-oo postelje: preoblačenje, umivanje in tako naprej.
»Vsak dan imamo za vsakega bolnika na oddelku za ležeče 21 rjuh in najmanj 7 srajc. Ce kateri vmes kliče, kar se rado dogaja, je potrebno seveda še več perila,« sta povedali sestra Ljubica in Dragica Urbančič, glavna medicinska sestra na tem oddelku.
Vsaj.enkrat na teden je kopanje”v kopalnici. To je naporno in tudi sicer težaško opravilo. Medtem ko nekateri bolniki na kopanje komaj čakajo, morajo kakšnega skoro na silo skopati.
Take nege doma niso bili vajeni in se jim zdi odveč. Šetežjejesestram, mladim dekletom, kadar komu ugaša življenje. Običajno že vedo, da se bliža konec. Postavijo špansko steno, gledajo, da je vedno kdo v bližini. Ko oči ostekienijo in sape m več; pokrijejo umrlega z rjuho. Dve uri mora po predpisih še ležati v postelji, potem pride zdravnik ali mrliški oglednik aa ugotovi smrt. Ce so v isti sobi bolniki, ki se ne zavedajo več dogajanj okrog sebe, ostane umrli kar za špansko steno. Če pa se sostanovalci zavedajo vsega in so bili navezani na soseda, umrlega s posteljo vred odpeljejo iz sobe. »Gre v bolnico,« jim rečejo", da jih ne bi odhod sostanovalca preveč prizadel. Ob vsakem primeru se morajo znajti, kot najbolje vedo in znajo.
Ob 7.05, ko si je Ljubica Grlica oblačila modro delovno uniformo, kakršno imajo sestre in bolničarke v vseh zdravstvenih ustanovah, je iz sobe štev. 8 klical posteljni,zvonec. Še preden je bil zadnji gumb zapet, je že stekla po hodniku/a jo je kolegica prehitela.
»Bom že jaz pogledala. Gotovo kliče Jančkova mama.«
Ljubica je začela delovni dan v Domu starejših občanov v Šmihelu po ustaljenem redu. Najprej sestanek v dežurni sobi, kjer ob kavici pregledujejo zapiske iz nočnega zvezka. Tam piše, če -je kdo ponoči umrl, komu se je zdravstveno stanje poslabšalo, včasih pa mine noč tudi brez posebnosti. Ob 7.15 gre Ljubica s kolegico v garderobo in na voziček nalaga perilo za preoblačenje. Morata opraviti prvo jutranjo nego pri 2%-ležečih oskrbovancih!
»Dobro jutro, tetka,« nagovori ostarelo ženič-"ckW’:za-prVimi vrati. »Se bomo preoblekle in nmrftM pravi naglas, vendar ženska nič ne odvrne. Sledi umivanje vsega telesa: obraza, rok, genitalij. Opravijo ustno nego, bolnico počešejoTji preoblečejo posteljo, više naravnajo vzglavje in jo poležejo na hrbet. Tako vsako od 28~pacientk pripravijo za zajtrk
j^E;8v'jn ivi£ttepsg JmimSSA-
ga, pa nas je popeljal preko Drave. V ledeno mrzli vodi smo bredli in bežali naokoli vse do Slovenjgradca, potem pa se ponovno formirali in udarili nazaj. Veliko prostovoljcev nam je prišlo še na pomoč in b'i smo se za našo Koroško.«
orneJntlu I’ lid I
V splošnem je toliko različnih usod in primerov, kolikor je bolnikov. Vsak ima svoje navade, želje in čustvovanje. Medtem ko so tisti, ki so na lastno željo prišli v dom, običajno zelo. potrpežljivi, pa imajo veliko pripomb oskrbovanci, ki so jih v dom pripeljali svojci bolj zgrda kot zlepa. Dogaja se. da nekateri svojci prinesejo kavo ali druge priboljške in prosijo sestre; da jim kavico skuhajo. Ni jim odveč to delo, ampak nekateri kličejo vsake pol ure, da bi radi kavo, a jim ne smejo ustreči iz zdravstvenih razlogov. Spet drugi zahtevajo od sestre, naj telefonira. »Takoj pokličite hčerko, vem. da bo prišla! Rada bi šla domov,- je ondan prosila vsa tresoča se tetka iz Podgorja. Nič ni pomagalo, če so ji dopovedovali; da je bila hči prejšnji dan na obisku in povedala, da je teden dni ne bo doma. Tetka je to pozabila in je strašno grdo gledala sestro, ko ji je rekla, da se na telefon nihče ne oglasi.
Med večinoma starimi ljudmi na oddelku so tudi izjeme. Pravzaprav ljudje v najlepših zrelostnih letih, ki jim je bolezen vzela zavest. Takega več mesecev hranijo s cevko,’ ga preoblačijo kot vse druge sedemkrat na dan, a se tega nič ne zaveda. Tudi svojcev ne pozna.
Kadar pa je Ljubica na delu nadstropje niže, kjer so vozičkarji, je potrebno malce drugačno ravnanje. Vozičkarje oblečejo in jih pripeljejo v zajtrkovalnico. Tam se hranijo deloma sami, nekaterim pomagajo. Po krajšem sedenju v drugem prostoru, ki daje človeku občutek, da ni povsem povezan na posteljo, ga spet vrnejo v le-zečf poloiaj. Ljubica in druge sestre marsikateremu pišejo pisma za svojce, jim prinašajo časopise. jKadar imajo nočno službo, ni dosti drugače. *
»Ponoči;imamo trikratno nego s preoblačenjem. Bolnike obračamo enkrat na hrbet, drugič na levi, pdtem na desni bok, da ne dobijo prel-ežanin. Med vsemi 86 pacienti imajo samo trije preležani ne. ti pa ležijo že po dve leti,« pravi sicer- redkobesedna Ljubica.
Ko po sedmih urah mine njen delovni dan, se z vlakom pelje do«,Trebnjega,.: od tam pa .pešači skoro tri če trt Ure doDečjevasi, kjer je njen dom. »V zimskem času si doma malce odpočijem, takoj na njivo ali v hlev. Imamo moramo delati.« iča ima 19 let in je prišla v Dom na prakso po končani bol-šoli. Obdržali so jo v delovnem razmerju še vrsto drugih mladih deklet. Vse imajo poseben čut do ravnanja s starejšimi ljudmi, ampak Ljubica še posebnega. Omeniti velja tudi, da . je bila Jani proglašena za najboljšo delavko sam-oupravijalko. S plačo., ki je nazadnje znašala okrog 60.000 dinarjev, se je kar pohvalila. V tej vsoti pa so všteta nedeljskaa dežurstva po 12 ur, turnusno delo in sploh vse. Glavna sestra jo je malce popravila:
»To delo se pravzaprav ne da plačati. Če ne bi vsakdo imel posebnega čuta.da bolnihstarih ljudi, bi obupal. Ni vse denar! Večkrat se doma zalotim ob misli na tega ali onega pacienta, ki samo s pogledom lahko še izrazi hvaležnost.«
RIA BAČER
(»am ni ,MOInuq—
-O?*oq
G^iubagoG, snBiBu« si .uhnvfiTano ud	»i dahoaku
jo skupil v .roke an bil. resen tistega pekla. Na zd-t.-. : ravljenje so me poslali na Češko, v Budjejovice in Tabor. Tam smo se imeli kar dobro. V primerjavi z vsem, kar smo preživeli, smo se počutili kot v nebesih. Ko pa sem ozdravel, sem se zopet znašel na fronti. Nasrečo je bil razpad že blizu. V italijanskem ujetništvu pa nisem bil dolgo. 2e novembra osemnajstega so nas pripeljali do Gorice, od tam smo peš krenili do Logatca, potem pa zopet z železnico do Ljubljane. V Ljubljani so ravno takrat nabirali prostovoljce za Koroško. Sedaj je šlo za čisto nekaj drugega. Borili naj bi se za Slovenijo, za našo Koroško. Seveda sem šel. Tako sem se pridružil legendarnim borcem generala Maistra. Ta pa takrat še ni bil general. Menda so ga povišali pozneje, da bi se lahko pogajal z Nemci, ki se jim je zdelo neprimerno pogovarjati se s sobesednikom nižjega čina.«
Bitka za Koroško ni bil nikakršen izlet. Sovražnik je bil trdovraten in je črpal pomoč daleč iz zaledja, ki je bilo veliko močnejše in globlje kot slovensko. »Pa vendar,« pripoveduje Franc Hos-ta, »kamorkoli smo prišli, so nas lepo pozdravili. Skupaj z domačini smo bili na veseljih, zabavali smo se in plesali. Ljudje so nas imeli radi in so nam zaupali. Čutili smo, da smo v domači deželi. Vse pa se je spremenilo, ko so nam prišle na pomoč srbske čete. Res smo tako postali vojaško močnejši, kajti bilo jih je veliko in so bili dobro oboroženi, sicer pa so bili slabo oskrbovani in opremljeni, in to jeobčutilo Koroško prebivalstvo. Takrat so ljudje izgubili zaupanje in precej jih je zbežalo na drugo stran. Ne bom pozabil besed nekdanjega svetokriškega učite-
KOROŠKI BORCI SO UTRUJENI
»Januarja leta devetnajstega so nas dobro stisnili. Zavzeli so most v Dravogradu in vse prehode preko Drave, mi pa smo ostali odsekani za Dravo in lahko bi bilo po nas. Oberlajtnant
Večerni mrak pada z gorjanskih pobočij in se po grapah zliva v Podbočje, naprej od Kostanjevice. Sušica, ki s teh pobočij srka svoje vode, veselo žubori med jezovi nekdanjih mlinov, in Franc Hosta, nekdanji mlinar’in koroški borec, v zavetju mraka in desetletij slovenske zgodovine, ki se pogrezajo v pozabo, prede svojo misel. Vse manj jih je, teh grčastih možakov, ki so pred nekaj manj kot sedmimi desetletji stali na okopih slovenstva. Njihov živi spomin bodo nadomestili orumeneli arhivski dokumenti na tej in naoni strani meje, njihovo trpljenje, zmagoslavja, upi in razočaranja pa bodo padli v temino pozabe. Morda bo tu in tam še ostala živa iskrica spomina. Vnukinja Danica ob vnožju postelje, v kateri počiva njen utrujeni dedek Franc, z zanimanjem srka vsako njegovo besedo. Kot seme padajo v mlado srce, in če bo usoda mila, bodo tam pognale svoje kali.
»Ko mi je bilo osemnajst let, so me poklicali na fronto,« pripoveduje dedek. »Iz rodnega Sv. Križa, kajti tako se je takrat imenovala ta vas, so me poslali na Doberdob. Da, da, Doberdob, slovenskih fantov grob! Z Italijani smo se dajali za cesarja in smrt je kosila vsenaokoli. Jaz sem
k -. .•obio<j&iq / sb.ifluioss3i Ssvbo jjvtcri? .ibujl rfijnž Ija in »vnetega «k-tiv*sta za-slovenska-Ko roško, Ivana Malnariča, ki je vse do smrti trdil, da smo takrat izgubili slovensko Koroško.«
Pet dolgih let je trajala vojaška odisejada Franca Hoste. Zadnja leta je bil graničar na jugoslovansko-madžarski meji in iz Radgone, Murske Sobote in Lendave, kjer je bil nastanjen, je ob novi in nestanovitni meji prepešačil tudi po trideset kilometrov na dan, vse dokler ni bil leta enaindvajset le rešen vojaške suknje. Vendar je pozneje še enkrat občutil orožje. To je bilo takrat, ko je slovenske kraje vdrugič zajela vojna vihra. Otipljiv dokaz zato ima Franc na glavi, kjer je še sedaj opaziti brazgotino. Pustil mu jo je ročaj revolverja, s katerim ga je udaril po glavi kaplan v Kostanjevici. Bilo je to takrat, ko so ga s še nekaterimi podbočjanskimi aktivisti pod Mladjem zajeli v zasedo belogardisti. V hrib je partizanom gnal živino, padel pa je naravnost belim v roke. Še sreča, da se je iz kostanjeviških zaporov po enem tednu vrnil živ, ran in udarcev pa je bil tako ali tako že vajen iz prve vojne.
Sušica v Podbočju ob skoraj zapuščenem mlinu Franca Hoste komaj premaguje snežni in ledeni oklep in žubori naprej, čakajoč pomladne odjuge, ko se bo njena moč podeseterila. Tudi Franc čaka, da ga bo priklicalo pomladno sonce iz tople izbe in mu dalo novih moči. Življenje je pač treba živeti naprej, spomine pa gnesti in jih doliti z drugimi. Takih, ki bi gnetli tako stare in bogate spomine, kot jih ima Franc, pa je iz leta v leto manj. Drug za drugim legajo k počitku ti naši stari in utrujeni koroški junaki.
TONE JAKŠE
NAGRADA V ČRNOMELJ
IVAN HUDEK iz Črnomljajebil izžreban izmed reševalcev 5. nagradne križanke. Poslali smo mu napeto zgodbo o Elektroniku, zgodbo, ki smo jo imeli možnost videti tudi v filmski verziji. Upamo, da mu bo knjiga všeč in da jo bo z zanimanjem prebral.
Rešite današnjo križanko št. 7 in pošljite rešitev najkasneje do 7. marca na naslov:	Uredništvo
Dolenjskega lista, Germova 3, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 7.
V nas samih so vrelci sile, v nas samih je možnost spoznanja.
L. UDE
Ljudstvo ni več svobodno, kadar mu dovoli svobodo drug narod.
F. LEVSTIK
Kdor hoče zmago, mora pristati na številne poraze.
P. SARlC
Ko imaš vsega, si tudi slep za vse — ko nimaš nič, takrat šele spregledaš.
W. SHAKESPEARE
NAGRADNA KRIŽANKA
s \
J, *
SEST.: J. UDIfl
SPOKORNIK
OBER
TATINSKA
PTICA
MERA ZA DRAGO KAMENJE
GL
STEVNIK
GR. CRKA
CRN PTIC
FOSFOR
TUJE 2. IME
STROKOVNJAK V ENERGETIKI
STRUPENA,
KACA/
NEM.
DENAR
PORTUG. POROC. iGENCIJA/ SVIC. M.
URŠKA
PESEM
POTOMEC
ZALO
OBLEČEN
MOŠKI
ZELO TROJ KOVINA
TOČENJE
SOLZA/
SVETA
GORA
NAGON
REČNA bKLEPNICA 'DANEU IVO
vata-
OEL POTI/ NAKOVALO
RIM.
PRED-
DVERJE/
TUREK
W
RAZPRTIJI
ZDRAVILNI
RASTLINA/
BELG.
MESTO
MOČAN
PRUEM
SEV. IT. MESTO
IT.
TISKOVNA
AGENCIJA
LJUDSKA
REPUBLIKA
/VNETJE
SARENICE
REOUIES-CANT IN PACE
VRBA/JAP.
BISMARCK
ormosT
RAKAV
BOLNIK
BOGINJA
ROJSTVA
Pomladilo iz globin pragozdov
Gerontologi odkrivajo staro indijansko sveto rastlino kot učinkovito sredstvo zoper staranje in druge nadloge — Iz oči dobrega dečka_
Vsake toliko časa se na tržišču razvitega sveta pojavi ta ali oni pristni in povsem naravni proizvod, ki naj bi utrujenemu sodobnemu človeku razvite družbe vrnil izgubljeno svežino naravnosti, mladosti in čilosti. Po najrazličnejših pripravkih — eden je bil bolj čudovit od drugega — se zadnje čase uveljavljajo pripravki iz rastline guara-na, ki raste v tropskih pragozdovih Amazonije in Paragraja. Tabletke iz guarane naj bi delovale kot pomladilo, vračale naj bi izgubljeno energijo, lajšale telesne in duševne napore vsakdanjega dela, pomagale športnikom, za nameček pa še odganjale tesnobo in potrtost, ki se tako radi lotita današnjih ljudi. Skoraj odveč je zapisati, da tudi izboljšuje koncentracijo in moč mišljenja. Torej zares nekaj čudovitega-
Po izvire odkritja te čudovite rastline moramo v mitologijo indijanskega plemena Maues iz Amazonije, kjerješe danes živa legenda o nastanku svete rastline guarane. Izročilo pripoveduje, daje nekoč živel zakonski par, ki je imel nenavadnega otroka: ta je bil tako ljudomil in dober, toliko človečnosti je sevalo iz njega, da so ga vsi ljubili in videli v njem skrivnostno moč, ki drži plemensko skupnost v zadovoljstvu, razumevanju in sreči. Hudobni duh Ju-rupart pa je ljudem zavidal srečo. Zvabil je dečka v gozd do nekega drevesa, tam pa se je spremenil v kačo in fantiča smrtno pičil. V plemenu je nastal jokin stok. Objokovali so na ves glas smrt ljubljenega dečka. Sredi največjega žalovanja je iz neba posijal žarek in po njem je med objokujoče prišel dobri duh Tupan. Potolažil je ljudi in jim naročil, naj zasadijo dečkove oči. Iz njih bo zrasla sveta rastlina, ki jim bo dajala hrano, jih zdravila in delala mladostne. Tako so naredili in izzemlje, kjersoposadili dečkove oči, je zrasla prava guarana.
Guarana pomeni v indijanskem jeziku »veliko gozdno steblo«. Ime lepo kaže, da gre za gozdno plezalko. Njeni plodovi so rdečkasti. Ko dozorijo, se zberejo v grozde. Indijanci jih nabirajo
in iz grozdov pridobivajo različne pripravke.
Najpogosteje semena grozdov prepražijo, pretresejo in presejejo, da odstranijo luske, nato pa oluščena semena stiskajo in zraven prilivajo vodo, da nastane enakomerna masa, ki jo potem oblikujejo v kroglice, hlebčke in svaljke. Tako oblikovano maso sušijo na dimu ognja, v katerem kurijo les z veliko smole, Predimljene in posušene hlebčke po potrebi potem drobijo v prah, ki ga uživajo v pastah, z drugimi jedili in v tekočinah.
Vest o čarobnem pomlajevalnem prašku iz guarane je prodrla tudi vsvet. Popotniki in raziskovalci, ki so prodrli v pragozdove Amazonke in Paraja, so poročali o starcih, ki dajejo zelo mladosten videz, zlahka opravljajo vsakodnevna dela in se odlično počutijo. Takšna poročila so bila seveda presenetljiva, saj so drugi raziskovalci poročali o zgodnjem staranju Indijancev, o tem, kako mnoge bolezni, posebno malarija in splošna podhranjenost, kar kosijo med prebivalstvom. Povprečna življenjskastaro-st amazonskih Indijancev je zelo majhna. Toliko bolj presenetljivo je, da pripadniki plemen, ki uživajo guarano, dosegajo celo večjo povprečno življenjsko starost, kot velja za vso Brazilijo.
Vesti o tem, kako imajo stari ljudje gibko, voljno in mladostno kožo brez gub, kako ne poznajo mnogih bolezni in da zaslugo za vse to pripisujejo sveti indijanski rastlini guarani, je prodrla tudi do modernih gerontologov. Znana romunska gerontologinja Anna Aslan, ki jo svet pozna po njenem preparatu gerovital, je obiskala Brazilijo, da bi na kraju samem ugotovila, koliko je resnice v teh vesteh. Na strokovnih posvetih in po preučevanju guaraninih pripravkov je prišla do ugotovitve, da je indijanska sveta rastlina zares učinkovito pomlajevalno sredstvo. Izjavila je celo, da gre za najmočnejše znano tovrstno sredstvo.
Koliko je torej resnice v vsem tem?
Kemične analize, ki sojih opravili v
več laboratorij ih po svetu, so pokazale, da je v pripravkih iz guarane res najti marsikaj zanimivega. V njih se nahajajo kofein, teofilin, teobromin.adenin in druge snovi, kisepovezujejos tanini, amidi in smolami. Za vse te snovi je ugotovljeno, da delujejo spodbujevalno, poživljajoče, da pospešujejo presnavljanje v celicah in prebavo sploh, da čistijo kožo in blagodejno vplivajo na človekovo počutje. Pomagale naj bi tudi pri aterosklerozi in delovale proti slabljenju kosti, kar oboje zdravniki povezujejo z značilnimi znamenji staranja.
Analize, ki jih je opravil dr. Eduard Gomes de Azavede, so pokazale, da pripravniki iz guarane pospešujejo tvorbo tako imenovanega »dobrega« holesterola, ki ohranja žile prožne in mlade.
Raziskovalci, ki so analizirali učinke guaraninih pripravkov na duševno počutje ljudi, pa so odkrili, da tablete iz guaraninega prahu preprečujejo tvorbo monoaminooksidov, snovi, ki jim danes znanost pripisuje določeno vlogo pri potrtosti in depresiji. Te snovi namreč količinsko naraščajo v možganih, ko je človek v stresnem in depresivnem počutju.
Iz Brazilije torej prihaja še nekaj novega. Dandanes zalaga svet s kavo, ki je še posebno priljubljena pri jugoslovanskih narodih, vse pa kaže, da bo postala tudi izvoznica guarane. V zahodni Evropi je že mogoče kupiti tabletke; dobijo se tudi v Italiji. Na uvoz pa čakajo tudi drugi pripravki, med njimi celo guaranin liker, ki ga v Braziliji menda že veselo uživajo.
MiM
(Vir: Panorama, Izbor)
Odkrit zaklad?
So arheologi odkrili najdbo stoletja?
Britanski arheologi so pred kratkim sporočili javnosti, da so odkrili eno od najbolj senzacionalnih arheoloških najdb povojnega časa, in sicer naj bi v dolini Saquara v Egiptu našli grob blagajnika slovitega faraona Tutankamona iz 2. stoletja pred našim štetjem. Že pred vojno odkriti Tutankamonov grob je bil takratno arheološko presenečenje št. 1, še posebno zaradi nepopisnega bogastva, ki so ga našli v grobnici.
Grob faraonovega blagajnika naj bi bil še bogatejši, kot je bil Tutankamonov. Raziskovalec Geoffrey Martin je za tisk izjavil: »Kar smo odkrili, je prav čudovito in tako ohranjeno, kot da bi predmete položili tja šele včeraj.«
Martin že 22 let raziskuje v dolini Saquara, že več kot 10 let pa je na sledi prav blagajnikovi grobnici. Ko so leta 1922 odkrili Tutankamonovo grobnico, so med ostalim našli tudi napis o blagajniku, iz katerega je bilo razvidno, da je zavzemal pomembno mesto na faraonovem dvoru. Martin je sklepal, da so pomembnega moža morali pokopati, kot seje takrat uglednim dvorjanom spodobilo, se pravi z velikim sijajem in bogastvom.
Kako je z Martinovim odkritjem v resnici, bomo zvedeli kasneje, saj zaenkrat molči o lokaciji in o drugih pomembnih podrobnostih.
Elektrikar med živalmi
Nenavadna avstralska žival je pripravila novo presenečenje za biologe — Občutljivi kljun
Ko so evropski znanstveniki ob koncu 18. stoletja dobili v roke prve celotne kože odrtih klju-našev, so bili prepričani, da iz njih brijejo norce. Takšne živli zanje ni moglo biti na svetu, živali, ki bi imela kožuh kot sesalci, kljun pa račji. Modra znanost je seveda morala popustiti pod pritiskom dokazov, da v daljni Avstraliji in na Tasmaniji zares živi takšna nenavadna žival. A nastopile so hude težave, kam kljunaša uvrstiti. Nazadnje so ga le priznali med sesalce, v podrazred štokovcev, saj žival kljub kljunu in kljub temu da leže jajca kot plazilci, ima mlečne žleze, je toplokrvna in po zgradbi sodi med najbolj razvite strunarje, se pravi sesalce.
Toda kljunaš je za raziskovalce pripravil še eno novo presenečenje. Potem ko so odkrili, da ima
KI
Kljunaš: presenečenje za biologe.
kot edini sesalec strupene žleze, je prav te dni strokovnjake presenetilo odkritje, da kljunaš kot edina višje razvita žival zaznava električna polja.
Ko se kljunaš odpravi pod vodo, kjer si z občutljivim kljunom nabira vsakdanjo hrano, si s posebnimi kožnimi gubami povsem zapre ušesa in oči, zapre tudi nosnici in tako mu ne preostane za
zaznavanje okolja praktično prav noben čut, razen tipa. Zato so biologi domnevali, da ima kljunaš zelo občutljiv kljun in da z njegovo pomočjo zaznava vodne tokove in se tako pravilno usmerja pri plavanju pod vodo, oziroma začuti premike vode, kijih povzroča njegov plen. V resnici pa ima kljunaš mnogo bolj zapleteno in čudovito sposobnost.
Raziskovalna skupina nemških in avstralskih strokovnjakov je opravila več poskusov, ki so pokazali, da ima kljunaš sposobnost zaznati spremembe električnega polja. Raziskave so tudi pokazale, da zaznava električna polja s kljunom. V poskusnih bazenih so živalim nastavili še delujoče in že iztrošene baterije, kljunaši pa so z veliko točnostjo vedno zagrabili še delujočo. Podobno so s precejšnjo natančnostjo našli izvore električnega polja, tudi če so bili zakriti pod opeko. Kljunaš je opeko preprosto prevalil.
Znanstveniki vedo, da vsako živo bitje pri gibanju, ko delujejo mišice, oddaja nekaj biološke elektrike, ker na električnih impulzih temelji prenašanje sporočil med možgani in mišicami. Kljunaš pa te impulze zazna in tako zasleduje svoj plen.
Podobno, vendar pa mnogo bolj primitivno zaznavanje električnega polja so odkrili pri morskih psih, skat/n in j»žah, pri nobeni živalski vrsti iz višje razvitih strunarjev pi ne.
MiM
(Vir: Nevvsvveek)
Brez poezije je čas gluhonem.
E. FRITZ
Delavski razred je bolj demokracija politike, njena maska, za katero se skriva oblast.
B. ŠTIH
Premagan sovražnik v krvi
Čiščenje krvi nevarnih holesterolov po novem postopku — Edino upanje za nekatere
Ko je Jim Levvis (to ni njegovo pravo ime, marveč le ime za javnost) prišel v newyorski inštitut Rogosin, je bil povsem obupan človek. Večino svojih odraslih let je trpel zaradi težav s srcem, ki jih je imel zaradi obilnega nabiranja holesterola v krvi, ki je nazadnje pričel mašiti krvne žile z zamaški in nanosi na stenah žil. Tudi stroga dieta mu ni pomagala, saj se mu je nabiralo toliko holesterola v krvi zaradi genske napake, ki je med ljudmi razmeroma redka. Do dopolnjenega 47. leta starosti je imel že tako zamašene žile, da so morali opraviti štirikratno by-pass operacijo. Čez 9 let je moral na podobno operacijo, a kljub vsej tej najboljši možni medicinski skrbi ni nič zaustavilo smrtno nevarnega mašenja krvnih žil. Lewiss je že zrl smrti v obličje. Zdravniki
11. - .L-	rml
;•%
a - V; 'M-	'■
v v '
Modni ukaz: sredi brez
Razgaljeni trebuščki in popek bodo svetili na modnem nebu to poletje, kot menijo nekateri
Na zadnjem sanremskem festivalu seje ekstravagantna, sicer pa dobra pevka Ana Oxa pojavila v nenavadni obleki, pri kateri je gotovo najbolj padlo v obči, daje bila brez trebušnega dela, se pravi, da je bil trebuh do popka gol in kot nekakšen kožni pas ločil gornji in spodnji del njenih oblačil.
Modni poznavalci pravijo, da bo takšna moda nekaj običajnega v prihajajočem poletju, pa naj bo šlo za večerne obleke, majice, bluze, srajce ali oblačila za potovanje.
Goli popek je v svet ponovno spravila slavna ameriška popevkarica Madonna.
Njena slava sicer že nekoliko usiha, močno pa se širi njen način oblačenja. Iz Amerike je že prodrl do Pariza, Londona, Rima. Modni obliko-
valci so se zagreli zanj in pripravili zelo raznovrstne modele z golim trebuhom.
Po mnenju ene od vodilnih modnih oblikovalk Anne Pinker-ton je nova modna usmeritev znamenje ponovnega osvobajanja ženske m ni zgolj posnemanje oblačenja slavne Madonne. Pin-kertonova meni, da so danes ženske v odlični formi, da jih večina neguje telo in da si zato povsem naravno želijo pokazati lepote vitkega trebuščka.
Komur spomin še ni povsem odpovedal, se gotovo spominja, da so okrog petdesetih let in v šestdesetih vladale podobne modne smeri. Sicer pa, zakaj bi ne imele sedanje mlade generacije možnosti pokazati svoje popke, če so jih sedanje mamice nekdaj tudi lahko.
Gledam njene slike. Lepa je. Pogosto sem jo dražil, da sem pregrd zanjo, ona pa je na to odgovorila le: »Ljubim te.« In bil sem srečen, da jo imam tako, kot je v resnici bila, ne tako, kot se je kazala drugim ljudem. Strastno sem jo ljubil in ona mi je vračala nežnost in strast. Nikoli je ne bi zapustil, če ne bi...
Ni se hotela fotografirati, a vendar sem jo pregovoril in jo ujel nekajkrat v najbolj zanimivih trenutkih. Potem se je samo smejala. Vse slike je pustila v mojem albumu. Na zadnjo stran je navadno napisala nekaj verzov. Bila je tako dobra in morda zaradi tega večkrat razočarana. Ne bi smela tako zaupati ljudem. A jim je. Verjela je v besede, veliko premišljala o njih. Včasih je bila videti tako močna in samozavestna, drugič pa spet vsa nežna in krhka, da bi jo odpihnila že najmanjša sapica.
Želim si njenih rok, njenih besed. Tako dolgo sem bil z njo, da zdaj ne morem brez
Izgubljena
nje. Se sliši neumno? Otroško? A tako je!
Kaj vse sva preživela skupaj! Uprla se je staršem za najino skupno bodočnost in srečo, čeprav je drugače vedno iskala samo sprejemljive poti skozi življenje. Ljubila je ljudi. Kdor jo je imel rad, je občutil
njeno ljubezen. Ni živela samo zase. Jo je to pokopalo?
»Utrudila se je na potovanju,« je rekel njen dedek.
Nekateri ljudje so hudobni. Režejo rastline, mučijo živa bitja, podobno ravnajo z ljudmi. Kako naj bi ona z njimi lahko živela, ko je vedno vse hotela povedati, razložiti, razumeti? Kdo je uničil njeno vero?
Ta hip si jo zelo živo predstavljam. Skoraj stopi s slike v mojo sobo. Soba je polna njenih gibov. Tako rada je plesala... Boleči spomini.
Jaz sem ostal tu, a ne vem, kaj bo z menoj. Njene nauke bom zvesto ohranil, čuval bom njene misli o lepoti, o ljudeh, o napakah, o naju dveh, njene besede o ljubezni, a tudi o revščini in žalosti. Njene misli mi bodo v pomoč, danes in jutri.
Sveča je dogorela, njeno življenje je ugasnilo. Pri meni so ostali spomini, njene slike, njene besede in pesmi, ki jih je pisala na zadnjo stran fotogra-
fl-*'	DANI
so mu lani pripisali kvečjemu še leto dni življenja.
Na inštitutu Rogosin je Lewis prostovoljno postal nekakšen poskusni zajček. Na njem so preskusili nov način zdravljenja, ki mu strokovno pravijo fereza nenasičenih lipoproteinov. Dejansko je šlo za ponavljajočo se filtracijo krvi, pri kateri so izločili iz krvi najbolj nevarne holesterole. Po letu dni takšnega zdravljenja je Lewis občutno boljšega zdravstvenega počutja. Izginili so tudi debeli nanosi holesterola, kijih je bilo mogoče prej videti na Levviso-vih rokah s prostim očesom kot zadebeline žil. »Zdaj imamo pred seboj spet nekaj prihodnosti,« pravi Levvis.
Filtriranje krvi z omenjenim postopkom je še najbolj podobno znani dializi krvi, ki se jo poslužujejo pri ljudeh z močno obolelimi ledvicami. Postopek traja okrog 4 ure, skozi daljše obdobje pa ga morajo ponavljati vsak teden. Posebna vrednost fereze nenasičenih lipoproteinov je v tem, kot zatrjujejo medicinski strokovnjaki, ker pri nji pride samo do izločitve škodljivih holesterolov, vse ostale sestavine krvi pa ostanejo nedotaknjene, med njimi tudi nasičeni lipoproteini, ki spadajo med koristne in za tek potrebne holesterole, še več; kažt da se količina dobrodejnih hole sterolov po postopku nekolik poveča.
Za Levvisom so postopek opr; vili samo še v nekaj primerih. T; ko so zdravili zelo težkega bolnik v Nemčiji in v Sovjetski zvezi, kj' imajo opremo in znanje omenjene postopke.
Posebno zanimivo pa je spr očilo iz Japonske, kjer je dr. Ak: Yamamoto ozdravil hude ater skleroze otroka, ki bi pred nek: leti zanesljivo umrl zaradi srčn kapi, saj se mu je nabira holesterol v vseh žilah, posebno v ledvični žili in na srčnih zaklopkah. Japonski zdravnik je dečkovo kri filtriral na bolj enostaven način, zdaj pa že tudi uporablja fereznega.
Vsi ti primeri dajejo obilo upanja tistim nesrečnežem, ki so bili doslej brez c ,anja in jih je nepravilno delovanje telesa prezgodaj tiralo v smrt. Pomagala jim ni nobena dieta, nobeno zdravilo.
MiM (Vir: Time)
POTA
m sin?
Ukradli telefonsko napeljavo
Tudi s takimi primeri se je v minulem letu pri svojem delu srečeval temeljni javni tožilec iz Novega mesta — Gospodarski kriminal raste
DOLENJSKA, POSAVJE, BELA KRAJIN A — »Številni dovolj zgovorni podatki iz minulega leta kažejo, da družba vse preveč prepušča skrb za zatiranje družbeno negativnih dejanj zgolj poklicnim represivnim organom, kot so sodišča, tožilstva, UNZ, medtem ko ostalih ukrepov, ki jih sicer poznamo — v mislih imam politično in disciplinsko odgovornost, razrešitve in podobno — ne uporablja,« pravi Niko Bricelj, temeljni javni tožilec Dolenjske, Bele krajine in Posavja.
Aeiurni
poročajo
_ODNESEL FOTOAPARAT IN ŽARNICE — V noči na 18. februarje neznan vlomilec obiskal osebni avto 37-letnega Cirila Zajca iz Novega mesta in izmaknil fotoaparat Kodak, poleg tega pa še komplet žarnic. Lastnik je oškodovan za okoli 100 tisočakov, o storilcu pa še ni nikakršnih sledi.
HOTEL SE JE PRETEPATI — Novomeški miličniki so 24. februarja pridržali do iztreznitve47-letnega Poldeta Brezarja iz Mirne peči. Možakar se je doma prepiral, hotel pa seje tudi pretepati.
VZNEMIRJAL IN IZZIVAL JE GOSTE — 22. februarja so trebanjski miličniki pridržali do iztreznitve 23-letnega Željka Bobanoviča iz Ankarana. Mladenič je hodil po Trebnjem, obiskoval gostinske lokale in seopijal, nato pa vznemirjal in izzival goste. Navzlic opozorilom miličnikov je početje nadaljeval, zato ni bilo drugega izhoda kot prisilno treznjenje.
ODNESEL ZA 150 TISOČAKOV PREDMETOV
LUKOVEC — V času med 10. januarjem in 22. februarjem je neznanec obiskal hišico 42-letnega Radoslava Čulafiča iz Ljubljane. Hiša stoji v Jcčkovcu pri Lukovcu, storilec pa je iznjeodnesel električno brusilko, vrtalni stroj, plinsko svetilko, škarje za rezanje poločevine in kombinirke, iz spalnice pa si je »sposodil« dve odeji. Skupaj je lastnika oškodoval za preko 150.000 din. Storilca še iščeji
Verjetno pa je vzrokov tudi za takšno vrsto ukrepov več kot dovolj. Resda je bilo minulo leto za kake 3 odst. manj ovadb kot leto poprej, vendar gre to bolj na račun upadanja splošne kriminalitete, saj je, denimo, prav pri gospodarskem kriminalu viden kar precejšen porast.
»Od predlanskih 679 kaznivih dejanj gospodarskega kriminala se je število lani dvignilo na 777, obravnavanih pa je bilo kar 758 oseb. Pri tem
NOSI KRESNIČKO
Zaradi lahkomiselnosti ob življenje?
Hude posledice delovne nezgode v »Krki«
NOVO MESTO — V soboto, 22. februarja, je prišlo v novomeški tovarni zdravil Krka do hude, a neobičajne delovne nezgode, ki jo je zakrivila neverjetna lahkomiselnost in objestnost 45-letnega Janeza Oguli-na iz Regerče vasi.
38-letni Anton Zajc iz Novega mesta in Martin Strašek iz Dobrave pri Škocjanu sta v soboto popravljala mlin za mletje karbonata v Krkinem tozdu Biokemija. Po končanem delu sta bila vsa prašna in sta si hotela obleko očitisti z razpihoval-nikom. Ko je Zajc odšel iz delavnice in si čistil obleko, je v prostor vstopil Janez Ogulin, Zajc pa je takrat cev razpihovalnika obrnil proti njemu. Ogulin je zategadelj skočil do ventila in ga zapri, Zajcu vzel razpihovalnik iz rok in nato prosil Straška, naj odpre ventil. S cevjo je nato pihal po Zajčevem telesu, pri tem pazraz-pihovalnikom zadel Zajca v predel anusa, skozi katerega je zrak prodrl v črevesje.
Ker se Zaj c po te m dogodku ni počutil dobro, so ga odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili več poškodb na notranjih organih. Po poročilih iz novomeške bolnišnice je Zajc celo v kritičnem stanju in se zdravniki še bore za njegovo življenje.
je opazen skokovit porast poneverb (od 33 na 54), kot posebnost pa velja omeniti še nekaj. V mislih imam izredno »širokosrčno« ravnanje z materialom, ki ostane po raznih opravljenih delih, bodisi da gre za gradnje ali obnove. V delovnih organizacijah se zanj ne zmenijo, saj jim stroške plača naročnik, in tako se pogosto dogaja, da delavci znosijo domov gore takšnega materiala. Naj spomnim le na lanska takšna primera zasebnega prilaščanja v novomeškem Elektru in črnomaljskem Beg-radu. Poglavje zase pa je tudi vse večje število kraj barvnih kovin, kjer se največkrat srečujemo z Romi. Gre namreč za precejšnje uničevanje družbenega premoženja; naj omenim le tatvine brezhibnih električnih kablov, pripravljenih za montažo, pa škodo na smučarski vlečnici na Gačah, nič manj odmevna pa verjetno ni bila tatvina telefonske napeljave med Črnomljem in Kočevjem (!).«
Med zanimive ugotovitve temeljnega javnega tožilca za minulo leto velja omeniti tudi tole: nedovoljena trgovina se izredno hitro in spretno prilagaja tržnim razmeram in danostim, veliko hitreje, kot, denimo, nanje reagira družbeni sektor.
Primera imamo v uvozu, sestavi in prodaji računalnikov (postopek še ni končan) in prekupčevanju s traktorskimi gumami na relaciji Kranj — Trebnje.
Niko Bricelj: »Družba se premalo poslužuje drugih ukrepov v boju zoper družbeno negativne pojave.«.
Sredi noči oropal prijatelja
Tri leta zapora za 30-letnega Muharema Adroviča — Oropal prijatelja, ki mu je prej plačeval pijačo — Še istega dne v rokah miličnikov
NOVO MESTO — 30-letni Muharem Adrovičje že star znanec novomeških sodnikov, tokrat pa je moral na zatožno klop, ker je bil obtožen ropa. Dogodek sega v lanski 6. oktober.
Adrovič, ki začasno prebiva v Novem mestu, seje tega dne srečal s svojim znancem Smailom Rizvičem, ta dogodek pa sta sklenila zaliti. Riz-vič je imel namreč pri sebi okoli 30 tisočakov, ki jih je prejel za neko delo, in tako sta najprej stopila v gostišče Na trgu. Tam sta popivala, dokler lokala niso zaprli, Rizvič pa je potrošil okoli 5.000 din, kar verjetno dovolj zgovorno kaže, da sta spraznila precej kozarcev. Skupaj sta nato stopila še do novomeške kavarne, zatem pa sta se ločila. Rizvič je stopil do hotela Kandija, Adrovič pa v Ribjo restavracijo. Naključje ali pa
kaj drugega je hotelo, da sta se okoli 2. ure oba ponovno srečala med potjo domov blizu novo meškega doma JLA. Adrovičje že tam Rizviča prosil, naj mu posodi nekaj denarja, vendar je slednji to odklonil, za kaj več pa tudi ni bilo časa, saj ju je ustavil miličnik. Oba je legitimiral in nato napotil domov, Adroviča preko konzolnega mostu na Drsko, Rizviča pa proti Bučni vasi. Takrat paje Adrovič, namesto da bi odšel preko mostu, stekel po železniški progi skozi tunel in za živo mejo na Ljubljanski cesti blizu železniške postaje počakal Rizviča. Ko je ta prišel do
Požar uničil delavnico
Obrtnik Tugomir Salopek je ob najmanjS milijonovdi- narjev — Vžgali so se hlapi lesnih lakov
DOLNJE POLJE PRI STRAŽI — V obrtni delavnici 35-letnega Tugormirja Salopka iz Dolenjega Polja pri Straži je prišlo 1. februarja do uničujočega poža-ra, kije po prvih podatkih povzročil kar za 6 milijonov dinarjev škode.
Salopek je tisti dan v svoji delavnici stavbnega kleparstva s še tremi delavci lakiral ladijski pod z lahko ivnetljivim lakom. Delavnica je bila
PLAZOVI NA CESTO
OSILNICA — Med Kužljem in Osilnico so 17. februarja zdrsnili kar trije plazovi in onemogočili promet. Kočevski tozd Cestnega podjetja Novo mesto, ki je bil o tem obveščen ob 5. uri, je cesto spet usppjpbilob 16. uri ter tako omogočil avtobusni in ostali promet
ogrevana s pečjo domače izdelave, ki je imela na vrhu več odprtin. Ko je prišel čas malice, so delavci prostor zaprli in odšli na okrepčilo, prav v tem času pa je prišlo do tragedije. Prevelika koncentracija hlapov laka je povzročila požar, ki se je bliskovito razširil po delavnici, saj je bilo v bližini peči še več posod z lakom. Prišlo je tudi do eksplozije jeklenke s plinom, ki je prav tako stala blizu peči, tako da v delavnici domala nič ni ostalo uporabnega. Uničena je bila električna napeljava, ob njej paše omarica z orodjem, stroj za krivljenje, dve manjši motorni kosilnici, da o raznem materialu ne govorimo.
Z ognjem so se spoprijeli novomeški poklicni gasilci in ga tudi ukrotili, vendar navzlic trudu ni bilo moč rešiti prav ničesar.
hiše št. 10, ga je napadel, zgraotl od zadaj, mu zvil roke na hrbet in ga vrgel na tla ter mu iz zadnjega hlačnega žepa iztrgal denarnico z najmanj 23.260 din gotovine. Adrovičje zat em pobegnil, Rizvič pa, ko je prišel k sebi, odhitel na postajo milice in dejanje prijavil. Adroviča so prijeli še istega dne in je od takrat v priporu.
Obtoženec je na obravnavi priznal, da je Rizviču vzel denar, vendar je trdil, da pri tem ni uporabljal sile, pač pa, da mu je gotovino Rizvič sam izročil. Sodišče je imelo na voljo dovolj drugih dokazov, ne nazadnje pa tudi podatek, da je bil Adrovič brez sredstev za življenje — v ilustracijo le, da je prebival v neregistriranem osebnem avtomobilu — in da je denar še kako potreboval.
Zaradi ropa so Muharema Adroviča obsodili na 3 leta za pora, vendar sodba še ni pravnomočna.
B. B.
S TOVORNJAKOM TRČIL V AVTOBUS, POLN POTNIKOV
LEŠNICA — 19. februarja je 42-letni Franc Božič iz Stopič peljal tovornjak Ljubljanskih mlekarn po cesti iz Mačkovca proti Otočcu. Zaradi neprimerne vožnje gaje v Lešnici v slabo preglednem ovinku pričelo zanašati — svoje je prispevala še poledica — tako da seje nenadoma znašel na levi polovici ceste, po kateri je ravno takrat pripeljal nasproti avtobus. Voznik, 43-ietni Milan Ameršek iz Krškega, je sicer zaviral, vendar ni mogel preprečiti trčenja. Prava sreča v nesreči, da v avtobusu, v katerem je bilo kar 80 potnikov, ni bil nihče ranjen, pač paje nastalo za 3 milijone dinarjev škode. Zaradi nezgode je bil promet na tej cesti zaprt do8,30ure,obvozpajebilpo magistralni cesti Ljubljana — Zagreb.
»Veliko časa nam vzamejo tudi obravnave številnih gospodarskih postopkov, izmed katerih pa jih gre precej pripisati ukrepom, kijih predpisujejo številni intervencijski zakoni. Brez teh kršitev so gospodarski prestopki v mejah normale. Morda kot zanimivost, da smo imeli v minulem letu vsega tri obtožbe zaradi kršitev cenovne politike (Kovinarska Krško, tozd Tehnoservis, DO Regulator Brežice in Belt, tozd Mehanska obdelava Črnomelj), več pa je bilo kršitev zavarovanja plačil. Pri tem je potrebno poudariti, da gre veliko večino teh kršitev pripisati malomarnosti in nedoslednosti odgovornih delavcev, le redki pa so primeri, ko je do kršitev prišlo zaradi nelikvidnosti. Med temi smo obravnavali le trebanjski Trimo in Delavski dom Edvarda Kardelja v Krškem, vendar je šlo za manjše zneske, za večje pa je šlo pri DSSS SIS občine Trebnje in Zdravstvenem centru Dolenjske — tozd Splošna bolnišnica, kjer pa so bile ovadbe zavržene.«
Morda za konec še pogled na področje politične kriminalitete.
Slednja na srečo morda niti ni vredna omembe, pa vendar. Lanijetožilstvo obravnavalo vsega šest zadev, kar štirikrat pa je bilo mesto dogajanj gostilna. Slo je več ali manj za verbalne delikte, v katerih so posamezniki žalili naše najodgovornejše može in žene, zato pa velja omeniti, da je bil v minulem letu pravnomočno končan postopek zoper trojico Albancev. Kot smo na kratko že pisali, so kot zaporniki v K PD Dob že pred tremi leti v odmev na kosovske dogodke napisali parolo o Kosovu republiki.
B. BUDJA
Vlomilca v avtomobile že za zapahi
Uspešna akcija miličnikov in kriminalistov UNZ
NOVO MESTO — Delavci novomeške UNZ in postaje milice so prejšnji teden uspešno zaključili še eno akcijo. Odkrili in prijeli so namreč vlomilca, ki sta osumljena kopice vlomov v osebne avtomobile.
19-letni Marko Matuzičinletodni mlajši Antun Sladič sta utemeljeno osumljena, da sta v Črnomlju 16. februarja med 21. uro in 23.30 vlomila v avtomobile Petra Stegneta iz Sečjega sela, Mirana Pintarja iz Vinice, Jurija Vrbanca izUčakovcevin Franca Benca iz Vinice. Po doslej znanih podatkih sta iz vozil odnesla radioaparate, gorivo, kasete, s čimer sta lastnika oškodovala za blizu 100 tisočakov. Večina predmetov jima je že bila zasežena, preiskovalni sodnik pa je zoper oba osumljenca odredil pripor.
PRENIZEK STROP« — Šofer Nedeljko Tutnjevič je pred dnevi zadnji hippresodil da s svojim tovornjakom s prikolico ne bo mogel skozi podvoz na cesti iz Metlike proti Rosalnicam, kamor je bil namenjen, da boodpeljal robo iz NovolesoveTovarne kopalniške opreme. In ta šofer ni edini, ki je hotel s 4 m visokim vozilom skozi 3,70 m visok podvoz. Nekaj bo pač treba narediti: ali znižati tovornjake ali poglobiti podvoz.
Zastaranje je predpisal zakon, ne javni tožilec
Razburjenje zaradi ustavljenega postopka zoper semiško Iskro se še ni poleglo
NOVO MESTO, SEMIČ — Skoroda ne mine teden, ko ne bi bilo v kakšnem sredstvu javnega obveščanja kaj o ekološki katastrofi v Beli krajini, ki jo je zakrivila semiška Iskra z odmetavanjem s piralenom napolnjenih odpadlih kondenzatorjev. Strahotne posledice tega početja so bolj ali manj znane, vse več pa je v zadnjem času razmišljanj o odločitvi novomeškega temeljnega javnega tožilca, ki je zaradi zastaranja ustavil postopek zoper semiško Iskro. Razburjenje javnosti je razumljivo, razumljiva pa tudi poteza tožilca. Zaradi zakonodaje namreč.
Za prav vsa kazniva dejanja je v Jugoslaviji predpisan zastaralni rok, ni še tako dolgo, ko je veljal celo za vojne zločine, vendar je skupščina SFRJ nato le sprejela dodatni zakon, ki edinole vojne zločine izključuje iz tega kroga. Za lažje razumevanje naslednjih	vrstic	je
potrebno omeniti še, da naša zakonodaja določa tri vrste zastaranj, od trenutnih do zastaranj kaznivega dejanja, ki traja, in sem sodi tudi zastrupljanje reke Krupe s polikloriranimi bifenili. In sedaj k dejstvom, na katerihje svojo odločitev gradil temeljni javni tožilec!
Med leti 1963 in 1974je semiška Iskra polne kondenzatorje odmetavala, iz njih pa je iztekal piralen (in teče verjetno še danes) in zastrupljal okolje. Okoli leta 1976, morda pa še prej, je bila Iskra opozorjena na škodljivost pira/ena in takšnega početja, zato so po letu 1976 iz kondenzatorjev iztakali piralen. ga skladiščili in vračali v Francijo (o tem govore carinske deklaracije), odmetavali pa le prazne kondenzatorje. In potem je prišlo leto 1984, ko je novomeški vodnogospodarski inšpektor
na podlagi analiz odvzete vode in še nekaterih ugotovljenih dejstev napisal zoper Iskro ovadbo, ki jo je temeljni javni tožilec zavrgel. Zakaj?
Nedvoumno je bilo namreč ugotovljeno, da zastrupljanje Krupe s PCB sega v obdobje do leta 1974 ali 1976, zastaralni rok za tovrstna kazniva dejanja pa je 3 leta (relativni), oziroma 6 let (absolutni). K temu pa je potrebno omeniti še nekaj. PČB pri nas vse do lani niso bili na spisku nevarnih in škodljivih snovi in šele lani je bila v Sloveniji sprejeta zakonodaja, po kateri je najvišja dovoljena koncentracija 6 nonogramov PCB na liter vode.
S takšnimi argumenti torej svojo odločitev podkrepljuje Niko Bricelj, temeljni javni tožilec, ki pravi tudi, da je pri tem pomembno vlogo odigral podatek, ki gaje dala opravljena analiza odvzetih vzorcev vode: da je bila namreč v vodi prisotna tista vrsta bifenilov, ki so jih v semiški Iskri uporabljali v letih, ko so odmetavali polne kondenzatorje.
»Dejstvo je torej«, pravi, »da je bilo kaznivo dejanje storjeno v obdobju do najdlje 1976. leta. kajti potem so pričeli iz kondenzatorjev iztakati piralen in ga uskladiščenega vračati v tujino, odmetavali pa so prazne kondenzatorje. Potemtakem ni posebno težko izračunati, da je šestletni zastaralni rok ob dejstvu, da je bita ovadba vložena predlani, »prekratek« vsaj za dve leti.
Sicer pa mi lahko ta hip pripeljete človeka, ki je ubil pel ljudi, vendar sem nemočen, če je to storil pred, denimo, 10 leti. Pa čeprav oba veva, da je morilec. Takšni so pač predpisi, kijih moramo spoštovati.«
B. BUDJA
Gasilci vedo, kaj morajo
V Boštanju cisterno, v Sevnici pa garaže
BOŠTANJ, SEVNICA — V dobrem tednu dni seje vrstilo dvoje občnih zborov, pomembnih za gasilstvo v občini. V nedeljo so zborovali Boštanjčani, predzadnjo soboto pa Sevničani.
Oba bi se lahko primerjala po urah tehtnih razprav, boštanjski domala vse popoldne, sevniški ves večer. Kako tudi ne, saj so pred društvoma zopet velike naloge. Boštanjski prostovoljni gasilci so na čelu agitatorjev za podaljšanje samopri-
• Vaja pri boštanjski osnovni šoli v minulem letuje pokazala, da ni postorjeno vse, da bi bilo objekt ob požaru moč učinkovito gasiti. Resda so učenci v pičlih dveh minutah zapustili šolo, vendar je hidrantni curek, če ga lahko tako sploh imenujemo, »pljunil« le dobrih pet metrov. Vaški zbiralnik tudi ne bi premogel vode za resen požar. Kljub dobri organizaciji so dobili vodo iz Grahovice ob pomoči sevniških gasilcev z verižno vajo šele v 19 minutah.
spevka v svoji krajevni skupnosti, saj je takoj za mrliško vežico kot akcija št. 2 predviden nakup nove Tamove avtomobilske cisterne! Prostor zanjo so zgradili že pred dvema letoma, ko so povečevali gasilski dom. Računajo, da jim bo polovico primaknila občinska požarnovarstvena skupnost, kot so se dogovorili. Prisotni avtoprevozniki, tudi prizadevni člani, so odkimali, ko je bilo samo omenjeno, naj bi se ogledovali po rabljenem tovornjaku, na katerega naj bi v Tamu samo nadgradili
cisterno. Pravijo, da imajo slabe izkušnje že s svojimi starimi tovornjaki, gasilska cisterna pa je intervencijsko vozilo, ki mora biti kot ura kadar pokliče sirena.
V minulem letu v Boštanju sirene ni bilo treba navijati. Ne vedo pa, kako bi bilo, če bi jo morali. S požarno vodo so v večini vasi in zaselkov izredno na tesnem, zato bo nova cisterna dobrodošla.
Sevničani se resno pripravljajo na dograditev garaž, kjer podobno kot Boštanjčani računajo na razumevanju svojih krajanov protipožarne skupnosti.	A.	Ž.
VOZIL V PREKRATKI VARNOSTNI RAZDALJI
NOVO MESTO — 22-letni Zdravko Struna iz Verduna pri Dolenjskih Toplicah je 18. februarja vozil tovornjak iz Novega mesta proti Karteljevemu, pred njim pa je z osebnim avtom peljal Slavko Luzar. Slednji je nameraval zaviti proti Dinosovemu odpadu in je vozilo ustavil, saj so mu nasproti prihajala vozila. Struna zaradi neprimerne hitrosti in zasneženega vozišča tovornjaka ni mogel pravi čas ustaviti in je zavil v levo, takrat pa je z osebnim avtom pripeljal nasproti 28-letni Novomeščan Hinko Grdun. Navzlic zaviranju je med vozili prišlo do trčenja, v katerem se je poškodovala Gr-dunova sopotnica, 19-letna Jerneja Ljubi iz Dolenjih Kamene. Poškodo-vanko so odpeljali v novomeško bolnišnico.
PREHITEVALA V SLABO PREGLEDNEM OVINKU — 20. februarja je prišlo do nesreče na cesti pri Mar-tinji vasi, ki joje zakrivila neprevidnost 22-letne voznice Vanje Vodopivec iz Mokronoga. Vodopivčeva je med vožnjo po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani pričela v slabo preglednem ovinku pri Martinji vasi prehitevati tovornjak.
V tistem času je iz nasprotne smeri s tovornim avtomobilom pripeljal 50-letni Stanislav Mustar iz Galjcvice pri Ljubljani. Navzlic zaviranju obeh voznikov je prišlo do čelnega trčenja, v katerem je nastalo kar za 6 milijonov dinarjev materialne škode. Telesnih poškodb na srečo ni bilo.
TRČIL ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI — 21. februarja ob 22.15 je prišlo na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri Čatežu do hujše prometne nezgode. 45-letni Željko Pavlovič iz Županje je vozil osebni avto proti Zagrebu. Pri Čatežu je v desnem preglednem ovinku pred seboj opazil tovornjak, ki je zmanjševal hitrost. Pavlovič je zaradi prevelike hitrosti pričel močno zavirati, vendar je navzlic temu trčil v zadnji del tovornjaka, ki ga je vozil 34-letni Milan Petrovič iz Dolajnov. Pavlovič in njegov sopotnik Jovo Cvetličanin iz Zagreba sta se v nezgodi laže poškodovala in so ju odpeljali v novomeško bolnišnico, od koder soju po nudeni pomoči že odpustili.
!„ J	liliji
Poškodbe skrojile vrh
Oslabljena vrsta novomeških košarkaric izgubila na Jesenicah — Novoles se je dobro upiral Nanosu
Praznih rok v srečanju z vodilno ekipo
Pričakovan poraz Pionirjevih odbojkarjev v II. _______________ZOL_______________
Novomeški odbojkarji so v 14. kolu
II.	zvezne lige po pričakovanju ostali praznih rok. Njihov nasprotnik je bila namreč vodilna ekipa Modriča Op-time, ki je v prvenstvu doslej le enkrat izgubila.
MODRIČA OPTIMA — PIONIR
3:0 (8, 6, 12) — Vrsta novomeških odbojkarjev, ki nastopa v spomladanskem delu prvenstva precej oslabljena, ni bila kos boljši ekipi Modriče. Gostje so se le v zadnjem, tretjem nizu dostojno upirali gostiteljem, ko soime-
11 pri rezultatu 12:12 celo nekaj možnosti, da ta set odločijo v svojo korist.
Po sobotnem kolu soNovomeščani z
12 točkami na 8. mestu, morebitni sobotni uspeh nad vrsto Novega Zagreba pa bi jim ob normalnem razpletu lahko prinesel napredovanje na lestvici za eno mesto ali dve.
Še rezultata I. SOL:	moški:
KOČEVJE — KAMNIK 3:2 (Kočevci so s 4 točkami še zmeraj predzadnji); ženske: KOČEVJE — ROGOZA 3:0 (Kočevke so se z 12 točkami prebile že na 4. mesto).
Oba novomeška predstavnika v 1. republiški košarkarski ligi sta v soboto ostala praznih rok. Fantje so sicer bolj ali manj pričakovano izgubili v Postojni z Nanosom, presenetljiv pa je hud poraz deklet v srečanju na Jesenicah. Jesenske prvakinje so tako po dveh zaporednih neuspehih padle na 3. mesto na lestvici.
JESENICE — NOVO MESTO 65:47 (37:21) — Močno oslabljene gostje v soboto niso bile dorasel nasprotnik razpoloženi domači vrsti. Brez poškodovane Bunčeve in Aševe ter z obolelima Adamičevo in Galovo
— te štiri ob Srebrnjakovi sestavljajo najboljšo novomeško petorko — so bile gostje že vnaprej Obsojene na neuspeh. Prav zato je odveč izgubljati besede o sobotnem srečanju, pač pa je potrebno pogledati, kaj so Novo-meščanke izgubile s tema porazoma in kako vnaprej. Že danes ob 19. uri čaka ekipo težko srečanje domas Cimosom, realno pa je uspeh pričakovati le, če bo zaigrala tudi Bunčeva. Prav zato je prva naloga vodstva novomeškega li-gaša čimprei sanirati poškodovan
II.	SKL: PARTIZAN MIRNA — GORENJA VAS 88:70 in TREBNJE
— LITIJA 83:96.
gleženj Bunčeve, kajti od njene igre je v veliki meri odvisna nadaljnja usoda Novomeščank v boju za vrh lestvice. Po besedah trenerja Andreja Šventa je še zmeraj dovolj možnosti za dosego cilja — osvojitev 1. mesta, vendar bo do konca prvenstva potrebno premagati vse ekipe, tudi Ilirijo. Za kaj takega pa je potrebna popolna in zdrava ekipa.
Po 12. kolujenavrhulestvicellirijaz 22 točkami, točko manj pa imajo Pomurje, Novo mesto in Slovan.
NANOS — NOVOLES 114:107 (58:49) — Po odličnem začetku gos-
titeljev, saj so povedli kar s 13:0, so gostje vendarle uredili svojevrste in bili do konca enakovreden nasprotnik. Novomeščani so v začetku drugega dela celo vodili z 69:66, vendar so Postojnčani v nadaljevanju izkoristili svojo prednost v višini in zasluženo zmagali. Ne gre pa, da ob koncu ne bi omenili izredne igre Novomeščana Plantana, ki je bil nerešljiva uganka za igralce Nanosa. Zadel je kar 8 trojk in skupaj dosegel 45 košev.
Po 16. kolu so Novomeščani s 24 točkami na 7. mestu, v soboto pa jim prihaja v goste ekipa Cometa.
VELESLALOM NA GAČAH
GAČE — Na smučišču SC Rog na Gačah bo 8. marca ob 10. uri sindikalno občinsko prvenstvo Novega mesta v veleslalomu. Delovne organizacije naj prijave pošljejo na novomeško ZTKO.
RUDMAN VODI
NOVO MESTO — V Sl In 4; kolu občinskega šahovskega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati: Žva-gen—Rudman 0:1, Petrič—Bedič 0:1, Kastelic—Pucelj 0:1, Istenič—Brezovar preloženo, Balkovec—Avsec 1:0, Jelič—Mihalič 1:0, Lubej—Brajkovič 0:1, Vučič—Dajčman 0:1, Muhič— Štubljar 1:0, Plut—Kosmina 0:1, Rudman—Bedič 1:0, Pucelj—Jelič remi; Brezovar—Brajkovič, Istenič—Bal-
GOLOB NAJHITREJŠI BREZ PRESENEČENJ
REGERČA VAS — Pred dnevi je bilo v Regerči vasi uspelo tekmovanje v veleslalomu za pionirke, pionirje, mladince in člane. Pri pionirkah je bila najboljša Grillova, druga je bila Golobova, tretja Ogulinova. Med pionirji je stezo najhitreje prevozil Barborič, sledita Zupančič in Brudar, medtem ko je bil pri mladincih najboljši Robi Golob, ki je dosegel tudi najboljši čas tekmovanja, drugi je bil Klemenčič, tretji Kump. Pri članih je bil vrstni red naslednji: 1. Fabjan, 2. Šmalcelj, 3. Cujnik.
PRVENSTVO DOLENJSKE V STRELJANJU
NOVO MESTO — Preddnevijebilo v Novem mestu regijsko prvenstvo Dolenjske v streljanju z zračno puško in pištolo. Med pionirji sta se na republiško prvenstvo uvrstila Petkovič in Bele, pri mladincih Bele, Kaferle, Novak in Tavčar, pri mladinkah Somova, pri članicah Kosova in pri članih Cugelj, Malnar in Ribič. V streljanju s pištolo sta bila najboljša Bele in Malnar. Omenimo še, da je na regijskem prvenstvu v streljanju z zračno puško za zlato puščico zmagal Malnar pred Progarjem in Kaierlctom
RIBNICA — Tretje kolo zimskega prvenstva Ribnice v rokometu ni prineslo nikakršnih presenečenj. Tako vodi še naprej vrstaSelekcije, kije zbrala 12 točk, Inles jih ima 10, Ponikve 8 itd. Zadnje kolo bo na programu jutri, 28. februarja.
ODLOČILI SEDMERCI
RIBNICA — Zmagovalec že 9. tradicionalnega turnirja v malem nogometu »Ribnica 86« je ekipa gostišča Ribničan, ki je v srečanju za prvo mesto šele po streljanju sedemmetrovk ugnala vrsto Pizzerije Kalvan iz Ljubljane s 3:2. Na turnirju je nastopilo 38 ekip.
M.G-č.
ZIMSKA LIGA NOVOMEŠČANOM
NOVO MESTO — V finalnem tekmovanju letošnje zimske lige obsavsko-dolenjske rokometne zveze se je pomerilo 6 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Zmagovalca obeh skupin. Sevnica in Novo mesto, sta nato v medsebojnem srečanju odločila končnega zmagovalca: Novomeščani so zmagali s 23:22 (11:10). Najboljša strelca sta bila Radelj (Trebnje) in Zupančič (Novo mesto) s po 21 zadetki.
ZA OBČINSKE NASLOVE — V soboto dopoldne je bilo na tekaških progah na Cikavi pionirsko in mladinsko prvenstvo Novega mesta v smučarskih tekih. Zares škoda, da za tovrstna tekmovanja iz večine novomeških osnovnih šol ni bilo posluha (izjema je OŠ Katje Rupena), saj je pionirsko prvenstvo potekalo v dvoboju osnovnih šol Baza 20 iz Dolenjskih Toplic in Vavte vasi. Posnetek je s starta mlajših pionirk. (Foto: B. Budja)
Prvenstvo Posavja Krčanom
Na Polomu na Gorjancih je bilo pred dnevi ekipno prvenstvo Posavja v veleslalomu — Premoč Krčanov
POLOM NA GORJANCIH—Krški smučarski klub je pred dnevi pripravil na smučišču na Polomu posavsko ekipno prvenstvo v veleslalomu za vse kategorije. Navzlic temu da je tekmovanje motilo slabo vreme in novozapadli sneg, je prireditev dobro uspela. Sicer pa poglejmo rezultate.
Pri cicibanih je zmagal Lupšina (Krško), sledita pa Lazič in Les (oba Brežice). Krčanki Petanova in Čargo-va sta bili najboljši med cicibankami, tretja pa je bila Kozoletova (Sevnica). Med mlajšimi pionirkami je zmagala Fiusova (Sevnica), sledita ji Šulčeva (Krško) in Štojsova (Sevnica), pri mlajših pionirjih pa je bil najboljši Novak,
2.	Petan, 3. Zorič (vsi Krško). Pri starejših pionirjih je bil najhitrejši Kužnik (Krško), drugi je bil Pinterič, tretji pa Žnideršič (oba Brežice), medtem ko je pri starejših pionirkah zmagala Go-milškova (Krško), sledita pa ji Brežičanki Kolanova in A všičeva. Med mlajšimi mladinci je bila prva Voglar, druga Preskar (oba Krško) in tretji Šeško (Sevnica), pri mlajših mladinkah pa Rožičeva pred Kužnikovo fobe
Rekorder pri triintridesetih
Milan Šimunič o izredno uspešnem pričetku zanj, kot pravi, zadnje tekmovalne sezone
DOLENJSKE TOPLICE — Dva nova dvoranska rekorda Slovenije, 16,09 metra v troskoku in 745 cm v skoku v daljino v vsega enem mesecu, sta Milanu Šimuniču povsem zasluženo prinesla naziv najuspešnejšega slovenskega atleta letošnje dvoranske sezone. Za mnoge je to veliko presenečenje, saj velja Šimunič s svojimi 33 leti že za veterana slovenske in jugoslovanske atletike, z zadnjimi rezultati pa je postal celo nepogrešljiv član jugoslovanske državne reprezentance. A če je kaj nenavadnega v tem, je morda le to, da je Šimunič svoj tekmovalni vrh dosegel šele sedaj, posedemnajstih letih, ki jih je pustil v atletiki. Zakaj?
»Prvič zato, ker veliko delam in treniram, saj vadim dvakrat na dan. Drugič zato, ker sem se vsaj začasno rešil nadležnih poškodb, tretjič pa je v teh mojih rezultatih tudi precej kljubovalnosti in želje po dokazovanju,« pravi. »Dolgo let sem bil brez pravega trenerja, imel sem celo občutek, da so se vsi trenerji na meni učili. Kajti troskok je specifična atletska disciplina, ki terja specifično delo in vadbo. In v letih med 1976 in 1980, ko sem gradil hišo in zaradi tega zanemaril
treniranje, sem se posvetil branju in
študiji strokovne literature, ki mi je prinesla veliko novih in koristnih spoznanj. Videl sem, kje sem grešil in kako naprej. Vse ostalo je rezultat trdega dela in odrekanja, treniral sem celo med dopustovanjem z družino na morju.«
Omenili ste kljubovalnost in željo po dokazovanju. So v ozadju neljubi dogodki izpred let, koste se razšli z novomeškim atletskim klubom?
»Res je, vendar dogodkov ne bi pogreval. Bil sem pač podeželski atlet, pred katerim so,imeli’ mestni seveda prednost. Lahko rečem le, da so me vse tiste stvari zelo prizadele kot komunista, še bolj pa kot človeka. Hotel sem dokazati resnico in dokazal sem jo. Hotel sem dokazati, koliko lahko
dosežem v atletiki, in dokazal sem. Veliko zaslug za to gre šoli, kjer poučujem, pa kolegicama, ki me brezplačno nadomeščata v času treninga in nastopov. Morda še bolj kot to pa me veseli, da sta tudi Greta Hren in Cilka Križe, ki sta bili prav tako ,žrtvi’ sporov z novomeškim atletskim klubom, preboleli enoletni prisilni premor ob prestopu v AK Kladivar in z rezultati dokazali svoje vrednosti. Čas je pokazal, da je bila naša odločitev pravilna.«
Pa vendar, ali ob dejstvu, da tudi vDolenjskihToplicahnastajatako obetaven atletski rod, ne bi bilo bolje, ko bi vaši rezultati, ki si jih sedaj »prilaščajo« Celjani, ostali na Dolenjskem?
»Težko je govoriti o tem. Zase vem, da za novomeški klubnebom nastopal, dvomim tudi, da bi na to pristala Hrenova, ki vCelju študira VEKS in tam tudi prebiva, pa Križetova, ki je v Novem mestu kmalu bila ob kariero. Ne rečem pa, da ni možnosti, da bi v Dolenjskih Toplicah ustanovili atletski klub. Kajti vsakodnevna vožnja na treninge v Novo mesto je ne le draga, pač pa vzame tudi precej časa, poleg tega bi verjetno ostalo odprto vprašanje, kako s financiranjem, če bi delovali v okviru AK Novo mesto. Reči pa moram, da imamo danes na naši šoli najmanj
10 atletov, ki bodo že kmalu v vrhu slovenske atletike.«
Tako Milan Šimunič, pri katerem je preteklost očitno še danes tesno povezana z njegovim delom, življenjem, celo rezultati. Misli pa tudi vnaprej.
»Po teh zimskih rezultatih sem mislil dati slovo tekmovalni plati atletike. Naj slajše je pač oditi, ko si najboljši. Pa me je prepričal Dane Kori ca, zvezni atletski selektor, naj ostanem še to sezono. Ostal bom, in če sem se tako odločil, lahko zagotavljam, da bodo moji rezultati še boljši. To tudi pomeni, da z rekordi še ni konec. Sicer pa sem si za cilj in slovo od atletskih tekmovanj izbral nastop na balkanskem prvenstvu, ki bo v Ljubljani. Kaj bi bilo lepšega, kot oditi z medaljo!?«
B.	BUDJA
*
Milan Šimunič: »Najlepšejekončati s tekmovalno kariero, ko si najboljši.«
Krško) in Pečarjevo (Sevnica). Še pogled v starejše kategorije, mladinci:
1. Flisek (Sevnica), 2. Grajžl, 3. Molan (oba Krško), mladinke: 1. Novšak, 2. Tihole (obe Sevnica), 3. Kužnik (Krško), članice do 35 let: 1. Čargo (Krško), 2. Mlakar (Sevnica), 3. Grahek (Brežice), člani do 35 let: 1. Možic (Sevnica), 2. Oštrbenk, 3. Baškovič (oba Brežice), članice od 35 do 45 let: 1. Kužnik, 2. Kranjčevič, 3, Stavt (vse Krško), člani od 35 do 45 let: 1. Kužnik, 2. Kukovičič, 3. Kreutz(vsi Krško), veteranke: 1. Voglar (Krško), veterani: 1. Kranjčevič, 2, Habinc, 3. Voglar (vsi Krško).
Ekipni zmagovalec je tako postalo Krško kar s 314 točkami, druga je Sevnica, ki jih je zbrala 156, tretje pa Brežice s 101 točko.
Občinarjem sindikalno prvenstvo
140 tekmovalcev na Izbi-_______________ru_______________
SODRAŽICA — Na smučišču Izbir, nedaleč od Sodražice, je bilo pred dnevi tradicionalno, že 4. občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu, tekih in skokih, na katerem je nastopilo 140 tekmovalcev iz šestnajstih organizacij združenega dela in ustanov. Prireditev je organiziral sodraški TVD Partizan.
Rezultati, veleslalom moški: do 25 let: Klemenc (TOK), Troha (Riko), 'Oražem (Riko), od 26 do 35 let: Vesel (Tok), Pucelj (Inles), Arko (Riko), od 36 do 45 let: Kovačič( TOK), Košmrlj (OŠ Sodražica), Nosan (SO Ribnica), od 46 naprej: Turk (PTT), Smisel (Obrtno združenje), Prijatelj (ITPP), ženske: do 30 let: Kožar (SO Ribnica), Šenk (ITPP) Zalar (Sukno), nad 30 let: Matelič (OŠ Sodražica), Lovšin (Sukno), Lušin (ZD Ribnica); smuča-ski teki, moški: do 25 let: Benčina (Donit), Mihelič (Inles), Šilc (Donit), od 26 do 35 let: Drobnič (Inles), Henigman (Donit), Lavrič (Riko), od 36 do 45 let: Nosan (SO Ribnica), Matelič (Donit), Gašperič (Elektro), nad 46 let: Drobnič (Inles), Češarek (Jelka), Turk (PTT), ženske, do 30 let: Kožar (SO Ribnica), nad 30 let: Matelič (OŠ Ribnica), Lavrič (OŠ Ribnica); smučarski skoki: do 25 let: Košir (Inles), Vesel (Elektro), Arko (Riko), od 26 do 35 let: Pintar (Riko), Ahčin (Ortnek), Drobnič (Inles), od 36 do 45 let: Košmrlj (OŠ Sodražica), Matelič (Donit), Petrič (Obrtna zadruga), nad 46 let: Turk (PTT), Prijatelj (ITPP).
Ekipno je zmagala vrsta SO Ribnica, drugi je bil sodraški Donit in tretja OŠ Sodražica.	,
M. GLAVONJIC
NOVOMEŠKI KADETI KLONILI V FINALU
ŠENTJERNEJ — V finalu kadetskega prvenstva obsavsko-dolenjske rokometne zveze v Šentjerneju se je pomerilo 6 ekip. V polfinalu je najprej Usnjar premagal Krško s 16 :15 (9:10), nato pa Novo mesto Usnjarja s 17:14 (8:9). V srečanju za 3. mesto je bilo nato Krško boljše od Rudarja z 18:9(8:6), v boju za 1. mesto pa Usnjar od Novega mesta s 16:12(8:6).
kovec in Lubej—Muhič prekinjeno; Žvagen—Petrič remi, Avsec—Kastelic 0:1, Mihalič—Vučič 1:0, Kosmina— Dajčman remi in Plut—Štubljar 1:0. Vodi Rudman s 4 točkami, Pucelj jih ima 3, itd.
V DRČI REKORD SKAKALNICE
ŠENTJERNEJ—-'ŠDiŠentiernej je v nedeljo, 23. februarja, pripravilo medklubsko tekmo v smučarskih skokih, ki se je je udeležilo 21 skakalcev. Nekaisto gledalcev je najbolj navdušil Jože Zupan, ki je z 42 metri izboljšal lani postavljeni rekord skakalnice. Sicer pa je pri pionirjih zmagal Matija Grubar pred Grubičem in Zagorcem (vsi Šentjernej), pri mladincih Kovačič (Birčna vas) pred Žabkarjem (Krško) in Goriškom (Šentjernej), pri članih pa je bil najboljši Župan (Šentjernej), drugi je bil Labez in tretji Levičar (oba Krško).
A.	BUČAR
SMUČARSKI PLES
KRŠKO — Smučarski klub Krško bo v soboto, 1. marca, y prostorih hotela Sremič organiziral že 5. tradicionalni smučarski ples. Pričelseboob20. uri,vstopnina pa je 300 din. Vstopnice lahko kupite v hotelu,_
POKAL ŠMARJEŠKIH TOPLIC
GOMILA PRI,. ŠMARJETI — Prizadevni člani smučarske sekcije ŠD Šmarjeta so v nedeljo. 23. febnfSrja, organizirali na smučišču Gomila veleslalom za pokal Šmarjeških Topjic, ki se ga je udeležilo 1.15 smučarjev. Pri mlajših pionirjih je zmagal Kermc, pri cic' «nih Durič, med cicibankami Golobova, med pionirji Gomizelj, pionirkami Pavlinova, pri mladincih Skušek, kije dosegel tudi najboljši čas tekme, pri mladinkah je zmagala Krmčeva, pri članih Prudič, članicah Prudičeva in med veterani Rangus.
ISKRA ELEMENTI TOZD ELEKTROLITI
Komisija za delovna razmerja TOZD Elektroliti Mokronog
objavlja
prosta dela in naloge:
— PROCESNI KONTROLOR — 1 delavec
Pogoj za sprejem: elektrotehnik — šibki tok ali kemijski tehnik, 1 do 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok
— VZDRŽEVALEC STROJNI — 2 delavca
Pogoj za sprejem: KV orodjar, 2 leti delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom ter trimesečnim poskusnim delom. Nastop dela po dogovoru.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ISKRA-TOZD Elektroliti Mokronog, kadrovska služba, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
146/9-86
PUIilU
LJUBLJANA
• VELIKA POTOVANJA: TAILAND, AVSTRALIJA, NOVA ZELANDIJA, PAPUA (Nova Gvineja), SINGAPUR 22 dni — letalo STARODAVNE KULTURE: EGIPT IN IZRAEL 11 dni — letalo in avtobus SOVJETSKA ZVEZA (Sibirija), MONGOLIJA, KITAJSKA, HONG KONG, SINGAPUR 22 dni - letalo in avtobus
• POTOVANJA ŠPANIJA (Costa brava)
12 dni — letalo in avtobus SOVJETSKA ZVEZA:
MOSKVA
5 dni — letalo
RJABINUŠKA (Moskva, Leningrad)
8 dni — letalo
TRI MESTA HEROJI (Kijev, Leningrad, Moskva)
8 dni —letalo GRČIJA
5 dni — avtobus in letalo ANTIČNA IN BIZANTINSKA GRČIJA 7 dni — letalo in avtobus SOLUN
4 dni — avtobus ATENE 7 dni — letalo ISTANBUL 4 dni — avtobus 4 dni — letalo
• ZIMA PLANINE
Kopaonik, Zlatibor, Tara, Baiina Bašta, Peručac, Boan, Goč-MitrovoPolje, Brezovica,Šara-PopovaSapka.Jahori-na, Igman, llidža, Bled, Bohinj, Bohinj — Vogel, Golte-Celje, Celje, Platak, T rnovo, Žalec, Kranjskagora, Logarska dolina, Šentanel, plitvice, Lipica, Ohrid, Struga.
• MORJE
Portorož, Umag, Lovran, Opatija, Trogir, Stari grad, Dubrovnik, Cavtat, Igalo, Hercegnovi, Vrsar, Poreč, Medu-lin, Crikvenica, Selce, Rab, Primošten, Split, Makarska, Neum, Korčula, Vela Luka, Risan, Sutomore.
• ZDRAVILIŠČA
Arandjelovac, Vrnjačka banja, Mataruška banja, Sokoba-nja, Niška banja, Jošanička banja, Banja Koviljača, Kuršu-mlijska banja, Sijarinska banja, Ivanjica, llidža, BanjaVruči-ca, Banja Kiseljak, Kladanj, Konjuh.Fojnica, Istarske Toplice, Krapinske Toplice, Stubičke^Toplice, Tuheljske Toplice, Terme Čatež, Dolenjske Toplice, Dobrna, Radenci, Rogaška Slatina, ŠmarješkeToplice
INFORMACIJE IN PRIJAVE: PUTNIK Miklošičeva 17, 61000 Ljubljana, telefoni: 061/311-542, 315-177, telex 31621 in druge pooblaščene turistične agencije.
puimiK
Dolenjski list je najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih.
Vse informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure. v ponedeljek pa od 7 do 16. ure.
*Bž 24-006
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska18
razpisuje: ■
1. vpis novincev
2. obnovo ozir. podaljšanje prošenj
3. evidenčni vpis
4. premestitve
otrok v Vzgojnovarstveni organizaciji Novo mestoza leto 1986/87.
Vpis bo od 3. do 31. marca 1986 od 8. do 16. urenaRagov-ski 18. Za otroke okoliša Straža in Šentjernej je možen vpis tudi na enoti od 10. do 13. ure.
Starši naj prinesejo s seboj k vpisu enotno matično številko občana, reg. štev. zdravstvene izkaznice in potrdilo o šolanju staršev, ki še niso zaposleni.
DOLENJSKI LIST
® SALON IT
ANHOVO
POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM GRADBENEGA MATERIALA NA KREDIT BREZ OBRESTI DO 28. FEBRUARJA 1986!
VARČUJTE Z ENERGIJO, GRADITE ESTETSKO IN CENEJE!
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE—RUDNIK GLOBOKO, BREŽICE, vam nudi silikatne fasadne zidake in bloke
NA KREDIT BREZ OBRESTI ZA DOBO OD 6 MESECEV DO 1 LETA
Kupec plača ob prevzemu blaga samo eno trinajstino vrednosti blaga, kupljenega na kredit.
Uporabnost fasadnih zidakov cepljenih zidakov in blokov je zaradi pozitivnih lastnosti glede toplotne in zvočne izolacije, oblike, toleranc in trdnosti vsestranska.
Z našimi proizvodi lahko estetsko in toplotno sanirate stare objekte, gradite nove stanovanjske in gospodarske objekte 20% ceneje po kvadratnem metru zidu, ker jih zaradi gladke površine ni potrebno ometati in finalno opleskati.
Podrobna pismena navodila o gradnji z našimi materiali dobite ob prevzemu blaga ali po telefonu 068/61-798 v Prodaji Brežice.
V EMONI — DOLENJKI BLAGOVNICI TREBNJE SKRBIMO ZA VAS
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom. a v strašnem trpljenju odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Po dolgoletni bolezni nas je v 62. letu starosti zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
Bolezen, delo in trpljenje-tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ate, stari ate,
brat in stric
TONE BUČAR
iz Ostroga 39, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali cvetje in našega ata v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Recku za vso požrtvovalnost, medicinskemu in strežnemu osebju otorinolaringološkega oddelka novomeške bolnišnice, ki mu je lajšalo bolečine v poslednjih urah. gasilskemu društvu Ostrog za organizacijo pogreba, Aničnim sodelavcem ISKRA IEZE iz Kostanjevice, duhovniku za lepo opravljeni obred in gospodu kaplanu za obiske na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Micka, sin Tone, hčerka Anica z družino in ostalo sorodstvo
UGODNA PRILOŽNOST ZA KUPCE TAPET!
g|emona dolenjka
novo mesto
ANTONIJA
KRAŠOVEC
s Sel pri Straži
Od nje smo se poslovili 21. februarja na vavtovškem pokopališču. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so se od nje poslovili, jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu internega oddelka bolnice Novo mesto, Avtoprevozu Gorjanci, Novolesu iz Trebnjega, 3. b oddelku lesne šole Novo mesto, govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, župniku pa za lepo opravljeni obred.
VSI NJENI
— DO TAPET PO UGODNI CENI?
— DA, Z 20% POPUSTOM D.0 15. MARCA!
— IN KJE?
— V BLAGOVNICI EMONE DOLENJKE V TREBNJEM!
— KO PA JIH NEZNAM^EPITI?
— NAUČI SE! PRIKAZ LEPLJENJA TAPET BO V PETEK, 28. FEBRUARJA, DOPOLDNE OD 8. DO 12. URE IN POPOLDNE OD 15. DO 19. URE TER V SOBOTO, 1. MARCA, DOPOLDNE OD 9. D012. URE.
— DOBRO, TOREJ SE VIDIVA V BLAGOVNICI DOLENJKE V TREBNJEM!
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je za vedno zapustil sin, mož, oče, brat, stric in svak
DRAGO GABRIČ
s Senovega
Naša prisrčna zahvala vsem, ki so mu pomagali premagovati težko bolezen, še posebej dr. Malavašiču, osebju bolnice Novo mesto, godbi, pevcem, govornikom, župniku, sorodnikom, sosedom in vsem, ki so pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mama, žena Fanika, hčerka Milena, sin Karli z družino, hčerka Fanika z družino, Nada z možem, brat, sestra ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je 14. februarja zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ALOJZIJA ŽUGELJ
iz Metlike
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedama Matekovičevi, Curcilovi in Magovčevim za požrtvovalno pomoč. Ravno tako hvala g. kaplanu in govornici za zadnje besede.
Žalujoči: Anica Bevk z družino in sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega ljubega moža, očeta, tasta in
dedka
MIROSLAVA VALANTA
iz Novega mesta
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom ih vsem, ki ste ga imeli radi, nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi Novo mesto, 1. 2. 1986
KULTURNI DAN
V sredo smo se z avtobusom odpeljali v Novo mesto na ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti. Ogledali smo si študijsko in pionirsko knjižnico, spominsko avlo padlim partizanom. Čez Prešernov trg smo šli mimo kulturnega doma na Glavni trg. kjer smo občudovali arkade, se posvetili Trdini in Ketteju, spregovorili o vodnjaku in spomeniku obešenima partizanoma. Ogled smo nadaljevali mimo sokolskega in Jakčevega doma
po Bregu do muzeja NOB. V križatiji smo si ogledali zbirko arheološkega muzeja in dolenjske galerijo. Ogledali smo si še vrsto drugih znamenitosti, na koncu pa smo si v domu kulture ogledali film.
DARJA TRAMTH, 6.a OŠ Škocjan
MAŠKARE
Na pustni torek so se v šolski avli zbrale maškare: gusarji, mušnice, pikapolonice, klovni, miši, čarovniki.
Koliko lepih in domiselnih mask! Vrtele so se ob veseli, poskočni glasbi.
V komisiji za izbor najlepše maske so bili učenci in učitelji. Imeli so zelo težko delo. Za najboljše so izbrali masko leva, natopirja in slikarja. Izven konkurence so nastopale maske predšolskih otrok, ki so bile nagrajene s skromnimi darili. Na koncu so se vse maske skupaj slikale.
GREGOR CEKUTA, 7,a OŠ Semič
GLASBENA PRAVLJICA
14. februarja so nas obiskale glasbenice iz Ljubljane. S seboj so imele instrumente. Predstavile so nam glasbeno pravljico Mesečev cvet. Zgodbo so brale in igrale. Glasbo so same napisale. Igrale so na kitaro, boben, flavto, tamburico in druga glasbila. Glavni junak pravljice je deček, ki mu je rasla samo glava. K čarovniku je šel po nasvet, kako bi ozdravel. Zvedel je, da
mora poiskati mesečev cvet. Deček ga je ubogal, šel od doma in po mnogih pripetljajih končno našel mesečev cvet in ozdrgvel. Takih predstav si še želimo.
ANDREJA PLUT, 5. b OŠ Semič
CESTE SO SPLUŽENE
Z vseh koncev Slovenije prihajajo vesti o zasneženih in neprehodnih poteh. V naši krajevni skupnosti na
srečo nimamo takih težav, saj imamov vsaki vasi organizirano takojšnje pluženje poti, brž ko zapade sneg. Tako šolski kombi, tudi če zapade veliko snega, lahko pelje v najbolj odročne kraje. Tudi v našem zaselku imamo gaznico za pluženje. Letos smo jo obnovili, ker je bila že precej poškodovana. Moj ata jo pripne za traktor in jo vleče. Največkrat pluži v mraku, da so zjutraj ceste prehodne.
BARI RUGELJ, 8.r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
r
Na podlagi 25. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981—1985 ter 24. člena in 26. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Krško Odbor za graditev in prenovo stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško
objavlja
JAVNI NATEČAJ
1. za posojila organizacijam združenega dela, TOZD in DS za nakup in zidavo stanovanj
130.000.000.- din
2. za kreditiranje komunalnega opremljanja zemljišč v usmerjeni gradnji ali kreditiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena
20.000.000.- din
3. za revitalizacijo stanovanj in stanovajskih hiš v družbeni lastnini po letnem programu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško
30.000.000.— din
4. za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini ter posojila delavcem za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš
80.000.000.- din
5. za posojila delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš ter nakup stanovanj v etažni lastnini
8.000.000.- din
6. dodatna sredstva za kreditiranje udeležencev NOB za gradnjo in adaptacijo njihovih stanovanjskih hiš
8.000.000.- din
7. dodatna sredstva SPIZ za prenovo, adaptacijo in modernizacijo stanovanjskih hiš upokojencev in invalidov
6.300.000.- din
SKUPAJ	282.300.000,-	din
I.	UPRAVIČENCI DO POSOJIL
1. OZD, TOZD in DS, ki so podpisali Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 — 1985,
2. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško in komunalne organizacije, ki so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 — 1985,
3. Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško ali podpisniki Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 —1985, če imajo usklajeno revitalizacijo objekta z letnim programom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško,
4. delavci, ki združujejo svoje delo v OZD, TOZD in DS, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško,
5. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, in pri njih zaposleni delavci, če združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško,
6. udeležnci NOB, stanujoči na področju občine Krško,
7. upokojenci in invalidi, stanujoči na področju občine Krško.
II.	POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA
1.	Za OZD, TOZD in DŠ
Posojilo iz vzajemno združenih sredstev vzajemnosti lahko pridobijo OZD, TOZD in DS, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
— da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 3.6% celotne mase BOD v tem obdobju,
— da združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali pa so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščeni tega združevanja v stanovanjski skupnosti,
— da prikažejo potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
— da sprejemajo obveznost zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
— da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske izgradnje stanovanjske skupnosti.
Poleg navedenih izjav je potrebno vlogi predložiti še:
— izračun povprečnega mesečna osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji v letu 1985,
— sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje nakup ali gradnja najemnih stanovanj.
Lastna udeležba OZD, TOZD in DS za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 40% od predračunske vrednosti ali od končne kupoprodajne cene.
Organizacija, katere povprečni OD na zaposlenega znaša več kot povprečni mesečni OD na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo po progresivni lestvici, s tem da se za vsakih 5% prekoračitve OD poveča lastna udeležba za 5%.
Lastna udeležba Pripada posojilo od predračunske ali končne vrednosti stanovanj
40%
45%
50%
55%
60%
60%
55%
50%
45%
40%
Odplačilna doba posojila
10 let 10 let 8 let 8 let 7 let
2. za Samoupravno komunalno skupnost in komunalne organizacije
Do posojil združenih sredstev vzajemnosti, namenjenih za kreditiranje komunalnega opremljanja zemljišč v usmerjeni gradnji in izgradnje omrežja komunalnih naprav in objektov primarnega in sekundarnega pomena, so upravičene organizacije, če izpolnjujejo naslednje pogoje in predložijo k vlogi:
— da združujejo sredstva vzajemnosti pri SSS Krško v dogovorjenem roku in obsegu,
— sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje najem posojila in se zagotavljajo lastna sredstva za plačilo lastne udeležbe in za plačevanje posojila,
— program izgradnje in tehnično dokumentacijo,
— izračun stroškov in vire sredstev.
Lastna udeležba znaša 40% od investicijske vrednosti.
3. za revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini
Veljajo isti pogoji kot pod točko II/2.
4. za individualne prosilce
Do posojil iz združenih sredstev vzajemnosti za nakup etažnih stanovanj, za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš pa so upravičeni delavci iz I./4 točke, če:
— imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do III. gradbene faze, to je objekt, zgrajen do pod strehe, oz. objekt, zgrajen do 40%,
— da imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo do faze, ki je potrebna za postavitev montažne stanovanjske hiše, ter zagarantirana lastna sredstva do višine minimalne lastne udeležbe,
— že izvajajo adaptacijska dela na stanovanjski hiši, oz. če dozidujejo ali nadzidujejo stanovanjski objekt, ki bo predstavljal samostojno stanovanjsko enoto, da je le-ta zgrajen do vključno III. gradbene faze,
— bodo s preureditvijo podstrešja v stanovanjski hiši, katere solastniki so, pridobili nove stanovanjske površine, ki ne presegajo normativov stanovanjske površine za eno družino,
— kupujejo stanovanje, zgrajeno v okviru usmerjene stanovanjske izgradnje občine Krško.
Prednost pri pridobitvi posojila imajo tisti upravičenci, ki:
— nimajo stanovanja ali imajo neprimerno ali neustrezno stanovanje in niso sami in njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 42 m2,
— imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v roku 1 leta,
— so imeli nižji povprečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu,
— ne izpolnjujejo pogojev lastne udeležbe, osebni dohodek družine pa ne presega 20% povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu.
5. za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih Veljajo isti pogoji kot pod točko II./4.
6. za udeležence NOB
Veljajo isti pogoji kot pod točko II./4.
7. za upokojence in invalide
Veljajo isti pogoji kot pod točko II./4.
III.	VIŠINA POSOJILA ZA TOČKE 11/4, 5, 6, 7
— Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup etažnega stanovanja, znaša največ do 30% od predračunske ali kupoprodajne cene standardnega stanovanja.
— Posojilo, ki ga dobi delavec za gradnjo, adaptacijo, dozidavo ali nadzidavo stanovanjske hiše, pa do 30% od vrednosti standardnega stanovanja, ki se izračuna:
4-članski družini pripada po pravilniku stanovanjska površina 70 m2, če pa je dejansko število večje, se stanovanjska površina poveča za 15 m2, vendar ne več kot 90 m2. Za izračun vrednosti standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše se uporablja povprečna gradbena cena m2 stanovanjske površine v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v občini Krško v letu 1985 in znaša din 104.912,-
— Delavec, ki gradi, kupuje, prenavlja, doziduje ali nadziduje stanovanjsko hišo, katere standardna površina je večjaod površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti posojila za del stanovanjske hiše, ki presega standardno stanovanjsko površino.
— Skupna vsota vseh posojil za nakup etažnega stanovanja ne sme presegati 80% od predračunske ali končne vrednosti po kupoprodajni pogodbi ob upoštevanju standardne površine stanovanja.
— Skupna vsota vseh posojil za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš ne sme presegati 60% vrednosti standardnega stanovanja. Posojila na podlagi dinarskega varčevanja se ne bodo upoštevala v masi pridobljenih posojil.
— Za izenačevanje vseh posojif, kišo jih prejeli prosilci pred razpisom, se bodo le-ti revalorizirali v čas razpisa po sprejeti lestvici letnih revalorizacijskih količnikov.
— Upravičencem do posojila, katerih zakonec je že prejel stanovanjsko posojilo pri drugi stanovanjski skupnosti, se lahko odobri samo razlika med revaloriziranim posojilom, ki ga je dobil zakonec, in možnim posojilom, ki bi ga lahko dobil upravičenec.
Vsi upravičenci do posojila bodo točkovani po Pravilniku o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Krško.
Posojilo se ne bo dodeljevalo tistim prosilcem, ki:
— jim je bilo v letu 1985 dodeljeno maksimalno število točk na lastno udeležbo,
— so imeli objekt zgrajen do 90% oz. do 100% in jim je bilo v 1985 dodeljeno posojilo,
— so že pridobili povečano posojilo zaradi izpraznitve družbenega stanovanja v roku enega leta,
— za katere se bo ugotovilo, da imajo objekt zgrajen do 90% oz. do 100%,
— bodo zbrali na podlagi točkovanja 300 ali manj skupnih točk,
— še niso pričeli z adptacijskimi deli na stanovanjskem objektu,
— bodo opravljali tekoča vzdrževalna dela na stanovanjskem objektu.
IV. OBRESTNA MERA IN ODPLAČILNA DOBA
Obrestna mera za vsa posojila po tem razpisu je 8% na leto. Odplačilna doba za točke 1,2 in 3 tega razpisa je navedena v poglavju II pod »pogoji za pridobitev posojila« pri točki 1.
Odplačilna doba za točke II/4, 5 in 6 pa bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca in njegovih družinskih članov in na podlagi povprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana družine, vendar ne more biti daljša od 15 let in ne krajša od 5 let.
V. VLAGANJE VLOG
1. Prosilci za posojila pod točko 11/1,2 in 3 vlagajo vloge z vsemi potrebnimi izjavami.
2. Prosilci za posojila pod točko II/4 in 5, ki želijo pridobiti posojilo, vlagajo vloge na posebej tiskanih obrazcih, ki jih dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, CKZ 30.
3. Prosilci pod točko II/6 in 7, ki želijo pridobiti posojilo, vložijo poleg lastnoročno napisane vloge še naslednjo dokumentacijo: —• izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz o lastništvu,
— gradbeno dovoljenje ali priglasitev gradbenih del,
— odrezka zadnjih treh mesecev pokojnine ali drug dokaz o dohodku.
Rok za sprejemanje vlog po tem razpisu je 14.3.1986. Vlogeza posojila, ki bodo vložene po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane.
VI. DRUGA DOLOČILA
Odbor za graditev in obnovo stanovanj bo po preveritvi vlog izdelal prioritetno listo ter jo dal v potrditev zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, ki jo bo tudi objavil na vseh oglasnih deskah OZD, TOZD in DS, podpisnikov Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 — 1985. Upravičenci, ki ne bodo uvrščeni na prioritetno listo, lahko vložijo ugovor v roku 15 dni od dneva objave na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško.
Upravičenci, katerim bo odobreno posojilo po tem razpisu, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB — TPB Krško, PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje, po tekočem prilivu sredstev. Krško, dne 20. 2. 1986
Odbor za graditev in prenovo stanpvanj
145/9-86
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO
Razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov
RAZPISUJE
prosta dela in naloge
1. VODJE KADROVSKE SLUŽBE OBČINE
2. TEHNIČNEGA REFERENTA I
3. VODJE SLUŽBE AOP
4. ORGANIZATORJA PROGRAMERJA
5. SISTEMSKEGA ANALITIKA
Pogoji:
— pod 1: visoka izobrazba družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj
— pod 2: višja izobrazba gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj
—pod 3: visoka izobraztjaj&lektrbtehnične, matematične ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj
— pod 4: višja izobrazba organizacijske, ekonomske ali upravne smeri, znanje programiranja AOP v programskem jeziku COBOL, 3 leta delovnih izkušenj
— pod 5: višja izobrazba organizacijske, ekonomske ali upravne smeri, znanje programiranja AOP v programskem jeziku COBOL, 3 leta delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev so pogoj za zasedbo razpisanih del še: primeren odnos do socialistične družbene ureditve in dela, družbenopolitična aktivnost in aktivno znanje slovenskega jezika.
Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi sekretariat za občo upravo Sob Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
151/9-86
T V O fl N I C A OBUČE S OGRANICENOM S U P SIO IJ A R N O M ODGOVORNOBČU OOUR-« — ZA G R E B, NOV« V«« 11
Komisija za delovna razmerjaOOURTrgovinanadrobno v sestavi delovne organizacije Astra, Tovarna obutve Zagreb, Nova Ves 11,
objavlja naslednja dela in naloge:
PRODAJALEC V TRGOVINI ASTRA ČEVLJI, NOVO MESTO
Glavni trg 31 — 1 delavca za nedoločen čas
Pogoji: KV trgovska smer, 1 leto delovnih izkušenj kot prodajalec.
Poskusna doba 2 meseca.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite trgovini Astra čevlji, Novo mesto, Glavni trg31, v 8 dneh po dnevu objave razpisa.
Kandidati bodo o rezultatih izbora obveščeni v 30 dneh po dnevu, ko se izteče rok za vložitev ponudb.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. strojnik TGM — 1 delavec
2. delavec kovinske stroke, kovač
3. tesar — 1 delavec
4. več gradbenih delavcev
1 delavec
POGOJI ZA SPREJEM:
Pod tč. 1:
Opravljen tečaj in strokovni izpit za strojnika TGM in vsaj 2 leti delovnih izkušenj na težkih gradbenih strojih. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pod tč. 2:
Zahteva se strokovna izobrazba kovinske stroke IV. stopnje po možnosti z znanjem kovaškega dela. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pod tč. 3:
Zahteva se strokovna izobrazba tesarske stroke IV. oz. 111. stopnje. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pod tč. 4:
Zaželena je končana osemletka, ni pa pogoj. Delovno razmerje se sklene zadoločen oziroma za nedoločen čas. Za delavce, s katerimi bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, bo potrebno 30-dnevno poskusno delo. Nudimo stimulativne osebne dohodke. Zaželeni so delavci, ki stalno bivajo naobmočjih Novega mesta, Brežic in tudi drugih, kjer so že formirane naše delovne skupine in je organiziran ali je možnost organiziranega prevoza. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, NOVO MESTO, Trdinova 23.
149/9-86
KULTURNI DAN
Kulturni dan smo letos na naši šoli pripravili nekoliko drugače kot doslej. Učenci višjih razredov smo bili razdeljeni v 4 skupine: recitacijsko, literarno-novinarsko, likovno in glasbeno, ki so prvi dve šolski uri pripravljale program. Recitatorji so predstavili Župančičeve otroške pesmi, likovniki so risali na temo med počitnicami gledanega filma ali prebrane knjige, v glasbeni skupini pa so se naučili peti pesmico. Literarno-novinarska skupi-
na je izdala prvo številko glasila rrvo cvetje, pripravila 10-minutno radijsko oddajo o pomenu kulturnega praznika ter napisala poročilo o delu posameznih skupin. V drugem delu so se vse te skupine in tudi učenci nižjih razredov predstavili v zanimivem in šaljivem programu. Škoda, da na našo prireditev ni mogel priti igralec Boris Kralj. Upamo, da se nam bo skupaj s Silvestrom Mihelčičem predstavil prihodnji teden.
LITERARNI KROŽEK OŠ Dragatuš
St. 9 (1907) 27. februarja 1986
DOLENJSKI LIST
21
Dolenjski list je najbolj razširjen pokrajinski časopis v Jugoslaviji. Pokriva devet občin in izhaja v 29.000 izvodih.
Vse informacije o oglasih dobite po telefonu na številko 24-006, osebno pa se lahko oglasite pri nas v torek, sredo, četrtek in petek od 7. do 14. ure. v ponedeljek pa od 7 do 16. ure.
VZGOJNOVARSTVENA ORGANIZACIJA NOVO MESTO Ragovska18
razpisuje: ■
1. vpis novincev
2. obnovo ozir. podaljšanje prošenj
3. evidenčni vpis
4. premestitve
otrok v Vzgojnovarstveni organizaciji Novo mestoza leto 1986/87.
Vpis bo od 3. do 31. marca 1986 od 8. do 16. urenaRagov-ski 18. Za otroke okoliša Straža in Šentjernej je možen vpis tudi na enoti od 10. do 13. ure.
Starši naj prinesejo s seboj k vpisu enotno matično številko občana, reg. štev. zdravstvene izkaznice in potrdilo o šolanju staršev, ki še niso zaposleni.
DOLENJSKI LIST
® SALONIT
ANHOVO
POHITITE Z UGODNIM NAKUPOM GRADBENEGA MATERIALA NA KREDIT BREZ OBRESTI DO 28. FEBRUARJA 1986!
VARČUJTE Z ENERGIJO, GRADITE ESTETSKO IN CENEJE!
SALONIT ANHOVO TOZD OPEKARNA BREŽICE-RUDNIK GLOBOKO, BREŽICE, vam nudi silikatne fasadne zidake in bloke
NA KREDIT BREZ OBRESTI ZA DOBO OD 6 MESECEV DO 1 LETA
Kupec plača ob prevzemu blaga samo eno trinajstino vrednosti blaga, kupljenega na kredit.
Uporabnost fasadnih zidakov cepljenih zidakov in blokov je zaradi pozitivnih lastnosti glede toplotne in zvočne izolacije, oblike, toleranc in trdnosti vsestranska.
Z našimi proizvodi lahko estetsko in toplotno sanirate stare objekte, gradite nove stanovanjske in gospodarske objekte 20% ceneje po kvadratnem metru zidu, ker jih zaradi gladke površine ni potrebno ometati in finalno opleskati.
Podrobna pismena navodila o gradnji z našimi materiali dobite ob prevzemu blaga ali po telefonu 068/61-798 v Prodaji Brežice.
ADemona dolenjka
OT novo mesto
vela
tapete vevče
Bolezen, delo in trpljenje-tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ate, stari ate,
brat in stric
UGODNA PRILOŽNOST ZA KUPCE TAPET!
V EMONI — DOLENJKI BLAGOVNICI TREBNJE SKRBIMO ZA VAS
s Sel pri Straži
Od nje smo se poslovili 21. februarja na vavtovškem pokopališču. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki so se od nje poslovili, jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivu internega oddelka bolnice Novo mesto, Avtoprevozu Gorjanci, Novolesu iz Trebnjega, 3. b oddelku lesne šole Novo mesto, govornikom za poslovilne besede ter vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, župniku pa za lepo opravljeni obred.
VSI NJENI
TONE BUČAR
iz Ostroga 39, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih priskočili na pomoč, darovali cvetje in našega ata v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tov. Recku za vso požrtvovalnost, medicinskemu in strežnemu osebju otorinolaringološkega oddelka novomeške bolnišnice, ki mu je lajšalo bolečine v poslednjih urah. gasilskemu društvu Ostrog za organizacijo pogreba, Aničnim sodelavcem ISKRA IEZE iz Kostanjevice, duhovniku za lepo opravljeni obred in gospodu kaplanu za obiske na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Micka, sin Tone, hčerka Anica z družino in ostalo sorodstvo
— DO TAPET PO UGODNI CENI?
— DA, Z 20% POPUSTOM D.0 15. MARCA!
— IN KJE?
— V BLAGOVNICI EMONE DOLENJKE V TREBNJEM!
— KO PA JIH NEZNAM^EPITI?
— NAUČI SE! PRIKAZ LEPLJENJA TAPET BO V PETEK, 28. FEBRUARJA, DOPOLDNE OD 8. DO 12. URE IN POPOLDNE OD 15. DO 19. URE TER V SOBOTO, 1. MARCA, DOPOLDNEOD9. D012. URE.
— DOBRO, TOREJ SE VIDIVA V BLAGOVNICI DOLENJKE V TREBNJEM!
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom. a v strašnem trpljenju odšla si v večni dom.
ZAHVALA
Po dolgoletni bolezni nas je v 62. letu starosti zapustila draga žena, mama, stara mama, sestra in teta
ANTONIJA
KRAŠOVEC
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je za vedno zapustil sin, mož, oče, brat, stric in svak
DRAGO GABRIČ
s Senovega
Naša prisrčna zahvala vsem, ki so mu pomagali premagovati težko bolezen, še posebej dr. Malavašiču, osebju bolnice Novo mesto, godbi, pevcem, govornikom, župniku, sorodnikom, sosedom in vsem, ki so pokojnemu darovali cvetje in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mama, žena Fanika, hčerka Milena, sin Karli z družino, hčerka Fanika z družino, Nada z možem, brat, sestra ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je 14. februarja zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ALOJZIJA ŽUGELJ
iz Metlike
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedama Matekovičevi, Curcilovi in Magovčevim za požrtvovalno pomoč. Ravno tako hvala g. kaplanu in govornici za zadnje besede.
Žalujoči: Anica Bevk z družino in sorodniki
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi našega ljubega moža, očeta, tasta in
dedka
MIROSLAVA VALANTA
iz Novega mesta
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vsem, ki ste ga imeli radi, nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi Novo mesto, 1. 2. 1986
KULTURNI DAN
V sredo smo se z avtobusom odpeljali v Novo mesto na ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti. Ogledali smo si študijsko in pionirsko knjižnico, spominsko avlo padlim partizanom. Čez Prešernov trg smo šli mimo kulturnega doma na Glavni trg, kjer smo občudovali arkade, se posvetili Trdini in Ketteju, spregovorili o vodnjaku in spomeniku obešenima partizanoma. Ogled smo nadaljevali mimo sokolskega in Jakčevega doma
po Bregu do muzeja NOB. V križatiji smo si ogledali zbirko arheološkega muzeja in dolenjske galerijo. Ogledali smo si še vrsto drugih znamenitosti, na koncu pa smo si v domu kulture ogledali film.
DARJA TRAMTE, 6.a OŠ Škocjan
MAŠKARE
Na pustni torek so se v šolski avli zbrale maškare: gusarji, mušnice, pikapolonice, klovni, miši, čarovniki.
Koliko lepih in domiselnih mask! Vrtele so se ob v eseli, poskočni glasbi.
V komisiji za izbor najlepše maske so bili učenci in učitelji. Imeli so zelo težko delo. Za najboljše so izbrali masko leva, natopirja in slikarja. Izven konkurence so nastopale maske predšolskih otrok, ki so bile nagrajene s skromnimi darili. Na koncu so se vse maske skupaj slikale.
GREGOR CEKUTA, 7.a OŠ Semič
GLASBENA PRAVLJICA
14.	februarja so nas obiskale glasbenice iz Ljubljane. S seboj so imele instrumente. Predstavile so nam glasbeno pravljico Mesečev cvet. Zgodbo so brale in igrale. Glasbo so same napisale. Igrale so na kitaro, boben, flavto, tamburico in druga glasbila. Glavni junak pravljice je deček, ki mu je rasla samo glava. K čarovniku je šel po nasvet, kako bi ozdravel. Zvedel je, da
mora poiskati mesečev cvet. Deček ga je ubogal, šel od doma in po mnogih pripetljajih končno našel mesečev cvet in ozdravel. Takih predstav si še želimo.
ANDREJA PLUT, 5. b OŠ Semič
CESTE SO SPLUŽENE
Z vseh koncev Slovenije prihajajo vesti o zasneženih in neprehodnih poteh. V naši krajevni skupnosti na
srečo nimamo takih težav, saj imamo v vsaki vasi organizirano takojšnje pluženje poti, brž ko zapade sneg. Tako šolski kombi, tudi če zapade veliko snega, lahko pelje v najbolj odročne kraje. Tudi v našem zaselku imamo gaznico za pluženje. Letos smo jo obnovili, ker je bila že precej poškodovana. Moj ata jo pripne za traktor in jo vleče. Največkrat pluži v mraku, da so zjutraj ceste prehodne.
BARI RUGELJ, 8.r OŠ dr. P. Lunačka Šentrupert
Na podlagi 25. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, določil Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. I. SRS št. 3/81), Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981—1985 ter 24. člena in 26. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Krško Odbor za graditev in prenovo stanovanj Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško
objavlja
JAVNI NATEČAJ
1. za posojila organizacijam združenega dela, TOZD in DS za nakup in zidavo stanovanj
130.000.000.- din
2. za kreditiranje komunalnega opremljanja zemljišč v usmerjeni gradnji ali kreditiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundarnega pomena
20.000.000.- din
3. za revitalizacijo stanovanj in stanovajskih hiš v družbeni lastnini po letnem programu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško
30.000.000.— din
4. za posojila delavcem za nakup stanovanj v etažni lastnini ter posojila delavcem za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš
80.000.000.- din
5. za posojila delavcem, zaposlenim pri zasebnih delodajalcih, za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš ter nakup stanovanj v etažni lastnini
8.000.000.- din
6. dodatna sredstva za kreditiranje udeležencev NOB za gradnjo in adaptacijo njihovih stanovanjskih hiš
8.000.000.- din
7. dodatna sredstva SPIZ za prenovo, adaptacijo in modernizacijo stanovanjskih hiš upokojencev in invalidov
6.300.000.- din
SKUPAJ	282.300.000	-	din
I.	UPRAVIČENCI DO POSOJIL
1. OZD, TOZD in DS, ki so podpisali Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 — 1985,
2. Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Krško in komunalne organizacije, ki so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti za obdobje 1981 — 1985,
3. Enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško ali podpisniki Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 — 1985, če imajo usklajeno revitalizacijo objekta z letnim programom Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško,
4. delavci, ki združujejo svoje delo v OZD, TOZD in DS, ki združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško,
5. delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom, in pri njih zaposleni delavci, če združujejo sredstva vzajemnosti pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško,
6. udeležnci NOB, stanujoči na področju občine Krško,
7. upokojenci in invalidi, stanujoči na področju občine Krško.
II.	POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA
1.	Za OZD, TOZD in DS
Posojilo iz vzajemno združenih sredstev vzajemnosti lahko pridobijo OZD, TOZD in DS, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da so sprejele samoupravne splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene z Zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji,
— da začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za planiran obseg stanovanjske gradnje, ki vrednostno ni večji od 3.6% celotne mase BOD v tem obdobju,
— da združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obsegu ali pa so zaradi neugodnih poslovnih rezultatov začasno oproščeni tega združevanja v stanovanjski skupnosti,
— da prikažejo potrebe po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev,
— da sprejemajo obveznost zagotavljanja lastne udeležbe, vračila anuitet in izpolnjujejo obveznosti posojil iz združenih sredstev vzajemnosti,
— da gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru programa stanovanjske izgradnje stanovanjske skupnosti.
Poleg navedenih izjav je potrebno vlogi predložiti še:
— izračun povprečnega mesečna osebnega dohodka na zaposlenega v organizaciji v letu 1985,
— sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje nakup ali gradnja najemnih stanovanj.
Lastna udeležba OZD, TOZD in DS za gradnjo ali nakup stanovanj v družbeni lastnini znaša najmanj 40% od predračunske vrednosti ali od končne kupoprodajne cene.
Organizacija, katere povprečni OD na zaposlenega znaša več kot povprečni mesečni OD na zaposlenega v republiki, plača lastno udeležbo po progresivni lestvici, s tem da se za vsakih 5% prekoračitve OD poveča lastna udeležba za 5%.
Lastna udeležba Pripada posojilo
Odplačilna doba
	od predračunske ali končne vrednosti stanovanj	posojila
40%	60%	10 let
45%	55%	10 let
50%	50%	8 let
55%	45%	8 let
60%	40%	7 let
2. za Samoupravno komunalno skupnost in komunalne organizacije
Do posojil združenih sredstev vzajemnosti, namenjenih za kreditiranje komunalnega opremljanja zemljišč v usmerjeni gradnji in izgradnje omrežja komunalnih naprav in objektov primarnega in sekundarnega pomena, so upravičene organizacije, če izpolnjujejo naslednje pogoje in predložijo k vlogi:
— da združujejo sredstva vzajemnosti pri SSS Krško v dogovorjenem roku in obsegu,
— sklep samoupravnega organa, s katerim se dovoljuje najem posojila in se zagotavljajo lastna sredstva za plačilo lastne udeležbe in za plačevanje posojila,
— program izgradnje in tehnično dokumentacijo,
— izračun stroškov in vire sredstev.
Lastna udeležba znaša 40% od investicijske vrednosti.
3. za revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini
Veljajo isti pogoji kot pod točko II/2.
4. za individualne prosilce
Do posojil iz združenih sredstev vzajemnosti za nakup etažnih stanovanj, za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš pa so upravičeni delavci iz I./4 točke, če:
— imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do III. gradbene faze, to je objekt, zgrajen do pod strehe, oz. objekt, zgrajen do 40%,
— da imajo do dneva objave tega razpisa zgrajeno stanovanjsko hišo do faze, ki je potrebna za postavitev montažne stanovanjske hiše, ter zagarantirana lastna sredstva do višine minimalne lastne udeležbe,
— že izvajajo adaptacijska dela na stanovanjski hiši, oz. če dozidujejo ali nadzidujejo stanovanjski objekt, ki bo predstavljal samostojno stanovanjsko enoto, da je le-ta zgrajen do vključno III. gradbene faze,
— bodo s preureditvijo podstrešja v stanovanjski hiši, katere solastniki so, pridobili nove stanovanjske površine, ki ne presegajo normativov stanovanjske površine za eno družino,
— kupujejo stanovanje, zgrajeno v okviru usmerjene stanovanjske izgradnje občine Krško.
Prednost pri pridobitvi posojila imajo tisti upravičenci, ki:
— nimajo stanovanja ali imajo neprimerno ali neustrezno stanovanje in niso sami in njihovi družinski člani lastniki vseljivega stanovanja, stanovanjske hiše ali vseljivega vikenda, ki presega 42 m2,
— imajo ustrezno rešeno stanovanjsko vprašanje in bodo z gradnjo ali nakupom stanovanja oz. stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje v roku 1 leta,
— so imeli nižji povprečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu,
— ne izpolnjujejo pogojev lastne udeležbe, osebni dohodek družine pa ne presega 20% povprečnega osebnega dohodka na družinskega člana v preteklem letu.
5. za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih Veljajo isti pogoji kot pod točko II./4.
6. za udeležence NOB
Veljajo isti pogoji kot pod točko II./4.
7. za upokojence in invalide
Veljajo isti pogoji kot pod točko II./4.
III.	VIŠINA POSOJILA ZA TOČKE II/4, 5, 6, 7
— Posojilo, ki ga dobi delavec za nakup etažnega stanovanja, znaša največ do 30% od predračunske ali kupoprodajne cene standardnega stanovanja.
— Posojilo, ki ga dobi delavec za gradnjo, adaptacijo, dozidavo ali nadzidavo stanovanjske hiše, pa do 30% od vrednosti standardnega stanovanja, ki se izračuna:
4-članski družini pripada po pravilniku stanovanjska površina 70 m2, če pa je dejansko število večje, se stanovanjska površina poveča za 15 m2, vendar ne več kot 90 m2 Za izračun vrednosti standardnega stanovanja oz. stanovanjske hiše se uporablja povprečna gradbena cena m2 stanovanjske površine v okviru družbeno usmerjene stanovanjske gradnje v občini Krško v letu 1985 in znaša din 104.912-
— Delavec, ki gradi, kupuje, prenavlja, doziduje ali nadziduje stanovanjsko hišo, katere standardna površina je večja od površine pripadajočega standardnega stanovanja, ne more dobiti posojila za del stanovanjske hiše, ki presega standardno stanovanjsko površino.
— Skupna vsota vseh posojil za nakup etažnega stanovanja ne sme presegati 80% od predračunske ali končne vrednosti po kupoprodajni pogodbi ob upoštevanju standardne površine stanovanja.
— Skupna vsota vseh posojil za gradnjo, adaptacijo, dozidavo in nadzidavo stanovanjskih hiš ne sme presegati 60% vrednosti standardnega stanovanja. Posojila na podlagi dinarskega varčevanja se ne bodo upoštevala v masi pridobljenih posojil.
— Za izenačevanje vseh posojiF, kišo jih prejeli prosilci pred razpisom, se bodo le-ti revalorizirali v čas razpisa po sprejeti lestvici letnih revalorizacijskih količnikov.
— Upravičencem do posojila, katerih zakonec je že prejel stanovanjsko posojilo pri drugi stanovanjski skupnosti, se lahko odobri samo razlika med revaloriziranim posojilom, ki gaje dobil zakonec, in možnim posojilom, ki bi ga lahko dobil upravičenec.
Vsi upravičenci do posojila bodo točkovani po Pravilniku o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Krško.
Posojilo se ne bo dodeljevalo tistim prosilcem, ki:
— jim je bilo v letu 1985 dodeljeno maksimalno število točk na lastno udeležbo,
— so imeli objekt zgrajen do 90% oz. do 100% in jim je bilo v 1985 dodeljeno posojilo,
— so že pridobili povečano posojilo zaradi izpraznitve družbenega stanovanja v roku enega leta,
— za katere se bo ugotovilo, da imajo objekt zgrajen do 90% oz. do 100%,
— bodo zbrali na podlagi točkovanja 300 ali manj skupnih točk,
— še niso pričeli z adptacijskimi deli na stanovanjskem objektu,
— bodo opravljali tekoča vzdrževalna dela na stanovanjskem objektu.
IV. OBRESTNA MERA IN ODPLAČILNA DOBA
Obrestna mera za vsa posojila po tem razpisu je 8% na leto. Odplačilna doba za točke 1,2 in 3 tega razpisa je navedena v poglavju II pod »pogoji za pridobitev posojila« pri točki 1.
Ooplačilna doba za točke II/4, 5 in 6 pa bo določena po kreditni sposobnosti posojilojemalca in njegovih družinskih članov in na podlagi povprečnega mesečnega osebnega dohodka na člana družine, vendar ne more biti daljša od 15 let in ne krajša od 5 let.
V. VLAGANJE VLOG
1. Prosilci za posojila pod točko 11/1,2 in 3 vlagajo vloge z vsemi potrebnimi izjavami.
2. Prosilci za posojila pod točko II/4 in 5, ki želijo pridobiti posojilo, vlagajo vloge na posebej tiskanih obrazcih, ki jih dobijo pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krško, CKZ 30.
3. Prosilci pod točko II/6 in 7, ki želijo pridobiti posojilo, vložijo poleg lastnoročno napisane vloge še naslednjo dokumentacijo:
— izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz o lastništvu,
— gradbeno dovoljenje ali priglasitev gradbenih del,
— odrezka zadnjih treh mesecev pokojnine ali drug dokaz o dohodku.
Rok za sprejemanje vlog po tem razpisu je 14.3.1986. Vloge za posojila, ki bodo vložene po tem datumu, in nepopolne vloge ne bodo obravnavane.
VI. DRUGA DOLOČILA
Odbor za graditev in obnovo stanovanj bo po preveritvi vlog izdelal prioritetno listo ter jo dal v potrditev zboru uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško, ki jo bo tudi objavil na vseh oglasnih deskah OZD, TOZD in DS, podpisnikov Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško za obdobje 1981 — 1985. Upravičenci, ki ne bodo uvrščeni na prioritetno listo, lahko vložijo ugovor v roku 15 dni od dneva objave na skupščino Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Krško.
Upravičenci, katerim bo odobreno posojilo po tem razpisu, bodo sklepali posojilne pogodbe pri LB — TPB Krško, PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje, po tekočem prilivu sredstev. Krško, dne 20. 2. 1986
Odbor za graditev in prenovo stanovanj
145/9-86
SKUPŠČINA OBČINE NOVO MESTO
Razpisna komisija delovnih skupnosti upravnih organov
RAZPISUJE
prosta deia in naloge
1. VODJE KADROVSKE SLUŽBE OBČINE
2. TEHNIČNEGA REFERENTA I
3. VODJE SLUŽBE AOP
4. ORGANIZATORJA PROGRAMERJA
5. SISTEMSKEGA ANALITIKA
Pogoji:
— pod 1: visoka izobrazba družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj
— pod 2: višja izobrazba gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj
— pod 3: visoka izobraz^aotektrotehnične, matematične ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj
— pod 4: višja izobrazba organizacijske, ekonomske ali upravne smeri, znanje programiranja AOP v programskem jeziku COBOL, 3 leta delovnih izkušenj
— pod 5: višja izobrazba organizacijske, ekonomske ali upravne smeri, znanje programiranja AOP v programskem jeziku COBOL, 3 leta delovnih izkušenj Poleg navedenih pogojev so pogoj za zasedbo razpisanih del še: primeren odnos do socialistične družbene ureditve in dela, družbenopolitična aktivnost in aktivno znanje slovenskega jezika.
Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi sekretariat za občo upravo Sob Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 45 dneh po preteku roka za sprejem prijav.
151/9-86
TVORNICA OBUČE ODGOVORNOSČU OOUR-«
OGRANIČENOM S U P SID IJ A R N O M
ZAGREB. Nova Vaa 1 1
Komisija za delovna razmerjaOOURTrgovinanadrobno v sestavi delovne organizacije Astra, Tovarna obutve Zagreb, Nova Ves 11,
objavlja naslednja dela in naloge:
PRODAJALEC V TRGOVINI ASTRA ČEVLJI, NOVO MESTO
Glavni trg 31 — 1 delavca za nedoločen čas
Pogoji: KV trgovska smer, 1 leto delovnih izkušenj kot prodajalec.
Poskusna doba 2 meseca.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev dostavite trgovini Astra čevlji, Novo mesto, Glavni trg 31, v 8 dneh po dnevu objave razpisa.
Kandidati bodo o rezultatih izbora obveščeni v 30 dneh po dnevu, ko se izteče rok za vložitev ponudb.
VODNOGOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
1. strojnik TGM — 1 delavec
2. delavec kovinske stroke, kovač — 1 delavec
3. tesar — 1 delavec
4. več gradbenih delavcev
POGOJI ZA SPREJEM:
Pod tč. 1:
Opravljen tečaj instrokovni izpitza strojnikaTGM invsaj 2 leti delovnih izkušenj na težkih gradbenih strojih. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pod tč. 2:
Zahteva se strokovna izobrazba kovinske stroke IV. stopnje po možnosti z znanjem kovaškega dela. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pod tč. 3:
Zahteva se strokovna izobrazba tesarske stroke IV. oz. III. stopnje. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Pod tč. 4:
Zaželena je končana osemletka, ni pa pogoj. Delovno razmerje sesklenezadoločenoziromaza nedoločen čas. Za delavce, s katerimi bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas, bo potrebno 30-dnevno poskusno delo. Nudimo stimulativne osebne dohodke. Zaželeni so delavci, ki stalno bivajo na območjih Novega mesta, Brežic in tudi drugih, kjer so že formirane naše delovne skupine in je organiziran ali je možnost organiziranega prevoza. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, NOVO MESTO, Trdinova 23.
149/9-86
KULTURNI DAN
Kulturni dan smo letos na naši šoli pripravili nekoliko drugače kot doslej. Učenci višjih razredov smo bili razdeljeni v 4 skupine: recitacijsko, literarno-novinarsko. likovno in glasbeno,.ki so prvi dve šolski uri pripravljale program. Recitatorji so predstavili Župančičeve otroške pesmi, likovniki so risali na temo med počitnicami gledanega Ulma ali prebrane knjige, v glasbeni skupini pa so se naučili peti nesmico. Literarno-novinarska skupi-
na je izdala prvo številko glasila i r cvetje, pripravila 10-minutno radijsl oddajo o pomenu kulturnega prazt ka ter napisala poročilo o delu pos meznih skupin. V drugem delu so vse te skupine in tudi učenci nižj razredov predstavili v zanimivem šaljivem programu. Škoda, da na na prireditev ni mogel priti igralec Boi Kralj. Upamo, da se nam bo skupa Silvestrom Mihelčičem predstavil p: hodnji teden.
LITERARNI KROŽE OŠ Dragat
p
TEDENS^.
3S5S
Četrtek. 27. februarja — Gabrijel P« tes. 2X. februarja — Roman S.tbota. I. marca — Albin Nedelja. 2. mai ca — Janja Ponedeljek. 3. maica — Marin 1'orck, 4. marca — Kazimir Sreda, 5. marca — Janez Četrtek, 6. marca — Nika
LUNINE MENE
3.	marca ob 13.18 — zadnji krajec
BREŽICE: 28. 2. in 1. 3. francoski film Morilsko poletje. 28. 2. francoski film Jov — veselje življenja. 2. in 3. 3.
ameriški film 2019. 4. in 5. 3. nemški triler Dvigalo v okvari.
ČRNOMELJ: 27. 2. jugoslovanski film Življenje je lepo. 27. in 28. 2. Ljubezenska pisma s premislekom. 28. 2.,
1. in 2. 3. jugoslovanski film Ovni in mamuti. 2. 3. film Petero močnih. 4. 3. film Kamion smrti. 6. 3. film Poročna zveza.
NOVO MESTO — DOM JLA: 28.
2. ter 1. in 2. 3. ameriški film Divji otok.
SEVNICA: 27. 2. film Vbod z nožem. 28. 2. ter 1. 3. komedija Zgodnji sneg v Miinchnu. 2. 3. akcijski film Brez zlobe. 5. in 6. 3. grozljivka Lakota za krvjo.
NOVO MESTO — DOM KULTURE: 27. 2. ameriška melodrama Čas nežnosti (ob 16. in 18. uri). 27. 2. jugoslovanski film Tretji ključ. 28. 2. francoska komedija Hoja v senci. 2. in
3. 3. ameriški fantastični film Meteor.
4. in 5. 3. brazilski film Fant iz Ria. 6.
3.	filmsko gledališče — francoska komedija Učitelj.
službo dobi
TAKOJ zaposlimo mlado dekle za delo v strežbi. Hrana in stanovanje v hiši. dva dneva v tednu prosta. Telefon (064) 47-269.
stanovanja
GARSONJERO ali stanovanje vzamem v najem. Tel. 21-333, med 7. in 8. uro.
MLAD ZAKONSKI PAR išče manjše stanovanje ali garsonjero v okolici Novega mesta. Naslov v upravi lista (924/86).
motorna vozila
NUJNO PRODAM FIAT 128, popolnoma nov že registriran. Informacije na tel. 43-766, popoldne.
■ JUGO 45, star dve leti in pol, prodam. Tel. dopoldan 23-013, popoldan 24-827.
PRODAM FIAT 126, letnik 1979. Potov vrh 1 b, Novo mesto.
PRODAM avtomatik 3 ML, letnik 1985. Stanko Jurajevčič, Rosalnice47, Metlika.
TOVORNI AVTO ZASTAVA 645, letnik 1980, z montiranim dvigalom H1AB 650 (doseg 11 m), registriran do februarja 1987. prodam. Tel. (068) 23-445.
PRODAM BMW 320, letnik 1976. Tel. (068) 21-145.
PRODAM JUGO 45, star dve leti. Tel. 25-527 popoldne.
PRODAM GOLF D. oktober 1985. Matija Cemič, Dolga Raka 17, Raka
PRODAM Z 101. letnik 1984, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (927/86).
VVARTBURG, letnik 1975, prodam. Tel. 20-526 popoldne.
PRODAM ŠKODO 105 L, prevoženih 18000 km. Gornja Dobrava 1, Trebnje.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1978. Tel. 26-224.
PRODAM JUGO 45, letnik 1982. Informacije na tel. (068) 21-694.
NUJNO prodam R 4 v zelo dobrem stanju, letnik 1977 in okoli 100 m električnega kabla PP.oo 4 x 10.Ogled popoldne. Potok 37, Straža.
DIANO, starejši letnik, prodam, Staniša, Konec 12, Novo mesto.
ZASTAVO 1300 in BMW 1602 prodam. Branko Kolenc, Dol. Kamence 61/b, Novo mesto.
FIAT 126 P, letnik 1979, ugodno prodam. Milan Kalin, Šentjernej, Prvomajska 8.
ZASTAVO 101, letnik 1978, prodam. Tasič, Šegova 72, Novo mesto.
F 850, letnik 1978, prodam. Medic, Meniška vas 25, Dolenjske Toplice.
PRODAM ali zamenjam za osebni avto (doplačilo) KOMBI IMV 1600 diesel morris kesonar. Informacije: Gregorčič, tel. (068) 84-928.
RENAULT 5 GL, star štiri mesece, prodam. Gabrijel Pintarič, Otočec 79 b, 68222 Otočec.
BMVV 1502, letnik 1975, prodam. Tel. 24-374.
VVARTBURG letnik 1982, prodam. Tel. 25-819.
Z 101. letnik 1984, prodam. Pekolj, Zagorica, Dobrnič, tel. 44-157, dopoldne.
ZASTAVO 750 SC, letnik 1979, prevoženih 30.000 km, nove vse štiri gume, prodam. Ponudbe po 18. uri na tel. (068) 21-547.
JUGO 45, letnik 1982, prodam. Tel. popoldne 26-216.
LADO 1300, letnik 1983. prodam. Vinko Malerič, Vojna vas, Črnomelj, tel. 51-437, popoldne.
JUGO 45, 7/83, prodam. Žibert, Drska 46, Novo mesto.
ZASTAVO 635 AD kason, nosilnost 3,5 t, v voznem stanju, prodam. Naslov v upravi lista (925/86).
PRODAM moskviča, zelo dobro ohranjenega. Tel. 74-782.
ZASTAVO 101 GT 55, staro dve leti, prodam. Anton Kukenberger, Gor. Ponikve 20, 68210 Trebnje.
Z 750, letnik julij 1984, ohranjen, prodam. Baržič, Mestne njive 6, tel.
24-119.
Z 750, star tri leta, prodam. Dol. Kamence 8, Novo mesto.
Z 101, letnik 1973, odlično ohranjen, registriran, ugodno prodam. Tel. 81-806, popoldne.
ZASTAVO 128, letnik maj 1984, prodam. Telefon (068) 72-056.
TOMOS 15 SLC, letnik 1982, prodam. Robert Papež, Grajska c. 17, Črnomelj.
125 P, letnik 1978, registriran do novembra, prodam. Darko Krakar, Mokronog 158.
R 4 in R 6 po delih prodam. Tel. 82-492.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJICE LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Tone Jesenko.
UREDNIŠKI ODBOR: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Anton Jakše (vodja novinarskega servisa in EPS), Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 80 din Letna naročnina 3.000 din. Za delovne in družbene organizacije 6.000 din, za tujino 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-970-257300-128-4405/9 (Ljubljanska banka — Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 900 din, za razpise, licitacije ipd. 1.200 din, 1 cm na prvi ali zadnji strani 1.800 din. Vsak mali oglas do 10 besed 600 din, vsaka nadaljnja beseda 60 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon uredništva (068) 23-606 in 24 -200, telefon novinarskega servisa 23-610, telefon ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka 24-006. — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto — Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 101, letnik 1977, prevoženih 85000 km, garažirano, registrirano do 13. septembra, prodam za 35 SM. Informacije na telefon 26-433.
LADO 1200 ter prikolico za avto ugodno prodam. Vegel, Kočarija 5, Kostanjevica na Krki.
kmetijski stroji
TRAKTOR Ursus 35 prodam. Tel. 85-975.
PRODAM novo varnostno kabino za traktor Štore. Potov vrh 37, Novo mesto, tel. 26-886.
PRODAM traktor Fendt (12 KS) s koso. Marija Gorišek, Dobe 24, Kostanjevica.
PRODAM samonakladalko SIP (22). Alojz Arh, Gržeča vas 12, Leskovec, tel. 75-840.
PRODAM traktorsko frezo z delovno širino 140 cm. Možna priključitev na traktor TV 730 ali TV 523. Markeljc, Straža 2, Šentrupert, tel. (068) 40-284.
KOSILNICO Mini-padana in star stroj za čiščenje pšenice (za v muzej) prodam. Gornja Težka voda 15, Stopiče.
TRAKTOR UNIVERZAL 445, dobro ohranjen, prodam. Anton Kastrevc, Vel. Bučna vas 7, Ncwo mesto.
PRODAM TV 419 s plugom, Polde Grandljič, Hrastje 14, Mirna peč, tel. 26-752.
PRODAM traktor Ursus 335 in kravo, brejo 8 mesecev. Anton Brine, Griblje 48, Gradac.
TRAKTOR TV 522 s plugom in prikolico kiperico prodam. Franc Zupančič, Verdun 6, Uršna seia. Ogled po 16. uri.
PLUGE in traktor TV 731 s 350 delovnimi urami prodam. Alojz Slane, CBE 92, Metlika.
TRAKTOR Fend s koso in hidravliko prodam. Tel. 26-800.
POCENI prodam novo kosilnico BCS (petrolej, bencin). Telefon popoldne 49-021.
PRODAM traktor Masel Ferguson (25) s koso. Franc Verhovec, Igelnik 3, Velika Loka.
PRODAM motorno kosilnico. Tel. 23-736, vsak dan od 15. do 16. ure.
DOBRO ohranjen traktor TV 730 ugodno prodam. Peter Celestina, Sla-nčji vrh 1 b, Tržišče.
TRAKTOR Same Aurora 45, pogon na vsa kolesa, dobro ohranjen, letnik 1976, in členi nakladač SIP prodam. Cena po dogovoru.
Marija Ravnik, Brod 4, 64264 Boh. Bistrica.
SAMONAKLADALKO SIP 16 m',
rabljeno, prodam. Naslov: Vinko Kocjan, Butoraj 1, Črnomelj.
TRAKTOR Ferguson 35 prodam. Drago Stegenšek, Orehovo 9, 68290 Sevnica.
TRAKTOR deutz 6006 magirus, 3300 ur, in kormick D-324s koso, prodam, kupim ali zamenjam za deutz, štore ali univerzal (45 KS) in brejo kobilo. Gorenja vas 25, Mirna 68233.
TRAKTOR Lanz (28 KS) s koso prodam. Marjan Leskovšek, Globoko 22, 68254 Globoko pri Brežicah.
TRAKTOR deutz (18 KS) ugodno prodam. Jankovič, Bedenj 15, telefon (068) 57-717.
prodam
PRODAM črnobel televizor Iskra Panorama. Rebenšek, Jablanica 11, Boštanj.
PRODAM suho seno — otavo, kvalitetno. Žičkar, Vihre, Leskovec.
PRODAM več ton dobrega sena in otave. Slavko Vrtovšek, Stolovnik 72, Brestanica.
PRODAM dva telička, stara tri tedne, in 5gum michelin 175xl4zobr-oči, rabljene, za mercedes. Gorenja vas 25, 68233 Mirna.
ŽITNI MLIN na kamne prodam. Anton Radej, Krajna brda 6, Blanca.
PRODAM večjo količino sena. Ignac Kušljan. Pot na žago, Šentjernej.
PRODAM brejo kravo ali telico. Gor. Kamence 19, Novo mesto.
PRODAM kobilo in obračalnik za BCS. Franc Barbo, Šmarješke Toplice 30.
PRODAM suho seno, otavo in koruzo v storžih. Ana Tomič, Loke. Stražit.
PRODAM prikolico za avto, 9 ton sena in škopo. Drago Kovačič, Dol. Prekopa 40, Kostanjevica.
UGODNO prodam otroško posteljico z jogijem in vso posteljnino ter črno beli televizor. Telefon 84-025.
PRODAM lovsko puško driling 12.12/7.65 R. Slavko Gole, Žabja \as 20, Novo mesto.
PRODAM ovce. Štine, Gor. Sušice 24. Uršna sela.
PRODAM dva zvočnika becker 150 W, ameriške izdelave. Nedeljko La-ban, Prešernov trg 2. tel. 21-059. popoldne.
SABA — barvni televizor, star 5 let, za 10 SM in peč za centralno kurjavo 25000 kcal, staro dve leti, za 7 SM prodam. Informacije na tel. 22-008.
BELI ŽENSKI PLAŠČ številka 38, nenošen, ADC gramofon ugodno prodam. Tel. 26-331.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Informacije na telegon 23-398, popoldne.
HLADILNIK, rabljen, prodam. Tel.
25-456.
Električneškarjeza živo mejo (nastavek klip-klap) ugodno prodam. Tel.
26-416.
PRODAM skobeljni stroj (debelinko), cirkular in mlatilnico z enim čiščenjem. Janez Gričar, Straža 6, Šentrupert, tel. (068) 40-285.
PRODAM motorno žago stihi — kontra. Staniša, Konec 12, Novo mesto.
ELEKTRIČNI OMARICI (zunanja in notranja), novi, prodam za 30% ceneje. Telefon (061) 213-244.
PRODAM 1 m' suhih hrastovih fasnov,- Naslov v upravi lista (928/86).
PRODAM trosed, en fotelj in mizo. Tel. (068) 22-284.
SENO (8000 kg) prodam. Informacije po tel. 22-408, od 15. ure dalje.
HLADILNIK s skrinjo (50 1) prodam. Bukovec, Majde Sile 11, tel. 23-356.
PRODAM črno-beli prenosni televizor Iskra. Kličitena telefon 24-458 po 16. uri.
PRODAM malo rabljeno motorno žago Partner R-440. Boštjan Jakše, 68293 Studenec pri Sevnici, tel. 89-165.
PRODAM opeko BH 8 (600 kom.)4 vrata za PZ ali Lado. Nikolina Trivič, Nad mlini 23, Novo mesto.
PRODAM seno in 70 kg žice za vinograd. Vinko Škedelj, Javorovica, Šentjernčj.
PRODAM kanarčke in papige. Naslov: Anton Guštin, Grajska pot 8, Kočevje, telefon 852-296.
SENO (3 t) prodam. Vel. Podljuben 22, Uršna sela.
POCENI prodam pralni stroj in hladilnik Gorenje. Nežka Peskar, Heroja Slaka 35, 68210 Trebnje.
PRODAM črno-beli televizor Gorenje in 3 platišča (14 col) z gumami. Martin Jaklič, Zemelj 7, 68332 Gradac.
SENO, kvalitetno, prodam. Janko Hočevar, Zloganje 32, Škocjan.
PRODAM kavč — trosed, malo rabljen. Informacije vsak dan: Fišer, Planinska 19, Sevnica.
UGODNO prodam navadni šivalni stroj v omari Bagat. Mihaela Groznik, Gabrijele 12, 68296 Krmelj.
PRODAM harmoniko (120-basno) Weltmeister za 10 SM. Kličite na tel. 79-545.
NOVI cisterni, poliester, 400 in 200 litrov, za škropilnico KŽK ali za druge namene (nafta, voda) poceni prodam. Janez Hafner, Ljubljana, Šmartinska 133.
PRODAM gramofon Philips z vgrajenim ojačevalcem. Telefon 22-646.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico po ugodni ceni. Informacije na telefon 24-590, od 15. ure dalje.
KOSTANJEVE STEBRIČKE za vinograd prodam. Smrke, Gor. Glo-bodol 8, Mirna peč.
PRODAM dele za motor od VW 1300. Tel. (068) 51-165.
PRODAM 4 stole za kuhinjo. Sreto Marič, Slavka Gruma 10, Novo mesto.
PRODAM grušt za vikend, obdelan. Tel. popoldne 24-196.
SEMENSKI KROMPIR igor in mlin MKP 83 prodam. Mlin melje zrnje, cele koruzne storže in lušči koruzo. Omahen, Radohova vas 14 a, 61296 Šentvid pri Stični.
GNOJEVKO poceni prodam. Miro Kavčič, Grm 12, Trebnje.
PRODAM dnevno sobo Meblo (hrast) — masiv, stil rustika. Telefon dopoldne 72-550, Breda Mavsar, Krško, Nikole Tesle 12.
PRODAM baskitaro Maya (kopija Fender). Informacije na telefon (068) 23-856, dopoldne in popoldne (068) 85-981.
PRODAM caterppilar 966 c gumaš, odlično ohranjen. Telefon (061) 666-013.
PRODAM moško obleko št. 48, rjave barve, nenošeno, in ženko jakno žrebe, številka 40—42. Informacije na tel. (068) 51-443, dopoldne, do 11. ure.
PRODAM stereo avtoradio na kasete, japonski. Tel. 26-680.
UGODNO prodam sedežno garnituro, klubsko mizico. Informacije na tel. 24-318, Bojan Železnik, Gor, Straža 71.
kupim
posest
(7
VINOGRAD na Golobinjku v arov), star 8 let, na žici, oddam v naj em. Tratnik, Šentjernej.
PRODA se posestvo Radanovič s hišo in gospodarskim poslopjem na Kremenu pri Krškem. Za informacije se oglasite pri R. Vevar, Kremen 12, Krško.
PRODAM 36 arov vinograda blizu Mokronoga. Tel. (064) 81-149.
BUKOV G.OZD(35a)naJavorovici prodam. ■ Drobež, Gor. Vrhpolje 84, Šentjernej.
PRODAM 30 a njive za obdelavo in parcelo za vikend ali vinograd na Velikem Slatniku pri Novem mestu. Informacije po tel. (061) 772-112 int. 72 dopoldne.
dobroto — hčerka Stanka z družino in sin Janez z Martino.
Dragemu očetu, dedku in pradedku JOŽETU GREGORIČU iz Velike Lahinje, prisrčno čestitajo za 85. rojstni dan in mu želijo veliko zdravja in zadovoljstva sin in hčerke z družinami. Vnuki in pravnuki pa mu pošiljajo 85 poljubčkov.
razno
obvestila
IŠČEMO žensko za pomoč v gospodinjstvu. Hrana, stanovanje in nagrada zagotovljeni. Oglasite se lahko samo popoldne. Naslov v upravi lista (926/86).
OSAMLJEN MOŠKI Abrahamovih let iščem gospodinjo. Kasneje možna tudi poroka. Šifra: »ZASAVJE«.
STAREJŠI UPOKOJENEC išče starejšo upokojenko za gospodinjo. Ponudbe pod šifro: »GOSPODINJSTVO«.
PREDSTAVNIŠTVO RENAULT vzame v najem stanovanjsko hišo v Novem mestu ali okolici. Telefon 22-454 ali 23-810 vsak dan od 8. do 16. ure, razen sobote in nedelje.
PRIJETEN MOŠKI srednjih let ter visoke postave, z dobrimi dohodki (zdomec), želi spoznati dekle višje postave, lahko brez imetja. Naslov v upravi lista (923/86).
ALOJZ JOŽEF, Herinja vas 11, Otočec, prepovedujem vožnjo in hojo po zasebni cesti Jamnik — Reševci. Kdor „tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
čestitke
FRIZERSKI SALON »MILKA« NOVO MESTO, Partizanska 3
— Cenjene stranke obveščamo, da bo frizerski salon zaradi prenove zaprt v četrtek, 27. 2., petek, 28. 2., in soboto 1. 3.
— V PONEDELJEK, 3. 3. 1986, VAS ob 9. URI VABIMO NA OTVORITEV. ZA VAS IMAMO TA DAN PRIPRAVLJENO MAJHNO PRESENEČENJE: — Delovni čas: od ponedeljka do petka od 6. do 20. ure, ob sobotah od 6. do 13. ure.
Hvala za razumevanje. Priporočamo se za obisk.
JARKICE, stare sedem tednov,-imamo naprodaj. Prodajamo tudi bele piščance. Franc HUMEK. Irča vas 18, Novo mesto, tel. 24-496.
KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Sprejemamo naročila po telefonu 24-496. Franc Humek, Irča vas 18, Novo mesto.
GOSTILNA ZUPANČIČ, Žužemberk, priredi ob dnevu žena 8. marcu ples. Ža prijetno razpoloženje bodo skrbeli Beneški fantje. Sprejemamo rezervacije na tel. 84-107.
HITRO, POCENI IN Z GARANCIJO, popravljam vse gospodinjske stroje in elektromotorje. Tel. 25-393 od 16.—22. Se priporočam!
Dobri, ljubljeni mami FRANCKI BRUDARJEVI iz Novega mestaželijo za 83. rojstni dan vse najboljše, mnogo zdravja in srečnih let vsi, ki jo imajo radi. Dvanajst vnučkov in 12 prav-nučkov pa ji pošiljajo 83 poljubčkov.
Dragi mami in stari mami FANI MATOHOVI, Slavka Gruma 39, iskreno čestitajo za njen dvojni praznik ter seji zahvaljujemo za vso skrb in
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, dasejeavtoservis IZTOK SEVER, preselil na Ulico talcev 1, tel. (068) 26-570. Varimtudi hladilnikeza avtomobile. Se priporočam!
154/9-86
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 76. letu nas je zapustila draga mama,
stara mama, sestra in svakinja
ANA PUST
roj. PERPAR
iz Vrhtrebnjega 12
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, posebno sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, pokojni darovali cvetje in jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi TP VIATOR Ljubljana, sodelavkam Ilirije Vedrog ter dr. Humarju za dolgoletno zdravljenje. Hvala duhovnikoma za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
KUPIM GOLF diesel, letnik 1985. Glivar, Drska 27, telefon 26-946, zvečer.
KLAVIR ali pianino kupim. Ponudbe na telefon (068) 49-069.
GARSONJERO ali enosobno stanovanje kupimo na območju Novega mesta ali Izolesširšookolico. Ponudbe pod šifro: »STANOVANJE«.
KU PIM telico frizijsko, brejood 5 do 8 mesecev. Škrjanc, telefon (068) 69-725.
KANU kupim. Pero Bunjevac, Di-lančeva 6, Novo mesto.
126 P, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na telefon (061) 851-564, popoldne.
kinološko drušlvo
novo me/to
KINOLOŠKO DRUŠTVO NOVO MESTO, ki deluje na območju občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika in Trebnje
organizira
tečaj za šolanje psov!
TEČAJ SE BO PRIČEL V TOREK, 11. MARCA '986 S PRIČETKOM OB 16. URI NA KLUBSKEM VEŽBA-LIŠČU OB REKI KRKI PRI RAGOVEM POD NOVIM NOVOMEŠKIM MOSTOM (NASPROTI VETERINARSKE POSTAJE OZ.TOVARNEZDRAVILKRKA). Prijave zbira Beg Janja, Drska 18, Novo mesto (tel. 23-663).
Rok za prijavo je 10. 3. 1986.
Za šolanje je mogoče prijaviti pse vseh pasem v starosti od 9 mesecev do 2 let.
Šolanje obsega vaje poslušnosti, sledenje, obrambe in napada (po programu ISP-A, ISP-B).
Po zaključku tečaja bodo lahko vodniki ssvojimi psi opravljali izpit A ali B, ki bo predvidoma konec junija 1986.
VABIMO VAS K SODELOVANJU!
KINOLOŠKO DRUŠTVO NOVO MESTO
139/0-86
Zdaj globoko pod zemljo Ti trudno truplo spalo bo.
Kako je dom Tvoj miran, tu utihne vseh viharjev jeza, krivice roka sem ne seže, tu rev ne bo, težav ne ran.
Dom Tvoj poslednji ostal Ti bo miran.
V S P O M I N
ŠTEFANU GALIČU
s Šmihelske c. 15, Novo mesto 1985 — 1986
2.	marca mineva leto, odkar si tiho in brez slovesa za vedno odšel od nas. Kako si se oklepal življenja, vendar bolan in krhek kot si bil, nisi mogel zmagati v boju za obstanek, saj je življenje včasih tako težko in kruto. Žalostni smo, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli. Pogrešamo te. Hvala vsem, ki se ga z mislijo in besedami spominjate ter za trenutek postojite ob njegovem poslednjem domu. Prijateljem in znancem, ki nosite na grob cvetje in prižigate sveče, lepa hvala!
V tihi žalosti: žena Vida, hčerka Darja, sestre Mici, Ivanka, Gabrijelca in vsi njegovi najdražji Novo mesto, Cirnik, Apatin, Hočevje, Ljubljana
Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni pustilo.
ZAHVALA
V 85. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA BROZOVIČ
iz Učakovcev pri Vinici
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih, z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in io SDremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom, dr. Špecovi in GG TOK Črnomelj za podarjeni venec ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sinova Jože in Stane, hčerke Marica, Anica in Fanika z družinami, sinovi France, Janko in
Vince ter vnuki in pravnuk
ZAHVALA
V 82. letu nas je po kratki bolezni zapustil ljubljeni mož, ata in stari ata
MARTIN KIRAR
iz Stare vasi pri Škocjanu
Ob boleči izgubi se prisrčno zahvaljujemo gospodu župniku in kaplanu za obiske in lepo opravljeni obred, taksistu Ivu Kotarju, ki je prvi priskočil na pomoč, vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za vsestransko pomoč, darovane vence in izrečeno sožalje tej DO PROTEKTOR, SATURNUS in VVO OTONA ŽUPANČIČA Ljubljana. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
23. februarja je minilo 7 let, odkar nas je zapustila naša draga mati
MARIJA PERUCI
rojena v Krškem, pokopana v Trebnjem
Oh, moja draga mati, v življenju mnogo mogla si prestati, že dolgih sedem let te ni!
Težko je spoznanje, da se nikoli več ne vrneš.
V naših srcih vedno boš živela.
VSI TVOJI
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je 17. februarja 1986 po težki bolezni za vedno zapustila naša draga mama, muti, sestra in teta
MARIJA CEJAN -MARICA
iz Polja pri Krmelju
Prisrčna hvala za pomoč ob smrti naše drage Marice družinam Končina, Tisu, Virant, Berzin, Ržen, Poljanec, Lunder, Drolc, Ko-mljanc, Gačnik ter vsem vaščanom in ostalim krajanom, ki so kakorkoli pomagali, karkoli darovali za drago pokojnico. Hvala zdravnikom iz Krmelja, govorniku za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred, pevkam za zapete pesmi. Iskrena hvala vsem, ki so se od nje zadnjič poslovili, jo spremili v zadnji tihi dom v Gabrijelah, kakor tudi vsem tistim, ki še vedno obiskujejo njen grob in ji prižigajo sveče ter poklanjajo rože.
Žalujoči: sin Branko, brat Franci z družinama in sestra Anica
ZAHVALA
Ob boleči in težki izgubi naše ljube in dobre mame, stare mame in babike
BARBARE JANKOVIČ
rojene BROZ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in kolektivoma občinske uprave Črnomelj in Planike iz Kranja za izraze sožalja, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti,govornikomaobodprtemgrobu, župniku za opravljeni obred in še posebej pevkam iz Adlešič za zapete žalostinke. Prisrčna hvala zdravnikom in ostalemu medicinskemu in strežnemu osebju visceralne kirurgije in intenzivne nege kirurškega in internega oddelka bolnišnice Novo mesto, kakor tudi dr. Boriču iz zdravstvenega doma Črnomelj za lajšanje bolečin med dolgo in težko boleznijo.
ŽALUJOČI: hčerke Vera, Anica in Magda ter sin Jure z družinami
Črnomelj, Vrhovci, Šenčur, Kitchener
Ljubezen, ljubezen in trpljenje-bilo tvoje je življenje.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 30. letu za vedno zapustila naša draga mamica, hčerka, sestra in teta
GRETA VIDOŠ
roj. Verščaj
z Drske46
Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala stanovalcem iz bloka Drska 46, VU Partizan Ljubljana in kolektivu Petrola iz Ločneter gospodu proštu za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
Vsa sreča je pri nas minila, ko tebe, draga mama, zemlja je pokrita. Vse bolj osamljene naše so poti, odkar v temnem grobu počivaš, draga
mama ti.
ZAHVALA
V 75. letu nas je zapustila naša dobra, skrbna mama, stara mama, prababica, sestra in teta
AMALIJA ROŽMAN
roj. RETELJ
iz Malenške vasi
Od nje smo se poslovili 19. februarja na pokopališču v Mirni peči. Najlepše se zahvaljujemo dobrim sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste v težkih trenutkih priskočili na pomoč, pokojni podarili cvetje in vence. Posebej se zahvaljujemo Standard konfekciji in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 91. letu življenja seje iztekla življenjska pot
MARIJI LAVRIHA
iz Velike Loke 46 pri Trebnjem
Najlepše se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom iz Velike Loke, sostanovalcem stolpnice Na jami 3 v Ljubljani in vsem znancem in prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojni mami darovali vence in cvetje ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujeva se tudi duhovniku za tako lepe in ganljive poslovilne besede in spremstvo do njenega zadnjega bivališča.
ŽALUJOČA: hčerka Mici in vnuk Vinko z družino
ZAHVALA
V 88. letu je prenehalo biti plemenito srce našega dragega očeta, dedka in pradedka
JANKA IVANUŠIČA
s Preloke 64
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem naše družine, ki ste nam pomagali, pokojnika v takem številu obiskali in ga pospremili na njegovi zadnji poti, duhovnikom, ZZB Preloka in pogrebcem pa za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ana z otroki
k
Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a v strašnem trpljenju odšla si v večni dom.
ZAHVALA
V 79. letu starosti nas je 10. februarja zapustila naša draga žena, mama, stara , mama, prababica in teta
KATARINA KRIŽE
roj. ABSEC
iz Praproti 3
Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih, za podarjene vence in cvetje ter spremstvo na zadnji poti, osebju zdravstvenega doma Črnomelj in Semič, DO Iskra Semič, DO Saturnus, ZZB Stranska vas, govornikoma Slavici Javršek in Milanu Jurajevčiču za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni
St. 9 (1907) 27. februarja 1986
DOLENJSKI LIST
23
BERDIK
BRIGITA
Funkcionarji se praviloma ne vračajo v bazo, inž. Brigita Ber-dik iz temeljne organizacije kooperacije pri kmetijskem kombinatu v Sevnici pa je ena redkih lakih svetlih izjem. Pred slabim letom je odšla v Ljubljano na republiško konferenco ZSMS na delo v komisiji za kmetijstvo. Pravzaprav bo to komisijo vodila še do kongresa, ki bo maja v Krškem, je pa že v službi v kolektivu, iz katerega je izšla.
V šali omeni, da bi včasih potrebovala helikopter, toliko poti ima. saj povrhu vsega stanuje še daleč od delovnega mesta — na Mirni. Je zadolžena za živinsko proizvodnjo, je pa tudi kmetijska pospeševalka. Zrasla je na kmetiji in je vajena skromnosti. Zanika, da ni bila ona tista, ki je sevniško kmečko mladino že drugič popeljala do laskavega naslova republiških prvakov v kvizih »Mladi in kmetijstvo«. »Tekmovali so že prej, najbolj zaslužna za to sta pospeševalec Marko Zabukovec in Peter Camloh s Planine; pridite v soboto v Mursko Soboto, pa boste videli, kako se bodo mladi iz Tržišča borili, da osvojijo ta naslov še v tretje,« zaupa v njihovo znanje. Pogovor je prekinil telefonski poziv 'z Gorenjske, ki so se že zanimal’ kakšne nasprotnike bodo
Sevničani pripeljali letos. Brigita Gorenjcem ni zaupata, da se bodo spustili v boj osnovnošolci tržiščanske osnovne šole, ki so to soboto zmagali na posavskem kvizu v Boštanju in ugnali celo favorizirano mladinsko ekipo iz svojega kraja.
Brigitine resne skrbi so drugje. V sevniški kooperaciji je nasledila dobro dediščino: lanskih
4,150.000	litrov mleka in 1.400 odkupljenih pitancev. Vse to se je priredilo na domačijah kooperantov od šentjanških hribov do Bohorja in Lisce. »Januarski indeks odkupljenega mleka je v primerjavi z lanskim januarjem 111," omeni in doda, da se ne boji zaplaniranega 4 odstotnega porasta odkupa za letos, češ, če to dosegamo pozimi, kaj bo šele čez leto, ko je lažje za prehrano. Navaja, da se pri tem pozna v pičlih dveh letih zgrajenih 150 novih silosov in izobraževanje kmetovalcev. Ne zameri jim, ker so zadnje čase malo zadrževali živino za odkup glede na grozeče škarje cen. »Prav so razmišljali, temu se preprosto reče zdrava pamet!" Pravi, da to ni bila špekulacija, zakaj naj bi na koncu vedno izgubljal le kmet.
Tedna dolenjskega cvička ne bo
Poskus z zahtevnim besediloi
Zakaj odpoved — Počastitev cvička vendarle ob stoletnici grmske šole
In kaj meni inž. Berdikova glede kadrovske zasedenosti sevniške kooperacije? »Ni še optimalna," odvrne, pri čemer misli, kako bi kakšna roka, bolje rečeno glava, še prišla prav, zlasti še, ker nameravajo proizvodnjo še bolj razširiti. »Možnosti so predvsem v pašništvu, in seveda v našem kadrovskem potencialu mladih kmetov. Mi nimamo hektarov, ki jih kanijo pridobiti ostali Posavci na račun savskih elektrarn,« razmišlja. Tu lahko navede povsem otipljive rezultate. Navsezadnje je prav ona lansko poletje v živinorejsko skupnost Križ pripeljala »krte« — kmetijski raziskovalni tabor (KRT).
Brigita vsekakor ve, da bo mladinski funkciji po kongresu rekla slovo, v Sevnici pa bo še
pokazala, koliko šteje.
A. ZELEZN1K
NOVO MESTO — Vsem, ki nasprotujejo tej največji dolenjski turistični prireditvi, Društvo vinogradnikov Dolenjske sporoča, da bodo letos lahko mirno spali. Organizacijski odbor, kije moral pogoltniti že prefcej grenkih, v Novem mestu ne najde več rešitve.
Najprej so se ljudje pritoževali nad športno dvorano, češ daje v njej premalo sanitarij, pa preveč popivanja. Prireditev so pregnali tudi z Glavnega trga, kjer je potekala lani v deževnem vremenu in ni imela pravega finančnega učinka. Vinogradniki so predlagali Stadion bratstva in enotnosti, pa so spet dobili odklonilno mnenje, češ da bodo tam uničevali travnate površine. Potem so se odločili, da priredit ev prenesejo v drug kraj, toda tedaj so nastopili občinski možje in rekli, da je prireditev novomeška in da mora taka tudi ostati. »V Metliki, kjer Vinsko vigred prirejajo prav sredi mesta, nimajo nobenih težav. Saj se takrat nihče ne zadržuje v stanovanju. Vsi so na Vigredi, pa je vsem prav,«, je povedal eden od razpravljalcev na nedeljski skupščini podružnice Društva vinogradnikov Novo mesto— Trška gora, kije vedno nosilo veliko breme pri organizaciji Tedna cvička.
Seveda je vzrokov, da odpovedujejo to prireditev, še več. Polegpo-manjkanja prostora in denarja je eden glavnih vzrokov pičla lanska letina. »S tujim perjem, ružico in malvazijo, pa se ne nameravamo hvaliti,« jev šali povedal predsednik Društva vinogradnikov Jože Unetič.
Kljub temu bo tudi letos počastitev cvička, vendar brez ocenjevanja in nagrad. Pritaknili jo bodo k jesenski osrednji proslavi 100-letnici srednje kmetijske šole Grm. V ta namen naj bi zgradili tudi velik pokrit paviljon, ki bi služil tudi za razstavo pridelkov ali kmetijske mehanizacije. To naj bi poizkusili že letos ob slovesnosti šole. Slišati je bilo vrh tega, naj bi cvičku vsaj en dan v letu posvetili v vsaki podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske. To naj bi bile neke vrste dolenjske veselice, kjer bi se predstavili pridelovalci te kapljice iz domačega vinorodnega okoliša.
J. PAVLIN
Negotova usoda gradu v Gradcu
Na nekdanjem grajskem hlevu se je zrušil del strehe — Kako z obnovo
GRADAC — Pretekli četrtekseje na nekdanjem grajskem hlevu v Gradcu, ki stoji poleg pred leti požgane stavbe na grajskem dvorišču, porušil del strehe. Gradčani pa so znova začeli ugibati, kakšna bo nadaljnja usoda gradu in stavb okrog njega, ki bi bili lahko, če bi jih kdo primerno vzdrževal, belokranjski Otočec.
Gradčani se pritožujejo, da je v gradu prava zmešnjava, na katero so že dolgo opozarjali, a sedosedaj ni še nič premaknilo. Gibanje okrog delno požgane in sedaj porušene stavbe je življenjsko nevarno.
Na metliškem izvršnem svetu pravijo, da je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto dal v srednjeročni program tudi obnovo gradu, vendar bi bila adaptacija možna le, če bi metliška občina prispevala k visoki vsoti za obnovitev polovico denarja, polovico pa bi prispevala Kulturna skupnost Slovenije. V Metliki pa bi težko zbrali tolikšno vsoto, zato obljubljajo, da bodo poskušali zagotoviti vsaj toliko denarja, da bi z njim omogočili varnost objektov v Gradcu.
Jovo Grobovšek z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine izNovega mestaje potožil, da je zgolj po naključju zvedel, da seje vdrla streha na negdanjem grajskem hlevu, da pa se z metliško stanovanjsko skupnostjo in izvršnim svetom že 5 let dogovarjajo o tem,
kako rešiti gradaški grad, a so bila dogovarjanja doslej brez uspehov. »Zavod je dal soglasje za porušitev požgane stavbe, ker nima spomeniških kvalitet. Poslopje, na katerem se je vdrl del strehe, pa ima lepe kleti, dobro konstrukcijo in je kulturna dediščina. Trudimo se, da bi dobili projekt od gradu in postopoma začeli odseljevati ljudi ter stavbo urejevati. Žal pa smo mi le tisti, ki lahko opozarjamo na kulturno pomembne stavbe, denarja za kaj več nimamo, stanovanjske skupnosti kot upra-vljalca pa grad ne zanima. Sicer pa v Metliki, kolikor je znano našemu Zavodu, za obnovo kulturnih spomenikov niso dali zadnjih šest let niti dinarja, vsaj preko našega Zavoda ne,« je povedal Jovo Grobovšek.
In kaj pravijo na metliški samoupravni stanovanjski skupnosti, saj so vsi po vrsti zatrjevali, da je ta skupnost gospodar ogroženega poslopja. Tajnik stanovanjske skupnosti Maks Koležnik je dejal, da gospodarijo le s stanovanji v gradu, da pa omenjena stavba nima vzdrževalca ter da so jo ljudje uporabljali oz. izkoriščali, dokler je stala streha, sedaj pa...	BEZEK
NATEČAJ ZA VESELO JESEN
BREZ STREHE — Del gradaške-ga hleva, na katerem se je pred tednom vdrla streha. Kdo bo
poskrbel za hišo? Sedaj, ko je ni več moč uporabljati, noče biti nihče njen gospodar.
Septembra letos bo v Mariboru jubilejni 20. festival slovenskih narečnih popevk Popevka vesele jeseni. Organizator vabi k sodelovanju. Vsak lahko sodeluje z dvema popevkama z narečnim besedilom. Melodije lahko kandidati pošljejo na kaseti kot demos posnetek ali note v treh izvodih z naznačeno harmonijo, tempom in podpisanim besedilom ter posebej natipkanim besedilom v treh izvodih. Šifriranim skladbam priložite v posebni ovojnici naslov, ime in priimek avtorja skladbe in besedila ter predlog za izvajalca in aranžerja. Skladbe je treba poslati najkasneje do 28. februarja na naslov. Društvo glasbenih delavcev Harmonija, Gledališka 8, Maribor. s pripisom ZA POPEVKO VESELE JESENI 86.
Podeljenih bo več nagrad, in sicer: 50.000 din za najboljšo narečno popevko po izboru organizatorja, 50.000 din, zlati klopotec in še 2 denarni nagradi po izboru občinstvater 3 nagrade za najboljše narečno besedilo po
40.000	do 20.000 din. Nagrada za najboljši aranžma znaša 30.000 din.
V letošnji sezoni Mirnopečani gostujejo z igro Alenke Goljevšček »Pc Prešernovo glavo — Igra zahteva kar 22 igralcev_________________________
MIRNA PEČ — Mirnopeška gledališka skupina kulturnega društva se je za letošnjo sezono lotila priprave nadvse zahtevnega in obsežnega dela Alenke Goljevšček »Pod Prešernovo glavo«. Premiero so Mirnopečani imeli ob slovenskem kulturnem prazniku v domači dvorani, minulo nedeljo pa so se predstavili na Dobu.
Kar čudno se zdi, da bi mirnopeški igralci kot amaterji lahko dobili v uk
tako sveže delo, vendar jim je to uspelo s posredovanjem sestre Alenke Goljevšček, ki je pred 25 leti poučevala na mirnopeški šoli. Avtoricajim je obljubila, da si bo ogledala premiero, vendar so jo zaradi slabega vremena zaman pričakovali. Sedaj nestrpni pričakujejo, da jih bo presenetila na eni od predstav, morda v Šentjakobskem gledališču, kjer se bodo letos že drugo sezono zapored predstavili tamkajšnjim gledalcem.
I
PREŠEREN POD PLINSKO MASKO — Zaključni prizor iz drame »Pod Prešernovo glavo«, s katero uspešno gostujejo člani amaterskega gledališča iz Prečne. (Foto: J. Pavlin)
Priljubljen Glas mladih
Črnomaljski mladinci pripravili 8. zabavnoglasbeno prireditev Glas mladih Bele krajine 86__________
ČRNOMELJ — Občinska konferenca črnomaljske mladine je pretekli četrtek pripravila že osmo zabavnoglasbeno prireditev Glas mladih Bele krajine 86, na kateri seje s 14 že znanimi skladbami predstavilo 17 mladih pevcev amaterjev izdeželeob Kolpi. Veliko zanimanje za prireditev — s tistimi, ki so zaman povpraševali po vstopnicah, bi namreč lahko napolnili še eno dvorano kulturnega doma — dokazuje, da je Glas mladih iz leta v leto tako med mladimi kot starimi Belokranjci bolj pribljubljen, za kar poskrbijo tudi iznajdljivi organizatorji.
ZMAGA »VETERANKE« — Četr-tošolka črnomaljske srenje šole in stara znanka zabavnoglasbene prireditve Glas mladih Bele krajine, Jožica Žagar, je zmagala s pesmijo Sin-ging that rock'n’roll, ki jo je na oddaji zapela ob spremljavi ansambla Iva U meka. Čez dva meseca se bo tako na »Kar znaš, to veljaš« pomerila za naslov amaterja leta.
Letošnjo prireditev je nekako vzela pod okrilje ekipa kulturno-zabavnega programa ljubljanskega radia, ki prav tako že osmo leto pripravlja oddajo Kar znaš, to veljaš. Zmagovalka črnomaljske prireditve, učenka tukajšnje srednje šole in že stara znanka Glasu mladih Jožica Žagar, bo namreč s pesmijo Singing that rock’n’roll nastopila na sklepni oddaji Kar znaš, to veljaš, kjer bodo približno čez dva meseca izbirali amaterja leta. Drugo mesto so poslušalci prisodili osnovnošolki Renati Rom in pesmi Manekenka, tretje pa Marjanu Brezarju, delavcu v Beltu, ter skladbi Samo jedan dan života. Ob tem velja omeniti, da so očitno zalegle kritike iz preteklih let, ko so se obiskovalci pritoževali, da med pesmimi prevladujejo hrvaške, saj so se letos pevci bolj odločali za domača besedila.
Organizatorji so poskrbeli tudi za dve svojevrstni presenečenji: mladinci in mladinke iz adlešiškega obrata Tonose so predstavili njihove modele iz nove kolekcije, gostja večera Marjana Deržaj pa je poskrbela, da je nekaj pesmi zapelo malodane 460 obiskovalcev kulturnega doma. Gotovo ob vsem tem velja omeniti tudi delovne organizacije Emono, SCT, Belt in cvetličarno Sonje Šikonja, ki so finančno pripomogle k izvedbi prireditve.
B.	M.
Delo je režiral domačin Marjan Kolenc, ki že več kot dvajset let postavlja igre na mirnopeškem odru. Drama je zahtevala več kot tri mesece vaj, zato pa sta bili manj zahtevni garderoba in scena, saj se delo dogaja v šolski zbornici. Ko smo igro že skorajda imeli pripravljeno za uprizoritev, smo si ogledali igro poklicnih igralcev v Ljubljani. Veliko po tem nismo spreminjali, saj mislimo, da smo vsebino in poslanstvo drame dobro zadeli," pove Marjan, brez katerega zagotovo v tem kotu novomeške občine ne bi bilo mladih na odru. Rad dela z njimi, ker tudi oni radi hodijo na vaje, so disciplinirani, zato ga vedno znova pritegnejo zraven. Igrali so: Elko Obrekar, Nataša Krevs, Jožica Sukovič, Bogdan Krevs, Ciril Progar, Draga Rapuš, Dušan Hočevar, Tone Kramar, Irena Krevs, Janez Zupančič, Sonja Rozman, Mateja Marn, Tone Kos, Jože Tomšič, Marko Kupljenik, Mojca Novljan, Tončka Rozman, Milan Vire, Mile-, na Sukovič, Vida Bobnar.
»Velike težave so s prevozom igralcev. Radi bi igrali, pa čeprav le za povrnjene potne stroške, za malico bomo že sami poskrbeli. Predvsem radi vidimo, da so gledalci zadovoljni in da smo jim na tak način popestrili nedeljsko popoldne,« je v ime^u ekipe povedal Ciril Progar. Mirnopečani se bodo 9. marca predstavili v Šentjerneju, potem pa še v Grosupljem, Šentjakobu in še povsod tam, kamor jih bodo povabili.
J . P.
\
Psi morili jelene
Pet jelenov umorili, dva pa tako hudo ranili, da so ju lovci odstrelili
KOČEVJE — Na območju za Dolgo vasjo pri Kočevju so lovci minulo soboto naleteli na žalosten prizor. Psi so se mastili s petimi jeleni, ki so jih prej umorili, napadali pa so še dva, ki sta bila sicer še živa, čeprav obžrta in krvava. Lovec, ki je ta žalosten prizor prvi opazil,je ustrelil dva psa, ostali psi pa so se razbežali. Seveda je bilo potrebno odstreliti tudi oba ranjena jelena.
Na tem območju je po zatrjevanju kmetov veliko divjadi in prav jelenjad jim povzroča največ škode. Zaradi tega so krajani na tem območju nabavili tudi pse. Vendar bi morali biti psi privezani pri hiši. To še posebno velja zdaj, ko še vedno ni povsem zatrta steklina. Žal pa se psi gibljejo prosto in tako oni delajo škodo na divjadi. Posebno hudo je zdaj, ko zaradi visokega snega divjad ne more bežati in je lahek plen psov.
J. P.
RAZSTAVA ROČNIH DEL IN DOMAČE OBRTI
KRŠKO — V počastitev dneva žena bo aktiv žena tovarne »Djuro Salaj« v razstavišču Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja pripravil razstavo ročnih del in izdelkov domače obrti. Vodstvo aktiva je povabilo k sodelovanju poleg zaposlenih, upokojencev in njihovih svojcev, znancev še vse, ki bi radi širši javnosti predstavili svoje izdelke. Pričakujejo jih od ponedeljka, 3. marca, do srede, 5. marca, med 11. in
12.	ter od 16. do 17. ure dežurne članice aktiva v razstavišču. Podrobnejše informacije daje predsednica aktiva Marija Poharc. Razstava bo predvidoma odprta od 5. do 14. marca.
M
MANČEK OBISKAL MALOŠOLARJE VVZ — Več kot-sedemsto varovancev vrtcev se je za proslavljanje slovenskega kulturnega praznika zbralo v novomeškem Dgmu JLA. Najprej so nastopile tovarišice, potem so se predstavili najmljaši s pesmijo in plesom. Najbolj zanimiv je bil zaključek, ko je na oder prišel Novomeščan Marjan Manček, priznani karikaturist, avtor risanih filmov in ilustrator mnogih otroških slikanic. Po daljšem razgovoru z otroki je vzel v roke flomaster in na velikem papirju pred očmi vseh risal zgodbice in nove podobe iz otroškega sveta. (Foto: J. Pavlin)
kozerija
ZMERAJ	SEM	VOLIL
Res je: zmeraj sem volil najboljše, najsposobnejše. Ljudi, ki so bili naj-naj-naj. Odkar sem postal- polnoleten, počenjam to: obkrožujem številko pred najboljšim. Pred najboljšim županom, pred najboljšim izvr-šnikom, pred najboljšim sisov-cem. Razumljivo je, da nas vodijo najboljši, kdo bi nas sicer!
Na drugi strani pa slišim, berem in občutim, da nam gospodarstvo šepa, da je izvoz bolj kilav, da zaslužimo s turizmom petkrat, šestkrat, morda celo osemkrat manj kot Avstrijci (cene pa vedno višje), da ima zdravstvo premalo denarja, da je
kulturna raven našega naroda skoraj že na psu, da šolniki stavkajo zaradi prenizkih osebnih dohodkov, da je mladina razuzdana, da upokojeni ljudje ne morejo plačevati s penzijami niti vzdrževalnine v domovih počitka, da ni dovolj umetnih gnojil, da zaradi neprimernih odkupnih cen kmečki živelj noče saditi sladkorne pese, da študentje ob skromnih štipendijah gladujejo, da marsikdo ne more plačati oskrbnine za otroke v otroškem vrtcu, da smo zadolženi do grla in čez in da se še zadolžujemo, da banke ne morejo odplačevati najetih kreditov, da ni športnih objektov, da gremo v nepre-
mišljene investicije, da gradimo industrijske objekte brez surovinskega ozadja, da članstvo izstopa iz Zveze, da se krade po dolgem in počez, da imamo ceste bolj podobne stezam, da goljufamo pri prijavi letnega dohodka, da je družba v težki moralni krizi, da imamo zastarel železniški promet, da počasi, a z gotovimi koraki ugotavljamo, kako smo zavozili usmerjeno izobraževanje, da je del delavskega razreda tik pred tem, ko bo pričel dobivati socialno podporo, da globoko zaostajamo za tehnološkim razvojem Evrope, da smo računalniško nepismeni, da smo s številom telefonskih pri-
ključkov na repu svetovne lestvice, da smo narod alkoholikov in samomorilcev, da smo nevljudni, da imamo neurejena stranišča, da premalo beremo knjige in ne nazadnje, da nas ni malo, ki ne končamo niti osnovne šole...
Ob vseh teh in tudi nenapisanih dejstvih sem se globoko zamislil. Odločil sem se za nekaj nenavadnega, priznali boste. Sklenil sem namreč, da bom enkrat v življenju volil — najslabše. Toda pri nas to ni mogoče. Ko sem prišel na volišče, so bili na volilnih lističih spet napisani — najboliši.
TONI GAŠPERIČ
t—