DOLENJSKI LIST ŠT. 9 (1699) - 4. marca 1982 STRAN 11 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik XIX. Novo mesto, 4. marca 1982 St. 4 VSEBINA OBČINA NOVO MESTO Statutarni sklep o oblikovanju, nalogah in pristoj- 25 26. 27. 28. 29. nostih skupščine, zborov in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto Sklfp o oblikovanju konferenc delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto Sklepi o razrešitvi in imenovanju članov, oziroma namestnikov občinske volilne komisije Novo mesto Odlok o oplojevanju živali in o ukrepih v živinoreji na območju občine Novo mesto Odlok o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki se nahajajo v mejah zazidalnega načrta Regrške košenice 30. Odlok o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinar-sko-higienske službe 31. Akt o ustanovitvi Dolenjskega muzeja Novo mesto OBČINA KRŠKO 32] Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Krško OBČINA RIBNICA 33. Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin Občina Novo mesto 25. Na podlagi 30. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti v občini Novo mesto je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto v skladu z določili 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS št. 3/81) sprejela na svoji seji dne 19/2-1982 STATUTARNI SKLEP o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, zborov in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto 1. člen Samoupravno stanovanjsko skupnost upravlja skupščina. Skupščino sestavljata: - zbor uporabnikov in — zbor izvajalcev 2. člen Zbor uporabnikov šteje 67 delegatskih mest. Zbor izvajalcev šteje 17 delegatskih mest. Mandatna doba delegatov traja štiri leta. 3. člen Delegate v zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske, skupnosti delegirajo: — konferenca delegacij temeljnih organizacij združenega dela in de- lovnih skupnosti: 31 delegatov. Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti določi s posebnim sklepom način oblikovanja konferenc delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti in število delegatskih mest: - delovni ljudje, občani in skupnosti stanovalcev preko delegacij krajevnih skupnosti: 32 delegatov. Vsaki krajevni skupnosti pripada eno delegatsko mesto. - upokojenci in invalidi preko Koordinacijskega odbora društev upokojencev občine Novo mesto: 1 delegata - delavci zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, preko Osnovne organizacije sindikata delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih Novo mesto: 1 delegata - delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost, preko Obrtnega združenja Novo mesto: 1 delegata - delovni ljudje in občani, ki pri banki namensko varčujejo za rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja, preko zbora varčevalcev pri LB Temeljni dolenjski banki Novo mesto Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje: 1 delegata Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter občani v krajevnih skupnostih izvolijo delegacije za zbor uporabnikov na splošnih neposred- nih in tajnih volitvah po postopku in na način, kateri velja za volitve delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki sestavljajo skupščinski sistem. 4. člen Delegate v zbor izvajalcev delegirajo organizacije združenega dela in delovne skupnosti: - Zavod za družbeno planiranje Novo mesto 1 delegata - SGP Pionir TOZD Projektivnibiro Novo mesto 1 delegata - TZ/KRKA Projektivni biro Novo mesto 1 delegata - Dolenjski projektivni biro Novo mesto 1 delegata - IGM „Sava” Krško — DE Projektivni biro Novo mesto 1 delegata - SGP „Pionir” Novo mesto TOZD TKI Novo mesto 1 delegata - SGP ..Pionir” TOZD Gradbeni sektor Novo mesto 1 delegata - Komunala Novo mesto 1 delegata - Podjetje za PTT promet Novo mesto 1 delegata - DES TOZD Elektro Novo mesto 1 delegata - Vodnogospodarsko podjetje Novo mesto 1 delegata - Cestno podjetje Novo mesto 1 delegata - GP ..Gradbenik” Žužemberk 1 delegata - Novomontaža Novo mesto 1 delegata - ONPZ ..Hrast” Novo mesto 1 delegata - Stavbna zemljiška skupnost občine Novo mesto 1 delegata - LB TDB Novo mesto PE za stan. in kom. kred. 1 delegata Delegata v zbor izvajalcev delegira delavski svet ali drugi ustrezni samoupravni organ izvajalca. 5. člen Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina delegatov v zborih skupščine. Sklep je’ sprejet, če je zanj glasovala večina prisotnih delegatov. 6. člen Delegati v skupščini odločajo: - na skupni seji obeh zborov, - enakopravno v obeh zborih, - samostojno v posameznem zboru. 7. člen Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o: - izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov; - izvolitvi in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov; - o stališčih in smernicah za nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini; - o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti; - o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti stanovanjske skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti; - o imenovanju in razrešitvi vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti; - o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo stanovanjske skupnosti; - volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine; - nalogah stanovanjske skupnosti na področjft splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite; - o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 8. člen Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti: - o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti; - o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti; - o planskih aktih stanovanjske skupnosti; - o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu; - o organiziranju in izvajanju družbene usmerjene stanovanjske graditve; - o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; - o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin; - o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja; - o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč; - o ukrepih civilne zaščite; - o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini; - o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmeije-ne stanovanjske graditve; - o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš; - o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva; - o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 9. člen Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti: - o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora; - o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij; - o upravljanju z združenimi sredstvi; - o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu; - o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš; - o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj; - o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine; - o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost; - o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odloku in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti. 10. člen Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnost-nih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev. 11. člen Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti: - o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora; - o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora; - o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami; - o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov; - o ustanavljanju n delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev. 12. člen Za izvrševanje nalog in sklepov Samoupravne stanovanjske skupnosti in zborov skupščine oblikuje skupščina naslednje skupne organe: - odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj; - odbor za gospodarjenje s skladom stanovanjskih hiš; - odbor za subvencioniranje stanarin; - odbor za reševanje stanovanjskega ■ vprašanja udeležencev NOV; - odbor za reševanje stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov; - odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito; - komisijo za normativno dejavnost ter splošne, finančne in administrativne zadeve; - odbor za samoupravni delavski nadzor. 13. člen Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj šteje 9 članov od tega sta dva člana iz delegatov zbora izvajalcev. Naloge in pristojnosti odbora so predvsem: - programiranje graditve stanovanj; - izvajanje politike graditve stanovanj; - odobravanje posojil iz združenih sredstev za vzajemnost; usmerjanje sredstev za solidarnost - del za nakup solidarnostnih stanovanj; - usmerjanje sredstev amortizacije sklada stanovanjskih hiš; - druge zadeve s področja kreditiranja in graditve stanovanj. Podrobnejše naloge in pristojnosti odbora bodo določene s statutom Samoupravne stanovanjske skupnosti. 14. člen Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom šteje 7 članov, ki so vsi iz delegacij za zbor uporabnikov. Naloge in pristojnosti odbora so predvsem: - dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, za katera ima pravico dodeljevanja Samoupravna stanovanjska skupnost; - dodeljevanje solidarnostnih stanovanj; - oddajanje poslovnih prostorov; - prodaja stanovanj in poslovnih prostorov; - skrb za preureditve in velika popravila stanovanjskih hiš; - druge zadeve s področja gospodarjenja s stanovanjskim skladom, stanovanj in poslovnih prostorov. Podrobnejše naloge in pristojnosti odbora bodo določene s statutom Samoupravne stanovanjske skupnosti. 15. člen Odbor za subvencioniranje stanarin šteje pet članov. Predsednika in namestnika predsednika izvoli skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti iz delegatov zbora uporabnikov. Po enega delegata pa delegirajo v odbor Skupnost socialnega varstva Novo mesto, Center za socialno delo Novo mesto in krajevna skupnost, v kateri prebiva prosilec za delno nadomestitev stanarine. V pristojnost odbora spadajo vse zadeve s področja subvencioniranja stanarin. Podrobnejše naloge in pristojnosti odbora bodo določene s statutom Samoupravne stanovanjske skupnosti. 16. člen Odbor za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV šteje pet članov. Predsednika in namestnika predsednika izvoli skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti iz delegatov zbora uporabnikov - članov ZB NOV. Tri delegate pa delegira v odbor Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto. Naloge in pristojnosti odbora so predvsem: - izvajanje politike reševanja stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV; - usmerjanje sredstev za financiranje in kreditiranje graditve stanovanj za udeležence NOV; - odobravanje posojil udeležencem NOV za gradnjo ali rekonstrukcijo individualnih stanovanjskih hiš; - druge zadeve s področja reševanja stanovanjske problematike udeležencev NOV. Podrobnejše naloge in pristojnosti odbora bodo določene s statutom Samoupravne stanovanjske skupnosti. 17. člen Odbor za reševanje stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov šteje sedem članov. Predsednika in namestnika predsednika izvoli skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti iz delegatov zbora uporabnikov — upokojencev. Pet članov pa delegira Koordinacijski odbor društev upokojencev občine Novo mesto. Naloge in pristojnosti odbora so predvsem: - izvajanje politike reševanja stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov; - usmerjanje sredstev za financiranje nakupa družbenih nrgemnih stanovanj za upokojence; - dodeljevanje vseh družbenih najemnih stanovanj, ki so namenjena za upokojence; - odobravanje odložitve plačila lastne udeležbe upravičencem pri pridobitvi stanovanja; - odobravanje namenskih stanovanjskih posojil upokojencem, rekonstrukcije in oporavila njihovih stanovanjskih hiš in stanovanj; - druge zadeve s področja reševanja stanovanjskega vprašanja upokojencev. Podrobnejše naloge in pristojnosti odbora bodo določene s statutom Samoupravne stanovanjske skupnosti. 18. člen Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje pet članov. Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti je po položaju predsednik odbora. Po položaju sta člana odbora tudi predsednik odbora za gospodaijenje s stanovanjskim skladom in vodja delovne skupnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti. Odbor neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti, sodeluje s pristojnimi organi družbeno politične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbeno političnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev. Podrobnejše naloge in pristojnosti odbora bodo določene s statutom Samoupravne stanovanjske skupnosti. 19. člen Komisija za normativno dejavnost ter splošne, finančne in administrativne zadeve šteje pet članov, ki jih izvoli skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti iz delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev. Natege in pristojnosti komisije so predvsem: - pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov Samoupravne sta- . novanjske skupnosti; - pripravlja predloge stališč in sklepov o sprejemu in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec oz. podpisnik je Samoupravna stanovanjska skupnost; - daje obvezne razlage samoupravnih splošnih aktov in sklepov skupščine oziroma zborov skupščine; - po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje predloge delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa Samoupravne stanovanjske skupnosti; - skrbi za financiranje dejavnosti Samoupravne stanovanjske skupnosti skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti in letnim delovnim načrtom: - obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oz. podpisnik je Samoupravna stanovanjska skupnost; - obravnava pogodbe in dogovore, ki jih sklepa Samoupravna stanovanjska skupnost; - obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma posameznega zbora; - ureja in usklajuje razmerje med organi Samoupravne stanovanjske skupnosti in delovno skupnostjo SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva; - opravlja druge naloge, ki jih ji poveri skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti oz. posamezni zbor. Podrobnejše naloge in pristojnosti komisije bodo določene s statutom Samoupravne stanovanjske skupnosti. 20. člen Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic izvolijo ustanovitelji Samoupravne stanovanjske skupnosti pet-članski odbor za samoupravni delavski nadzor. Naloge in pristojnosti odbora so predvsem: - nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti in njenega statuta ter drugih samoupravnih splošnih aktov, sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb; - nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov Samoupravne stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost stališč, sklepov ter aktov Samoupravne stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev; - nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti in solidarnosti, samoupravno združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti, ter razpolaganje z njimi; - nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana ter druge plane Samoupravne stanovanjske skupnosti; - nadzira izvajanje finančnih načrtov in programa dela Samoupravne stanovanjske skupnosti; - nadzira uresničevanje načela javnosti dela Samoupravne stanovanjske skupnosti; - nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev Samoupravne stanovanjske skupnosti. Podrobnejše naloge in pristojnosti bodo določene s statutom Samoupravne stanovanjske skupnosti. 21. člen Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti lahko imenuje občasne skupne organe za proučevanje določenih -vprašanj ali za izpolnitev določenih nalog in sklepov. Skupščina določi s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa tudi njegovo sestavo, naloge in trajanje mandata. 22. člen Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti ima predvsem naslednje pristojnosti: predstavlja in zastopa Samoupravno stanovanjsko skupnost; - sklicuje in vodi seje skupščine; - organizira deta in skrbi za izvajanje sklepov skupščine; - skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom; - daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma posameznih zborov - podpisuje sklepe in samoupravne - splošne akte, ki jih je sprejela skupščina; - podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, ki jih je sprejela Samoupravna stanovanjska skupnost; - skrbi za usklajevanje nalog Samoupravne stanovanjske skupnosti v Skupnosti socialnega varstva; - skrbi za usklajevanje skupni)] nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije; - skrbi za sodelovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organov z občinsko skupščino, ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini; - opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezni zbor. 23. člen Predsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti opravlja svoje deta v sodelovanju s predsednikoma obeh zborov ter s predsedniki skupnih organov v skladu z določbami poslovnika skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti. Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti. V primeru odsotnosti ali zadržanosti nadomešča predsednika skupščine z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti. 24. člen Z dnem, ko začne veljati ta statutarni sklep, prenehajo veljati statutarni sklep o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvržilnega odbora in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto ter spremembe in dopolnitve objavljeni v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 14/78, 7 in 27/79. 25. člen Statut Samoupravne stanovanjske skupnosti mora biti sprejet najkasneje do konca leta 1982. 26. člen Ta statutarni sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se po izvolitvi delegatov v skupščino novega sklica do sprejetja statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto. Številka: 122/10 Novo mesto, 19. 2.1982 Predsednik skupščine JOŽE ŽLOGAR, 1. r. t 26. Na podlagi 3. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, zborov in drugih organov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti sprejela na svoji seji dne 19/2-1982 SKLEP o oblikovanju konferenc delegacij za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto 1. člen V zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti delegirajo: - konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti: 31 delegatov - delovni ljudje, občani in skupnosti stanovalcev preko delegacij krajevnih skupnosti: 32 delegatov - upokojenci in invalidi preko Koordinacijskega odbora društev upokojencev občine Novo mesto: 1 delegata - delavci zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, preko Osnovne organizacije Sindikata delavcev zaposlenih pri samostojnih obrtnikih Novo mesto: 1 delegata - delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost preko Obrtnega združenja Novo mesto: 1 delegata - delovni ljudje in občani, ki pri banki namensko varčujejo za rešitev njihovega stanovanjskega vprašanja, preko zbora pri LB - Temeljni dolenjski banki Novo mesto - Poslovni enoti za stanovanjsko in komunalno kreditiranje: 1 delegata 2. člen Konference delegacij temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, ki delegirajo delegate v zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti, se oblikujejo in delegirajo delegate kot sledi: 1. Konferenca delegacij INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO 3 delegate TOZD Tovarna avtomobilov, TOZD Tehnoservis, TOZD Commerce, TOZD Tovarna prikolic, DSSS 2. Konferenca delegacij „K RK A" Tovarna zdravil 2 delegata TOZD Zdravila, TOZD Biokemija, TOZD Inštitut, TOZD Kozmetika, TOZD Tehnoservis, TOZD Zelišča, DSSS, TOZD Marketing 3. Konferenca delegacij Lesni kombinat NOVOLES Straža 2 delegata TOZD Tovarna drobnega pohištva, TOZD Tovarna vezanih plošč, TOZD Tovarna stilnega pohištva, TOZD Tovarna plastičnih iveric in žaga Soteska, TOZD Tovarna ploskovnega pohištva Novo mesto, TOZD Žaga Straža, TOZD TES, DSSS, TOZD Blagovni promet 4. Konferenca delegacij Tekstilna tovarna „NOVOTEKS” Novo mesto 2 delegata TOZD Tkanina, TOZD Konfekcija, TOZD Trgovina, DSSS, Beti TOZD Konfekcija Mirna peč 5. Konferenca delegacij SGP »PIONIR” NOVO MESTO 2 delegata TOZD Gradbeni sektor, TOZD Mehansko kovinski obrat, TOZD Lesni obrat, TOZD Strojno prometni obrat, TOZD Projektivni biro, DSSS, TOZD TK - inženiring, Keramika, delovna skupnost interne banke 6. Konferenca delegacij „LABOD” Tovarna oblačil Novo mesto 1 delegata TOZD Ločna, TOZD Comerce, DSSS Industrija obutve TOZD OBUTEV, Novo mesto Industrija obutve - DSSS 7. Konferenca delegacij KZ „KRKA” NOVO MESTO j delegata TOZD Oskrba, TOZD Agroservis, TOZD Brazda, KZ Krka - DSSS, TZO Novo mesto, TZO Mirna peč, TOZD Hmeljnik, TOZD Krmila Mesnica Litija, PE Mačkovec Veterinarski zavod Dolenjske Novo mesto Žito Ljubljana - Skladišče Novo mesto Ljubljanske mlekarne TOZD Marketing sklad. N. m., TOZD Zbiralnica mleka GG - TOZD Gozdarstvo Novo mesto GG — TOK GOZDAR, GG TOZD Gradnje Novo mesto GG - TOZD Vrtnarstvo in hortikultura, GG - DSSS 8. Konferenca delegacij »ISKRA” Žužemberk i delegata KZ TZO Žužemberk, OŠ Žužemberk, Ribarstvo export Dvor, GP Gradbenik, Novoles TOZD Tovarna gugalnikov Dvor 9. Konferenca delegacij „ISKRA” Šentjernej - TOZD HIPOT, TOZD Upori 1 delegata IMV - TOZD Podgorje Šentjernej, OS Šentjernej, Strešnik Dobruška vas, OS Škocjan, KZ Krka - TZO Šentjernej, TZO Škocjan, Dana - PE Šentjernej 10. Konferenca delegacij ..GORJANCI” Straža 1 delegata TOZD Tovorni promet, DSSS, GG - TOZD Gozdarstvo Straža, Opekama Zalog, OS Vavta vas, Zavod SRS za rezerve Straža, GG -TOZD Gozdarstvo Podturn, OS Dol. Toplice, Industrija obutve TOZD BOR Dol. Toplice, KZ Krka TZO Straža 11. Konferenca delegacij „KRKA” HOTEL GRAD OTOČEC 1 delegata OŠ Smarjeta, AMZ - Baza Otočec, IMV TOZD Tovarna okenske galanterije Smarjeta, KRKA TOZD Zdravilišča, OS Otočec 12. Konferenca delegacij Železniško transportna organizacua i delegata DSSS, TOZD za upravljanje in vzdrževanje prog, TOZD za vleko vlakov, TOZD za promet, TOZD za vzdrž., varnost in telek. naprav Ljubljana, nadzorstvo Novo mesto, Zel. zdrav, dom Ljubljana - Obratna ambulanta Novo mesto, Gorjanci - TOZD Avtobusni promet, Feršped, Kompas, Blagovno transportni center - TOZD Skladišča Novo mesto, Vektor, Globtur, Transjug Rijeka - PE Novo mesto, Interevropa 13. Konferenca delegacij PTT podjetje Novo mesto 1 delegata TOZD Promet, TOZD Center, PTT - DSSS, Cestno podjetje Novo fnesto - TOZD Vzdrževanje in rekonstrukcije, TOZD Gr 1nje, DSSS, KOMUNALA Novo mesto 14. Konferenca delegacij EMONA DOLENJKA Novo mesto - DSSS 1 delegata Dolenjka TOZD Engrodetajl, Union - distribucijski center, Petrol Novo mesto, Elektrotehna Novo mesto - TOZD Elprom, Mladinska knjiga Novo mesto, Kurivo Novo mesto, ŽITO - skladišče Ločna, Droga Novo mesto, Tobak Novo mesto, Borovo Novo mesto, Peko Novo mesto, Astra Novo mesto, Alpina Novo mesto, Zmaga Novo mesto, Planika Novo mesto 15. Konferenca delegacij TP ..MERCATOR” - STANDARD Novo mesto 1 delegata TP Novotehna, DINOS Novo mesto, Koteks-tobus Novo mesto, KOKA, Seme, Varteks, Gorjanci - TOZD Gostinstvo, TTG Kolodvorska restavracija Novo mesto, Standard Konfekcija Novo mesto, Slovenija-šport Novo mesto - prodajalna 16. Konferenca delegacij ISKRA TOZD Napajanja Novo mesto 1 delegata DES TOZD Elektro Novo mesto, Kovinar, VARNOST Novo mesto, Zavod za požarno varnost Novo mesto, Kremen 17. Konferenca delegacij ISKRA TOZD ELA Novo mesto . 1 delegata ..KROJAČ”, Fototehnika, Birostroj-Ascota, Gorenje servis Novo mesto, DITC - Dolenjski Ust, TOZD Tiskarna, DSSS, ONPZ HRAST Novo mesto, Obrtno združenje Novo mesto, Dopisništvo DELA, Dopisništvo RTV, Ljubljanski dnevnik, vodnogospodarsko podjetje, Zavod za družbeno planiranje, Dolenjski projektivni biro, IGM „SAVA” Krško -DE Projektivni biro Novo mesto -18. Konferenca delegacij OSNOVNE SOLE NOVO MESTO - DSSS 1 delegata OS TOZD Grm, OS TOZD Bršljin, OS TOZD Katja Rupena, OS TOZD Stopiče, OŠ TOZD Milka Šobar Nataša, OŠ Mima peč, OŠ Dragotin Kette Novo mesto, Vzgojno varstveni zavod, OŠ Brusnice, Glasbena šola Marjan Kozina Novo mesto 19. Konferenca delegacij SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE IN TEHNIČNO NRAVOSLOVNE USMERITVE 1 delegata Družbenoslovna in ekonomska srednja šola, Srednja šola tehničnih usmeritev, Srednja šola kmetijske usmeritve, Srednja šola za gostinstvo in turizem, Srednja šola zdravstvene usmeritve, Zavod za izobraževanje kadrov in produktivnost dela, Zavod SRS za šolstvo - OE Novo mesto, Dom učencev M^de Šilc Šmihel, Pedagoška akademija - oddelek Novo mesto, Dolenjski muzej, Študijska knjižnica, Zgodovinski arhiv Ljubljana - Enota za Dolenjsko in Belo krajino, delovna skupnost ZTKO, ŽKO Novo mesto 20. Konferenca delegacij ZDRAVSTVENI CENTER - BOLNIŠNICA NOVO MESTO 1 delegata ZC TOZD Novo mesto, Zdravstveni dom - DSSS, Združena lekarna, ZC - Zavod za socialno medicino in higieno 21. Konferenca delegacij LJUBLJANSKA BANKA - TDB Novo mesto 1 delegata Zavarovalna skupnost Triglav - DOS Novo mesto, Jugobanka Novo mesto, Beogradska banka Novo mesto, Loterijski zavod 22. Skupna delegacija UPRAVA SKUPŠČINE OBČINE 1 delegata Občinska konferenca SZDL, Občinska konferenca ZKS, Zveza združenj borcev NOB, Občinska konferenca ZSMS, Občinski svet Zveze sindikatov, Javno pravobranilstvo, Gospodarska zbornica, Medobčinski odbor za Dolenjsko,. SDK - podružnica 52100 Novo mesto, ZRVS Novo mesto, Medobčinski svet ZKS, Medobčinski svet SZDL, Medobčinski svet Zveze sindikatov, Društvo računovodskih in finančnih delavcev Novo mesto 23. Skupna delegacija TEMELJNO SODIŠČE NOVO MESTO 1 delegata Temeljno javno tožilstvo, Organ za kaznovanje prekrškov, UNZ in PM, Odvetniki in delavci v odvetniških pisarnah, Sodišče združenega dela in družbeni pravobranilec samoupravljanja, Zapori 24. Skupna delegacija SKUPNA SLUŽBA SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 1 delegata Center za socialno delo, Skupnost za zaposlovanje, Meteorološka sinoptična postaja, Carinarnica - izpostava Novo mesto, SPIZ -podružnica Novo mesto, Dolenjski letalski center Novo mesto, Društvo upokojenoev, AMD, Turist biro Dolenjske Toplice, delovna skupnost Stanovanjskega in komunalnega gospodarstva, Počitniška zveza Slovenije - Občinska konferenca Novo mesto, Skupnost krajevnih skupnosti, KS Straža, KS Šentjernej, Društvo upokojencev' Šentjernej, Društvo upokojencev Novo mesto, Občinski odbor RK Novo mesto 25. Skupna delegacija JLA NOVO MESTO 1 delegata Garnizon JLA - aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ na območju Novega mesta, Delovna skupnost Pokrajinskega štaba TO, delovna skupnost Pokrajinskega odbora Novo mesto Nosilec aktivnosti konference delegacij oz. skupne delegacije je prvi navedeni. 3. člen Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, katerih delegacije se v skladu z 2. členom tega sklepa združujejo v konference delegacij, sklenejo samoupravni sporazum o oblikovanju konference delegacij, s katerimi uredijo zlasti: - način in postopek oblikovanja konference; - pravice in dolžnosti konference; - število članov, ki jih pošilja posamezna delegacija v konferenco delegacij; - pošiljanje delegatov v zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti; - način sprejemanja stališč in smernic za delegate; - razmeije med konferenco delegacij in delegacijami oziroma temeljnimi organizacijami združenega dela in delovnimi skupnostmi; - način zagotavljanja materialnih pogojev za delo konference delegacij; - izvrševanje strokovnih ifi administrativno tehničnih nalog za konferenco delegacij; - druga vprašanja pomembna za delo konference. 4. člen Če niso sklenjeni sporazumi o oblikovanju konference delegacij, zagotavlja opravljanje strokovnih in administrativno tehničnih nalog ter materialne pogoje za delo konference delegacij tista temeljna samoupravna organizacija, ki je v 2. členu tega sklepa navedena prva v sestavu konference delegacij. Sredstva Za delo konference delegacij prispevajo temeljne organizacije in delovne skupnosti, ki sestavljajo konferenco delegacij, po enakih deležih. 5. člen Delovni ljudje, občani in skupnosti stanovalcev delegirajo v zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti preko delegacije vsake krajevne skupnosti po enega delegata. 6. člen Ta sklep velja takoj, objavi pa se v Dolenjskem skupščinskem listu. Številka: 121/2 Novo mesto: 19/2-1982 Predsednik skupščine joZe Žlogar, i. r. 27. Na podlagi 27. in 32. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je skupščina občine Novo mesto na seji družbenopolitičnega zbora dne 8. 2. 1982 in na seji zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 10. 2. 1982 sprejela naslednje SKLEPE: I. Marjan Somrak, OS ZS in Aleš Kulovec, OK SZDL se z dnem 10. 2. 1982 razrešita funkcij članov oz. namestnikov v občinski volilni komisiji, ker sta sprejela kandidaturo za delegata v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine, po 32. členu DOLENJSKI LIST ŠT. 9 (1699) - 4. marca 1982 zakona o volitvah in delegiranju v skupščine pa kandidatura ni združljiva s članstvom v občinski volilni komisiji. 2. V občinsko volilno komisijo se z dnem lt). 2. 1982 za obo 4 let imenujeta Jože Kovačič, pravnik Gozdnega gospodarstva Novo mesto za člana in Miha Burgar, tajnik občinske izobraževalne skupnosti Novo mesto za njegovega namestnika. 3. V občinsko volilno komisijo se z dnem 10. 2. 1982 za dobo 4 let imenuje Matevž Tešar, sekretar OK SZDL za namestnika člana. II. Ti sklepi se objavijo v Skupščinskem Dolenjskem listu in veljajo takoj. Številka: 013-02/81 Datum: 10. 2. 1982 PREDSEDNIK skupščine občine Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r. 28. Na podlagi 2. odstavka 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS št. 17/78) in 213. člena« statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list it. 5/79) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10/2-1982 sprejela ODLOK O OPLOJEVANJU ŽIVALI IN O UKREPIH V ŽIVINOREJI NA OBMOČJU OBČINE NOVO MESTO I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odk/Kom se ureja način oplojevanja živali in določajo ukrepi v živinoreji na, območju občine Novo mesto . 2. člen Oplojevanje govedi, svinj, konj in ovac se opravlja na območju občine Novo mesto z osemenjevanjem in pripustom. 3. člen Oplojevanje govedi se opravlja z osemenjevanjem, oplojevanje svinj in kobil je dovoljeno s pripustom in osemenjevanjem, oplojevanje ovac pa se vrši s pripustom. II. ORGANIZACIJA OPLOJEVANJA 4. člen Ocenjevanje, odbito in prizna: vanje plemenjakov se izvaja enkrat letno, ter ob nabavi plemenjakov. Ocenjevanje merjascev in ovnov za pripust izvaja občinska komisija za ocenjevanje, odbiro in pripust plemenjakov, ocenjevanje merjascev za osemenjevanje ter ocenjevanje žrebcev pa republiška komisija v sodelovanju s predstavniki občine. Občinsko oz. republiško komisijo za ocenjevanje plemenjakov imenujeta občinski oz. republiški upravni organ pristojen za kmetijstvo. V občinsko komisijo za ocenjevanje plemenjakpv so razen strokovnih služb imenovani tudi ■ delegati rejcev iz kmetijskih organizacij združenega dela. Na podlagi komisije za ocenjevanje plemenjakov izda občinski upravni organ, pristojen za kmetijstvo, odločbe o priznanju plemenjakov. Ob imenovanju komisije se določijo tudi naloge, ki se nanašajo na pospeševanje živinoreje v občini. 5. člen Zaradi širšega družbenega pomena živinoreje v občini, so plemenjaki za pripust in osemenjevanje družbena, lastnina, razen plemenjakov, ki so-do uveljavitve tega odloka še v zasebni lasti. Z organizacijo osemenjevanja govedi in svinj ter pripustom svinj, konj in ovac se smejo ukvarjati tiste organizacije združenega dela, ki za to izpolnjujejo predpisane minimal, ne pogoje. 6. člen Organizacije iz 5. člena tega odloka so dolžne skrbeti za zadostno število plemenjakov in za njihovo pravočasne zamenjavo na posamezni plemenilni postaji. Pri izvajanju tega določila mera biti izključeno parjenje v sorodstvu. Pri tem morrgo upoštevati ugotovitve in sklepe občinske in republiške komisije za ocenjevanje plemenjakov. 7. člen Upravni organ pristojen za kmetijstvo določi plemenilne postaje za plemenjake. Njihovo število in kraj določi na podlagi sklepa občinske oz. republiške komisije za ocenjevanje plemenjakov. 8. člen Oddaja plemenjakov iz posamezne plemenilne postaje ni dopustna tako dolgo, dokler ni zagotovljeno oplojevanje na območju te plemenilne postaje z nov4m plemenjakom. Izločene plemenjake je treba nadomestiti v roku, ki ga določita občinska oz. republiška komisija za ocenjevanje plemenjakov. 9. člen Ukinitev osemenjevanja ali pri-pustne postaje ni dopustna brez dovoljenja upravnega olgana pristojnega za kmetijstvo in mnenja občinske oz. republiške komisije za ocenjevanje plemenjakov. 10. člen Zaradi posebnega družbenega pomena živinoreje v občini morajo organizacije, pooblaščene za oplojevanje, zagotoviti osemenjevanje in pripust za plemenice vseh rejcev vse dni v letu razen ob nedeflah, .1. januarja, 1. maja, 1. in 29. novembra. 11. člen Organizacije pooblaščene za oplojevanje morajo zagotoviti osemenjevanje in pripust v skladu z rejskimi ukrepi in sprejetimi selekcijskimi programi v občini. 12. člen Na območju občine mora organizator osemenjevanja zagoto- viti redno tedensko službo za ugotavljanje brejosti, odkrivanja in zdravljenja plodnostnih motenj ter specifičnih kužnih bolezni. 13. člen Ob vsaki prvi osemenitvi ali pripustu plemenic izda osemenjevalec oz. rejec plemenjaka potrdilo, ki mora vsebovati podatke o lastniku plemenice, datum osemenitve ali pripusta, ime in evidenčno številko plemenjaka ter druge podatke, ki so pomembni za ugotavljanje in spremljanje plemenske vrednosti in plodnosti fivali, ki se oplojujejo iz njihovega potomstva. 14. člen Pripust ali osemenjevanje plačajo lastniki plemenic in sicer za pripust in osemenitve svinj, kobil in ovac, takoj po izvršeni prvi osemenitvi ali pripustu. Plačilo osemenitve za govedo je organizirano preko Uprave za družbene prihodke občine Nove) mesto ali na drug ustrezen način. Cena za osemenitev ali pripust se določi na osnovi cene osemenjevanja organizacije, ki opravlja osemenjevanje, v soglasju z Republiško skupnostjo za cene. III. NADZORSTVO 15. člen Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravljajo v svoji pristojnosti občinski organi kmetijske in veterinarske inšpekcije. IV. KAZENSKE DOLOČBE 16. člen Kršenje določil tega odloka se kaznuje po kazenskih določilih Za- kona o ukrepih v živinoreji (Uradni Ust SRS št. 18/78). V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 17. člen Z dne ko začne veljati ta odlok preneha veljati: - Odredba o obveznem umetnem osemenjevanju krav in nad 12 mesecev starih telic ter določitvi pavšalne skočnine (Uradni vestnik Okraja Novo mesto št. 2/60), - Odredba o obveznem umetnem osemenjevanju krav in nad 12 mesecev starih tehc ter določitvi pavšalne skočnine (Uradni vestnik Okraja Novq mesto št. 3/62) tftr spremembe (Uradni vestnik Dolenjske št. 1/65 in 4/66), - Odredba o višini in načinu plačila stroškov za osemenitev svinj (Uradni vestnik Okraja Novo mesto št. 9/61) ter sprememba • (Uradni vestnik Okraja Novo mesto št. 1/65), - Odlok o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Skupščinski Dolenjski Ust št. 16/67) ter sprememba (Skupščinski Dolenjski Ust št. 1/69). 18. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. ' . Številka: 322-032/81 Datum: 10/2-1982 PREDSEDNIK občinske skupščine Novo me sto UROS DULAR, l. r. 29. Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev (Uradni list SRS, št. 19/76) in 223. člena statuta obCine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski Ust št. 5/79) je občinska skupščina Novo mesto na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10/2-1982 sprejela • ODLOK o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, ki se nahajajo v mejah zazidalnega načrta Regrške košenice 1. člen S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za kompleksno družbeno usmerjeno stanovanjsko in drugo graditev, ki spadajo v območje zazidalnega načrta Regrške košenice. 2. člen Meja zemljiškega območja zazidalnega načrta Regrške košenice poteka po naslednjih parcelah v k. o. Gotna vas: na severu seka cesto Novo mesto - Črnomelj, št. 1143/2, pri hiši št. 66 v Šmihelu in poteka proti jugovzhodu po poti št. 1331, po severni meji parcele št. 1370 in po poti št. 1346; na jugovzhodni strani poti št. 1365 zavije proti jugozahodu Jn poteka po Ulici k Roku št. 1363/1, kjer na jugovzhodnem vogalu pare. št. 1054/3 zavija proti jugu po poti št. 1142/4 do četveromeje parcel št. 1029/1, 1077/5, 1078/1 in 1078/2, kjer zavije proti jugovzhodu in seka naslednje parcele: 1078/1, 1077/2,. 1081/1, 1081/2, 1085/2, 1085/1, 1094/1, 1089, 1091/1, 1091/2 in 1138, kjer se na tromeji parcel št. 1092, 968 in 1138 obme proti jugu in gre po poti št. 1138, dalje ob zahodni meji pare. št. 975, kjer se na njenem jugozahodnem vogalu obme proti jugozahodu in seka pot št. 1224 in parcele št. 972, 994, 993, 989, dalje seka parcelo št. 777 v smeri juga proti severu in gre cca 50 m ponovno proti jugozahodu po poti št. 1145; dalje poteka proti zahodu in seka pare. št. 776, 775, 765, 764/1, 754, 752/2 in 1002/1 ter se na meji s parcelo 1003/1 obme proti jugozahodu in gre do parcele 1004/1, Iger po njeni vzhodni meji poteka proti Jugu in naprej p* zahodni meji proti severozahodu do železniške proge Črnomelj - Novo mesto št. 1233/8 in po železniški progi proti severu do parcele 1380/2, ki jo seka v smeri severovzhodno od proge do poti št. 1143/2. 3. člen V območju iz prejšnjega člena tega odloka ležijo parcele z naslednjimi zemljiškoknjižnimi in katastrskimi podatki v k. o. Gotna vas: vi. pare. kultura površ. št. št. v m 2 135 1004/1 travnik 2008 77 87 81 101 1 1024 1022/1 1022/2 1030 1031 1021/1 1021/2 1021/3 1079/1 1025/2 1025/3 1025/4 1032/1 1032/2 1027 970/1 970/2 970/3 1035/1 1035/2 1036/1 1036/2 1036/3 244 del 752/2 1003/1 1003/3 1003/4 1003/5 1029/1 1029/4 1029/5 1015/1 1015/3 1015/6 236 325 547 567 546 407 508 82 949 666 711 732 733 320 756 168 406 1015/7 1015/8 1042/1 1042/2 1042/3 1042/4 1025/1 1017/2 1017/3 1017/4 1034/1 1034/2 1007/1 1016/2 1016/3 1018/4 1033 1018/3 1020/1 1020/2 1020/3 999/1 999/2 1036/4 1036/6 1051/1 1051/2 1052/1 1055/1 1052/3 1055/6 1055/4 1029/3 1041/1 1041/2 1050 njiva travnik njiva travnik travnik njiva vinograd njiva travnik travnik njiva travnik pašnik njiva njiva njiva njiva travnik travnik travnik travnik njiva njiva gozd cca 5000 travnik 5288 vinograd njiva njiva pašnik njiva travnik sadovnjak 1386 pašnik 5552 dvorišče stavbišče sadovnjak 259 travnik 292 travnik travnik travnik dvorišče stavbišče sadovnjak 271 njiva 2406 2712 9244 1296 2391 9577 3343 801 3652 1567 5278 1375 386 2300 2146 1551 1673 1413 2247 1773 485 4687 1322 2544 666 479 1543 4067 3779 1741 796 185 823 1362 1327 340 142 njiva travnik gozd travnik njiva travnik travnik gozd 3492 519 418 2303 2640 2020 7920 1841 travnik 15512 travnik pašnik travnik travnik sadov. travnik njiva njiva sadov. stavbišče travnik njiva njiva travnik travnik travnik stavbišče sadov. stavb. pašnik njiva njiva 2669 5419 11713 2707 2866 9282 624 ■ 703 1097 106 2439 1510 2157 1334 95 6 50 755 106 2802 1511 3659 Lastnik Jakše Marija, r. Brulc, Vel. Škrjanče 11 Mihelič Vinko, Regrča vas 44 Staniša Albin, Regrča vas 35 Hočevar Jože, Regrča vas 40 Staniša Jože, Gotna vas 38 Zupančič Alojz, Regrča vas 22 Perko Jože, Regrča vas 24 86 del 1081/1 pašnik cc 2200 Poljanec Alojz in Jožefa, oba iz Regrče vasi 2, vsak do 1/2 Ovniček Vinko, Regrča vas 47 Staniša Frančiška, Ločenska 5, N. m. Staniša Alojzija, r. Hočevar, Regrča vas 37 Smajdek Marija, r. Strniša, Regrča vas 33 Pleško Pavel, do 1/2 Pleško ndl. Anica, Pleško ndl. Marjan in Pleško ndl. Janez, vsi do 1/6, vsi iz Novega mesta, kristanova 24 Smajdek Ivan, Skalickyeva 2, N. m. Hočevar Franc, Regrče vas 40 Mežnarčič Milka, r. Smajdek, Regrča vas 99 do 1/3 in Smajdek Franc, r. 1935, Otočec 35 do 2/3 Verbič Mirko, Regrča vas 6 in Verbič Anica, r. 1940, Regrča vas št. 96, vsak do 1/2 Zupančič Avgust, Adamičeva 8, N. m. Zupančič Albin, Regrča vas 4 Lojk Anton, Regrča vas 4 in Lojk Frančiška r. Avpič, Kot pri Semiču 80. vsak do 1/2 Gorenc Jože, Regrča vas, n. h. Burger Alojzjj, Šmihel 8, N. m. Burgar Cecilija, r. 1908, Šmihel pri Novem mestu 22 Hrovat Janez, r. 1954 in Cimerman del 1081/2 travnik cc 280 947 del 1085/1 trav. cca 350 del 1085/2 njiva cca 750 223 del 1094/1 njiva cca 440 440 del 1089 njiva cca 750 544 del 1091/1 njiva cca 1000 1091/2 travnik 748 215 del 972 trav. cca 1800 548 del 994 trav. cc. 2150 del 993 gozd cc. 2300 del 789 gozd cc. 350 83 del 1002/1 gozd cc. 2250 375 del 754 gozd cc. 5550 92 del 765 gozd cc. 1920 941 del 764/1 gozd cca. 2750 230 del 776 gozd cca. 2200 777 gozd 484 1045 1380/1 njiva 403 del 1380/2 trav. cca 900 399 del 1077/2 njiva cc. 2400 1078/1 travnik 5015 1978/1 gozd 872 236 1015/2 njiva 2331 214 1019/2 travnik 3715 1019/3 pašnik 1049 462 1000/1 njiva 2231 1000/2 njiva 851 1000/3 travnik 2371 336 1079/2 travnik 1888 1080 njiva 1828 564 995 gozd 5466 997/1 travnik 6298 997/2 travnik 905 976 998 njiva 2712 1374 njiva 1212 98 L 1373 rijiva 976 1372 njiva 90 stavbišče 423 977 1369/1 sadovnjak 279 1369/2 njiva 265 1094 1369/3 travnik 133 1368/1 njiva 154 970 1368/2 travnik 115 1085 1367 njiva 26 1015/10 njiva 566 1086 1015/9 njiva 741 738 1055/2 njiva 271 868 stavbišče 149 1052/4 travnik 682 1032 stavbišče 112 1054/6 travnik 139 973 1054/5 njiva 123 1378 njiva 647 stavbišče 124 976 1375 njiva 55 sadovnjak 706 stavbišče 24 1376 dvorišče 136 975 stavbišče 123 čič Cirila, r. Hrovat, r. 1954 vsak do 1/2, oba iz Regrče vasi št. 38 Zupančič Marija, r. Smajdek, Regrča vas 78 Rajer Anton, Regrča vas 30 Smuk Marija, r. Brezovar, Regrča vas 54 Šušteršič Stefan, Šmihel 49 Zupanchich Mary, do 1/4, Ule Anton do 3/16 in Ule Stanislav do 9/16, vsi v ZDA Cujnik Ana, r. Staniša, Regrča vas 32 Dular Franc, r. 1921, Regrča vas št. 39 Rajer Anton, Regrča vas 15 Lampe Frančiška, r. Trlep, Regrča vas 30 Džepar Jožica r. 1938 in Džepar Fikret, r. 1935, vsak do 1/2 oba iz Novega mesta, Koštialova Dragman Alojz, r. 1931 do 1/5, iz Regrče vasi 31 in Dragman Mirko, r. 1924 do 4/5, Hruševec Kalčič Ivan ml., Šmihel 42, do 1/2 Kalčič Ivan, r. 1906, Šmihel 42, Kalčič Ivan, r. 1933, Ljubljana, Na jami 11/XI, Fartelj Jožica r. Kalčič, r. 1935, Murska Sobota, Titova 2, Dragan Julijana roj. Kalčič r. 1948, Novo mesto, Ljubljanska 15, za vsakega do 1/8 Zamida Jožefa, Šmihel 62 Poljanec Alojz in Poljanec Jožefa, oba iz Regrče vasi 2, vsak do 1/2 Bezek Amalija, r. Goršin in Bezek Janez, oba iz Regrče vas za vsakega do 1/2 Vrbič Mirko in Vrbič Ana, oba iz Regrče vasi 56, za vsakega do 1/2 Travižan Julij, r. 1937, Novo mesto, Slakova 2 Piletič Edi, Gotna vas 22 Lekše Agneza r. Mišjak r. 1940 in Mišjak Marija r. 1946, obe iz Šmihela 73, za vsako do 1/2 Hohnjec Jožefa r. 1933 in ndl. Hohnjec Diana, r. 1966, obe iz Novega mesta, Trubarjeva 3, Za vsako do 1/2 Vesel Marija r. Seničar, Šmihel 72 Balabanič Straža, Novo mesto K Roku 29 Lipovec Ana, r. Šmalc, Šmihel 56 Cikanek Matjaž, r. 1971 in Majda Majcen, r. Poljanec r. 1954, oba iz Regerče vasi 2, za vsakega do 1/2 Cekuta Jože r. 1947 in Cekuta Alojzija r. Poljanec, r. 1952 oba iz Ragovske 10/a, vsak do 1/2 Zupančič Cveto, K Roku 41 a. Novo mesto Janko Aldo in Janko Marija, oba iz Regrče vasi 4/c, vsak do 1/2 Balbanič Ivan, r. 1960, K Roku 29 Novo mesto Brunek Marija r. Uhar in Segedin Ana, r. Brunek, oba iz Šmihela 74, za vsako do 1/2 Lekše Agneza, r. Mišjak, r.*1940 in Mišjak Marija?. 1946, obe iz Šmihela 73, vsaka do 1/2 DOLENJSKI LIST ŠT. 9 (1699) - 4. marca 1982 1370 sadovnjak 666 stavbišče 119 1371 njiva 442 1055/3 travnik 297 stavbišče 100 1055/5 travnik 165 Vesel Dominik, Novo mesto, K Roku št. 36 733 Lcrjk Anton, Regrča vas 4 in Lojk Frančiška r. Avpič, Kot pri Semiču 80, vsak do 1/2 4. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v 3. členu tega odloka ter postanejo družbena lastnina, pravico uporabe na njih pa pridobi občina Novo mesto. Prejšnji lastniki zemljišč imajo pravico uporabljati zemljišča do dneva, dokler za premoženjsko pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne izda odločbe, s katero bo odločil, da jih morajo izročiti občini. Zemljišča se smejo uporabljati le na način, s katerim se ne menja njihova oblika in lastnost. •5. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem 'listu. Številka: 464-04/81-9 Datum: 10/2-1982 30. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18-1146/77 in 2-43/78) in 213. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) je skupščina občine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 10/2-1982 sprejela ODLOK O ORGANIZACIJI, UREDITVI IN POSLOVANJU VETERINARSKO—HIGIENSKE SLUŽBE I. SPLOŠNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom se določajo oiganizacije, ureditev in način poslovanja veterinarsko-higienske službe na območju občine Novo mesto. Oiganizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z vzrejo in gojitvijo živali ter organizacije, pri katerih v proizvodnji in prometu nastajajo živalski odpadki (v nadaljnjem besedilu: posestnik) morajo preprečevati zdravju škodljive posledice, ki nastanejo po poginu živali. Zato morajo z živalskimi trupli, z deli živalskih trupel in drugimi živalskimi odpadki (v nadaljenjem besedilu: živalski odpadki), ravnati tako, da ni ogroženo, prizadeto ali moteno okolje, zdravje ljudi in živali. Prijava, zbiranje živalskih odpadkov in raztelesba 2. člen Posestnik živali mora pogin živali takoj prijaviti Dolenjskemu veterinarskemu zavodu Novo mesto, Cesta herojev 38 Novo mesto, (telefon 21—259) ali področni delovni enoti oz. organom za notranje zadeve ali krajevnemu uradu. Voznik, ki je povzročil pogin živali na cesti, upravjjalci javnih cest in organi za notranje zadeve morajo prijaviti Dolenjskemu veterinarskemu zavodu, da je živalsko truplo na javni cesti , Dolenjski veterinarski zavod (v ' nadaljnjem besedilu: izvajalec) mora organizirati stalno službo za sprejem prijave pogina živali. PREDSEDNIK občinske skupščine Novo mesto UROS DULAR, 1. r. 3. člen Izvajalec mora zagotoviti redno odvažanje živalskih odpadkov od mesta pogina živali do zbirališča za živalska trupla v Potočni vasi pri Novem mestu. Posestnik živali je dolžan pomagati pri nakladanju trupla v vozilo oz. ga mora dopremiti do prevozne ceste, če je truplo na neprevoznem kraju. 4. člen Izvajalec mora zagotoviti redno higiensko in tehnično vzdrževanje zbirališča živalskih odpadkov, vključno z opremo, priborom in vozili veterinarsko-higienske službe. 5. člen Raztelesba živalskih trupel iz območja občine Novo mesto se opravka v secirnici izvajalca. Izvajalec mora zagotoviti stalno službo za ugotavljanje vzroka pogina. 6. člen Ob ugotovitvi živalske kužne bolezni opravi izvajalec dezinfekcijo mesta, kjer so bili živalski odpadki, prevoznega sredstva, nakladno-raz-kladalne rampe, zbirališča, secirnice, pribora in opreme. 7. člen Odpadki ki nastanejo pri klanju živine oz. pri predelavi živil živalskega izvora se morajo zbirati na posebej namensko določenem prostoru. Nosilec proizvodnje v klavnici oz. predelavi maa organizirati zbiranje odpadkov, skrbeti za redni odvoz teh odpadkov tet zagotoviti redno higiensko in tehnično vzdrževanje prostora in opreme. II. VETERINARSKO-HGIENSKA SLUŽBA 8. člen Izvajalec opravka na območju občine Novo mesto dela v skladu s tem odlokom tako, da: - sprejema prijave pogina živali, - zagotavlja redno odvažanje trupel, od mesta nastanka do zbirališča, - opravja raztelesbo živalskih trupel, odvzema in po potrebi pošilja material v diagnostični zavod, - opravlja dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo objektov in opreme za rejo in promet živali, zbirališč, secirnice, vozil in drugih objektov, - vodi evidenco o sprejemu trupel, o poginih in opravjenih razteles-bah z dokumentacijo o odvzemu ter pošiljanju materiala v diagnostične zavode, - vodi evidenco o drugih sanacijskih ukrepih, - daje potrdila o prejemu poginule živali in o ugotovitvi vzroka pogina. III. FINANCIRANJE 9. člen Stroški za organizacijo in delovanje veterinarsko-higienske službe in drugi stroški, ki nastanejo z odstranjevanjem živalskih odpadkov pri zasebnih rejcih oz. rejcih v družbenem sektorju- in na javnih površinah, se plačujejo iz proračuna občine Novo mesto, kot to določa sporazum o zagotavljanju sredstev za financiranje veterinarsko--higienske službe sklenjen za območje sedmih občin Dolenjske in Posavja. Stroški v zvezi z izvajanjem nalog po 7. členu tega odloka gredo v breme nosilca proizvodnje. 10. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Uprava inšpekcijskih služb - medobčinska veterinarska inšpekcija Novo mesto. IV. KAZENSKE DOLOČBE 11. člen Za kršitev določil tega odloka se uporabljajo kazenske določbe iz 5. točke 62. člena, 3. in 7. točke 64. člena ter 65. in 66. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS št. 18/77). 12. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 322-039/81 Datum: 10/2-1982 Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROS DULAR, 1. r. 31. Na podlagi 349. člena in 357. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) ter 89. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81) je Skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 10/2-1982 na podlagi 223. člena statuta občine (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) sprejela AKT O USTANOVITVI DOLENJSKEGA MUZEJA NOVO MESTO 1. člen Skupščina občine Novo mesto izdaja akt o ustanovitvi Dolenjskega muzeja Novo mesto. Ime delovne organizacje je: Dolenjski muzej Novo mesto p. o. (v nadaljnjem besedilu muzej). Sedež muzeja je v Novem mestu. Muzejska 7. 2. člen Muzej opravka muzejsko dejavnost na območju občin Novo mesto in Trebije. Skupščina občine Trebnje poverja muzeju opravljanje dejavnosti z aktom o poveritvi službe na podlagi 89. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81). 3. člen Muzej opravlja naslednje naloge: - ugotavlja, popisuje in raziskuje premično kulturno dediščino - dokumentira in vrednoti premično kulturno dediščino, - ugotavlja in predlaga, katere dele premične kulturne dediščine je treba razglasiti za spomenik, in izdela analitično osnovo, potrebno za razglasitev, - predlaga, strokovno pripravlja in utemeljuje izdajo upravnih aktov na področju varovanja premične kulturne dediščine, - vzdržuje, obnavlja in zavaruje premične kulturne spomenike, - skrbi za pravilno vzdrževanje, ustrezno rabo in ohranjanje premičnih kulturnih spomenikov in sodeluje z imetniki ali z organi, ki jih upravljajo, - predlaga ukrepe za varstvo v primerih naravnih nesreč ali drugih izrednih razmerah, - proučuje vprašanja varstva premične kulturne dediščine in še posebej spomenikov, - redno ali načrtno sodeluje z vzgojnoizobraževalnimi organizacijami pri njihovem delu, - zbira, ureja in hrani premično kulturno dediščino ter vodi evidenco o njej, - opravlja nakupe muzejskega gradiva, - konservira, restavrira in opravlja druga varstvena dela na posameznih delih premične kulturne dediščine, - pripravlja razstave, publikacije in druge oblike predstavljanja premične kulturne dediščine, zlasti še tistega gradiva, s katerim upravlja in spomenikov, Jci so registrirani pri njem, - sodeluje s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi pri pripravi zbirk, razstav in drugih oblik predstavljanja premične kulturne dediščine, ter jim strokovno pomaga, - pripravlja strokovne in znanstvene razgovore, srečanja, seminarje in podobno, - vodi register premičnih kulturnih spomenikov, - daje občanom in pravnim osebam pojasnila, nasvete in drugo strokovno pomoč pri spoznavanju in varovanju premične kulturne dediščine, - razvija pri delovnih ljudeh in občanih zavest o pomenu kulturne dediščine in njenega varstva. 4. člen Delavci muzeja pridobivajo dohodek iz celotnega prihodka, ki ga ustvarijo: - s svobodno menjavo dela v kulturni skupnosti Slovenije in v kulturnih skupnostih občin, za katere je muzej ustanovljen, oziroma po njih; - z neposredno menjavo dela in na drugi podlagi v skladu z zakonom. 5. člen Organ upravljanja muzeja je svet muzeja, ki ga sestavljajo delavci mu žeja oz njihovi delegati ter delegati družbene skupnosti, ki jih delegirajo: - Skupščina občine Novo mesto — enega delegata - Občinska konferenca SZDL Novo mesto - enega delegata - Zgodovinsko društvo Dolenjske -enega dregata - Kulturna skupnost Novo mesto iz zbora uporabnikov - enega delegata -Kulturna skupnost Trebnje iz zbora uporabnikov - enega delegata. - Zavod za Šolstvo Novo mesto -enega delegata 6. člen Statut muzeja se sprejme v soglasju z ustanoviteljem, potrdi pa ga Izvršni svet skupščine občine Novo mesto. 7. člen Zakonitost dela muzeja nadzoruje upravni organ Skupščine občine Novo mesto, pristojen za kulturo. 8. člen Z dnem, ko začne veljati ta akt, preneha veljati odločba o ustanovitvi Dolenjskega muzeja Novo mesto z dne 10. 4. 1956, št. 01/3-3076/1. 9. člen Ta akt začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 022-18/81 Datum: 10/2—1982 PREDSEDNIK skupščine občine ■ Novo mesto UROŠ DULAR, 1. r. Občina Krško 32. Na podlagi 1. odstavka 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in št. 2-43/78) in 148. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20-207/78 in št. 20-186/81) je izvršni svet skupščine občine Krško na seji dne 4. 2. 1982 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenj a v občini Kr&o ’ 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za potrdila in dovoljenja ter za veterinarsko sanitarne preglede iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43-637/76) in 25., 27., 29. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18-1146/77 in 2-43/78), 2. člen Za obvezne veterinarsko sani-t:me preglede pošiljk živali, ži-vaskih proizvodov, živalskih su-.cvin, živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju ter gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine Krško ali preko državne meje, se določi pristojbina: a) Za kamionske in vagonske pošiljke kopitarjev, parkljarjev in žive perutnine - za izvoz: - do 10 ton 420,00 din - za vsako nadaljnjo tono 42.00 din b)Za kamionske in vagonske pošiljke Jcopitarjev, parkljarjev in žive perutnine v notranjem prometu: - do 10 ton 320,00 din - za vsako nadaljnjo tono 32.00 din c) Za kosovno pošiljko: - velike živali (govedo, kopitarjev) od komada 45,00 din - telega, prašiči, drobnica od komada 20,00 din odojki, vsakih začetih 5 komadov 25,00 din - žive perutnine, vsakih začetih 50 komadov 12,00 din - čebele, za vsakih začetih 10 panjev .50,00 din - visoka divjad, od komada 120.00 din - nizka divjad, od komada 85.00 din - pernata divjad, od komada 10.00 din č) Za pošiljke mesa in živalskih proizvodov: - sveže meso vseh vrst, od kg 0,25 din - konzerve vseh vrst, mesni izdelki, drobovina, od kg 0,25 din - mlečni in jajčni izdelki, od kg 0,25 din - mleko, mast, od kg0,04 din - jajca cela, od komada 0,03 din - vsi ostali živalski proizvodi, surovine in odpadki, od kg 0,12 din d) Za vsako uro čakanja v primerih, kadar pošiljka ob določeni uri ni pripravljena za pregled, mora tisti, ki pregled naroči, plačati zamudo: 320,00 din 3. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede klavne živine in mesa v klavnicah se plača pristojbina za pregled živali in mesa pri razkladanju v klavnici, za pregled živali pred zakolom in po njem, za pregled mesa in mesnih izdelkov ob razkladanju, skladiščenju in nakladanju za plačilo stroškov, ki nastanejo z bakteriološkimi pregledi sumljivih slučajev, za občasne preglede brisov rok, obleke in opreme ter občasne preglede za pesticide in antibiotike: — za opravljeno uro 320,00 din 4. člen Za veterinarsko sanitarne preglede živali na tržnicah, sejmiščih in dogonskih mestih ter mesa, mestnih izdelkov, divjadi in živali živalskega izvora v gostinskih obratih, hladilnicah, na prireditvah in tržnicah se določi pristojbina: — od vsake začete ure 320.00 din \ 5. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se odpremljajo v klavnice ter za živah zaklane v sili., se določi pristojbina v znesku 100.00 din. 6. člen Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbi-naa — za vsako molznico 120.00 din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug ftačin v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospo: darstvu in stroške pregleda molznic za tuberkulozo. 7. člen Pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede iz te odredbe plača organizacija združenega Občina Ribnica < , ■■ — 33 Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin 1. člen se v točkah a.Jb in c pravilno glasi: a) za kmetijska zemljišča dela ah občan takoj po opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja. Pristojbine se lahko obračunavajo tudi mesečno. Natančnejši plačilni pogoji se lahko uredijo s posebnim dogovorom med izvršnim svetom skupščine občine Krško in izvajalcem ter uporabnikom veterinarsko sanitarnih pregledov. 8. člen Če se pregled opravlja izven delovnega časa, na dan nedelje ah državnega praznika ah v nočnem času od 22. do 6. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 %. 9. člen Materialni stroški, kot so prevozni stroški in dnevnice, niso všteti v pristojbine in se zaračunavajo posebej. 10. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Krško (Skupščinski Dolenjski hst, št. 23-199/80). 11. člen Ta odrftdba začne vpijati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 7/2-323-7/81 Datum: 4. 2. 1982 PREDSEDNIK izvršnega sveta dipl. ing. VINKO BAH, 1. r. nad din do din znaša davek za m2 za m 2 din + % ' do 5 12 5 - 10 0,60 + 18 od presežka nad 5.- din 10 - 15 1,50 + 24 od presežka nad 10.- din 15 -20 2,70 + 30 od presežka nad 15,- din 20 -25 4,2Q + 36 od presežka nad 20.- din nad • -25 6,00 + 42 od presežka nad 25.- din b) za stavbna zemljišča nad din do din znaša davek za m 2 za m 2 din + % do 50 15 50 -70 7,50 + 21 od presežka nad 50.- din 70 -90 11,70 + 27 od presežka nad 70.x din 90 - 120 17,10 + 34 od presežka nad 90.- din 120 - 150 ' 27,30 + 41 od presežka nad 120.- din 150 -200 39,60 + 48 od presežka nad 150.- din nad 200 63,60 + 35 od presežka nad 200 din c) gradbene objekte: nad din do din znaša davek za m 2 za m 2 din + % do 6.000 17 . 6.000 - 12.000 1.020 + 23 od presežka nad 6.000.- din 12.000 - 18.000 2.400 + 29 od presežka nad 12.000,- din 18.000 - 24.000 4.140 + 35 od presežka nad 18.000.- din nad 24.000 6.240 + 40 od presežka nad 24.000.- din DOLENJSKI LIST ŠT. 9 (1699) - 4. marca 1982 STRAN 11 SKUPSCINSKI DOLENJSKI LIST za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE .etnik XIX. Novo masto, 4. marca 1982 St. 4 Občina Črnomelj 34. RAZGLAS Občinska volilna komisija v Črnomlju objavlja na podlagi 78. člena kona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v užbenopolitičnem zboru skupščine občine Črnomelj, ki obsega naslednje indidate: L. Janko Bukovec, 1921, kmet, Semič ’. Anton Dvojmoč, 1919, upok., Čardak 2, Črnomelj !. Martina Jakofčič, 1954, tekstilni tehnik, Griblje, Črnomelj 1. Zvone Jakša, 1950, srednja polit, šola, Semič ' i. Peter Jančan, 1949, stroj, ing., Semič 48 b, Semič 5. Anton Marentič, 1941, dipl. pravnik, Semič 7. Matjan Mirt, 1959, srednja polit, šola, Heroja Starihe, Črnomelj L Jure Perko, 1943, dipl. politolog, Drenovec, Vinica >. Nada Pucelj, 1948, predmetna učitelj., Svibnik, Črnomelj ). Mladen Radojčič, 1949, pravnik, Bojanci 15, Vinica 1. Simo Radojčič, 1927, upok., Vavpča vas 8, Semič 2. Jože Simčič, 1925, upok., Butorajska c. 6, Črnomelj 5. Zvezdana Simonič, 1964, dijakinja CSŠ, Čardak n.h., Črnomelj 1. Jože Stegne, 1956, srednja polit, šola, Golek, Vinica >. Jule Škrinjar, 1937, srednja polit, šola, Sadež, Črnomelj S. Vida Šutej, 1949, Specialni pedagog, Cankarjeva 3, Črnomelj 7. Tomaž Vovk, 1954, lesni tehnik, Železničarska, Črnomelj 3. Rade Vrlinič, 1925, upok.., Železničarska 18, Čm. 1 Vera Zalokar, 1934, politolog, Črnomelj ). Pankracij Zupanc, 1934, elektro tehnik, Kidričeva 5, Črn. t. Matjan Žalec, 1954, strojni ing., Črnomelj. Kandidatno listo je predložila občinska konferenca SZDL Črnomelj. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 14. 3. 1982. Črnomlju, dne 1. 3. 1982 bčinska volilna komisija v Črnomlju. ijnik efanič Tone Člani Šuštarič Niko Vardjan Beti Žalec Lidija Predsednik Geltar Antonija Občina Krško 35. BČINSKA VOLILNA KOMISIJA RSKO RAZGLAS Občinska volilna komisija v Krškem objavlja na podlagi 78. člena kona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v •užbenopolitičnem zboru skupščine občine Krško, ki obsega naslednje indidate: l. Bosina Marta, roj. 1941, ekonomski tehnik, Leskovec 144 l. Divjak Ivan, roj. 1921, upokojenec, Kostanjevica, Hmeljska 4 L. Dular Franc, roj. 1948, ključavničar, Senovo 1. Dvoršak Stane, roj, 1956, ing. organizacije dela, Krško, Gubčeva 21 5. Gorenc Silvo, toj. 1929, dipl. politolog, Krško, Gubčeva 4 5. Habinc Jože, roj. 1940, kemijski tehnik, Krško, Strma pot 19 7. Jarkovič Silva, roj. 1960, ekonomski tehnik, Podbočje, Žabjek 10 8. Jordan Alojz, roj. 1940, kmet, Kostanjevica, Dobrava 8 9. Kolar Blaž, roj. 1942, višji upravni delavec, Krško, Cankaijeva l/a 10. Kostanjšek Boris, st., roj. 1921, upokojenec, Senovo 196 11. Kovačič Franc, roj. 1921,'ing. agronomije, Krško, Kajuhova 3 12. Marjetič Margareta, roj. 1942, učiteljica, Brestanica, Likarjeva 11 13. Maslavarič Gordana, roj. 1956, vzgojiteljica, Leskovec 73/a 14. Mlakar Marija, roj. 1954, predm. učiteljica, Podbočje 64 15. Nunčič Stane, roj. 1914, upokojenec, Krško, Šolska 12 16. Petan Pavle, roj. 1920, upokojenec, Senovo, Cesta 3. julija 3 17. Peterkoč Jože, roj. 1928, rudarski nadzornik, Senovo, Trg rudarjev 3 18. Pirc Branko, roj. 1937, učitelj, Krško, Rostoharjeva 3 19. Pleterski Anton, ml., roj. 1953, ing. organizacije dela, Senovo, Ulica 9. februarja 9 20. Plut Zdravko, roj. 1953, ing. strojništva, Krško, Rostoharjeva 1 21. Strnad Danica, roj. 1941, kuharica, Krško, Trubarjeva 3 22. Šribar Slavko, roj. 1936, politolog, Krško, Pod goto 23 23. Šterban Drago, roj. 1946, gimnazijski maturant, Senovo, Cesta 3. julija 4 24. Vodišek Anton, roj. 1941, ekonomski tehnik. Krško, Pot na Polšco 49 25. Zupančič Vinko, roj. 1956, dipl. ekonomist, Leskovec, Cesta mladinskih delovnih brigad Kandidatno listo je predložila občinska konferenca SZDL Krško. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo 14. marca 1982. V Krškem, dne 23. februarja 1982 Občinska volilna komisija v Krškem Predsednik obč. vol. kom. Marjan Zibret, s. r. t Tajnik obč. vol. kom. Milan Masnec, s. r. 36. Na podlagi 2. odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982-1985 (U. 1. SRS, št. 3/82) in 116. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20 - 207/78 in 20-18$/81), sta zbor krajevnih skupnosti, na seji dne 25. 2. 1982 in zbor združenega dela skupščine občine Krško, na seji dne 1. 3. 1982 sprejela ODLOK o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencijo v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985 v občini Krško. 1. člen Za uresničevanje ciljev in nalog pri družbeno organizirani tržni proizvodnji hrane v skladu z družbenim planom občine Krško za obdobje 1981 - 1985, se s tem odlokom določajo obveznosti delavcem v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih ter delovnim ljudem, ki z osebnim delom s sredstvi občanov opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in poklicno dejavnost na območju občine Krško, pri zagotavljanju sredstev za intervencije v kmetijstvu. Skupščina občine Krško bo usmerjala zbrana sredstva za intervencije v proizvodnji hrane iz proračuna občine v obdobju 1982 -1985 v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane (v nadaljnjem besedilu: sklad za intervencije) in določala prednostni namen uporabe teh sredstev. 2. člen Skupščina občine Krško vsako leto z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana občine za naslednje leto določi program in politiko intervencij v proizvodnji hrane, ki so v skladu s planskimi akti občine Krško potrebne za uresničevanje politike pospeševanja družbeno organizirane kmetijske proizvodnje v občini Krško. 3. člen Za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na ravni občine Krško, se s tem odlokom uvaja za obdobje 1982 -1985 posebni občinski davek iz osebnega dohodka, in sicer po stopnji 0,5 %. Sredstva iz prejšnjega člena tega odloka bo podružnica Službe družbenega knjigovodstva Krško poravnala iz plačilnih računov v dobro posebne partije žiro računa proračuna občine Krško. 5. člen Sredstva iz 3. člena tega odloka se usmerjajo v sklad za intervencije, ustanovljen po določbah 12. do 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79). 6. člen Sredstva za 3. člen odtoka se v obdobju 1982/85 uporabljajo za namene iz vsakoletnega programa samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Krško, predvsem pa: - za pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi - za pospeševanje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje - sofinanciranje kmetijske pospeševalne službe - za nadomestila dela obresti pri kreditih, danih iz sredstev hranilno-kreditnih služb izvodnje v hribovitih območjih. Izvršni svet skupščine občine Krško v skladu z 2. členom tega odtoka podrobneje dotoči namene in način uporabe sredstev iz 3. člena tega odloka. 7. člen Sklad za intervencije občine Krško sprejema v skladu z določili tega odloka samoupravni sporazum o pospeševanju proizvodnje z nosilci proizvodnje hrane. 8. člen Glede obračunavanja in vplačevanja tega davka se uporabljajo' določbe odloka o davkih občanov (Skupščinski Dolenjski list, št. 5-45/76, 5-58/77, 32-353/77, 10-110/78, 28-201/78, 9-66/79, 10-64/81). 9. člen Ta odtok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 5-06-22/82 Datum: 1. 3. 1982 Predsednik skupščine občine Krško SILVO GORENC 1. r. GLASOVANJE O IZVOLITVI DELEGATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR OBČINSKE SKUPŠČINE Občina Metlika 37. Volilni obrazec 18 Razglas kandidatne liste za volitve delegatov za družbenopolitični zbor občinske skupščine (78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine) RAZGLAS Občinska volilna komisija v Metliki objav^a na podlagi 78. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v družbenopolitični zbor Skupščine občine Metlika, ki obsega naslednje kandidate: 1. Bezenšek Anton, roj. 1953, predmetni učitelj, Metlika 2. Cigič Jožica, roj. 1947, kemijski tehnik, Metlika - r.l 3. Jaktjevič Franc, roj. 1918, upokojenec, Metlika 4. Jakša Vera, roj. 1951, konfekcijski tehnik, Geršiči 5. Jurajevčič Olga, roj. 1921, upokojenka, Metlika a 6 Kepic Vinko, roj. 1921, upokojenec, Trnovec 7. Krašovec Toni, roj. 1951, politolog, Metlika 8. Matekovič Jože, 1951, ekonomist, Metlika 9. Matjašič Anton, roj. 1937, strojni ključavničar, Metlika 10. Mihelčič Jože, roj. 1920, upokojenec, Metlika 11. Milanovič Desimir, roj. 1946, pravnik, Metlika 12. Mlačak Blaž, roj. 1946, mr. so. dr. spec. za splošno medicino, Metlika 13. Mozetič Jože, roj. 1945, predmetni učitelj, Metlika 14. Nemanič Duška, roj. 1965, predmetna učiteljica, Bušinja vas 15. Radovič Ivana, roj. 1939, učiteljicavMetlika 16. Štefanič Anica, roj. 1959, administrator, Krivoglavice 17. Štrucelj Anton, roj. 1941, dipl. ekonomist, Metlika 18. Tomašič Nikola, roj. 1955, gradbeni tehnik, Rakovec 19. Trinko Peter, roj. 1942, učitelj, Podzemelj 20. Zupanič Stanko, roj. 1940, zobotehnica, Metlika Kandidatno listo je predložila občinska konferenca SZDL Metlika. Ta kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Glasovanje o izvolitvi delegatov bo dne 14. 3. 1982. V Metliki, dne 23. 2. 1982 Občinska volilna komisija v Metliki. Tajnik: Škof Ivan, 1. r. Predsednik: Pavlinič Franc, 1. r. Člani: Schauer Ernest, L r. Štraus Ivan. 1. r. Došen Jože, 1. r. nadaljevanje na 5. str. Z PREPOVEDANEGA MESTA V NANKING Zgrajen je bil v letih 210-221 pred ašim štetjem. S to izgradnjo so zavarovali :verne meje Kitajske pred stalnimi napa-alci, kot so bili Mongoli, Huni idr. Zid pa e predstavlja državne meje. Na drugi strani idu, proti severu države, je zemlja manj rdovitna, tako da se je življenje znotraj idu bolje razvijalo. Na notranji strani je iki namreč razvita civilizacija z dobro bdelano zemljo in s splošnim napredkom, unaj zidu pa je ostajal manj razvit nomad- ! • 1 i dograjevali, zaradi starosti pa ga tor ) n res lih. kjer ga načenja zob časa. ’i.............Vzdolž zidu so na vsakih 100 do 200 m utrdbe, opazovalnice in strelne line. Do Kitajskega zidu, ki je iz Pekinga oddaljen približno 70 km, smo se peljali z avtobusom, vozi pa tudi turistični vlak. PREPOVEDANO MESTO - CESARSKA PALAČA Ta je y centru Pekinga in meji na znani trg Tian An Men (Trg večnega miru). Gradili so ga v času dinastije Ming, in sicer od leta 1368 - 1644. Razprostira sc na površini 400 hektaijev in je ena najboljših urbanističnih rešitev. Veliko površine zavzemajo vrtovi, razni kanali z vodo, ki so povezani z mostovi. V velikosti cesarskih stavb je približno 9000 različnih prostorov. Raznolikost barv, svetlobni efekti, dekorativni dodatki na stavbah iz glazirane majoli-ke dajejo posebno privlačnost in bleščeč sijaj tej tipični kitajski arhitekturi. Prepovedano mesto se je imenovalo zato, ker razen cesarjeve družine ostali državljani niso imeli vstopa v mesto. Nebeški hram je tako kot Prepovedano mesto izredno lep kompleks. Zidan je bil v istem času kot Prepovedano mesto. V tem kompleksu najbolj izstopa Nebesni tempelj, ki je okrogle oblike, čudovito poslikan in viden daleč naokoli. Z Nebeškim hramom naj zaključim dve-inpoldnevno bivanje in ogledovanje zanimivosti v Pekingu ter okolici. Moral bi seveda še marsikaj opisati, med drugim, da ima podzemeljsko železnico, toda za resnično vse ni dovolj prostora. NANKING (NANJING) Naslednji cilj našega potovanja je bil Nanking, to je mesto s približno 3,3 milijona prebivalcev. Nanking je bil v svoji zgodovini večkrat prestolnica Kitajske. Zaradi oddaljenosti je bilo organizirano potovanje z letalom kitajske družbe CAAC. Let je trajal približno uro in pol. O njihovi letalski družbi izrečem lahko samo pohvalne besede. Točnost, prijaznost in dobra postrežba so njihove vrline. Med letom so nam podarili lepe prospekte, značke, postregli z bonboni, čokolado ter obveznim čajem. Takoj po pristanku sta nas pred letališko zgradbo prisrčno pozdravila ter vsakemu posebej segla v roke in zaželela dobrodošlico lokalna vodiča. Vsi smo bili nad pozornostjo prijetno presenečeni. Z avtobusom, ki nam je bil na razpolago ves čas bivanja in razgledovanja v tem lepem mestu, smo se peljali v naš hotel.* Zopet moram pohvaliti odlično kitajsko organizacijo, tokrat glede prtljage. Kovčke smo namreč postavili v pekinškem hotelu pred vrata sobe, v Nankingu pa so nas že ob prihodu v hotel zopet čakali na hodniku pred sobo. Kako imajo to urejeno, marsikomu ni biio jasno. Naj na kratko opišem zgodovino Nankinga. Mesto stoji ob reki Jang Ce (Rumena reka). Prestolnica Kitajske je bila tu od leta 1368 do 1421, nato zopet od 1928 do 1937 ter od leta 1946 do 1949, ko je zmagala revolucija. Je tudi glavno mesto pokrajine Kangsi in predstavlja industrijski center Kitajske. Mesto sodi med najbolj zelena mesta na svetu in to zaradi platan, ki jih je samo v tem mestu preko 200.000. Posadili so jih v kratkem času (1 leto); v akciji sajenja so sodelovali vsi prebivalci. Platane so drevesa z zelo širokimi listi in tako poleti zadržujejo sončno pripeko tudi za nekaj stopinj (v celotni Kitajski je posajenih preko 30 milijonov platan). Nanking leži namreč že v tako imenovanem primorskem pasu in ima poleti precej visoko temperaturo. Tudi to mesto ima veliko zgodovinskih spomenikov, starih in novih, ki ponazaijajo kitajsko kulturo in zgodovino. MAVZOLEJ SUN YAT SENA To je najbolj obiskan objekt, ki je sestavljen iz več zaporednih nanizanih zgradb. Mavzolej stoji na vrhu hriba in je osrednja stavba. V mavzoleju dominira kip človeka, ki je po zlomu Bokserske vstaje postal vodja nacionalnega republikanskega gibanja, Leta 1905 je dr. Sun Yat Sen osnoval organizacijo ..Zvezna liga”, ki je združevala ljudi, leta 1912 pa je organiziral stranko Kuomintango. Dr. Sena Kitajci zelo spoštujejo, kajti imajo ga za prvega ustanovitelja nove kitajske republike. Zato so mu postavili ta veličastni mavzolej, ki je kot stavba s svojimi parki, lepimi portali in ostalimi spremljajočimi objekti edinstven. • Nanking je bil prestolnica cesarstva dinastije Ming v času od 1368 do 1421. Kompleks, ki zajema grobnice, še ni tako raziskan kot v Pekingu. Sama gradnja grobnic se je pričela leta 1318. Prav gotovo je zelo pomembna zgodovina dinastjje Ming s svojimi grobnicami, čeprav so v primerjavi s pekinškimi v manjšini. NANKINŠKI MUZEJ Po programu smo si ogledali tudi muzej, ki daje obiskovalcu pogled od prvih človeških skupnosti do sodobne zgodovine. Zato je razdeljen na štiri področja: začetek kitajskega življa, rodovinska in fevdalna ureditev ter najnovejša zgodovina Kitajske. V muzeju je razstavljenih zelo veliko eksponatov neprecenljive vrednosti: slik, kipov, umetniških skulptur itd. Posebno zanimiv je oddelek starinskih ur. Najtežja razstavljena ura na svetu tehta preko 3 tone. Iz tega muzeja so najbolj zanimive eksponate razstavljali po raznih mes,tih sveta, med drugim v Beogradu. (Nadaljevanje prihodnjič) 'b 301498 EN JUAN — kitajski denar LENJSK1 LIST Št. 9 (1699) 4. marca 1982 Občina Novo mesto 38. OBČINSKA VOLILNA komisija NOVO MESTO ,, Molilna komisija občine Novo mesto objavlja na podlagi 2. točke 29. 24/77)Zak°na ° V°UtVah indeleSiranju v skupščine (Uradni list SRS. št. LISTO KANDIDATOV za delegate v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Novo mesto, ki obsega naslednje kandidate: 1- Vinko Bambič, roj. 1926, upokojenec, Novo mesto • Dominik Bratož, roj. 1940, stroj, tehnik, Novo mesto • Jože Derganc, roj. 1958, ekon. tehnik, Novo mesto • Jože Florijančič, roj. 1946, dipl. pravnik, Novo mesto 6 2“? Gabr'<'’ r°j- 1934, predm. učitelj, Novo mesto 7 J:?* 3 Hrastar, roj. 1960,gradb. tehnik, Novo mesto • Miha Krhin, roj. 1931, dipl. ingž. agr., Novo mesto • Ales Kulovec, roj. 1945, gimn. maturant, Gor. Straža 10 "831’ roj- 1951, dipl. elektro inž., Dolenjske Toplice 11 Ai u3 ^an<-ek’ r°j- 1943, prof. biolog., Novo mesto 17 t-iu S^ltler ^uPena» roj. 1947, predm. učitelj, Mirna peč i,' . 3 Sašek, roj. 1934, upr. delavka, Novo mesto 14 7,nt°u 8e<"en’ roJ- 1944, stroj, tehnik, Novo mesto 15 n * Seničar, roj. 1960, absolv. šole za zdrav, delav., Novo mesto 16 l 0Z°8kuPek> roj- 1955, trgovec, Dol. Suhadol 17 1^ c al)I“*c’ roj- 1917, upokojenec, Novo mesto 18 J3" alc’ roi- 1924, upokojenec, Novo mesto ,q' .j31^315 ^°mrak. roj. 1947, inž. org. dela, Novo mesto 20 t Nedelj, roj. 1945, stroj, inž., Novo mesto ° Udovič, roj. 1921, upokojenec, Novo mesto Nova ar'd'datno listo je predložila občinska kandidacijska konferenca v ov«n mestu dne 22. 2. 1982. a kandidatna lista je sestavljena v skladu z zakonom, vasovanje o izvolitvi delegatov bo 14. marca 1982. Številka; 013-01/82 Dat“m: 26. 2. 1987 Predsednik: Franci Cvelbar, 1. r. Občina Ribnica 39. Tajnik: Nace Stamcar, 1. r. Član: Franc Beg, 1. r. SlCA^ V0L1LNA K0MISIJA RAZGLAS zakon C*ns'Ca. ^IHna komisija v Ribnici objavlja na podlagi 78. člena družb3 ° VoUtvah iodelegiranju v skupščine listo kandidatov za delegate v kandidat0^0**1^116111 zboru skuP^*ne občine Ribnica, ki obsega naslednje 2 1936, delovodja, Ribnica, Breg, n.h. 3 V v Al*co’ 1926, upokojenec, Sodražica 40 4 Z'v° 1942, strojni tehnik, Loški potok, Hrib, n.h. 5 Vn ®enulid,8, profesor, Ribnica, Jurjeviča 14 6 p ena Borovac, 1926, učitelj, Ribnica, Struška 19 7 A13/10 1930, poslovodja, Sodražica 100 8 ^Ijak, 1926, upokojenec, Loški potok, Travnik 72 9 nko Debeljaak, 55, lesni tehnik, Loški potok, Šegova vas 4 10 --c Grivec, 1938, gim. maturant, Dolenja vas 126 ll! \i3J Henigman, 1949, miner, Grčarice 31, Dolenja vas 12 a R°lakovič, 1938, žična tkalka, Ribnica, Prijateljev trg 1 13’ „.lran Košmrlj, 1959, lesni tehnik, Dolenja vas, Grčarice 25 14 sar> 1946, PA - učitelj, Ribnica, Prijateljev trg 2 15 r ° Mate, 1931, viš. upr. del., Ribnica, Kurirska pot 14 16 A^neZ Mihelič, 1954, profesor, Sodražica 38 17 Z en*C3 ^a08°relc. 1944, viš. upr. del., Ribnica, Nemška vas 4 21 ^us’ *927> v«- s00- del-. Ribnica, J. Petka 8 22 p^^3 Stanojevič, 1939, PKV gost. del., Ribnica,-Prijateljev trg 5 23 ptanc ^ajc, 1930, ind. kov. šole, Ribnica, Lepovče n.h. ■ rane Zbačnik, 1917, upokojenec, Ribnica, Opekarska 43 Talfa^H-00 **St° ie Predl°nla Občinska konferenca SZDL Ribnica. Glasn” 3tna *'sta ie sestavljena v skladu z zakonom. Vj 0 “v0111” delegatov bo dne 14. 3. 1982. Obd‘bn!Ci’ dne 24' 2- 1982-tajnik Voblna k°m is ij a v Ribnici. Angelca Rus 1.1 Član Vinko Bojc 1. r. Predsednik Janez Žužek L r. Občina Trebnje 40 nr^°VANJE O IZVOLITVI PtLEGATOV ZA DRUŽBENO- S$&B0R obcinske RAZGLAS ju Občinska volilna komisija v občini Trebnje objavlja na podlagi 78. del 3 Za*cona 0 volitvah in delegiranju v skupščine listo kandidatov za . e v družbenopolitičnem zboru Skupščine občine Trebnje, ki obsega naslednje kandidate: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. °gdan Breznik, roj. 1944, ing. agr., Trebnje, Kidričeva 14 van Gole, roj. 1936, dipl ing. org. dela, Trbenje, Jurčičeva 3 vgust Gregorčič, roj. 1943, mrg. oec., Mima, Brezovica 26 oze Klemenčič, roj. 1941, sred. pol. šola, V. Loka, Trnje 1 Metka Kopar, roj. 1951, uprav, prav., Trebnje Rimska c. 1 Datja Korelec, roj. 1958, predm. učit. Velika Loka 43 dan Kranjc, roj. 1952, sred. pol. šola, Trebnje, Ul. heroja Slaka 3 nton Krese, roj. 1924, upokojenec, Mokronog 194 ml Logar, roj. 1950, stroj, ing., Trebnje, Ul. Cankarjeve br. 23 dva Lopatec, roj. 1962, kontr. konč. izdel., Slovenska vas 15 ajda Miklič, roj. 1952, sred. pol. šola, Trebnje, C. Gubčeve br. 4/a anez Oven, roj. 1925, upokojenec, Trebnje, Ul. heroja Slaka 28 anka Pavlin, roj. 1923, upokojenka, Trebnje, Ul. Dolenjskega odr. 2 ana Petrovac, roj. 1946, dipl. ing. živ. teh., Mirna 165 tanko Sladič, roj. 1948, etektr. teh., Mima 233 8°t Slak, roj. 1944, teh. za telekomunikac., Ul. Cank. br. 27, Trebnje j n Skerbiš, roj. 1955, galanterijski teh., Mima 254 j an Starič, roj. 1931, vodja skladišča, Trebnje, Pristava 24 Joj ~tar'd> roj- 1926, upokojenec, Dobrnič, Preska 21 Nik* ^°ma^n> r°j- 1928, upravni prav., Mima 147 j 0 Vranešič, roj. 1942, upravni prav., Mokronog 174 1 nez Zajc, roj. 1935, dipl. prav., Trebnje, Ul. heroja Slaka 42 PaT? fakraišek. toj. 1959, gradb. a 123 To f?*31, fdj- 1936, sanitarni teh., Trebnje, Ul. Cankar, br. 5 ne Zibert, roj. 1929, kmetijski teh., Velika Loka 33 Taj? no Bsto je predložila Občinska konferenca SZDL Trebnje. Gla ^'datna lista je sestavljena v skladu z zakonom. Ivanje o izvolitvi delegatov bo dne 14. 3. 1982. V Trpi, . 0beinskaem' dne 25- 2 1982 volilna komisija v občini Trebnje Grden Clan- u ile'la Slapničar na- Anka Ostanek Namestnik predsednika Bogomir Kovič ll/rocl/raSUio' tida/ Zdravnika še vedno nimajo Zdravstveno postajo v Dragi so odprli že oktobra lani Slabe so tudi zveze z Ribnico in Kočevjem LUTKOVNA PREDSTAVA V petek, 19. februarja, so osnovno šolo Ivana Kovačiča-Efenke obiskali lutkarji ljubljanskega lutkovnega gledališča. Predstavili so se z lutkovno igrico Tobija, ki nam je bila všeč. LUŽAR ALENKA, 6. r. OŠ Mima peč DAN KULTURE Zaradi zimskih počitnic smo učenci OŠ Bršljin kulturni praznik Froslavili 17. februarja. V domu LA smo si ogledali film o potovanju Tita po raznih deželah, v šoli pa smo imeli kratek kulturni program, v katerem so sodelovali tudi učenci glasbene šole. JOŽICA ŽAGAR JE BILA LISICA STEKLA? V soboto je brat v sadovnjaku nalagal na voz drva. Nenadoma je pred njim obstala lisica, ki je kazala zobe, jezik pa ji je molel iz gobca. Hotel jo je spoditi, a se ni zmenila zanj. Brat je stekel po lovca, in ko se je le-ta vrnil, lisice ni bilo nikjer več. Zaman smo jo iskali. Skrbi nas, ker ne vemo, ali je bila stekla ali ne. JOŽICA SRPČIČ, 7.a. novinarski krožek OŠ Artiče NOVO IZ ŽUŽEMBERKA V četrtek, 15. februarja, smo imeli učenci naše šole v počastitev kulturnega praznika proslavo. Člani recitatorskega krožka so recitirali Levstikove otroške pesmi in odlomek iz Martina Krpana, zapel pa je tudi pevski zbor. Ogledalt smo si igrico Kristine Brenkove Mačeha in pastorka, s katero so se predstavili člani dramskega krožka. Ob 22. februarju, obletnici Kajuhove smrti, smo člani literarno-novi-narskega krožka pripravili razstavo fotografij iz Kajuhovega življenja in njegovega dela. Sodelovali smo z OŠ Karel Destovnik-Kajuh iz Šoštanja ter s Študijsko knjižnico iz Novega mesta. Fotografije je izdelal naš fotokrožek. Učenci sedmega razreda smo obiskali strojne delavnice v tovarni Iskra. Ogledali smo si stružnice, brusilnice, rezkalne in vrtalne stroje. O obdelovalnih strojih se namreč učimo pri tehničnem pouku. VESNA ERJAVEC, 7.b literamo-novinarski krožek OŠ Žužemberk DAN KULTURE V petek, 19. februarja, smo učenci OŠ Šentjernej pripravili kulturni dan. Prisluhnili smo popularni oddaji šolskega radia z naslovom Slovenski liriki, ki so jo pripravili člani recitatorskega in literarnega krožka. Sledila je slavnostna akademija, na kateri so nastopili recitatorji, mladinski pevski zbor in učenci glasbene šole. Predvsem je navdušil harmonikarski orkester. Ob koncu smo si ogledali film Kekec. V šolski avli so razstavljali mladi likovniki. Po oglasnih deskah na hodnikih in v razredih smo izobesili gradivo o Francetu Prešernu. MARIJA VIDE OŠ Šentjernej OGLED GLEDALIŠKE PREDSTAVE Učenci 6., 7. in 8. razreda OŠ bratov Ribaijev iz Brežic smo se pretekli teden s posebnim vlakom peljali v Celje, kjer smo si v gledališču ogledali komedijo Žlahtni meščan. Na predstavo smo bili pripravljeni, saj smo se o gledališki igri pogovarjali pri uri slovenskega jezika. Podobnih predstav si želimo SAMO PETELINC, 6.c OŠ bratov Ribarjev Brežice DIVJA RACA Med počitnicami smo se drsali na ledu. Ko smo se peš odpravili po ledu, smo pod mostom zaslišali šum. Zagledali smo onemoglo divjo raco. Odnesel sem jo domov in jo nahranil. Ko bo konec zime, jo bom’ spustil na prostost. ROBI STOPAR Baza 20 Dolenjske Toplice PUSTOVANJE V torek smo imeli na OŠ Baza 20 pustno rajanje. Skoraj vsi učenci so se oblekli v maškare. Zbrali smo se v telovadnici^ Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali učitelji, je pazljivo opazovala maske. Prvo nagrado je dobil klovn, drugo oglar, tretjo ptičje strašilo, četrto pa ciganka s punčko. Učenci višjih razredov pa so si podelili nagrade takole: prvo trije hranilniki, drugo vrač, tretjo mlekarica s hrano, četrto pa robot za rhatematiko. MAJA PELKO OŠ Baza 20 Dolenjske Toplice „Kaj bo z novozgrajeno Zdravstveno postajo v Dragi? ” To vprašanje so zastavili občani na nedavni temeljni kandidacijski konferenci SZDL v Dragi. Slovesna otvoritev je bila že 10. oktobra lani. To je bil za vse, ki živimo na tem koncu kočevske občine, velik in težko pričakovan dogodek. Žal je postaja še vedno zaprta. Je vzrok, ker ni medicinske sestre, ali kaj drugega? Odgovorni naj ukrenejo vse, kar je potrebno, da začne z rednim delom. Zdravnik in zobozdravnik ordini-rata zdaj za nas v Loškem potoku, ki ie oddaljen nad 10 km. Avtobus, PESTRA PROSLAVA 27. februarja smo na gimnaziji počastili Prešernov dan s kulturno prireditvijo. V prvem delu so se predstavili mladi ustvarjalci s šole, katerih dela so prebralr recitatorji, vmes pa so nastopili glasbeniki in baletke. Nato je Bogdan Osolnik podelil knjižne nagrade učencem za najboljše prispevke s področja literarne, fotografske, likovne in filmske ustvarjalnosti. Sledil je nastop folklorne skupine KUD Emil Adamič iz Mokronoga, v katerem sodelujejo tudi gimnazijci. Za zaključek je tov. Osolnik govoril o oboroževalni tekmi v svetu. IRENA GRAHEK gimnazija, Novo mesto PODELITEV PLAKET V soboto, 20. februarja, so v športni dvorani v Črnomlju podelili pokale, priznanja in plakete najbolj zaslužnim telesnokulturnim delavcem. V prihodnjem tednu bo v okviru občinskega praznika več športnih srečanj. PETER ŠUJICA, 5.r. OŠ Črnomelj NOVA KOLESA Vsako leto se člani prometnega krožka udeležimo tekmovanja prometnikov in kolesarjev, ki ga organizirajo aprila. Lani smo dosegli drugo mesto v občini. Za vadbo seveda potrebujemo kolesa. Letos smo jih kupili pet. Pisali smo v tovarno Rog, od koder smo takoj dobili odgovor s ponudbo. Tako smo dobili kolesa nekoliko ceneje, kot so v trgovini. MIRAN JANEŽIČ prometni krožek Dolenjske Toplice SLAB PROGRAM TV Ker v naših krajih med počitnicami ni bilo snega, sem veliko posedela pred televizorjem. Prvi teden počitnic oziroma zadnji teden počitnic mariborskih in ljubganskih šolarjev je bil program TV mnogo boljši kot ostalih štirinajst dni. V začetku je bilo veliko filmov in ostalega programa za razvedrilo. Ostala dva tedna pa kot da je televizijska hiša pozabila na šolarje izven Ljubljane in Maribora. KOVAČIČ MARIJA OŠ Šentjernej MARINČKOVI FILMI Učenci srednje šole tehniških usmeritev smo si 25. februarja ogledali izbor kratkih filmov znanega snemalca Ivana Marinčka. Tudi snemalec je bil navzoč pri predstavah. Po ogledu filmov smo Marinčka povprašali, kar nas je zanimalo. Izvedeli smo veliko novega in marsikaj o njegovem življenju in delu. HELENA KERIN SŠTU Novo mesto Za boljši jezik Akcija srednješolcev iz Novega mesta Kulturno društvo družboslovne ekonomske srednje šole Novo mesto, ki ima številno skupino kulturnih delavcev, je v okviru boja za lepši, čistejši slovenski jezik razpisalo nagradni natečaj z naslednjo vsebino: Vsi krožki naj si prizadevajo, da bodo bolj skrbeti za jezik. Izberejo naj tistega, ki ima največ zaslug za to. Gre predvsem za rabo jezika med odmori, na poti v šolo, na vlakih, avtobusih, športnih dnevih, izletih, prireditvah itd. - Člani kulturnega društva se morajo truditi, da bodo tudi v svoji okolici, v delovni organizaciji posvečali več pozornosti jeziku. - Vsak učenec mora posvečati skrb jeziku v knjigi dežurstev. - Vse obkrožnice, javni razpisi, razglasne table, oglasi, pa tudi napisi na uradni razglasni deski naj bodo brez jezikovnih napak. Razglasitev najbolj prizadevnih za lepoto in čistost našega jezika na šoli in podelitev nagrad bo prvič prihodnje leto za Prešernov dan. ALENKA KASTELIC predsednica KUD Janez Trdina DESŠ Novo mesto s katerim smo imeli primerno zvezo z Loškim potokom, je že dolgo ukinjen. Zdaj je vprašanje, kako priti v Loški potok. Z jutranjim avtobusom, ki pripelje v Loški potok okrog 5. ure, se ne da, ker nimamo kam pod streho, saj je do 7. ure vse zaprto. Druge zveze pa ni več. Za nazaj je poskrbljeno, saj vozi edini redni avtobus popoldne do Trave. Pri nas je veliko starejših ljudi, ki so potrebni zdravniške oskrbe, pa ne morejo do zdravnika, Jcer je le predaleč. Če bi končno začela delati zdravstvena postaja, bi bilo prebivalcem dragarske doline zelo ustreženo. Občani so kritizirali tudi ukinitev avtobusne zveze. Izrazili so željo, naj bi avtobus redno vozil vsaj 2-krat na teden. Če hočejo prebivalci Dragarske doline v dolino, v Ribnico ali v Kočevje po nujnih opravkih, morajo peš v Loški potok. Pa še je vprašanje, če boš imel srečo, da bo pripeljal avtobus, ki gre iz Kočevja, okrog 8. ure, do Loškega potoka. V četrtek, 11. februarja, namreč tega avtobusa sploh ni bilo in je nanj zaman čakalo na Hribu veliko ljudi,.ki so prišli iz Drage, pa še Potočani in potniki po drugih postajah do Sodražice. Bojimo se, da bo tudi avtobus, ki vozi do Hriba, počasi ukinjen, četudi je za nas čez dan edina zveza z dolino. To je lep primer, kako skrbimo kljub vsem lepim besedam in obljubam za usodo partizanskih krajev in za to, da bi ostali naši hribovski kraji še kolikor toliko naseljeni. FRANC KALIČ LAZEČ 12 DRAGA LEP DAN -ZA NAJSTAREJŠE KRAJANKE Na pobudo mladinske organizacije Bostanj je bilo v nedeljo, 28. februarja, prisrčno družabno srečanje za Boštanjčanke, stare nad 75 let. Denar je prispevala KS Boštanj, za realizacijo pa sta poskrbela odbor RK in mladinska organizacija v Boštanju. Želeli smo našim najstarejšim krajankam pokazati, da poznamo in spoštujemo njihovo mesto v družbi. Zadovoljni in prijetno presenečeni obrazi naših gostij so pričali, da je delo uspelo in da je takšno sodelovanje na mestu. ANDREJA KRIŽNIK QO ZSMS BOSTANJ 50 LET V ZAKONU - Jože in Marija Floijančič iz Dolenjega Karteljevega sta zadnjo soboto v februaiju proslavila 50 let deupnega življenja, ki sta ga potrdila na novomeškem matičnem uradu. Vso to dolgo dobo sta se ukvaijala z delom na kmetiji. Od 7 otrok je danes živih še 6. Med zadnjo vojno je bil Jože interniran v Italiji. Ob visokem jubileju jima želimo še mnogo sreče. (Foto: T. Pungrčar) pisma in odmevi Tovarišu Marklju Pa ne le njemu, vsem, ki ne preverjajo podatkov Veseli me, tovariš Markelj, da se zavzemate in borite za našo lepo in blagozvenečo slovenščino, žal pa vam moram sporočiti, da lomite kopje in moči na nepravem bojišču. Moj lepak, ki v hrvaščini ponuja antikorozij-sko zaščito avtomobilov s tectylom, je namreč namenjen karlovškemu in zagrebškemu območju sosednje Hrvaške. Nobena skrivnost ni namreč, da je veliko število mojih strank od tam, kar, upam vsaj, nikogar ne moti. Če pa že, bom moral opozoriti na z zakonom predpisano enotnost jugoslovanskega tržišča ter nemoteno možnost prelivanja blaga in storitev. Glede na svoje poslovanje s strankami iz sosednje republike sem si pač omislil reklamni listič v njihovem jeziku. Opozoril bi, da tako ravnajo, ne da bi prihajale na zatožno jezikovno klop, tudi druge slovenske delovne organizacije in posamezniki, ki poslujejo in trgujejo z drugimi republikami, pokrajinama in tujino. V poslovnem svetu je tak način osnovne vljudnosti, ‘ če dovolite uporabiti ta izraz, povsem v skladu s pravili lepega vedenja in korektnih odnosov. Seveda pa bi bil „drug Per-dec" slab obrtnik in še slabši Slovenec, če ne bi imel na voljo tudi reklamnega lističa za anti-korozijsko zaščito s tectylom v slovenskem jeziku. Imam celo dva različna. Ker ju prilagam temu pisanju, se lahko na svoje oči prepričate, da nista niti za milimeter manjša od tistega, ki je razburil vaše pero. Ni mi bilo torej žal denarja za lepak v slovenščini, kar mi med drugim tudi očitate. Čeprav ne vem natanko, zakaj ste med svoje ogorčenje primešali tudi stavek o NOB in žrtvah za sto venski jezik, vam moram povedati, da sem bil med vojno kot otrok izseljen na Madžarsko, kasneje me je posvojila neka banatska družina, šele nato so me spet našli starši. Slovenščine nikoli nisem pozabil. Kot torej vidite, tovariš Markelj, sem ob tem nesrečnem lepaku navsezadnje storil samo do pičice tisto, kar ste zahtevali od mene na koncu svojega pisma. Reklamni listič sem proizvajalcu velel natisniti v jeziku (dovolite, da vas citiram) kakršnega govore ljudje, katerim je namenjen". In še nekaj bi dodal. Kolikor mi je znano, ste po poklicu novinar. Čeprav domnevam, da nastopate s svojim pismom v rubriki „Pisma in odmevi" kot zasebnik, pa se vendarle čudim, zakaj niste tudi v tej vlogi poleg spretnega peresa uporabili prvega in najmočnejšega novinarje-' vega in človeškega orožja. Če se ne motim, je to uporaba preverjenih podatkov, iskanje resnice, če hočete bolj po domače. Zadostoval bi že kratek telefonski klic. In odgovoril bi vam po slovensko. PETER PERDEC Ohranjajmo tradicije NOB! Posebno pozornost moramo posvečati vzgoji mladine 27. januarja je bila razširjena seja komisije za ohranjanje in razvijanje tradicije NOB pri ZZB NOV občine Trebnje. Poleg članov komisije so se seje udeležili tudi zastopniki domicilnih enot v občini. Predstavniki domicilnih enot, ki obiskujejo osnovne šole, so poudarili, da je potrebno več koordinacijskega dela med vodstvom šol in občinskim odborom ZB. Menili so, da je bito do sedaj že veliko narejenega, saj učenci veliko pišejo o NOB v časopise in šolske biltene. Mladino moramo seznaniti z narodnoosvobodilnim bojem, socialistično revolucijo ter vzgajati v duhu patriotizma. Za etnično oblikovanje človeka pa ni odgovorna le zgodovina, ampak patriotizma. Za etično oblikovanje človeka pa ni odgovorna le zgodovina, ampak v vrtcih, nadaljevati pa v nižjih in višjih razredih osnovnih šol. Kdo bo vplival na srednješolce? <1699) 4. marca 1982 Kako bi se lotili tega vprašanja? Ali ne bi bilo smotrno, da bi tudi borce vabili med učence srednjih šol? Udeleženci so menili, da je treba posvetiti večjo pozornost kurirčkovi pošti, povečati bo potrebno pohodne enote po poteh Gubčeve brigade, začeti s pripravami za praznovanje 40. ebletnice ter brigade, obeležiti spominska območja Blatnega klanca, kjer so med drugo svetovno vojno večkrat taborile partizanske enote. Spregovorili so tudi o dopolnitvi albuma „Spomeni-ki revolucije v občini Trebnje", izdaji monografije krajevnih praznikov in opisu spomenikov NOV v krajevnih skupnostih. Predlagali so postavitev spominskega obeležja narodnemu heroju Francu Kresetu-Čobanu in spominske plošče v Biču pri Velikem Gabru ter da se napiše monografija Mokronoške čete. PAVLE MIKLIČ DOLENJSKI UST