129. Številka. Trst, v (Vtrt« k S. junija 1S99. Tečaj X XIV. „Edinost" izhaja dvakrat mu da«. rH7.nn nedelj in prasnilrnv, ijiitraj in zvečer oh 7. uri. ponedeljkih in po praznikih iihnjR ol> !♦ uri zjutraj. Naročnina /.u u i u : <>l»e izdan ji na leto . . . gld. '21* — Z* hhiho večerno izdanje . !'2- — Za pol let«, četrt let« in namene« raziuerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe hrez prllofone naročnine se uprava ne ozira. Na drobno «e prodajajo v Trstu »jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.: poneileljnke zjutranje Številke po 3 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDINOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Tel 4 nvč. V edlnoHtl Je m«»#t Oglasi r"t* računajo po vratnh v petitu, /a večkratno naročilo < primernim popustom. l'o*lana. osmrtnice in javne zahvale, domači ojrliifi i 111 računajo po pogoditi. V*i dopmi uaj se pošilja jo uredništvi«. Nefraukovani ilnpiai se ne sprejemajo. Kokopiai se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in of£ln«e »prejema ilpmvnlštv*. Naročnino in oirln*e je plačevati loeu Trst. TrediiUlto In tlskurim se nahajala v ulici Cariniia Stv. 12. 1 pravnic »n. i»d-pniviiKtvo in sprejemanje lusenitov v ulici Molin piccolo 'tv. .'I. II. inulatr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Natisnila tiskarna koosorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejle vesti.) Budimpeštu 7. »Odrski tel. kor. bureau« javlja z Dunaja: Ministerski predsednik pl. Szell je imel danes v ogerski ministerski palači daljin konferenco z ministrom za vnanje stvari, grofom Golucbowskim, in skupnim finančnim ministrom, pl. Kallavem. Pari/ 7. »Agence Ha vas« javlja : Ministerski" predsednik Dupuv je sprejel predpoludne zastop-nike republikanskih skupin senata in komore, dogovarjali so se o političnem položaju ter naglašali, da zahteva sedanja situacija posebno pozornost; ministerski predsednik je zagotovljal zastopnike republikanskih skupin obeh zbornic, da vodijo vlado neprenehoma koristi republike. Vest, da bi se nahajal vojvoda orleanski v Parizu, je popolnoma izmišljena. Rllll 7. Zbornica poslancev je danes nadaljevala razpravo za predloge o političnih odredbah, ne da bi se pripetilo kaj posebnega. Posl. Ferri (skrajne levice) je govoril malo ne tekom cele seje v smislu in v svrho obstrtikcije. Proti koncu seje je podal posl. Sonnino predlog o spremenitvi opravilnega reda zbornice poslancev. Predsednik je izjavil, da izroči predlog trajnemu odseku za opravilni red. Pariz 7. V elvsejsko palačo dohajajo neprenehoma od vseh strani Francije in iz inozemstva brzojavke in poslanice, v katerih se izraža Loubetu spoštovanje in simpatije. Predpoludne je Loubet sprejel brzojavko angležke kraljice. Monastir 7. V Prelepu so zaprli nekaj Bolgarov, kateri so bili obdolženi, da so zapleteni v neko nameravano zaroto; vslecl tega so nastali nemiri. Na turški in na bolgarski strani je več mrtvecev in ranjencev. Vali monarstirski bo je podal na lice mesta. POD L 1 8 T E K. Na kmetih. --i Spisal Pol tik s. y- Naj bo, jutri pojdem še enkrat gorilna fabriko! liog se usmili, tako trdosrčen vendar ni, da bi se ne dal preprositi. In če je treba, pokleknem predenj ! In vso si je ponavljala v mislili, kako bo prosila, da se jo bodo morali, morali usmiliti! In če pojdem tudi k mlademu lleichu, tak ne bo, ni mogoče, da bi bil, da bi hotel ugonobiti mene, ki sem žena in mati! Tako hudoben ni, ne more biti! Njegove matere ga spomnim in njegove sestre, če ima katero! O saj ni tako slab, vsakemu beraču kaj tla, tudi mene se usmili, se mora ! In mlada žena je pokleknila na tla in vse popolUdne molila k Bogu. vroče in iskreno, tla jo reši najhujšega. «Reši nas hudega! Amen!» O še nikdar se ji ni zdel VpčenaS*. tako krasen, tako pomemben, kakor ono popoltadne, ko je sama klečala doma v hiši in molila to molitev jm>-pet in zopet. Zunaj je sijalo solnee. Narava se je kopala v njegovih toplih, gorkih žarkih. Nebo z svojo krasno, čisto barvo, gozdi v temnem zelenju, polje v svoj L živi, pisani ooji7 vse je dihalo poletje in zadovoljstvo! In to zadovoljstvo se je gibalo v čistem, toplem zraku in vibriralo je v laskavih, ve- Proti nam! To govori in dokazuje več, nego bi mogli kupi popisanih folijantov. Kar se je godilo v zadnjem zasedanju dež. zbora istrskega, to je tako neverjetno, da vsega tega človek sploh ne bi mogel verjeti, ako no bi vedel, da živimo v državi neverjetnosti. Tega menda ne treba, da bi opisovali še enkrat vse izbruhe strasti in sovražtva gospodovalne stranke laške proti našemu narodu in njega zastopnikom. Ti dogodki govore sami ob sebi tako glasen govor, da bi bila le gola potrata besed, ako bi jih hoteli še posebno označati in obsojati. Častiti čitatelji poznajo te dogodke, saj sino poročali sproti o njih. Le oni, ki nima v sebi ni iskrice pravieoljubja in čuta — mortde, se ni zgražal nad njimi. In vendar se je dogajalo vse to v državi, katera zahteva cul sveta, naj veruje, da je ona pravna, moderna in konstitucijonelna država. In take stvari so možne v pravni in konstitueijonelni Avstriji; in uprava te konstitucijonelne, pravne, z zakoni popolne jednakopravnosti ponašajoče se Avstrije ni storila prav ničesar, da bi onemogočila takove škandale in takovo brutalno nasilje. Ali vsaj toliko da bi bila sterila uprava te pravne in moderne države, da bi jo bili umeli na desni in na levi, da ne odobruje takega gaženja parlaifientarnih pravic manjšine in takega nesramnega kratenja ustavnih pravic večine prebivalstva v deželi. Ali tudi tega ne. V preziranju manjšine v deželnem zboru istrskem ni storila uprava države le vsega, kolikor je sploh mogla, ampak je pridodala še nekaj po vrhu. Nje vedenje do preganjalcev in preganjenih je bilo marveč tako, da so se čutili zatiralci vspodbujane, zatirani pa ogorčeno in potrte. Doživeli smo celo grozen, v dušo žgoč zasmeh s tem, da je neko ofieijozno glasilo dunajsko postavilo kakor izgled Ai' ' * ivi i;^ selili zvokih, katerih je odmevala narava. Ptice in žužki, drevje in trava, vse je pelo, vse so je gla-I silo in vse to petje in oglašanje so je spajalo v j mehko uspavajoč«) melodijo in si ti lo zrak z svojim ■ lehnim, prijetnim šuštenjem. In tu zrak in šum je objemal vas in silil J skozi mata, odprta okna v tesne izbe in jih večal in lepšal z svojo veselo svežostjo. Vse ho je smejalo in se veselilo, ljudje in živali in rastlinstvo* Vse, vse! Še hiše so se gizdavo blišča le v solneu z svojimi boli m i zidovi in slamnatimi strehami, ki so izgledale kakor očetove kučme na glavah otrok. Plotovi so izgledali kakor veliki zobje, ki jili kaže vrt, češ, jaz sein tudi vesel, tudi, tudi! Kb, kako jo bilo vso veselo! Staro peč notri v izbi je postalo sram, da se kuja in ko je solnčni žarek nagajivo prilezel tlo nje, nasmehnila so je še ona in zeleno lice se ji je posvetilo zadovoljstva. Oh, to leto! Včasih je solnee presvitlo, pretopio, narava je utrujena od njegove svjtlobe, ali vendar je tako krasen svet, polje in logi in vse v svoji sanjavi topli leuivosti. Kako bi bil včasih človek prav z naslado len v tem gorkom lolu ! Spal bi, spal kar tri dni vkup in vso pozabil, vso misli in skrbi! Da, res, ta zapeljivi zrak! Tako dolgo seje plazil krog nje, božal in so laskal da je uboga žena zaspala. Solzo so ji visele še na licih, a oči so bilo zastrte in globoko jednakomerno dihanjeje pričalo, da so se vso skrbi poslovile za čas. Par »zmernosti« isto srdi teže: ki s<> so svojim brutalnim postopanjem izgnali manjšino iz zbornice, ki so na neverjetno ciničen način proglašali večino prebivalstva v deželi politično in narodno brezpravnim, ki so 7. uprav brutalno odkritostjo prisojali našemu ljudstvu ulogo pastirjev pur, ki so razpalili vso strasti in divje nagone v deželi, odrekaj e našemu ljudstvu vsako sredstvo za izobraževanje; ki so v svojem strahu preti lučjo, pred izobražbo ljudstva, sklenili, da deželnemu šolskemu svetu ne dovole ni novčiča več za snovanje šol in povspeševanje šolstva in nota bene, da velik del tega denarja sklada ista za brezpravno proglašena večina prebivalstva — ; katerih divje sovražtvo sega tako daleč, da hočejo v toli siromašni deželi trositi tisočake in tisočake deželnega denarja, da bi ubili zavod, po katerem hrepeni večina v deželi in ki bi ustrezal veliki kulturni potrebi. Gospodje v veČini so v svoji srditosti tako brezobzirni, tla so ne sramujejo nobene podlosti. Postopanje večino v deželnem zboru istrskem žali čut svobode, žali javno vest, žali kulturo, pravičnost in čut človečnosti. In »Fremdenblattu« so taki nositelji nebrzdane strasti — uzor zmernosti, katerega naj bi posnemali tudi v Gorici. Zo iz to izjave v ofici-joznem listu jo razvidno, da vladi ni nič neprijetno, ako so v Slovencih in Hrvatih utrja menenje, tla jej ni mari, ako mislijo, da ona ne obsoja tega, kar je počenjala večina zbora z manjšino. Pa k gorenji izjavi v »Fremdenblattu« so so pridružila še druga dejstva, ki ho v lepem soglasju s to izjavo: vlada je kapitulirala pred signorio o vprašanju premeščenja deželnega zbora, vlada jo privolila signorii v deljenje občin Pomjan, Pazin, Buzet, Kastav, vlada je z električno naglico podelila še ne ustanovljenemu laškemu gimnaziju v solnčnih trakov sc je laskalo krog temnih las, včasih nagajivo poskakovalo doli na polna zardela lica in tamkaj z slastjo posrkalo zadnje sledove solz. Ob steni sit so lovili svitli nagajivi zajček i, nekaj muh je pri brenčalo skozi odprta okna, mačka je skočila s klopi na mizo in sc tam leno pretegovala, včasih zamahujoča po kaki muhi. Spala je dolgo, dolgo, Zajoeki so šli »pat, svitli topli žarki so zbežali nazaj k solneu, dan je počasno tonil v mraku. Nekdo jo jokal zunaj. — Mati, odprite! Odprite no, mati! In zopet, lop, lop! Zbudila so je. Nekako prestrašeno so je ozrla krog sobe, potom pa hitro stekla v vežo. — Kaj pa ti jo,Tonček? — Tonček je samo jokal v odgovor. Sprovola ga je v izbo. — So te žo spet nabili! Pnjv ti jo, kaj pa vedno letaš okrog! Doma bi bil ostal pri meni. Posadila ga jo na klop in odšla v kamro gledat, koliko je ura. Fantek jo le še vedno jokal. Jel sc ji je smiliti in šla jo nazaj k njemu. Kaj pa ti jo, Tonček V Kje to boli? Si se pobil ? In zopet samo jok. (Pride se.) Pazinu pravico javnosti in je s tem odobrila to il več ali manje odkrit triurni* signorie; si gn ori a itna v vladnih krojili najholjo zaslombo o izganjanju našega jezika i/ cerkve: bcnevolenea vlade do signorie je toliku, da se ni vspehi do odločnega odpora niti tedaj, ko so jej signori metali na glavo — infamijo; vladni zastopnik je imel zašita usta in suho pero tudi tedaj, ko so kričali, da Istra pripada k Italiji. Kratko in suho moremo reči, da je politika grofa Tinina naperjena direktno proti Hrvatom in Slovencem. In ti Hrvatje in Slovenci ho členi večine, na katere se opira — vlada grofa Thuna!! I'a recite, da ne živimo v deželi neverjetnosti, o kateri govore ljudje, da je pravna, moderna in konstitucijoneina ! Mi Slovenci in Hrvatje ne čutimo tega. In v.-e kaže, da tudi v bodoče ne ho drugače. Kurs ostane tudi v bodoče — proti nam!! Proti nam: vzlie vsem parlamentarnim kon-stelacijain na Dunaju! Politični pregled. TRST, H. junija im. | Aut — aut! Zadnja »Soča« poroča, da se I bo razprava proti »Corrieru« radi žaljenja društva »Austria« v Kormirm vršila na — Dunaju. — Nedavno pa smo čitali, da se ho proti tistemu »profesorju« Senizzi, ki je dosel i/ Italije in je hotel imeti v Trstu neka »predavanja« in katerega so potegnili v zapor v veliko nevoljo vse nideče gospode, vršila — če se ne motimo - v Inomostu. To je zanimivo. Pred vsem hi vprašali: kakov pomen ima delegiranje drugega porotnega sodišča, oziroma, kakov je vzrok za tako odredbo? I Vzrok more biti le ta, da oblasti ne smatrajo po- \ rotnikov v dotičnem kraju dovolj - • objektivnimi, ! oziroma, ker se hoje, da hi kaki izvensodni uplivi utegnili delovati na porotnike; namen pa dosledno ta, da se razprava vrši pred porotniki, proti katerim ni takih pomislekov. Z ozirom na ta vzrok in pomen delegiranja treba pa povdariti, da se prošnje za delegiranje dosledno odklanjajo, ako jih je ulo-žil kakov — slovenski urednik tržaški! ! To je Čudno, ker naše skromno menenje je tako, da tudi slovenski novinar je tako rekoč človek in državljan, ki sme želeti, da ga sodijo povsem objektivni porotniki. Aut — aut: ali ni proti tržaškim porotnikom nikacih pomislekov, potem ne umetno delcgi-ranj v gotovih slačnjih; ako pst je gotovih slučajih pomislekov proti istim, potem pa so taki pomisleki stoki •at bolj utemeljeni, ako stopa pred porotnike ' notorično ohsovražljen narodni nasprotnik. K položaju. Iz poročil v listih, posnemamo, da je v seji izvrševal nega odbora desnice minulega torka poslance Povše dvakrat govoril o zahtevah Slovencev in Hrvatov zlasti z ozirom na razmere na Primorskem. »Narodni Listv* poročajo se posebno, da je posl. Pacrfk oporekal očitanju v «Slov. Narodu , češ, da Cehi zahtevajo le za Češko, naj se uredi jezikovno vprašanje, v drugih deželah pa, zlasti v onih, kjer bivajo Slovenci, da je zanemarjajo. Nato da je zatrdil tudi poslanec Engel, da Čehi niso bili nikdar za to, da bi se jezikovno vprašanje drugih plemen zanemarilo in da tudi sedaj niso za to. Cehi so proti jednostran-skemu u reje nju jezikovnih razmer in se drže popolne solidarnosti nasproti Hrvatom in Slovencem in jezikovnim pravom njihovim. To izjavo jemljemo seveda z zadovoljnostjo nuznanje, pa tudi z željo, da bi se skoro pokazal tudi učinek češkega vpliva v tej smeri! Solidarnost v krepkih dejanjih — ta bi nas oživela. Jugoslovani in vlada. .Jeden hrvatskih poslancev istrskih izvaja v »Information, da v vladnih organih ni nobene sledi spoznanja, da vlada sme zahtevati le tedaj, ako tudi kaj nudi. Včasih je v «Fremdenblattu» kaka beseda o tožbah Hrvatov in Slovencev, ali vsikdar sledi hitro pripomnja, da Italijani trde ravno nasprotno: tla so oni zapostavljeni od vlade. S to taktiko hočejo kazati vlado kakor uzor nepristranosti in pravičnosti. A s to taktiko se Slovenci in Hrvatje ne b< »do puščali več dolgo zavirati. Tudi Slovani na jugu so dorasli in so se naučili spozna- vati, da je le pomanjkanje dobre, da ne rečemo zla volja vlade kriva na slabem narodnem polo-ženjti njihovem. In prav blizu je tisti čas, če žc ni tu, ko nasproti vladi opustimo načelo «do ut des», ampak bo vsaka usluga odvisna od preidše usluge vladine nam v prilog. Domače vesti. Odbor političnega društva «Edinost» bo imel jutri zvečer svojo sejo. Tržaško šolsko vprašanje. Utok proti odloku namestništva, s katerim je isto odbilo prošnjo slov. starišev za jedno osnovno slov. šolo, je odšel včeraj na ministerstvo nauka. Utok je sestavil gospod odvetnik dr. Gregorin. Imenovanja. Poštnimi vežbeniki so imenovani : Manipulacijski dnevničar Dragotin Kloanna v Polju in absolvirana srednješolca Adolf Giam-piccolo in VValter Nassignerra in Albert Arrigoni v Trstu. Imenovanje. Finančni minister je imenoval finančnega tajnika Josipa A b h r e d e r i s a finančnim svčtnikom za ohsežje finančne direkcije v Trstu. Predsednik družbe sv. Mohorja, stolni prost dr. Valentin Mllller f. Po dolgi, IG-nie-sečni mučni bolezni je preminul v Celovcu dnd ('». junija t. 1. inf. profit tamošnjega stolnega kapi telj na, p reč. g. dr. Valentin M li 11 e r, predsednik naše dične družbe sv. Mohorja. — Pokojnik se je porodil v Gllnjah, v slovenskem Kožu, dnč 10. dec, t Hib. Po dovršenih gimnazijskih in bogoslovnih naukih v Celovcu je bil v mašnika posvečen dnč 20. jul. 1H40. Služboval je najprej za kapelana v St. Juriju ob Žili in se od tam |m>-dal v višji duh. zavod »Krintaneum« na Dunaju, kjer je postal doktor bogoslovja (I. 1847.) Za tem je služboval v Logi vasi, Celovcu, kjer je poučeval tudi v bogoslovju in kakor župnik v Kotmarivasi. L. 1851). je prišel za stolnega kora rja v Celovec, kjer je nadzoroval šolstvo. Po uvedenju novih šolskih zakonov je postal ud dež. šolskega sveta in nadzornik celovških ljudskih in srednjih šol. L. 1806. je prevzel vodstvo duh. semenišča, l. 1884. pa je bil imenovan za inful. stolnega prosta in vodjo bogoslovnih naukov. — Za mnoge zasluge ga je imenoval cesar vitezem Franc Jožefovega reda in reda železne krone I H. vrste. Papež pa mu je podelil čast apostolskega protonotarija in častnega komor-nika. — Ti. 187.1. ga je hotel cesar imenovati ljubljanskim škofom, a dr. Miiller je odklonil visoko čast. — L. 18G0, je stopil na čelo Mohorjevi družbi in jej bil predsednik do smrti. Mnogo je storil za njo, jo uspešno branil ob mnogoterem nasprotnem napadu. — Bil je mož temeljitega znanja, a v javnosti ni nastopat nikdar. Hodi mu časten spomin ! Občinske volitve v Poni ja u u Sinoči je bila dovršena volitev za III. razred. Natanjčno številno razmerje nam sicer še ni znano, ali po poročilih, ki so nam prihajala včeraj o nezaslišanem postopanju komisije, moramo smatrati za gotovo stvar, da smo propali. Volilni red dopušča n. pr. volitev s pooblastili le za take volilce, ki bivajo izven občine, a imajo v občini svojega posebnega upravitelja. Te tri dni pa so domači kmetje nasprotne stranke kar križem volilli eden za druzega in je bilo taeih, ki so volili s pooblastili po f>- G-k rat. In vladni zastopnik je bil povsem pasiven v očigled takemu kršenju volilnega r e d a ! Proti takim mahinaeijam smo seveda obnemogli. In odkritosrčno povedano: mi smo bili po vsem, kar se je godilo v tej občini od razpuščenja sem, pripravljeni — na vse. In vsi dogodki v občini pomjanski so takorekoč mejniki, ki markirajo smer vladne politike v Istri. Prešnji občinski zastop je vlada razpustila v najkritičnejem trenutku : tikom pred državnozborskimi volitvami. Potem je načelnikom uprave imenovala tistega Gugna/sa, k a-t e r e g a je bila sv o j e d o b n o o n a s a m a o d-stavil a o d ž u p a n s t v a r a d i ne k o r e k t -nega poslovanja, tistega Guguaza, ki je v imenu te slovenske občine pomagal demonstrirati na tistem zloglasnem shodu laških županov. In sedaj je še volilno komisijo izročila lahonski stranki. Po vladini volji je torej uprava občine in volilna komisija v rokah onih nasprotnikov, ki se povsod i ravnajo pi receptu: osar tutto! In če še pošte-vamo sedanjo pasivnost vladnega komisarja, potem hi morali Uiti slepi, ako ne bi videli, kam ka*e vladni kurs. Vlado proglašamo torej soodgovorno za vse, kar se dogaja sedaj v Pomjanu proti naši stranki, in pričakujemo od naših poslancev, tla spregovore na Dunaju razločno besedo in da bodo besedi sledili tudi odločni čini. Nikdo naj ne zahteva od našega ljudstva v Istri, da bi živo in samo zlezlo v politiški in narodni grob. Ce nas bo-čejo ugonobiti politiško in narodno, naj nas, ali toliko možkega ponosa si moramo ohraniti, da se bomo branili do zadnjega in pred vsakomur! D : nes in jutri voli II. razred, v sohodo I. Tržaški mestni svet. Sinoči je bila XIII. javna seja tržaškega mestnega sveta. Predsedoval je župan dr. Dompieri, vlado je zastopal svetnik namestništva, Viljem vitez Jettmar. Navzočih je bilo .'IH svčtnikov, členov večine. Ko se je prečital in odobril zapisnik zadnje seje, je župan govoril o navedbah glede a vozov iz Aleksnndrije ter je izrazil nado, da ministerstvo podaljša kvaranteno na dvanajst dni, kakor to želita mestni svet in zdravniška zbornica. (V tem času pa je, kakor poročamo drugod, kuga v Aleksandriji že prenehala.) Cesar je odobril najem posojila v znesku 12 milijonov. Polovico tega posojila je odstopiti vladi v svrho gradnje pristnniSČa in proti vračanju v letnih obrokih. Načrte o vodovodu dobijo mestni svetniki še le čez dva meseca, ker se isti sedaj po m nož njej o. Župan izjavlja, da mu pravi lastno prepričanje, da je ravnal popolnoma korektno, ko je vsled sklepa dotičnega odseka povabil društvo inženerjev in arhitektov, da isto pregleda vodovodni načrt Smre-ker-Lorenzuttijev, dasi se je to njegovo postopanje krivo razlagalo. (Nemir na galeriji.) Potem so dovolili 1000 kron v namene od-j bora za povspeševanje udeležbe na pariški razstavi , leta 1900 in nadaljnih 12.000 kron, da se omogoči delavcem in obrtnikom obisk te razstave. Predno se je pričela volitev municipalne delegacije in stalnih odsekov, je predlagal dr. Ve-nezian, naj se odsek za preiskovanje vode več ne voli, ampak da se njegovi posli izroče municipalni delegaciji, da se tako pospeši rešitev tega vprašanja. Dr. Gairinger je nasprotoval temu predlogu ; vendar so istega vsprejeli z veliko večino. Potem so so se volili municipalna delegacija in odseki za finance, šolstvo, saniteto, pravne stvari, trštvo, za trgovino in obrt, za stavbe, za nadzorstvo zastavljalnice, odsek za statistiko, za vojaške stvari in javno varnost in javne nasade. Slednjič so so dovolili naknadni izdatki 4000 gld. k naslovu »centrala«, 1500 gld. k naslovu nauk, ter 300 gld. podpore poljedelski družbi za premije na konjski razstavi. Ob četrt na devet se je začela tajna seja. 0 postopanju .večine v deželnem zboru istrskem proti posl. Muildllu piše »Agramer Tagblatt« : Strah in podlost zvenita iz motivacije, s katero je rečena večina privolila v sodno proganjanje posl. Mandiča, zatoženega radi žaljenja na časti. Večina se ni zadovoljila s tem, da je izročila reče nega poslanca sodišču. Da-si baje nikdo izmed njih ne ume hrvatski, je vendar večina kri-ti kova I a inkriminovani Članek in je, v nasprotju ■/. vsakim načelom pravičnosti in dostojnosti anticipirala sodbo porotnikov. V strahu, da bi porotniki mogli drugače razsoditi, je dovolila, da se Mandic utakne v preventivni zapor, in je dala s tem porotnikom jasen migljej, kako imajo soditi. Tako postopanje ne potrebuje komentarja, kajti obsoja se samo. Tudi v drugih deželah se poslanci izročajo sodišču, ali nikdar se še ni dogodil slučaj, da bi parlament določal sodišču smer, v kateri mu je soditi. Naloga parlamentu je, da prouči, da-li je delikt politične nravi, nikakor pa nima soditi o krivdi ali nekrivdi dotičnega poslanca. To presega kompetenco zbornice in ravno \ tem pogledu je deželni zbor istrski zlorabil svoje pravo. Ženska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi na vrtno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 11. junija ob 4. uri in pol popoludne na vrtu »Narodnega d< ma« pri sv. Ivanu se sodelovanjem »Slovanskega pevskega društva«, godbo, ribarjenjem, pošto in bengaličnimi ognji. Ustopnina 25 nvč. — Hvaležno se sprejemajo radodarni doneski. Potovanje v Sibirijo. Iz Odese javljajo: Povsem gotovu je, d ti ho avstrijski nadvojvoda Fran Ferdinand potoval v Sibirijo, dasi se še ne ve za sedaj, kdaj nastopi p<»tovanje. < »deški guverner in tamošnja avstro-ogerska kolonija se že pripravljata za dostojen sprejem našega nad vojvode. rdje «Kojanskcira posojilnega in kon- Mlliilie«m društva* so vabljeni na redni ol»čni zbor, ki se bo vršil v nedeljo dne I H. junija 1H90. oi> 4. uri popoludm* v lastnih prostorih društvene krčme v Rojantt. Dnevni red: 1. ritanje zapisnika zadnjega obe. zbora. 2. Poročilo tajnika. .'5. Odobrenje računskih sporočil in bilance. 4. Poročilo nadzorništva in predlog, da sc da predstoj-ništvu ahsoltitorij za poslovanje v minolem prometnem letu. ;">. Prenaredba zadružnih pravil, Za pre-naredho pravil mora biti navzočih 3/l vseh drnštvcriikov. Priporoča se torej vsem častitim udom, da se v polnem številu udeležijo zborovanja, ker drtigači se stroški vedno množijo. Tudi od na« šega razumništva pričakujemo, da pride na občni zbor in s tem dokaže, da ga še nekoliko briga to društvo. Sedanje predstojništvo so sami priprosti rokodelci. Pridite torej nam v pomoč, poučite nas, kako nam je delati nadalje in spolnjevati našo dolžnost v prid društvu in v prid narodnosti v tem nesrečnem Kojanu. Odbor. Kaknp lova. Mestni magistrat objavlja, da se bo dne 17 t. m. ob 11. uri dopoludne dajal potom javne dražbe v zakup lov v tržaški okolici, in sicer za dobo šestih let. Klicna cena znaša HH4 gld. Treba je položiti varščino, enako klicni ceni, a ostanek plačati v 14 dneh po delitvi zakupa. Iz dekanske občine nam pišejo: Dopis v * Edinosti« o potrebi orožniške postaje v Kubedu ne odgovarja okolnostim. Jedino pravi sedež za orožniško postajo bi bil v Ornem-kalu. Tu je 500 stanovnikov, v s/t »>'e oddaljenem Tinjanu 440, v d/t ure oddaljeni Loki 350, v 50 minut oddaljeni Brezovici 151, v 10 minut oddaljeni Krnici 00, v 12 minut oddaljenih Krtinah 38, v bližnjem Rožam 302, v Gabrovici 201, v prav bližnjih Čr-notičih 207, v pol ure oddaljenem Ospu 2K8, v Kostelcu 114, v Podpeči 241, v Prapročeh 157, v Zazida 224. Vsi ti kraji so 3 ure daleč od orož-niške postaje v Holjunu in od one v Kopru tudi 3 ure. K u bed pa je bližje pomjanski, koperski in buzetski postaji. Kubed, Gračišče in Hrastovlje so le 3 male vasice. Vrhu tega se v Črnem kalu križajo glavne cestc in je postaja za tujce, zlasti trgovce z vinom, in druge osebe, ki so na potu v Koper, Btije, Poreč, Buzet, Opertalj, Matavun, Pazin in Pulj. In domačini hodijo preko Ornega Kala v Trst. Ornikal bo tudi v bližini novih železniških postaj pri Orehu in pri Dekanih. Ti podatki pričajo, da bi bil Ornikal najpripravnejc mesto za orožniško postajo. Na cestah, ki vodijo preko Ornega Kala, se je tudi že dogodilo raznih zločinov. Prosimo torej visoko namestništvo, naj v spo-razumljenjit z deželnim orožniškiin poveljništvom in okrajnim glavarstvom v Kopru prouči tc podatke in naj Ornikal določi kakor sedež novi orož-niški postaji. Postne stvari. Vsled zaključka deželnega zbora istrskega v Kopru imata poštni in brzojavni urad v Kopru in Poreču zopet normalno službo. Tragedija v starem mestu. Preiskava proti morebitnemu krivcu Josipu Pizziga, imenovanemu »Longo«, se nadaljuje. Včeiaj popoludne se je vršila konfrontacija Pizzige z Fondo, o katerem slišimo, da se mu zdravje boljša ter da jo pričakovati, da okreva. O tej predstavi iz oči v oči za sedaj seveda ni moglo nič prodreti v javnost. Iz Fondovega stanovanja so Pizzigo prepeljali zopet v ulico Tigor, kjer ga je zaslišal preiskovalni sodnik Pacor. Tu so konfrontirali žnjim tudi taščo umorjenega Slavca, Ivano Solnvagel, stanodnjalko Pizzige, Rozo Listuzzi, znanega vojaka Misa in in več drugih oseb, ki so bile navzoče na poboju. Kakor čujemo, niso priče mogle povedati nič gotovega o identiteti Pizzige z morilcem. Poslednji da je imel mnogo daljšo brke. Na licu mesta so našli en klobuk in en ključ na traku, kakor si žnjim delavci vežejo hlače. S ključem se dajo odpreti vrata hiše, v kateri je stanoval Pizziga; o traku je priznal, da ga jo izgubil v starem mestu. Stanodajalka hvali Pizzigo. Bil je tih in miren, da-si je večkrat prišel vinjen domov. Ista potrjuje, da jo Pizziga omenjenega večera prišel ob 7,11. uri v stanovanje brez klobuka, da je vzel drug klobuk ter da se je vrnil p<» kratki odsotnosti. Starka ni zapazila, je-li intel že zvečer krvave sledi na obleki, kakor tudi ni vedela, da je srajca, katero je redarstvo zaplenilo, krvava. Pizziga taji, da bi bil krivec. Sedaj so ga dejali v samotni zapor. Fpajmo, da se sodišču posreči, najti resnico, l inor v železutčiieiii vozu. Sinoči je bila na južnem kolodvoru zbrana velika množica ljudi, ki so prišli gledat zopet enkrat morilca! Po dohodu italijanskega poštnega vlaka ob 7. uri 4 min. se je namreč bliskoma razširila vest, da je v Har-kovljah neznan potnik 3. razreda I »rez vsakega vzroka iz revolverja ustrelil I Hotnega Kvgena Ra-divo, ki se je z svojo materjo vračal od izleta v Mira-mar. Zadel ga je smrtno v sence ter izginil. Ta vestjo žal i bog resnična. Morilec je 40-letni dr. temije Kvgen Bach iz Broditza na Saksonskem, katerega so prijeli in odveli v zapore v ulici Tigor. Drugega vzroka temu groznemu činu ni lahko misliti, kakor da se je Bachu, ki sedaj vso taji, zmešala pamet. O tem strašnom dogodku smo doznali še nastopne podrobnosti. Tujec ni niti besedico spregovoril z dečkom. Kar hkratu je počil strel. Kdo bi mogel opisati grozen vsklik matere nesrečnega dečka! Tujec pa je še vedno grozil z revolverjem. Prihitevši sprevodnik je dal predpisano znamenje in vlak se je ustavil ravno poleg vijadukta. Ne-poznanec je skočil z voza, sc prekopienil, zopet ustal in tekel proti Barkovljam. Skoro vsi potniki so se spustili za njim, toda zastonj : nesrečni človek jim je ubežal iz vida. Vlak se je odpeljal na postajo v Trst. Potem se je policijski aparat spravil na lov za morilcem in res ga je zalotil stražar Nežič na mirnmarski cesti. Odveli so ga na postajo, kjer je ležal umorjeni deček. Tu so se vršili pretresljivi prizori, ko sta se roditelja sešla ob — umorjenem njiju detetom. Na postajo je došel tudi preiskovalni sodnik dr. Strauss. Morilec je odgovarjal nekaj časa na stavljena mu vprašanja, potem pa je obmolknil in ni bilo spraviti več besedice iz njega. Trupla ni hotel ni pogledati. Truplo dečka so preveli v mrtvašnico pri sv. Justu. Samomor. Včeraj o poludesetih zvečer so našli blizu «Lovea» samomorilca, kakih 25-letnega, ki je še držal v roki revolver, s katerim se je usmrtil. Obvestili so orožnike ter spravili neznanca v mrtvašnico pri Sv. Justu. Dekle zblaznelo. Sinoči oh 7. uri zvečer se je v ulici S. Nicolo zbralo mnogo radovednežev okrog 19-letne Marije Maringo iz ulice S. Cilino št. 0, ki je bila v spremstvu svoje tete ter se vedla tako nenavadno, da so morali poklicati zdravnika rešilne postaje, dr. Fondo. Dekle se je trdovratno branilo zdravnikovega posredovanja. Slednjič se je vendar posrečilo sorodnici, da je nesrečnioo spravila v nje stanovanje. Poškodba. Danes ob 6. uri zjutraj *je hitel med dežjem in viharjem po ulici Molino pieeolo mlad mož na svoje delo. Ker mu je dež letel v obraz, gledal jo na tla ter se držal v bližini zida. Ni torej opazil, da so bila okna nekega magazina na pol odprta. Z vso močjo se je zaletel v eno okno ter se krvavo ranil na čelu. Vsled take nerodnosti uslužbencev dotičnoga magazina je moral k zdravniku, ki mu je prerokoval najmanj osemdnevno zdravljenje. Različne vesti. Kuga. Kakor javljajo iz Bremena, je tam razširjeno poročilo uprave sueškega kanala, glasom katerega je v Egiptu kuga ugasnila. Napad. Dne G. t. m, so v Sređen na ulici napali učitelja Sakmanova iz Skoplja v Stari Srbiji ter ga z hodalci ranili na 21 mestih. Vse kaže, da so napadalce vodili politični nagibi. Požar. Kraj Palocsa v Saroški veliki županiji je pogorel oh hudem viharju. Zgorelo je 140 hiš z dotični mi gospodarskimi poslopji. Beda, ki vlada vsled tc nesreče, je nepopisna. Nemiri v Kriesdorfu, o katerih smo zadnjič poročali, so se deloma polegli. Tri osebe, ki so se udeležile zadnjih izgredov, so zaprli. Narodno gospodarstvo. Banka „Slavija". Dne 13. p. m. vršil se je v Pragi olieni zl>or banke »Slavije«, katerega se je udeležil upravni svet s predsednikom grofom Harrachom v sveča-nostni opravi. \ prisrčnih besedah je pozdravil go>p. predsednik udeležnike občnega zbora, in se po kratkem uvodu v iskrenem govoril spominjal 50letnega jubileja, katerega je prnzrioval za proevit banke neumorno delavni podpredsednik gospod K a r o 1 Peter K e i I. Povdarjal je vstrajnost in delavnost, s katerima se je ljubljeni slavljenee vedno odlikoval, kadar se je šlo za blagor banke. Spominjal so je dalje cesarjeve petdesetletnice, katero so na tako svečan način proslavljali mnogoštevilni narodi širne Avstrije. Tudi »Slavija« je ravnala takrat po intencija U presvitlega vladarja, naklon i vsi uradniškemu pciizijskemu fondu 20.000 gld., zastopniškemu pa 5000 gld. prispevka. Odobrilo pa se je tudi, da se členom življenskih oddelkov izplača ltl"/« dividenda. Spomina vredno in naglašati je posebno tudi to, je dejal gospod govornik, da ne vidimo na današnjem občnem zboru vladnega zastopnika Vladi so ne zdi potrebno, da bi sem pošiljala svojega odposlanca), ker je prepričana, da stoji banka na trdnem in solidnem temelju, in da je vsa uprava v najlepšem redu. Omenjal je nadalje reorganizacijo uradniških plač, ki se je vršila v minolem letu. Pozval je naposled vse navzočnike, da se udeleže svečanosti, ki se priredi na čast jubilarju gospodu podpredsedniku Kheilu, ki naj Iti šc dolgo vrsto let delovat v priti »Slavije«. Gospod podpredsednik K. P. Kheil se je ginjen zahvalil za laskavo priznanje povdarjajoči, da kar je on storil, storil je le skupno z upravnim svetom ter s pri pomočjo uradnikov in zastopnikov, katerim vsem je bil vedno pri srcu proevit in blagor banke »Slavije«. Po raznih manjših opombah in nasvetih se je oglasil končno predsednik grof Harrach, izjavljajo, da je vsled starosti skoro da prisiljen odložiti dostojanstvo, katerega je imel čast imeti 27 let. Burni prigovori in vsestransko občno priznanje pa ga je naposled privelo do toga, da se je zopet odločil prevzeti čast predsednika. Naglašalje, da vsled jednoglasne zahteve m o r a k a k o r o d k r i t o s r č e n Slov a n ostati zvest »S I a v i j i«, na ka r sc je vršila volitev v upravni svet. Po dovršenem občnem zboru se jo vršila v dvorani upravnega sveta na čast gospodu podpredsedniku Kheilu lepa svečanost, katere so sc udeležili čle..i upravnega sveta, uradništvo, ter ravnatelja generalnega zastopa ljubljanskega, župan Ivan Hribar in zagrebškega Josip Ilanuš. Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessanflro Levi Minzi v Trstn. Piazza Itosario žtev, 'i. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalili i u slikah. Ilustriran cenik gratis hi franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železuieo, brez da bi sc za to kaj zaračunalo. -Jr-jlp -A- ni- -A- -lir -A- -lir -Jr A nlr A lj) A Ai Jk Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. (Jiovanni hiš. štev. o (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. DflF" Moje pohištvo donese srečo! ^^^^pppppppp^^ppj: Končno naj sledi tu v doka/, kako sijajno je zo|»et I»anka »Slavija« napredovala v svojem tridesetem upravnem letu, nekoliko številk iz bilance za leto 1H«»H. Zavarovane vrednosti so znašale koncem leta 1H«.>S v življenskili oddelkih K. »i2.HW2.H7H, v požarnem odelku znašale so K. l>4«i,f> 1 .*>.»>:\'J in v «m1-delku za zavarovanje proti toči K. 22,251».H)H — skupaj K. 7:U,»)»)7.«I1H tedaj za K. SO,2»?2.412 več kakor lansko leto. Zavarovalnina zvišala se je za K. 4ir».<»22, na K. r>,OJi;>.li<.Ml. Ueservc in fondi znašajo K. 1 7,H<»5.M4<1, t. j. za K. 1,5.'W.."12H več kakor leta 1H<»7. Ako se prištejv k gorenj i m K. 17,H1>5.H4<» Še uradniški penzijski fond K. HH5..'V.M> — ter penzijski fond zastopniški per K. MO.OM — znašajo vse reserve in fondi koncem leta 1S<»S. K. 1!», 171.272 — in so večje za K. l,(ifil.H52 kakor lansko leto. — Premoženje v vrednostnih papirjih, gotovinah, posestih, hipotcčnih in drugih terjatvah znaša koncem leta 1HJIH K. 18,«01.028 in se je tedaj zvišalo za K. l,»»1H.53t>. — Škode je izplačala banka »Slavija« v minolem letu K. 2,i»74.;U«> — in v 30 letih svojega obstanka K. 5H,H20.140. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 8. Vedno bolj se utrja prepričanje, da pride do sporazumljenja med obema vladama, ker je bila posebna želja cesarjeva, naj se mu prihrani mučna naloga, da bi moral odločiti ali proti Avstriji ali proti Ogerski. Pa tudi v krogih desnice se kažejo sedaj bolj odjenljive. Danes je bil vsprejet od cesarja ogerski minister za deželno hrambo, baron Kejervarv. Minister za vnanje stvari grof Goluchouski je imel daljše posvetovanje z ministarskim predsednikom ogerskim, Szellom. DllliaJ 8. (ilasi se, da avstrijska vlada od-jenja v bančnem vprašanju, za kar dobi drugih koncesij od strani ogerske vlade. London 8. Prvi lord zaklada, Balfour, je imel včeraj na vsakoletnem slavnostnem obedu narodnih združenj in konservativnih klubov govor, v katerem je izvajal, da je za vlado vir globokega obžalovanja, ker so se pogajanja med Kriigerjem (Transwaal) in Milnerjem razbila. Toda vladi je dolžnost čuvati, da se pravice angleškega naroda ne teptajo z nogami. Vendar pa ne smatra on spora mej Anglijo in južno-afrikansko republiko nerešljivim. Atene 8. Iz Kaneje je došla vest, da so prišli na sled neki zaroti. Zarotniki so hoteli ugrabiti generalnega komisarja princa Jurija in ga odvesti v Smirno. 1'etrograd 8. V carski rodbini se pričakuje vesel dogodek. Iterolill 8. Državni zbor se v sporazumljenju z vlado skoro odloži do 14. novembra. FTLIJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplatila na tekoči račun ter jih l> r»* h t nje : Vrednostne papirje: po 'i9/*0,, proti f> dnevni odpovedi •>7/ O I., « » n n h UXU0I„ „ 4 mesečni „ » ^ /s °/o n S „ „ :l8/,°/0 „ 1 letni Napoleone: po :2 °/0 proti 'JO dnevni odpovedi « -i1/,0/«, „ 40 „ „ 28/4°/0 3 mesečni „ .. 3 u/» « i; „ Tako obrestovanje pisem o upliu-ilih velja od 25. oziroma 2. avgustu naprej. 1«) Za giro-conto duje '23/4°;0 do vsakega znesku; izplačuje se do 20.000 gld. u cheque; za ve če zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako upiačilo obresti od dne »plačila in naj seje to zgodilo katero si hodi uradnih ur. Sprejema za svoje con to - correntiste, in kase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih ; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirie brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske krnice, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne pu-pirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. „Hotel Nazionale" v Tmtu, Via Vlenua St. 4 nahaja se v bližini kolodvor« jutne železnic« pristanišč, poštnega in brzojavnega nrad« ter je popolnoma obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadatr. Cena od 60 novi. naprej. V pritličju nahaja se tudi ..Rentmirant Nazionale" elegant no opravljen, prpdkriiljea v^dao in ob vnakej uri ■ Krkimi in mrzlimi jedili. Toči «e: fino plzenako pivo ia lmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinako „Apolo di Mm" in intrakd vino ter raiina vina v boteljkah, vie po zmernih cenah. Lastnik je nlovan-ilnlmatinec. Oorori m slovenski i« hrvatski. Naslanjaj«" se na geslo: „Srnji k svojim" priporofla se slavnemu občinstvu »lovenskemu in hrvatskemu za obilen ol.iak udHI)i Josip Serdarović, lastuik. Prlxnttno iiuJImiIJAI x vu/niml patentiranimi norostmi lastne H Icnajdhc trhnlfnn drivrfeni gflaso vir j i doli« Ki- nitji M11 je in najcnnejn illrnktiio pri tovarnarja Henriku Bremitz «. kr. dvornemu iaU|*tolja, Trut — Borz li t trg Številka t) — Trst H Ilustrirani katitlri *ljeji> [h >4t ii i lic pruHtn. O. kr. loterijska dlrekolja iHlilfick državne loterije. „AGRICOL" Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij sko milo sa uničevanje mrčesov ra r topljivo v mrsli vodi, v raznih krajih T r e n t i n a, Istr e, C* o r i A k d in pri t n k. polj edeljak i družbi i/kušeno kot iiNpešno sredstvo z zatirnnjem vneli pa rasi-karnih in kriptogami^nili holezni in žuželk v ol>če ki oknžujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i o o 1«, nn željo poštnine prosto. Milarnica F. Fenderl i dr. v Trstu. Vla Limltanoa Itv. l. Zastop in Kalota na (»oriSkem pri gonp. Frideriku Primas-u v (lorici, Veliki trg Iti, nadvorifiču; pri Petru Oebelich-u v Kopru in Izoli, v Trstu v drogeriiah: Bolle, Via Farneto: Clllla, PontfroHso; Cumar, Via Belve-dere; Jellersltz, Harriera vecchia; Mlzzan, Han Gia-corao; Ongaro, Via deli' Orologio; Petrone, Via Ginlia in Cumar, Općina. -•O«- M. U. Dr. Ant. Zahorsky priporoča svojo pomož 'na |>orodih, ahortih in vseh ženskih boleznih, kakor: nerodnosti v perijodi, krvavenje, beli tok, neredna lepi maternice itd., kakor sploh v vseh slu-eajih bolezni. urdiniiie nlica Carintla Stv. 8, od 9. ■ 11. in od 2. - 4. • tot • V moji tyrdki Schivitz & Comp. V Trstu se dobivajo stroji vsake vrste in potrebeeine k istim. Sesal k e in brizgalke vsake vrste. Cevi iz kovin, kavčuka in platna. Medeni in broneni ventili, pipe itd. Orodje za obrtništvo in kmetijstvo. Vse iz prvih tu- in inozemskih tovarn. Nove posode »Emeri« in škropilnice proti peronospori svojega izdelka in druge, i! ara u tiram dobroto vsega blaga. Cene nizke. Velika zaloga v ulici Zonta štev. 5. Mat. Živic, inženir. Izdelujem tudi načrte za napravo novih tovarn, mlinov, vodovodov, cest itd. — Moja tvrdka prevzame tudi izvrševanje istih del. Svetovna kolesa amerikanski oriiriiiali TRIBUNE IN ARENA odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in v s t rajanja, prodaja se izključno le pri glavnem zastopniku ANTONU SKERL V TRSTU, Vla 8. Lazzaro Itv. 6, nasproti palače Salem. NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po želji kupca. __Mehanična delavnica W za vsakovrstno popravo koles in divalnih strojev. CENE ZMERNE. -**--CENE ZMERNE.