>nr podporne jednoti o, III., pondeljek, 22. junija (Juns 22), 1925. t. • ' v Issuad dsflr sad STKV a m ii in ■ n> H ff Lawadak> A v«. 2657 B^*llwndlu Ave. I tlrphun«, kockw«II 4U04 NUMBKR 145 b vse Amerike la tadl Is ipozem-dvs prihajajo glasovi' glpfro-kr** "dalja. Vri poslanci wisconsinske sbornice pojdejo danes zs pogrebom. U Follet-tovi vdovi ponujajo kandida turo zrn pokojnikov senatorski sedet Madison, 21. jun.—Wis-consin se je danes poslovil od ivojega sina. Bob La Follette, ljubljenec urisconsinSkofa ljud-!tvs, se je vrnil zadnjikrat iz Wsshingtoaa v soboto ponoči in m v pondeljek popoldne; obenem je bila izvoljena častna straža sedemnajstih reprezentantov in šestih senatorjev, ki bo stala ob krsti od minute, ko truplo pride v Madi-son, do ure pogreba. Senator Howard Teasdale iz Sparte, Hi ja predložil spominsko resolucijo, ni mogel dokončati svojega govora. Oblile so ga solze in padel je na svoj sedež med ihtenjem. i Kongresnih Nelson, ki jo bil kampanjski upravitelj La Follet-tove predsedniške kampanje, je v petek apeliral na volilce v Wi-sconsinu, iiaJ pošljejo La Follet-tovo vdovo V sveznl senat na izpraznjen/ sedel njenega soproga. "Večje časti spominu La Folletta ne more izkazati ljudstvo Wmconslna, kakor če pošlje vdovo v senat, da dosluži njegov termin. Bilo bi vsč kot izkazanje časti slavnemu pokojniku, kajti mrs. La Follette Je povsem sposobna za to slutbo", jo rekel Nelson. Oswald Garrison Villard, u retlnik politična revije "The Na-tion", je v brzojavki priporočil, naj u Follettov najstarejši sin kandidira zs očetovo mesto. Izrine volitve bodo vsekakor jeseni. NVuhington, D. C. — Več tl-•oč oseb je stalo v petek popoldne na Union posUj i s sklonjenimi glavami, ko ja vlak, na katerem je bilo truplo senatorja U Folletta, zapustil WashlM-kjer se Ja pokojnik čes 21 let bojeval sa pravice amerilka-Ka ljudstva. V množici * """ mnogo Železničarjev < lavcev, ki so agitirall zadnji predsedniški kampanji 'eremoolj pri odhodu ni bilo n< tanih. U Follette počiva čedni, toda priprostl knrti. Nič k oš nega, nič aijajnaga ni bOo "krog njega na njegovi zadnji t">ti. Resničen demokrat, kakršen je bil vso svojo življenja, je bil tudi v smrti. Krsto so položili ns priprssli črno pokrit kata-ialk, ki aa ntMM I ' ' ' " . ' Z Amerika. Wiseonski plaka sa U Follet tom; 50,000 oseb korakalo mimo ^odprte krste v kapitolu. Pogreb je danes. Zadnje glasovanje La Folletta v senatu je bilo: Ne! Debsov tribut La Follettu. Premogovniška industrija išče zdravnika. / Stavbinski delavci ,se ne uklonijo. Stavkovno gibanje krojaških delavcev v Philadelphiji. Popolna konskripcija v bodoči vojni. - Navihanec potegnil policaje in urednike listov. -Devet mrtvih pod kolesi avtov in v vodi v Chicagu v nedelja..........____...... Po svetu. Kriza na Kitajskem vedno večja. Amundsen poide še enkrat na sever. Na stotine ubitih v komunistični revolti v Chllu. ' Rifijanci v novi ofenzivi proti Francozom. Morilka iz usmiljenja v Parizu dobila dve leti zapora. J", fy ' ( 0 , j u. 1 . i TmILmI C 11 lUkss —— IvVNI Bs Ve VMI Mr tarJvLa Foiiatta Eugene V. Debs, izvrševalnega odbora socialistične stranke, je poslal La Folletto-vi vdovi sožaljno brzojavko sledeče vsebine: ''Hraber, pravičen mož, poštenjak, neoipahljiv bojevnik za resnico in'pravico je šel od nas in nam zapustil dragocen spomin ter svoj plemeniti, inaptri-rajoč vzgled kot saputčino mu avetu." PREMOGOVNA IH- ■•hi»k DUSTRIJAlttE ZDRAVNIKA TAKO SE GLASI JOHNSONO-VA USPAVANKA. Ampak Če bo kaj izdala, Je vprašanje. "Mi bomo ščitili pravioe inosem* cev, toda vmešavanja v naše sadeve ne dopusti sso nikdar", Je isjavil Moranes. Mežico Clty, 20. jun. — Luis Morones, predsednik Mehiške Alsvske federacije {p minister industrij, je včer^ isjavil z oziram na kontroverzo s Združenimi drŽavami, da mehiško delavsko bo skrbelo, da Inosemcem ne bo godila krivioa v Mehiki. Obenem pa bo mehiško delavstvo stalo krepko na straši sa 4?oje pravice in nikdar ne bo pustilo. da bi se tuje vlade in tuji vali pri tem pogovoru? Ali^ne predsednik 11bodo Priporočali, da se naj zniža * mezda, da se industrija sopet o- živi? Rudarji sami vedo, da se industrija nahaja v slabem poloiaju. Ampak to ntf prihaja zaradi velike konkurence, ampak zaradi tega, ker induatrija potrebuje vedno manj premoga. Premog izpodrivata olje in lariika iz lllilll' dobila iva M Francozinja, kl Je sledila vzgle (bi znane Poljakinja al našU milosti prad sodiščem. i Je hOo in drugih ali zanj v o daiavshro svari vat sval jmpitalistični interesi mešali v »tranje zadeve suverenegs mehiškega ljudstva. f _ ■ lUi .......-........... Pittaburg, Kans. — W. U A. Johnson, komisar za jugoz^pad-ne premogovniške podjetnika, jo lepo govoril na sjiodu sa pryo pomoč pred zbranimi zastoflpiki radarjev, premogovniških podjetnikov in biznismanov. Ampak ta lepi govor je preeej luknjffiav. Johnson je tarnal, da s»prc-mogovniška industrija nahaja v slabih razmerah. Našteval je, . koliko rudarjev je bilo preji sa- 1 poslenih in koliko jih jo l*|»j. Menil je, da to vse prihaja od . konkurence. Povdaril jo, ds oiv, \ imtmmmmmmlm Is kil*« Ms! ne bo predpisaval zdravila. Am- p VNVI nvi pak rekel je, da je to odvisao lo i — od rudarjev in podjetnikov, ki ^dnjlč Jo glaaoval 16. marca, se snidejo in lepo pogovora o po- ka Jo bik* na dnevnem rad« loža ju, da zopet oliv! premogovniška industrija. Prav v teh zadnjih besedah ja pa povedano, kje tiči zajec v grmu. Rudarji naj pridejo in se naj vprašanje potrditve Wsrrana juatičnim tajnikom. Washington, D. C. — Zadnji Javni nastop sonatorja R. M. La ftoiletta je bil dramatičen kakor pogovore o poloiaju. Kaj bodo je bilo vse njegovo rabelno delo-premogovniški podjetniki sveto- vanje v zveznem senatu. Bilo jo 10. marca t 1;, ko je lopat še frogič odklonil potrditev Ch. B. Warrena, katerega je predsednik Cttolidge imenoval sa justičnegs tajnika. » La Follette jo bU odsoten pri vi odklonitvi. Ni ga bjlo v Wa-ittfgtonu. Dno 16. marca, ko se Jknelo vršitf drugo glasovanja, prišla vest na kapitol, da sa senator La Follette vrnil pra- elektrika. Ako bl rudarji tudi <4 okrevan. luaurgcnU so biU privolUI v znižanje mezda, na bo ZcmM ta vesti, kajti lahko je od: Pariš, 20. jun. —, Anna Le-vasser, šivilja, je bila sinoči spoznana za krivo umora svoje sestre in obsojena na dva loti zapora. Anna je priznala umor. BU je umor iz usmiljenja. Njena sestra je bila jetična. Mak) časa e še imela živeti. Silno ja trpe-a. Tedaj je sestra slišala, kako je poljska igralka predv nekaj meseci v Parizu-ustrelila svojega zaročenca, ki je trpel na raku. Zaročenec je prosil za Sttirt, ker ni mogel več prenašati trpljenja. Poljakinja je bila oprošče- na. 1 Bolnica je bila ganjena. Zakaj bi ne bila tudi ona na ta način rešena trpljenja? Proalla Je sestro, naj jo ustreli, da bo konec muk. Trpljenje je bilo tam večje, ker je hišni gospodtajs uks-zala sestrama, naj zapustita stanovanje, češ da ji je boinica v nadlego. Kam naj gret Nihte rad ne vzame bolnika v hišo. V javno bolnišnico pa na gre, ker hoče biti pri sestri. Tako »e je dala šivilja pregovoriti in Izstrelila je jetični sestri štiri krogle glavo. • Porota pa topot ni posnala u smiljenja kakor v slučaju Polja | klnje. Državni pravdnlk je zahteval kazen, da se prepreči epidemija amorov iz usmiljenja Industrija porabila več premoga. Kurivno olje se produoirs poceni. In Če bi se znižala cena premogu, kar se seveda ne bo zgodilo, ker premogovniški podjetniki in trgovci na debelo preveč ljubijo profit, in kar železniške družbe ne bodo znižale tovoaalpo sa prevažanje premoga, bi psdla cena tudi kurlvnomu olju. Kuri vnegs olja ni treba prevažati, kor teče po ceveh do centralnih oljnih postaj in tudi njtgfva produkcija Je zelo poceni. ^ " Vodne sile izpreminjajo v 0-lektrično silo in nove iznajdbe so pripomogle, ds je mogoča oddajati električno silo na ^daljave, ne da bl se kaj iz od nje. Grade se veliko si ne centrale ln drugo so v načrtu, Fakt je U, da je premogovna industrija obsojena na potffsno umiranje. To je povzročil g*po dsrski rszvoj. Johnsonovs tožba je podobna tožbi tistega kovača ci je tožil, da je najbolje, da sceni jo kovanje konj, da bodo sopet prevažali tovor na "parizarjih" mesto po železnicah. Zato pa hi njegovo priporočilo nobene vrednosti zs rudarje. POPOLNA KO* SK HIPCU A V BOBOS VOJNI VSE BO 8LU&ILO: KAPITAL IN DELAVSTVO. Tako jo vojni tajnik povedal pred kadeti v West Polntu. New York, N. Y. (F. P.) — Prihudnja vojna bo pogoltnila \ >«• i»wight F. Daviš jo nagla-šal prod kadeti v West Pointu, ki so dokončali oficirsko šolo, da bo v prihodnji vojni vzpostavijo-na po|>oftaa konakri|>cija. Vse bo konskrlhlrano: kapital in delaV-stvo. Daviš trdi, da so je vojni department odločil, da v bodoči vojni no bo mlačnošov In profi-tarjev. Ampak on Je na nekaj posabfl. In aicer ja posabll na rasdalitev vojnih naročil, ki so zdaj vrši med najvačjimi.bizniškimi interesi 1 m »d vodstvom sodnika El-bert H. Garyja, predsednika United Stataa Btoel korporacljo, 'kljubtemu pa misli, da na bo vojnih profitarjfv. Ampak sdl sa, da be, kot kdaj do- niškem vosu. v katerem sa je U Follette vozU zadnjo jesen v teku svoje predsedniške kampanje. Na krati, kakor Jc dolga, je bil napis, zloftsa i« battk IIMj na polju zelenih praproti. Nepozabnemu bori tel ju", katerega j< položila organizacija lalasničar jev. V bližini Ja bil tuA velikanski venec Ameriško delavske federacija, nato so so vrstili znak tributa drugih organisacij in sebnih prijateljev. « Brzojavke sožafja, naslovijo-BO na vdovo, so priHe Is * krajev Amerike la tudi Is Angli-J* francija |a , . Kriza aa Kitajska« Ja vadaa vaija Stavka mornarjev aa Ja raaširi In aa Hoakong. v Kantona Je proglašen bojkot prati tujcem! Angleži ia Japonci so patog ■lil Is Cungklaaga. ločil en sam glas in vedeli so, dW bo "Fighting Bob" glasoval njimi kakor vselej.. Seja ja bila <*vorjena. Vai senatorji so t>ill na svojih sedežih, toda U Follettov sedež je bil še prašen. Galerija Ja bila polna. Prijatelji so gledali na prazen sadež v prvi vrati na republikanski stranki in sklenili, da vest ni bi- točna. ' | Pričalo Je glasovanje. Pisar Je klical Imena po abecednem rodu. Ravno je prišel do imena Da-neen, Illinois, ko se odpro srednja vrata senatne dvoraae in po-ksža se majhna, široka postava. Bil je U Follette. Košat pompa-dor njegovih svetlih (p dvorna sivih las, ki je bil karikaturistom še lota Uko dobrodošel, je bil'prominenten kot vselej. Ponosno Vzravnan In s smehljsjem ns ustih ja La Folletta korakal neslišno po mehki preprogi do svojega sedeža in se takoj poglobil v kup papirjev na njegovi mizici ne zmenoč se sa klicanje imen in glasovanje. Galerija je zamrmrala, potem pa tišina. Kako bo U Follette Klaaoval? Naravno bo glasoval proti Warrcnn — toda bda so rszna poročila. Tako je ugibala galerija. "Mr U Follette!" je zasvenel pisarjev glas. "Ne!" je prišlo od U Follet-love mize v prvi vrsti sedežev. Mil je rezek, jasen ln običsjni "ne", kakršnegs je Fighting Bob mnogo in mnogokrat Izrekel v senatu, kadar so bile napadena ljudske Vrsvlce. Glodal je v listine, ne ozreč se nikamor, Je glasovat brez pomi sleka proti potrditvi korporaoij-skega advokata justičnim tajni kom. To je biki njegovo zadnje glasovanje in zadnji nastop v r veznem senatu. Uma, Para, 21. daljna imročila o mod vojaštvom in komunktii v 'dhMaanski provinci so glase, da js bilo oseb Ubitih. La Pss, Bolivija, 20. jun. — Generalna stavka železničarjev Ja v teku po vsej Boliviji. Vlada js poalala vojaške Četo v vsa večjp mesta, Santlago, Chlle, 20. Jun. — Na podlagi najnovejših poročil je bilo 69 delavcev, ubitih In na stotino ranjenih v izgredih v provincama TarspsSa ln Antofagaata na severu ChtiaJa, kjer so Še od 6. t. m. v Uku protestne stavke ln nomirl vsled preganjanja komunistov. Vladne četo, ki so bile poslane na lice mesta, ko so stav-kar J i okupirali tovarne, so stre-ljaje Iz strojnic in celo lz topov na delavske poatojanke. Okrog 400 oseb je bilo aretiranih, Tarai»sca Ja središče nitratne industrije. Izgradi imsjo izvor v odloku krajevnih oblasti, kl so odredil«-, da morata dvs komunistična lista prenehati s izhajanjem. ' JI_ ' Amundssa sa vrns bo v stavki krsjai. Mami? KROJAAKI PODJETNIKI PRIČAKUJEJO. JO Za člkaške podjetnike jo bila Phlladelphlja prava Mekp, dan gaj, 20. jun. - Stavka ki tajskih mornarjev se je razširila na Hongkong. U Kantona ja prišla vest, ds Je bil tam všaraj razglašen bojkot angleškega, ja-ponskegs in ameriškega blaaa. Angleški in japonski naselj<-n d v Cungkiaagu so pobegnili ns bojne ladje, katero so poslali Js K!WisJl^WLATtJRNO ZASEDANJE Peking, 20. Jun. — Kltajrts^ ||JJNO|Hy ZAKUUCKN0. centralna vlada je- U stališče kitajskih rebfipv fiangaju s tom. da je 6100,000 podpore, štrajknrjam. Ali želiš znati pravilno pisal H. čiUt angleško? Naroči si Je Mala In Ima aa P^daj Kajiševna mstka S. K l. h Phlladelphis. Ps. — Organi zaiija krojaških delavcev Amalgam. Clothlng Workers Union se zdsj trudi v Philadelphiji organizirati krojaške d«dsvce stoodstotno. Podjetniki upsjo, da pride do stavke, še proden l*> organiziranja Izvršeno. Vnditelji krojaških delavcev |irav gotovo no bodo vprašali, kaj M<> podjetniki, atvipsk s lahtevaml bodo stopili prednje, ko bo čas za to ugoden ČJlutki krojaški' |s*dJetniki, kl niiK> naklonjeni delavakl organizaciji. so kaj rsrfi «sldajall j svoja dela v PhiladHphlJo. Am- savar Polarni nisiskovalec poskusi Še enkrat pdstatl na oovernl tečaj. KII*worth bo ponovno financiral ekapedlcljo. — Boj a smrtjo v ledeni puščavi. Osb, Norveška, 20. jun. — Ronld Amundsen, kl s petorico sVojih tovarišev danes počiva v Kings bayu na Splcbergih, je pripravljen še enkrat poskusiti s poletom na Arktik, da doseže svoj cilj: severni tečaj, katerega ni dosegel,na pravkar končanem poletu. Kdaj se poda na drugo zračno pot, nI omenil. Morda jWkusi Še letos. Oslovski "Dagbladet" je danes prinesel prvo detajllrano poročilo o Izkušnjah štiritedenskega bivanja ekspedicije na ledenem severu. .JaL^!! V tem poročilu pripoveduje A-mundsen, da so so vočjldel časa bojevali s smrtjo. Suhe zemlje, seveda pokrito s ledom, niso nikjer ugledali, aksplorlrall pa so 160,000 kvadratnih kilometrov Sorja, katerega doslej Še nI vido človeško oko. Polet je bil meteorologično in gepgraflčno velike važnosti. Amundsen je dognal, da v norveški sekciji polarnega basina ni suhe zemlje. Morje, iiokrlto s ledom, ki so sdsj taja, so ras teza gor do tečaja in Še daljo kroginkrog. Enkrat bi bila dva člana ekspedicije skoraj utonila, ko sta v tajajoč se led. Amsrl-'čan Kllsvorth je rašll dotlčnlka smrti. T4koJ po odhodu s Spic-bergov dne gl. maja sta eropla-na prišla v gosto meglo. Plula sta 8100 čevljev visoko. Pihal Je mofan savornovshodnlk, kl jo gnal letali proti zapadu, Dns 29. maja jo še pošla polovica gaso-lina. Takrat ja Amundsen skla-nll, da so spuste ns tla ln s4dju-čijo ksko bo s nadaljnlm i>okh tom, da Jim ne zmanjka gasoll-na. Iskali so primarnega kraja za kampanje, toda kamor so šli, povsod ja bila sama ledna gladina morja, tu pa tam pokrita s vodo. Kazalo nI drugega kakor spustiti so v vodo. , (km sta eroplsns prišla na led,' je bila takoj teškoča. Utalo št, 26 sa Ja odmah zaklenilo mod dve, veliki maal ledu, V času, ko Jo moštvo dUlslo na vsa načina, da izvleče letalo, Je voda pod letalom zmrznila in eroplan Ja bil la-kovan v ledu kskor v telesu. Isto-čssno sa Je tudi drugo letalo št. bi zagozdilo v led. Amundsen ja izračunal, da se nahajajo na točki 67 Stopinj 44 minut severnega pobitniks. V osmih urah so naredili ravno 1000 kilometrov zračna daljave. Ker so letali po-vprečno 160 kilometrov v url, so pronašll, da jih je veter zadržal za 200 kilometrov. Končni sklep je bil, da polet na oksaktno točko sovernegs tečaja ja bil sdsj nemogoč. Vrniti ae Jo treba nazaj* Zaključili so, da na obratni poti pojdejo bolj v vzhodno smer, ds (»glodajo še r«»šlvs. VHKMK. ^ I V m« 'tu se vrše sh«idl Židov-•klh in Italijanskih delsvcev Kho*oi eventualni lokalni na- iraona bo doeegk -voj vrhun-e llvl Tem^ratura v zadnjih 24, še le v prlhoda>em mesecu. , urah; nšJ*W 64, najnižja 66. PROS OLASILO LASTNINA HLOVSNBKI N A BO IIN B POUfOKN E Cono ogkuev po dogovoru. JLokoplai oo m VMitJOa Maročaina: ZWtaJeoo~4rfara tUS^sa pol Uu in fl.26 bo tri ....................te Ciceco fo* tete, |lil m pol lote, $1.66 u tri moooo* te se inoinosomstvo 18.00, | « m u—r i - .....i« i » ■■ ■— mvm+smammpMh Naalov m vas, kor lap stik | » «PROSV*TA" _V 9iS7'IV So. lavRlalf Avenao. Chicago, -THE ENLIGHTENMBNT" Organ of tho Slšvoak National Boaoflt Sodotj. OorooS br tho nrfMursM Sabocriptlon: United Štete« (oseapt Chicago) a*4 paari&teago $6.60, aafforoign eountrict |K .00 por yoar. MEMHKR of Tho FFDERATED PRESS* UNION UMMgL Am^P fb*' (May Sl-U) polog vašasa Itetoni V Okh paja a, ___ ram |oo Ša oo ram ao aatari KIH) TVORI DELOVNO LJUDSTVO? Zelo važno vprašanj« ca delavca fin farmarje. Kajnr farmarji pridelujejo žito, krompir, razno zelenjavo, ovočji in druge važna produkte za pnehrani-tev. Ti produkti se nplože na tovorne avtomobile in nato v železniške vozove in na ladije. Tam zopet vidimo delati železničarje in mornarje in za njimi še druge transportne delavce, da produkti pridejo trg. Blago ae rasist« mogli spete, še manj na« bo- " ' ^ ... ^ ... IiiiJaJU t" 1» Alan CleveM Ohio. — Ne radi, s vendar se moramo oglasiti ns vedno čvekavosf našega gospoda Pirca, dasiravno ne z&sltiftt da bi ga človek, ki nosi kosti svojega rojatva pokoncu, brcnil, kakor kAko golazen. MordA bi bolje mu celo pristojal njegov lastni Izraz "v gobec ga suni". Vsaka številka tega jetičnega lista, ki je menda že kandidat sa tretjo glavo pstrovega 'šene dnevnika' se mora obregniti ob & N. P. J. Dobro vemo, da tudi nabožni Newburčani niso nikdar toliko zabavljlve vrste. Te vrate za-bsvljsči so vedno v uredništvu A. D, fes, tam se seganja vedno rad komar v, slona. Danes se vaza po vsem svetu. Iz Amerike odhajfc-v Evropo, Azijo, Afriko in Avstralijo, iz drugih delov sveta pa »opet v Ameriko. Vse to delo iavrži delovno ljtkbtvo: farmarji J*[transportni delavci. Industrijski delavci zopet izdelujejo stroje, poljedel mestu. Pričakuje se, ds se jih nssell šefveč, ker se industrija v tem mestu razširja. Kavno sedsj zopet Ford najema pove delavce in pričakuje se, da jih bo čez par mesecev zopet najemsl. Bolj jih najemajo v.velikih tovarnalf. Velike avtomobilske kompanije prizidujejo k evojim tovarnam. Največ zj" Hudson, Dodge in B: Slovenci prihajajo iz vail krajev Amerike, največ jih frnde is premogovniških naselbin, h Nfc društvenem polju napTedo-jemo dobro. Društvo Slovenski narodni dom napreduje pSsebno dobro. Kupili smo zdaj lep prostor, na katerem zgradimo stavbo, ki bo ponos veem tukajšnjim Dne 4. julija priredi društvo Slovenski narodni dom piknik na farmi rojaka Peter Puhlnr^aa Middle Belt Rosdu. Zabava bo dosti, ss jeeti in piti ne bo manjkal^ Rojaki I Podpirajte Slovenski narodni dom, kupujteTdelnice. Vaem rojakom v meatu pa svetujem, da gredo na roko novo- Detroit, Mich. — Rojaki ae gotovo zanimajo, kako se nam go- Bke, industrijske, parne in drure. Oni. gade lokomotivo, tovorne avte, ladije, velike električne centrale, skladišča, hiše itd. Delavce najdemo v hotelih in restavracijah, v krčmah in prenočiščih. Dobimo jih pri strojih, s katerimi izdelujejo platno, sukno, obleko, obučo in druge potrebščine. I In če pogledamo v pisarrte, najdemo aopet dfclavce, ki ai ubijajo mošgane, kako yodili podjetje z uspehom. Tam najdemo inženirje, ki so-duševni delavci, ki izdelujejo načrte za stroje, ceste, železnice, velike stavbe, ladije, osuševanje močvirij, kanalizacije itd. Vsi ti so delavci. Ampak tukaj so še drugi ljudje, ki ne znajo klešč ločiti od kladiva. Ljudje, ki ne delfcjo, pa le uživajo; ljudje, ki ?e pogledajo farmarjm in roogofe namrdijo obraz, kadar arečajo ročnega ali duševnega delavca, ker ga smatrajo za nekaj nižjega od sebe. Ti ljudje, ne spadajo k delovnemu ljudstvu. To so kapitalisti in njih podporniki Prvi lastvjejo sredstva ztj produkcijo in distribucijo blaga. Njih last so sirovine, iz katerih se producir^ blago. Drugi jih podpirajo, ker se štejejo srečnim v gospodarskem sistemu, ki ustvarja take živ ljenske razmere v človeški družbi. Nekateri teh hite mimo delovnega ljudstva z blazi-ranimi obrazi, drugi imajo k večjemu pogled za ženska bitja, ki so pobarvala svoja lica, da se dopadejo gospodu jočemu razredu ■' In če delftvci in farmarji le površno opazujejo te dogodke v življenju, prihajajo do zaključka, da tvorijo skupaj delovno ljudstvo, ki sebe prehranjuje alabo, ampak skrbi, da gospodujoči razred živi v razkošnostl in razsipnosti. Iz tega zopet sledi, da so interesi farmarjev in delavcev enaki. Iz te resnice se pa razvije .vprašanje, kaj morajo storiti, da napredujejo po zakonih evolucije. Opazovanja so jih naučila, da delovif6 ljudstvo ustvarja vso, kar je za udobno življenje potrebno. Možgani in mišice delovnega ljudstva proizvajajo te udobnosti. , Predvsam morajo tisti izmed delovnega ljudstva, ki so zapopadli to resnico, učiti drjige, ki je še niso razumeli* da jo zapopadejo in se ne dajo cepiti od kapitalistov in njih podpornikov v skupine, ki si nasprotujejo. Zelo važno je, da se delovno ljudstvo zaveda, da je delovno ljudstvo, ki je ennko izkoriščano in izžeto, zato ima tudi skupne cilje. Ako se delovno ;ljudftvo tega ne gaveda, tedaj prav teiko za popade nauke, da je trebA sedanji gospodarski sistem spremeniti tako, da sluši vsem za udobno in veaelo življenje in ne samo peAčici ljudi za na-gromadevanje bogastva in razkošno uživanje. Zakonodajni zbori ne bodo spremenili |>ostav v korist delovnega ljudstva, dokler ljudstvo duševno dremlje In pošilja tiate v vanje, ki s* ne zmenijo za njegovo trpljenje in zahteve. IzprempnKet razmer v človeški družbi jt; bilo vedno odvisna od zavednosti delovnega ljudatva. Stare gospodarski' forme v človeški družbi so se spreminjale, kadar je delovno ljudstvo prišlo do prepričanja, se morajo izpremeniti in nadomestiti z boljšimi. Na svetu se ne zgodi nič brez vzrokov in prav zanesljivo se ne izpremeni gospodarski sistem, ako je delovno ljudstvo zadovoljno a njlm.a * , Svojo nezadovoljnost pa ljudstvo nalaglje in naj-us|K»Anejše pokaže na volišču, ako ne glaauje za kandidate, ki podpirajo kapitalistični gospodarski sistem /,u uresničenja aoclnlističnega goeporiarakega sitema, to je boljšega sistema kot je kapitalistični, ae pa bojuj* sociali-•Ittea idK v obliki p6d tem naslovom, a jutri zopet pod drugim Prosveto in članstvo- S. N. P. J. Ne vemo, sli gospod Pire res ne zna dragega pisati. No ps držati« se morsmo res nemškega izraza, ki ae po slovenske glasi: "Od bika ne dobiš drugega kot kos slabega mess". Mam svojo barvo spreminja ta naš gospodine, kakor rlefte veter. In vsled.tega mu ni zamere. Svetovati morsmo gospodu Pir-cu, naj še enkrat do6ta<|irečits Prešernov verz "Zatretl nas nl- dete budeče!" Prosveta in članstvo naj bi bili vedno v njegovi fliki. — Opazovalec. $1,860 — in ne sme nikdar pre- došlim Slovencem. Vsak gre rari-lg* f*0*8. »»»» ^J^ raje le avojim, obenem psiako delamo za večjo alovenako našel« bino v našem meatu. Dekleta lahko dobe službe ln plače niso slabe. Seveda so plače različne. — A. Jsneeleh. \i Nerth Chicago, IU. Prav mslo dopisov pride V javnost is našega mesta. Pa še to, kar je, Je včaaih zaničljiva kritika. Ako preudaritAo položaj trezno in ga primerjamo s položajem prinl dcHotimi leti, moramo pri-snstl, ds napredujemo in da je napredek še precej hiter. Oglejmo ai našo zadružno prodajalno in prepričamo se, A napredujemo. Zadružne prodajalna obstoji tri leta in pol in njen i-metek cenimo dases do petdeset tiaoč dolarjev. In to sadružno prodajalno laatuje delavstvo* Is North Chicaga in Waukegnna. Ta prodajalna ni laatnina meanika. Nihče odjemalcev ae ae prltošiU, da je tskoriščen. Zadružna prodajalna ima v zalogi vedno bUfle prve . vrste. Tohtašee in mers sta pošteni. Večine od-jemalce* je prejela lepo diviflsa-do, ki bi jo ne dobila nikdar, ako bi kupevšia pri privstalh trgovcih. Ako kateri odjcmglec vidi, da se mu godi krivica, se lshko pri-toši prt poslovodju ali ps pri odboru. Sejs zadrtišne prodajalne ee vrli šest Is dvajseto^s julija dopoldne v Slovenskem narodnem domu. Napredka ps ne vidimo asmo v zadružni prodajalni Slovenski je drug pnmnik v Tkm Zdaj je sesšna piknikov. Mladinski Oddelek priredi jrfknik.o-in dvajsetega junijs pri Riverju na drugi strani ceste, ko se prrae čez moet. Ns piknika obeta biti zabsvs dobra. Stradal ne bo nihče, pa tudi žejnih ne bo. Prvi tovorni avtomobil odpelje k Riverju že ob devetih do-pbldfe drugI ob polenajltib. irefcjtob dvahajstih trideset minut. Vrtja piknik dng 28. t. m. Vsak naPpride v Nirodnl dom. Votnja je prosts. TamHbodo stali tovorni svUanobili, ki bodo vozi' li Ijndstvo na pikhfk. Ako bo slabo vreme, se pa zsbava vrši v & N. D. — Jakob M i i, . i , zs SUfMle v IMsolts i (F. L. I. 8.) Zakon drŽave Illinois.zahteva, naj se delavcem, zaposlenim v Tfrtavi izplačajo odškodnine (oopipensatlon)' za poškodbe vsled nezgod, za nekatere boleznih ki so jk>sle4ica dotičnega poklica, in za smrt, dela. Zakon teza ns vsa podjetja hi npstl, navedene v postkvl, in poleg teh tudi na ona podjetja, kjer je podajalec vnaprej določil, da se bo ravnal po dol^lbah kompenzacijskega zakona. Med podjetja, ki so ša sama na sebi avtomatično podvržena vej postavi, so najvsžnejša s stavbinska stroka, kakor ttldi rasdiraaje in popravljanje poslopij, izkopavanje, električna dela, prevažanje po kopnem ali po vodi, razkladanje in nakladanje, dela pri' skladiščih, rudarstvo in kambosešttvo, izdelovanje in manipulacija razstreliv, škodljivih plmov, vnetljivih psr ali tekočin in sptfh vsa podjetja, glede katerih obstojajo zakoni ali občinske naredbe za zaščito in obvarovanje delavcev in. občinstva. Vključene so tudi občinska, dr žavna, okrajna, mestnu in vaškpi podjetja. Poljedelstvo je izrecno izključeno po sškonu. Zakon obvaruje vaško osebo, fci dela zs drugega, vštevši ino-zemce, kakor tudi nedoletne de-jiavce, sko jim državni zakon do-voljuje delati; vse to pa pod pogojem, da se je delavec zares-ba-vil z delom, ki je običajno za podjetje njegovega delodajalca. Za poškodbe, ki provsrošujejo smrt, znaša o4škodnina štirikrat toliko, kolikor je ponesrečenec povprečno zaslužil ns leto. Ta odškodnina se izplačuje vdovi, o-trokom, mošu sli pa očetu ali alateri, ako so ti bUi popolnoma odvisni od zaslužka ponesrečenega delavca;* pri tem ne sme od šiiodnina nikdar znašati manj ■■te 8760 in $4260. Ako sorodniki, ki jih je pokojnik zepusUl, niso bili popolnoma odvisni od njegovega zeslužks, ee jim izplača le primeren dol. zgoraj omenjene odškodnine — vselej ps eeveda v. mejah zgornjega minimuma in maksimuma. Plačilo odškodnine ee lahko razteza tudi na vnuke, pmstsriše in sploh na od viane peetranske dediče. Ako nI odvisnih sorodnikov, ki so opravičeni do odškodnine, potem naj se izplača gotov snesek — ne več kot $160 — za pogrebna stroške, in to osi osebi, ki je ^ skrbela Sa pogreb. Ako poškodba ne povzroči smrti, marveč popolno onemoglost, vsled katere delavec postane popolnoma in za vedno (per-tly) nespodoben za delo, Is plačuje ss odškodnina, enaka polovici <60%) njegovega zaslužka. nikdar pa manj od $7.60 niti več od $14 na teden, in to tačenši od dneva po nezgodi. Ta odškodninska tedenske plačila nadaljujejo toliko dolgo, dokler zneski skupaj ne sas-šajo ravno toliko, kot bi bite zna šale odškodnina ss slučaj smrti ; ns to ps ae do smrti izpisčuje pokojnina, ki nsj zna A« letno 9 odstotkov one odškodnine, ki bi *e bil« izplečals ss slučaj smrti. 60-odstotns kompenzacija, kakor tudi minimalna In mak w m al na tedenska plačila, ss ss alučaj ka*nej*«> smrti • poškodovanca morejo nadaljevati, ako on zapusti vdovo s otroki. Ako nezgoda ista sa inatedico xač*etto popolno onesposobljen je (tamporarv total dlaability). do- biva dele vee leto talniki od-■ plačila go. dokler trajs sobnost zs dela Tudi v tem sla-čsju smejo vsa plačila skupaj znašati kvečjemu, le toliko, kolikor hi- znašala posmrtnima. m* denska plačila začnejo osmi dan po poškodbi, rszun, ako nesposobnost zs' dslo traja Čez štiri tedne; v katefem stečejo* začnejo plačila dhigi dah po poškodbi. Dodatno k tej hompenzsciji je poškodpvanl dettfVec opravičen do odškodnine za nadaljno dobo, ako je vefetf mftgode zgubil lmk ud%H telesnrargata aH del istega, kot na pr. raege, dlan, stopalo, pršti, očlf členke prstx>v alt pa ako se ms je lice aLi telo pokszHo, Znesek odškodnine je odvisen od' resnosti potkodbe. Zs zgubo roke sd izplačuje od 50 do 66 odeto fedepskih mezd za dobo. 200 tednov; za z gubo členka prsta ns nogi (rszun palca) se izplačuje ista tedenska vsota, sli le Zs 6 tednov, r Dodatno k običajni odškodnini mora delodajalec poskrbeti za potrebno prvo pomoč in zs zdrav-nlškrf, kirurgično in bofolšničbd oskrbo za toliko dolgo, dokler jd U oskrba potrebna. Delavec si sme* sko hoče, zasroitoviti svojega lastnegs zdravnika sU ki- rurga, ali potem sapi plačati. < Vse kompenzacije, ki jih zakon določa, razun zgoraj omenjene dosmrtne pokojnine, se izplačujejo v obrokih, in to v i-stih presledkih, v katerih se je izplačevala mezda. Ako bi delavec rad, da sfe odškodnina izpla^ ča vsa naenkrat (in a lump sum)., more pristojna oblast compensstlon bourd — ukazati plačilo take ddpravnine. Iako važno |e, da nika^o plačilo, ki ik izplačuje na podlagi kompeiifeacijfckega zakona, ni podvržen „o zaplen^tvi vsled dolgov, glob ali'odškodnin. , , T ' Ako delodajalec zahteva, se delavec, ki je opravičen do od škodnine) mora na stroške delodajalca dati pregledati od zdrav nika, čim je to n&goče po nezgodi. Nlkgka kompenzacija se nev more iztiriati, ako fit^bil delodajalec obveščen o poškodbi kakor hitro mogoče, nikdar pa kaaneje kot 80 dni po nezgodi.^ tem obej veetilu (notice) o nezgodi je tr^f ds navesti ime in naslov poškodovanega delavca, pribftftni da. tum in kraj nezgode in označiti v enostavnem jeziku vzrok nezgode. Obvestilo treba vročiti delodajalcu osebno ali potom priporočenega pisma, naslovljenega na delodajalca. Tedaj je dolžnost delodajalca, da poroča o nezgodi kompenzacijski oblasti (Compensation Board). move (dvorane) 8c, za aocialUtKSTnS 4c, ga delavske učne za T W p« ijate ISk^s vštel pri prvem itemu z pijačo potroše naši ljudj. ,|ik več. Deset dolarjev na os. |>0 |e no ne bo pretirana vsoti, , tu< naa je aveU prohibicija dvijfnil na prvo mesto! f. 0 0 0 Tadi delavci hnsjo pio^ane. Ne, g. Trtpik, prav m, "študiral mr fajmoAtrij,/ mislite, >da je treba studim fajmoštrijo, predno človek ve, d jc dvdkrkt dve štiri ? • o o o AJ bo kaj ^nnface \;.....H ga mora On Progresivna stranka jc \ omaRi članom S. N. P. i. f Columbui N. Mex. Danes je možak tolik napredoval, da misli poftiljat i staro domovino vse tiste, ki nis njegovega nazadnjaškega mišljs nja. — Nekdo iz Los An^eles« * Garante v koloradskih HriMk. Naš -Trunk pravi, dn nrarn II ur dnevno. Ubožec I Cujte mq nasvet, izgaranf delavec! Ce b vi manj pisali — čenčali - ii več napisali brez čenč, bi bik vse delo opravljeno v dveh urah Človek ltfhko mlati prazno sls mo 24 ar nš dari, pa ne bo n» mlatil niti za malo južino. Ni mlstite prazne'slame! • o o Storkljsraka vest Iz Ksnsssi. Cenjeni ZaTkomet! Proite* vprašaj op&zovalea Štorkelj, ro jaka J. P. iz Mulberryja. Kam, kam je štorklja spet letela in kaj je nesls in komti. Pred par dn* vi sem slišal ravno tak ftum M ga dela ta ptica in letela je i ravno tisto smer, kjer on živi Torej bo on gotovo vedel, na k» terem dimniku je obsedela. -Radovednež iz Kanaasa. Dobre vesti is Jagoalavijc. RsdiČ je pisal kralju Alektf» dru pismo, v ksterem g« I"« odpuščanja ln pravi, da w h korenito poboljŠsl, sko ga izpuste is ječe. • • ♦ Dogodek Št. 104. V Ksmniku na Gorenjce« snm imeli patre frančiškane ¥ed njimi je bil pater KnfH-bert, ki je bU aa flssu kot dut« spovednik. Posebno fentje so mi radi noeili Svoje pflmŠajaške s ušesa. Ni ps marši u Ce je odprl liiiico in d-del žensko pri apevednio je ta koj zapri la tekal, da je /< nsfci odšla ln da je prišel moški Kante je večkrat povabil v svoje (dala ihn asstrrgrl s ksvo. in cigaretemi. Neko« je M U pater as Kamnik, lunine ia ssbej je vsel asker-«fan ta. da ara Je asefl jeetvin. in * sel pot Potikala sls se več * po plsainsk. fto sta ss vrnila <*>-»nov, ea ljudje govorili, da je tičal tet — izgubil vso vero. - a B»X* Vič >,(• ne bo »Ireljal Tako je N"k sano prianal na policijski "staji. - P* tudi policijski načelnik prookrbl Curranu ta-ko del«, da no b® mogel več streljati., Poveat o po- (hirafOi HL bojniku, ki ia »treljiU na polWj- JJeta povedala prvi dan, da konja n "< I tem ko ao veliki dnevniki ooročali resno o napadu na Cur-nnu m da je bil napad name-jjen državnemu pravdniku ClpoHcija na poataji Maxwell je trdo prijela Currana in Pogačniki zadnjem streljanju na Loomisovi ulici, nakar sta povedala resnico. • ' Najprvo je Curran poročal, da je zaraščen tujezemec prihitel v pisarno državnega pravdnika in nanj oddal strel. Zaradi te laži je 'dve sto petdeset policajev imelo delo noč (n dan. Plaziti ao se morali celo po podzemskih, tunelih. Policaji so še iskali napadalca, ko je Curran prihitel z novo pripovedko na |E§cij«ko postajo Haxwell in tam poročal, da so nanj streljali na Loomisovi cesti. * L Prijeli so ga trdo in star policijski saržent je dejal Curranu: "Kaj pa mislite, da smo skupina bedakov. Ako ne bodite previdni, se bodete nekega dne samega sebe ustrelili." Prvi se je vdal Pogačnik. Izpovedal je, da jo Curran prejšnji dan oddal strel na svoj avtomobil. Prostrelil je vrata. Prihodnji dan je pa naznanil, da je bil napaden. Vso stvar si je izmislil, da dobi počitnice. Policijskega načelnika je to silno ujezilo. In rekel je: "Kadar se Curran vrne s počitnic, mu odkažem tako delo, da ne bo več streljal." Curran je obljubil, da ne bo več streljal..On je sin državnegs čuvaja VVilliam Currana in ne-tjak državnega poslanca C igrana. Odkar jo v letu 1821 vstopil v policijsko službo, j« velika u-N ganka. Poročal je, da ga je pobil StavfcimU Mani m m 4 Uklonijo Sodnikov odlok ne pomeni niče »ar v tej zadevi, meni predsed nik sveta stavbinakih delavcev.— Delavci no bedo na ljubo podjetnikom vrgli avoje o-rožje. PROSVETA AMERIŠKA TVRDKA DOBILA VAŽNO RUSKO KONCESIJO. Samo ona ima pravico za Uvoz manganette rude. ! Chieago, III. (F. P.) — "Seveda tak odlok ne pomeni ničeaar." je odgovoril Patrick F. Sulllvan. predsednik sveta stavbinskih delavcev, glede enoatranakega mnenja zveznega sodnika Paga glede vprašanja, ako naj unijaki delavci še nadalje trpe na delu neunijske delavce, kar je v protislovju s pogodbo. Ko so unije stavbinskih delavcev soglasno osvojile sklep, da bodo gledale nato, da bodo na stavbah delali le unijaki delavci in da se izpolni, pogodba do pike, so stavbinaki podjetniki hitro tekli k sodniku Pagu, da jim raz tolmači sporni odsta.vek v pogodbi. Unije se niso udeležile farse za tolmačenje sporne točke, razen da so obvestile sodnika Paga, da ga ne marajo za mz-sodnika. Page je sporno točko tako raztolmačil, kot so mu podjetniki. povedali in so si želeli tolmačenje. "Ako bodo podjetniki še nadalje kršili pogodbo, tedaj bodo stavkali stavblnski delavci, dokler se ne bodo ravnali po pogodbi, je menil Sullivan. "Mi Brno več kot pošteni z njlkii. Vmešavali se ne bomo v dela, ki bo že pričela in dela nekaj ntu-nijških delavcev. Ampak- vsako novo delo mora biti izvrženo po pogodbi. Podjetniki lahko dokončajo svoja stara dela in če jim ni všeč, da v bodočnosti spolnjujejo pogodbo, pa lahko obeei-jo svoje podjetništvo ns kljuko. Ako bodo skušali na novih delih kršiti pogodbo, bomo prenehali z delom tudi na starih delih," Sporna točka je stavka Iz siin-patije. To glavno orožje, ki se ga poslužujejo delavci proti podjetnikom brez principa. Unijaki delavci zahtevajo, da lahko prenehajo takoj delati, kjer delajo neorganizirani delavči. New Tork, N. Y. — Zelo važno konceaijo v Rusiji je dobila tvrdka W. A. Harriman Št Co. To je edina tvrdka, ki ima pra-vico izvažati manganeško rudo iz Georgije. Harrimanova kompanija zaključuje o tem faktu: 'Ta pogodba znači, da aovjet-ska vlada želi, da se tujezetnakl kapital zanima xa gospodarsko vzpostavitev Rusije. Daije pokazuje, da je vlada pri volji priana-ti odškodnino privatnim laatnln-skim interesom. To je korak na* prej, da Ruaija postane zdrav konomskt faktor na svet | Davek na Mo. Od vaeh atra- ni. is vseh delavskih rovirjev »rfhajajo pritožbe in poročila o Krivičnem odbijanju m tednih izplačil pod krinko davka na delo. Ponekod odbijajo delodajalci ne samo 2, temveč 4%. Ponekod odbijajo delavcem kar pri eaem aamem izplačilu čez 100, da a-1 ton«, kordantom cels^800 in več di-,BUa N# narjev. Kar amo predvideli so je agodilo: odredba aakona o pro- m^upskihlvanajstinah, da Ao-It,,*^ prMa^alk._D« rajo plačati vai ročni delavfci « Odstotka svojega zaslužka ter po- » vrh še ihvalidaki in izredni pri-dtek, je dala najlepši povod pod-etnikom, da sačno na veliko sni-i »vati plače ln mezde delavcem. -----------«- -- Do preizkušnje pride kmalu, na tla velikan, ko je jtttritfjM ko prl6no ddat, nA Btavbah,' o v Marquettovi pokrajini. V letu I katerih so bile sklenjene pogod-1923 je poročal, da mu je sledil ^ ^ prVem juniju, ko so bili velik črn avto, Iz katerega je P1-] podjetniki posvarjeni, da naj la nanj oddana salva, nakar ie prenehajo s kršenjem pogodbe, avto izginil » vso hitrico. 1 HAINES ANALIZIllA DA>VE-f SOVO PRAVILO. OBLASTI IMAJO NOVO SLED GLEDE UMORA. Kdaj iščejo nekega Litvinca. Pogodba Je veljavna set let in daje Harrimanovim interesom pravico operirati rudnike v i, čistovrijakem okraju v Georgiji. Ruaija prejme odškodnino od tone. Najnižja odškodni na na leto znaša 11,500,000. Harrimanovi intereai bodo takoj napravili pogodbe s privatnimi astniki, ki bodo prejemali aiajlino odškodnino in poleg majhen delež od čiatega dobička, ftrecej privatnih laatnikov je ponujalo Ilanrimanovim ii Peresom, da so prejeli konceaijo. Rudniki bodo opremljeni modernimi stroji Rudo bodo nakladali s najmodernejšimi mote/niM v Potiju. Ti interesi sodijo, da jih bodo stroji in naprave stale okrog štirih milijonov dolarjev. Georgija jo najbogatejša dežela na svetu na mam ganeški rudi. Najbogatejšo polje se nahaja približno sto milj od obrežja v Ornem morju. Pot U Poti ja do New Vorka je pa dolga 6,600 milj- Na tem polju jo okoli sedemdeset milijonov ton naj boljši rude. V zadnjem lotu so importirall v Združene drŽavo za (10,000,000 mangaške rude in od teh Jo je sa *4,00Q,000 bilo importirane is Goorgije. Združeno države prodnoirajp polovico jok od avetovne produkcijo. Manganešlca ruda Je pa neobhodno potrebna pri kaljen ju jekla. Ustanovila se bo ameriška korporacija, da se isvede pogod bm - • I*. A. Harriman je sin pokojnega železniškega graditelja E. H. Harrimana. Njegova gospodarska moč je ogromna, ke* jo že po svojem očetu podedoval izredno veliko premoženje. oananKia okboAjbi VZHODNO OKBOftJBt Jarob^mi»oiW. Bat Ali tudi aam na sobi je davekj^,^^ oKBOtJBi na delo, na zaslužek, nekaj takoj nesocialnega, da spada v srednji vek. ko je posvetna in cerkvena gospoda pobirala od svojih Uača- Analizaci ja ne bo Dawesu všeč. Burlington, Kana. Waahington, D. C, — Lynn Oblasti jkineB analizira- v magazinu TUDI ŽENSKE PONESRttCfJO - SMRTNO PRI DELUJ) imajo zdaj novo sled glede »gearchlight On Congreaa" Darilca mrs. J. Knoblockove, ki so I Wesovo pravilo za okrajšanje jo našli mrtvo na njeni farmi ^^ v genatu. Haines meni, da blizo mesta, ko sta se vrnila njen w ^^ pravil0 ustvarilo mašino soprog in njegov sin domov iz administracije, ki bi odločevala mesU. pri vseh važnih vprašanjih Oblasti zdaj ilfcejo —1---- Charles Muscunlsa, potomca, ki je bil poznan menom "Birovi Rus" in c so poročali, da je bil ubit, I Bkui Navaki ml upraviUll glaslIS Isvriavalnl odbori UPRAVNIODBKKl I CstakSri pMpmiMdalk Aadr«W VMrlek. a. F. D. T, r*. Pa.t *l. tstaik Maltk«« Turki Ujalk belaUkasa »Molka MasslaUi J«ba Vagrkk} ufedalk PIHS OaHoJT PfBOTNl ODSEKI^ ~ tH. Ha Jaša Bsvertalk. •Str a. RMi«wa? Ata. pikata, |IL| laka ■ ~ ~ Oktp) Marjr Udovleh, HU B. atafta^ Ava« WSsS PsHi, __... —----- sago, m.| laka TaMii Iu U, Btrabaaa, Ps. BOLNlfiKl ODSEK i •n a. Frai 1»U1 Ba-Ave. CM* Afm Pa. Joaapk farko, UPU. 1, Hot 114. W«Sl Napisa. Ps. A a lan flalar, Haa 104. (irass Kiak, Sa Himni, Prask Khia, Bas ttt, <'blakali, Jaka Uulab. Bas 144. Ko«k ~ Nadsornl odbori K. n«o T* nrow v«iiw|% »»•*( nmi.ra •• mm* MU Prask Saj«, m* tSik SU Ckkasa. III. Zdruiitvnni odbor: t Prask Alal, UM Bs.1CrawfaH Ava^CMDSga, MU i^ ^^ M Mlaja v gtgtvassa fcv od vsako glavo nskV aaoaak. I ^in^nfNT'1. Hi2lIuiNrM-WH'lt-Takega obdavčenja ne posna ce-o nobena moderna kapitalistična država. Ta davek, tak kakor I Je, jo nekaj poaebhega, unikum davčne modrosti — mislim — vaem svetu. Na vsem svetu ima oelo kapitalistični davčni sistem princip: da jraaalužok, kl jo lakaiai troben za Življenje, (lavka prost. VSA PISMA kl m aaaalala u Mala Ma^miUaJalhm « ln vsaka davčna sakonodaja, B. N P. "himS 5i. L.vZ,'AvTSSK IU. vaa SAbBVR bolniakh PODPOBB BB NABLOVBi itva S. N. P. Jh NI74I Ba, UwMUI« Ava. Ckieata, tli DKNABNB POilUATTB IN BTVABI, kl ss tl»s|o |i tsnAsvsIhsga adbara la MmU vaMa ss asslsvsi TajalMra B. N. P. I« BMV4S Ba. Uwa-dsla Avsw Cklssi«, IU. * <1 VBB KAdKvB V SVBZI B BLACIAlNlAlCIMI POBU ss psMI|sls sa asslavt BlarslalŠIva B. N. P. K Hil ll Ba. UwaMls Ava. Cklss«* 1B. «laM paslavsaja v gl. tevrlsvahis* oibsfa M aa) psMlsJe Ovta, MM W. Mik 81. Ckkata. III.; Jaka Olip, t4M uios, Ul. • . ^ vaaoVNI SDBAVNIKi Dr. P. 1. Kara, Ittl Bt. Osk Ava, CMsai, x POiORI -4» KsvsspaaMass s glsvahsl H 1 AvKCklsavk 1IL1 ko tudi naša, odreja okaiatenčni minimum, ki je davka proat. i Člen 66. pakona o proraftunskih dvanajstink, tak kakor jo« nasprotuje torej osnovnemu princi-lhi vsake sakonodaja. On dajo de-lodajalrem*polnomočje, poljubno snlževati plačo ln meade, ln ai- ___________ ____ _________ ter vaem: tistim, ki delajo aamo Peni Bsrgavja. prMaadalka aadMrasta adbara. «ifsv aaslev js s«sm|. 6 mesecev na leto ravno tako Vai prialH m >U Mr^id^^Mk ss asi »silljals os aaslsvi Martla Bst*» kakor onim, ki delajo 12 raeae- *** Vso cev. V današnji brezposelnosti, ko je samo v Sloveniji 30,000 brezposelnih, a prav toliko sezon Val 4spM N dragi spisi, Saassnlla. aglssl, aarsMlaa Is Is v avtal s itaalkMa Maotsl as| ss »alUja as aaslsvi MlT-ftS Ba. LswaMls Ava, t klasim IU. ^bomvSTA", skih delavcev, ki de ajo aamo ao- dru(ri formalnost pa so sploh o. .k^ mesecev, odvseti prisil pi|>t,,,s ^lUirnje isven parla- nizki mezdi, ki Je lahko rečeno m-delu, njegova dolasmotnost pa-1 last nad državo bl ostala v rokah da« namesto da bl so dvignila. Tudi v normalnih časih bi to bilo katastrofalno. AR danes, ko rem ho poročali, da je bil.ubit, DaWegovemu pravilu nasprotni malo rsnili in zsstruplla a ko je pobegnil iz Kamniške n*- Aenatorji, kot Borah, Norris, I njlmft kri, Ena Je bila kn rodne straž«, ko se Je nahajalack)peland, Brookhart, vodklnja, druga pa hišnica. hu iviou i/il#i «m*li I m« ii I > > ni a ___Ali na mehiški meji. '7'" , , . .. Simona, McKellar, """"'vimiauHiii, mi »» pm, .v... r priče izpovedujejo, ki so BIeft(M, Msyfield, Fletcher in ce- bila hišnica, druga pa kuharica. it krtjigo- ___________ ._______aa. Caraway, Lta ae ubili, ko ata padli. Bna je sešel takoj v mesecu januarju,^ UIHI WUT) iča Pearson je baje prejela L. gled| meliecu novembru, v ka- U fen« »o zapustile svojce, kl so macijo, da je bil Muscuni- Lrem ^ w vr4i)e volitve. Ts a- ] bm odvisni od njih zaslužka. In l»rut tukaj pred enim ^ mendment bi onemogočil, da bi Nieer jf bilo šeat otrok pod Aest-n«»m in da Je povoda!, da ajegov . nttorji še kaj vplivali, ki najgtlm letom, dve maUrt In en brat fte živi. Njagov brat je za-' .......4 «- lit- .»I bratovo lastnino, ker st n< ^ Pri^n4s^>;Bal ii^^l J^Mr^vmtM Daaresnvoliro PA iK MEZDA. KAJNE! JJ ar,.tiraj«, ker je pobegnil kftjtl zif0dl se lahko, da| _ stara garda podleže prt volitvah nakar je izročena na milost in informacija, beograjska Uuržoazijo fldfcomorl. V torek 26. maja _____________________ . m jO na Blejskem otoku vatrelll so proizvodi nemško in smeriške Francoz Mslhsps, ljubljanski za- industrije — kjer Ja delavec 6 do 10 Vrat boljše plačan ko v stopnlk francosks tvrdko za mi lo. — V LJubljani se Js obesila SH8 kljuk ogromni carini — v svojem stanovsnju 7ftletns M. cenejši kakor proizvodi domače Sehaschel, vdova |» dvornem industrije, je to sistematično u- svetniku. Storila Je lz obupa, ker ničavanje delavne sile; gospodar- so JI tako povišali stanovanje, skl nesmisel, kl bo čez prt lat Ida no bl Imela vač od česa žlve-pokazal prežalostne rezultate, ti. — V Predoru med H rastni* Zsnimivo Je, da niti edin izmed kom in Trbovljami se Je v sredo "narodnih" poslsncev od 515, ki pred Binkoštmi vatrelll gospo-Hodijo v narodni skupščini In ki ska oprsvljenl neznsnec. Pri prsne Imenujejo skoraj vsi narodni, iskavl ae je dognalo, da jo brez ljudski itd., ni dvignil glasu pro- papirjev ln brez denarja, ti sprejetju tegs davka, kakor p^^ ^^ jM prUitk v "tiSKfil edini davek, kl gal<^ jg plača delavatvo! ^^J^jiiH piipovodovala, da so Ji njan rektnl davki zadevajo prjdviMB f vrati U »uslje z brktom delavstvo. Dsvkov na sol, alad-1" \— kor, petrolej, carine na obleko, nosaank«, a Ji zbolel in oatal ne- milice. Roaion, Masa. — Boston ima ---H .ma B*k*r )« M mr: '"Isvojo komiaijo, kl določa mini McCORMICKI WB PKAV0AJO |lt.mikMlt progr^lvcem. In U-ga l |no mMdo Amp(|k u mln|. MED ftKIMU. se Watson boji. V* York, N. Y. — Mrs. Ma- tcumfcI SE MNOZE. tU»Ut ()Her in gdč. Muriel McCJor- TEKMEC I BK m* mick, hčeri HarokU F. McOor ^'^a, predsednika Intematlo-Harvester kompanije, sta se l>ri'lrH njuni malna mezda Je ros minimalna, ki ne zadostuje za najpotrebnejše Življenski* potrebščine. M<» dostke, ki ao stare najmanj devetnajst let in ao bile v zadajih ci navadno večji družine. V Mrlameatu delujejo večlno-hia 1« različni odbori. Na dnev. nem redu so razpravo o Invalidskem zakonu, zakonu o osnovnih sv« aatančnejše podati^. Drug! dan m Primoževs In njen nečak res odpeljeta z neznanko. Na IJublJanHkam kolodvoru pa sač na/nasnanka praviti, da j« pozabila vea svoj ilenar, 210 Di«, na šolah, državni obrtni banki, t - (io|I|1J |»r|mouVe, kj«r J« prsno- a . . —__i-.. M.L..MII a jiMil^ I . . ■ a_ __a. I Hkovfiem zakonu, zakonu o sodnikih ln ustroju sodišč. Henum nsr. skupščin« Ima v delu zakon o kmetijskih kreditih, največ ča-ss iia porabi z različnimi intor čavala. A seravd! gre M "l"ad (»amih mHIJonov dolarjev Jih je naložil stari Rockefeller '■«•' ^vojo hč«r in vnukinji. Vloga I ' llaga. da mati položi račun, ^ 'ko se rsM denar It tega sklada. AtfiNhia ČZltriU^tenM iTpiricedent.Ije pa doWMia mezda od fZSmia Je iKaiSdna lu^ra- d« dvanajst doUrjev na Ude«, ^alijanca. kl Je ta daadojo----- čila za tretji mednarodni dan za- __ J|| ffllll Potem J« MU s^.Mst Wawil4 |ka proti-infp^rialistična liga do- lnčils teden od 27. Junija do 4.. , «__ vtis M ^'"-'»^^"'liiL^SJTirr mo imeli torej kfhalu celo v■ Fabrlclrajo Jih allno naglo. Mi-r.inter, v katerega rt+ort*spada kak nov zakonaki pnnilog, zahU-va za vsak načrt pospešeno po-■ ^ Tako prldojo načrti na , odborov, kjer opozicijonainl loalanrl predlagajo tgprem«-mbe, \čaalh celo dobre in moderne, kar lahk/) store« brez strahu, kajti vladni poslanci glaaujojo A< 'sdno proti, in Uko j« vsem skupaj prav. Prt takem ot«m so j« p« potolašll. Utos Ja pa liffubil kravo In na moro m potolažiti. Nekega dne mu ri#« prijatelji "Kako J« to: žena ti umrj« la potolažil «1 se, iKitim ti pa umrj« krava In ne more« ss potolažiti. Kaj Js bila tvoja delavna, štod-IJIva, pridna In |>ošt«fta Tončka v«ndar vač vredna kot tvbja kravat" Zorban mu je odgovoril: "Ne vem, kaj J« več v rod no, kajti odkar sem vdovec, so ml ž« ponudili e«lo vrsto žen. Odkar pa i« i m »gin iia moja krava, ml nI-hče nI ponudil kravjega Na prodaj rfaroMtllBft— polnovrstna harmonika, s U basi, sam« par tednov rak-I Jena, mmm $71.00. ««va pa js veljala IIM^O. \ ' i N NOVIH LUIIANOVIM matičnih harmonik na pmimm ■MMHnBa Jm sM M Ki) iiMujimo botoZN nm? Spisal Karel vitez Tr»teaišfcL lMflWflM ' (Dal jat) Ce nahajamo pri beaniku poleg psihičnih začetnih simptomov pijanosti, tudi znamenja te-leane elaboKti, če jezik na lahko zastaja, če ae začenjajo tresti tudi roke, kar se najjaaneje izraža v izpremenjeni pisavi, tedaj so to usodepolna znamenja. Ce U pri tem rasel še samočut do neizmernega, če se bolnik Čuti srečnega brez konca in kraja ln če to bolniku rodi domišljije vzvišenosti, n. pr., da ai bolnik domiš-Ijuje biti knez, kralj, cezar in naposled bog, da, celo nad bog, in si pri vsem tem še domišlja, da ima sto tisoč, ali cele milijone ali milijarde imenja, tedaj imajno podobo one grozne bolezni, ki zaznamuje današnji čaa sopara in elektrike z neugasnim svojim hlepenjem po sreči in zlatu: napredujočo hromoto blaznikovo, ali kakor jo zove ljudstvo: omeh-čavanje možganov. Pe telesnem alf duševnem povzročena, zadete ta bo- n kakor strela s jasnega pohlepnega lovca, ki lovi srečo, in trešči njega ob tis ter uniči neredko tudi zaradi vzvišenih domišljij in koloaalnih spdknlacij, svoje in tuje imetje. Nade, da bi se' ozdravila ta bolezen, nikakor ni, četudi se včasih zdi, da se je ustavila, vendar je to le navidezno; večkrat se povrne v podobi mrtvouda ter uniči in razdre duh in telo, povse podobno prej omenjeni sliki hude pijanoetl, dokler ji naposled prej ali slej v teku petih let smrt ne naredi konca/ V tolažbo pa posti bolniku čustvo sreče, s katerim se je bolezen pričela, do konca, še v smrtnem boju nas blaznik zagotavlja, kako se dobro počuti, in poslednje jecljane besede so mu izraz nepopisne zadovoljnosti. Cisto popolna besnost se pa redkokrat konča s smrtjo; le v onih slučajih popolna besnost traja do smrti, kadar je notranji nemir tako silen, da bolniku na noben na&in, tudi le za kratek čas ne da pokoja, ker mu divji ■■■ *- LLu ? %L . kJJ* iitiittUHKS smrti. To ao alučaji, ki ae pri taki močni vznemirjenosti odlikujejo f tem, de je zaveet popol notna preminila. Pri teh Upnikih pa besnost hipoma vzbruh ne in kmalu dospe do popisanega vrhunca. ' \ . Ako navadna besnost ae preide v zdravje, zapušča duševno slabost s splošno zmedenostjo ki polagoma konča z duševno smrtjo, takozvaao terminalno to-poetjo. Pa tudi ozdraveli ni vedno gotov, da bi se mu brezen v kraj šem ali daljšem Času ne ponovila, četudi ono med svetom mnogo razširjeno mnenje ni povse upravičeno, da je tisti, ki je bil duševno bolan, a ozdravel, vedno v nevarnosti, da prej ali slej zopet ne oboli. Najne+aifciejši v tem oziru so oni, ki so po rojstvu oteženi in v ko jih dmčinah so se že prej nahajali slučaji pohabljenega uma ali btiaJk živcev. ŽRTVE Povest Spisal fr. Serafln...... (Dalje.) In popraskal se je za ušesom, udaril z desno nogo ob tla i>a smejal se na vso moč, da so mu solze prihajale v oči. "Kam pa je šla, kam? . . ga povpraša nekdo. "Kam pa je ilal — Vprašaš! ... I — v . Rim I ... In ker je pot tjakaj dolga, je morala imeti seveda denarja s seboj! Hihihi — vse strele 1..." " Ti si prati klerikalec, da botaaš in raz-našaš take stvari po vasi t . . . Molčal bi, molčal!" ga posvari neko ženišče. , "Kdo pravi, da nisem klerilcalap? ... Klerikalec sem in bom!... Sem pa tudi mož za to!., Vse strele — nak — a ... Tihihlhi!;/.." "Ce bi bil klerikalec, ne bi bil tak!" ugovarja Ženišče. <•• "Kakšen tak T ... Ali nismo mar vsi enaki, klerikalci in liberalci? ... Spočetka, ko sem slišal našega gospoda župnika pridigovsti, sam ras mislil, da bodo vsem liberalcem Že na tem svetu rogovi zrsali! . . . Zdaj pa vidim, da je vse en vrag, klerikalec ali liberalec!" In pomikal se je spet počasi naprej, dokler ni dospel do gostilnice, v kateri je sačutil ljudi. Tam se je okrenil okrog vogla ter fcavil noter... V gostilniški sobi je bilo že več moških, ki so .bili prišli drug drugemu pršvlt novico ... V kotu pri majhni mizici pa sta sedela sama zase Dolfe ln Baston. Poznalo se je že obema, da sta pila. Prišla sta v gostilno posamič, ne da bi bila , vedela 4rug za drugega, a vendar oba Iz enega ln istega nagiba. Imela sta namreč oba že dalje čaaa skrbi radi tiste nečakinje župnikov« in zdaj sta bila sila vesela, da'se je bila stvar is-tekla tako. Ker je bila odnesla denar, sta bila lahl^o prepričana, da se ne povme več, in bilo m jima ni torej bati ni kakih sitnosti... "Vse strele ... vina na mizo!" je zahtev«! Skrjanec, stopivii v sobo. MHihlhl, kaj pravite k temu, kaj?^ Jaz bi rad vedel, kako je našemu gospodu Župniku zdaj pri srcu! .s ." "Pusti Župnika v miru !'* reče krčmar men-dfc zastran lepšega, kajti kot liberalec je privoščil župniku prav od srca nezgodo, ki se mu je bila pripetila s nečakinjo. In ker je menil, da cika Skrjanec v prvi vrsti na razmerje, ki je ^Uo baje med župnikom in nečakinjo njegovo, 'pristavi še: "2upnik so iz mesa in krvi, kakor ihfio vsi drugi!.. "Kajpada!" potrdi Skrjanec. "Kaj sem rekel mar, da nc? ... Iz mesa in krvi, kajpada, hihihi t..." ln nato se Je govorica pletla dalje o tem predmetu, in vsak je uganil kako modro, samo t Dolfe in Baston sta molčala zadovoljne in pila. To pa menda ni ugajalo Skrjancu, kajti obrnil se je proti njima ter začel: 'TI Baston in . . . Dolfe — kaj pa vidva pravita? ... Ali ni bila fino blago ta nečakinja župnikova? ... Prt moj' sedemnajst' tisti se pa že lahko postavi ln Mrka na prsi, kl je pokosil 'ta travnik!.,. "To aem bil jaz!" vzklikne Baatoiv v avoji topoati. Bil je sila bahat in se je zlasti glede ženak rad ponašal. Zavest, da ae mu ne more zgoditi nič veš, pa ga je bila ie bolj ujunačila. * "Ka-aj, ti? , . povzame Skrjanec. "Ali ttss, Dolfe? ... Jaz aem pa tebe sodil! . . . Tak fant. kakor si 41, pa da ne bi..." Te bessds so bile izgovorjenega ko. da so , morsle privzdigniti Dolfets, ki ni bil nič manj domišljav nego Baston. In rr* se skloni pokon-cu ter vzklikne: "Jaz pa pravim, da sem bil jaz! . . "Ni ros — jas!" ugovarja Baston. "Ne —jaa!" f Tako je šlo še parkrat aemintja, hkratu pa sta imela Baaton ln Dolfe vsak svoj vrček v rokah. In predno je mogel kdo miwliti ns to, da bi preprečil pretep, sta Še neusmiljeno obdelovala drug drugega. Bila sta kmalu v*a razrezana in krvava po obrazih ... Skrjanec pa je le še hujakal. r« koč: "Zdaj pokaži. Baston. zdaj. če ai sa kaj!" In rea Je U že bolj napel svoje moči! Ker je bil vrček te ves razbit, je zgrabil Dulfeta za la»e in vrat ter ga podrl na tla ... A zdaj je apontrofiral Skrjanec spet Dolfe-ta. rekoč: -Kaj. Dolfe? . . . Takemu ae pu-. SUŠ?,.." t „ To je podžgalo spet Dolfeta, tako da je mahnil le z večjo silo po svojem nasprotniku... Krčmar in še nekateri drugi so priskočili, da bi ju raztrgali na dvoje. Skrjanec pa jk kričal: "Pustite ju, hudimana, kaj to vam mar!.« Naj se, le se hočeta! Ali mar vaa katerega boli to? . . . Toliko liberalca sem pa že jas, da pustim vsakemu pretepavati se, ako se mu ljubil..." , Ko so naposled Baatona in Dolfeta vendar le ločili in Ma bila drug za drugim a krvavo glavo odHa is sobe, si je velel Skrjanec iz samega veselja nad tem, kar je videl, prinesti še eno viržinko... Smejal se je tako, kakor morda še živ daa ne, in venomer je vzklikal: "Kaj takega pa še ne — strela vendar, hihihi!" ... T*ko so ee razvajale razmere v Poljanih in bližale •svojemu naravnemu koncu. Surovost je napredovala, slabe posledice razpora in medsebojnega sovraštva so se kazale na vseh straneh .... • Trgovci, proti katerim je bilo naperjeno konsunino društvo v prvi vrsti, so bili omagali v boju . . . Eden izmed i njih je bil že pred dalj časom zaprl prodajalnico ter pobegnil s doma. Nekega dne pa je prišla vest, da so poteprili njegovo truplo iz Kulpe/. . . Preži viti ni mogel več sebe in svoje številne obitelji, zato je obupal. Zapustil je pismo, v katerem je bilo pisano: "PO sdaj veljavnih katoliških načelih ( Jaz kot trgovec nimam pravice živeti, zato grem v smrt! ..." No, ln zdaj pa je bila tudi prppast konsam-nega društva neizogibna!... Ustanovljeno brez etična podlaga/porojeno is sovraštva, ai meglo obroditi dobrega sadu!... . vh i Župnika je bila tista stvar š njegovo nečakinjo hudo zadela. Zdaj, ko so jo iskali zarkdi tatvine, je sam pravil, da ni sorodnica njegova. A s tem se je le še bolj osmešil!... Ljudje so bili vsled tega še bolj prepričani, da je vse^es tisto, česar so ga dolžlli in kar so pravili o njem in o njej. In vpe eno so ga (lelali odgovornega sa to, da je.bila pobegnila s denarjem ... prizanašali mu zdaj* sploh niso v nikakem oziru več/ Dvignilo se je vse zoper njega. Klerikalci in UbecalcJ so si podsll roke, da bi ga uničili... Vsi njegovi prijatelji se ga zapustili, da, le-ti so sdaj najbolj divjali zoper njega! ... In kaj vse so si upali proti njemu 1... Ljudje, ki ao mu poprej poljubljali roko, aq hodili zdaj kar neodkriti, brez pozdrava mimo njega! In is vsega tega, kar je bil uvedel na novo, so se očito norčevali! Ni bilo še dolgo, kar je bil rasdelil nekake svetinje med člane onih društev, katera je. bil ustanovil on, da bi ss ti ljudje tako ie po zunanjem razločevali od drugih. A kaj se je sgodi-lo? ... Neko noč šo mu jih pometali skozi zaprta okna v župnišče ter mu pobili pri tem skoro vsa šipe!... Vse, prav so mu storili, kar so vedeli, da g« bolelo in jezilo ... K Nekoč se spomni nekdo besed tistega po-redneža, ki se je bil o priliki, ko so se priprav* Ijali ka njegov sprejem, pooorčeval iz Poljan-m ter Jih posvaril rekoč: "Le gladite, da ne sapojete črez nekoliko čaaa pa tako: "Da bi od nas odnesel te hudir, namesto mira ai prinesel nam prepir!" In brž so se združili nekateri ter poakrbeli za to, da Je dobil župnik nekega Jutra pred vrati župnišče na dva kola pribito desko* navedenim napisom. Hodiil so mu tudi pod okno :badljive pesmi popevat... % Vse to ga j« neznanako peklo in jedlo .. • Njegovo zdravjp se j« slabšalo bolj in bolj. Lotila se g« je hude živčna bolezen ... Imel je gromu noči... Val njegovi čuti so ga varali, in imel je vae mogoče prikazni ... Spal ni skoro niš. Včaai Je precej zvečer zadremal sa treno-tek, a hipoma in brez pravega vzroka se 'je prebudil, in potem ga je minilo spanje za oek> noš... Primerilo ae Je tudi, da so mu šele proti Jutru zamižale oči, a to je bila le nekaka orno-tisa, ki je trajala morda kratko uro. in Iz katere se je prebudil še bolj truden, še bolj obupan in bolna, nego je bil prej . Največkrat pa kar celo noč in zatisnll očesa. Prišlo je tako daleč, da ga jt že pri sami misli na posteljo pretresala grosa. Ko se je začel nagibati dan. se ga je lotil vselej tako strašen nemir, da je včasi begal semtertjs. kakor M ne bil pri pravi pameti... In vsdno mu je plesala pred očmi postelja, v kateri mu je bilo prebiti toliko neznosnih muk, toliko bridkih ur. kajti vselej, kader je legel, so se začeli nuni pojavi njegovega bolestno ree-b ur jene ga živčevja. Zdelo se mu^e med drugim, da mu škrbljsjo miši po njegovem zglavju. S perijodično pohabi jenostjo uma, ke ae po določenih odnehljajih bolezen zo-pet znova povrača. Največ napoveduje napad besnosti neka težnost, redkeje kombinacija rečne melanholije in besnosti, naj redkeje osamljeni napadi melanho-|Ma.H4p ■ Da se utrudi nedvojbena dija-gnoza, mora se opazovati več posameznih napadov, vendar ae značaj perijodične besnosti ne razločuje bistveno od prosto-ti-pične pobabl j enosti uma. V obeh slučajih je razpoločenje bolnikovo povišano, vendar si prosta psihična razburjenost išče duška! petjem, plesanjem, skakanjem, z vednim gibanjem, zmeraj pa na bolj neškodljiv način; perijodično razburjeni bolnik pa povišano svojo razpoložeimst in dozdevno duševno prednost da čutiti okolici, renomira s svojo močio, a z znanostmi, draži so-hujska jih zoper streža-sumniči jih ter ima v svojem bitju vedno na videč kaj zlobnega. V nasprotju drugim ršzbur-jencem, ld le zato, Ker jih to veseli, pobijajo stekla pri oknih, i-ma opraviči. Pra razbija okna zato. ker spušča zrak noter, trga posteljno perilo, ker nima žepnega robca in <|e juho vrle sa strežajem, zgodi se le sato, ker mu ni bila dosti sla- punčice krčevito skrčene, mogla bi se bolezen v začetku zameniti t začetnim omehčanjem možganov. Pozneje pfc, če izostanejo vkakojald prikazi hromote in če prevladajo ^popisani simptomi tako zvane "folie raiaonante", je bolezen lehko razločevati. Pri/perijodični pohabijenosti uma se vzdržuje besnost navadno več ali manj časa — po več mesecev — na popisani visočini, a prilično sa vleče kake dni ali tedne delj, tako da je zavest bolj skaljena videti* besnost se izgublja večkrat počasi, semtertjs pa tmjl precej naglo ter napravi prostor neki pobitoati. katera ls« haja iz telesne slabosti ih tem? naga zavedanja onih neumnosti, katere je bolnik storil med napadom. Potem postane stanje bolnikovo bolj normalno in dotič-nlk more sedaj več šli manj časa — po več. mesece v ali let — Živeti svojemu poklicu, dokler gp nov, poprejšnjemu po vsem podoben napad ne privede zopet V zavod. Tako se vrti v kolobarju, le t razločkom, da so v največ slučajih zdravi časi krajši in namreč prej tako gdšto v začetku napada v luksu-rijoznem nakupovanju in v za-pravtjivoati, ki mnogo presega Imetje bolnikovo, in ker so tudi pri pari jodični besnosti kakor pri pmehčanju možganov Uejveč zvanfg« živalskega magnetizma, ali kakor ga sedanji čaa z učenj aškim imenom zovemo: hipno-|'tizma. Pripravne in za to sposobne osebe ip možno z nekimi procedurami, če jih puatimo gledati svetle stvari, ali če jih metodično gladimo, pripraviti v spanju enakq stanje. Zdi se jim, da izgube svojo voljo, da tako vzdrže, kakor kipi, najokornejše leže, ko-je jim dajo drugi. AJto v hipno-tizovanega pihneš, prebudi se iz spanja in vrhe se mu zavest. Kar se tukaj zyršuje prostovoljno in mimogrede pri zdravih osebah — tako otrpelost nahajamo pri velikem številu posebno mladostnih umobolnih obojega spola. Začetek te bolezni ae v ničemer ne razločuje od proste pohabljenosti uma, tudi ta se za-JJ x__i- . __1.1. 1.1 ____«__l t jo zakrit težavnih slučajih ravno taka rakteriatična nejasnost; k* pa ta meglenost premine, ^ Že se nam podoba patetično | burjenega, Ce je razpolože verskega značaja, predstav bolnik pridigarja v puščavi,! drugih slučajih ima pa janje nekaj prenapetega, pr| ljenega, kakor pri gledališk igralcu, vedno je^pa razpoložei patetično-vzvišeno. Sicer »o tak patos na zunaj že pomn O čudno robatim in neobU*an gibinjem in poeta vi jan jem, f znači to bolezen. Kakor »e I pri navadni besnosti na; iga premikanja, pri peri pa nagib, kakor da bi ho nalašč škodo delati ali nagaja tako nahajamo pri lutaloniji polno neutemeljen in božjasti doberi, krčevit nagib premiid nje. Bolnik tolče z rokami, b z nogami, v težkih slučajih jrti in valja z vsem Životom, m tem JJS vpije ali glasno deklam je, vedno pa ponavlja iste bei de, ali pa enako doneče, brez n sli nakopičene besede ali zloj V takem stanju ne ve prav nk sebi, agira in se vede, kakor spanju, ter se ne zmeni za ol ljco, tako da ga je tudi težko p siliti, da bi še do dobrega na ...........'^..Žl^________ (Dalje prihodnjič.) !'-■.! ___ Zabasanost. Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To Atanje ne zanemarjajt«. 8 Balzol je neprecenljiva pomoč v takem startjii želodčne in'prebavne neurednosti in^zaprtja-Sijajna tonika£za oslabele ljudi. Caaa'60e In Sfe. ■alVfSl frt Kaksr)«. vv « si vi ra ro. c i o a k hai l|)s lokva ^ 8KU^ MBRO P haja za njo, ima bistveno dru- VO, PI8I PO NASE gaČen značaj, kakor katerokoli 4 PRODUKTE, do sedaj popisano stanje razburjenosti. Pri tej ni nič veseli radosti, kakor pri besnosti, nič prenagljenih, visokostnih domišlje-vanj, kakor pri paralitičnih bolnikih tudi nI intrigantnega re-nomiranja, kakor pri perijo4ič-nih slučajih. Glavna poteza, ki se vleče pri kataloniji, kakor se sove ta bolezen, ki jo obravnava- v salogi slad. hmelj, sladk ia vae droga pstrskiHss. Poskusi In as prapričsjt* ds ja dous pri kakšni vsdno la aajboljii la asjtj aajil. Groeerijsm, slsšWlsrjstn Is v n dsjslss žalsislas damo primer« p post pa vsč jih naročilih. PillU infonasslja aa: PRANE OGLAR, Š4Š1 Baparisr Aveass. Oavalaai vahnosti. enakem krogu se giblje tudi tako zvana ciklična pohabljenost uma, pri kateri se v pravilnih iz-premembah vrste melanholija, besnost in mir, vendar zadnji največ le malo čaaa. Največ tudi zdravi čaa ni prost, ker pozorno opazovanje kaša vedno še ostanke vzburjenosti ali pa že sledove tožnosti, kl se hoče ponoviti. Posamezni napadi so krajši, pa tudi reenejšl, nego pri perijodični besnosti. Napad vzburjenosti se odlikuje s tem, da je po vsem nasproten priprosti besnosti in da se apetit med razburjenostjo jako pomnoži; posledica tega je o-čividno vzvišanje telesne teže. Med tem pa, ko nahajamo težje slučaje ciklične blaznosti v blaznicah, imamo ložjs slučaje pogosto zunaj med svetem. Obstati moramo da je mnogo ljudi, pri katerih vidimo lahko nestalno razpoloženje, da ao potrti In Jim nič ne ljudi, kar ae doati-nc da razlagati, včasih pa Žlvahai, delavnost je pomnožen* in splošna vršitev misli olajžana. Take slučaje imamo še zmeraj ss duševno normalne. Kadar so pa nestalnosti takih alučajev močnejše in očitnejže, tedaj je to karakteriatično, da vprašajo zdravnika le zaradi napadov otožnosti, ker se oni časi razpološenja sorodni-sde povse normalni in zna-zdrs ve močL * ik> ae mi je namreč v praksi d« nisem mogel prepri- so bolj a a a a a m M a i a a • a a a t i a g a 9 g a a m a a a a a a a a a a v a a a a )»■•■ ■ ■■-«-»-■'■ arar« ■ ■ ■»■are SPREJEMA nn V TISKARSKO OBRT SPAMJ06A BELA. Tlaka vabila sa veselice ia riMe, vUtaicc, časnike, knjige, koledarje, letaka Itd. ? slovenskem, hrvatskem, slovaškem, Mkem, nemškem, angleškem jeziku in dragih. V0KTV0 TISKARNE APEURA U tUUSTVO S. I. P. 1 TISKOVINE NAROČA V TISKpHMJL • CENE ZMERNE, UNU8KO DBLO PRYE - VRSTE. f VSA POJASNILA DAJE VODSTVO TISKARNE. Pišite pa iaformadja m aaalav: aN. P. S. Printer?, 2657-» Sondi Lamriale Avenne, Chicago, DL TAM SE DOBE NA 2ELK> TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. J