Celje - skladišče
D-Per
GLASILO ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV - TRBOVLJE
Poslovno poročilo za 1. polletje 1968
Z letom 1968 je pričelo poslovati integrirano podjetje Zasavski premogovniki, Trbovlje, z rudniki Hrastnik, Trbovlje in Zagorje, ki zajemajo poleg proizvodnje, in predelave premoga še vrsto pomožnih in stranskih obratov potrebnih za osnovno proizvodnjo. Nadalje je v sestavu podjetja obrat za specialna rudarska dela, obrat za proizvodnjo gradbenega materiala in avtopark. Poleg tega pa so v podjetju še obrati s samostojnim obračunom: Rudarski šolski center, Samski domovi, Menze, Počitniški domovi. Ekonomsko-finančna evidenca je organizirana tako, da daje vpogled v doseganje in delitev dohodka tako za obrate s samostojnim obračunom kot tudi za območja posameznih občin, na katerih ti obrati poslujejo. Celotna organizacija podjetja, tako po liniji samoupravnih organov kot po strokovnih službah, je prilagojena poslovanju novega podjetja.
Kadrovska problematika je zelo pestra z ozirom na razvejanost podjetja. Eden najaktualnejših problemov, s katerimi se mora ukvarjati kadrovski sektor, je vsekakor zaposlovanje invalidov, preorientacija novodošlih, ki se rekrutirajo po večini s podeželja, razdeljevanje OD po čimbolj objektivnih merilih, nadalje skrb za popularizacijo rudarskega poklica, dopolnilno izobraževanje zaposlenih itd. Najvažnejša naloga sektorja je pa vsekakor skrb za racionalno zaposlitev delavcev v režiji, kar naj bi imelo za posledico žnižanje števila zaposlenih v pomožnih in stranskih dejavnostih.
Na dan 30. 6.	1968 je znašalo
skupno število zaposlenih 4944, od tega 460 žena. Gibanje delovne sile se je zelo umirilo, če primerjamo število sprejetih in odišlih delavcev s prejšnjimi leti. V tem I. polletju je bilo na novo sprejetih 255, odšlo pa je 205 delavcev.
Neugodna je kvalifikacijska struktura zaposlenih, če primerjamo potrebno kvalifikacijo za delovna mesta z dejansko osebno kvalifikacijo zaposlenih. Ta primerjava kvalifikacijske strukture nam nalaga, da posvetimo vso pozornost splošnemu in strokovnemu izobraževanju, kar se bo v končni fazi zanesljivo
odrazilo'-v večji produktivnosti dela, v boljšem gospodarjenju in v samoupravljanju.
Na našem podjetju je zaposlenih 492 invalidov, katerih invalidnost je nastala zaradi nesreče pri delu ali bolezni in ki prejemajo razliko do OD od Zavoda za socialno zavarovanje. Poleg tega števila invalidov pa beležimo tudi približno' 180 za delo manj zmožnih delavcev, ki pa nimajo pravice do nadomestila iz socialnega zavarovanja. Problem invalidov je na vseh treh rudnikih že nekaj let zelo pereč in je skrajni čas, da se reši. Nadalje izplačuje podjetje 50 invalidom razliko v OD na osnovi pravilnika o delitvi OD.
Rudarski šolski center ima v svojem sestavu oddelek praktičnega pouka v Zagorju in Trbovljah, oddelek teoretičnega pouka v Zagorju, oddelek za izobraževanje odraslih v Trbovljah in splošni oddelek, kamor spada tudi dom učencev v Zagorju.
Služba varstva pri delu je poslovala v predvideni zasedbi po sistematizaciji. Iz podatkov je razvidno, da se je število nezgod v primer-
Proizvodnega plana in tudi ne lanskoletne polletne proizvodnje nista dosegla le rudnik Trbovlje in obrat Kotredež. Razlog nedoseganja na rudniku Trbovlje je pripisati neodvzemu kotlovnega premoga od TE Trbovlje, dočim na obratu Kotredež zelo težkim prilikam.
Povprečna dnevna proizvodnja je
javi s I. polletjem 1967 zmanjšalo za 14 %, tudi število izvršenih šihtov na eno nezgodo je ugodnejše, saj so nezgode redkejše za 23 %. Pri tem pa se je povprečno zdravljenje ene nezgode podaljšalo za 19 %. Število izgubljenih delovnih dni je manjše za 3 %, večja pa so porabljena nadomestila OD do 30 dni za 1 % in nad 30 dni za 22 %. Nadomestil je bilo izplačanih do 30 dni 320.841 in nad 30 dni 179.441 din.
Stanje delovnih prostorov v jami in zunaj se je precej izboljšalo in je nezadovoljivo le še v posameznih primerih, kar je ugotovil tudi pregled s strani rudarske inšpekcije.
Vseh nezgod je bilo 590 od tega dve smrtni in 7 težkih.
Stroški za celotno varstvo so znašali 1,348.557 N din.
Proizvodni plan za I. polletje 1968 je bil v skupni količini proizvedenega premoga dosežen, in je proizvodnja tudi višja od one v I. polletju 1967. Doseganje po posameznih obratih je razvidno iz naslednjega pregleda:
znašala v I. polletju 1967 5.790 ton, letos pa 6.077 ton, porast torej za 287 ton.
Finančni rezultat je poslabšal tudi zelo neugoden padec vrst premoga in to na vseh treh rudnikih.
Uspehe zaznamujemo pri vseh storitvah, jamske so znašale v I. polletju od 1,94 na obratu Dol do
Obrat	Doseženo I. poli. 67	Planirano I. poli. 68	Doseženo I. poli. 68	% doseganja 4:2	4:3	
Trbovlje	270.960	254.000	247.430	91,3	97,4
Hrastnik	252.500	266.500	297.060	117,6	111,5
Dol	40.420	44.400	47.700	118,0	107,4
Skupai	563.880	564.900	592.190	105,0	104,8
Šolski revir	5.620		—	9.910	176,3	—
Trbovlje-					
Hrastnik	569.500	564.900	602.100	105,7	106,6
Kisovec	144.300	152.400	152.970	106,0	100,4
Kotredež	153.700	156.300	138.230	89.9	88,4
Zagorje	298.000	308.700	291.200	97,7	94,3
Celokupno	867.500	873.600	893.300	103,0	102,3
2,80 na, obratu Kisovec, v letošnjem I. polletju pa od 1,78 na obratu Kot-re.dež na 3,05 t/šiht na obratu Trbovlje. Največji porast beleži obrat Dol in sicer je dosegel 2,87, kar je za 48 % več kot lani, Izboljšala se je tudi obratna storitev, ki je znašala največ na rudniku Hrastnik 2,69 in najmanj na rudniku Zagorje 1,52.
Tudi rudniška storitev je boljša, lani je znašala na RTH 1,85 in na rudniku Zagorje 1,55, v letošnjem I. polletju pa znaša povpreček ZPT
I,	91 ton/šiht.
Bistveno izboljšanje je pri porabi glavnih vrst materiala, posebno jamskega lesa, ker izkazujemo najmanjšo porabo na obratu DOL 6 m3/1000 ton in največjo na obratu Kisovec 26 m3/1000 ton, rudniški povpreček je 15 m3.. V primerjavi s I. polletjem 1967 izkazujejo vsi obrati občutno izboljšanje.
Nižjo porabo beležimo tudi pri krajnikih, kjer znaša rudniški povpreček porabe 1,22 m/t.
Porabo razstreliva je povečal le obrat Kisovec, dočim so vsi drugi obrati boljši. Povpreček ZPT znaša 170 gr/t.
Električne energije smo porabili lani 21,15 na RTH in 41,13 na rudniku Zagorje, letošnji povpreček pa je 24,80 kWh t, torej tudi tu izboljšanje. Obračunska cena kWh je padla od 0,15 na 0,14 N din.
Od skupnega števila zaposlenih je v osnovni dejavnosti koncem polletja 4483 delavcev.
Število izostalih na en delovni dan je nekoliko neugodnejše. Zaradi bolanih, nezgod, rednih in izrednih dopustov ter neopravičenih smo izgubili lani na RTH 15,5 in na rudniku Zagorje 13,9 delavnikov. Letos pa znaša ta odstotek v osnovni dejavnosti ZPT 16,2.
Primerjave proizvodih stroškov odnosno1 lastne cene. za proizvedeno tono premoga z lastnim polletjem ne moremo prikazati, ker je letos z ozirom na novo organizacijo finančne službe način zajemanja in obračunavanja stroškov drugačen. Po posameznih rudnikih s,e je gibala lastna cena takole:
Rudnik Hrastnik	73.33	din 't
Rudnik Trbovlje	70,31	din t
Rudnik Zagorje	83,10	din t
ZPT	75,70	din/t
Dosežena povprečna prodajna cena pa malenkostno ni zadoščala za pokritje lastne cene in sicer je, znašala;
za proizvodnjo Trbovje-Hrastnik	73,15	din/t
za proizvodnjo rudnika Zagorje	80,34	din 't
povpreček ZPT	75,69	din/t
Nizko prodajno ceno je pripisati predvsem slabemu padcu debelih vrst premoga, delno pa tudi znižanju prodajne cene za široko potrošnjo v
II.	tromesečju 1968. To negativno razliko smo pokrili iz pozitivnega
uspeha stranskih obratov v osnovni dejavnosti, tako da je v končnem rezultatu ostanek dohodka pozitiven, čeravno finančni plan ni dosežen.
Z nabavo materiala nismo imeli posebnih težav, saj, se. je ponudba in izbira v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno izboljšala. Omeniti je potrebno izredno povečano ponudbo jamskega lesa. Cene so v glavnem ustaljene, in niso zabeležena bistvena odstojanja.
Uvozne možnosti so trenutno precej omejene in to iz razloga, ker nam še do danes ni dodeljena globalna devizna kvota za uvoz reprodukcijskega materiala.
Pri nabavni službi omenjamo še to, da je bila dograjena nova žaga na lesnem skladišču, ki je pričela že s poskusnim obratovanjem. Stara žaga bo prenehala obratovati predvidoma v avgustu 1968.
Začetkom leta je vladalo po premogu precejšnje povpraševanje, ki pa je kasneje zelo upadlo, tako da smo imeli precejšnje težave s plasiranjem premoga na tržišču. Zaradi tega smo bili prisiljeni odobriti kupcem daljše plačilne roke razen tega pa še znižanje cene debelim vrstam premoga za široko potrošnjo. V juniju se je situacija v pogledu prodaje premoga izboljšala in povečala v tolikšni meri, da nismo mogli zadostiti povpraševanja, kar velja posebno še za premog iz rudnika Zagorje)
V I. polletju 1968 je bilo tudi precej reklamacij zaradi slabe kvalitete, predvsem pa zaradi zablatenosti premoga. Tu bo treba poduze.ti v našem lastnem interesu vse ukrepe za odstranitev vzrokov, ki kvarijo kvaliteto premoga.
Premoga nam sicer ni bilo treba deponirati za lastni račun, vendar pa kupci kljub daljšim ' plačilnim rokom svojih obveznosti niso v redu plačevali. Za primer navajamo, da so se naše terjatve do kupcev premoga povečale od 22.032 tisoč din začetkom leta na 30.680 din koncem junija, kar predstavlja skoraj tri m/esečno proizvodnjo. Zaradi tega je bila tudi naša likvidnost zelo slaba in smo bili prisiljeni najemati pri banki kredite predvsem premostitvene za izplačilo OD. Takšno stanje nam povzroča povečanje proizvodnih sfcroškov, saj bodo obresti v primerjavi z lanskimi ze’o n-rastle. Računamo, da bodo znašale v teim letu približno 1 milijon N din. Rudnik sicer zaračunava nerednim plačnikom zamudne obresti, vendar pa tega v vseh primerih n? mor°.
Najtežje pri tem je pa to. da tudi mi ne moremo naših obveznosti do dobaviteljev v redu poravnavati. Razen tega pa ne moremo izločiti potrebnih lastnih sredstev za udeležbo pri financiranju izvedbe sanacijskega programa. V obratnih sredstvih imamo zamrznjenih skoraj 10 milijonov N din amortizacije, katero nujno potrebujemo za financiranje investicijskih del za kar so ta sredstva tudi namenjena.
Za leto 1968 imamo planiran izdatek investicije v višini 29.469,3 tisoč din, od tega smo v I. polletju porabili 9.455,6 tisoč din. Razen tega smo pa nabavili letos investiaij-skega materiala, ki je še v zalogi in nakazali avansov za 4 milijone, tako da znašajo dejanski izdatki za investicije v tem polletju približno 13,5 milijonov N din, kar je, 45,8 0,ll letnega plana. Izdatke smo financirali v glavnem iz naše amortizacije, iz sanacijskega posojila smo plačali le 5,028,6 tisoč N din.
V naslednji tabeli dajemo prikaz doseganja finančnega plana za. I. polletje po fakturirani in plačani realizaciji v 0,„, ker obračunavamo dohodek s SDK za podjetje kot celoto in je doseganje in delitev dohodka za podjetje v dinarjih izkazano na koncu tega poročila in to za vse dejavnosti podjetja.
Besedilo	Fakturirana realizacija	Plačana realizacija
Cel. dohodek	100,6	88,5
Poslovni str.	103,6	88,8
Dohodek	98,1	88,4
OD	100,9	91,2
Ostanek	33,3	22,8
" „ = OD : ost.	98,6 : 1,4	98,9 : 1,1
Po finančnem planu. je predvidena delitev dohodka na OD in sklade v razmerju 95,8 :4,2. Povprečni mesečni osebni dohodki, izračunani na 208 ur, se niso bistveno spremenili. Porast znaša le 1,3 % in sicer od 869,12 na 880,55 N din.
Obrat za specialna rudarska dela je izvajal dela na 9. gradbiščih in sicer na ZPT 3, na TE Trbovlje
3.	na rudnikih Idrija in Črna ter v Alžiru. Preživeli so tudi z deli v Boru pri poglabljanju glavnega izvoznega jaška v kooperaciji z nemško firmo Deilma nn-Hanjel. Vršijo se tudi pripravljalna dela za popravilo jaška Hrastnik.
Obrat dosega boljše finančne rezultate kot lani in tudi finančni plan ie bil saj v pogledu delitve dohodka dosežen. Obračunana s0 dela na tuzemskih gradbiščih, kar se dela zunaj države obračunajo šele po dokončni dograditvi objekta.
Doseganje in delitev dohodka;
Besedilo	Fakturirana realizacija	Plačana realizacija
Cel. dohodek	85.0	86.9
Poslovni str.	67,0	68.9
Dohodek	98,7	100,5
OD	90.5	90,4
Ostanek	173,0	192,3
"j, = OD : ost.	82,5 :17,5	80,9 : 19,1
Planirana delitev dohodka znaša 90 :10.
Povprečni mesečni osebni dohodki so se dvigali od 1.237,60 na 1.318,72 to je za 6,6%.
Obrat za proizvodnjo gradbenega materiala je zaključil I. polletje 1968 uspešno, če upoštevamo pri tem tudi prodajo zalog iz proizvodnje 1967. Pri prodaji letošnje proizvodnje, izkazuje obrat malenkostno izgubo zaradi visokih stroškov kamnoloma in betonarne Hrastnik.
Besedilo	Fakturirana realizacija	Plačana realizacija
Cel. dohodek	90,9	91,7
Poslovni str.	110,8	111,4
Dohodek	69,9	71,1
OD	71,1	71,7
Ostanek	— 33,4	12,3
" „ = OD : ost.	100,5 : - 0,5	99,8 : 0,2
Delitev iz dohodka po planu je 98,9 : 1,1.
Povprečni OD na 208 ur so po-rastli od 708,66 na 775,84 din, za 9.5 »/«:
Avtopark izkazuje v letošnjem polletju povečanje prevoznih storitev v tovornem prometu in to pri ton km za 28.9 %.
Na to povečanje, je vplivalo, večje število vozil (od 15 na 17) v nemajhni meri pa tudi boljše izkoriščanje vozil zaradi uvedbe nagrajevanja po učinku.
Število avtobusov se je znižalo od 7 na 6 in je zaradi tega promet nekoliko padel. V končnem rezultatu pa izkazuje tudi avtobusni promet dobiček.
Stanje tovornega voznega parka je primerno, nevzdržno pa je v avtobusnem prometu, kjer so vsi avtobusi dotrajani in zelo izrabljeni.
Besedilo	Fakturirana realizacija	Plačana realizacija
Cel. dohodek	98,6	95,9
Poslovni str.	94,0	91,5
Dohodek	106,8	103,7
OD	104,3	101,3
Ostanek	136,2	131,7
" „ = OD : ost.	90,1 : 9,9	90,1 : 9,9
Planirana delitev dohodka 92,2 :7,3.
Avtopark beleži povečanje povprečnih mesečnih OD za 6,7 % in sicer od 879,15 na 938,08 N din.
Vsi štirje proizvodni obrati odnosno dejavnosti so dosegli finančni plan za I. polletje takole:
Besedilo	Fakturirana realizacija	Plačana realizacija
Cel. dohodek	99,7	88,6
Poslovni str.	102,0	88,4
Dohodek	97,7	88,8
OD	100,0	91,0
Ostanek	49,6	42,7
% = OD : ost.	97,7 : 2,3	97,9 :2,1
Planirana delitev dohodka za 4 proizvodne dejavnosti na OD in sklade je naslednja: 95,5:4,5.
Dosežki drugih proizvodnih dejavnosti, predvsem OSRD, so nekoliko ublažili slabše rezultate v osnovni dejavnosti.
Rudarski šolski center formira svoje dohodke iz 1,5 % prispevka od bruto OD vseh dejavnosti podjetja ter od vrednosti proizvodnega premoga v učnem revirju. RŠC pokriva vse svoje izdatke iz navedenih virov in ne izkazuje v končnem rezultatu nobenega ostanka dohodka.
Zaradi boljše evidence gospodarjenja s samskimi domovi vodimo za te posebno knjigovodstvo. Glede na spremenjene cene ni potrebna letos tolikšna dotacija odnosno subvencija rudnika za kritje izdatkov. Po obračunu za I. polletje izkazujemo, da so dohodki zadoščali za kritje izdatkov.
Menze so zaključile I. polletje pozitivno, vendar je pa v dohodkih menz tudi dotacija, ki jo prispeva rudnik kot ustanovitelj za režijske stroške, to je amortizacija, in vest. vzdrž., kurjava in razsvetljava.
Po predpisih moramo tudi za počitniške domove sestaviti za I. polletje, periodični obračun. Pripomniti pa moramo, da ni realen, saj se je sezona pričela šele v juniju, ko izdatki za pripravljalna dela še niso mogli biti pokriti z dohodki. Negativni rezultat znaša po fakturirani 68,8 in po plačani realizaciji 58,7 tisoč N din.
Končni obračun vseh dejavnosti podjetja po izdanih fakturah in plačani realizaciji je sledeč:
Besedilo	Izdane fakture	Plačana realizacija
Cel. dohodek	86,460.658	77,118.540
Poslovni str.	42,096.208	36.732.505
Dohodek	44,364.450	40,386,035
OD	43,431.079	39,581.574
Ostanek	933.371	804.461
% = OD : ost.	97.9 : 2,1	98,0 : 2,0
Iz tega pregleda je razvidno, kako nepravočasno in nerodno plačevanje faktur s strani kupcev negativno vpliva ne samo na likvidnost podjetja, temveč tudi na samo delitev dohodka.
Iz poročila o poslovanju je razvidno, da smo zaključili I. polletje 1968 sicer uspešno, vendar finančni plan v celoti ni bil dosežen. Podvze-ti bo treba vse možne ukrepe, da se stanje v drugi polovici leta izboljša in da zadostimo na ta način potrebam kolektiva, podjetja in skupnosti.
Roman Turnšek
IZPOLNITEV PROIZVODNEGA PLANA OD l-VIIM 968
Posamezne	delovne enote '	ZP so izpolnile proizvodni plan v		obdobju
I — Vil 1968	takole:			
Dejavnost	Enota	Letni plan	Doseženo	% doseg.
Osnovna	Hrastnik (ton)	352.700	397.940	112,8
	Trbovlje	302.000	280.640	92,9
	Zagorje	351.600	334.800	95,2
	Skupaj	1,006.300	1,013.380	100,7
	RŠC — Trb.	—	11.520	—
	Celokupno	1,006.300	1,024.900	101,8
GRAMAT	opekarna (enot) surova opeka	2,900.000	3,166.612	
	— lom		34.800 3,131.812	108,0
	žgana opeka	1,570.000	2,138.473	136,2
	Kamnolom Tr.	(m3)	11.700	12.933,5	110,6
	Kamnolom Hr.	7.200	6.788	94,3
	Betonarna Tr.	(kos)	89.700	72.032	80,3
	Betonarna Hr.	45.000	60.628	134,7
Avtopark	ton/km		397.869	
	potn./km		4,207.267	
Alojz Kišek
Kaj lahko pričakujemo od ukrepov za reševanje položaja premogovnikov?
Dne 18. in 19. julija 1968 je zvezna skupščina razpravljala in sklepala o predlogu ukrepa, ki naj bi olajšali položaj premogovnikov. Da bo lažje razumljivo, za katere ukrepe gre, jih v naslednjem navajamo in dajemo k vsakemu tudi potrebno razlago.
1.	Z zakonom je uveden prometni davek na kurilno olje in sicer za industrijo v višini 39 %, za gospodinjstva pa v višini 25 %.
Ta ukrep ima namen izenačiti cene kurilnega olja v svetu in pri nas ter s tem tudi uvesti pravilen-odnos cen med kurilnim oljem in premogom. Drugi namen, ki naj bi bil s tem dosežen, je omejitev pretiranega uvoza tekočih goriv, ki jih moramo plačevati v glavnem v konvertibilni valuti. Ta ukrep naj bi povzročil nekoliko počasnejši tempo uporabe tekočih goriv tako v gospodinjstvih kot v industriji, v skladu z našimi deviznimi možnostmi. To seveda ne pomeni, da se bo poraba premoga v skladu s tem ukrepom avtomatično povečala in da bo dobila premogovna industrija večji razmah v svojem razvoju. Računamo, da bo premogovništvo vsaj za določeno razdobje lahko z večjo zanesljivostjo računalo s plasmanom proizvedenih količin premoga, istočasno pa tudi z večjo možnostjo konkurence s tekočim gorivom. Sredstva, ki se bodo nabirala iz prometnega davka na tekoče gorivo, bodo namenjena za modernizacijo premogovnikov.
2) Zakon določa 40%-ni davek na vse investicije, ki so namenjene novim napravam za uporabo tekočega goriva. Tudi ta ukrep ima namen zavreti pretirano povečanje, porabe tekočih goriv. Tam, kjer tehnološki proces to zahteva in kjer daje mnogo boljše ekonomske rezultate, bo tudi kljub 40 %-ni davščini na tovrstne investicije, š© vedno ekonomsko o-pravičljivo uvesti tekoče gorivo in bo kljub višji ceni dajalo še, vedno dobre ekonomske rezultate. N© zdi se nam opravičljivo, da marsikatera industrijska podjetja uporabljajo tekoča goriva, ki so kupljena za konvertabilni dolar, za proizvodnjo pare. Iz stališča interesov nacionalne ekonomije je za tekoče primere še vqdno uporaba premoga bolj gospodama.
Ukrepa pod točko 1 in 2 ne dajeta določenih olajšav direktno premogovnikom, ampak omogočata uspešnejšo konkurenco premoga na trgu z gorivi, pri čemer pa ne smemo pozabiti, da je uveljavljanje premoga na trgu, v mnogočem odvisno od sposobnosti premogovnikov samih.
3.	Federacija odstopa od prispevka iz delovnih razmerij v višini 4,7 %.
Skupni prispevek iz delovnega razmerja (bivši proračunski prispevek) znaša 12,9 %, ki se deli na zvezni — 4,7 %, republiški — 3,46 % in občinski — 4,74 %. Odstopitev zveznega prispevka premogovnikom znaša za naše podjetje v celoti okoli 300 milijonov S din letno'. Od predvidenih 8,5 milijard osebnih dohodkov, znaša to okoli 3,5 %. Ta sredstva bodo lahko neposredno uporabljena v podjetju.
4.	Premogovniki so oproščeni plačevanja obresti od poslovnega sklada.
Doslej je moralo podjetje plačevati 1,7 % obresti od poslovnega sklada. Ta sklad predstavlja predvsem vrednost osnovnih sredstev, ki znaša za celotno podjetej okoli 17 milijard S din. Obresti od poslovnega sklada znašalo za celotno pod-jetje okoli 280 milijonov S din letno. Tudi ta sredstva bo lahko pod-j-etje koristilo neposredno iz znašajo cca. 3,3 % od celokupnih sredstev za osebne dohodke, predvidene za leto 1968. Obe olajšavi dajeta torej podjetju sredstva v višini okoli 580 milijonov S din letno ali 6,8 % od letno predvidenih osebnih dohodkov. Od odločitve samoupravnih organov in ustreznega predloga vodstva podjetja je odvisno, kako bodo ta sredstva razdeljejna.
5.	Ukinjen je zvezni prometni davek na peči s trdim gorivom. Ta ukrep ima namen poceniti peči na trdo gorivo in jih glede na razmeroma manj gospodarsko porabo trdih
goriv v njih, vsaj po nabavni ceni napraviti bolj dostopne za čim širši krog ljudi. S tem pa naj bi seveda ostal premog še vedno sprejemljiv kot kurivo za gospodinjstva, posebno še, če se bo sčasoma razširila u-poraba trajnožarnih peči.
6.	S temeljnim zakonom je predvidena možnost upokojitve radarjev, ki imajo 20-letno delovno dobo in 15-letni jamski staž na neposredni proizvodnji ter zunanjim delavcem s 25-letno delavno dobo, od tega najmanj 15 let na delu v zvezi s proizvodnjo.
Ta zakon zahteva, da sprejmejo republike temu ustrezne zakone, s katerimi lahko v posebnih razmerah priznavajo pravico rudarjem, da stopijo v pokoj še preden jim poteče celotna delovna doba. S tem je mišljeno urejevanje problemov pri tistih rudnikih, katere bo predvidoma potrebno v doglednem času zapreti in bi nastajali problemi okrog nadaljnjega zaposlovanja.
Našteli smo vse zakonske ukrepe,, ki so bili sprejeti v zvezni skupščini in ki dejansko dajejo ob nadaljnji razumni politiki razvoja e-nergetike tudi zagotovljeno mesto-premogovnikom. Lahko rečemo, da je k sprejetju teh ukrepov mnogo prispevalo združenje premogovnikov Jugoslavije s svojimi stališči in neposrednim prizadevanjem na seji zvezne; skupščine. Poleg tega smo imeli tudi podporo naših zveznih poslancev ter neomajno stališče zveznega izvršnega sveta, da je premogovnikom nujno potrebno pomagati v določeni meri.
Ivančič Albert, dipl. inž. rud.
Ena za smeh
— Mami, se spominjaš, da je očka zadnjič, ko je prišel pozno domov, prav tako dišal kot ta »trgovina« ..,
Za začetek se mi zdi najvažnejše razložiti, zakaj smo pred celoten kolektiv predložili v razpravo osnutek novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov oziroma pravilnik, ki usklajuje dosedanja pravilnika rudnika Trbovlje-Hrastnik in rudnika Zagorje.
Ob integraciji obeh rudnikov je bil sprejet sklep osrednjega delavskega sveta, da naj bodo do 30. junija 1938 sprejeti na novo vsi notranji predpisi v podjetju (statut in vsi pravilniki, ki bodo veljali enotno za celotno integrirano podjetje. Iz tega razloga je bila imenovana v drugi polovici aprila ob izvolitvi novega osrednjega delavskega sveta, komisija za izdelavo osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in ustrezna strokovna komisija, ki naj pripravita osnutek pravilnika za razpravo. Po skoraj trimesečnem delu obeh komisij je bil dan osnutek pravilnika v razpravo po predhodnem obravnavanju na seji upravnega odbora.
Že v začetku razprav so se pojavili prigovori, zakaj je pravilnik v razpravi prav v času, ko so osebni dohodki sorazmerno nizki in da bi bilo bolje nekoliko počakati in nadaljnjo razpravo odložiti. Na drugi strani pa so se zopet pojavile zahteve, da je treba način nagrajevanja v podjetju čimpreje poenotiti, ker je nevzdržno še nadalje obračunavati osebne dohodke po dveh različnih načinih oziroma sistemih. Bistvo osnutka pravilnika je v tem, da naj bi na rudniku Zagorje uvedli popolnoma nov način določanja in razdeljevanja osebnih dohodkov, kakšen je bil v veljavi pri rudniku Trbovlje-Hrastnik, za bivši rudnik Trbovlje-Hrastnik pa naj bi sedanji takoimenovani draginjski mesečni dodatek v višini 10.000,- S din vključili v povišane akordne cene in v faktorsko udeležbo. Ta izvira namreč od avgusta 1965 in je bil sprejet zaradi naglice, ki je bila takrat potrebna.
Lahko rečemo, da je bila večina kolektiva podrobneje seznanjena z vjsemi določili osnutka pravilnika, da so obravnavali osnutek tako na širših sestankih, kakor tudi v posameznih skupinah, v proizvodnji, kot tudi v ostalih enotah v podjetju. Dočim so se v ostalih enotah, kjer so bile v glavnem pripombe z zahtevami po izboljšanju faktorskih udeležb in določenim dvomom v pravilnost vključitve dodatka 10.000.- S din v faktorsko udeležbo, z osnutkom večinoma srtinjali, je na rudniku Trbovlje bil kolektiv popolnoma enoten v tem, da se ta dodatek ne vključi v akordne cene, niti v faktorsko udeležbo. Po nepotrebnem so nekateri v tem kolektivu vstra-jali na trditvah, ki niso imele nobene osnove in so razburjale kolektiv. Končni rezultat teh predhodnih raz-goVorov na rudniku Trbovlje je bil.
da je bil organiziran izredno dobro obiskan zbor celotnega kolektiva te enote. Ta zbor kolektiva je potrdil zahteve, ki so bile že preje izrečene na sestankih s posameznimi skupinami. Dal pa je obenem tudi podporo vsem tistim prizadevanjem, ki naj omogočijo izboljšanje tako položaja premogovništva v celoti, kot tudi našega podjetja. Očitno je, da so takšni zbori kolektiva potrebni in da dajejo, če so dobro pripravljeni, tudi dobre rezultate, kljub opazkam in svojevrstnim prigovorom nekaterih, ki njim samim ne delajo posebne časti. Menim, da je način, kako so poedinci nastopali v posameznih primerih popolnoma zgrešen. Potrebna ni bila nobena ihta. Naš sistem je takšen, da se dogovarjamo na samoupravni osnovi in da nihče nima namena izsiljevati nekaj, kar v danem trenutku ne gre. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da predstavljamo vsi skupaj en kolektiv, v katerem je potrebno marsikatera stališča usklajevati in tu in tam tudi dopustiti ter ne vedno v kakšnih zadevah trmasto vztrajati. Zavedati se je treba, da je stališče ene enote mogoče drugačno od stališča druge enote ali drugega dela kolektiva in da je potrebno za dosego enotnosti tako velikega kolektiva nujno usklajevati različna stališča.
Želi.a povedati nekaj tudi o nekaterih zapažanjih in ugotovitvah, s katerimi se bo treba v bodoče mnogo bolj spoprijemati. Menim, da je potrebno, da si je celoten kolektiv na jasnem, da je treba po organizacijski plati podjetje voditi, da brez odgovornega vodstva tudi ni napredka v podjetju. Pri nekaterih članih delovne skupnosti pa se pojavlja mnenje, da živi en del kolektiva na račun drugih, itd. Vedeti je treba, da ima naše podjetje skoraj 5000 zaposlenih, celotni dohodek v višini 17 milijard S din in prav tolikšno vrednost osnovnih sredstev. To vse zahteva na eni strani organizacijo proizvodnje, na drugi strani pa organizacijo služb, ki naj zagotovijo delovanje podjetja v celoti. Nekateri menijo, da predstavlja podjetje samo proizvodnja. Moram zavreči takšno poenostavljeno mišljenje. Podjetje predstavlja navzven pravzaprav mnogo bolj kot proizvodnja sama, brezhibno funkcioniranje vseh služb (komerciala, finance, kadrovska služba itd.). Dobro organizirane službe dajejo bistveni značaj in pečat podjetju. V novejšem času se v drugih državah in tudi pri nas v moderni proizvodnji zmanjšuje šteVilo neposrednih proizvajalcev z ozirom na modernejše stroje in opremo ter povečanje storilnosti, krepijo pa se ostale službe v podjetju.
Omenil bi še en prigovor in mnenje, ki je prišlo do izraza na razgovorih o pravilniku. Nekateri menijo, da se kolektiv deli na »gospode« in
na »reveže«. Za nekatere spada vse, kar je vezano na umsko delo h »gospodi«, ki tlači »reveža«. Ce bi govorili o odnosih pred 30 leti bi rekel, da je ta trditev točna. Danes pa, ko ne razpolaga s proizvajalnimi sredstvi privatnik, ampak smG vsi dolžni, da z njimi upravljamo po izvoljenih organih upravljanja (delavski svet, upravni odbor), se mi zdi takšno nazivanje nekaterih sodelavcev v kolektivu žaljivo in predstavlja za tiste, ki tako menijo, zelo nizko stopnjo razgledanosti. Zdi se mi, da imajo ob tem nekateri, ki dajejo takšne izjave, posebne račune v smislu razdvajanja kolektiva, vnašanja nezaupanja do vseh ukrepov, ki se nanašajo tako na vodenje kot na upravljanje in da so takšne težnje, ob popolnoma drugačni stvarnosti, usmerjene v ustvarjanje nereda in urejevanja zadev s silo. Takšno gledanje je seveda v popolnem nasprotju z osnovnimi načeli samoupravljanja v naši družbi, ki mora biti tako kot organizirano, tudi zavestno disciplinirano. Vsi člani delovne skupnosti se morajo zavedati, da sta umsko in fizično delo v procesu proizvodnje in organiziranem delovanju podjetja, drug drugemu nujno potrebna.
Končni rezultat vseh razprav in odnosa do predlaganega osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov je sklep osrednjega delavskega sveta o začasni prekinitvi razprav in nalogu obema komisijama, da izpopolnjujeta osnutek pravilnika še naprej in da Vključita v delitev tudi sredstva, ki so bila sproščena z zakonom o ukinitvi plačevanja obresti od poslovnega sklada in ukinitvi plačevanja tistega prispevka iz delovnega razmerja, ki je pripadal federaciji.
Upam, da bodo na ponovnih razpravah o osnutku pravilnika, ki bodo v jeseni t. 1. doseženi boljši rezultati, predvsem pa naj bi bilo več razumevanja V smislu ustvarjanja enotnih stališč celotnega integriranega podjetja.
Ivančič Albert, dipl, inž. rud.
^Dopisujte
o soofe
glasilo!
ZVEZNI POSLANEC MILAN KOŽUH JE GOVORIL V ZVEZNI SKUPŠČINI
V juliju 1968 je potekala v zvezni skupščini razprava o predlogu zveznega izvršnega sveta za sprejetje zakonskih predpisov na podlagi katerih hi premogovniki dobili določene olajšave. V razpravi je sodeloval tudi naš zvezni poslanec Milan Kožuh. Glede, na to, da v dnevnem časopisju ni bila omenjena, niti o-bjavljena njegova razprava, smo ga naprosili, da nam posreduje svojo razpravo za objavo v našem časopisu. Njegov govor objavljamo v celoti in se glasi:
Tovariš predsednik, tovarišice in tovariši poslanci!
Ob koncu zadnje vojne je bila država s svojim gospodarskim potencialom popolnoma na tleh. Takrat je bilo nujno začeti z obnovo in dvigom celotnega gospodarstva. Rudarji — partizani so bili med prvimi, ki so bili demobilizirani, saj so bili nujno potrebni, da so začeli proizvajati »črno zlato«, takrat imenovano tudi »kri industrije«. V svojih pobudah so bili rudarji med prvimi, ki so se borili za povečano storilnost. Pojavila se je cela brigada imen, kot na primer Sirotanovič, Zagorišgk, Skorič, Petek in mnogi drugi, žal danes tudi oni pozabljeni, ki so s svojo zavestjo, da je potrebno storiti hiter korak v produktivnosti in s tem tudi uvajanju nove tehnologije in organizacije, dali še poseben polet v smislu tekmovalnega duha tudi drugim panogam industrije za večje dosežke v produktivnosti. V tistih časih se ni spraševalo, ali so premogovniki rentabilni ali ne, ni se spraševalo ali se, dela 8 ur ali 12 ur dnevno, ali se dela ob nedeljah in praznikih, ali ne. Zavest, da obstaja nujnost po zadovoljitvi potreb s premogom, j e; bila močne jša od vseh naporov, ki jih je bilo pri tem potrebno premagovati in rudarji so imeli stalno prekourno delo, delali so leto in dan, čeprav ni bilo v vseh panogah tako..
Ta dejstva obstajajo danes v precejšnji meri zabrisana in pozabljena, ko razpravljamo o potrebi po reševanju ene izmed bazičnih panog industrije našega gospodarstva. Ob reševanju problemov premogovne industrije ne bi smeli pozabiti na naslednja dejstva:
—	da je, to industrija, ki ustvarja možnost obstoja ostalim industrijskim panogam na osnovi lastnega surovinskega vira, ki ga predstavlja rudno bogastvo in, ki ga v naši nacionalni ekonomiji ne moremo spregledati,
—	da zaposluje in daje zaslužek precejšnjemu delu prebivalstva
Jugoslavije, kar je še posebno' danes izredno pomemben faktor ustvarjanja trdnejših osnov v nadaljnjepn razvoju naše gospodarske moči.
Nekateri smatrajo, da smo glede na težnje v svetu že sposobni popolnoma presaditi vse izkušnje, in vse razvojne smeri tudi na naše razmere čeprav smo še država v razvoju. Zato menim, da v marsičem potenciramo naše dejanske možnosti in imamo določene ideje, ki jih lahko okarakteriziramo kot grandomanijo, ker bi hoteli iti za vsako ceno vštric z najbolj razvitimi in to s takšnim tempom, ki ga dejansko ne zmoremo.
Iz že navedenih razlogov menim, da je trenutno bistvena stvar nadaljnja perspektiva premogovništva. Ali ga je treba razvijati za kritje potreb ali ga opuščati in močneje uporabljati vire, ki jih nimamo v zadostni meni. Jz teh razlogov je nujno potrebno čimpreje sprejeti dolgoročno energetsko bilanco z jasnimi določili v razvojnih tendencah, ki naj postanejo tudi obveza za vlaganja sredstev, ki bi po njej imele perspektivo razveja.
Trenutno se nahajamo v položaju, ko je treba odločati o nekaterih ugodnostih, ki naj bi jih dali neki panogi industrije, ki je vseskozi po vojni dala ogromno pri pokrivanju potreb po energiji in tudi za cca 5-kratno povečala proizvodnjo, v primerjavi s predvojno. Nekateri nasprotujejo zvišanju prometnega davka na tekoče gorivo, ki se uporablja kot gorivo v industriji. Vprašajmo se,: ali je to neposredno povezano s premogovništvom, ali je to del vodenja neke nacionalne ekonomske politike, ki dopušča, toliko in toliko deviz za porabo tekočih goriv in, ki prav iz tega razloga tudi regulira cene, da ne doseže poraba takšno ekspanzijo, ki jo sami devizno ne zmoremo. Uvedba prometnega davka na gorivo pomeni urejanje in usklajevanja odnosov, ki naj pomenijo tudi dolgoročno urejanje zadev na tem področju. Vsi ostali predlagani ukrepi so parcialno reševanje problema premogovništva in tudi začasnega značaja. Ta problem ne bo rešen preje, dokler ne bomo s trdnim planom energetske bilance in obveznostjo njenega izpolnjevanja določili mesto in perspektivo premogovništva v našem gospodarstvu. To je tudi želja in zahteva vseh, ki delajo v tej panogi industrije.
Na kraju vas želim seznaniti z nekaterimi problemi in tudi uspehi rudnikov iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja.
Od leta 1958 do danes so prejeli našteti Zasavski premogovniki iz zveznih sredstev skupnih posojil za povečanje proizvodnje le v višini 608 milijonov S din, iž" republiških sredstev pa 1.918,000.000.- S din. Poleg tega pa je bilo iz skupnih republiških rezerv odobreno za modernizacijo proizvodnje in sanacije
2.226,000.000,- S din.
Proizvodnja se je v zadnjih desetih letih povečala v teh rudnikih od 1,500.000 ton na 1,750.000 ton. Občutno izboljšanje so dosegli našteti Zasavski premogovniki v produktivnosti dela, saj So se rudniški učinki dvignili pri rudnikih Trbov-Ije-Hrastnik od 1,14 na 1,92 in pri rudniku Zagorje od 1,15 na 1,58 ton delavnik. Proizvodnja se je dvignila za 17 " o, storilnost pa za 68 "V oziroma 37 %.
Za primerjavo navajam, da znaša po podatkih statistične službe povprečna rudniška storitev rjavih premogov Jugoslavije v letu 1966 1222 ton delavnik in je torej produktivnost v Zasavskih premogovnikih višja za preko 5(f %.
Kredit iz skupnih republiških rezerv pa je bil dodeljen za sanacijo sedanjega težkega položaja Zasav-, skih premogovnikov in za modernizacijo proizvodnje. Namen teh ukrepov ni povečanje proizvodnje, temveč pocenitev oziroma znižanje lastne cene in izboljšanje kvalitete.
Kljub ugodnim rezultatom v proizvodnji in produktivnosti pa se finančno stanje iz leta v leto slabša. Z ukrepi gospodarske reforme so v prvem letu premogovniki nekaj pridobili, že v naslednjem letu 1966 pa so bili kljub vsem zagotovilom razni prispevki tako povečani, da so pobrali člotni pozitivni uspeh, ki so ga premogovniki z ekonomskimi ukrepi ob začetku reforme pridobili. Tu gre predvsem za povečanje obresti od poslovnega sklada in razni dodatni prispevki za socialno zavarovanje, ki so bili veliko višji kot pa znižana osnovna stopnja. V podkrepitev te ugotovitve navajam, da se je del netto produkta za družbeno skupnost povečal od .590 milijonov S din v letu 1965, na 910 .milijonov S din, to je kar za 54%. Pri tem se je povprečna prodajna cena premega povečala le za 10 %. Tudi pri osebnih dohodkih ni bistvenega izboljšanja, saj so se dvignili v povprečnem mesečnem znesku od 71.338 v letu 1965, na 82.695 v letu 1967, to je za 16%. V letu 1968 so se, povprečni mesečni osebni dohodki dvignili na 90.280 S din. Skladi se tudi niso povečali, saj so znašali v letu 1965 460,000.000 S din, v letu' 1968 pa 480,000.000 S din, v teh zne-
skih pa so zajeti tudi stanovanjski prispevki, ki znašajo letno približno 280,000.000 S din. Skladi v brutto znesku približno 200,000.000 S din letno pa seveda ne morejo predstavljati bistvene baze za financiranje modernizacije proizvodnje. Kako minimalni so skladi, pokaže dejstvo, da so to rezultat de,la skoraj 5000 rudarjev.
Občutno se je stanje poslabšalo v zadnjih dveh letih, posebno pa še v letu 1967. Tu gre predvsem za skokovito naraščanje neplačanih faktur. V ilustracijo navajam, da so se. terjatve Zasavskih premogovnikov naprarri kupcem povečale od
1.500.000.	000 S din v letu 1966, na
3.400.000.	000 S din v zadnjih mesecih leta 1968. Ta znesek predstavlja vrednost skoraj trimesečne proizvodnje premoga. Premogovniki so vsak mesec v položaju, ko ne vedo, če bodo imeli dovolj likvidnih sredstev za izplačilo osebnih dohodkov. Prisiljeni so najemati kratkoročne premestitvene kredite v te namene in bodo znašala obresti za te kredite v letu 1968 najmanj 100,000.000.-S din, ki bodo dodatno obremenile proizvodne stroške in seveda s tem znižale že itak nemogočo nizko aku-mulativnost.
Z ukrepi, ki se predvidevajo' za izboljšanje trenutnega ekonomskega položaja premogovnikov, bi pridobili Zasavski premogovniki v letu 1968 pri obrestih od poslovnega sklada približno 280,000.000 S din in pri oprostitvi dela prispevka iz delovnega razmerja, ki pripada federaciji, nadaljnjih 300,000.000,- S din tako, da bi znašal finančni efekt ome,n jenih dveh oprostitev približno
580,000.000,- S din. Dobro bi bilo, da bi zvezna skupščina priporočila republikam, da bi se tudi te odpovedale svojemu deležu na prispevku iz delovnih razmerij.
m
Zborovanje na rudniku Trbovlje
Dne 27. julija 1968 se je blizu 400 članov delovne skupnosti rudni-ka Trbovlje zbralo na zbor delovne skupnosti, ki ga je organizirala sindikalna podružnica tega rudnika. Zbor so vodili tovariši Šipek Franc, Mlinarič Franc in Knez Ivan. Navzoči. pa so bili tudi tovariši; Globač-nik, predsednik republiškega odbora sindikata za industrijo in rudarstvo, Marolt Jože, tajnik republiškega sveta sindikatov, Forte Karel-Marko, republiški poslanec, Laznik Jože, predsednik občinske skupščine Trbovlje;, Miglič Ivo, sekretar občinske konference ZK Trbovlje, Plevnik Cveto, predsednik občinskega sindikalnega sveta Trbovlje, inž. Ivančič Albert, glavni direktor ZP-T, Zorčič Jože, pomočnik glavnega direktorja ZP-T ter ostali predstavniki družbeno-političnih organizacij ZP-T.
Dnevni red zborovanja je obsegal dve točki in to; gospodarska problematika na rudniku Trbovlje in razno. Po večurni razpravi, v katero je poseglo precej navzočih, so sprejeli naslednje sklepe:
1.	Da se ugodi zahtevam kolektiva in da se situacija okrog pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ne zaostruje še naprej je, nujno, da se isti umakne iz razprave za toliko časa, ko bodo družbeno-politične organizacije in samoupravni organi ocenili, da je nastal primeren čas za razpravo in sprejetje pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Takoj naj s,e odstopi od predloga o vključitvi draginjskega dodatka v faktorsko udeležbo in akordno osnovo s tem, da se, izplačilo osebnih dohodkov vrši že nadalje po sedaj veljavnem pravilniku in akordnih postavkah.
2,	Komisija za izdelavo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov naj s svojim delom nadaljuje v smeri izvajanja tistih določil predloga, ki so sprejemljivi in ki omogočajo po-
stopno izboljšanje osebnih dohodkov. Predlaga se, da se naj sprejme pravilnik o nagrajevanju zaposlenih pri rušenju in pridobivanju nad-kopnega premoga po faktorski udeležbi. Izdelati je predlog o načinu koriščenja sredstev iz dela, ki jih je odstopila federacija s tem. da se določi en del na povišano vrednost točke, drugi del pa za stimulativen premijski sistem nagrajevanja delavcev na odkopih.
3.	Zahtevali so, da je potrebno urediti odnose z elektrarno Trbovlje, vsled česar naj se odpošlje pismo samoupravnim organom in političnim organizacijam TET, da isti pospešijo svoje delo, predvsem v skrajšanju roka v izgradnji TE II, oziroma, da težijo za tem, da bi stava elektrarna delala s polno zmogljivostjo.
4.	Člani kolektiva so izrazili željo, da je treba pospešiti integracijo elektro gospodarstva in premogar-stva v okviru Slovenije, ker bi le v te,m primeru odpadli slični problemi, ki se pojavljajo v zadnjem času pri rudnikih ZP-T in rudniku Velenje. Rudarji so smatrali, da v okviru združene energetike SRS edino Ishko pridejo do enakih pravic, kot jih ima delovni kolektiv TE Trbovlje, ki prejema nezmanjšane osebne dohodke tudi v času pripravljenosti, ko dejansko ne obratujejo. Za izvedbo tega sklepa naj republiški sindikalni svet poleg družbenih institucij in vodstva podjetja pokre-nejo vse, da pride do realizacije teh zahtev.
5.	Samoupravni organi in vodstvo podjetja ZP-T naj si prizadevajo doseči nadaljnje zmanjševanje proizvodnih stroškov v korist zviševanja osebnih dohodkov, ker te možnosti še odstopajo v proizvodnem procesu. Zniževanje proizvodnih stroškov pa je odvisno tudi od zainteresiranosti vseh delavcev v tem, da se ekonomično troši razni mate-
rial itd.
6.	Ugotavlja se, da se pri TP-T znižujejo osebni dohodki rudarjem v neposredni proizvodnji kljub višjim storitvam, da pa delavci v drugih gospodarskih organizacijah, raznih zavodih in pri občini Trbovlje, znatno odstopajo pri osebnih dohodkih od zaposlenih v rudarstvu. Od sindikalne organizacije pri ZP-T in občinskega sindikalnega sveta Trbovlje zahtevajo, da naj se isti zavzemajo za odpravo neutemeljenih visokih razlik pri prejemanju. osebnih dohodkov med podjetji, zavodi itd. na območju Trbovelj, če dohodki niso rezultat delovne prizadevnosti, pač pa le konjunkturnega položaja na tržišču. Naroča se ObSS Trbovlje, da skuša vskiajevati osebne dohodke med posameznimi podjetji v Trbovljah.
7.	V zvezi s kritiko sindikalnih funkcionarjev pri ZP-T so bili mnenja, da je treba delo te organizacije poživeti s tem, da bodo sindikati pri ZP-T dobili tisto veljavo, kot pred leti. Noben važen problem ali sprejetje važnega akta v podjetju, ne sme biti sprejet mimo sindikalne, organizacije.
8.	Ob urejanju dokaj številnih socialnih problemov rudarjev, rudniški sindikat ni bil in ne sme biti neprizadet in neaktiven. Ker pa za takšne socialne akcije potrebujejo več denarja, je treba nujno doseči ustreznejšo delitev sindikalne članarine v korist sindikalnih podružnic. Sredstva, s katerimi sedaj razpolaga rudniški sindikat, je dotacija ZP-T, ki pa ne zadošča za normalno poslovanje. Naroča se občinskemu sindikalnemu svetu Trbovlje, da ob podpori ROS-a urejuje to vprašanje pri višjih sindikalnih forumih v republiki.
9.	Vse družbene institucije, v občini Trbovlje, republiški poslanci in vodstvo ZP-T naj pokrenejo akcijo, da uspejo pri republiki Sloveniji do-
biti sredstva iz proračunske rezerve in namenske kredite za izgradnjo novega proizvodnega objekta v okviru podjetja ZP-T, v katerem bi se zaposlili delovni invalidi in dora-ščajoča mladina članov delovnega kolektiva ZP-T. V kolikor ne bi uspeli s o akcijo, potem zbor delovnega kolektiva zadolžuje republiške-
ga poslanca tov. Forterja, da uspe v republiški skupščini ob podpori vseh družbenih faktorjev, doseči sprostitev 1,51 % proračunskega prispevka iz osebnih dohodkov.
10.	Zbor delovnega kolektiva je zadolžil vodstvo sindikalne podružnice, da v vseh mesecih od tega zborovanja ponovno skliče delovni ko-
lektiv rudnika Trbovlje in na istem poroča o izvršitvi sprejetih sklepov.
Osrednji delavski svet je o teh sklepih že razpravljal in tudi sklepal. Kakšne sklepe je sprejel pa je razvidno iz ostalih prispevkov, ki so objavljeni v tej številki glasila Srečno.
Izvleček iz dela samoupravnih organov
Osrednji delavski svet (ODS) in upravni odbor (UO) ZP-T sta imela kot osrednja samoupravna organa v podjetju, v času od 1. 6. do 2. 8. 1968 7 sej oziroma zasedanj. Na teh i sejah oziroma zasedanjih s|ta razpravljala in sklepala o naslednjih zadevah:
1. Na 3. seji upravnega odbora, dne 14. junija 1968:
—	od vloženih prošenj in pritožb je rešil 3 ugodno, 3 zavrnil, 1 pa bo naknadno obravnaval,
—	pripravil je predlog za ODS za odobritev 8.000,00 N din rudniškemu odboru sindikata rudarjev za izvedbo športnih tekmovanj pred dnevom rudarjev,
—	odobril je prodajo ugaskov iz kotlarne rudnika Hrastnik po ceni 5,00 N din/voziček,
—i i|nž. Dolancu Borisu je odobril službeno potovanje v Berlin k firmi Limex zaradi sodelovanja OSRD pri izgradnji jaška Razpo-točje v Zenici,
—	v sve,t za energetiko in v skupščino republiške gospodarske zbornice je imenoval inž. Ivančiča Alberta namesto dosedanjega člana inž. Hičevarja Branka,
—	na znanje je vzel poročilo revizijske, komisije SDK o pregledu zaključnega računa RTH in RZ za leto 1967. Pripravil je predlog ODS za sprejetje določenih sklepov glede na ugotovitve te komisije,
—	potrdil je poročilo o stanju varstva pri delu za čas od 1. 1. do 30. 4. 1968 in hkrati naročil službi varstva pri delu, da skupno z ustrezno komisijo pri ODS pripravi pregled stroškov in organizacijo eventualne uvedbe toplih malic v jami,
—	potrdil je poročilo in obračun potnih stroškov za opravljena službena potovanja v času od 1. 1. do 31. 5. 1968,
—	imenoval je na podlagi predhodnega razpisa:
a)	inž. Jermola Adolfa, dosedanjega direktorja rudnika Hrastnik, za tehniškega direktorja ZP-T,
b)	inž. Schneiderja Petra, dosedanjega direktorja rudnika Trbovlje, za direktorja proizvodnega sektorja ZP-T,
c)	Sihurja Vladimirja, absolventa
industrijske psihologije, za v. d. direktorja kadrovskega sektorja ZP-T.
Vsa imenovanja veljajo od 1. 7. 1968 dalje,
—	pripravil je predlog za ODS za uvedbo dveh novih delovnih mest na OSRD,
—	razpravljal je še o izpolnjevanju proizvodnega plana, jamskih vozičkih, kvaliteti premoga, zmogljivosti separacije, akordnih zaslužkih, zasedbi izpraznjenih delovnih mest itd.
2.	Na 4. seji upravnega odbora, dne
24. in 25. junija 1968:
—	ugodno je rešil 2 prošnji, o eni pa bo razpravljal kasneje,
—	v zbor delovne skupnosti rudarskega instituta v Ljubljani je bil za naslednjo mandatno dobo imenovan inž. Majdič Cveto,
—	glavnemu direktorju in vodji strojne službe podjetja je odobril enodnevno službeno potovanje v Celovec zaradi proučitve možnosti embaliranja premoga za gospodinjstva,
—	inž. Dolancu Borisu je odobril službeno potovanje v Zapadno Nemčijo zaradi poslovnih razgovorov s firmo Deilmann-Haniel, s katero nastopa OSRD pri gradnji jaška v Boru,
—	odobril je denarno nagrado tistim članom delovne skupnosti, ki so predložili komisiji za izume in tehnične izboljšave predloge za razne tehnične izboljšave in racionalizacije,
—	soglašal je s finančnim obračunom in delitvijo dohodka za razdobje od 1. 1. do 31. 5. 1968 za vse dejavnosti,
—	soglašal je z osnutkom novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov z določenimi popravki, ter z vsemi prilogami tega pravilnika,
—	sklenil je, da je treba z osnutkom novega pravilnika ter njegovimi sestavnimi deli seznaniti vse delovne enote, delavske svete in svete delovnih enot, družbenopolitične organizacije ter celo>-ten kolektiv. V ta namen je treba organizirati tolmačenja v vseh delovnih enotah.
3.	Na 3. zasedanju osrednjega delav-
skega sveta, dne 27. junija 1968:
—	kadrovski sektor je dobil nalogo, da seznani vse delovne enote o tem, kateri člani delovne skupnosti bodo v letošnjem letu koristili preventivno zdravljenje po določilih Obstoječega pravilnika,
—	potrdil je poročilo revizijske komisije SDK o pregledu zaključnih računov rudnikov Trbovlje-Hra-stnik iln Zagorje za leto 1967; hkrati je soglašal z razdelitvijo povečanega dohodka zaradi določenih popravkov,
—	potrdil je poročilo o poslovanju, doseganju in delitvi dohodka za obdobje januar-maj 1968,
—	potrdil je dopolnjeni pravilnik o nagrajevanju delavcev, ki se pri delu ne poškodujejo,
—	potrdil je pravilnik o tehničnih ukrepih in varnosti pri delu na elektro napravah,
—	razveljavil je del sklepa, sprejetega na 33. zasedanju SK z dne 1. 4. 1968, ki se nanaša na sredstva za individualno stanovanjsko izgradnjo v letu 1968 za področje rudnika Zagorje in potrdil, da gredo razpoložljiva sredstva v korist gradnje stanovanjskega bloka RB-2 v Kisovcu,
—	odobril je dopolnitev sistemizacije delovnih mest za OSRD z dvema delovnima mestima (vodja tehnične operative in vodja tehnične priprave),
—	rudniškmu odboru sindikata rudarjev je odobril 8.000,00 N din za izvedbo športnih tekmovanj v počastitev dneva rudarjev, poleg tega pa je odobril še 2.500,00 N din za izvedbo proslave dneva rudarjev,
—	odobril je nabavo stolov in miz za opremo rudniške menze v Hrastniku; vendar le v primeru, če iz obstoječe opreme v počitniških domovih ne bo mogoče kriti potreb,
—	pooblastil je upravo podjetja, da lahko v času pomanjkanja likvidnih sredstev prenese sredstva sklada skupne porabe in sredstva stanovanjskega prispevka na žiro račun kot posojilo za obratna sredstva,
—	odobril je dopolnitev programa uporabe investicijskih sredstev s pozicijo, ki se nanaša na gradnjo ceste cementarna — separacija,
—	odobril je odpis delov parcel v-Hrastniku v korist občinske skupščine Hrastnik,
—	odobril je, da dobe članice delovne, skupnosti, ki so v letošnjem letu dopolnile 30 let delovne dobe v podjetju, nagrado v obliki ročne ure.
4.	Na 5. seji, upravnega odbora, dne
11.	julija 1968:
—	potrdil je poročilo o poteku proslave dneva rudarjev, ukrepe za izboljševanja proizvodnih pogojev na rudniku Zagorje ter odobril 2-dnevno službeno potovanje v Zapadno Nemčijo enemu uslužbencu komercialnega sektorja zaradi ogleda pakirnih naprav za embaliran j,e premoga,
—	ugodno je rešil 1 prošnjo, 1 pa je odstopil v reševanje delovni enoti,
—	rudniškemu odboru sindikata rudarjev je odobril 5.000,00 N din za njegovo poslovanje v letošnjem letu s tem, da ta znesek naknadno potrdi tudi ODS,
—	glavnega direktorja je pooblastil, da imenuje stalno komisijo za ocenitev in prodajo premičnin in nepremičnin,
—	Zorčiča Jožeta, pomočnika glavnega direktorja, jej imenoval v upravni odbor združenja premogovnikov Jugoslavije, namesto odišlega inženirja Hočevarja Branka,
—	potrdil je koriščenje amortizacije za razdobje od 1. 1. do 31. 5. 1968; sektor za tehnično pripravo je dobil nalogo, da čimpreje reši vprašanje pričetka obratovanja jamskih vozičkov, ki leže neizkoriščeni že dalje časa v Kisovcu na rudniku Zagorje,
—	na podlagi določil statuta podjetja in predhodnega razpisa je imenoval inž. Petrova Ivana, dosedanjega glavnega inženirja rudnika Hrastnik, za direktorja rudnika Hrastnik; inž. Majdiča Cveta, dosedanjega glavnega varnostnega inženirja ZP-T pa za direktorja rudnika Trbovlje.
—	hkrati je pooblastil upravo podjetja, da imenuje primopredajne komisije za predajo oziroma prevzem poslov pri novih zasedbah nekterih vodilnih delovnih mest; kadrovska komisija je dobila nalog, da razpiše prosti delovni mesti glavnega varnostnega inženirja ZP-T in glavnega inženirja rudnika Hrastnik,
—	na podlagi predhodnega razpisa je odobril nekatere štipendije in štipendijske pomoči,
—	odobril je uk 16 vajencem raznih strok izven razpisa.
—	odobril je organizacijsko shemo RŠC ter odobril razpis nekaterih delovnih mest za potre.be RŠC,
—	ponovno je obravnaval osnutek novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov ter s tem v zvezi sprejel nekatere naloge, ki so jih dolžne izvesti posamezne strokovne službe,
odobril je interni razpis za organizirano zaposlitev profesionistov v Zapadni Nemčiji.
5.	Na 6. seji upravnega odbra, dne
26. julija 1968;
—	sprejel je nekatera tolmačenja glede prijavljanja obratnih nezgod,
—	ugodno je rešil 3 prošnje oziroma pritožbe, 1 pa je sprejel na znanje,
—	pripravil je predlog za ODS za poenotenje nagrajevanja sodelavcev in vajencev v RŠC,
—	za ODS je pripravil predlog o načinu delitve poslovnega sklada za vse vrste dejavnosti pri podjetju,
—	na podlagi določil statuta podjetja, predhodnega razpisa in predloga kadrovske komisije je imenoval inž. Kohneta Emila, dosedanjega obratovodjo na rudniku Hrastnik, za glavnega varnostnega inženirja ZP-T, inž. Pauč-nika Alojza, dosedanjega obratovodjo na obratu Dol na rudniku Hrastnik pa za glavnega inženirja rudnika Hrastnik,
—	izpraznjena delovna mesta bo vodstvo podjetja dopolnilo z raznimi premestitvami, ki jih omogoča dopolnitev zakona o delovnih razmerjih,
—	odobril je še nekaj štipendijskih pomoči in zvišal število vajeniških učnih mest od 16 na 19; določil je višino štipendij za šolanje na strokovnih šolah v Ljubljani,
—	splošni sektor je dobil nalogo, da skupno s kadrovskim sektorjem izdela predlog o organizaciji enotnega avtoparka,
—	potrdil je poslovno poročilo in doseganje ter delitev dohodka za I. polletje 1968. Vodstvo podjetja je dobilo nalogo, da pospeši čimprejšnjo rekonstrukcij o separacije z vsemi možnimi ukrepi, hkrati pa pripravi program zaposlitve odvišnih delovnih moči. Delovne enotei so dobile nalogo, da zaostrijo vprašanje naročanja potrošnega materiala zaradi nadaljnjega zniževanja proizvodnih stroškov,
—	potrdil je poročilo o opravljenem nedeljskem in nadurnem delu za razdobje februar-junij 1968. Analitski oddelek je dobil nalogo, da skupno s tehniškimi službami u-gotovi in določi, katera delovna mesta morajo biti obložena ob dela prostih dnevih zaradi določitve normativov. Tehniško vodstvo j e dobilo nalogo, da podu zame ustrezne ukrepe v zvezi z izvajanjem navodil o dela prostih sobotah,
—	analitski oddelek je dobil nalogo, da skupno s tehniškimi službami prouči organizacijo gospodarjenja z jeklenim podporjem glede na izredno velike izgube vseh vrst jeklenega podporja,
—	za ODS je pripravil predlog, da bi nadaljnjo razpravo o osnutku
novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov odložili za nedoločen čas, hkrati pa naj bi jim strokovne službe in komisija za pripravo pravilnika o delitvi osebnih dohodkov nadaljevali na usklajevanju pravilnika.
6.	Na 4. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 29. julija 1968:
—	potrdil je poslovno poročilo in delitev dohodka podjetja za I. polletje 1968,
—	vodstvo podjetja je dobilo nalogo, da izda vse potrebne ukrepe za izboljšanje proizvodnih pogojev na obratu Kotredež in za znižanje proizvodnih stroškov. Dobilo je tudi pooblastilo, da z najrazličnejšimi ukrepi pri vodenju podjetja omogoči izpolnjevanje proizvodnega in finančnega plana podjetja ter planirano delitev dohodka v letu 1968.
—	potrdil je poročilo o letnem pregledu jam, ki ga je sestavil republiški rudarski inšpektorat SRS,
—	rudniškemu odboru sindikata rudarjev je odobril dotacijo v višini 5.000,00 N din za poslovanje tega odbora v letošnjem letu,
—	soglašal je s predlagano delitvijo poslovnega sklada na osnovno dejavnost, OSRD, GRAM AT in avtopark,
—	odobril j,e	najetje posojila za
trajna obratna sredstva pri kreditni banki in hranilnici Ljubljana; istočasno je odobril tudi najetje posojila za trajna obratna sredstva pri isti banki iz sredstev republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij,
—	odobril je poenoteno nagrajevanje sodelavcev in vajencev RSC ZP-T,
—	komisijo ODS za promet z osnovnimi sredstvi je pooblastil, da lahko samostojno odloča o prodaji inventarja, ki je za podjetje neuporaben,
—	odobril je preureditev objektov Ribnik št. 17 in 18 v družinska stanovanja na stroške stanovanjskega podjetja Trbovlje; hkrati je odobril tudi prenos teh dveh zgradb v gospodarjenje stanovanjskemu podjetju Trbovlje s tem, da naše podjetje razpolaga s pravico razdeljevanja stanovanj, ki bodo pridobljena v teh dveh zgradbah z adaptacijo,
—	odobril je izločitev nekaterih dotrajanih osnovnih sredstev v nekaterih delovnih enotah in to na predlog komisije ODS za promet z osnovnimi sredstvi,
—	glavnejnu direktorju je dal popolno zaupnico za delo in vodenje poslovne politike v podjetju, ki je tudi doslej potekala v dobro podjetja in kolektiva,
—	do nadaljnjega je ustavil razpravo o osnutku novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, zaradi česar ostaneta še nadalje v veljavi dosedanja pravilnika o delitvi osebnih dohodkov RTH in
RZ,
—	soglašal je, da se del sredstev, ki ostanejo podjetju iz tistega dela, katerega se je odrekla federacija, t. j. obre,sti na poslovni sklad in prispevki iz delovnih razmerij, nameni za izboljšanje osebnih dohodkov zaposlenih,
—	vodstvo podjetja je pooblastil, da izdela predlog za izplačilo dodatnih . dohodkov v več variantah,
—	vodstvo podjetja je dobilo nalogo, da strokovne službe pripravijo rebalans proizvodnega in finančnega plana podjetja, ob- upoštevanju pridobljenih sredstev na račun zmanjšanih dajatev federaciji,
—	komisija za pripravo osnutka pravilnika o delitvi osebnih dohodkov bo nadaljevala z delom na usklajevanju pravilnika,
—	dvužbeno-politične organizacije naj v bodoče posvečajo večjo pozornost in skrb pri sprejemanju važnejših aktov podjetja; po svoji strani naj se prizadevajo, da bodo člani delovne skupnosti sproti seznanjeni s problematiko podjetja, kar bo omogočilo mnogo večje sodelovanje vseh sodelavcev in razumno ter konstruktivno pomoč pri reševanju najrazličnejše problematike.
7.	Na 5. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 2. avgusta 1698:
—	sklenil je, da bo pri izplačilu rednih osebnih dohodkov za julij dne 14. avgusta t. 1. izplačan enkratni dodatni osebni dohodek v enakem znesku po 150,00 N din za vse člane delovne skupnosti v osnovni dejavnosti, obratu za proizvodnjo gradbenega materiala, avtoparku, OSRD na gradbiščih v okviru ZP-T in režijskih delovnih mestih, v počitniških domovih pa le tistim, ki so redno zaposleni oziroma, ki so bili premeščeni v te domove po službeni dolžnosti. Pri izplačilu celotnega zneska pridejo v poštev tudi vsi tisti sodelavci, ki so bili v času od 1. 1. do 30. 6. 1968 v bolniškem stanju ali na dopustu. Določene omejitve so samo za tiste, ki so se zaposlili na novo v času po 1. 1. 1968. Na enkratno izplačilo dodatnega osebnega dohodka niso upravičeni tisti sodelavci, ki ki so v času od 1. 1. do 30. 6. 1968 iz katerihkoli razlogov odšli iz podjetja, ker izplačani zneski ne pomenijo rezultata presežnega dela dohodka podjetja. Izplačani znesek se. šteje v osnovo za izračun boleznine, povprečka letnih dopustov in v osnovo za določitev pokojnine in to z veljavnostjo od 1. 7. 1968 dalje. Dodatno izplačilo je enkratno, ker bodo nadaljnja sredstva, ki izvirajo iz dajatev, katerih se je federacija odrekla, v bodoče upoštevana v osnovi za izračun osebnih dohodkov v posameznih mesecih,
—	načelno je odobril prodajo zemljišč članom delovne skupnosti
ZP-T za gradnjo stanovanjskih hiš v izvengradbenem okolišu po primerni ceni, v odvisnosti od lokacije zemljišča,
—	vodstvo podjetja je pooblastil, da prouči po strokovni plati eventualne vplive jamskih odkopavanj na objekte podjetja »Sijaj« v Hrastniku. ODS bo ponovno obravnaval Vlogo podjetja »Sijaj« na prihodnjem zasedanju,
—	zavrnil je pritožbi tovarišev Dušana Stojčevskega in Pera Davit-kovskega zoper odločbo kadrovskega sektorja, po kateri sta bila izločena iz delovne Skupnosti
ZP-T zaradi samovoljnega prenehanja delovnega razmerja,
—	odobril je višino odškodnine za uporabo melioracijskih in posebnih vodnogospodarskih objektov za leto 1968 za področje vseh treh občin,
—	navzoči so prejeli pojasnila o sistemu informiranja članov delovne skupnosti o sklepih osrednjih samoupravnih organov, prevozih na delo in z dela, pošiljanju vabil na seje samoupravnih organov ter o nagrajevanju nadzornega osebja.
Tine Lenarčič
Naloge komunistov za utrditev in nadaljnji razvoj zasavskih premogovnikov
Kratka je še doba od ustanovitve oziroma formiranja enotnega podjetja Zasavski premogovniki, vendar že lahko govorimo o nekaterih uspehih, predvsem v prvih mesecih in tudi težavah, ki so nastopile v zadnjem času. Trenutna situacija celotnega premogovništva, kakor tudi ZP, čeprav se z zadnjimi ukrepi zvezne skupščine položaj rudnikov nekoliko zboljšuje pa naj bo opozorilo - in obenem tudi vzpodbuda komunistov pri izvajanju nalog in smernic, ki jih je delno že nakazala prva konferenca ZK in ki jih narekuje trenutna situacija v podjetju.
Ves naš družbeni razvoj in sodobna družbena dogajanja potrjujejo daljnosežen in trajen pomen usmeritve ZKJ na družbeno samoupravljanje. Vse naše izkušnje in spoznanja nas utrjujejo v prepričanju, da ■ je razvoj samoupravljanja edina možna pot za uveljavitev resnično demokratičnih in humanih odnosov v družbeni reprodukciji.
Razprave o osnutku novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov pa so pokazale, da pretežni del kolektiva pa tudi nekateri komunisti, še vedno smatrajo, da se nastali problemi lahko rešujejo predvsem z intervencijo od zunaj po etatistični poti, da pa so samoupravni organi v podjetju samo orodje v rokah peščice vodilnih ljudi. Takšno mišljenje in pa odnos članov delovne skupnosti do samoupravljanja nas prepričuje, da je le majhno število članov delovne skupnosti pripravljenih sodelovati in delati v samoupravnih organih, kar nam tudi potrjujejo številne - odklonitve kandidature pri zadnjih volitvah v samoupravne organe, predvsem na rudniku Trbovlje. Pri taki pripravljenosti za sodelovanje v samoupravnih organih in tudi pomanjkljiva obveščenost kolektiva o delu in sklepih teh organov, je razumljivo, da pride do popolnoma drugačne predstave o vlogi in delu samoup-
ravnih organov. Zaradi takega stanja je ena izmed najvažnejših nalog komunistov v sedanjem času, da postanejo nosilci pobud in najaktivnejši člani naše delovne skupnosti za nenehno krepitev in poglabljanje samoupravljanja, da naše samoupravljanje čimbolj približamo vsem našim članom delovne skupnosti, da delovni človek dejansko postane oblikovalec in nosilec samoupravnih odločitev v delovni organizaciji. Uveljavljanje teh samoupravnih principov pa terja poglobljnost in sistematično družbeno-ekonomsko izobraževanje samoupravljalcev in hitrejši razvoj delovnih enot — kot eno bistvenih vprašanj samoupravnega sistema.
Nadaljnja naloga komunistov v tem času naj bo usmerjena k aktivi-zaciji tudi ostalih družbeno-politič-nih organizacij, predvsem sindikatov in mladinske organizacije, da le-te s svojim sodelovanjem izpopolnijo naš samoupravni mehanizem. Naloga sindikatov ni samo reševanje socialnih problemov in podpor, kar je v sedanji situaciji tudi problematično in zaradi pomanjkanja denarnih sredstev premalo učinkovito, temveč naj bo skrb sindikalne organizacije tudi v tem, da pripravlja svoje člane v dobre samoupravijalce, da se zavzema za pravične in humane odnose v kolektivu in enaka merila odgovornosti za vse člane delovne skupnosti. Posebej velja še nadalje utrjevati vlogo sindikatov, da bi bila ta organizacija močna opora delovnih ljudi pri razvijanju samoupravljanja, ter v njihovih vzajemnih odnosih in solidarnosti. Sindikati naj postanejo nosilci organizirane pomoči vseh družbenih sil v vsakodnevnem delu in razvoju samoupravljanja.
Zveza komunistov se mora prizadevati, da utrdi nekoliko zrahljano solidarnost med rudarji vseh treh rudnikov, kar je opaziti v zadnjem času. Komunisti iz vrst tehniškega kadra pa naj vložijo vse svoje napo-
Nagrade ob dnevu rudarjev
ve. in strokovne sposobnosti, da se pogoji proizvodnje in gospodarjenja na vseh treh rudnikih čimbolj izenačijo. V tem smislu naj se tudi iz vaja politika investiranja in uporaba sanacijskega kredita.
Da bi izpopolnili samoupravne odnose, v naši delovni organizaciji, je treba jasno razmejiti odnos med samoupravljanjem in ' vodenjem delovnih in tehnoloških procesov. Vodenje tehnoloških procesov zahteva vso odgovornost tistih delovnih ljudi — strokovnjakov, ki jim je to zaupano, saj je to nuja sodobne organizacije proizvodnje. Komunisti se morajo odločno postavljati po robu poizkusom, da bi kdo spravil delovne ljudi v položaj mezdnih delavcev: upirati se morajo tudi vsaki managerski, tehnokratski in podobni tendenci in praksi, ki odteguje neposredne proizvajalce od odločanja o pogojih in rezultatih dela.
Komunisti ZP morajo odločno podpreti tako kritiko, ki pride iz vrst neposrednih proizvajalcev in ostalih članov delovhe skupnosti, ki teži za nadaljnjim in hitrejšim gospodarskim razvojem in za tem, da bi odločneje premagovali vse težave in odpore proti reformi. Komunisti naj se zavezemejo zato, da bo taka kritika prerasla v. samoupravno družbeno akcijo, ki zagotavlja hitrejše napredovanje samoupravljanja.
Hkrati pa je naloga komunistov, da se odločno postavijo po robu vsem tistim kritikam in težnjam, ki po svojem bistvu pomenijo odpor zoper usmeritev gospodarske, in družbene reforme, vsem nestvarnim zahtevam in vsem oblikam neodgovornega in razdiralnega obrekovanja in kritizerstva.
Nekaj teh negativnih pojavov je bilo prisotnih tudi pri obravnavi osnutka novega usklajenega in izpopolnjenega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ce že izvira sedanje nezaupanje dela 'kolektiva do samoupravnih organov in vodstva podjetja zaradi nekaterih, v tistem času takoj po integraciji morda res neprimernih sklepov in odločitev pa zveza komunistov nikakor ne more dovoliti, da bi zaradi tega prišlo do vsesplošnega obtoževanja in obrekovanja brez vsake prave osnove. Zveza komunistov podpira vsako konstruktivno krivdo, ki v našem samoupravnem sistemu pomaga pri reševanju vsakdanjih težav in problemov, odločno pa se bo postavila po robu vsakršni obliki anarhizma in zahtevala, da se odgovornost in disciplina pri vseh članih delovne skupnosti postavi na pravo mesto.
Ludvik Zalokar
Naše podjetje izroča nekaterim . članom delovne skupnosti nagrade v raznih oblikah in to na vsakoletni proslavi dneva rudarjev. Letošnja proslava je bila v delavskem domu v Zagorju, dne 1. julija. Na proslavi so poleg pevskih zborov in godb ter recitatorjev, prejeli nagrade naslednji tovariši:
a)	ročne ure za 35-letno (za moške) oziroma 30-letno (za ženske) delovno dobo pri podjetju so prejeli:
—	iz rudnika Trbovlje:	Bajda
Franc, Štopčič Konrad, Grahek Rudolf, Žuraj Franc, Flis Vol-berk, Frece Rok, Kavšek Ivan, Češko Rudolf, Murn Zofija;
—	iz rudnika Hrastnik; Zorčič Ferdo, Skale Gvido, Knez Drago, Klanjšek Alojz, Koluži Franc, Jerman Matija, Hribšek Mirko, Hribček Franc; ».
—	iz rudnika Zagorje:	Zavrašek
Drago, Pavlič Ivan, Drolc Franc, Drnovšek Viktor, Bračun Jože;
—	iz separacije: Murko Karel. Omahen Franc, Selevšek Ludvik, Poznič Rudolf, Ravnikar Tilka, Opara Jožefa;
—	iz uprave ZP-T; Odlazek Jelka;
b)	Za 10-letno varno delo pri podjetju so prejeli denarne nagrade:
—	iz rudnika Hrastnik: po 240,00 N din — Babič Ernest, Gričar Martin, Jovan Franc L;
—	iz rudnika Trbovlje:	po 300,00
N din — Kavšek Alojz, po 240,00 N din •— Dolar Izidor, Markušek Vid, Senica Zvone. Tomažin Stanko, Valentinčič Jože, Vukovič Ivan;
—	iz rudnika Zagorje: po 300,00 N din — Jereb Pavle, Klopčič Ivan 13, Kovač Jože, Štralinger Alojz, Grabnar Valentin, Odlazek Mirko. Polc Vinko, po 240,00 N din — Medvešek Leopold, Novak Franc 8, Osredkar Alojz, Robavs Ivan, Šuštar Albin. Vodišek Leopold, Erjavec Alojz, Krivic Robert, Mrva Roman, Pavlič Ivan 4, Uran Franc 2, Lebar Franc, Prvinšek Ivan, Urbanija Anton 5.
c)	za tehnične izboljšave in racionalizacije so prejeli denarne nagrade:
—	Leskovšek Miro, motorovodja pri skupnem prevozu separacije v Trbovljah, nagrado v višini 300,00 N din za predlagani in osvojeni izboljšani način spajanja posode jamskega vozička s podvozjem ;
—	Drnovšek Ivan, ključavničar na separaciji v Trbovljah, nagrado v višini 500,00 N, din za izdelane pogonske kolute pri zvračalcih na separaciji v Trbovljah iz starih rabljenih kolutov premikalnega odbora na železnici;
—	Cimperšek Alojz, jamski tesar na rudniku Hrastnik, nagrado v višini 1.000,00 N din za izdelano objemko z vretenom za fiksira;-nje temeljnih lokov TH podporja ' v jašku, ročko za ' dviganje
- transporterjev ter napravo za dviganje in spuščanje transporterjev;
—	Dolar Izidor, jamski kovač na rudniku Trbovlje, nagrado v višini 500,00 N din za predelan prednji del pogonske drže transporterja PZP-45;
—	Vukovič Ivan in Dolar Izidor, jamska kovača na rudniku Trbovlje, nagrado vsak po 200,00 N din za vgrajeni transporter PZP-45 v posebno neprikladne obratovalne pogoje za ta transporter po vpadniku z naklonom 300;
—	Kerše Alojz, strojni nadzornik na separaciji v Trbovljah, nagrado v višini 650,00 N din za izdelano avtomatsko napravo za vzorče-vanje. premoga;
—	Železnik Alojz, obratni elektrikar na rudniku Trbovlje, nagrado v višini 1.200,00 N din za predlagano napravo za zaščito in -u-pravljanje transporterjev, ki o-mogoča večjo varnost obratovanja pri manjšem številu čuvajev mehanizacije;
—	Knez Jože, ključavničar na separaciji v Trbovljah, nagrado v višini 1.000,00 N din za ureditev dodatnega odsejevanja premoga
—	vrste kocke. Odstotek padca kock se je povečal za 2 %, s čemer je bil dosežen precejšen ekonomski efekt.
č) Za najboljše naloge, ki so jih napisali učenci osnovnih šol iz Hrastnika, Trbovelj in Zagorja na temo; kaj pomenijo zasavski premogovni revirji za življenje prebivalcev v Zasavju, so prejeli denarne nagrade.•
—	Dolinšek Dragica iz šole heroja Rajka — Hrastnik 100,00 N din,
—	Šteh Marina iz šole Tončke Geč
—	.Trbovlje 100,00 N din,
—	Mehle Ema iz šole Toneta Okro-garja — Zagorje 100,00 N din.
Vsem nagrajencem naše iskrene
čestitke!
Sezonsko znižanje cen premoga
Rekordna proizvodnja premoga v mesecih januar in februar t. 1. ter neobičajno' mila zima — saj se je precej otopilo že v drugi polovici meseca januarja — vse to je vplivalo, da so se pri kupcih pričele kopičiti zaloge premoga in da je vse bolj in bolj prihajalo do odpovedovanja pogodbenih količin premoga. Dobave nam je odpovedalo veliko število industrijskih podjetij, kamor nam je. bil poslej onemogočen predvsem plasman drobnih vrst premoga. Po drugi strani pa je zaradi zmanjšane proizvodne aktivnosti slovenskega in jugoslovanskega gospodarstva močno upadel tudi promet na železnici. Posledice tega so bile še dodatne ustanovitve dobav debelih vrst premoga (kosovca in kockovca) s strani železnice. Zaloge so se začel« kopičiti tudi že pri trgovskih podjetjih s kurivom in so koncem marca dosegle svoj višek.
Nič kaj rožnata situacija je zahtevala torej hitrih ukrepov.
Najprej nam je uspelo dobiti dodatna naročila za plasman drobnih vrst premoga pa tudi industrijska aktivnost slovenskega gospodarstva se je pričela počasi večati.
Da bi zagotovili bolj kontinuiran odvzem debelih vrst premoga, smo nekaterim poslovnim enotam JŽ (Maribor, Divača, Nova Gorica) kljub naši izredno težki finančni situaciji, podaljšali rok plačila od 15 na 30 oziroma 60 dni.
In končno smo s ciljem, da bi vzpodbudili odvzena premoga v najbolj kritičnih spomladanskih mesecih, znižali cene debelih vrst premoga (kosi, kocke, oreh) za potrebe široke potrošnje in ustanov za 10 N din na tono. Znižanje cen je veljalo od 1. aprila do 30. junija 1968.
Kljub znižanju cen pa v aprilu in maju še nismo dosegli željenih in pričakovanih rezultatov. Do ustavitev dobav s strani široke potrošnje sicer ni prihajalo, vendar pa nekega povečanega povpraševanja po premogu ni bilo občutiti. Situacija pa se je povsem spremenila v mesecu juniju, ko se je povpraševanje po premogu povečalo v tolikšni meri, da nismo mogli zadostiti vsem potrebam tržišča.
Kakšne efekte smo dosegli z znižanjem cen, nam prikazuje naslednja tabela:
cs
M
5 1 2 £ > o,
0
g
>o
X >
m
2 > z
kosi	21.977
kocke	30.524,3
oreh	10.662,8
SKUPAJ	63.164,1
dosegli za 631.641 N din nižji izkupiček, kot bi ga sicer, če bi prodajali po normalnih cenah. Na prvi pogled je ta negativna razlika v ceni sicer velika vendar, če vzamemo v obzir vse stroške deponiranja, ali znižanja proizvodnje, ki bi morala slediti zaradi neprodanih količin debelih vrst premoga, menim da bi bil negativni rezultat še slabši.
In ob koncu še odgovor na vprašanje: »Kaj smo pridobili s sezonskim znižanjem cen?« Finančno smo zares dosegli določene negativne e-fekte, ki bi pa bili lahko še bolj negativni, če premoga ne bi prodali in zato tudi ne obratovali. Predvsem v mesecu juniju smo v veliki meri vzpodbudili nakup premoga v široki potrošnji in ustanovah, kar pa ni samo trenutnega značaja; kajti v
zimskih mesecih bomo lahko na ta način z našim premogom zadovoljili tisti del kupcev, ki draga leta niso trošili našega premoga.
Sicer pa menim, da se bomo morali takšnih in podobnih oblik pri-lagojevanja tržišču vse bolj posluževati, zavedati se moramo, da je premog sezonski artikel, da je povpraševanje v spomladanskih in poletni mesecih minimalno, da pa v zimskih mesecih postane mnogo višje od proizvodnih zmogljivosti.
Delno lahko te razlike reguliramo z višjo ali nižjo proizvodnjo. Vendar pa bodo morali v bodoče biti glavni »regulator« teh nihanj nižje in višje cene. Nižje cene v spomladanskih mesecih zato, da bodo vzpodbujale odvzem, višje cene v zimskih mesecih pa zato. da bomo pridobili vso tisto negativno razliko, ki smo jo izgubili v spomladanskih mesecih.
Bogdan Anžur, dipl. oec.
Intervju s Stanetom Dobčnikom
219.770
305.243
106.628
631.641
Iz tabele je razvidno, da smo pri 63.164,1 prodanih tonah premoga,
Na zadnjih volitvah samoupravnih organov je bil izvoljen za predsednika skupščine kolektiva oziroma sedaj osrednjega delavskega sveta ZP-T, tovariš Stane Dobčnik, nadzornik v jami Kotredež rudnika Zagorje. Po tem, ko je preteklo že nekaj mesecev od njegove izvolitve za predsednika najvišjega voljenega samoupravnega organa podjetja, mu je član uredniškega odbora našega glasila stavil nekaj vprašanj, na katera je odgovoril takole;
V zadnji številki glasila Srečno je bil objavljen intervju z Emilom Kohnetom, dipl. inž. rud., predsednikom prejšnje mandatne dobe skupščine kolektiva. V odgovorih je podal nekaj predlogov oziroma napotil za izboljšanje dela osrednjih samoupravnih organov. Kako gledate vi na te predloge? Bi jih morda dopolnili ali podprli?
Odgovor: v celoti se strinjam s predlogi mojega predhodnika z željo, da bi se njegove misli tudi uresničile.
S kakšnimi občutki ste prevzeli mesto predsednika osrednjega delavskega sveta ZP-T ob začetku mandatne dobe in kakšne občutke imate sedaj v istem svojstvu po preteku prVih mesecev vodenja najvišjega samoupravnega organa podjetja?
Odgovor; težko je povedati trenutni občutek, ke;r so se v danem primeru pojavile dvoje misli in sicer:
—	ali bom kos tako veliki nalogi, ki mi je bila zaupana, to se pravi, voditi najvišji samoupravni organ integriranega podjetja,
—	večji del prostega časa bom moral posvetiti izobraževanju, če želim zadovoljivo voditi ta samoupravni organ.
Po trimesečnem vodenju se moj občutek ni bistveno spremenil, ure-
sničujejo pa se moje prvotne misli.
Najaktualnejše naloge osrednjega delavskega sveta v sedanji mandatni dobi?
Odgovor: menim; da bo ena prvih nalog osrednjega delavskega sveta, da skupaj s tehniškim vodstvom poiščemo metode, kako doseči večjo proizvodnjo pri nižjih materialnih stroških in drugič, izdelati takšen pravilnik o nagrajevanju o-sebnih dohodkov, ki bo pravično nagrajeval vsakega člana delovne skupnosti za vloženo delo.
Imate pri izvajanju svojih dolžnosti kot predsednik osrednjega delavskega sveta kake težave v delovni enoti, kjer ste zaposleni, med svojimi sodelavci in z vodstvom podjetja?
Odgovor; z vodstvom podjetja in s svojimi sodelavci trenutno nimam nobenih težav. Naše sodelovanje je zadovoljivo. Vedno mi omogočijo v primerih sej, razgovorov in podobno zamenjavo na delovnem mestu tako da v tem pogledu nimam nobenih pripomb.
Kako ocenjujete delo vodstva podjetja po integraciji za izboljšanje položaja podjetja?
Odgovor; resnično prizadevanje vodstva podjetja za izboljšanje položaja celotne delovne skupnosti je vsekakor opaziti. Menim, da mora celoten kolektiv dati vodstvu zaupanje in polno podporo pri uresničevanju integracijskih teženj.
Kakšna je vaša osebna ocena o delu in razvoju integriranega podjetja v I. polletju 1968?
Odgovor; podjetje, še ni organizacijsko popolnoma obdelano oziroma utrjeno. Kljub temu je v I. polletju pokazalo uspeh. Ta uspeh bi bil seveda lahko še večji, če bi obdržali proizvodnjo na planirani višini.
Kadrovske vesti
V času od 1. maja do vključno 29. julija ZP-T evidentirane naslednje kadrovske
Mesec
Delovna	Sprejeti,
enota	odšli
Priimek in ime
Poklic — delovno mesto
maj	rudnik sprejeti
Hrastnik
jumnij
julij
maj	odšli
junij
julij
maj	rudnik	sprejeti
Trbovlje
junij
julij
Hočevar Bogomir	kopač
Kirn Zofija	čistilka
Slapšak Terezija	čistilka
Jan Ana,	kuharica
Hribšek Rudi	kopač
Fabjan Anton	vozač
Bjelič Željko	vozač
Cešnovar Marjan	kopač
Vuga Ludvik	kopač
Zakošek Stane	kopač
Hribar Milan	kopač
Kaluder Franc	kopač
Gumzej Drago	kopač
Šketako Avgust	uč. kopač
Rinaldo Bojan	jam. nadzornik
Pajek Milenko	kopač
Pogorelec Franc	vozač
Kozmums Franc	vozač
Škoberne Karel	vozač
Jazbinšek Alojz	vozač
Kirn Ivan	elektrikar
Šikovec Rudolf	kopač
Laznik Ladislav	uč. kopač
Jesenik Alojz	kopač
Brečko Anton	jam. nadzornik
Medvešek Vili	ekon. tehn.
Bratuša. Avgust	jam. nadzornik
Golež Martin	kopač
Turšič Vinko	vozač
Brečko Franc	uč. kopač
Črešnjar Štefan	vozač
Dovnik Ivan	vozač
Cizel Marjan	vozač
Podlogar Konrad	vozač
Ojsteršek Ivan	vozač
Golob Jože	kopač
Hrastnik Jože	kopač
Rozman Alojz	kopač
Bjelič Željko	delavec
Kreže Rudolf	kopač
Hudomalj Franc	kopač
Ovink Ana	opek. del.
Volai Matjia	opek. del.
Prahič Djurdja	opek. del.
Ker ec Regina	opek. del.
Mak Berta	opek. del.
Fraile Marija	opek. del.
Vučdovski Bariča	opek. del.
Potisek Dani	opek. del.
fTomše Mairgatera	opek. del.
Bregar Ivan	strojnik kompr.
Petelin Ladislav	strojnik kompr.
Radojič Djordje	opek. del.
Jager Jože	opek. del.
Klopčič Aleks.	opek. del.
Koritnik Iztok	opek. del.
Treven Vili	opek. del.
Žagar Srečko	opek. del.
Grošelj Roman	opek. del.
Orivec Karel	opek. del.
Krali Jože	opek. del.
Kmifič Esad	opek. del.
Šuštar Robi	opek. del.
'"‘""ne Bogomir	opek. del.
T’:ziak Albin	opek. del.
Barovič Marija	opek. del.
Slapar Jožefa	opek. del.
Baš Mirko	opek. del.
Barovič Ivan	opek. del.
Premec Vinko	opek. del.
1968 ima kadrovska služba spremembe;
Vzrok odhoda
upokojen
samov. prekinitev samov. prekinitev samov. prekinitev samov. prekinitev v JLA
sporazumna odpoved
upokojen
upokojen
samov. prekinitev upokojen
sporazumna odpoved upokojen upokojen upokojen
samovoljna prekinitev samovoljna prekinitev samovoljna prekinitev samovoljna prekinitev samovoljna prekinitev samovoljna prekinitev samovoljna prekinitev samovoljna prekinitev samovoljna prekinitev v času poč.
Mesec
Delovna	Sprejeti,
enota	odšli
Priimek in ime
Poklic — delovno mesto
Vzrok odhoda
maj
odšli
junij
julij
maj	rudnik sprejeti
Zagorje
junij
julij
Klemen Jože Lukšič Branko Senčar Janez Žunk Ivan Žibret Mirko Knific Andrej Gorešlj Franc Senčar Ludvik Koritnik Iztok Gnedič Edi Žilnik Miran Koban Anton Brčon Ivana Jesenšek Boris Bizjak Albin Kavšek Ivan Benkič Josip Deželak Engelb. Frajle Marija Haumptman Albin Potisek Darinka Škoberne Stanislav Pezerovič Halid Kos Herman Gorlja Ivan Logar Vojtek Čuforovič Meho Tomše Margareta Ažber Olga Kantužar Danica Jokan Danijela Merz^lj Ivan Molan Ernest Pavlin Martin Krafogelj Martin Frece Franc Jamšek Miro Kolar Danijel Gregorčič Simon Borovnik Jože Čufurovič Rašid Andolšek Ivan Klopčič Martin Hauptman Jože Šenkiš Antonija Vučilovski Bariča Koritnik Iztok Bizjak Albin Lukšič Branko Grivec Karel Grošelj Roman Senčar Janez Žagar Srečko Drobež Janez Šnajder Franc Sadikovič Zaim Šečič Mustafa Plečko Friderik Gobove Franc Kralj Martin Grabnar Franc Bolte Leon Končar Ivan Husejnovič Ekren Prosenc Rudolf Grošelj Franc Bumdež Cvetko Trivunčič Tode Jakšič Tode Golič Danilo Karadia Peter Vidovič Ivan Raki ta Cvio Rakita Trivun Kukovec Maks
opek. del. opek. del. opek. del. opek. del. opek. del. opek. del. opek. del opek. del. opek. del. opek. del. opek. del. vozač
str. tehnik — pripr.
pis. uslužb. — pripr.
jam. kopač
kopač
traktorist
vozač
opek. del.
rud. tehnik
opek. del.
kopač
vozač
vozač
kopač
jam. del. (el. tehn.)
vozač
opek. del.
čistilka
onek. del.
onek. del.
uč. kopač
VI< kopač
kopač
str. nadz.
kopač
vozač
vozač
vozač
vozač
uč. kopač
vozač
kopač
kopač
onek. del.
opek. del.
opek. del.
opek. del.
onek. del.
onek. del.
onek. del.
opek. del.
opek. del.
vozač
vozač
vozač
vozač
vozač
kopač
zun. delavec zun. delavec zun. delavec zun. delavec vozač
kompresist
kon=č
kopač
kopač
kopač
kop^č
konač
kopač
kopač
kopač
kopač
upokojen
upokojen
sporazumna prekinitev sporazumna prekinitev sporazumna prekinitev sporazumna prekinitev odp. v poizk. dobi samovoljna prekinitev samovoljna prekinitev' samovoljna prekinitev sporazumna odpoved sporazumna prekinitev v zapor
odp. v poizk. dobi
samovoljna prekinitev
samovoljna prekinitev
odp. v poizk. dobi
samovoljna prekinitev
upokojen
upokojen
upokojen
inv. upokojen
inv. upokojen
sporazumna prekinitev
sporazumna prekinitev
sporazumna prekinitev
sporazumna prekinitev
izključen iz del. sk.
umrl
umrl
samovoljna prekinitev samovoljna prekinitev počitniška praksa počitniška praksa počitniška praksa počitniška praksa počitniška praksa počitniška praksa počitniška praksa
Mesec
maj
junij
julij
maj
junij
julij
maj
junij
julij
Delovna	Sprejeti,
enota	odšli
odšli
separacija sprejeti
odšli
Priimek in ime
Drnovšek Emil Kaušek Stane Jandrič Simo Trupina Luka Kukovec Ivan Rogelj Jože Duvnjak Ivan Skalanjec Cvio Ajkonič Mujo Zidar Marjan Borštnar Stane Bozurič Nikola Rumkovina Slavko Klanjšek Hernik Ocepek Viktor Goste Maks Dariš Drago Grom Franc Stegnar Janez Bajič Veljko Kodrič Karel Snajder Franc Brečko Franc Prosenc Rudi Bračun Jože Holešek Egon Majstarovič Stj. Mlakar Bogomil Gjuro Štefan Hudič Pavel Janež Ivan inž. Štravs Miloš Vidic Ivanka Kos Jože Merčumn Franc Cirar Franc Ostrožnik Ivan Sire Štefan Forte Ivan Salmič Alojz Sedlar Štefan Tomc Franc Kastelic Drago Žagar Stane Florjan Karel Pistotnik Jože Izgoršek Vlado Čop Marjan Štrukelj Milan' Kovačič Alojz Tauš Jaka Drnovšek Jurij Kirn Bojan Štravs Marko Prnaver Rajko Okorn Alojz Kotar Ivan Anžur Sašo Goste Janez Prašnikar Bojan Klančišar Janez Alič Mirko Gajser Simon Medved Anton Zorko Branko Krznar Vinko Kunstelj Ferdo Logar Franc čvčter Rado Lovrač Viktor Taufer Boris Breznikar Stanko Lipovec Mladen Škrbec Ivan Florjane Karel
Poklic — delovno mesto
kopač
kopač
kopač
kopač
kopač
kopač
kopač
kopač
uč. kopač
uč. kopač,
vozač
vozač
vozač
šofer
kopač
jam. nadzornik
kopač
uč. kopač
vozač
kopač
elektrikar
vozač
vozač
kopač
jam. . nadzornik
elektrikar
kopač
vozač
vozač
vozač ,
kliučavničar
rud. inž.
kadrovik
kopač
kopač
kopač
kopač
vozač
elektrikar
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
ključavničar
ključavničar
elektrikar
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
zun. delavec
ključavničar
ključavničar
zun. delavec
zun. delavec
strežaj pretv. post.
zun. delavec
Vzrok odhoda
odp. v poizk. dobi
upokojen
upokojen
upokojen
upokojen
v JLA
v JLA
sporazumna odpoved odp. v poizk. dobi samovoljna odpoved upokojen upokojen
sporazumna prekinitev sporazumna prekinitev sporazumna prekinitev sporazumna prekinitev samovoljna odpoved Samovoljna odpoved sporazumna odpoved upokojena upokojen upokojen inv. upokojen inv. upokojen sporazumna odpoved sporazumna odpoved
/j'	.	-"'j"
jv L :	-	' r «■
v JLA v JLA v JLA umrl
sporazumna odpoved
sporazumna odpoved
samovoljna prekinitev
upokojen
upokojen
počitn. praksa
Mesec	Delovna enota	Sprejeti, odšli	Priimek in ime
			Čop Marjan
maj	OSRD	sprejeti	Zorko Janez Bevk Peter Žagar Franc Pungartnik Konrad
junij			Zupančič Jože Tomažič Jože
julij			Hubar Franc Klančišar Franc Stradar Bojan
maj		odšli	Turek Djuro
junij			Tratnik Ivan Vresk Fganc Krne.ta Milan
julij			
maj	UZP	sprejeti	Miš Franka
	(skupne		Ponos Marija
	službe)		Žic Dragica Boljfar Marija Izlakar Malči
			Medvešek Rajko
junij			Guršič Zorka Pičuljan Ljubica Kmetič Heda Obolnar Gabrijela Šprajc Lilijana Gričar Jože
julij			Zupan Marjan Biderman Nevenka
			Fakin Albin Skubic Stane Knez Rado
maj		odšli	Cestnik Ada
junij			Jelen Vlado Košir Ivan
julij			inž. Hočevar Br. Sihur Franc Hrast Adolf Hribovšek Alojz inž. Franc Vlad. Gričar Jože Butkovič Ivo Keržič Stanka Vozelj Franc Ocvirk Milan
Poklic — delovno mesto	Vzrok
zun. delavec vozač vozač vozač kopač vozač vozač vozač vozač ekonom, tejmik, pripr.	počitn. praksa
kopač	prek. zaradi bolezni
kopač	samovoljna prekinitev
kopač	upokojen
kopač	umrl
delavka	(za čas počitniške
delavka	sezone na Rabu in
delavka delavka delavka el. tehnik delavka delavka delavka delavka	Crikvenici
pravnik	(pripravnik)
elektrikar	(za čas počit., SRD)
str. tehnik	(pripravnik)
pis. uslužb.	(pripravnik)
elektrikar	(SRD)
str. tehnik	(pripravnik)
pom. kovinar	(SRD)
pom. laborant	sporazumna odpoved
elektr. (el. tehnik)	sporazumna odpoved
ključavničar	Sporazumna odpoved
tehn. direktor	Sporazumna odpoved
dir. kadr. sektorja	upokojen
šofer, avto mehanik	inv. upokojen
zun. delavec	inv. upokojen
vodja inv. odd. UZP	umrl
elektrikar	(za čas počitnic)
pis, uslužb.	sporazumna prekinitev
pis. uslužb.	sporazumna prekinitev
ključavničar	sporazumna prekinitev
ključavničar	sporazumna prekinitev
POJASNILO
UREDNIŠKEGA
ODBORA
Za objavo v tej številki glasila Srečno je pripravljenega več gradiva, kakor pa ga ta številka vsebuje. Vsem piscem prispevkov se opravičujemo, da njihovi članki niso objavljeni v tej številki, pač pa bodo objavljeni v naslednji številki, t. j. štev. 4/68, ki bo predvidoma izšla naslednji mesec.
Vse člane naše delovne skupnosti vabimo, da sodelujejo pri izdajanju glasila s tem, da pišejo kakršnekoli prispevke za objavo. Veseli bomo vsakega poročila o delu samoupravnih organov in njihovih komisij, delu sindikalnih podružnic, o delu na posameznih deloviščih, druž-beno-političnih organizacijah in podobno. Želimo si, da bi nam posamezni člani delovne skupnosti stav-Ijali različna vprašanja, na katera bi lahko dajali pojasnila, odgovore in obvestila.
Glasilo »SREČNO« izdajajo Zasavski premogovniki Trbovlje, Trg revolucije 12. Izhaja vsake dva meseca.
Urejuje ga uredniški odbor:
Dobčnik Stane., Leskovar Jože, Sotlar Alojz, Malovrh Metod, dipl. inž. rud., Savšek Janko, Anžur Bogdan, dipl ec. Jermol Adolf, dipl. inž. rud., Tine Lenarčič.
Odgovorni urednik:
Jermol Adolf, dipl. inž. rud.
Tiska: Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna.
Naklada 3000 izvodov.