65 Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu po drugi svetovni vojni Slovenian Emigrant Education in Buenos Aires after World War II skim izseljencem v Argentini so se po drugi nih posameznikov in drugih, ki so se bali bogato in raznovrstno delovanje predvojnih dodobra opešalo. Zaradi ohranjanja sloven pa so povojni izseljenci vzpostavili edinstven sistem slovenskih sobotnih šol, ki se je ohranil Argentina, Buenos Aires, izseljevanje, izseljensko šolstvo, Zedinjena Slovenija Argentina, Buenos Aires, emigration, emigrant education, Ze- dinjena Slovenija Abstract grants have dwindled nowadays. After World War II, Argentina welcomed another group of ented Slovenian refugees found a new home in this Latin American country. Larger commu formed in Greater Buenos Aires, Mendoza, Bariloche and Tucuman. In order to preserve Slovenian language and distinctive identity of established a unique system of Slovenian Sat urday schools. In the area of Great Buenos Aires they organize Slovene elementary school courses, Slovene secondary school course Marko Bajuk, and ABC courses in Slovenian for Spanish speakers. 66 - - predvojno in povojno slovensko izseljensko skupnost. Omenjena delitev je poe- nostavljena in deloma zamegljuje veliko raznolikost, ki je prisotna pri predvojnih - - dovali tudi pri delu predvojne slovenske izseljenske skupnosti. Povojna slovenska skupnost v Argentini je skozi leta dosegla številne mejni- v domovini. Konec druge svetovne vojne na Slovenskem - - poleg nekaterih predstavnikov emigrantske londonske vlade predstavljali idejne - bora. 1 - beguncev se je zato usmeril proti severu, v Avstrijo. Dolga kolona ljudi se je vila proti Ljubelju, del beguncev, ki je prihajal iz štajerskega konca, pa je šel v Avstrijo prek Pliberka. 2 1 Rozina Švent, , Magistrsko delo, Filozofska fakulteta UL, 1992, str. 9, 11. - 2IK9J48/a606c4e5-052d-408e-96a7-732aa35216dc/PDF 2 Matic Intihar, Slovensko izseljensko šolstvo na primeru Buenos Airesa, Magistrska naloga, Filo- zofska fakulteta UL, 2020, str. 26. 67 Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu po drugi svetovni vojni vrnili v Jugoslavijo. Uradni angleški viri navajajo, da je bilo konec maja z vla- - daj vrnjeni skorajda vsi pripadniki Slovenskega domobranstva, ki so se zatekli Liechtensteinu pri Judenburgu. 3 Servigliano, Senigalija pri Anconi, Riccione, Barletta, Trani, Fermo, Lamie Cam- po, Eboli, Forli, Reggio Emilia, Modena, Jesi in drugih. 4 - Marijino kongregacijo, Katoliško akcijo in druge organizacije ter društva. Bogata - skih pa šestintrideset. 5 Argentina – nova domovina - - Migracije in slovenski prostor od antike do danes (ur. Peter Štih, Bojan Balkovec, Ljubljana 2010, str. 419 in Kajetan Gantar, Rojstvo novih domovin 5 Prav tam, str. 122. 68 gentino. Ta posebnih starostnih, spolnih, poklicnih ali drugih omejitev. Sprejemala je tudi 6 Pri argentinskih oblasteh je za prihod slovenskih beguncev zelo in spolov, kasneje pa je organiziral njihovo namestitev in jim pomagal pri zapo- slitvi. 7 - 8 Slovenci, ki so se v Argentino priselili v obdobju med obema svetovnima - 9 Med drugo svetovno vojno so se tudi Slovenci v Argentini opredelili, glede - 10 Društveno organiziranje povojnih slovenskih izseljencev ki bi povezovalo Slovence v Argentini. 25. januarja 1948 je bil organiziran usta- Martinez 50 (na Martincu - Leta 1959 se je DS preimenovalo v Zedinjeno Slovenijo (ZS). 6 Švent 1992, str. 11. 7 Intihar 2020, str. 33–34. 8 Zbornik dela v zvestobi in ljubezni 9 Intihar 2020, str. 35. 10 Prav tam. 69 Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu po drugi svetovni vojni - krajevnih domov, ki danes predstavljajo stebre skupnosti. Argentinska Slovenka Domovi so kraj prijateljskega ki je za nas Slovenija v malem. 11 Eden izmed glavnih razlogov za gradnjo krajevnih domov je bila tudi potre- ba po lastnih šolskih prostorih. 12 Slovenske osnovne šole Februarja 1949 so bile na seji Društva Slovencev dane prve pobude za orga- šole ali pa izvajanja šolske dejavnosti v okviru drugih ustanov. Društvo je raz- - 11 12 Zbornik dela v zvestobi in ljubezni, str. 559. Zemljevid prikazuje lego domov povojne slovenske izseljenske skupnosti v Velikem Buenos Airesu. 70 kasneje pa so na ravni Društva Slovencev kot najpomembnejše teme izpostavili 13 V slovenski argentin- ski skupnosti pri poimenovanju svoje šolske dejavnosti najpogosteje uporabljajo - 14 - - odprl leta 1967 v Carapachayu. 15 Danes velja, da otroci, ki do 30. junija dopol- nijo tri leta, vstopijo v vrtec, ki traja dve leti. S petimi leti vstopijo v prvi razred slovenske sobotne šole, ki ima osem razredov. Skupaj z vrtcem slovenski sobotni leti. Ta traja šest ali sedem let, odvisno od province. 16 Vpis v slovenske sobotne argentinskega šolanja. - skega zamejstva. Uvoz knjig iz domovine je stekel po osamosvojitvi Slovenije. 17 vsak teden (z nagradami: prilepljene zlate ali srebrne zvezdice), nareki, zapiski, 13 Prav tam, str. 578–579. 14 Intihar 2020, str. 44. 15 Zbornik dela v zvestobi in ljubezni, str. 578, 594. 16 Slovensko izseljensko šolstvo na primeru Buenos Airesa, str. 44. 17 Zbornik dela v zvestobi in ljubezni, str. 578, 592–593. 71 Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu po drugi svetovni vojni menti, z naukom o izvirnem grehu ter spoznali pomen bratov sv. Cirila in Metoda. izboru Sto narodnih. V mladosti smo jih z navdušenjem peli tudi sami sponta mljevid Slovenije na steni. 18 18 72 leti pred tem, razširili. Od tedaj je potekal ob sobotah v Slovenski hiši, središ- 19 - 19 Intihar 2020, str. 48–49. Ramos Mejija, SJ = San Justo, SM = San Martin, Sv = Slovenska hiša, drugi = podatkov: Zbornik dela v zvestobi in ljubezni, 1998, str. 59, in številke tednika Svobodna Slovenija med letoma 1998 ter 2019). 73 Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu po drugi svetovni vojni slovenske osnovne šole pa je postajal tudi SSTRMB skozi leta vedno bolj usklajen z letniki argentinskih srednjih šol. Do popolne uskladitve slovenskega srednje- - 20 I. LETNIK II. LETNIK III. LETNIK IV. LETNIK V. LETNIK (slovnica in slovstvo) (slovnica in slovstvo) (slovnica in slovstvo) (slovnica in slovstvo) (slovnica, slovstvo- almanah) verouk verouk verouk verouk svetovni nazori (recitiranje) zemljepis zgodovina zgodovina zgodovina petje petje vzgoja sod.), Buenos Aires 2010, str. 37). V zadnjem letniku dijaki izdelajo tudi poseben almanah. Izdelava almanaha zanje predstavlja nekakšen zrelostni izpit. Ponazarja znanje slovenskega jezika, ki so ga pridobili v letih šolanja, in njihovo samostojno delo. 21 - zaporedno številko v rimskih številkah. Po osamosvojitvi Slovenije RAST ob kon- RASTI-i v Slovenijo se je leta 1991 organiziralo na pobudo dijakov. Obisk navadno - 22 20 Prav tam, str. 49. 21 Tone Mizerit, Almanahi, (ur. Tone Mize- rit in sod.), Buenos Aires 2010, str. 92. 22 (ur. Tone Mizerit in sod.), Buenos Aires 2010, str. 81. 74 Skozi leta so poroke Slovencev in Slovenk z argentinskimi partnerji in partnerkami zunaj slovenske skupnosti postale pogoste in sprejete kot nekaj obi- - - - 23 Prva ustanova, ki je študentom v Argentini ponujala visokošolski program 23 Zbornik dela v zvestobi in ljubezni 1998, str. 603. in številke tednika Svobodna Slovenija med letoma 1998 in 2019). 75 Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu po drugi svetovni vojni svetovne vojne se je iz Praglie najprej selila v Briksen, nato pa leta 1948 v argen- tinski San Luis. Zaradi odpovedi prostorov se je leta 1951 tamkajšnje slovensko - 24 - skih izseljencev, zato je Andrej Speljak leta 1966 v Buenos Airesu vzpostavil njeno 25 V veliki dvorani Slovenske hiše je 9. aprila 1967 potekalo odprtje slovenskega odseka na Ukrajinski univerzi. Vodil ga je dr. Tine Debeljak, poleg njega pa so predavali še Univerzo je v tem letu obiskovalo 15 Slovencev, pet Ukrajincev in Argentinec. - darstvo ter še nekaj drugih, ki pa se niso dotikali slovenske stvarnosti in so potekali - verze ukinjen. 26 razlogov izkazala potreba po ustanovitvi tretjega šolskega nivoja. 27 V letih 1976 in 1977 je Slovensko katoliško akademsko društvo (SKAD) or- - 28 24 Letopis 1947–1997: 50 let slovenskega dušnega pastirstva v Argentini (ur. Jure Vombergar), Lju- bljana 2004, str. 68, 70. 25 Zbornik Svobodne Slovenije (ur. Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavle Fajdiga, Slovimir Batagelj), Buenos Aires 1968, str. 237. 26 Slovensko šolstvo v Argentini in Avstraliji, Diplomska naloga, Filozofska fakul- teta UL, 1991. str. 44–45. 27 28 Zbornik dela v zvestobi in ljubezni 1998, str. 620. 76 - hiši. Veliko število takih dogodkov organizirajo tudi odbori krajevnih domov na - nosti itd. se organizirajo tudi izredne dejavnosti, bodisi za najstnike, mladino ali pa za splošno publiko. 29 drugi tuji jezik Oddelka za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. - sodelovanje med univerzami. V kasnejših letih sta bila ustanovljena še lektorata za slovenski jezik na univerzi v La Plati in na univerzi v Cordobi. 30 - nim sistemom, ki ga je vzpostavila slovenska povojna izseljenska skupnost pod na tem mestu nameniti nekaj besed, saj sta v vsej slovenski izseljenski zgodo- vini znana le še dva primera delovanja umetniških šol. Prvo je v Clevelandu leta 1931 ustanovil slikar samouk Gregor Perušek in jo imenoval Jugoslovanska šola moderne umetnosti, druga pa je zasebna umetniška šola akademskega kiparja Franceta Goršeta, ki jo je ta odprl 21. marca 1955, tudi v Clevelandu. 31 spogledovala ena najpomembnejših umetniških osebnosti slovenske izseljenske - nega odseka Slovenske kulturne akcije (SKA). To kulturno organizacijo so leta 1954 ustanovili posamezniki, ki so v usmerjevalni vlogi Društva Slovencev videli nevarnost centralizacije, ki bi utegnila zavirati raznovrstno kulturno ustvarjanje. 29 30 Svobodna Slovenija, 78, 2019, št. 1, str. 2. - 2020) 31 Kristina Toplak, Umetniška šola slovenske kulturne akcije, Dve domovini, 2003, št. 18, str. 135. 2. 2020) 77 Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu po drugi svetovni vojni - - 32 Sklep Slovenski begunci, ki so v Argentino prispeli po drugi svetovni vojni, so bili svetovnonazorsko razmeroma homogena skupina. Morda še bolj kot tradicional- tudi v odnosu do medvojnih in povojnih dogodkov. Velik pomen gre pripisati tudi - - - »Ne prihajamo v Duhovno dobro pripravljeni, navajeni skromnosti, pridnega dela, samodiscipline Za zagon društvenega, kulturnega in šolskega dela po prihodu v Buenos Aires je pomemben tudi podatek o izobrazbeni sestavi odraslih oseb znotraj be- gunske skupnosti. Po dostopnih podatkih je bila izobrazbena in poklicna sestava - Kmalu po prihodu v Buenos Aires so ustanovili krovno društvo povojne slovenske izseljenske skupnosti Svobodno Slovenijo, ki danes nosi ime Zedinjena Slovenija. 32 Toplak 2003, str. 139–140, in Matej Marolt, Umetnostna šola v Buenos Airesu, Zbornik Svobodne Slovenije (ur. Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavle Fajdiga, Slovimir Batagelj), Buenos Aires 1961, str. 215–216. 78 Znotraj nje potekajo vse dejavnosti v skupnosti, tudi šolska. Zaradi razseljenosti so bili ustanovljeni lokalni krajevni domovi, ki so delovanje usklajevali v okviru skupne krovne organizacije. - goslavije, še dodatno povezala, pa tudi ogradila od mnogih zunanjih vplivov. Vzpostavili so povsem svoje organizacije, ki delajo skupnost danes povsem ne- odvisno. Stikov z domovino pred osamosvojitvijo ni bilo. Skupnosti je bila ves Obseg raznovrstne šolske dejavnosti, ki jo je uspelo vzpostaviti slovenski - Argentino namenjena ena izmed osrednjih vlog. S slovenskimi šolami so poveza- ne številne prireditve, šolarji sodelujejo tudi pri drugih društvenih dejavnostih. - ji v sedmih krajevnih domovih ter Slovenski hiši. Konec leta 1990 je bil zaradi - men, ki ga ima samostojna in neodvisna Slovenija za zavest povojne skupnosti. 33 - pravnuki tistih Slovencev, ki so se v Argentino izselili po drugi svetovni vojni. 33 79 Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu po drugi svetovni vojni - znanju jezika. Prenova bo zajela vse ravni slovenskega sobotnega šolstva od vrtca - cijsko komunikacijske tehnologije (IKT) in dilema o prilagoditvi vsebine znanju - - (Štefan Godec in Marcelo Brula, 2017). 34 - su in Argentini nasploh so prispevali k njeni ohranitvi do danes. Kot poudarjajo ga opravili številni posamezniki. 35 Viri in literatura Ustni viri Brula, Marcelo, rojen v Buenos Airesu, ustni vir (pridobljeno 29. 4. 2020). 2020). Godec, Štefan, rojen v Buenos Airesu, ustni vir (pridobljeno 10. 4. 2020). 2020). Svobodna Slovenija, 78, 2019, št. 1. PDF Štefan Godec in Marcelo Brula, Svobodna Slovenija, 76, 2017, št. 1. - 3-082087bb07ca/PDF 34 Štefan Godec in Marcelo Brula, Svobodna Slovenija, 76, 2017, št. 1, str. 2. (prido- 35 80 Literatura Migracije in slo venski prostor od antike do danes (ur. Peter Štih, Bojan Balkovec, Ljubljana 2010. jubilej (ur. Tone Mizerit in sod.), Buenos Aires 2010. Rojstvo novih domovin 2017. jubilej (ur. Tone Mizerit in sod.), Buenos Aires 2010. Intihar, Matic, Slovensko izseljensko šolstvo na primeru Buenos Airesa, Magistr- ska naloga, Filozofska fakulteta UL, 2020. Letopis 1947–1997: 50 let slovenskega dušnega pastirstva v Argentini (ur. Jure Vombergar), Ljubljana 2004. Marolt, Matej, Umetnostna šola v Buenos Airesu, Zbornik Svobodne Slovenije (ur. Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavle Fajdiga, Slovimir Batagelj), Buenos Aires 1961. Zbornik Svobo dne Slovenije (ur. Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavle Fajdiga, Slovimir Batagelj), Buenos Aires 1968. Slovensko šolstvo v Argentini in Avstraliji, Diplomska naloga, Fi- lozofska fakulteta UL, 1991. Švent, Rozina, , Magistrsko delo, Filozofska fakulteta UL, 1992. PDF Tone Mizerit, Almanahi, (ur. Tone Mizerit in sod.), Buenos Aires 2010. Toplak, Kristina, Umetniška šola slovenske kulturne akcije, Dve domovini, 2003, št. 18. opt.pdf Zbornik dela v zvestobi in ljubezni - 81 Slovensko izseljensko šolstvo v Buenos Airesu po drugi svetovni vojni - - jo za slovenski jezik in kulturo. Opisana slovenska šolska dejavnost ni le pouk, ampak pomeni tudi duhovno vzgojo, sklepanje trajnih prijateljstev in je eden