Celjski tednik
Leto XII. — štev. 10
Celje, 15. marca 1963
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZK
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
>CELJSKI TISKt
CENA IZVODU 20 DIN
Ob zborih
volivcev
o statutih
Trenutno je vprašanje občin-
skih statutov malce zaspalo, če-
prav bi naj bilo ravno obratno,
saj bi prav statuti morali biti
živ organizem mogočih potreb in
Želja občanov.
Nekajkrati je bilo jasno po-
vedano, da bodo statuti trajni
dokumenti in da jih ne bo več
mogoče menjavati vsak čas po
volji, prav zato bodo ti teksti
morali biti jasne smernice ob-
močja samega in ne prepisova-
nje zveznih in republiških ustav
ali pa celo nerealni teksti polni
obljub in deklaracij.
V osnutkih so marsikatere ob-
čine prav v podrobnosti našte-
vale obveznosti občine do obča-
nov. Tako se je marsikje vrinila
celo časovna meja, do kdaj bo to
ali oino urejeno- Niti ni izjemen
primer, da so nekje obljubili ob-
čanu, ki prevede določen čas v
občini, stanovanje. To je v neki
meri prav, saj mora biti urejen
odnos med občino in občani, to-
da osnova mora predvsem dati
poudarek samoupravljanju, zato
mora tekst biti konkreten ter
jasno zastavljeni cilji in delova-
nje družbenega upravljanja, ka-
teremu se mora dati materialna
osnova za nadaljnji razvoj.
Ni prava norma, ki časovno
obeta zgraditev bencinske čr-
palke ali podobnega, statut mora
dati jasno zastavljene naloge in
cilje stanovanjske politike ter
mora^ omogočiti družbi pravico
odl.0Čanja v urbanističnem na-
črtovanju prav tako pa mora jas-
no nakazovati potrebo po izme-
njavi mnenj z družbenimi in
strokovnimi organizacijami, ka-
dar načrtuje nove gradnje.
Marsikje omejujejo demokra-
tičnost s točno določenim po-
trebnim številom občanov na
zborih volilcev glede sklepčnosti.
Takšna formalnost je prej zavo-
ra kot zagotovitev nekakšnih pra-
vic. Važneje je, da statut določi
vlogo zboru volilcev in da občin-
ski ljudski odbor pravočasno in-
formira zbor volilcev, kajti v na-
sprotnem je to le formalnost.
Zahtevam volilcev je potrebno
pravočasno odgovoriti, jim tol-
mačiti ter njihove realne pred-
loge tudi upoštevati.
Le življensko načrtovan statut
bo omogočil polno vsebinsko de-
lo ter nenehen razvoj družbene-
ga upravljanja ter demokratič-
nosti.
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU:
O davčni politiki
Razbremenitev višinskih predelov.
Pripravimo se pravočasno za setev
Danes je bila v Celju skupna seja občinskega ljudskega
odbora za celjsko občino. Na seji je bilo podanih več poro-
čil, tako poročilo sveta za kmetijstvo, zavoda za zaposlova-
nje delavcev, zavoda za rehabilitacijo invalidov, centra za
socialno delo in zavoda za napredek gospodinjstva.
Tokrat objavljamo le nekatere zanimive ter važne izvleč-
ke iz poročila o kmetijstvu v naši občini. Končno to ni brez
vzroka, kajti vreme in pomladanska setev silijo tudi v hitrej-
šo akcijo.
Kmetijska politika, kakor se bo
v bodoče odvijala v celjski obči-
ni, postaja vse bolj določena in
jasna. Popolnoma razumljivo je,
da se večja proizvodnja in širje-
nje podružbljene proizvodnje
lahko pričakuje predvsem v rav-
ninskem, ne pa hribovitem pre-
delu. To naj kmetje vedo, da v
višinskih predelih imajo tudi vna-
prej perspektivo kot zasebni kme-
tovalci.
S tem v zvezi je tudi davčna
politika. Znižanje davka v hribih
za 22% in zvišanje v ravnini za
10 do 13% ima moralni in eko-
nomski povod. Prvič je v ravnin-
skih predelih mogoče ob sodobnih
agrotehničnih ukrepih ter na te-
melju agrominimuma doseči več-
jo proizvodnjo in mnogo večje
dohodke, medtem pa je treba
kmetom v hribovitih predelih
zmanjšati obveznosti do družbe,
da bi lahko izboljšali svoj stan-
dard in proizvodnjo. Davčnih ra-
jonov ne bo več šest, temveč pet
in sicer: ravninska rodovitna zem-
ljišča, ravninska povprečna zem-
ljišča, srednji hri^boviti prededi,
hriboviti predeli in izrazito vi-
šinski predeli.
Podružbljenje kmetijske in
gozdarske proizvodnje bo v celj-
ski občini v bodoče še hitreje po-
tekalo. V družbeni lasti je od vseh
površin do sedaj okoli 16%. Od
tega pa ima družbeni sektor v ob-
delavi okoli 885 ha zemljišč; do
konca tega desetletja naj bi druž-
beni sektor pridobil nadaljnjih
1.100 do 1.300 hektarjev. Tako bi
praktično zajeli večji del ravnin-
ske zemlje razen zemljišč v na-
seljih in vaseh ter v njihovi ne-
pK)sredni okoHci.
Za letos naj bi kmetijski kombi-
nat v Žalcu na celjskem področju
pridobil okoli 128 ha, kmetijska
zadruga Celje pa okoli 120 ha. Tu
bi šlo predvsem za povečevanje
odkupa, dolgoletnim zakupom in
arondacijo zemlje. V zvezi s tem
je treba hitro rešiti nekaj pro-
blemov od ustaljene odkupne ce-
ne do socialnih vprašanj.
Poleg proizvodnih programov je
poročilo na seji vsebovalo še
predlog ukrepov za izvedbo po-
mladanske setve. Le ti bi v glav-
nem bili:
OSEM GLAVNIH NA LOG
O Na pobudo kmetijske zadru-
ge je bilo že pozimi 13 vaških se-
stankov, na katerih so se ljudje
seznanili z vprašanji kooperacije,
kreditov in z odlokom o agroani-
nimumu.
Ф Občinski inšpekcija za kme-
tijstvo je že razposlala osemsto-
tim zasebnim kmetovalcem obve-
stila o določilih odloka o agromi-
nimumu ob spomladanski setvi.
S tem so kmetje opozorjeni na
nujnost pravočasne nabave semen
in gnojil. Odločeno je tudi, kak-
šne sankcije bodo izvedene proti
vsem kršilcem odloka o agromini-
mimiu.
# Zelo važmo pa je, da ima
kmetijska zadruga naročen ves
reprodukcájski material. Proble-
matično bo le z nabavo semen-
skega krompirja. Ostala semena
in gnojila pa zadruga deloma že
dositavlja kmetovalcem. Vse je
pripravljeno tudi za škropljenje
sadnega drevja, naréd pa so tudi
traktorji za pK>mladansko oranje.
V zvezi z razpravo in pozneje z
izvajanjem družbenega plana v
celjski občini čakajo politične or-
ganizacije velike nalosre, da bi
plan bil uspešno realiziran. So-
cialistična zveza, predvsem pa
sindikalne organizacije in organi-
zacije ZK v gospodarskih organi-
zacijah, bodo morale nenehno
analizirati potek izvajanja plan-
skih nalog in pravočasno ukrepa-
ti, če bi nastali zastoji.
# Ena izmed nalog bo vseka-
kor poskrbeti za popolno izkori-
ščanje kapacitet v občini. Po
družbenem planu naj bi v občini
Celje povečali vrednost proizvod-
nje za 9, družbeni proizvod pa za
9,3%. To je pod okrajnim in re-
publiškim povprečjem, ker bo v
občini povečanje kapacitet le ma-
lenkostno. Toda ostajajo še neizko-
riščena rezerva, ki bi močno dvig-
nila vrednost proizvodnje, druž-
beni proizvod in narodni dohodek,
če bi seveda bila izkoriščena. Ka-
pacitete v občini pa so zasedene
za okoli 60—70%. Jasen pokaza-
telj!
Ф Tudi zaposlenost se bo dvig-
nila v občini le za 2%, kar je tudi
pod okrajnim in republiškim pov-
prečjem. Hkrati pa naj bi se pro-
duktivnost povečala za 7,2 odstot-
ka. Ce je torej porast zaposlenih
izredno majhen, kapacitete tudi
niso povečane, potem je jasno, ka-
ko je treba povečati produktiv-
nost dela. Z izkoriščanjem rezerv,
boljšo organizacijo dela, moder-
nejšimi tehnološkimi postopki itd.
Ф Izvoz ostaja še nadalje os-
novna naloga. Le-ta naj bi bil v
letošnjem letu za 14,1% večji. Ker
smo tudi tu pod okrajnim in re-
publiškim, pa celo zveznim pov-
prečjem, možnosti pa omogočajo
izpolnitev in preseganje planira-
nega izvoza, je jasno, da morajo
politične organizacije vztrajati pri
povečevanju izvoza. Tu je mogo-
če doseči tudi večjo proizvodnjo,
porast zaposlenosti itd.
#	Politika zaposlovanja je na-
daljnja naloga, ki pa jo mora izva-
jati le zavod za zaposlovanje. Ta
zavod mora dobiti svojo pravo
vlogo in pomen. Politične orga-
nizacije naj se borijo za enotno
politiko zaposlovanja v občini in
ne za vsako podjetje posebej.
Kontrast, da je v Celju precej
nezaposlenih oseb, gradbena pod-
jetja in kmetijske zadruge pa ni-
majo ljudi, je zgovoren.
Ф Realni osebni dohodki naj bi
se povečali za 7 do 8%. To pa bo
dosegljivo le tako, če bodo cene
ostale na sedanjem nivoju in če
bodo dohodki rasli v skladu s po-
večano produktivnostjo. V nekaj
podjetjih bi bilo sicer potrebno
cene proizvodom korigirati na-
vzgor (konkretno TEP), vendar
morajo kolektivi vztrajati pri zni-
ževanju proizvodnjih stroškov in
opustiti težnjo po zviševanju cen.
Ф Modernizacija proizvodnje in
uvajanje znanstvenih raziskav v
proizvodni proces — to je neogib-
no potrebno za naš razvoj. S tem
zvezi bo večja, kvalitetnejša pro-
izvodnja, od tega pa zavisi izvoz,
vsklajanje s proizvodnimi cena-
mi v svetovnem merilu itd.
Ф Izobraževanje kadrov, pra-
vilna kadrovska zasedba delovnih
mest in opuščanje cehovskega ter
mojstrskega sistema je nujnost v
sodobnih pogojih. S tem v zvezi
je treba izboljšati tudi politiko
štipendiranja, da bomo dobili ka-
dre, ki bodo nosilci moderne pro-
izvodnje in odnosov.
#	Prav posebej pa naj bi se
politične organizacije zavzele za
ponovno proučitev plana v svoji
gospodarski organizaciji. Pri tem
bi poskušali odkriti možnosti in
doseči povečanje plana proizvod-
nje in izvoza. Gospodarske orga-
nizacije si morajo zagotoviti vse
potrebne surovine in prodajo iz-
delkov, ker le tako lahko potem
v polni meri izkoristijo vse kapa-
citete.
V interesu le pod
določenimi
pogoji
v letošnjem letu je vse kazalo,
da bodo prav uspešno rešili pro-
bleme zaposlitve žena v šoštanjski
občini, toda del teh prizadevanj
je prav v zadnjih dneh nekje »-za-
škripal«. Tako je bilo v načrtu,
da bi obrat »Toper« razširil svo-
jo dejavnost v prostorih sedanje-
ga sodišča v Šoštanju. Toda ker
bo matično podjetje »Toper« v
Celju šlo v razširitev v samem
Celju, ni v interesu podjetja, da
bi to isto storil tudi v podaljšani
roki — t. j. obratu v Šoštanju.
Sedanji prostori — bivši »Voš-
njakov hlev-« — so last Galanteri-
je, ki te prostore nujno'potrebuje
za svojo razširitev. Že sedaj je
okrog 100 delavk-šivilj imelo te-
žave zaradi hude utesnjenosti, ki
je ovirala proizvodno zmogljivost.
Kolektiv obrata je pričakoval ra-
zumevanja tako iz Celja kot od
strani matične občine - Šoštanja.
Kaže pa, da zaenkrat v okviru
možnosti ni izvedljivo razširjenje
obrata s sredstvi s strani občine,
prav tako kot to ni v interesu ma-
tičnega podjetja v Celju. Tako
gospodarske možnosti! Najbistve-
nejše: vprašanje zaposlitve žena
in zaposlitev že zaposlenih pa visi
nekje v zraku. In nedvomno bo
treba pravočasno ukrepati, da iz
tega problemčka ne bo nastal re-
sničen problem.
Razprava o
orbanizmu v Mozirju
Občinski ljudski odbor Mozirje
je pred nedavnim razpravljal o
urbanističnem programu obč^e
Mozirje. Za Logarsko dolino je iz-
delan poseben program in uredit-
veni načrt. Izdelana sta tudi že
ureditvena načrta za Mozirje in
Luče. Predvideno je, da bi se v
prihodnje odvijala stanovanjska
izgradnja le v Mozirju. V Nazar-
ju in Rečici ob Savinji pa naj bi
jo opustili.
Na seji pa so prišle na dan ne-
katere nezdrave lokalistične tež-
nje. Nekateri odborniki so meni-
li, naj bi imel vsak večji kraj v
občini svoj zazidalni načrt. Pri
tem pa so seveda pozabili, kako
dragi so komunalni objekti, ki
morajo biti v vsakem novem na-
selju. Po poteku roka o javni raz-
grnitvi ureditvenih načrtov bodo
o njih razpravljali še na zborih
občanov. Računajo, da bodo v le-
tošnjem letu dokončno rešili vpra-
šanje urbanizma v občini, ki je
doslej zaviralo marsikatero grad-
njo.
Štorski žehzarji
Čuprjji
v Železarni Štore je bila te dni iz-
redna seja predsednikov sindikainJI»
podružnic - enot. Razpravljali so o |>«v
novni pomoči poplavljencem v Ćupriji.
Čeprav je dtíavski svet podjetja že odo-
bril enkratno pomoč v materialu v
vrednosti 1,380.825 dinarjev, so sklenili,
da bodo poleg te pomoči izvedli še
prostovoljno denarno nabiralno akcijo
v času od 15. do 17. marca. Spričo dej-
stev, da je nj'hov kolektiv vedno doslej
pokazal v takih primerih veliko razM-
mevanje in pripravljenost, pr.čakujej»
tudi od te humane akcije velik odziv.
RAZVREDNOTENJE PRAZNIKA
Sprejeli smo dopis, v katerem nam pisec
sporoča, kako so žene njegovega kraja prosla-
vile SDoJ praznik. Med drugim je zapisal
takole:
— brez mož so (žene) pozabile na svoje skrbi
in težave. —
Dopis zaključuje z besedami; —Tako je
prvič v življenju okoli 200 žena tega kraja
bilo zbranih na skupni proslavi. Sklenile so,
da bodo vsako leto na svoj praznik pustile
moške doma in proslavljale ...
Vsakega poštenjaka lahko veseli, da so se
marsikje žene lepo imele, da so tudi pozabile
svoj skrbi za nekaj trenutkov, da se čutijo
povezane med seboj prek skupnih problemov
in nalog. Toda žal je marsikje res vzdušje in
pojmovanje praznika 8. marca takšno, kot
veje iz zgoraj citiranih vrstic. Ponekod sma-
trajo za uspeh, če je tisti dan res vse po-
polnoma drugače kot druge dni. Da si moški
privežeje bele predpasnike in kuhajo ter stre-
žejo. Da gredo žene same zdoma in pustijo
zakonske tovariše doma v zapečku. Čim bolj
drastično, tem bolje ...
Ali je to cilj praznika? Kjer se je pač tako
odvijal, je prej zakasnela maškarada. Na
pustni dan smo lahko prismojeni, smo lahko
vse tisto, kar bi drugače ne smeli biti itd.
Od kod tako zgrešena vsebina praznovanja
dneva žena v nekaterih krajih? To je posle-
dica napačnega pojmovanja enakopravnosti.
Roko na srce, tega smo krivi predvsem moški.
Mislimo si, češ, pa .4i naj privoščijo enkrat na
leto, naj si pustijo streči, naj popijejo kako
kupico več, naj gredo same od doma. Saj je
tako samo enkrat na leto. To pa se že vzdrži.
Ostale dni bo tako spet po starem. In žene?
Prej ali slej spoznajo, da je bil vse skupaj
le »cirkus€.
Kako drugače je praznovanje dneva žena,
kadar je dan samo manifestacija in poudarek
na že vpeljanih navadah in razmerah. Praznik
delovne žene je bil o pretežni večini prav
organiziran. Čestitke, nastopi otrok, sprejemi
prizadevnih žena, izrekanje priznanj posebno
agilnim, izkazovanje spoštovanja njihovim
stvaritvam, otvoritve zdravstvenih in varstve-
nih ustanov, vse to je v stilu in pomenu praz-
nika. Pomoč ženi doma, njena rekreacija,
sprostitev, odhod v javnost -.- vse to pa bi
moralo biti vsak dan, mnogo pogosteje, naj-
manj pa samo enkrat na leto (in to s poudar-
jeno emancipacijsko noto)..
Najmanj pa je potrebno, da profaniramo
naše praznike s čezmernim pitjem, z izpadi,
ki razvrednotijo manifestativnost.
NJIVSKE POVRŠINE ZA KRMO
S hitrim porastom in poveče-
vanjem intenzivnosti v živinoreji
se vse bolj uveljavlja potreba po
koriščenju njivskih površin za
proizvodnjo živinske krme. Vzpo-
redno s tem pa si zlasti družbena
posestva vse bolj urejujejo pri-
merne silose. Tako je zlasti letos,
ko krme v nekaterih predelih pri-
manjkuje, bilo pomembno, da so
si živinorejski obrati dodolsra na-
polnili razpoložljive silose. Kajti
silirana hrana za živino je vseeno
cenejša od dragega sena, razen
tega pa tudi učinkovitejša.
Naš posnetek je iz Ponikve,
kjer smo prišli prav v času, ko
so delavke živinorejskega obrata
polnile voz silaže za živino.
Povedali pa so nam, da bi si-
losov ne mogli napolniti, če bi
tudi strukture prehrane ne spre-
menili in če hkrati ne bi spremenili
sistema pridobivanja krme za ži-
vino. Potrebno je namreč bilo
opustiitii staro tradicijo, da je
travnik osaiova za živino(re(jo.
Za
rastlinjake
v celjskem okraju so sedaj kar
trije rastlinjaki z ogrevanjem: v
Velenju, Cateških toplicah in v
Celju na obratu Medlog. Vsi trije
pa so novi in se v začetnem ob-
dobju ubadajo razumljivo z vsemi
mogočimi začetnimi težavami. Za-
radi tega bo ljubljanski kmetijski
inštitut v sodelovanju s hmeljar-
skim inštitutom iz Žalca opravil
podrobna raziskovalna dela, kar
bo podlaga za ustvarjenje pogojev
dela in gospodarstvenosti.
Ustanovili so društvo
socialnih delavcev
Pred kratkim je bil v Sloven-
skih Konjicah ustanovni občni
zfbot društva socialnih delavcev,
ki šteje 55 rednih članov. Na
zjboru so predvsem obravnavali
pomoč družinam, v katerih vlada
alkoholizem, dalje skrb za otroke
zaposlenih staršev, reševanje
različnih problemov zaposlenih
delavcev in podobno.
V. L.
Sprejem zaslužnih žena
Dan žena je bil'v Celju dostoj-
no proslavljen. Nastop malčkov v
Narodnem domu, akademija z
udeležbo vrhunskih solistov v
Slovenskem ljudskem gledališču,
primerne proslave v podjetjih in
ustanovah, vse to je dalo dnevu
zares praznično obeležje.
Popoldne je na praznik bil tudi
sprejem na občinskem odboru
SZDL. Predsednik SZDL tov.
Marjan RAVNIKAR je priredil
razgovor z zaslužnimi ženami iz
celjske občine, ki so bile iz zelo
različnih poklicev, druži pa jih
družbena aktivnost na vseh po-
dročjih gospodarskega, politične-
ga in kulturnega življenja v ob-
čini.
za čas od 14. do 24. marca
Od srede tedna dalje ohladitev
z mrazom ponoči in hladnimi vet-
rovi podnevi. Prehodne snežne
padavine je pričakovati okoli 15.,
19. in 22. marca.	Dr. V. M.
CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 15. marca 1963	©
Pogled po svetu
Vojna sredstva dandanes dela-
jo politiko v miru, general Claus-
sewitz menda res nima več prav
s svojo krilatico, da je vojna sa-
mo podaljšek politike z drugimi
sredstvi. Claussewitz je to dejal
pred 130 leti, general Eisenho-
hower pa pred kratkim, da alter-
native za mir ni več. Vse je en
sam boj, diplomacija je samo
sredstvo strategije. Trenutno, ta-
ko kaže, da je Zapad nepremag-
ljiva ovira »Feuerbefehl«, delitev
atomske odgovornosti. Zato je
šel v Ameriko von Hassel, zato
potuje Merchant po Evropi. V
Rimu, v Bruslju, v Bonnu, in
vsepovsod je vprašanje strate-
gije in poveljstva prva in zadnja
točka dnevnega reda: Polaris,
morsko in zračno brodovje, ra-
kete itd.
Dialoga med ZDA in SZ prav-
zaprav ni več, vsaj ne za isto mi-
zo^. komaj skozi okno, na daleč.
Kennedy je nedavno očital SZ,
da v Ženevi ne popušča, isto je
Gromiko očital Ameriki. Nič
efekta, kljub naporu neangažira-
nih držav. Berlinsko vprašanje
stoji, status quo, zid se konsoli-
dira. Kuba je še vedno tu. ZDA
niso zadovoljne s tempom deso-
vjetizacije otoka, na živce jim
gre zračni most med Murman-
skom in Havano, ki ga vzdržuje-
jo TU 104, 8000 km non stop. V
Aziji se oba nasprotnika presku-
šata v Južnem Vietnamu. Marsi-
kaj se je tu zgodilo, kar vojsko-
vodja hladne vojne pokojni Dul-
les ni razurriel in zato napak
sklepal. Ogromna sila LR Kitaj-
ske kljub težavam, ki jih ima,
pritiska na šibke predpostavke
ameriške azijske politike. Celo
Japonska se Ameriki ne podreja
tako, kot Zapad želi. Brezšivne
cevi gredo iz Japonske v tisočih
tonah v SZ, to pa v ZDA štejejo
med strateški material. V ZDA se
18 let po vojni vdajajo sanjam,
da se Vzhod brez pomoči Zapa-
da ne more gospodarsko dvigni-
ti. To ni realni politika.
Ne upoštevajo je dosledno ni-
ti v Angliji. Če bo prijela za kr-
milo lЉuristična stranka, bo to
svetu še bolj jasno. Hegemonija
sveta ni odvisna od raketnih
ramp, ni odvisna od flote Pola-
ris. Zato te flote, na priliko, nič
kaj z veseljem ne sprejema Ita-
lija, zato se tabor neangažiranih
držav drži, čeraprav so gospo-
darstveniki ZDA in Zahodne
Nemčije prerokovali, da se ne
bodo mogle. Indija je dobila ve-
liko dolarsko, posojilo, čeprav ni
odstopila od svoje politične poti.
Res je, dobrine na svetu niso
pravično razdeljene, nič pa ne
kaže, da gre bogatinu vse kakor
po loju. Statistika pravi, da ZDA
v Južni Ameriki letno profitirajo
2 milijardi dolarjev, 2 milijona
ljudi v Južni Ameriki pa na leto
umre od lakote. Južno Ameriko
štejejo ZDA za svoj rezervat, va-
njo pa bi rade vlagale svoje ka-
pitale tudi evropske države, ne
zato, da bi ji pomagale, ampak
da bi jo eksploatirale. Ni čuda,
če jim je Kuba trn v peti, da jo
imenujejo »šolo južnoameriške
revolucije«.
Enako ali še huje je s Sred-
njim Vzhodom. V Jemenu sku-
šajo Angleži ohraniti oblast in
skušajo za to izrabljati slabo za-
črtane jemenske meje in propad-
lo jemensko monarhijo. Zato
jim ne gre v račun arabsko] gi-
banje, arabska solidarnost,
egiptovske čete v Jemenu, pove-
zovanje mfd Alžirom, Bagda-
dom, Kairom in Sano. Kasemova
smrt je ta proces verjetno pc\-
spešila. če Angleži branijo na-
zadnjaške režime, branijo s tem
le svoje koristi. Verjetno gre tu-
di v zadnjem vojaškem udaru v
Siriji za isti proces.
Morda tudi v mali sosednji
Grčiji, kjer se opozicija upira no-
vi ustavi pri tistih določilih, ki bi
skušala zatreti »protidemokratič-
ne« da potvarja politično življe-
nje in sile. Opozicija obtožuje
vlado, da potvarja politično živ-
ljenje in, zadržuje KP v ilegalno-
sti in skuša uvesti nekaj takega,
kar je bila Metaksasova diktatu-
ra 1. 1936. Dvoru pa očita opozi-
cija, da pozna samo koristi grške
skrajne desnice, to je reakcionar-
nih meščanskih strank.
Zapad se seveda pri vsem ne-
miru, ki vlada na svetu, zanaša na
spor med LR Kitajsko in SZ.
Vleče se že od Camp Davida, pre-
ko incidenta U,, preko velikih
partijskih kongresov zadnjega
časa in nič še ni videti, da bi se
spor poravnal. Vendar mnogo
govori za to, da so ZDA prece-
nile pomen tega spora, o katerem
so po XV. zasedanju OZN trdile,
da bo od njega odvisna usoda
sveta.
Dva posnetka s tretjega zasedanja skupščine komunalne skupnosti za socialno zavarovanje v Celju. Na levi — pogled na skupino čla
nov; na desni — predsednik skupščine Milan Kavčič ter direktor zavoda Milan Loštrk (sedi)
UGOTOVITVE,
O KATERIH BI MORALI
GOVORITI DOSTI VEC
ZADNJE ZASEDANJE SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUP-
NOSTI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE, KI ZAJEMA OBČI-
NE CELJE, LASKO, ŠENTJUR, ŠMARJE, KONJICE IN MO-
ZIRJE NI BILO POMEMBNO SAMO ZARADI POTRDITVE
ZAKLJUČNEGA RACUNA BIVŠEGA OKRAJNEGA ZAVO-
DA ZA PRETEKLO LETO, MARVEČ VELIKO BOLJ ZARA-
DI ANALIZE LANSKOLETNIH IZDATKOV IN V NlC MANJ-
ŠI MERI ZARADI SPREJEMA PRAVILNIKA, PO KATEREM
BODO ZAVAROVANE OSEBE UVELJAVLJALE SVOJE PRA-
VICE DO ZDRAVSTVENEGA VARSTVA.
Čeprav je obračun okrajnega za-
voda še nekaj mesecev pred za-
ključkom lanskega leta izkazoval
okoli 250 milijonov dinarjev pri-
manjkljaja, je bil zaključek ven-
darle takšen, da moramo govoriti
o uspehu in pozitivnih prizadeva-
njih delovnih kolektivov za zma-
njšanje izostankov od dela in za
bolj racionalno trošenje ostalih
skladov. Konec je bil tak, da je
zaključni račun izkazoval. le še
8.8 . milijonov dinarjev primanj-
kljaja. Ta primanjkljaj je zavod
kril s presežkom iz prejšnjih let
in na koncu izkazal celo 279.000
dinarjev presežka.
Ce bi izvajanje lanskoletnega
proračuna bivšega okrajnega za-
voda za socialno zavarovanje ana-
lizirali po komunalnih skupnostih
zavarovancev, bi ugotovili, da je
celjska, ki združuje šest občin, iz-
kazala okoli 65.000 dinarjev pre-
sežka, šoštanjska 17.5 milijöna
primanjkljaja ter žalska 8.5 mili-
jona presežka. V okviru celjske
skupnosti zavarovancev so prese-
žek izkazale štiri občine: Celje 15,
Laško 17, Mozirje 11 ter Sloven-
ske Konjice 2 milijona, primanj-
kljaj pa ostali dve in sicer Šen-
tjur 9 ter Šmarje pri Jelšah 38
milijonov.
Spodnjezasavske občine so lani
skupaj zabeležile 8.2 milijona pre-
sežka, sicer pa brežiška občina 16
milijonov presežka, občina Vi-
dem-Krško 1.7 mildjona presežka,
dočim sevniška okoli 10 milijo-
nov primanjkljaja.
Podrobnejša anaJiza podatkiov
socialnega zavarovanja v lanskem
letu govori, da so se stroški za am-
bulamitno zdravljenje celo zmanj-
šali za okoli 5 odstotkov, da so se
tudi izdatki za kritje stroškov
zdravljenja v bolnišnicah gibali v
normalnih okoliščinah, pa čeprav
so izkazovali 17 % povečanje.
Stroški zdravil so se povečali za
13 %. Znatno pa so narastli stroš-
ki za zoibno nego (38 %), nadalje
za plačilo zamujenega delovnega
časa zaradi nesreč pri delu in bo-
lezensikih izostankov (49 %) ter za
plačilo zdravstvenih komisij za
540/0.
Kakor direktor zavoda, tovariš
Milan Loštrk, tako so se tudi mno-
gi člani skupščine v razpravi usta-
vljali pri povečanju stroškov za
zobozdravstvene storitve. Pri tem
so opozarjali na znatna presega-
nja norm, pa tudi na težnjo, ki
kaže, da ponekod močno zanemar-
jajo zdravljenje zobovja, zato pa
v dosti večji meri uveljavljajo
dražjo protetiko. Zaradi teh in po-
dobnih ugotovitev so na skupšči-
ni sprejeli sklep, naj se takoj pro-
uči stanje v zobozdravstvu na ob-
močju okraja, ugotovitve pa po-
sredujejo na prihodnjem zaseda-
nju skupščine komunalne skupno-
sti socialnega zavarovanja.
Na skupščini so nadalje spre-
jeli fH-edlog, da pošljejo vsem ob-
činskim ljudskim odborom poseb-
no resolucijo, v kateri jih bodo
opozorili na probleme, ki se kaže-
jo v politiki socialnega zavarova-
nja in prav tako na soodgovornost
do trošenja izredno visokih sred-
stev. Navzlic temu, da se je lan-
skoletno poslovanje vsaj v odnosu
med dohodki in i2xiatki končalo
koliikor toliko zadovoljivo, pa to
ne pomeni, da se je stanje izbolj-
šalo in da zdaj ni več problemov.
Nasiprotno, o teh govori tudi ori-
enitaoijski proračun za letošnje le-
to, ki kaže, da bo na območju no-
vega okraja nastal primanjkljaj
v višini okoli 200 milijonov dinar-
jev. To pa so problemi, ki zahte-
vajo večjo angažiraniost vseh druž-
benih činiteljev.
Med pomembne sklepe zaseda-
nja sodi tudi sprejem pravilnika,
po katerem bodo zavarovanci uve-
ljavljali svoje pravice do zdrav-
stvenega varstva. Glavna značil-
nost tega pravilnika je zagotovilo
po plačilu vseh zdravstvenih sto-
ritev, medtem ko delni regulator
nastopa le v priznanju in povra-
čilu stroškov.
—an
LETO TEHNIČNE KULTURE MLADIH
VSO SKRB
tehničnemu pouku
na niših solita
Cetrito obdobje Jugoslovanskih
pionirskih iger je posvečeno teh-
nični kulturi mladih. Akcija je že
v teku; trajala pa bo do dneva
mladosti prihodnjega leta.
Vsebina tekoče jugoslovanske
■piionirske akcije ni vznikla sama
po sebi, marveč iz potrebe in ugo-
tovitve, da tehnična vzgoja mla-
dine močno zaostaja za splošno
vzgojo, da zaostaja za družbenim
in tehničnim razvojem. In ker je
tudi tehnična vzgoja sestavni del
družbene vzgoje mladih ljudi, je
prav ta skrb dobila osnovo v pio-
nirsikih igrah, ki že nekaj let za-
povrstjo vključujejo dejavnost
skoraj vse mlade ljudi, zlasti pa
tiste, ki obiskujejo osnovne šole.
Tudi letos vodi v celjskem
okraju akcijo pionirskih iger po-
seben odbor, kateremu predsedu-
je direktor tovarne emajlirane po-
sode, Vladimir Veber. Podobni od-
bori so ustanovljeni že po obči-
nah; le žal, da se povsod še niso
sestali in pogovorili o akciji, ki
teče od konca novembra lanskega
leta. Značilno je, da so tako v
okrajnem, kot zlasti še v občin-
skih odborih JPI najvidnejši pred-
stavniki javnega in političnega
življenja, od predsednikov občin,
sekretarjev komitejev Zveze ko-
munistov, predsednikov občinskih
odborov SZDL in d.rugih najod-
govornejših delavcev. Vse to kaže,
da so v občinah vsaj s te strani
razumeli pomembnost akcije. Za-
to upajmo, da bodo ti odbori tudi
zaradi avtoritete svojih članov
znali zastaviti vse sile, da bodo
pionirske igre dosegle zaželen na-
men.
Čeprav bo težišče vsega dela v
občinah in pionirskih odredih, ima
tudi okrajni odbor odgovorne na-
loge zlasti v koordinaciji dela, v
posredovanju uspehov in delovnih
izkušenj iz enega na drugo ob-
močje, v pomoči pri sestavljanju
delovnih iprogramov občinskih od-
borov JPI, v oceni tehničnega po-
uka na šolah in podobno. Hvaležno
vlogo pri izvajanju letošnjega
programa Jugoslovanskih pionir-
skih iger bo lahko imela tudi
ljudska armada.
Okrajni odbor JPI je svoj okvir-
ni delovni program že sprejel. Po-
vsem razumljivo je, zakaj se v
točkah tega načrta najčešče pre-
pleta skrb za zboljšanje in ure-
ditev tehičnega pouka na šolah,
za ureditev in opremo ustreznih
delavnic in prav tako za vzgoj
strokovnih kadrov, ki bodo lahko
vodili takšen pouk. Takšno skrb
je narekovalo stanje na šolah, ki
ravno v tem pogledu ni nič kaj
razveseljivo. Na splošno bi lahko
rekli, da je le malo šol, ki imajo
primerne delavnice in da je še
manj takšnih zavodov, ki imajo
tudi ustrezne strokovnjake za teh-
nični pouk. In prav zaradi tega je
razumljivo, zakaj bo letošnja ak-
cija pionirskih iger osredotočena
na ta problem, na tehnični pouk
na šolah.
Kot pobudnik najrazličnejših
akcij se v programu okrajnega
odbora JPI pojavljajo še društva
inženirjev in tehnikov ter organi-
zacije Ljudske tehnike.
OSEM PORAVNAV
V minulem obdobju je porav-
nalni svet na Otoku v Celju ob-
ravnaval enajst zadev. Zanimivo
je, da so bili na prvem mestu
spori zaradi žaljenja časti, oziro-
ma spori med strankami. In še
to, v glavnem so pred poravnalni
svet prihajali eni in isti ljudje.
Sicer pa je bilo lani vloženih
manj zadev, kot pa leto dni prej.
Od enajstih zadev jih je svet
rešil osem s poravnavo; le v treh
primerih poravnalnemu svetu ni
uspelo urediti sporov.
PRVA RAZPRAVA
O DRUŽBENEM PLANU KONJIŠKE OBCINE
V Slovenskih Konjicah že dolgo
ni bilo tako živahnega sestanka,
kot je bil tisti, na kaiterem so na
skupni seji člani občinskih poli-
tičnih foriimov obravnavali osnu-
tek družbenega plana in proraču-
na občine za letošnje leto. y
Medtem ko so na začetku raz-
prave nekoliko več govorili, v
kakšne namene bodo trošili sred-
stva, so precej več časa posvetili
proizvodnji, delitvi dohodka, po-
večanju izvoza in razširitvi pro-
izvodnih zmogljivosti. Po mnenju
odbornikov bo proizvodne naloge
možno doseči le, če bodo v pod-
jetjih planske obvezno&ti v redu
izpolnjevali že na začetku leta.
Odgovorne naloge na tem pod-
ročju čakajo zlasti kovinsko indu-
strijo, ter posebej tovarno kova-
nega orodja Zreče, ki ima letos
znatno večje naloge, kot preteklo
leto. V izvozu ima visoke zadol-
žitve Konus, kjer je kolektiv spre-
jel'obveznost, da bo presegel pla-
nirano količino izvoza.
Boleča točka v gospodarstvu ko-
njiške občine so izostanki od de-
la zaradi nesreč pri delu in bolez-
ni. Nujna je nadalje dograditev
zdravstvenega doma.
Letošnji plan kmetijske proiz-
vodnje je v konjiški občini zelo
zahteven. Zato ni čudno, če so se
zavzemali za višjo strokovnost za-
poslenih delavcev, za ureditev na-
grajevanja in za vključevanje
večjega števila mlajših ljudi. Za
boljšo ureditev občinskih doiklad
v kmetijstvu, je občina letos pred-
lagala štiri davčne lestvice, med-
tem ko so bile lani tri. Nova le-
stvica bo predvsem zajela moč-
virnati predel med Tepanjem in
Ločami ter še nekatere druge kra-
je. Za višinske predele bo dokla-
da najnižja.
Več udeležencev posvetovanja
je govorilo o slabih cestah, zlasti
od Konjic do Poljčan ter o mo-
stu v Ločah, ki je za tovorni pro-
met povsem nesposoben. Cestna
uprava je sicer postavila opozo-
rilne znake, ki pa jih vsi vozniki
ne spoštujejo. Pravijo, da bodo
most letos popravili in namesto
lesenega postavili železnega, ki je
na opuščeni železniški progi.
Nekateri so se zavzemali, _da bi
morali dobiti krajevni odbori več
sredstev za svojo dejavnost. To je
prav in lepo; vprašanje je le, kje
jih dobiti. V tem delu posveta je
padel predlog o gradnji novih
učilnic na šoli v Ločah, pa tudi
o ustanovitvi občinskega sklada
za kulturo. Umesten je bil še
predj^g o ureditvi družbene pre-
hrane v Konjicah.
Posvet je bil kot uvod v širšo
in javno razpravo o letošnjem
družbenem planu in proračunu
konjiške občine. Razumljivo je,
da bodo o njem govorili še na seji
občine ter na zborih občanov.
OSEM
ODSTOTKOV
Na zadnji skupščini komunalne
skupnosti socialnega zavarovanja
Celje so sprejeli sklep, da bo zna-
šala splošna stopnja prispevka za
zdravstveno zavarovanje osem od-
stotkov od osnove, ki je predpi-
sana za obračunavanje prispev-
kov za socialno zavarovanje.
S tem sklepom morajo soglašati
tudi vsi prizadeti občinski ljud-
ski odbori, v tem primeru Celje,
Laško, Šentjur, Šmarje, Konjice
in Mozirje.
POGREBNINA
Skupščina komunalne skupnosti
za socialno zavarovanje Celje je
na svojem tretjem zasedanju
sprejel sklep, po katerem so
določili novi zneski pogrebnine.
Po tem pravilniku ima pravico do
pogrebnine vsakdo, ki poskrbi za
pokop ob smrti zavarovane osebe.
Pogrebnina je določena v pav-
šalnih zneskih in sicer znaša za
umrlo odraslo osebo 28.000 din, za
umrlega otroka od 7 do 15 let sta-
rosti 20.000, za umrlega otroka od
1 do 7 let starosti 14.000 ter za
umrlega otroka do 1 leta starosti
10.000 dinarjev.
ZA OPREMO OTROKA
Po sklepu skupščine komunalne
skupnosti zavarovancev v Celju
znaša podpora za nabavo opreme
za otroka (novorojenčka) 9.000 di-
narjev.
Nova številka „Občana"
šestindvajseta štei^iLka >Občana< pri-
naša v uvodu glavne misli iz referata in
razprave na ropubliiškem posvetu o ak-
tualnih nalogah kmetijskih zadrug. Sle-
di članek Zvonke Hafnerjeve o prvih
statutiih kraje-vnih skupnosti v ljubljan-
skem okrajju, pismo Zveze prijateljev
mladine o vprašanju vzgoje in varS'tVa
otrok v našiih občinskih statutih, nada-
ljevanje priispevika Vinka Mlakarja o
delal upravnih odborov lin de.lavskih sve-
tor\-, priispevek o problematiki zaposlo-
vanja mladine v celjski komuni, anali-
tično obdelan članek inž. Lidiije Podbre-
gar Vasletove: Storitvena obrt iai po-
trošnik, članek Slavka Kobeta: Vloga
kolektiva zdravstv^ega zavoda v pro-
cesu samoupravljanja itd.
V Aeru že krepko naprej pri
sestavljanju stafufo
Ce bi vodili evidenco o tem, kdaj
so v i^ameznih delovnih kolekti-
vih začeli s pripravami za sestavo
osnutka statuta, potem je na dlani,
da bi morali med iste, ki bi jih
naj zapisali na čelu kolone, uvr-
stili udi kolektiv celjskega Aera.
Morda b,i zavzel celo prvo mesto,
saj je po podatkih, ki so na raz-
polago, zelo malo takih delovnih
organizacij, ki so na primer že pro-
ti koncu avgusta lanskega leta
imenovale komisijo za sestato os-
nutka statuta delovne organizacije,
ko so to storili pri Aeru.
— Dela smo se lotili z veliko od-
govrnostjo, je povedal predsednik
te komisije pri Aeru, tov. Marjan
NUNCIC. Najprej smo temeljito
proučili osnutka zvezne in repub-
liške ustave, zatem pa tudi osnutek
statuta celjske občine. Ko pa smo
razpravljali o statutu naše delovne
organizacije, smo se zedinili za
dvoje glavnih poglavij. V tem ko
smo prvo namenili vprašanjem de-
lavskega samoupravljanja, smo
na drugo zapisali: organizacija
podjetja.
Uredili smo matenial, ki je poz-
neje služil za raçravo vsem orga-
nom samoupravljanja, političnim
organiaoijam, upravi podjetja itd.
V njem smo opozorili na vse ob-
like delavskega samoupravljanja
ne glede na to, ali jih že imamo v
podjetju ali ne. Prav tako smo
razčlenili oirganizacijo podjetja,
utemeljili obrate, samostojne enote
in iHHlobno.
Ko smo zbrali in uredili vso to
gradivo, smo ga predlož,ili v raz-
pravo, v kateri smo sodelovali ne
le člani komisije, marveč tudi vsi
predstavniki političnih organizacij,
delavskega sveta, upravnega odbo-
ra, zastopniki uprave podjetja In
ostali. To razpravo smo pripravili
z namenom, je nadaljeval tov. Nun-
čič, da bi dobili jasnejše smernice
in napotke za nadaljnje delo pri
sestavi osnutka statuta našega pod-
jetja.
—	Ali ste s to razpravo dosegli
namen? Ali je sploh uspela?
—	Seveda je, je odgovoril tov.
Nunčič. Saj je prav ta razgovor
razčistil mnoga vprašanja; nam pa
nakazal nadaljnje delo. Tako je
priporočil, naj v statutu ne ponav-
ljamo določil uveljavljenih pravil-
nikov in podobno. Tu smo dobili
tudi pobudo' za združitev nekate-
rih komisij delavskega sveta. V
razpravi se je namreč povsem iz-
kristaliziralo mnenje, da ne kaže
dela preveč drobiti, marveč da je
veliko bolje, č« komisije, ki obrav-
navajo več ali manj slično proble-
matiko, združimo.
Na tem razgovoru smo zavzeli
jasno stališče do decentralizacije
in dela oziroma ustanavljanja
ekonomskih enot in s tem v zvezi
do dela obratnih delavskih svetov.
Zelo pomembni so bili sklepi, ali
bolje rečeno priporočila, glede iz-
vrševanja sklepov delavskega sve-
ta, upravnega odbora ter vloge di-
rektorja. Skratka, dobili smo veli-
ko izredno pomembnih priporočil,
ki nam bodo olajšaFa nîîlaljnje de-
lo pri sestavljanju osnutka statu-
ta podjetja.
Trenutno delamo na teh pripo-
ročilih in jih vsklajujemo z našo
prakso in perspektivo. Osnutek
statuta pa bomo dali v razpravo
celotnemu kolektivu šele potem,
ko bosta sprejeti vsaj zvezna in
republiška ustava. Do tedaj ßa mo-
rajo biti jasna tudi tista določila
občinskega statuta, ki bodo govo-
rila o odnosih med komuno in de-
lovno organizacijo. Ko bodo znana
in sprejeta vsa ta načela, jih bomo
vskladili z osnutkom našega statu-
ta. Tedaj se bo začela tudi glavna
razprava, v kateri bodo sodelovali
vsi člani kolektiva, organi samo-
upravljanja, p&litične organizaci-
je itd.
-mb
Marjan Nunčič
100 ha »BETONA«
pred dnevi, ko smo obiskali hmeljarski inštitut v Žalcu, smo od
direktorja inštituta inž. ZVONETA PELIKANA zvedeli precej za-
nimivosti o njihovem delu. Hkrati pa nam je dejal, da so sedaj
glavno pozornost posvetili obnovi hmeljišč družbenega sektorja in-
zlasti uvajanju novih betonskih opornikov za hmeljske žičnice.
Znano je, da je v Žalcu na po-
budo inž. Pelikana zrasla že pred
leti na zemljišču inštituta poiz-
kusna betonska žičnica. Toda le-
ta je bila sestavljena le za podz-
icus in iz gradbenih elementov,
ki so bili na razpolago. Toda ker
se je* že ta žičnica obnesla in ker
so istočasno v tesnem sodelova-
nju z gradbenim podjetjem «-Gra-
diš-« iz Ljubljane izdelali tehnič-
no izdelane nosilne in povprečne
elemente za nove .žičnice, pa ker
je rentabilnost novih žičnic popol-
noma dokazana, se je žalski kme-
tijska kombinat odločil, da bodo
že letos zgradili za 100 hektarjev
hmeljskih žičnic z betonskimi ele-
menti.
Tovariš Pelikan nam je tudi
povedal, da je gradbeno podjetje
prilagodilo del svoje proizvodnje
tej nalogi, kajti v hmeljarstvu
zakasnitve lahko povzročijo veli-
ko škodo. Tako bodo vsi potrebni
drogovi v teh dneh v Savinjski
dolini.
Zelo zanimive pa so številke o
rentabilnosti novih sodobnih be-
tonskih žičnih nasadov. Tako so
računi pokazali, da se betonske
žičnice najbolj splača graditi na
večjih kompleksih. Kajti za 1 ha
kompleksa bi stala betonska žič-
nica 1.900 tisoč dinarjev, na štirih
hektarjih skupaj bi odpadlo na
ha stroškov za žičnico le 1.500 ti-
soč dinarjev, na 10 hektarskem
kompleksu pa le 1.300 tisoč dinar-
jev.
Zaradi tega gradijo tudi v za-
četni fazi betonske žičnice le na
večjih kompleksih. Pri tem pa je
potrebno pripomniti, da so lesene
konstrukcije le nekoliko cenejše,
da pa je njihova »-življenjska-« do-
ba vsaj za polovico manjša. To
pa bistveno zmanjšuje vrednost
investicij na enoto proizvoda,
hkrati pa širši razponi omogočajo
tudi cenejšo tehnologijo, kar vse
pocenjuje stroške. Mimo stroškov
pa v sedanjem obdobju razvoja
kmetijstva pri nas vsekakor ne
moremo.
V razgovoru z inž. Pelikanom
smo tudi zvedeli, da bo inštitut
v letošnjem letu posvetil poseb-
no skrb zlasti vprašanju spremi-
njanja tehnologije v hmeljiščih,
in sicer s stališča, da je potrebno
najprej z novimi prijemi omogo-
čiti zmanjševanje delovne sile ob
isti količini dela, a hkrati bistve-
no zmanjšati stroške. Zanimiva
pa je ugotovitev, da je delovna
sila, ki jo v hmeljiščih v posa-
meznih fazah hudo primanjkuje,
še najhujši problem.
.8 milijonov nas je stal sneg
Vsi se veselimo lepih dni, ki
so nastopili. Vendar nam analize
pokažejo, da je tudi za Celje bila
zima ne samo huda, temveč tudi
draga. Ce primerjamo samo lan-
skoletne izdatke za posipavanje
mestnih ulic in čiščenje snega z
letošnjimi, se lahko zares začudi-
mo. Zraven pa moramo še prište-
ti dejstvo, da so letos pomagali
pri čiščenju snega tudi mladinci
in šolarji, sicer bi številka bila še
večja. Tako smo lani v Celju za
vzdrževanje cest v zimskih mese-
cih in čiščenje snega porabili le
nekaj preko milijon dinarjev, le-
tos pa je ta številka porasla kar
na preko 8 milijonov dinarjev.
Gre torej za izrazito velik skok
in precejšnje breme na račun
mestne občine.
Tako je letos morala uprava za
ceste in kanalizacije imeti neneh-
no v akciji kar preko 20 delav-
cev, ki so morali žrtvovati tudi
nočne ure, saj so opravljali čišče-
nje snega v celoti ponoči. Razen
tega pa so vmesne poledice zahte-
vale hitro in učinkovito interven-
cijo vse ekipe, ki je v tem času
skrbela za varnost prometa v Ce-
lju.
Morda je za ilustracijo zanimi-
vo, če navedemo, da je bilo naj-
več stroškov v januarju in febru-
arju, zlasti v slednjem, kjer so
se stroški povzpeli kar na preko
4,3 milijona dinarjev-.
V podjetju so nam povedali, da
imajo največ težav, ker podjetje
ni zadostno opremljeno s potreb-
nimi stroji, zlasti pa jim pri-
manjkuje avtomatični stroj za
nakladanje snega, ki bi bistveno
poenostavil delo in hkrati zmanj-
šal stroške.
Kakor koli — ta zima je bila
huda. Prizadela ni samo posamez-
nike, ki so v vrstah čakali za 100
kilogramov premoga, niti samo
tiste ustanove, ki si pravočasno
niso priskrbele kurjave — zima je
mimogrede in nehote precej obre-
menila tudi občinska sredstva.
S SEJE ZBORA VOLIVCEV — PROIZVAJALCEV
Prednost ima vodovod,
ekonomska šola ...Ш
Pred dnevi so raz,pravljali pro-
izvajalci podjetij pošte, železnice,
avtobusnega podjetja in hotela
Evrope o družbenem načrtu ob-
čine, ki ga je obrazložil njihov od-
bornik direktor ,pošte tovariš Ed-
vaard Šepec.
Najprej so obravnavali pereče
probleme in vprašanja v zveza s
priorijteto gradenj v Celju. Чако
so mçniH, da je vsekakor prvi na
vrsti celjski vodovod, kajti posle-
dice neurejenega vodovoda v Ce-
lju občutijo vsi prebivalci. Hkrati
pa so menili, da je začetek grad-
nje srednje ekonomske šole in
ureditev sedanjih nevzdržnih raz-
mer na tej šoli eden od najakut-
nejših problemov. Poudarili so, da
si gospodarske organizacije ne de-
lajo utvar, češ da je srednje izo-
braženih kadrov preveč — prema-
lo jih je. Precej časa so v razpra-
vi posvetili problemu gradnje
umetnega drsališča v Celju —
enotni so bili, da bi bilo napak,
če bi Celje sedanjo ugodno situ-
acijo za zgraditev umetnega drsa-
lišča spregledalo. Istočasno pa so
se zelo podrobno dotaknili pro-
blemov tovornega kolodvora, ki
mora s sedanjega mesta. Sedanji
prostor ne ustreza potrebam, ob-
staja kot zavora in je res potreb-
no že začeti z gradnjo predvide-
nega tovornega kolodvora v Cre-
tu.
Udeleženci zbora proizvajalcev
so hkrati tudi podprli potrebo po
obnovi hotela in kavarne Evrope,
hkrati pa so temeljiteje razprav-
ljali o nekaterih pojavih v restav-
raciji »Mignon«, ki se je je v zad-
njem času že oprijelo ime »Teksas
bar-«.
Menili so, da bodo gostinci ta
pojav le težko zatrli ali pa da ga
ne morejo; da pa je potrebno v
Celju urediti ustrezne klubske
prostore za mladino. Istočasno so
poudarili, da glasbeni avtomat ni
ustvaril tega vzdušja, da pa je te-
mu kriva okolnost, ker mladi lju-
dje nimajo kam in so si kratko
malo osvojili »Mignon-«-'.
Zaradi tega se prav gotovo ne
sme več ponoviti, da bi se občina
odrekla delnemu deficitu čiste
mlečne restavracije, ki jo znova
gradimo, temveč mora taka priza-
devanja, čeravno tudi z gmotni-
mi sredstvi, podpreti.
Skozi vso razpravo pa je bilo
kot rdečo nit zaslediti zahtevo,
da je potrebno čim prej urediti
mestni vodovod, in sicer tudi s
pomočjo gospodarskih organiza-
cij, investitorjev stanovanjsikih
stavb in meščanov.-
-le.
Srečanje gostincev
Pred kratkim je bilo v Rogaški
Slatini prisrčno srečanje gostin-
cev,\ ki so bili včlanjeni v pred-
vojno sindikalno organizacijo
SONK in ki je polagoma s priho-
dom mlajših tovarišev v vodstvi)
organizacije dobila napreden zna-
čaj.
Iz pripK>vedovanja udeležencev
tovariškega srečanja smo lahko
zvedeli kapico zanimivih stvari in
podrobnosti o učinkovitosti nji-
hove organizacije, ki je dala iz
svojih vrst tudi precej uglednih
borcev NOB, med njimi tudi na-
rodnega heroja Milana Majcena
in druge .
Ko smo se pogovarjali z nek-
danjim predsednikom njihove sin-
dikalne organizacije Albertom
Kramerjem, je le-ta takole pojas-
nil njihova tedanja stremljenja in
prizadevanja :
Začetek je bil izredno težak, saj
■ßo zlasti^ delodajalci odločno na-
stopali proti vsem članom orga-
nizacije. Zlasti pa je SONK pre-
križala račune nekaterim sindi-
kalnim organizacijam, ki so bilo
pod vplivom delodajalcev. To jim
jasno ni šlo v račun.
Se huje pa jih je prizadel pro-
gram naše organizacije, ki smo se
ga tedaj lotili z vso vnemo in ki
je na prvo mesto postavljal za-
ščito delavca, pravilno razporedi-
tev brez ozira na politično pripad-
nost (kar je tedaj še imelo veliko
vlogo), nadalje smo se zavzemali
za podpore članom, ki so zaradi
posebnih pogojev ali iz protesta
proti nasilju morali zapustiti de-
lovno mesto.
V tedanjem času je bil pomen
naše borbene organizacije zelo ve-
lik. To je tudi razvidno iz raz-
drobljenosti gostinskih obratov in
lastnosti starih gostilničarjev, da
se delovni čas in pravice gostin-
skih delavcev krojijo po svoje. Za-
radi tega je tudi srečanje tovari-
šev, ki so preživeli burna leta
okupacije in ki lahko praznujejo
danes na tem tovariškem srečanju
30. obletnico SONK toliko po-
membnejše. Zlasti še zato, ker so
se ideje, ki jih je mlado vodstvo
organizacije zastavilo in začelo
uresničevati, uresničile do kraja
šele z zmagovito revolucijo, če-
mur so mali delež prispevali tudi
gostinski delavci in člani sindi-
kalne organizacije SONK.
Srečanje v Rogaški Slatini je
bilo prisrčno. Saj so se srečali sta-
ri tovariši, ki so pred desetletji
preživeli skupaj tudi hude dni, ki
pa so danes na odgovornih me-
stih, aktivno vključeni v izgrad-
njo naše domovine, ali pa so že
v pvokoju.
1.	Udeleženci tovariškega srečanja gostincev
2.	Bivši predsednik SONK-AlbertKramer med govorom.
Skladišče lesa pri »Bohorju-« v Šentjurju
Novosti iz »Bohorja«
Pred dnevi smo obiskali lesno
industrijski obrat »Bohcr« v Šent-
jurju. Srečali smo tudi inž. Naj-
žerja, čeravno je bila že pozna
ura. Rade volje nam je postregel
z nekaterimi podatki o novostih
in zanimivostih iz njegovega pod-
jetja.
Najprej je oipozoril, da imajo v
načrtu ureditev obrata v Mesti-
nju, kjer so strojne naprave do
kraja iztrošene in ni možno pri-
čakovati večjega učinka, čeravno
bi bil le-ta lahko osnova za pove-
čanje rentabilnosti podjetja. Z
modernizacijo strojnih naprav pa
se bo stanje v tem obratu bistve-
no spremenilo. Zlasti pomembno
pa je to spričo dejstva, da izde-
luje ta obrat finalne proizvode,
ki so zanimivi za izvoz in ga spri-
čo tega vsekakor ne kaže zane-
marjati.
Hkrati nam je potožil, da so
imeli nekoliko težav s strojem za
izdelavo furnirja, tako da so ne-
koliko zaostali za predvidevanji
proizvodnega načrta, vendar pa
bodo to nadoknadili. Istočasno
imajo tudi nekaj težav zaradi di-
stribucije lesa. Tako del obrata
ni polno izkoriščen. To je velika
škoda, kajti taki pojavi vsekakor
viplivajo na končno delitev do-
hodka in to kolektivu ne more bi-
ti navsezadnje vseeno.
Istočasno smo zvedeli, da bodo
v kratkem nabavili poseben lo-
ščilni stroj, ki bo podjetju veliko
koristil. Posebno zanimiva je ta
novost zato, ker bo možno te iz-
delke dokaj uspešno plasirati na
zunanja tržišča.
Ko je govoril o stroških proiz-
vodnje, je inž. Najžer dejal, da se
jim ti po nepotrebnem povečuje-
jo, ker morajo les dovažati iz
Dravske doline ali še dalj, med-
tem ko gre naš les pogostokrat
v druge kraje. Na ta način pri-
demo preprosto do dvakratnega
povečavanja stroškov, kar pva je
prav gotovo nelogično. Zaradi te-
ga se kot zelo umestno zastavlja
vprašanje pravilne razdelitve les-
nih količin na posamezne obrate,
pri čemer mora biti osnovno vo-
dilo popolni izkoristek strojnih
naprav.
-le
Kavarno v
Celju je treba
urediti
Na zadnjih zborih volivcev in
proizvajalcev v Celju so razprav-
ljali pogosto tudi o potrebi po
ureditvi sodobne kavarne, ki jo
mesto potrebuje. Zato smo napro-
sili direktorja kavarne Evropa
Ivana Planinska za kratek razgo-
vor. Takole je odgovoril na naša
vprašanja:
—	Ureditev poslopja »Evrope«
narekujejo trije pomembni ele- /
menti. Vsekakor sta na prvem
mestu potreba po ureditvi strehe
in strešne konstrukcije, saj sedaj
voda preprosto lije skozi streho in
jo krpamo, kolikor se le da. Sodi -
mo, da bo za ureditev strehe рк)-
trebno vgraditi 7 tisoč strešnih
opek. Razen tega pa je nujno po-
trebno tudi urediti fasado poslop-
ja. Sedanje stanje, ko fàsada v
velikih koisih odpada, je nevzdrž-
no; razen tega pa tudi nevarno za
prebivalce — zlasti še zato, ker
se je prostor pred Evropo in ki-
nom razvil v »malo celjsko pro-
menado«.
—	Dokaj umljivo je, da je ob
tej priložnosti dokaj umestno tu-
di končna ureditev notranjih pro-
storov obrata. Zlasti še, ker bi po
sedanjem predračunu pretežni del
sredstev zahtevala prav ureditev
strehe in fasade, ne pa ureditev
notranjih prostorov.
—	Mnogi se zanimajo, kako bo
obnovljena kavarna izgledala. Naš
namen jè predvsem, da ustvarimo
urejen sistem î>oslovanja in pri-
vlačnost. Zaradi tega bo nova ka-
vama poslovala le do 11. ure zve-
čer. Dokaj umljivo pa se spored-
no postavlja tudi vprašanje, kako
urediti v Celju ali v bližini ustre-
zen lokal, kjer bi se ljudje tudi
v poznejših urah zabavali.
—	Ah bo tudi noitranja uredi-
tev kavarne različna od sedanje?
—	Cisti kavarniški prostor bo
nekoliko manjši, zato bomo uredi-
li lični ekspresni pult, kjer bo
gost lahko postrežen po volji. Ra-
zen tega preureditveni načrt
predvideva, da bodo možne kom-
binacije — kavama in steklena
dvorana ter steklena dvorana in
vrt. S tem bi se izognili neizko-
riščenemu prostoru v stekleni dvo-
rani, ki je sedaj dejansko umetno
odrezan od kavarniškega prostora.
—	Kolektiv sodi, da bo zamisel
v celoti uspelà, posebno še ker
ne gre za znatne zneske, hkrati
pa bi bila realizacija možna zelo
hitro — v treh mesecih. Upamo,
je končal tovariš Planinšek, da
bomo po tem času že lahko poro-
čali o oibnovljeni »Evropi-« pa da
nas bodo zbori volivcev in odbor-
niki podprli.
Mi.
Sreča se je nasmehnila
Žmegavčevi Iz Laškega
PRI NAGRADNEM ŽREBANJU PARAGONSKIH BLO-
KOV PODJETJA »SLOVENIJA-LES«, JE MARIJA 2ME-
GAVC IZ LAŠKEGA ZADELA PRVO NAGRADO, IN SI-
CER SPALNICO V VREDNOSTI 150.000 DINARJEV.
Obiskali smo jo v poslovalnici
»Slovenija les-« na Zidanškovi tei'
jo zatekli, kako s solzami sreče v
očeh ogleduje sedaj svojo lastnino.
Zaupala nam je, da ji je delo-
vodja v tovarni »Volna-<-< kjer dela
kot delavka, dal prosti dan, da
uredi vse potrebno s prevozom.
Besede so se ji malce zatikale.
—	Presrečna sem. Se sedaj ne
morem verjeti, da je ravno mene
doletela ta sreča. Imam 18 tisoč
dinarjev plače in nikakor si ne
bi mogla tega kupiti. S 7-letnim
sinkom živiva v eni sobi.
—	Kaj pa ste kupili, da ste pri-
šli v poštev pri žrebanju?
—	Prvič sem si zaželela nekaj
novega ix)hištva. Vzela sem po-
sojilo za obdobje treh let. Izbira
pa je bila težka. Obletela sem vse
poslovalnice v Celju, dokler se ni-
sem ustavila pri podjetju Slove-
nija les. Lahkotnost in lepa obli-
kovanost pohištva sta mi ugajala.
Vzela sem kuhinjsko garnituro in
otomano, tako da sem prenovila
notranjost najinega domeka.
—	Kako pa sedaj? Boste vzeli
spalnico, ker nimate prostora ali
jo boste prodali?
—	Ne. Nikakor ne. Ne vem, če
bi kdajkoli lahko do tega prišla.
Zdi se mi, da so se mi uresničile
sanje. Prepričana sem, da bo tu-
di zame in za mojega sina enkrat
nekje večje stanovanje.
—	Tudi mi upamo in vam že-
limo! -ik
To je res perece
V pretekli številki smo objavili
fotografijo ulice, v kateri stanu-
jejo ljudje in ki vsekakor ne mo-
re biti v ponos večjemu naselju
v celjskem okraju. Ugotovili smo,
da utica stoji sredi Žalca.
Zaradi tega smo se oglasili pri
Ludviku Drčarju, referentu za
stanovanjske zadeve pri občin-
skem ljudskem odboru. Takole
nam je dejal:
Prav je, da ste objavili ta pri-
mer, kajti tako bo rešitev bržčas
možno hitreje najti. Vendar si ne
smete mishti, da je to najhujši
stanovanjski problem v 2alcu.
Vsekakor je najhujši primer sta-
novanjskega poslopja pri avtobus-
ni postaji, ki se podira in kjer
stanujejo tri stranke. Toda vse
probleme bo treba kompleksno re-
ševati.
Razen tega pa je potrebno pou-
dariti, da je prav v Žalcu rela-
tivno največja stanovanjska sti-
ska. Žalec je razmeroma maU
kraj, kjer gradimo letno precej
stanovanj. Toda to zaenkrat ne
zadošča. Letos bomo zgradili 36
novih stanovanj — potrebovali pa
bi jih še veliko več. Nikdar ne
smemo izpustiti iz vida, da je v
Žalcu povprečno kar 500 prošenj
za stanovanje in da je od tega
števila 50 nujnih in zelo .perečih
primerov. Gre torej za resne pro-
bleme, ki jih ni mogoče reševati iz
pisarne in z odločbami.
I^rav gotovo so največje težave
nastale predvsem zaradi dejstva,
da je bilo v preteklem obdobju
prvenstveno potrebno obnoviti to-
varne to zasledimo po vsej
žalski občini. Spričo tega so pod-
jetja lahko le malo vlagala za sta-
novanjsko izgradnjo. Stanje pa se
sedaj bistveno spreminja, kajti
gospodarske organizacije vse bolj
skrbe tudi za vzporedne ele-
mente, ki odločilno vplivajo na
življenjsko raven zaposlenih, to-
rej tudi za stanovanja.
Tu pa je v bistvu tudi ključ
problema, kajti gotovo občina
vseh problemov sama ne bo mo-
gla rešiti.
HITRO POVEČANJE
PROIZVODNJE
V žalski občini predvidevajo
relativno najhitrejše povečanje
proizvodnje v letošnjem letu.
Sodijo, da se bo vrednost indu-
strijske proizvodnje povečala za
okoli 17 odstotkov v povprečju,
kar je doslei največji skok v žal-
ski občini. V veliki meri vpliva
na to hitro dokončevanje rekon-
striikcijiskih del. ter aktiviranje
že prej začetih novih investicij,
ter povečanje kmetijske proiz-
vodnje.
HIŠA, KI SE JE PODRLA
V šentjurskem koncu se je
pripetila nenavadna zgodba,
ki bi jo nepoučen turist ali
obiskovalec tega kraja prav
gotovo ne razumel. Korenine
dogodka so v bolestni prepri-
čanosti, da je prav ta košček
zemlje najvažnejši, da so tu
živeli starši, da so tu tudi
mladi prebili najlepša leta
in da zdaj ob starosti pač ne
doumejo, da je zemlja in nje-
na vrednost odvisna od vlože-
nega dela vanjo, da daje to
toliko, kolikor ji človek daje.
Toda ljudi je p>otrebno razu-
meti. Vsak gleda s svojimi
očmi in zelo napak bi bilo,
če bi skušali s silo kaj dose-
či. Tega se v Šentjurju tudi
dobro zavedajo, zato tudi ze-
lo obzirno in z razumeva-
njem obravnavajo ta primer,
čeravno je boleč in kričeč.
Kaj se je pripetilo?
Starejši možakar in ženica
sta živela v hišici na prisoj-
nem pobočju nad I>raniljami.
Hudo sta bila navezana na
svoje prgišče zemlje — bo-
lestno navezana. Toda sama
nista bila sposobna poprav-
ljati stanovanjske hišice niti
gospodarskega poslopja. Ta-
ko se je pripetilo, da se je
hiša na vsem lepem podrla.
Toda ona kljub temu nista
hotela od tod... Za dom sta
si izbrala kmečko krušno peč,
kamor sta spravila svoje
stvari, tam pa sta tudi spa-
la. Ker pa je na peč deževalo
— saj strehe nad pečjo ni
bilo — so vezi med plošči-
cami popustile, tako da se je
kmalu tudi peč porušila. To-
da onadva še vedno nista od-
nehala. Imela sta še velik
sod, v katerega sta si nare-
dila primemo odprtino za
vrata. Ta jima je nekaj časa
služil kot stanovanje. Toda
spričo neprimerne obtežitve
je tudi on popustil — razle-
tel se je. Tako sta ostala celo
brez soda.
Tedaj jima ni preostalo
drugega kot da sta se prese-
lila v zastarel in razpadajoč
hlev k živini. Tu sta živela
vso zimo ob hudem mrazu.
V bistvu je ta zgodba bole-
ča, vendar je tudi svojevrst-
na, kajti občinski organi in
zadmga je obema starčkoma
ponujala urejeno hišico, toda
nista je hotela sprejeti. Raje
sta živela z živalmi pod eno
streho, le da sta zadovoljila
tistemu svojemu — nikomur
razumljivemu — čutu do
lastnega prgišča zemlje. Nič
jima ni bilo mar, d^ sta pre-
zebala, da nista imela kje
pripravljati hrano, da tudi
živine spričo težavnih pogo-
jev nista normalno mogla
oskrbovati in podobno.
In kaj nam ta zgodba pove?
Predvsem to, da je v takih
primerih potrebno razumeva-
nje, kajti velika je razlika,
če je nekdo slepo zaverovan
v »svoje«, pa čeravno zaradi
tega strada, ali pa če se upi-
ra napredku predvsem zaradi
lastnih koristi. In mimo lah-
ko rečemo, da v Šentjurju te-
ga momenta niso prezrli,
temveč da poskušajo obema
zakoncema še pomagati, koli-
kor se seveda le da.
Mile Iršič
©
CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 15. marca 1963
o
CELJSKI TEDNIK STEV. 10 — 15. marca 1963
V železarni
skrbijo za
varnost
pri delu
Delovni kolektiv železarne v Sto-
rah lepo skrbi za higiensko tehr
nično varstvo. Njihov dosedanji
trud ni bil zaman in so na tem
področju dosegli najboljše uspehe
v črni metalurgiji Jugoslavije. Da
bi to službo še izpodrinili in jo raz-
širili na čim širši krog proizvajal-
cev, so v preteklem letu imenovali
novo centralno komisijo za higien-
sko tehnično varstvo. Razen tega
delata taki komisiji tudi pri de-
lavskem svetu podjetja in sindi-
kalni podružnici. Tudi vsi obratni
delavski sveti imajo svoje komi-
sije za higiensko tehnično varstvo.
Poleg tega imajo stalno namešče-
nega varnostnega tehnika in vzor-
no urejeno administrativno služ-
bo in evidenco. Razen organizacij-
skih sprememb in izboljšanja te
službe, &o za higiensko tehnično
varstvo v tem podjetju porabili
v preteklem letu 33,428.590 dinar-
jev. Od te vsote so izdali za
osebna zaščitna sredstva 22,732,000
dinarjev, za okrepčila delavcev
(čaj) na vročih delovnih mestih
6,035.000 dinarjev, za higiensko
T^ščito 3,650.200 dinarjev, ostalo
pa za tehnično zaščito strojev. V
pogledu varstvene vzgoje so v pre-
teklem letu priredili dve večji ak-
ciji in sicer ob svetovnem dnevu
zdravja in teden varnosti. Na
vseh tečajih in seminarjih, ki jih
je priredil izobraževalni center
podjetja, &o predavali tudi o var-
nosti pri delu. Poleg tega je ta
predmet vključen tudi v program
seminarja za novosprejete delav-
ce, ki dobijo ob nastopu službe
tudi lepo vezan priročni interni
pravilnik higiensko tehničnega
varstva.	M.
OBISK IZ INDONEZIJE
IN SEVERNE RODEZIJE
Na povabilo mladinske organi-
zacije sta pred dnevi obiskala že-
lezarno v Starah dva študenta iz
Indonezije in Severne Rodezije, ki
študirata v Ljubljani. Po prisrč-
nem sprejemu in ogledu železarne,
sta imela gosta v dvorani gasil-
skega doma zanimiva predavanja
in razgovore v slovenskem jeziku.
Ck>vorila sta o svojih domovinah
in vtisih, ki sta jih v času študija
dobila v Jugoslaviji. Razen šte-
vilnih mladincev in mladink, se
je predavanja udeležilo tudi mno-
go starejših, ki so za to predava-
nje, ki se je spremenilo v prisrčen
razgovor, pokazali še posebno za-
nimanje. Po predavanju so jima
zastopniki tovarniškega komiteja
mladine izročili v spomin lepa al-
buma s fotografijami o razvoju
in življenju delovnega kolektiva
štorske železarne.	M.
Sneg je izginil. Res ga je zamenjal dež, toda po vsakem dežju
posije sonce.
VODE SO PRESTOPILE BREOOVE
Torek je bil za prebivalce ne-
katerih predelov celjskega okra-
ja hud dan. Nenadna odjuga in
izredno topel veter sta namreč
povzročila, da se je sneg v gorah
začel hitro topiti. Potoki in reke
so močno narasli, ko pa se je v
torek vlil še dež, je voda na mar-
sikaterih mestih prestopila brego-
ve.
V Vodni skupnosti so nam po-
vedali, da so bile večje poplave
v Grižah. Savinja je poplavila
območje med Grižami in Petrov-
čami. Griški most je močno po-
škodovan. Škodo cenijo na okrog
4 milijone dinarjev. Zalila je tudi
železniški podvoz v Tremarjih,
kjer so morali za nekaj časa pre-
kiniti ves cestni promet. Savinja
se je razlila tudi v Laškem, pri
zdravilišču, kjer je na gradbišču
Vodne skupnosti povzročila pre-
cejšnjo škodo.
V	torek sta poplavljali tudi
Dreta —' pri Kokarju in pa pritok
Bolske, Trnava. Tako je bil po-
plavljen tudi severni del ljub-
ljanske ceste, medtem ko je bil
južni del — kjer so regulacijo že
končali — izven nevarnosti.
V	sredo pa so nam iz celjske
vodne skupnosti sporočili, da je
skupina njihovih delavcev in teh-
nikov odšla v vasi v okolici Kr-
škega, ki jih je v torek zalila
voda.
To pa še ni bila zadnja nezgo-
da, ki jo je v našem okraju pov-
zročila nenadna odjuga. V torek
se je namreč nad Ljubnim odtr-
gal zemeljski plaz, ki je onemo-
gočil promet med Lučami in
Ljubnim.
Vse kaže, da bo letošnja pomlad
polna podobnih katastrof. Velike
količine snega, ki sé topijo, ne
obetajo nič dobrega.
SLABA ELEKTRIČNA NAPE-
LJAVA POVZROČILA POŽAR
V četrtek popoldne je na hiši
Antona Budne v Senovem izbruh-
nil požar, ki je kmalu zajel še go-
spodarsko poslopje in je obe
zgradbi uničil do tal. Zgorelo je
še precej kmečkega orodja, več
žita in opreme. Požar je nastal
zaradi slabe električne napeljave,
škode pa je za okoli tri milijone
dinarjev.
GIBANJE PREBIVALSTVA
v časa od 2. do 9. marca 19» je bilo
rojenih: 20 dečkov'in 28 deklic.
POROČILI SO SE:
Dragotin 02EK, učitelj in Marjeta
GRABAR, učiteljica oba iz Vrha nad
La.škim. Bogoljub PERIà'iC, oficir iz
Beograda in Friderika SLEMENŠEK,
gospodinja iz Celja. Martin KOLARIK,
traktorist in Ana LU2NIK, delavka oba
iz Dobrne.
UMRLI SO:
Frančiška VIPOTNIK, gospodinja iz
Zabukovice, stara 52 let. Ivan ZUPAN-
ČIČ, otrok iz Lok star 2 meseca. Kse-
nija FIJAVZ, otrok iz Bukovlja star, 1
uro. Marija ŠTURBAJ, upokojenka iz
Celja, stara 60 let. Terezija 2UPEVC,
fospodinja iz Mišjega dola, stara 71 let.
lavsko JURAK otrok iz Kozja, star 2
dni. Edi ČUDEN, uslužbenec iz Celja,
star 32 let. Bojan NOVAK, otrok iz
Celja, star 7 mesecev. Franc ROVSNIK,
upokojenec iz Rakovlja, star 65 let. Ja-
nez CVERLIN, kmet iz Vrenske gorce,
star 66 let. Marjan PETEK, učenec iz
Celja, star 10 let. Franic ŠTOR, žeL
premikač iz Laške vasi, star 54 let.
Frančiška ŠPACAPAN, gospodinja iz
Celja, stara 86 let. Neža DOKLER,
gospodinja iz Celja, stara 7% let.
Poškodbe pri delu
Delavcu Alojzu TnrnSku iz Debra pri
Laškem je v tovarni emajlirane posode
stroj odtrgal mezinec.
Pazimo na otroke
Dveletna Monika Andrenšek iz Zgor-
■je Iludinje je padla v lonec vroče vo-
de in se opekla.
S sankami v drevo
Marijan Kitak, ki stanuje na Savinj-
skem nabrežju se je sankal na Anskem
vrhu. Zaletel se je v drevo in si poško-
doval nogo.
S sekifo se je ranil
V Vizolah pri Strmcu se je Jože Top-
lak pri sekanju drv s sekiro ranil v
■•go.
Nesrečni padci
Ab* Jegrišnik z Muzejskega trga je
padla in si zlomila kolk. Padla je tudi
КагбИпа Kolar iz Megojnic. Poškodova-
la ei je nogo. Pri smučanju je padel Ma-
«jaa Potočnik iz Dobja pri Preroj« ia
Ponedeljek, 18. marca 1963
17.00 Celjska kronika
17.10 Obvestila
17.15 Ansambel Metronom
17.25 Športni pregled
17.35 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba in reklame
Torek, 19. marca 1963
17.00 Celjska kroaüka
17.10 Obvestila
17.15 Domače viže in napevi o
pomladi
17.35 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba in reklame
Sreda, 20. marca 1963
17.00 Celjska kronika
17.10 Obvestila
17.15 Saksofoni in trobente
17.35 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba in reklame
Četrtek, 21. marca 1963
17.00 Celjska kronika
17.10 Obvestila
17.15 Beethoven in Schubert
17.35 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba in reklame
Petek, 22. marca 1963
17.00 Celjska kronika
17.10 Obvestila
17.15 Pesmi jugoslovanskih narodov
17.35 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo
17.45 Zabavna glasba in reklame
Sobota, 23. marca 1963
17.00 Celjska kronska
17.10 Obvestila
ir.15 Za prijeten konec tedna
17.35 Naši poslušalci čestitajo i*
pozdravljajo '
17.45 Zabavna gla-sba in reklame
Nedelja, 24. marca 1963
12.00 Pogovor s poslušalci
12.10 Obvestila
12.15 Naši poslušalci čestitajo ia
pozdravljajo
12.25 Glasba, glasba
12.45 Literarna oddaja
VASA PISMA
Huda prometna nesreca
V	petek se je na ovinku pri
Latkovi vasi pripetila huda pro-
metna nesreča, ki ji je botrovala
poledica. Voznik osebnega avto-
mobila Ivan Geglička, ki je doma
na Polzeli, je pripeljal iz Ljub-
ljanske smeri proti Celju. Pred
ovinkom pri Latkovi vasi je začel
prehitevati motorista, nato pa se
je želel vrniti na desno stran ce-
ste. Cesta na ovinku je bila moč-
no poledenela, osebni avto je za-
neslo in ga vrglo preko cestišča
v jarek, kjer se je ustavil ob dre-
vesu. Telesnih poškodb k sreči ni
bilo, na osebnem avtomobilu pa
je za okoli 500 tisoč dinarjev
škode.
V	preteklem tednu je bilo še
nekaj manjših prometnih nesreč,
ki so se v glavnem pripetile za-
radi poledice. Vendar je v zad-
njih sedmih dneh število promet-
nih nesreč precej padlo. Verjetno
je temu vzrok lepše in toplejše
vreme, saj grozi poledica na ce-
stah le še v jutranjih in večernih
urah.
Huda kazniva dejanja
IZ DELA KAZENSKEGA
ODDELKA OKROŽNEGA
SODIŠČA V CELJU 1962
V	preteklem letu je bilo pri
kazenskem oddelku prve stopnje
okrožnega sodišča v Celju 295
tožb.
V	primeri s prejšnjim letom so
obtožbe zaradi kaznivih dejanj
zoper življenje in telo nekoliko
uipadle, število kaznivih dejanj
zoper moralo je celo padlo na
lolovico, zmanjšalo se je število
caznivih dejanj zoper družbeno
in zasebno premoženje, kakor tu-
di zoper varnost ljudi in premo-
ženja.
Pri gospodarskem kriminalu,
kamor štejemo kazniva dejanja
zoper narodno gospodarstvo, zo-
per uradno dolžnost in zoper
družbeno premoženje, so po po-
klicni pripadnosti na prvem
mestu storilci uslužbenci, 59 od-
stotkov, pri naslednjih treh
vrstah deliktov industrijski de-
lavci, in sicer pri krvnih deliktih
50 odstotkov, pri prometnih de-
li'ktih 58 odstotkov in pri delik-
tih zoper moralo 80 odstotkov.
Pri gospodarskem kriminalu so
na drugem mestu indiistrijs'ki
delavci, 24 odstotkov, pri krvnih
deliktih kmetje z 20 odstotki, pri
prometnih deliktih uslužbenci z
20 odstotki in pri deliktih zoper
moralo kmetie in uslužbenci s po
10 odstotki. Na tretjem mestu so
pri gospodarskem kriminalu
obrtniki s 6 odstotki, pri promet-
nih deliktih tudi obrtniki z 8
odstotki in pri krvnih deliktih
poUski delavci z 10 odstotki.
Storilci po izobrazbi: samo pri
krvnih deliktih in pri deliktih
zoper moralo so po večini storilci
z natniižjo izobrazibo. Pri gospo-
darskem kriminalu in pri pro-
metnih del.iiktih so večinoma
storilci z večjo izobrazbo. Višji
kulturni nivo zaradi večje šolske
izobrazbe torej ne predstavlja
vedno moralne zavore pri izvr-
ševanju kaznivih dejanj. Pri
krvnih deliktih in zoper moralo
pa takih storilcev sploh ni.
Pri vseh deliktih pa so v večini
storilci, ki imajo družino in celo
otroke. Obsitoj družine torej ne
ovira izvrševanja kaznivih de-
janj. Sicer pa je največ storilcev
v starosti od 30 do 50 let.
Največ obravnavanih kaznivih
dejanj odpade na območje občine
Celje, na drugem mestu je ob-
čina Šmarje pri Jelšah, na
tretjem Šoštanj in na četrtem
Žalec.
Ali že veste, da so v Celjski
prodajalni čevljev »Proleter«,
pripravili za svoje kupce »veliko
sniženje cen«? Razveselili smo
se te njihove novice, saj navse-
zadnje vsako znižanje cen znova
potrdi, kako zelo se naša trgov-
ska mreža trudi, da bi zadovo-
ljila svojega potrošnika. Zato
povejmo »Proleteru« kar se da
dobrohotno, da ne mislimo nič
zlobnega s tem, če mu svetuje-
mo, da tisto »sniženje« spremeni
v »znižanje«. To namreč bolj po
naše sliši.
ZUKUZÜ^iNJA BOKUEV
Pred dnevi je bila ustanovna
konferenca organizacije Združenj
borcev za področje Medloga, Lož-
nice in Babnega. Ta predel je do-
slej spadal pod terensko organi-
zacijo Združenja na Otoku.
Na ustanovni konferenci so čla-
ni nove organizacije sklenili, da
bodo obnovili spominska obeležja
na svojem terenu, da bodo izvedli
proslavo dneva borcev, da bodo
uredili evidenco članstva, reševali
probleme članstva itd. Prav tako
so sklenili, da bodo zaključili z
zbiranjem zgodovinskega materi-
ala in topografije.
Menijo, da bo njihovo delo zdaj
še uspešnejše in sklenili so, da se
povežejo z ostalimi organizacijami
na terenu. V prihodnjem razdobju
pa se bodo potrudili, da bo na te-
renu zaživela tudi organizacija
Zveze mladine.
VEČER CIGANSKE POEZIJE
Klub celjskih študentov je za
ponedeljek pripravil prijetno
presenečenje. V Narodnem domu
bo namreč »Večer ciganske po-
ezije«, ki ga bo celjski klub pri-
pravil ob sodelovanju absolven-
tov akademije za igralsko umet-
nost. Povejmo še to, da bo ta
večer prvi poiskus dramatizira-
nega literarnega večera z glas-
beno spremljavo in čestitajmo
klubu za originalno zamisel.
V "Zvezdi" ne zmanjka gostov
Poleg «-Mignona-« je »Zvezda«
verjetno eden najbolje obiskanih
lokalov v Celju. Vsako dopoldne
in poixxldne, po ves dan se ob
majhnih mizicah kar tare ljudi.
Kolikokrat smo se že na pragu
»•Zvezde« razočarano obrnili, ko
smo opazili, da ni prost nitd en
stol več! No, in prav prostor je
eden največjih problemov majh-
nega «-Zvezdinega-« kolektiva. Si-
cer računajo na prostore »Lesni-
ne«, ki posluje poleg njih, vendar
zaenkrat še ni kakšnih prevelikih
obetov, da bi se jim ta želja kma-
lu loresničila.
Zakaj ima «-Zvezda-« tako velik
promet? To je eden tistih ekspres
lokalov, kjer lahko gostu postre-
žejo ne samo s pijačo in slašči-
cami, temveč tudi s kompletnim
zajtrkom, z dobro malico in po-
dobnim. Take stvari pa gredo
zadnji čas v promet prav tako —
če ne še bolje — kot sladke do-
brote. Ce bi v «-Zvezdi« prodajali
še več mleka in mlečnih izdelkov,
bi ta lokal verjetno tudi vsaj del-
no razbremenil promet v mlečni
restavraciji, ki jo bomo Celjani
zdaj menda vendarle dobili.
Ker se gostu le redkokdaj ponu-
di prilika, da bi sitopil tja, kjer
se pripravljajo jedila — poglejmo
še, kaikšno je življenje v «-Zvez-
dini« kuhinji. Pravzaprav je ku-
hinja razdeljena na dva oddelka:
na tistega, kjer pripravljajo sla-
ščice in drugega, kjer se kuhajo
hrenovke, čaj, kava itd. Veliko
ljudi se suče v taki prijetni ku-
hinji in kar čudno je, da niso drug
drugemu napoti. Včasih sicer za-
ropota na tla kakšna ponev, pa
kdo bd se temu čudil! Bolj kot to,
bi vas, če bi stopili v «-Zvezdino
kuhinjo^", presenetilo dejstvo, da
se v tem prostoru suče presenet-
ljivo veliko predstavnikov moč-
nejšega spola. V oddelku, kjer
pripravljajo slaščice, so sploh za-
posleni sami možje! In, če sodi-
mo po kvaliteti «-Zvezdinih« sla-
ščic, jim moramo kar primati, da
se razumejo na svoj posel.
V «^Zvezdi« nikdar ne zmanjka
gostov; prav tako pa ne zmanjka
tudi dela za tiste, ki skrbijo za to,
da v Zvezdi nikdar ne zmanjka
jedil in pijače
SOLATE
VEDNO VEČ
*Tokrat bova lahko napi-
sala razveseljivo tržno po-
ročilo,« me je pozdravil tržni
nadzornik tov. Murko, ko
sem se v sredo oglasila v
njegovi pisarni.
>Zapišete lahko, da imamo
na trgu precej solate, da so
se tudi jajčka presenetljivo
pocenila itd. No. ko sva že
pri solati, poglejoa, kako je
s cenami. Motovileč je bil po
600 do 1000 dinarjev, radič pa
po 600 do 800 dinarjev kilo-
gram. Danes pa so prinesli
na trg že precej — regrata.
Res, da je regrat še precej
drag, saj ga prodajajo po 600
do 700 dinarjev, pomeni pa
vendarle prijetno spremembo
na jedilniku, kajne?
Pretekli teden so nas mno-
žičneje obiskale tudi proda-
jalke čebule iz Ptuja in pa
branjevke, ki so prinesle na
trg že prva semena. Skratka,
situacija na trgu se bistveno
izboljšuje in prodajalci zdr-
žijo na tržnici že prav do
dvanajstih.€ >
Ostale cene pa so bile d
preteklem tednu takele:
krompir je bil po 40 do 50
dinarjev, belo glavnato zelje
po 120 do 200, kislo zelje pa
po 80 do 100 dinarjev kilo-
gram. Ohrovt so prodajali po
100 in 150 dinarjev, špinačo
pa — ki je sicer še bolj
majhna — po 600 do 800 di-
narjev kilogram. Fižol v
zrnju je bil po 190 do 250 di-
narjev, nizek pa 150 do 200
dinarjev.
Sadja je bilo, razumljivo,
malo. Zanimivo pa je, da
lahko letos še v marcu jemo
grozdje. No, sicer je po tri
sto dinarjev, toda tisti, ki
se tej vrsti »pijače« ne mo-
rejo odreči, žrtvujejo tudi
to.
>Jajčka so po 25 do 30 di-
narjev. Na primeru jajčk
najbolj vidimo, kako po-
nudba vpliva na ceno. Po-
glejte, zjutraj, ko je na trgu
bolj malo prodajalk in tako
tudi jajčk primanjkuje, so po
30 dinarjev, proti poldnevu
pa jim cena pade celo na 25
dinarjev,t: mi je razlagal tržni
nadzornik, tovariš Murko.
Da, pa še to moramo po-
vedati, da se je te dni na
celjskem trgu pojavilo prvo
pomladno cvetje. Mačic in te-
lohoD je vse polno in šopek
teloha lahko dobite že za
10 dinarjev. Tudi jaz sem ga
dobila — samo zastonj, kot
( prvi pomladni pozdrav!
TUDI ONE SO SLAVILE
V	tovarni volnenih odej v Skofji
vasi že nekaj let na posebno slo-
vesen način proslavljajo osmi ma-
rec, dan žena.
Tako so tudi letos žene tovarne
volnenih odej v Skofji vasi lepo
proslavile svoj praznik. Imele so
prijetno prireditev, na kateri sta
govorila direktor Janko Belak in
tehnični vodja Edo Jerič.
SPREJEM V HOTELU »CELEIA«
V	nedeljo in ponedeljek je go-
stovala v Celju mariboiTska Opera
s Puccinijevo opero «Madame
Butterfly«. Obakrat je bilo gle-
dališče nabito polno. Predstavi je
organiziralo Olepševalno in turi-
stično društvo v Celju, ki je mari-
borskim umetnikom priredilo v
ponedeljek v salonu hotela «-Ce-
leia« tudi sprejem.
Goste je pozdravil prof. Zoran
Vudler, v imenu mariborskih
umetnikov pa je spregovoril diri-
gent Vlado Koblar. Oba sta pou-
darila željo za še večjim kultur-
nim sodelovanjem.
DAN 2ENA V STORAH
V počastitev mednarodnega
praznika dneva žena je krajevna
organizacija SZDL v Štorah pri-
redila svečano proslavo v veliki
dvorani prosvetnega doma v Sto-
rah. Na sporedu proslave so bile
razen slavnostnega govora, ki ga
je imel predsednik SZDL tovariš
Aleksander Kranjc, še pevske toč-
ke posvečene materi, v izvedbi
►►TRIO BERGHAUS« in predva-
janje celovečernega umetiiiškega
filma «Romeo, Julija in tema«. Na
dan praznika so imele žene, zapo-^
slene v Železarni, dela prosti dan.
Komisija za ženska vprašanja sin-
dikalne podružnice v železarni pa
je obiskala in obdarila vse boln«
članice.	J-
I
CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 15. MARCA 1963 ^^
Šmarsko kulturno
pismo
SEKTORSKI DRAMSKI REVIJI STA ZA NAMI. BILI
STA LEPO, ENKRATNO DOŽIVETJE, KI PUŠČA PRIJET-
NE VTISE. IN KAR JE NAJLEPŠE: ZA OBE REVIJI, PO-
SEBEJ PA ŠE ZA ŠMARSKO, LAHKO REČEMO. DA STA
BILI REVIJI MLADIH IGRALCEV.
Tako mimogrede bi se upra-
vičeno lahko vprašali, kaka to,
da se nam tolikokrat navezuje
v razpravah beseda »upadanje«
kulturno-prosvetne de javnosti,
kajti v zaporedju štirinajstih dni
smo^ si lahko ogledali trinajst
različnih dramskih del naših
amaterjev, kar pa predstavlja le
del celotne dejavnosti. Teh tri-
najst družin so komisije izbrale
kot najboljše, da so se pomerile
med sabo. Izbira je bila bogata
in velik je bil napredek od lan-
skega leta, kajti na obeh sektor-
skih revijah se je pojavilo le
dvoje istih del, igralci pa so por
skrbeli, da sta obe nosili vsaj
po eno domače odrsko delo. Ta-
ko nam je Letuš predstavil Dre-
vove »Talce«, v Šmarju pa nam
je delavski oder iz Celja pc/kazal
uspelo predelavo otroške igre
Kristine Brenkove »Bogatin in
zdravilni kamen«.
Šmarska sektorska revija je s
svojo programsko raznolikcistjo
in kvalitetno stopnjo (razen dveh
predstav) bila močnejša od le-
tuške, na kateri je izstopala le
skupina iz Gornjega grada z
Rabadanovo »Mutavko« v režiji
Marjana Drčarja.
V zadnjem času imamo vse pri-
ložnosti, da se seznanjamo s špan-
skim ñlmom. Pred dnevi se je
prenehal dren v celjskem kino-
matografu, kajti film »Greh lju-
bezni« je zamenjal ruski film
»Stave in dekleta«. Prav zanimivo
pa je, da imajo ti španski filmi
svojstvene vrednote, ki jih če-
stokrat ali skoro vedno pogreša-
mo v naših, domačih filmih. Nam-
reč, polni so nacionalnega poudar-
ka — v njih se vedno prepleta
hrepenenje po domovini, zvesto-
ba domovini, narodne noše in na-
rodne pesmi. Vrednote, ki jih
filmsko ovekovečuje, dajejo nacio-
nalno toploto in svojstvenost.
Stave in dekleta
je prijeten, posrečen film, s kate-
rim je glavna junakinja Tosje
(Nadežda Rumianceva) dobila na-
grado za najboljšo žensko vlogo
na mednarodnem filmskem festi-
valu v Mare del Plati.
Tosje je mlada kuharica, katero
več ali manj vsi gledajo z nepove-
renjem. Toda ko Tosja prvič sa-
mostojno pripravi obed, so vsi za-
dovoljni, razen skupine drvarjev,
katero vodi prijeten, lep in mo-
čan Ilija.
Naslednjega dne se skupina dr-
varjev sploh ne prikaže v men-
zi, zato jim Tosja odnese kosilo
kar na delovišče. In tako z dneva
v dan rase poznanstvo med Ili j o
in Tosjo, dokler mlada kuharica
ne odkrije, da je preko ušes za-
ljubljena v Ilijo. Prijateljice so ji
odsvetovale to ljubezen, kajti ve-
dele so, da je Ilija sprejel stavo
s fanti, da se bo Tosja v njega
zaljubila. Slednjič tudi Tosja to
zve in se vsa ponižana umakne,
toda sedaj je prepozno, kajti Iliji
je hudo zaradi stave, saj se je
tudi v njem prebudila ljubezen.
Streli D Dodge City
Tudi s kavboj kami je letošnji
program dokaj dobro založen, da
našim mladim in ostalim ne bi
bilo dolgčas ob resnih filmih. 2e
naslov obeta puškarjenje in vitke
kavboje (ki baje včasih nosijo tu-
di steznike). Bat in Ed Masterson
sta. dobra in čista in njuna de-
janja so samoobrambena. Regan
s svojo tolpo pa je samozvani na-
silnik. In ko ta tolpa likvidira
piija, začenja Bat s pošteno osve-
ti- Kandidira za šerifa, uspe, a za-
r^i premehkega srca znova izgu-
bi zaupanje, zato mu ne preosta-
ne drugega, kot da v strašnem
Spopadu pobije celotno Raganovo
^^Ipo in znova ves dober kot šerif
Zavlada v Dodge Cityu.
Torej film, ki izpolni obljubo:
•^za vsakih pet din po en mrtvec«.
Otvoritveno predstavo nam je
posredoval celjski delavski oder
in to Makarenkovo »Začenjamo
živeti« v režiji Jožice Zupan. Za-
petost, nesproščenost mladih
igravcev je že tako ne preveč dra-
matični tekst medlila. K temu je
nedvomno pripomogla tudi vtes-
njenost »žepnega« odra, kar se
je odražalo pri vseh nastopajočih
'skupinah, ki so imele pretežno
novince v svojih vrstah.
Po mnenju publike in ne na-
vsezadnje po prepričljivosti pa
je bila vrh šmarske revije pred-
stava prosvetnega društva »Bra-
tov Dobrotinškov«, ki so z jezi-
kovno dovšenostjo in uspelo stil-
no ubranostjo prikazali Rabada-
novo »Kvej-Lan« v režiji Tineta
Pečnika. Bržčas bo skupina iz
Škofje vasi z boljšimi maskami
ter z nekaj stilno še dovršenej-
šimi odrskimi efekti tista, ki se
bo v družbi Gornjegrajčanov,
Štorčanov in Celjanov potegova-
la za kar najkvalitetnejšo oceno
in najbrž za »vizo« v Novo mes-
to.
Domačini iz Zibike so nasme-
jali dvorano z Goldonijevo »Pah-
ljačo« v enaki meri, kot je to
uspelo Svobodašem iz Zagrada
pri Celju z Weigelovim »Nami-
šljenim zdravnikom«. Tako jezi-
kovna obdelava kot nekateri ne-
dognani režiserski koncepti ka-
žejo na pomanjkanje časa v pri-
pravah ter tudi na težke pogoje,
v katerih so se v letošnji trdi
zimi znašla marsikatera društva
(pomanjkanje kurjave, primer-
nih prostorov, oddaljenost igral-
cev itd)
Zanimiva je režiserska obdela-
va »Mutavke« dramske sekcije
Svobode iz Žreč. Tako smo imeli
priliko v primerjavi z istim de-
lom v Letušu videti, kako je
gornjegrajska skupina podala to
delo v stilu Comedie de arte«,
medtem ko je režiser Milan
Gombač to snov podal v sprošče-
ni ne toliko stilizirani komediji.
Štorčane pa je mali oder krep-
ko »spodnesel«, saj nekateri
igravci kar niso vedeli, kje naj
hodijo. V svojih vrstah pa so
imeli nekaj odličnih interpreta-
cij, med katerimi je bila naj-
kvalitetnejše podana vloga na
vsej reviji, in sicer vloga služab-
nice.
Prepričani smo 'lahko, da bo
ta vtis nekoliko milejši, ko nam
bodo na okrajni reviji zaigrali
na domačem odru. Bržčas pa je
Wudlerjeva režija Hdmrdovega
dela »Pokojni Christopher Bean«
uspel poizkus mladega amaterja,
novinca.
Revijo pa so zaključili najmlaj-
ši igralci celjskega delavskega
odra z igro »Bogatin in zdravilni
kamen« v režiji Cveta Vernika,
ki je žal vse preveč poenotil dik-
cijo otrok, kar je bržčas izzve-
nelo zelo neotroško. Predelava
v sanjsko zasnovo pçL je kljub
močno poudarjeni didaktičnosti
imela prijeten odzven.
J. Klančnik
Množični nastop mladinskih pev skih zborov na Šlandrovem trgu
V Cerlju bo spomladi veliki mladinski pevski festival
SODELOVALI BODO ZBORI IZ VSEH REPUBLIK IN IZ TUJINE
V dneh od 30. maja do 2. ju-
nija bo v Celju mladinski pev-
ski festival, na katerem bodo
joleg številnih slovenskih sode-
ovaii tudi zbori iz vseh republik,
manjšinjski zbori in dva ali trije
zbori iz drugih držav. Festival
bo torej manifestacija zmoglji-
vosti jugoslovanskih mladinskih
zborov, kažipot napredni zbo-
rovski dejavnosti, svetovalec
zborovodjem in pobudnik ustvar-
jalcem sodobne mladinske pesmi,
kakor je to rečeno v priložnostni
brošuri.
Zbori bodo uvrščeni v dve
skupini. V skupini A bodo zbori
s pevci izpod 15 lèt in v skupini
B mešani, moški in ženski zbori
do 21. leta starosti. Zbori naj bi
imeli 40 do 100 pevcev, če pa
zbor spremlja instrumentalna
iskujpina, lahko šteje tak zibor
skupno največ 120 članov. Pra-
vico nastopa imajo šolski zbori
in zbori prosvetnih društev, ki
so že pred tem uspešno sodelo-
vali na občinskih ali okrajnih
revijah.
Prireditve naj bi bile hkrati
v dveh dvoranah — v Narodnem
domu, kjer bi ocenjevala zbore
strokovna komisija, in v dvorani
kina Union, kjer bi si nastope
lahko v večjem številu ogledalo
občinstvo. Zbori bi torej potovali
iz ene dvorane v drugo. Organi-
zator je sicer proučeval možnost
izvedbe festivala na Muzejskem
trgu, vendar je bilo precej po-
mislekov. Po eni strani bodo
predvidoma tam letos gradili
študijsko knjižnico, razen tega
pa je tudi vprašanje, kakšne bo-
do vremenske razmere v tistem
času. Ge bi bil slučajno dež, bi
pokvaril vso prireditev, ki je pa
sipričo tolikšnega števila sodelu-
jočih ni mogoče prestavljati.
Da postaja Celje središče
mladinskega petja v državi, je
nedvomno zasluga požrtovalnih
in iznajdljivih zborovodij. V dr-
žavne merilu je bil v Celju po-
doben mladinski festival že pred-
lanskim, še pred tem pa so or-
ganizirali v Celju mladinske
pevske festivale v okrajnem in
republiškem merilu. Na zadnjem
velikem festivalu je sodelovalo
35 izbranih mladinskih zborov
s 3500 pevci. Iz Slovenije je na-
stopilo kar 26 zborov.
Celjski pevski festivali so zelo
pozitivno vplivali na širjenje
zborovskega petja med mladino.
Naj omenimo le, da se je samo
v Sloveniji predhodnega tekmo-
vanja predlan€kiiin udeležilo 844
zborov s 43.000 pevci. Qb letoš-
njem festivalu so predvidena v
Celju tudi posvetovanja ziboro-
vodij in glasbenih pedagogov^,
kar bo vrednost festivala še po-
večalo.
Priprave za organizacijo festi-
vala so že v polnem teku. V
okviru okrajne Zveze Svobod in
prosvetnih društev posluje po-
sebna festivalska pisarna. Sesta-
vili so že tudi številne komisije,
tako glasbeno, finančno, stano-
vanjsko, prehranbeno, za propa-
gando, za razstavo glasbene lite-
rature in instrumentov, potem
komisijo za prevoz, tehnično ko-
misijo in komisijo za informa-
cije.
Vodstvo festivala se že sedaj
obrača na Celjane s prošnjo, da
ob času festivala sprejmejo na
prenočišče za dan ali dva mlade
pevce. Večino mladine bodo sicer
lahko nastanili v družbenih oib-
jektih v Celju in bližnji okolici,
del pa bi je vendarle morali
sprejeti prebivalci. Sicer pa so
Celjani že ob dosedanjih festi-
valih pokazali mnogo razume-
vanja in sprejeli mlade pevce
pod streho.
J. V.
Kramljanje v plesnem ritmu ...
Ples je in ostane vrednost, če
znamo postaviti mejo vrednosti.
Zal pa je prav s plesom zvezano
nepravilno večletno gledanje kot
družbeno nepomembna dejavnost,
zato so marsikje posledice tega
gledanja neprijetne, nevšečne ta-
ko v vrstah mladine kot v naših
očeh.
Dejali bi lahko, da nam je ples
»ušel iz rok« in bržčas bo treba
dokaj truda, da ga znova ovred-
notimo kot etično vrednost ter v
njegove vrste vnesemo nevsiljeni
red. Pravzaprav niti ni tako stra-
šno, kot neštetokrat godrnjamo.
Razumljivo pa je, da je ples po-
treba in hotenje in nujnost ter da
je le del mladine, ki je ples spo-
znala v tečajih, kjer je korake
spremljala strokovna beseda in
lep prikaz. Pretežni del pa je bil
vezan na prosti poduk v gostinskih
, lokaUh. Takšen ixxiuk pa ni do-
prinašal etične in estetske vzgoje
mlademu človeku, temVeč ga je
v večini slučajev postavil prav v
nasprotni položaj — v družbeno
nevzgojenega človeka. In v tem
razkoraku, ki je nastal v dveh
različnih danih pogojih, katerim
je botrovalo preveč odklonilno
stališče do plesa, se je izobliko-
val tudi odpor do vseh poseganj
pw novih plesih.
Cačača, rock' and roll, twist,
bosa nova in še nešteto drugih
oblik so modni izrazi nemirnosti
današnjega človeka in nič ne ško-
di, če tudi naša mladina pleše te
plese, le nuditi jim je treba stro-
kovni nadzor, ki bo skrbel, da bo-
do ti plesi prav tako kulturni ple-
si. Marsikje je prav mladina tista,
ki si želi spoznati lepoto plesa, to-
da žal vedno ne najdemo prostora.
Težave pa so tudi s plesnimi
zabavnimi ansambli, ki so vajeni
astronomskih cen, medtem ko
srečujemo na podeželju drugo
skrajnost — divje, samorastne an-
samble, ki igrajo nekaj komadov
po spominu in ne čutijo nobene
potrebe po rasti v okviru prosvet-
nega društva aH Svobode.
Prav tako pa pogrešamo fol-
klorne skupine, ki bi poleg ohra-
njevanja lepih, narodovih zakla-
dov bile pomèmbne tudi kot tu-
ristična zanimivost.
-že
Revija
v Brežicah
konec aprila
2e sedaj se v Brežicah priprav-
ljajo na medobčinsko kultumo-
prosvetno revijo za območje biv-
šega novomeškega okraja. Le-ta
bo v času od 26. aprila do 4. maja.
Na reviji bodo sodelovala pro-
svetna društva iz Hrvaške, da se
obnovi nekdanje prirejanje slo-
vensko-hrvatskih festivalov.
Revija bo izredno bogata, saj
bodo nastopale dramske sekcije,
pevski zbori, folklorne skupine,
medtem ko bo šolska mladina v
teh dneh razstavljala svoje hkov-
ne in foto amaterske dosežke.
Ta teden bo veliko kulturno
doživetje Brežic,
DR
CULE PASKO: GIBANJE
Spoznali smo mladega umetni-
ka, kiparja Cule Paška, kl služi
vojaški rok v Celju. Doma je iz
okolice Drniša — v bližini Meštro-
vičevega rojstnega kraja Pravi,
da so pripovedovanja o njem de-
lovala nanj. Najljubša za obdela-
vo sta mu marmor in les, prav ta-
ko pa ga zanima tudi obdelava
premoga. O njegovih načrtih, po
končanem vojaškem roku, pri-
hodnjič.
V okviru možnosti
Na popotovanju po Srriarskem
smo srečali predsednika občinske-
ga sveta Svobod in prosvetnih
društev tovariša Marjana linger-
ia. Zadostil je naši radovednosti
in spregovoril o uspehih in teža-
vah 20 kultumoprosvetnih dru-
štev, ki živijo in delujejo na
Smarskem.
#	Kakšen je bil vaš predračun
in v kolikšni meri bo realiziran v
občinskem proračunu?
#	Naše potrebe so velike in če-
prav smo v predračune vnesli le
najnujnejše, je kaj hitro porasel
na 3,6 milijonov. Možnosti pa so
drugačne in čeprav nas na občini
razumejo ter nam pomagajo, ka-
že, da se bomo morali zadovoljiti
s polovično realizacijo želja in po-
treb. Težko nam je, ker smo v le-
tošnjem letu največ poudarka dali
predvsem knjižnicam, saj smo kar
zanje namenili 1 milijon sredstev.
Smo na tem, da predlagamo ob-
činskemu ljudskemu odboru usta-
novitev matične knjižnice, vendar
pa spričo pomanjkanja sredstev
to ne bo izvedljivo.
O Koliko knjižnic imate v ob-
čini?
#	Knjižnic je toliko, kolikor je
društev, toda pomembnejše so
predvsem tri. Najmočnejši sta v
Bistrici ob SoÜi, kjer imamo tudi
potujočo knjižnico in v Rogaški
Slatini, ki se lahko pohvali s
15.000 prebranimi knjigami v lan-
skem letu. V danih možnostih bo-
mo skušali predvsem okrepiti po-
tujočo knjižnico (kot zametek ma-
tične), kajti knjižnice prosvetnih
društev so izredno slabo založene
in nimajo skorajda nobenih novi-
tet, čeprav je povpraševanje po
knjigah med kmečko mladino do-
kaj šn je.
#	In kako je s klubsko dejav-
nostjo?
#	Podobno kot s knjižnicami,
čeprav je včasih le lažje priti do
prostora kot do sredstev za naba-
vo knjig. Doslej imamo klube že
v Bistrici ob Sotli, v Šmarju, Ro-
gatcu, Kostrivnici, Zagorju, Pod-
četrtku in Polju. Seveda so vsi še
bolj »revni« razen v Bistrici, kaj-
ti sprva smo si zagotovili prostor
in televizijski sprejemnik. Prepri-
čani pa smo, da bodo ti klubi
kmalu spremenili svojo notranjost
in s tem tudi prevrednotili vse-
bino dela, kajti pri klubih gremo
v skupno delo z vsemi ostalimi
organizacijami. Le na ta način
bodo klubi postali središče vaške-
ga kulturnega in poHtičnega živ-
ljenja
Mimoidoči ...
Takole mimogrede sem
vprašal nekega Svobodaša v
Rogaški Slatini:
»No, pri vas pa menda ni
problem obisk vaših pred-
stav, kajti inteligence imate
dosti in ne manjka vam go-
stov?«
Pričakoval sem pritrdilen
odgövor. Toda ta Svobodaš
me je začudeno pogledal in
čez čas trpko dejal.
»Motite se. Prav to nas
skrbi in nam jemlje voljo,
ker ni in ni obiska,«
Cez čas je, medtem ko sem
nerodno vrtel kozarec z luž-
natim okrepčilom Donatove-
ga vrelca, dodal: »Pa to bi še
človek nekako prebolel, da
ljudem naše delo ni najbolj
pri srcu. Menim predvsem in-
teligenco, kajti mi smo ama-
terji in jim naša kvaliteta
pač najbrž ni povšeči. Huje
je to, če nestrpno čakaš pred
začetkom koncerta ali kakšne
druge prireditve pred vho-
dom in opazuješ mimoid^^če,
ki hite v kino, kjer ravnokar
predvajajo nekakšno osladno
plažo ali kavbojko.«
»No, fK>tem je pač povsod
slično, «sem z grenčično luž-
natim priokusom pomislil na
amatersko kulturno dejavnost
ter premišljeval o tem, kdaj
in ali bo znova nastala potre-
ba v ljudeh še po čem dru-
gem in o tem ali je že čas, da
v naše amatersko delo vnese-
mo povsem nove oblike, tak-
šne, s katerimi bomo tudi te
mimoidoče pritegnili.
—amater
K a juho V sklad
v Šoštanju
Lani v jeseni — na sam občin-
ski praznik šoštanjske občine —
so na pobudo sveta za prosveto
in kulturo sprejeli uvedbo Kaju-
hovega sklada, v katerem naj bi
se zbirala sredstva za nagraditev
jiajboljših delavcev v vrstah Svo-
bod in prosvetnih ter telesnovzgoj-
nih društev.
Toda leto sè je obrnilo in ob-
ljuba je ostala nekje v zraku.
»Sklad obstaja, toda doslej vanj
ni pritekel niti en sam dinar,« je
dejala poročevalka na seji sveta,
ko so sprejemali zaključni obra-
čun za leto 1962.
In da bi vsaj simbolično rešili
zapostavljanje tega sklada, so se
člani sveta za kulturo in prosveto
odrekli sejnini v korist sklada, ki
ima sedaj vsaj najosnovnejšo fi-
nančno podobo.
Ta skromna sredstva so člani
namenili s tiho željo, da bi morda
enkrat vsi sveti pri občinskem
ljudskem odboru in tudi odborni-
ki pripadajočo sejnino prepustili
temu skladu ter s tem pokazali
najlepšo gesto, kateri bodo najbrž
sledile tudi gospodarske organiza-
cije z majhnimi, a za sklad po-
membnimi prispevki.
MADAME B UTTERFL Y
(Ob gostovanju
mariborske opere
v Celju)	S
Za opero »Madame Butterfly« je
vladalo izredno zanimanje in je
bila za 10. marca napovedana
predstava razprodana mesec dni
prej. Organizatorju gostovanja
olepševalnemu in turističnemu
društvu ni preostalo nič drugega,
kakor da je pogodbo, pa čeprav
za ceno materialnih žrtev, raz-
tegnil še na drugo predstavo. Tu-
di ta predstava je bila razproda-
na. To izredno zanimanje potrju-
je organizatorjeva predvidevanja,
da imajo Celjani smisel za lepe
kulturne in kvalitetne storitve ter
da jih od tega ne odvrnejo niti
sorazmerno visoke cene vstopnic.
Prepričani smo, da so bili za to
vnemo z odlično predstavo ♦Ma-
dame Butterfly« bogato poplačani.
O predstavi lahko zapišemo, da
smo bili z njo zelo zadovoljni. Bi-
la je to vzorna storitev ubranega.
solidnega ansambla, ki se je res
pK)trudil, da nam prikaže vse tiste
lepe in sočne Puccinijeve zvoke,
ki so zanj svojstveni, poslušalcem
pa vedno in vedno prijetni.
Nada Zrimškova je pela »Ma-
dame Butterfly« z občutkom za
finese in igro. Bila je razpoložena
in je po našem mnenju bila to
ena njenih zelo dobrih predstav.
Prav lepe storitve so podali ob
njej tudi Boško Lukež, ki je pel
Pinkertona, Karlo Kamušič s kon-
zulom in Ada Thumova, ki je
pela Suzuki. S solidnim povpreč-
jem so bile odpete tudi ostale vlo-
ge. Režijsko je bila predstava so-
lidno pripravljena, čeprav smo
imeli nekajkrat vtis, da je sodelo-
vala naglica; režiser je bil Nino
Uršič, sceno pa sta zasnovala Ri-
javec in Stiglic.
Orkester je muziciral skladno
z lepim smislom za Puccinijev-
ske svojstvenosü; v uvodnem fu-
ga tu mogoče premalo izrazito,
včasih pa malo premočno v ško-
do pevcev.
Za dirigentskim pultom je bil
umetniški vodja opere Vladimir
Kobler, ki je vodil predstavo si-
gurno s pravim občutkom za zna-
čilno Puccinijevo lahko sentimen-
talno cvetočo muziko.
Posebej velja pohvaliti še zbor,
ki je ponovno pokazal svojo lepo
glasovno kulturo, kar smemo zbo-
rovodji Gustavu Rakuši šteti še
posebej v dobro.
Res, bila je lepa predstava in
bomo s takimi storitvami mari-
borčane v Celju vedno radi ix)-
zdravili.
Prof. Zoran Vudler
(D
CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 15. MARCA 1963 ^^
TRI SMERI, KI JIH PODPIRAMO
OB OBISKU ŠENTJURSKEGA KMETIJSKEGA KOMBINATA
SMO SREČALI TUDI DIREKTORJA KOMBINATA TOV. MILA-
NA GRASELIJA, KATEREGA SMO PROSILI ZA NEKAJ ODGO-
VOROV NA VPRAŠANJE, KAKA JE NJIHOVA KONCEPCIJA
RAZVOJA KOMBINATA IN CEMU BODO V TEM OBDOBJU PO-
SVETILI SE POSEBNO POZORNOST. TOV GRASELI JE ODGO-
VORIL TAKOLE NA NASE VPRAŠANJE:
V	grobem povedano pomenita
živinoreja in sadjarstvo za naáe
območje dve pomembni panogi, to
sta tudi osnovni panogi, na kate-
rih sloni koncept razvoja tega ob-
močja v kmetijskem smislu.
V	živinoreji pa spričo posebnih
pogojev zasledujemo tri smeri. Ni-
žinski predeli imajo poudarek na
pdtanju goveje živine, planinski
predeli pa se naslanjajo na to pro-
izvodnjo, in sicer z vzgojo ple-
menske živine, za kar pri nas ob-
stajajo ugodni pogoji. Hkrati po-
meni na našem območju svinje-
reja dopolnilno živinorejsko .pro-
izvodnjo, ki pa je spričo ugodnih
finančnih pokazateljev vsekakor
ne kaže zanemarjati.
V	vseh treh smereh pa smo da-
jali in zlasti še dajemo močan
poudarek proizvodnemu sodelova-
nju. Kar zadeva svinjerejo meni-
mo, da bo potrebno za doseganje
še večjih efektov zamenjati sta-
lež merjascev, kar bomo izvedli
ta in naslednji mesec. Ta ukrep
je ix>treben, ker nam podatki ka-
žejo, da je zaradi opustitve selek-
cije proizvodnja na tem področju
nekoliko padla.
Tovariša Graselija smo vpra-
šali, kako je pri njih sodelovanje
med veterinarsko službo in kme-
tijsko organizacijo. Takole je od-
govoril:
Sodimo, da razvoja živinoreje
brez ustrezno urejene veterinar-
ske službe ni možno uresničiti.
Zaradi tega tudi kombinat pri-
speva za to službo letno okoli 4
do 5 milijonov dinarjev. S tem se
je veterinarska služba pri nas
izognila delni krizi, ki bi dejan-
sko škodovala le kmetijstvu. Tega
pa vsekakor ne kaže dopustiti,
zlasti še, ker je živinoreja na na-
šem območju zabeležila znaten
razmah.
Druga pomembna panoga je
sadjarstvo. Tudi na tem področju
so na našem območju značilne tri
smeri — in sicer vzgoja jagodi-
čevja, nadalje jablan in hrušk ter
hmelja. Najintenzivnejše gremo v
povečevanje sadnih plantaž na
Slomu, v Dramljah in v Slivnici.
Sodimo, da bomo na vseh treh
koncih uspeli v večjih komplek-
sih urediti za okoli 60 hektarjev
sodobnih plantažnih nasadov. Za
toliko pa nameravamo p>ovečati
tudi plantaže jagodičevja, in sicei-
v Slivnici, pri Tmovcu in pri
Šentjurju. Razen tega pa bomo v
kooperaciji gojili skupaj z zadruž-
niki jagoddčevje še na nadaljnjih
20 ha.
M.
Dve prednosti pogodbenega sodelovanja
PRED DNEVI JE BILA V ŽALCU POMEMBNA SEJA ZADRUŽ-
NEGA SVETA, NA KATERI SO VOLILI TUDI NOVE SAMO-
UPRAVNE ORGANE. TAKO JE BIL ZA PREDSEDNIKA UPRAV-
NEGA ODBORA IZVOLJEN TOVARiS FRANC FERLINC, ZA
PREDSEDNIKA ZADRUŽNEGA SVETA PA SO ZNOVA IZBRALI
PODPREDSEDNIKA OBČINSKEGA ODBORA VLADA PLASKA-
NA.	'
To zasedanje zadružnega sveta
Savinjske zadruge je bilo zares
pomembno, kajti to pot so dajali
obračun svojega dosedanjega de-
la. Tako so med drugim menili,
da je bilo izredno koristno in smo-
trno, da so odstopili gozdove
Gozdnemu gospodarstvu, kajti ta-
ko je odpadla vsaka dvotirnost, a
tudi skrb za nego gozdov je tako
bistveno povečana. Istočasno pa
že sedaj lahko opazijo večji izko-
ristek in zmanjševanje stroškov
na tem področju.
Čeravno so pretežni del razpra-
ve posvetili problemom gospodar-
jenja, ker menijo, da je to osnova
za napredek vse doline, pa so se
za hip ustavili tudi pri organiza-
cijskih problemih. Tako so gra-
jali nekatere pojave, ki so bili
značilni za začetek lanskega leta
v nekaterih poslovnih okoliših, ko
so opazili popuščanje tesne pove-
zave med zadružniki in poslovni-
mi okoliši. Hkrati pa so menili, da
so nekateri obrati in delavski sve-
ti ekonomskih enot posvetili pre-
malo pozornosti problemom pro-
izvodnje, zniževanju stroškov,
izboljšavi organizacije dela in po-
dobno.
Zanimivi pa so podatki, ki smo
jih slišali na seji o razmahu pro-
izvodnega sodelovanja v tej za-
drugi. Zasebni kmetovalci imajo
za tržno proizvodnjo sposobne ob-
delovalne zemlje za okoli 8500 ha.
Od tega pa je zajeto v koopera-
tivno sodelovanje kar 7462 ha ali
88 odstotkov vseh obdelovalnih
površin, ki za tržno proizvodnjo
vsaj nekaj pomenijo. Zlasti tesna
■ pa je proizvodna povezaya pri
pridelovanju hmelja, kjer je v ko-
operaciji kar 96 odstotkov vseh
hmeljarjev zadružnikov.
V razpravi pa so obravnavali
tudi ostale kultiire. Tako so de-
jali, da postaja v Savinjski dolini
spričo posebnih pogojev pomem-
ben pridelek krompir, 23lasti od-
kar so z organiziranim sodelova-
njem med zadirugo in zadružniki
uspeli uveljaviti pridelovanje kva-
litetnejših jedilnih sori; krompir-
ja. Tako so lani proizvajali po-
godbeno krompir na 72 ha, letos
pa bodo to številko še bistveno
povečali.
Zanimivi so bili tudi podatki
o tempu rasti živinoreje na sa-
vinjskem območju. Ugotovili so
lahko, da se v mnogih primerih
zadružniki specializirajo za pro-
izvodnjo pitane živine. Podatki o
odkupu živine iz pogodbenega pi-
tanja pa hkrati zgovorno pričajo
o sunkovitem napredku. Pred tre-
mi leti so na tem območju odku-
pili le za kakih 720 ton mesa iz
pogodbenega pitanja, lani pa je
ta številka porasla že na 1450 ton.
Podrobno so govorili tudi o
vzgoji kadrov in štipendistih. Me-
nili so namreč, da hiter tempo
razvoja kmetijstva zahteva tudi
vse več ustreznih delovnih moči.
Zaradi tega dajo letno preko 7
miUjonov dinarjev za štipendira-
nje, imajo pa skupaj na vseh fa-
kultetah in sredi j ih strokovnih
šolah 57 štipendistov.
Na seji zadružnega sveta — zla-
sti v razpravi — pa se je kot rde-
ča nit vlekla ugotovitev, da je hi-
ter razvoj kmetijstva na tem pod-
ročju pogojen s pogodbenim sode-
lovanjem, ki koristi obema — za-
drugi in zadiružndku.
-le
Živina in plantaže
V Ponikvi smo obiskali tudi
obrat šentjurskega kmetijskega
kombinata. Tam smo se seznanili
z upravnikom ekonomske enote
ing. Dragom Cmokom, ki nam je
pokazal njihov živinorejski obrat,
hmeljišča in sadne plantaže.
Trenutno je najintenzivnejše in
najbolje urejeno pitališče, v kate-
rem je povprečno po 276 živali.
Dnevni prirastek so uspeli s pra-
vilnim krmljenjem in ustrezno ne-
go živali dvigniti na okoli 1.3 kg,
kar je zelo veliko. Zanimiva -pa je
ugotovitev, da nekateri pitanci do-
sežejo tudi v povprečju prirastek
1.7 kg dnevno — teh je več —
nekateri pa celo preko 2 kg. To
nam hkrati, je dejal ing. Cmok,
lepo prikazuje, kako bistvena je
selekcija živine in konsolidirana
čreda. Pa tudi kolikega pomena je
pravilna izbira mlade živine za
pitanje. S slabo živino namreč
kljub hudim naporom ni možno^
doseči vidnejših uspehov in po-
gostokrat je lahko prav to vzrok
za neuspeh. No, vendar lahko po-
vem, da pri nas prav temu posve-
čamo pozornost. Zaradi tega tudi
ne govorimo o izgubi pri živino-
reji, temveč narobe. Posamezni
obračuni to jasno potrjujejo, za-
ključni račun pa bo dokaj jasno
pokazal podrobnosti finančne pla-
ti poslovanja tudi našega živino-
rejskega obrata.
Menim, je dejal ing. Drago
Cmok, da je k tem relativnim us-
pehom pripomogel v veliki meri
tudi sistem nagrajevanja, ki smo
ga pri nas uveljavili. Ves kolek-
tiv pitališča je nagrajevan na os-
novi prirastka, kar je merilo naše
proizvodnje. Razumljivo je, da
imajo ljudje tako živ interes, da
se dnevni prirastek pitancev ne-
nehno dviguje, da se zmanjšujejo
stroški in podobno. Da bi sistem
bil učinkovitejši smo polagoma
prešli tudi na redno mesečno ob-
računavanje osebnih dohodkov po
uspehu poslovanja obrata.
Vendar moram omeniti, da nam
je v veliko pomoč pri realiziranju
zastavljenih nalog urejenost ob-
rata. Hlevi so izredno lepo ureje-
ni, imamo primerne silose, v zad-
njem času pa smo za potrebe sad-
nih plantaž začeM tudi sistematič-
no delo pri kompostiranju hlev-
skega gnoja, ki tako daje večji
učinek.
Za našo ekonomsko enoto pa so
razen živinorejskega obrata po-
membna veja tudi sadne planta-
že, ki že obstajajo in ki jih ure-
jujemo. Sedaj imamo za 9 ha sad-
nih plantaž in okoU 4 ha starih
sadovnjakov, v gradnji pa so ob-
sežne sadne plantaže. Menimo, da
bomo do 1965 leta na našem ob-
močju lahko uredili še okoli 20
ha novih sodobnih sadnih plan-
taž, ki bodo osnova naše ekonom-
ske enote. Kar zadeva hmeljišča,
pa menim, da jih spričo pogojev na
našem koncu ne kaže bistveno po-
večati — to hkrati pomeni, da
moramo vso pozornost koncentri-
rati na pravilno rast in razvoj
živinoreje in sadjarstva.
—le
Za boljšo kvaliteto hmelja
V žalskem hmeljarskem in-
štitutu že nekaj časa inten-
zivno delajo na križanju raz-
nih sort hmelja. Gre jim za
večjo kvaliteto in donose. So-
dijo, da bo z križanjem do-
mačega divjega hmelja, sa-
vinjskega goldinga in neka-
terih tujih kvalitetnih vrst
hmelja možno doseči po-
membnejše uspehe.
Vendar tako kot vsako
znanstveno delo tudi ti po-
izkusi in študije zahtevajo
predvsem intenzivno obdela-
vo gradiva, sistematičnost pri
delu ter doslednost. Razen
tega pa pri takem delu ni
moč veliMh rezultatov dose-
či kar v enem letu.
Ko smo jih vprašali o sa-
jenčkih križancev, ki so ta
čas v ogrevalnih gredah, so
nam pojasnili, da je eden od
smotrov križanja tudi, da bi
dosegli večjo odpornost hme-
lja proti peronospori. Letos
imajo posajenih 13 tisoč sa-
jenčkov — pvoizkuse pa vodi
ing. Dragica Kralj.
Povedali so nam tudi, da
bodo kmalu sajenčke križan-
ce presadili v nasade na pro-
sto, kajti vse podobne poiz-
kuse je potrebno opraviti -v
normalnih pogojih. Ogreval-
ne grede uporabljajo le za to,
da si vsaj nekoliko skrajšajo
čas, ki je potreben za temljito
obdelavo.
ŽIVINOREJA
V ospredju
Ko smo obiskali kmetijski kom-
binat v Šentjurju, smo jih prosili
za nekaj podatkov o ukrepih, ki
jih nameravajo uveljaviti za raz-
voj živinoreje in kak obseg bo
le ta zaznamovala že v tem letu.
Analitik podjetja nam je takole
pojasnil osnovne smernice na tem
področju:
Lani smo si močno prizadevali,
da bi razširili pogodbeno pitanje
goveje živine. V tem smo tudi us-
peli, vendar ugotavljamo, da je
bilo lansko leto le prva stopnica
in ustvaritev pogojev za še hi-
trejši razvoj na tem področju v
letošnjem letu. Tako smo lani v
pogodbenem pitanju uspeli spita-
ti 740 pitancev, za letos pa smo si
zastavili nalogo, da bomo spitali
v kooperaciji okoli 1.800 pitancev!
Ti podatki nam dovolj zgovorno
potrjujejo, da je pogodbeno pita-
nje na našem območju dobilo mo-
čan razimah, da ga je razumljivo
spričo ugodnih pogojev za razvoj
živinoreje potrebno še krepiti.
Lani smo zaznamovali tudi del-
no upadanje staleža telet in pre-
velik odstotek telet za zakol. Za-
radi tega prav sedaj podrobno
analiziramo posamezne ukrepe, ki
jih bo potrebno uveljaviti, da za-
vremo ta pojav. Kajti ihitra pro-
daja telet zna škodovati razvoju
živinoreje. Istočasno' pa menimo,
da gospodarski pokazatelji povsem
umljivo govore o nesmiselnosti
prodaje telet za zakol. Seveda pa
morajo ti pokazatelji in prednosti
pitanja ter intenzivne živinoreje
priti do zadružnika; ter še to, da
jo on osvoji.
V tem obdobju pa smo na na-
šem območju posvetili v živinore-
ji veliko pozornost tudi lastni
proizvodnji. Tako smo lani v last-
ni proizvodnji pitancev imeli le
380 glav mlade živine, za letos pa
se bo ta številka bistveno poveča-
la, in sicer na 800 glav — to pa
je kar za preko 100 odstotkov, kar
je vsekakor izrazit skok. Kljub
temu pa sodimo, da ta številka
ni maksimalna in da bodo vsi
štirje obrati s posebno prizadev-
nostjo in ureditvijo dodatnih sto-
jišč brez večjih investicij lahko
načrt precej presegli.
VeUka pridobitev za naše ob-
močje in zlasti za lastno proiz-
vodnjo je vsekakor lastna mešal-
nica močnih krmil. Po podrobnih
izračimih prihranimo v kombina-
tu na ta način domala 5 milijo-
nov dinarjev.
V letošnjem letu pa namerava-
mo precej povečati tudi tempo po-
rasti svinjereje. Lani smo v ko-
operacijski (proizvodnji in pro-
stem odkupu odkupili okoli 1000
prašičev. Letos jih bomo kar 1700,
in sicer samo v kooperativni pro-
izvodnji preko 1400.
Včasih ni bilo taico
Mnoge zadruge podcenjujejo
pomen pravilno organiziranega
odkupa. Podcenjevanje tega pro-
blema lahko sproži vrsto težav, ki
se pozneje poznajo pri vsej dejav-
nositi.
Tako smo na primer v Ponikvi
pri Grobelnem govorili z imnogi-
mi zadružniki. Vsi so poudarili,
da je zlasti pri živinoreji pomemb-
no dejstvo, da zadruga odkupi ži-
vino tedaj, ko je dopitana аИ ko
kooperant to zaradi posebnih po-
gojev želi. Sicer zabrede v škodo.
Hkrati pa so pripomnili, da je
to od bistvenih stvari za nemote-
no sodelovanje v kooperaciji.
Zraven pa so še povedali kriče-
če primere iz preteklosti. Zlasti je
bilo hudo v stari Jugoslaviji, ko
kmetovalec nikdar ni vedel, ali bo
lahko prodal živino ali ne. Navad-
no pa se je zgodilo, da ga ni mo-
gel in da so vmes posegli prekup-
čevalci. Seveda na škodo kme-
tovalca. Danes, pravijo zadružniki
v Ponikvi, teh piojavov ni več.
Hkrati pa tudi ni pogojev za po-
slovanje prekupčevalcev, kajli za-
družnik lahko najbolje proda ži-
vino zadrugi.
Povedali so tudi, da je organi-
zacija prevzemanja dopitanih ži-
vali v vsakem času ena od naj-
večjih prednosti in da bi temu ne
smeli zmanjševati ix)zornosti.
M-
Brez truda
ni žetve
ICo smo obiskali znano živino-
rejsko središče v šentjurski obči-
ni — Ponikvo, smo se zglasili tu-
di pri živinorejcu Francu Maste-
nu. Zastavili smo mu nekaj vpra-
šanj, na katere nam je rade volje
odgovoril. Takole je dejal:
Lani sem spital za trg skupaj
s sinom 16 pitancev in sicer zra-
ven krav mlekaric in pujskov,
ki jih redimo na našem posestvu.
Mlekarice so za naše območje za-
enkrat še zanimive, zlasti zaradi
bližine postaje in učiteljstva. To-
da največji učinek smo imeli s
pitanjem. Vendar menim, da 16
pitancev še ni skrajna meja in da
bomo lahko spitali letno tudi do
20 pitancev. Toda pri tem je nuj-
no potrebno poudariti, da je tudi
sistem kmetovanja potrebno pri-
lagoditi intenzivni živinoreji. In
še nekaj bi pri tem rad dodal,
namreč to, da bi tega učinka ne
dosegli, če bi s sinom ne delala
skupno in če ne bi dosledno upo-
števal njegove nasvete, ki so nam
spričo njegove šolske izobrazbe
ogromno koristile.
To pa se je tudi poznalo pri ure-
janju sadovnjakov, ki so, da tako
rečem, naša druga kultura. Uredili
smo si za 3 hektarje sadnih plan-
taž. Veste, je pristavil, naše ob-
močje je že tako, da se sadje ob-
nese.
Potem smo ga vprašali, če pri
njih izračunavajo prirastek pi-
tancev?
»■To pa vsekakor-"-«, je dejal, «-kaj-
ti sicer bi se kar hitro zgodilo, da
bi ne bilo učinka. Z redno kon-
trolo dnevnega prirastka pitancev
pa smo prilagajali tudi krmila in
tako dosegli povprečni prirastek
od 1 kg do 1.3 kg dnevno.
Tovariš Masten nam je še po-
Vedal, da se na njihovem območ-
ju neprimerno bolje obnese sivo-
rjava pasma, ki uporabi manj kr-
mil, ima boljši izkoristek in pri
kateri se lahko doseže večja klav-
nost. Vendar vse pod pogojem, da
gre za čisto pasmo.
Beseda je potem nanesla na
gnojila. Ves gnoj iz hleva upo-
rabimo doma, je dejal, toda to
vsekakor ne zadostuje. Tako smo
lani dokupili nekaj preko 3000 kg
umetnih gnojil. Tega vsekakor ne
bi, je prostodušno dejal tovariš
Masten, če bi ne ugotovili, da se
gnojenje bogato obrestuje. Z zem-
ljo je pač tako, čim več ji daješ,
tem več od nje dobiš nazaj.
Franc Masten pa je na koncu
še dejal: »-Nikakor si pa ne smete
misliti, da pride vse samo od se-
be. Za vsako malenkost "je potreb-
na pazljivost. Naj vam povem do-
ber primer, ki pa veliko po svoje
pove.
Ko je bil velik sneg, so se zajci
lotili tudi drevja, in sicer vseh
debel — tudi starejših, katerih po
navadi ne načenjajo. Zato sva se
s sinom odločila za zaščitni ukrep,
ki pa je v celoti uspel. Drevje sva
namazala tenko s staro gorko ma-
stjo, ki je ni škoda, čez pa sva
potrosila apneni dušik. No, od te-
daj ima drevje »mir-« pred zajci.
Drugje pa so zajci ta čas naredili
veliko škodo, celo kron so se lo-
tili. Vidite, tako je pri nas na de-
želi.
Ko smo se poslovili, smo tov.
Mastenu obljubili, da se bomo
spomladi v njihovem koncu še
oglasili, pa da bomo slikali sa-
dovnjak, ko bo v cvetju.
M. I.
OBISKALI SMO
PONIKVO

CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 15. MARCA 1963 ^^
za mlade bralce
Pri babici na Frankolovem
Na vrata je potrkal sestric Be-
no. že od praga me je vabil:
»Veš, Rudi, jaz grem k babici!
Pojdi z menoj«! »O, seveda«! sem
se hitro strinjal in po strani po-
gledal mamo. Z nasmeškom na
Obrazu mi je dovolila.
Srna in koza
- prijateljici
Tako dolgi bi bili zimski ve-
čeri, če si jih ne bi krajšali s pri-
povedovanjem raznih zgodb. Ne-
kega večera nam je očka pripo-
v^edoval resnično zgodbo o čud-
nem prijateljstvu, ki mu je bil
sam priča — o prijateljstvu med
smo in kozo. Takole je bilo:
Vsak večer se je srna odpravila
ла nevarno pot. Hodila je po po-
ljih in trarvnikih, preskočila kota-
nje in grmovje, dokler ni prišla
do hlevčka, kjer je prebivala nje-
na prijateljica — koza. Moj očka
je to čudno prijateljstvo in obiske
opazil, odgmil je zaveso na oknu
in zagledal mlado smo. Odločil
se je, zelo tiho stopil na vrt in
usmeril svoje korake proti srni.
Toda srna ga je pravočasno zagle-
dala in na drugi strani skočila iz
vrta. Tam se je še enkrat obrnila
in ga navihano .pogledala. Odtlej
je oče večer za večerom opazoval
čudno prijateljstvo koze in sme,
ki je vsako noč prehodila dolgo
pot, da je obiskala svojo prijate-
ljico.
Valerija Prevoršek,
Izgubila sem sestrico
Naslov obeta žalostno zgodbo;
pa ne bo taka, vesela bo!
Letošnjo zimo sem prebil na
smučeh, toliko sem se smučal. Ne-
ko popoldne me je mlajša sestrica
močno nadlegovala, naj jo pope-
ljem zadaj na smučeh. Ker se vča-
sih boji, sem le po krajšem obo-
tavljanju privolil. Ko sva se pri-
peljala nekaj metrov, jo je na-
enkrat prikuril za nama moj pes
Piiki. Sestrica se je ustrašila in
naenkrat je ni bilo več za menoj.
Piki je menda mislil, da se hoče
sestrica z njim poigrati, pa jo je
takoj naskočil. Pri priči serti usta-
vil in stekel k snežni kopici, kjer
sem komaj ločil Piki j a od sestri-
ce. Rešil sem jo iz visokega snega
in komaj je zadržala solze — pa
ne vem, ali od smeha ali od stra-
hu'.
Tisti dan se sestrica ni več vo-
zUa na smučeh, temveč na sose-
dovih sankah s sošolko Milico. Re-
kla pa je, da bo tako dolgo na-
dlegovala očeta, da ji bo kupil
sanike. Na njih je namreč bolj
vamo, je dejala.
Maks Skorja,
Jurklošter
Čez uro in pol sva z Benom že
stala na postaji, »oborožena«
vsak s svojimi smučmi in na-
hrbtnikom. Vožnja je zelo hitro
minila. Babica stanuje pc)l ure
hòda od glavne ceste, vendar sva
bila midva pred domačo hišo že
čez petnajst minut-
»O, glej ju, poba«! se naju je
razveselila babica. Povabila naju
je v toplo hišo irL kmalu se je
pred nama kadila skodela žgan-
cev in vročega, vrgčega mleka.
Dan nama je med smučanjem
hitro minil. In marsikaj sva do-
živela! Najprej sva videla srni,
ki sta glodali kruh, ki ga je na-
stavil domači lovec Karli. Prizor
naju je očaral in nekaj časa sva
strmela v lepotici. »Oh«, je
vzdihnil Beno, »škoda, da nimam
s seboj fotoaparata«! To bi bila
prav gotovo najlepša slika v moji
fotografski karieri«! Na robu
gozda sva naletela na veverico.
»Primi jo«! mi je hudobno sve-
toval Beno.
Smučala sva se do štirih po-
poldne. Ko sva vozila zadnjo
»turo«, sva pod drevesom našla
premrlo siničko. Doma sva jo
izročila babici, ki naju je pou-
čila, da premrlih živali ne sme-
mo nositi v tople prostore. Ba-
bica je ptičko kmalu spravila na
noge in čez čas je sinička že ve-
selo odletela.
Okoli šestih zvečer sva se od
babice poslovila in ob sedmih
sem že bil dòma, kjer me je po-
zdravil moj papagajček Jakec.
Bil je vesel! Morda zato, ker sem
se vrnil, ali pa zato, ker je slutil,
da sem preživel lep dan.
Rudi Sovine,
Kocbekova 1, Celje
Zlomljena smučka
Zlomljena smučka
Tiste počitnice so bile lepe. Po
bregu pod trgom so se drsali,
smučali in sankali otroci. In sose-
dov »ta majhen-« je bil ves srečen.
Ko je zjutraj vstal, je že bil na
smučkah in tako smo vsi videli,
kako se je fant vozil po strmini
kar ves dan. Pogumen dečko, to
je treba priznati!
Toda njegovo navdušenje mo-
ramo razumeti. Sele pred nekaj
dnevi je dobil smučke; bile so le-
pe in svetile so se tako, da je celo
muc, ki je dremal pri peči, postri-
gel z uhlji in zadovoljno zapredel.
»Ta majhen« je pri priči pozabil
na vse, kar ga je prej zabavalo.
Pozabil je na pripovedke o kralju
Matjažu, na zgodbe o Matiji Gub-
cu in na vse tiste številne prav-
ljice, ki mu jih je pripovedoval
dedek. In dedek se je čudil!
No, kot rečeno, je bil naš fantič
kar prilepljen na smuči. »Tako
bom vsaj malo podoben junakom
iz dedkovih pripovedk,« si je mi-
slil. Ampak dečko ni pomislil, da
zemlja ni ravna in da si je spodaj
v dolini lani Liska zlomila nogo ..
Drvel je ,po strmini... Naen-
krat pa — bel .oblak v dolinici in
rahel pok ...
»Drejček, Drejček,« je dedeilc
klical svojega vnuka. »Kako dolg-
čas je brez paglavca!« Toda bli-
žal se je večer in dedek se je to-
lažil, da bo dečko kmalu prišel.
Prišel pa je šele, ko je padla noč.
Počasi, s premrlimi rokami, s ka-
terimi je stiskal k sebi zlomljeno
novo smučko, je prišel. Dedek se
je ozrl in se nasmehnil. »O, le k
meni, dečko!« »Ta majhnemu« so
privrele solze v oči. »Le nikar ne
joči! Bo že bolje!«, ga je tolažil
dedek. »Jutri bova smučko zbila,
pa boš šel nazaj.«
Tako je dejal dedek, čeprav je
vedel, da tega ne bosta mogla sto-
riti. In dečko se je dvignil na peč
k dedku. Toplo je bilo in potolažil
se je.
»Takrat, v starih časih,« je za-
čel dedek pripovedovati pravljico,
»takrat so živeli v teh lô-ajih ne-
usmiljeni grofje ...« In dedek je
govoril in govoril, dokler sosedov
»ta majhen« ni zaspal z muco v
rokah.
Njuna pot je dolga
Še se najdejo junaki! In to
med mladimi ljudmi! Le po-
glejmo! Tole sta Ivan in Vi-
da Kocjan iz Osredka v šmar-
ski občini. Srečala sem ju na
poti v šolo. Zapletli smo se v
pomenek in zvedeli, da hodita
Vida in Ivan v šolo v sev-
niško občino, v Pišece. Piše-
ce pa so od Osredka oddalje-
ne celo uro in pol hoda. No,
vidite, zato smo rekli, da sta
Ivan in Vida junaka.
»Pozimi je še šlo,« nam je
povedal Ivan. »V šolo sem
se vozil namreč s smučmi!
Pa tudi pomladnih mesecev
se ne bojim; kadar je toplo.
tudi takle enourni sprehod ni
odveč.«
Tistim, ki tožijo, da imajo
v šoli težave, pa na uho še
tole: Ivan je kljub temu, da
vsak dan dobre tri ure peša-
či, drugi najboljši učenec v
šoli. In to ne samo v vedenju,
temveč tudi pri učenju! Mi-
slim, da bi ga lahko posta-
vili za vzgled marsikateremu
mestnemu fantiču, kaj pra-
vite?
Ivanu in Vidi pa želimo v
šoli še veliko uspehov in
mnogo prijetnih doživljajev
na njuni dolgi poti v šolo in
iz nje.
Dragi
mladi
prijatelii!
Na nagradni razpis o naj-
boljših spisih o doživljajih
med počitnicami smo dobili
toliko odgovorov, da nismo
vedeli, koga naj izberemo za
nagrado. Pa sino se zatekli
k žrebu, ki je izmed številnih
pisem izbral tele tri:
Maksa Skorjo, Jurklošter,
Gozdec 14, Rudija Sovinca,
Celje, Kocbekova 1 in An-
gelco Jesenek, Celje, Kajuho-
va 10. Maksu bomo poslali
nagrado tisoč dinarjev, Ru-
diju in Angelci pa po petsto
dinarjev.
In zdaj še k razpisu nagrad
za prihodnjič! Tokrat smo se
odločili, da vzpodbudimo se-
stavljalce križank. V prihod-
nji naši rubriki bomo nagra-
dili tri najboljše križanke, ki
nam jih boste poslali. Nagra-
de bodo po tisoč pet sto, ti-
soč in petsto dinarjev. Kri-
žankarji, pazite, da ne bodo
križanke sestavljene iz sa-
mih enozložnic in da ne bo
v njih kar mrgolelo črnih
polj.
Seveda pa bomo veseli tudi
vsakega drugega prispevka.
Lepo, lepo pozdravljeni!
Uredništvo
Tretji mali jubilej
Punčka iz velikega bloka na
Otoku je praznovala tretji rotj-
stni dan. To je že lep jubilej!
Še enkrat toliko in še eno leto
pa bo že morala v šolo in takrat
bo za igranje veliko manj časa.
Namesto da bi se podila po dvo-
rišču, bo morala takrat sedeti za
mizo in vaditi i, o, e, u, a. No,
kljub temu pa se naša mala
punčka prav nič ne boji šole;
nasprotno, celo veseli se tistega
dne, ko bo prestopila šolski prag.
Tretji jubilej pa ni pomemben
samo zato, ker loči punčko do
šole ravno toliko let in še nekaj
mesecev, temveč tudi zato, ker
je punčka zdaj že velika deklica.
Lepo hodi - nič več je ne zanaša
tako ko,t sosedovega fantka, ki
poskuša prve kprake, lepo govo-
ri, skratka, praznuje že tretji
rojstni dan!
Vidite, prav zato je punčka iz
velikega bloka na Otoku sklenila
svoj mali Jubilej še posebej s/o,-
vesno praznovati. Povabila je k
sebi vse otroke velikega bloka,
vse tiste svoje male tovariše v
igri; mamica jih je posadila za
mizo in vsi skupaj so »zapili«
tretji mali jubilej!
Tekmovanje na Polulah
Ni še dolgo tega, ko so učenci
osnovne šole na Polulah priredili
smučarsko tekmovanje. Pravza-
prav so tekmovali učenci^dveh
šol — polulske in druge osnovne
šole iz Celja. Tekmovalo je nekaj
manj kot sto dečkov iz obeh šol,
dekli C pa je bilo samo sedem.
Vsak je dobil svojo številko in šli
smo na start. Dečki so imeli dalj-
šo progo kot me.
Ko so dečki končali s smukom,
so šli skakat. Deklice pa smo za-
čele tekmovati. Ko so ugotovili
mesta, sem zvedela, da sem od-
nesla četrto mesto. Po končanem
tekmovanju smo odšli vsak na
svoj dom.
Kmalu na to smo imeli okrajno
prvenstvo na Celjski koči. Morala
bi tekmovati tudi jaz, a nisem,
ker sem bila zelo prehlajena. Zal
mi je bilo, pa kaj sem hotela!
Zdravje, pravijo, je najvažnejše!
Marjana Simonie,
7. b razred,
II. osn. šola Celje
KANGLICA mleka
Dogodilo se je lansko jesen. Kot
po navadi sem tudi tisto usodno
jutro odšel po mleko. Vračal sem
se že domov in hodil po skrajni
desni strani, prav po betonskem
traku. Za mano je pripeljal neki
osebni avto in trčil v mojo kangli-
CO. Zbilo jo je v zrak in vse mle-
ko se je razlilo. Lastnik avtomo-
bila je takoj ustavil in prišel pre-
strašen pogledat, če me kaj boli.
Nato me je odvedel k moji stari
mami, se lepo opravičil in mi iz-
ročil tisoč dinarjev za novo kan-
ghoo.
Radovan Reja,
Petrovce
Srna pred kočo
Letošnje počitnice so bile zelo
lepe in zelo — dolge. Bile so pol-
ne smeha in veselja otrok, ki so
se sankali, smučali in drsali. Vsi
otroci, ki hodijo v šolo, so si po-
čitnice pošteno privoščili.
Tudi jaz sem storila tako! Z
očkom sva se napotila na Mozir-
ske planine. Bilo je zelo lepo. Moj
najlepši trenutok v počitnicah je
bil, ko sem nekega dne sedela
pred kočo in je k meni priskak-
Ijala mala srnica. Videti je bila
zelo lačna. Stekla sem k očku v
kočo. Srnico sva nakrmila, nato
pa jo pustila v sneg in zimo.
Kar prehitro sva morala domov.
Toda tudi v Celju je bilo lepo.
Veliko sem se sankala v mestnem
parku. Tam pa sem tudi doživela
najbolj žalosten dogodek v letoš-
njih počitnicah. Nekega dne sem
namreč zagledala skupino fanti-
čev, ki so mučili psa, vpreženega
v sani. In ta dogodek je zelo za-
grenil moje lepe počitnice.
Angelca Jesenek,
Kajuhova 10,
C sije
VASA PISMA . VAŠA PISMA
Na katero izmed vaših siewlnih pisem
naj najprej odgovorim? ToliJco pisem
smo dobili, da smo zdaj ires v zadregi.
Pa začnimo pri pismu Maksa Skorje
iz Gozdeca U. pri Jurkloštru. Med dru-
gim nam piše tudi tole:
Oglašam se vam prvič. Predno vam
kaj več napišem o svoj(?h doživljajih
med počitnicami, vam moram povedati,
da sem пагосл1к Celjskega tlednika.
Nanj sem se naročil v šoLi - sem namreč
učenec petega razreda osnoivne šole Vrh
nad Laškjm. Zelo rad prebiram vaš ted-
n'k lin ga vsak teden komaj pričakujem,
pa tudii naš ata. On je naročen tudi na
Kmečki glas in težko je reči, katerega
ILvIa bi se laže odrekel. V glasu ga
zanimajo nasveti o kmetijstvu, tednik
pa pri'naša razne vesti o krajih in lju-
deh, ki so nam domači in znani.
Pozdravlja vas Maks!
Dragi Maks, hvala za pismo in pri-
znanje našemu listu. Veš, resnično se
trudiimo, da bi v njem pisali o stvareh,
ki naše bralce zanimajo. Včasih nam
to uspe l>olj, drugič manj. Eni so z
listom zelo, drugi pa sploh niso zado-
voljni! Zato nam je Tvoje pismo pri-
neslo tudi precej dobrega razpoloženja.
Vabimo Te, da nam še pišeš in da še
vnaprej €<staneš naš zvesti naročnik.
Od Jožice Oprešnik, dijakinje 8. c.
razreda šole Franja Vrunča na Iludinji
pa smo dobiili pisemce, v katerem je
priložila križanko in pa predloge za
šest vprašanj, na katere naj bi bralci
naše rubrike odgovorili.
Draga Jožica, hvala Ti za oboje. Veš,
križanko bi objavili, če bi nam do pri-
hodnjiič poslala kakšno majhno prepiro-
stejšo, tako, ki nam ne bi zavzela pre-
veliko prostora. O predlogih za nagrad-
na vprašanja pa tole: če se spomniš,
so naši mladi bralci na vprašanja o
Stanetu Rozmanu že odgovarjali. Res
je, da je bilo to pred meseci, bilo pa
je vendarle. Piši nam še in lepo po-
zdravljena!
Tudi Fanika PšenLčniJt iz Blata 6 pri
Slovenskih Konjdcah je med tistimi, ki
so se nam prvič oglasili. Draga Panika,
dobili smo Tvojo pesmico. Da ne bi
misija, da smo nate pozabñli, smo se
odlwili, da se pogovorimo s Teboj v
»Vaših pismih«. Pesmica nam je bila
sicer všeč, občutek pa imamo, da s¿ jo
tako bolj »na hitro« napisala. Vzemi si
drugič več časa in še nam piši. Prav
veseli bomo Tvojega pisma!
Anica Jus iz Letuša se nam je prito-
žila, da nj do'bila nagrade, ki smo ji jo
obljubili. Ljuba Anica, pozaniimali i>mo
se za to v našem računovodstvu. Ugoto-
vili smo, da si medtem, ko naša rubrika
ni izšla, morala nagrado že prejeti. Saj
je tako, kajne? Piši nam še kaj in
prejmi naš lep pozdrav!
In še ena Anica — Anica Ocvirk iz
Teharja - stara znanka naše rubrike.
Takole nam piše:
2e dolgo, dolgo je od tega, ko sem
vam zadnjič poslala svoj prispevek. Zato
sem dolžna, da se vam opravičiim in na-
vedem vzrok temu premoru. Obiskujem
osmi razred osnovne šole. Ker bi se po
končani osemletki rad vpisala na gim-
nazijo, se moram letos v šoli še posebej
potruditi. Zato sem se te dni bolj po-
svetila učenju kot pisanju. Odslej pa
bom .spet več pisala. Moja želja je, da
bi bili moji prispevki čimboljšii in da
bi vzbudil; k pisanju še druge mlade
bralce. Imam pa še eno željo! Skoraj
vsi mojii znanci so istega mnenja: me-
nimo namreč, da bi morala rubrika za
mlade bralce redneje izhajati. Ce je
že nemogoče, da bi bila vsak teden, naj
bi se zvrstila vsaj na štirinajst dni.
Anica, vedno smo veseli starih znan-
cev. Tudi Tvoje pismo nas je razveselilo,
predvsem zato, ker je pokazalo, da nisi
pozabila na nas in da nam boš odslej
redneje pisala. Najprej, Anica, o Tvo-
jem predlogu. Veš, o naši rubriki ^
različna mnenja. Nekateri bralci, bi jo
prav radi brali vsak teden, veš, drugi
pa spet niso zanjo. Zato smo se zaenkrat
odločili, naj (zhaja samo enkrat meseč-
no. S tem pa seveda ne rečemo, da bo
to držalo za vse večne čase. Vseeno,
Anica, hvala za predlog! Oba Tvoja
prispevka pa bosta še prišla na vrsto.
2eVmo Ti, Anica, veliko uspehov v šoli
in - lepo pozdravljena.
Pr;jatplj.><ki pozdrav in zahvala za
pisma tudi vsem tistim našim mladim
prijateljem, ki jim nismo uspeli odgovo
riti. Mnogi bodo prišli na vrsto še pri-
hixlnjiò!
Uredništ\o
(Dragi
UREDNIK !
Cc.l'h šest let sem stara in sem že na-
ročnica vaša. Je katera mlajša?
V šolo še ne hodim, doma pa že vadim,
čitam, računam, pišem in rišem, pa tudi
že kaj napišem.
Sedaj ko je zima in zunaj hud mraz,
uboge so ptdčke, a ne pri nais; vsak dan,
ko padal je sneg, sem za jerebičke na-
trosila pšoničke.
To je moje prvo pismo, ki sem ga vam
sama napisala, le mama mi je nareko-
vala.
Vas pozdravlja
Minka Ravnaik
Ran,kova 21,
Celje
Draga Minka! Nismo vedeli, da imamo
tako mlade naročnice! Kako razveselila
si nas s svojim pisemcem! Ohrani svojo
dobro voljo in pozdravi mamico!
Za spomin na letošnje zimske dni.
Počifnice v mavcu
Tudi jaz bom pisala o smuča-
nju! Kaj pa hočem, ko je bilo
letos tcfiko snega in je meni
prav sneg marsikaj hudega pov-
zročil.
S prijateljico Majo sva se na-
potili smučat na bližnji hrib-
Nekaj časa sva se smučali tu,
pa spet drugje, skratka selili sva
se, kakor stari Slovani. Ko sva
se nekako »vsidrali«, sem se
spustila z velike strmine. Do po-
lovice sem pripeljala srečno^ na-
to pa me je zaneslo iz proge v
tir, ki so ga napravili sankači.
In padla sem, Jcolikor sem bila
dolga in široka. Noga me je moč-
no zabolela. Poskušala sem vsta-
ti, pa nisem mogla. Poklicala sem
Majo, ta pa je mislila, da se
samo delam. Potem pa me je
le dvignila. Pobrali sva smuči in
se šli smučat na drugo stran.
Tam sem se spet zaletela v kup
zemlje, pokrite s snegom. Potem
sva odšli domov in igrali ping-
pong. Mene pa je noga vedno
bolj bolela. -.
Drugo jutro sem dobila c\ tro
povelje: »Takoj v bolnico«! In
morala sem iti. Dobila sem ma-
vec in cel teden sem morala le-
žati. Cel teden! Komaj sem zdr-
žala. žalostno san gledala skozi
okno na hrib, po katerem so
drveli smučarji.
Komaj sem dobro zvedela, da
so počitnice podaljšane, sem mo-
rala spet v bQlnišnico. In veste,
kaj so mi tam naredili? Dobila
sem mavec za štirinajst dni!
Nesramnost! Jaz v mavcu, po-
čitnice pa podaljšane.
Zdaj je tistih štirinajst dni že
davno minilo in nogo imam spet
zdravo. Spet smučam z Majo, a
veliko bijlj previdno!
Marjana Miklaužič,
Mozirje 70
ф
CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 15. marca 1963	©
w
C£
LJUDJE
HOČEJO...
Na Bizeljskem je treba sto-
piti v šolo, če hočete biti in-
formirani o družbeni aktiv-
nosti tega kraja. O tem sem
se prepričal sam, kajti kam
naj stopi človek, ki je prvi-
krat v nekem kraju?
Tovariš Rok Kržan ni sa-
mo šolski upravitelj, kot nje-
gove sodelavke na šoli niso
samo učiteljice. Je že tako v
takih krajih, in večji del
družbeno-^litičnih bremen
leži na ramah prosvetnih de-
lavcev.
Poprosil sem tovariša Kr-
žana, predsednika krajevne
organizacije Socialistične zve-
ze za razgovor o razgibano-
sti kraja.
Naš krajevni odbor SZDL
ima pet podružnic, ki skupaj
združujejo 1.039 članov. S
številom članstva sicer ne
smemo biti zadovoljni, saj
predstavljamo okoli 51 od-
stotkov vseh volilcev v tem
kraju. Naš krajevni odbor
in vsi vaški odbori s precej-
šnjim uspehom tolmačijo pre-
bivalstvu vse važnejše ukrepe
in naloge, ki jih sprejema ob-
činski ljudski odbor, pred-
vsem pa je naloga SZDL, da
razgiba dejavnost in samo-
iniciativo prebivalstva. Pri
tem so seveda vse organiza-
cije po vaseh dosegle dolo-
čene uspehe, najbolj pa se
odlikuje vaška organizacija
Dramlje. — Vitna vas, kjer
z uspehom gradijo svojo ok-
rajno cesto. Lani so v to ces-
to »vgradili« poleg kubikov
kamenja še okoli 42.000 pro-
stovoljnih ur. Jasno je, da so
bili deležni tudi pomoči ko-
mune, ki vodi politiko dode-
ljevanja sredstev v kraje,
kjer tudi prebivalci nekaj
storijo. Primer aktivnosti te-
ga vaškega odbora SZDL, ki
ga vodi tovariš Ivan Urek, je
zgleden primer, ¿aj vse je
možno narediti, če ljudje ho-
čejo ...
Zanimalo me je, kateri je
poglavitni problem kraja. To-
variš Kržan je odgovoril tu-
di na to vprašanje:
Ljudje sami postavljajo na
prvo mesto graditev ceste
Bizeljsko-Pišece. Ta cesta je
bila projektirana že pred voj-
no in je predstavljala tako-
imenovani »-predvolilni ob-
jekt»-. Cesta, ki je ostala ves
čas samo na papirju, postaja
vse bolj nujna. Iz Pišec na
Bizeljsko je treba zdaj po
cesti daleč naokoli preko Glo-
bokega, kar pomeni najmanj
trikrat večjo dali avo kot bi
bilo potrebno. Pišece imajo
sicer samostojni krajevni od-
bor in krajevni urad kot Bi-
zeljsko, toda gospodarstvo in
življenje se ne ozira na po-
litično-teritorialne meje. Ce-
sta postaja še bolj aktualna
po izgradnji železnice in zdaj,
ko sta bivši zadrugi Pišece in
Bizeljsko združeni.
To sta bila dva odgovora
na dve vprašanji. Moral sem
pustiti tovariša Kržana nje-
govim pionirjem in mladin-
cem ter kolektivu — in bliž-
njemu strokovnemu izpitu.
Veliko uspeha in vso srečo!
—ček
Kapelske žene na svoj dan
Šolska mladina in Socialistična
zveza Kapele so vsem ženam iz
območja Kapel priredili lepo pro-
slavo. Deklamacije, dramatski pri-
zorčki, nastop ženskega kvinteta
in mladinskega orkestra so izpol-
nili pester program, po zakuski
pa je na novo obnovljeni sekstet
(mladinski orkester) še skrbel, da
so mlade in stare zaplesale in po-
zabile v gasil.skem domu svoje
vsakodnevne težave in skrbi.
Mala 1(гоп!ка - Brežice
Od 2. do 8. 5. 1963 je bilo rojenih 11
dečkov in 7 deklic.
Porok ni bilo.
Umrl je AJSTER PETER, kmetovalec
iz Gor. Pirošice 20, star 65 let.
Koristna pridobitev ob prazniku
V Brežicah so ob prazniku 8. marcu svečano odprli prostore
novega otroškega dispanzerja, ki ima v kletnih prostorih tudi ga-
ražo in druge prostore za rešilno postajo. Otroški dispanzer je bil
prej v stavbi zdravstvenega doma, kjer je bila že velika stiska za
prostor. Pridobljen prostor v zdravstvenem domu pa bodo zdaj
lahko koristno uix>rabili za specializirane ambulante.
Kai pripravila bizellslco
turistično društvo
Bizeljsko turistično društvo vo-
di tovariš Knapič, ki je kot upo-
kojeni prosvetni delavec verjetno
tudi najbolj seznanjen s pretek-
lostjo kraja, njegovimi mikavnost-
mi in potrebami. Tovariš Knapič
verjetno ni razkril vseh načrtov
društva, ko mi je naštel tri:
Ф V rokah sem že držal prvo
številko njihovega krajevnega ča-
sopisa, ki ga tiskajo na razmno-
ževalnem stroju. List izhaja zato,
da seznanja prebivalce z naloga-
mi političnih organizacij in druš-
tev kraja, uči mladino in odrasle
spoznavati svoj kraj, kar je pogoj
za uspešen turizem.
Ф Na Bizeljskem so znana jur-
jevanja. Vsaj tako zanimiva so
kot v Beli Krajini. Na nedeljo
pred ali po 24. aprilu imajo na-
vado v trumah oditi v gozd, kjer
se veselijo, pečejo jajca in pijejo
vino, ki na Bizeljskem raste.
# Skupaj s političnimi organi-
zacijami nameravajo prirediti za
4. julij večjo prireditev v spomin
na prve aktiviste in borce tega
kraja. Ob tej priliki bodo sodelo-
vali tudi zagrebški Slovenci.
Zakaj je zmanjkalo drv?
Ko smo pred dnevi obiskali ne-
kaj krajev v severnem predelu
brežiške občine, smo nekajkrat
slišali pritožbe in pripombe, češ,
količina lesa za lastno uporabo je
bila kmetom zelo pičlo odmerje-
na. Nekatera gospodarstva so po-
kurila zadnja polena, zmanjkalo
pa je tudi klad.
Eden izmed glavnih vzrokov za
stisko, ki je nastala s kurjavo v
nekaterih krajih brežiške občine,
je brez dvoma zima. Tega se na-
vsezadnje zavedamo prav vsi, saj
nihče ni predvidel tako dolgo in
tako hudo zimo. Kurjave je
zmanjkalo tudi mestnim prebival-
cem, ki so zategadelj bili še" na
slabšem. Kot vsak posameznik ni
računal na take razmere, tako tu-
di merodajni ljudje (v tem pri-
meru v bivšem novomeškem okra-
ju niso povečevali običajnih koli-
čin. Morda bi lahko očitali pre-
teklosti tudi to, da je v bivšem
okraju Novo mesto bil le preve-
lik poudarek na blagovni prodz-
vodnji, to pa je v okoliših, kjer je
posek na robu >>-sekanje v živo-«,
šlo na račun lastnih potreb kmeč-
kega prebivalstva.
Zaradi težav, ki so v tako dol-
gi in ostri zimi nastale, je Okrajni
ljudske odbor Celje pred enim
mesecem sklenil povečati količino
za domače ipotrebe predvidenega
lesa za 1000 kubičnih metrov. To
sporočilo je bilo v občino takoj
telefonično sporočeno. Verjetno
pa so gozdarji v občini in na te-
renu le prepočasi odmerjali te no-
ve količine.
Z dodatnim posekom tudi pred
mesecem ne bi bilo mnogo poma-
ganega. Surov les ne gori rad, če-
prav so ga ponekod morali kuriti.
Ostaine pa še vedno vprašanje,
kako bo v bodoče? Ni nujno, da
bi bile zime v bodoče tudi tako
hude. Prej ali slej bi se zgodilo,
da bi kljub vsemu morali nehati
sekati. Cez mejo prirastka bi na
noben način ne smeli iti. Da bi se
temu izognili bi bilo treba:
# Povečati skrb za obnovo go-
zdov, zlasti pa bolj dosledno po-
gozdovati. To jwavilo je sicer sta-
ro in upošteval ga je vsak pame-
ten gospKxiar.
# Drugo pa je, na kar le pre-
malo mislimo, potratnost kmečkih
kurišč. O tem bi tudi moral raz-
misliti vsak pameten gospodar, da
ni ravno ekonomično, če tolikšne
količine lesa »-shlapijo-« skozi dim-
nike.
Morda je letošnja zima tudi ne-
ke vrste opomin?
Kr.
Agiini gasilci v Blanci
Pred kratkim so v Bland pola-
gali obračun svojega deda tamoš-
nji gasilci. Občnemu ziboiru je pri-
sostvoval tudi zastopnik občinske
gasilske zveze in odbomik občin-
skega ljudskega odbora iz Sevni-
ce.
Poročilo, ki ga je podal pred-
sednik gasilskega društva, je do-
kaz, da je bilo delo v lanskem
letu plodilo. Dokaz za to je nov
gasilski dom, ki je v zadnji fazi
izgradnje. Skoro vse delo je bilo
opravljeno s prostovoljnimi ura-
mi, katerih število je preseglo
1000. Pri tem so se izkazali tudi
domači kmetje, ki so nudiU pri-
bližno 24 kubičnih metrov lesa,
prostovoljci pa so ga spravili iz
gozdov, kar v letošnji hudi zimi
ni bilo lahko.
Vrednost opravljenega dela do-
sega 500.000 dinarjev, kar je vse-
kakor vredno priznanja. Gasilci
so poskrbeli tudi za strokovno izo-
braževanje članstva. V ta namen
so organizirali precej vaj, dva pio-
nirja pa sta opravila tudi izpit za
desetar je.
Da bi v bodoče še laže in uspeš-
neje izvrševali svoje naloge, so
sklenili še letos dokončno izgra-
diti gasilski dom.
►vDAN 2ENE« V BLANCI
Letos so pionirji osnovne šole v
v Blanci presenetili tamošnje že-
ne. Pester program ter pogostitev,
ki so ju pripravili s prizadevnost-
jo učiteljskega kolektiva, vaškega
odbora SZDL in ostalih, bo ostal
ženam še dolgo v spominu.
F. Z.
Tovariš
Matevž Hace
MED SEVNISKIMI GASILCI
Prejšnji teden je bil v Sevnici
občni zbor prostovoljnega gasil-
skega društva, kateremu je pri-
sostvoval poleg krajevnih funk-
danarjev tudi predsednik Gasil-
ske zveze Slovenije tov. Matevž
Hace.
Društvo, ki je bilo vse leto iz-
redno aktivno, zlasti pa pri od-
stranjevanju nevarnosti požarov,
je tovariš Hace na zboru pohva-
lil. Za delo v bodoče so na obč-
nem zboru sprejeli naslednje
sklepe:
—	da bodo še povečali preven-
tivne ukrepe, poleg strokovnega
in zabavnega dela pa bodo pove-
čali tudi idejno-politično delo med
člani;
—	da bodo tudi v bodoče, toda
še načrtneje delali s podmlad-
kom;
—	ter da bodo v kratkem za-
poslili poklicnega gasilca.
Huda nesreča
v petek popoldne se je smrtno pone-
srečil 38-letni tov. Bobnič Martin iz
Brestanice ob Savi.
Do nesreče je prišlo pri spravilu drvi
na ta način, da je zasekal v napeto
zavito vejo, ki ga je po zaseku udarila
v vrat in ga takoj ubMa.
Ponesrečeni je zapustil bolehno ženo
in dva nepreskrbljena otroka.
Na zadnji poti so ga pospremili v tako
velikem številu, da v Brestanici tega ne
pomnijo.
Kot dobremu tovarišu so se pri od-
prtem grobu oddolžili oziroma so se od
njega p^lovili člani avto-moto društva,
gasilci in člani elektrarne Brestanica,
katere član je ponesrečeni bil.
771 IZVODOV
V torek smo imeli na seznamu
bralcev našega lista v Posavju že
številko 771. Od tega občina Sev-
nica 318, občina Brežice 246 in ob-
čina Krško 207.
Sevniška razglednica
Tudi zdaj sredi zime je Sevnica prijazen kraj. Ce je kaj
dobrega mogoče primati nekdanjim fevdalnim gospodom, po-
tem jim je treba priznati, da so znali izbirati kraje za svoja
bivališča. No in Sevnica ima tudi svoj grad, ki je vrh vsega
še uporaben, čeravno v hudo zanemarjenem stanju. Res bi
bilo treba podpreti prizadevanje turističnega društva, da bi
iz gradu izselili stranke in uredili tam prijetno turistično in
zgodovinsko točko. Nameravana adaptacija Lutrove kletd bi
dala Sevnici tudi turistično privlačnost. Sicer pa tudi Sevni-
čani sami 2:aslužijo poleg lepega razgleda v dolino Save kak
požirek okrepčila, če se že i>ovzpnejo na «-grajski hrib-«.
Mogoče še besedica o sevniškem gradu. Kot večji del vsi
gradovi v Spodnjem Posavju, je bil tudi sevniški last solno-
graških nadškofov. Vso to FK>krajino jim je i>oklonila Ema
Pilštajnska in si s tem zaslužila svetniški naslov.
Na naši razglednici je stari del Sevnice, kot se vidi z gra-
du. Novo naselje nastaja bolj na odprtem svetu proti se-
veru okoli industrijskih podjetij.
Slovensko ljudsko gledališče
iz Celja gostovalo v Brežicah
V petek je Slovensko ljudsko
gledališče iz Celja gostovalo v
prosvetnem domu v Brežicah z
dramo JANEZA ZMAVCA »JU-
BILEJ«.
Prireditev je bila namenjena
dnevu žena in je imela prav za-
radi tega posebno svečano obe-
ležje.
Čeprav je bila proslava določe-
na šele ob 19. uri, so žene v stra-
hu, da ne bodo dobile mesta, pri-
hajale že ob 18. uri, tako da je
bila dvorana ob 19. uri nabito
polna. Kljub dodatnim stolom je
moralo okoli 70 žena stati, v Bre-
žicah ne pomnijo, da bi bil kdaj-
koli tak obisk, saj je bilo v dvo-
rani približno 600 ljudi.
Predstavnica družbene aktivno-
sti žena, tov. Rozika BOHINC je
v referatu opisala borbo žena za
enakopravnost ter aktualne pro-
bleme žena, s katerimi se ukvar-
jajo danes, ko sodelujejo v vseh
družbenopolitičnih, gospodarskih
in samoupravnih organih kot ena-
kopravni člani naše družbene
skupnosti. Posebno priznanje je
zaslužil brez dvoma kolektiv Slo-
venskega ljudskega gledališča iz
Celja, ki je s tako kvalitetnim
delom in z odlično izvedbo prese-
netil naše žene, ki so umetnike
po izvedbi programa navdušeno
pozdravile. Lahko trdimo, da so
si Dri našem občinstvu ustvarili
veliko simpatij.	M. A.
■ NOC V CASABLANCI«
Človek nehote pomisli na rek-
lamo za film, ki bo igral v tem
kraju Lepak z močnim naslovom
»-Noč v Casabland-« prvi hip res
nič drugega ne da slutiti. Na Bi-
zeljskem in v okolici, kjer na
vsak korak najdete tak lepak, so
o naslovu prireditve deljena mne-
nja. Eni menijo, da bi lahko za
>^geslo-« veselice izbrali bolj do-
mače, etnografsko in vabljivo
ime. Drugi pa so spet mnenja, češ,
zakaj vedno tostran domačega pio
ta. V Casablanci itak menda ni
bil nihče od domačinov in kdo
potem naj ve, če so noči v tem
mestu kaj manj hrupne kot na-
merava biti nap>ovedana v zadruž-
nem domu na Bizeljskem. Mi pri
listu lahko povemo samo to, da
zaradi hrupa ne moremo nič re-
či, rečemo le lahko, da bo v Ca-
sabland, pristanišču afriške dr-
žave Maroka, v tistem času nepri-
merno bolj vroče. •
Sicer pa geslo le ni tako važn«
kot namen prireditve. Vaški od-
bor SZDL Drami j e —- Vitna vas
se je zaradi dvorane in »-razpolo-
žljivih virov-« odločil za veselico
kar v središču kraja. Cisti doho-
dek je namenjen za njihovo lo-
kalno cesto, ki jo gradijo.
O hoj, srečno vožnjo!
Naš ljubljanski radio ob petkih zvečer v od-
daji za pomorščake nikoli ne omenja in ne p)o-
zdravlja mornarjev rečne mornarice, najmanj pa
tiste, ki ne povezujejo krajev vzdolž rek, temveč
kraje na nasprotno ležečih obrežjih. To so naši
brodniki, ki jim je pesnik Anton Aškerc posve-
til tako lepo balado.
Z novimi občinami smo v celjski okraj do-
bili tudi Savo, najdaljšo slovensko in jugoslovan-
sko reko in to na odseku, ko je najdebelejša v
Sloveniji. Cez tako reko seveda ni mogoče povsod
zgraditi most, kjer bi ljudje radi hodili čez. Za-
to so se v Posavju ohranili brodi in brodniki, ki
prevažajo ljudi in blago čez hitre valove na desni
in levi breg. Ti veliki čolni prav čudne in oglate
oblike so seveda modernizirani. Brodar ji imajo
Savo za pomočnika. Prav voda jih potiska z brega
na breg. Kako to naredijo, bo treba enkrat pose-
bej opisati, najboljše pa je, če si zadevo kar sami
ogledate.
Tudi pri Sevnici je brod, ki sedež občine po-
vezuje z Logom. Brod je občinska last, upravlja
pa ga tovariš Rožmanec. Samo tokrat je bil za
krmilom njegov pomočnik — hči Sanda, ki se
na plovbo tega velikega zaboja kar odlično ra-
zume. Skoda je, da nismo imeli kaj iskati tam
čez, ker bi se lahko še kaj več pomerdli med vož-
njo z njo o brodniškem poklicu. V naši prisotno-
sti je vkrcala le enega potnika in že je vodni tok
odnesel brod na drugi breg. Morda bo drugič več
sreče, do takrat pa srečno vožnjo!
C. K.
Prepričoli so se...
Ko so pred letom v Krmelju
sklenili prenehati z delom v rud-
niku je bilo precej ljudi, ki so bili
mnenja, da je to škoda. Res zalog
ni primanjkovalo, pa tudi spra-
vilo je bilo ugodno. Toda tisto kar
jih je skrbelo, je bila kvaliteta
premoga, ki je puščal preveč ogor-
kov in dajal premalo energije.
Odkar pa rudarji delajo v ob-
ratu »^Metalne-« so se prepričali,
da je bilo prav, ko so nehali ru-
dariti. Toda ne samo zato ker bo-
do že v letu 1963 ustvarili enkrat
višji dohodek kot ga je rudnik, бе
nekaj jih je prepričalo. Ko so ku-
rili peči novega obrata z domačim
»-krmeljčanom-« niso mogli doseči
pK)trebne toplote, pa tudi rešetke
peči so neprestano mašile z žlin-
dro. Tokrat so rudarji razumeli
zakaj so le z težavo prodajali pre-
mog.
Sicer pa bi v primeru potrebe
še vedno lahko rudnik odprli. V
nekaj mesecih bi lahko izčrpali
vodo in začeli kopati. Toda ver-
jetno to ne bo več treba.
Največ za mladino
Na redni letni skupščini strel-
ske družine Kovinar v Storah so
ugotovili, da so v pretekH sezoni
imeli največ dela s strelsko lopo
za vojaško strelišče. Gradnjo te
lope so opravili v šest sto prosto-
voljnih urah. Neurje, ki je v pre-
teklem letu napravilo veliko ško-
de, ni prizaneslo niti strelcem. Ta-
ko jim je pokvarilo strelišče za
malakalibrsko puško, strelski rov
in poligon. Zal pa niso uspeli do-
biti prostora za zaprto strelišče in
za trening v zimskem času. Zaradi
tega tudi niso mogli vključiti v
svoje vrste več novih članov.
Kljub temu so se udeležili tek-
movanj v občiskem, okrajnem in
celo republiškem merilu.
Da bi prispevali s populariza-
ciji in množičnosti strelskega
športa v Štorah in zlasti med čla-
ni delovnega kolektiva železarne
so razpisali medobratno tekmovar
nje, katerega se je udeležilo
osemdeset članov. Razen tega so
izvedli več športnih nagradnih
tekmovanj v počastitev zgodovin-
skih dnevov in praznikov.
Hvaležna je ugotovitev, da so
navzlic težavam, ki so jih imeli,
posvetili največ pozornosti mla-
dini. Tako so pionirske sekcije
ustanovili na osnovnih šolah Te-
harje, Store in Kompole ter na
metalurški industrijski šoli v Sto-
rah. Najboljše uspehe je dosegla
pionirska sekcija na teharski šodi.
Strelski družini štorskega Ko-
vinarja so za uspešno delo česti-
tali tudi številni gostje, ki so se
udeležili občnega zbora. Za dol-
goletno in požrtvovalno delo v
družini pa so prejeli pismena pri-
znanja: Pavel Stefančič, Slavica
Mlakar, Franc Mernik, Jože Mla-
kar, Stefan Lužar, Franc Zakelj
in Franc Mlakar.
LEP OBRAČUN
ZAPIS Z OBČNEGA ZBORA
TVD PARTIZAN SEVNICA
Začetek občnega zbora TVD Partizan
Sevnica je bil nadvse slavnosten, saj je
predsedujoči razdelil nekaterim zasluž-
nim članom in vodn^'kom ter članom
uprave za uspešno in dolgoletno delo
štiri plakete Part-zana Jugoslavije ter
šest plaket in petna'st diplom okrajne
zveze' za telesno kuliuro Novo mesto.
Sevniški Partizan ima vsega skupaj
455 članov, od tega 152 telovadečih. Živ-
ljenje v društvu je zelo razgibano; pa
tudi uspehov ni manjkalo. Dosegli so
jih pionirji v okrajnem in republiškem
merilu, ko so nastopali v vajah na orod-
ju, zabeležili so jih odbojkarji, nogo-
metaši, strelci, rokometaši, košarkarji
itd. Najmlajša je sekcija za judo. Le-
tošnja snežna zima je dala tudi smučar-
jem dovolj priložnosti, da so se izka-
zali.
Poleg tega je društvo skrbelo za raz-
vedrilo in pripravilo ne samo več zani-
mivih in poučnih izletov, marveč tudi
taborenje, nadalje praznovanje novolet-
ne jelke itd.
Iz blagajniškega poročila smo zvedeli,
da je finančni problem društva težak.
In za bodoče? Po društvenem progra-
mu čakajo novi odbor obširne naloge.
Najnujnejša je ureditev športnega ig-
rišča pred domom; prav tako bo treba
pripraviti načrte za športni bazen, pa
tudi dom je potreben precejšnjih ob-
novitvenih del.
V razpravi je požela veliko odobra-
vanja iziava sekretarja občinskega ko-
miteja Zveze mladine, ki je dejal, da
bo mladina rada pomagala pri urejeva-
nju športnih igrišč.
-emb«
SAH V ŽALCU
Pred dnevi se je končalo оБбч'п«ко pr-
venstvo Zalea v šaihu. Na turnirju je na
stopiLo 12 igralcev. ' Prvo mesto je osvo
jil Storman iz Semipotra, ki je zbral de-
set točk; s-ledijo: Rainzinger (Žalec) 9
Skok (Šempeter) 8 in pol, Černelič (Z;
7, Uriecik 6 in pol itd.
Prvi trije so dosegli normo za drug<
kategorijo, me<ltem ko je Zdarvko Ku
čer iz Žalca izgubil tretjo kategorijo
ker je zbral cmo samo točko.
Ob zaJcljučku so imeli še brzoturnir
na katerem je zmagal Ran-zinger prêt
Stormanom, Brinovcem, SJtokom itd.
REMI V LJUBLJANI
Kot vse kaže so se celjski ho-
kejisti že poslovili od sezone in
drsanja. Za slovo so odigrali v
nedeljo dopoldne .prijateljsko tek-
mo v Ljubljaiii, kjer so za na-
sprotnika imeli drugo moštvo ta-
mošnje Olimpije. Tekma se je
končala z neodločenim rezultatom
4:4 (0:0, 2:1, 3:2), pa čeprav so
imeli Celjani več od igre in bi po
vseh računih morali zmagati. Za
celjsko moštVo so gole dosegli:
Kolenc 2 ter Jenko in Slavko Pin-
ter po enega
BOKS
NA VRSTI SO MLADINCI
Po zaslugi izredno prizadevnega
trenerja Karla Kuljatija, boksarji
celjskega Olimpa skoraj ne pozna-
jo počitka. Ce niso pri treningu,
se pojavljajo na dvobojih, propa-
gandnih in prvenstvenih nasto-
pih. Vse kaže, da pri njih velja
pravilo — čim več nastopov, večji
so lahko uspehi.
Po uspeli reviji mladih ter ne-
rešenem dvoboju z drugo ekipo
Ljubljane, bodo v soboto in ne-
deljo mladinci boksarske sekcije
OLLmpa nastopili v Mariboru na
letošnjem republiškem prvenstvu.
Na to tekmovanje pojde šest bo-
ksarjev. O njihovem plasmaju je
zaenkrat težko govoriti; vsekakor
pa že udeležba šestih mladih čla-
nov na republiški reviji pomeni
veliko.
IZENAČENI NASPROTNIKI
V nedeljo je rokometno igrišče
celjskega Partizana sprejelo igral-
ce treh moštev, ki se pripravljajo
na bližnja prvenstvena tekmova-
nja. Nastopile so ekipe celjskega
Partizana, ŽRK Celja in Partiza-
na iz Radeč. Zanimivo je, da je
vsako moštvo zabeležilo po eno
zmago in poraz. Zaradi lx>ljš^a
količnika pa je prvo mesto pri-
padlo igralcem celjskega Partiza-
na, drugo ZRK Celju, tretje pa
Radečam. Posamezne igre so se
končale takole: Radeče — ŽRK
Celje 6:4, Partizan Celje — Rade-
če 11:8 in Zrk Celje — Partizan
Celje 18:16.
MARINCEK
VODI PO DRUGEM KOLU
Drugo kolo občinskega prven-
stva Celja v kegljanju za posa-
meznike je že prineslo nekatere
večje spremembe, saj sta iz prve
desetorice izpadla Rabič in Olfa-
cius. V tem kolu se je z najbolj-
šim rezultatom odlikoval Radič
883, tesno za njim pa je Rukavina
882; odličen je bil tudi Mugerli
Olimp s 870 podrtimi keglji. Sicer
pa je kar 39 tekmovalcev prema-
galo mejo 800 kegljev. Položaj je
zdaj tak, da bo prvih 36 nastopilo
še dvakrat.
Vrstni red desetorice po dru-
gem kolu: Marinček 1758, Kohne
1742, Vanovšek 1737, Radič 1726,
Lubej 1725, Zagore 1701, Rabič
1695, Jančič 1679, Kranjc Sr 1675,
Vili Cater 1672 itd.
Grafičarji med seboj
v dneh 8. in 9. marca je bilo
na smučiščih nad Kranjsko goro
XII. povojno prvenstvo sindikata
tiska in papirja v smučanju. Tega
tekmovanja se je udeležilo 78 tek-
movalcev iz vse Slovenije — gra-
fičarjev, đela\;cev papirne indu-
strije, kartonaz, časopisno-založ-
niških podjetij ter Industrijski bi-
ro iz Ljubljane. Mala, komaj šti-
ričlanska ekipa CP >^Celjski tisk«
Celje je kljub pomanjkljivim pri-
pravam in poznemu prihodu na
terene pod Vitranc dosegla zado-
voljiv uspeh. V alpskih discipli-
nah se je najbolje izkazal mladi-
nec Jože Slamnik z dvema tretji-
ma mestoma v slalomu in vele-
slalomu. Zelo težke in ledene pro-
ge so izločile ob prevelikem tve-
ganju tudi največje favorite (Zu-
pančič, Debeljak). Edini član v
alpskih disciplinah Ciril Debeljak
je zaradi padca zasedel šele 6. me-
sto. Odlično je startala tekaška
patrola Celja v postavi Slamnik,
Omerza in Novak, ki je zaneslji-
vo zasedla prvo mesto. Zadnji dan
so se pomerili še mladinci v sa-
mostojnih tekih, kjer sta celjska
predstavnika Omerza in Novak
zasedla odlično drugo oz. tretje
mesto.
Kljub temu, da je bila Celjska
ekipa šte\'ilčno najšibkejša, je za-
vzela v skupnem plasmaju 6. me-
sto. Elkipni zmagovalec je postala
ekipa Mariborske tiskarne, ki Je
pripeljala na to tekmovanje od-
lično pripravljene mlade tekmo-
valce.
Celjska tekmovalca sta zadovoljna
NA STRELSKI PRIREDITVI V POČASTITEV DNEVA ŽENA
V organizaciji občinskega strel-
skega odbora v Slovenskih Konji-
cah je bilo v nedeljo okrajno tek-
movanje z zračno puško, ki so ga
posvetili dnevu žena. Na tekmo-
vanje je prišlo 21 ekip oziroma
90 strelk iz Celja, Žalca, Laškega,
Smarij, Šoštanja in Konjic.
Tehnični rezultati:
EKIPE: 1. Celje I 633, 2. Laško I
587, 3. Šempeter 565, 4. Špitalič
557, 5. Šoštanj 531, 6. Šmarje 511
itd.
POSAMEZNICE: 1. Heda Dobo-
vičnik 168, 2. Ljudmila Hočevar
(obe Celje) 166, 3. Vera Lesjak
(Rečica, Laško) 161, 4. Martina
Smid (Špitalič) 154, 5. Majda Želj
(Celje) 154 itd.	I. P.
PREMALO
TRENINGA...
Člani celjskega železničar-
skega kegljaškega kluba so
v soboto in nedeljo nastopali
v prvem kolu takoimenova-
ne hrvatsko-slovenske kvali-
tetne lige. Svoj prvi nastop so
imeli v Zagrebu, kjer so se
tako prvi kot drugi dan po-
merili z ekipo Medveščaka
Celjani so v obeh srečanjih,
zlasti pa še v soboto, dosegli
slabe rezultate. Z rezultatom,
ki so ga postavili v soboto,
se niso srečali že več let na-
zaj.
Ko smo o vsem tem govo-
rili z njihovim članom in na-
šim stalnim sodelavcem, to-
varišem Lubejem, je dejal:
Za takšne nastope smo vse
premalo pripravljeni. Skrat-
ka, imamo premalo treninga,
da bi lahko resno posegali v
boj za najvišja mesta.
V soboto se je dvoboj med
Medveščakom in Celjem kon-
čal z rezultatom 4975:4736 v
korist domačinov. Celjani so
v tem nastopu metali takole:
Veranič 815, Kohne 747, Va-
novšek 793, Smon 748, Lubej
809 in Marinček 824. Med do-
mačini je bil najboljši Spi-
Ijak, ki je podrl 899 lesov.
Povratno srečanje je dalo
naslednji rezultat: Medveš-
čak — Celje 5271:4994. Celja-
ni so igrali takole: Truglas
820, Veranič 756, Vanovšek
877, Smon 799, Lubej 878 in
Marinček 864. Od domačinov
se je tudi v tem nastopu od-
likoval Spiljak, ki je poruši/
929 kegljev.
PREMOČ MARIBORČANOV
Deseto tradicionalno smučarsko
tekmovanje za memorial Predra-
ga Heruca, ki je bilo v nedeljo
na Sljemenu pri Zagrebu, se je
končalo v premoči mariborskih
smučarjev. Tako je med posamez-
niki zmagal Lebe pred Dokšo, Vo-
grincem in Skudnikom (vsi Bra-
nik). Ta premoč mariborskih tek-
movalcev je zadostovala tudi za
osvojitev ekipnega tekmovanja.
Celjani se na tej tekmi niso
kdovekaj uveljavili. Tako je naj-
boljši med njimi, Peter Cater
zasedel dvanajsto mesto s šest se-
kundami slabšim časom, kot ga je
zabeležil zmagovalec. Medtem ko
je bil Košič trinajsti, se je Pavel
Cater uvrstil na štirinajsto mesto.
V ekipnem ocenjevanju so ti tri-
je mladi celjski smučarji osvojili
četrto mesto.
CELJSKI ATLETI V MARIBORU
Na nedeljskem atletskem mi-
tingu pod tribuno v Mariboru so
nastopiH tudi nekateri člani celj-
skega Kladivarja. Med njimi se je
najbolj izkazal Vravnik, ki jo
zmagal v metu krogle pred svo-
jim klubskim tovarišem Djurico<!)
z rezultatom 14.54 m ter bil tretji
v teku na 50 metrov s časom 6.4
sekunde. V metu krogle za članice
je zmagala Krofličeva (ADK) z
10.73 metra. Pri skoku v višino je
zmagal Medvešek (ADK) s 175cm.
TRIJE V VODSTVU
Na prvenstvu celjskega šahovskega klu-
ba je stanje po četrtem kolu naslednje:
Pešec, Ojstrež in Golob 2 in pol (1),
Suhel 2 in pol, Modic in Kovačič 2.
Strajher, Pertinač in Inkret 1 in pol itd.
Prvi PETER
drugi JANKO
ČETINA
V	nedeljo je Partizan na Ljub-
nem ob Sayinji izvedel tekmova-
nje v smuku. Prireditev je lepo
uspela, zlasti še v organizacijskem
pogledu, za kar zaslužijo doma-
čini največjo pohvalo.
Proga je bila dolga 1400 metrov
ter je imela pri 300 metrih višin-
ske razlike 6 vratic; bila je težka,
deloma tudi nevarna, zlasti pa na
tistem odseku, kjer je bila spelja-
na po ozkem kolovozu.
Na startu je bilo vsega skupaj
43 tekmovalcev iz društev celjske-
ga okraja pa tudi iz Cme na Ko-
roškem.
V	članski konkurenci so se na
prva tri mesta uveljavili Celjani,
med njimi tudi Jože Kopitar, ki
pa si je po tekmovanju zlomil
nogo.
ČLANI: 1. Peter Cetina 1:23.9,
2. Janko Cetina 1:26.2, 3. Jože Ko-
pitar (vsi Celje) 1:26.7, 4. Bojan
Naroločnik (Ljubno) 1:30.1, 5.
Alojz Srebrne (Cma) 1:34.4, 6. Do-
minko Uršič l:34.7_ltd.
MLADINCI: 1. Jože Obretan
1:42.2, 2. Ivan Srebrne (oba Cma)
1:28.5, 3. Marjan Rosina (Celje)
1:30.7, 4. Franc Jurjevec (Ljubno)
1:32.5, 5. Janez Markovič (Žalec)
1:33.6 itd.
Kakor mladinci tako so tudi
članice vozile krajšo progo. V
ženski konkurenci sta najboljši
mesti prtp>adli tekmovalkama iz
Cme, Ramšakovi in Pleserjevi.
Lahko je zmagovalcu, bi lahko
zapisali pod to sliko znanega ce-
ljskega smučarja, Petra Cetine,
Svobodni gozdovi
Gregorova koliba je bila tesna, neudobna
in že na pol razpadla. Stene so bile iz brum, ki
so režala na vseh koncih, in tudi streha, ki je
bila krita s smrekovim lubjem, je močno puš-
čala. »»Popraviti jo bo treba,-« je menil očka.
Grega je pokimal in se takoj lotil dela. Tudi
Jurček in mamica sta pomagala in tudi Osto j
Drvi dan. Potlej se je vrnil k Stanetu.
Do Kužne je bilo dobro uro hoda, od tam
so nanosili slame in desk. Zamašili so reže v
sienah in zakrili streho. Očka je izrezal dvoje
•ken. Ognjišče in vrata pa so naredili nora.
Tiskati so začeli že po nekaj dneh. Stroj so
postavili za vrata, Grega je prinesel papir in
začelo se je spet staro življenje. Mamica je
kuhala, očka je imel prste vedno zamazane od
tiskarskega črnila, Grega pa je molče prinašal
težke nahrbtnike in pomagal vrteti tiskarski
stroj, kadar ni imel drugega opravila. Le ne-
kaj so močno pogrešali — Barke ni bilo. Stara
oglarska koliba, kakor je bila že zakrpana, jih
ni mogla varovati pred mrazom. Od vsepovsod
je pritiskal nanjo, da je čez noč voda v vedru
zmrznila.
Na starega leta je zapadel sneg. Naletaval
je prav počasi, kosmič za kosmičem je legel na
zmrzla tla. »»Zjutraj ga bomo imeli do kolen,-«
je obetal Grega. Ni se zmotil. Ko so drugo
jutro odprli vrata, se »je kar vsulo v bajto.
Gozd je bil vklenjen v beli molk. Smreke, pre-
obložene s snegom, so se upognile do tal.
>»Jej!-« je od začudenja vzkliknil Jurček, se
zagnal v sneg in začel metati kepe.
Potem so odmetavali, da so očistili prag.
Pri tem so se pošteno oznojili, zato jim je mo-
rala mamica skuhati čaj.
ZOPET BORBE
V JUDU
v ŠFHDrtu je že tako, da delo
ene ali druge sekcije v glav-
nem zavisi od majhnega šte-
vila prizadevnih funkcionar-
jev; v mnogih primerih pa je
ta uspeh odvisen celo od red-
kih posameznikov. Zdi se, da
je tako tudi v judu, kjer se
zlasti kot organizator in vod-
ja sekcije pri Olimpu močno
odlikuje tov. Plevčak.
Ob zadnjem srečanju z
njim je pogovor nanesel na
minulo republiško ligo.
—	V njej smo zasedli šesto
mesto ali predzadnje. Za nas
je to bil lep uspeh, zlasti še
zaradi tega, ker nimamo usta-
ljenega moštva. V glavnem
smo nastopili z novinci in
zato ne preveč izkušenimi
borci.
—	Kot sem slišal, ste znova
sprejeli organizacijo nekega
republiškega	prvenstva.
Imam občutek, da vam pri-
stojna zveza rada zaupa tak-
šna tekmovanja.
—	To je res. Ze nekajkrat
smo se izkazali kot odlični
organizatorji; vsako nalogo,
ki smo jo dobili, smo brez-
hibno izvedli. V Celju se dob-
ro počutijo ne samo sodniki,
amF>ak tudi tekmovalci; 2:ato
radi prihajajo k nam.
Juto in v nedeljo, to je 16.
in 17. marca, pa bomo orga-
nizirali repulDliško prvenstvo
v judu za člane. V soboto se
bo tekmovanje začelo ob 20.,
v nedeljo pa ob 9. uri, oba-
krat v telovadnici prve os-
novne šole ob Vrunčevi uHci.
—	Kakšne so glavne pozi-
cije tega tekmovanja?
—	Izrvedeno bo po katego-
rijah, torej v lahki, srednji
in težki. Nastopili pa bodo
samo tisti tekmovalci, ki ima-
jo najmanj oranžni pas. To
hkrati pomeni, da nosilci be-
lega in rumenega pasu nima-
jo pravice do nastopa.
—	Na koliko tekmovalcev
računate?
—	Pričakujem, da se bo te-
ga prvenstva udeležilo okoli
šestdeset j ud ois tov; med nji-
mi bo tudi pet naših članov.
Nada Korenčič
149 cm ▼ višino,
nov državni rekord
za pionirke
V	nedeljo dopoldne se je v telo-
vadnicah prve in četrte osnovne
šole v Celju zbralo nekaj nad sto
učencev in učenk osnovnih šol iz
mesta, Hudinje in Stor. Na po-
budo atletskega društva Kladivar
je bilo na vrsti prvo kolo ekipne-
ga prvenstva osnovnih šol celjske
občine v atletiki. Kakor pionirke
tako so se tudi pionirji pomerili v
treh disciplinah: v teku na 20 me-
trov, pri skoku v višino in v metu
medicinke.
V	ix)sameznih disciplinah so
vsako šolsko reprezentanco za-
stopali po trije tekmovalci oziro-
ma tekmovalke. Vtem ko so v pr-
vem kolu pionirke nastopile v" te-
lovadnici prve osnovne, so se pio-
nirji ipomeriU v telovadnici če-
trte osnovne šole. V drugem ko-
lu, ki bo na vrsti v nedeljo, 17.
tega meseca, pa bodo tekmovalci
zanienjaH telovadnici.
Prvi letošnji nastop najmlajših
atletov in atletinj je dal nekaj
izvrstnih rezultatov; vsekakor pa
je pokazal, da je v teh vrstah sko-
raj neizčrpen vir mladih in ta-
lentiranih bodočih vrhunskih at-
letov. Med vsemi nastopajočimi se
je najbolj izkazala pionirka Nada
Korenčičeva, ki je pri skoku v vi-
šino z rezultatom 149 cm postavila
nov državni rekord za pionirke v
dvoranah. Nada je vse višine pre-
magala v prvih poskusih, tako tu-
di višino rekordnega rezultata
Po tem uspehu so letvico dvignili
za tri centimetre, vendar tej višini
ni bila kos. Nič zato, pa drugič,
bi lahko zapisali, saj že ta re-
zultat s 149 centimetri govori o
velikih sposobnostih mlade atle-
tinje,
V	posameznih disciplinah so se
na najboljša mesta uveljavili:
PIONIRKE — 20 m: Belak 3,4,
Trotovšek (obe IV, osn. šola) 3.7,
Kopač 3.8, Zupane (obe II. osn.
šola) 3.8, Voglar (IV) 3.8 itd.
Višina: Korenčič (III) 149, Kelc
(II) 134, Sribar (IV) 124, Bomšek
(Hudinja) 124 itd.
Met medicinke: Savina Stegen-
šek (III) 10.08, Kodela (Hudinja)
9.81, Spolenak (Hudinja) 8.82, Ve-
ster (II) 8.79, Mutec (IV) 8.37 itd.
Stanje točk po prvem kolu: IV.
osnovna šola 119.5, Hudinja 113.5,
III. osnovna šola 96.5, II. osnovna
šola 81.0, Store 54.5 in I. osnovna
šola 45 točk.
MLADINCI — 20 m: Umek (IV)
3.3, Pertinač (Hudinja), 3.4, Soten-
šek (II) 3.4, Mlekuš 3.4, AnderHč
(oba IV) 3.4 itd.
Višina: Kunej (I) 165, Petek (II)
145, Vovk (III) 145, Pukmajster
(Hudinja) 145, Koštomaj (I) 143
itd.
Met medicinke: Dobovičnik (III)
12.90, Zabavnik 12.68, Majetič (oba
IV) 12.67, Bezgovšek 12.42, Kobe
(oba II) 12.37 itd.
Stanje točk po prvem kolu: IV.
osnovna šola 113.5, II. osnovna
šola 96.5, III. osnovna šola 94.5,
Hudinja 83, I. osnovna šola 69.5 in
Store 56.0 točke.
Nada Korenčičeva je bila že lani
državna rekorderka med pionir-
kami pri skoku v višino. .Lani je
skočila 145 cm; letos na začetku
sezone pa že kar 149 cm. Ta re-
zultat jc bil sicer postavljen v
dvorani, toda zaradi tega ni nič
manj pomemben.
CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 15. marca 1963 ^^
^^ CELJSKI TEDNIK STEV. 10 — 15. maax:a 1963
Uvajanje specializirane trgovine
Trgovska mreža v šoštanjski ob-
čini je že zelo dobro urejena, če-
prav še ni najboljša izbira razno-
raznih predmetov. Tako je marsi-
kdaj čutiti preveliko navezar>ost
na enega samega proizvajalca do-
ločenih prodajnih dobrin, kar je
s strani trgovskih vezi dojemljivo,
ne vpliva pa povoljno na ipotroš-
nike.
Lanskoletna realizacija trgovine
na drobno je porasla za okrog 9
odstotkov, saj je bil dosežen pro-
met v višini 2.9 milijarde, med-
tem ko je promet trgovine na de-
belo nekoliko padel.
Pomembna je predvsem uredi-
tev prepotrebnega tržnega prosto-
ra v Šoštanju, medtem ko je Ve-
lenje pridobilo boljšo izbiro zele-
njavnih pridelkov s tem, da je
kmetijsko gospKxiar&tvo Salek od-
prlo lastno poslovalnico. Prodajno
mrežo pa so izpolnile nove poslo-
valnice v Velenju, in sicer proda-
jalne čevljev in gumijastih proiz-
vodov »-Borovo-« ter prodajalna pe-
rila in konfekcije »-Slavonija-«.
V letošnjem letu bodo vložili v
razširitev trgovske imreže kar
okrog 80 milijonov in to v glav-
nem za ureditev trgovine s so-
dobno stanovanjsko opremo, za
bencinsko črpalko, ureditev poslo-
valnice »-Bagat-« in »Vinalko«. Ta-
ko bo imelo Velenje že vrsto spe-
cializiranih trgovin ter ne bo več v
tolikšni- meri odvisno od nakupo-
vanja v drugih krajih. Prav tako
pa stremijo za tem, da trgovino
čim bolj vključujejo v turistično
dejavnost, to je, da poživijo pro-
dajo najnujnejših potrebščin za
turista in predvsem spominkov,
kar doslej ni bilo urejeno. Ob tak-
šnih skupnih prizadevanjih bo
prodaja na di4>bno porasla kar
3.5 milijarde prometa.
Tudi gostinci se izobrožuiejo
Pretekli teden je v Velenju pred
Izpitno komisijo zagovarjalo svoje zna-
nje več kot trideset gostinskih delavcev,
ki so obiskovali 1-mesečni tečaj. Vsi so
z uspehom položili izpdte, čeprav je bila
komisija izredno stroga.
V	dobrem mesecu dni so zelo razširili
svoje obzorje ter se poglobili predvsem
Već pozornosti mladini
Pokongresna konferenca Zveze
mladine v Laškem je z izredno
kritičnostjo pretresla položaj mla-
dine v gospodarskih organizaci-
jah in skrb za izobraževanje. Ta-
ko so nakazali potrebo po uva-
janju mladine v probleme pod-
jetij in potrebo po seminarjih o
delavskem samoupravljanju. Naj-
občutneje je to v podjetjih, kjer
še prevladuje »mojstrska mentali-
teta-«-<-<, ki ne želi vmešavanja mla-
dine.
V	zvezi s kmečko mladino so bi-
li enotnega mišljenja, da bo mla-
dina lahko mnogo storila za raz-
voj kmetijske proizvodnje, seve-
da le ob urejenih pogojih, kajti
v nasprotnem bo mladina še ved-
no siUla v industrijo.
IzrazUi so tudi željo po večji po-
vezanosti z ostalimi političnimi or-
ganizacijami in društvi, kajti le
ob vsestranski pomoči bo delo
mladine steklo in želo uspehe.
v strokovna vprašanja, katerñh je tudi
v gostinski stroki na pretek. Med tečaj-
niki je bilo nekaj takšnih, ki zaenkrat
nimajo zaposlitve, a kaže, da bodo lah-
ko s svojim pridobljenim znanjem us-
pešno priskočili na pomoč v sezonskem
času, ko bosta tako hotel »Paka« v Ve-
lenju ter restavracija »Jezero« nujno
rabila pomoč.
Večina tečajnikov so bila dekleta;
tako je vedno bolj opazno, da v gostin-
skih poklicih prevladuje ženski spol.
Po končanem tečaju so priredili pri-
jetno zabavo, kjer so se obenem lahko
izkazali, kaj vse so se naučili v teh
dneh.
ŽALEC
PO DOLGEM ČASU SPET LUTKE
Pred dnevi je lutkovna sekcija v Pre-
boldu po nekajletnem molku znova na-
polnila dvorano. Zaigrali so prijetno ig-
ro »Medveda lovimo«. Med mladimi je
bilo tudi precej starejših in tudi ti so
prišli na svoj račun. Pred leti so v Pre-
boldu igrali z marionetami, v načrtu pa
imajo, da bodo po uspešnih prireditvah
z ročnimi lutkami začeli uvajati mario-
nete.
Zlasti je to prebujenje pomembno za-
to, ker so v vrsiah igralcev sami mla-
dinci, ki so se strnili okrog tovariša
Farčnika. V Preboldu je vse večje vpra-
šanje, kako naj se mladina izživlja, zato
je ta dejavnost še večje vrednosti.
Z igrico bodo tudi gostovali na Polzeli,
Vranskem ter v Braslovčah in prepriča-
ni smo lahko, da jih bodo povsod toplo
sprejeli.
NOVA CESTA
BREZ PRIMERNIH
POSTAJALIŠČ
Tovariš urednik,
Šentjur pri Celju je kraj, kamor
dnevno pripotuje in odpotuje z
avtobusi po sto in še več potni-
kov, in le-ti so z novo cesto hudo
oškodovani, saj je iz primernega
postajališča prišlo do dveh postaj,
in sicer pri hiši Krajnik in blizu
gostilne »Boštevc«. Nobena pa ni-
ma čakalnice in tako so potniki
brez zaščite in na prepihu. Med
čakajočimi pa je nešteto bolnih,
otrok in dojenčkov ter starejših,
kajti v Šentjurju je zdravstveni
dom.
Ojti pust...
Tovariš urednik,
z veseljem sem gledal pustni sprevod
od Braslovč do Žalca în se lomil od
smeha domiselnosti mask, nič pa nisem
bil navdušen, ko sem videl, kako
spr^od pri vsaki krčmi obstojii in se
naceja do onemoglosti. Maske so kmalu
dobile mehka kolena in začuda se je
vse končalo brez kakšne žrtve. Le naj-
bolj korajžnim je vino pregnalo smisel
do veselja, katerega so zamenjali s
psovkami in pestmi. Ne bom zanikal,
da je tudi pretep bil zabaven, saj sprva
nisi vedel ali je zares ali za šalo. Šele
buške so zgovorneje očitale.
Premišljujem o tem, če je res, da Slo-
venci pač ne moremo biti razpoloženi
brez viaička, kajti takšno veselje te pač
le umetno in ne navsezadnje tudi škod-
ljivo.
A. D., Parižlje
Čistost pa takšna
Tovariš urednik,
vsakdo ljubi red in čistočo, kateri pa
smo namenili celo točna določila v pred-
pisih z izgledom mest in naselij, vendar
kaže, da tega nikakor ne upoštevajo na
krajevnem uradu na Polzeli, ki se je
pred nedavnim celo združil z braslov-
škim. Ce te slučajno zanese pot na urad,
si nehote moraš ogledati rastoči kup
smeti in pepela, ki kot kaže, čakata od-
juge.
Znano nam je vsem, da v tej stavbi
prebiva tudi družina in najbrž je tudi
ta dala svoj doprinos k večanju tega nič
kaj estetskega kupčka. Na splošno se
ljudje spotikajo ob to in govore, da bo
ob taki nagli rasti Polzela prvič doživela
plaz, ki bo zasul cestišče.
Menimo, da bi to lahko nekako poči-
stili, kajti v drugačnem primeru ne mo-
remo imeti zaupanje v predpise, katerih
varuhi so.
K. P., Založe
PRIPRAVLJENI SO SAMI
ZACETI ...
Tovariš urednik,
v Gotovljah ni ses^tanka, da ne bi
govorili o zunanjem izgledu 60
let stare šole, zato so sklenili, da
začno s prostovoljno akcijo za
sredstva. Vsi so pripravljeni in
vsakdo prispeva po zmogljivostih.
Seveda je razumljivo, da vsega
ne bodo zmogli sami, upajmo pa,
da bo njihova pripravljenost na-
letela na razumevanje pri kak-
šnem žalskem podjetju in ne-
dvomno tudi pri občinskem ljud-
skem odobru. Pravijo, da bi jim
že - z nekaj stotisočaki bilo po-
magano in da bodo na vsak način
pričeli z deli takoj, ko bo zginil
sneg.
Ljubljančani ponovno
v Celju
v soboto, 16. marca, bo Mestno
gledališčć ljubljansko gostovalo
pri nas z dramo »Jubilej« Janeza
Zmavca. To delo je imelo redko
srečo, da je v kratkem času bilo
dvakrat krščeno. Režijsko je v
Ljubljani pripravil »Jubilej« Jo-
že Gale, glasbo je skomponiral
Vilko Ukmar, sceno pa je zasno-
val Vladimir Rijavec. V glavni
vlogi bomo videli Maksa Bajea.
To gostovanje bo zanimivo pred-
vsem zaradi primerjave dveh
uprizoritev, saj gre za različno re-
žijsko zasnovo kot soustvarjalca
istega dela.
ШпГа ktokika
/
§eflt]ur pri Cilju
V času od 2. do 10. marca sta bila na
območju matičnega urada oziroma obči-
ne Šentjur pri Celju samo dva smrtna
primer in siicer:
Udrih Antonija, preužitkarica iz So-
tenskega št. 3., stara 81 let. Godec Ro-
zaLija, kmetovalka iz Botričnice št. 18,
stara 69 let.
Rojstev in porok ni bilo.
Laiko
Na območju matičnega urada Laško
sta se pretekli teden poročila: Pungar-
šek Adolf, pomorščak iz Malih Grahovž
št. 13 in Jereb Danijela, dijakinja iz
Lahovgrabna št. 42.
Umrla je:
Beve Antonija, rojena Knez, stara 65
let, družinska upokojenka iz Paneč št. 42
Rodili so se:
Deželak Alojzija iz Brez št. 54 je ro-
dila sina Jožeta. Gradič Justina iz Brez
je rodila sina Petra. Požin Ana iz Sela
nad Laškim je rodila hčerko Jožefo.
Poročilo o matičnh dejstvih za čas
od 3. do 10. marca 1963.
Mozirje
ROJSTVA:
Rodila je: dne 4. 3. 1963 v Teni št. 45
Visočnik favla, gospodinja, deklico
Martino.
Porok v tem času ni bilo.
SMRTI:
Dne 4. 3. 1963 je umrl Tratnik Ludvik,
prcvžitkar iz Šmlklavža št. 10, star 86
let, dne 5. 3. 1963 je v Teru št. 69 umrla
Burja Marija, sor. pcdpiranka, stara
75 let; dne 7. 3. 19S3 je umrla Rajter
Marjeta, kmetica iz Radmirja št. 71. sta-
ra 71 let.
Žalec
v času od 3. do 9. marca 1963 sta bi-
la na območju občine Žalec rojena en
deček in ena deklica.
POROKE:
Spe« Milan, elektromonter, Trbovlje
— Novi dom št. 58 in Antloga Gertruda,
uslužbenka iz Gotovelj št. 17. Sobočan
Franc, poljedelec iz Podvrha st. 1 in
Golubič Cecilija, poljedelka iz Podvrha
št, 1.
UMRLI:
Cestnik Viktor, star 64 let, socialni
I>odp?ranec iz Smatevža št. 26; Bisan
Alojz, .star 75 let, kmetovalec iz Zahom-
ce št. 10; Stadler Alojzàja, stara 67 let,
socialna podplranka iz Liboj št. 68; Po-
kelšek Jakob, star 74 let, upokojenec,
iz Loke pri Žusmu št. 11; Stamol Florjan,
star 80 let, upokojenec iz Velike Pire
šice št. 35.
ŠMARJE
TEKMOVANJE
O MNOŽIČNOSTI
NA ŠMARSKEM
Telesna vzgoja je v šmarski
občini na ne preveč zavidljivem
mestu. Najbolj živahni so še v
RoigašM Slatini, drugod pa ne gre
in ne gre. Zato so pred kratkim
izvolili poseben odbor, ki naj skr-
bi zia šuirjesnje itelesaie kulture med
mladino. Skrbeli ipa bo tudi za
ureditev šporfcniih igrišč lin ¡budi
za nagrade, ki bodo podeljene ob
zalključku tekmovanja.
R. L.
DOGRADILI BODO DOM
Letos so v Imenem pohiteli ter
prvi oddali delovni program kra-
jevne organizacije Socialistične
zveze, v katerem so na prvo me-
sto postavili dograditev doma, ki
bo služil ne le gasilcem, temveč
vsem organizacijam in društvom.
Posebno skrb bodo posvetili mno-
žičnemu sodelovanju občanov ter
izobraževanju. Tako so letos že
imeli kar štiri množične sestanke,
na katerih so se pogovarjali o
problemih v poljedelstvu, živino-
reji in sadjarstvu.	R. L.
ŠIROKA AKCIJA IZOBRAŽEVANJA
Do srede marca bodo v šmarski občini
imeli za sabo 109 predavanj o sadjar-
stvu, živinorejii, poljedelstvu in zatiru-
žništvu. Med občani je za ta predavanja
veliko zanimanje, saj se je v Imenem
udeležilo predavanja 72 vaščanov, v
Podčetrtku 50, v Bistrici ob Sotli 63 in
podobno. V začetku aprila pa bodo za-
čeli s predavanji o mednarodnem po-
ložaju in že sedaj se občani zanimajo
in nestrpno pričakujejo teh razgovorov.
R. L.
Tudi V operacijskih sobanah je žena nepogrešljiva
8. MAREC V VITANJU
Praznik žena je za nami. Pri-
jetne in vedre ure, ki so jih žene
brezskrbno prevedle v veselju, že
tonejo v pozabo in znova je za-
poslena žena tista, ki prevzema
večina bremena na svoja rame-
na: vestnost in ažurnost v službi
ter gospodinjska dela in mate-
rinstvo doma.
Dozdeva se mi, da ne bi bilo
nič napak, če bi se vsak dan v
letu (in teh dni mimo 8. marca ni
malo) spomnili, kako bi razbre-
HUDA LUKNJA SE VEDNO
OSAMLJENA
V lanskem letu je naše ured-
ništvo povzelo akcijo za rehabili-
tacijo»Hude luknje-« ob podpori
velenjskega turističnega društva.
Toda letos se je obrnilo in name-
sto da bi bilo karkoli storjenega,
lahko ugotovimo, da jama tudi le-
tos še ne bo dostopna domačim ali
tujim gostom in bo samevala ter
bo s svojo privlačnostjo (zaradi
neurejenosti) lahko le nevarna za
našo mladino, ki čestokrat zaide
v njene skrivnostne temine.
Vzrok nedejavnosti je, kot kaže,
v ljubosumnosti sosednje-slovenje
graške občine, ki ne žeii vmeša-
vanja tujega društva (velenjske-
ga).
Žal, da odločajo v takih zade-
vah pristojnosti, kajti jama je tu-
ristično izredno pomembna in bo
na tem še pridobila, ko bo cesta
n:iimo nje, ki vodi do bližnjega
prehoda preko meje, dokončana.
Vsekakor bi bilo prav, da obe
društvi najdeta skupni jezik, kaj-
ti korist bo skupna, saj bo ureje-
na jama pritegnila dokajšen ded
turistov.
Bržčas bo morala zmagati go-
spodarnost, ki govori v prid ma-
lim vlaganjem za lepe dohodke
od povečane turistične dejavnosti.
menili in pomagali našim ženam.
Tako kot dr^od so v prijetnem
razipoloženju proslavile svoj dan
tudi žene v Vitanju. Sekcija žena
pod vodstvom tovarišice Danice
Klemene je pripravila lep kultur-
ni spored s šolarji in najmlajšimi
iz vrtca. Najlepši je bil nedvomno
nastop folklorne skupine, ki je
žela največ aplavza. Poseben po-
udarek so posvetili tovarišici Pav-
li Rejčevi, ki odhaja letos v pokoj.
-ik.
ŠOŠTANJ
Litos 250 novili
stanovanj
Tudi letošnje leto bo prineslo šo-
štanjski občini lepe spremembe pri
gradnji stanovanj, saj bodo vložili kar
za okrog 16 odstotkov več sredstev kot
v lanskem letu. Tako predvidevajo z 872
milijoni dokončati 230 novih stanovanj,
začeli pa bodo z novogradnjami 130 sta-
novanj. To so bržčas visoke številke za
kraj, kjer so v zadnjih desetih letjh
zgradili preko 1000 stanovanj. Na ta po-
večani tempo graditve bo v dekajšnji
meri vplivala gradnja stanovanj za tr-
žišča lin nedvomno tudi odprava 10 od-
stotne obvezne rezerve pm stanovanj-
skem skladu.
Kaže pa, da bo občinski ljudski od-
bor z revizijo dosedanjih stanarin omo-
gočil spremembo razmerja med amorti-
zacijo in stroški za vzdrževanje ter po-
pravila in s tem ustvaril nova dodatna
sredstva za pospešeno stanovanjsko iz-
gradnjo, ki v šaleški dolini temelji z
uvajanjem sodobnih gradbenih metod in
proizvodnje za trg ter drugimi ukrepi
na racionalni graditvi in solidnem ni-
voju cen.
POTREBNA BO VECJA
DOSLEDNOST
Lansko leto je eno najslabših
v zadnjih desetih letih v kmetij-
stvu, saj je kmetijska proizvodnja
v šoštanjiski občini občutno padla.
Poleg objektivnih vzrokov pa je
nešteto subjektivnih, kajti opazna
je bila preslaba skrb za proiz-
vodno sodelovanje, prav tako pa
je bilo čutiti ne dovolj dosledno
izvajanje agrominimuma, saj ka-
že ugotovitev, da poraba zaščit-
nih sredstev ni bila taka, da bi
oijravičevala pričakovanja maksi-
malnih pridelkov. Ti ukrepi so
bil dosledno izvedeni le v hme-
ljarstvu, medtem ko so se zane-
marjali v sadjarstvu, vinogradni-
štvu, pri proizvodnji žitaric in na
krompiriščih.
Kaže pa, da bodo letos pKXJstri-
li nadzor nad izvajanjem agromi-
nimuma ter da bodo poleg veča-
nja površin za sodobno obdelavo
tudi vodili skrbnejšo politiko ko-
operadjskih odnosov, in to s trd-
nimi, ugodnimi vezavami.
V pomoč bolnišnicam
v Velenju že vrsto let uspešno deluje
dom počitka, ki ima svoje prostore v
birvši Herbersteinovi vili. Dom ima slal-
no zasedene prostore, t. j. okrog 60
ljudi. Vila je na manjšii vzpetini tik nad
središčem mesta, tako da se oskrbovanci
ne počutijo osamljene. V tem domu je
največ onemoglih ljudi iz področja šo-
štanjske in moziirske občine, so pa tudi
od drugod.
Vodstvo doma je z dobrim gospodar-
jenjem uspelo obdržati oskrbovalnjino
v zmernih mejah, saj stane oskrbni dan
le 700 dinarjev. Pri temu je mnogo po-
magala lastna ^ekonomija, ki je renta-
bilna in pokriva dokajšen del izgube
pri osnovni dejavnosti.
V zadnjem času pa vodstvo doma, t. j.
pted\\iem požrtvovalni upravnik twv.
Jurij Pogorelčnik skupaj z uporavo
zdravstvenega doma v Velenju želi raz-
širita dejavnost na okrevance, ki so še
potrebni bolniške nege, a so spričo ve-
likega števila bolnikov v bolnicah več-
krat prezgodaj poslani domov. Pogo-
vori o tem so v teku in kot kaže bo
morda v letošnjem letu le pniSlo do
realizacije te zamisli.
OSNOVNA PTT ENOTA CELJE
sprejme za delovno mesito
PISMONOŠA
pri pošti Šentjur pri Celju in
pri pošti Šmartno v Rožni dolini
Vsak kandidat naj predloži nekolkovano vlogo in last-
noročno napisan življenjepis na naslov: Osnovna ptt enota
Celje. Kandidati morajo biti prosti vojaščine. Zaželjeni so do-
domačini s stanovanjem v kraju samem.
RAZGLAS
Cestno podjetje v Celju bo v letu 1963 vršilo rekonstrukcij-
ska in modernizadjska dela na sledečih cestah:
I/IO — na območju Grajske vasi,
11/340 — v odseku Sp. Rečica — Ljubno,
III/344 — v odseku Grobelno—Podplat.
O gornjem obveščamo Cestno podjetje v Celju v smislu čl. 12
Zakona o javnih cestah, Ur. list LRS št. 39/62, javnost in
upravi jalee oziroma investitorje naprav v cestnem telesu
kot so kanalizacija, vodovod in podobne naprave, da vskla-
dijo svoje naprave in načrte z načrti rekonstrukcije gori na-
vedenih cest.
Skrajni rok za vskladitev je 31. 3. 1963. Na kasnejše reklama-
cije se Cestno podjetje ne bo moglo ozirati
KMETIJSKA ZADRUGA CELJE
razpisuje naslednja prosta delovna mesta
1. PRODAJALCA V KMETIJSKI APOTEKI CELJE
Pogoji: kmetijski tehnik ali absolvent nižje kmetijske šole
oz. trgovski pomočnik z nekaj prakse.
1 SEFA MEHANIČNE DELAVNICE V VOJNIKU.
Pogoji: visokokvaHficiran mehanik, specializiran za diesel
motorje.
1 KMETIJSKEGA TEHNIKA ZA DOBRNO (živinorejca).
V poštev pride tudi absolvent z nižjo kmetijsko šolo živi-
nrorejske smeri.
3 TRAKTORISTE za delo v kmetijstvu.
Za vse je nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Osebni
dohodki so določeni po tarifnem pravilniku. Samska stano-
vanja preskrbljena.
Prošnje je poslati na naslov Kmetijska zadruga Celje
Po 21. členu zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih
ljudskih organov (Ur. list FLRJ, št. 52/57), razpisuje komi-
sija za razpis mest direktorjev pri Obč. LO Mozirje, mesto
UPRAVNIKA
Gostišča trp'' v Mozirju
Pogoji: kvalificiran gostinski delavec z vsaj 5 let prakse na
vodilnem mestu.
Razpis velja samo do zasedbe.
Prošnje, kolkovane z 250 din, s spričevalom in življenjepi-
som je vložiti najkasneje do 20. marca 1963 pri Obč. LO
Mozirje
Upravni odbor
GRADBENEGA PODJETJA 2ALEC
razpisuje prosto delovno mesto za
SEKRETARJA PODJETJA
Pogoji: — Višja ali srednja izobrazba pravne smeri s prakso
v kadrovskosocialni službi.
Osebni dohodki po pravilniku o OD. Nastop službe je možen
takoj ali po dogovoru. Stanovanja pri podjetju ni na razpo-
lago.
. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 20. 3. 1963.
CELJSKI TEDNIK STEV. 10. — 15. marca 1963	©
Osnovna šola Žalec — računovodstvo
razpisuje
1.delovno	mesto referenta za obračun osebnih dohodkov
2.	delovno mesto računski režiser — likvidator
Pogoji: pod tč. 1 in 2 srednja strokovna izobrazba — eko-
nomska šola.
Nastop: pod tč. 1 takoj ali po dogovoru; pod tč,. 2 — 1. ma-
ja 1963
Ob prerani in hudi izgubi mojega ljubega moža in očka
ČUDEN EDYARD4
se prisrčno zahvaljujem vsem, ki ste ga v tako velikem šte-
vilu spremili na njegovi zadnji poti, ter mu darovali vence
in cvetje. Posebno zahvalo izrekam njegovim sodelavcem, ki
so mu nudili takojšnjo pomoč.
Zahvaljujem se tudi zdravnikom Internega oddelka celj-
ske bolnišnice, posebno tovarišici dr. Cundrovi.
Iskrena hvala pevcem in govornikom za ganljive besede.
Celje, dne 8. 3. 1963
Globoko žalujoča žena
Tilka, hčerkica Tatjanca
in ostalo sorodstvo
Po 21. členu zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih
ljudskih odborov ter njihovih organov (Ur. list FLRJ, štev.
52/57),, razpisuje komisija za razpis mest direktorjev pri Obč.
LO Mozirje mesto
UPRAVNIKA
KOVAŠKE DELAVNICE BOČNA
Pogoji: kvaliñciran kovač in pod kovač z nekaj prakse vode-
nja delavnice.
Prošnje, kolkovane z 250 din, s spričevalom in življenjepisom
je vložiti najkasneje do 20. marca 1953 pri Občinskem ljud-
skem odboru Mozirje
Kmetijska zadruga Celje
razpisuje
javno licitacijo
za prodajo različnih kmetijskih strojev in orodja.
Ldciitacija bo dne 20. 3. '1963 s pričetkom ob 8. uri na Teharju
pri Celju (v strojni lopi)^ in dne 21. 3. 1963 ob isti uri v Viš-
nji vasi pri Vojniku.
Licitacija bo v obeh primerih za družbeni sektor od 8. do
10. ure in za privatni sektor od 10. ure dalje.
Po 21. členu zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih
ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, štev.
52/57) razpisuje komisija za razpis mest direktorjev pri Obč.
LO Mozirje mesto
UPRAVNIKA
^^Elektrotehnične obrti'' v Mozirju
Pogoji: visokokvalificiran delavec iz te stroke, ali mojster z
vsaj triletno prakso na vodilnem mestu.
Razpis velja do zasedbe.
Prošnje, kolkovane z 250 din, spričevalom in življenpisom je
vlažiti najkasneje do 20. marca 1963 pri Obč. LO Mozirje
Komisija za razpis mest direktorjev gospodarskih organiza-
cij pri Občinskem ljudskem odboru Žalec na osnovi 21. čle-
na zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odbo-
rov in njihovih organov razpisuje mesto
DIREKTORJA
OBRTNEGA PODJETJA »KOVO« VRANSKO
Pogoji: visokokvalificiran delavec ene izmed kovinskih strok
z 10-letno prakso na vodilnem položaju v večjem obrtnem
podjetju.
Pravilno kolkovane prošnje naj kandidati dostavijo Občin-
skemu ljudskemu odboru Žalec do 31. marca 1963
Po 21. členu zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih
ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ, štev.
52/57), razpisuje komisija za razpis mest direktorjev pri Obč.
LO Mozirje mesto
UPRAVNIKA
Gostišča „Rogovilec" v Solčavi
Pogoji: kvalificiran gostinski delavec ali z gostinskim teča-
jem in vsaj tri leta prakse na vodilnem mestu.
Razpis velja samo do zasedbe.
Prošnje, kolkovane z 250 din, s spričevalom in življenjepisom
je vložiti najkasneje do 20. 3. 196 3 pri Obč. LO Mozirje
Ћ
Hotel Evropa
CELJE
GASTRONOMSKI KOLEDAR št. 14
od sobote, dne 16. 3. do petka 22. 3. 1963.
Sobota, dne 16. marca 1963	i
din
Prekajeni jezik s kislim hrenom 170/280
Piščančelv paprikai z vodenimi
žlitčniki	160/270
Srna v divjaöinski omaki z
zdrobovm cmokom	230/340
Nedelja, dne 17. marca 1953
Nabodena plučna pečenka v
iinietanovi omaki	230/340
Srnin hrbet ali stegno.s cmokom 210/340
Teleôja obara s parmezanovimi
žličniki	200
Ponedeljek, dne 18. marca 1963
Salonska plučka s tirolskim
cmokom	130/200
^rnia s slanim krompirjem	130/300
'ašta fižol	110
Sirova poganca	80
Torek, dne 19. marca 1963
•Nabodeno telečje srce v sme-
tanovi omaki	160/270
^el«njavna enolončnica z mesom 140
temenica s kisl'jn zeljem ali
repo	150/260
Prekajeno s kislim zeliom	170/280
Rižev narastok s sladkim sokom	80
Sreda, dne 20. marca 1963
Sekljana mrežna pečenka	170/280
Ričet s prekajenim mesom	130/200
Sekely golaž z zabeljenim krom-
pirjem	130/200
Jabolčni zavitek 80
Četrtek, dne 21 marca 1963
Kisli vampi s krompirjem	100
Segeddnska svinjska zarebernica 190/300
Golaževa juha	130
Srniin hrbc<t s smetano	110
Petek, dne 22. marca 1963
Matevž s suhim sviinjskim
mesom "	170/280
Morske ribe
Polenovka (Bakalar) na dalma-
tinski način	210/320
Pečenica z zeljem ali repo 150/260
Kuhani sirovi štrukljii 130
Vsako soboto in nedeljo sveže kremovei
rezine.
Vse naše cenjene goste obveščamo, da
smo znižala v vseh naših obratih po-
strežnino od 15% na 10%, v točilnici pa
ste postreženi z jedmi in pijačami brt^z
postrežnine.
V kavarni igra vsak dan orkester
»Melodija« koncertno in plesno glasbo.
Obiščite nas in zadovoljni boste!
Kolektiv hotela >Evropa<
Celje
Obveščamo kolektive in posameznike
o 1. majskih izletih:
PO SEVERNEM JADRANU — tradliioio-
nalni izlet s posebno liaidjo.
PLITVIČKA JEZERA — dvodnevni iz-
let z avtobusom, sprejemamo kolektivne
prijave.
OPATIJA - CRIKVENICA - dvo-
dnevni izlet z avtobusom, sprejemamo
kolektivne prijavek
VRSIC — TRENTA - CERKNO,
2-dnevni avtobusni izlet, sprejemamo ko-
lektiivne prijave.
BEOGRAD — 2-dnevni izlet z avtobu-
som z ogledom 1. majske parade.
PO SLOVENSKI ISTRI — 2-diievni iz-
let z avtobusom, sprejemamo kolektivne
prijave.
PO TREH DRŽAVAH (Avstrija-Svica-
Italija), potovanje z avtobusom, ol>isk
Zermatta.
FIRENCE, RIM, NAPOLI, CAPRI, po-
tovanje z avtobusom in vlaikom.
TRST in BENETKE, stalni dvodnevni
izleti z avtobusom za kolektive in po-
samezaiike.
KOLEKTIVI! Po važi želji vam pri-
pravimo program prvomajskega izleta
in vam ga brezobvezno dostavima na
vaš naslov. Naprošamo za pravočasno
obvestilo glede rezervacije Kompasovih
avtobusov v času prvomajskih praz-
nikov.
Za vse objavljene izlete vam po želji
brezplačno dostavimo programe.
Pred vsakim izletom obiščite turistič-
no podjetje Kompas — Celje. Organi-
ziramo kolektivna potovanja in izlete
po Jugoslaviji in v inozemstvo z mo-
dernimi turističnimi avtobusi, z red-
nimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne
in rečne plovbe in posebnimi letali.
Kompas — Celje posreduje prodajo vseh
vrst vozovnic za železniški, pomorski
lin letalski promet. Kompas posreduje
v najkrajšem času nabavo potnih listov,
vizumov ter menja tuja plačilna sred-
stva in sprejema depozite.
Kompas — Celje daje brezplačno vse
prometne in turistične informacije, pro-
daja razglednice, zemljevide, spominke,
filatelistične znamke itd. Pred vsakim
potovanjem se posvetujte v poslovalnici
Kompas — Celje
Tomšičev trg 1
Telefon 23-50
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 16. marca 1963 ob 19.30: Ja-
nez Zmavc: JUBILEJ. Gostovanje Me-
stnega gledališča ljubljanskega. Vstop-
nice so v prodaji.
Nedelja, 17. marca 1963 ob 15.30
Marcel Achard: ODKRITOSRČNA LA-
ZNIVKA. Izven abonmaja. Mladini do
16. leta neprimerno.
Torek, 19. marca 1963 ob 20. uri
Janez Zmavc: JUBILEJ. Gostovanje v
Šentjurju.
Cfvtrtek, 21. marca 1963 ob 19.30
Komorni oder: S. Beckett: POSLEDNJI
TRAK in O' Neiill,: HLIGHIE. Izven abon-
maja.
Sobota, 23. marca 1963 ob 20. uri
Janez Žmavc: JUBILEJ. Gostovanje v
Velenju.
.Sobota, 23. marca 1963 ob 19.30 Jean
Anouilh: SKU5NJA ALI KAZNOVANA
LJUBEZEN. Gostovanje Drame SNG
Maribor.
Mestno gledališče ljubljansko bo to
soboto, 16. marca gostovalo v Celju z
dramo »Jubilej« Janeza 2mavca. Lju-
bljansko krstno uprizoriteiV tega dela
je pripravil Jože Gale. V glavni vlogi
bo nastopil Maks Baje. V kratkem ča-
sovnem razdobju bomo lahko videli ieto
delo v drugačni postavitvi in zasedbi.
Predstava je izven abonmaja.
ZAVOD ZA RAZVOJ KULTURE IN
PROSVETE - BREŽICE
,17. do 18.' marca 1963 GUSAR, amer,
barvni VV film	^
20. do 21. marca 1963 ZORO MASCE-
VALEC, francoski film
22. do 23. marca 1963 DOBRA LEKCI-
JA, francoski film
»PARTIZANf društvo za telesno vzgojo -
KINO ODSEK SEVNICA
20. marca 1963 TOVARIŠ PREDSED-
NIK CENTARFOR, jugoslov. film
KINO UNION
15. do 16. marca 1%3 NAGAJIVCKA,
francoski film
17. do 20. marca 1963 VSE ZA SMEH,
ameriški film
2il. do 25. marca 1963 NA TARČI,
francoski bar\ni CS film
KINO METROPOL
16.	do 20. marca 1963 PRIGODE
HUKLEBERRY FIN.NA, ameriški barvni
CS film
21. do 24. marca 1963 MASCEVALEC
DRAKUT, italijanski barvni CS film
MATINEJA UNION
17.	marca 1963 SERJOZA, ruski film
KINO »SVOBODA« ŠEMPETER v Sav.
dolimi
16. in 17. marca 1963 TAKSI ZA
TOBRUK, francoski CS film
20.in 21. marca (W63 ZALJUBLJENI
DETEKTIVI, zah. nemški film
SALON »Magda« sprejme dobro frizer-
sko pomočnico.
KVALIFICIRAN kuhar se želi zaposliti
v mestu Celju ali v bližini mösta -
po možnosti s stanovanjem. Naslov v
upravi lista.
UGODNO prodam enostanovanjsko hlišo
v centru zdravilišča Dobrne. Naslov v
upravi lista.
PRODAM 12 mesecev starega velikega
volčjaka in štiri race. Berger Rozi,
Polule 12, Celje.
PRODAM hlevski gnoj. (Ob cestì). Do-
brotinšek Ivan, Šmartno v R. d.
UGODNO prodam kompletno točilno mi-
zo (šank) in drugo opremo. Štore 23.
UGODNO prodam posestvo s trisobnim
stanovanjem in gospodarskim poslop-
jem. Sikupno je| 6 ha zemlje, od tega
2,5 ha obdelovalne, ostalo gozd. Nakup
možen na obroke. Posestvo je 45 minut
od avtobusne postaje Griže. Cena je
600.000 diin. Naislov v upravi lista.
MANSARDNO stanovanje, vseljlivo, 2
sobi, kabinet, kuhinja, predisoba in
klet prodam v Šentjurju. Naslov v
upravi lista.
PRODAM novo belo posteljo z nočno
omarico in omaro. Vprašati - Teharje
51.
UGODNO prodam nemško ovčarko sitaro
8 mesecev. Celje - Cret - baraka desno
(pred mizarjem Stuklekom). Ogkld od
16. do 18. ure.
PRODAM novo komodo - orehova ko-
renina in ročna izdelava. Celje - Zi-
dan škova 21 (pri krojaču).
UGODNO prodam kombiniran fi'ancoski
otroški voziček. Naslov v upravi lista.
PRODAM moped »T 12« dobro ohranjen.
Naslov v upravi lista.
PRODAM v starem ceniru mesta Celja
dvosobno stanovanje. Takoj vseljivo!
Piismene ponudbe pod »Ugoden nakup«.
ZELO poceni prodam še malo rabljeno
kombinirano omaro oziroma pohištvo
za dnevno sobo. Poiizve se: Ljubljan-
ska 74, Celje.
PRODAM večj količino krme za živino
(ob cesti). Mastnak, Gor'ca 29, Dobrna.
PRODAM zelo dobro ohranjen otroški
voziček po ugodni ceni. Naslov v upra-
vi lista.
PRODAM dobro ohranjen motor JAWA
250 ccm. Kuder Vinko, Žalec 213.
KUPIM enostanovanjsko hišo blizu Ce-
lja. Smer Zavodnja in Pečovnik iz-
vzeta. Pismene ponudbe na upravo
lista pod »vseljivo«.
KUPIM hudega čistokrvnega psa. Po-
nudbo pod »Čuvaj«.
MOŠKI išče v Celju na Ljubljanski
cesti opremljeno ali prazno sobo. Po-
nudbe pod šifro »do 5.000«.
N.A hrano in stanovanje sprejmem dve
delavki. Naslov v upravi liista.
Oí'REMLJENO prehodno sobo oddam
dvema študentkama ali uslužbenkama.
Ponudbe pod »Center«.
DVOSOBNO stanovanje v bloku na
Dečkovi cesti zamenjam za enako-
vredno na Otoku. Naslov v upravi
lista.
MLAD moški - invalid išče oprc^nljeno
ali prazno sobo. Naslov v upravi Lista.
MIRNA zakonca iščeta stanovanje (vsa¿,
dve sobi) v Celju. Najemn'ino plačata
za eno leto vnaprej. Ponudbe pod
»Mirna«.
MENJAM sončno sobo in predsobo v
Ptuju za Celje, za sobo in kuhinjo
ali samo sobo. Forštnerič Nežka - Pre-
šernova ul. 18, priti. Ptuj.
DIJAKINJA išče opremljeno ali neopre-
mljeno sobo. Naslov oddati v upravi
lista.
ODDAM uslužbencu opremljeno sobo.
Naslov oddati v upravi lista.
ZAME.NJAM komfortno dvoinpol sobno
stanovanje v II. nadstropju za večje« v
visokem pr'tličju ai.i 1. nadstr. Turn-
šok, Celje - Trubarjeva 2.
V CENTRU mesta Celja zamenjam last-
no dvosobno stanovanje za hišo Uahko
nekaj zemlj«^) na relaciji Celje -
Vojnik. Pismene ponudbe na upravo
lista pod »cca 1,800.000«.
Komisija za delo\'no razlnerje pri Sta-
novanjski skupnosti »Center« Celje
razpisuje prosto delovno mesto
FAKTURISTA
Pogoji: Najmanj dve leti praikse v
finančnih poslih z znanjem strojepisja.
Plača po pravilniku.
Prošnje vložiti do 23. 3. 1963, ali po do-
govoru.
Јшшпшт
Prireditve Olepševalnega in turističnega
društva
Olepševalno in turistično društvo Ce-
lje ppireja dne 5. aprila ob 15,30 in 20
gostovanje Zagrebškega gledališča s Ti-
jardovićevo opereto »Mala Floramy«.
Vstopnice SO že v prodaji V Turističnem
imformacijskem uradu v Stanetovi ullioi.
Celjska turistična zveza Celje posre-
duje vsem interesentom za organizacijo
kokktivnih dopustov sporočilo Turistič-
nega društva Rab, da je na Rabu na vo-
ljo več hiš, kier je možno organizirati
bivanje in prehrano dopustnikov. Nekaj
hiš je tudi na prodaj. Interesenti se naj
obrnejo naravnost na Turistično društvo
Rab na otoku Rabu.
Letni občni zbor
ČEBELARSKEGA DRUŠTVA CELJE
bo v nedeljo, 24. marca 1963 ob 7.36 (pol
osmih) v dvorani DIT v poslopju Mestne
hranilnice, Titov trg št. 6.
ZDRAVSTVENI DOM CELJE proda
razna osnovna sredstva in to:
Gastroskop, postelje, vložke, posteljno
opremo, oiesalnike, kopalne peči, razno
perilo in kuhinjsko opremo.
Rok prodaje je od 15. 3. do zaiključno
22. 3. 1963.
V kolikor ne bi bil interesent druž-
beni sektor, se po preteku tega roka
proda zasebnikom.
Informacije dobite v knjigovodstvu
Zdravstvenega doma.
ŽIVINOZDRAVNIŠK/
DEŽURNA SLU2BA
Od 16. 3. 1963 do 23. 3. 19
dežnmi veterinar, KOŽELJ
Bojan - Celje, Kocenova
2/II (pri hotel »Evropa)
telef. 25-67
PREKLICUJEMO veljavnost štampiljke
Veterinarskega zavoda Celje, ki je
bila izgubljena dne 9. 3. 1963.
Veterinarski zavod
Celje
SUHO svinjsko meso zamenjam za do-
bro ohranjeno moško obleko. Naslov
v upravi lista.
ŽENSKA srednjih let, ki dobiva rento
že'ii spoznati nerazvezanega upokojen-
ca starega okrog 60 let s stanovanjem
ali da skupno kup'ta novo hišico. Po-
nudbe pod »blizu železnice«.
ČESTITKA
Nad vse ljubljeni stari mami in očetu
BOŽIČEK iz Blatnega vrha, vse lepo za
življenski praznik.
Vnukinja Ivanka Deželak
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujem zdravnikom
in strežnemu osobju otroškega oddelka
celjske bolnice za nadvse ljubeznivo nev
go in nesebično prizadevanje pri zdrav-
ljenju mojega težko bolnega otroka.
Zahvaljujem se primariju dr. Stegnerju
in prav posebno Se dr. Su>janoviču za
izredno požrtvovalno skrb in uspešno
ozdravljenje, ko je na niti viselo živ-
ljenje mojega Miškeca.
Breda Ilohnjec - Ozek
Ob težki in prerani izgubi naše drage
mame
VIPOTNIK FRANČIŠKE
se iskreno zahvaljujemo, vsem, ki ste jo
spremili na zadnji poti ter ji daroval«
vence in cvdtje.
Viipotn'k Frančiške
Iskrena hvala tudi Gozdnemu obratu
Šempeter.	■	,
Žalujoči: mož Jakob, sin Jože m hčerka
Hermina z družino.
i -
IZLETNIK
PLANICA — V Času mednarodnih
smučarskih poletov v Planici 22., 23.
in 24. marca 1963, organiziramo eno-
dnevne Izlete z ogledom tekem na
120 m skakalnici. Prevoz vršimo z
našimi turističnimi avtobusi. Podjetja
in ustanove, pravočasno si zagotovi-
te udeležbo pri IZLETNIKU. Prijave
sprejemamo do 15. marca 1963. V naSi
poslovalnici bodo na razpolago tudi
vstopnice in značke za PLANICO 63.
Prevoz z vstopnico je samo 2.500 din.
Pohitite s prijavami In ne zamudite
ugodne prilike, ki jo vam nudi IZ-
LETNIK CELJE.
ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE snxo
vam pripravili sledeče Izlete:
1.	PLITVIČKA JEZERA — dvodnev-
ni izlet z avtobusom za kolektive in
posameznike.
2.	PO GORENJSKI PRIMORSKI —
dvodnevni izlet z avtobusom za ko-
lektive In posameznike.
3.	PO DOLENJSKI — DOLINI GRA-
DOV — enodnevne in dvodnevne Iz-
lete z avtobusi za kolektive.
4.	PO JADRANSKI MAGISTRALI —
tridnevni izlet za kolektive In posa-
meznike.
5.	SPLIT - DUBROVNIK - pet-
dnevni izlet za kolektive z avtobusL
6.	GOLICA POD STOLOM — eno-
dnevni izlet z avtobusom.
7.	BLED — BOHINJ — enodnevne
In dvodnevne izlete za kolektive In
posameznike z avtobusi.
8.	NA ZELENO POHORJE — eno-
dnevne izlete z avtobusi.
9.	IZLET V ZGORNJO SAVINJSKO
DOLINO — LOGARSKO DOLINO —
enodnevni izlet z avtobusi za kolek-
tive In poscimeznlke.
10.	OBISK SLOVENSKIH ZDRAVI-
LIŠČ — enodnevni in dvodnevni Iz
leti z avtobusi.
11.	ŠOLSKE EKSKURZIJE ZA PR-
VOMAJSKE PRAZNIKE v naše turis-
tične kraje z vlaki In avtobusi po ze-
lo ugodnih cenah.
12.	IZLETNIK vam organizira vse
vrste Izletov ter vrši prevoze po va-
fil želji.
IZLETNIK VAM NUDI SE OSTALB
USLUGE KOT SO:
—	nabava potnih listov In vizumov;
—	menja tuje valute,
—	vrši rezervacije spalnikov, avi-
onskih kart, ladijskih vozovnic, za
letni oddih ter organizacijo večjih
prireditev;
—	prodaja avtokarte, turistične kar-
te in ostale adicije, vozne rede Ipd.;
—	daje vse vrste iniormaclj brez-
plačno.
KADAR SE ODLOČITE, DA BI RA-
DI POTOVALI, SE PREDHODNO OG-
LASITE V NASI POSLOVALNICI.
IZLETNIK VAM BO VEDNO V PO-
MOČ IN NAJBOLJŠI SVETOVALEC,
ZATO NAS ZANESLJIVO OBISCITE
SE PRIPOROČA,
IZLETNIK — turistična agendjâ
CELJE Titov trg 3
(nasproti avtobusne postaje)
Telefon 28-41
Uredništvo in uprava Celjske
ga tednika Celje, Trg V. kon-
gresa 5, poitni predal 152. Tele-
foni 23-75 in 24-23.
Tekoči račnn pïd Narodni bu-
ki Celje: 603-11-1-656. Iziaja ob
petkih — letna naročnina 800,
polletna — 400, četrtletna 200 dia
— inozemstvo 2400 — posamezna
številka 20 dinarjev. Rokopisov
ne vračamo — sprejem oglasov,
razpisov in objav do vsake sre-
de do 12. ure.
ZA POSEBNE NALOGE
Združene države Amerike imajo
>»Army« (vojsko), «-Navy-« (mor-
narico) in «-Air force« (letalstvo).
Vse to za obrambo domovine in
tako imenovanega »svobodnega
sveta-« na zahodni hemisferi.
Sploh so po imenu vse armade
obrambne in na vsakem medna-
rodnem p>olitičnem zboru slišimo,
da nobena armada na tem svetu
nima agresivnih namer. Vse lepo
in prav, če bi bilo vse tudi res.
Pa kaj, ko ni.
V enotah ameriške vojske na
ozemlju ZDA in v vojaških bazah
v Evropi, Aziji in Srednji Ameri-
ki so posebne enote, ki imajo či-
sto pHDsebne naloge. Može, ki jih
vadijo za te enote, zbirajo pred-
vsem iz vrst beguncev in pa med
takimi, ki že po naravi odgovar-
jajo za posebne naloge.
In kakšne so te posebne nalo-
ge?
CJre za borbo proti gverilskim
akcijam, za boj proti partizan-
skim enotam, za diverzantske ak-
cije v sovražnikovem zaledju. Ti
ljudje morajo poznati zgodovino
vseh partizanskih vojn, vključno
z našo NOB, morajo pa poznati
tudi metode, ki so jih uporabljali
N«nci in njihove enote SS v bo-
jih proti partizanom v Jugosla-
viji, Rusiji, Franciji in podtalnim
gibanjem na Nizozemskem. Pred-
vsem pa morajo p>oznati drastične
metode izsiljevanja ter terorizi-
ranja civilnega prebivalstva, ki bi
ga sumili, da sodeluje in p>odpira
partizane. Učijo se vloge raztrgan-
cev, to je načina, kako bi se vri-
nili v vrste sovražnih gverilcev
in partizanov. K vsemu temu
spadajo tudi nekatere »vojaške
vrline« kot likvidacije na tiho,
brez strela, zastrupljanja hrane,
vode, vnašanje kužnih bolezni in
podobnega.
Zakaj te enote? Za, obrambo?
Se Američani pripravljajo na mo-
rebitno okupacijo, da vadijo take
oddelke? Ne! Namen teh enot je,
da na tujih ozemljih dušijo osvo-
bodilna gibanja, to se pravi, da
ima Pentagon čisto agresivne na-
črte. Te specialne enote Ameri-
čanov že uporabljajo in preizku-
šajo. Preizkusili so jih ob inva-
ziji na Kubo, uporabljajo jih tudi
v boju proti partizanom v Viet-
namu (na sliki ena izmed spret-
nosti protipartizanskega vojskova-
nja) in še kaj. Metode, ki jih upo-
rabljajo ameriški »inštruktorji-« v
južnovietnamski vojski, so prese-
netljivo podobne metodam pro-
slulega generala Leera, ki se je
specializiral za boj na upornem
Balkanu. Ne ustavijo se niti pred
pobijanjem žena in požiganjem
vasi, če gre za očiščevalne akcije
v imenu »svobodnega sveta-«-".
Takšna je druga stran medalje
velikih »obrambnih-« armad.
Neprijetno srečanje
Iz Zahodne Nemčije smo preje-
li dopis, v katerem nam avtor
opisuje neljub dogodek. Ker pa je
še vedno v Nemčiji, nas je prosil,
da glede njegovega imena osta-
nemo diskretni. To samo potrjuje,
da emigrantske bande v tej državi
uživajo vsaj tiho podporo.
Pisec pripoveduje, kako je ne-
davno s svojim perzijskim prija-
teljem potoval iz Münchna v
manjše podeželsko mestece. Bilo
je že hladno, pa sta kmalu zavila
v gostilno, ki ima zelo miroljubno
ime »Pri marljivem Bavarcu-'-«. Pi-
la sta pivo in se pogovarjala. Pisec
pa je poslušal le na рк)! svojega
sobesednika, kajti iz sosednje po-
sebne sobe je slišal petje, ki se
mu je zdelo znano, toda ni bilo
nemško. Ko je nekdo odpo-l vrata
posebne sobe, mu je postalo jas-
no. Peli so hrvaško in ujel je zad-
nji verz, ki je poveličeval Pave-
liča.
Ko se je eden od tiste družbe
vračal v sobo, je piscK; pogledal
za njim in videl prvič v življenju
ustaško zastavo in ljudi, ki so na
ovratnikih nosili ustaške znake.
Dopisnika pK>polnoma razume-
mo, da v tistem trenutku ni bil
razpoložen za nobeno stvar več in
da je prijatelju težko razložil bi-
stvo svojega razpoloženja.
To, da se ljudje, ki so v naši
domovini storili toliko zločinov,
zbirajo popolnoma legalno v jav-
nih lokalih, da se zbirajo celo F>od
zastavo, ki je vihrala v krvavi
vihri ob tisti s kljukastim križem
— tudi to marsikaj pove o poli-
tičnem pulsu današnje Nemčije.
Pred kratkim je kancler Ade-
nauer tudi sam obsodil početje
teh emigrantskih band, sedaj bi
pričakovali, da bi njegove besede
čim prej postale stvarnost.
Natalijini kontrasti
Natalia Wood je ena najbolj
iskanih in priznanih ameriških
igralk. Običajno ji dajo vloge
sumljivih deklet, ki so največkrat
ix>vezane z zločinom, prostitucijo
in FKïdobnim. Toda Natalija Wood
je, kot pravijo, izredno dobra že-
na svojemu igralskemu kolegu
Wagner j u že šest let, kar je za
HollyAvoodske razmere doba, v
kateri že začno govoriti o čvrstem
in srečnem zakonu.
Sicer pa ji tudi 2aiani režiser
Elia Kazan prisoja protislovne
lastnosti, ko pravi, da Natalija si-
cer ni izobražena, ima pa odlično
pamet. Nadalje pravi, da je na
pol ženska, na pol otrok. In ker
je po starših Rusinja, po rojstvu
in državljanstvu pa Američanka,
naj bi bil vsem dodan še slednji
kontrast.
VESELJE JE HITRO MINILO ...
Deset dni so bili prebivalci me-
steca Casteluccio di Norica odse-
kani od sveta zaradi visokega sne-
ga. Po desetih dneh, ko je že pri-
manjkovalo hrane, je priletel he-
likopter in metal zavitke. Veselje
se je hitro spremenilo v bes —
v paketih so bile prijavnice za
davek.
KRATKE
PROTI »GOSTOVANJU-«
MONA LISE ...
Resen ameriški literarni časo-
pis »Saturday Review-« kritizira
Spektakel okoli turneje svetovno
znane slike Leonardove mone Li-
se. Popolnoma nemogoče je, pravi
list, da bi ljudje, ki bi resnično
želeli uživati ob delu in ga tudi
ceniti, vse to lahko opravili v pič-
Uh desetih sekundah, kolikor jih
daje naval in gneča vsakemu na
razpolago. Snobi in goli radoved-
neži pač nimajo nič od tega. Os-
tro nasprotuje, da bi v ZDA pri-
peljali na turnejo tudi Michelan-
gelov kip »Pieta-« — zlasti še, ker
ga nameravajo prepeljati čez oce-
an z atomsko podmornico.
TEENAGERICE, POGUM!
Ameriška revija »Times-« je v
rubriki mejniki prinesla vest,
da se je v Parizu srečno ix>ročil
ameriški urlator in roc and roll
boy Paul Anka. Pristal je v za-
konski pristan z leto dni mlajšo,
torej dvajsetletno Anno Dezeog-
heb. Soproga je francoska mane-
kenka, egipčanskega rodu. Idol
teenageric je izneveril armado obo-
ževateljic. Naposled, naj ima člo-
vek pravico do osebne svobode,
čeprav je na pol malik. Ena to-
lažba je vendar še: Da je Paul
Anka zvezdnik, da je egipčanka
komaj leto dni mlajša in da je
Pariz mesto, kjer se zgodi čuda
reči...
Inačica
yKolonializem dr. Salazarja
predstavlja isto vrsto nevarnosti
za svetovni mir, kot je bila ne-
sposobnost Marije Antoanette, da
bi razumela, zakaj lačno ljudstvo
Pariza ne jé peciva.t
Walter Lippman
Ni še dolgo, kar so se na trgu pojavili miniaturni japonski TV
»Soune«, ki slike pričara v barvah
OD VSEPOVSOD
DOVOLJ OTROČARIJ
Ameriška pevka Lena Home je
te dni proslavila svoj 45. rojstni
dan. Novinarjem je izjavila: —
Umikam se izpod mikrofonov.
Menda ne bom do smrti prepeva-
la prismojene pesmi o zaljublje-
nih dekletih in fantih. —
GRUZIJA — NAJBOLJ ZĐRAT
KRAJ NA SVETU
Te dni je sovjetska agencija
TASS objavila vest, da po najno-
vejših statističnih podatldh živi v
republiki Gruziji največ stoletni-
kov. V tej razmeroma majhni gor-
ski republiki živi nič manj kot
2.100 oseb, ki so prekoračile sto
let. To bi bilo treba pripisati dej-
stvu, da so njihovi kraji izredno
zdravi, da pa so Gru zi ici zn^ni
po redu v prehrani in svoji od-
pornosti.
POSLEDICE BRUXELESSA —
ANGLEŠKA HLADNOKRVNOST >
BLEDI
Po televizijskem prenosu inter-
vjuja vodje protidegolovskega gi-
banja v Franciji, ki že meji na
zgubljanje živcev v nastali hladni
vojni med Britanijo in Francijo,
se angleški zasebniki maščujejo
na najrazličnejše načine De Ga-
ullu za njegovo košaro v Bruxel-
lessu. Nekatere banke v Londonu
so na primer izobesile napise:
— ne govorimo francosko!
Izobesek sicer ni tako drastičen
kot na primer »Judom prepove-
dan vstop«, »Za črnce ni dovolje-
no«, je pa po angleško piker.
Izvir z legendo
Pišece so lep vinorodni kraj na Bizeljskem, ki ima vrh
vsega še izvir z legendo. Nr d vasjo iz skalne votline izvira
potok. Izviru pravijo domačini »dupla«, ker je izvir pač v
duplini. Potok se imenuje Gabernica in priteče na beli dan
že kar precej močan, saj pod vasjo v deževju že kar krep-
ko poplavlja travnike. Voda, ki izvira v votlini, ima vedno
enako temperaturo in tudi količina vode je vedno ista.
V Pišecah živi iz roda v rod legenda, da je voda odtok
velikanskega jezera pod hribi in ki bo nekoč poplavilo »greš-
no krško polje«. Novejšega datuma pa je pripoved o volov-
skem jarmu (telegah), ki so priplavale iz votline. Baje je ne-
kemu kmetu nekje onstran hriba padel par volov v močvir-
no kotanjo. Od tam so telege pod zemljo priplavale na dan.
Točno seveda nihče ne ve, kaj je res s to vodo in njeno
legendo. Važno je to, da imajo Pišece zdrav in neusahljiv
vir vode.
Pariško gledališče strahov je uki-
njeno zaradi groznih scen. Prizor
iz norišnice.	¡
Veliki detektiv
Ob 23. uri in 36 minut je v
znameniti aveniji Glavnega me-
sta padla v nezavest znana lepo-
tica in barska pevka Leli. Njen
spremljevalec se je prestrašen
sklonil in zagledal svojo ljube-
zen - nemo in bledo - ob moškem
truplu.
»Moram telefonirati«! si je
odločno dejal in stekel.
»Mhm«, je dejal veliki detek-
tiv, ki je še isti dan pridrvel na
mesto, kjer se je onesvestila le-
potica.
»Umor, čisto navaden umor«,
le dejal in pričel je dolgo in ge-
nialno misliti. Naenkrat se je
veselo zasmejal in pobral s tal
svetel kovanec.
»Dokazno gradivo je tu, zdaj
je treba najti le še lastnika ko-
vanca in morivec je naš. Škrt«!
Ko je nazorno pokazal, kako se
bodo za morivcem zaprla vrata
ječe, si je potisnil klobuk globo-
ko na glavo in šel. Tri dni in tri
noči je neopazno krožil po mestu
in iskal morivca.
»Oho, le kako, da se nisem
spomnil!«
Naglo se je ozrl okrog sebe,
da ga ne bi kdo videl v trenutku,
ko je možato spoznal svojo
nespretnost, ki pa je bila
le dokaz njegove velike veščine,
potem pa jo je urno mahnil do
najbližje telefonske govorilnice
in se postavil na prežo. Čez de-
set minut je v govorilnico sto-
pilo mlado dekle. Veliki detek-
tiv jo je napeto opazoval skozi
luknjo v časopisu.
»Čudna ženska«, je ugotovil
veliki detektiv, ko je dekle od-
šlo. »Čudno, res čudno. Le kako
je mo^la tako hitro končati svoj
razgovor«?
Naslednji človek, ki je vstopil
v govorilnico, je bil starejši mo-
ški z velikim potlačenim nosom.
Vzdignil je slušalko in pobrskal
Z levo roko po žepu. Potem je
preložil slušalko v drugo roko
in spet brskal Nazadnje je od-
ložil slušalko in stopil na ulico -
naravnost k velikemu detektivu.
»Oprostite, mi lahko pcfsodite
kovanec za telefon?«
Veliki detektiv je pogledal iz-
pod čela, roka mu je urno segla
pod plašč.
»Seveda, seveda^.
»Veste, saj sem imel kovanec,
pa kaj hočete, taka stvarca se
tako lahko izgubi. Pa hvala le-
pa«!
Ko se je neznanec obrnil, je
za njim zagrmel odločen glas:
»V imenu zakona... «
»Oprostite, kaj pa je narobe?«
se je začudil neznanec.
»Ne delajte se neumnega, vi
ste morivec. Saj ste pravkar pri-
znali, da vam manjka kovanec!«
»To že, manjka mi celo več
kot en sam kovanec. Komu pa
danes ne manjka denarja?«
Detektiv se je za hip zamislil
in se skoraj prestrašil ob geni-
alnem odkritju: »Če mu manjka
več kovancev, potem ... potem
je on večkratni morivec!« In
odpeljal je neznanca. Že na pr-
vem zasliševanju so ugotovili, da
je neznanec pravzaprav njihov
detektiv, manj znan seveda. Po-
vedal je tudi, da je ravno hotel
sporočiti na policijo, da je zvedel
ime morivca, ki je pred dnevi
v znameniti aveniji Glavnega
mesta ubil človeka, pa...
P. A