Štev. 30. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 28. julija 1929. LetoXVL Novine prihajajo vsako nedelo. Cena pri sküpnom naslovi 25 Din, na posamezni naslov 30 D., M..List na sküpni naslov 10 D, na posameznoga 15 B. či se cela naročnina naprej plača do konca juna. Prek toga časa je naročnina za 5 D. vekša. Amerikanci plačajo za Novine, M. List 4 dol., ravno tak naročniki iz Canade, Australija i Jüžne Amerike.Prek mej države v Europi je cena Novin 75 D., M. Lista 25 Din. Plača se v Črensovcih na upravništvi, naročit.: Prekmurska Tiskarna M. Sobota. Uredništvo M. - Sobota, Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov: cm2 75 par, 1/4 strani dobi 20%. Va strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din., više od vsake reči pol Din. Med tekstom cm2 1.50 D., v „Poslanom“ 2.50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta pri večkratnoj objavi. Ček. položnice št.: 11806 Rokopisi se ne vračajo. Priloga : M. List s kalendarom Srca Jezušovoga i Népujság. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. bivši nar. poslanec. Naša bodočnost Vsa drüštva, vse države i vsa verstva polagajo glavno skrb na to, da pridobijo na svojo stran mladino. Što si je znao pridobiti oblast nad mladinov, tisti ma bodočnost ar seme sejano v mlada srca obrodi, odraščeni se držij tistoga, ka se je navzeo v mladosti. V Nemčiji, na Čečkom i v Austriji se že leta bijejo ostri boji za to, što naj ma oblast v šoli. Pri niti ednom zakoni je ešče ne spadnolo telko vlad kak pri sprejetji šolskoga zakona. Vse moderne i v istini napredne države se zavedajo važnosti mladinske vzgoje i se vrši naravnoč boj, čida bo mladina. Tisti, šteri si jo na kakši koli način pridobi, njegova bo bodočnost. Mi smo ze veselili, gda smo videli v Pragi jezerne vnožine zdrave, s krščanskim dühom napunjene mladine. Radüvali smo se, ar smo vpamet vzeli, da se naše vrste od leta do leta povekšavlejo, da je mladina v naši taboraj vesela i zadovolna j na edino pravilnoj poti s trdnim verskim fundamentom. Državi z vnožinami takše mladine se ne trbe bojati za bodočnost. Mladina, globoko versko vzgojena je natrdejši fundamentni kamen za vsakšo zidino. Naša vera je vera lübezni do Boga i do bližnjega, lüdje vzgojeni po njeni navukaj ne gojijo sovraštva, sejajo pa dobroto i lübezen. Ne dugo po slavnostni dne- vaj v Pragi se je pa vršilo v Beči zborovanje socijalistične mladine iz Nemčije i Austrije. Tüdi malo odposlanstvo slovenski socijalistov je bilo med njimi z rdečov zastavov brez najmenšega znamenja da so to Slovenci. Da bi naši lüdje vidli razliko orlovske mladine v Pragi i socialistične v Beči! Že na prvi zvünešnji pogled se je pokazala razlika kak noč pa den. V Pragi vsa naša mladina lepo oblečena, Orli so vküp stopali pod svojimi lepimi raznobarvne zastavami, Orlice vküp. Pri vsakšoj vekšoj sküpini je bila lepa velka muzika šteri je bilo v celom sprevodi nad petdeset. Vsi obrazi so bili veseli, prijazni, zadovolni. Čüli so se klici Bog živi državo, Orla, prezidenta, Bog živi katoličansko mladino. Lüdstvo je z ravno takšimi pozdravi pozdravlalo tüdi svojo mladino. Ka pa v Beči? Vse zastave rdeče. V dugom obhodi so bile lekar samo tri muzike z malim bobnjom par trobent, i kakša violina. Vse vküp je bilo bole rogatanje pa škripanje kak pa istinsko lepa muzika. Dečki i dekle so šli popunoma pomešani, dečki s kratkimi šörkimi hlačami z golimi koleni, dekle z ešče kračišimi jankami. Vnoge dekline so bile oblečene v moški obleč i samo po vlasaj se je spoznalo da je deklina. Vsi obrazi so pa nekam surovo izgledali i že ščista zamuknjeno na vse grlo kričali: Doli kapitalizem, doli fašizem, doli popi, doli bojna. Vse samo doli. Kakša razlika ! Pri našoj krščanskoj mladini smo vidli trume, štere so pripravlene za delo, za Zidanje lepše bodočnosti. Oni drügi pa pripravlajo bojevite trume za podira nje i gda vse spoderejo, nikaj ne vejo ka naj bo te. To je ne mala razlika. Dnes se edni pa drügi bijejo za mladino i zmaga tisti, šteri si več mladine pridobi na svojo stran. Povdariti moremo, da majo v glavnom vse takzvane svobodomislene ali napredne organizacije skoro eden i isti program, vse se pa ogiblejo ali pa naravnoč delajo proti verskoj vzgoji. Zakaj smo to zapisali ? Ar se bojimo tüdi za našo mladino. Vsa naša mladina sili v svet za bogatim slüžom, malo je pa takši, šteri bi si spravili doma dobro versko vzgojo, da se njim ne bi trbelo bojati, da v svetovnoj zmešnjavi ne zablodi. Zato delajmo na to, naj ma vsakša naša fara i vsakša naša občina dobro krščansko mladinsko drüštvo. Drügi so na deli i mi se nesmimo preveč Vüpati v dobroj naturi naše mladine. Blatonci Pripovist. Tak se je godilo i se godi v Blatoncaj, v toj vesi tak nindri blüzi naše krajine. So vam to lüdje, ne samo tak kak šteč. Oni so zadovolni z vsem pa se tüdi ne bojijo nikoga. „Ka pa te, lejko što misli, da se mi velkoga župana kaj bojimo ?“ so djali župan Glavaček pa zadovolno grizli retaše pa plavili s šmarnicov po tistom, gda se je velki župan odpelao iz Blatonec. Pa tüdi gospon vučiteo so djali, da je velki župan za njega nič. Vej so se blatončarje že ednok nikaj tožili pri velkom župani proti vučiteli, ar je šolski plot žežgao, pa je pravo, da je on državotvorne pa njemi velki župan ne more nič. Pa je resan nikaj nej mogeo napraviti proti vučiteli. Ovači pa blatončarje svoje naprej postavlene v miri püstijo. Prosijo redkogda kaj. Lani, gda njim je toča tak vse vküp vdarila, da bi prej ešče vüš na glavi bujla či bi glavo v točej držali, so odili obprvim ta v Maribor nikšo pomoč prosit. Pa so njim J pravili: „Vi blatončari nikoli niste zadovoljni. Če bi z nebes na vas sa- mi zlatniki leteli, pa le ne bi bili zadovoljni.“ Pa so blatončarje ponižno štimali pa si zgučali, da morajo biti s tem, ka pride z nebes, pa ka v Mariboori povejo pravzaprav vsigdar zadovolni. Pa so več nej šli nikaj prosit pa je zato vse prav v njüvoj vesi pa so vsi ž njimi zadovolni. Lani so bili gospon plebanoš jako zadovolni z blatončari, letos pa palig gospon kaplan. Gospon kaplan so samo z gospon plebanošom nej bili zadovolni. Gospon plebanoš so bili takši čüden človek pa so vse po starom delali. Tüdi od sprevodov pa od krstov so tak po starom pobirali. Včasi kaj, včasi nikaj. Gospon kaplan so pa ne tak starij misli bili. I ar so gospon kaplan z gospon plebanošom nej bili zadovolni, so gospon plebanoš morali oditi. Zdaj so pa gospon kaplan tüdi z blatončari jako zadovolni, Od sprevodov pa od krstov pobirajo po novoj taksi tak da si vse metre pri poti gori zračujnajo, samo tisti eden stari dohodek so nazaj vpelali, da njim mora vsakša hiša edno šunko dati pa 2 kili špeja ali masti pa dve prgišči prediva pa po po eden maslec olija. Zato ka mora kaj tüdi po starom ostanoti. Blatončarje so se včasi kaj čemerili proti tomi, pa so se ešče ednok šteli iti pritožbi proti tem novim taksam pa proti novim starim dohodkom. Pa so gospon kaplan tam lepo povedali, da blatončarje njij radi majo pa da so oni za Blatonce najbole pripravna oseba. „Zdaj pa tak več nikaj ne pomaga“ so djali župan Glavaček. Zato ka kaplan povejo, to je sveto. Ovači pa občinskoga bika v Blatoncaj ešče nemajo, mlak pa tüdi nej, ar so se v toj vročini vse posüšile. V cerkev pa v šolo njim pa tüdi ne teče, na törem pa tak nej trbej streje, či pa nikaj dešč nejde. Na gimnazijo bi zato kaj dali, da so pa lekaj tisti prejgen ali što pa nikši drügi vučeni gospod pravili, da nam gimnazije nej trbej; pa či takši gospodje kaj takšega pravijo, šteri so bole vučeni kak blatončarje, bo že istina, da nam gimnazije nej trbej. Samo blatončarje toga neščejo ravno preveč vervati. Takši gospodje dostakrat samo za sebe gledajo pa či se njim dobro godi, te na vse drügo füčkajo. To je ravnotak, kak gda je lani prišao v Blatonce eden gos- pod pa je pravo, da je državotvoren pa napreden, pa či nedo vsi tak delali, kak njim on pove, te so blatončarje ne državotvorni, pa je zatoži. Pa je zdigno roko pa povedao: Vsi zakričite za menov: Živijo naša država. Potom je pa velo zakričati: Doli alkohol. „Ka?“ je pitao župan Glavaček. „No, či ne razmite alkohol, pa zakričite: „Doli pijani Blatonci !“ je djao gospod. „Ka?“ Te se z nas norca dela, so zakričali vsi naednok pa ga prijali pa dali prek žandarom. Te se je pa zvedelo, da je te gospod v Italiji pri fašistaj bio pa tam nekaj vkradno, potom pa v našo državo vujšao. Tü je nikšim takšim gospodom povedao, da je državotvoren in napreden pa so ga poslali v Blatonce naj navči lüdi poštenja pa državotvornosti. Pa od toga časa naprej blatončarje ne verjejo vsakšemi. Poslüšajo ednoga pa drügoga, mislijo si pa svoje pa ka si oni mislijo, to nikoga nikaj ne briga. Gda pa pride prilika, te pa že vsakšemi povejo pod nos to ka mislijo pa naj bo to Peter, ali Paveo pa či tüdi njemi nos včasi takši grata kak skvašena ugorka. (Konec.) Proslava 10 letnice v Soboti. Den proslave, to je 18. augusta se približavle i pripravlanja je čiduže več. Izgleda, da bo to v istini svetek za ceIo našo krajino. Mi smo nej včeni prirejati Bog zna kelko i Bog zna kakši slovesnosti, nego gda kaj priredimo nam pride tisto iz srca i vsa Proslava je neprisiljena i vesela. I takša bo tüdi zdajšnja naša proslava, štera bo do zdaj edna zmed najvekši proslav v našoj krajini. Na ka moramo že zdaj misliti? Na den proslave, 18. augusta pride od vsej strani ogromno lüdstva v Soboto, gde se bo vršila glavna slovesnost. Zato se moramo vsi, tak tisti, šteri nastopijo v obhodi, kak tisti, šteri do stali kre krajov, lepo obnašali. Reditele, šteri bodo te den zdržavali red po Soboti i bodo meli zato posebne znake, da se lahko spoznajo, moramo vsi brez ogovarjanja bogati. Što bi šteo delati kakši nered, bo tüdi kaštigani. Več jezero lüdi de se štelo te den tüdi nasititi v Soboti. V oštarijaj najbrž nedo mogli vsi hrane dobiti zato bo potrebno, da se pripravijo pečenjarje i da pekom ne sfalij krüj. Kak oštarjaše, tak pečenjare zdaj že naprej prosimo, naj te den davlejo poštene porcije i nikaj ne podrakšajo. To bo v čast i hasek celoj našoj krajini. Ne tak, kak smo nigda vidli pri ednom pečenjari, da je ednomi prečnomi gospodi zaračunao edno dregno skvašeno ugorko za 4 dinare. Pa gda je te gospod pravo, da je to sramotno draga cena, je pečenjar zmigao z ramami pa djao: „Tüdi jaz sam je drago küpo od kertesa.“ Zato pečenjarje i drügi, šteri morajo iti k kortešom ugorke küpüvat, naj raj doma ostanejo. Te dni se naj delijo poštene porcije i za pravično ceno pa vsakši pri tom itak pošteno i pravično zaslüži. Obilne se naj že zdaj pripravlajo ! Razveselili smo se, gda smo od ništerni občin že zdaj dobili obvestilo, kelko biciklistov, kelko gasilcov i kelko konjenikov pride iz njüve občine. To lejko približno še zdaj vsakša občina zračuna, i pošle vodilnomi odbori v Črensovce, Konjeniki se najbole tak nikak sramežlivo držijo. Kak do me pa prej gledali, naj si bele šörke lače obličem pa debelo srakico? Vej do se pa smejali z mene. Ka bi smejali! Veselo te bodo gledali samo fajn se napravi. Fejst zbiksane črevle, šörke bele lače, indašnjo srakico vöpopravleno ne za lačami, indašnji pruslek s svetlimi gombami, i lepim cimerom, okoli šinjeka čaren ali pisani robec (olsbindl) za kraščak pa tüdi fejst cimer pa boš dečko, da se deklina oblezne za tebom. Dobro je tüdi meti pipo pa napnjeni mejer tobaka odza za lačami. Sramota bo za nas, či lotmerčka okroglina spravi vküp prek dvesto konjenikov v takši nošnjaj, nas pa bo sram oblečti se v indašnji obleč. Biciklistov bo mogoče prek jezero i so biciklisti tüdi lehko v narodni nošnjaj vsi bicikli pa morajo biti lepo okrašeni z rožami ali papirnatmi cimeri. Gasilci i društva naj si pripravijo obleke i se taki javijo vodilnomi odbori v Črensovci. Kola z narodnimi šeganli bodo največ zanimanja zbojala. Ništerne vrste so se že pripravile, nego nede škodilo či kaj dvojno nastopi. V ta kola morajo biti napreženi samo teški, lepo okrašeni konji ali pa močni jünci i lepe krave. Gostüvanjčari se itak napravijo tak, kak je pri nji šega, žnjeci s snopom, dožnjekom i lepo okrašenov škerjov, vsi pa v narodni nošnjaj ravnotak prelje, obrtniki se nikam pomali javijo pa lejko najlepša kola vöpostavijo, kak pintarje, lončarje, čevlarje i tak naprej. Vse župane prosimo naj kem prvle, či mogoče do 31. julija ali najkesnej do 5. augusta javijo vodilnomi odbori v Črensovce kelko konjenikov, biciklistov, gasilcov, drüštev, narodni kol i s kakšimi običaji pošlejo na proslavo. Vsi se pripravlajmo, da te den kem lepše proslavimo. 2. NOVINE 28. julija 1929. NEDELA (Po risalaj deseta. Evang. Sv. Lukača 18, 9-14.) V tisti časaj, pravo je Jezuš ništernim, ki so se v sebi vüpali da so Pravični drüge pa zametavali, eto priliko: „Dva človeka sta Šla v cerkev molit. Eden je bio Farizeuš, drügi pa cestninar. Farizeuš je stao i etak molo v sebi: Bog, hvalo ti davam, da sam nej kak drügi lüdjé, zgrabila, krivičniki, nečistniki, ali pa tüdi kak te cestninar. Postim se dvakrát v tjedni i desetino davlem od vsega ka mam. Cestninar pa je Ozdaleč stao i ne vüpao niti oči proti nebi podignoti, nego se je bio v prsi i govoro: Bog bojdi milostiven meni grešniki. Povem vam, odišao je te opravičeni na dom svoj, ov pa nej. Ar vsaki, šteri se zvisi bo ponižan, i šteri se ponizi, bo zvišani. Navuk: Boža mera pozna samo edno merilo: ponižno pa dobro volo. Z zmagovalci v Prago Beč. Premalo časa smo meli, da bi si konči za silo oglednoli edno zmed najvekši milijonski mest v Europi. Pripelali smo se zajtra ob sedmi, ob dvema popoldnevi smo pa bili namenjeni iti že naprej proti češkoj meji. Dobroga voditela bi morali meti, da bi nam v tej par vöraj razkazo Beč tak da bi si lehko napravili približno sliko toga velkoga mesta. Spitavao sam okoli či se najde gde kakši gospod, šteri pozna dobro to mesto i bi se zdrüžili v malo grupo pa z automobilom najvažnejše reči ogledali. Malo sam ji najšao, pa že tej so meli preštete lüdi, s šterimi bodo šli okoli. Dobro, sam si mislo, pa tüdi jez napravim svojo grupo. Maturant, edna gospodična pa jez smo stvorili nesveto trojico i sklenoli, da si sami ogledamo Beč brez drügi. Ta korajža nam je sledi ešče parkrat prav prišla. Kelko sam že od prvle Poznao to mesto, sam napravo načrt, da idemo na bivši casarski grad Schönbrun, nato v casarsko grobnico potom pa v najlepši deo Beča Ring, gde si olednemo najvažnejše palače konči Odzvüna parlament pa či li mogoče tü- di odznotra. Na vsakši način smo pa šteli videti tüdi najstarejšo pa najvekšo bečko cerkev to je cerkev sv. Stefana. Tak smo niti nej šteli meti zajtrka nego smo bežali samo na tramvaj, šteri je bio že pripravleni pred kolodvorom, da nas vse odpela v Schönbrun. To je velka palača, nikelko Odzvüna Beča s sila velkim i bogatim parkom. Gda človek stopi v te skrbno gojene ograde, nasajene s krasnimi rožami i lepo obrezanim visikim drevjom z vnogimi dragimi spomeniki iz marmora, skoro obstoji zavzet nad lepotov. Čüdüvanje se povekšavle gda hodimo po parki šteri je velki, da njemi skoro konca nega i se nam vsigdar kaj novoga i lepoga pokaže. Nekam Čüdno nam je pa gračüvalo okoli srca, gda smo si zmislili, kelko je vse to koštalo da da se je napravilo i vzdržavale i da je bilo to vse namenjene ednoj samoj casarskoj familiji, gda je na jezero i jezero Siromaški familij ne melo niti za dlan zemle, gde bi si posadilo malo krumplov. Ešče bole se nam je pa prignolo telo notri v palači. Šli smo prek više štirideset sob. Vidli smo sobo i posteo gde je mro stari Franc Jožef, sobe Karola i Zite pa tüdi sobe pr- vejši vladarov kak Marije Terezije i drügi. Vsakša soba je bogastvo za sebe. Stene bogato okrašene i pozlačene v ništerni sobaj velke umetniške slike v drügi vse puno mali skrajno fino izdelani kitajski slik. Edna soba bole prosto, drüga neravnoč preveč bogato okrašena, edna od njij ma cilo ime „milijonska soba" ar so okraski po stenaj koštali v mirnom časi ravno eden milijon Srebrni rajnškov. V vsakšoj sobi je po eden sto i lepi s svilom i dragim blagom prevlečeni stoci i kanapeji. V glavnom so si pa vse sobe Podobne i gda smo šli proti štiridesetoj sobi, me je od vsega že skoro glava bolela. Gda smo vö stopili, smo bili skoro veseli i Spomno sem se na reči ednoga nemškega pesnika šteri je zapisao, da njemi grata teško srce v kraleski palačaj. „Zdaj pa na tramvaj pa proti Ringi, za casarsko grobnico nemamo več časa!“ sam povedao našoj maloj drüžbi i pravo da me od gledanja casarskoga bogastva skoro glava boli. Tüdi gospodična je štela nikaj takšega povedati, pa je ne vüpala ár sam njoj že prvle povedao, da jo nesmijo ne noge pa ne glava boleti gda bo z nami po varaši drkala. Pridrüžo se nam je ešče eden kaplan iz Slovenski goric i tak smo prišli pred krasne palače muzejov z ogrumnim spomenikom Marije Terezije, ne daleč krej drugi velki casarski grad, šteroga smo samo odzvüna gledali, notri smo ne več šteli iti napotili smo se pa v parlament. To je krasna Umetniška palača zidana iz samoga marmora odznotra bogato pozlačena i okrašena z lepimi slikami, zidana pa z penezi vsej prebivalcov velke austrovogrske države. Velka dvorana, gde se je borio že naš dr. Korošec za pravice Slovencov i Jugoslovanov proti Nemcom je zdaj prazna ar Austrija nema telko poslancov, da bi vredno bilo tam zborovati. Vnogokaj bi si radi ešče v toj velkoj palači oglednoli, nego čas nas je silo, poglednoli smo si ešče nikelko zidin Odzvüna bili smo v cerkvi sv. Štefana blüzi štere smo meli tüdi jako mali pa jako dragi obed. Dobro veli tisti stari slovenski pregovor: „Kdor hoče na Dunaj, naj pusti trebuh zunaj.“ Zato smo se paščili na kolodvor i se veselo odpelali naprej proti češkoj meji. Dale sledi. Murska Sobota — Preminočo nedelo so vzeli od naše fare slobod kaplan, bivši nar. poslanec i prvejši urednik Novin g. Ivan Jerič. Vsa cerkev se je skuzila pri njüvom odhodi, želemo njim pa vsi na njüvom novom mesti vnogo božega blagoslova i vnogo zadovolnosti. Za kaplana v Soboto so pa imenüvani g. Franc Kolenc, dozdaj kaplan pri Sv. Miklavži v Slov. goricaj. — Strašen praj v Soboti. Nevemo ka si morejo misliti Potniki, šteri pridejo obprvim v Soboto i morajo iti po Kolodvorskj vulici v naše mesto. Praj, da se človek malo ne zadüši. Ali bi ne bilo mogoče to konči nikelko s ceste spraviti, posebno ešče zavolo špitala, gde betežniki v tej vročini zavolo praja niti odpreti oken nemrejo meti. Slovenska krajina — Što je bio prvi urednik M. Lista? Da ne pride kakša pomota v najlepšo zgodovino naših zadnjih let, moramo popraviti našo pomoto v zadnji Novinaj gde nam je tiskarna napravila reč „prvi“ namesto „prvejši“ i se je razmijo, kak da so velč. g. ešpereš Baša Ivan bili prvi urednik Marijinoga Lista. Gospod Baša so bili od leta 1908. do konca leta 1912. urednik M. Lista, kda g. Klekl Jožef, ustanoviteo i prvi urednik M. Lista, toga zavolo betega neso mogli vrejüvati. Gospod Klekl so ga prvi začeli vrejüvati. l. 1904. i so ga do l. 1908. — i potom od l. 1913. do zdaj. Gospod ešpereš Baša so pa bili že od začetka vödavanja M. Lista z svojim lepim pisanjom steber M. Lista. Pa od toga bo več pisao pri priliki M. List. — Beltinci. Preminoči pondelek je začno pri nas ordinirati novi zdrav- nik g. dr. Gustav Omahen. Poleg vsej splošni betegov vrači tüdi vse betege v vüstaj i plombira zobe. — Krog. Nekaj čüdnoga se je zgodilo Preminoči tjeden Škraban Franci v našoj vesi. Edno noč so njemi poginole vse kokoši, rece, pure, golobje, z ednov rečjov vsa pernata stvar. Ka je bilo vzrok tomi, nišče ne ve. Ali je stvar kaj takšega pojela, ali je pa nastopila kakša kokošeča küga, štera je v tak kratkom časi vso stvar vničila ? Škoda, da je gospodar slučaja po živinozdravniki ne dao preiskati, da bi konči sosidje na jasnom bili ka se je zgodilo. Zanimivo je tüdi to, na je v kratkom časi po tistom tüdi edno tele popunoma nanagloma poginolo. — Živinska razstava v Lotmerki. V okviri industrijsko obrtne i kmetijske razstave, štera se vrši v Lotmerki od 11. do 17. augusta, bo dne 17. augusta tüdi posebna Živinska razstava gde bo razstavleni plibližno 80 konjov, 150 glav govenske živine i 20 klonj kokoši vse najbogše vrste. — Martjanci. Pri nas se je teško ponesrečila pokojnoga Piv Jožefa žena. Prišla je pod kola naložena s pesikom i si je polomila tri rebra i nogo v dvema mestoma. Ponesrečena je mati štiri dece od šteri je najstarejši pri vojakaj, doma ma ešče 70 let staro mater pa velko verstvo, pri šterom nega zdaj nikšega pravoga delavca. — Pozdrave pošilata iz Nemčije vsem domačim posebno pa domačemi g. plebanoši Baši, kak tüdi vsem Orlom i Orlicam, Maučec Klarica i Berden Trezika iz Bogojine. Obenem sta tüdi poslali naprej naročnino za Novine za 5 mesecov 5 Mark. Bog plačaj. — Našim ženam. Zdaj v leti je velka Vročina pa možje dostakrat radi kaj pozabijo posebno ešče na to, da moramo pri Novinaj tüdi v toj letošnjoj vročini tiskarno i delavce plačati. Zato lepo prosimo naše dobre i poštene žene naj malo opitajo može či so Novine že plačali. Le so ešče nej plačali, naj to kem prvle napravijo i ne čakajo do zadnjega ar mora upravništvo za takše zamüdnike velke intereše plačüvati. — Delavcom v Nemčiji i Franciji naznanjamo, naj naročnino za Novine redno pošilajo. Nas je skrb pa briga za naše delavce vnogo penez pa vnogo trüda koštalo, zato naj delavci to sprevidijo i Novine redno plačajo. K delavskim cenam za Nooine je zračunani že tüdi Marijin list pa kalendar, šteroga ešče to jesen dobijo. — Za izseljenike. V D. Lendavi je te dni Odpreto Zastopstvo ,,Transoceanika“, Jugoslovansko delniško drüštvo za potüvanje i prevoznine v Zagrebi, štero v našoj državi zastopa | nekelko prvovrstnih parobrodskih drüštev svetovnoga glasa, a v prvoj vrsti Navigazione Generale Italiana. To drüštvo posedüje ščista novo i moderno brodovje ogromnih prekmorskih ladij, ki vežejo redne hitre proge z vsemi glavnimi lukami Severne, Srednje i Jüžne Amerika i Australije. Celo potüvanje od Zagreba do Buenos Airesa v Argentina ne trpi več kak petnajst dni. „Transoceanik“ vodijo naši lüdje, ki majo srce za naše siromake i oni se z düšov brigajo za naše izseljenike, da bi kem ugodneje potüvali po železnici do luke izkrcanja i na parobrodi do svoje odreditve v Ameriki. Pot z železnico do Genove trpi okoli 20 vör. Zastopstvo „Transoceanika“ v D. Lendavi je v hiši št. 57. v glavnoj vulici. Zastopstvo davle brezplačne tanača glede potüvanja, a što šče znati, kak se živi i dela v prekmorskih zemlah, naj se obrne na Izseljeniški Komisarijat v Zagrebu ali na Konzulat dotične zemle. — Novivi meši. Preminočo nedelo v našoj krajini sta se obslüžili jako slovesno i v najlepšem redi. V Bogojini je opravo prvo sv. daritev novomešnik g. Vogrin Štefan, predgo so pa meli domači g. plebanoš Baša Ivan. Omenili so med drügim tüdi, da ide iz naše krajine vnogo mladi dijakov k Salezijancom i želejo, da prinese te red tüdi našoj krajini v-nogo blagoslova, kak se to godi drugim krajom, gde Salezijanci delüjejo. V Cankovi je pa opravo prvo sv. darütev g. Pavel Alfonz tüdi salezijanec, cerkveni govor so pa meli g. Klekl Jožef bivši narodni poslanca. V | lepom govori so se med drügim tüdi lepo zahvalili dobroj materi štera je tak lepo vzgojila svojo deco i njim dala priliko izobraziti se da je poleg novomešnika eden sin priznani profesor edna hči pa sestra prednica V’ Lendavi. To nedelo pa mata novivi meši tüdi dva salezijanca i to g. Geder pri Sv. Jürji, v Beltinci pa g. Temlin. — Mladost pa lepoto Vzdržavle „MAJALA“ mást i žajfa za obraz. Odstrani vse piščajce, sunčane i erdeče pege lica. Eden lonček Din 12, žajfa Din 8. Dobi se v lekarni prí SVETOJ TROJICI, D. LENDAVA. - Tombola v Žižki štero je priredo domači Orel, je tak za drüštvo kak za lüdi izredno dobro izpadnola. Glavni dobitek bicikl je dobo Jerebic Štefan iz Črensovec, vreče mele Glavač Štefan iz Bistrice, omar pa Zelko Matjaš iz Črensovec. — Vse bolečine zob i glave odstrani za gotovo i hitro „INKA“ Pri reumatizmi, smicanji, prehlajenji, išiasi bolečinaj kosti pomaga „INKA“. Eden glašek z natančnim navodilom stane 10 Din. Dobi se v Lekarni pri Svetoj Trojici v Dolnjoj Lendavi. - Iz novi cestni predpisov. Ar je novi cestni: zakon že podpisani i stopi v kratkom v valavo, bo dobro, ■da sa tüdi naši ludje kem. prvle seznanijo ž njim, da ne bi meli mogoče kakši nepotrebni poti i stroškov. K tomi zakoni je izdaja posebna ured-ba od ministrstva za gradbe, štera se v glavnom deli na tri dele kakti: 1. uporaba javni poti, 2. krivde i kazni i 3. prehodne i zaklüčne določbe. Glavne določbe te odredbe so sledeče: Javne poti. se lehko, vsigdar, pa v vsakšem časi rabijo, v mejaj, predpisov. Poleg javne poti nesmi nišče Vaditi šume, zidati hiže zla stanovanje, trgovino, pekarijo ali pa kopati štüdencov bliže kak štiri metre; Gostilne, kovačnice i podobno mora biti 10 metrov od ceste, rudniki, ciglenice i fabrike pa najmenje 10 metrov vkraj. Če bi, što šteo kaj inači delati, mora prositi za dovoljenje cestno upravo. Vozi i i ogible se vsigdar na desno stran, če pa; šče što koga prečiteti, se ogne na levo. Či se vozi po cesti več kol, morajo voziti edna kola za drügimi nigdár pa ne edna poleg drügi. Več kak četvera, kola edna za ovimi nesmijo iti posebno ne prek mostov. Za prevažanje posebno teški bremen se mora meti dovoljenje gradbene direkcije. V noči morajo meti vsakša kola posvet. Če ide več kol edna za drügimi, je zadosta, či majo posvet prva i zadnja kola. Kočiši i vozniki, tak tüdi šoferi morajo biti vsigdar na svojem mesti pa vsikdar trezni. — Pozdrav delavcov. Kočar Ernest z Vuče Gomile, Horvat Jožef z Moravec, Škrilec Ludvik I Tešanovec delavci na Francuskom nam vsem v Slovenskoj Krajini posebno pa svojim domačim tople pozdrave pošiljajo, i nam vse dobro, posebno pa lepo zdravje želejo. Godi se njim dobro, slüš je dober. Naročajo Novine i M. List. 28. julija 1929. NOVINE 3. Tjedenski glasi — Amerikanski Slovenci pošilajo pozdrav dr. Korošci. Prvejši tjeden se je vršo v severnoj Ameriki velki slovenski katoliški shod s šteroga so poslali dr. Korošci v imeni 12 jezero zbrani Slovencov po radiogrami pozdrav v Belgrad. — Novo cerkev v Belgradi v čast sv. Antoni bodo zidali Frančiškani po načrti našega slovenskoga arhitekta Jožefa Plečnika — Nemiri okoli bolgarske meje. V zadnjem časi pogosto pridejo prek meje bolgarski komitaši oboroženi z bolgarskim orožjom i delajo nemire na našoj strani. Lüdstvo je v našoj državi ob meji Zatoga volo jako razburjeno i zahteva; naj naša vlada kem ostrej nastopa proti takšim razbojništvom. — Aman Ulah pregnani perzijski krao se je preselo z vsov svojov drüžinov v Italijo. — Kitajci vabijo zastopnike katoličanov. Kitajci so postavili ustanoviteli nove kitajske državne ureditve Sunjantseni lepi nagrobni spomenik i ob slovesnosti so povabili tüdi zastopnika rimskoga papo, šteromi so izkazali vse tiste časti, kak zastopnikom drügi velki držav. Zanimivo je tüdi to, da so različne cerkvene Obrede pri toj priliki ne opravlali samo naj ne bi; s tem žalili papovoga zastopnika. Kitajski zvünešnji minister je tüdi stopo. v. pogajanja s svetov, stolicov, da bi se skleno med obema državama konkordat i da bi Kitajska mela tüdi v Vatikani to je pri rimskom papi svojega; zastopnika. Resan čüdovito je, kak edna poganska država časti poglavara svete Cerkve i kak ne zamüdi, niti edne prilike, da bi najšla kem tesnejše zveze s poglavarom katoličanske cerkve. Pri nas pa ništerni düševni siromačeki mis- lijo, da je ravno Cerkev tista, v štero se vsakši lehko opotekne. Kitajska je na poti vstajenja, dukeč so razni naši, siromačeki na poti propadanja. „ Podpirajte: NOVINE“! Domača politika. Novi zakoni. V zadnjem časi je bilo objavleni nikelko novi zakonov, med drügim sprememba zakona o taksaj. Taks so oproščene vodno zadruge v celoj državi, ravnotak zadruge državni usjužbencov, štere majo namen članom zidati hiže pa tüdi vse, kmetske i obrtne zadruge. Podpisani je tüdi novi invalidski zakon po šterom dobijo podporo invalidi ali pa družine ali roditelje invalidov. V kmetijskom ministrstvi se tudi pripravla novi zakon o živinoreji, šteri pa ma edno točko, štera nede ugodna za tiste, šteri krmijo bike. Ta točka, namreč veli, dá se morajo; vsi biki, šteri so ne, licencovani vkopiti. V toj točki je gotovo njej mišleno na tiste kraje, gde krmijo tüdi bike za odajo. Vüpamo se pa, da bo ta točka spremenjena ešče prvle kak bo zakon sprejeti. Trgovinski minister dr. Ma, odstopo. Preminoči pondelek 22. julija je odstopo trgovinski minister dr. Mažura- noč. Novinarom je minister izjavo po svojem odstopi, da je to zato včino, ar je, on predlagao, da, se sprejme agrarni zakon v glavnom nesoremenjeno tak kak je bio že prvle pripravleni, drügi ministri so pa v to ne privolili. — Vgankarom. Križalka se rešava tak, da se napiše reč v kvadrate, dukeč ne pride do konca ali do čarnoga. V vsakši kvadrat sme priti samo edna litera, reč se začne pri številki i se konča pred čarnim kvadratom ali pa v zadnjem kvadrati. Tistim, šteri so ešče ne rešüvali križalke, rešimo prvo reč v kumes i prvo reč vodoravno. Tak je v kumes 1. reč ime edne veselice je. „bal“ Prva črka b pride V tisti kvadrat, gde je številka 1, a pride v prazen kvadrat pod njim, 1 pa pride v tisti kvadrat, gde je številka 6. Prva reč vodoravno, to je številka 3. ka se najde, na cesti pa v potoki — je „kamen“. K pride v kvadrat, gde je številka 3, a v kvadrat poleg njega m v kvadrat gde je številka 4, en pa v naslednjiva dva kvadrata. Na te način se mora lepo cela križalka spuniti i trije zmed tisti, šteri celo križalko, prav rešijo, dobijo za dar po edno knigo. Svetovna politika. Zdrüžene države Europe. Mi poznamo Zdrüžene države Amerike i njeno bogastvo, ne smo pa mogoče ešče premišlavali, da je Amerika tüdi zato tak bogata, ar da vnogo menje penez za orožje kak Europa. V Europi je državica pri državici i vsakša je od zob do pete oborožena. Male države potrošijo pri nas po več milijard na leto za štüke, pukše i vojake, za drüge živlensko potrebne reči pa penezi Več rte ostanejo. Zato je že davna žela vsej pametni lüdi tüdi v našoj državi bila to, naj bi tüdi v Europi vse države stopile v edno posebno zvezo, kak so to pametni amerikanci napravili. Tak bi se prišparale ogrümne vsote penez i na jezere lačni bi prišlo do krüja. Med drügimi so za to miseo v našoj državi bili tüdi dr Korošec i pokojni Štefan Radič: Zdaj pa novine poročajo, da misli Francija po tvojem predstavniki staviti takši predlog za Zdrüžene evropske države pred svetom drüštvaj narodov. Gotovo je, da se takše važno delo ne zgodi v ednom dnevi, vnogo bi pa bilo; že s tem všinjeno, či bi se kem prle sklenila kakša pametna gospodarska i carinska pogodba me vsemi državami. Europe. Pošta Perša Štefan. Duga ves gorice, Slike dragovlje sprimemo za razstavo; Kühar Mihael Renschendorf. Odsej-mao vam bomo samo edne Novine pošilali, Pošilali smo samo zato več; ka gda so delavci hodili iskat delo, so prosili Novine, naj za njimi pošilamo. Zato je tüdi vsakši dužen plačati za tisti mesec za šteroga smo njemi Novine pošilali, Franc Gašparič Kobilje. ví nam pišete, naj Vam pošilamo 16 Novin, Peter Benkovičovi nam pa pišejo, naj i menje pošilamo, ar je on na Francuskom pa nema vrednosti ! nemre plačati. Ka naj napravimo? K odaji en kontrabaj s v dobrom stani. Pozvedi se v uredništvi NOVIN. Vganke KRIŽALKA. VKUMES: 1 Imé edne veselice, 2 Ime dreva borove vrste, 4 Nastane po vnogom dežči, 5 Drevo trdoga lesa, 7 Ptica, štero smejš strliti, 9 Mesto za lagojo deco v šoli, 10 Kak napišemo skračeno: Kmečko-gospodarska organizacija, 14 Ne tekne ti šalata brez njega, 51 Žensko ime, VODORAVNO: 3 Najde se na cesti pa v potoki, 6 Skoro vsaka peč ma, 8 Skužiš se či ga režeš, 10 Če te prime pri plavanji sí zgübleni, 11 Kak pravimo nogi ali roki z drü- gov rečjov, 12 Šteri se k hiži priženi, 13 Del glave, 14 Eden od starišov, 16 Na obema rokama mamo. GRIFOGRAF Dijaško polje Do Stične. Vroče je bilo popoldne dne 12. julija. Petajnski brodar je videl, kako je nervozno stopal sem in tja mož, rjav od glve do gležnjev. Čakal je nekoga od dveh do štirih, dokler ni prišla četvorica. Pet nas je torej bilo, da gremo v Maribor, Ljubljano, Stično. Da nas spoznate, poslušajte naše pseudonime: Kanonik, bogoslovec, abiturient, Krokar in Nevoláš. Prvi trije imajo imena višje šarže, kakor so v resnici. Ob koncu tega spisa zvemo za prava imena. Pri Kapeli je znan kanonik g. Meško. Na hribu mu rase vinska trta; torej je šel maš kanonik „po ključ za cerkev.“ Ova litra smo pospravili (posebno se je odlikoval bogoslovec). Veselo petje naših imenitnih pevcev je vzbujalo pozornost pri kapelskih žnjecih. Ob pol 6. smo zapuščali Kapelo in g. Meško je dejal, da smo v 3 urah pri Sv. Trojici. Okrog pol osme smo srečali moža in ga vprašali kako daleč je do Trojice. „Eno uro“ je dajal; drugi je rekel „tri četrt in čez par minut je razlagala ženica, da imamo še poldrugo uro. Ti salamenski ljudje, to pa vendar ne gre da se delajo norca s Potnih ljudi. Bogoslovec je rekel, da smo mi potni v dvojem oziri: 1.) Ker potujemo, 2.) ker se potimo. Zagledamo Sv. Trojico. Tu je najlepši pogled na Sv. Trojico; od nikoder ni tako lepa. V trudu in znoju smo na cilju. „Prenočišče? — „Gospodje frančiškani nimajo prostora“ nam razlaga kanonik, ko prihiti po stopnicah navzdol. Gremo v gostilno g. Rojka. „Radi bi spali pri Vas.“ — „Dobro“. — „Koliko boste prosili?“ — Pet Vas je, za sobo date 30 Din.“ — Malo preveč bo, študentje nimajo mnogo denarja.“ — „Bomo že naredili na 25 Din“, Sklene se. — Še večerjo smo dobili. Abiturient se je držal precej rezervirano. Spali smo v prvem štoku, kjer je delal do polnoči kraval naš navihani abiturient. Zajutrik nam je dala gdč. Ida. Ko je prišel g. Rojko, je vprašal kanonik: „Koliko smo dolžni?“ in je potegnil 100 dinarski bankovec. „Gospodje, jaz danes naredim ničlo; prosim Vas samo, da kot plebanošje priženete semkaj svoje farane, ko boste na romanju!“ — To se je glasil za nas vsekakor zelo zadovoljiv odgovor in v tem veselju je g. kanonik salamensko treščil s strmega brega za gostilno. Med petjem smo prišli k Lenart še dalje smo vidili velikanski sod, o katerem je sodil abiturient. da bi mu, poln vina, zadostoval celo življenje. Abiturient je prijatelj cvetlic. Srečamo punčke. „Koliko je do Maribora ?“ — „Saj Vi bolj veste.“ In sedaj govori! Tega je bil kriv bogoslovec, ki kot tak vseeno ni štedil s „heci“. Maribor je pod nami. Krokar pride poslednji v Maribor. Gizdavo, inpozantno ne več tako domače. Kanonik si popravi „trdi goler.“ V lemenatu pokaže bogoslovcu njegov bodoči dom (?). Po južini na kolodvor. Vodja naroda, g. Rezman ne ve, kje ima glavo. Proti Ljubljani smo izvrstno peli, tako se je Vsaj meni zdelo. V Ljubljani pride Pintar in Žitko: „Na Selu v žrebčarni boste spali.“ Pintar: „Prekmürcev ni?“ — „Seveda, tukaj smo in veselo smo šli do šentpeterske cerkve, kjer smo v bližini zapeli novemu škofu „Gor Čez izaro“. V nedeljo sta kanonik in bogoslovec čütila potrebo, da se obrneta, toda nobene brivnice v Ljubljani odprte. Popoldne akademija v Unionu v čast novemu škofu dr. Rožmanu. Sijajno uspeli nastop Orlov! Po dveurni vožnji iz Ljubljane pridemo v Stično. Upehani pa zadovoljni smo si oddahnili v samostanskem dvorišču. Dalje prih. 4. NOVINE 28. julija 1929. Gospodarstvo Ali prinašajo razstave kmeti kakši hasek ? Brez dvoma velki hasek i mi bi priporočali našim lüdem naj idejo šteri so li mogoči letos v jeseni na velko pokrajinsko razstavo v Ljubljani da si to poglednejo. Mi smo v naši Novinaj že vnogo povdarjari od pomena i haska razstavi nego naša krajina se v tom pogledi ešče preveč pomüdno gible. Poglejmo samo Lotmerk! Vsako leto ma celo vrsto razstav i od vsake razstave lepi hasek. Z razstavami opozorijo svet na svoje pridelanje, na svojo živino i svoje vino, na razstavaj skušajo eden drügoga prekositi z dobrim blagom i tak si spravijo od leta do leta več küpcov i od leta do leta bogše blago. Poglejmo si malo ka mislijo letos v Ljubljani razstaviti. Poleg drügoga bo velka mlekarska i sirarska razstava. Pri nas je ešče mlekarstvo posebno zadrüžno slabo razvito, štere mlekarne pa obsojajo, dobro delajo, čiravno nam fali edna dobra, popuna moderna mlekarna. Pravijo da od tistoga časa kak se vršijo v Ljubljani mlekarske razstave vse mlekarne svoje izdelke z lehkočov zodajo. Mlekarne so začnole vnogo bole skrbno delati vsakša je prinesla od leta do leta na razstavo lepše i bogše blago, kak zmočaj, sir i podobno. Trgovci i drügi obiskovalci razstave so na te način najlepše spoznali različne mlekarne po vesnicaj i direktno od tam začnoli naročati blago. Mlekarne so svoje Pridelanje začnole dobro tržiti i kmetom mleko dragše plačüvati. Na razstavaj so voditeli mlekarn videli, kelko je edna mlekarna bogša od drüge i so začnoli tüdi sami kem bogše izdelane odavati. Tak se je povzdignilo mlekarstvo pa stem tüdi dohodek za kmeta. Drüga Važna razstava je čebelarska razstava. Mi mamo v našoj krajini zdaj že vnogo rojarov i pridelamo vnogo meda prav posebno se kaže ešče letos, da bomo meli dosta meda za odajo. Naš med je dober i se dobro plačüje, nema pa ešče daleč tiste cene kak kranjski. Dobro bi bilo, da bi si letos tüdi naši rojarje poglednoli ljubljansko razstavo, bi tam vidli kakši med je tam razstavleni i kak ga pridelavao, kleti ali pa mogoče že letos pa naj tüdi naše rojarsko drüštvo razstavi tam svoje blago. Na te način bodo vidli trgovci iz različni držav tüdi naš med i cena našemi medi se zdigne. Poleg drügoga bo tüdi velka vinska i konjska razstava. Naša krajina v tom pogledi nema vnogo pokazati, mamo pa prinas jako lepe teške konje, šteri majo niziko ceno pa bi lejko za nje lepe peneze dobili, či bi što znao da je mamo. Dnesden se mora vse s pametjov delati i se nesmi zamüditi nikša prilika. Vüpamo se, da se tüdi v našoj krajini začnejo v najkračišem časi vsakoletne vekše razstave vsega ka naša krajina lehko ponüdi sveti. Dober trgovec dela velka reklamo svojemi blagi ar zna, da dnesdén z reklamo v nájveč dosegne. Zakaj pa tüdi kmet ne bi bio za svoje blago dober trgovec ? Süšimo sadje ! Kak se kaže letos naša krajína nede mela ravno preveč sadja, nego ništerni kraji do ga itak zadosta meli. Glejmo pa, da bomo znali konči to sadje lepo v hasek spraviti. Sadje skučti i mošt napraviti ž njega je pravzaprav najvekša Škoda. Posebno grešno delo včinijo tisti starši, šteri majo deco i sadje, mesto da bi shranili surovo ali posüšeno za zimo, da majo deca Zdravo pa tečno hrano, raj iz sadja mošt napravijo. To pijačo pa dostakrat tüdi tak slabo napravijo, da je sledi niti sami nemrejo spiti. Zato Zdravo sadje shranimo surovo, skučeno pa posüšimo, ka pa mamo odveč pa odajmo i smo na te način najbole hasnovito potrošili boži dar. Pošta Naročnik, Trdkova: Dobili smo od ednoga naročnika 15 Din. po čeki z dne 9. VII. Naj se javi, što je to poslao. — Rogan Janoš, Večeslavci : na kaj ste poslali 320 Din. po čeki z dne 9. VII. ? Prekosnice. Bojazen. Poštar: „Mati, na pismo ste pritisnili za 1 dinar preveč znamk.“ „Starica: „Joj, joj! Vej pa znam nede šlo predaleč!“ Opomin. V ednom kraji, gde so večne povodni, stoji pri cesti količ z napisom : „Gda je te količ pod vodov, se po toj cesti nemre voziti. Najboljši cement, Vapno, deske itd. odava po najnišišoj ceni VEKOSLAV BRATINA, Križevci pri Ljutomeri. Odpro sem tüdi podrüžnic v Veržeji št. 5. pri A. Auer i se dobijo zdaj stalno tam tüdi cement, deske i cementne cevi vsakovrstne. u Vsakovrstne surove in svinjske kože küpüje po najvišji dnevni ceni FRANC TRAUTMANN Murska Sobota Cerkvena ul. 191 K odaji. Kovač Matjaš iz Črensovec Štev. 134. majo k odaji stari črep. Što ga šče küpiti, ga lehko pogledne vsakši den. Jabolčnica i izabela vekša vnožina, prvovrstna se po niskoj ceni oda. Posebno primerna pijača za delavce. Franc Seršen veletrgovina Ljutomer. K odaji menše kmetijsko posestvo z inventarom v bližini Lotmerka. Pojasnila davle DR. STOJAN IVAN notar Ljutomer. Prave žajfe zdravja i črstvoče Fellerove Elsa žajfe poplemenitijo kožo i se ločijo od navadni toaletni žajf po tom, da majo v sebi znanstveno preskušene, dobrodelujoče šestavine, štere so potrebne za zdravje i lepoto kože. Mamo 6 vrst Fellerovi Elsa žajf: Elsa lilijasta žajfa posebno fina cvetna žajfa, po šteroj je koža mejka i nežna. Elsa žučakova žajfa prava blaga žajfa tüdi za najmenšo deco. Elsa glicerinova žajfa posebno dobra za jako razpokano kožo. Elsa boraksova žajfa izvrstna proti sunčevni pegam i kožnim piščajcom. Elsa katranova žaifa razkužuje, jako dobro dene Koži i Vlasam glave, posebno pri deci. Elsa žajfa za briti štera obednim razkuži, omejča dlake, se jako draži kože. Izrabite priliko i si naročite obednim ešče sledeče izkušene proizvode: Fellerova Elsa pomada za obraz i kožo 1 lonček 12 D. Elsa Tanohina pomada za rast vlasi 1 lonček 12 D. Elsa Sbampoon za pranje glave 3 Din 30. Elsadont (krema za zobe) tuba 8 Din 80.‘ Elsa dišeča vrečica (Sachet) 6 Din. peni i ne Zahtevajte vsešerom samo »Fel- lerove žajfe z značkov „Elsa“. Za poskušnjo po pošti 5 falatov Elsa žajf i to po prebranji 52 Din či se penezi pošlejo naprej, ar po povzetji košta Poštnina za 10 Din več. Naročila adresirati na: Eugen V. Feller, Stubica Donja Centrala 146 Hrvatska Točno na sekundo Štev. 100. Dobra švicarska Anker-Remont Roskopf vöra samo 49 Din 60 p. Prava Švicarska Štev. 105. Prava Anker büdita 16 cm. visoka samo 64 Din 20 p. Štev. 111 z radijovim številnikom i radijovimi kazal ci samo 69 D. 20 para. Triletna garancija! Nevarnosti nega ! Ka ne odgovarja se vö mini, ali se pa penezi nazaj dajo. Prave švicarske Žepne vöre, vöre za na roko, büdilke, vöre z nihalom, lanceki, prstani, ringli i Srebrni predmeti skoro po tvorniški cenaj v ogromnoj zbiri v velkom ilustrovanom ceniki, šteroga dobite brezplačno, če pošlete Vaš naténčen naslov na tvrdko H. SUTTNER, LJUBLJANA, 945. Suttnerova „Iko“ vöra je vöra za ceIo živlenje. Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik FRANC BAJLEC.