rt i Leto LXTV., št. S2 Ljubljana, 1031 Cena Din i.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemat nedelje ln praznike. — Inaeratl do 80 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst 4 Din 8.—, vetji tnseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru- Ins«ratni davek posebej. — »Slovanski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN UPRAVN1STVO LJUBLJANA, Knafljevm ulice »t. 5 Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3120. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg 5t. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 19a NOVO MESTO. Ljubljanska c., tel. st. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. r-* ^ Račun prt postnem Čekovnem zavodu v LJubljani fit. 10.351. ZVEZA SLOVENIJE Z MORJEM Plenarna seja akcijskega odbora — Pokojninski zavod bi prispeval proti državni garanciji h gradnji 40 milijonov dinarjev ffagreb, 5. marca. Včeraj dopoldne 8e je vršila v prostorih zagrebške zbornice plenarna seja akcijskega odbora za gradnjo proge Kočevje—Šušak. Predsedoval je sušaški župan g. Ružič, seje eo se pa udeležili člani odbora predsednik zbornice dr. M. V r b a n i č, predsednik Zveze industrijcev S. D. Alexander, generalni tajnik zbornice Adolf Čuvaj, tajnik dr. Ker* m a n s k i, urednik >Jugoslovenskega Lloyda< I. M a 1 i n a r, iz Ljubljane pa gg. dr. V r t o v e c, E. Lovšin in J. Koce. Predsednik Ružič je kratko omenil delo akcijskega odbora in predloge finančne sekcije. Potem se je nadaljevala debata, v katero so posegali zla- sti dr. Vrtovec, dr. Vrbanič, dr. Čuvaj, S. D. Alexander, Koce in Lovšin. Po zatrdilu ljubljanskih članov odbora in predsednika Ružiča se je oglasilo že več inozemskih finančnikov, ki se zanimajo za ta železniški načrt. Zanimanje za zvezo Slovenije z morjem je pa veliko tudi v Ljubljani in Pokojninski zavod bi bil pripravljen dati proti državni garanciji najmanj 40 milijonov Din za gradnjo proge Kočevje—Sušak. Za zvezo Slovenije z morjem se zanimajo tudi nekateri domači podjetniki, ki bi bili pripravljeni za krajši rok financirati in graditi novo progo. Po obširni debati je bilo sklenjeno, obrniti se na prometno ministrstvo 8 prošnjo, naj se vprašanje proge Ko- Teror na Bolgarskem Na okrajnem glavarstvu pretepen kmet — Protest papeževega nun« cija zaradi nasilja nad katoliškima zaročencema Sofija, 5. marca. AA. List »Sofija« poroča kz Vame, da Je delegacija članov okrožnega sveta odpotovala v vas, kjer stanuje nedavno pogrešani član okrožnega sveta Angelo Jančev. Delegacija ga je našla doma. Jančev je Izjavil delegaciji, da sta ga kritičnega jutra obiskaH v njegovi sobi dve oboroženi osebi ter ga pozvali naj jima s!edL Odvedli sta ga v vas in mu zapreti!i, da ne bo odnesel žive glave, če odide iz vasi Zato se vse te dni ni vrnil v Varno. Sofija, 5. marca. AA. List »Sofija« poroča •z Bele Slatine: Komisija meščanov vseh strank je odšla z zdravnikom in fotografom h kmetu Trinrmi Hievu, ki je bil nedavno pretepen na sreskem glavarstvu. List tr- di, da je sreski načelnik prepovedal šofer-iem odpeljati komisijo k [Ijevu. Komisija je morala zato pozvati šoferja iz sosednjega mesta. Člani Demokratičeskega zgovo-ra niso hoteli odrti s komisijo. Zdravnik je lijeva pregledal ter ugotovi! znake udarcev ki strjene krvi. Komisija je napravila zapisnik, kateremu je dodala slike in ga odposlala notranjemu ministru. Sofija. 5. marca. AA »Pravda« poroča, da je papežev nuncij v Sofiji g. Roncale predal ministru za zunanje zadeve protest svete stolice ker so člani »Rodne zaščite« v vasi Oundžaku prisflili neki katoliški par, da se ie poročil v pravoslavni cerkvi Minister je odredil preiskavo. Koncentracijska vlada v Rumuniji? Nove vesti o spremembi režima v Rumuniji — Koncentracijska vlada naj bi omogočita veliko inozemsko posojBo Beograd, 5. marca p. Po vesteh iz Bu-Jtareste vlada v tamošnjih političnih krogih splošno mišljenje, da bo sedanja vlada v kratkem odstopila in da pride na njeno mesto od mnogih krogov že davno za-zeljena koncentracijska vlada, v kateri bodo zastopane vse stranke razen liberalne. Sirijo se vesti, da bo stal na čelu vlade Ti-tulesca, sedanji rumunski poslanik v Londonu, ali pa vojvoda Prešan, ki je baje kandidat dvora, Kolpo rti ra se že tudi lista novih ministrov. Predsednik ln minister vojske bi bil maršal Prešan, minister zunanjih poslov Gregor Fllipescu, minister notranjih poslov Argentojanu, minister za finance Zauceauku, minister pravde Gregor Junianu, minister za gospodarstvo Roflit, minister za pouk Joan Petroviči. V krogih sedanje vlade ne Izključujejo možnosti, da bo prišlo do spremembe vlade, vendar pa pravijo, da se bo to zgodilo samo v primeru, ako bi bila sestava koncentracijske vlade potrebna zaradi inozemskega posojila. Sporazum bo objavljen v petek London, 5. marca, AA. Po Reuterje-vem poročilu ne bodo objavljene podrobnosti pomorskega sporazuma med Italijo, Francijo ln Anglijo preden ne urede formalnosti, ki so v zvezi s priobčitvijo tega sporazuma, vladam Zedinjenih držav, Japonske in angleških dominionov. Predsednik angleške vlade bo o tem sporazumu poročal poslanski zbornici prve dni prihodnjega tedna, čim prispe odgovor ostalih zainteresiranih držav. Pariz, 5. marca. AA Natančni podatki francosko italijanskega sporazuma bodo objavi j en i v Rimu, Parizu in v Londonu najbrže v petek. Poročajo, da je bila priznana Franciji premoč v podmornicah 31000 ton, v drugih vrstah vojnih ladij pa 42.500 ton. Francija ima 6 drednotov s skupno 131.000 ton, dočim jim ima Italija 4, ki imajo 86.500 ton. Vštevši ladje - matice za letate si je Francija zagotovila do leta 1936 premoč 150.000 ton. - Lepša bodočnost Indije New Delni, 5. marca. s. Med Gaodhtfem in angleškim podkraljem doseženi sporazum, ki je bil medtem tudi uradno potrjen, je v kongresnih krogih povzročil veliko zadovoljstvo. IzvrSflni odbor stranke je vče-taij popoldne končnoveJjavno sprejel sp>-razum ter izvajal iz njega izhajajoče posledice, to se pravi ukinil pokret državljanske nepokorščine. Sporazum je bU včeraj pop. podpisan. Izvršilni odbor je izrekel podkralju svoje priznanje za izvršeno delo ter na ta način utrdil vezi med Veliko Britanijo in Indijo. Nevvdelhi, 5. marca. AA. Vsebina sporazuma med Gandhdjem in Lordom lrwi-nom bo objavljena danes istočasno v spodnji zbornici ln v Indiji v obliki poročila guverner}*, Včeraj sta razpravljala Gandhi in notranji tajnik Emerson o podrobnostih načina izvedbe sporazuma. Indijski narodni kongres pripravlja program dela nove Indijske konference, kjer bo prišlo, kakor upajo, do končnega sporazuma v indijskem ustavnem vpraasnju. Listi »Statesman«, »Times ot Indija«, »Hinduc in drugi prisrčno pozdravljajo sporazum med Gandhijem in podkraljem lordom Irwinom ter poudarjajo, da pomeri ja ta dogodek lepšo bodočnost Indija Italija dobi posojilo Pariz, 5. marca. »Chicago Tribune« javlja, da so pogajanja za italijansko inozemsko posojilo, ki so se vršila istočasno z mornariškimi pogajanji, zaključena. Bančna skupina pod vodstvom Morgana bo skrbela za emisijo tega posojila v Ameriki. Kakor pri emisiji deklic za mednarodno banko, se bo za to italijansko po-sojilo zainteresirala tudi širša javnost Pogodba še ni podpisana. Angleška in francoska vlada sta sporočili Italiji, da nimata nič proti emisiji posojila. Diplomatski dan v Leipziga Leipzig, 5. marca. AA Včerajšnji dan, ki je po navadi višek poslovnega vrveža na lipski veJerazstavi, je bil to pot v znamenju diplomatskih obiskov. Berlinski inozemski diplomati so prispeli g Leipzig skoro polnoštevilno. Vodil jih ie turški poslanik Izleta sta se udeležila tudi ruski in ameriški poslanik. Odličnim gostom ie bil prirejen prisrčen sprejem. Turški poslanik se Je zahvalil za povabilo v imenu vseh svojih tovarišev in ie poudaril, da so mednarodne razstave in sejmi važen pripomoček za vzpostavitev političnih in go-spodarajrisi odnošajev med narodi čevje—Snšak definitivno reši in čimprej razpiie licitacija za gradnjo. Od finančnega ministrstva naj se izve, pod kakšnimi pogoji bi dovolilo even-tuelno angažiranje inozemskega kapitala pri novi železniški progi. Ko bo to znano, mora finančni odsek najti denarna sredstva za progo Kočevje— Sušak. V ta namen mora v kratkem odpotovati v Beograd deputacija, da sproži in reši omenjena vprašanja. Ta sklep je bil sprejet soglasno, obenem je bil pa sprejet predlog, da se zaenkrat še ne apelira glede denarja na OUZD Končno je bilo sklenjeno zainteresirati za progo Kočevje—Sušak čim bolj tudi naš tisk. Pogreb majorja Topolaja Tirana, 6. marca. Albanska brzojavna agentura javija: Davi je z Dunaja prispelo semkaj truplo umorjenega majorja in adjutanta kralja Zogu Topolaja. Oblasti in prebivalstvo ga je sprejelo z vojaškimi Častmi. Truplo je bilo v navzočnosti zastopnikov vlade in vojske, civilnih in vojaških dostojanstvenikov, diplomatskega zbora, članov rodbine umorjenega in velike množice prebivalstva položeno na topovsko lafeto. Impozanten žalni sprevod se je med gostim spalirjem prebivalstva pomikal do Skanderoegove vojašnice, kjer je bilo Izrečenih več govorov. Cerkvene svečanosti so se vršile v katoliški cerkvi. Iz cerkve je odšel sprevod na pokopališče, kjer je bilo truplo pokopano v rodbinski grobnici. Vse mesto je razobesilo žalne zastave. Moskovski proces Moskva, 5. marca g. Na razpravi proti menševikom je bil včeraj zaslišan kot priča bivši glavni obtoženec v industrijskem procesu Ramzin, ki je obrazložil položaj popolnoma v smislu obtožbe in izjavil, da je obstojala zveza med svoj čas obsojeno industrijsko stranko in menševiki. Ta politični blok je delal priprave za intervencijo in za ustanovitev vojaške diktature. Menševiki da so v to svrho dobili nad 200.000 rabljev. Dalje je bil kot priča zaslišan vodja takozvane zarotniške skupine prof. Kondriatis, ki je priznal, da je skupno s sedanjimi obtoženci delal sabotažo proti sovjetski državi. Zaradi velikih uspehov petletnega načrta pa je opustil svoje revolucijo na mo delovanje. Princ Windischeratz v konkurzu? Budimpešta, 5. marca. V torek je Ml pri budimpeštanskem sodišču vložen predlog za proglasitev konkursa nad imetjem starega princa Ludvika Wtadischgratza. Gre za terjatev treh inozemskih in nekega madžarskega državljana v skup. snesku 70.000 pdngov. Kakor znano, je princ Wlndlsch-gratz ie lani izročil svoja posestva na .Madžarskem svojemu sinu, izgovoril pa si je letno rento v znesku 30.000 pdngov. Sedaj se poteguje za češkoslovaško državljanstvo, da bi se na ta način zopet pridobil svoje-časno zaplenjena veleposestva na Češkoslovaškem, ki bodo v nasprotnem primeru prišla pod agrarno reforma Tretja konferenca o carinskem premirja Ženeva, 5. marca. AA Generalno tajništvo Društva narodov je poslalo vladam povabilo, naj odpošljejo svoje zastopnike na tretjo konferenco o carinskem premirju, ki bo 16. marca v Ženevi. Gre za pogajanja o tem, da ss ostvarijo sklepi trgovinske konvencije, ki je bila sprejeta lani marca meseca. Veliki zemeljski plazovi v Graji Atens, 5. marca. AA Zaradi katastrofalnega gibanja zemeljskih plasti je bila velika vas Kolon ina pri Egionu v Korint* •kom zalivu popolnoma uničena. Nad 300 hiš se je pri tem porušilo. Mnoge hiše so doslovno izginile v nastalih zemeljskih razpokah. Več oseb je bno ubitih, mnoge pa ranjene. Turški parlament razpuščen Carigrad, 5. marca, Narodna skupščina je sprejela predlog državnega predsednika glede razpusta parlamenta in razpisa novih volitev. Ponovna dražba pokvarjenega vina Kupil ga je trgovec g. Petric za 43.700 Din — Kdo bo plačal trošarino in stroške za prevoz? Ljubljana, 5. marca. Na glavnem tovornem kolodvoru je bilo danes dopoldne izredno živahno vrvenje, kajti alo je za dve zanimivi dražbi. Prva se je vršila pred uradom za najdene stvari, ki so jih našli pred šestimi meseci v železniških vagonih. Dražbo je vodil železniški uradnik g. Krivic, a izklicatelj je bil g. Blažič. Na dražbo so prišli najrazličnejši predmeti, zlasti dežniki, steklenice, klobuki, cekarji In razne potniške potrebščine. Zbranih je bilo precej interesentov, ki so zbijali šale. Izklicatelj je ponudil damski dežnik za 1 Din, pa ga ni nihče hotel. Druge predmete so adražite-13 i dražili m večinoma pokupili. Vinski trgovci, zlasti pa producenti žganja in kdsa, so se pa zanimali za ponovno dražbo devetih vagonov nervžitnega vina, ki je bilo poslano z italijansko-tran-ooske obmejne postaje Ventimiglia v Ljubljano. Kakor smo že včeraj poročali, je bik* vino tedraženo za 43.500 Din. Včeraj je vino kupil na dražbi vinski trgovec g. Ivam Petrdfi. Po predpisih se je morala vršiti ponovna dražba, ki je bila določena za danes ob 10. dopoldne. Vagoni s cisternami stoje na prvem slepem tiru glavnega tovornega kolodvora. Pri prvem vagonu je bila postavljena miza s stolom. Dražbo je vodil carinski uradnik g. DubroviČ v prisotnosti dveh carinikov, zastopnikov Železniške uprave in zastopnika mestnega dohodarstvenega urada. Danes so se zgla-sili ae nekateri novi interesenti, ki so se zanimali za ogromno količino pokvarjene- Povratek princa Pavla Beograd, 5. marca. Včeraj sta se iz inozemstva vrnila v prestolico princ Pavle in princeza Oflga. Odhod čsl. konzula v Skoplju Skoplje, 5. marca p. V torek se je vršil slovesen poslovilni večer v čast odhajajočemu konzulu češkoslovaške republike g. VTadimirju Lajnskemu. Konzul je dodeljen na novo službeno mesto v Pragi. 6. Lajnskemu je bila izročena častna diploma skopskega meščanstva. Poslovilnega večera se je udeležil tudi ban vardarske banovine g. Žika Lazič. Poljaki časte PHsuđskega Varšava, 5. marca. AA. Poljska vlada hoče pokazati svoje simpatije do maršala Pilsudskega s tem, da podije na Madeiro krizarko, na kateri bodo potovali ugledni poljski državniki, da pozdravijo Pilsudskega na njegov god 19. marca. God Pilsudskega proslave svečano po vsem Poljskem. Pilsudski ostane na Madeiri do maja. Skrajšanje delovnega časa v nemški kemični industriji HaUe, 5. marca AA. Med delodajalci in delojemalci kemične industrije v srednji Nemčiji je došlo do prostovoljnega sporazuma o uvedbi krajšega delovnega časa, Sporazum velja do konca septembra, 20 avtomobilov zgorelo Atene, 5. marca AA. V severnem delu mesta je snoči nastal požar v neki garaži. 20 avtomobilov je zgorelo. Požar je vpepelil tudi bližnjo tvornico za predela-vanje lesa, Gmotna škoda je velika in jo cenijo na 20 milijonov drahem. Oustricov skandal Pariz, 5. marca, AA. Havas poroča, da je odbor za preiskavo borznih škandalov zahteval od senata ukinitev imunitete senatorja in bivšega ministra Pereta. Stavka bolniških sester London, 5. marca, AA. V bolnici v Mid-dlesboroughu je 38 bolniških sester pričelo stavkati, ker so odstavili njihovo prednico. Pred bolnico se je zbralo na tisoče ljudi, ki so flav^n da sestre odidejo. Ostale pa so še nekaj ur v bolnici, čeprav so jim rekli, da jih ne potrebujejo. Končno so vendarle odšle, pozdravljane od velike množice. Policija je preprečila, da bi ljudje ne vdrli v bolnico. Nove strežnice, ki so nastopile službo, so bile deležne velikih sovražnih protidemonstracij. Najdba ogromnega človeškega okostja Solun, 5. marca. Kakor poroča tukajšnji list >Progres«, so našli v okolici Kozana starinski grob ogromnih dimenzij. Grob je bii znotraj zgrajen Iz najfinejšega marmorja, v njem pa so našli velikansko človeško okostje. Okostje vsake roke tehta nad 25 kg. Prosvetno ministrstvo je odposlalo na lice mesta posebno komisijo strokovnjakov, da to zanimivo najdbo pregledajo in proučijo, ga vma. 9 vagonov vina eo poslali lani 2. oktobra iz Bele Cerkve v Banatu v Francijo. Vino je ves ta čas romalo do francoske meje in nazaj. Glavna carinarnica v Ljubljano in bila naposled primorana, da vino proda na javni dražbi v svrho kritja uvozne carine in pa železniških pristojbin, železniške pristojbine znašajo doslej že nad 100.000 Din. Vodja dražbe je novim interesentom pojasnil .pogoje in omenil, da je bila na včerajšnji dražbi najvišja ponudba 43.500 Din ln da je na dražba 97.500 kg vina. Pozval je nove interesente, naj ee izjavijo, če žele vino pokusitL Interesenti so to blagohotno odklonili Nato je g. Dubrovič izjavil, da se bo licitacija vršila od zneska 43.500 Din naprej. Oglasil se je prvi interesent: 43.600 Din!< in šlo je. V prvem ... v drugem... in —... nekdo je vzkliknil: »10 Din več!« G. Petrič je ponudil 43.700 Din. Ker ni bilo višje ponudbe, je ostalo vino g. Petričn. Vino prepeljejo v prosta skladišča * Bal kane, kjer bo pod kontrolo vinarskega strokovnjaka de-natur&rano ter porabljeno za fcte odnosno žganje. Afera s pokvarjenim vinom bo tanani baje še neprijetne posledice, Vino je kupil inozemec, ki se ga je pa hotel izne-•biti, ker so bile cene ta čas padle. I znebi ti se ga je pa hotel v inozemstvu, ko je bilo že po vseh predpisih prepeljano tja. Zdaj je najbolj kočljivo vprašanje, kdo bo plačal državno trošarino in pa stroške za prevoz. župan dr. Puc v Beogradu Beograd, 5. marca, D revi odpotuje iz Beograda po tridnevnem bivanju v prestoli ci ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Zupan je posetil razna ministrstva in interveniral v raznih za Ljubljano važnih zadevah. Med drugim je zahteval, da se odpravi kuluk v Ljubljani ter prosil za odobrenje kredita za regulacijo Ljubljanice. Kredit je bil odobren, vendar samo v polovični izmeri. Zvečer je bil župan gost Nj. Vel. kralja, kjer je bil na večerji; navzoči so bili tudi francoski poslanik Danci, admiral Guepratte, beograjski župan Ne-šič, zagrebški župan Srkulj in več članov kraljevske rodbine. Odsotnost bana dr. Marušiča Ban dravske banovine g. dr. Drago Marusič bo jutri 6. t. m. službeno odsoten in zato odpadejo oličajni sprejemi strank. Premestitev Beograd, 5. marca. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je premeščen v Sarajevo k tamošnji finančni direkciji z. Pavle Bremec iz Ljubljane. Komunistični proces v Beograda Beograd, 5. marca. A#\. V tprek je začelo državno sodišče za zaščito države obravnavo proti F. Deutschbauerju, mi« za/rju «n tovarišem. Obtoženih je a*, uprto 40 oseb, od teh jih je pobegnilo 11. Sod* ni kolegij je sestavljen takole: predsednik Mijo Koščec, sodniki Vladimir Kučić, B. Kurtovič, Miloslav Petrovič, dr. Alojzij Gradnik, V. Pajič, Svetomir Vukajlovič, pW sar pa je Dušan Milosavljević. Drž. toži« lec je dr. Radivoj DobričkL Razprava se je začela s čitanjem podat« kov o vseh 40 obtoženih, nakar se je začelo čitanje obtožnice, ki je trajalo do 12.40. Obtožnica obsega 93 s strojem pisanih strani. Vsi so obtoženi radi komuni« stične propagande. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.8175, Berlin 13.515—133« (1333), Bruselj 7.9376, Budimpešta 9.9361, Curih 1096.9, Dunaj 800.55, London 276.52. Newyork 56.72—56.92 (56.82), Pariz 222.99, Praga 168.30-169.10 (168.70). Trst 298.03 denar, 29«8.2 blago. inozemski: borze Curih: Beograd 9.127, Pariz 203575, London 25.2325, Newyork 520.45, Bruselj 72.43, Milan 27.21, Newyork 56, Amsterdam 208.20. Berlin 123.45 Dunaj 73.05, Sofija 3.765, Praga 15.30375. Varšava 58.15, Budimpešta 9&576V Bukarešta 3.09375, a * Stran 2 SLOVENSKI i ARO D*,, dne 5. marca 1931 Stev. 52 Pri Pavli Lovšetovi Kaj pravi naša pevka o svojem Jutrišnjem koncertu in o odhodu iz gledališča Ljubljana, 5. marca. Tako rekoč pozabil sem, da je tajnik bolan, m pozabil sem, da sem njegov namestnik. Tako sem pozabil tudi na zapis -mik. Pa me jc naročdil predsednik. Sitno se mi je zdeio in nerodno, zakaj profesor Lov še je natančen, jaz pa brez izgovora. Ravno k čaju som prišel na Mi rje, ampak gospod profesor je dejal, da ni nič z njim, ker mora na sejo v Glasbeno Matico, gospa me je posadila za mizo in rešen som bil. Na muzike sicer nič ne razumem in takole zaradi manire sem pričel s koncertom, kako in kaj bo pela, češ, da sem prišel pravzaprav samo zaradi nje, da bi lahko malo napisal. Hm, samo zaljubljene torej in že sem držal za žnorico, tudi liter-ček je bil na mdzi in kar samo mi je teklo. Kako je bilo tedaj, ko je Naval priredil Dunajcanom poslovilni koncert, sem se spomnil. S sladko Palestrinovo »I mčei sospiri« je pričel in same zaljubljene je pet. Ženske so smrkaie in oder je bil natlačen z venci, da je bdlo komaj prostora še za dolgo suho p reki jo v črni svili. Živa korektnost in spodobnost in ljudje so dejali, da ie dvorna dama. Naval se je globoko priklonil in pokirnnl in že je bil oder pota žensk. Kakor tigrinje so raztrgale vence, da nd ostal niti listič lovori a. Luštno se me je izteklo, kaj? Gospodična Majda je pridno nalivala. Okorajži! sem se in pričel z Lntervjuvom. — Torej, milosti j iva, samo ljubezen... — Da, ljubezen veselih, žalostnih, sreč-nm, zapuščenih... naivnega deklica in bridko srečne mlade matere — vsakega nekaj. Za konec še skupina mladinskih pesmic — ena silno nežna, druga »špas-na«, poslednja pa razigrana, vriskajoča, kakoršnri smo matli i« veliki otroci, kadar uživamo prvd pomladni dan v solncu. Napel sem ušesa in že je nadaljevala gospa Pavla: — Tega programa še nisem javno izvajam Ne vsebuje nikakih problemov, niti ne malo ali napol umljivih rnodernizmov. Modernisti bi rekli »roba iz starih časov*, toda pevci se k tem starejšim napevom tako radi vračamo, kadar hočemo preizkusiti, če nam glas zmore preko enega aH drugega teh poizkusnih kamnov, ki so jih tako spretno postavljali stari mojstri. To se mi zdi potrebno povedati, da ne bom razočarala onih, ki bi radi poslušali moderno pesem, ker tokraTo opero predemo še poslušat in gledat!« Nov je bil g. M ar če c v partiji Babin-skega, ki mu je dal s svojim junaškim tenorjem tudi glasovno pravilen junaški izraz. Spočetka morda še nekoliko plah in tudfl v besedilu nemiren, se je pozneje prav lepo razpel, ae močno uveljavljal in je tudi živahno igra!. Nov je bil tudi g. Zupan v partiji ki 0o je msio dodelal zlasti igralski, Večkrat mri je že prišlo na uho, da sem odšla zaradi svojih pretiranih denarnih zahtev. Ce Vam bi hotel tedanji upravnik g. Rado Kregar povedati resnico, boste Izvedeli, da ob mojem odhodu o gazi sploh govorila nisva. Odšla sem, ker me delo v operi enostavno ni več veselilo. — Ali niste bili morda nekoliko preveč občutljivi? — Občutljiva? Tega ne smatram za očitek, temveč, za pokion. Kako si morete predstavljati pevca brez te lastnosti? Saj zahteva vendar njegov poklic, da je dovzeten za vsa občutja, če naj poje s pravim, resničnim občutkom, sam naj bo pa osebno neobčutljiv? Pravemu pevcu ne nrore biti nikdar vseeno, kako se ravna z njim, bodisi od strani publike, kritike ali vodstva. Notranje zadovoljstvo mu je za uspešno delo prav tako potrebno kakor šolan glas. Od pevca, ki ga podcenjujejo, zapostavljajo ali smešijo, se naravno ne more pričakovati drugega kakor da postane končno neobčutljiva tnala, ki bo svoje vloge pod pritiskom razmer odpel, kakor mu bo pri večni slabi volji pač mogoče — ali bo pa nekega dne odšel. Vsekakor je pa zelo čudno, da zadnje čase ravno sopran i srkam ljubljansko teatersko ozračje ne prija. V dveh letih smo odšle tri: Tha-lerieva, Zaludova in jaz, za nami so se pa neobičajno hritro poslovile Mitro viceva in tudi stalni gost Wlfan - Kunčeva je bila, žal, le redek gost. Kako in kaj je bilo z njihovim odhodom, me ne zanima, zase vem. da se za stalni angažma nisem hotela več vezati. — No, in zakaj nočete nastopiti včasih vsaj kot gost? — Kot gosta me najbrž niso potrebovali, ker me dosedaj niso šo nikoli pozvali. — Sedaj pa končaj v a, gospod urednik, in pojdiva k predavanju. Odkar imam hišico, spadam med vrtnarje in sadjarje ter namesto teaterske umetnosti gojim rožice, solato m korenje, hruške in druge cepe za stare zobe. a. a dočim je glasovno zaradi nižin in prodornosti še malce zaostajal. Z reprizaim se Marčec in Zupan brez dvoma še izpopolnita. Nov je bil končno tudi g. Se kula, ki je v partiji čarovnika vskočil za Obolelega g. Rumplja. Izkazal se je spričo naglice, s katero je moral prevzeti partijo, tako pevski in igralski prav uporabnega in naglo napredujočega. Njegov izdatni in mehki bas se lepo razvija. Treba de iole. Pri tej priMki pa naj omenim še opernega pevca, ki nastopa sicer v manjših in majhnih opernih partijah, a prav pogosto in vedno izredno prijetno. To je gosp. tenorist Simončič. Mož je dober, prav agi len igralec, nastopa mirno in sigurno, si zna vedno napraviti značilno, cisto izvirao masko, je zanesljiv pevec m izgovarja besedilo naravnost vzorno. Njega razumemo vsako besedo. Mareikak prvi solist ali prva softstka pa mečka tekst, do ne vemo včasih dolgo, v katerem jeziku pravzaprav .poje. A da je možno tekst prav lepo peti in obenem čisto umlji-vo, dokazujejo n. pr. gg. Gostič, Rumpelj, Z upao, Thierrvjeva, Majdičeva, tudi Marčec im — Simončič ... Predsinočnjim je Simončič zopet prav dobro podajal predsednika krvavega sodišča. Ako navedeni še nekaj njegovih partij, storim to drugim v vzpodbudo in v dokaz, da se more tudi član zbora — kakor n. pr. Gostič — z lastno marljivostjo in temeljitostjo dvigniti do solista. G. Simončič poje Remendada v »Carmen«, Rajdlja v »Gorenjskem slavčku«, Speletto v »To-sci«, »Gora« v »Butterflv«, Laerta v »Mi-gnon«, štemlla v Hoffman. pripovedkah«, Cauša v Hasanajglnici« 1. dr. Tudi v skoraj vseh operetah zadnjih let nastopa vedno kot solist, često prav dober komik. Skratka: g. Simončič zasluži, da se ga spominjam prav pohvalna OstaM soMstri. v "MŠvandti dudak u« so ostali Ur SO bil tBdi pl«dsliKK n JOD odlični, na tata * Janko v naslovni strti*, ki jo je Jgtmlski še obogatil, in ga. Tnier-ry - K areni kov«, ka ima, kot razkošna princesa zopet veUk umetniški uspeh. Predstav« v režiji g. Kerveckega (le nove pevce je uvedel g. Kreft) in pod taktirko g. ravn. Poliča je jako ugajala in žela po vseh aktih živahno priznavanje. Fr. G. Vrtnarska predavanja Vrtnarska pred«vanjs, ki jih prireja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega dru * štva v predavalnici mineraloškega in s ti tu* ta, so od večera do večera boljše obiskana, kar je pač najboljše znamenje, da je propaganda podružnice za to Ijubiteljstvo V ponedeljek zvečer, ko je predaval nadzornik g. Štrekelj o lončnicah, so bili zasedeni vsi sedeži in nabasani vsi hodniki med klopmi, poslušalci so se gnetli celo okrog predavatelja, vrata velike dvorane so pa morala biti odprta, ker je bil tudi hodnik poln gostov. Velika miza je bila za« stavljena z najra^ličnejšrmi sobnimi ras tli* nami, ki je predavatelj vse natanko opisal m povedal tudi, kako je treba ravnati z njhm, da uspevajo. Še prav posebno na* zorno je pa g. nadzornik govoril o raznih zemljah in o razmnoževanju, o setvi, saje« nju, pokazal, kako pri raznih rastlinah rav* namo s potaknjenci, naučil je pa poslušal« ce tudi, kako preganjamo razne bolezni in škodljivce. Izkušeni predavatelj je povedal in pokazal tudi vse one male trike, ki jih m v nobeni knjigi, so pa odločilni, da po« samezne vrste rastlin dobro uspevajo. Mnogo novega so se obiskovalci naučili, da ne bodo več razočarani zaradi slabega uspevanja svojih prijateljic in jih bodo gojili še mnogo več kakor doslej. Upravitelj mestnih vrtov g. Lap je v torek govoril o siljenju zgodnje zelenjave, zlasti kako pridelamo že o veliki noči glav* nato solato, redkvico, kolerabo, kmalu za njimi pa v isti topli gredi tudi prve ku* mare, ki imajo na trgu prav visoko ceno. Dvorana je bila polna lastnikov vrtov, le tistih, ki jim je bilo v prvi vrsti namenjeno, namreč Trnovčanov in Krakovčanov, je bilo mak*. Že sedaj trpe pred uvozom zelenjave, konkurenca bolgarskih vrtnar« jev, ki so vzeli že v Ljubljani zemljišča za vrtove v najem, jih bo pač prisilila, da se prično pečati z zgodnjo zelenjavo bolj smotreno, ne pa na zastareli način, kakor so gojile solato še njih stare matere. Naše zelenjadarce še vedno gnoje svoje vrtove s konservativno trmo, ko jim pa postanejo predpasniki preširoki, bo pa že prepozno grenko spoznanje, da neso najlepše do* bičke vrtovi, iri so gnojeni z zmrslorn za napredek. Snoči je govoril pred polno dvorano Ante Gaber o umetnostnem udejstvova* nju pri aranžiranju cvetlic s posebnim ozi* rom na olepševanje oken in balkonov. Ni mu bilo treba več opisovati raznih cvetlic, ker obiskovalci predavanj že vse poznajo s prejšnjih predavanj in tudi že vedo, kakšno zemljo in nego zahtevajo. Izrazil je željo, naj bi letos kako veliko podjetje n. pr. Trboveljska premogokopna družba aJii Pokojninski zavod, ki sta tudi lani imela okrašena okna, okrasilo svojo palačo - vso z velikimi domačimi nageljni, saj je na? gelj res prava narodna cvetlica, ki nepre* stano živi tudi v naši narodni umetnosti, še posebno pa žari pod prsti naših starih vezilj, ki so z nageljni in tulipani v 17. in 18. stoletju okrasile celo mnogo masnih plaščev. Tak redek mašni plašč iz belega domačega platna, bogato izvezenega s svi* lenimi nageljni, tulipani in drugimi rožami v velikih srcih je predavatelj tudi pokazal, opozoril je pa tudi, da našemu narodu, zla* sti pa umetnikom nikdar niso cvetele rožice, saj v naši stari umetnosti do bider* majerske dobe niso naslikali niti enega š ->ka, med tem ko so umetniki drugih narodov nam na svojih umotvorih ohranili vso tedanjo vrtno floro. Šele grofica Auer« spergova ter naš Stroj sta jela slikati cvet* lice, za njimi je naslikal prvi nagelj ček Juri Šubic in pozno se za njim vrste Ko« bika, Rojčeva, San tlo v a in najmodernejši, slikali so pa cvetlice in šopke tudi naši največji mojstri Jakopič, Sternen, G. A. Kos, zlasti z velikim uspehom pa slika cvetlice in predvsem kakteje ga. Anica Zupančeva. Kako si lahko obrusimo okus z aranžiranjem cvetlic, ki se je pri Japoncih razvi* lo v pravo vedo o simbolizmu cvetlic, m tudi umetniško udejstvujemo, je pokazal predavatelj na slikah v barvah kakih 30 rasnih šopkov iz najrazličnejših cvetlic vsega leta od prvega pomladnega cvetja pa do rdečih jesenskih vejic in jagod ter do zimzelene smreke, jelke in borovca po zimi Pri šopkih je predavatelj na posa* meznih primerih opozarjal na važnost oblike ki barve vaz, posebno pa na bar* momje barv ter začetnikom priporočal, naj ervoja okna otarase vsa enako s cvetlicama enake barve, pozneje pa, ko se rzvež? bajo pri vezanju šopokov, noj pa šele po? skusijo tuda na oknih z bolj pisanimi in riskantnima efekti. Ker so rastline na ok* nih in halkonm del arhitekture, naj Iju? bitelji skušajo delovati predvsem z maso učinkovite barve, da bodo okna tudi na daljavo učinkovala dekorativno. Le če si bomo izveržhaii okus pri vezanju šopkov, se bomo tudi pri okraševanju oken razvili do umetnic in umetnikov. Drevi predava nadsvetnik g. Bukovec o paradižnikih, jutri pa serijo zaključi učenjak svetovnega slovesa g. imriv. prof. dr. Jesenko s silno zanimivo razpravo p najnujnejših potrebah rastlin Govoril bo o čudežih stvarstva, da bodo poslušalci strmeli, in povedu, kako pametne, iznajdb ljave in pogumne so rastline ter kaj vse znajo. Prepričal nas bo, da s*) naše pisane m duhteče prijateljice živa bitna. i večer Joška Janše Naia športna Javnost je počastila sooči zaslužnega • smučarskega prvaka Ljubljana, 5. marca. Državnemu prvaku, večkratnemu re-presentantu našega smučarstva v inozemstvu, svojemu članu in doslej gotovo najboljšemu js^pslovenskemu smučarju Jo-šku Janši, je priredila snoči SK Ilirija častni večer v restavracijskih prostorih Zvezde. Saj -je pa Josko ta večer tudi zaslužil. Priboril je letos sebi in klubu zopet državno parvenstvo, plasiral se je kot prvi Jugoslovan in kot četrti tekmovalec v mednarodnih smuških tekmah v Bohinju. Svojemu klubu je priboril krasen srebrni prehodni pokal ministrskega predsednika g. živkov.iča in se vedno in povsod, kjer je nas zastopal, izkazal kot najboljši Jugosloven. Naj kratko omenimo vse njegove uspešne nastope doma in v tujini. Jože je doma iz Mojstrane, je pristna gorenjska grča. Star je menda 28 let. Smučati je začel leta 19i22. Njegov brav inž. Janko Janša je takrat dovršil študije v Pragi in se vrnil v domovino poln navdušenja za smučanje. Oba sta se takrat vpisala v Ilirijo, ki je prva začela gojiti pri nas smučanje. Jože je imel nenavadno veselje do smučanja, pokazal je tudi takoj izreden talent, že na prvem startu je bil med zmagovalci In leta 1924 si je prvič priboril državno prvenstvo. Dve leti pozneje ga je J-ZSS poslal na mednarodna tekmovanja v CortLno d* Ampezzo. V težki konkurenci je bil Jože še začetnik, kljub temu je pa dobro odrezal. Naslednje leto se je udeležil tekem v Zakopanih na Poljskem, ki so pa bile v zadnjem hipu odpovedane. Na povratku se je ustavil na češkem, kjer se je udelžil tekem za prvenstvo češkega lesa. Priboril si je drugo mesto. Leta 1928 je zastopal Jugoslavijo na Olimpijadi v St. Moritzu, naslednje leto je pa zmagal v Romuniji, kjer si je priboril naslov pumunskega državnega prvaka. Istega leta se je udeležil tudi prvenstva Francije, kjer je bil tretji. Eden nje- Tragična smrt delavke Ljubljana, 5. marca. 2e več let je bila v pivovarni »Union« kot postrežnlca in dekla zaposlena 55-let-na Marjana činkole, ki je bila med Slikarji znana pod imenom »Marjanca«. Molzla je tudi pivovarni 5ke krave. Pred leti je bila sicer močno udana alkoholu, toda zadnje čase je tako oslabela, da ga ni mogla več prenesti, in je tudi zelo malo jedla. V torek zvečer je Marjanca zapustila pivovarno in se napotila proti Šiški, da bi večerjala. Komaj je pa prestopila Celovško cesto in napravila nekaj korakov ob novi ograji športnega drsališča >Hirije*, ji je nenadoma postalo slabo, zgrudila se je in nezavestna obležala. Mimoidoči so ji priskočili na pomoč. Videč, da je njeno stanje kritično, so opozorili na njo v bližini službujočega stražnika. Mimo je prišel tudi delavec pivovarne Ivan Dežman. Stražnik je poslal po policijski voz, da bi delavko odpeljal v policijski zapor. Delavec Dežman je pa stražnika opozoril, da Marjana ni pijana in da je treba poklicati rešilni avto. Nezavestno in oslabelo delavko, ki je kazala Se znake življenja, a ni mogla govoriti, so odpeljali s policijskim vozom na glavno policijsko stražnico na Bleiveeisovi cesti. Tam so jo spravili v zapor. Za njo se ni nihče brigal, ker so mislili, da je pijana in da ji odleže, ko se v zaporu prespi. Včeraj zjutraj so pa le poklicali policijskega zdravnika, ki je nesrečno delavko pregledal in ugotovil, da jo je kmalu po prevozu v zaporu zadela srčna kap. Zdravnik je odredil, da so truplo iz policijskega zapora prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Iz gledalske pisarne drama Začetek ob 20. Četrtek, 5.: zaprto. Petek, 6.: Glembajevi. D. Sobota, T.: »Trije vaški svetniki«. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven. Nedelja, 8.: ob 16. »Divjd lovec«. Ljudska predstava po zniž. cenah. Izven, ob 20. >Glembajevd«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Repriza Krleieve drame »Glembajevi« bo v ljubljanski drami v petek dne 6. t m. za red D. Ta izvirna hrvatska drama je vzbudila med našo gledališko publiko veHk interes, to pa po vsej pravici, saj jo naši dramski umetniki prvovrstno podajo. Premijera poljske drame »Dom žena«, ki je bila prvotno določena za soboto, dne 7. t. m., se mora preložiti na sredo, dne 11. t. m., ker je gospa Mira Da-n-ikrva bolna. Mesto premijere bodo v soboto /Trije vaški svetniki« kot ljudska predstava po znižanih cenah OPERA Začetek ob 20. četrtek, 5.: >Lulsa«. Izven. Petek, 6.: zaprto. Sobota, 7.: -Dijak prosjak«. B. Nedelja, 8.: >Luiza«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Drevi se vrši premijera opere »Lut za«. Naslovno partijo poje ga. Zlata Ojun-gjenac-Osvella, očeta poje g. Primožič, mater gdčna španova, Juliena g. Gostil ponočnjaka g. Sanoin, šivilje so gg. Po-ličeva, Ribičeva, Kogejeva, Jermanom. Ramfiakova itd. Sodelujejo tudi gg. Moho-rič, Zupan, Perko, Simončič, Bekš in drugi. Nastopi baletni zbor z gdčno Moharje-vo. Dirigent ravnatelj Polič, režiser dr. Gavella. Inscenacija je po načrtih g. Ulja- govih najlepših uspehov in nastopov v luo-zemsfcvu je pa bil lanskoletni start na Norveškem, kjer je bila zastopana vsa Evropa, Prišel je kot 6. Brednjeovropec na cilj in ptkstil za seboj številne Nenu-» , Cehe, Poljake veuov pa prvi. Poleg tega si je Jože štirikrat prib<>rkl državno prvenstvo v tekih, enkrat tudi v skokih. Osebno jc Jože zelo simpatičen, Sedoa fant, bister in odkrit. Smučanje mu ;e prešlo že tako v meso in kri, da tudi poleti ->smuča«. Kmetje iz Mojstrane namreč zatrjujejo, da Jože smuča, kadar konje fura«. Njegov korak i,n drža. kadar gre poleg voza in poka z bičem, sta namreč tipično smuška. Temu odličnemu smučarskemu prva v d je Ilirija priredila častni večer, katerega se je udeležilo mnogo smučarjev, vsi odborniki SK Ilirije, predstavniki .TZSS in drugih klubov. V imenu odsotnega predsednika «lr. Dularja je navzoče pozdravil dr. Lapajne, zlasti toplo pa saveznoga predsednika dr. Pirea in odbornika dr. Vrtačnika. polkovnika Ožčgovića kot zastopnika vojske, slavijenca Joška Janšo, predsednika Smučarskega kluba Ljubljana. Ante Onidovca, prvaka v skokih Boga Branila, novinarje in druge. V svojem nagovoru je omenjal slavljenčeve vrline in se zahvalil smuški sekciji Ilirije za njene uspehe. Govorili BO še v imenu JZSS dr. Pire, v imenu Ljubljane Gnidovec in polkovnik Ožegovic v imenu vojske, v imenu tekmovalne vrste Ilirije je pa klubu izrekel zalivalo akademik Bleiwei« Jan, ki je klubu tudi Izročil v posest krasen prehodni pokal ministrskega predsednika. Smučarji so bili pogoščeni, po večerji se je pa razvila prijetna zabava ob zvokih izvrstnega Krapežovega salonskega orkestra. niSeeva. Predstava se vran izven »bonmana. Opozarjamo vee obiskovalce opere na ta večer, ki bo veled lepe giasbe, žive vsebine in dobre izvedbe zadovoljil vsakega posameznika. Vstopnice v p red prodaj i pri dnevni blagajni v operi. KOLEDAR. Danes: Četrtek, 5. marca 19&1. katoličani: Bvzebtj, pravoslavni: 20. febrnarja, Danica. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: zaprto. Opera: Lujtea. Kino Matica: On aH jaz. Kino Ideal; Za rešitev otroka. Kino Ljubljanski dvor: Polkovnik *vee. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska cesta, Bakar-čič, Sv. Jakoba trg. Samo še danes ob 4., pol 8. in 9. Polkovnik švec v kinu »Ljubljanski Dvor« Nesreče in nezgode LJubljana, 5. marca. Včeraj in davi so morali v ljubljansko bolnico zopet prepeljati več žrtev nesreč ter eno žrtev prepira oziroma spopada. Prvi je bil 21 letni delavce Ivan Pjrk J z Rov t pri Logatcu. Včeraj popoldne je v goodu sekal drevje, nenadoma se je pa drevo podrlo nanj in mu padlo na desno nogo. K nesreči je istočasno zamahnil tudi s sekiro in se oplazil po des-ni no&L Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. — Ivan Malner, 46 letni posestnik is Zajčjega polja pri Kočevju, je v torek padel z voza na glavo in se precej pobil. — Težka nesreča se je pripetila včeraj popoldne tndi na Vodovodni cesti 5-6, kjer je s postelje padla enoletna Marija Lipa.i. Otrok el je zlomil desno nogo in so ga morali prepeljati v bolnico. — Vlado Pire, 10 letmi sin orožnika iz Motnika, stanujoč na Viru 51, je včeraj, obrezoval sadno drevje. Pri presta v ljanj-u lestve je pa izgubil ravnotežje, lestva je padla nanj in mu zlomila desno roko. Žalost ©n konec preprira. France Zaje, 33 letni sin posestnice is Farskega Kala, občina češnjica pri Litiji, je snoči vasoval pri svojem dekletu. Tam so bili tudi člani Str mečev e rodbine is Bukovce, s katerimi se je Zaje spri. Med prepirom je eden Strmečevih nenadoma potegnil samokres in ustrelil na Zajca. Zadel ga je v resno koleno in ga prečoj nevarno ranil. Zajca so davi prepeljali v bolnico. Na parni k u. Stara dama: Gospod kapitan, ali bi bili tako prijazni in bi mi pomagali najti kajuto. — Kaj ne veste številke, gospa? — Pozabila sem jo, toda dobro se spominjam, da je bil zjutraj pred oknom svetilnik. Ciganka laže. — Ciganka mi je prorokovala, da pridem v ječo zaradi poneverbe poverjenega mi denarja. — Nikar ji ne verjemi! Kdo bi ti pa zaupaj denar? Tudi primer. — Vse eksplozivne snovi se končujejo na it: — dinamit, ekrasrt. Ali veste morda še kakSen primer? — Da, gospod učitelj, naša teta Margit. Tudi ona često eksplodira. ■ Stev. 52 SLOVENSKI NAROD«, dne 5. marca 1931 Stran S Jutri ob 4. pop. v KINU MATICI premiera prvega in najlepšega francoskega govorečega filma Pod pariškimi krovi ~« Dnevne vesti Jedilni list za postne dni Nekaj dobrih nasvetov onim, ki sicer vedo, kaj bi radi jedli, pa nimajo kje vzeti — Kraljeva zahvala ljubljanski Glasbeni Matici Hubljanski. Na pozdrave Ni. Vel. kralju Aleksandru I. z občnega zbora Glasbene Matice je prejel predsednik dr. Vladimir Ravnikar naslednjo zahvalo: Gospodine, primivši sa zadovoljstvom izraze udanosti i vernosti podnesene sa 59. godišnje skupštine Glasbene Matice u Ljubljani Njegovo Veličanstvo kralj blagovoleo je narediti mi, da učesnicima skupštine Izjavim zahvalnost. Minister dvora: B. Jevtić. — Olajšave za izvoz žganja. Finančni minister je izdal navodila glede olajšav pri izvozu žganja v inozemstvo, žganje lahko izvaža v inozemstvo s pravico do olajšave po pripombi 6 točki 11 čl. 72 zakona o državni trošarini vsak izdelovalec in trgovec z žganjem na debelo. Izvaža se lahko samo žganje, ki mu ni primešan špirit in v katerem je 40 do 50% alkohola. Kdor pa hoče izvažati žganje, mora spraviti najprej doma v promet najmanj 500 hI žganja in plačati pripadajočo trošarino. V Inozemstvo mora izvoziti najmanj 500 hI žganja naenkrat. Za izvoz pa mora dobiti dovoljenje neposredno od finančnega ministrstva oddelek za davke. — Polovična vožnja za občni zbor zdravniške zbornice. V nedeljo se bo vršil v Zagrebu redni letni občni zbor zdravniške zbornice. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo. — Pravilnik k zakonu o dobrovoljcih. Te dni so pristojna ministrstva odobrila pravilnik k zakonu o dobrovoljcih. Pravilnik določa, da bodo dobivali dobrovoljci zemljo in da bo še letos ukrenjeno vse potrebno, da bo dovolj zemlje na razpolago. — Proti previsokim taksam na avtomobile. Te dni se sestanejo v Beogradu lastniki privatnih avtomobilov in avtobusov, da se pomenijo o previsokih taksah in obdavčenju avtomobilov, kar ovira razvoj avtomobilizma pri nas. Sprejeta bo -e-solucija, ki jo izroči posebna deputacija finančnemu in trgovinskemu ministru. — Razid društva. Mladinsko izobraževalno društvo »Bratstvo« podružnica v Mariboru se ie po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo. Premoženje se je ridalo pevskemu društvu ^Jadran« v Mariboru. — Prepoved zahajania v krčme. Okrajno 8L0VEN8KI NARODc, dne 5. mara 1951 Stev 52 C. 6. Ni 70 Rosaam. — Zelo rada bi, da pridete, da bi se bolje seznanili, — je nadaljevala gospa Harney. Torej kar domeniva se. Kako bi bilo s četrtkom, bi vam četrtek ustrezal? Prosim, nikar ne določite za popoldne kaj drugega... No, zdaj pa stopite k Tomu in občudujte razgled. Zelda ni mogla izbirati: Pri oknu: — No, ste že kdaj videH kaj kras-nejšega? To je lepše od Hyde Parka ali Boisa. Le poglejte ognjenordeče drevo tam doli pod vsem tem žoltnn. Ali ni podobno plapolajočemu ognju? — Čudovito. Jesen imam zelo rada. To je prav za prav moj najljubši letni čas. — Zares? Meni se zdi najlepša zima, ko se človek lahko drsa, sanka in smuča. Ali se znate smučati, gospodična Marsh? To je naravnost čudovito. — Ne, o zimskem sportu nimam pojma, V Kaliforniji ni nikoli snega. Še nikoli se nisem peljala s sanmi. — Kaj res ne? se je začudil. — Potemtakem mi pa že morate dovoliti, da vas povabim na vožnjo s sanmi, čim zapade prvi sneg. To bi bil užitek zame! Ozrla se je nanj. — Šest je že davno odbilo... je dejala s posebnim naglasom. — O ne, ne smete se oditi. Saj ste komaj prišli. Očitajoče ga je pogledala. — Točno ob osmih moram biti v gledališču, — je dejala. — Oh... — Gospodične Marsh ne smeš tako nadlegovati, Tom, — je dejala gospa Haraey prijazno. — Upam, da bomo dobri prijatelji, mar ne? m žrtvovali nam boste čim več svojega prostega časa. Pričakujem vas v torek ob eni. Tom ji je prinesel kožuh in ji pomagal obleči ga. — Na svidenje ki iskrena hvala — pri vas je bilo res zelo prijetno. — Pridete v torek? — Z veseljem — ob eni. Hvala lepa. — Lahko noč. — Lahko noč. Materi, smu in vsej sobi je pokimala v slovo. Izraz njegovega obraza je govoril jasno. — Ah, moj bog, — je vzdihnila gre-doč čez vežo proti dvigalu, in iz njenega glasu je odmevala iskrena zamera. XX. Harney, mati in sin, sta vdrla v Zel-dino življenje hki nevihta. Tom je bil zaljubljen v njo. Na prvi pogled se je bil zaljubil v njo. John je vedel, koliko je bila ura; Tomova mati je vedela; Zelda je vedela. Ali bi jo bil občudoval tako neizmerno tudi če bi jo bil srečal nekaj tednov poprej, ko je bila še ponižna, skromno oblečena oskrbnica, ko se je še sukala po hiši madame Boulanger in dajala Mirandi navodila? Zelda ie dvomila o tem. Seveda, zdaj je bila stvar drugačna. Toda naj je bilo že kakorkoli — Tom je bil blazno zaljubljen v njo. GRADBENO PODJETJE IVAN SLOKAN STAVBENIK IMA VNAPREJ SVOJE OBRATOVALIdCE IZKLJUČNO v last. prostorih V TRNOVEM KOLEZIJSKA UL.6T.7 TER ni z GRADBENIM FODJE1-JEM V 8TUDENTOVSK3 UL. ST. 7 v NTKAK3 zvezi PRIPOROČA SE VSEM P. N. INTERESENTOM ZA NAROČILA VSEH V GRADBENO STROKO SPADAJOCIH DEL, KATERA BO TUDI VNAPREJ IZVRŠEVALO Z PRIZNANO SOLIDNOSTJO. To ji je bilo zelo neprijetno. Bila je sicer dovolj poštena, da je odkrito priznala, da ji je bila ljubezen tako lepega in duhovitega mladeniča zelo draga, toda enako odkrito je smela priznati, da bi ji bilo mnogo ljubše, če bi sploh ne bilo prišlo do tega. John je bil kriv, nerodni, naivni John, in Zelda je bila jezna nanj. V pismih, ki jih je pisal svoji sestri, je koval Zeldo v oblake, češ, da na vsem svetu ni tako dražestnega, ljubeznivega in nesebičnega dekleta. Gospa Harney je Zeldi smeje pokazala nekaj takih izlivov, toda v nobenem pismu ni bilo niti besedice o njenem zakonu. Sivolasa, dobrodušna dama, ki je gojila vročo željo, da bi našel njen nadarjeni sin pravo ženo, je že videla v Zeldi svojo bodočo sinaho. Nič boljšega si ni mogla želeti; že več let jo je mučila bojazen, da bi si utegnil izbrati kaj slabšega. Z Zeldo je izpregovorila o tem odkrito in pošteno. — Glejte, drago dete, Tom je čeden fant in ima mnogo prijateljev. V Parizu, v Londonu in celo v Rimu je bil povsod dobrodošel. Mlada dekleta so kar norela za njim in matere za možitev godnih hčera so se kar pulile zanj. Celo plemstvo se je potegovalo zanj. Treba bi mu bilo samo iztegniti roko. Toda kaj potem? Izgubila bi bila svojega otroka, prepustiti bi ga bila morala z dušo m telesom tuji ženi druge rase, druge vere in drugačnih tradicij, m cela armada sorodnikov bi bila skušala preoblikovati mojega sina. Lepo sem ga prosila, naj počaka na Američanko, na dekleta iz svojega miljeja. Mislim, da me je ubogal... Potem sva se vrnila domov in nastala je nova nevarnost: na eni strani lahkožive male koristke, na drugi pa mlado dekle »iz dobre rodbine«. Ne ene, ne druge bi ne hotela za sinaho. Ko sem se poročila s Tomovim očetom, gospodična Marsh, sem že imela svoj poklic; bila sem učiteljica, in zaposlena dekleta so mi najbolj všeč. Take postanejo dobre zakonske žene. In zdaj prosim boga, da bi si izbral Tom tako, ki bi jo veselil poklic, pa naj bo kakršenkoli. Drugi dan se je spravila Zelda na Johna. Bil je v svoji sobi; vstopila je, zaprla vrata in dala duška svojemu ogorčenju. — Toda zakaj — zakaj — zakaj? — je vprašala; — kaj je vam dalo povod, da ste obema zamolčali, da sem omo-žena, zakaj niste tega povedali? Kaj ste si pa obetali od tega? Ah, John, John, vi ste res pravi velblod! Kaj ste pa skuhali! Cujte, — mu je zapovedala, ko je dobil njegov topi obraz nekoliko živahnejše poteze, — dovolite mi, da povem do konca. Sem kar sem in moja preteklost spada tudi k temu; omožila sem se in moj zakon se je razbil na tem, da sem možu povedala vse, kar je moral vedeti. Moral ali ne, saj ni nobene razlike, _je dejala videč v njegovih očeh ugovor. — Dejstvo ostane, da me je Geor-ge zapustil, ko je zvedel resnico o meni. To je bila zame zelo grenka pilula. Požrla sem jo, ne da bi tarnala. Nimam pa namena ponoviti to napako. Čuvajte svojega nečaka; nikoli več ga nočem videti. Ce bi ga pa še kdaj srečala, bi mu najprej povedala, da imam moža, ki se lahko vsak hip pojavi. Francoska kolonijalna razstava Francija priredi letos ogromno razstavo, da pokaže svojo svetovno moč Misel prirediti razstavo vsega, kar je na svetu v neposredni gospodarski, kulturni, zgodovinski, politični in socijalni zvezi s Francijo, je bilo sprožena že pred svetovno vojno, toda vojna je to ogromno razstavo preprečila. Prirejena je bila sicer v manjšem obsegu razstava francoskih kolonij v Marseil-lu leta 1922, toda to je bfla samo vzpodbuda merodajnim krogom za splošno razstavo. Za ogromno mednarodno koJomjakio razstavo je bilo določeno letošnje leto. Otvorjena bo v maju, ko bo vse v najlepšem cvetju. Generalni komisar razstave je maršal Lyautey, bivši guverner severne Afrike. Maršal načehcje trem pripravljalnim organom, vrhovnemu razstavnemu svetu, tehničnemu odboru in ekonomsko-kokwii-jalnemu odboru. V pripravljalnih odborih so ministri, poslaniki, guvernerji, senatorji, poslanci, učenjaki m sploh cvet francoskega naroda. Glavna misel, ki vodi Francijo k prireditvi te razstave, je pokazati svetu moč Francije in njeno edinstvo s kolonijami. Ta oHj bo dosežen z osredotočenjem ogromnega gradbenega, narodopisnega ki gospodarskega bogastva v treh oddelkih — Francija sama in Pariz kot njena prestolica, oddelek francoskih kolonij in za primerjavo še oddelek kolonij drugih držav. Razstava bo prirejena okoK Daumesnilsovega jezera in bo zavzemala nad 100 ha zemljišča. Težko je povedati, kaj vse se bo videlo na razstavi. Tahki, Madagaskar, Angkorra, Indokina, Tunis, Alžir, Maroko, francoska Afrika, Kamerun, Togo, Sirija, Marttokjue, Guvana, Nova Kaledonija itd. — plemena vseh Najboljše razvedrilo Pariški novinar Passe se je obrnil na nekatere odlične može z vprašanjem, kako najraje preživljajo svoj prosti Čas in katero razvedrilo jim je najljubše. Odgovori so bih seveda različni. Kipar Jean Gerard se o prostem času najraje koplje in najljubše razvedrilo mu je plavanje. Po njegovem mnenju si duševni delavci najbolje od-počijejo v vodi, za ročne delavce je pa najboljši počitek in razvedrilo gledališče ali kino. Portretist Marceile Poiton študira v prostem času kitajščino. Znani kirurg Gouvin zbira starine, v katerih vidi najboljše sredstvo za razvedrilo. Avtor drame »(Na fronti« A. Ra-vel meni, da se človek najlažje razvedri, če opazuje življenje na ulici. Moja najboljša inspiracija, — pravi Ravel, — je ulica s svojimi neštetimi veselimi in žalostnimi prizori, ulica, ki nam kaže v neprestanem vrvenju postave, katerim se že na prvi pogled pozna njihov obup, sovraštvo, ljubezen in sanjavost. Znanai romanopisec Pierre Mille pravi, da je najboljše razvedrilo študij. delov sveta, vse se zbere okrog Daumesnilsovega jezera, da prepriča svet o francoski svetovni moči. V kristalni vodi jezera se bodo zrcalile eksotične stavbe kakor v pravljici »Tisoč in ena noč«. Med kolonijami drugih držav bo posebno originalno poslopje Hodandske in njenih kolonij. Seveda bo v obilni meri poskrbljeno tudi za zabavo. Vse jezero z okolico bo pomo zabavišč. Posetniki razstave si bodo lahko ogledali krasne ognjemete, iluminacije, igre na čolnih, beneške noči itd. Najzanimivejša bo pa azijska svečanost, ki se jo udeleži nad 1000 domačinov in pa velika vojaška svečanost. K razstavišču vodi iz Pariza nova podzemna železnica, ki lahko prepelje vsako uro več desettisoč lju-dič Avtobusi in tramvaji pa lahko prepeljejo še vsako uro 30.000 ljudi. Poleg tega se bodo posetniki vozili z malimi parniki po Seani, ki dela južno od razstavišča širok ovinek proti Parizu in se združi pred razstaviščem z zgodovinsko reko Marko. Ureditev ogromnega razstavišča vzhodno od Pariza je pa tudi glede na zanemarjene okraje mesta in okolice velikega gospodarskega pomena. Prilegajoči okraji si bodo nedvomno v gospodarskem pogledu zelo opomogli, kajti naval na razstavo bo zelo velik. Pariz se je obračal vedno proti zapadu in 'jugu, zdaj bo pa obrnjena vsa njegova pozornost proti vzhodu. Mednarodna kolonijalna razstava v Parizu bo največja in najsijajnejša prireditev po svetovni vojni in že zato zasluži zanimanje vsega sveta. Človek čuti prijetno olajšavo, ko vstane od pisalne mize in stopi na ulico. Ce opazuje mimoidoče, se lahko tako razvedri, da pozabi na vse križe in težave. Tenorist Bouscatel za zabavo najraje šofira. Vijolinist Faure vidi najboljše razvedrilo v baru. Zanimivo je odgovoril komik Rodin: Vedeli bi radi, kako je z mojo zabavo ki razvedrilom. Najbolje se zabavam, kadar štejem plačo. Zakon za milijon dolarjev Pred višjim sodiščem v Bratislavi se bo vršila te dni zanimiva obravnava proti ameriškemu milijonarju Ja-cquesu Mauricu Sulke, ki je zdaj že zopet v Ameriki. Lani se je seznanil na Dunaju z lepo, omoženo hčerko dunajskega vseučiliškega profesorja Do-ro Arpassy. Njena lepota ga je tako očarala, da je bil pripravljen žrtvovati za njo vse svoje milijone. Kupil ji je krasen avtomobil in najel za njo celo nadstropje v eni najlepših palač. Mla- da gospa je bila poročena že od 1. 1928 in živela je v srečnem zakonu do leta 1929, ko se je seznanila z ameriškim milijonarjem. Njegovo bogastvo in dragocena darila so jo kmalu premotila, da se je izneverila možu. Zapuščeni mož se je hotel ustreliti, pa ni dobro meril in se je samo ranil. Po okrevanju je pa zadevo trezno premislil in sklenil je zahtevati sodno ločitev. Obenem s tožbo za ločitev je pa naperil tožbo proti milijonarju in sicer v New Yorku. Sulke je tožen, da je uničil možu zakonsko srečo in mu odpeljal ženo. Zapuščeni mož ceni svojo nesrečo na milijon dolarjev, češ da bi mu ta odškodnina pomagala preboleti razočaranje. Napoleonova agonija Nezdravo podnebje na otoku Sv. Helene je močno vplivalo na Napoleonovo zdravje. Otok je bil sploh znan kot zelo nezdrav, prebivalci so bili splošno podvrženi vnetju jeter in di-senteriji. Redki so bili ljudje, ki so dočakali 60 let. Ob koncu aprila 1821 je predpisal zdravnik Antommerchi cesarju lekarstva, ki jih je pa bolnik odločno odklonil. Pod nobenim pogojem jih nočem, je izjavil Napoleon. Anglija bo zahtevala moje truplo, je pomislil. Nočem je pustiti čakati, raje umrem brez lekarstev. 29. aprila je sedel v naslanjaču in dejal smeje svojim prijateljem: Ne varajte se, danes se počutim bolje, vendar pa dobro vem, da se mi bliža konec. Ko me ne bo več, boste vsi veseli, ker se boste lahko vrnili v Evropo. Jaz pa najdem svoje fante na Elisejskih poljih. Kramljali bomo v vojnah. Da bi se le tam gori ne zgrozili, ko zagledajo toliko vojšča-kov. Cesar se je spominjal Francije m prijateljem je dajal nasvete. Zadnje njegove besede, ki so jih še razumeli, so bile: Glava — armada. V soboto 5» maja 1831 je veliki vojskovodja v 52. letu starosti umrl. črnega kanarčka ne morejo vzgojiti Največja želja vseh gojateljev kanarčkov je, da bi vzgojili poleg pevcev najpopolnejše pevske kulture še po barvi čim redkejše in znameni t ej^e vrste. V tem pogledu so dosegli že marsikaj, toda ena želja se jim še ni in se jim najbrž tudi nikoli ne bo izpolnila, da bi namreč vzgojili črnega kanarčka, O tem skoraj nedosegljivem cilju se je govorilo tudi na nedavni otvoritvi velike razstave ptic v kletkah, ki so jo priredili v Londonu. Razstava jasno kaže, da se da pri pticah glede barv do seči zelo mnogo, samo s črnim kanarčkom nikakor ne gre. Na londonski razstavi je nad 5000 eksemplarjev najrazličnejših vrst ptic, med njimi so bogato zastopani tudi kanarčki. Na razstavi vidimo drobne krilatce vseh barv in odtenkov, ne samo žoltih in oranžnih, temveč tudi svetlosivih in modrih. Samo črne barve ne vidmrno nikjer. Komur bi se posrečilo vzgojiti črnega kanarčka, bi postal slaven in najbrž tudi bogat. Lovske puške floberte, brovming pištole, pištole za strašen je psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEF tmikar. Ljublfana. Kongresni tr* štev. o DLAČICE NA BRADI PRI DAMAH ln nadležne kocine pod pazduho, na nad-lehteh in mečih hitro odstrani »Citoc kura. Zlasti na obrazu in na mečih, ki jih pokriva kot dih nežna svilena nogavica, se močno opažajo m******* kocine ln so vas mogoče že cesto spravile v zadrego. >Cito< odpravi vsako nezaželjeno rast kocin v par sekundah zajamčeno brez bolečin in nevarnosti, radikalno in za vselej. Gospa T. piše: >Čutim se srečno, odkar Je >Cito«, sovražnik kocin in dlačic, ugonobil korenike neza-željenih dlačic« — Tudi gospodje jo lahko uporabijo. Brije brez mila, brez noža in brez aparata. Cena 12.— Din. 3 steklenice Din 25.—. Dr. Nic Kemenv, Košiće, D., poštni predal 12/E. 39, CSR. > mM al i o£fasf< Ploda so lahko Ma odgovor znamko t — Nd mvraianfa adeovartamo* - Našmanš* oglas Dt» Trgovskega učenca pridnega in poštenega, ki ima veselje do trgovine, z dobrim spričevalom, sprejme Karel Bojnik, trg. mešanega blaga, Slovenj gradeč. 950 300 hI belega vina dobrega, postavljeno na kolodvor po Din 5 liter, proda Franc Met ličar, Lmterje, posta Ponikva ob juž. železnici. J 49 Oskrbnika za ca 50 oralov zemlje, sposobnega, ki se razume na poljedelstvo in gozdarstvo, ocenjenega fai treznega, sprejme grad Pucheneteta pri Mežl. — Znanje nemščine potrebno. — Ponudbe v nemškem jeziku na grad Puchenstem pri Meži. 948 HARMONIKE Izdelujem nove in sprejemam v nopravilo vse glasbeno instrumente. — JANO, LJUBLJANA, Bohoričeva 0* Wallet Expres STAKI TRG 19 naznanja eenj. gospodom, damam, da mu je mogoče potom najnovejšega universal likalnega stroja garderobo v najkrajšem času slikati. Obleke se kemično čistijo s najnovejšimi sredstvi, ki blagu ne škodujejo. Isto so pošljejo In obrnejo. Obračanje Din Sto, likanje Din 18. Stranke na likanje lahko počakajo v posebni **ir»i™«^ po obleko se pošlje na dom, Mssoisjl abonma 4-kratno likanje in čiščenje Din 100, samo likanje Din SO. 086 t rame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode —dobavi po najnižji ceni Ilirija", d« z o. z*, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Mlkloildeva cesta 6, tel. 25—05 denar, Čas in Jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vašo strehe, temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone In napeljave Iz cevi s svetovno pri m mauni „CONCO" sjnerilunslrimi azbestno nitka-stimi izolacijskimi produkti. The Continental Prodncta Ca. KncHd, Ohio U. S. A. Razpečavanje aa Jugoslavijo: Vsa dela s >Conco< preparati Izvršuje tvrdka J* LJUBLJANA, sinosniiiv trg 9 Telefon št. 3146. 26VL Ure JI \iJIIA\S so vedno najboljše! PRI SVOJIH NAKUPIH DARIL ZAHTEVAJTE, PROSIM. SAMO are z znamko ,,/vezda ttedesefna po kakovosti. URE JUNGHANS SO NAPRODAJ V STROKOVNIH TRGOVINAH- Ml vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna ona 4* S Urejuje Josip Znpančie, — Za »Narodno lnseratni dol Usta: Oton Christof. — Vsi v LJubljani.