primorski uTr'p DROGA Droga Portorož, Živilska industrija d. d.. Obala 27, 6320 Portorož DECEMBER 2000 leto 6 številka 82 cena 120 SIT/Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ dC Banica Koper Kaj nas čaka v letu 2001? Odprli so Merkur Dom v Luciji * V petek, 15. 12. 2000 so v obrtni coni v Luciji na stežaj odprli vrata novega trgovskega centra Merkur Dom Lucija. Prvi tovrstni center na tem delu Slovenske obale ima 2.000 m2 prodajnih površin, pred njim pa so na hitro zgradili garažno hišo s 170 parkirnimi mesti. V centru bo delalo 23 zaposlenih (vodja Sergej Prinčič), celotna naložba pa je znašala 480 milijonov tolarjev. Dela so potekala od sredine avgusta takorekoč v nemogočih pritožbenih in vremenskih pogojih. Trgovski center je bogato založen z množico izdelkov za dom in gospodinjstvo. V stavbi imata svojo ponudbo tudi trgovina s tekstilom koprske Soče in Tuš. Ogledali smo si lahko tudi razstavo likovnih del “Odprta dlan za dober dan”, učencev Centra za usposabljanje Elvira Vatovec. Merkurje Centru iz Strunjana podaril milijon tolarjev. Jasno je, da so se velikana zelo ustrašili nekateri tamkajšnji manjši trgovci. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi tako v kratkem ugotovilo ali vzdrži pritožba podjetja Felolux iz Padne in odločba urbanističnega inšpektorja Pavla Galjaniča iz Kopra, daje “objekt z oznako A 27,50 x 43,20 m in etažni objekt K+P na parceli 4636/4 k.o. Portorož, črna gradnja? FOTO: FK-Primorski utrip. Sašo Šraml 3. podžupan Občine Piran Občinski svet Občine Piran je na svoji 18. redni seji, 14. 12. 2000, imenoval svetnika Saša Šramla (LDS) za podžupana Občine Piran. Za razliko od dveh podžupanov Uga Fonda in Draga Žerjala bo funkcijo podžupana do izteka mandata v letu 2002 opravljal profesionalno. Finančni eksperti pričakujejo močan pritisk proračunskih porabnikov na vse bolj skromna državna sredstva, krizno vodenje državnih financ, večanje socialnih razlik, prodor tujega terciarnega sektorja in večje zadolževanje gospodarstva. Stran 15 Prof. dr. Franjo Štibler je na srečanju NLB z obalnimi gospodarstveniki v Portorožu (14.12.) ocenil, da bomo konec leta 2001 imeli (samo) 8 % inflacijo. Nekateri pa menijo, da bo prvič po dolgem času spet dvoštevilčna in bo pet krat višja kot je povprečje v EU. Slovensko bančništvo se bo hočeš nočeš moralo reorganizirati, privatizirati in združevati. Priča bomo prvim resnim poskusom ukinjanja paradržavnih skladov, preoblikovanju SRD, nadaljnji privatizaciji državnega premoženja, rojevanju novih kapitalistov in novih revežev, s tem pa tudi socialnih razlik. Ni izključeno združevanju razdrobljenih občin, statusno preoblikovanje krajevnih skupnosti in snovanje vsaj dveh pokrajin. Izvozno gospodarstvo si bo ponovno našlo prostor na trgih nekdanje SFRJ, manj prodorno pa bo na zahod. Še nekaj številk: DBP naj bi v letu 2001 zrasel za 4,5 %, javni (proračunski) primanjkljaj bo znašal uradno 1 %, zaposlenost se bo povečala za 0,9 %, produktivnost dela 2,6%, povprečne plače + 2,3%, stopnja brezposelnosti bo znašala 11 %. In še rating Slovenske Obale v Sloveniji: 2. mesto, takoj za Ljubljano. Domače politično prizorišče bo umirjeno, na področju odnosov s tujino pa bo najbolj vroče v zvezi z nedorečenostmi s Hrvaško. Franc Krajnc 'l/fam i oSčan fcaMi in o^čar umi Opčine ^Pi/ta n o d c ima pi k a n /( "tč in Mlečno nmm /<>/<} 200J COMUITE Dl PIRAHO , # ^ ^ * i CS) . /k. f jtftftna m ciiiudim rim čoonmne fUčsi/icmo itn čfirton jiafa/e e ttn ČJ^/ir^ * ^In/no JVttmm . . rtV00.. .JB * | | s I 1 * # fl I i u ^ y-^,2sr iliu/ai, /noji ŽIVLJENJSKI KROG zavarovalnica triglav P lih ' IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 ^7% TERME- Poslovalnica Koper, pristaniška 2, tel.:05 6278 600, fax: 05 6276 788 * IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFU PO NAPREDNEM APS SISTEMU * ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL to*wH4>/na mike in .Varne 200J Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva 0 primorski uMp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Obala I25 Lucija, 6320 Portorož, TelTFa*: 05 677 0185, tel.: 05 6777 140, E - pošta: informa.portoroz@siol.net Naročnine, oglasno trženje in Media Service - Tiskovna agencija: Obala I25, Lucija Tel.& fax: 05 6677 0185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper List izhaja sredi meseca, cena za izvod je 120 SIT Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 05 677 0185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 6777 140 Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111-668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur lisi RS it 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 % Problemska konferenca o solinah V torek, 9. januarja 2001 ob 11.00 uri Seča 115 Krajinski park v navzkrižju nedogovorjenega Kdo bo prevzel odgovornost, če bomo na 650 hektarih nekoč obdelanih površin čez pet ali več let imeli novi Škocjanski zatok ali nepregledno mokrišče? Kako razvozlati začarani trikotnik “pogajanj in dogovarjanj” med Drogo Portorož, Občino Piran in novo lastnico - državo. Kaj je predlagala strokovna komisija in končno, koga zares še zanimajo soline? Slovenija je podpisnica Ramsarske konvencije o mokriščih mednarodnega pomena. Kaj je gospodarski del in kaj negospodarski? Na ta in podobna vprašanja bomo poskušali najti odgovor na problemski konferenci o nadaljnji usodi Krajinskega parka Sečoveljske soline v torek, 9. januarja v na sedežu družbe Soline pridelava soli d.o.o., Seča 115. Vabljeni! Si je država lastnišvo nad sečoveljskimi in strunjanskimi solinami zares najprej predstavljala tako, da bi iz vsega tega (z oddajanjem kocesije) nekaj iztržila, namesto investirala in ali je šele sedaj spoznala realnost stanja? Kaj pa Droga Portorož, ki kot poslovni subjekt venomer nekaj vlaga in hkrati tudi grozi z umikom? Ministrstvo za okolje in prostorje imenovalo lokalno skupino, recimo temu projektni svet, njen vodja dr. Gordana Beltram, ki je s pomočjo 9-članske ekipe strokovnjakov, med njimi dr. Lovrenc Lipej, izdelal zajetno gradivo -Studijo priložnosti - nadaljnjega razvoja in izkoriščanja solinskega območja. In kaj ponuja zajetna študija? Pleg solinarstva marikulturo in turizem, morda še stranski vhod v soline. Toda nikjer resnega vlagatelja. No, nekaj jih vendarle je. Sicer pa, kdo bi vlagal v neznano, prepovedano. Drogina hčerinska družba, ki ima od septembra 2000 dalje v rokah le odločbo o skrbništvu (ne pa koncesijske pogodbe) bo ob vseh lepih pravljicah o pomembnosti zaščitene narave in pri pet tisoč tonah pridelane soli, spet pridelala izgubo. Sicer ne veliko (15 milijonov SIT) pa vendrale dovolj, da ne morejo naprej. Tudi sicer nekoliko užaljena lokalna skupnost bi morala bolj pritisniti na državo. Franc Krajnc Rogla, Zreče in Terme Oddam vikend in nove apartmaje, ugodno. Tel.: 035 760 332 Gsm: 041/218 237 Celovito urejanje okolice, vrtov, zelenic, žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo. Naročila tel. 041-789-413 Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08,00 do 12,00 in od 14,00 dol8,00 ure Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel: (062) 782 136 Iščem finančne vlagatelje - posojilo - v donosni posel. Resne ponudbe na tel. št. 031/823-187 in 02/829 - 0- 488. Vedeževalka Luca vam odgovori na vsa vprašanja s pomočjo kart in intuicije. Zaupajte vprašanje in odgovor dobite po pošti. Eno vprašanje je 1.000,00 SIT + poštnina . S-MC d.o.o., p.p. 1, 2319 Poljčane Zeliščar Rizvič Moč narave - Škrlati balzam Za gastritis, atrozo, vensko trombozo, osteoporozo, prostato in hemeroide. Kapljice, krema, čaji. NON STOP Tei: o41/886 345 \___________________ ___________. AA0DRI ■ ’ __ i _ i. _'iSJi-šii. Nova oglaševalska revija Avtocesta vse bližje morju Z izgradnjo 4,8 kilometrskega avtocestnega odseka Kozina -Klanec se je avtocesta približala vsega na 16 km do Kopra. Minister za promet in z zveze Anton Bergauer je v petek, 24. novembra 2000 prerezal trak in tako slovesno odprl 5- kilometrski avtocestni odsek Kozina - Klanec s čimer se je tudi dejansko avtocesta približala že na 16 kilometrov do Kopra. Po besedah ministra Bergauerja naj bi do konca leta 2003 oziroma začetka leta 2004 bilo zgrajenih še manjkajočih 16 kilometrov. Poleg 4, 8 km dolgega odseka Kozina - Klanec so zgradili tudi 1, 3 kilometrski razcep Razdrto. Skupna naložba omenjenega odseka in razcepa znaša okrog 16,2 milijarde tolarjev. Sedaj bodo odstranili cestninsko postajo na Razdrtem, funkcijo glavne izstopne postaje pa bo prevzela 12 - stezna cestninska postaja Videž Kozina. Večji gradbeniški in finančni zalogaj za DARS na Primorskem predstavljata viadukt Črni kal in predor pri Dekanih. Sindikati o tržaško -koprski pristaniški navezi Za železniško povezavo med Trstom in Koprom Na pobudo Medregijskega sindikalnega sveta Furlanija Julijska krajina in Slovenija so se 7. decembra v Trstu srečali predstavniki sindikata transportnih delavcev sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, sindikata Luke Trst in predstavniki sindikatov Luke Koper - Sindikat luških dejavnosti Slovenije/ KS 90 in Sindikat pristaniških delavcev Slovenije/ KS 90 ter Neodvisnost KNSS. Osrednja tema pogovorov je bila odločitev, da bo sedmi pomol v tržaškem pristanišču upravljala slovensko-italijanska naveza oziroma tržaško-koprska pristaniška naveza pod vodstvom Luke Koper, Luke Trst in Luke Monfalcone. Delegaciji, vodeni s strani Roberta Treua in Jadrana Čalije sta pozitivno ocenili odločitev tržaške pristaniške oblasti o dodelitvi sedmega pomola v upravljanje Luki Koper. Menita, da prav ta odločitev predstavlja začetek v procesu združevanja pristanišč, ki bo primerno prispevalo k dvigu konkurenčnosti in nadaljnjemu razvoju prometa v severnem Jadranu. Sindikati ob tem vidijo tudi možnost čipmprejšnje realizacije infrastrukturnih projektov kot so na primer izgradnja železniške proge Trst-Koper in petega koridorja. Sindikalni udeleženci so se med drugim dogovorili, da bodo sestavili mešano delovno skupino, ki bo skrbela za krepitev sindikalne solidarnosti in poglabljanja odnosov med sindikati transporta in sindikati luških delacev. Delovna skupina bo pregledala tudi delovne pogodbe. Ocenjujejo, da se bo zaposlovanje v obeh pristaniščih zaradi te gospodarske naveze v prihodnje še povečalo. Na slovenski obali pijemo dobro, a drago vodo Javno podjetje Rižanski vodovod je prisiljeno najeti nove kredite Rižanski vodovod Koper je zaprosil vse tri obalne lokalne skupnosti za soglasje k najemu dolgoročnega posojila v višini 817,5 milijona SITpri EKO skladu, da bi tako lahko redno odplačeval že dobljeno posojilo pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj. Podrobnosti o tem je na seji Občinskega sveta Mestne občine Koper (30. 11.) obrazložil direktor Rižanskega vodovoda d.o.o. Koper, Viktor Lozej. Dejal je, da je bilo posojilo 32 milijonov USA dolarjev pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj, ki so ga morali začeti vračati leta 1994, draga šola, vendar takrat drugače ni šlo. Večmesečna poletna suša leta 1987 in drugi dejavniki (dotrajanost in nezmogljivost vodovodnega sistema, okvare na glavnih napravah, visoka izguba vode v vodovodnih ceveh, nizka cena vode, želja po zagotovitvi lastnih virov - pitno vodo namrej dobivamo tudi iz hrvaških Gradol) je privedla do zloma vodovodne oskrbe na slovenski Obali. Več stanovanjskih stolpičev na Markovcu je takrat kar nekaj dni ostalo brez vode, zaradi izmeničnega polnjenja in praznenja posameznih delov vodovodnega omrežja pa je zlasti v starih mestnih jedrih Kopra, Izole in Pirana, grozila nevarnost vdora kanalizacijskih odplak in s tem okužba vodovodnega omrežja. Zato je uprava Rižanskega vodovoda v sodelovanju z organi lokalne skupnosti pripravila Program investicij v vodooskrbo Obale in zavarovanje vodnega vira Rižana. Tedanji Republiški sekretariat za finance je pripravil predlog za najem posojila pri Mednarodni banki za obnovo in razvoj (IBRD), kar je potrdil tudi tedanji Izvršni svet SRS. Financiranje je bilo izvedeno v razmerju: 30 % republiška sredstva, 40 % Rižanski vodovod in 30 % mednarodni kredit. Kredit je bilo treba začeti vračati leta 1994 z dobo vračanja 10 let (do leta 2004). Polletna anuiteta znaša 1,6 milijona USA dolarjev. Obrestna mera sicer ni bila tako visoka (7,75 %) a kaj, ko je v teh letih zelo naraščala vrednost dolarja. Drugo je vprašanje, ali so bila ta sredstva porabljena smotrno. Zgrajen je bil nov magistralni vodovodni sistem za dolgoročno oskrbo z vodo in požarno varnost. Vse bistvene naprave tega sistema (900 km omrežja in prek 200 objektov) so centralno vodene in pod stalno kontrolo. Z novo čistilno napravo v Rižani, ki deluje s tehnologijo ultrafiltracije, je dosežena visoka kakovost in zdravstvena neoporečnost pitne vode. S povezavo vodooskrbnih sistemov obale in Krasa z magistralnim cevovodom Rižana - Rodik (17 km), je obala pridobila 130 1 vode na sekundo iz Klaričev, kar pomeni tudi večjo varnost v primeru onesnaženja reke Rižane. Med najpomembnejše razultate izvedenega programa štejejo tudi bistveno zmanjšanje izgub vode in sicer za blizu 3 milijone litrov letno. Kar 75 % prihodka za odplačilo letne anuiteet Direktor Rižanskega vodovoda Viktor Lozej je dejal, da se je letos prvič zgodilo, da bi moral Rižanski vodovod kar 75 % celotnega prihodka od prodaje vode nameniti za vračilo letne anuitete mednarodnega kredita. Tega pa podjetje seveda ne zmore in bi nastopila izguba, je dejal Viktor Lozej. Z novim posojilom bodo odplačali staro Z najetjem 817,5 milijona slovenskih tolarjev posojila pri EKO skladu in njegovo namensko porabo bo, kot so povedali na seji občinskega sveta v Kopru, dosežen ekonomski učinek, predvsem zaradi nižjih obresti in vračila v tolarjih. Posojilo bo treba vrniti v 15 letih z obrestno mero 2,1 % in temeljno obrestno mero z moratorijem odplačila glavnice dve leti. Posojilo bo zavarovano z bančno garancijo ali hipoteko. Analiza stanja in programa ukrepov za izboljšanje plačilne in investicijske sposobnosti Rižanskega vodovoda je namreč pokazala nujnost čimprejšnjega reprogramiranja posojila IRBD, zato tudi omenjeni predlog o najetju novega ugodnejšega posojila. Soglasje k najetju posojila sta dala že občinska sveta v Izoli in Kopru, pričakujejo pa tudi soglasje občinskega sveta Piran. Nagrade za strokovne dosežke ob deseti obletnici PRSS Luka Koper je prevzela upravljanje sedmega pomola v Trstu Koliko bodo izgubile Slovenske železnice? Luka Koper bo 1. februarja 2001, skupaj s poslovnimi partnerji, (verjetno z nizozemsko družbo ECT) prevzela upravljanje sedmega kontejnerskega pomola v tržaškem pristanišču. V ta nemen bodo ustanovili kapitalsko družbo za upravljanje in kot je znano bo Luka Koper obvladovala 40-odstotni delež, skupina Parisi 30-odstotnega, družba v kateri so združeni pristaniški delavci pa 4-odstotni delež. Preostalo, 6-odstotni delež bodo ponudili drugim zainteresiranim partnerjem v Italiji. Sedmi pomol omogoča pretovor 500 tisoč zabojnikov letno. Nizozemska družba ECT te številke niti zdaleč ni dosegla. Tudi sicer s pomolom ni imela poslovne sreče. Luka Koper pa obljublja rentabilitetno računico. Odločitev tržaškega Pristaniškega odbora je nedvomno veliko priznanje za Luko Koper. Karkoli že napoveduje predsednik uprave Luke Koper Bruno Korelič, je sedaj že povsem jasno, da se bo velik del prometa kontejnerskega prometa iz Kopra selil v Trst, od tam pa verjetno naprej prek Italije po železnici v severno evropske dežele, čeprav je tudi res, daje izbira pristanišč v rokah ladjarjev. Ostaja tudi odprto vprašanje koliko prevozov bodo izgubile Slovenske železnice in ali bo potem sploh še potrebno graditi 2. železniški tir? Še en uspešno dokončan projekt razvoja industrijske cone v Izoli Nova hladilnica za 750 ton rib in drugih živil Izolska županja Breda Pečan je v petek (17. 11.) popoldne v industrijski coni Livade svečano predala namenu novo hladilnico podjeta Delmar, sedaj pa že piše pozdravni nagovor za januarsko otvoritev nove tovarne Droge PortoroL Naložba v novo hladilnico s poslovnimi prostori je vredna prek 680 milijonov slovenskih tolarjev. Pri gradnji in tehnični opremi nove hladilnice v skupni izmeri nekaj več kot dva tisoč kvadratnih metrov (neupoštevajoč prisarniških prostorov in dvorišča) so upoštevali vse sodobne standarde tako, da nova hladilnica v celoti ustreza tudi najstrožjim zahtevam Evropske unije. Celoten projekt je plod domačega znanja. Po načrtih arhitekta Borisa Zulianija je hladilnico gradil koprski Stavbenik, hladilna tehnologija pa je prišla iz podjetja Eho iz Laškega. Objekt je zasnovan tako, da ga bo kasneje mogoče še nadgraditi. Sama hladilnica je sestavljena iz dveh delov z nominalno zmogljivostjo 750 ton. In čemu je namenjena? Shranjevanju sveže in zmrznjene ribe, ter ostalemu zmrznjenemu blagu oziroma živilom. Hladilni del namenjen ribam bo Delmar skoraj v celoti izkoriščal za lastne potrebe, velik del kapacitet pa bodo lahko dali v najem, saj bodo z novo hladilnico podvojili zmogljivosti stare, ki so jo zgradili že pred 40 leti. Izolski Delmar, ki se je pred kratkim statusno preoblikoval iz delniške družbe v družbo z omejeno obvezo, bo verjetno združil kapital s podobnim izolskim podjetjem Frigomar. Ribe predvsem uvažajo, kupujejo pa jih tudi od izolskega ribiškega podjetja Riba. Letno prodajo okrog 2000 ton rib, predvsem ribarnicam (največji odkup je v Ljubljani in na Obali), trgovskim in gostinskim podjetjem. Okrog 30 % prodajo sveže ribe in 70 zamrznjene. Na domačem trgu prodajo 90% rib, na tujem pa le 10 %. Seveda gre za uradno prodajo. Veliko morskih rib prodajo zasebni ribiči kupcem kar neposredno z barke, takoj ko se vrnejo z nočnega ali zgodnjega jutranjega ribilova. Očino še vedno največ rib pojedo Ljubljančani, a še vedno premalo, da bi se lahko Slovenija -dežela, ki ima svoje morje, uvrstila med države z večjo porabo rib na prebivalca. Lani je Delmar posloval z minimalnim dobičkom, letos pa pričakujejo celo minimalno izgubo. V izolski industrijski coni bodo, sodeč po načrtu, že januarja prihodnje leto svečano prerezali trak in predali namenu eno naj večjih industrijskih naložb v Sloveniji - novo tovarno Droge Portorož. Lilijana Ivanek Pečarje prejela nagrado za učinkovito izmenjavo mednarodnih in domačih znanj ter za njen prispevek k uspešnosti konferenc Ob deseti obletnici Slovenskega društva za odnose z javnostmi so v društvu podelili pet različnih nagrad za dosežke na področju odnosov z javnostmi in sicer: Nagrado za najbolj prepoznavno družbeno odgovorno podjetje je prijela družba MOBITEL za svojo akcijo Kam so šli... Nagrado za najboljši praktični primer odnosov z javnostmi desetletja so podelili za program komunikacijske podpore popotresni obnovi Posočja, ki sta ga pripravila Ministrstvo za okolje in prostor in Pristop, družba za komunikacijski management ter Donatorski program Tobačne Ljubljana. Nagrado za največji doprinos k razvoju stroke odnosov z javnostmi na teoretskem in praktičnem področju v Sloveniji je prejel dr. Dejan Verčič. Nagrada za vzpostavljanje slovenskih strokovnih organizacij in njihovo mednarodno uveljavitev je prejel Brane Gruban, ABC, prvi slovenski govorec na mednarodni konferenci IABC. Nagrado za učinkovito izmenjavo mednarodnih in domačih znanj pa je prejela Liljana Ivanek Pečar. Lilijana Ivanek Pečar je večletna predsednica organizacijskega odbora nacionalne konference o odnosih z javnostmi Slovenskega društva za odnose z javnostmi. Njene strokovne in organizacijske sposobnosti so ključnega pomena za neprestano rast kakovosti letnih konferenc. Na štirih konferencah se je zvrstila vrsta uglednih mednarodnih in domačih predavateljev. Pečarjeva je s svojim delom omogočila vzpostaviti prostor strokovne izmenjave in prijetnega medosebnega druženja in s tem nedvomno prispevala k uspešnosti konferenc. Prvič tudi nagrada Primus Sredi novembra letos je Slovensko društvo za odnose z javnostmi v sodelovanju z GZS, Združenjem Manager in Združenjem za management Consultig, ob svoji 10. obletnici prvič podelilo nagrado Primus. Letošnji nagrajenec je Anton Kranjc, direktor javnega podjetja Vodovod - Kanalizacija iz Ljubljane. Droga Portorož Selitev v Izolo bo ferbruarja 2001 Gradnja ene izmed največjih industrijskih naložb v Sloveniji, vredne 4,5 milijarde tolarjev, je v zaključni fazi. Droga Portorož se bo z obstoječih lokacij v piranski občini (izjema so skladišče soli in soline) takorekoč v celoti preselila v novo tovarno v industrijski coni v Izoli. Od 1.1. 2001 3-članska uprava. To je najnovejša informacija, ki jo je novinarjem na tradicionalnem novoletnem sprejemu za predstavnike medijev (na sliki) v Rotondi Grand hotela Palače v Portorožu (5. 12.) sporočil predsednik uprave Droge Portorož d.d. Matjaž Čačovič. Dejal je, da da bo živilska industrija Droga Portorož po preselitvi v novo tovarno funkcionalno in programsko zaokrožena celota, saj bodo na enem mestu veliko lažje uresničevali proizvodni proces, kot je to primer sedaj v piranski občini, v kateri žal niso našli primerne lokacije za postavitev nove tovarne. Ali je zato kriva ležernost piranske občinske uprave ali je vmes kaj drugega je težko trditi. Vsekakor pa je res, da bo občina Piran z odhodom Droge revnejša. Selitev Droge Portorož v Izolo je bila napovedana že za januar prihodnje leto, vendar je prišlo do rahle zamude pri delih v upravnem delu zgradbe. Trenutno že selijo pražarno kave iz Seče. Na novi lokaciji v izmeri 41.254 m2 je zgrajenih več objektov. V centralnem delu lokacije je zasnovan sklop proizvodnih objektov, kjer so nameščene najmodernejše proizvodne linije za kavo, v drugem deluje visokoregalno avomatizirano skladišče, v sklopu proizvodnih objektov pa so zgradili tudi poslovno oziroma upravno stavbo. Generalni izvajalec gradbeno-obrtniških del je podjetje Slovenija ceste tehnika. Naslednja zanimiva informacija, ki jo je novinarjem posredoval Matjež Čačovič je, da bo v Drogi Portorož d.d. od 1. 1. 2001 3-članska uprava. Nadzorni svet Droge jc namreč v upravo imenoval še dva notranja člana. Matjaž Čačovič jc ocenil tudi Drogino poslovno leto 2000. “Na prvi pogled je enako kot lani. Nekaj smo prihranili pri stroških nabave surovin in z notranjo racionalizacijo poslovanja tako, da bo končni rezultat za 10 do 15 % boljši”. Povezana podjetja v tujini bodo končala poslovno leto pozitivno, problem pa ostaja s Solinami d.o.o.. Ta hčerinska firma v 100-odstotni lasti Droge bo namreč tudi letos zabeležila izgubo. Ker ni snega, sol za ceste ostaja neprodana v skladiščih, so dejali. Droga postaja tudi ena pomembnejših izvoznic na bivši jugoslovanski trg kamor proda žc okrog 30 % proizvodnje, do leta 2005 pa naj bi se celotna realizacija izvoza povzpela na 40 %. Nadzorni svet Droge Portorož bo že 22. decembra obravnaval in verjetno tudi sprejel poslovni načrt družbe za leto 2001. Poslovna sekretarka Lilijana Ivanek Pečar in predsednik uprave Droge Matjaž Čačovič sta se na zaključku srečanja zahvalila novinarjem za korektno sodelovanje in pisanje v letu 2000. Vesel dogodek v Izoli Prek razpisa predanih prvih 22 neprofitnih stanovanj V Livadah so ob zaključku izgradnje prvega stolpiča s 30 neprofitnimi stanovanji prek razpisa predali 22 stanovanj, 6 stanovanj je prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve, 2 stanovanji pa sta službeni. Županja Občine Izola Breda Pečan je v sredo (6. 12.) simbolično izročila ključe prvi mladi družini. Na sliki: Županja Občine Izola Preda Pečan predaje ključe neprofitnega stanovanja prvi mladi družini Občina Izola je ustanovila Stanovanjski sklad z namenom izgradnje neprofitnih stanovanj. Za ta namen je prenesla brezplačno v last in posest sklada gradbeno zemljišče v Livadah. Konec junija letos je bila pridobljena vsa dokumentacija, skupaj s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem in oddana Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije, ki je Občini Izola odobril posojilo v višini 72,3 milijona tolarjev, z dobo vračanja 25 let in realno letno obrestno mero 2,74%. Izvajalec GIP Stavbenik Koper je začel prvi stolpič graditi 6. 12. 1999, tehnični pregled stolpiča pa je bil opravljen 28.9. 2000. V Izoli gre za izgradnjo prvega od treh predvidenih stanovanjskih stolpičev neprofitnih stanovanj. Prvega so predali namenu letos, drugi s 30 stanovanjskimi enotami naj bi bil najemnikom predan konec leta 2003, tretji pa konec leta 2006. Stroški izgradnje prvega stolpiča, neupoštevajoč komunalne infrastrukture in zemljišča, kar je brezplačno od Občine Izola pridobil Stanovanjski sklad, znašajo 281,8 milijona tolarjev. Potrebna sredstva za gradnjo so bila pridobljena iz proračuna Občine Izola v višini 129,935 milijona SIT, 77,6 milijona SIT je prispevalo Ministrstvo za notranje zadeve, 72,3 milijona SIT pa je dobil izolski Sklad od Republiškega stanovanjskega sklada. Delno seje investicija pokrila tudi z lastno udeležbo najemnikov. Prek razpisa je bilo predanih 22 stanovanj različnih izmer, 6 stanovanj je prevzelo Ministrstvo za notranje zadeve, 2 stanovanji pa sta službeni. Med 22 stanovanji je bilo eno enosobno stanovanje dodeljeno invalidni osebi. Novi najemniki so predvsem mladi (družine), zaposleni v Izoli, ki so sposobni plačevati neprofitno najemnino. V dodeljena stanovanja se bodo vselili najkasneje do koca leta 2000, odvisno od plačila lastne udeležbe oziroma sklenitve najemne pogodbe. Breda Krajnc z' A Letališče z izgubo Javno letališko podjetje Aerodrom Portorož, ki je v lasti Občine Piran posluje z izgubo že od same ustanovitve. Do današnjega datuma se je tekoča izguba , skupaj z izgubo iz preteklih let in revalorizacijo, povzpela že na 76,2 milijona tolarjev. Letošnja izguba bo predvidoma znašala 5,7 milijona SIT. Kot je zapisal predsednik Nadzornega sveta letališča Janez De Reggi v informaciji za Občinski svet Piran, so vsi poskusi, da bi se v reševanje letališča vključilo turistično gospodarstvo Portoroža in Pirana ter širše okolice, zaman. Postavlja se vprašanje ali je smiselno ob taki informaciji, da občina v nedogled vzdržuje to česar pravzaprav ne potrebuje. Kako bo Občina Piran plačala dolg 750 milijonov tolarjev? Občina Piran in javni zavod Splošna bolnišnica Izola bosta sklenili sporazum o načinu in rokih plačila obveznosti po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Kopru PG - 206/99 z dne 14. 9. 2000. Občina in Bolnišnica ugotavljata, da na podlagi sodbe znaša dolg Občine Piran skupaj 749.460.350,00 SIT ter da vložena zahtevka (Občine in Republike Slovenije) za revizijo postopka ne zadržita izvršitve pravnomočne sodbe. Če bo prišlo do sporazuma Splošna bolnišnica Izola ne bo zahtevala izvršbe. Občina Piran bo do 31. 12. 2000 bolnišnici plačala prvi obrok v znesku 150.062.260,00 SIT, razliko pa bo plačevala obročno do 31. decembra 2004 z dogovorjeno temeljno obrestno mero. V primeru, če bi Občina zamudila z dvema delnima plačiloma v tekočem letu, izgubi pravico do obročnega plačevanja. V primeru, da bi Občina Piran ali Republika Slovenija uspeli z vloženo revizijo (ali kako drugače) ta sporazum preneha veljati. Sporazum morata potrditi še Svet zavoda Splošne bolnišnice Izola in Občinski svet Občine Piran. Slednji bo o predlogu sporazuma odločal na seji v četrtek 14. decembra 2000. Pred Občino Piran pa so žal še druge mnogo večje obveznosti iz preteklega obdobja. Kmalu naj bi bil razrešen tudi spor med SCT Ljubljana in Občino Piran glede nesojene gradnje v Ficsi. SCT naj bi vlagal sredstva v infrastrukturo za objekte, ki jih potem ni smel graditi. V sodnih spisih jc zahtevek SCT s fantastično vsoto kar 28 milijonov nemških mark. Računajo na sporazumno rešitev teha problema. Pismo ministra Sedaj že nekdanji minister ukinjenega ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek nam je poslal pismo, ki ga objavljamo v celoti. Spoštovani! V četrtek, 30. novembra 2000, so pred poslanci v Državnem zboru RS zaprisegli novi ministri Vlade Republike Slovenije. S tem dejanjem mi je prenehala funkcija ministra za malo gospodarstvo in turizem, ki sem jo opravljal pretekla tri leta. V času opravljanja funkcije ministra sem ravnal po svoji vesti in si po svojih najboljših močeh prizadeval delovati v dobrobit malega gospodarstva in turizma v Sloveniji, ki po mojem osebnem prepričanju ter po prepričanju mnogih gospodarstvenikov in politikov predstavljata najperspektivnejši veji gospodarstva. Moja dejanja so bila vselej dobronamerna, toda zavedam se, da sem pri svojem delu morda storil tudi kakšno napako; saj tudi ljudska modrost pravi, da “kdor dela, greši”. S prijetnimi občutki zapuščam Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, saj vem, da sem, kljub nekaterim neuresničenim ciljem, storil vse, kar je bilo v moji moči za uspešnejši razvoj malega gospodarstva in turizma v Sloveniji. Mnoge projekte sem skupaj s svojo strokovno ekipo pričel razvijati, pripravili smo številne razvojne prespektive in položili temelje za njihovo uspešno uresničevanje. Iskreno upam, da bo tudi prihodnja vlada malemu gospodarstvu in turizmu posvečala zasluženo pozornost in nadaljevala z zastavljenimi smernicami na tem področju. Svoje delo pa bo lahko uspešno opravljala le v tesnem sodelovanju z gospodarskimi subjekti. Tudi v prihodnje se bom zavzemal za uspešen razvoj podjetništva in turizma v Sloveniji in vselej, tudi zasebno, deloval v interesu slovenskega gospodarstva. V času opravljanja funkcije ministra za malo gospodarstvo in turizem sem spoznal številne prijetne in sposobne ljudi z jasno vizijo in ustvarjalnostjo. Vsem, ki ste me podpirali pri mojih zamislih, vsem, ki ste me dobronamerno usmerjali na ministrski poti, in vsem, ki ste bili moji konstruktivni in objektivni kritiki, Vam ob tej priložnosti izrekam iskreno zahvalo. Janko Razgoršek Komunala Izola dosegla cilj: število kosovnih odpadkov je naposled začelo upadati V izolskem komunalnem podjetju so zaključili jesensko akcijo zbiranje kosovnih odpadkov “Vsakemu kosu smo kos”. Stanje na področju kosovnih odpadkov in divjih odlagališč se izboljšuje. Zbiranje rabljenega pohištva in opreme je bilo dobro sprejeto. Izolska komunala je v oktobrski 21 - dnevni akciji odpeljala 208 zabojnikov kosovnih odpadkov. 17 zabojnikov je bilo polnih železa, 14-krat je bil z vejevjem in zelenjem napolnjen mobilni zabojnik, za 187 zabojnikov pa je bilo različnih kosovnih odpadkov. Po enoletnem visokem vzpenjanju odpeljanih količin, na pomlad so odpeljali 1600 kubičnih metrov, lani jeseni pa 14000, so se razmere tako naposled začele umirjati. K izboljšanju stanja so veliko pripomogli tudi občani sami s svojim osveščenim odnosom do okolja pa tudi simbolična cena (1000 sit) odvoza avtomobilske karoserije. Tudi Marino Domio, direktor javnega podjetja Komunala Izola je ob izteku akcije poudaril pomen akcije in tesnega sodelovanja z občani. Izola Sonček za otroke, ki ne bodo metali petard V galeriji Snežiče Krajnc na Ljubljanski 3 Izola (v neposredni bližini zelenjavne tržnice) so se spomnili zannimive akcije kako mlade odvrniti od nevarane prednovoletne igre - metanja petard. Otroci, ki so obljubili, da na ulicah Izole ne bodo metali petard bodo prejeli Sonček - lepo nagradico iz keramike. Doslej seje za to zanimivo ponudbo vzgojnega pomena odločilo že dvajset otrok iz bližnjih stanovanj. Njihove obljube so lepo zapisane v knjigi. Akcije je vesela tudi županja Breda Pečan, ki bo pridne otroke verjetno tudi pogostila s pecivom in sokovi. Peter Može, 26 let,Izola Zakaj si se odločil, da ne boš pokal petard? Petard ne bom več pokal, ker sem imel v rani mladosti s petardami slabe izkušnje. Namreč, ko sem vrgel petardo je šel nekdo mimo in gaje skoraj zadela. Na srečo se mu ni nič pripetilo.Takrat sem imel 16 let.Od takrat naprej nisem več prijel v roke petarde in tudi, če vidim koga, da to počne ga poskušam prepričati, naj tega ne stori. Zato sem se odločil, da bom sodeloval v akciji. Mislim, da otroci ne bi smeli kupovati petard. Starši jih ne bi smeli podpirati, saj otroci verjetno nimajo sami dovolj denarja, da bi sijih lahko kupili. Dušanka Zaič, 10 let, Izola Odločila sem se, da ne bom metala ijciaro, ker lahko pride do nesreče in ne želim da se to dogodi tudi meni. Sicer sem tudi sama lani pokala samo male petarde, toda ta akcija mi je dala misliti in letos ne bom več. Za drugo leto pa še ne vem. Alba Hodžaj, 12 let, Izola Petarde sem prvič začela pokati lani in mi ni bilo všeč, ker me je bilo strah. Pokati pa sem začela iz same radovednosti. Letos pa jih ne mislim več metati, mogoče bom samo gledala od daleč. Sicer bom poskušala še koga prepričati, da to ne stori, vendar se zavedam, da ne bo lahka, ker tisti, ki se ne zaveda posledic oziroma se mu ni še nikoli nič zgodilo se ne bo pustil prepričati. Poznam tudi fantka, keteremu so v žepu, kjer je imel vžigalice in petarde počile same od sebe in pri tem si je poškodoval prste. Sporočilo, ki bi jo podala še drugim je pa to, da naj ne mečejo več petard , ker se lahko le tako izognejo morebitnim posledicam. Maja Marjanovič, 8 let, Izola m Ne bom pokala petard, ker se zavedam, daje to zelo nevarno. Po televiziji sem enkrat zasledila reklamo, ko je mamo vprašala hčerka: "mamica, zakaj ne vidim?” in to mi je dalo misliti. Zato otoci ne pokati petard, ker prej ali slej se lahko kaj pripeti tudi vam. Robi Korenika, 9 let, Izola Petardo sem prvič vrgel, ko mi je bilo pet let in to je bilo tudi zadnjič, ker mi oče tega ne dovoli več. On sicer poka petarde jaz pa lahko to samo od daleč opazujem. Mislim, da ne bom to nikoli več počel. Poskušal pa bom prepričati tudi očeta, da ne bi več pokal. Poznam namreč fantka, ki so mu petarde poškodovale roko in nc želim, da se kaj takega zgodi tudi meni. David Štimec, 9 let, Izola Odločil sem se, da tega nc bom počel, ker sem po televiziji videl, kaj vse se lahko zgodi. Dvem mojim prijateljem pa se je tudi pripetila nezgoda. Eden si je poškodoval roke, drugi na oči. Neva Černelič, 10 let, Izola V mojem življenju nisem še počila niti ene petarde in me niti ne vleče, da bi to poskusila. Lani je moji mački počila petarda pod nosom in seje vrnila domov vsa prestrašena. Nekaj časa ni mogla niti jesti in je samo počivala na kavču. Ni hotela niti iz hiše. Zato bi svetovala otrokom, če ne želijo dobro sebi naj vsaj živali pustijo pri miru. Alfred Gei, 5 let, Lucija Full se bojim petard. Nikoli jih nisem metal, slišal pa sem jih pokati. Kar zadoni v ušesih. Petarde so nevarne, lahko ti odleti roka, osmodiš prste, oslepiš, oglušiš. V knjigo v Izoli pri Snežiči Krajnc sem dal vpisati z obljubo, da ne bom nikoli metal petard. Tudi otrokom v Luciji, kjer stanujem, bom rekel naj ne mečejo petard. Res, nekoč sem zaprosil očeta, da mi jih kupi, pa mi Žal tudi že prve poškodbe V teh dneh dobivajo na policijo vse več prijav zaradi pokanja petard in kljub opozorilom je že prišlo tudi do prve poškodbe. 11.12.2000 so iz otroškega oddelka izolske bolnišnice prijavili, da so že 8.12. zvečer k njim pripeljali 14-Ictnega mladoletnika iz Izole. Ta se je v petek zvečer hudo poškodoval s petardo. Na igrišču pred šolo v Livadah je namreč prižgal večjo petardo, ki je prehitro eksplodirala ter mu poškodovala obe roki in obraz. Po nudeni pomoči je ostal na zdravljenju v izolski bolnišnici. Virus, ki pelje v smrt O nevarni bolezni, ki se širi po vsem svetu so na Svetovni dan boja proti AIDS-u (1. 12.) spregovorili tudi mladi na letošnji zaključni regijski prireditvi v sejni dvorani občinske stavbe v Piranu. Nosilec in organizator akcije je bil Zdravstveni dom Piran - referat za zdravstveno vzgojo in izvajalka Tadeja Bizjak,VMS. Celotni projekt je koordiniral Zavod za zdravstveno varstvo Koper in regijski referat za zdravstveno vzgojo. Pokrovitelj zaključne prireditve je bil Urad za družbene dejavnosti Občine Piran. Mlade udeležence je sprejela tudi županja Vojka Štular. Osnovni namen letošnje akcije je bil globji, saj je bilo v ospredju predvsem vprašanje seznanjanja mladih o smrtonosnosti te bolezni. Zlasti so želeli spodbuditi mlade osnovnošolce in srednješolce, da tudi sami aktivno delujejo v boju proti AIDS-u in o svojem delu tudi poročajo. Referenti za zdravstveno vzgojo organizirajo na zainteresiranih osnovnih šolah v 7. in 8. razredih pedagoške ure. O problematiki te bolezni so govorili Tadeja Bizjak ZD Piran, Milica Maslo, predstojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran, predstavniki šol, dijaki in mentorji Srednie zdravstvene šole Piran. Gimnazije Piran, Srednje pomorske šole Portorož, srednje šole iz Izole in italijanske srednje šole iz Kopra. Poročila o svojem delu in prizadevanjih na tem področju pa so poslali tudi iz srednje šole v Sežani in ZD Ilirska Bistrica. Letošnji pokrovitelj je mlade tudi nagradil za svoj trud. Prek AIDS fondacije pa lahko najbolj dejavni dijaki in učenci pričakujejo tudi prijetno presenečenje -priložnostne nagrade. V avli občinske palače v Piranu so dijaki Srednje zdravstvene šole Piran v tem času pripravili tudi zgledno razstavo o boji proti AIDS-u. Mlade je pozdravila tudi Milica Maslo, prestojnica Urada za družbene dejavnosti Občine Piran Največ bolnih je v Afriki Nevama bolezen se širi po vsem svetu, še najbolj na območjih južno od Sahare in v Aziji, kjer je menda okužen že vsak tretji človek! Nihče pa natančno ne ve koliko milijonov ljudi je že zares okuženih. Prvega bolnika z AIDS-om (sindromom pridobljene imunske pomanjkljivosti) so odkrili v ZDA leta 1981. Do danes je po vsem svetu zaradi te bolezni umrlo že menda kar 18 milijonov ljudi, čeprav tudi v te številke nekateri močno dvomijo. Okuženih pa naj bi bilo dva do trikrat več. Največ ljudi se okuži z virusom HIV med nezaščitenim spolnim odnosom oziroma pri vbrizgavanju droge z okuženo (nesterilno) injekcijo. V Sloveniji umrlo že 68 bolnikov z aidsom V Sloveniji smo prvega okuženega človeka z virusom HIV “odkrili” leta 1986, od takrat pa do danes se je število okuženih povečalo na 75, zbolelo jih je 89. Umrlo je 68 prijavljenih bolnikov. Med obolelimi je največ (76) moških, 11 žensk in dva otroka. Okužba je smrtno nevarna, saj še proti tem virusu niso odkrili zdravila. Ciljna skupina letošnje kampanje so predvsem moški, kajti sodeč po raziskavah oni v primerjavi z ženskami manj uporabljajo zaščitna sredstva- kondom. Mladi so seznanjeni z nevarnostjo okužbe Mladi na Obali so kar dobro seznanjeni z nevarnostmi, ki jih lahko prinaša AIDS. AIDS označuje pridobljeno oslabelost imunskega sistema, ki jo povzroča šele nekaj let znani virus HTLV III (angl. human T lymphotropic virus), v zadnjem času imenovan tudi HIV (angl. human immunodeficiency virus). Zaradi številnih prečnih povezav v imunskem sistemu pride po okužbi s HIV do obsežne imunske oslabelosti. Organizem je potem dovzeten za različne bolezni. Najpomembnejši znak imunske oslabelosti je nagnjenost bolnikov k različnim okužbam, posebno tistim, kijih povzročajo oportunistične klice. To so povzročitelji, ki postanejo nevarni šele potem, ko odpove imunski sistem (npr. težka pljučnica, ki jo povzroči pneumocystis carinii). Viruse HIV zasledimo tudi v možganih kot povzročitelje AIDS encefalitisa (vnetja možganov). Pri nekaterih prizadetih se v treh do šestih tednih po okužbi pojavijo znaki akutne infekcije z vročino, bolečinami v sklepih in oteklimi žlezami. V dveh do treh mesecih po okužbi najdemo v krvni plazmi protitelesca proti HIV. Mesece, včasih celo leta po okužbi, pride do limfadenopatije z otečenimi bezgavkami, zmanjšano storilnostjo, vročino, drisko in različnimi pojavi na koži. Za povzročitelje obolenj pri AIDS-u štejemo med drugim dolgotrajne infekte z opurtunističnimi povzročitelji (posebno pljučnice, vnetje požiralnika, črevesja, možganov, možganske opne), pa tudi tumorje. Nadaljnji potek bolezni zavisi predvsem od tega, kako z antibiotiki ali kemoterapijo obvladamo omenjene spremljajoče bolezni. Vsi, ki bi sc radi testirali se lahko obrnejo na ustrezne institucije Vsak, ki se želi testirati na okužbo s HIV in se posvetovati o morebitnih tveganjih in o tem kako bi lahko spremenil svoje vedenje, se lahko obrne na svojega izbranega zdravnika ali pa kateregakoli drugega lečečega zdravnika. V Sloveniji pa je tudi več posebnih mest, kjer se še posebej ukvarjajo s svetovanjem v zvezi z okužbo hiv in testiranjem. Obstaja pa samo ena specifično nacionalno mesto. To je na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani. Ta ambulanta deluje vsak ponedeljek od 12.00 do 14.30 ure. Tam se lahko oglasi kdorkoli, brez napotnice, brez potrebnega naročanja. Zajamčena je diskretnost. Za anonimno svtovanje pa lahko pokličete na AIDS-fondacijo Robert 01/241-99-99. Ko je postavljena diagnoza ukužbe z virusom hiv je zelo smiselno, da se tega bolnika zdravstveno oskrbi, da se ga spremlja, da se odloča o tem, kdaj je primeren trenutek za začetek raznih zdravljenj, ki izrazito podaljšujejo preživetje in izboljšajo kvaliteto življenja. Žal pravega zdravila za AIDS še niso iznašli, zato je ta bolezen še vedno smrtonosna. Kako se zaščititi pred aidsom Kot vemo gre tukaj za spolno prenosljivo okužbo. Nc smemo imeti nezaščitenih spolnih odnosov z ljudmi, ki jih ne poznamo oziroma domnevamo, da bi lahko bili okuženi z virusom HIV, zlasti, če so markomani. Ali so ljudje okuženi ali ne, tega seveda ni mogoče videti, saj lahko izgledajo popolnoma zdravi. Lahko so deset let in dlje brez kakršnih koli bolezenskih znakov in tudi sami ne vedo, da so okuženi. Zato je izrednega pomena, da poznamo spolno zgodovino partnerjev. Druga zelo pomembna pot prenašanja pa je souporaba pribora pri injeciranju nedovoljenih drog. Če že ne morejo brez tega, naj zasvojenci uporabljajo sterilen pribor za enkratno uporabo. Redeča in bela pentlja Na dan 1. decembra se simbolično nosi rdeča pentlja, mednarodni simbol ozaveščenosti o AIDS-u, bela pentlja pa simbolizira prizadevanje za zmanjšanje nasilja moških nad ženskami. Slednjo nosijo samo moški. Gre za to, da s tem izražajo, da niso nasilni nad ženskami in pa tudi izražajo, da ne bi spregledali nasilja nad ženskami v svojem okolju. Življenska doba bolnikov okuženih z virusom HIV se podaljšuje in sicer zato, ker so na voljo vedno boljša zdravila in tudi načini zdravljenja so bolj prijazni. Vsa kri krvodajalcev je testirana Pri nas v Sloveniji je vsa kri krvodajalcev testirana na protitelesa, proti virusu hiv že od januarja 1996. V povprečju se nekje zazna 1 okužba z virusom HIV na 100.000 darovanih doz krvi in ta kri se izloči iz nadaljnje uporabe. Med zelo pomembne preventivne akcije sodi tudi brezplačno razdeljevanje igel za tiste, ki si drogo injecirajo v žilo. Čiste igle se dobijo na različnih mestih v Sloveniji, tudi v nekaterih lekarnah. V Ljubljani je velika nevladna organizacija - Aids fondacija Robert, znotraj katere poteka projekt Sigma. Tukaj vsako leto razdelijo veliko število igel in brizg. V Sloveniji je tudi več manjših nevladnih projektov, na podlagi katerih v sklopu drugih preventivnih dejavnosti razdeljujejo tudi igle in brizge. Če želite točno izvedeti, kje so ta mesta je najbolje, da pokličete na Vladni urad Republike Slovenije za droge. Eden izmed možnih telefonskih klicev je klic v duševni stiski, ki je pravzaprav nespecifičen za različne stiske, ampak vsi svetovalci, ki odgovarjajo na te klice so zelo dobro usposobljeni tudi za svetovanje v zvezi z okužbo z virusom HIV. Klicati je mogoče vsako noč od 19.00 do 7.00 ure zjutraj. Tri delovne dni v tednu svetujejo v zvezi z okužbo z HIV tudi na Aids fondaciji Robert. So tudi posebne telefonske linije za posebne skupine, recimo za lezbike in geje-Galfon, ki delujejo od 19.00 - 22.00 in pa telefonsko svetovanje v zvezi z uživanjem nedovoljenih drog- projekt Sigma, ki deluje v Aids fondaciji Robert, vsak delavnik. “Skok čez plot” je lahko nevaren Osveščenost in informiranost Slovencev o Aids-u je sicer zelo dobra. Teoretično ljudje zelo dobro vedo, kako se lahko okužijo in kako zaščitijo pred okužbo z virusom Hiv. Problem nastopi takrat, ko teoretičnega vedenja nc prenesejo v življenje. To pomeni, ko že pride do spolnih odnosov izven dolgotrajnih, stabilnih vez, recimo “skok čez plot”.Takrat, ob takšni priložnosti, ponavadi ni kondoma pri roki. Strast zakrije misel na posledice. Po neki raziskavi, ki so jo pred nekaj leti skušali ugotoviti ob taki situaciji, kakšen je delež tistih, ki v resnici uporabljajo kondom je bil rezultat katastrofalen. Manj, kot eden na pet Slovencev v taki situaciji uporabi kondom, je povedala v enem od intervjujev mag. Irena Klavs. BK Turistični novinarji obiskali Kras Člani sekcije Turističnih novinarjev Slovenije (TNS) so se pred nedavnim skoraj ves dan mudili na Krasu, kjer so si ogledali nekaj znamenitosti in se pogovarjali s tamkajšnjimi gospodarstveniki. Turistična društva sodelujejo Na petem posvetu turističnih društev iz slovenskih mest 16. novembra v Izoli, so posebno pozornost posvetili izmenjavi izkušenj, stališč in iskanju vloge TD v sodobni organiziranosti slovenskega turizma. V Kobjeglavi, v znani Mipovi pršutarni so novinarje najprej pričakali komenski župan Uroš Slamič, direktor uprave MIP d.d. Jože Testen in direktor KZ Vina Kras Sežana, Vojan Škrk. Pogovora s strani novinarjev so se udeležili predsednik sekcije Turističnih novinarjev Slovenije Marjan Raztresen (Slovenske novice), Cveta Potočnik, Radio Slovenija, Duša Pregrad-Podbevšek (Dnevnik -Hopla), odgovorni urednik Primorskega utripa, Franc Krajnc, delovne večerje z novinarji pa se je udeležil tudi tursistični novinar TV Slovenija, Drago Bulc. Mlado občino Komen je predstavil njen župan Uroš Slamič. Občina s 3700 prebivalci in 490 milijoni SIT letnega proračuna sodi med tako imenovane samozadostne občine, torej nc potrebuje dodatne pomoči države. Župan Uroš Slamič je novinarjem predstavil njihova prizadevanja tudi za razvoj turizma in dejal, da bodo v kratkem ustanovili kraško lokalno (medobčinsko) turistično organizacijo. Verjetno prvo takšne vrste, saj je znano, da tudi na tem področju ni pretiranega sodelovanja. Kras je lep in zanimiv v vseh letnih časih, zlasti tudi v jeseni, ko tam zori grozdje trte refošk iz katerega pridelajo odličen teran. Sicer pa se v Mipovi pršutarni v Kobjeglavi lepo suši pršut. V Pršutarni imajo tudi prostor za sprejem gostov in poslovnih partnerjev ter tudi neposredno prodajo pršuta, ki jc v primejavi z nakupom v trgovini nekoliko cenejši. Občina Komen je po besedah Uroša Slamiča kandidirala tudi za projekt CRPOV (celostni razvoj podeželja in vasi), nekaj sredstev pa si obetajo tudi iz programa PHARE. Zanimivo je tudi to, daje Občini Komen uspelo zgraditi šolo v Štanjelu, vredno 350 milijonov SIT, ob proračunu komaj 300 milijonov SIT. Ali je Komen torej že razvita občina? Aluminij Komen, na primer, išče nove delavce. Še veliko bo treba storiti za razvoj turizma, večji obisk Štanjela, v razvoj katerega so že vložili znatna sredstva, ter za kraške vinske ceste, ki naj bi zaživele s polno ponudbo kraških dobrot. Kraško vino teran in pršut sta poleg kraških jam nejvečji znamenitosti in zares gresta zelo dobro v promet. To pa žal še ni dovolj. V Mipu izvozijo več kot petino na burji posušenih pršutov Direktor uprave MIP Nova Gorica d.d. Jože Testen je turističnim novinarjem v grobem predstavil 50- letno delovanje te znane mesno predelovalne industrije, njihov odnos in skrb za tržišče, kupce ter okolje. Številni njihovi izdelki so znani pod skupnnimi blagovnimi znamkami Kastelan, Alpika, Kraljica mortadela Gorica in drugo. V Mipovih pršutarnah dozori letno kar 150.000 pršutov, samo v Kobjeglavi 50 do 60 tisoč. Sveže stegno ima okrog 9 kg, suhi pršut pa povprečno 6 kg. Kar 25 do 30 % pršutov izvozijo. V Kobjeglavi, kjer se trenutno suši okrog 3000 pršutov, jih mesečno prodajo okrog 1000. Teran ima svoje muhe Vino Teran je živa pijača, ki se spreminja in ima tudi svoje muhe, je dejal Vojan Škrk, direktor KZ Vina Kras Šežana, z.o.o., ko je predstavljal razvoj in dosežke kmetijske zadruge. Terana pridelajo od 40 do 50 vagonov. Problemov s prodajo tega zdravilnega vina z bogato mlečno kislino, nimajo. To vino je treba znati negovati, saj po določenem času začne spreminjati svoje značilnosti. Grozote Soške fronte Turistični novinarji so si ogledali tudi Grofovo jamo na pobočju Grmada blizu Brestovice, kjer so bili med prvo svetovno vojno avstrijski bojni položaji. Jama je leta 1917 in 1918 avstrijskim vojakom služila za zaklonišče med hudo bitko v 1. svetovni vojni na Soški fronti. V jami še vedno lahko najdemo ostanke granat, čelade, cementa, opuščene izkope. Trpljenje vojakov, med katerimi je bilo tudi mnogo Slovencev, je bilo tako grozno, da so se nekateri mladi vojaki v dobrem letu hudih bojev in izjemnih nečloveških naporov, predvsem pa večnega strahu v pričakovanju odkod bo priletela granata, na fronti postarali kar za trideset let. Jamo je novinarjem razkazal Jože Terčon iz Društva jamarjev Sežana - sekcija Komen. Na vrhu hriba v okolici jame so še vidni ostanki betonskih utrdb, strateških jarkov in kavern. Obiski v jame so organizirani ob nedeljah ob 14.00 uri. Štanjel še ni zaživel Turistični novinarji so si nato ogledali še 8rad Štanjel, Špacapanovo galerijo, Ferrarijev vrt in (od zunaj) pisarno PHARE ter pravo kraško hišo. Okrog vrta dr. Ferrarija, ki ga je zasnoval znani kraški arhitekt Maks Fabiani, so se spletle tudi nekatere zgodbe. Na primer, o mostičku in otočku zvestobe. Če se na primer dekle ne boji stopiti prek majhnega mostička (na sliki) na še manjši otoček, bo fantu zvesto vse do poroke in še dlje. Morad se še danes splača tja peljati svoje dekle. Štanjel je lep, žal še premalo obiskan, na določenih mestih opustel, nekatere hiše so zapuščene. Skrbneje evidentirati članstvo v TNS Člani sekcije Turističnih novinarjev Slovenije so se po napornem obisku vseh znamenitosti na Krasu sestali na delovni večerji v prostorih gostilne Špacapan v Komnu. Ocenili so delo lastne organizacije. Predsednik TNS Marjan Raztresen je dal pobudo, da bi ponovno prevetrili (evidentirali) članstvo, pridobili nove člane, ki v svojih medijskih hišah pišejo o turizmu. Menili so, da je treba posvetiti več pozornosti strokovnemu delu teh novinarjev in povečati sodelovanje s turističnim gospodarstvom. Turistični novinarji se bodo še bolj aktivno vključili v dogajanja na področju turizma, tudi s sklicevanjem okroglih miz, zlasti ko gre za ključna vprašanja razvoja, politike in zastoja turizma v določenem kraju. Prek svojih medijev bodo pravočasno seznanjali javnost o pozitivnih in negativnih trendih te nadvse obetavne dejavnosti v Sloveniji. Posveta se je udeležilo 24 predstavnikov teh društevih organizacij. Organizirali so ga Turistično društvo Izola in Turistična zveza Slovenije v sodelovanju z občino Izola ter Turistično zvezo slovenske Istre Koper v prostorih Srednje gostinske in turistične šole. Posveta sta se udeležila tudi dr. Marjan Rožič, predsednik TZS in izolska županja Breda Pečan, odprl pa ga je predsednik Turističnega društva Izola Alojz Pečan, ki je predstavil turistični utrip v občini Izola in delovanje izolskega Turističnega društva. Posvetovanje je vodilo delovno predsedstvo v sestavi: Mitja Logar,član izvršnega odbora turistične zveze Slovenije in predsednik Komisije za varstvo okolja pri TZS, Alojz Pečan, predsednik Turističnega društva Izola ter Ivan Bošnik, predsednik TD Slovenj gradeč. Omenjeno društvo je bilo organizator posvetovanja lani. Dr. Marjan Rožič, predsednik TZS je izpostavil kot posebna izhodišča štiri stvari. Posvetovanje na bi prispevalo k temu, da se pospeši kakovostni razvoj turizma v mestih in prispeva k obogatitvi turistične ponudbe v mestih. Na ta način bi lahko prispevali, da se v slovenskem turizmu bolj uveljavlja mestni ambient in sicer kot slovenska zanimivost v turistični ponudbi. Izkušnje drugih držav kažejo, da so lahko mesta zelo zanimiva žarišča turističnega razvoja. Druga značilnost je, da naj bi to posvetovanje s svojimi zaključki in izkušnjami spodbujalo turistično miselnost v mestih. Praksa namreč kaže, da je v nekaterih mestih turistična dejavnost premalo vpeta v vsa ostala dogajanja v mestu . Osnovno vprašanje je tudi, kako vzpodbuditi vzdušje med ljudmi v mestu, da bodo brez odpora podoživljali turizem in tudi aktivno sodelovali. Značilnost tudi je, da iščemo nove pristope in možnosti organiziranega delovanja turističnih društev v mestu. Smo na pragu novega tisočletja in ob koncu leta, ko zaključujemo jubilej - 95 let delovanja Turistične zveze Slovenije. V Sloveniji smo se odločili, da bo leto 2001 in 2002 namenjeno naravnim vrednotam in kulturni dediščini v turizmu. Dr. Marjan Rožič je še poudaril, da je za delovanje turističnih društev v mestih najvažnejše, da si izmenujejo izkušnje, da je čim manj splošnega pripovedovanja o tem, kako naj dela turistično društvo v mestu in da je čim več primerov kaj se v društvih praktično že dogaja. Na dosedanjem posvetu so na tem področju omenili velik korak naprej. Sicer pa so udeleženci že na tem posvetovanju ugotovili, da so napravili precejšen korak naprej. S svojimi pogledi bodo obrnjeni predvsem naprej, da bi snovali nove načrte. Svetovna Turistična organizacija (WTO) že predvideva turistični razvoj do leta 2020. Ocenjujejo, da bi slovenski turizem naraščal po stopnji od 6 %, kar je zelo optimistično. Pomembno vprašanje, ki so ga ispostavili je bilo tudi, kako povečati sodelovanje med turističnimi društvi in turističnim gospodarstvom? Turistična društva namreč ne morejo delovati ločeno od turističnega gospodarstva. Žal se ponekod to še vedno dogaja. Breda Pečan: TD je pomemben dejavnik povezovanja med turisti in krajani Županja Breda Pečan je povedala: "V Izoli smo v turizmu sicer že stari mački, toda več kot vemo, bolj vidimo da nič ne vemo (Sofokles). Pri zelo zmedenem zakonu o pospeševanju turizma, ki smo ga dobili v roke, smo na koncu postali zmedeni tudi mi. Na koncu smo se odločili, da bomo stvari delali na svoj način. Ustanovili smo Lokalno Turistično organizacijo, ki smo ji dali ime Zavod za turizem, ki je nesamostojna pravna oseba v okviru občine in mislim, da smo ustvarili neko vzdušje sodelovanja, ki pa ni grajeno na organizacijskih prednostih, ampak predvsem na človeškem potencialu, ki ni medseboj skregan. Mislim, da je to na področju turizma zelo pomembno. Prepričena sem, da je del turizma, ki je odvisen od delovanja TD, dobil nov zagon. TD je pomemben dejavnik povezovanja med turisti in krajani”. Mitja Logar: TIC mora biti neodvisna informacijska enota Mitja Logar je poudaril izjemno pomembno vlogo turističnih društev pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine kraja in njenem vključevanju v turistično ponudbo oziroma v ustrezne turistične produkte. Še precej ohranjeno naravno okolje v naši državi je tista prednost, ki jo moramo tržiti. Projekt Naravna in kulturna dediščina in turizem 2001/2002 spodbuja turistična društva, da v svojem okolju pripravijo pregled objektov dediščine, z njim seznanijo krajane in jih vključijo v turistično ponudbo ter to tudi tržijo. V referatu je zapisal tudi nekaj vrstic o vlogi ter pristojnostih Turistično informativnih centrov (TIC), ji jih Zakon o pospeševanji turizma predpisuje kot eno od obveznih sestavin Lokalne turistične organizacije (LTO). TIC mora biti objektivna nevtralna informacijska enota, ki seveda potrebuje usposobljene ljudi. Gostom mora znati ponuditi vse željene informacije, zato morajo ti delavci temeljito poznati svoj kraj in njegov širši okoliš. Turizem v Izoli Do avgusta za odstotek boljše povprečje kot v Sloveniji V Sloveniji smo do konca avgusta 2000 zabeležili 4.948.697 vseh turističnih prenočitev, kar je 11 odstotkov več kot leta 1999. Prenočitev domačih turistov je bilo za odstotek manj, prenočitev tujih turistov pa kar za 27 odstotkov več. V Izoli pa so v tem času našteli 255.830 prenočitev ali 12 odstotkov več kot leta 1999. Prenočitev domačih turistov je bilo v Izoli do konca avgusta za 4 odstotke več, število prenočitev tujih turistov pa je naraslo kar za 33 odstotkov. Izjemno dobro zasedenost mrističnih nastanitvenih zmogljivosti beležijo v izoskem hotelu Delfin, ki je v lasti Zveze društev upokojencev Slovenije. Breda Krajnc gfS Javno podjetje OKOLJE Piran d.o.o. Fornače 33, 6330 Piran Vsem občankam in občanom, uporabnikom storitev našega podjetja ter poslovnim partnerjem, znancem in prijateljem se zahvaljujemo za letošnje sodelovanje in želimo . , -f vesele božične praznike in srečno novo leto 2001. Naj naša občina postane bolj zelena, do okolja bolj prijazna. Javno podjetje OKOLJE Piran J SEMENARNA VANJA % & Varja Cergoy s.p. Liminjanska 78 ŠTC Lucija Tel.: 05 677 09 27 Cvetličarna tel.: 05 677 09 21 Zahvaljujemo se vam za letošnji obisk v naši semenarni in cvetličarni in z veseljem pripravljamo pestro ponudbo za vaš vrt in dom tudi v prihodnjem letu. Želimo vam vesele božične praznike in srečno ^ novo leto 2001 J Letos je bilo veliko suše, požarov in naplavin Morje naplavilo na kubike lesa Le kaj se dogaja z vremenom? Nedavno dogotrajno novembrsko deževje in močan jugo sta povsod po Sloveniji marsikomu povzročila hude preglavice. Najhujše in strah vzbujajoče je bilo v Logu pod Mangrtom, kjer je blatna gmota s kamenjem in drevjem vred ponoči prdrvela s hriba in v nekaj sekundah zasula pet hiš in vzela tudi življenja. Na Obali je odnašalo strehe z barak, ruvalo drevesa, za nameček pa je padala še toča, ki je poškodovala in pometala na tla še tisto malo oljk in razcefrala zimsko solato, brokole in radič. Človek skoraj ne more verjeti lastnim očem, kaj vse je v tem času naplavilo morje. Pred hotelski kompleks Bernardin, odkoder je ta posnetek, je naplavilo na kubike lesa in vejevja. Le odkod? Najverjetneje z italijanske strani. Valovi onesnažene reke Pad so na svoji dolgi poti do izliva v morje prinesli vse kar so lahko spotoma potrgali z nabrežin in pogoltnili iz pritokov. Na Koprskem so obrežje v glavnem očistili, v piranski občini naj bi to delo opravilo javno podjetje Okolje. Žal je pravočasno čiščenje onemogočalo slabo vreme, ponekod pa so na to nalogo enostavno “pozabili”. Opazili smo, daje večja debla po nekaj dneh odnašalo nazaj na odpro molje. FOTO: FK-INFORMA Koper Župan Dino Pucer sprejel nagrajenko Isabello Flego Župan Mestne občine Koper Dino Pucer je 12. novembra sprejel Isabello Flego, pripadnico italijanske narodne skupnosti v Kopru in bivšo podžupanjo Mestne Občine Koper, ki je nedavno v Rimu prejela visoko priznanje mednarodnega združenja “Premio internazionale Frontiera Onlus”. Nagrado je prejela za najboljši esej, v katerem opisuje življenje velikega Koprčana, Girolama Gravisija. O njem je avtorica napisala tudi obsežen zbornik Girolamo Gravisi - Sparso in dotte corte. Župan Dino Pucer je Flegovi čestital za prejeto priznanje in seji zahvalil za to, da nam odkriva bogato kulturno dediščino mesta Koper, ki ga manj poznamo in da na tak način tudi promovira naše mesto v tujini. _____________________ Prvi magistri Fakultete za pomorstvo in promet V petek, 17. novembra 2000 je bila v Avditoriju Portorož slovesnost ob 40. obletnici Fakultete za pomorstvo in promet, na kateri so promovirali prve magistre prometnih ved. Še posebej velja omeniti, da so to prvi magistrski naslovi, podeljeni v Slovenski Istri. Podelili so tudi zlate plakete institucijam, zlate plakete za življensko delo ter priznanja najboljšim študentom v študijskem letu 1999/2000. Priznanja sta podelila dekan FPP prof. dr. Stojan Petelin, ter rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Jože Mencinger. Na sliki: Prvi magistri Fakultete za pomorstvo in promet Portorož FOTO: FK-Primorski utrip Listine prvih magistrov leta 2000 so prejeli: Branko Lučovnik, dipl. ing. tehnologije prometa, rojen 15.06.1952 v Črni na Koroškem, diplomiral leta 1996 na FPP, kjer je dokončal podiplomski študij prometnih ved in leta 1998 magistriral. Njegovo magistrsko delo: Teoretični pristop k reševanju operativnih problemov varnosti v letalskem prometu Marži Boris univ. dipl. ing. tehnologije prometa, rojen 31.01.1970 v Kopru. Srednjo pomorsko šolo je končal v Piranu, diplomiral na višje šolskem študiju strojne Fakultete v Ljubljani in višješolskem študiju za pomorstvo in promet, kjer je tudi uspešno diplomiral letos. Leta 1996 seje zaposlil v Luki Koper, kjer še zmeraj dela na problematiki notranje logistike. Obenem je habilitirani asistent iz področja tehnologije prometa na FPP. Njegovo magistrsko - Vodenje sistema notranje logistike v Luki Koper - je nastalo pri mentorju prof. dr. Liviju Jakominu. Dejan Paliska, univ. dipl.ing. tehnologije prometa, je rojen 28.6.1971 v Kopru. Srednjo pomorsko šolo je končal v Portorožu, vpisal se je na Višjo pomorsko in prometno šolo, ter nadaljeval študij na Univerzitetnem programu tehnologije prometa na Fakulteti za pomorstvo in promet. Po diplomi, leta 1996 je na isti fakulteti pisal magistrski podiplomski študij prometnih ved in uspešno magistriral letos. Od leta 1996 je na fakulteti zaposlen kot asistet. Magistrsko delo: GIS podpora analizi razdvojenosti in kontaktov med lokacijami v transportnih mrežah je nastajalo pod mentorstvom redne prof. dr. Marija Bogataj. Štefan Novak, univ. dipl. ing. tehnologije prometa je rojen 27.3.19952 v Mariboru. Srednjo šolo je končal v Zagrebu in diplomiral leta 1996 iz tehnologije prometa na Fakulteti za pomorstvo in promet univerze v Ljubljani. Magistrski podiplomski študij prometnih vezje tudi dokončal na tej Fakulteti. Magistrsko delo: Določanje merodajnih parametrov varnosti v cestnem prometu, je nastajalo pod mentorstvom rednega prof. dr. Jurija Kolenca. (T Združena lista socialnih demokratov Območna organizacija Piran Lista unita dei socialdemocratici Pirano Fg ZDRUŽENA LISTA socialnih demokratov LISTA UNITA dei socialdemocratici Drage občanke in občani, želimo vam prijetne božične praznike, mirno in prijazno leto 2001 Frizerski salon ./b\A^Y* šolska 18, Lucija 6320 Porlorce Td: 05 677 02 60 Da boslc tudi v Novem letu 2001 imele lepo in urejeno pričesko bomo z veseljem poskrbeli v našem salonu Mat)'. Vsem našim strankam želimo vesele praznike in srečno novo leto. Čestitke Županje in darilo Občine Piran 17. novembra 2000 ob 17. uri v Avditoriju Portorož je bila slovesnost ob 40. obletnici Fakultete za pomorstvo in promet, kjer so promovirali prve magistre prometnih ved. Še posebej velja z veseljem omeniti dejstvo, da so to prvi naslovi magistrov na sploh podeljeni v slovenski Istri. Podelili so tudi zlate plakete institucijam, zlate plakete za življensko delo ter priznanja najboljšim študentom v študijskem letu 1999/2000. Slovestnosti so se udeležili predstavniki številnih fakultet in drugih izobraževalnih inštitucij. Rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Jože Menciger, županja Vojka Štular in drugi. Proslave se nista mogla udeležiti predsednik RS Milan Kučan ter novi predsednik državnega zbora RS Borut Pahor. V pismu sta zaželela Fakulteti še veliko uspehov pri znanstvenem in pedagoškemu delu v korist slovenskega pomorstva in prometa. Dekan prof.dr. Stojan Petelin “Leta 1962 je bila dograjena današnja šolska stavba, v katero seje Višja pomorska šola preselila iz Pirana. Vseskozi se je širila tudi vsebina študijskih programov. Leta 1974 so odprli Pomorsko poslovni oddelek, ki se je kasneje preoblikoval v Oddelek tehnologije prometa. Mejnik v delovanju šole je bil leta 1975 z njeno vključitvijo med polnopravne članice Univerze v Ljubljani. Leta 1986 se je šola preimenovala v Višjo pomorsko in prometno šolo in nato leta 1992 z zakonom v Visoko pomorsko in prometno šolo. Dne 27. decembra 1995 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel odlok, da se Visoka pomorska in prometna šola preoblikuje v Fakulteto za pomorstvo in promet. Danes ima Fakulteta dva dislocirana centra za izredni študij, in sicer v Ljubljani in Celju. Poleg splošnih predavalnic ima dve računalniški učilnici za informatiko, statistiko in logistiko. Štiri namenske računalniške učilnice, ki predstavljajo simulatorje za pomorstvo, radarski simulator, navtični simulator, komunikacijski simulator, simulator ladijske strojnice in simulator tovorjenja, ki si jih delimo s Srednjo pomorsko šolo. V sklopu Fakultete delujejo inštitut za pomorstvo in promet, Inštitut za pogonsko in transportno inženirstvo ter Center za raziskavo rizičnih sistemov. Temelj našega dela na Fakulteti je vzgoja in izobraževanje študentov, katerih znanje je primerljivo z evropskimi standardi. Na Fakulteti za pomorstvo in promet je sedaj vzpostavljena celotna vertikala univerzitetnega izobraževanja s področja pomorstva, prometa in spremljajočih ved: visokošolsko strokovno izobraževanje: tehnologija prometa, pomorstvo in prometno - energetska tehnika • univerzitetno izobraževanje tehnologije prometa • podiplomski študij prometnih ved ■ doktorski študij prometnih ved. Na Fakulteti smo vedno podpirali idejo o ustanovitvi tretje slovenske univerze, predvsem pa smo opozarjali na pomembnost vzpostavljanja pogojev za tako ustanavljanje. Vsako univerzo na prvem mestu predstavljajo študenti in njihovi učitelji s svojim znanstveno raziskovalnim delom, povezanim s pedagoškim procesom, znanji za gospodarstvo in referencami na znanstveno -raziskovalnem področju. Po osamosvojitvi Slovenije in s približevanjem Slovenije k združeni Evropi so razlogi za ustanavljanje univerze še bolj utemeljeni. Fakulteta se pripravlja na gradnjo nove stavbe, v katero se bo preselil Oddelek za pomorstvo in promet. Tam bodo pridobili prostore za dve predavalnici, laboratorij za ladijsko strojništvo in pomorski laboratorij. V njem bodo slušatelji pridobivali različne pomorske veščine, kot je na primer reševanje in varnost na morju. V novi stavbi bo tudi nekaj kabinetov za učitelje.” Ob tako pomembni obletnici so se spomnili tudi na sodelavce, ki so pomagali ustvarjati današnjo Fakulteto. Dekan prof. dr. Stojan Petelin je navedel bivše dekane: kapitana dolge plovbe Franca Potočnika, kapitana dolge plovbe Slavka Kavška, profesorja doktorja Dušana Kemeva, profesorja doktorja Livija Jakomina, kapitana dolge plovbe magistra Norberta Petroviča, docenta doktorja Ivana Smerduja in profesorico doktorico Marijo Bogataj, katerim seje zahvalil za njihovo delo in požrtvovalnost, izkazano na Fakulteti. Prof. dr. Livij Jakomin "V razvitem svetu se je prometna znanost kot samostojna veda pričela razvijati v začetku 20. stoletja. Pri nas pa smo se vse do konca stoletja ukvarjali z dokazovanji in prepričevanji, kaj prometna znanost je, kaj proučuje in kje je njeno mesto med znanstvenimi polji. Danes, ne samo znanstvena in strokovna javnost ve, da je prav mobilnost blaga, ljudi in novic predpogoj za uspešno gospodarsko gibanje in globalizacijo sveta. Promet, ki vse to združuje, terja vedno nove znanstvene rešitve in odgovore na zapletena vprašanja prometne širitve. Fakulteta za pomorstvo in promet s svojimi programi in usmeritvami zagotavlja, da se nivo prometnega znanja v Sloveniji povečuje." Vinko Može, predsednik odbora Združenja prometa in zvez pri Gospodarski zbornici in predsednik uprave Aerodroma Ljubljana d.d. je v skriptah, ki jih je izdala Fakulteta za pomorstvo in promet ob tej priložnosti zapisal: Kako naprej v prometnem gospodarstvu? Dobro urejena prometna infrastruktura pomeni za vsako državo pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju in večji blaginji državljanov. Za dobro izkoriščanje prometne infrastrukture je potrebno organizirati čvrsto prometno logistiko. Oboje, tako infrastruktura kot prometna logistika, je stvar države in njenega gospodarstva. Žal pa ugotavljamo, daje prometno gospodarstvo pri nas še vedno odrinjeno v kot. V Sloveniji bi se morali tudi na tem področju končno že organizirati v prid nacionalnim interesom in v povezavi z Evropsko unijo. Kot primer poglejmo organiziranost in poslovanje treh mednarodnih letališč v Sloveniji: ‘ Aerodrom Ljubljana d.d. je poslovno in razvojno dobro organizirano mednarodno letališče, ki posluje po vseh mednarodnih standardih. Z dejavnostjo si zagotavlja sredstva za tekoče poslovanje in tudi za dolgoročni razvoj. • Aerodrom Maribor d.o.o. je mednarodno letališče, kjer je država v zadnjem času vložila veliko sredstev v prenovo in modernizacijo infrastrukture. Vendar pa je kljub temu poslovanje podjetja ogroženo. • Aerodrom Portorož, d.o.o. je mednarodno letališče v lasti občine Piran, ki pa nima dovolj prihodkov, da bi v celoti poskrbelo za izvajanje poslovne politike in za razvoj letališča. Nobenega dvoma ni, da imajo vsa tri letališča objektivno velike možnosti za razvoj. Zal pa pri vseh treh pušča svoj pečat neustrezna politika, ki zavira razvojne procese na letališčih, namesto da bi jih spodbujala. Nekateri menijo, da se mora univerza odreči masovnosti. Kako naprej z izrednim študijem? Rektor Univerze v Ljubljani dr. Jože Mencinger se je v svojem pozdravnem nagovoru ob 40.obletnici Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža dotaknil nekaterih aktualnih vprašanj v zvezi z današnjim stanjem na univerzi. Na primer, kaj storiti z masovnim izrednim študijem, ki naj bi bil dolgoročno škodljiv. Ali ga je treba preprosto ukiniti? Dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani prof. dr. Ferdinand Trošt pa je bil mnenja, da ima izredni študij še bodočnost, “zato ga ne bomo odpravili”. “Nastanek narodnih držav v 19 stoletju je prinesel spremembe v poslanstvu univerze. Služile naj bi državam, te pa bi začele univerze spreminjati v državne inštitucije. V 2. polovici 20. stoletja je prišlo do novih sprememb; viskošolsko izobraževanje je postala javna dobrina, izobrazba študentov pa bolj ali manj splošna. Oboje, javno financiranje in veliko število študentov, je prineslo več državne regulative in več birokracije. Hkrati pa je država vse težje vzdrževala masovno univerzitetno izobraževanje. Kaj storiti? Poti je verjetno več, čeprav ima vsaka svojo ceno. Nekateri menijo, da se mora univerza odreči masovnosti, če želi biti dobra univerza z učitelji, raziskovalci, ki jih tisto kar počno, zanima. Zelo verjetno bodo tudi bolj slabo plačani. Drugi vidijo univerzo kot podjetje, katerega cilj so veliki zaslužki in dobički! Najbrž bodo to lahko dosegli, malo verjetno pa je, da bodo postali dobra univerza. Univerza v številkah Tudi Ljubljanska univerza se ni izognila razvoju in problemom, ki jih je prineslo masovno izobraževanje - in finaciranje, ki pa temu ni sledilo. Ob ustanovitvi prve slovenske univerze je bilo v petih fakultetah 906 rednih in 36 izrednih študentov. Do 2. svetovne vojne se je število povečalo na 2.460 rednih in le 13 izrednih študentov. Po 2. svetovni vojni so številke začele hitro rasti. V začetku šestdestih let je Univerza v Ljubljani imela že 9.500 rednih in 4.000 izrednih študentov. Dvajset let pozneje že več kot 20.000 rednih in 4.000 izrednih študentov. Po podatkih iz letošnjega leta se je število rednih študentov povečalo na 39.000 in 9.000 izrednih študentov. V istem desetletju se je število učiteljev povečalo za petino, prostorsko se univerza ni tako hitro širila. Univerzitetni učitelji kot kaplani Sam menim, pa s tem ne mislim nobenega žaliti, da je izredni študij za univerzo kakršno si predstavljam, dolgoročno škodljiv. Seveda je mogoče tej trditvi oporekati in si za zgled privleči Harward. Izredni študij pomeni največkrat to, da so učitelji kaplani po podružničnih cerkvah in pripovedujejo vedno iste resnice, da nimajo časa za raziskovalno delo, da so njihova predavanja iz leta v leto enaka. Ni problem samo izredni študij, ampak je ta trenutno najbolj viden, zakaj ga torej kar ne ukinemo? Ker iz enostavnega razloga, prepričanja o njegovi dolgoročni škodljivosti, vse članice in vsi čitelji te univerze ne delijo istega mnenja. Izredni študij ima zelo rada država, ker ji ga ni treba financirati. Ne nazadnje, v izredni študij se vpišeju študentje, ki se niso uspeli vpisati v redni študij. Pomembno tudi raziskovalno delo Sam menim, da je za kakovostno univerzitetno izobraževanje pomembno tudi raziskovalno delo in, da morata ta dva ključna dejavnika tesno sodelovati. Nov zakon o visokem šolstvu s spremenjenim načinom financiranja uvaja financiranje posamezenega izobraževalnega programa - in ne posameznega učitelja kot doslej. Za prehod na nov sistem pa je nujno uporabiti začetno finančno stanje in počasi spreminjati sistem tako, da ne bo povzročal večjih težav. Nadzor nad vsebino in kakovostjo programov, ki se kažejo v številu diplomantov, pripada financerju-državi. Nadzor nad izvajanjem pouka pa pripada univerzi, njenim članicam. Zanj so odgovorni dekan in rektor. Nujno potrebno je več medfakultetnega sodelovanja. Nobenega razloga ni, da študent ene fakultete ne bi mogel poslušati predavanj na drugi fakulteti, tam opraviti izpit in ga uveljaviti na matični fakulteti. Prav tako ni razlogov, da učitelj s fakultete, ki obvesti o pomanjkanju študentov, ne bi mogel predavati posameznega predmeta na kakšni drugi fakulteti. Hkrati je treba zagotavljati habilitacijo za širša področja. Pridobiti pa je smisleno tudi čimveč študentov, ne le iz držav EU, ampak tudi iz južnoevrposkih držav. Franc Krajnc Zlate plakete Fakultete za pomorstvo in promet so prejeli: Luka Koper, Intereuropa Koper, Splošna plovba Portorož in drugi. V imenu Ministrstva za promet in zveze je zlato plaketo prevzel državni sekrelar za pomorstvo Edvard Roškar. V imenu Uprave RS za pomorstvo pa Bruno Potokar. Priznanja so prejeli: Ministrstvo za obrambo RS, Ekonomska Fakulteta Ljubljana, Fakulteta za strojništvo Ljubljana, Pošta Slovenije, Slovenske železnice, Transeuropa Shipping Lines, Fakulteta prometnih znanosti Zagreb, Visoka pomorska šola Rijeka. Priznanja zunanjim sodelavcem: Dr. Predrag Stankovič (v njejgovem imenu je posthumno prevzel priznanje dekan Fakultete z Reke), akademik dr. Alojz Kralj, Dr. Dušan Strahinja, dr. Željko Radačič, Edvard Roškar. Priznanja za življensko delo so prejeli: Dr. Livij Jakomin, mag. Andrej Novak, mag. Koncilja, mag. Zdravko Klasek in mag. Andrej Pirš. Priznanja najboljšim študentom v študijskem letu 1999/2000: Peter Vidmar, Leon Bogdanovič, Lucijan Saksida, Datjan Jagnjič. ■ w * primorski u^p Flipice na obisku pri Slovencih ¥ Ameriki Pred nedavnim se je iz Los Angelesa vrnila Plesno akrobatska skupina Flip iz Piran. Zadovoljni po uspešnih nastopih so se dekleta in fantje vrnili k svojim staršem, ki sojih seveda, po dvanajstdnevni odsotnosti, na brniškem letališču nestrpno pričakovali. Flip se je na obisk v Ameriko odpravil sprva na povabilo Osnovne šole Christian Desert. Njihovi profesorji so Flipice videli lani na Svetovni gymnaestradi na Švedskem, se navdušili nad njihovim nastopom in jih povabili v Lancaster, ki ga Američani, ne preveč ljubkovalno, imenujejo puščava. Če pa izvemo, da so tam snemali film Kremenčkovi, ugotovimo, da je to ime kar primerno. Na letališču jih je sprejel slovenski častni konzul Mark Ryavec, ki je njihov obisk v LA ves čas prijazno spremljal ter skrbel, da je vse potekalo po načrtu in brez problemov. Takoj z letališča so se odpravili v Lancaster, kjer so prebili tri prijetne dni. Spali so v novi klubski športni dvorani, kjer so tudi nastopili. Imeli pa so še nastop na Osnovni šoli Piute, kjer sojih otroci različnih narodnosti prijazno sprejeli s transparentom “Dobro jutro, vvelcome to Piute school in tudi na nastopu s ploskanjem in skandiranjem pokazali navdušje nad plesno akrobatskimi točkami. V klubu so pridobili veliko novih prijateljev, tako, da je bilo vsem hudo, ko so se po treh dneh poslovili in z njihovim “School busom” odpotovali v skoraj tri ure oddaljen Orange Country k svojim novim gostiteljem. Orange Country je eden izmed najlepših in najmirnejših predelov Los Angelesa in je v bližini Disneylanda. Tu se je velika Flipova družina razdelila na manjše skupine in se preselila k svojim novim družinam Kenu in Tercsi Koci, Billu in Karin White, Georgu in Cindy Juriča, Vicky Kuwahara, Karen Toubman, Joyce Roli ter Arnoldu in Jean Koci, ki je bila duša organizacije gostovanja. Takoj prvi večer so doživeli zabaven pa tudi strašljiv Hallovvecn in si nabrali sladkarij za naslednjih nekaj mesecev, saj se v Ameriki za ta praznik resnično pripravijo in prav pri nobeni hiši, kjer so Flipice, in njihov edini fantovski predstavnik v tej selekciji, Danijel, potrkali, niso vrata ostala zaprta, povsod so jih prijazno sprejeli, jim v vrečke natrosili sladkarij, ponekod pa tudi pošteno prestrašili razni Freinkensteini, duhovi, čarovnice, skeleti in druge prijazne pošasti. “Pri gostujočih družinah smo preživeli nepozaben teden. Vse družine so nas takoj “posvojile” in nam svoj dom dale popolnoma na razpolago, iskreno so se razveselili slovenskih spominčkov, ki smo jim jih podarili, saj imajo pn slovenskih družinah ti spominčki posebno mesto. Tam smo imeli še dva nastopa na ameriški osnovni šoli, enega v Rancho niguel športnem centru dva v U.S. Gymnastics Training Centru, kamor so nas prišli gledat tudi vsi Slovenci in vsi naši gostitelji. Tam smo tudi noč preživeli v centru skupaj z ameriškimi gimnastičarji”. Skupina sije v tednu dni ogledala vse pomembnejše točke v Los Angelesu, kjer so imeli prijaznega prostovoljnega vodiča Georga Jurico sicer z Lastova na Hrvaškem primorju, ki je bil tudi gostitelj njihove najstarejše srednješolske skupinice. Flipice je najbolj navdušil Universal studios, Hollywood, Beverly Hills, stadion Coloseum, kjer bi moral 1932. leta nastopati na olimpijskih igrah Leon Štukelj, pa tega ni mogel zaradi pomanjkanja denarja v jugoslovanskem športu. Zato pa so mu pred leti ob obisku v LA, Američani podelili zlato medaljo v prepričanju, da bi jo leta 1932 tudi dobil, če bi se iger lahko udeležil. Obiskali smo tudi Disneyland, kjer smo imeli izredno uspešen nastop. Po tednu dni so se morali žal posloviti od prijaznih gostiteljev. Domov smo se vrnili polni nepozabnih vtisov, je povedala Stasja Mehora. Do pršuta tako ali drugače V Studio galeriji Gasspar v Piranu ob razstavah včasih presenetijo tudi z bogatimi pogostitvami in če je vmes pršut, je veselje obiskovalcev toliko večje. Znano kraško specialiteto je v galeriji Gasspar odlično na tanko narezal Umberto Radojkovič iz Pirana. Do pršuta pa se je mogoče dokopati tudi drugače. To je uspelo uredniku Primorskega utripa, ko je v posebni igri za to specialiteto, na listič vnaprej od vseh najbolj natančno vpisal volilne rezultate političnih strank na nedavnih državnozborskih volitvah. Pomagajmo Logu pod Mangrtom Mestna občina Koper in Mestna občina Nova Gorica za zbiranje pomoči prizadetim - Za Log pod Mangrtom. Občini Nova Gorica in Koper (župan Črtomir Špacapan in Dino Pucer) sta za 15. december ob 17. uri v dvorani Bonifika v Kopru napovedali organizirano dobrodelno nogometno srečanje med parlamentarci, politiki, znanimi nogometaši (Katanec, Oblak, Zavrl...) in gospodarstveniki Primorske. Njihov cilj je, da bi v okviru te prireditve zbrali vsaj pet milijonov tolarjev, zato sta župana povabila vse naj se pridružijo tej humanitarni akciji. Številka žiro računa: 50101-678-51579 (sklic 3007) S pripisom: Za nogomet. Program prireditve: Ob 17.00 uri ogrevalna nogometna tekma Medjske zvezde: Reprezentanca novinarjev. Glavni turnir se prične ob 18.00 uri. Ekipa Goriške : Ekipa Ljubljane. Ob 18.45 Poslanci DZ RS : Ekipa Obale. Ob 19.30 tekmujeta zmagovalni ekipi iz prejšnjih dvobojev. v_______________________J Splošna plovba d.o.o. Portorož »f t3MDa^gm?|VoV jgijMj Tel.: +386 5 676 60 00 Fa\:+386 5 676 61 10 Telex: 34 122 PLOVBA SI SPLOŠNA PLOVBA Podjetje za mednarodne pomorske prevoze in storitve v pomorskem prometu d.o.o. International Shipping and Chartcring I.td. Obala 55, 6320 Portorož, Slovenija moštva obCačiCa najboCjšifi domačih proizvajalcev Ita ‘Kgdarin s.p. Obala 132, Lucija, 6320 'Portorož tek: 05 677 06 20 RAZPRODAJA zaradi obnove prodajalne Moški suknjiči, hlače, obleke do 40% CENEJE OD 20.11.2000 DO 31.1.2001 OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG Urnit od 8.00 - 12.00 in od 16.00 - 19.00 sobota od 8.00 - 13.00 Obiščite nas v lACCOlUpll nasproti 'Diskonta v Luciji (Ata ©labod oralmi«? [Ul Policija pojasn juje Kaj se šteje za zimsko opremo vozila? OKC PU Koper nam je poslal sporočilo, da imajo v zadnjem času precej klicev v zvezi z zimsko opremo, zato so glede tega podali naslednje pojasnilo, ki je usklajeno tudi s tolmačenjem Urada za standardizacijo in meroslovje RS. Kot zimsko opremo za vozila, ki z največjo dovoljeno maso ne presegajo 3.500 kg se šteje: zimske pnevmatike vseh vrst na vseh kolesih ali poletne pnevmatike ter v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona verige vsaj na zadnji osi. V primeru preklopljivega pogona pa snežne verige na stalno vklopljeni osi. Zimske pnevmatike so tiste, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S in tako imenovane “vseletne” (Ali Season) pnevmatike. Kanali dezena pnevmatik morajo biti v obeh primerih globoki najmanj 4 mm. V priobalnih področjih RS pa se kot zimska oprema štejejo tudi poletne pnevmatke z globino dezena najmanj 2 mm. Pod priobalno območje spada del ozemlja, ki ga omejujejo obala, meja z R Italijo, meja z R Hrvaško ter naslednje ceste: MP Krvavi Potok - Kozina, Kozina Kastelec in Kastelec - Podgorje - meja z R Hrvaško. Te ceste so vključene v priobalno območje. Poslovilni dan za priljubljeno ministrstvo Janko Razgoršek se je v četrtek, 7. decembra v hotelu Lev Inter-Continental v Ljubljani poslovil od turizma Sedaj že bivšega ministra bivšega ministrstva za malo gospodarstvo in turizem Janka Razgorška se bomo spominjali po tem, da je s svojim, morda malce trmastim vztrajanjem v času ministrovanja kljub vsemu veliko prispeval k sprejetju zakona o pospeševanju turizma in zagotoviti relativno veliko proračunskih sredstev za njegov hitrejši razvoj. Janko Razgoršek je ob zaključku svojega mandata v četrtek, 7. decembra v hotelu Lev-Inter-Continental v Ljubljani priredil poslovilno srečanje s sodelavci, znanci, novinarji in prijatelji in spregovoril nekaj odkritih besed o našem turizmu. Verjetneje hotel nekaj položiti tudi na srce novi ministrici za gospodarstvo dr. Tei Petrin, ki pa je žal ni bilo med množico povabljnih. Znano je, da je Vlada v svoji vnemi (beri potrebi) po zmanjšanju ministrskih resorjev, ukinila tudi ministrstvo za malo gospodarstvo, njegove “ostanke” nekaj čez 30 zaposlenih pa priključila k novemu ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi dr. Tea Petrin. Tako sedaj niti ni povsem znano, ali bo slovenski turizem imel vsaj svojega državnega sekretarja? Najbolj črnogledi so preprični, daje turizem s tem v bistvu spet postal manjvredna dejavnost na mnogih področjih. Izgubil je svojega varuha, zagovornika in tudi neposrednega predstavnika in bojimo se lahko, bo potisnjen na stranski tir. Janko Razgoršek sc seveda ne bo zgubil, saj ima v Mariboru veliko podjetje RAZGORŠEK d.o.o. 2000 (150 zaposlenih), ki proizvaja in na tržišču uspešno prodaja oblazinjeno pohištvo. Razgoršku se je s šopkom cvetja in priložnostnim darilom za pomoč pri prenovi hotela Lev Inter-Continental med drugim zahvalila tudi direktorica hotela Zlata Vidmar. Prav tako so se mu zahvalili za njegove zasluge za malo gospodarstvo. Franc Kajne Poškodbe notranjosti Pri Založbi Krtina je v sodelovanju z Društvom SOS telefon izšla knjiga z naslovom Poškodbe notranjosti. V knjigi so opisani pogovori s trinajstimi ženskami, ki so preživele spolno nasilje. Knjiga, ki sojo predstavili 28. novembra v Kulturnem domu Izola govori o spolnem nasilju.Uredile so jo Mojca Dobnikar, Maja Plaz in Doroteja Lešnik Mugnaioni. V knjigi je zbranih trinajst pripovedi žensk, ki so doživele in preživele posilstvo ali spolno zlorabo v otroštvu. Čeprav je spolno nasilje izredno razširjen psihosocialen problem - v Sloveniji je posiljena vsaka sedma ženska -je bilo pri nas do sedaj mogoče brati v glavnem tujo prevedeno literaturo.Tokrat pa so na enem mestu prvič zbrani intervjuji z ženskami, ki na neposreden način odgovarjajo na zastavljena , zanje boleča, vprašanja. Poleg izpovedi, ki bodo pomagale pri razumevanju žrtev spolnega nasilja ter na primer tega, zakaj se tako redko odločajo za prijave in sodni pregon storilca, lahko v knjigi najdete nekaj konkretnih napotkov, kako podati prijavo zoper storilca, katere organizacije lahko pomagajo pri spopadanju s posledicami posilstva in spolne zlorabe in kaj o tem pravi Kazenski zakonik R. Slovenije. Knjiga je pomembna in potrebna , ker daje prvo, edino in ekskluzivno pravico do besede ženskam, ki so preživele spolno nasilje. socialno delo Piran, Bojana Gobbo iz CSD Izola, Andreja Jurca CSD Koper. 16 -dnevno akcijo proti nasilju nad ženskami, ki je potekala po vsej Sloveniji pa je v Izoli vodila Vera Kozmik, ki nam je povedala, da je cilj te knjige osnova za letošnje pogovore. Kaj nam je povedala Maja Plaz, kako jc knjiga nastajala? Namen knjige je bil opozoriti slovensko javnost na to, da gre za ženske iz sosednje ulice, se pravi za naše znanke, kolegice, ženske, ki so se pridružile skupini za samopomoč v družbah SOS telefon. Nekatere, ki so nas poklicale so se kasneje pridružile sami skupini, nekatere delujejo kot prostovoljke v samem društvu ali pa smo jih srečali na kakšnem družabnem srečanju. Te ženske so v knjigi anonimne, nekatere so obdržale prava imena. Namreč, kljub temu, da si anonimna skozi tako zgodbo imaš vendarle občutek, da si na nek način razgaljena pred vsemi, pa če prav ljudje ne vedo, da gre ravno za tvojo zgodbo. Tako se nam je zgodilo, da je nekaj žensk tudi odpovedalo sam intervju že v času priprave ali pa ga je kasneje Tako, da mogoče knjiga poskuša na nek način opogumiti ženske, da spregovorijo. Ne ravno, da nasilje prijavijo. To je to odločitev vsake posameznice ali to stori ali ne, ampak, da se zaupajo osebi, pri kateri bo deležna nekega poslušanja, nekega razumevanja in podpore za nadaljne iskanje potez v tej stiski v kateri so se znašle. Drugi namen te knjige pa je bil, opozoriti širšo, predvsem strokovno javnost, kajti včasih se tudi strokovnjaki znajdejo v čudnem položaju, ko ženske odreagirajo na različne načine (nekatere jokajo, se smejijo..), da poskušajo razumeti te reakcije, ne pa soditi. Tretji name pa je bil tudi ta, da žeske, ki so bile intervjujane povedo s svojimi besedami, kaj se jim je zgodilo. Vprašanja, katera so jim postavljale avtorice so bila primerna trenutku. Kako razbiti nekatere stereotipe? S to knjigo smo tudi poskusile, da se razbijejo neki stereotipi o ženskah, ki so doživele kakršnokoli obliko spolnega nasilja. Teh stereotipov je v naši družbi še veliko; od tega da ženske izzivajo, da si nekatere želijo biti posiljene, da bi se lahko ubranile posiljevalca, če bi se le hotele... Mislim, daje skozi te zgodbe razvidno, kako poteka nek tak napad pri katerem gre za celosten napad na osebo, se pravi na njeno telo in čustva. Bojana Gobbo iz Centra za socialno delo Izola je povedala, da ona sicer nima mnogo izkušenj z nasilji, odločila pa se je v teh pogovorih sodelovati zato, dajo ljudje bolje spoznajo in da morabitne žrtve nasilja vejo, da se lahko obrnejo na njo in da jim bo rade volje pomagala. Andreja Jurca iz CSD Koper pa je povedala, da verjame v to, da je prisotnost v medijih zelo pomemben dejavnik in, da prav ta lahko veliko prpomore k reševanju omenjenih tabujev. Namreč pri svojem deluje opazila, da nekateri otroci sploh ne vedo kaj pomeni beseda ZLORABA, nekateri se nimajo niti možnosti pogovarjati o tem. Zato meni, da bi o tej problematiki morali razpravljati bolj pogosto in odprto. O podobnih primerih dobijo v Kopru največ informacij iz šol in vrtcev. Povedala je tudi, da je sam postopek poizvedovanja najbolj naporen predvsem za žrtev, otroka, ki ga vsi povrsti bombardirajo z vprašanji, kaj se je pravzaprav zgodilo...Zadeve se ponavadi poskušajo prikriti že med štirimi zidovi, postopki dokazovanja krivde na sodiščih so lahko zelo dolgi in za žrtev mučni. Tudi zato, iz strahu pred javnostjo, se žrtve nasilja nerade zaupajo drugim. Majda Golja iz CSD Piran, pa je povedala, daje tudi ona imela nekaj izkušenj in sicer več z odraščajočimi deklicami. Še posebej se spomni deklice, ki je bila zlorabljena s strani materininega partnerja. Mati ni verjela ali ni hotela verjeti o nasilju njenega partnerja. Neka udeleženka pogovora je opozorila na neobhodno potrebo po večjem usklajevanju pristojnih zavodov oziroma služb, pri razreševanju te problematike. Breda Krajnc Morje naplavilo 50-kilogramsko želvo Za žalosten konec relativno velike morske želve je verjetno krivo nedavno neurje z močnim jugom. Mrtvo želvo, je na skalovju tik ob morju med Pacugom in Fieso slučajno odkril Aleksander Vasovič iz Portoroža. Težko je reči kaj se je dogajalo z nebogljeno počasno morsko popotnico, ki je v slovensko morje priplavala od zelo daleč. Je postala žrtev ribiške mreže, pogoltnila kakšno polivinilasto vrečko, ki jo želve pogosto zamenjajo z meduzo, ali pa so jo res, sodeč po poškodbi oklepa, na skalovje vrgli močni valovi? Aleksander Vasovič o najdeni poginuli želvi obvestil Morsko biološko postajo Piran, kjer smo mu povedali, da to ni niti tako redek pojav. Omenjena ustanova je o dogodku obvestila piranski Akvarij. Knjigo lahko naročite na naslovu: Krtina - založništvo d.o.o. Hrenova 16,1000 Ljubljana Tel/fax: 01/2515585 Knjigo je predstavila Maja Plaz, ki je sodelavka Društva SOS telefon in vodja enote SOS telefon in hkrati ena izmed avtoric knjige Poškodbe notranjosti. Na predstavitvi oziroma pogovoru so sodelovale še Majda Golja iz Centra za umaknilo, ko so izvedele, da bo knjiga objavljena in da bo šla med ljudi. Želja samih itervjujank je bila predvsem ta, da bi knjiga pomagala žrtvam, ženskam, ki so preživele podobno izkušnjo, kako spregoviti, kako najti pot iz te travme, kako živeti naprej. Iz trinajstih intervjujev lahko razberemo, da sta samo dve ženski prijavile spolno nasilje. Storilca sta bila kasneje tudi obsojena, enajstjia jih tega ni prijavilo spolnega nasilja. Žal je teh nasilj še veliko. Na Obali ni zatočišča za posiljene in pretepene ženske V Sloveniji še vedno premalo odkrito govorimo o temni plati življenja - družinskem nasilju. Kaj se dogaja za zidovi. Koliko posiljenih, trpečih in pretepenih? Konec neprijetnega stanja na portoroški Fakulteti Prof. Iztok Ostan prenehal z gladovno stavko Na sliki: Stavkajoči profesor mag. Iztok Ostan na proslavi 40. obletnice Fakultete za pomorstvo in promet 17. 11. 2000, teden dni pred prekinitvijo “gladovne" stavke. Mag. Iztok Ostan, višji profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu je po 46. dneh prenehal javno protestirati in gladovno stavkati ter tako sam največ prispeval k umiritvi neprijetnega stanja na Fakulteti za pomorstvo in promet, ki jc pred kratkim slavila 40. obletnico delovanja. Tc pripovedujemo tudi zato, ker se je prof. Ostan 17. novembra udeležil te velike proslave v Avditorju (na sliki). To pa je že bilo prvo znamenje, da bo 2 vodstvom Univerze v Ljubljani in Fakulte vendarle našel skupni jezik. Prof. Ostan bc zapisan v zgodovino kot eder redkih, ki seje takorekoč na nenavaden način podal v gladovno stavko, če temu lahke tako rečemo. Namreč zaradi primera dr. Zohila in dr. Prijonove ter “zaradi zatiranja svobode izražanja kritičnega mišljenja na Univerzi v Ljubljani”. O prekinitvi je v petek , 24. novembra skupaj s štirimi rednimi profesorji in člani univerzitetnega senata podpisal akademsko izjavo c prekinitvi gladovne stavke. Nekatera vprašanja iz zapletene zgodbe bo sedaj urejal Sindikat vzoje in izobraževanja. Od leta 1991, v času od 25. novembra do 10. decembra, vsako leto v več kot 120 državah sveta obeležujejo mednarodne dneve akcij proti nasilju nad ženskami. Nekaj ugotovitev o tem perečem vprašanju je Primorskemu utripu in drugim medjem, posredoval Urad za žensko politiko pri Vladi Republike Slovenije (direktorica Mira Olup Umek). V teh dneh je bila torej pozornost posvečena oblikam nasilja, ki ga večinoma doživljajo ženske. Poglejmo na kratko najpomembnejše ugotovitve. Poseben problem predstavlja družinsko nasilje Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo v zadnjih desetih letih v Sloveniji 12.000 kaznivih dejanj in prek 80.000 prekrškov z elementi družinskega nasilja. V večini primerov so bile žrtve tega nasilja ženske, velikokrat pa so žrtve tudi otroci. Veliko primerov družinskega nasilja nikoli ne pride do sodišč niti do policistov, kar kaže na to, da je nasilja v družini mnogo več kot ga prikazujejo uradni odatki. Zgodi se tudi, da trpeča ženska, sosed ali kdo drug, pokliče policijo in ko ta pride na kraj dogodka je že vse tiho in nihče o tem “nič ne ve”. Vsakodnevnemu nasilju velikokrat botruje tudi alkohol. Ali lahko torej sprejmemo splošno znano domnevo, da je v Sloveniji vsaka peta ženska pretepena in vsaka sedma posiljena? In če je tako, koliko “zlomljenih” zakonov imamo ter ali res v vsaki tretji družini škriplje, vsak peti zakon pa je pred tem, da bi se mož in žena zaradi naraščajoče nestrpnosti najraje razšla. Žrtve so seveda otroci. V Sloveniji trenutno le 5 zatočišč Slovenija ima trenutno 5 zatočišč, kamor se ženske z otroki lahko umaknejo pred nasiljem. Takšna zatočišča so v Mariboru, Krškem Ljubljani, Celju in Novem mestu. Na Koprskem takega zatočišča žal še ni. Za takojšnjo pomoč ženskam pa se danes odpira še Krizni center Ženske svetovalnice v Ljubljani kot pribežališče pred trenutnim nasiljem. Oboje, zakonodaja in praksa, morata biti usmerjena predvsem v zaščito žrtve in ne v zaščito storilca kaznivega dejanja, ne glede na to, ali gre za znano in vplivno osebo. Nasilništvo v družini kot posebno kaznivo dejanje Z zadnjo spremembo kazenske zakonodaje (1998 in 1999) je bilo nasilništvo v dužini opredeljeno kot posebno kaznivo dejanje, uveden pa je bil tudi posebni ukrep prepovedi približanja določenemu kraju ali osebi. Z novim zakonom o pravdnem postopku (1999) ima sodišče v primeru razveze zakonske zveze možnost izdaje začasne odredbe o izselitvi zakonca iz skupnega stanovanja, če je to potrebno, da se prepreči nasilje. Na podlagi okvirnih podatkov, ki so jih Uradu za žensko politiko posredovala sodišča, je bilo v letih 1999 in 2000 skupaj uvedenih 224 postopkov zaradi kaznivih dejanj z elementi družinskega nasilja. Sodišča so za storilce izrekla zaporne kazni od 1 meseca do 3 let zapora, 13 sodišč pa je za storilce izreklo pogojno obsodbo. Pripor je bil za storilce odrejen v 23 primerih (10,3 %), prepoved približanja žrtvi pa v 9 primerih (4%). Pobuda Urada: prednostna obravnava Urad za žensko politiko je v letošnjem letu pozornost posvetil praktičnemu izvajanju zakonodaje, namenjene učinkovitejši obravnavi družinskega nasilja. Tako je urad na ministrstvo za pravosodje avgusta letos naslovil pobudo za prednostno obravnavo prekrškov z elementi družinskega nasilja. Med njimi jih namreč veliko zastara, saj se kot prednostne obravnavajo druge zadeve, na pr. prometne in inšpekcijske. Urad bo pri tej zahtevi vztrajal tudi pri zadajšnjem (novem) ministru. Poziv ženskam in dekletom /anonimni telefon 080 12 13/ Ob mednarodnih dnevih akcij proti nasilju nad ženskami je Urad za žensko politiko pozval ženske in dekleta, ki doživljajo nasilje, naj pokličejo anonimni telefon 080 12 13 in pojasnijo razloge, zakaj niso prijavile nasilja. V primeru, da so ga prijavile pa naj pojasnijo, ali so bile zadovoljne z obravnavo, kakšna so bila njihova pričakovanja in če je po prijavi nasilje prenehalo. Urad je na različne naslove (centre za socialno delo, zdravstvene domove, zavode za zaposlovanje, ginekološke ambulante, srednje šole in fakultet ter vame hiše) poslal tudi letake in zgibanke s to vsebino. Urad je skupaj z Ministrstvom za šolstvo in šport pozval tudi osnovne in srednje šole, da nekaj šolskih ur namenijo tudi temu problemu. Franc Krajnc Športnik občine Piran 2000 Športnice, športniki in športni delavci! Uradna razglasitev rezultatov in podelitev priznanj ter nagrad za leto 2000 bo 19.1.2001 v Piranu. Na prireditvi bomo spregovorili tudi o prihodnosti športa v Občini Piran. Glasujte za najboljše športnike in vabljeni na prireditev. Občina Piran Primorski utrip Športni center Piran / l Glasovnica it. 2 Športnik občine Piran 2000 Glasujem za: Najboljšega športnika/športnico--------------- Najboljšo športno ekipo--------------------— Najboljšo športno - rekreacijsko ekipo- Perspektivnega mladega športnika/športnico-Zaslužnega športnega delavca/delavko-------- Izrežite glasovnico in jo pošljite ali prinesite na naslov: Primorski utrip. Obala 125, Lucija 6320 Portorož (s pripisom na kuverti: “Športnik Pirana 2000”) \ 'f ilem ^{'/hno mdt/m Z/i/i drU/i u&fie/um w /4 /11 2004 Čopi in Margon Jadranje je način življenja - midva greva naprej! Koper, 28. novembra - Po končani olimpijski sezoni sta portoroška jadralca Tomaž Čop in Mitja Margon, za vse, ki so jima stali ob strani, pripravila že tretje tradicionalno srečanje v prostorih Vina Koper. Poleg prijetnega vzdušja, podkrepljenega z dobrim vinom in pršutom, ki sodi poleg, sta izkušena jadralca predstavila zadnjo sezono in v obliki dnevnika, pokazala utrinke iz Sydneya in povedala marsikaj zanimivega. Kakorkoli obrnemo, dejstvo je, da je šport postal “biznis”. Posel, v katerem štejejo medalje in rekordi. Minili so časi, ko je vsak Slovenec znal našteti vse naše smučarje, ki so bili tisto sezono v ekipi. Danes nas za kratka obdobja povežejo skupaj pomembna košarkaška ali nogometna tekma ali alpinistična odprava, v kateri spet eden od naših junakov poizkuša nemogoče. Toda čas hiti naprej in kmalu so tudi medalje in zmrznjeni prsti pozabljeni. V naša življenja vstopajo novi mediji, nova pravila, ki nam odpirajo in narekujejo nekakšen virtualni svet in narekujejo nova pravila. V medijih so se v zadnjem času pojavila ugibanja ali je najboljše ekipe v razredu 470 sedaj, po olimpijskih igrah v Sydneyu, (9. mesto) konec? Simpatična Primorca se nasmehneta in pravita: “Midva greva naprej. Ne jadrava samo za medalje”. Da, saj res, medalje! Janko Kosmina, predsednik Jadralne zveze Slovenije je na sprejemu v Kleti Vina Koper dejal: “Medaljo so zahtevali novinarji, ne mi!” Vojko Čok, predsednik uprave Banke Koper d.d., ki je sponzorirala mlada športnika pa:”Če bi v Sydneyu jadrala z logotipom Banke Koper, bi zagotovo zmagala”. No, za tste, ki ne vedo zakaj gre: na OI ni dovoljeno jadrati z oznakami sponzorjev. Jadralca Mitja Maron in Tomaž Čopi sta najzaslužnejšim podelila uokvirjene slike z jadrnico Sydney 2000. !5. decembra bo naša olimpijca sprejela tudi piranska županja Vojka Štular. Na sliki: Slika kot spomin na jadranje v Sydneyu za glavnega sponzorja Banko Koper d.d. Priložnostno spominsko darilo je prevzel predsednik uprave Banke Koper, Vojko čok. Žnidarčič končni zmagovalec LUCIJA V lucijski kavarni Palma je bil odigran zadnji letošnji hitropotezni turnir za prvenstvo Pirana. Sodelovalo je 11 šahistov, prvo mesto pa sta si razdelila Koprčan Belamarič in domačin Žnidarčič. Vrstni red: Belamarič, Žnidarčič po 8,5, Veber 7, Godnjavec, Golja po 6,5, Flego 5 itd. Končni zmagovalec 22.prvenstva Pirana, četrtič v zgodovini rvenstev, je postal Andrej nidarčič, ki je zbral skupno 90 točk, sledijo Belamarič 58, Golja 57, V. Brečevič 42,5, Godnjavec 39,5, Grobovšek 37 itd. Najuspešnejši veteran je Roman Brečevič, najboljši nenagrajeni nepiranski šahist Koprčan Mirko Horvatič, najuspešnejši študent pa Valter Prcgarac. Vsi našteti so prejeli lepe praktične nagrade izdelkov portoroške Droge. TEŽNJA, USMERI- TEV (ITIUL) MUSU- MANSKO MOŠKO IME zGorogi DEL stopala NEKDANJE KRAJ vzhodno OD SALZBURGA MRZLICV V TROPSKIH VEN PLLN MESTO Z IGLAMI KEMIJSKI ELEMENT (RB) TANKA TKANLNA IZ ČESANE MIKANE KOTNA FUNKCIJA, COSLNUS oa Športne BESEDIL IGRE, NIZ LASTNINA, KI PRIPADA VEt LASTNIKOM DO&\, daljSb ČASOVNO OBDOBJE TRAKCA ODLIKO- VANJA OKRASNA VRHU MINARETA rr. ples. (ČARU)) PRSNI KOS (MED.) OČE DOG- SPODBU- JANJE (STAR1N- VASNA VZHODU HALOZ KDOR OVTTEV PRAZ- NIČNA ZELJA NADO- MESTEK HEROIN HL TEKMA ČEŠNJEV LIKER, METANOV RADIKAL VRH PRI NEGIBNO, TIHO SEDENJE CEROV GOZD GLAVNI ŠTEVNIK MANJ ZNANE BESEDE: KOLAROV, TORAKS, ELATIV AABA, CHERRV, VINJI (VRH), BLASIS, EGGE, IRENEJ, MONDSEE, LUMET 1. nagrada- 10.000 SIT 2. nagrada - darilni komplet iz keramike 3. nagrada - letna naročnina na Primorski utrip 2001 Rešitve pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož do 10.1.2001. PRIREDITVE V IZOLI Petek.15.12.: Kulturni dom Korte ob 17.00 uri Veseli december-odrasla izvedba; Manziolijev trg ob 18.00 uri Harry Potter - Quiz, ob 18.30 pa Marino Legovič - promocija albuma Sobota. 16.12.: gledališče ob 17.00 uri Hura soncu in dežju, gledališka predstava za otroke, gostuje Primorsko dramsko gled. Nova Gorica; Manziolijev trg ob 18.00 uri Rambo Nedelja. 17.12. ob 18.00 uri: Manziolijev trg, V pričakovanju Bo-žička-glasbeni popoldan /Skupnost Italijanov D.Alighieri/ Ponedeljek, 18.12. ob 17.00 uri: Ta nori svet.. Srečno Novo leto, plesno popoldne /plesni StudioLAI Izola/ Ponedeljek, od 18 - 22.12. : Manziolijev trg ob 18.00 uri Harry Potter - Quiz Torek. 19.12. ob 17.00 uri: Pesmi izpod drevesa, Skupnost Italianov P.B. degli Ughi Sreda. 20.12. ob 18.00 uri: Manziolijev trg, Pojoči kuhar Četrtek, 21.12. ob 9.30, 10.30 in 11.20 uri: Napačna leta /Oder mladih. Nova Gorica/ Organiziran ogled za učence OŠ Livade, V.Šmuc Četrtek. 21.12. ob 17.00 uri: P.Suhodolčan: Živalske novice, gledališka predstava za otroke Petek. 22.12. ob 10.00 uri: Pika gre v cirkus, plesna pravljica. Za učence OŠ V.Šmuc in Livade in OŠ Korte Sobota. 23.12.: gledališče ob 20.00 uri - Božično Novoletni koncert, Mladinski pihalni orkester Izola, ni vstopnine; Manziolijev trg ob 18.00 uri Slavko Ivančič - promocija albuma Nedelja. 24.12. ob 16.00 uri: Manziolijev trg, prihod Božička Ponedeljek, 25.12. ob 17.00 uri: Manziolijev trg, Žive jaslice Torek. 26.12. ob 20.00 uri: D. Simpson, Žurka za punce, prednovoletna komedij. Vstopnina; v predprodaji 1.800 SIT, študentje, dijaki, upokojenci 1.600 SIT, na dan predstave 2.000 SIT, študentje, dijaki, upokojenci 1.800 SIT. Rezervacija vstopnic v galeriji ALGA, vsak dan med 10.00 in 12.00 uro ter med 17.00 in 19.00 uro, tel.641 84 39. Torek. 26.12. ob 16.00 uri: Korte, cerkev - Božični koncert. Nastop violončelista Vasje Lcgiša Sreda, 27.12.: Manziolijev trg ob 18.00 uri Harry Potter - Quiz; 18.30 uri čarodej Sebastjan Četrtek. 28.12.: gledališče ob 18.00 uri BING BANG BONG; Manziolijev trg ob 18.00 uri Harry Potter - Quiz Petek. 29.12.: Kulturni dom ob 17.00 uri obisk dedka Mraza; Manziolijev trg ob 18.00 uri Harry Potter - Quiz Sobota. 30.12.: Manziolijev trg ob 18.00 uri Zmelkoovv- promocija plošče; 18.30 uri obisk dedka Mraza Vse popoldanske prireditve za otroke v Kulturnem domu, ter vse prireditve na Manziolijevem trgu so v mesecu decembru na ogled brezplačno! PRIREDITVE V KOPRU Petek. 15.12.:- gledališče: ob 18.00 uri premiera za otroke Plesnega društva Latino Koper - Pika gre v cirkus; - Pizzerija Pergola: smučarski ples z glasbo v živo - Adria Hoteli d.o.o. Ankaran: ob 20.00 Novoletni koncert - Club Osare Žusterna: koncert hrvaške pevke Danijele Sobota. 16.12.:- gledališče: ob 20.00 uri Skupnost Italijanov Santorio Santorio vabi na koncert Venice Gospel Ensamblc - Športna dvorana Bonifika (rokometne tekme): ob 10.00 uri tekma med mlajšimi dečki Cimos Koper - Nova Gorica; ob 11.00 uri med dečki Cimos Koper - Tržič; ob 20.00 uri tekma med člani Cimos Koper - Gorišnica; - Športno rekreacijski center Bonilika: koprski tek v vseh kategorijah - Hotel Koper: ob 21.00 uri ples z glasbo v živo - Adria Hoteli d.o.o. Ankaran: ob 18.00 do 22.00 ure plesni popoldan v stekleni dvorani Nedelja. 17.12.:- gledališče: ob 15.00 uri in 17.00 uri za otroke glasbeni popoldan z zborom PINCO - Športna dvorana Bonifika (ploščad): od 7.00 do 13.00 ure Boljši sejem - Adria Hoteli d.o.o. Ankaran: od 18.00 do 22.00 ure plesni popoldan v stekleni dvorani; plesni večer z INOX BANDOM Ponedeljek. 18.12.: - gledališče: ob 19.00 uri Dobrodelna prireditev društva Šentmar Koper. Sodelujejo: Gledališče Steps, baletna skupina, gledališče Ane Monroe, Sonja Polanc, Kalamari, Avtomobili, Jan Plestenjak, Polona Furlan in Slavko Ivančič. Torek. 19.12.: - gledališče: ob 18.00 uri Skupnost Italijanov Santorio Santorio v sodelovanju z OŠ vabi na novoletni program za otroke - Galerija Pina: ob 19.00 uri bo predstavitev knjige “Pogovori z ženskami, ki so doživele spolno nasilje”. Dve od avtoric Doroteja Lešnik in Maja Plaz, kateri sta preživeli spolno nasilje, bosta vodili program. Sreda. 20.12.: - gledališče: ob 18.00 uri produkcija za otroke Plesnega društva Latino Koper - Ankaran (osrednji trg): od 17.00 ure dalje novoletni sejem - Club Osare Žusterna: Študentski žur Četrtek, 21.12.: - Club Osare Žusterna: Balkan Party - Ankaran (osrednji trg): od 17.00 ure dalje novoletni sejem Petek. 22.12.: - gledališče: ob 17.00 uri za otroke Plesni forum Celje MIGAM 2000; ob 18.30 plesnih skupin Slovenije MIGAM 2000 - Športna dvorana Bonifika: ob 20.00 uri novoletni koncert Pihalnega orkestra Koper - Pizzerija Pergola: smučarski ples z glasbo v živo - Ankaran (osrednji trg): od 17.00 ure dalje novoletni sejem Sobota. 23.12.:- Hotel Koper: ob 21.00 uri ples z glasbo v živo - Ankaran (osrednji trg): od 17.00 ure dalje novoletni sejem - Adria Hoteli d.o.o. Ankaran: od 18.00 do 22.00 ure plesni popoldan v stekleni dvorani - Športna dvorana Bonifika: ob 19.30 uri Božično Novoletni koncert Helene Blagne z gosti Nedelja, 24.12.: - Športna dvorana Bonifika (poščad): od 7.00 do 13.00 ure Boljši sejem - Adria Hoteli d.o.o. Ankaran: od 18.00 do 22.00 ure plesni popoldan v stekleni dvorani; plesni večer z INOX BANDOM - Ankaran (osrednji trg): od 17.00 ure dalje novoletni sejem - Šmarje: od 22.30 do 24.00 ure žive jaslice Ponedeljek. 25.12.: - Ankaran (osrednji trg): od 17.00 ure dalje novoletni sejem Torek. 26.12.: - Ankaran (osrednji trg): od 17.00 ure dalje novoletni sejem - Adria Hoteli d.o.o. Ankaran: božični koncert Temne note; ob 17.00 uri črne duhovne pesmi; obisk božička Sreda. 27.12.: - Titov trg: ob 17.00 uri za otroke čarovnik in obisk dedka Mraza - Club Osare Žusterna: Študentski žur - Ankaran (osrednji trg): od 17.00 ure dalje novoletni sejem Četrtek. 28.12. :- gledališče: ob 17.00 uri lutkovna predstava za otroke Vili in Vilma - Titov trg: sledi za otroke nastop plesne skupine Latino in obisk dedka Mraza - Club Osare Žusterna: koncert hrvaške pevke COLONIE - Ankaran (osrednji trg); od 17.00 ure dalje novoletni sejem Petek. 29.12.: - Titov trg: ob 17.00 uri za otroke rajanje z dedkom Mrazom in z glasbeniki, Herryem Potterjem,..; ob 19.30 uri oddaja v živo Glasbena inventura (Radio Koper Capodistria & SLKD) - Pizzerija Pergola: smučarski ples z glasbo v živo - Ankaran (osrednji trg): od 17.00 ure dalje novoletni sejem - Člub Osare Žusterna: koncert hrvaškega pevca Petra Graša Sobota. 30.12.: - Hotel Koper: ob 21.00 uri ples z glasbo v živo - Ankaran (osrednji trg): od 17.00 ure dalje novoletni sejem - Club Osare Žusterna: nastop skupine Mambo Kings - Adria Hoteli d.o.o. Ankaran: od 18.00 do 22.00 ure plesni popoldan v stekleni dvorani; plesni večer z INOX BANDOM Nedelja. 31.12.: - Športna dvorana Bonifika (poščad): od 7.00 do 13.00 ure Boljši sejem - Titov trg: od 18.00 do 03.00 ure silvestrovanje S KOPROM V NOVO LETO 2001. Ob polnoči ZDRAVICA S 1000 KOZARCI ŠAMPANJCA. Za hrano in pijačo poskrbljeno. Zabavala vas bo skupina BOTRI! - Adria Hoteli d.o.o. Ankaran: ob 20.00 uri SILVESTROVANJE, sivesterski menu, darila, ognjemet. Zabavala vas bo skupina FARAONI. RAZSTAVE V KOPRU: 15. december: Pokrajinski muzej Koper (etnološki odd., Gramscijev trg 4/5), ob 18.00 uri otvoritev razstave stalne etnološke zbirke Do 31. januarja 2001: Pokrajinski muzej Koper (Kidričeva 19), razstava “KAL, PUČ, LOKVA, VAŠKA”. Do konca januarja 2001: Galerija SQART (ul.OF 2/A), razstavljajo: Zvest Apollonio, Bojan Bern, Bogdan Čobal, Črtomir Ferlih, Danilo Jejčič, Rado Jerič, Ljerka Kovač, Vaško Lipovac, Janez Matelič, Andrej Pavlič, Luis Rapela, Majda Skrinar, France Slana, Mojca Smerdu, Miroslav Šutelj, Milovan Valič, Franco Vecchiet, Vladimir Veličkovič, Tomo Vran. Do konca januarja so na ogled grafike iz ateljeja SQART tudi v Kavarna Loggia (Titov tig 1). 8. december: Galerija Pina (Gregorčičeva 6), ob 20.00 uri otvoritev razstave “Novi plakati Amnesty intemational”. 15. december: Galerija skica (Čevljarska uL 29), otvoritev prodajne razstave božičnih izdelkov Ane Kerševan. Do 5. januarja 2001: Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper (Trg Brolo 1), na ogled je razstava France Prešern - 200 let. 1. december: Gledališče Koper, ob 19.00 uri otvoritev medobmočne razstave Do 7. decembra: Adria Hoteli d.o.o. Ankaran: na ogled je otroška razstava “Babica je pripovedovala”. PRIREDITVE V PIRANU Sreda. 20.12. ob 18.00 uri, Avditorij Portorož: otroška gledališka predstava z dedkom Mrazom, otroška gledališka skupina GIB Piran, plesno akrobatska skupina FLIP - ŠOLA ZA ČAROVNICE. Petek. 22.12. ob 18.00 uri. Gledališče tartini Piran: otroška gledališka predstava z dedkom Mrazom, gledališka skupina OŠ Lucija, Marjanca Ručigoj ŠKRATJE IN DEDEK MRAZ Sobota. 23.12. ob 18.00 uri, Gledališče tartini Piran: s plesom in dedkom Mrazom v Novo Leto. Otroška gledališka skupina GIB Piran - BOŽIČNA PRAVLJICA, plesna skupina Metulj Piran - TELEVIZIJSKI ŠKRATK1. RAZSTAVE: 25. november do 15. januarja 2001: Atelje Duka Piran, razstava mobilov Milene Braniselj in slik Rudija Skočirja. AVDITORIJ PORTOROŽ DECEMBER 2000 PRIREDITVE sobota, 16. 12., ob 20.00 Tartinijevo gledališče v Piranu SKUPINE ITALIJANSKE SKUPNOSTI SE PREDSTAVIJO Prost vstop. ponedeljek, 18.12., ob 21.00, Kavarna Avditorij, koncert zabavne glasbe JAN PLESTENJAK Prost vstop. torek, 19. 12., ob 20.30, Avditorij Portorož. BALETNA PREDSTAVA SEGNALI Prost vstop. četrtek, 28. 12., ob 19.00, stolnica sv. Jurija v Piranu BOŽIČNI KONCERT Prostovoljni prispevek. petek, 29. 12., ob 20.30, Avditorij Portorož SVEČANI NOVOLETNI KONCERT SIMFONIKI RTV SLOVENIJA KOMORNI ZBOR RTV SLOVENIJA dirigent: Alan Bjelinski solista: Sandra Bagarič - sopran in Hrid Matič - tenor Vstopnina: 10000 SIT in 8000 SIT KINO petek, 15. 12., ob 18.00 komedija LEKCIJA ZA GOSPO TINGLE (Teaching Mrs. Tingle) petek, 15. 12., ob 20.30 komedija BRUC IZ PROVINCE (Outside Providence) nedelja, 17. 12., ob 18.00 in 20.30 komedija MULC (The Kid) petek, 22. 12., ob 18.00 in 20.30, sobota, 23. 12., ob 18.00 in 20.30 in nedelja, 24. 12., ob 18.00 in 20.30 komedija ČARLIJEVI ANGELČKI (Charlie’s Angels) Cena vstopnice za filmske predstave je ob 18.00 je 600 SIT, ob 20.30 pa 700 SIT. Cena abonmaja za vse filmske predstave je 4000 SIT, za nedeljske predstave ob 20.30 pa 2.000 SIT. Program sejmov v Ljubljani za leto 2001 SEJEM ALPE ADRIA (6. - 10.2.) 40.mednarodni sejem turizma, športa ter izdelkov, storitev in idej za prosti čas SEJEM RIBOLOV IN LOV (6. - 10.2.) 18.slovenski sejem ribolova in lova, z mednarodno udeležbo SEJEM FOTOSTIK (6. - 10.2.) 5.fotografski sejem SEJEM DOM (5. - 11.3.) 40.mednarodni sejem salonov vse za dom, interierji, gradbeništvo in stavbno pohištvo, keramika in kopalniška oprema SEJEM VAROVANJE - SECURITV (5,- 11.3.) 9.slovenski sejem varovanja objektov, premoženja in oseb, z mednarodno udeležbo VINO LJUBLJANA 47.MEDNARODNO OCENJEVANJE ALKOHOLNIH PIJAČ (27.3.) VINO LJUBLJANA 47.MEDNARODNO OCENJEVANJE VINSKIH VZORCEV (29.3 - 2.4.) SEJEM KULINARIKA (3. - 7.4.) 40.mednarodni sejem prehrane, opreme za gostinstvo in gospodinjstvo ter opreme trgovin VINO LJUBLJANA (3. - 7.4.) 47.mednarodni vinogradniško -vinarski sejem, salon gostinske in hotelske opreme SLOVENSKI AVTOMOBILSKI SALON (21.-29.4.) 19.4. novinarski dan 20.4. poslovni / novinarski dan 22.mednarodna razstava avtomobilov, motorjev, dodatne opreme in avto - moto športa MUZA (6. - 9.9.) Uglasbeni sejem SODOBNA ELEKTRONIKA (1. -5.10.) 48.mednarodna razstava profesionalne elektronike, telekomunikacij, komponent, AV elektronike, elektro-materiala, pisarniške avtomatizacije in zabavne elektronike SEJEM NARAVA ZDRAVJE (17.-21.10.) 32.sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje LJUBLJANSKI POHIŠTVENI SEJEM (9. - 18.11.) 12.slovenski pohištveni sejem z mednarodno udeležbo SEJEM ŠPORT IN REKREACIJA (28.11. - 4.12.) 32.slovenski sejem opreme za zimske in letne športe, rekreacijo ter turistične nonudbe šnortnih središč doma in v tujini, z mednarodno udeležbo. Tudi letos December v Izoli Prva nagrada avtomobil Seat Akcija December v Izoli se je prijela, podpirajo pa jo predvsem manjša podjetja in trgovci, večji pa kot kaže zanjo ne najdejo pravega interesa. Letošnja akcija združuje trgovsko nagradno igro, v kateri bo prva nagrada (tako kot lani) avtomobil Seat Ibiza. Novost je tudi organizacija mini novoletnega sejma na Manziolijevem trgu in Verdijevi ulici ter vsakodnevne prireditve na istem prizorišču. Tako tudi v Izoli poskrbijo za živahno prednovoletno vzdušje. Na Manziolijevem trgu bo postavljen občinski oder, ki bo od streho, zato bodo tam lahko predstave tudi v primeru dežja. Prireditev bo kar nekaj in to ves december od 16.00 do 21.00 ure. Na prireditvenem prostoru se bodo oglasili Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Posebnost letošnjega decembra je smučišče in sankališče, ki ga bodo postavili na Verdijevi ulici. Umetno smučišče naj bi zaživelo v drugi polovici decembra. Na tem prizorišču bodo postavili tudi nekaj pokritih stojnic s trgovsko ponudbo, zlasti tudi za najmlajše. V Izoli pravijo, da je nekaj stojnic še na voljo. Poklicati je treba Turistični informativni center (TIC), Sončno nabrežje, tel. 640 10 50. Največja privlačnost decembrske prireditve je seveda avtomobil Seat Ibiza, poleg tega pa še nekaj lepih nagrad, od televizorjev, HI FI kompletov, prenosnih telefonov, ISDN priključkov, knjig in več tolažilnih nagrad. In kako žrebanja za nagrade? Ob vsakem nakupu nad 3.000 tolarjev, v trgovinah, ki so se vključile v akcijo December v Izoli (in zanjo tudi prispevali nekaj denarja) boste prejeli nagradni kupon. Morda bo sreča prav na vaši strani. FK Krka Zdravilišča Med najbolje zasedenem! v Sloveniji Krka zdravilišča d.o.o. so hčerinska družba Krke, tovarne zdravil d.d. Podjetje združuje poslovne enote: Zdravilišči Dolenjske Toplice in Šmarješke toplice ter Hotel Otočec, obenem pa so Krka Zdravilišča tudi večinski lastnik podjetja Krka - Zdravilišče Strunjan, d.o.o. Oceno letošnjih rezultatov poslovanja so predstavili na novinarski konferenci v Vili Tartini v Strunjanu 7. decembra. Prijetna vila stoji le nekaj metrov od strunjanske plaže pomaknjena v notranjost in nekoliko skrita v svojem prekrasnem parku. Vila Tratini služi za protokolarne namene in za sprejem poslovnih partnerjev. V najemu jo ima Krka že 20 let. Vila ima 2 apartmaja , 4 sobe, manjšo kuhinjo, jedilnico. Poleti lahko (še vedno le izbrani gostje) zaužijejo svoj zajtrk na terasi pod krošnjami dreves. Srečanja so se udeležili novinarji iz vse Slovenije. Prijazno so nas pričakali direktor Krka zdravilišča Vlado Petrovič, direktor Krka - Zdravilišča Strunjan Miran Gaspari, Branka Videtič, dr. Tomislav Majič in drugi. Danes so Krka Zdravilišča skupaj z Zdraviliščem Strunjan vodilno zdraviliško - turistično podjetje v Sloveniji. Zdravilišča so že leta med najbolj zasedenimi v Sloveniji; Zdravilišče Šmarješke toplice povprečno 94-odstotno, Dolenjske toplice 87-odstotno, Krka - zdravilišče Strunjan 89 - odstotna zasedenost turističnih zmogljivosti. Do konca leta 2000 naj bi našteli v vseh treh zdraviliščih in na Otočcu 300 tisoč nočitev, kar je v primerjavi z lanskim letom 7 % več. Ocenjujejo tudi, da bodo do konca leta 2000 dosegli 4,3 milijarde tolarjev celotnega prihodka, dobiček pa bo kar 3 krat presegel doseženega v letu 1999. V zadnjih nekaj letih so popolnoma obnovili vse hotele in posodobili prostore zdraviliške zdravstvene službe. Lani aprila so na primer odprli popolnoma prenovljeno zdravilišče Strunjan. Konec maja letos pa so v Zdravilišču Strunjan zaključili zadnjo fazo prenovitvenih del zdraviliške ponudbe in prenovo hidroterapije. Celotna naložba je znašala prek 84 milijonov tolarjev. V Krki Zdraviliščih še posebej negujejo oseben odnos do gosta. Junija 1997 so pridobili certifikat skladnosti s s standardom SIST ISO 9001. Srečanje smo zaključili ob odličnih primorskih specialitetah v Restavraciji Primorka v Strunjanu, kjer nam je zapela tudi Nuša Derenda. Adrijana K. V. Galerija Hermana Pečariča Piran Srečanje s pesnikom in dan odprtih vrat Proslave ob 200-letnici rojstva dr. Franceta Prešerna se vrstijo po vsem slovenskem etničnem prostoru. Mestna knjižnica Piran se k proslavljanju te svečane obletnice pridružuje z dvema pomembnima prireditvama in z “dnevom odprtih vrat slovenske kulture”. Knjižnica je priredila v petek, 1. decembra ob 18. uri v Pečaričevi galeriji srečanje s priljubljenim pesnikom Ivanom Minattijem (roj. 1924), ki ima za seboj dolgo življensko in ustvarjalno pot. Njegova poezija je na širšem slovenskem kulturnem zemljevidu zasidrana že več kot pol stoletja, saj je prvo zbirko “S poti” objavil že daljnega leta 1947, z antološko zbirko “Prisluškujem tišini v sebi” pa si je leta 1985 priboril Prešernovo nagrado. Pogovor s pesnikom je vodila prof. Elerjeva. Njegove pesmi pa je recitiral Anton Terpin (na sliki). V prostorih piranske knjižnice je bil v nedeljo, 3. decembra “dan odprtih vrat”. Bralci, obiskovalci in uporabniki knjižnice so is lahko med 10. in 18. uro izposojali knjige, uporabljali čitalnico in druge storitve knjižnice ter se seznanili z dejavnostmi te splošnoizobraževalne ustanove. V nedeljo, 3. decembra je bilo v čitalnici knjižnice, v sodelovanju s knjigarno Libris, ob 17. uri srečanje z urednikom knjige “Kam?”, profesorjem Silvom Faturjem. V Knjigi so predstavljene najbolj odmevne Prešernove pesmi, ki so jih izbrali najboljši maturantje leta 1999. Avtor izdelave horoskopa: Štev, 090 -44-2? OVLN 21.3,-20,4. Zdravje: Težave z rameni. Priporočam večkratno masažo z zdravilnim oljem. Ljubezen: Ne toliko razmišljati. Več akcije. Denar: Želje se vskladijo z realnostjo. Trdnost. BIK 21.4.-21.3. Zdravje: Preveč ste se navadili na tablete, zmanjšajte dozo, bolje se boste počutili. Ljubezen: Obremenjujete se za prazen nič. To dogajanje je vam usojeno. Minilo bo. Denar: Ne boste si znali razložiti sporočila. Prosite za pomoč prijatelja. DVOJČKA 22.5.-21.6. Zdravje: Vsak čas bo konec težav s čustvi. Bliža se boljše obdobje. Preporod. Ljubezen: Kljub vsem težavam in neprilikam boste bogato nagrajeni. Nagrada v čustvih prihaja. Denar: Nad uradno novico, ki jo že pričakujete boste presenečeni. Novic sporoča o bogati ponudbi, poplačan trud. KAK 22.6.-22.7. Zdravje: Zapirate se vase, odprite se, poglejte v svet in žalost bo minila. Ljubezen: Nemimi ste, pretehtavate možnosti. V ljubezni ni zmagovalca in ne poraženca. Denar: V krogu družine boste srečni. To je velika nagrada za trud zadnjih nekaj let. UV 23.7.-22.&. 771 Zdravje: Skrivnosti if J okoli vas načenjajo vašo hrbtenico. Ne obremenjujte se z malenkostmi. Življenje je čudovito. Ljubezen: Odvadite se navade, kot je ljubosumje. Zaupajte partnerju. Ne vara vas, temveč vas obožuje. Denar: Izkušnje imate, samo izrabiti jih morate v svojo korist. Bodite bolj pragmatični. D J VICA 23.3. - 22.9. 0 Zdravje: Cigarete in alkohol stran, drugače bodo težave s srcem. Ljubezen: Med vama vlada ljubezen. Občasno kesanje besed poživlja vajin odnos. Denar: Sodni mlini meljejo počasi, a zanesljivo. Srečno obdobje prihaja. TE-tiTNICA 23.9. -22.10. m Zdravje: Vaši živci vas izdajajo. Ne pustite se. Pojdite na oddih za I nekaj dni k mirnim vodam. Ljubezen: Vaše hrepenenje, po ljubljeni osebi vas dela žalostne. Moč je v vas, preobrnite situacijo, saj bo šlo. Denar: Nekdo od bljižnjih vas bo prijetno presenetil. V poslu in financah dobri obeti. ŠKOKPUON 23.io.-2i.il. Zdravje: Priporočala bi vam obisk pri prijatelju. Potrebni ste pogovora in razvedrila. Ljubezen: Nič kaj obetavno obdobje. Bolj se potrudite. Denar: Denarne težave vas obremenjujejo, da ste potrebni pomoči partnerjev. Odprite se in pomoč dobite. .'VAS ZANIMA USODA, PRIHODNOST, LJUBEZEN, SLUŽBA ITD; Odgovarja vam po pošti vedeževalka Luca in druge. > • Eno vprašanje I000,00SIT + PTT po povzetju. • • . . . STORITVE MITRA J B. s.p. . . ■ ■ ' ‘. Poštno ležeče 2310 Slovenska Bistrica , . Darilo izolski bolnišnici Hoteli Palače Portorož bodo v četrtek, 21. decembra ob 14.00 uri na novoletnem sprejemu v restavraciji Ljubljana v Portorožu podarili nujno potrebne medicinske instrumente otorinolaringološkemu oddelku Splošne bolnišnice Izola. Novoletni sprejem za novinarje Prirejata ga tudi predsednik uprave Casino Portorož Aldo Babič in predsednik uprave Metropol Group Zorko Žerjal in sicer v ponedeljek, 18. decembra ob 14.00 uri v Grand hotelu Metropol v Portorožu. Še spodbudna novica: Poslovanje Casinoja je bilo v letošnjem letu boljše od pričakovanega. Sečovlje Tradicionalno srečanje na meji Županja Občine Izola vabi ob zaključku leta na tradicionalno srečanje obmejnih organov in predstavnikov lokalnih skupnosti, v torek, 19. decembra 2000 ob 11.00 uri na mejnem prehodu Sečovlje. Vedeževalka odgovarja Šifra “SONCE” Leto 2001 bo živahno. Karte nakazujejo, da boste večkrat obremenjeni, nervozni zaradi nekakšnih skrivnostnih dogajanj. Na delu bo tudi ljubosumje. Veliko bo razmišljanja o ljubezni, hrepenenju, a premalo narejenega za srečo. Potrebna bo večja aktivnost, miselna in drugačna, že v začetku leta in vse do konca.Vidim, da ste večkrat pod vplivom okolice, še posebej neke starejše gospe. Na splošno lahko rečem, ljubezen bo, a za kakšno ceno? Svetovala vam bi, da vprašate vaše srce, kaj želite, kakšnega partnetja si želite in se ravnajte po svojem srcu. Vprašajte se ali je sedanje življenje primemo zame in kaj moram storiti, da bom srečna? Fant vas sicer na svoj način spoštuje, ceni. Želi si nekaj sprememb, novega in to ga obremenjuje in dela nervoznega. Potreben bo temeljit, odprt pogovor, biti iskren drug do drugega. Ali ste vi do njega vedno izkreni in pošteni? Odločitev je na vaši strani! 3TRJIEC 22.11. -21.12. ITV Zdravje: Vremenske 351 spremembe so za vas & ^ JE| neugodne. Slabo BAfB počutje si izboljšajte z več vitamini, minerali in bolj toplo obleko. Ljubezen: Srečno sporočilo o naraščaju. Veselje v hiši v roza barvi. Denar: Za hobije porabite več denarja in časa kot bi bilo smotrno. Razporedite si čas. KOZOKOCj 22.12.-20.1. Zdravje: Dihalne poti so rahlo vnete. Cigarete stran, več svežega zraka. Živite bolj zdravo življenje. Ljubezen: Nepričakovana sreča vas je zmedla. Srečo si zaslužite, dovolj ste trpeli. Denar: Zunanje prepreke. Dovolj ste močni, da jih premagate. VODAIAK 21.1.-20.1. Zdravje: Ledveni del vas boli. Prijem nežne roke, bolečine počasi minejo. Ljubezen: Mislite, mislite. Preveč razmišljate o nezvestobi. Priklicali si jo boste, če boste toliko o njej mislili. Denar: Zelo skrivnostno obdobje. Previdnost. RIBI 19.2.-20.3. Zdravje: Večjo pozornost posvetite zapestju in rokam. Ljubezen: Vsa pričakovanja so se uresničila. Sreča in upanje. Denar: Manj uspešno obdobje. Manjši uspehi, manjše tekoče vsote na tekoči račun. Pogum. ^ Nova rubrika ^VEDEŽEVANJE . Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. primorski u^p Brezplačno vam odgovarja vedeževalka LUCA S - MC d.o.o., Slovenska Bistrica Vprašanje: Ime: Rojstni datum: Radio Taijtini Pidan© ® 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 DeSUS Občinska organizacija DeSUS Piran Vsem našim članom in simpatizerjem stranke DeSUS se zahvaljujejmo za zaupanje v letošnjem letu in voščimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2001 Novoletno srečanje DeSUS Piran Vabimo vas na prijetno novoletno srečanje članov in simpatizerjev Občinske organizacije DeSUS Piran, ki bo v soboto 23. 12. 2000 ob 18.30 uri v restavraciji Konoba v Avtokampu Lucija. Večerja za člane: 500 SIT Tel.: 05 6771 335 Občinska organizacija DeSUS Piran Pavel Godnič STEP Lucija, Obala 130, Portorož, tel.: 05/6771-306 STEP Piran, Župančičeva 3, Piran, tel.: 05/6732-850 STEP Izola, Morova 24, Izola, tel: 05/6417-877 Vsem strankam se zahvaljujemo za nakup v naših trgovinah in vam voščimo % sreaSuD® m®* ll®fi® 2®®'a Želimo vam še naprej prijet^nakup ter vaš vabimo v naše trgovine od 11.12. do 30.12.2000 kjer nudimo 20°/, rQ ® J "ZM, PARFUMERIJA KOZMETIKA, MODNI DODATKI MARINO MAHNIČ Vsem našim strankam se zahvaljujemo Obala 114 TPC, Lucija za obisk v letošnjem letu in vam želimo 6320 Portorož vesele božične praznike ter srečno Tel.: 05 677 18 02 uspešno Novo leto 2001. PIZZERIA - SPAGHETTERIA Santalucia Liminjanska c. 78 Teh: OS 677 18 94 V Vsem gostom, poslovnim partnerjem in prijateljem želimo vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto 2001 in se priporočamo. V Portorož nikoli brez kopalk! V Hotelih Morje si lahko vsak dan privoščite kopanje v bazenih z ogrevano morsko VODO, VODNO MASAŽO, SAVNO ALI ZGOLJ KRAMLJANJE V PRIJETNEM BARČKU OB BAZENU. BAZENI Z OGREVANO MORSKO VODO Informacije o bazenih: Bazeni so odprti vsak dan med 7.00 in 21.00 uro, v torek od 14.00 do 21.00 ure. R5I21 Tel-(05) 692 92 IO Kopanje med tednom: • odrasli 650 SIT • otroci (6-14 let) 450 SIT • upokojenci 500 SIT • otroci do 6 let imajo prost vstop Posebne ugodnosti: Abonentske vstopnice ZA 15 X 2 URI MED TEDNOM: • odrasli 9.000 SIT • otroci 6.200 SIT • upokojenci 6.900 SIT Celodnevne abonentske VSTOPNICE ZA: • 30 x bazen 23.500 SIT • 30 x bazen-savna 36.000 SIT • 30 x savna 24.000 SIT W