ohertii 1 '1 in narodskih řečí 0 Odgovorni vrednik Br. Jane» BleHvei*. Tečaj I. saboto 3. marca (ranoživna) 1852 List 19. Vodnih pri refi sadnlh đreres. Spisal vertnar W. Kohler. (Na dalje.) 2. Poleg cést naj se sadijo s a dne drevesa, ako so kraji in okoljšine kraja žanje pripravne; će , naj se vsadí drugo koristno drevje: divjiko iz tisučnih skuši nj ? če se jim pokaže napridne dežele, ki za sadjorejo kakor za polje skerbij bi se vunder imeli svoje nevednosti sramovati, ktere nimajo z nobeno drugo rečjo zakrivati , kakor s tem: „kakor oče* tako sin. kakor mati. tako hči" ne, stan javor 5 akacia 5 jesen verba itd. Drevje verstoma in križoma na poljskih potih zasajeno, rodi gospodarju veliko sadja, ki mu na Da pa drevje poleg cést posestniku nar veći dobiček donese, je potreba, da se pravo drevje in prav sadí in za njega ohranjenje skerbi. Se sadi poleg cest sadno drevje, naj bo sad pôzne sorte in sploh take, ki ne dozori popolno ma na drevesu , da memo gredejočih preveč ne mika, In tako, kterimu slabo vreme manj škodje. Mlade drevesa v ta namen morajo dobre korenine imeti, in čversto drevó naj bo 6 —7 čevljev visoko, pre den se sadí. mnogo strani na dobro pride, in varje tudi poljske pridelke. Jalov je tišti ugovor in ni piškoviga oreha vreden, da drevj skodj 5 ker se na polj PoJj co delà in mu tako m ne pritlikovci, m drevj bolj k s e b i sadí tudi ne vselej v dveh verstah. Tudi po p a š n i k i h naj se sadí sadno škodo, dajè živini senco ob hudi vročini in donaša sad. Le takrat drevje. Hrez da bi bilo travi v zatiruj drevj trav rast 5 ako je pretesno postav 5 kar pa nima biti. Se vé da je na pašnikih Peškino sadje naj se sadí 5 sežnjev saksebi. v d v oj nevarnosti : zavolj živine in za kosičino pa čevlje 5 in obe versti na desni in levi uj z danih pastirj Vsimu pa se da ceste naj se postavite vštríc, da med njima na ce sto sonce sijati in sapa pihatí zamore. Takó zasajeno drevje ni ne polju škodljivo ne zlasti, ako se take drevesa izbero cesti visoko drevje volj r i saj vet na pašnikih, kteri so občinsk težava z zasajenjem dreves, tudi mi dobro vémo ker je znano, da vsaka reč, ki ima veliko gospo del v okom priti, ce se le hoče. Da je pa last 5 nar veci > 1 laivt iw viouftu rastejo. Pri tacih sortah pa, kterih veje bolj doli visijo, se lahko pomaga z obrezovanjem. darj 5 se nar labj gospodari 5 tedaj nam spet Da pa mladiga drevja viharji ne poškodjejo, mu je perva potreba močen koi, na kteriga se rahlo přiveze z verbo. Da ga živina in sosebno zajic ne gloje, naj se oveže deblo sternjem za čevljev od tal. Scer se je tudi varovati ta očitna zguba zapopadljivo kaze: kako dobro bi bilo in potrebno, da bi se lastniki mertviera zem saj zdramili in pasnike razdelili (Dalje sledi.) » do Morislne tirobtiniee. _ v * ® da oráč ne poškodje drevés. Poleg vsiga tega (Živino iz ognja oteti). Kakçr se sploh vé naj bi gospdska hudobne poškodovavce drevja je večkrat silno težavno, včasih cio nemogoče, ka- ostro pokorila. Bog daj! da bi nova davnej obiju- dar kje ogenj nastane, živino iz gorečiga hleva bijena in željno pričakovana poljska postava oštre vim spraviti in odpeljati. Živina namreč, ker jo kazni zoper take malopridneže ďoločila; če tega ne svit plamena bliši, večidel ravno u ogenj beži bo 5 je vsa sadjoreja vedno v nevarnosti, in ni se ter pogine. Temu se ça. dá 5 kakor skusnja uci j praviga uspeha nikakor nadjati, zlasti v tacih kra- prav lahko pomagati, živini se namreč, dokler se jih, kjer se še le z ač e nj a. Gospodár zgubí ve- čas to pripusti, hitro o čí s kakošno ruto z ave s el je in cela dežela pride po tem v škodo ! Za ki kaj bi se hudobni poškodovavci sadniga drevja zna biti za veliko let v prid deželi, ne kaznovali ravno tako, kakor drugi izdajavci domovine? žejo: kakor hitro plamena ne vidi več, se pusti terpljivo peljati, kamor hočeš. (Prav terpeino apnéno mavto) pridobiti, ka .«..v,, vii^i i^uajarv,. kor se sèmtertjè najde u starim zidovji, u starih 3. P oljske grive in poljske poti so po- gradovih, cerkvah in drugod še, nasvetje nekzve V den stavitelj vgašeniga apna in peska u potrebni ali tedne ležati sebno pripravne za zasajenje sadniga drevja. vsih deželah, kjer koli vidimo sadjorejo razmeri zmešati, in to zmes na vi sok ej i stop nj i, vidimo tudi sadno pustiti. Ravno pred rabo pa se še četertinka ži drevje po poljskih potih. Naj bi si to sku- viga (nevgašeniga) apna pridene, vse pa prav do šnj o, to oči vidno s kušnjo tišti terdovratni kme- bro zameša. tovavci dobro zapomnili, ki v svoji puhli modrosti z nosam pomerdajo, ako jim kdo tak svèt da re 55 drevje polju škodje". Ce bi se jim to pri ( Goj&dje pomoć zdravja). Gojzdje bi se imeli tudi zavol jo zdravja bolj skerbno varovati in hra niti. kakor se dozdaj zgodi. Tako slovi mestice koc povedovalo le iz" bukev, bi znali kaj taciga z Berka na Saksonskim zato, ker pravijo, da bolni nekako veljavnost jo reci, — če se jim pa to pové na per si h, clo še taki, ki že na piju čni ci hi 70 rajo, se tam ozdravijo ! Blizo in okol imenovaniga mesta je pa veliko gojzdov, posebno smrećja in jelovja; in ondašnji stanovniki pripisujejo uzrok smolnatimu hlapenju gojzdov, ki njih prijazno me-stice ovenčajo. J. Š. JBLakosna knjiga je nam na kmetih sadaj naj botf potrebna ? Nek dan me srečajo olroci na poti v solo idoci, in se z mano spusté v pogovor. „Kaj bote dans v soli imeli?" — jih poprašam. „Sprochlehre44 mi eden odgovori. „Nekteri zmed vas ste že přece veliki44 — velim jaz na dalje — „zna kdo od vas, kako da se živi plot sadi, drevesa cepijo itd.?44 Oj ! tega se nic ne ućimo v soli44 — mi otroci smejoc odçovorijo. Mili Bog ! — si mislim — vsakdo se uči svojega zanata, samo za kmeta ni ne šole ne uka. Kakor vidi sin delati očeta, tako delà tudi on, in ostane pri navadnem obdelovanji zemlje, kot ptica pri narejanji gnjezda. To je krivo, da kmetijstvo pri nas tako ku-kavo napreduje; sadjoreja se v nekterih krajih na Bolenskem na višji stop nikakor popeti nemore, na-stor milemu našemu podnebju. Lepi verti koli hiš krivijo svoje gospodare nevednosti in nemarne le-nobe, v slivarih k većemu ko poleg stare z mahom i beršljenom obraščene slive ali češplje mlada sama od sebe izraste, nedaj bog je prekopati, ali stare, ki že vsiha, posekati, da se mladini umakne. Drevesa snažiti, suhe veje odžagati, gosenčno zalego zatirati, peške saditi, presajevati in cepiti, to je unkraj zrenika njegove znanosti ! Lepo žlahno sadje v farovških in grajskih vertih, kadar se gizdavo ponaša s svojim sladkornim sadom in pod njega težo popikuje, mami memogredočega oči, da se mu po njem sline cedijo, ga tudi grešne misli, ko bi mogoče skrivoma si natergati, obidejo; — ali da bi se v njega glavi misel porodila : takovo sadje da si ga vcepim, bi tudi na mojem gruntu raslo in rodilo, — to zahtevati bi bilo odveć. Ob potih, potokih, po spašnikih bi raslo sadje pod našem milem nebom, da bi se člověku smejalo serce ; ali zastonj ga iščejo željne oči! Po opustošenih goliših, kjer so pred 50 še leti krotki logi in tihi gojzdi rasli, nenajdeš zdaj po dvé uri hoda koša-tega drevesa, da bi se le ži vinče na žigi in pre-peki po!etnega,sonca v senco vteklo. — Močiri, ki bi se po prekopih v zelene travnike, rodne njive preobernuti dali, bivajo stani ugodni neprijetnim pevalicam, ktere spomladi s svojim nepovoljnim „rega, rega44 člověku dodijajo, in ga še prečijo poslušati sladké slavička glase. Po sterininah bujice (Regenbache^ delajo jarke , nanašajo pesek na njive in odnašajo zemljo; goli hribi čezdalje kažejo veća rebra, po njih se taka kamnje, ki večkrat ubije člověka ali živinče. Tako je pisavec tega sam vidil kamen, ki so ga sprožile ovce na paši čez neko pastarico leteti in izpod nje na enega ovna pasti, ki ga je popolnoma raznesel ; tudi je vidil vola, ki so inu noge spod-letele, takati se do mučne smerti. Pred 30 leti se je plast snega sprožil, dvé osebi, ki ste ob vodi po stezi šle, zadel in sabo u Kupo potegnil, kjer ste tudi utonile. Pa ravno na tištim kraji, kjer se je to zgodilo, bi orehi rasli kot gora, bi ne bili nobenemu v škodo, ampak v hasen s sadom in lesom in bi prečili nesrečne naključbe. Vender se tega delà ne vloti nevednost ! Za vse take kraje bi bil ahac nar bolji, ker bi s svojimi korenikami priderževal zemljo, siliT jarke v tesnec, in hranil drobnico s svojim listjem, pa bi kamnje zadcrževal. Kdor je od Severina do Cubra ob Kupi potoval oči na Krajnsko stran ravnaje, je gotovo zapazil kervavo potrebo pre-dolgo zanemarjene pozornosti od strani cestninskiga vradstva. Ravno tako bi se tudi ob potih in cestah. kjer so verlike (srange) potrebne, leté namestiti dale z zasajenjem drevés, ali naš svet to reč bolj naglo obavi, ne stori ne enega ne druzega! Kaj pa iz tega sledi? Velike nesreće. Lani je po takej cesti nek voznik vozil vino; v klancu mu pride naproti osel v malin gredé, konj splašivši se šine na stran, voznik poteče prideržat voz; ali glé nesreće I voz se preverne, sod se verh voznika prevali, ga zdrušči in se potočí v dol sam se razbivši. In tako je zgubila uboga družina verlega gospodara. Kdor bi mislil, da so tam zdaj dali vèrlike narediti, bi se jako motil. Tudi Novomeška komisia bi gotovo velikej prihodnej nesreći v okom prišla, ko bi verlike ob cesti, ki derží skoz Čermošnjice na Po-Ijanco, narediti ukazala. Vlada bi naj bolj storila^ ko bi to skerb žandarim izročila, in županie, take grešne nemarnosti krive, sprot kaznovala. Kdor tedej naše kraje pozná kakošni so sedaj , in kakoršni bi postali po pravi prosveti ljudstva v rečéh, ki v njegov delokrog segajo. bo z mano rekel : Dajte nam v roke knjigo od kmetijstva, pisano poljudno nakratko, ki bo jedro vsega potrebnega zapopadla! Bila bi nam učenikom pri takim podučevanji za vodnika, odrašenim in ne-deljskim šolarim za čitanko, slednemu kmetovavcu pa za ročne bukve. Da mi Slovani radi molimo, se vidi iz groz-nega števila molitnih bukvić, kterih imamo gotovo već ko Francozi; pa nam se je treba tudi kme-tijskill lotiti, in jih pridno prebirati, da se ozir vsakdanjega kruha kaj zbrihtamo: zakaj kakor želimo po smerti srečni postati, tako si moramo tudi na tem svetu, kar se da, telesno življenje ugodno storiti. J. Kobé. i'ogted po sretu• v . _ . IX , i Ce se ozremo po svetu, vidimo pri mnogo-verstnih narodih tudi mnogoverstne šege; nektere so od naših ravno narobe. Novice so od Kitaj-co v že nekterikrat govorile in nekoliko tudi njih šeg omenile. V letošnjih rDrobtinicah44 najdemo njih šege posebno mikavno popisane, takole : „Kitajsko je razun Ruaovskega naj veći cesarstvo na svetu, v juter-nej Azii leži in ima nad 330 miiionov ljudi, med kte-rimi ni več kakor 315.000 katoličanov. Europejskih duhovnikov je 84, domaćih 135 , cerkev in kapel 326» — Kitajci se ločijo v svojih navadah od nas kakor noč in dan. Mi pišemo od leve na desno; Kitajci od desne na levo. Mi goste lase za kaj lepega imamo; Kitajci se tudi po glavi brijejo ; samo na temenu sopek rasti pusté. Ako je nam vroče , isemo merz-lega pitja; Kitajci tople ga čaja. Ako pri nas kdo zbolí, se mu veli, le malo jesti; K i taj ski zdraviteljï mu pravijo, prav dobro se najesti. Mi se od krijemo, ako kogar počastiti hoćemo; Kitajc pa pokrit ostane. Pri nas v Europi ples mnogim dopade; pri njih je z ani čiji v in u velikej sramoti. Kdor pri nas žaluje, se černo obleče; pri njih belo. Vojaskl stan je pri nas v časti; ondi je obče zaničevan. Pri nas ljudje vse odstranijo, kar bi jih smerti o pomnuti zamoglo ; ondi si mertvasko trugo vsak pri- pravi, postelnjak itd in zdi se jim pri hiši potrebna, kakor pri nas Slovanski popolnik Spisuje Fr. Cegnar. * (Ciprian Robert o korenini in zaznamovanju imena „ Vend"). Tištim bravcem , ki so manj sozna- njeni o nasej zgodovini s starinskimi spomenki, povémo že zanaprej, da so iména Vend ali Vind ali Slaven Slovensko slov str o Drobtince za novo leto Í852. Učiteljem in učen- eom, starišem in otrokam v poduk in kratek čas. > seminišča 7. leto. Na svetio dan Jožef Rozman, korar stolne Labudske cerkve in vodja škofijnega pri sv. Andrejů. Veljajo 48 kr. Na prodaj po vsem Slovenskem. (Konec.") Predzadnji oddelk „Drobtinic" obseže venec pri-jetnih slovenskih pesem pod naslovom „slovenska per- lica Opomniti moramo, da micna pesmiea g V enega pomena. Tako se imenujejo Slaveni se danda našnji; tako so se zvali že davno, posebno pri Nem- Orožna „lastovici za slovo" se elisi pri nas v vabiv med Slaveni pa posebno nekteri rodovi na baltiš kem in jadranskem morji. Sedaj pa poslusajmo, kako o tej reci govori ime novani Francoz. n nim napevu mnogokrat prepevati, brez da bi bili ve ? dili „Drobtinicah" ; kdo da je besede slozil, dokler jih nismo brali v zastran nape v a nas je zagotovil pevec, v Jaz sim o tem" v posebnega pravi na strani 18. v dru-mnenja, ktero prepustim sodbi ki nam jo je za 4. deloma ze natisnjeni zvezik lice u gem delu slavistam. Korenina iména Vend, se mi zdi, je Ved ali Vid po poljskem izgovoru Ved (Vend). Tako pre- meril priporočil, da je stara viža po Krajnskem prepe vana; dvomimo sedaj, ali je zares taka zna sicer --- - — j— r ~ -j------- — e? - -— - c v. ----J ----- i------iiii/i li , u u c menovanje čerk e in a v en, posebno v poljskem na- zložen bil. rečji , je bilo tudi ze pri starih Ilirih v navadi, ki so za gotovo zvediti. govorili, na pr., s ven ti namesto sviati (sveti), kakor cah" manj pesnikov slovenska gerlica biti , da je starému napevu kdo besede g. O r o z na prizna pa tudi biti, da je z besedami vred napev Ljubo bi nam bilo to od ćastitega pesnika v zgodovinskem iménu Sventipluk. Kar se tiče be y> da Ker se je v letošnjih „Drobtini- kakor prejšne leta, pravi „domaća gerlica bo omolknila, oglasilo sede Vid ali Ve d , je ena naj bolj starih slavenskih ce ne bo novih pesem obudila", in nas skerbni rodo Ijub slavni g. knezoškof Slom šek spodbadajo prijazno besed, in zdi se, da iz nje izvira latinsko vi dere, ker je znano, da je bil pri starih Ilirih vid ali ved bo g 1 u č i (Belibog). Cela versta besed v ilirskem na-rečji izvira iz te korenine: vednuti (gledati) vedriti, viděn, zapoved, izpoved. Celo do današnjega dné po-štujejo Slaveni posebno svetega Vida, kakor naslednika paganskega boga Vida. Morebiti tedaj, da so Vendi, po navadi starih narodov, dali sebi to imé od svojega glavnega boga (se vé da paganskega). Tako bi Vend zaznamovalo to- mlade pesnike: naj začnó pridno prepevati, s sledečo pesmico: r 3 j Iskrenim Slovencoml Veselo novo leto Vam Vi vsi Slovenci mladi! To betvo pesmíc Varn podám Ki ste za pesme radi. 7 y iiko kakor spoštovavec V i d a ali svetlega, ljud be li, Se gèrlo mi postáralo Ne morem gladko'péti; Da vmerla gerlica ne bo y in mar ne vidimo, da se se dandanasnji naj čverstejši in naj jačji rodovi Ilirie imenujejo Albani, to je běli? Ni mi pri tem neznano, česar bi mi zamogli Orien-talci z dobro pravico zavernuti. V deželah na ti strani Gangesa teče reka Vinda ali Venda in stojí Vin- Imate V i začeti. dius mons pri Ptolomái y kterega Vilson 5) Budíte s petjem svoj soród: Naj se v omiko žene; Obhajajte veseli gód Slovénie oživljéne! Glasi žalostni in veseli iz katoljških misíonov bra in Klaproth tom in sestrom bratovšine svetega Leopolda" sklenejo «edaj imenujeta „Vindhya". Učeni terdijo, da to v v letošnji tečaj, velike hvale vredni. vsih teh besedah ne more biti y druzega kakor pozneji pridavek. Tako bi bili Vendi ali Vind i naselniki In- telja sledeče po vabilo: Dostavimo še iz predgovora častitega g. izda dov. Po tem tacem bi bili imeli biti stari Slaveni v Azii in Indii stanovati ; in glej spet drugi „Preteklo leto, brez ovinkov izustimo, domorodci čega plemena indo pejskega Nekteri preiskovavci starodavnosti, posebno M dovod-veli- nam niso nič kaj posebno pod pasho segli; menimo pa da se v prihodnje bolj odrezali bodo. Sosebno živo- y Hailing, so vidili v iménu Vend spi zaznamovalo, brez obzira na narode, sploh prebi morskih bre, skritskega u n imé. ki bi topi sov nam je treba, in prosimo zlasti duhovne go Oni izpeljujejo besedo spode, da bi jih nam poslati blagovolili. niso po slovničkih pravilih Ako ravno sostavljeni, nic ne dene 9 jih und in latinske venna, kar vse pomeui v d od san- že popravili in dodělali bomo. Pa tud s kakoj lepoj d da, v finsko besedo pesmoj se nam mocno prikupili bote in shvaleznim ser ali od besede " A * ~— —----~----— ir«.« y d ki zaznamuje v orfiških pesmih vlažni živelj ; tako bi beseda Vend zaznainovala pomorce, brodnike;to nas com Vam porecemo: Bog Vam plati ?? Kar pa poslati mislite, pošljite, ako Vam je mo goce y vsaj do Kresa ali sem v Št. Andrej ali v Celje «pomne na naslove kraljev morja, ktere so si prilasto- prečastitemu g. opatu, ali v Celovec preč vali Skand in Gerki P e la z g — S spin pak in Skand ktere so nosili stari a v ci sta zares tista tualu, kamor Vam bolj pri roki boíř. dva naroda, s kterimi živeli". stari Vend v » v naj ozjisi Noviéar slovanskih krajev Kteri teh različnih pomenov pa je pravi, ne raz «odi Robert Ciprian kar j gotovo tudi teška reč. Ruski časopis ,?Severnaj bo letos po čelem pčela praví y de se • v %> Tersta se pise, da v letu 1858 bo železnica iz Ljub do Tersta dokončana Iz Celjovca. Mestni odbor je sklenil, presv. ce vtemeljenja ruskega cesarstva kem obhajal tisučletni jubileum sarju prošnjo predložiti, naj se mesto Celj y ki * Akademisko bi društvo v P dobilo znamenita dar je pet Celakovrtkega in Nebesk slednjih 14 dneh 120 knj gospodov. posebno od gospodov Š a f a r i k a ega in potem tudi v po je do leta 1848 mesto deželnih st sedaj po patentu od 31. grudna 1851 sto imenuje. menovalo k y me Iz okolice Ilirske Bistrice D 22 februarja rr v O v 160 zvezkih od raznih je silna borj kakoršne stari ne pomnijo in ktere drugi Slovenci (ra Notranjskiga, Teržaski Go riškiga) celo ne poznajo, tukajšnim prebivavcam grozno spá in or ospodov y in za tem dvospev b korám „slo v 6 veliko škodo storila. Bucala je po dneva scer hado, Certomira in Bogomile", besede Fr. Cegnar-a vender navadno s kratkimi prenehleji, da jo je krepki napev J. Fleišman-a. — Drugi oddelk bo začela iz- y člověk zmagati mogel ; premagljiva zvecer ob 10. uri se je pa ne- verstna „slovanska Polka4*, ki jo je v rokopisu v pohistva vperla y peke y les in tehtno kapelni mojster c. k. dvorniga gledisa A. Emil Ti kamnje kakor vetrič perje odnesla, nove terdne zidovja tel slovenskimu društvu za Ljubljano přepustil, razkrojila in se stene prederla, da so se oplaseni pre- to sledi govor mične pesmice „Njega dni uc > bivavci se v svojih stanicah z ujo boriti morali. Veliko tem pride igra na glasoviru „spomenki iz pe odnesenih ^ V vaHa C W i útrinn*^ nrîl^l p)a in î n vain- r o í o* r o W rn on!"» __ rw o nín al as) / ** n íí za po žilo da je bre je v vodo (Bistrico) priletelo in jo zaje- voigre Ernani"; za njo sledí „roza", pesem od prestopivši kakor jezero pohistva K. Šnaider-a, poslovenjena po Fr. Cegnar-u sa m zagradila. V neki hisi je strasni zmaj oginj v dimnik mospev; zanesel, in že se je přijelo, pa pogumin mládenec, hvala Fr. Cegnar-a, v zboru „B u dni ca", gospa napev ilirski z besedami in gospodov péta. sklene mu! je z pomočjó veliko ljudi nja otel. besedo. Bíagodarni namen, izverstni zbor Kakor o potresu so se 5 ur neprenehama poslopja zi- gospodov, ki so se ljudomilo zbrali v njega y in veliko se jih je poderlo. Marsikteri je hotel pa ka- y bale pustne veselice popustivši svojiga doma iskati kor od střele zadet je bil odnešen in je le po vsih šti rih in po dolgim mučenji z mnogo žive želje po dolgo odlaševani gospa dosego, in in nagibov, da bo glasbina dvorana polna, 5? besedi", je troje gotovo cez m cez in da se bo lepa betvica nabrala za nesrečnike, praskanim obrazam in za ktere se je po mnogoverstnim blagim prizadevanji razoglav nazaj prilezel. Ravno je vesela družba Bi- že scer dokaj nabralo, ki pa bojo vunder še vsaki dar stricanov z urnimi konjici proti domu derdrala y ko jih hvaležno sprejeli in ga tudi potřebovali. Včeraj s je kake pol ure delj ar nevihta napadla, v enim je odbor Krajnskih deželnih stanov poklonil gosp trenutku vozove vzdignila in jih po z raku ukaje delječ c. k. d eželnimu poglavarju grofu Chorinski-mu odnesla. Razkropljeni se hotli sterniti. nekteri tudi kake reci rešiti vender ne hudo razbiti Jjudjé so stonj pa za y kdor je le nekoliko glavo vzdignil, se je preku kot no vi mu predsedniku deželniga odbora po poelednjim ukazu cesarskim. Ljubljane. C. k. distriktna komisia zavarvanja ceval in prekuceval, da se je zopet z vso mocjo tal ognja za okolico Ljubljansko je prosila, v poslednjim listu poprijel. Previdni in borje vajeni možje prepričani, da „Novic" naznanjeni zavarovani znesek pogorelcov v ni nobene reci resiti mo in da j njih ivljenje v Podgorici, kteriga so zavarovanci na 1400 fl. veliki nevarnosti. so sosed s sosedam roke sklenili z združeno močjo pihane poiskali in se tako skle povedali, na 800 popraviti, ker le za toliko, in ne za 1400 fl. so imenovani 4 kmetje svoje poslopja zavaro- njeni pri tleh proti domu plaziti jeli. Ko je marsikteri vali. C. k. okrajno poglavarstvo v Ljubljani l.marcal852. oslabljen svojiga soseda spustil, je bila veriga razter- _ gana — in udje so bili na vse kraje razmetani. V takim neizrečenim terpljenji, ktero je več ur terpelo , so v iiepopisljivi podobi h ljudém prišli. Zalostno je bilo druziga dné viditi, kako so vozniki ostanjke voz, deskarji kakor pleve raznesene deske pobirati, in kako so ubozni parobrodov jih je spremilo posestniki okoli svojih kakor od ognja razkritih in raz djanih poslopij klavarno hodili in zdihovali. Velik TXoviéar iz mnogih hrajev 28. februarja ob 5. uri zjutraj so se podali cesar po parobrodu „Luciai; iz Tersta v Benedke; še troje Ministerstvo je zapove tavzent gold kod godba prebivavcam je i kteri t t P dalo za ( v k 5 da tišti denár, ki se nabere iz k s t n e I policijske pregrešk zin (štrafin ima prihodnj ir e» za od jeseni stradaj o in se prihodnjo jesen tudi dobre le uboge tište soseske priti, v kteri se je oljo slabe letine že pregrešek primeril; dosihmal so se odrajtovali ti denarji v t kase Da se tišti kraj carj ki so ze _ y skiga deževja in prezgodnje zime ni bilo mog ozi tine nadjati ne morejo, ker jim zavoljo silniga jesen- preklicani, hitreje pomanjšajo , je dovolilo ministerstvo denarstva cesarskim kasam , da od dobro znanih ter-govcov kakor tudi od druzih ljudi, ki se za povračilo zavežejo, smejo plačila s krajcarji v večih zneskihspre- mine, ktera sama jim nekoliko rodi, vsejati se nam lakota bliža y tako i da y ako nas Bog na kako V • lz Ljubljane. Domaćim in vunanjim da slo- jemati, če se jim v žakljih izročijo s pripeti za kd vensko društvo na znanje, da bo prihodnj i petek znanilnim listam imena, (navadni čas za filharmoniške koncerte) zvečer ob krajcarjev je v žaklji, in kt jih je dal, za kolik sedmih v glasbeni dvorani v Križankih (im deu- krajc. ali vinarji) Na D u n a j delaj (krajcarji pol tschen Ordenshause) s pripomočjo slavniga filharmoni- dežnike (marele) iz gute perche škiga društva napravilo slovensko besedo, ktere včs imajo navado, da pust prav hvaljene V Parizu d s cvetlicami okincani cisti dohodek je namenjeu našim po hudih nevih- pustnig vola z veliko slovesnostjo po celim mesta tah lanjskiga leta nesrečnim bratam na No- okoli vodijo; cele trume ljudi ga spremljaj Napoleon tra nj skim in Dole n ski m. Vdeležilo se bo darne besede da zamoremo blago je pustno nedeljo opoldne sprejel njegoviga vodnika prav mnogo se izverstniga slavnih gospa in gospodov, tako prijazno Novi predsednik Angleškiga ministerstva večera veseliti. Zbrale so lord Derby je unidan rekel : Napoleon je sicer miroljubne reči v predmet, to je, take, ki jih se natore, pa je vunder bolj se tudi le nove nismo v Ljubljani očitno slisali. Zacel se bo pervi pripravljamo da se za mogoco Pravda pravice sv. b o ž j ojsko ba oddelk besede s slavno znano ouverturo od A. v Jeruzalemu je tako sklenj Emila Titel-a zloženo po slovanskih napevih; vére cnake pravice do nje za to sledi začetni govor, ki je včs pri praven na- pogodbo poterdil da imajo vse kristjanske le proti temu je sultan Pri poslednji štetvi ljudstva v 8 menu besede ver 1 i ga y namreč krasna pesem Kos eskiga mo z a íí y> od okrajnah Jeruzalemsk fs poglavarstva sejezvedilo y „modre (plave) in černe očí", ki jo bo pél spá in gospodov, po ti pride pesem Winter-a daje ondi moskih, ki dávek placujejo stanovavce štejejo) muhamedansk kór go le taki se 135.000 v « V v V t * A J MV J' VI «VI ^ v 4ÍM ^«.WAIV » t v/ v ^ " ^J ^J " J ---—-------------- za to sledí samospev „vesol- kristjanov 12.462, judov 1079; v Jeruzalem f sa Hi mu svetu" našiga Miroslava Vilher-a pride » lahko noc" V. Lisinskoga y po ti mim je 23.000 stanovavcov ; med temi je kristianov peterospev go 7488 jud 3580, ptoj 2000 Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.