ISSN 7704-0198 NOVO V ORMOŽU Avto Jerenko FRANC JERENKO S.p. PODRUŽNICA ORMOŽ e TRGOVINA Z AVTOMOBILSKIMI REZERVNIMI DELI, Varaždinska c. 4 Telefon: 02/740-000-1 Transporter Krpan PLUS! Brez DDV!* • Trojna uporabnost i ^^ • 5 ali 6 sedežev Izbira je Vaša. Gotpodarika • Bogata serijska oprema vozila Dominln d.o.o., Zodnižni trg 8,2251 Ptu{ TEL.: 02/788-11-50 CHRYSLER 'Jeep AVTOSERVIS in TRGOVINA DOMINKO Dominko A. s.p., Ptuj, Ob sludenčnici 4 Telefon: 02/788-11-10 S Ptuj, 2. novembra 2001, letnik LIV, št. 44 - CENA 190 SIT TA TEDEN / TA TEDEN te moralno? Cestok-rat poslušamo ali h^-remo misli, da se posamezniki ali skupnosti ne obnašajo v skladu z moralnimi normami, da si na osnovi svoje legitimne moči prisvajajo ugodnosti, ki jih navadni smrtniki niso deležni, da se ustvarjajo razlike, ki niso moralne (nravstvene, etične). Kaj je torej morala (etika, nrav)? Definicija pravi, da je morala skup običajev in pravil, ki so po sodhi neke skupine ljudi ali družbene skupnosti najbolj primerni in pravilni za medčloveške odnose in človeško družbo. V moralni zavesti ljudi se odražajo družbene potrebe, ki imajo prednost pred osebnimi potrebami, željami in nagnjenji. Gre torej za opredeljevanje dobrega in določanje najvišje vrednosti temeljnega smisla življenja in temeljnih ciljev humanizacije družbe in človeka. Te najvišje vrednote so običajno zapisane v ustavah domala vseh držav in naj bi kot take opredeljevale tudi medsebojne odnose, ki se urejajo z zakoni, ki morajo biti v skladu z ustavo. Prejšnji teden je v skupni radijski oddaji vsej slovenskih lokalnih radijskih postaj sodeloval predsednik slovenskega parlamenta Borut Pahor in poslušalci so ga "gnjavili" z neprijetnimi vprašanji o neenakosti državljanov Slovenije, veliko očitkov je letelo na enoletno dobivanje plače bivših poslancev in ministrov. Predsednik je odgovarjal, da takšnega zakonskega določila ni sprejel ta parlament, ampak predhodniki, da pa sedaj nočejo drezati v ta določila, da državljani ne bi imeli občutka, da se poslanci ukvarjajo sami s seboj. Gladko se je izmazal. Pozabil pa je povedati, da je ta parlament odobril trem bivšim poslancem dodatno leto prejemanja poslanske plače, ker so pač pred penzijo. Če bi to bilo mogoče za vse slovenske smrtnike, z moralnega stališča ne bi bilo nič narobe, pa seveda ni tako. Takšnih krepostnih (tudi to je eden od izrazov za moralo) rešitev najdemo pravzaprav v vseh porah našega delovanja -od gospodarstva, zdravstva, šolstva, policije in vojske do politike, ki takšno stanje pravzaprav ustvarja. Poenostavimo: v imenu morale je ^ vse mogoče. Neskončen hi bil spisek / ' moralno spornih dejanj najbolj civili- /?l<>{ 'i zaciisko razmtih. družb. ' JURŠINCI / ŠOLSKI KOMPLEKS DOBIVA ZAKLJUČENO PODOBO Nova podoba šole Skoraj dvesto let stara šola v Juršincih je z novo telovadnico dobila novo podobo. Kljub temu da bo do dokončanja investicije potrebno nekaj časa še počakati, so na šoli prepričani, da bo nared, ko bo šola prešla na devetletni program, za kar se že vsebinsko pripravljajo. V letošnjem letu želijo na šoli popestriti prireditvene aktivnosti, ki bodo potekale vse do maja, ko {ola praznuje svoj dan {ole. Učencem. stflr{em in kra- janom bodo pripravili številne glasbene koncerte, zanimiva pa bo tudi predstavitev šole v nemškem in angleškem jeziku. cl Telnundnim ncnnune čnle Jurčinri ie 7e nnd streho. Fo+o* Knlnrir Spomini so za trenutek ponovno oživeli ... Foto: Majda Goznik PTUJ / ŠEST UR NASTOPOV LJUBITELJSKE KULTURE Maraton ljubiteljskih kulturnikom V soboto je Območna izpostava Sklada za ljubiteljsko kulturo Ptuj pripravila kulturni maraton. Nastopilo ie kar 32 skupin liubiteliske kulture. Folklorna skupina Bolnišnice Ptui na kulturnem maratonu. Foto: M. Ozmec Predstavili so se pihalni orkestri, pevski zbori, folklorne skupine, ljudski pevci in godci, tamburaši in igralci. Kulturni maraton je tokrat prvič potekal na Novem trgu, prisluhnili pa so mu številni slučajni obiskovalci, ki so se v soboto mudili na Ptuju. Od devete do petnajste ure je pred Mercatorjevo blagovnico in Perutninino restavracijo donela pesem in glasba in dobrega razpoloženja ni zmotilo niti hrupno bližnje gradbišče (v bližini namreč preurejajo nro- dajalno Mladinske knjige) in ne vrtiljak (tik za nastopajočimi je namreč dovoljenje za obratovanje dobil lastnik vrtiljaka in je svojo »pravico« uveljavljal vsem nastopajočim navkljub). Kulturni maraton je prejšnja leta potekal ob martinovanju, tokrat so se organizatorji odločili za sončen oktobrski dan - in imeli srečo z vremenom. ef PTUJ, Ormošl«i œsta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAIVIO MONTIRAMO - GARANTIRAMO PO NAŠIH OBČINAH KIDRIČEVO: J. Deželak ni prepričal svetnikov o gradnji vojašnice STRAN 3 PO NAŠIH OBČINAH LENART: Ob~anom prijazna občina STRAN 8 PO NAŠIH OBČINAH VIDEM: Uredili spominski park STRAN 6 ŠPORT JUDO: Juršinčani korak do prve lige STRAN 27 9770040197039 DRAVSKO POLJE / ZLOZBA ZEMLJIŠČ NA 463 HEKTARJIH Leta2003kmetovanje na novih parcelah Na Dravskem polju, na območju vasi Stražgonjca, Pongr-ce, Šikole in Starošince, se pripravlja zložba zemljišč na površini 463 hektarjev. Vse obdelovalne površine Dravskega polja na tem območju merijo okoli 1.600 hektarjev. Ker želijo vse te površine zaokrožiti v večje obdelovalne parcele, so območje razdelili na štiri komasacijska območja. Najprej je na vrsti komasacijsko območje 1, uspešni zložbi na tem pa bodo sledila tudi druga območja. Osnovni cilj zložbe je omogočiti boljše in ekonomsko zanimivejše kmetovanje na večjih, zaokroženih kmetijskih kompleksih. Zaokrožena posest daje tudi možnosti namakanja, čeprav strokovno mnenje namakanju tega dela Dravskega polja ni naklonjeno, saj so tla prodnata, pod površino so nahajališča pitne vode, obenem pa je namakanje za večino poljščin stroškovno vprašljivo. Toda o tem bodo odločali pozneje, ko bodo za to morebiti našli ustrezno strokovno rešitev. Udeležencev v komasaciji na omenjenih 463 hektarjih je veliko, še večje je število parcel, ki bodo vključene. Sedanje so majhne, vse od 10 arov naprej. Po izvedeni komasaciji jih bo bistveno manj, zato paabodo seveda mnogo večje in primernejše za obdelovanje. Na sestankih v dveletnem obdobju, odkar potekajo priprave na komasacijo, so ugotavljali interese vseh lastnikov parcel na tem območju. Dogovorili so se, da bodo v prvi vrsti upoštevali interes lastnikov manjših površin, da jih bodo dobili čim bližje domu, večje obdelovalne površine pa bodo lahko Predsednik Odbora za kmetijstvo v občini Kidričevo in predsednik komasacijskega odbora Milan Unuk AKTUALNO Ali ptujska oblast skriva dokumente? Poslanka Lidija Majnik je na tiskovni konferenci v ptujski Mestni hiši 22. oktobra, ko je predstavljala rezultate usklajevanj, ki jih je imela v svoji poslanski skupini glede proračunov za leti 2002 in 2003, med drugim povedala tudi, da bi lahko na nekaterih področjih naredila več, če v mestni občini Ptuj ne bi ljubosumno skrivali nekaterih dokumentov. O tem ptujski župan Miroslav Luci: "Zakona o lokalni samoupravi določa, da so organi občine na zahtevo poslanca le-temu dolžni dati pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v volilni enoti. Lidija Majnik je hkrati tudi članica mestnega sveta, seje sklicujemo ob ponedeljkih in ji tako omogočamo, da se jih udeležuje in se tako najlažje seznanja s problematiko v mestni občini. Prav tako je potrebno pojasniti, da ima poslanka pisarno v stavbi občinske uprave MO Ptuj, kar pomeni, da lahko v času, ko je v njej prisotna, od kogarkoli v tej stavbi zahteva potrebne podatke. Ne more pa samo pričakovati, da ji bomo vse, s čimer se občinska uprava ukvarja, posredovali na mizo, informacije je potrebno tudi iskati. Tudi v MO Ptuj nismo zadovoljni s predlogom državnega proračuna za naslednji dve leti. Glede na to, da je naša poslanka iz vrst LDS, smo seveda pričako- vali, da bo za našo občino lahko storila več. Tako pa je že iz njenega izvajanja na tiskovni konferenci razvidno, da amandmaje vlagamo s pomočjo drugih poslancev s Ptujskega, ki jim jih ona samo pomaga pripravljati, ne doseže pa nato, da bi bili amandmaji, ki so za Ptuj pomembni, tudi izglasovani s pomočjo njenih strankar- Miroslav Luci, župan mestne občine Ptuj. Foto: CG skih kolegov. Ali ne tiči ravno v tem grmu zajec? Spoštovana poslanka je prevalila odgovornost na mestno občino Ptuj, saj ob uveljavljenih poslancih iz svojih vrst ne more doseči več?! Se je čas in pričakujemo, da bomo ob medsebojnem sodelovanju skupaj za Ptuj naredili več." MG tudi nekoliko oddaljene od vasi. Že v začetku postopka je bilo potrebno podpisati izjave o strin ja-nju z izvedbo komasacije. Pogoj za začetek postopka je bilo strinjanje 80 odstotkov udeležencev, kar je bilo zagotovljeno. Kljub temu se je devet posameznikov pritožilo; sleherno pritožbo je bilo potrebno obravnavati in se z ljudmi pogovoriti ter najti soglasje. Ob tako rekoč stoodstotnem soglasju udeležencev bo država pokrila vse stroške komasacije, ki bodo znašali 63 in pol milijona tolarjev. Gre predv- sem za stroške meritev in vpisov novih parcel v zemljiško knjigo. Po komasaciji bo nastalo tudi nekaj novih cest, kar pa bodo reševali na občinskem nivoju, morda bo še kaj primaknila tudi država, saj je potrebno urediti ceste, ki bodo ustrezale prometu z velikimi in težkimi stroji. Kot pravi predsednik komasacijskega odbora Milan Unuk, je za izvajanje razmeritev izbran Geodetski zavod Maribor, investicija pa bo tekla prek Kmetijske zadruge Dravsko polje Lovrenc. Geodetski zavod je že začel pripravljalna dela, tako da bodo v zimskem času opravili preverjanje parcel vsakega posameznega udeleženca, na pomlad pa bodo začeli konkretne razmeritve. Geodetski zavod zagotavlja, da bo svoje delo opravil v prihodnjem letu, medtem ko bi leta 2003 vsak udelženec v komasaciji že obdeloval svojo novo parcelo. Nato bo sledilo komasacijsko območje 2, ki zajema Zgornje in Spodnje Jablane, Cirkovce in verjetno del Dragonje vasi. Caka jih torej še precej dela in skrbi, toda kot poudarja Milan Unuk: "Ce smo začeli, moramo zložbo našega Dravskega polja pripeljati do konca!" J. Bračič MARIBOR / ODPRLI TOVARNO VOZIL Nekoi TAM, danes Tovarna vozil Maribor Na tleh nekdanjega TAM-a v poslovni coni Maribor-Tezno so sredi prejšnjega tedna odprli Tovarno vozil Maribor. V novoustanovljenem podjetju - trenutno je še v lasti Slovenske razvojne družbe - bodo proizvajali avtobuse, zglo-bne traktorje in namenska vozila blagovnih znamk TAM in MARBUS. Gre za eno večjih letošnjih investicij v mestu ob Dravi, vredno 3,16 milijarde tolarjev, sredstva zanjo pa je zagotovila Slovenska razvojna družba od prodaje Tamove-ga premoženja. Uradne otvoritve sta se ob predsedniku Slovenske razvojne družbe dr. Marjanu Rekarju od vidnejših gostov udeležila le mariborski župan Boris Sovič in podžupan mag. Jože Protner, kar znova kaže na odnos države do mariborskega gospodarstva. V Tovarni vozil Maribor nameravajo po besedah direktorja Borisa Gazvode v prvem letu poslovanja ustvariti okoli 4,26 milijarde tolarjev prihodkov ali proizvesti 100 avtobusov, 110 tovornih vozil in 140 zglobnih traktorjev. "Proizvodnja ne bo konfekcijska, ampak namenjena znanemu kupcu," je dodal Gazvoda, ki tržne niše na evropskem trgu vidi predvsem v proizvodnji majhnih in srednje velikih avtobusov (mini- in mi-dibusov), s čimer načrtujejo ustvariti enoodstotni tržni delež v Evropi. V Tovarni vozil Maribor se dobrih rezultatov nadejajo od tržišč Bližnjega Vzhoda, kjer je TAM nekoč že bil prisoten, načrtujejo pa tudi proizvodnjo vojaških vozil za Slovensko vojsko v višini 13 milijonov nemških mark. Celotni prihodek naj bi v naslednjih štirih letih povečali na 11,20 milijarde tolarjev, število zaposlenih pa s sedanjih 170 na 320. Dr. Marijan Rekar, predsednik Slovenske razvojne družbe, je poudaril, da novoustanovljeno podjetje predstavlja še zadnji poskus oživljanja nekdanjega TAM-a, hkrati pa tudi moralno obvezo do Maribora. SRD ostaja lastnica podjetja do konca leta, premoženje pa nemeravajo že v kratkem prodati zaintere- Danes na tleh nekdanjega TAM-a deluje 96 pravnih oseb, ki skupaj zaposlujejo 2500 ljudi, do konca leta pa naj bi jih zaposlili {e 500. Naprodaj ostaja {e okoli 15,5 milijona mark vredno Tamovo premoženje. siranim pooblaščenim investicijskim družbam. O vrednosti premoženja dr. Rekar ni želel govoriti. Ali bo novo podjetje Mariboru povrnilo sloves nekdanjega TAM-a, je težko napovedovati, dejstvo pa je, da bodo novi lastniki, znani januarja prihodnje leto, zahtevali napovedane poslovne rezultate. In če ti bodo, se po besedah sedanjega direktorja TVM Borisa Gazvode ni treba nikomur bati za prihodnost. Še najmanj zaposlenim, ki so prejšnji teden že nastrpno čakali svojo plačo in jo tudi dočakali tri ure pred uradnim odprtjem. Anemari Kekec Še pogled v zgodovino: Temeljni kamen za TAM je bil položen leta 1945, ko je takratna vlada ustanovila Tovarno vozil Maribor - Tezno. V času nekdanje Jugoslavije je veljal za največjega proizvajalca vozil v državi in hkrati nosilca razvoja celotne regije. Na približno 10 hektarjev velikem zemljišču je bilo zazidanih 240 tisoč kvadratnih metrov površin, tovarna pa je v svojih najboljših letih zaposlovala blizu 9 tisoč delavcev, skupaj s kooperanti pa je kruh dajala 15 tisoč ljudem. Težave v poslovanju TAM-a je bilo opaziti že sredi osemdesetih let, po besedah dr. Marjana Re-karja naj bi jih povzročila predvsem neustrezna politike podjetja. Sledili so številni poskusi oživljanja, a žal neuspešno, na cesti je bilo vse več ljudi. 2. junija 1996je TAM dokočno doživel stečaj. VITOMARCI / Z OKTOBRSKE SEJE OBČINSKEGA SVETA Bo bar Lipa moral zapreti svoja vrata Svetniki občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah so na 24. redni seji sveta, ki je bila konec prejšnjega tedna, po hitrem postopku potrdili odlok o spremembi letošnjega proračuna. Do sprememb je prišlo na področju investicij, saj so te zahtevale več sredstev, kot so jih načrtovali. Dražji od načrtovanega sta po besedah župana Francija Krepša gradnja čistilne naprave za novo osnovno šolo ter modernizacija cest. Svetniki so na svoji zadnji seji potrdili še spremembe in dopolnitve odloka o organizaciji občinske uprave, kot jih predvideva Skupna občinska uprava Ptuj, ter razpravljali o poslovanju prostovoljnega gasilskega društva Vitomarci, ki je zaradi nakupa novega vozila v finančnih težavah. Svetniki so menili, da je občina svoje obveznosti v višini 2,5 milijona tolarjev poravnala, zato bodo morali gasilci svoje težave prebroditi sami, tudi z izterjavo obljubljenega denarja s strani občanov. Pod točko pobude in vprašanja se je andraški občinski svet tokrat najdlje zadržal pri raz- pravi o baru Lipa, ki občini dolguje za več milijonov tolarjev neplačanih najemnin, in sklenil, da mora bar svoje obveznosti poravnati do 2. novembra, sicer ga bodo iz občinskih prostorov izselili. Svetniki so minuli petek obravnavali tudi predloge za občinska priznanja in sklenili, da najvišje priznanje - grb občine Sveti Andraž - podelijo preminulemu Ferdinandu Plo-ju, priznanji občine pa še Društvu upokojencev za aktivnosti pri gradnji doma ter vitomar-škemu kulturno-umetniškemu društvu, ki letos praznuje 110-letnico delovanja. ak ILIRIKA - BORZNOPOSREDNISKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR Delnice gor, PID-i dol Tečaj! z ljubljanske borze so v preteklem tednu v povprečju močno naraščal!, tako da se je slovenski borzn! indeks (SBI20) povzpel vse do 2026 točk, kar je 1,9 odstotka višje kot na začetku tedna. Nasprotno so tečaj! pooblaščenih investicijskih družb v povprečju rahlo padli, indeks PIX pa se je znižal s 1537 na 1533 točk. Največje poraste tečajev od večjih družb smo pretekli teden opazili pri Istrabenzu (5,75%), Luki Koper (3,66%), Pivovarni La{ko (3,39%), Banki Koper (3,28%). Najve~ji padec pa je tednu, ki je za nami, doživela delnica Tehnou-niona, saj jim družba BMW AG iz Munchna ni podalj{ala uvozni{ke pogodbe, ki je bila sklenjena do 31.12.2001. Ta pogodba je za Te-hnounion predstavljala dobro tretjino vseh prihodkov. V torek naj bi največji lastniki Banke Koper, Istrabenz, Intereu-ropa in Luka Koper z italijansko banko SanPaolo IMI podpisali okvirno pogodbo o prodaji delnic Banke Koper. Cena za delnico naj bi bila med 101 in 104 tisoč tolarjev. Na začetku prihodnjega tedna se bosta tako morala sestati nadzorna sveta Luke Koper in Is-trabenza, ki morata dati soglasje k prodaji. Po podpisu okvirne pogodbe morajo Italijani v 24 urah na{o Agencijo za trg vrednostnih papirjev obvestiti, da nameravajo prevzeti Banko Koper. Ponudba za prevzem mora biti skladno z zakonom o prevzemih izdana najpozneje v mesecu dni po tem obvestilu. V okvirni pogodbi naj bi bilo določeno, da bodo trije največji delničarji takoj prodali 51% delež Banke Koper, za druge deleže pa naj bi veljala opcija put. Okvirna pogodba pa naj bi tudi določala, da se ime Banke Koper ne bo spremenilo vsaj prihodnjih pet let, banka pa naj bi ostala v tem času samostojna pravna oseba. Posel lahko propade, če k prodaji oziroma nakupu Banke Koper ne bosta dala soglasij guvernerja Banke Slovenije in Banke Italije. Družba Lek s Kitajsko posluje že od leta 1984, v preteklem tednu pa so tam odprli tudi svoje predstavni{tvo. Z njim bodo utrjevali odnose z lokalnimi partnerji, predvsem pa računajo na od 20 do 30 odstotkov večjo porabo amoksiklava kot sedaj. Kitajski farmacevtski trg je eden največjih v svetovnem merilu z visoko stopnjo rasti. Po ocenah analitikov je bila v letu 2000 letna rast 15-odstotna, v Evropi pa le 6 do 7. Delničarji Domela so na skup-{čini sklenili povečati kapital podjetja za 38 milijonov tolarjev. Nominalna vrednost delnic bo 1.000 SIT, njihova prodajna cena pa je 3.060 SIT. Z novimi delnicami bo Domel izplačal lastnike Co-rone. Za prevzem so se odločili, ker Corona že zdaj za njih izdeluje elektromotorje, to proizvodnjo pa nameravajo {e povečati. Nasploh pa so v Domelu v prvih devetih mesecih naredili za 13% več izdelkov kot v istem obdobju lani in ustvarili 12% več prihodka. Boštjan Plibersek, Ilirika borznoposredniška hiša, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Kiemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-12. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO KIDRIČEVO / J. DEŽELAK NI PREPRIČAL SVETNIKOV O GRADNJI VOJAŠNICE Pisma o nameri (še) niso podpisali čeprav je na 24. redni seji sveta občine Kidričevo sodeloval tudi sekretar v ministrstvu za obrambo Janko Deželak, svetnikov ni uspel prepričati, da bi občina Kidričevo podpisala pismo o nameri o gradnji sodobne vojašnice s pripadajočo infrastrukturo v Apačah. Načelno so se z njegovo vsebino sicer strinjali, vendar zahtevajo nekaj dopolnitev. Vojaški kompleks v Apačah naj bi se razprostiral na 120 hektarih, v njem naj bi se usposabljalo 1500 vojakov, projekt, ki naj bi ga sklenili v treh letih, pa naj bi veljal več kot 10 milijard tolarjev. Posebej razgibana je bila seja predvsem v prvem delu, pravzaprav pa se je razprava razvnela že pri obravnavi samega dnevnega reda, saj so na predlog svetnika Milana Unuka zaradi prisotnosti Janka Deželaka, sekretarja v ministrstvu za obrambo, prenesli na prvo mesto obravnavo podpisa pisma o nameri. Na predlog svetnika Zvonimirja Holca so iz obravnave umaknili delovni gradivi odloka o prenehanju veljave odloka o varovanem gozdu v okolici Tovarne glinice in alu- minija Boris Kidrič Kidričevo ter odloka o razglasitvi gozdov s posebnimi nameni v občini Kidričevo. Na predlog svetnice Marte Pinteric in svetnika Voj-teha Rajherja pa so z dnevnega reda umaknili tudi nameravano obravnavo rebalansa letošnjega občinskega proračuna. Ta je predvideval dobrih 755 milijonov prihodka in 961 milijonov odhodka oziroma 206 milijonov proračunskega primanjkljaja. Po dokaj vročem in politično začinjenem uvodnem delu pa so Izvedeli smo TEDEN SOLIDARNOSTI Od 1. do 7. novembra bo v Sloveniji potekal že tradicionalni teden solidarnosti v organizaciji RK Slovenije. Ob tem bodo 56 območnim združenjem razdelili 20 tisoč paketov z živili oziroma 200 ton pomoči v živilih, ki so jih zbrali v akciji Nikoli sami. V letošnjo akcijo se je vključilo skoraj 38 tisoč donatorjev, skupaj so zbrali čez 80 milijonov tolarjev. Ptujsko območno združenje RK je v okviru akcije Nikoli sami sprejelo 1123 prehrambenih paketov, ki so jih že razdelili krajevnim organizacijam RK na Ptujskem. SKEPTIČNI DO LTO ^ri Območni obrtni zbornici Ptuj še niso odpravili dvomov o novi turistični organizaciji LTO. Še vedno razmišljajo o tem, ali bi se vanjo vključili ali ne, čeprav so nekateri člani novi organizaciji naklonjeni. Po podatkih, ki so jih dobili iz drugih občin, kjer že delajo LTO, pravega recepta ni. Na ponedeljkovi seji upravnega odbora zbornice bodo pričeli tudi postopke za volitve v letu 2002. Še pred tem pa bodo opravili nadomestne volitve za enega od podpredsednikov zbornice. Seznanili pa se bodo tudi s pripravami na 3. državno srečanje slikopleskarjev, ki bo 30. novembra v mariborski porodnišnici. Z MINISTROM BOHINCEM O DOKONČANJU POLICIJSKE POSTAJE V sredo, 7. novembra, bo mestno občino Ptuj obiskal minister za notranje zadeve Rado Bohinc. Na sestanku z župani občin na Ptujskem, direktorjem Policijske uprave Maribor, komandirjem Policijske postaje Ptuj, načelnikom Upravne enote Ptuj in direktorico očinske uprave se bo pogovarjal o terminskem planu nadaljnje gradnje in dokončanja policijske postaje v Ptuju ter o aktivnostih v prihodnjem letu, ki izhajajo iz Shengenskega sporzuma za mejo s sosednjo Hrvaško na območju UE Ptuj in Ormož. (-OM) SREDI NOVEMBRA ZAČETEK CEPLJENJA PROTI GRIPI Vhigiensko-epidemiološkem oddelku Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor na Ptuju so povedali, da bodo cepivo za cepljenje proti gripi prejeli šele 12. ali 13. novembra. Cepljenje bodo pričeli sredi novembra. TA TEDEN NA PTUJSKI TV v C etrtek ob 21. uri v filmskem kotičku: Zadnji viking. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativni oddaji bodo predstavljeni nekateri najpomembnejši dogodkih zadnjih štirinajstih dni na Ptuju in širše: 22. oktobra je bil odprt mednarodni izpitni center za evropsko računalniško spričevalo ECDL Ivanuša Contactum, v letu 2002 se bo pričela gradnja nove atletske steze, Antonija Krajnc je predstavila svoji najnovejši knjigi, na grajskem hribu so trgali grozdje, kulturni maraton je razgibal sobotno dogajanje na Ptuju, ptujski kikbok-sarji so ponovno dosegli izjemne uspehe, podjetje Olimpic je pripravilo sprejem za lepotice, ptujski župan Miroslav Luci pa je sprejel vedno bolj uspešno ptujsko modno kreatorko Barbaro Plavec Brodnjak, ki se ji je pridružila Mihaela Kukovec, prva spremljevalka miss Slovenije 2001, v novi perspektivi pa se bo predstavil ptujski turizem. Sledili bosta oddaji "Kako biti zdrav in zmagovati" ter o avtomobilizmu. MG osrednji del razprave namenili nameravani gradnji vojašnice v Apačah. Predsednik skupine za pogajanje z ministrstvom za obrambo Jani Baštevc je ugotovil, da v zadnjih petih letih niso na tem področju prišli nikamor. Tudi zaradi tega ne, ker so se venomer menjavali ministri za obrambo. Sicer pa je svetnikom v pisni obliki posredoval ločena mnenja pogajalske skupine, saj sta se dva člana opredelila za podpis pisma o nameri, dva pa sta bila proti. Sekretar Janko Deželak je bil v pojasnjevanju vizije Slovenske vojske, v kar sodi tudi nameravana gradnja vojaških objektov v Apačah pri Kidričevem, zelo jasen in odkrit. Pojasnil je, da naj bi celotna Slovenija imela namesto sedanjih 23 le 4 do 5 učnih centrov za usposabljanje vojske. Njihov cilj je preseliti vse vojaške objekte z mestnih območij, projekt Apače pa je pilotski projekt razvoja bodočega obrambnega sistema v Sloveniji. Posebej je poudaril, da pismo o nameri ni pravno obvezujoče, ampak pomeni le moralno obvezo obeh podpisanih strani. V Apačah načrtujejo gradnjo vojšnice za okoli 1500 vojakov. Njihova sestava bo mešana, prednjačila pa naj bi pehota in pro-tizračna obramba. Kompleks bodoče vojašnice v Apačah naj bi zajel površino okoli 120 ha zemljišč izključno na desni obali Polskave. Ob bivalnih prostorih vojašnice naj bi bili spremljajoči objekti, vežbališče, moderno urejeno strelišče ter objekti za fizično usposabljanje in športne aktivnosti. Celotno investicijo naj bi vojska realizirala v Sekretar Janko Deželak (v sredini) ob županu občine Kidričevo Alojzu Šprahu med prepričevanjem svetnikov o dobronamer-nosti pisma o nameri. Foto: M. Ozmec treh letih, veljala pa naj bi več kot 10 miljard tolarjev. Nekateri svetniki so bili nad tem, kar jim je povedal Janko Deželak presenečeni, saj naj bi bila to zanje novost, nekaterim pa bojda ni povedal nič novega. Iz razprave, ki se je razvila, pa je bilo slutiti, da svetniki načelno pismo o nameri sicer podpirajo, vendar želijo v njem konkretnejše podatke o dejanskih namerah vojske v Apačah. VOJAŠNICA PRINAŠA VEČ DOBREGA KOT SLABEGA Svetnik Božidar Kopušar je pojasnil, da v Apačah živijo z vojsko že skoraj pol stoletja in da je bilo na vojškem poligonu že nekaj smrtnih žrtev, predvsem zaradi pozabljenih ali izgubljenih eksplozivnih sredstev. Zato imajo krajani Apač in okoliških vasi glede gradnje vojaških objektov pač pomisleke. Poleg tega je opozoril, da je PTUJ / NA OGLED STARI ČEVLJI Čevlji, ki zbujajo spomine že od maja potuje po Sloveniji razstava čevljev tovarne Borovo, nekoč jugoslovanskega čevljarskega giganta. Gre za petnajst parov, ki so jih v tej tovarni izdelali od 1930 do 1970 in so le del tovarniške zbirke, ki bo do sobote, 3. novembra, na ogled v Ptuju, ki je predzadnja postaja te zanimive razstave. Kljub skromnosti si jo kaže ogledati tudi, ker je v izložbenem oknu dostopna vsem. MG __________ ------mrm-- Družba za časopisno in radijsko dejavnost RADIO-TEDNII^ d.o,o, RADIO-TEDNIK p,p, 95, Raičeva 6,2250 Ptuj, tel.: 02/749^10, WM to poplavno območje, in zahteval, da ministrstvo za obrambo celoten projekt predstavi tudi krajanom Apač, saj bodo ti še najbolj čutili posledice. Svetnik Milan Unuk je pripombe dopolnil z ugotovitvijo, da so zemljišča, na katerih je predvidena gradnja vojaških objektov, v lasti sklada kmetijskih zemljišč, zato je za agrarno skupnost zahteval 32 hektarov nadomestnih zemljišč. Janko Deželak je namignil, da so v ministrstvu pripravljeni upoštevati 90 odstotkov vseh želja občanov, predvsem Apača-nov, in da bodo vse nejasnosti zapisali v novem, dopolnjenem predlogu pisma o nameri. Izrazil je prepričanje, da bo gradnja vojaških objektov v Apačah krajanom zagotovo prinesla več pozitivnega kot negativnega, saj bo ponudila nove razvojne možnosti, ureditev infrastrukture, oskrbo z električno energijo, telefonijo, javno razsvetljavo, plinsko postajo, vodovod, dovozno cesto, ureditev kanalizacije in gradnjo čistilne naprave, navsezadnje pa tudi kar nekaj delovnih mest. Razpravo o tem so končali s sklepom, da v ministrstvu za obrambo pismo o nameri dopolnijo z omenjenimi zahtevami in odpravijo nejasnosti, o novi vsebini pa naj bi odločali še v prvi polovici novembra. V nadaljevanju seje so po krajši razpravi v drugem branju sprejeli predlog sprememb in dopolnitev občinskega statuta in poslovnika. Po krajši predstavitvi in pojasnilu direktorja znanstvenoraziskovalnega središča Bistra dr. Štefana Čela-na so svetniki ugotovili, da je projekt integralnega razvojnega programa občine Kidričevo -IRPOK - pripravljen skladno z usmeritvami letošnjega razvojnega foruma in da je z nekaterimi dopolnitvami primeren za tisk. Strinjali so se z okvirno vsebino delovnega gradiva treh pomembnih dokumentov: odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ter odloka o koncesicji za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav v občini. Vse tri osnutke dokumentov so dali v javno obravnavo do 15. novembra. Ob koncu pa so se posvetili še nekaterim vprašanjem in pobudam svetnikov. M. Ozmec 5 Mercator Mercatorjeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni nizje cene ±50 Od 29.10. do 4.11.2001 Mandarine 1 kg, Mercator, Ljubljana 1 59,DD Korenje 1 kg, Mercator, Ljubljana 159,00 Pariška klobasa 1 kg/kos. Kras Sežana 687,00 JhiP» . , «E».«» Crunchipssol 175 g, Bahlsen, Magistrat Int. I 93,UU Stelex antibacterial^,^ z razpršilcem 750 ml, Šampionka, Bukovica Zo9,0D LIpbaium-stIk ^^ Krka, Novo mesto 189,00 Sanitetna vata „„„chu 2P0;IIÍ 100 g,Tosama,Vir pri Domžalah 1 89,00 Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne prodajalne. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE JELOVICE / DELOVNO SREČANJE RAVNATELJEV V devetletki birokraiija narasta Prejšnji četrtek, 25. oktobra, so se na Jelovicah zbrali ravnatelji ptujskih, ormo{kih in lenar{kih osnovnih {ol na delovnem sre~anju v okviru priprav na prehod vseh osnovnih {ol na devetletko. Z na{ega podro~ja sta za mentorski {oli dolo~eni Hajdina in Kidri~evo, zato sta ravnatelja teh šol Jože Lah in Brane Tonejc predstavila naloge mentorskih šol, ki jih je določil Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Poglavitne naloge mentorskih šol so organizacija delovnih srečanj, zbiranje odprtih vprašanj v zvezi s prehodom na devetletko, iskanje optimalnih rešitev, hospitacijski nastopi, posredovanje primerov dobre prakse ter poročanje o pripravah na zavod za šolstvo. Ravnatelji so se dogovorili, da se bodo mesečno sestajali na delovnih srečanjih, že na prvem srečanju pa so izpostavili nekatere probleme, ki se kažejo v šolah, ki že delujejo po novem programu. Ugotovili so, da bo v bodoče potrebno večje sodelovanje med šolami v zvezi s kadri (ko bodo zaživele šolske uprave, bodo ravnatelji najverjetneje izgubili nekatere funkcije kadrovanja), opozorili so na nastajajoči problem v prvi tria-di, ko učiteljica prvega razreda spremlja učence do tretjega razreda, vzgojiteljica pa ostaja in se mora vsako leto navajati na sodelovanje z novim učiteljem. Šole, ki že delujejo po devetletnem programu, so opozorile, da se birokracija v devetletki bohoti, saj mora biti pravzaprav vse zapisano, ustrezno arhivirano in na vpogled inšpekcijski službi. V vsakem primeru gre v začetnem obdobju delovanja devet-letke za nekatere probleme, ki Brane Tonejc in Jože Lah, predstavnika mentorskih šol, ter gostitelj srečanja ravnateljev Rajko Jurgec. Foto: Fl se kažejo v nekaki nelagodnosti pri vseh dejavnikih šolskega procesa - učiteljih, učencih in starših, ob praktičnem prilagajanju pa se stvari uredijo. Delo v devetletki je resnično drugačno, učenci drugače sodelujejo, veliko bolj so aktivni kot v osemletki. Ravnatelji so na srečanju izmenjali tudi konkretne izkušnje v zvezi z delom na šoli. Gostitelj srečanja je bil ravnatelj majšperške šole Rajko Jur-gec. Franc Lačen PTUJ / PREMIERA TEATRA III En prišparani jurij Sezono 2001/2002 so ptujski ljubiteljski gledališčniki začeli 25. oktobra v Stari steklarski delavnici s predstavo Seana O'Caseyja Prihranjeni funt ali En prišparani jurij. S predstavo je kot režiser debitiral Boris Miočinovič, igralsko pa so jo oblikovali Oto Mesarič, Franc Simonič, Urška Vučak, Dragica Krajnc in Andrej Cizerl-Kodrič. Zgodba o dveh pijancih, ki želita na poštnem uradu dvigni- ti zadnjega tisočaka s hranilne knjižnici, pa o poštni uradnici, ki je neizprosna pri preverjanju podpisa, krajanki, ki se znajde na pošti kot stranka, in policaju, ki v imenu države poskrbi za javni red in poštarico tudi. Zgodba, ki je tako tragikomično vsakdanja. Pijančka, Oto Mesarič in Franc Simonič, nas dobre pol ure zabavata z neverjetno energijo, ki nas prepriča o ma-liganih, ki jima vladajo. Urška Vučak je prepričljivo upodobila redolju-bno uradnico, ki jo nič ne zmede, če gre za zakon, Dragica Krajnc pa občanko, ki ne želi zamuditi dogajanja in seveda vanj tudi aktivno poseže. Tu je še policaj, Andrej Cizerl-Kodrič, ki nam na koncu, kot so zapisali ustvarjalci predstavo v gledališki list "vrača zaupanje v pravno državo in neoporečno delovanje njenih institucij ...". Videli smo všečno predstavo, ki spravi človeka v dobro voljo in smeh. V celoti gledano je predstava izpolnila pričako-vanja, celo presegla v izredno doživeti iz-povednosti posamez-nih vlog. Upajmo le, da to ni zadnja predstava Teatra III v letošnji sezoni. NaP TEDNIKOVA KNJIGARNICA Ob praznikih -preproste besede Nekaj počitniških dni, košček spomina in kanček slavja - to je teden konec oktobra in v začetku novembra. Po cestah vrvi, na vse strani dežele hitijo sile spomina, ki čez leto pogosto mrejo in želijo s kitami cvetja opravičiti zemeljsko pozabo ali celo kakšno neljubo zamero. Dan reformacije in dan mrtvih, tesno skupaj, kličeta besede, take prijazne in srčne, brez velikega zvena, a s pravo mero spoštovanja in zahvale. Kakor pravi mojstrsko pero spoštovanega pesnika Toneta Pavčka (Deček gre za soncem: pesmi o mladole-tju. Mladinska knjiga, 1998): PREPROSTE BESEDE Treba je mnogo preprostih besed kakor: kruh, ljubezen, dobrota, da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota. Treba je mnogo tišine, tišine zunaj in znotraj nas, da bi slišali glas, tihi, plahi, pojemajoči glas golobov, mravelj, ljudi, src in njih bolečine sredi krivic in vojska, sredi vsega tega, kar ni kruh, ljubezen in ne dobrota. TIŠINE. TIŠINE. .SRCA SAMO NAJ MERIJO ČAS, KAŽEJO POTA. Ta tišina je poklon vsem, ki so v tihotjih onstran. Liljana Klemenčič SLOVENSKA BISTRICA / RAZSTAVLJATA OČE IN SIN REPNIKOVA "Upirati se je treba" Na osmi letošnji likovni razstavi v bistriški galeriji Grad se predstavljata s svojimi slikami slikarja - oče in sin Anton in Janez Repnik z Mute. Oče Anton upodablja na izrazito barvitih slikah življenje plemenitega koroškega Don Kihota, sin Janez pa je njegovo nasprotje, saj odslikava tisti del življenja, na katerega v današnji potrošniški družbi vse bolj pozabljamo. Da bi naključni opazovalec in obiskovalec razstave opazil razliko med obema, ima oče Anton svoje slike razstavljene na desni, sin pa na levi strani galerije. Pred odprtjem razstave, odprl jo je župan dr. Ivan Žagar, je o obeh povedal nekaj besed pisatelj, publicist in umetnostni kritik Jože Hudeček, ki tudi sicer rad pride v Slovensko Bistrico. Razstavo so s petjem pospremili pevci okteta Deseti brat iz Ljubljane, program pa je povezovala Jana Jeglič. Vida Topolovec PTUJ / ZA MIR IN SOŽITJE MED LJUDMI Sotasno razmišljanje o isti temi Na osnovni šoli Ljudski vrt na Ptuju so v okviru projekta skupnosti učencev in učiteljev etike in družbe v šolski avli postavili razstavo plakatov na temo Za mir in sožitje med ljudmi. Gre za sočasno razmišljanje o isti temi vseh učencev na Prireditev so popestrili s kratkim kulturnim programom. šoli, ki so v vseh razredih izdelovali plakate z vsebino spoštovanja vseh ljudi na svetu, ki se želijo miru in težijo k povezovanju in sodelovanju. Razredne skupnosti so izbrale v vsakem razredu po en plakat za šolsko razstavo. Na razstavi je 29 plakatov. Na nižji stopnji so za najprepričljivejšega izbrali izdelek Kaje Jakolič in Ane Brenčič, na višji stopnji pa plakat Neve in Nike Siebenreich. Mentorja sta bila učitelja etike in družbe Ednan Ramadani in Karmen Mlakar. V krajšem kulturnem programu sta nastopili učenki, pianistki Katarina Lotrič in Anja Erbus. Fl PROGRAM 1.11 -15.11.01 Staro gledališko pravilo, da slaba kritika zmeraj škodi in dobra redko koristi, popolnoma drži. Carl Hagemann NASLOV URA DATUM VSEBINA Lutkovno gledališče Ljubljana KEKEC MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Kranju 17.00 19.30 2. petek Organizirano za abonma Ostržek in izven Kekec Je igra o dobri voiji! Lutkovno gledališče Ljubljana KEKEC MARJETKA, STR. 89 gostovanje v K/anju 10.00 11.30 19.30 3. sobota Organizirano za abonma Lutka in izven Organizirano za abonma Račka In izven MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Kranju 19.30 5. ponedeljek GLASBA SKOZI ČAS Predstava za šole In Izven 11.00 e Glasbena učna ura v oblild koncerta. MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Kranju 19.30 D. torek PRINCESKA IN ČARODEJ Predstava za šole In Izven MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Kranju 9.30 11.00 19.30 7. sreda Pravijica o muhasti princeski, ki začara mojstra vseh čarovnij! MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Kranju 19.30 8. četrtek MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Kranju 19.30 9. petek Uprizoritev za provinco In dva mestna igralca! MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Kranju 19.30 10. sobota Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica LIBERTINEC 19.30 12. ponedeljek Komedija o vrtoglavem čaru nevarnega razmerja! ANA IN KRAU, KI JE PADEL IZ PRAVUlCE Predstava za šole In Izven 9.30 14. sreda Čisto prava pravljica o četrtoSoiki Ani in kralju, kije padel iz pravljic! Pa o tem, kako spet najti pot v pravljice! MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Mengšu 20.00 15. četrtek Najboljša komedija leta 2001!!! KULTURA, IZOBRAŽEVANJE RADENCI / STROKOVNO POSVETOVANJE ZVEZE BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE Digitalna knjižnica med vsakdanjikom in željami Posvetovanja bibliotekarskih strokovnjakov običajno razgrinjajo perečo problematiko stroke; letošnje (od 10. do 12. oktobra) je bilo namenjeno digitalizaciji in prihodnosti najrazličnejših medijev v klasičnem knjižničnem sistemu. Referati priznanih strokovnjakov so sprožili številne polemike, saj je digitalna opremljenost slovenskih knjižnic različna, vsem knjižnicam pa so skupne finančne in prostorske težave, kakor tudi vse bolj zaskrbljujoči kadrovski primanjkljaji. talne pismenosti. Praktiki so enotno ugotavljali, da je informacijska oziroma digitalna pismenost pogojena s funkcionalno pismenostjo. Le-ta temelji na tradicionalnih pisnih virih, ki so {e vedno najpogo-stej{i nosilci uporabnih informacij. Nekateri strokovni referati so presegali zmožnosti povprečnih slovenskih splo{nih knjižnic, ki komaj zadovoljujejo informacijske potrebe uporabnikov. Namreč: le malo je knjižnic, kjer bi bilo sistematizirano delovno mesto računalnikarja in le malo je knjižnic, kjer sistematično, postopno, korakoma uvajajo nove tehnologije brez finančnih težav. Tako je Mojca Dolgan Petrič podala referat o merjenju in vrednotenju uspešnosti delovanja digitalne knjižnice; trije avtorji so odkrivali vzorce uporabe spletnih strani knjižnice z metodami podatkovnega rudarjenja, Nada Teržan Herman in Katarina Klemene sta predstavili LEKNET (platforma za digitalno knjižnico); Lenart Šetinc se je posvetil avtorsko- pravnim vprašanjem digitalnih knjižnic (tudi pravniki niso prav pogosto v slovenskih knjižnica, a bodo očitno nujni); Angela Čuk je svoje izvajanje naslovila Elektronske revije in posredovanje znanja. Zelo dobrodošle si bile digitalne baze podatkov z nekaterih področij humanistike in njihova prisotnost v ponudbi knjižnice — predavanje je pripravil Dušan Kolman. Ida Mlakar in Vojko Zadravec iz Pionirske knjižnice Ljubljana sta predstavila problematiko uporabe računalnikov in interneta v mladin- skih knjižnicah, vendar nista ponudila rešitev. Na posvetovanju so bile izvedene tri okrogle mize: Uporabniški servisi v splošnih knjižnicah, Dostopnost elektronskih virov v šolskih knjižnicah, Konzorcij in naročanje elektronskih publikacij. V Radencih pa je bila še skupščina Zveze bibliotekarski društev Slovenije, kjer so bili sprejeti standardi za splošne knjižnice in standardi za šolske knjižnice ter izvoljeno novo vodstvo. Liljana Klemenčič Iz ptujske knjižnice so se posvetovanja udeležile (od leve) Melita Zmazek, Helena Kova~i~ Pižmoht, Liljana Klemen~i~ in Jožica Sajko Pri načrtovanju digitalnih knjižnic se pogosto pozablja, da ne gre zgolj za tehnični, ampak za zahteven socialni koncept. Gre tudi za zelo spremenjen način uporabe knjižnice, pri kateri ni več v ospredju institucija, ampak modus sodelovanja. Kot nosilci razvoja digitalnih knjižnic nastopajo računalni-{ki strokovnjaki, knjižničarji, poklicna združenja in na znanju temelječe korporacije, založniki oziroma informacijska industrija ter politiki. Digitalni knjižnico sestavljajo elementi, ki so deloma že vključeni v avtomatizacijo knjižničnih funkcij, deloma pa jih bo treba {ele osvojiti kot zelo zahtevno in kompleksno inovacijo. Izvleček iz referata profesor- ja Francija Pivca (IZUM Maribor) je vzpodbudil {tevilna razmi{ljanja o dostopnosti informacij, ki vse bolj postajajo predmet ponudbe in povpra-{evanja ter dobivajo čisto ekonomske razsežnosti. Nikakor ni zaželeno sestopanje znanja na povsem finančne nivoje: informacije morajo biti dostopne naj{ir{im množicam. Le-te je nujno informacijsko izobraziti; zraven primernega {olske-ga sistema so v informacijskem opismenjevanju ključne knjižnice, kakor tudi ustanove za vseživljenjsko učenje in podobne. Mlada besedna zveza "informacijska pismenost" je bila na posvetovanju pogosto opu{če-na v dobro najnovej{e digi- PTUJ / DRŽAVNI SEKRETAR CIRIL BAŠKOVIČ - CLAN KNJIŽNICE IVANA POTRČA '"V vsaki knjigi najdem nekaj zase" V sredo, 17. oktobra, je v Ptuj prišel sekretar na ministrstvu za kulturo Ciril Ba{kovi~. Obiskal je Knjižnico Ivana Potr~a ter se udeležil zborovanja Arhivskega društva Slovenije. Ob tej priložnosti je Ciril Baškovič o ptujski knjižnici povedal: "Prevzela me je urejenost in funkcionalnost knjižnice, združitev knjižničarskega in študijskega dela s skrbjo za dediščino. Prav tako imam dobre vtise o tem, kako knjižnica namerava svojo dejavnost razvijati naprej. Knjižničarstvo je v Sloveniji zelo razvito. Uvršča se verjetno v evropski vrh in s tem uspešno nadaljuje dosedanjo tradicijo. Ministrstvo meni, da je knjižničarstvo pomemben dejavnik kulturne identitete ter razvoja človeškega 'faktorja' oziroma kar razvoja Slovenije. Slovenski knjižničarji so strokovno PTUJ / ANTONIJA KRAJNC PREDSTAVILA SVOJO PROZO IN POEZIJO Odstreti koprene nad pojmovanjem ljubezni Prejšnji četrtek je bila v grajskem palaciju kulturna prireditev s predstavitvijo novih literarnih dosežkov Ptujčanke Antonije (Tonke) Krajnc: proznega dela Poiš~i odgovor v sebi in knjige pesmi Ne vem ~e veš. dobro podkovani, knjižnice pa v okviru ne vselej naklonjenih možnosti zadovoljivo opremljene za svoje poslanstvo." - Ali nam lahko zaupate, katero življenjsko preizkušnjo vam je pomagala prebroditi knjiga oziroma knjige? "Nobene se posebej ne spomnim. Resda tudi zato, ker sem v mladih letih zelo veliko bral, sedaj pa z leposlovjem to poskušam ponovno, kolikor seveda dopušča čas. Rad prebiram literaturo, ki je povezana z življenjem in zgodovino. Nazadnje, na primer, sem prebral knjigo Draga Jančarja Pav in jezuit, pred tem Petra Zupana Tri, pred tem slovensko-francosko izdajo Ver-lainovih pesmi." Sekretar Ciril Baškovi~ z ravnateljico ptujske knjižnice Tjaso Mrgole Juki~ - Se spomnite knjige, ki bi lahko bila vaš življenjski moto? "Ne. V vsaki knjigi najdem kaj zase. Knjige berem z vidika, kaj mi odprejo in novega izzovejo v meni. Morda bi ob tem izpostavil knjigo Umberta Eca Ime rože, saj sem imel vtis, da sem ob njej prvič dobil živo podobo, da srednji vek ni samo nekaj 'temnega', ampak intelektualno in življenjsko živopisna doba." Boštjan Koražija Prozno delo z naslovom Poišči odgovor v sebi govori o ljubezni med pravim moškim in pravo žensko, o čuteči ljubezni, povezani z naravo, ki tudi sicer zapolnjuje Tonkino vzbur-janje in občutenje. H knjižici je uvodne misli dodala mag. Irena Kopač, opremljena pa je s slikami akademskega slikarja Rada Jeriča iz Maribora. Tudi k pesmim z naslovom Ne vem če veš je uvodne misli prispevala mag. Irena Kopač, slike pa Rado Jerič. V pesmih se odražajo misli, čustvovanja, poslušanje svojega srca skozi sprehod v naravi, ki kot sončni žarek zapolnjuje našo dušo in nam daje upanje za naprej. Poezijo Antonije Krajnc poznamo že iz knjižice pesmi Pol- nost, praznina iz leta 1998, še prej, leta 1994, pa je izdala razmišljanja o alternativnih pristopih do zdravega življenja z naslovom Iskanja. Tonka Krajnc je bila rojena v Dubrovniku, kjer je študirala turizem, v Zagrebu pa ekonomijo, sedaj živi na Ptuju, zaposlena pa je v Vitalu v Kidričevem. V prostem času se ukvarja z alternativnimi vedami, rdeča nit njenega življenja pa je ljubezen. Na prireditvi na ptujskem gradu je uvodoma govoril direktor ptujskega muzeja Aleš Arih, ki je posebej naglasil Ton-kino zavzetost, da piše v slovenskem jeziku, ki zanjo ni materni jezik. V svojem le-porečju je o ljubezni govoril Antonija Krajnc. Foto: Fl tudi ptujski podžupan Ervin Hojker, v kulturnem programu pa so nastopile Kresnice, ženski pevski septet, ter violinski duet, ki sta ga sestavljala Zorka in Zmago. V ponedeljek je Tonka nastopila v literarni areni v stari steklarski delavnici; pogovor z njo je vodila Nataša Petrovič. Franc Lačen GLEDALIŠČE PTUJ / SIZIF NA BEGU - PREMIERA V ANGLESKEM JEZIKU Pred iem bi lahko bežal bog? Mlad avtor Sekumady Conde in zrel igralec Zvone Funda sta se podala na pot življenja in nemo~i, na pot ve~no tr-pe~ega ~loveškega vsakdanjika (Sizif je zaradi preziranja bogov in sovraštva do smrti oziroma strastne ljubezni do življenja dobil kazen neskon~nega valjenja skale, ki se mu je pod vrhom odkotalila v grabo) in skušala v angleškem jeziku izpovedati to, kar sta v aprilu v slovenski verziji že posredovala ptujskemu ob~instvu. V tem primeru gre za dobro učno uro preverjanja uporabnega poslušanja angleškega jezika v normalnem neumetelnem jeziku. Mlademu avtorju (star je bojda enaindvajset let, delo pa naj bi nastalo pred petimi leti) gre v razmišljanju resnično čestitati, saj ne verjamem, da bi si avtor imel možnost ogledati (Sizifovo) delo mnogih današnjih delavcev ob tekočem traku (osem ur zgolj tri operacije ali še manj, kot robot) in pri svojih najstniških letih (ko je delo nastalo) nakazati bit našega življenja v begu. Da, v begu - ampak kam? Nikamor! Pred ničemer ne boste zbežali, bežali boste pred begom. Kot že povedano, predstava nudi dobro učno uro angleškega jezika, ne zgolj za dijake, ki so ob premieri bili bolj ali manj edini gostje, ampak vsem, ki želijo v praksi preizkusiti svoje šolsko pridobljeno znanje angleščine (ki je z ameriško svetovno prevlado postala svetovni jezik). Hvalevredno je, da ptujski teater omogoča mladim avtorjem, da se afirmirajo in se vklopijo v slovensko dramatiko, v tem išče tudi svojo identiteto in potrjuje kakovost s predstavami, kot so Marjetka, ki gostuje po domala vseh krajih Slovenije. Redni repertoar ptujskega gledališča in "Ob program", ki je popestritev rednega programa in ga ptujski profesionalni gledališčniki izpeljejo z mini- i I 4 ^ Zvone Funda kot Sizif. Foto: Ajda Es malnimi dodatnimi sredstvi, je nedvomno več, kot smo ob ustanovitvi želeli doseči s poklicnim gledališčem na Ptuju, gledano s strani preprostega občana, ki s svojim davčnim deležem sodeluje v tem procesu, pa premalo, saj mu ne nudi predstav, ki bi ga zanimale. Fu-čka se mu za Sizifa, saj je sam Sizif. Franc Lačen TRNOVSKA VAS / PRAZNOVANJE BREZ BLISCA, A BOGATO Človeška bližina - najdragocenejše gretje V soboto so v Trnovski vasi praznovali tretji občinski praznik. Praznovanje je bilo na novem asfaltiranem igrišču, ki je prvič v zgodovini Trnovske vasi omogočilo igranje košarke v tem delu Slovenskih goric in ki ponuja možnosti športnih aktivnosti bolfenškim prebivalcem. V začetnem kulturnem programu so nastopili pevci mešanega pevskega zbora Jakoba Gomilška iz Trnovske vasi pod vodstvom Ludvika Krajnca, šolska plesna skupina in šolski otroški pevski zbor pod vodstvom Nataše Zemljič, harmonikar Si-niša Čeh, pesnik Roman Maguša, domači ljudski pevci ter glasbena skupina, ki spremlja folklorno skupino ptujske bolnišnice. Ljudski pevci iz Trnovske vasi so nastopili ob odprtju parkirišča Na svečanosti je bil osrednji govornik župan občine Trnovska vas Karel Vurcer, ki je uvodoma predstavil delo občinskega sveta in uprave v leto{njem letu. Redkokdaj sli{imo iz ust županov toliko prisrčnih misli ob naštevanju pridobitev, s katerimi se ob občinskih praznovanjih pohvalijo vodilni možje občin, kot smo jih slišali tokrat. Ena takšnih, ki nas je prijetno ogrela, je bila: "Vreme nam je sicer naklonjeno, postaja pa hladneje; naj nas greje človeška toplina, ta je najcenejša in vendar najdragocenejša." Ali pa: "Življenje občanov se odraža v kulturi bivanja in ni nujno, da ga z novogradnjami oziroma z novimi investicijami izboljšamo." Župan se je v svojih mislih osredotočil na takšno razvojno pot majhne občine, ki bo v bodočnosti sposobna brez državne pomoči ustvarjati pogoje življenja vsem občanom z lastno kadrovsko in produktivno močjo. V letošnjem letu so v občini zgradili vodovod v Sov-jak, osvetlili drugo največjo vas Biš, zgradili parkirišče v centru Trnovske vasi ter športno igrišče. V naslednjem letu jih čaka ena največjih investicij, to je gradnja nove šole, kanalizacija v delu novega naselja v trgu ter preplastitev mnogih potrebnih cest, še letos pa bodo skušali urediti mrliško vežico. Kot je ob občinskih praznovanjih običaj, so tudi v Trnovski vasi podelili občinska priznanja. Dobili so jih Prostovoljno gasilsko društvo Biš (125 let delovanja), Lovska družina Trnovska vas in Zdenka Pšajd, članica Rdečega križa. Nagradili pa so tudi lepo urejene domove in kmetije. Za domove so tokrat nagradili Majdo in Franca Drumliča ter Angelo in Vlada Frasa iz Biša, za kmetije pa Otilijo in Štefana Ivančiča iz Trnovske vasi ter Marijo in Janeza Kocmuta iz Ločiča. Ob občinskem prazniku so v Trnovski vasi potekala različna športna tekmovanja. Prvič so tu zaigrali košarko. Zmako-valci so bili košarkarji ŠD Maj-šperk, sledili so košarkarji s Ptujske Gore, tretja je bila Trnovska vas. V metanju trojk je bil prvi Boris Pukšič, drugi pa Matej Žerak. V malem nogometu so tekmovale šole. Zma- Župan Karel Vurcer: "Vreme nam je sicer naklonjeno, postaja pa hladneje; naj nas greje človeška toplina, ta je najcenejša in vendar najdragocenejša." VIDEM / OSREDNJA KOMEMORATIVNA SLOVESNOST Uredili spominski park V spomin padlim v NOB in v vojni za samostojno Slovenijo piše na spomeniku, ki od petka, 26. oktobra, tudi uradno krasi prostor med cesto in osnovno šolo v Vidmu pri Ptuju. Ob njem je bila tudi osrednja občinska komemora-tivna slovesnost. Spomenik, ki predstavlja podobo tulipanovega cveta, je imel doslej svoje mesto pod bližnjimi kostanji, vendar lokacija za spominsko obeležje ni bila us- Spominski park s spomenikom padlim v NOB in v vojni za samostojno Slovenijo pred osnovno šolo Videm trezna. Po porušitvi nekdanjega starega objekta, ki je bil v sestavi osnovne šole, je bil pridobljen prostor, ki so ga uredili v majhen spominski park z zelenicami, potmi in klopmi ob njih. Na njih bodo radi posedali učenci, Videmčani, morda tudi drugi mimoidoči. Župan Franc Kirbič je na slovesnosti poudaril, da se je zgodovina NOB v bistvu končala z vojno za samostojno Slovenijo. Spominski park je v upravljanje in vzdrževanje izročil osnovni šoli, ki bo skrbela, da bo ostal Vidmu v ponos. Njegovo ureditev in prestavitev spomenika so opravili delavci občinskega režijskega obrata, kamnito oblogo na podstavku je prispeval Jakob Vaupotič iz Ju-rovcev, pleskarska dela Robert Hameršek iz Pobrežja, razsvetljavo pa Jože Milošič iz Vidma, medtem ko je avtor spomenika v prvotni podobi Mariborčan Zdravko Kokanovič. Komemorativno slovesnost so s kulturnim programom popestrili učenci OŠ Videm in člani KD Videm. JB Dobitniki priznanj za najbolj urejene kmetije in domove: Franc Drumlič, Štefan Ivančič, Maria Kocmut in Vlado Fras. Foto: Fl gali so Vitomarci, drugi so bili nogometaši iz Trnovske vasi, tretji pa Destrničani. Z zračno puško so najboljše rezultate dosegli Janez Tašner, Miran Ar-nuga in Mitja Kovačič, na glinaste golobe pa so najbolje zadevali Ernest Vršič, Mirko Skurjeni ter Davorin Toš, ekipno med vasmi pa sta zmagali obe ekipi Biša pred Trnovsko vasjo. Novo igrišče sta svečano odprla nogometaš Danilo Pukšič (državni reprezentant v malem nogometu) ter učenec Sandi Ornik. Prireditev je povezovala Barbara Drumlič. V nedeljo so imeli v Trnovski vasi bolfenško nedeljo (sv. Bolfenk je edini svetnik, ki slavi dva dni zaporedoma - 31. oktobra je njegov dan, 1. november pa dan vseh svetnikov) in župan je svoje občane pozval na županov mošt z besedami: "Ce župan vse leto živi na Vaš račun, zakaj Vi vsaj en dan ne bi pili na njegov račun!" V imenu gostov je govoril župan iz sosednje občine Des-trnik Franc Pukšič, v pozdravnem nagovoru pa se je svojih mladih zobozdravstvenih let v Trnovski vasi spomnil tudi direktor ptujske bolnišnice Alojz Arko. Franc Lačen PORTOROŽ / PTUJSKI BRIGADIRJI NA PRIMORSKEM Ob letu na svidenje 13. oktobra se je kar 27 članov Kluba brigadirjev Ptuj udeležilo proslave praznika občine Piran in svečanosti ob 14. obletnici ustanovitve Kluba brigadirjev Slovenskega Primorja in Istre. Praporščaki, skrajno desno prapor ptujskih brigadirjev K pravemu razpoloženju je dalo svoj pečat še lepo sončno vreme, tako da je bila proslava ob spomeniku partizanskim pomorščakom v Portorožu prav veličastna. Poleg številnih delegacij so tudi Ptujčani položili venec k spomeniku. Vse je bilo tako prisrčno, spontano, od govornikov do priložnostnega kulturnega programa. In šele sedaj lahko razumem Primorce, kakšen veličastni krik svobode so iztisnili leta 1945, ko je padel nacifašizem.In kakšen občutek jih preveva danes! Po proslavi v Portorožu je bila svečanost ob 14. obletnici Kluba primorskih brigadirjev. Vse generacije so nastopile domisel- no in vsebinsko. Še največ priznanja so poželi mladi, zlasti gi-mnastična akrobatska skupina. Tartinijev hram je zaživel v polnem sijaju in mladosti. Brigadirke in brigadirje je pozdravil tudi predsednik Kluba brigadirjev Ptuj Feliks Ba-gar, jim izročil najvišje priznanje ptujskega kluba, udarniško značko z listino, in jih povabil, da se drugo leto, ko bomo Ptuj-čani praznovali 25-letnico ustanovitve kluba, srečamo na Ptuju.Po ogledu Pirana, akvarija in Pomorskega muzeja smo zapuščali gostitelje z najlepšimi vtisi. Stanko Lepej PTUJ / ČETRTI KONGRES MLADEGA FORUMA ZLSD Zamenjava v vodstvu V petek, 5. oktobra, je v domu sindikatov v Čučkovi ulici potekal četrti kongres Mladega foruma ZLSD Ptuj, ki je prinesel pomembne spremembe v vodstvu. Kot gostje so bili na kongresu Bojan Kurež, predsednik MF Videm, Boris Gornik, predsednik območne organizacije ZLSD Ptuj, Milan Masten, tajnik območne organizacije ZLSD Ptuj, in Seba-stijan Pungračič, predsednik MF Hajdina in občinskega odbora ZLSD Hajdina. V uvodnem govoru je Jernej Neubauer, dosedanji predsednik Mladega foruma, na kratko predstavil zgodovino MF Ptuj in akcije, ki so jih izvedli v dveh letih in pol delovanja ter se zahvalil za vso podporo, ki mu jo je ekipa nudila v tem ~asu, ter se poslovil od predsedni{kega mesta MF Ptuj. Poudaril je, da je MF edini politi~ni subjekt, ki si je v zadnjih {estih letih vladanja župana Miroslava Lucija upal izreči kritike na njegov račun. V ptujskem Mladem forumu je pri{lo do menjave predsednika in skoraj celotnega kolegija. Koordinator za zabavo in E-koordinator ter oseba za stike z javnostjo so ostali Mitja Le{-nik, Ale{ Štrafela in Mirjana Ne-nad. Mednarodna sekretarka je postala Vanja Janžekovič, organizacijski sekretar Mitja Ogrinc, regijski koordinator pa Simona Mur{ec. Vodilna tri mesta pa so zasedli podpredsednik An- V okviru pomoči socialno ogroženim so leto{nje poletje zagotovili v celoti brezplačno letovanje za 12 otrok; sredstva so zbrali od devetih donatorjev in petih občin. S Ptujskega je letos na Punatu letovalo 175 otrok. Ob začetku {olskega leta so med {olarje razdelili 690 kosov {olskih potreb{čin. Pri tem so jim s podatki pomagali v {olskih svetovalnih službah in v krajevnih organizacijah RK, kjer se prav tako trudijo, da bi pomagali vsem pomoči potrebnim. Na Ptujskem aktivno deluje 18 KO RK, vseh je 26. Trudijo se, da bi dejavnost RK raz{irili; v ta namen so se že sestali s predstavniki polovice osnovnih {ol na Ptujskem, ker želijo sodelovanje z njimi okrepiti. Več bi želeli narediti tudi na področju {irjenja znanja o RK. V okviru tega bodo v začetku novembra organizirali izobraževanje za predsednike krajevnih organizacij RK, ena skupina pa se je seminarja udeležila že lansko leto. Območno združenje RK Ptuj se aktivno vključuje tudi v akcije za izbolj{anje kvalitete življenja starej{ih, ki potekajo v okviru projekta Phare, in se tudi sicer vključuje v različne druge projekte s humanitarnimi vsebinami. Po dolgih Medtem ko biv{i predsednik v svojem poslovilnem govoru ni izrekel nobene kritike na račun župana Lucija in njegovih sodelavcev, je to storil novi predsednik v svojem prvem govoru. Med drugim je rekel: "Prihodnje leto nas čakajo volitve, na katere moramo biti zelo pripravljeni, kajti na teh volitvah bomo lahko dokazali, koliko smo se naučili v preteklosti in koliko se {e bomo v prihodnjem letu. Na Ptuju moramo začeti razmi{ljati tudi v socialni smeri in ne samo graditi cerkve. Zaradi dosedanjih odločitev ptujske občine je ptujsko jezero še vedno zakladnica odpadkov in zaradi tak{nih ali druga~nih od-lo~itev ob~inskih funkcionarjev mladi še vedno nismo prišli na svoj račun." Po besedah novega predsednika lahko sklepamo, da se zaveda težavnosti in odgovornosti, ki jo je prevzel. Svojim članom je obljubil, da bo forum obdržal na istem nivoju. Njegov politični program pa se ne razlikuje bistveno od prejšnjega. Še vedno bodo organizirali akcije, kot so čiščenje jezera, koncerti ter okrogle mize na teme, pred katerimi si radi zatiskamo ušesa. Ozren Blanuša Dejan Levanic: »V Ptuju mladi se vedno nismo prišli na svoj racun!« drej Lazar, podpredsednica Sandra Jankovič in novi predsednik MF Ptuj Dejan Levanic, ki bo posku{al forum obdržati vsaj na istem delovnem nivoju, kot je bil do zdaj. PTUJ / NA OBISKU V OBMOČNEM v ZDRUZENJU RK PTUJ Ni denarja za Rdeii kriz Da se socialne razmere tudi na Ptujskem vse bolj zaostrujejo, najbolje vedo v humanitarnih organizacijah. Na Območnem združenju Rdečega križa Ptuj je sekretarka Anica Kozoderc povedala, da po pomoč za socialno ogrožene redno prihaja med 60 in 70 družin. Letos so razdelili že dva tisoč kg živil in pralnega praha. V tednu solidarnosti od 1. do 7. novembra bodo med pomoči potrebne razdelili nove pakete, ki jih je slovenski RK Slovenije kupil iz sredstev akcije "Nikoli sami". letih prizadevanj je Območnemu združenju RK Ptuj končno uspelo pridobiti ustrezne prostore za skladi{čenje oblačil in ostalega podarjenega blaga, območna gasilska zveza Ptuj jim je dala v najem dva prostora, {e do nedavnega pa so oblačila hranili na hodnikih. "Ljudje i{čejo pomoč RK, s pro{njami prihajajo dnevno, možnosti in sredstev, da bi jim lahko čez noč pomagali, pa nimamo. Pomagamo lahko z manj{imi prispevki. Morda se bomo že v kratkem odločili za namensko zbiranje sredstev, da bi lahko učinkoviteje pomagali v katerem od konkretnih primerov," je {e povedala Anica Kozoderc, ki se zaveda, da bi lahko naredili {e več za ljudi, če bi tudi financiranje bilo bo-lj{e. V nekaterih občinah so na dejavnost Rdečega križa kratko malo pozabili. Vsaka občina naj bi za njegovo dejavnost po občanu prispevala letno 120 tolarjev, v občinah Maj{perk, Hajdina, Podlehnik in Gori{nica pa tega denarja doslej niso uspeli zagotoviti. Največ denarja za svojo dejavnost RK {e vedno prisluži z organizacijo tečajev prve pomoči za bodoče voznike. MG PTUJ / S SEJE SVETA MESTNE ČETRTI CENTER Za središie mesta premalo posluha Na četrtkovi seji sveta mestne četrti Center so pregledali realizacijo prihodkov in odhodkov v osmih mesecih letos. Ugotovili so, da načrtovane naloge izpolnjujejo, tik pred zaključkom je tudi adaptacija doma krajanov na Potrčevi 34, kjer so letos uredili kletne prostore in kjer ima sedež tudi športno društvo Center. Vse bolj se za rekrativno dejavnost uporablja tudi balinišče; že v prihodnjem letu ga bodo osvetlili. Člani sveta so v četrtek tudi soglašali, da mestna občina Ptuj prične obnovo zgornjega dela stavbe v Jadranski ulici 6, kjer naj bi uredili štiri socialna stanovanja. Urejen je tudi kataster vrtov, v zadnjem času pa je vedno večji problem, ker zanimanja za najem več ni. Starejši vrtove vračajo, ker jih ne morejo več obdelovati, mlade pa delo na vrtu ne zanima. Letna najemnina za ar vrta je dva tisoč tolarjev. V mestni četrti Center si tudi prizadevajo, da bi evidentirali vse zelene površine na svojem območju in jih ustrezno zaščitili z odlokom, da ne bi prihajalo več do svojevoljnih sečenj. Srečanje za starejše občane bodo organizirali proti koncu novembra, pričakujejo pa, da se ga bo udeležilo vseh 370 starejših od 70 let. Pooblastili so upravni odbor KTV Ptuj za pripravo vse potrebne dokumentacije in razpisa za novega kabelskega operaterja, ker zdajšnjemu konec leta poteče mandat. Mestna četrt Center je tudi za novo proračunsko obdobje predlagala projekte, za katere je poskušala pridobiti sredstva že v prejšnjih letih, a žal brez uspeha. Ker gre za center mesta in občine, so v četrti prepričani, da bi mestna oblast za njihovo reševanje morala imeti večji posluh. Predla- gajo, da se na območju mestne občine Ptuj določijo območja naravnega in življenjskega okolja, da se obnovijo in označijo hidranti, zamenjajo dotrajani cevovodi, prioritetno pa bi se moralo pričeti reševati kanalizacijsko omrežje v mestu - najprej pa bi se morali lotiti kanalizacije v Gregorčičevem drevoredu in Ulici heroja Lacka. Pri vodotokih predlagajo prednostno ureditev Grajene od izvira do izliva, po obnovi kliče nekaj ptujskih ulic, cest in poti, pri čemer v mestni četrti opozarjajo na neestetsko krpanje pločnikov in cest. S semafori bi morali opremiti križišči Dornavske in Potrčeve ter Potrčeve in Osojni-kove pri Tušu, svetlobna telesa in ležeče policaje pa namestiti predvsem pred šole in vrtce. Odlok o prometnem režimu na Ptuju bo potrebno kvalitetno nadgraditi, prav tako urediti režim parkiranja pred bolnišnico in urediti nove modre cone, mesto pa potrebuje tudi novo večnamensko dvorano, primerne prostore za mlade in podobno. MG ... PA BREZ ZAMERE Oni tam RADIKALNO DRUGI Verjetno se je potrebno že vnaprej opravičiti, ampak saj smo prejšnji teden rekli, da se bo k stvari treba vrniti. Ja, tako pač je. Mi je zelo žal. Konec koncev se tukaj pravzaprav gremo nekega modrovanja, ki bi naj bilo kolikor toliko v koraku s časom. Oziroma če se izrazimo nekoliko bolj sofisticirano, biti moramo kolikor toliko aktualni. Vsaj približno. In vsa ta kolobocija z Affgastanom je hočeš nočeš aktualna. To je res. To je pa tudi vse, kar je pri tej stvari jasnega. Oziroma, pardon, še ena stvar je, ki je kristalno jasna. Dejstvo namreč, da ni jasnega prav nič razen tega, da je stvar aktualna. Vsa druga tako imenovana dejstva, ki jih imajo vsi polna usta, so v bistvu zgolj nekakšne domneve in ugibanja (če so mišljena v dob^i veri) ali pa zavajanja javnosti. Verjetno bi lahko rekli, da na žalost predvsem drugo. Dobro. O celotni zadevi je torej mogoče pisati nevemkako dolge traktate, se delati hudo pametnega in podobno, ampak dejstvo ostaja, da se stvari nič kaj bolj ne razpletajo. Prej narobe. Zakaj? Zaradi različnih faktorjev. Recimo. Večina ljudi na vso stvar gleda s svojimi očmi. Preden se začnete režati pravkar napisanemu, dovolite zgolj drobno pripombo, da je v prejšnjem stavku mišljeno predvsem to, da na situacijo gledamo s svojega gledišča. Kar pravzaprav pomeni, da na džumbus v Affgastanu Evropejec gleda z evropskimi očmi, jenki z jenkijevskimi, eskim z eskimskimi in tako dalje. Kar seveda pomeni, da dokler recimo vi gledate na vse to skupaj skozi evropsko prizmo, ki ji pač vsi, ki tacamo po starem kontinentu, večinoma pripadamo, da torej skozi evro prizmo vi ne kužite ničesar. Morda mislite, da nekaj kužite, ko nekaj tuhtate o vsej stvari, ampak rečem vam, da nimate pojma. Pa tukaj ne gre za neko podlo in vulgarno žaljenje. Sploh ne. Zakaj lahko torej to trdimo? Gre za to, da vi vzamete to problematiko, jo miselno privlečete vse od Affgasta-na do Evrope in jo potem kot tako obravnavate. Se pravi, da obravnavate Affgastan, kot da bi bil del Evrope. Torej Affgastan dobesedno privlečete do Evrope. To seveda ni mišljeno dobesedno, ampak v prenesenem pomenu. Drži pa vseeno. Pomeni pa nič drugega kot to, da zagrešite manjši kulturni in civilizacijski umorček, saj Affgastan in vse, kar je z njim povezano (ljudi, navade in tako dalje, skratka celotno njihovo kulturo, civilizacijo), obravnavate kot nekaj, kar je isto, če že ne isto, pa hudo podobno Evropi, oziroma če se izrazimo precizneje, famozni zahodni kulturi. Seveda s takim pristopom ne bi mogli bolj brcniti mimo in zagotavljam vam, da s takim poevropljanjem Af-fgastana nikoli, ampak res nikoli ne boste kužili niti za milimeter bolj. Ne, ne, ne. Pri obravnavanju takšnih in podobnih tem m,orate vedno imeti pred o~mi dejstvo, da so to druga~ni kraji, druga~ne navade in druga~ni ljudje, ki jih nikakor ne smemo soditi ali poskušati razumeti na tak na~in, da jih obravnavamo tako, kot da bi bili naši sosedi, ne pa na drugi strani sveta. Kot da bi bili Evropejci. Zganjati tak{en evropocentrizem vas ne bo pripeljalo nikamor. No, morda kve-~jemu do krasnega zaklju~ka, kako da so "oni tam" primitivni, grdi, zli, umazani in tako dalje, "mi zahodnjaki" smo pa tako kul in nasploh oh in ah. Sklep, katerega gre pričakovati od kakšnih finih in po lastnem mnenju aristokratsko omikanih oseb, ki se potem tako v nebo vpijoče zgražajo nad vsemi mogočimi ubogimi reveži, v resnici pa vsi vemo, da zaradi "onih" prav nič slabše ne spijo. Okej, pustimo take hinavce (vsi tudi vemo, da jih je ogromno). Če pa hočete dejansko nekaj malo poštekati stvari, ki se trenutno godijo v Affgastanu, če hočete dobiti vsaj delček odgovora na vprašanje, kaj za hudiča se sploh godi, potem vam takšno bedasto-transparentno-patetično nastopaštvo ne bo moglo ravno koristiti. Ne. Če hočete res kaj zaštekati, potem je prvi in skrajno nujen korak ta, da si že na začetku priznate, da "oni tam doli" morda pa res ne razmišljajo tako kot vi, pa tudi marsikaj drugega ne delajo enako kot vi. To je temeljni pogoj nasploh vsakršne analize, če naj bo vsaj malo uspešna. In to ni nekaj, s čimer bi si morali priti na jasno samo začetku, skozi svoje celotno tuhtanje o zadevi se morate tega zavestno držati, saj vsi vemo, kako močni in trdoživi znajo biti predsodki in navade. Kot železna srajca, ne? Če mislite, daje ta miselni preskok, oziroma bolje rečeno, zadržanje predsodkov, ki izvirajo pač iz dejstva, da ste rojeni tu in ne "tam doli", če torej mislite, da je to nek čisto otročje lahek hec, potem se krepko motite. Se bolj hudo pa se vam piše, če zase mislite, da teh predsodkov vi pa res nimate, saj ste sila miroljubna, odprta in mila oseba. V tem je ravno največja m,e-todična napaka. To, da nekdo misli, da je brez predsodkov in neutemeljenih apriorističnih karakterizacij, ravno to je v bistvu neke vrste predsodek par excellence. Tudi naciji so verjetno zase mislili, da so popolnoma brez p^edsodko-D. Hm. Seveda nihče ne more popolnoma stopiti iz svojega okolja in kulture, ampak veliko naredimo že s tem, da se svojih omejitev in nezmožnosti popolnoma nepristranskega razsojanja zavedamo. Skušajte imeti to v mislih, ko boste naslednjič razmišljali o "onih tam". Gregor Allé PREJELI SMO Odmev na pismo svetnika Miroslava Letonje Letos mineva 10. obletnica vojne za samostojno Slovenijo in ob tej priložnosti je Mestna občina Ptuj v sodelovanju z Območnim združenjem veteranov vojne za Slovenijo pripravila vrsto spominskih aktivnosti, s katerimi smo se spomnili na dogodke iz leta 1991. Vsi ti dogodki so za tiste, ki so sodelovali in dali svoj delež, in še bolj za tiste, ki so bili žrtve agresije na Slovenijo, izredni, zgodovinski in med najvažnejšimi. Ti dogodki so prispevali k družbenim spremembam, katerih rezultate uživamo danes prav vsi. Naša odgovornost je tudi v tem, da ohranimo in nadgradimo pridobitve iz leta 1991. V ta namen smo že junija v Mestni hiši odprli razstavo, ki jo je pripravilo Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo. Razstava je v sliki in besedi prikazala prehojeno pot s poudarki na dogodkih, ki so se zgodili v Ptuju in na katere smo ponosni prav vsi. Med temi dogodki smo posebej izpostavili prav prve strele JLA v Sloveniji, ki so bili izstreljeni v Ptuju na Borisa Frasa, ki je opravljal službene civilne naloge. Orisali smo spomine na streljanju pri Radio-Tedniku in mnoge druge dogodke, ki so, združeni v celoto, prispevali k uspešni obrambi na Ptujskem. Ne moremo tudi mimo trdne drže naših borcev v Pekrah pri varovanju učne enote, kot tudi ne mimo uspeha naših pirotehnikov na področju Ormoža in G. Radgone. Osrednja proslava ob 10. obletnici vojne za samostojno Slovenijo je bila 29. septembra v ptujski vojašnici. Ta prireditev je povezana z odločitvijo Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj, ki si je za svoj dan izbralo 30. september. Mestna občina Ptuj je sprejela in podprla pobudo OZVVS. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj je za svoj dan veteranov izbralo 30. september, to je obletnico, ko je bil predan zadnji objekt JLA, t.j. ptujska vojašnica, in hkrati odhod zadnjega vojaka JLA iz Ptuja. Območno združenje je pri predlogu termina za dan veteranov pretehtalo pomembnost vseh dogodkov v Ptuju, kot tudi uspehe Ptujčanov v okolici. Vsi ti dogodki so pomembni in izstopajo tudi v slovenskem merilu ter pomenijo velik prispevek h končnemu cilju, to je samostojni Sloveniji. Pred nami so nove obletnice in novi izzivi, pri čemer bomo sodelovali z združenjem, Slovensko vojsko, z drugimi organizacijami in društvi, ki stanovsko in po strokovni plati skrbijo za ohranjanje pridobitev vojne za Slovenijo, kot tudi za primerno zahvalo žrtvam in ohranjanje spomina na dogodke iz leta 1991. Miroslav LUCI, dr.med., župan Mestne občine Ptuj PRAZNIK OBČINE LENART LENART / PRED PRAZNIKOM OBČINE Obianom prijazna obiina Občina Lenart spada med večje slovenske občine. Sestavljajo jo {tiri krajevne skupnosti: Lenart, Sv. Trojica, Sv. Jurij in Voli~ina. Obsega 38 naselij, ki se razprostijo na 120 kvadratnih kilometrih geografsko zaokrožene povr{i-ne, in ima 11.255 prebivalcev. Nov prizidek zdravstvenega doma Lenart. Foto: Telefilm Lenart O doseženem in bodočih načrtih občine smo se pred občinskih praznikom pogovarjali z županom ob~ine Lenart mag. Ivanom Vogrinom, ki rad pove, da ima občina naravne danosti za hiter razvoj ob urejeni infrastrukturi in močnem gospodarstvu, ob zdravi industriji in močni obrti pa tudi izrazite možnosti za razvoj turizma z biseri, kot so Zavrh in jezero Komar-nik s hotelom Crni les ter Sveto Trojico. TEDNIK: Kako bi na kratko opisali pridobitve občine Lenart v zadnjem letu? Mag. Ivan Vogrin: "V investicije smo v letošnjem letu vložili okrog 700 milijonov tolarjev ali 55 odstotka proračuna, okoli 400 milijonov za ceste, ostalo v gradnjo vodovodov, obnovo kulturnih domov, za prizidek zdravstvenega doma, knjižnico in športne objekte. Tako smo v letošnjem letu zgradili veliko cest. Končuje se dograditev zdravstvenega doma. Veliko zaslug pri tej investiciji ima sam zdravstveni dom, ki je v gradnjo investiral veliko svojih sredstev. Obnovili smo kulturne domove. Med počitnicami so potekala obnovitvena dela v vseh štirih šolah v občini. Po oceni zunanjih opazovalcev so naše šole zgledno urejene. Res pa je, da še nimajo pogojev za devetletno šolo, vendar bomo do tega še prišli. Ureja se Polena in drugi športni kompleksi. V Jurov-skem Dolu smo uredili igrišče za veliki nogomet. V Voličini imamo zelo dejavno športno društvo, ki je pridobilo nekaj novih objektov. V industrijski coni se gradi nov center AMZS, v katerem bo možno že prihodnje leto opravljati tehnične preglede. Menim, da je to velika pridobitev ne samo za naše občane, ampak tudi za širše območje. Urejamo industrijsko cono, saj želimo postati ali pa smo že gospodarsko pomembna občina v Slovenskih goricah." TEDNIK: Kakšen je položaj Lenarta v luči hitro se razvijajoče Slovenije? Mag. Ivan Vogrin: "Spremembam se prilagajamo, jih sprejemamo, nekatere pa seveda malce sami vzpodbujamo. V zadnjih dveh letih je Lenart precej dvignil prag razvitosti, po metodologiji, ki jo je izdala vlada, za dva razreda. Ne spadamo več v sramotno najmanj razvite dele Slovenije, ampak spadamo v srednje razvito področje skupaj z občinami Radenci, Lendava, Maribor itd. To nam daje ustrezno vzpodbudo. Kazalci zaposlenosti in zbrana dohodnina kažejo, da je to okolje doseglo ustrezno stopnjo razvitosti, kar pa ne pomeni, da se moramo tu ustaviti. Tudi v preteklosti bi Lenart lahko to dosegel, vendar so se ljudje preveč sprijaznili z znanim slovenskogo- PRIREDITVE OBČINSKEGA PRAZNIKA Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku bo 6. novembra ob 16. uri, ko bo slovesna otvoritev prizidka k zdravstvenemu domu Lenart. Zbranim bodo govorili Jožef Kramberger, direktor ZD Lenart, mag. Janez Kramberger, poslanec državnega zbora, in mag. Ivan Vogrin, župan. Otvoritev pa bo popestril pihalni orkester MOL Lenart. Ob 19. uri pa bo v domu kulture proslava ob občinskem prazniku. Na njej bodo podelili občinska priznanja, večer pa bodo obogatili Jure Ivanušič, vokalni kvintet Završki fantje in učenci glasbene šole Lenart. AVTOSERVIS IN PRODAJNI CENTER c^HYunnni Tel.: 02/720.61-35 Cenjenim strankam, poslovnim partneijem ter vsem občanom čestitamo ob občinskem prazniku. Priporočamo se s svojimi storitvami! Marjan MLAKAR s.p., Partizanska c. 38, Lenart riškim 'jamranjem'. Potrebno se je zavedati, da ti od zunaj nihče nič ne prinese, pomagati si moraš sam, potem ti bo še kdo pomagal. To je eden od načinov delovanja, ki ga poskušamo vnesti v občino Lenart. Za svoj položaj smo odgovorni in krivi sami." TEDNIK: Kaj pa neizkoriščene možnosti v Lenartu? Mag. Ivan Vogrin: "Kot župan in gospodarstvenik predvsem stavim na gospodarstvo. Lokalna oblast mora ustvarjati pogoje za dober razvoj gospodarstva. Mi smo, kolikor je v naši pristojnosti, to tudi delali in tudi v bodoče mislimo, kajti gospodarstvo je vedno neizkoriščena možnost. Privabiti želimo čimveč gospodarskih subjektov, tistim, ki pa to so, pa dati v okviru naših možnosti podporo za razvoj. Zraven gospodarstva je vnašajo ustvarjalni nemir. Zelo sem zadovoljen in ponosen, da imamo zelo veliko ljudi, ki delajo doma in se ne ukvarjajo le z vsakdanjim delom za življenje in preživetje, pač pa najdejo tudi čas, da se poveselijo in ustvarjajo kulturo zase in za okolje, v katerem živijo. Aktivna so tudi športna društva - ena manj, druga bolj, lahko pa v povprečju rečemo, da so zelo uspešna. Menim, da je bila pravilna tudi odločitev, da smo obdržali javni zavod in nismo zdravstvenega doma na hitro sprivatizi-rali. Tako bomo ob občinskem prazniku odprli popolnoma dokončan in opremljen prizidek k zdravstvenem domu. To kaže tudi na to, da se zdravstveni dom zaveda pomena svojega obstoja, pa tudi občina, ki skrbi in prispeva del sredstev, da ima dom pogoje za delo. Gradnja knjižnice je v končni fazi. Foto: Z. Šalamun največja neizkoriščena možnost seveda turizem. Žal slogana, ki smo ga zapisali, Turizem smo ljudje, ne razumemo. Za turizem so predvsem pomembni ljudje. Dojeti moramo, da je gosta možno privabiti samo, če je izpolnjenih mnogo pogojev - od zelo prijaznih ljudi, urejene okolice do pestre in inovativne ponudbe. Gosta je potrebno cel dan zaposliti in ne samo nastaniti v objekt. Slovenske gorice kot prostor morajo nuditi raznovrstno ponudbo. Vsekakor pa se morajo ponudniki gostinsko-turističnih storitev predvsem povezati in ne videti drug v drugem samo konkurence in sovražnika. Prepričan sem, da bo v bodoče v Slovenskih goricah turizem odigral ustrezno vlogo, kar se tiče narodnega dohodka in izboljšanja standarda." TEDNIK: Kaj pa razvoj družbenih dejavnosti? Mag. Ivan Vogrin: "Imamo zelo dobro razvita in tudi po materialnem standardu dokaj ustrezno vzdrževane kulturne domove. Društva so ustrezno dotirana in so zelo aktivna. V kulturnih društvih so zelo aktivni ljudje, ki v to okolje vedno Kar se tiče naših gasilskih društev, si upam trditi, da so ena najbolje opremljenih društev v državi, vsa imajo nove avtomobilske cisterne. Vendar tudi na tem področju moramo nadaljevati obstoječi trend razvoja. Zavedati se moramo, da gasilci ne skrbijo samo za požarno varnost in pomoč ob elementarnih nesrečah, ampak so tudi pomembni nosilci družabnega življenja v kraju." TEDNIK: Dejali ste, da se zavzemate za zdravo gospodarsko rast v Občini Lenart. Kakšno je sedanje stanje? Mag. Ivan Vogrin: "Ce gledamo primerjalno, smo v občini Lenart imeli pred petimi leti 25,4-odstotno, na območju celotnih Slovenskih goric pa 29,8-odstotno brezposelnost. Sedaj je stopnja brezposelnosti v občini Lenart 11,4-odstotna in v celotnih Slovenskih goricah 15-odstotna, kar pomeni, da smo v slovenskem povprečju. Dejansko pa vemo, da je stopnja brezposelnosti dvakrat nižja. Veliko jih hodi delat v Avstrijo na črno, precej je prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in tudi delajo. Z nekim bolj sistematičnim pristopom bi Vsem občanom in cenjenim stranliam želimo prijetno praznovanje občinsltega praznika. Roman MURŠEC s.p. Pooblaščeni servis gasilske opreme, preizkušanje liidrantnili omrežij trgovina Jurovska 7, 2230 Lenart Tel: 02/729-26-66, 720-63-42, Fax: 02/ 729-26-67 GSM: 041/687-765 E-mail: gasllski.servls.murs8c@slo.n8t Spoštovane občanke in občani! Praznik je čas, ko napravimo obračun opravljenega dela ter si postavimo cilje za prihodnost. In naši cilji za prihodnost so visoki. Občina Lenart stopa po poti odličnosti, po poti materialnega blagostanja in duhovnega bogastva. Naše obzorje ni omejeno - pogled nam sega v svet, od katerega sprejemamo, kar ima najboljšega na vseh področjih. Umsko delovanje je naša potreba. Janez E. Krek meni, da kdor se ne povzpne do samostojnega mišljenja in komur umsko delovanje ni nujna potreba, nima drugim kaj povedati. V Slovenskih goricah živimo delavni ljudje. Delo znamo ceniti, ker se zavedamo da je vsako delo, ki ga temeljito opravljaš, težko. Ljudje, ki ne najdejo plemenitega razmerja do dela, se zanesljivo sprevračajo v duhovne in mnogokrat tudi telesne pohabljence. V Lenartu ne tarnamo za preteklostjo, živimo za prihodnost! Uspešni smo, ker smo odstranili podedovane slovenske napake, kot so majčkenost in pohlevnost v smeri navzgor, ukazovalnost in oblastnost v smeri navzdol, nevoščljivost, skakanje v hrbet, politikanstvo in surovo obračunavanje v javnosti. Človek ne hrepeni le po telesni ohranitvi in zadostitvi, ampak tudi po osebni in duhovni svobodi, to je - po človeški veličini. Odgovornost je osrednja kvaliteta popolnoma zrelega in delujočega posameznika. Uspešni ljudje sprejemajo oboje, pohvalo in krivdo za vse, kar se jim zgodi. Neuspešni pa prejemajo pohvale za svoje uspehe, toda Župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin. Foto studio Hochstatter Maribor krivijo druge ljudi ali dogodke za svoje probleme in neuspehe. Človek z veliko odgovornosti je ponavadi optimističen, se nadzoruje, zaupa in se zanese nase. Nekateri želijo spremeniti svet, nekateri želijo spremeniti druge, nekateri pa želimo spremeniti predvsem sebe. Sveta ne morete spremeniti, lahko pa ga obogatite z eno izboljšano osebnostjo: s seboj. Vztrajajte pri tem, da vedno počnete stvari na ljubeč in ne na boleč način. Vse, kar berete o pomenu in namenu življenja, vas pripelje nazaj k misli o pomembnosti ljubezni. Kadarkoli ste vključeni v ljubeče delo, izboljšate svet, v katerem živite. Kadar nekomu izrazite ljubezen, če le-to potrebuje ali ne, izboljšate in povečate kakovost njegovega življenja. Istočasno obogatite in povzdignete kvaliteto svojega življenja. Spoštovane občanke in občani, ob prazniku naše občine vam želim srečo. Želim vam uspeh in zadovoljstvo. Predvsem pa vam želim ljubezni. Zupan, mag. Ivan Vogrin, univ. dipl. ing., lahko stopnjo brezposelnosti še bistveno zmanjšali, ampak tudi ta ni kritična glede na slovensko povprečje. Nadalje lahko ugotovimo, da je Lenart zaposlitveno središče za celotne Slovenske gorice. V občini Lenart imamo 4029 delovnih mest, na njih pa dela samo 1858 občanov občine Lenart. Zato je potrebno okolja razvijati gospodarsko močna, kajti revna in gospodarsko šibka niso zanimiva za nove gospodarske subjekte — za nove investitorje in tako ne nastajajo nova delovna mesta. Lenart je v izrednem gospodarskem vzponu, ocenjujemo, da bi lahko v naslednjih štirih do šestih letih prišel v zgornjo četrtino najrazvitejših slovenskih občin. Z aktivno politiko privabljanja investitorjev in tudi opremljanjem industrijske cone ter z relativno ugodno prodajo zemljišč poskušamo zagotoviti nova delovna mesta." TEDNIK: In kako potekajo priprave na nove investicije? Mag. Ivan Vogrin: "Računam, da bomo za gradnjo cest v prihodnjem letu namenili 300 do 400 milijonov tolarjev, saj menim, da je do vsake hiše v občini potrebno narediti dobro cesto za normalno življenje občanov. Nadaljevali bomo napeljavo vodovodnega sistema v Voličini, računam, da ga bomo končali v štirih letih. Prihodnje leto bomo pričeli gradnjo doma za starejše občane. Čimprej pa moramo pričeti delo po programu devetletke v vseh šolah v občini. Dinamika gradnje je seveda v veliki meri odvisna od šolskega ministrstva. Pričeli bomo tudi projekt gradnje čistilnih naprav in kanalizacijskih omrežij. Računamo, da bomo do leta 2008 v vseh večjih centrih občine zgradili čistilne naprave. Nujna pa je tudi temeljita obnova kulturnega doma Lenart, ki spada v sklop celotnega urejanja tega trga. Čimprej moramo sprejeti prostorski plan in tako pridobiti nova zemljišča za stanovanjsko in industrijsko gradnjo. Žal pa so ti postopki v veliki meri odvisni od državne birokracije, ki dela zelo počasi. Zato tudi menim, da bi bilo treba z države na občino prenesi pristojnosti glede lokacijskih, gradbenih in uporabnih dovoljenj." Zmagoslav [alamun KOBALE DEAN dipl. ing. geod.s.p. Občankam in občanom ter našim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Lenart. 2230 Lenart, Kraigherjeva 19a Telefon: 02/729-26-00, fac 02/729-26-01 GSM: 041/735-410 PTUJ / SEMINAR V SOLSKEM CENTRU Videotehnologija v šoli 18. in 19. oktobra je v Šolskem centru pod mentorstvom Milana Potočnika potekal seminar Videotehnologija v šoli, ki se ga je udeležilo 18 vzgojiteljev, učiteljev in svetovalcev Zavoda za šolstvo iz vse Slovenije. Njegov namen je bil spoznavanje osnov filmskega jezika, predvsem pa metodične in didaktične uporabe vse učne tehnologije, ki se uporablja pri pouku. Seminar se je pričel v sredo zjutraj s predavanjem o estetiki video slike. Udeleženci so teoretično spoznavali zvrsti filma, izvedeli, kako nastaja film, predavanje pa je bilo namenjeno tudi spoznavanju slike, zvoka, prehoda med kadri, montaži, nastajanju scenarija ter snemalni in montažni knjigi. Sledilo je predavanje o videokameri, v katerem so spoznavali funkcije kamere in njeno delovanje, posneli pa so tudi kratek prizor ter ga skupaj analizirali. Popoldan so nau~eno prakti~-no preizkusili. Razdelili so se v 4 skupine. Vsaka je dobila tekst o nekaj objektih iz Vodnika po Ptuju. Tako so ob u~enju nas- Udeleženci so praktično uporabili naučeno o digitalni montaži video posnetkov Mentor seminarja Mi{o Poto~-nik tajanja videoprodukcije spoznavali tudi naše mesto. Določili so vloge posameznega udeleženca v skupini in izdelali scenarij za snemanje na terenu ter se opravili po mestu. Popoldan so pregledali in analizirali posnetke ter naredili izbor za montažo. Seznanili so se s tehničnimi osnovami videorekorderjev ter naredili enostavno montažo s kamkorderjem in rekorderjem. V četrtek so spoznavali osnove računalniške-digitalne montaže. Avdio-video posnetke so obdelovali s pomočjo Ulead Media Studio Pro 6.0 ter se pripravili na montažo slike in zvoka. Najprej so izdelali enostavne montažne knjige, v katerih so si izdelali uvodno špico, postavili zaporedje kadrov in prehodov • f r ^ med kadri, izbrali glasbo, napise in dialoge ter za~eli digitalno in linearno montirati posnetke. V petek so svoje delo dokon~ali, predstavili seminarske naloge in izdelali 10-minutno videoka-seto o Ptuju. Udeleženka Magda Zupančič, u~iteljica v srednji šoli v Ljubljani, je povedala: " Seminarja sem se udeležila zato, da se nau~im nekaj novega, da spoznam bolj profesionalni pristop do snemanja in nastajanja kvalitetnega izdelka. Predvsem mi je vše~, da je veliko prakti~nega dela, prepri~ana pa sem, da mi bo seminar pomagal do bolj samozavestnega pristopa k videotehnologiji." Alen Krajnc, u~itelj iz osnovne šole Kungota pri Mariboru: "Seminarja sem se udeležil, ker sem želel pridobit znanje s pod-ro~ja montaže novih tehnologij. Predvsem bi pohvalil tehni~no opremljenost snemalnega studia v Šolskem centru in izkušenost predavatelja. Na naši šoli sicer nimamo takšne tehnologije, ampak ~e se bomo kdaj za kaj takega odlo~ili, bom lahko svetoval pri nabavi, tukaj pridobljeno znanje pa bom prav go- tovo lahko prenesel na kolege." Milan Potočnik je opozoril tudi na dejstvo, da ravno v teh mesecih poteka 20 let delovanja AV studia, ki se je za~el v stari gimnaziji, ko so kupili prvo ~rno-belo kamero, za katero so u~itelji prispevali od svojih pla~, za kar je dala pobudo takratna ravnateljica gimnazije Matilda Hlupi~. Po preselitvi v Šolski center se je studio posodobil, njegov razvoj pa je vodstvo šole vseskozi podpiralo. Jana Skaza PTUJ / SOLA OBRTI IN PODJETNIŠTVA ZA MLADE Bodoii poslovneži predstavljali poslovne nairte Prejšnji teden je GEA College v sodelovanju z Obrtno zbornico Slovenije in Pospe{evalnim centrom za malo go-spopdarstvo za dijake poklicnih {ol izvedel petdnevno delavnico z naslovom [ola obrti in podjetništva za mlade. Delavnice so se udeležili učenci petih razredov srednje poslovne šole. Dijaki so v okviru delavnice spoznavali tržno analizo, marketinške strategije, promocijo izdelkov in predstavitev podjetja v javnosti. Po skupinah so iz- delovali poslovne na~rte in jih ob koncu delavnice predstavili. Dijaki so izdelali poslovne na-~rte za najrazli~nejše dejavnosti z izdelanimi analizami o kon- kurenci, tržnimi raziskavami, proizvodnimi sredstvi, prostori, reklamiranjem in promocijo ter finan~nimi pokazatelji z izkazi uspeha. Predstavitve, ki je bila v prostorih podjetniške delavnice Ekonomske šole Ptuj, sta se s strani šole udeležili ravnateljica Branka Kampl Regvat ter profesorica Zdenka Selin-{ek, s strani predavateljev delavnice pa Tanja Sirk, ki je vodila predstavljanje poslovnih na~r-tov. Kot je dejala ravnateljica šole, je delavnica šole podjetništva dopolnilo k rednemu pouku in mlade vzpodbuja k razmišljanju in prakti~nemu pristopu v zvezi s poglabljanjem znanja o podjetniškem delovanju. Dijaki so se tokrat predstavljali kot direktorji svojih podjetij, kot finan~ni strokovnjaki in organizatorji. Delovali so suvereno, niso se zmedli ob dodatnih vprašanjih, pojasnjevali so svoje poslovne odlo~itve, kot medijski ~lovek pa bi jim vseeno svetoval, da v svojih poslovnih na~rtih ve~ sredstev namenijo za reklamo. F. Lačen HAJDINA / ŠOLSKE AKTIVNOSTI PO MERI UČENCEV Osnovno vodilo - pestrost Prejšnji petek so na osnovni šoli na Hajdini imeli v okviru dneva odprtih vrat številne aktivnosti za vse učence šole. Nižji razredi so v okviru spoznavanja okolja izdelovali izdelke iz poljščin, nakit iz naravnih materialov ter iz gozdnih plodov in papirja. Višji razredi so pri izbirnih predmetih svoje aktivnosti zapolnjevali z izraznim plesom, pri športu so se ukvarjali s kolesarstvom in konjeništvom, pri angleš~ini so poslušali svoje naj- ljubše glasbene skupine, jesenske barve so popestrile njihovo likovno izražanje, ra~unalni~ar-ji so izdelovali spletne strani, pri tehni~ni vzgoji pa so v okviru obdelave gradiv tokrat obdelovali les in izdelovali jadrnico. Fl U~enci pri izdelovanju jadrnice. Foto: Fl ORMOŠKA STRAN SV. TOMAŽ / LITERARNI VEČER S PRIMOŽEM KIRIČEM Sanjarjenla V petek zvečer je pri Svetem Tomažu potekal zanimiv literarni večer, ki so ga naslovili Sanjarjenja. Obiskovalcem se je predstavil mlad pesnik Primož Kirič iz Savcev pri Svetem Tomažu. Primož Kirič je rojen nekako v istem času - le vrsto let kasneje - kot drugi zelo znan pesnik iz teh krajev Fran Ksaver Me{ko. Tudi sicer sta si oba ustvarjalca podobna: oba druži ljubezen do narave, do miru, dolgih sprehodov v ti{ini. Primož je sicer {tudent na pedago{ki fakulteti v Mariboru. Preprost fant, poln lepih besed, nenehno obkrožen s svojimi prijatelji. Razmi{lja-joč, tih, a vedno nasmejan in pripravljen zapeti kak{no pesem iz srca in z du{o. V petek je obiskovalcem, ki so v telovadnici osnovne {ole Tomaž pri Ormožu zasedli vsak prost kotiček, predstavil vrsto svojih pesmi, ki so poslu{alce prikovale na stol in jih prisilile k razmi{ljanju. Njegova poezija je čista, iskrena, napisana iz srca in s srcem. Mladi poet jo je {e popestril s svojo interpretacijo. Lepoto besede je izpopolnila lepa glasba iz violine in sak- sofona mladih glasbenic Urše, Neže in Spele Orešnik s Koga ob spremljavi Leona Laha. V programu sta sodelovala tudi Marko Viher in Mateja Hržic, s pesmijo pa so prijeten večer popestrili {e pevci mo{kega septeta pod vodstvom Marka Viherja. Govorila je tudi ravnateljica osnovne šole Alenka Curin Jan-žekovic ter mlademu pesniku podarila prvo knjigo njegovih pesmi - Sanjarjenj. Prijeten večer v družbi lepe besede in prijetnih pesmi je minil skoraj prehitro. Poslušalci so zadovoljni in z nasmejanimi obrazi odhajali iz šole. Primož je s svojim ustvarjanjem mnogim polepšal večer, obiskovalci pa z navdušenim ploskanjem in odobravanjem zagotovo tudi njemu. Prav zares, kot je dejala Alenka Čurin Janžekovič, zares je pognal. Zato, da piše sebi in drugim v veselje. Mateja Hržic Foto: Štefan Hozyan SVETINJE / OBISK SOIMENJAKOV Avstrijci so bili n^^dušeni Krajane Svetinj so v petek obiskali soimenjaki, namreč farani fare Alle He-ilige iz sosednje Avstrije, kraja 20 kilometrov južno od Gradca. Lepo število se jih je z avtobusom in kombijem pripeljalo na Svetinje, kjer so prisostvovali maši v nemškem jeziku, domačini pa so jim pripravili tudi pogostitev; seveda ni manjkala odlična vinska kapljica. Obiskovalce sta cerkev in prelepa okolica očarala. Navdušeni so bili nad razgledom, vinogradi in lepoto narave, ki se v tem letnem času bohoti v vsej svoji veličini. Po prigrizku so se gostje podali v sosednjo občino, kjer jih je čakalo kosilo, nato pa so se popeljali do Evroparka v Maribor, kamor so šli nakupovat. Z domačini so se dobro sporazumeli, stkala so se poznanstva in prišleki iz sosednje Avstrije so domačine povabili na obisk v svojo župnijo; z veseljem se bodo podali tja, ko bodo kje v njihovem koncu, so obljubili Svetinj-čani, še prej pa jih doma čaka slovesen blagoslov končanih del: obnavljali so namreč prezbiterij v cerkvi, ki ga bodo slovesno blagoslovili 11. novembra. Mateja Hržic PODGORCI Z ljubeznijo o vinu V Vinskem ambientu Bombek v Podgorcih je minuli petek potekala že tretja tradicionalna prireditev Z ljubeznijo o vinu. Potekala je med 15. in 22. uro in jo je obiskalo veliko število ljudi iz Podgorcev, pa tudi iz širše okolice. Foto: Štefan Hozyan Na prireditvi je govoril tudi Stanko Curin, starosta slovenskih vinarjev, ki se z vinogradništvom ukvarja že vrsto let. Poudaril je, da je delo vinogradnika vse leto, ne le ob sami trgatvi, menil pa je tudi, da se vinogradnikom pišejo težki časi, saj država zanje stori premalo. Prisoten je bil tudi predsednik Sekcije vinskih svetovalcev pri Gospodarski zbornici Slovenije Jožef Kamenšek, ki je povedal, da je velikokrat prisoten pri prireditvah v teh krajih, veliko pa tudi sodelujejo z vinogradniki iz teh vinorodnih okolišev. Predstavil je nov koncept predstavitve in promocije slovenskih vin slovino.com ter govoril o tem, kakšna vina sodijo k katerim jedem. Posebna zanimivost za obiskovalce je bilo odpiranje peni-ne na stari huzarski način (s sabljo), ki ga je izvedel Miha Istenič, član bratovščine zlate sablje. Vina iz dežele refoška pa je dala na pokušnjo nekdanja slovenska vinska kraljica Selma Lukač iz Marezig, ki z Bombe-kovimi sodeluje tudi poslovno. Svoja odlična vina so predstavili tudi domačini, člani Kluba šipon, predstavili pa so se tudi vinogradnik Boris Lisjak iz Du-tovelj in vinogradništva Lukač iz Marezig in Suman z Zavrha. Za pester kulturni program so poskrbeli plesalci folklorne skupine iz Podgorcev in humorist Janko Klanjčar. Posebno mesto pa je bilo namenjeno vinskemui darilnemu kotičku, kjer je bilo moč najti darilo za vsako priložnost in za vsakogar. Posebna pozornost je bila namenjena darilom v zvezi z vinom. Vrhunec prireditve pa je bila pokušnja odličnih predikatnih vin vinogradništva Čurin — Prapotnik s Koga, ki jih je predstavil Stanko Čurin. Ob obilici vina in dobre volje je bila prireditev tudi priložnost za pokušanje kulinaričnih dobrot Pekarne in slaščičarne Fiš-travec, Mesarstva Podplatnik in Zlatih kruhov Cvetke Krabonja. Na voljo je bilo 80 različnih vrst vina, odličnih po okusu in videzu. Veliko je bilo tudi dobre volje pri vseh - le naključnih obiskovalcih in vseh sodelujočih. Za še pristnejše vzdušje so poskrbeli tudi gostitelji z Marto Bombek na čelu, ki je poskrbela za zadovoljstvo in dobro razpoloženje prav vsakega obiskovalca. In kot je dejala, želela je - in to ji je res uspelo - združiti vse Podgorčane na enem mestu. Pa ne le njih, veliko obiskovalcev z vseh koncev. Tokrat v odličnem razpoloženju, ob nazdravljanju z žlahtno kapljico in z zares lepo besedo z ljubeznijo o vinu. Mateja Hržic ORMOŽ / TISKOVNA KONFERENCA NOVE SLOVENIJA Kdo nairtuje zaposlitve? V ponedeljek je v prostorih strank na Ptujski cesti 3 v Ormožu potekala tiskovna konferenca Nove Slovenije. O 1. rednem letnem kongresu stranke, ki bo 24. novembra letos, je govoril predsednik občinskega odbora Nove Slovenije Ormož Alojz Sok. Na kongresu bo potekal izbor novih organov stranke, oblikovali bodo prenovljen program in novi statut. Prav zaradi bližajočega se kongresa bodo v Ormožu sklicali izredni občni zbor, na katerem bodo izbrali svoje delegate, govorili pa bodo o ustanovitvi krajevnega odbora stranke v Središču ob Dravi, kjer ga še ni. Na občnem zboru bodo govori- ORMOŽ / RAZSTAVA MALIH PASEMSKIH @IVALI Prava paša za oii Od četrtka, 25., do nedelje, 28. oktobra, je v Mestni grabi potekala tradicionalna razstava malih pasemskih živali, ki jo je pripravilo Društvo malih pasemskih živali Ormož s predsednikom Jožetom Plohlom. Razstava je bila društvena in mednarodna, saj so se domačim gojiteljem (30 jih je bilo) letos pridružili razstavljavci iz Avstrije in Hrvaške. Razstava je druga največja v Sloveniji. Obiskovalci so si lahko ogledali okoli 950 glav živali, med njimi kunce, golobe in perutnino, letos prvič pa tudi koze in ponije. Zelo zanimivi so bili zlati fazani. Razstavo so spremljali sodniki, ki so razstavljene živali ocenjevali, najlepše pa bodo razglasili na občnem zboru društva. Ob zanimivi razstavi je bil pripravljen poseben srečelov: obiskovalci so lahko kupili srečko in na tak način zadeli katero manjšo žival, ki so jo lahko ponesli domov. Zlasti mladi so razstavo vzeli za svojo in jo vsako leto z veseljem obiščejo. Tudi zato, ker je posebna paša za oči. li tudi o pripravah na lokalne volitve. Marjan Goričan, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev občine Sveti Tomaž, pa je Govoril o obisku poslanske skupine Nove Slovenije, ki bo na Martinovo soboto obiskala Sveti Tomaž. Kot je dejal, jih bodo popeljali tudi po manjših krajih v krajevni skupnosti in jim pokazali, kakšno je dejansko stanje v kraju. Po njegovih besedah je pri Svetem Tomažu še vedno 62 kilometrov neasfaltiranih cest, njihova posodobitev pa znova ni predvidena v proračunu. Alojz Sok je poudaril, da so svetniki Nove Slovenije že pred sprejetjem proračuna opozarjali, da je proračun nerealen, pa tudi z drugim rebalansom ni nič bolje, menijo. Moti jih predvsem neprimeren odnos do cestne infrastrukture. Med aktualnimi nalogami je govoril o zapletih pri prostorih svetniških klubov v Ormožu. Neodvisni svetniški klub naj bi se namreč iz prostorov izselili, ker naj bi si jih pridobili nezakonito, temu pa oporekajo. Prvo delitev prostorov je opravila komisija za volitve in imenovanja. Na lokalni ravni ni bilo združitve strank SLS in SKD, zato tudi ni bilo združitve svetniških klubov. Svetniški klub SKD se je preimenoval v Neodvisni svetniški klub, senat na sodišču v Mariboru pa je priznal Neodvisnemu svetniškemu klubu pravni status kot nasledniku Svetniškega kluba SKD. Zato jim, kot trdijo, prostor pripada. Mag. Simon Kolmanič pa je povedal, da jih moti tudi 22. člen pri pravilniku o dodeljevanju občinskih štipendij. V njem je navedeno, da je štipendist v primeru, da mu občina ne more nuditi ustrezne zaposlitve, prost vseh obveznosti. Vendar pri Novi Sloveniji menijo, da mora občina že ob razpisu vedeti, kakšne bodo potrebe po delovnih mestih. Po njihovem mnenju pa občina Ormož nima urejene službe za načrtovanje zaposlitve. Mateja Hržic DHHEt: _Družba za časopisno In tadljsto dejavnost RADIOTEDNII^ d.o.o, RADIO-TEDNIK p.p. 95, Raičeva 6,2250 Ptuj, tel.t Og/749-34-10, 0577W^7rral0nH7W93^3SrirđčEroi^ prftáTňreíiilňlIčřraďóiědřnitš^ siŤáňÍ!liílS7?v5^.raai5ťěarillč51 ORMOŽ / MARTINOV TEDEN Turistično društvo Ormož pripravlja od 8. do 11. novembra Martinov teden. Prireditve se bodo pričele v četrtek s predstavitvijo knjige Cirila Ambroža v ormoškem gradu. V petek dopoldne bodo v hotelu ocenjevali mlado vino, zvečer pa bodo razglasili rezultate ocenjevanja. Poseben kulturni program bodo pripravili na Martinovo soboto s krstom mošta, ves dan pa bo pred gradom gostinsko-turistična ponudba, v trgovini na Kerenčičevem trgu pa bo razstava in prodaja kmečkih dobrot. V ponedeljek pa bo po vsem mestu Martinov sejem. V programu bodo sodelovali člani društva vinogradnikov, društvo kmečkih žena in kulturna društva občine Ormož. OBČINA ORMOŽ / OB DNEVU REFORMACIJE IN DNEVU MRTVIH Praznične dni so obeležili tudi pred osnovno šolo Miklavž pri Ormožu in pri Svetem Tomažu. V Miklavžu je proslavo pripravil krajevni odbor Zveze združenj borcev NOB, v programu pa so sodelovali učenci Osnovne šole. Praznikov pa so se spomnili tudi učenci in učiteljski zbor Osnovne šole Tomaž pri Ormožu. V spomin na dan reformacije in ob dneva spomina na mrtve so pripravili kratek kulturni program. S slovesnostmi pa so spomin obeležili tudi v drugih osnovnih šolah po občini. ORMOŽ / PREDSTAVITEV VARA@DINSKA @UPANIJA V ponedeljek, 5. novembra, bo v prostorih ormoškega gradu potekala predstavitev varaždinske županije, ob tem pa bodo svečano podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju med varaždinsko županijo in konzorcijem za razvojne naloge Podravja. Dogovor o sodelovanju dveh regij omogoča nadaljnji razvoj gospodarskih, prometnih, znanstvenih, kulturnih, športnih in turističnih stikov ter skupen nastop obeh regij v okviru evropskih povezav, vključno s kandidiranjem za skupne projekte iz fondov Evropske unije. ORMOŽ / PREDAVANJE NA LJUDSKI UNIVERZI Ljudska univerza Ormož že od junija vodi projekt Leonardo da Vinci in v petek so v tem okviru pripravili predavanje o dveh temah: o tem, ali je potek širitve EU tudi omejevanje svobode (Mladen Andrejevič je ob tem izpostavil problematiko izgube jezika oz. narodne identitete), Anita Šoštarič pa je spregovorila o programu za mlade. Gre za mladinsko izmenjavo skupin ali individualno prostovoljno delo, ki traja leto in pol. Udeležencem so predstavili tudi slikovni material s študijskega obiska Irske in Avstrije. Qé iaé ini tam, PTUJ / RAZSTAVA MALIH ŽIVALI IN SOBNIH PTIC V društvu gojiteljev malih živali Ptuj se pripravljajo na 4. mednarodno razstavo malih živali in sobnih ptic, ki bo tudi letos v športni dvorani Mladika od 16. do 18. novembra. Kot je povedal predsednik razstavnega odbora Ivan Brlek, bo v petek in soboto razstava odprta od 8. do 19. ure, zadnji dan, v nedeljo, pa od 8. do 17. ure. Posebej vabijo na ogled malčke iz vrtcev ter učence in dijake. (-OM) PTUJ / PRVO NOČNO PASJE TEKMOVANJE Kinološko društvo Ptuj je organizator jesenskega tekmovanja šolanih psov, ki bo v soboto, 3. novembra, ob 18. uri na vadbišču v Budini. Tokrat so se prvič odločili za pripravo nočnega turnir, kar je nasploh prvič v Sloveniji, hkrati pa gre za četrto tekmovanje, posvečeno dolgoletnemu ptujskemu kinologu Stanku Čihalu. Tekmovanje bo potekalo po programu A, IPO 1, IPO 3. Tekmovali bodo torej le šolani psi, pričakujejo pa dobro udeležbo kinologov iz raznih koncev Slovenije. Organizatorji obljubljajo, da bodo tudi obiskovalci imeli kaj videti, računajo pa tudi na dobre uvrstitve domačih tekmovalcev. Po uradnem delu tekmovanja bodo pripravili še kostanjev piknik. (TM) HANNOVER / OBISK RAZSTAVE KMETIJSKE TEHNIKE Strojni krožek Posestnik, turistična agencija Kurent in Kmetijska svetovalna služba pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj organizirajo 13. in 14. novembra ekskurzijo na mednarodno razstavo kmetijske tehnike v Hannovru. Udeleženci bodo iz Ptuja odpotovali z avtobusom v ponedeljek, 12. novembra, ob 17. uri, vrnili pa se bodo v sredo v nočnih urah. Cena ekskurzije je 22.500 tolarjev na osebo, če bo v avtobusu 40 potnikov. V ceno so vključeni prevoz in nastanitev v hotelu s polpenzi-onom, vodenje in organizacija ekskurzije. Prijave zbira do 30. oktobra tajnik strojnega krožka Tonček Horvat. (JB) PTUJ / SREČANJE KORANTOV PETOVIO V soboto, 3. novembra, bo ob 13. uri v gostišču Rozika na Ptuju tradicionalno srečanje korantov, donatorjev in sponzorjev društva Petovio Ptuj. Ogledali si bodo vinsko klet, muzejsko zbirko v gradu Velika Nedelja, zaključek srečanja pa bo v gostišču Taverna na Jeruzalemu. Srečanje bo tudi priložnost, ko bodo ocenili turneje v pretekli sezoni in kovali načrte za prihodnjo sezono, ko praznujejo 20-letnico obstoja. (MS) PTUJ / PREDAVANJE ČEBELARSKE SEKCIJE Čebelarska sekcija Društva upokojencev Ptuj pripravlja v ponedeljek ob 9.30 uri v veliki dvorani v pritličju Društva upokojencev Ptuj v Aškerčevi 9 predavanje o čebeljih pridelkih. (MS) PTUJ / SPREJEM V MESTNI HISI Obiina Ptuj je nanje ponosna V Mestni hiši na Ptuju je 26. oktobra župan Miroslav Luci s sodelavci organiziral sve~ani sprejem za Barbaro Plavec Brodnjak, mlado ptujsko kreatorko, ki je zmagala na letošnjem nate~aju za najboljšo odrsko obla~ilo za miss Slovenije, in Mihaelo Kukovec, prvo spremljevalko miss Slovenije 2001. Zahvalil se jima je za promocijo ptujske kreativnosti in lepote v slovenskem in mednarodnem merilu ter jima zaželel še veliko podobnih uspehov. Mihaela Kukovec in Barbara Plavec Brodnjak v družbi s ptujskim županom Miroslavom Lucijem. Foto: Črtomir Goznik Ob tem se je zahvalil tudi vsem drugim, ki skrbijo za uveljavitev ptujskih deklet v slovenskem prostoru. Mestna ob~ina Ptuj bo tudi v bodo~e podpirala tak{ne projekte, je {e povedal ptujski župan. Zdravko Geržina, lastnik licence za izbor miss Slovenije za miss sveta, pa je ponovno povedal, da je izbor za miss Štajerske najlep{e in najbolje organiziran regionalni izbor v Sloveniji, zato je zanj tako veliko zanimanja. Najbolj{a dekleta s tega izbora so praviloma tudi najbo-lj{a v Sloveniji. V Sun Cityju bo leto{nja miss Slovenije Rebeka Dremelj oblekla obe Barbarini kreaciji, z zmagovalno obleko se bo predstavila trimilijardne-mu ob~instvu po celem svetu. V spomin na sprejem v Mestni hi{i je župan Miroslav Luci Barbari Plavec Brodnjak in Mihaeli Kukovec izro~il ptujska keliha. MG SV. JURIJ / 500 LET CERKVE SV. JURIJA Slovesnost združila krajane V nedeljo, 28. oktobra, so pri Svetem Juriju v Slovenskih goricah slovesno praznovali 500-letnico cerkve. Kot je povedal doma~i župnik Lojze Antolin, se v vseh zgodovinskih virih navaja letnica 1501, ni pa to~nega datuma postavitve, zato so se odlo~ili, da bodo 500-letnico praznovali na žegnanjsko nedeljo. Mašo je vodil kanonik Jože Goli~nik. Zbrani verniki pa so zapeli pesem v zahvalo prednikom, da so cerkev postavili in ohranjali do danes. Po kon~ani ma{i je kanonik Jože Golicnik blagoslovil še novi Slomškov dom. V tej župniji so že imeli Slomškov dom, a je bil nacionaliziran in preimenovan v kulturni dom. Z denaciona-lizacijsko odločbo so dobili vrnjeno poslopje, v katerem sta bila sedež krajevne skupnosti in pošta. Na iniciativo župnika so stavbo temeljito obnovili. Tako je v novem Slomškovem domu pevska in mladinska soba, sedež Karitas in Slomškova kapela, v kateri bo pozimi maša. Dom so obnovili s sredstvi vernikov in lastnimi prihranki. Slovesnosti so se udeležili duhovniki sosednjih župnij, dekanijski duhovniki, misionarji, ki so leta 1996 vodili misijon, cerkveni pevski zbor, izvajalci del in predstavnika lokalne skupnosti župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin in podžupan Franc Krivec. Slovesnost so popestrili člani pihalnega orkestra MOL iz Lenarta. Zmago Šalamun MARIBOR / V NEKDANJEM DOMU ODPRLI DNEVNI CENTER Drugaini od veiine -sprejeti v okolju V petek so sve~ano odprli prenovljen nekdanji otroški dom v Mariboru na Dalmatinski 19, v katerem je zdaj dnevni center za otro- ke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju in ki delu- je kot enota Zavoda dr. Marijana Borš-tnarja iz Dornave. Vila, ki je bila že leta 1954 podarjena v humanitarne namene, je kljub nekaterim zapletom obdržala svoj prvotni namen. Slovestnosti so se udeležili minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Di-movski, mariborski župan Boris Sovič, ~lani dru{tva Sožitja, star{i otrok in drugi. V prenovljenih prostorih na sto kvadrantih metrih bodo zdaj lahko nudili dnevno varstvo, logoped-sko, fizioterapevtsko in drugo specialisti~no obravnavo 30 otrokom med 7. in 21. letom starosti, zanje pa skrbi 13 zaposlenih. Dnevni center je odprt vsak delavnik deset ur. Prenova dotrajanega objekta je stala 257 tolarjev, denar pa je v celoti zagotovilo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ob odprtju je direktor zavoda mag. Milenko Rosič dejal, da je vesel, da so se v center kon- ~no lahko vselili tisti, ki jim je namenjen, saj je zaradi pritožbe sosede ~akal urejen, a prazen, skoraj leto dni. Minister Dimovski je v priložnostnem nagovoru omenil, da je dolžnost na{e države, da vsem otrokom zagotovi enake možnosti za razvoj. Za otroke, ki bodo obiskovali mariborski center, je pomembno tudi to, da bodo ostali v svoji družini in bodo imeli možnost dnevne oskrbe. Mariborski župan Sovi~ pa je ob tem dejal, da se ob teh projektih vidi tudi odprtost in humanost mesta in družbe. Nove pridobitve so bili {e pose-baj veseli star{i otrok, ki mnogokrat v svoji stiski ostanejo sami. M. Slodnjak GRAJENSČAK / 5. SEMINAR PEKE MEDENEGA PECIVA Med - del naše prehrane V petek, 19. oktobra, je bil v šolskem domu na Grajenščaku 5. seminar Peke medenega peciva. Organizirala ga je Zveza čebelarskih društev Ptuj za svoje člane in druge, ki jih izdelava medenega peciva zanima in radi uživajo medene izdelke za poživilo in hrano. Udeležili so se ga člani čebelarskih društev Dornava in Ptuj in čebelarske sekcije Društva upokojencev Ptuj, vodila pa ga je izkušena upokojenka Marija Rošar. Kot sta povedala predsednik Zveze čebelarskih društev Ptuj Ivan Vojsk in tajnik Srečko Rupnik, so bili vsi obiskovalci seminarja z delom, vodenjem, izbiro receptov in peko okusnih medenih izdelkov zadovoljni. Hvaležni so voditeljici seminarja za prizadevanje in prijetno vzdušje vseh ter za skrb, ki so jo z delom vložili v peko medenega peciva, prav tako pa Kmetijski šoli Ptuj, ki je dala na razpolago učilnico in kuharske prostore. Po uspelem seminarju so si vsi udeleženci in voditeljica z navdušenjem in veseljem zaželeli, da bi prihodnji seminar peke medenega peciva pripravili že to zimo. Slomškovo kapelo je blagoslovil kanonik Jože Golicnik Kulturniške novice PTUJ / POTRDILI PROGRAM LJUBITELJSKE KULTURE Svet Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti je potrdil program prireditev v ljubiteljski kulturi za leto 2001. Ta bo tudi v naslednjem letu sila pestra - od območnih in medobmočnih srečanj vseh kategorij pevskih zborov, pihalnih in tamburaških orkestrov, folklornih skupin, ljudskih pevcev in godcev ter plesnih skupin do najrazličnejših slikarskih, plesnih, fotografskih, gledaliških in glasbenih delavnic ter izobraževalnih seminarjev. Celotni program je s finančnega pogleda vreden nekaj nad 7 milijonov tolarjev; več kot polovico naj bi prispevala država, ostalo pa občine, od koder prihajajo ljubiteljske skupine, udeleženke srečanj in revij. PTUJ / GOSTOVALI KRAJNSKI KOMEDIJANTI V petek zvečer so v ptujskem gledališču nastopali gledališčniki iz Kranja. Predstavili so se z delom Antona Tomaža Linharta Zupanova Micka. Z Zupanovo Micko in Matičkom je Linhart postavil temelje slovenski dramatiki in uvedel slovenski jezik v teater, kar je pred več kot 200 leti imelo prosvetljenski pomen za Slovence. Tudi danes se Zupanovi Micki nasmejimo, kar je dokazal popolnoma zesedeno ptujsko gledališče. Nismo se nasmejali do solz, nasmejali pa smo se le. Fl CIRKOVCE / SREČANJE SVICARSKE IN CIRKOVSKE v ' PODEŽELSKE MLADINE Tako se tkejo prijateljstva... Pred dvema letoma so ~lani podeželske mladine Maribor in Cirkovce obiskali švicarsko skupino podeželske mladine. Takrat so se spletle prijateljske vezi, tako da so se Cir-kov~ani odlo~ili, da jih povabijo v svoje kraje. Obiskali so jih sredi avgusta, od 22. do 26. V ob~ini Kidri-~evo so preživeli samo en dan, soboto 25. avgusta. Ob deveti uri so jih ~lani podeželske mladine Cirkovce pri~akali v Ra~ah. Najprej so se odpeljali na kmeti- jo Frangež, kjer je ogledu sledila pogostitev. Sledil je ogled obrt-ni{kega podjetja Plastika Maks Medved, kjer udelujejo plastiko za sve~e in ve~je plasti~ne plastenke. Ob dvanajstih so se odpravili proti Ptuju, kjer so si Del udeležencev srečanja podeželske mladine iz Švice in Cir-kovc ogledali ptujsko vinsko klet. Vsi so bili presene~eni nad predstavitvijo, saj je bila ve~ kot odli~-na. Še ve~je navdu{enje je bilo ob degustaciji vin, saj so spoznali paleto kakovostnih slovenskih vin. Po kosilu je sledila povratna nogometna tekma med Švico in Slovenijo. Čeprav je potekala v spro{~enem duhu in so igrale tudi punce, so gledalci lahko videli kar {tiri zadetke, po dva na vsaki strani. Tako so se raz{li z neodlo~enim izidom in dogovorom, da bo naslednja tekma pokazala, kdo je bolj{i. Dan se je prevesil v pozno popoldne in program obiska se je iztekel. Vendar se druženje ni kon~alo, ampak so ga nadaljevali ob ve~erji in {e po njej, kajti naslednji dan so se vra~ali domov; cirkov{ki ~lani podeželske mladine upajo, da so se imeli lepo, so nam povedali ~lani Dru{tva podeželske mladine Cirkovce Damjan Medved, Ur{ka Dra{kovi~, Mojca Fran-gež in Petra Metli~ar. Ur ZETALE / RAZVOJNE MOŽNOSTI OBČINE Možnosti so v turizmu V okviru 2. praznika občine Žetale so na pobudo tamkajšnjega Turističnega društva organizirali okroglo mizo o razvojnih možnostih Žetal s poudarkom na vprašanju, kaj lahko sami naredijo za razvoj Haloz. Na pogovor so povabili občane in svoje rojake, ki bivajo izven meja občine, pa si vseeno prizadevajo za njen razvoj. Tudi nekaj gostov, ki bi lahko iz svoje poklicne pristojnosti nakazali možnosti razvoja občine. Opravičili so vsi vabljeni predstavniki države, prišla pa sta dr. Štefan Čelan, direktor znanstvenora-ziskovalnerga središča Bistra Ptuj, in Jernej Golc, direktor podjetja Halo iz Cirkulan oziroma predstavnik lokalnega pospeševalnega centra Haloze HALO-EDING ING. Dejstvo, da je z novo občino prišla na območje Žetal nova volja in energija, je že neka garancija bodočega razvoja. Tudi dejstvo, da je občina v prvih treh letih obstoja investirala v razvoj 580 milijonov tolarjev, pove veliko. Toda kot je poudaril župan Anton Butolen, lastni prihodki občine na osnovi dohodnine znašajo letno le 24 milijonov tolarjev. Finančna izravnava iz državne blagajne temelji na številu prebivalcev, teh pa je samo 1.450 na 38 kvadratnih kiolometrih. Občina je trikrat redkeje naseljena, kot je slovensko povprečje. Razvoj tako temlji na pridobivanju dodatnih sredstev iz vseh možnih virov, tudi na račun precejšnje finančne obremenitve občanov. Problem je pri pripravi projektov, za katere je potrebno zagotoviti lastna sredstva, brez projektov pa ni mogoče kandidirati na državnh razpisih. Anton Butolen je tudi poudaril, da ne drži mnogokrat izraže- no mnenje, da so male občine revne zaradi svoje majhnosti. Gre za različne možnosti ustvarjanja lastnih sredstev: 21 tisoč prebivalcev na območju haloških občin ustvari 460 milijonov tolarjev lastnih sredstev, enako število občanov v občini Žalec 1,2 milijardi, v občini Murska Sobota 1,4 milijarde in v Škofji Loki kar milijardo in pol. Tam je seveda koncentracija prebivalstva večja, gospodarstvo je razvito. Tudi velika občina na območju Haloz njihovega problema ne more rešiti. Nenazadnje, pravi Butolen, so bile Žetale kar štiri desetletja v veliki občini Ptuj, pa ob nastanku male občine Žetale pred tremi leti niso imeli na svojem območju niti ene pipe iz javnega vodovoda. "V veliki občini se glas malih izgubi, v državi pa smo le ena od 192 občin," še poudarja Butolen. "Danes je lažje dobiti denar iz Ljubljane kot prej iz Ptuja!" STRAH PRED REGIONALIZMOM V Žetalah se torej upravičeno bojijo napovedovanega regionalizma. Zakon o regionalnem razvoju je tako in tako že bil sprejet pred 30 leti, pa se je število prebivalcev v sedanji občini Žetale v tem času z 2.500 zmanjšalo na 1.450, razvojno pa je območje ostalo tako rekoč nedotaknjeno. V Žetalah zato tudi ne verjamejo, da bi s svojimi načrti uspeli na predvidenem sedežu bodoče regije Podravje v Mariboru. Danes je občina že dosegla nekaj uspehov in začela utvarjati pogoje za boljše življenje in razvoj gospodarstva. Tako je danes na pomembnem križišču: ukrepi države ji lahko pomagajo pri nadaljnji rasti, lahko pa jo prisilijo v stagnacijo ali celo nazadovanje. V treh letih so uspeli trend razvoja obrniti navzgor, obenem so ugotovili, da jim ne more nihče pomagati toliko, kot si lahko pomagajo sami. "Nihče nam tudi ne more toliko škoditi, kot si lahko škodimo sami, " trdi župan Butolen in nadaljuje, da "nekatere posameznike motijo morebitni turisti v Halozah, kopanja za vodovod ne dovolijo niti do svoje hiše ... " Velika večina kooperativnih ljudi ne bi smela dopustiti, da peščica sedaj, ko ima občina razvojne možnosti, ta razvoj ovira. O predvideni regionalni razdelitvi Slovenije je že pred tem govoril dr. Štefan Čelan in v svo- SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI Ziorablianje mrtvih in živih Vsako novo odkritje grobišč tistih, ki naj bi bili po drugi svetovni vojni brez sodne obsodbe kot sodelavci okupatorja pobiti v Sloveniji, povzroča najrazličnejše reakcije in odmeve - od tistih, ki resnično (pietetno in svareče, da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo) obžalujejo tisto, kar se je zgodilo, do tistih, ki hočejo s tragičnimi žrtvami izpred pol stoletja manipulirati za sedanje politične potrebe in v korist svojih različnih drugih ciljev. Nekdo je dejal, da smo vsakič priče nekakšnemu zlorabljanju mrtvih, jaz pa bi k temu dodal, da gre tudi za zlorabljanje živih. Mnoge razprave in zahteve na to temo so namreč tudi ta čas (po zadnjih razkritjih neznanih okostij s konca vojne oziroma prvih mesecev življenja v novi Jugoslaviji) zasnovane kot enostranska obtožnica, ki hoče s kostmi ubitih dokazovati in potrjevati posamezne problematične (in tudi nedokazljive) teze o karakterju narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji, o kolaboraciji z okupatorjem, skratka o krivdi in zaslugah za vse, kar se je med vojno dogajalo v Sloveniji in kar je med drugim pripeljalo do medsebojnega slovenskega antagonizira-nja usodnih delitev med ljudmi in prelivanja krvi. Prav imajo vsi tisti (s katerekoli politične strani), ki iz načelnih, etičnih in moralnih razlogov opozarjajo na nedopustnost zu-najsodnih pobojev, to obstojajo in zahtevajo, da sodobna slovenska država opravi tisto, kar se v realnih razmerah (in ob doslednem spoštovanju pravnega reda in demokratičnih pravil) lahko opravi in popravi v zvezi s tem zdaj. Seveda tudi ne more biti nikakršnega dvoma, da nosi objektivno odgovornost za tisto, kar se je zgodilo, komunistični režim, ki je takrat razpolagal z neomejeno oblastjo. To pa seveda ne pomeni, da bi lahko na tej podlagi ta režim in njegovo konkretno delovanje v slovenskih razmerah v celoti kriminalizirali, proglasili za protinarodnega kar v celoti ali za celo bolj nevarnega kot nacističnega ali fašističnega, kar nekateri kar naprej vsiljujejo kot edino pravilno oceno. (Ne)sprejemanje takšne teze naj bi bilo zanje ločnica, po kateri bi spoznavali "prave" demokrate in "ostanke" nekakšne kontuitete. bratomorni zločin V Sloveniji je ta čas med politiki malo takšnih, ki bi znali (in hoteli?) dogajanja izpred pol stoletja ocenjevati ob upoštevanju najrazličnejših (relevantnih) dejstev in takratnih splošnih razmer. Eden redkih, ki v tem pogledu izstopa, je mariborski naslovni škof dr. Ve-koslav Grmič. Tako je pred nekaj dnevi v pogovoru za Večer dejal: "Leta 1945 so komunisti pričakovali, da bodo z novim družbenim redom ustvarili boljše razmere za večino, kakor so bile pri nas pred drugo svetovno vojno. /.../ Med njimi jih je bilo veliko s srcem za komunistični družbeni red. Menili so, da naj bi bil veliko boljši, kakor je bil prejšnji. Zaradi tega jih ne smemo kratkomalo obsojati, saj so dejansko hoteli dobro /.../ Kljub temu bi težko dejali, da so komunistični voditelji boj zoper okupatorja, ljudsko pripravljenost, da se mu upre, izrabili zgolj za svoje lastne politične koristi. Njihov namen je namreč bil dati ljudstvu tudi boljše življenje, kot ga je živelo v kapitalistični Jugoslaviji /.../". Na novinarsko pripombo, da so "komunisti leta 1945 za seboj pustili tudi kosti", pa je naslovni škof dejal: "Seveda so jih pustili, ker so v ljudeh videli nasprotnike svojih idej, in sicer takšne nasprotnike, ki jih ne bodo mogli nikdar pridobiti za svoje ideje. Poleg tega so se jih tudi bali ob morebitnem spopadu med Vzhodom in Zahodom, ko bi bili lahko vsi ti ljudje potencialni pet-okolonaši. Na žalost tako kot Angleži tudi novi komunistični oblastniki niso vedeli, kaj bi z vojnimi ujetniki, in so se jih kratko-malo nečloveško znebili. Strah pred negotovo prihodnostjo jih je pognal v bratomorni zločin. /.../ Vprašamo pa se lahko, kaj bi bilo, če bi leta 1945 zmagala druga stran. Ali ne bi morda s svojimi nasprotniki obračunala tako kot med vojno? Seveda pa za tak zločin ni oprvičila!" Ob tem je dr. Grmič še opozoril, da so nekateri ob osamosvojitvi Slovenije z veseljem pričakovali "nove čase revanšizma, ko bi vse tisto, kar se je zgodilo leta 1945, skušali v neodvisni Sloveniji urediti tako, da bodo tisti, ki so bili nekoč zmagovalci, zdaj postali poraženci, oni pa, ki so nekoč kot poraženci zapustili domovino, zdaj postali zmagovalci". načenjanjesprave Vsi tisti, ki zdaj na katerikoli strani pozabljajo na bistvo takratnih dogajanj ali zahtvajo zgolj belo-črno slikanje vsega, kar se ji med drugo vojno in neposredno po njej v vsej zapletenosti dogajalo v Sloveniji, pač ne sodijo med tiste, za katere bi lahko trdili, da so sposobni na tragi- jem izvajanju potrdil dvome malih občin v njihovo enakopravno vlogo v bodočih regijah. Krivična bi bila po Čelanovem mnenju delitev države na 12 statističnih regij. Naše območje po taki delitvi spada v podravsko regijo s sedežem v Mariboru. Ker občine po novem ne bodo več nositeljice oziroma prijavljiteljice projektov, financiranih s pomočjo državnega denarja, si je težko zamisliti, da bi lahko postal vodovod v Žetalah regionalni projekt v regiji z vodilno vlogo Maribora. Tu naj bi svoje mesto prevzele tako imenovane subre-gije, ki bi bile oblikovane znotraj statističnih regij. Našo subregijo bi sestavljalo 19 občin (poleg občin na Ptujskem še štiri z območja Lenarta). Kot subregionalni projekt se znotraj takega območja razume že projekt najmanj dveh občin, kar Halozam daje nekaj možnosti pridobivanja državnih sredstev. Uspeh naj bi bil tudi to, da bi naša subregija sodila v območje z največjim, 50-odstotnim financiranjem države, kar pa je za drage investicije v Halozah bistveno premalo. Dr. Čelan je opozoril, da je potrebno za pridobivanje državnih sredstev delati projekte "na zalogo". Za pripravo projektne doku- mentacije je rok, ki ga določa razpis, mnogokrat prekratek. Tako tudi kandidatura za razpisana sredstva ni mogoča. Sicer je dr. Čelan o problemih slovenskega regionalizma govoril dokaj na široko, tema pa bo aktualna in vroča še nekaj časa. Zanimive so njegove misli o možnostih razvoja Haloz, konkretno občine Žetale. Menil je, da sam razvoj komunalne infrastrukture še ni garancija za razvoj gospodarstva: "Po urejenih cestah se lahko ljudje celo hitreje odpeljejo izven območja občine!" Zato si mora občina postaviti cilje in jasno razvojno vizijo. Za dosego ciljev je potrebno angažirati vse potenciale. Za sistemsko vzgojo lastnih kadrov bi bila primerna ustanovitev Inštituta za raziskavo Haloz. Ta bi motiviral in skrbel za vzgojo lastnih kadrov, ki bi tudi z intelektualnimi potenciali pomagali hitreje potegniti voz haloškega razvoja. MOŽNOSTI V TURIZMU Jernej Golc je postregel s podatki, da je na območju šestih ha-loških občin 347 samostojnih podjetnikov, 45 malih, 11 srednjih in tri velika podjetja, poleg tega pa 2.130 kmečkih gospodarstev. Vloga Lokalnega pospeševalnega centra Haloze je povezati javni interes z razvojnimi cilji lokalnega okolja. Vloga LPC je tudi v tem, da pomaga najti vire za financiranje projektov na območju Haloz. Ter virov je precej tudi izven državnega okvira. Po njegovem izvajanju so največje možnosti Haloz v turizmu, v vinskih turističnih cestah in vinskih poteh. V turistično ponudbo bi se dalo vključiti številne počitniške hiše, oživiti propadle kmetije, takih objektov je na tem območju kar okoli 300. Izkušnje na tem področju so pozitivne: v Cirkulanah so v turistično ponudbo združili 10 objektov in vsi so že od avgusta prodani za novoletno praznovanje. Precejšnje možnosti prinaša čezmejno sodelovanje s sosednjo Hrvatsko, tudi čezmejno sodelovanje Haloz z avstrijsko Štajersko. Haloze imajo vsekakor zanimivo ponudbo, velikokrat pa se zatakne pri izpolnjevanju strogih kriterijev in zahtevnem pridobivanju soglasij ter seveda pri zagotavljanju investicijskih virov. Pri tem je interesentom v pomoč LPC Haloze, katere ustanovitelji so podjetja, obrtniki, vinogradniki in turistične kmetije. J. Bračič HAJDINA / S 23. SEJE OBČINSKEGA SVETA Predstavili zasnovo občinskega središča Na 23. seji sveta občine Hajdina, ki je bila 29. oktobra, so razpravljali o 22 točkah dnevnega reda. Med drugim so prejeli odlok o dejavnostih in pogojih za opravljanje gospodarskih javnih služb, na osnovi katerege bodo razpisali koncesije za izvajanje posameznih dejavnosti, ki se bodo na na celotnem območju občine izvajale s koncesijo - teh je 17. Skladno z določili poslovnika občinskega sveta so med samo sejo osnutke odlokov o podelitvi koncesije za pregledovanje nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, o plakatiranju in o komunalnih taksah, ker ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb, preoblikovali v predloge ter jih sprejeli. Večina drugih točk 23. seje pa se je nanašala na izvedbo 3. občinskega praznika, ki ga bodo pričeli praznovati že 8. novembra, osrednja občinska proslava pa bo 10. novembra. Na njej bodo podelili priznanja občine, zlato plaketo in priznanje župana zaslužnim posameznikom ter organizacijam. Prvič letos bodo podelili tudi priznanja za vzorno urejeno kmetijo, poslovni objekt, stanovanjsko hišo in za najlepše urejeno vaško skupnost. Za kletarja letnika 2001 so imenovali Iva Rajha iz Dražencev; postal je šesti kletar, ki mu je pripadla ta čast. Člani občinskeg sveta, dosedanji kletarji in člani vaškega odbora so ga pred uradnim nastopom te častne funkcije obiskali v njegovem vinogradu in kleti v Vareji, kjer so se lahko prepričali, ali je dober vinar in kletar in ali mu lahko zaupajo naslov kletarja letnika 2001. Po svoje je bila 23. seja sveta občine Hajdina zgodovinska. Tako jo je ocenil tudi Branko Čepic, univ. dipl. arh. iz ptujske projekte, ki je predstavil urbanistično- programsko zasnovo za ureditev območja občinskega središča, ki naj bi ga uredili v naslednjih letih na bivšem Zupaničevem zemljišču, kjer je za te namene na voljo 1,27 ha površine. Župan Radoslav Simonic je ob tej priložnosti povedal, da bo občinsko središče zraslo na poslovno-tržni osnovi, občina bo prispevala le zemljišče in komunalno infrastrukturo. Glede na trenutno zanimanje se ni bati, da potencialnih vlagateljev ne bi dobili. Kot velik uspeh pa šteje, da bo občina že v letu 2003 dobila dostavno pošto, počasi pa bo zagotovila tudi druge pogoje, ki bi jih morala izpolnjevati že ob svojem nastanku. Pošta je tudi prva, ki se je že odločila, da bo sodelovala pri nastajanju novega občinskega središča. Svet in župan si prizadevajo, da bi do konca leta izpeljali vse postopke v zvezi s planskimi akti, da bi se v letu 2002 lahko pristopilo k izdelavi idejnega projekta. MG čnih izkušnjah preteklosti vzpostavljati novo kvaliteto življenja na Slovenskem, krepiti medsebojno zaupanje in preprečevati nastajanje novega sovraštva in novih delitev. Takšni posamezniki (in organizacije) tudi težko govorijo o resnični spravi, predvsem pa ne znajo zaznavati in ceniti sprave, kjer že je. V Sloveniji pravzaprav veliko premalo govorimo in poudarjamo, da sprava ni nekaj, kar naj bi se šele zgodilo. Brez pretiravanja bi lahko dejali (vsaka resnejša analiza javnega mnenja pa bi to nedvomno potrdila), da je "problem sprave" marsikje in marsikdaj zgolj skonstruirana tvorba politikov in različnih filozofov in "teoretikov", medtem ko velikanska večina ljudi že leta živi "spravno", ne glede na to, kako svoje normalno ali pa celo vzorno sožitje imenujejo. V Sloveniji imamo pravzaprav opravek z drugo nevarnostjo - vsi tisti, ki kar naprej v imenu nekakšne sprave zahtevajo obračune s preteklostjo, v bistvu sistematično načenjajo, problematizirajo in dramatizirajo, kar je v glavnem že preseženo. Rečeno drugače: odpirajo nove rane, ljudi (hote ali nehote) razdvajajo in silijo v nezaupanje in nove napetosti. O tem bi morali politiki več razmi{ljati. Vsekakor bi bilo zanimivo natančneje vedeti, od kod predsedniku parlamenta in predsednika Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borutu Pahorju nenadoma občutek, da je zdaj državni zbor "drugače dozorel" za obravnavanje in sprejemanje stališč v zvezi s povojnimi zunaj-sodnimi umori in prikratini grobovi. Pahor govori o "novem vetru pri reševanju problema, ki smo ga predolgo pometali pod preprogo". Glede "pometanja po preprogo" ima Pahor povsem prav. O žrtvah in grobovih namreč parlament, ki je v bistvu -vsaj na dominantnih pozicijah -ohranil isto sestavo poslancev, govori že kar eno desetletje. Tematika se v njem pojavlja "ciklično", največkrat očitno tedaj, ko kateri od nastopajočih strani najbolj ustreza za aktualne politične potrebe. Kljub vsemu pa bi morali bolj poudarjati, da v Sloveniji ta hip ni nobene politične opcije in nobene parlamentarne stranke, ki ne bi obsojala in obžalovala povojnih zunajsodnih pobojev. Glede tega je še posebej nedvoumna tudi borčevska organizacija. To je pomembno, to je velik moralni kapital, s katerim bi morali bolj računati. Seveda bi bilo dobro, če bi uspelo parlamentarnim strankam glede pobojev in grobišč izoblikovati tudi kakšno novo skupno stališče, skupno deklaracijo. Po demokratični poti in brez kakršnihkoli izsiljevanj, etiketiranj, apriornih stališč, diskvalifikacij. Če politiki do takšnega skupnega dokumenta ne morejo (ali nočejo?) priti, pa tudi ne bi smelo biti posebej tragično in travmatično. Državni zbor bi lahko celo pozval vse parlamentarne stranke, da se s svojimi ločenimi stališči (javno) opredelijo do tega vprašanja. Morda bi bilo to v sedanjem času še najbolj koristno. Bi vsaj črno na belem vedeli, za kaj se kdo zavzema in kaj ponuja. PTUJ / PRED SVETOVNIM DNEVOM SLADKORNE BOLEZNI Sladkorna bolezen vse bolj ogroža Pred mednarodnim dnevom sladkorne bolezni - 14. novembrom - je ptujsko društvo diabetikov, ki vključuje okrog 1000 sladkornih bolnikov s Ptujskega in Ormoškega, organiziralo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili društveno in zdravstveno skrb za diabetike, posledice neurejene sladkorne bolezni, sodelovanje z diabetološkima dispanzerjema ter razširjenost te bolezni v Sloveniji in na Ptujskem. Po nekaterih podatkih naj bi za sladkorno boleznijo v Sloveniji zbolelo že okrog 8 odstotkov prebivalcev, uradno evidentiranih bolnikov pa je okrog 4 odstotke - med 80 in 90 tisoč. Zaradi načina življenja se bo sladkorna bolezen v bodoče še razširila. V svetu je trenutno okrog 150 milijonov sladkornih bolnikov, do leta 2025 pa naj bi se njihovo število povečalo na 300 milijonov. V ptujskem društvu diabetikov si želijo, da bi njihovi člani postali vsi sladkorni bolniki z območja upravnih enot Ptuj in Ormož. Teh je trenutno že okrog štiri tisoč. znanja o sladkorni bolezni je ena njihovih najpomembnejših nalog. O bolezni naj bi ob samih bolnikih kar največ vedeli tudi drugi. Letno v ta namen organizirajo pet do šest zdravstvenih predavanj, posebno skrb pa posvečajo družabnemu življenju. Diabetikom pri premagovanju vsakodnevnih težav lahko veliko pomaga tudi šola za diabetike. Ta bo letos potekala v Dobrni, vsakemu udeležencu pa bo društvo pri plačilu pomagalo s pet tisoč tolarji; sredstva so dobili posebej za izobraževanje od FIHA. "Sladkorna bolezen je bolezen Marija Velikonja, predsednica MG pletov, je za uspešno zdravljenje velikokrat prepozno," je na tiskovni konferenci med drugim povedala predsednica Društva diabetikov Ptuj Marija Velikonja. Vsak diabetik mora potem, ko je zbolel, najprej spremeniti način življenja in ga povezati z Osveščanje oziroma širjenje brez bolečin, ko pa pride do za- zdravo prehrano in telesno ak- PTUJ / IZJEMEN USPEH PTUJSKIH TERM Dve zlati, srebrno in bronasto priznanje Letošnji 48. gostinsko - turistični zbor, ki je prejšnji teden potekal v Moravskih Toplicah, je ptujskim Termam prinesel doslej največji uspeh. V tekmovanju receptorjev sta bili med okrog 40 tekmovalci receptorki Alberta Dreven-šek in Branka Serban zlati (letos so podelili štiri zlata priznanja), Angelca Černenšek, vodja restavracije Ribič, si je vnovič pripela srebrno priznanje v poznavanju slovenskih vin (tudi letos ji je le malo manjkalo do zlatega priznanja), v kuhanju bograča v kotličku je bil kuhar iz restavracije Ribič Maks Kekec bronasti, priznanji v tekmovanju sobaric pa sta prejeli Marija Vučkovič in Majda Fijan. Branka Serban iz Mezgovcev je v recepciji apartmajskega naselja zaposlena že od odprtja v letu 1994. Na študij slovenščine in angleščine se je vpisala, da bi postala pedagoška delavka, a se je obrnilo drugače. Letošnje tekmovanje je bilo že njeno tretje: na prvem je bila četrta, na drugem si je priborila bron, na tretjem pa je bila že zlata. Svoje delo opravlja z velikim veseljem in predanostjo. Dober receptor mora biti prijazen z ljudmi, mora se znajti, obvladati vsako situacijo, bistveno pa je tudi znanje jezikov. "Njena" jezika sta angleščina in nemšči- na, vse bolj pa ji je blizu italijanski jezik, saj je med gosti v Termah Ptuj vedno več Italijanov. Na letošnje tekmovanje se ni posebej pripravljala. V pisnem delu tekmovanja, ki je potekal v angleškem jeziku, je morala reševati pritožbo zelo zahtevnega gosta, ki ni bil z ničimer zadovoljen. "Takih gostov v naših Termah v naše zadovoljstvo ni, lahko pa, da se bomo kdaj srečali s takšnim primerom," je povedala Branka. Tudi v ustnem delu, ki je prav tako potekal v angleškem jeziku pred strogo komisijo, je reševala problem nezadovoljnega »Zlati« receptorki Alberta Drevenšek (druga z leve) in Branka Serban (desno) v družbi z direktorjem Term Andrejem Klasin-cem in Mileno Mojzer (prve za leve), vodjo recepcij v ptujskih termah. Foto: Črtomir Goznik gosta, ki zaradi pomote ni dobil sobe niti v Termah niti v drugem nastanitvenem objektu. V slovenskem jeziku pa je Branka odgovarjala na vprašanja o poslovanju receptorske službe. Alberta Drevenšek, druga zlata receptorka ptujskih Term, je v recepciji Term zaposlena od leta 1995. Tekmovanje v Moravskih Toplicah je bilo njeno prvo tekmovanje, pravzaprav niti ni vedela, kako po potekalo, je povedala. Kvalitetnega receptorja po njenem naredijo izkušnje. Na prvo mesto med njegove odlike postavlja prijaznost, sledijo komunikacija, iznajdljvost, gost te ne sme nikoli "iztiriti", še poudarja, vedno moraš ohraniti mirno kri. "V začetku je težko, z leti pa se že vsega naučiš." Tudi Alberta je v pisnem delu reševala pritožbo gosta, ustni pa je bil prijetnejši, saj je morala posredovati informacije o možnostih dopustovanja v Termah in okolici za mlado družino z majhnimi otroki. Na zlati priznanji sta Branka in Alberta zelo ponosni, ker sta ju dosegli v hudi konkurenci tekmovalcev iz velikih zdravilišč in uveljavljenih hotelov. Ponosen pa je tudi direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki je povedal, da so vsa ta priznanja dokaz, da imamo na Ptuju kvalitetne gostinske in turistične delavce, ki bodo znali delati tudi v novem hotelu. Prejšnji teden pa je Termam Ptuj prinesel še eno priznanje: med slovenskimi kopališči so bili četrti, takoj za največjimi zdravilišči, prejeli pa so tudi posebno priznanje za izjemno kakovost in pestrost turističnih storitev. MG Društva diabetikov Ptuj. Foto: tivnostjo, šele nato pridejo na vrsto zdravila. Ob upoštevanju vsega je diabetes možno uspešno voditi in zaplete odmakniti v kasnejšo dobo. Osrednjo slovesnost ob letošnjem dnevu sladkorne bolezni bodo pripravili 17. novembra v Narodnem domu na Ptuju. Ob tej priložnosti bo ptujska bolnišnica prejela priznanje Zveze društev za boj proti sladkorni bolezni Slovenije za vzorno skrb pri zdravljenju sladkornih bolnikov, društvo pa bo s priznanji nagradilo tudi nekaj svojih najaktivnejših članov. Slogan letošnjega svetovnega dneva diabetikov je Vzemite si k srcu, tema pa diabetes in bolezni srca in ožilja, saj so kardiovaskularne bolezni najpogostejši vzrok smrti pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Po statističnih podatkih diabetiki do štirikrat pogosteje zbolijo zaradi bolezni srca in ožilja kot tisti, ki diabetesa nimajo. Kot je povedala diabetologi- nja Marta Simonič, so sladkorni bolniki s Ptujskega in Ormoža lahko zadovoljni z nivojem zdravstvene oskrbe, še zlasti zato, ker je za večino še dosegljivo zdravljenje v diabe-toloških dispanzerjih, v drugih slovenskih mestih pa že ni več tako, saj diabetike brez zapletov vse pogosteje v oskrbo prevzemajo splošni zdravniki, ki niti ne vedo, kako naj jih vodijo in oskrbujejo. Slabo zdravljena ali nezdravljena sladkorna bolezen v vsakem primeru močno ogroža zdravje. Kronični zapleti so največja težava diabetikov in glavni vzrok umrljivosti. V okviru širjenja znanja o sladkorni bolezni bo 10. novembra na Ravnah na Koroškem že tretje državno tekmovanje učencev in dijakov iz znanja o sladkorni bolezni, na katerem sodelujejo tudi osnovne šole s Ptujskega. Udeležili se ga bodo tudi predstavniki ptujskega društva diabetikov. Lani je državno tekmovanje o znanju iz sladkorne bolezni potekalo na Ptuju. MG IZ DEKANIJSKE KARITAS PTUJ IN ZAVRC Pomagajmo soiloveku Gostiteljica rednega mesečnega srečanja predstavnikov župnijskih Karitas ptujske in završke dekanije je bila v torek, 9. oktobra, župnijska Karitas sv. Urban z Destrnika. Župnijska Karitas sv. Urbana z devetimi sodelavci deluje že od leta 1992. Zelo dobro sodelujejo z osnovno šolo, kjer pomagajo predvsem otrokom do šolskih potrebščin, z oblačili, nekaterim pa so omogočili celo šolo v naravi. Kolikor je mogoče, rešujejo tudi stiske ljudi, tako da jim občasno pomagajo s hrano, oblačili, s kosi pohištva ali celo z obiski in občasno nego na domu. V svojem devetletnem delu so z nego na domu pomagali dvema osebama. V preteklih letih, predvsem v začetku delovanja župnijske Karitas, so organizirali tudi srečanje starejših občanov in praznovanje materinskega dne. Zaradi skromnih sredstev teh srečanj ne morejo več organizirati, saj s sredstvi, ki jih zberejo s prostovoljnimi darovi dobrotnikov, velikokrat ne morejo zadostiti niti najnujnejših potreb iskalcev pomoči. Upajo, da bodo pristna in doživeta srečanja lahko še kdaj ponovili. Rednega mesečnega srečanja se je v torek zraven predstavnikov župnijskih Karitas udeležil tudi direktor Škofijske Karitas Maribor Branko Maček ter po- hvalil delo župnijskih Karitas in dekanijske Karitas Ptuj in Zavrč.Sodelavcem se je zahvalil za njihovo vztrajnost, požrtvovalnost in prostovoljno delo ter jim zaželel še dosti plodnega dela tudi v prihodnje. Župnijske Karitas sv. Jurij in sv. Peter in Pavel na Ptuju ter sv. Trojica v Halozah so začele zbirati ozimnico; priporočajo se predvsem za krompir, moko in druge prehrambene artikle. V župnijski Karitas sv. Trojica v Halozah potrebujejo tudi peč na trdo gorivo. Vse druge informacije o delovanju Karitas in njenih potrebah dobite v svoji župniji. Darja T. PREJELI SMO Fanatičnost - izum sodobnega sveta? Verjetno ne. Vse od tedaj, ko je človek začel abstraktno razmišljati, ko so se pojavljali veliki in mali filozofi, se je z njihovimi ideologijami začela fanatičnost. Kaj to sploh je? Preprosta razlaga: slepo verovanje v neke ideologije, ne v koristne ideje. Kakor je pač zapisal njihov idejni vodja in ljudem to milijonkrat zapičil v glavo, je to zanje sveto, vsaka drugačna misel, opozorilo, da mogoče ne ravna prav, temu človeku ne pomaga več, za svojo ideologijo se je pripravljen žrtvovati, drugač misleče uničiti tudi z orožjem. Pojavljati so se začela različna verstva, vsako seveda "PRAVO", vsi drugi so bili in so barbari. Verstvom so sledili različni "izmi" (nacionalizem, fačizem, stalinizem, komunizem, kapitalizem - slednji ni nič boljši od prej naštetih). Pri verstvih so se začela nasilno poturčevanje, nasilno pokristjanjevanje, oboje z meči in ogromnim vojaškim strojem. Nato so se verstva začela cepiti, pri islamu na sunite, šiite (mogoče jih je še več); oboji imajo Alaha, a se medsebojno neizmerno sovražijo, vojskujejo ... Pri krščanstvu smo dobili prave katolike, prave pravoslavce, prave evangeličane, v zadnjem času pa še stotine sekt.Kaj vse so sposobne sekte, pa vidimo, ko v transu izvedejo samouničenje. Všeč mi je pri sedanjem papežu, da se na svojih potovanjih poskuša opravičiti drugim krščanskim inačicam, kot je to storil tudi v Ukrajini, a mu na žalost niso odpustili. Ljudje smo namreč trmasti do onemoglosti. Vse vere učijo o poštenosti, odpuščanju, a to gre mimo nas..To je eden glavnih vzrokov medsebojnih napetosti sodobnega sveta. Obstajajo tudi krščanske družine, a se z brati, sestrami, sosedi desetletja ne pogovarjajo. Še huje je pri nekaterih islamskih narodih, kjer je še vedno prisotno krvno maščevanje, vleče se stoletja. Joj, kako težko se je opravičiti, pomagati. Kaj so v bližnji preteklosti naredili razni "izmi", bolje, da ne navajamo, tudi bratomorne vojne, celo na naših tleh. In kot posledica žalostno preštevanje kosti. Odločno sem PROTI vsaki vojni, pa naj bo samo obrambna. Dolga desetletja smo mislili, da je naš NOB bil kristalno čist, a ko so se pomešali "izmi", je ljudstvo izgubilo razsodnost. Ne vsi, vsepovsod je polno poštenih, še več pa navadnih barbarov. Radi se trkamo po prsih, da živimo v kulturni zahodni civilizaciji. Pa smo zares tako kulturni, civilizirani? Kar se tiče materialnih dobrin, smo na boljšem kot mnoga afriška, azijska ljudstva, a je duhovna lakota pri nas mnogo hujša kot na vzhodu. Kultura niso samo polni trebuhi, poezija, kapital, trije avtomobili pri vsaki hiši. In zdaj - ali je res cel islamski svet fanatičen, agresiven, teroristično nastrojen? NE. Čistilec čevljev na ulicah Kaira si ni izmislil antraksa ne jedrskih bomb, ampak od skromnega zaslužka iz spoštovanja do staršev, posebej očeta, ki je poglavar družine, poskuša preživljati vso družino, tudi 15-člansko: Pozivi na SVETO VOJNO so podobno kot pri nas nacionalizmi in druge podobne ideologije samo propaganda, kakor jo vodi tudi Amerika. Poglejmo hinavščino: ameriške službe so vedele, da imajo številne teroristične organizacije pri njih shranjen denar, obresti so ameriške, a šele po tem hudem grozodejstvu so jih blokirali. V Afganistanu zdaj vabijo na stran garnituro, ki ni na oblasti - posredno je to bratomorna vojna. Bodo pač nastavili takšen režim, ki bo njim pogodu. Izvoz revolucije in demokracije pa še nikoli ni uspel. Prav je, da je svet povzdignil glas proti terorizmu. Toda lačnega, bosega, tlačenega je mogoče nagovoriti na vse. Rešitev je v resnični humanosti vse civilizacije, ne pa na koncu dneva preko javnih medijev svet obvestiti, koliko bomb je bilo odvrženih, katere so zadele cilj, koliko ljudi je izgubilo življenje in koliko deset tisoč jih je prešlo meje; šli so v izgnastvo, prepad je še globlji Stane Bezjak, Muretinci PODLEHNIK / SREČANJE Z UPOKOJENCI IZ CERKNA Trgatev in veselo druženje "Ko smo objavili, da gremo v Haloze na trgatev, smo v dveh urah napolnili dva avtobusa," je v Podlehniku povedal predsednik Dru{tva upokojencev Cerkno Jože Pirih. Haloze so torej znane po svojih lepotah, domačini pa po gostoljubnosti. Zagotovo je bilo na zadnjem srečanju upo-kojecev Podlehnika in Cerknega 16. oktobra obojega v izobilju, spomini gostov na Haloze pa nepozabni. Prijateljski stisk rok obeh predsednikov, Jožeta Piriha (levo) in Ivano [lehte Kot smo v Tedniku že poročali, so upokojenci iz Podlehnika leto{njega 27. maja obiskali svoje kolege, ~lane DU Cerkno. Na takratnem srečanju so jih povabili v Haloze, na trgatev, in Cerkljani so se vabilu radi odzvali. V meglenem oktobrskem jutru so do Podlehnika potrebovali sicer nekaj več časa, kot so načrtovali, zato pa je sonce sredi dneva popravilo jutranjo "napako" in pričaralo v Haloze prečudovit dan. Prijazni podle-hni{ki gostitelji so poleg tega poskrbeli, da so jih gostje v poznih nočnih urah zapustili nadvse zadovoljni in kar v skrbeh, kako bodo gostoljubje vrnili, kot so se dogovorili, sredi prihodnjega leta. V Podlehnik so gostje pripotovali z dvema avtobusoma, bilo jih je nakaj nad 110. Po prijaznem sprejemu so jim domačini v podlehni{ki dvorani pripravili zajtrk, pozneje pa so se vsi skupaj udeležili trgatve pri dveh vinogradnikih. Tako gostje kot domačini so bili v vinogradih zelo prizadevni, saj so v treh urah natrgali 21 ton grozdja. Med delom so seveda pokramljali o tem in onem, manjkalo pa ni niti petja in domače harmonike. Po končanem delu so se znova zbrali v Podlehniku, si izmenjali darila, sledilo je skupno kosilo, kulturni program in nato prijetno druženje ob zvokih ansambla. Poleg upokojencev so iz Cerknega v pripotovali tudi predstavniki tamkaj{njih dru{tev, prinesli pozdrave in spominska darila sorodnim dru{tvom v Podlehniku. Srečanja se je udeležil tudi župan občine Cerkno Jurij Kaučič ter se srečal in izmenjal "občinske" izku{nje s podlehni{kim županom Vekos-lavom Fricem. Med udeleženci srčanje je bil tudi predsednik Zveze dru{tev upokojencev Slovenije Vinko Gobec. Posebej je potrebno omeniti kulturni program, ki so ga Pod-lehničani pripravili svojim gostom. V njem so nastopili tako rekoč vsi predstavniki kultur- nega življenja v občini: članice turističnega podmladka v OS Podlehnik, kopači KFD Podlehnik, {olski folkloristi, pihalni orkester KD Podlehnik, p. Janez Ferlež ... , nastope pa je v prijeten venček povezala voditeljica Zdenka Golub. Tudi organizatorji, člani Dru-{tva upokojencev Podlehnik, so bili s srečanjem zadovoljni. Predsednik Ivan [lehta je izrazil veliko zahvalo vsem, ki so jim pomagali, saj je bilo gostiteljstvo za nekaj več kot 210-člansko dru{tvo zahteven zalogaj. V prvi vrsti se je zahvalil občini Pod-lehnik, njenemu županu in svetnikom, vsem dru{tvom in organizacijam in seveda nadvse prizadevnim članicam Dru{tva podeželskih žena, ki so poskrbele za kulinarični del srečanja. J. Bračič Trgatev v čudovitem sončnem dnevu je spremljala tudi nepogrešljiva harmonika GORNJA RADGONA / PRIHODNJI TEDEN SEJEM SADJE Sadje, med, zelišia Na tiskovni konferenci Pomurskega sejma pred sejmom Sadje - ta bo 9. in 10. novembra - so organizatorji povedali, da sejem obsega ocenjevanje sadnih sokov in brezalkoholnih pijač v mednarodni konkurenci in ocenjevanje slovenskega medu ter strokovne dneve sadjarstva, čebelarstva in zeli{čarstva. Kot je povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, je sejem letos zadnjič v tak{ni obliki; v prihodnje bodo razstavni del priključili kmetijsko-živilskemu sejmu, ostali bodo le dnevi strokovnih srečanj. Prvi dan sejma bo namenjen sadjarjem. Ker se zahteve trgovine in potro{nikov spreminjajo, je potrebno, da jim sadjarji prilagodijo izbor sort. Zato bodo strokovnjaki govo- rili o tržno zanimivih sortah pri nas in v drugih evropskih državah. Razstavo najperspek-tivnej{ih novih sort jabolk bo dopolnjevala njihova degusta-cija. Na posvetu bo predstavljen Direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec in sedanja vinska kraljica Slovenije Jerneja Bratuša na vinski trgatvi na radgonskem sejmišču tudi prevod priročnika Ekolo-{ko sadjarstvo, ki ga je pripravila skupina avtorjev v okviru evropskega programa za ekolo-{ko proizvodnjo in izobraževanje. Drugi dan sejma, 10. novembra, bo čebelarjem predstavljen pomen nadzorovane pridelave medu in mednarodni trg z medom. Pridelovalcem in predelovalcem zeli{č bo predstavljena zakonodaja o predelovanju zeli{č in ekolo{ki pomen pridelovanja zeli{č. Razstavljenih bo več kot 100 vrst zdravilnih zeli{č, ki rastejo v Pomurju. V času sejma bo v hali A potekala tudi državna razstava malih živali. V okviru sejma so že izvedli ocenjevalni program, ki je zajemal ocenjevanje slovenskega medu in mednarodno ocenjevanje sadnih sokov ter brezalkoh-lonih pijač. Ocenjevanja medu se je udeležilo 35 pridelovalcev s 76 vzorci. Podeljene so bile 4 zlate, 13 srebrnih in 21 bronastih medalj ter 23 priznanj. Kakovost medu je v primerjavi z ocenami v letu 2000 nekoliko upadla, k temu so po mnenju predsednice ocenjevalne komisije prof. dr. Anamarije Ples-tenjak z Biotehni{ke fakultete Ljubljana v veliki meri pris- pevale leto{nje nenavadne vremenske razmere. Ocenjevanja sadnih sokov in brezalkoholnih pijač se je udeležilo 11 proizvajalcev (10 iz Slovenije in 1 iz Hrva{ke). V ocenitev je bilo poslanih 68 vzorcev sadnih sokov in brezalkoholnih pijač. Stevilo prijavljenih vzorcev se je v primerjavi s prej{njim letom povi{alo za 17. Podeljenih je bilo 16 zlatih in 38 srebrnih medalj ter 14 priznanj. Ob zaključku ocenjevanja je predsednik ocenjevalne komisije prof. dr. Janez Hribar z Biotehni{ke fakultete Ljubljana izrazil odlično oceno za kakovost ocenjenih izdelkov. Svečana razglasitev rezultatov in podelitev nagrad bo v času strokovnih dnevov, ko bodo vsi ocenjeni izdelki tudi na ogled, nekaj pa jih bodo udeleženci posvetov lahko tudi pokusili. V petek so tudi opravili trgatev modre kavčine in radgonske ranine, ki rasteta ob vinskem hramu Pomurskega sejma. Poslanstvo nove vinske kraljice Slovenije pa bo v naslednjem letu opravljala Tja{a Koro{a iz Ključarovcev pri Ljutomeru, absolventka Fakultete za grad-beni{tvo. Okronali jo bodo 8. novembra v Novi Gorici. Tekst in foto: Marija Slodnjak STARA GORA / DVODNEVNA PRIREDITEV Z BOGATIM KULTURNIM PROGRAMOM Zahvala letini2001 V občini Sv. Juriju ob Ščavnici, ki je včasih mejila tudi na občino Ptuj, sedaj pa meji na Jur{ince, po zaslugi sodelovanja različnih združenj in organizacij potekajo {tevil-ne prireditve. Ena takih je tradicionalna Zahvala letini, ki jo vsako leto organizirajo občina, kulturno in turistično dru{tvo iz Sv. Jurija ob Ščavnici ter gasilsko dru{tvo Stara Gora, dru{tvo vinogradnikov Radgonsko-kapelskih goric in kmetijska pospe{evalna služba Gornja Radgona na Stari gori. Pridelovalci naj pridelkov so prejeli diplome in nagrade Leto{nja prireditev se je začela v soboto, 20. oktobra, z nastopom lovskih rogistov Prlekija ter se nadaljevala z orgelskim koncertom v baročni cerkvi sv. Duha na Stari Gori, ki ga je pripravil profesor Marjan Potočnik iz Murske Sobote. Po koncertu so v dvorani PGD Stara Gora odprli razstavo slik in kipov prve slikarsko-kiparske kolonije Mlin na veter, ki sta jo poleti organizirala Sonja in Slavko Vrzel iz Ljubljane. Po otvoritvi so v dvorani PGD pripravili bogat glasbeni večer. Drugi dan slavja, v nedeljo, 21. oktobra, se je pričel z otvoritvijo razstave naj pridelkov pred gasilskim domom na Stari Gori. Ob 10 uri je potekala v nekdanji {oli okrogla miza Razmišljanje o razvoju kmetijstva, ob 11.00 uri je bila v cerkvi sv. Duha zahvalna ma{a, sledil je nastop godbe na pihala in ma-žoretk dru{tva Palček iz Sv. Jurija ob Sčavnici. Ob 13.00 uri je potekala povorka, v kateri so udeleženci prikazali kmečka in druga opravila na nekdanjih domačijah. Sledil je kulturni program pred gasilskim domom. Nastopali so godba na pihala KUD Sv. Jurij ob Sčavnici, folklorna skupina KUD Janko Divjak, mažoretke dru{tva Palček in otro{ka folklorna skupina OS Gornja Radgona. Ze v dopoldanskem času je komisija, v kateri so bili Zita Flisar Novak, Jakob Kocuvan in Anton Slana, ocenila naj pridelke, ki so jih prinesli na ocenjevanje in razstavo občani občine Sv. Jurij ob Sčavnici. Priznanja so udeležencem po- deljevali župan Slavko Miha-lič, predsednik TD Sv. Jurij ob Sčavnici Marjan Ritonja in Boris Kovačič. Za naj pridelke so bili razgla{eni: vinski grozd (s potomke znamenite 400-letne trte modre kavčine iz Maribora), težek 1,12 kg, pridelovalec Jože Po{trak; krmna pesa -runa, teža 9 kg, Anton Kolbl; koruzni lat, dolžina 27 cm, Jože Mikl; okrasna buča, teža 21,50 kg, Jože Cu{; oljna buča, teža 9,50 kg, Marija Slekovec; krompir, teža ,0,975 kg, Franc Slekovec; sončnica, premer "pogače" 35 cm, Jože Mikl; jabolko, teža 0,30 kg, Marjana Sijanec; hru{ka, teža 0,70 kg, Marija Sijanec; jedilni korenček, teža 0,75 kg, Jože Po{trak; goba (goban), teža, 0,75 kg, Simona Novak; krmna bela repa, teža 0,82 kg, in naj čebula, teža 0,82 kg, Marija Emer{ič. Povejmo, da leto{nji pridelki niso tako "naj" zato, ker jih je pestila su{a. Vendar so lahko {tevilni obiskovalci uživali ob pogledu na razstavljene pridelke. Med njimi so največ pozornosti pritegnili jedilni korenček, ogromna čebula in orja{ki grozd. Vsekakor si vsi, ki so prinesli svoje pridelke na ocenjevanje in razstavo, zaslužijo pohvalo. Pohvala pa tudi vsem organizatorjem, ki so pripravili dva dneva prijetnega druženja. Naj omenimo, da so bili med gosti tudi župan Jur{incev Alojz Ka-učič ter predsednica Dru{tva gospodinj Jur{inci Marta Toplak. Besedilo in posnetek: Ludvik Kramberger Za prijeten dan še malo mošta in kostanjev 1. - 7. novembra 2001 RADIO PTUJ 89,8 • 98,2 • 104,3 FM Četrtek, 1. november SLOVENIJA 1 8.00 Mostovi 8.30 Sadna opera, plesna gledališka predstava 9.10 Otroci na ladji Luna, nadaljevanka, 3/8 9.40 Zgodbe iz školjke 10.15 Risanka 10.30 Delfini: Svobodna bitja, dokumentarna oddaja # 11.20 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 7/17 11.45 Prezrta okolja, 2/5 12.15 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Intervju: Geza Erniša # 14.20 Mario, nedeljski ve~er v živo # 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poro~ila # 16.45 Šolar~ek, kratki film za otroke 17.00 Enajsta šola: Teater, oddaja za radovedneže 17.50 Humanistika 18.10 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Poro~ila # 22.20 Interpretacija sanj 23.05 Glasbena oddaja 23.20 Podoba podobe 23.50 Humanistika, ponovitev 0.10 Dosežki, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00 VIdeospotnIce 15.35 SvetnIkI In grešnIkI, dokumentarna serija 16.30 Evrollga v košarki 16.55 Carigrad: Uelker - Union Olimplja, prenos 18.10 Moskva: CSKA - Krka Telekom, prenos 20.15 Drago Jan~ar: Primož Trubar - moji lubi Slovenci 21.15 Od glasbe do ve~nosti - L. Van Beethoven: Leonora št. 3, uvertura in simfonija št. 5 v C-molu, op. 67 22.00 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 7/10 23.00 Poseben pogled: Mala prodajalka sonca, francoski film 23.45 Frank, senegalsko-francoski film 0.30 Akcija!, nanizanka, 2/14 1.15 Videospotnice POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev nadaljevanke 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 121. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 24. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 154. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 12. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Popolni ~etrtki: Raztresena Ally, 9. del nanizanke 20.55 Prijatelji, 9. del nanizanke 21.30 Seks v mestu, 9. del nanizanke 22.00 Zahodno krilo, 9. del nanizanke 22.50 Tat za vedno, 23. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 36. del humor. nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 8.15 TV prodaja 8.20 Ronnie in Julija, ameriški film 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Begunec, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 158. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 24. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 3. del kanadske nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 4. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 9. del humor. nanizanke 18.00 Cosby, 18. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 18. del humor. nanizanke 19.00 Rajski svet: Manu, dokumentarna oddaja 20.00 Columbo: Umor rock zvezde, ameriški film 21.40 Will in Grace, 11. del humor. nanizanke 22.10 Tretji kamen od sonca, 24. del humor. nanizanke 22.40 Noro zaljubljena, 14. del humor. nanizanke 23.10 Seinfeld, zadnji del humor. nanizanke 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Koncert okteta Deseti brat 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Videostrani 15.15 V sedlu, oddaja o konjeništvu 15.45 Vera in ~as 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Policist s petelinjega vrha, 1. del jugoslovanske serije 21.00 Anikino obdobje, ~b-drama 23.00 TV razglednica 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Stara Indija. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Zgodba o Jamesu Minku, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, serija. 16.30 Zagrebška knjiga. 16.40 Egip~anski kult mrtvih. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Kultura. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.05 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 00.20 Neopremljivi dokaz, am. film. 1.50 Sodnica Amy, serija. 2.35 Kraljestvo divjine. 3.00 Na zdravje!, humor. Serija. 3.25 Od prijema do sojenja, serija. 3.45 Dokumentarni film. 4.45 Zgodba o Jamesu Minku, am. film. 7.15 Glasbeni program. HTV 2 10.15 Jack in Jill 2., serija. 11.00 Nikita 3., serija. 11.45 Govorimo o zdravju. 12.15 Trenutek spoznanstva. 12.45 Divja naselja, dokumentarna oddaja. 13.15 TV intervju. 14.05 Euromagazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Nana, serija (3/6). 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Na zdravje!, humor. serija. 19.30 Dela svetovnih muzejev. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Leni, nem. film. 22.40 Seinfeld, humor. serija. 23.05 Serija. 23.50 Na meji mogo~ega 3., serija. HTV 3 17.20 Avtomobilisti~ni magazin. 17.50 Motociklisti~ni magazin. 18.20 Nogomet: Cup UEFA: Brondby - Varteks, prenos. 20.20 Svetovna moda. 20.45 Hit-depo. 22.45 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.45 Neverjetne dogodivš~ine Erla in škratov, otroški film. 9.10 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 9.50 Mali panda, pustolovski film, 1995. 11.05 Disneyjev festival, klasi~ne risanke. 12.00 Sre~ni Luke-Daisy Town, risani film, 1971. 13.10 Casper-Za~arani za~etek, komedija, 1998. 14.45 Loch Ness-Skrivnost jezera, pustolovski, 1996. 16.20 Glej kdo se oglaša 2, komedija, 1994. 17.45 Nogomet, pokal Uefa: Rapid-Paris St. Germain, prenos. 19.55 Šport. 20.05 Pogledi s strani. 20.15 Nogomet, pokal Uefa: Tirol-Fiorentina, prenos. 22.45 Double Team-Sanjsko moštvo, akcijski film, 1997 (Jean Claud Van Damme). 0.10 Fatal Beauty-Usodna lepota, kriminalka, 1987 (Whoopi Goldberg). 1.50 Vztrajnost, komedija. 3.20 Fatal Beauty-Usodna lepota, kriminalka, 1987. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Potovanje za sladokusce-Italija: Basilicata in Kalabrija. 9.35 Messa Da Requiem, posnetek koncerta. 11.05 Hrepenenje ostane: Ricardo Muti, dokumentarec. 12.00 Glasba iz Kaunertala, show. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Dekle z Moorhofa, domovinski film, 1958. 14.35 Katja, drama, 1959. 16.10 Igre življenja, magazin. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Polje štiri-številka 26-živeti s smrtjo, dokumentarec. 17.30 Marcel Prawy: po sledeh opere La Boheme, dokumentarec. 18.00 Nabrano v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.55 Praznik. 20.15 Ljubezen pod belimi jadri, drama, 2000. 21.40 Čas v sliki. 21.45 Ariadna na Naksosu, dokumentarec. 0.05 Mož za vsak letni ~as, drama, 1987. 2.00 Družinski dnevnik, drama, 1962. 3.50 Pogledi s strani. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof.1 5.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Victor, angel varuh, fantazijska serija, 2001. 21.15 Za vsak primer Stefanie, zdravniška serija, 2001. 22.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro~ila. 0.35 Frasier. 1.05 The Making of - novo v filmskih studijih. 1.35 Kviz. 2.05 Nakupovanje doma. 3.00 Star Trek - naslednje stoletje, pon. RTL 6.00 Otroški progam. 9.10 Ljudje iz morja, otroško pustolovski, 1999. 10.40 Aviators, piloti iz onostranstva, fantazijski, 1999. 12.15 Halloweentown. Moja babica - ~arovnica, fantazijsko pustolovski, 1998. 13.40 Jaz sem ti, ti si jaz, komedija, 1999. 15.10 Mr. Destiny, komedija, 1990. 17.00 Addamsovi in ljubo sorodstvo, zabavna grozljiv, 1998. 18.45 Poro~ila. 19.05 Povsem noro. 20.15 Sestanek z Joem Blackom, fantazijska drama, 1998. 23.45 Nes-re~a prihaja od zgoraj, ~rna komedija, 1997. 1.20 Mrtvi ne nosijo karirastega, krimi parodija, 1982. 2.50 Ka~a v mavrici, grozljivka, 1988. 4.35 Explosiv, magazin. RTL 2 5.35 Jutranji program. 8.00 Princ z Bel-Aira. 8.35 Radijska postaja. 8.50 King of Queens, pon. 9.15 Vsi ljubijo Raymonda. 9.40 Olje za son~enje in sladki sadeži, po~itniška komedija, 1992. 11.45 Še ve~ olja za son~enje, komedija, 1993. 13.35 Kod, prosim, se gre k vojakom, vojaška komedija, 1989. 15.20 Lightning Jack, komedija, 1994. 17.05 Bravo Tv, reportaže: lepotne operacije pri najstnicah. 18.05 Nore ženske. 19.05 Nore poroke. 20.00 Poro~ila. 20.15 Dobili bomo otroka. 21.15 Flodderji za vedno, komedija, 1995. 23.35 Sanjska hiša erotike, eroti~ni, 1992. 0.55 Lightning Jack, pon. 2.50 No~ne fantazije. Petek, 2. november SLOVENIJA 1 8.00 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 8.30 Sedem frkolinov med nami, gledališka predstava 9.00 Risanka 9.10 Kljuk~eve dogodivš~ine, Kljukec kot pestunja, 2/2 9.30 Fra~ji dol, lutkovna nanizanka, 3/23 9.55 Šolar~ek, kratki film za otroke 10.10 Enajsta šola: Teater, oddaja za radovedneže 10.35 Humanistika 10.55 Dosežki 11.30 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope # 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 9/29 13.00 Poro~ila # 13.10 Glasbena oddaja 13.45 Čari za~imb: Pita z vinsko kremo, 1/20 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Afna Friki, 2/17 17.10 Iz popotne torbe, 5. oddaja: Pika tipka pismo 17.45 Slovenski pesniki in pisatelji: Simon Gregor~i~ 18.10 Zemljepis celin: Azija 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrti~karji: Kufri gor, kufri dol, nadaljevanka # 20.35 Deteljica 20.45 Pod žgo~im soncem, nadaljevanka, 5/6 21.30 Slovenski tolar, dokumentarna oddaja 22.20 Poro~ila # 22.45 Polno~ni klub 23.55 Slovenski pesniki in pisatelji: Simon Gregor~i~, pon. 0.20 Zemljepis celin: Azija, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00 Videospotnice 15.35 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 2/10 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 110. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 5/15 18.00 Younger in sin, ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Sloves, dokumentarna serija, 6/11 21.10 Bliš~ in beda kurtizan, nadaljevanka, 3/9 22.10 Odvetnica Marion, francoski film 23.45 S srcem pod krinko, nadaljevanka, 4/6 0.35 Iz slovenskih jazz klubov: Ansambel Energia 1.10 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, 122. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 25. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 155. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 13. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Akcija v petek: Modro jeklo, ameriški film 21.50 Privid zlo~ina (III.), 1. del ameriške nanizanke 22.40 Tat za vedno, zadnji del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 37. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.10 TV prodaja 8.15 Ekstra magazin, ponovitev 8.30 Legenda izgubljene grobnice, mladinski film 10.10 Rajski svet: Manu, ponovitev dokumentarne oddaje 11.30 Pop'n'Roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 159. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 25. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 4. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 5. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 10. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 19. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 19. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Horor: Čarovnice, 9. del nanizanke 21.00 Izganjalka vampirjev, 9. del nanizanke 21.50 Male ~arovnice, kanadski film 23.30 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Anikino obdobje, ponovitev drame 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Videostrani 15.15 Automobille, ponovitev 15.45 Reporter X 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Hit festival 2000, glasbena oddaja 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.30 Za vse ~ase, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Francoski jezik: On y va (5.). 15.20 Kraljestvo divjine. 15.45 Iz jezikovne zakladnice. 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Izobraževalna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 21.00 Lorenzo's Oil, am. film. 22.30 Odmevi dneva. 22.50 Šport danes. 23.00 Darkman, am. film. 00.30 Filmska no~: Warhead, am. film. 2.05 Begunec, serija. 3.35 Babylon, dokumentarna serija. 4.25 Od prijema do sojenja, serija. 4.45 Za vse ~ase, am. film. 7.15 Pravi ~as. HTV 2 9.55 Poslovni klub. 10.25 Sodnica Amy, serija. 11.10 Hit-depo. 13.10 Izbrisani prostor, magazin. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.00 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Pretvarjalec, serija (5/12). 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Zakonske vode, humor. serija. 19.30 Dela svetovnih muzejev. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Begunec, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Mese~ina. 22.05 Svet zabave. 22.35 Cafe Cinema. 23.15 Pravi ~as. HTV 3 19.30 Glasbeni program. 20.10 Babylon, dokumentarna serija (4/4). 21.00 2.4 otroka VIII., humor. serija (6/6). 21.30 Veronikine skrivnosti III., humor. serija. 21.55 Na zdravje!, humor. serija. 22.20 Maggie, humor. serija. 22.40 Čas je za jazz. 23.40 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.45 Mali panda, pustolovski film, 1995. 8.00 Caroline v mestu, serija. 8.20 Sabina, serija. 8.40 Sedma nebesa, serija. 9.25 Beverly Hills 90210, serija. 10.10 Loch Ness-Skrivnost jezera, pustolovski film, 1996. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Confetti tivi. 13.55 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Indiana Jones: Lovci izgubljenega zaklada, pustolovski, 1980. 23.00 Smrtonosna želja, akcijski, 1974. 0.30 Projekt Brainstorm, zf. triler, 1982. 2.10 NFL Blast, ameriški nogomet. 2.40 Farma v Montani, drama, 1977. 4.30 Čarovnice, serija. AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Katja, drama, 1959. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Nabrano v Avstriji. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gorski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 18.40 Praznik: Erwin Ringel, portret. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stari, krimi serija. 21.20 Prizoriš~e sodiš~e, reportaža. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Nogomet, avstrijska liga, posnetek. 0.45 Veronikine skrivnosti, serija. 1.05 Zlata dekleta, serija. 1.30 Prizoriš~e sodi-š~e, reportaža. 2.15 Pogledi s strani. 2.20 Modern times, magazin. 2.55 TV kuhinja. 3.20 V imenu zakona, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Peter Imhof. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Princ iz Zamunde, komedija, 1988. 22.30 Kaj zijaš?!. 23.00 Banzai, za~etek serije o stavah, 1/13. 23.30 Harald Schmidt show. 0.30 Poro~ila. 0.50 Frasier. 1.20 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. 2.10 Nakupovanje. 3.00 Harald Schmidt Show. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Moje življenje in jaz, serija. 21.45 Ritin svet. 22.15 7 dni - 7 glav. 23.15 Petkova no~. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 1.55 Moje življenje in jaz. 2.25 Ritin svet, pon. RTL 2 6.05 Otroški program. 8.50 Radijska postaja. 9.40 prijazna hiša. 10.10 Nore ženske, pon. 11.10 Nore poroke, pon. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Lov, akcijska komedija, 1994. 22.00 Patriot, akcijski, 1998. 23.40 Pohlepno hrepenenje, eroti~ni triler, 1994. 1.30 Vojna robotov. 2.35 No~ne fantazije. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. Sobota, 3. november SLOVENIJA 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.35 Radovedni Taček: Balon 8.45 Sprehodi v naravo: Praproti, 1. del 9.05 Gulimišek, 2. oddaja 9.30 Risanka 9.40 Sadna opera, plesna gledališka predstava 10.20 Šolarček, kratki film za otroke 10.45 Kino Kekec: Veter v vrbah, angl. risani film, 1. del 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila # 13.20 Mostovi, ponovitev 14.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 14.55 Služkinja, ameriški film, ponovitev 16.30 Poročila # 16.45 Pika Nogavička, risana nanizanka, 26/26 # 17.10 Carski sel, risana nanizanka, 26/26 17.30 Risanka 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Starodavni vojščaki, dokumentarna serija, 7/8 # 18.45 Risanka 19.00 Danes # 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrtičkarji: Stranka, nadaljevanka # 20.35 Letala, vlaki in avtomobili, ameriški film 22.10 Obiskali smo..., Dokumentarna serija, 8/17 22.40 Poročila # 23.15 Sopranovi, nadaljevanka, 8/13 0.10 Renesansa, dokumentarna serija, 5/6 1.10 Starodavni vojščaki, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.10 Videospotnice 9.45 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 7. epizoda 10.10 Murphy Brown, nanizanka, 19/24 10.35 Jasno in glasno: Najstnikov zadnji ples, kontaktna oddaja 11.30 Koncert skupine Panda 13.15 Evroliga v košarki: Real - Pau Orthez, pos. iz Madrida 14.45 EP v show plesih, posnetek iz Ljubljane 15.50 Gent: SP v gimnastiki - orodja, prenos 18.25 Motociklizem za VN Ria, posnetek iz Jacarepague 19.45 Ljubljana: SP v latinskoameriških plesih, prenos 21.30 Praksa, nanizanka, 56. epizoda 22.20 Sobotna no~ 0.20 Videospotnice POP TV 8.00 TV prodaja, risana serija 9.00 Princesa Sissi, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Jezdeci senc, risana serija 11.00 Hroščeborgi, 27. del mladinske serije 11.30 Mladi Herkul, 24. del mladinske serije 12.00 Šolska košarkarska liga 13.00 Preverjeno, ponovitev 13.45 TV Dober dan, ponovitev 14.40 Zakon v Los Angelesu, 123. del nanizanke 15.40 Prva izdaja, 19. del nanizanke 16.30 Možje v belem, 13. del nanizanke 17.30 Tri skrivnosti, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Maščevalci, ameriški film 22.50 Pravniški jastrebi, ameriški film 0.30 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, ponovitev 155. dela 10.10 Obala ljubezni, ponovitev 156. dela 11.00 Obala ljubezni, ponovitev 157. dela 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 158. dela 12.40 Obala ljubezni, ponovitev 159. dela 13.30 Meteor, ameriški film 15.20 Tako pač jel, 4. del humor. nanizanke 15.40 Matlock, 9. del nanizanke 16.30 Mesto greha, 5. del ameriške nanizanke 17.20 Goodyear liga, košarka 19.30 Domače kraljestvo, 6. del humor. nanizanke 20.00 Prvi~ obsojen, ameriški film 21.50 Ledeno hladni, 5. del nanizanke 22.45 Spolni namen, ameriški film 0.20 Rdeče petke, 7. del erotične serije TROJKA 6.00 Videostrani 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Štiri tačke 10.30 TV razglednica 11.00 Ježek Show, ponovitev 12.00 Družinska TV prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Hit festival 2000, glasbena oddaja 15.00 Motor Show Report 15.30 Nemška nogometna liga, prenos 17.30 SQ Jam 18.30 Spidi in Gogi Show 19.30 Glasba 20.00 Hit festival 2001, prenos iz Cankarjevega doma 22.00 Italijanska nogometna liga, posnetek 24.00 Nemška nogometna liga, posnetek 2.00 Videostrani HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 9.00 Festival klasičnih pripovedk. 9.30 Novi način, dokumentarna serija. 10.00 Novice. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Opoldanske novice. 12.30 Dokumentarna oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi. 14.35 Oprah Show (303). 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, humor. serija. 16.35 National Geographic. 17.30 Film. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.10 Bull Durham, am. film. 22.05 Družina Soprano 3., serija. 23.00 Novice. 23.10 TV dvoboj. 23.30 Halifax 4., serija. 1.10 Moške svinje, humor. serija. 1.40 Maggie, humor. serija. 2.00 Obstanek, pz. serija. 2.50 Od prijema do sojenja, serija. 3.10 Film. 4.45 Oprah Show (303). 5.30 Dela svetovnih muzejev. 5.40 Senca na zidu, film. 7.10 Beach Boys Story. 7.05 National Geographic. HTV 2 11.25 Film. 13.25 Glasbena matineja: Čajkovski. 14.55 Hišni ljubimci. 15.40 Življenjska šola, serija. 16.30 Beverly Hills 9., serija. 17.20 Briljanteen. 18.15 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Maggie, humor. serija. 19.30 Dela svetovnih muzejev. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Obstanek, pz. serija. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Cafe. 22.55 Moške svinje, humor. serija. 23.25 Beach Boys Story. HTV 3 19.10 TOP DJ MAG. 20.10 Vesoljski otok, serija. 20.55 Največje romance 20. stoletja. 21.25 Senca na zidu, film. 21.55 za srečo je potrebno troje. 23.25 Šport danes. AVSTRIJA 1 6.20 Čebelica Maja, risana serija, otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 9.25 Confetti TV, otroški program. 10.20 Pika Nogavička, serija, otroški program. 11.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.10 Drew Carey, serija. 12.35 Življenje in jaz, serija. 12.55 Simpsonovi, risana serija. 13.20 Princ z Bel-Aira, serija. 13.40 Nimaš pojma, serija. 14.05 Jesse, serija. 14.30 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.15 Sabrina, serija. 15.40 Roswell, serija. 16.25 Raztresena Ally, serija. 17.10 Srčece, show. 18.00 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Show za milijone, kviz. 21.10 Klub vražjih babnic, komedija, 1996. 22.50 Ronin, akcijski film, 1998. 0.45 Šifra Kondor, akcijski film, 1990. 2.20 Lov za Corvetto, akcijski film, 1978. 4.00 Srčece, show. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Vrata do miru, drama, 1951. 11.25 Ljubezen pod belimi jadri, drama, 2000. 12.50 Pogledi s strani. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Cordula, drama, 1950. 14.50 Kneginja čardaša, drama, 1951. 16.25 dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: sufi-zem. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Jesenski praznik narodnozabavne glasbe, show, prenos iz Dornbirna. 22.15 Čas v sliki. 22.20 Moj dedek je najboljši, komedija. 23.50 Čas v sliki. 23.55 Ugani, kdo pride na večerjo, drama, 1967. 1.40 TV kuhinja. 2.05 Dežela in ljudje, magazin. 2.35 Pogledi s strani. 2.40 Pogled v deželo, magazin. 3.10 Živalski magazin. SATELITSKA TV SAT 1 6.35 Otroški program. 10.05 Tiny Toon. 10.30 Kremenčkovi. 11.00 Zajček Bunny. 11.30 Policijska akademija. 12.00 Oreščki. 13.00 Real Ghostbusters. 13.30 Alf. 14.00 Možje v belem, zdravniška serija. 15.00 Sam proti prihodnosti, fantazijska serija, 1997. 16.00 Družinski zakon, odvetniška serija, 2000. 17.00 Res je. 17.30 Košarka. 18.00 Preprosto Verona, magazin. 18.30 Poročila. 18.45 Šport. 19.00 Nogomet, nemška liga. 20.15 Pač, gospod doktorl, komedija, 1999. 22.10 Šaljive novice. 23.10 Šaljive novice. 0.10 V mreži laži, triler, 2000. 1.55 Morilec žensk iz Pariza, črna komedija, 1947. 3.55 Sam proti prihodnosti. 4.45 Nogomet, nem. liga. RTL 5.00 Otroški program. 9.50 Simslabim Sabrina. 10.35 Disney. 11.05 Življenje in jaz. 12.00 Moesha. 12.50 Varuška, pon. 13.10 Močna družina. 13.40 Princ z Bel-Aira. 14.05 Tretji kamen od sonca, serija. 14.30 Divja sedemdeseta. 15.00 Beverly Hills, 90210. 15.55 A-Team. 17.45 Top of the Pops, glasbeni show. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, vikend. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Podelitev nagrad za nemško komedijo 2001. 23.15 Skušnjava v raju, doku. show. 0.10 South Park. 0.35 7 dni - 7 glav. I.25 Divja sedemdeseta. 1.45 Princ z Bel-Aira. 2.10 Tretji kamen od sonca, pon. RTL 2 6.05 Vodne podgane. 6.45 Novo v kinu. 7.10 Prisrčna gospodinja. 7.35 Girl Power. 8.25 Princ z Bel-Aira. 8.50 Polna hiša, pon. 9.15 Nesrečna do konca. 9.40 Bravo TV, pon. 11.00 Mama, fantazijska komedija, 1999. 12.40 Andromeda, zf. serija. 13.35 Sliders, paralelni svet, zf serija. 14.30 F/X: Umori s trikom, serija, 1997. 15.35 The Chase: Lov, akcijska komedija, 1994 (Charlie Sheen). 17.05 L.A. Heat. 18.05 Walker, teksaški ranger. 20.00 Poročila. 20.15 Hiša iz kart, triler, 1993. 22.25 Avtopsija - Skrivnostne smrti, krim. primeri. 23.25 Patriot, akcijski, 1998. 1.15 Dragon Hunt, akcijski, 1987. 2.45 Nočne fantazije. PRO 7 6.35 Andreas Turck, pon. 7.30 Waynehead. 7.50 Dragon Flyz. 8.15 Ace Ventura. 8.45 Mega Man. 9.15 Big Guy & Rusty, risani. 9.40 Highlander, serija. 10.05 Robocop Alpha Commando. 10.35 Batman & Robin. 11.00 Extreme Ghostbusters. 11.30 Chris Colorado. 12.00 Kurja polt, serija. 12.20 Dvojčici, serija. 12.45 Prijazna družina. 13.15 Prijazna družina. 13.45 Dharma in Greg. 14.15 Prijatelji. 14.40 Will in Grace, serijska komedija. 15.10 Futurama. 16.05 Dawson's Creek, Simpatije, serija. 17.00 Roswell. 18.00 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 Max TV - Vso življenje. 19.55 Poročila. 20.15 Policaj z Beverly Hillsa, komedija, 1984. 22.30 Ronin, akcijski triler, 1998. 0.45 Bojevnik v Šanghaju, akcijski, 1994. 2.15 Ronin, pon. trilerja. EUROSPORT 8.30 Nori športi. 9.00 Telovadba - SP v Gentu, mnogoboj, finale, ženske. 10.00 Bob dvosed, Calgary. 11.00 Tenis - WTA masters v Muenchnu, pon. 12.00 Bob. 13.00 Motociklizem - VN Brazilije - ulično SP prenos. 16.30 Motociklizem 500ccm, prenos. 18.00 Tenis - WTA masters v Muenchnu. 21.00 Boks, pon. 22.30 Rally po Avstraliji, 2. etapa. 23.00 Športna poročila. 23.15 Telovadba - SP v Gentu. 1.15 Motosport. 1.45 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.45 It's a Knock Out. 9.45 DSF reportaže. 10.15 Baseball Max. 10.45 Tenis - ATP turnir v Parizu, četrfinalna srečanja. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Pogovor o nogometu. 13.15 Nogomet. 14.15 World Soccer. 14.30 Motokros. 15.00 Hokej na ledu. 15.30 Hokje na ledu. 16.00 Ameriški nogomet. 16.30 Stoke. 17.15 Snowboard. 17.45 Fujumal 18.15 Nogomet. 19.00 Boks. 20.00 Šport po svetu. 20.30 Motociklizem, magazin. 21.30 Tenis - ATP turnir v Parizu. 22.30 Wrestling. 0.30 Speed Zone. 0.45 Monster Trucks, pon. 2.15 Monster Trucks. 3.30 Lumberjack. 3 SAT 7.00 Irske skice: Od Bantryja do Newgrangea, dokumentarec. 7.30 Avec plaisir, tečaj francoščine (21). 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Slovenski magazin. 10.45 Povezovanje Evrope: Estonija, dokumentarec. II.15 Report, magazin. 12.00 Ullina oaza dobre volje, dokumentarec. 12.15 Prečno. 13.00 Beatclub, rokcovski arhiv radia Bremen. 13.45 Mestni ogledi: St. Tropez, dokumentarec. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Štajerski panter: Arhitekturna dežela Štajerska, dokumentarec. 15.15 Nenaličeno, magazin. 15.45 V deželi slonov-safari v Botswani, dokumentarec. 16.05 Izgubljen v Haremu, komedija, 1965. 17.30 Nasveti: šport. 18.00 Kako ostanki bogatih pridejo do revnih, dokumentarec. 18.30 Kjer nandu sreča pingvina, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Art Cologne 2001, poročilo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Peonski pavilion: Lepa Du Liniang, gledališka drama (Quian Yi). 21.15 Peonski pavilion in njegove posledice, dokumentarec. 22.05 Erotični zvoki-umetnost visokih moških glasov, dokumentarec. 23.05 Bulevar Bio, pogovor. 0.05 Pogledi s strani, revija. 0.30 Športni studio. 1.45 JazzBaltica: Charles Lloyd Quartett, posnetek koncerta. 3.10 Art Cologne 2001, poročilo. Nedelja, 4. november SLOVENIJA 1 8.00 Živ žav: Telebajski; Trnovo robidovje; Palček David 9.55 Nedeljska maša, prenos s Korene 11.00 Dnevnik velikih mačk, pz. serija, 9/10 # 11.25 Ozare, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 13.00 Poročila # 13.10 Kjer so ognjišča ugasnila, norveški dokumentarni film 14.05 Pod ž gočim soncem, nadaljevanka, 5/6 14.55 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Koper 15.25 Lingo, TV igrica # 15.55 Čari začimb: Pašta z opečenimi paradižniki, 2/20 16.30 Poročila # 16.45 Vsakdanjik in praznik 17.35 Slovenski magazin 18.05 Prezrta okolja, 3/5 18.35 Risanka 18.45 Žrebanje lota 19.00 Danes # 19.05 Zrcalo tedna 19.30 Dnevnik # 20.00 Mario, nedeljski večer v živo 21.45 Večerni gost: Peter Zimmermann # 22.40 Poročila # 23.05 Zgodbe o knjigah 23.15 Mrhe, francosko-nemški film 1.00 Prezrta okolja, ponovitev SLOVENIJA 2 7.50 TV prodaja 8.20 Videospotnice 8.55 Blišč in beda kurtizan, nadaljevanka, 3/9 9.55 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 7/10 10.55 Obljubljena dežela, nanizanka, 17/22 11.40 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.10 Imago Sloveniae: Pevski zbor akademije za glasbo 13.15 SP v latinskoameriških plesih, posnetek iz Ljubljane 14.50 Gent: SP v gimnastiki - orodja, prenos 17.45 Evrogol 18.40 Športni film 19.30 Videospotnice 20.05 Borzni zlom 1929, ameriška dokumentarna oddaja 21.00 Murphy Brown, nanizanka, 20/24 21.25 Homo turisticus 22.00 Končnica 23.00 Iz slovenske operne ustvarjalnosti - A. Foerster: Gorenjski slav~ek 0.15 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 Princesa Sissi, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Jezdeci senc, risana serija 11.00 Hroščeborgi, 28. del mladinske serije 11.30 Mladi Herkul, 25. del mladinske serije 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 12.50 Dedek, ameriški film 14.40 Otroški zdravnik, 7. del nanizanke 15.40 Gorski zdravnik, 7. del nanizanke 16.40 Možje v belem, 14. del nanizanke 17.30 Nujnost, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Ponovno zunaj, ameriški film 0.30 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 9.20 Mladi in nemirni, ponovitev 21. dela 10.10 Mladi in nemirni, ponovitev 22. dela 11.00 Mladi in nemirni, ponovitev 23. dela 11.50 Mladi in nemirni, ponovitev 24. dela 12.40 Mladi in nemirni, ponovitev 25. dela 13.30 Ujetnica otroštva, ameriški film 15.15 Slavne zvezde, 9. del dokumentarne serije 16.15 Felicity, 21. del nanizanke 17.10 Beverly Hills, 10. del nadaljevanke 18.05 Melrose Place, 10. del nadaljevanke 19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 20.00 Nevarno tveganje, ameriški film 21.45 Dosjeji X, 5. del nanizanke 22.40 Goodyear liga, ponovitev košarke TROJKA 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Spidi in Gogi Show, ponovitev 11.00 Vera in čas, ponovitev 11.30 V sedlu, ponovitev 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 Policist s petelinjega vrha, 1. del jug. nadaljevanke 14.30 Sijaj, ponovitev 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Naš vrt 17.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri tačke 19.00 TV razglednica 19.30 Glasba 20.00 Reporter X 20.30 Španska nogometna liga, prenos 22.30 Italijanska nogometna liga, posnetek 0.30 Videostrani HTV 1 8.05 Novice. 8.10 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Gruntovčani, dramska serija. 16.45 Firsth Comes Love, am. film. 18.20 Dinner of Herbs, serija. 19.10 Risanka. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Ribiške borbe, posnetek predstave. 21.35 Rocky V., am. film. 23.25 Novice. 23.35 Obračun v O.K. garaži, am. film. 1.05 V nedeljo ob dveh. 2.05 Dinner of Herbs, serija. 2.55 Nevidni človek 2., serija. 3.40 Od prijema do sojenja, serija. 4.00 Borba spolov v živalskem svetu, pz. serija. 4.30 Nobody Lives Forever, am. film. 7.10 Glasbeni program. HTV 2 9.05 Biblija. 9.20 Sveti Vojtjech, dokumentarna oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 Nobody Lives Forever, am. film. 13.40 Halifax 4., serija. 15.20 La Mamounia, dokumentarni film. 16.15 Ksena - bojevniška princesa 2., serija. 17.00 Split. 17.30 Borba spolov v živalskem svetu, dokum. serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Dela svetovnih muzejev. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Nevidni človek 2., serija. 21.00 Novice. 21.05 Machu Picchu. 22.05 Triler - F.Schubert: maša v Es-duru. HTV 3 8.55 Od prijema do sojenja, serija. 11.15 Ti si moja usoda, serija. 14.50 Gent: SP v gimnastiki, prenos. 16.05 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.55 Amerika - življenje narave. 20.25 Nogometna liga, prenos. 22.25 Šport danes. 22.40 Rock Club. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.55 Ena dva ali tri, kviz. 9.20 Miniverzum, otroški program. 10.35 Disneyjev festival, klasične risanke. 11.30 Šport. 11.55 Izgubljeni svet, serija. 12.40 Sled vetra, pustolovski film, 1993. 14.20 Ime mi je Nobody, vestern komedija, 1973. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Tirol-Rapid, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Trumanov show, komedija, 1998. 21.55 Columbo: Avtoportret, kriminalka, 1989. 23.25 Kraj zločina: Prosti pad, kriminalka. 0.55 Strah brez konca, triler, 1992. 2.25 Smrtonosna želja, akcijski film, 1974. 3.55 Sled vetra, pustolovski film, 1993. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Santo Domingo-mesto Krištofa kolumba, dokumentarec. 9.20 Gradus Ad Parnassum, glasbeno tekmovanje, posnetek. 9.45 Oder kot komični prostor, dokumentarec. 10.05 Rudolf Leopold-podobe strasti, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 Čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani. 14.15 Univerzum: Zasledovanje anakonde, dokumentarec. 15.00 Policijska postaja 1, serija. 15.25 Tišina v gozdu, domovinski film, 1976. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Divji cesar: Poroka z ovirami, drama, 1999. 21.40 Čas v sliki. 21.50 Zadeva, pogovor. 23.05 Čas v sliki. 23.10 Smrt, to mora biti Dunajčanka, dokumentarec. 23.55 Pisati pomeni učiti se umirati, portret pisateljice Ilse Aichinger. 0.40 Sam proti vsem, drama, 1998. 2.25 Novinarska ura. 3.20 Kulturni tednik. 3.45 Pogledi s strani, revija. SATELITSKA TV SAT 1 5.50 Različen par, drama, 1983. 7.50 Weck Up, jutranji magazin. 8.50 C.O.PS. - Best of TV. 9.35 Šaljive novice. 10.35 Kaj zijaš?!, pon. 11.05 Trojica. 12.05 Klinika Rosenau. 13.05 Park Hotel Stern. 14.05 Pensacola, Zlata krila, serija. 15.00 J.A.G., serija. 16.00 Star Trek - Voyager. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju. 18.00 V bliskavici, magazin. 18.30 Poročila. 18.45Šport. 19.00 Nogomet, nemška liga. 20.15 Pravi junaki Nemčije, gala show. 22.15 Kdo pride na večerjo, pogovor, zabava in igre. 22.45 Planetopia. 23.20 News & Stories. 0.25 Zlorabljena ljubezen, sodna drama, 1997. 2.15 Pensacola, pon. 3.00 Farscape - Pogrešani v vesolju, pon. 3.50 Trojica. RTL 5.10 Otroški program. 9.20 Hulk. 10.10 A-Team, pon. 12.00 Skrivnost zakletega pekla, pustolovski, 1959. 13.55 SeaQuest DSV, zf. serija, 1995. 14.55 Herkules, serija. 15.50 Xena, serija. 16.50 Robin Hood, pustolovska serija. 17.45 Exclusiv, vikend, bulev. magazin. 18.45Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Na začetku je bilo, dvodelni biblijski ep, 1. del, 2000. 22.10 Spiegel TV magazin. 22.55 Prevarant in prevaranci - škandali v Nemčiji. 23.50 South Park, pon. 0.20 Prime Time. 0.40 Xena, pon. 1.30 Herkules, po. 2.20 Robin Hood, pon. 3.00 Oliver Geissen Show. RTL 2 5.30 Novo v kinu, pon. 6.00 Snoopy, risani, 1972. 7.20 Ločitev z ovirami, komedija, 1992. 9.05 Hiša iz kart, pon. trilerja. 11.00 Bravo TV. 12.25 Game Fever, mlad. magazin. 12.55 Pop zvezde -to so moje sanje. 15.00 Reklamni spoti. 16.20 Robot Wars - Vojna robotov, akcijski show. 17.20 X-Factor - Nepojmljivi, serija, 1998. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 Bro-dlom, pustolovski show. 22.20 Avtopsija - Skrivnostne smrti, krim. serija. 23.20 Redakcija special. 0.20 Vroči beg v Vegas, akcijski, 1995. 2.05 Nočne fanatazije. PRO 7 6.15 Roswell. 7.00 Dvojčka, pon. 7.20 Denis. 7.45 Otroški program. 10.35 Futurama, risana serija. 11.00 Viper, akcijska serija. 11.55 CinemaxX TV, kinomagazin. 12.45 Skorajda angel, komedija, 1990. 14.25 Izgubljeni svet, serija. 15.15 Amazonke - Ujete v džungli, akcijski show. 16.15 Poglej,kdo tam govori, komedija, 1989. 17.55 Krt. 18.55 Čudežni svet. 19.55 Poročila. 20.15 Trumanov šov, satira, 1998. 22.15 Focus TV. 23.20 Perdita Durango, akcijski, 1997. 1.30 Moč_ nasilja, triler, 1994. 3.10 Amazonke, pon. 4.00 Viper, pon. 4.45 Čudežni svet. 5.40 Galileo. EUROSPORT 8.30 Motorsport, pon. 9.00 AdNatura, pon. 10.00 Bob, četverec, Calgary. 11.00 Tenis - WTA masters v Muenchnu, pon. 12.00 Bob četverec, Calgary. 13.00 Tenis - WTA masters v Muenchnu, pon. 14.00 Tenis - WTA masters v Muenchnu, prenos. 16.00 Maraton v New Yorku, prenos. 19.30 Telovadba - SP v Gentu, zadnji dan.20.00 Dviganje uteži - SP v Antaliji, 1. dan. 20.45 Športna poročila. 21.00 Rally. 21.30 Cart FedEx, prenos iz Fontane. 1.00 Športna poročila. dSf 6.00 Jutranji program. 7.00 Potovalni magazin. 8.45 Nezadržni. 9.00 Nogomet, 2. nem. liga. 9.45 Nogomet. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogometni magazin. 14.15 DSF reportaže. 14.45 Košarka. 17.00 Nogomet. 17.30 Nogomet. 18.45 Fujuma, pon. 19.15 Potovalni magazin. 20.00 Tenis - ATP turnir v Parizu, finale. I.15 Overtime, hokejski magazin. 21.45 Nogomet. 22.45 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Boks, pon. 0.30 Speed Zone. 0.45 Monster Trucks. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.15 Teze o kultu računalnikov in izobraževanju danes, pogovor. 8.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Drugače videti glasbo-slike Adriana marthalerja, posnetek koncerta. 10.15 Pot z vzhoda na zahod-Lev Kopelev, dokumentarec. II.00 Mednarodno klavirsko tekmovanje Clara Haskill 2001, posnetek. 13.00 Čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in branje, dokumentarec. 14.00 Tobias Moretti, portret igralca. 14.45 Zadnji svojega poklica?, dokumentarec. 15.15 Misija 2018-odiseja na Mars, dokumentarec. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 Midway-otok albatrosov, dokumentarec. 17.15 Euro-odštevanje: Irski funt, dokumentarec. 17.30 Nasveti za prijatelje živali. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Markwort, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Himmlerjev projekt, dokumentarec. 23.15 Himmlerjev projekt, pogovor. 0.15 Ladja-svetilnik, pustolovska drama, 1985 (Robert Duvall). 1.40 Halo Avstrija. 2.10 Tobias Moretti, portret igralca. 2.50 Nasveti za prijatelje živali. 3.20 Dnevnik. 3.35 Razgled, magazin. Ponedeljek, 5. november SLOVENIJA 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.10 Iz popotne torbe, 5. oddaja: Pika tipka pismo 9.30 Afna Friki, 2/17 10.00 Sre~anja z živalmi, poljudnoznanstvena serija # 10.35 Slovenski pesniki in pisatelji: Simon Gregor~i~ 11.05 Zemljepis celin: Azija 11.30 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.55 Starodavni vojš~aki, dokumentarna serija, 7/8 # 12.25 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi TV Koper 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper 14.20 Polno~ni klub 15.30 Podoba podobe 16.00 Dober dan, Koroška 16.30 Poro~ila # 16.45 Telebajski, 51. oddaja 17.05 Radovedni Ta~ek: Srce 17.20 Moja enciklopedija živali 17.45 Volja najde pot 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Komisar Rex, nanizanka, 4/15 21.00 Življenje od znotraj, dokumentarec meseca 22.00 Odmevi # 22.50 Branja 22.55 Brez reza 23.55 Volja najde pot, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 15.00 Videospotnice 15.35 Sloves, dokumentarna serija, 6/11 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 112. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 7/15 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Cik cak 20.30 Svetovni izzivi 20.55 Marketing 21.00 Studio City 22.00 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 3/10 22.55 Brane Ron~el izza odra 0.20 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 124. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 26. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 156. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 14. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 8. del nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 10. del nanizanke 21.50 Urgenca, 8. del ameriške nanizanke 22.40 Udarci pravice (II.), 1. del ameriške nanizanke 23.30 M.A.S.H., 38. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 160. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 26. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 5. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 6. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 11. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 20. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 20. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Superfilm: Do nazga, ameriški film 21.50 Will in Grace (II.), 1. del ameriške humor. nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 25. del humor. nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 15. del humor. nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Videostrani 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 Reklamni predah z Rory McGrathom 21.30 Izbor oblek za miss Slovenija, ponovitev 22.00 Avtodrom 22.30 Zgodovina avtomobilizma 23.00 Motor Show Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Predšolska vzgoja. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.30 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Ljubezen preko oglasa, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poi-zvedovalec, pz. serija. 16.00 Predšolska vzgoja. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Muha, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Polja smrti, dokumentarna oddaja. 21.05 Latinica. 23.10 Odmevi dneva. 23.30 Šport danes. 23.45 Nekateri imajo to radi, film. 1.45 Zopet znova, serija. 2.30 Becker, humor. serija. 2.50 Michael Richards Show. 3.20 Od prijema do sojenja, serija. 3.40 Ljubezen preko oglasa, am. film. 5.10 Kraljestvo divjine. 5.35 Auto-magazin. 7.15 Glasbeni program. HTV 2 10.20 Mir in dobro. 10.50 Dinner of Herbs, serija (1/6). 11.40 Svet zabave. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mese~ina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ogledalce, ogledalce - serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.00 Michael Richards Show (1/13). 19.30 Dela svetovnih muzejev. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Becker, humor. serija. 21.45 Dokumentarna oddaja. 22.35 Seinfeld, humor. serija. 23.00 Serija. 23.45 Na meji mogo~ega 4., serija (1/22). 00.30 Novice. HTV 3 18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Film. 23.10 ČB v barvi. 00.10 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.45 Ena, dva ali tri, kviz, otroški program. 7.55 Divji bratje s šarmom, serija. 8.20 Ime mi je Nobody, komedija. 10.10 Truma-nov show, komedija, 1998. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risani film. 14.30 Papyrus, serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210,serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Indiana Jones-Lovci na izgubljeni zaklad, pustolovski film, 1980. 22.10 Angela varuha, kom., 1995. 23.55 Nikita, serija. 0.40 Anthony dellaventura, serija. 1.25 Morilec na krovu, triler, 1958. 2.45 Ameriški nogomet: Oakland-Denver, prenos. AVSTRIJA 2 6.15 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Cordula, drama, 1950. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gorski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj sre~anja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Powder-Nadnaravna mo~, drama, 1995. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Kraj sre~anja kultura. 3.55 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Dva pri Kallwassovi, novi talkshow (Angelika Kallwass). 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - Naslednje stoletje. 17.00Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija. 18.30 Poro-~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Ghost, Duh, fantazijska romanca, 1990. 23.00 Spiegel TV reportaže. 23.30 24 ur. 0.10 Poro~ila. 0.30 Star Trek, pon. 1.20 Kviz, pon. 1.50 Nakupovanje doma. 3.00 Ure filmskih ustvarjalcev. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 OliverGeis-sen show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er RTL. 18.15 Šport. 18.30 Exclusiv. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Na za~etku je bilo. 22.10 Extra, RTL magazin. 23.30 Denar. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.35 Kulturni magazin. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal. 3.20 Barbel Schafer. RTL 2 5.45 Otroški program. 9.45 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digi-mon, serija. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens, Kralj Queensa, serija. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poro~ila. 20.15 Neumni pešci. 21.15 Nore zabave. 22.10 Exklusiv, reportaže: lov na avtomobilske tatove in preprodajalce mamill. 23.00 Spodaj brez, intimni moški trenutki. 0.05 Sex Radio, psihološki triler, 1995. 1.55 Avtopsija - Skrivnostne smrti, pon. 2.55 Late Night Fantazy. PRO 7 6.50 Bulevarski magazin, pon. 7.50 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 8.55 Pogovor. 9.25 Brezupno iskanje sanjskega princa, romanti~na komedija, 1998. 11.00 Krt. 12.00 Grace. 12.30 Rose-anne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina, pogovor. 19.00 Simposnovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Dosjeji X, krimi serija. 21.15 Sim-psonovi, risana serija. 21.45 Malcolm, serija. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.45 Vsi županovi možje, serija. 0.15 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV, kinomagazin. 1.30 Dosjeji X. 2.15 Johnny Bravo. 2.40 Johnny Bravo. EUROSPORT 8.30 Motorsport. 9.00 Maraton v New Yorku, pon. 11.30 Tenis -WTA masters v Muenchnu, pon. finala. 13.00 Dviganje uteži - SP v Antaliji, pon. 14.00 Snooker. 16.00 Dviganje uteži - SP v Antaliji, 2. dan. 18.00 Eurogoals, nogometni magazin. 19.00 Dviganje uteži - SP v Antaliji, prenos. 21.00 Watts, pon. 21.30 Rally po Avstraliji. 22.30 Motorsport. 22.30 Eurogoals, pon. 23.30 Športna poro~ila. 23.45 Dviganje uteži, pon. 0.45 Watts. 1.15 Športna poro~ila. dsf 5.00 Jutranji program. 7.00 Pago Pago. 8.15 Nogomet, 2. liga. 9.30 Pogovor o nogometu. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 14.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 Speed Zone. 16.15 Baseball. 17.15 Košarka, NBA. 18.00 Športna poro~ila. 18.30 Nogometni magazin. 9.00 Nogomet. 19.45 Nogomet, poro~ilo, prenos. 20.15 Nogomet: Eintracht Frankfurt-Bochum, prenos. 22.30 LaOla, mednarodni nogomet. 23.30 Ameriški nogomet. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Art Cologne 2001, poro~ilo. 9.45 Hitec, magazin. 10.15 Berlinska sre~anja, pogovor. 11.00 Tele akademija. 11.45 B. sre~a, pogovor. 12.45 Nedeljski koncert, glasbeni show. 13.30 Lepše življenje, magazin. 14.15 Zakladi sveta. 14.30 Nasveti: šport. 15.00 Podobe Nem~ije. 15.45 Tamilska kultura v Švici, dokumentarec. 16.30 Balet vodnih pti~ev, dokum.. 17.00 Umetnost in ki~, magazin. 17.30 Podobe Avstrije. 18.00 Ekskluzivno, reportaža. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Veliki kriminalni primeri: Walter Sedlmayr-smrt narodnega igralca, dokumentarec. 21.00 O bogovih in poslovnežih-romanje k se~uanski sveti gori, dokum. 21.30 Novo, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Ho~ete ve~no živeti?, pogovor. 23.25 Peonski pavilijon: Eroti~ne sanje (2), gledališka drama. 0.25 Reportaža. 0.50 Pogledi s strani. 1.00 Deset pred deseto. 1.25 Čas za kulturo. 2.05 Novo, magazin. 2.35 Umetnost in ki~. 3.05 Podobe Avstrije. Torek, 6. november SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 23/39 9.25 Radovedni Ta~ek: Srce 9.45 Moja enciklopedija živali 9.55 Oddaja za otroke 10.30 Volja najde pot 11.30 Dokumentarna oddaja 12.05 Komisar Rex, nanizanka, 4/15 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.40 Obzorja duha # 14.10 Življenje od znotraj, dokumentarec meseca 15.00 Renesansa, dokumentarna serija, 5/6 16.00 Duhovni utrip 16.30 Poro~ila # 16.45 Zlatko Zakladko: Gobe takšne in druga~ne 17.00 Otroci na ladji Luna, nadaljevanka, 4/8 17.45 Zavod Sv. Stanislava, dokumentarna oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Titani, nadaljevanka, 7/13 21.00 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.50 Sveto in svet: Odnos teologije do cerkve in družbe na Slovenskem danes 23.40 Grim Pickings, angleška drama, 1/2 SLOVENIJA 2 15.00 Videospotnice 15.35 Studio City 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 113. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 8/15 18.00 Manjkajo~i delci, angleško-ameriški film 19.30 Videospotnice 20.05 Alfi Nipič in muzikanti Evrope, oddaja TV Maribor, 1. del 21.05 Nemirni, jugoslovanski ~b-film 22.10 Alica, evropski dokumentarni film 22.35 Svet poro~a 23.05 Gola resnica, slovenski kratki film 23.20 Vonj zelene papaje, ponovitev filma 1.00 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 13.10 TV Dober dan, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 125. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 27. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 157. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 15. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Tihi grehi, ameriški film 22.30 Udarci pravice, 2. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 39. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Mladeni~ v modrem, 152. del nanizanke 12.30 Obala ljubezni, 161. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 27. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 6. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 7. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 12. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 21. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 21. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Kung fu: Bud Spencer - Misija Kondor, am.-it. film 21.45 Will in Grace, 2. del humor. nanizanke 22.15 Tretji kamen od sonca, 26. del humor. nanizanke 22.45 Noro zaljubljena, 16. del humor. nanizanke 23.15 Ekstra magazin, ponovitev 23.45 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 11.00 Italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Windsorski protokol, ameriški triler 22.00 Naj N - nogometni studio 23.00 Automobille 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Človeško telo. 10.25 Gost. 10.45 Aktualnosti. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 11.55 TV leksikon. 12.00 Opoldanske novice. 12.30 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Zgodba o Hueyu P Longu, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.00 Krvne skupine. 16.15 Nobelovci. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravlju. 19.00 Kviz. 19.15 Pink Panther, risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Moderato cantabile, glasbena oddaja. 21.00 Forum. 22.00 Glazbeni mese~-nik. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Po sledi zlo~ina, dokumentarna oddaja. 23.50 Filmska no~ s Jackom Lemmonom: Apartman . 1.50 Glavnv mestu, serija. 2.30 Seks v mestu 3., humor. serija. 3.00 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 3.25 Pravica za vse 4., serija. 4.10 Od prijema do sojenja, serija. 4.30 Dela svetovnih muzejev. 4.40 Zgodba o Hueyu P Longu, am. film. 7.15 Glasbeni program. HTV 2 9.55 SOS, dokumentarna oddaja. 10.25 Auto-magazin. 11.05 Zopet znova, serija. 11.50 Hit HTV-ja. 12.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.05 Latinica. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Fant spoznava svet, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 19.30 Dela svetovnih muzejev. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Seks v mestu 3., humor. serija. 21.50 Pravica za vse 4., serija. 22.35 Seinfeld, humor. serija. 23.00 Serija. 23.45 Na meji mogo~ega 4., serija. 00.30 Novice. HTV 3 18.20 Petica. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 21.05 Moja nesmrtna ljubezen, am. film. 23.00 Monoplus. 23.40 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.25 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 7.45 Caroline v mestu, serija. 8.10 Sabrina, serija. 8.30 Čarovnice, serija. 9.15 Beverly Hills 90210, serija. 9.55 Indiana Jones-Lovci na izgubljeni zaklad, pustolovski film. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Otroški program. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Samo stran, komedija, 2001. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Dober tek, show. 23.30 Usodna afera, triler. 1.00 Živalski nagon 3, triler, 1995. 2.25 Intimna priznanja, serija. 2.50 Powder-Nadnaravna mo~, drama, 1995. 4.40 Sedma nebesa, serija. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Kneginja ~ardaša, komedija, 1951. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Pogled v deželo, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gorski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Modri planet-Naravna zgodovina svetovnih morij (2), dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in po~ez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skrivnosti, serija. 0.55 Zlata dekleta. 1.20 Univerzum: Modri planet, dokum. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Tema, magazin. 3.25 Po dolgem in po~ez, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi, talkshow. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija 18.30 Poro~ila. 19.00 Magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Ljubosumje, triler. 22.15 Akti 2001/45, magazin. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro~ila. 0.35 Frasier. 1.05 Ameriški nogomet. 1.25 Kviz, pon. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, zdravniška serija. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška, serijska komedija. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Medicopter 117, akcijska serija, 2001. 21.15 V imenu zakona, krimi serija, 2001. 22.15 Quincy,, krimi serija, 1978. 23.15 Policijski zdravnik Dan-gerfield, policijska serija. 0.10 Polno~ni žurnal. 0.40 Susan. 1.10 Veronica. 1.35 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal. 3.20 Barbel Schafer. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.50 Nesre~na do konca. 9.20 Polna hiša, pon. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, resana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Nesre~na do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezde. 21.20 Brodolom, pustolovski show. 22.10 Exclusiv, reportaže: rojeni za zvezde - težka pot do uspeha. 23.00 Reporterski magazin. 0.00 Foxy Fantasies, eroti~na serija, 1992. 1.15 Ogenj na ulicah, akcijski triler, 1996. 2.55 No~ne fantazije. PRO 7 6.30 Bulevarski magazin. 7.30 Kdo je tu šef. 8.00 Prijazna družina. 8.30 Velika družina. 9.05 Skavt, komedija, 1994. 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.00 Grace. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina, serija. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poro~ila. 20.15 Urgenca, zdravniška serija. 21.15 Seks v mestu, serija. 21.50 Seks v mestu, serija, 1999. 22.25 TV total. 23.25 BIZZ. 23.55 Outer Limits. 0.45 Delta Team - Tajno naro~ilo. 1.40 Jets, življenje na robu. 2.35 Seks v mestu, pon. 3.30 TV total. 4.15 Max TV, pon. EUROSPORT 8.30 Motociklizem - VN Brazilije. 9.45 Watts, pon. 10.00 Rally po Avstraliji, pon. 11.00 Dviganje uteži, pon. 12.30 Eurogoals, pon. 13.30 Watts. 14.00 Snooker, pon. 16.00 Dviganje uteži - SP v Antaliji, prenos. 18.00 Formula 1, magazin. 18.30 Nogometni magazin. 19.00 Dviganje uteži - SP v Antaliji, 3. dan. 21.00 Boks. 23.00 Športna poro~ila. 23.15 Motociklizem: VN Brazilije, pon. 0.30 Dviganje uteži - SP v Antaliji, pon. 1.15 Športna poro~ila. dSf 5.00 Jutranji program. 7.00 Pago Pago. 8.15 Overtime, pon. 8.45 Nogomet. 10.30 LaOla, pon. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 It's Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 It's a Knock Out. 17.00 Speed Zone, motor-sport. 17.30 Snowboard. 18.00 Športna poro~ila. 18.20 Dvoboj. 19.00 DSF reportaže. 19.30 Nezadržni. 20.0 Športna poročila. 20.15 Motociklisti~ni magazin. 21.15 Automagazin. 22.15 Športna poro~ila. 22.30 Rally po Avstraliji. 23.30 Lumberjack, pon. 0.00 Jet Sprints. 0.30 Speed Zone. 0.45 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Stolp skozi ~as, dokumentarec. 10.45 Zadeva, pogovor. 12.00 Tema, magazin. 12.45 Podobe Južne Tirolske, magazin. 13.15 Veselje do potovanja: Jordanija, magazin. 14.00 Podobe Avstrije. 14.30 Zibelka znanioh ljudskih pesmi, dokumentarec. 16.00 Železniška romantika. 16.15 Zgodovina letalskih poletov: Bil sem zraven (2), dokumentarec. 17.00 Uživati po nemško. 17.30 Podobe Nemčije, magazin. 18.00 Pustolovščina Ognjeni ptič-z balonom čez Kilimandžaro, dokum. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo, magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Srce se pomladi, komedija, 1997. 21.45 Megla, kratki film, 2000. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Vzhodna palača-zahodna palača, drama, 1996. 23.55 Peonski pavilion: Avtoportret (3), gledališka drama. 0.55 Pogledi s strani. 1.00 Deset pred deseto. 1.25 Nano, magazin. 1.55 Čas za kulturo. 2.35 Alkoholiki v Winterthuru, dokum.. 3.25 Zadeva, pogovor. 4.40 Podobe Nemčije. Sreda, 7. november SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Trojčice, risana nanizanka, 4/13 9.25 Carski sel, 26. epizoda 9.50 Zlatko Zakladko: Gobe takšne in druga~ne 10.05 Otroci na ladji Luna, nadaljevanka, 4/8 10.30 Lingo, TV igrica # 12.00 Titani, nadaljevanka, 7/13 13.00 Poročila # 13.10 Brez reza 14.00 Veter v vrbah, ponovitev 1. dela 15.10 Aktualno 16.00 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Male sive celice, kviz 17.45 Avstralska kronika, francoska pz. serija, 1/12 18.45 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.05 Sedmi pe~at: Krogle nad Broadwayjem, am. film 22.00 Odmevi # 22.55 Terminal 0.35 Avstralska kronika, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 15.00 Videospotnice 15.35 Homo turisticus 16.05 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 114. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 9/15 18.00 So Long At the Fair, britanski ~b-fllm 19.30 Videospotnice 20.05 Šport 23.00 Umori, nanizanka, 30/45 23.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 10.55 Črni biser, ponovitev 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 12.40 TV prodaja 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 126. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 28. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 158. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 16. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Napačno dekle, ameriški film 21.40 Newyorška policija, 10. del nanizanke 22.30 Udarci pravice, 3. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 40. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.00 TV prodaja 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 162. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 28. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, 7. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 8. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 13. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 22. del humor. nanizanke 18.30 Varuška, 22. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Zločin in kazen: Begunec, 10. del nanizanke 21.00 Na kraju zločina, 10. del nanizanke 21.50 Will in Grace, 3. del humor. nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 27. del humor. nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 17. del humor. nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Nemška nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Videostrani 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Obljubljena dežela, ameriška drama 22.00 Sijaj 22.30 Vrhunci nemške nogometne lige 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Koko v Parizu. 10.25 Gost. 10.30 Kiparske tehnike. 10.50 Kviz. 11.00 Otroški program. 12.00 Opoldanske novice. 12.30 Ti si moja usoda, serija. 13.20 Kapitan Hrabrost, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Poizvedovalec, pz. serija. 16.00 O zapisu glasbe. 16.15 Portreti likovnih umetnikov. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Dokumentarna oddaja. 20.45 Pol ure kulture. 21.15 Trenutek spoznanstva. 21.50 TV intervju. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Euromagazin. 23.55 Filmska noč s Jackom Lemmonom. 2.15 Jack in Jill 2., serija. 3.00 Simpsonovi VIII., risanka. 7.15 Glasbeni program. HTV 2 9.55 Glasbeni mesečnik. 10.35 Steze slave, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Glasbena oddaja. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Navadna klinka, serija. 16.40 Hugo, TV igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Simpsonovi VIII., risanka. 19.30 Dela svetovnih muzejev. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Jack in Jill 2., serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Nikita 3., serija. 22.05 Best of Taxicab Confessions, dokumentarni film. 22.55 Seinfeld, humor. serija. 23.20 Serija. 00.05 Na meji mogočega 4., serija. 00.50 Novice. HTV 3 19.30 Glasbeni program. 20.10 Kradljivec, am. film. 22.10 Transfer. 22.55 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.05 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.35 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Columbo: Avtoportret, kriminalka, 1989. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Napačen sum-šteje le resnica, kriminalka, 2000. 21.50 V senci morilca, triler, 1997. 23.20 Policisti iz El Camina, serija. 0.05 Primer Jessica, serija. 2.05 Napačen sum-šteje le resnica, kriminalka, 2000. 2.20 Živalski nagon 3, triler, 1995. 3.45 Noč resnice, kriminalka, 1951. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. |0.15 Tišina v gozdu, domovinski film, 1976. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vprašanja poslancev. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gorski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija (1390). 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Help TV, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Mednarodni Report, magazin. 23.15 Pionirji letalstva, dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skrivnosti, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Help TV, magazin. 3.35 Gorski zdravnik, serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt, pogovor. 14.00 Pri Kalwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Star Trek - naslednje stoletje. 17.00 Kviz. 17.30 Magazin. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Kolega, krimi serija, 2001 (Frank Stieren). 21.15 Policaj iz Tolza, krim. serija, 2000. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poročila. 0.35 Frasier. I.05 Star Trek - Naslednje stoletje, pon. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Policaj iz Tolza, pon. 4.40 bolnišnica Lichtenberg, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti!, kviz show. 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami (1713). 18.00 Dober večer RTL. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi (2348). 20.15 Odvratna očetovska ljubezen, triler, 2001. 22.10 Stern TV. 0.00 Nočni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Nočni žurnal. 3.20 Barbel Schafer. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.20 Polna hiša, pon. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda, serija. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon, risana serija. 16.40 Digimon, risana serija. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens, Kralj Queensa, serija. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poročila. 20.15 Andromeda, zf. serija, 2001 (Kevin Sorbo). 21.15 Stargate, Zvezdna vrata, zf. serija. 22.15 Vran, fantazijska serija. 23.05 Nikita, akcijska serija, 1997. 0.00 Exklusiv, reportaže, pon. 0.50 Peep, pon. 1.50 Foxy Fantasies, pon. 2.30 Nočne fantazije. PRO 7 6.10 Galileo. 6.35 Bulevarski magazin. 7.35 Kdo je tu šef. 8.05 Prijazna družina. 8.35 Velika družina. 9.05 Hišna zabava, najstniška komedija, 1990 (Christopher Reid). 11.05 Prijazna družina. 11.35 Bill Cosby. 12.05 Grace, serija. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Pro 7, poročila. 20.15 Buffy, izganjalka vampirjev, fantazijska, serija. 21.15 Angel - Lovec teme, fantazijska serija, 2000. 22.15 TV total. 23.10 Pro7, reportaže: Okrepčevalnice v Nemčiji. 23.55 Dark Passion - Divje hrepenenje, erotični, 1997. 1.30 Buffy, pon. 2.20 Angel - Lovec teme, pon. 3.05 Outer Limits - Neznane dimenzije, pon. EUROSPORT 8.30 Dvignaje uteži, pon. 9.30 Nogomet. 10.00 AdNatura, pon. II.00 Motorsport, pon. 12.00 Jahanje. 13.00 Dviganje uteži, pon. 13.30 Automagazin. 14.00 Snooker, pon.1 6.00 Dviganje uteži -SP v Antaliji, 4. dan. 18.00 Nogometni magazin. 19.00 Dviganje uteži - SP v Antaliji, 4. dan, prenos. 21.00 Nogomet - liga prvakov. 23.00 Športna poročila. 23.15 Jadranje. 23.45 Jadranje - Ocean Race 2001, 1. etapa: Southampton - Capetown. 0.45 Golf. 1.15 Športna poročila. dsf 5.00 Jutranji program. 8.30 Nogomet. 9.00 Nogomet. 9.30 Moto-ciklizem. 10.30 Automagazin. 12.00 Normal, magazin. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji. 16.00 It's a Knock Out. 17.00 Speed zone. 17.15 Stoke. 18.00 Športna poročila. 18.20 Dvoboj. 19.00 DSF reportaže. 19.30 Nogometni magazin. 20.00 Športna poročila. 20.15 Rokomet, prenos. 22.15 Športna poročila. 22.30 Boks. 23.30 Ameriški nogomet. 0.15 Wrestling. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dnevnik. 10.30 Pogled nazaj, pred 35. leti. 10.45 Tri čez deveto, talkshow. 12.45 Disco, glasba 70. in 80. let. 13.30 ML Mona Lisa, magazin. 14.15 Podobe Nemčije. 14.45 Uživati po nemško. 15.15 Zveneča Avstrija, oddaja izvirne ljudske glasbe. 16.15 Abeceda evropskih mest: Bologna, dokumentarec. 17.00 Servis: denar. 17.30 Podobe Švice. 18.00 Louis Knie-feniks iz žagovine, dokumentarec. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Danes. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Dekliške zgodbe: Ne sprašuj zakaj, dokumentarec. 21.15 Gerd Ruge na poti po Kitajski: Razkošna pagoda, zlate ribice revnih in prednik gospoda Konga (2), dokumentarec. 22.00 Čas v sliki. 22.25 Čisto na dnu, Čisto na vrhu, drama, 1999. 23.55 Peosnki pavilion: Zlomljeno srce (4), gledališka drama. 0.55 Pogledi s strani. 1.00 Deset pred deseto. 1.25 Nano, magazin. 1.55 Čas za kulturo. 2.30 Zvezdne ure filozofije. 3.30 Podobe Švice, magazin. @,8dto-tedn!k.sî PUj. I radio, ki je na vasi frekvenci 104,3 fm 98,2 fm http://www.radio-tednik.si 1. - 7. november 2001 POLETNI PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00) ČETRTEK, 1. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (se ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Svetloba duha. 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 20.00 GLASBA. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). PETEK, 2. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 1 1.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOF^ 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 1 7.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). SOBOTA, 3. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 1 3.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). NEDELJA, 4. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HORO-SKOPP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Sora). PONEDELJEK, 5. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 1 7.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). TOREK, 6. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 1 7.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). SREDA, 7. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 1 7.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOPp 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04:3mhz VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO PRIPRAVljA IN VODI: ^AJVDIMIR KAJZOVAR ^ Mercator TÏL.: 02/77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri moćm 13 SRx 7 "" 13. Ans. Tornado Za to so prijatelji 12. Ans. Rosa Venčeit 11. Alpski kvintet Hvalnica trti 10. Ans. Nagelj Kozarce dvignimo 09. Ans. Modri val Vino teče 08. Vesele Štajerke Ljubčelt moj, srček moj 07. Ans. Dori Kdo oral bo polje moje 06. Ans. Vrtnica Bela ladja 05. Ans. Zarja Fletna navada 04. Ans. Karošec Na pršut, na teran 03. Slovenskogoriški kvintet Slovenije mi ne damo 02. Trio Pogladič Slovenski pozdrav 01. Ans. Zeme lUlartinova polka K 1. Karizma Tangice 2. Werner Daj mi srček daj 3. Kingston Lunapark 4. Hermin Jakončič Srce, ki ranjeno je 5. Frajkinclari Naàa fara 6. Saša Lendero Vrni mi 7. Dvojčici Vesna in Vlasta Enčink počak Poskočnih 13 I Glasujem za: Veličastnih 7 Glasujem za: _ Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Nagrado založbe ZLATI ZVOKI prejme: Jožica SATEK, Vintarovci 8,2253 Destemik. LJUDJE IN DEŽELE Ferski otoki -»Oviji« otoki V sanjah se rojevajo najbolj nemogoče želje. Zbudi se in jih uresniči! (D. Mrak - Luč) vami bogata svetlobna igra, ki začara tako pokrajino kot njenega opazovalca. In naposled so tu tudi rde~e pobarvane hi{e, na lesenih ogrodjih su{e~e se ribe in množice radovednih ovac, ki so dale otočju ime. Vikingi so bili tisti, ki so se pred več kot tisoč leti polastili "Ovčjih otokov". Mnogi med prvimi priseljenci so pri{li sem kot begunci, ki so zapustili domovino, da bi se izmuznili oblasti Haral- nusova stolnica v Kirkjuouru, do danes nedokončan spomenik gotske stavbne umetnosti na skrajnem robu Evrope. Nasledniki divjih vikingov so miroljubni ljudje, ponosni na svoje izročilo Teh zadnjih nekaj tednov smo Slovenci, kar se tiče {portnega duha, ujeti v nogometni vzdu{je in tesno povezani s prikupnim otočjem, ki leži skoraj potopljeno v severnem Atlantiku, med Islandijo in Veliko Britanijo. In če nam Ferci kazijo sanje na poti v "fuzbalsko" elito, potem je skoraj nujno potrebno, da spoznamo to njihovo otočje, deželo, bičano z besnečimi viharji. In sanjamo naprej ... Majhna oto{ka skupina Ferski otoki (vsega skupaj je osemnajst manj{ih in večjih otočkov) leži osamljena v ledenem morju nepredvidljivega Atlantika, s skupno povr{ino 1400 kvadratnih kilometrov in je avtonomni del Danske. Že njihova nenavadna oblika pa daje slutiti nenehen boj naravnih sil, ki so jih zaznamovale. Tukaj se je začelo "stvarjenje" pred 60 milijoni let. Staljene, razžarjeno tekoče kamnine so vrele iz razsežnih razpok v zemeljski skorji in se razlivale po morskem dnu. Plasti so se nalagale druga na drugo in polagoma je nastala mogo- čna planota iz črne ognjeni{ke kamnine in rdečega pepela. Pozneje, v ledenih dobah, so kamnine preoblikovali ledeniki: v podlago so zarezali globoke doline, ostrugali in zgladili črna tla. Ko so se ledeniki umaknili in je v doline vdrlo morje, so Ferski otoki dobili sedanjo obliko. Na otočkih so {tevilne kraj{e reke in slapovi, zamočvirjene kotline, doline, ki jih zapolnjujejo jezera, zeleni pa{niki in prostrana pobočja, ki se strmo spu-{čajo v morje. K predstavi otočkov spadajo tudi močno pihajoči vetrovi, bučeči viharji in kipenje valov, ki pomagajo s svojo uničujočo močjo oblikovati enkratno, divjo obrežno pokrajino - skalne stebre in čeri, ki jih vsako pomlad naselijo in na njih gnezdijo stotisoči morskih ptičev, ter odsekane obale, katerih strmec jemlje sapo. Zalivski tok podarja otokom relativno blago podnebje. Ferskim otokom pa pripada {e ble{čanje sonca v mirnih vodah fjordov, polnočno sonce, ki zaide samo tik pod obzorje, in z bar- Danska tej želji po II. svetovno vojni ugodila in dodelila otočju avtonomijo. Ovčjereja, ribolov, vlažno in viharno podnebje, razprostrti gozdovi, barja in pa{niki ter prijazni ljudje so izziv za vse tiste popotnike, ki so naveličani muzejev, galerij, lesketa prestolnic in predvidljivosti popotovanj, ter raj za pustolovce in ljubitelje naravne prvobitnosti. Zato ... počakajte na pomlad, odrinite misel na terorizem in antraks ter se podajte v kraje sag in sanj. a J^ trt J^ ;> j3 11 C da Lepolasega, ne ravno miroljubnega zedinjevalca Norve{ke. Druge je verjetno gnala želja po pustolov{činah na "divjem zahodu", na robu takrat znanega sveta. Zgodovina naseljevanja je bila neskončna vrsta roparskih pohodov in umorov. O prizadevanju, da bi na otočju že v 11. stoletju ustanovili {kofijo in Fer-ce spreobrnili v kr{čanstvo, priča Mag- in zaprti pred sodobnim svetom. Od skupno 48.000 Fercev jih kar tretjina živi v glavnem mestu Torshavn, ki je hkrati politično, gospodarsko in kulturno sredi{če otočja. Skozenj gre razen letalskega prometa vse, kar povazuje otočje s svetom - tega pa je več, kot do-pu{čajo "romantični" spomini na Vikinge. Kajti časi, ko so bili Ferski otoki "odrezani" od preostalega sveta in pre-pu{čeni viharjem Atlantika, so minili. Viharji so ostali, vendar je tehnika na-{la načine, kako obogatiti življenje Fer-cev z "blagoslovi" potro{ni{ke družbe. Živa priča iz vikin{kih časov je govor. Prinesli so ga iz Norve{ke in na osamljenem otočju je ostal dolgo zunaj tujih vplivov. Toda ko je Danska leta 1380 izgubila državnost, so Ferski otoki pri{li pod dansko oblast, kar pomeni, da so {e pred nekaj desetletji govorili v uradih, {olah, župni{čih samo {e dansko, a zavest o kulturni samostojnosti se tudi v stoletjih danske oblasti ni porazgubila. Na politično samostojnost pa so Ferci komaj kdaj pomislili. To se je spremenilo, ko so nem{ke sile leta 1940 zasedle Dansko, Fersko otočje pa je postalo opori{če zaveznikov. Takrat je bila povezava s Kobenhavnom za pet let pretrgana. V tistih letih so postale glasne zahteve po neodvisnosti in deloma je POGLEJ IN ODPOTUJ Koroška jezera in 9.990 SIT 10.11., avtobus, plača eden-potujeta dva Martinovairie \ deželi 9.990 SIT 10.11., avtobus, plača eden-potujeta dva Martinovanje 8.990 SIT 10.11., avtobus, plača eden-potujeta dva Avstrijska romantična pot 6.990 SIT 18.11., avtobus, plača eden-potujeta dva Padova in Benetke 8.990s. 24.11., avtobus, plača eden-potujeta dva Portorož z Radiem CBy f ^ 15.990 'SIT oltt.-mar.. Sončkov klub, 3/4D, NZ, 2 osebi Terme Lendava JI 19.900 SIT nov.-feb.. Sončkov klub, 2D, POL, 2 osebi SONČEK PTUJ, 02/749 32 82 MARIBOR, 02/22 080 22 EUROPARK, 02/33 00 915 LJUBLJANA, 01/234 21 55 CEUE, 03/425 46 40 www.sonchek.com \POTOVAU\UCBVmt Tušek Mirjam s.p., Gornje Ložine la, Stara Cerkev Kočevje z gostilno Tušek, penzionom Tušek in tudi s Cono Tušek Ko vas pot zapelje na koie^ko nas obišSte v naših lokalih. Poleg bogate kulinarične ponudbe si v Gostilni Tušek v Gornjih Ložinah lahko pogledate pravega ko~evskega medveda. V penzionu Tušek v Ko~evju se po ogledu ko~evskega jezera okrep~ate v naši restavraciji in odpo~ijete v lepo urejenih sobah. Lahko pa vas pot zavede v našo pizzerijo na obrtni coni v Ko~evju, kjer vam postrežemo z vsemi vrstami pizz iz krušne peci in še mnogo drugih dobrot. Odprti smo vse dneve. INFORMACIJE IN REZERVACIJE: 040/396-400 040/241-029 ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE ŠPORTNO SODELOVANJE MED POBRATENIMA MESTOMA PTUJ IN SAINT CYR SUR LOIRE Tekati TK Maraton uspešni v Frantiji že nekaj let je mesto Ptuj pobrateno s francoskim mestom Saint Cyr sur Loire, ki leži v jugozahodni Franciji, na desni strani reke Loare, nasproti mestu Tours. Lani smo na Ptuju gostili devet tekačev njihovega atletskega društva, ki šteje več kot 300 članov. Ob tej priliki so se udeležili 9. ptujskega maratona, ki ga vsako leto prireja naš klub. že tedaj smo bili povabljeni na njihovo letošnjo, že osemnajsto tekaško prireditev. V četrtek, 11. oktobra, ob 20. uri smo se na pot s kombijem odpravili Rado Acimovic, Božo Dokl, Matjaž Faric, Ivan Golob, Miran Sagadin, Franci Zupa-nic, Niko Žuraj in predstavnica mestne obcine Ptuj Tanja Ostrman-Renault, ki je bila sočasno tudi prevajalka. Za pot preko Salzburga, Muenchna, Stuttgarta, Strasbourga in Orle-ansa smo potrebovali 16 ur in pol. V Saint Cyr smo prispeli v petek nekaj čez poldan. Pri starem stadionu nas je pričakal njihov klubski trener Guy Bessay in nas odpeljal na kosilo. Popoldan smo si stadion ponovno ogledali, potem pa smo odšli na ogled mesta Tours, ki ima okoli 120.000 prebivalcev. V njem sta se rodila in živela pisatelja Honore de Balzac in nobelovec Anatole France. Po večerji v restavraciji z italijansko-portugalsko hrano in v prijetni družbi francoskih prijateljev smo v hotelu Quck Palace utrujeni zaspali. V soboto, drugi dan bivanja v Franciji, smo si najprej ogledali njihov novi stadion, ki še ni popolnoma končan. Manjkajo še tribune, pa tudi črt na stezi še ni. Nanj so Francozi zelo ponosni in tudi mi smo razglabljali, zakaj takšnega stadiona še nimamo na Ptuju. Vendar smo ostali brez konkretnih ugotovi- drevesi, zelenjem in rožami. Prijazno sta nas sprejela on in njegova žena. Med kosilom smo poku{ali odlična francoska vina, na koncu pa {e francoske sire. Ob {estih zvečer so nas v Mestni hi{i sprejeli podžupani in mestni svetniki. Na večerjo nas Franci Zupanič. Rezultati teka so bili odlični. Med 211 tekmovalci, ki so pritekli na cilj, so se ptujski tekači uvrstili med 27 najbolj{ih. Kot ekipa so zasedli 1. mesto. Najbolje se je uvrstil Ivan Golob, ki je bil drugi za polovico mlaj{im atletom iz To- tev. Na stadionu in poleg njega so že potekale intenzivne priprave na nedeljski tek. Kar iz kombija smo si ogledali tekaško progo, ki vodi po ulicah mesta Saint Cyr sur Loire, zavije na tartansko stezo novega stadiona in se ponovno vrne nazaj. Na kosilo smo bili povabljeni h gospodu Maillardu, ki je bil lani tudi na Ptuju. Njegova hiša leži v osrčju mesta Saint Cyr sur Loire med tisoč drugimi. Mesto je brez industrije, polno zelenja. Hiše so večinoma pritlične, majhne, vendar zelo raznolike, obdane s kamnitimi stenami, je na svoj dom povabil Guy Bessay, član in trener atletskega kluba v mestu Tours. Tudi tukaj je bil sprejem zelo prisrčen. V nedeljo zjutraj smo vstali že pred sedmo, saj je bil start teka na 21 kilometrov že zgodaj dopoldan. Ko smo prispeli do stadiona, je bila tam že velika gneča. Govornik na tribuni je pogosto omenjal, da se teka udeležuje tudi sedem tekačev iz slovenskega mesta Ptuj. Ob 9. uri in 15 minut je bil start teka na 21 kilometrov. Za nas so tekli Rado Ačimovič, Matjaž Farič, Ivan Golob, Miran Sagadin in Nagradno turistitno vprašanje Na Ptujskem bodo do srede novembra potekala številna martinovanja, občina Hajdina pa si je soboto pred martinovim izbrala tudi za občinski praznik. Osrednje ptujsko martinovanje, ki bi glede na tradicijo vinogradništva in vinarstva na tem območju morali imeti vseslovenski prizvok, bo na Mestnem trgu 9. in 10. novembra z veliko glasbe, dobrega mošta in vina ter dobrot domače kuhinje. KK Ptuj - Vinarstvo Slovenske gorice bo predstavilo prerez vinskega letnika, v cerkvi sv. V kateri ptujski ulici je na stavbi s hišno številko 1 relief na fotografiji? Foto: Črtomir Goznik Jurija bodo v petek, 9. novembra, ob 16. uri blagoslovili vino, zdravljico bo novemu vinu izrekel ptujski župan Miroslav Luci, humoristični krst mo{ta pa bodo letos opravili člani glasbene skupine Frajkinclari. Drugi dan ptujskega martinovanja bo ob 10. uri na Mestnem trgu pričela skupina Štajer band, ob 11. uri bodo ustoličili že tretjega princa ptujskega kurentova-nja, ob 11.30 uri pa se bo pričela tekma v kotaljenju polovnjakov. Veseli program bo potekal do 13. ure. Na Martinovo nedeljo pa bo {e posebej veselo na vseh turističnih kmetijah vinske turistične ceste 13, kjer pripravljajo dan odprtih vrat z bogato ponudbo Martinovih jedi, dobrega vina in sicer{njih dobrot doma- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE V kateri ptujski ulici je na pročelju hiše s številko 1 vzidan kamniti relief na fotografiji? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: če kuhinje. Za predzadnje nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Marija Gojkovi~ iz Me-žanove 13, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da kartuša iz štuka krasi stavbo v Krempljevi 1, kjer je sedež ptujske policije. Čestitamo! Na pročelju hiše št. 1, kjer ima danes sedež znano ptujsko podjetje, ki se ukvarja z izobraževanjem, je vzidan kamnit relief iz prve polovice 17. stoletja. Predstavlja Marijo z detetom ter svetnikom Mihaelom in Florija-nom. Živahno razgibane figure so ujete v trikotniško kompozicijo, v oblakih, ki se kopičijo nad Marijo, pa so angelske glavice. Umetnik se je na relief podpisal z inicialkama MK ali PK. Pod njim je zapisana prošnja Mariji in obema svetnikoma, naj prosilce obvarujejo pred lakoto, kugo in ognjem: "MIT DENER HILF O MARIA SIE VNS AN/HVNGER PEST VND FEIR WEND HIN DAN." Vprašujemo, v kateri ptujski ulici je na pročelju hiše s številko 1 vzidan kamniti relief na fotografiji. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v ptujskih Termah in Mer-catorjeva torba za nakupovanje. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 9. novembra. MG ursa. Ivan, letos srebrni v maratonu na svetovnem prvenstvu veteranov v Avstraliji, je ponovno dokazal, da je izjemen tekač. Pozneje sva startala še z Božom na 10 kilometrov. V tej disciplini je startalo več kot 500 tekmovalcev. Tudi midva sva bila z dosežkom zadovoljna. Po končanem teku so nas organizatorji teka povabili na oder, nas predstavili publiki in nam predali spominski pokal. Rado Ačimo-vič se jim je zahvalil in jim predal darilo, rezbarijo ptujskega slikarja in kiparja Borisa Žohar-ja, z motivom kurenta in pod njim upodobljeno veduto Ptuja. Potem se je pričelo druženje vseh, ki so organizirali tek, medse pa so povabili tudi nas. Popoldan smo v Toursu obiskali Musee du Compagnonnage, v katerem so razstavljeni unikatni izdelki mojstrov obrti iz celotne Francije od 15. stoletja naprej. Zvečer smo bili povabljeni na večerjo k mestnemu svetniku Alainu Jahanu v Saint Cyr sur Loire. Ker nihče razen Tanje ni znal francosko je imela ona vse dneve resnično veliko dela. Vse dni smo jo oblegali z vprašanji, ki jih je potem postavljala Francozom in jih prevajala nam. To naporno delo je opravila z veliko mero potrpežljivosti in prijaznosti. Ta večer smo se dokončno poslovili od naših francoskih prijateljev in še zadnjo noč prespali v hotelu. Nekaj pred peto zjutraj smo se odpravili domov. Potovali smo preko Lyona, skozi tunel Freyus pod Alpami, mimo Torina in Milana do mejnega prehoda Fernetiči. Na Ptuj smo prispeli ob 10. uri zvečer. Z obiskom v Franciji smo zadovoljni. Sodil je v športno izmenjavo pobratenih mest Ptuj in Saint Cyr sur Loire, ki se bo nadaljevalo na kulturnem področju. Ekipa je dosegla lep športni uspeh. V mozaik prepoznavnosti mesta Ptuja in Slovenije v Franciji pa smo dodali nov kamenček. Bili smo složna skupina, skupaj smo se bodrili in veselili uspeha, v prostem času pa je bilo tudi veliko humorja in smeha. Niko Žuraj RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Brezplatno do interneta Končno tudi v Sloveniji tisto, kar že nekaj časa poznajo drugod: internet, za katerega ni potrebno plačevati naročnine, pa čeprav nimate statusa študenta ali dijaka! Kakor razlagajo lastniki spletne strani Volja.net, naj bi živeli od oglaševanja, saj pri nas Telekom ne pozna pogodb, kjer bi tudi kaj prispeval in ne samo računal. Pa poglejmo malo bolj poglobljeno. VoljaTel je podjetje, ki so ga ustanovili tujci, saj takega kapitala pri nas ni, sedež ima v BTC-ju v Ljubljani. Že od maja so ponujali cenejši internet preko vodov (promet, ne samih kablov, ker kable postavlja samo Telekom), sedaj so se pa lotili modemskih uporabnikov. Ce izpolnite vprašalnik na register.volja.net, boste v nekaj minutah postreženi z lastnim uporabniškim imenom in geslom za dostop do interneta. Prenesle se vam bodo tudi nastavitve, ki se instalirajo v Windowsih. Ce imate kakšen Unix sistem, se boste tukaj morali malo poigrati (posneti instalacijsko datoteko in prebrati iz nje nastavitve; samo se seveda ne bo inštaliralo, ni pa komplicirano). Številka, na katero boste klicali, je tipa 0889, tako da je cenejša od klasične telefonije in se telefonski račun ne bo znatno povečal. Dobili boste tudi prostor za svojo statično spletno stran (10 MB), za pošto pa vam bo na razpolago prav tako 10 MB. Pa plačilo? Do trikrat tedensko boste na e-mail naslov, ki ga imate pri volja.net, dobili oglasno pošto, ki vam je ni treba niti brati. Problemi? Nekaj jih je, za glavnega je spet kriv Telekom, ki mu do danes še ni uspelo vzpostaviti delovanje številke 0889 po celi Sloveniji (preverjeno ne deluje v nekaj mestih omrežne skupine 05), vendar bo to odpravljeno, brž ko bo kdo dovolj pritisnil na Telekom. Pa še ena je, samo ta ni tako zanimiva. Ker je operater še dokaj svež, ni povezan v sistem Lix (slovensko medmrežno vozlišče), kar pomeni, da ob dostopanju do slovenskega spleta gredo komunikacije preko Avstrije, to pa še ne pomeni, da bo teklo počasi, saj ima VoljaTel dovolj močne vode v tujino, upočasnitev se lahko zgodi predvsem na SiOL-ovi strani, če se že ... Za uspešno poslovanje Vsa podjetja, ki na kakršen koli način sodelujejo z drugimi podjetji ali kot v svetu rečejo B2B (Business to Business), potrebujejo za lažje in varno poslovanje čim več podatkov o bodočih partnerjih. Takšne podatke lahko dobite v programih IPIS in iBON IPIS - Poslovni register Slovenije IPIS je računalniški program, ki ga namestite v svoj osebni računalnik. Vsebuje bogato zbirko podatkov - nekakšne osebne izkaznice za vse poslovne subjekte, registrirane na območju Republike Slovenije; teh je zdaj že več kot 168.000. Ko govorimo o poslovnih subjektih, imamo v mislih vse pravne in fizične osebe, ki opravljajo kakršno koli pridobitno ali nepridobitno dejavnost. IPIS zato imenujemo tudi Poslovni register Slovenije. IPIS vsebuje podatke o vseh podjetjih, samostojnih podjetnikih, poslovnih enotah, državnih organih in organih lokalne samouprave, o javnih službah, negospodarskih organizacijah, društvih, sindikatih ter tistih, ki opravljajo samostojne poklice, kot so odvetniki, notarji, zdravniki in drugi. O vsakem poslovnem subjektu je na voljo več kot 40 različnih podatkov. Podatki o poslovnih subjektih v IPIS-u so uradni, saj so pridobljeni iz uradnih virov: iz Statističnega urada RS, Agencije za plačilni promet, Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtne zbornice Slovenije, Telekoma in drugih. To nam zagotavlja njihovo verodostojnost, natančnost in zanesljivost. IPIS izhaja štirikrat letno, zato je nepogrešljivo orodje tistih, ki pri opravljanju svojega dela potrebujejo točne in sveže podatke. Program je tehnično dovršen, saj ga je preprosto uporabljati, podatke pa lahko iščemo po več kot 20 iskalnih pogojih. Vse podatke lahko neomejeno pregledujemo, tiskamo ali prenašamo v druge programe. Cas je, da tudi vi spoznate, zakaj največja slovenska podjetja, banke, zavarovalnice in drugi že več let uporabljajo IPIS. iBON - Bonitete poslovanja za slovenska podjetja iBON je računalniška zbirka bonitetnih poročil in finančnih podatkov na CD ROM-u za slovenska podjetja od leta 1994 naprej. iBON ponuja zaokroženo uporabniško storitev, saj poleg bogate zbirke podatkov ponuja novi priročnik "Kako brati računovodske izkaze" in možnost dodatnega izobraževanja na seminarjih. iBON je strokoven in v praksi preizkušen izdelek. Temelji na uradnih podatkih iz računovodskih izkazov podjetij, ki jih zbira Agencija za plačilni promet. Tradicija, kakovost in razširjenost med uporabniki iBON-u zagotavljajo vodilni položaj na trgu "zapakiranih" poslovnih in finančnih podatkov po Sloveniji. Prednosti iBONa pred drugimi viri informacij so dostopnost, preprosta uporaba in ugodna cena. S klikom na miško v hipu dobite "sliko" o praktično katerem koli slovenskem podjetju. Uporaba poslovnih in finančnih informacij v Sloveniji hitro narašča. Podjetja se zavedajo velikega pomena verodostojnih informacij, zato nujno potrebujejo podatke iz iBONa, če si želijo zagotoviti napredek v nepredvidljivem in hitro spreminjajočim se poslovnem okolju. Da je iBON postal nepogrešljivo orodje pri poslovanju, so poleg največjih in najuspešnejših podjetij, bank in zavarovalnic ter drugih finančnih organizacij ugotovili tudi majhna in srednja podjetja ter samostojni podjetniki. (O !Í Kuharski nasveti Jagnjetina Jagnjetina je pri nas še vedno manj pogosto meso, kljub temu da je meso tako nežno, da lahko skoraj vse kose pečemo tudi pri popolnoma razviti živali. Jagnje je manjše od teleta in tudi od večina vrst svinjine razen odojka. Velikokrat pečemo celega ali razkosanega na večje kose. Na tržišču je največ mesa dojenih jagnjet, zaklanih v starosti treh do šestih mesecev. Okus mesa je odvisen od krme, zato je meso jagnjet z gorskih pašnikov še posebej okusno. Izrazitejši okus imajo tudi starejše živali. Večinoma pečene jagnjetine ne pogrevamo, saj s tem zgubi tipičen okus ali celo dobi grenak okus. Grenki okus ima tudi, če ne odstranimo popolnoma zunanje kože. Po barvi je meso jagnjetine podobno teletini, vendar je nekoliko bolj vlažno in kosi so tanjši. Jagnjetino lahko razdelimo na osem uporabnih delov, od katerih ima vsak posebne lastnosti pri kuhanju in drugi toplotni obdelavi. Med zelo uporabne in kvalitetne dele jagnjetine spada ledvični kos, ki ga velikokrat razrežemo na zarebrnice in vsebuje v zadnji četrtini tudi file. Ledvični kos lahko pečemo s kostmi ali brez njih. V Nemčiji včasih razrežejo hrbet na dvojne zarebrnice in tako pripravijo tradicionalno praznično pečenko, ki zajema še obe stegni. Visoko cenjene jedi so tudi jagnječji oreški, ki jih zrežemo iz ledvičnega kosa ali hrbta brez kosti. Iz enega dobimo 6 do 8 oreškov. Povežemo jih z vrvico, da ostanejo okrogle oblike, jih po potrebi mariniramo v olju tako kot goveji file in rostbief, in nato spečemo v ponvi, na žaru ter ponudimo z različnimi svetlimi in temnimi omakami. Jagnječje prsi pogosto nadevamo tako kot teletino. V tem primeru prav tako odstranimo kosti. Okusen kos jagnjetine je tudi pleče. Meso je marmori-rano in aromatično. Pleče brez kosti lahko nadevamo, zavijemo v rulado in spečemo. Vratnik uporabljamo za pripravo okusnih enolončnic, za raguje in juhe. Posebej priljubljen kos jagnjetine je stegno, ki ga pogosto pečemo kar s kostjo vred. Od začimb se jagnjetina ujema z rožmarinom, timijanom, majaronom, poprom, vinom, čebulo, česnom, porom, korenjem, peteršiljem in krešo. Pri pripravi meso daje veliko svojega polnega okusa in skoraj nikoli ni pusto. V svetu so znane jedi iz jagnjetine jagnječje stegno, ki ga pripravljajo z luščenim belim fižolom, tako da najprej meso rahlo opečejo in ga nato skupaj s čebulo in fižolom dušijo do mehkega. V Veliki Britaniji pripravljajo jagnjetino pogosto z meto; tako stegno zraven soli in rožmarina natrejo še z meto in ga nato spečejo ali metino omako pripravijo in ponudijo PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 354. NAD. Duševno zdravje otrok in njJadosjnjkov 66. nadaljevanje Promocija duševnega zdravja - 3. nad. Sveže poglede na dejavnosti duševnega zdravja je ponudil Mrazek s sodelavci v svojih raziskovanjih že leta 1994. Ti pogledi govorijo o modelu redukcije tveganja. Ta vključuje tri vrste programov ali intervencij: univerzalne, selektivne in indicirane. Namenjeni so redukciji, torej zmanjševanju pojava novih primerov psihosocialnih motenj ali tudi psihiatričnih obolenj. Običajno gradijo na zmanjševanju dejavnikov tveganja ter na razvijanju in krepitvi varovalnih dejavnikov. Dejavniki tveganja so tiste karakteristike, variable ali dogajanja, katerih prisotnost pri posamezniku povečuje verjetnost (v primerjavi s povprečno verjetnostjo v neki populaciji), da se bodo pri tem posamezniku pojavile psihosocialne motnje ali psihiatrična obolenja. Pri intervencijah, namenjenih zmanjševanju dejavnikov tveganja, je posebno pomem- bno, da identificiramo tiste dejavnike, ki so dostopni našemu vplivanju. Pa si najprej poglejmo univerzalne preventivne intervencije. Te so usmerjene na celotno populacijo ali na celotno skupino ali izsek (npr. starostni) populacije. Ciljna skupina ni identificirana na osnovi individualnih dejavnikov tveganja. Stroški takšnih intervencij so nizki, intervencije imajo velike možnosti, da so učinkovite, so sprejemljive za populacijo, povezane z majhnim tveganjem. Toda četudi so stroški na posameznika nizki, so celotni stroški programa razmeroma visoki, ker je v program vključenih veliko število oseb. Naslednjič pa bomo govorili o selektivni preventivni intervenciji. zraven. Pleče lahko dušimo z veliko količino zelenjave, ki jo ob koncu zgostimo s kislo smetano in moko ali sladko smetano. Pleče brez kosti lahko oblikujemo v večji zrezek in ga nadevamo s poljubno kuhano zelenjavo, zavijemo v rulado, povežemo s kuhinjsko vrvico in pečemo na zelenjavni podlagi ali na narezani čebuli in tako dobimo zraven omako. Zraven tako pri- sko nitko in na vroči maščobi z vseh strani opečemo. Meso damo v pekač, prelijemo s čebulo, papriko in paradižnikom in v pečici pečemo pri 180°C, 45 minut do eno uro. Lahko pa si v tem času pripravite tudi obaro z gobami. Približno tri do 4 gobe operemo, narežemo in jih na maslu rahlo spražimo. Posebej na maščobi spražimo eno čebulo, dodamo pol kilograma jagnječega mesa, ki smo ga narezali na kocke, in pražimo tako dolgo, da meso spusti sok in ta izpari. Nato meso pomokamo, moko svetlo prepražimo in zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo. Dodamo majaron, peteršiljevo korenino, korenje, ki ga narežemo na kocke, solimo, popra-mo ter dodamo še rožmarin. Ko pravljenih jedi je jagnjetina primerna tudi za cvrenje. Meso poljubno paniramo in ga na hitro ocvremo. Nadevano pleče ali stegno pripravimo tako, da olupimo eno čebulo in jo drobno narežemo ter prepražimo na olju, da rahlo porumeni, nato dodamo na kocke narezan papriko in olupljeni paradižnik, rahlo solimo, popramo in dodamo malo bazilike. Posebej zmešamo 20 dekagramov mletega mesa, dodamo 10 dag narezane slanine ali prekajene svinjine, 1 žličko parmezana, eno jajce, narezan peteršilj in dobro premešamo. Začinimo s soljo in poprom. Nadev premažemo po plečetu, ga oblikujemo v večji zrezek, zavijemo, povežemo s kuhinj- je meso mehko, prisipamo posebej pražene gobe in izboljšamo okus s peteršiljem. Jagnjetino lahko narežemo na nekoliko večje kose, tako da posamezni kosi tehtajo 3 do 4 dekagrame, meso začinimo soljo in rahlo pokapljamo s temno sojino omako. Nato ga na vroči maščobi spečemo, in ko je do polovice pečeno, rahlo pomoka-mo in zalijemo z juho ali vodo. Dušimo do mehkega. Preden ponudimo, omako izboljšamo s sojino omako, zraven pa ponudimo hladno omako iz kisle smetane in drobnjaka. Nada Pignar, projfesorica kuharstva Krvodajalci 16. oktober: Rado Peršak, Stanka Vraza 20, Ivanjkovci, Darko Sklepic, Miklavž pri Ormožu 36, Franjo Vr-banec, Kajuhova 3, Ptuj, Danica Va-upotic, Jurovci 23/A, Zlatka Bakac, Lovrenc na Dravskem polju, Janez Za-fošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1, Boris Spindler, Prerad 40/A, Katarina Pernek, Pobrežje 162, Robert Ciglar, Podvinci 113, Bojan Vidovic, Barislo-vci 11/A, Janez Pernek, Dravinjski Vrh 8/A, Jože Pernek, Velika Varnica 18, Miran Jagarinec, Spuhlja 108, Marjan Vrhovšek, Lancova vas 27,Janez Sel, Jurovci 20/A, Sonja Predikaka, Šturmovci 11, Stanislav Božicko, Do-lena 36/A, Srecko Letonja, Dolena 48, Majda Vilcnik, Majšperk 32, Dragica Gajšek, Vintarovci 73/A, Dragica Mar-tincic, Pacinje 26, Neža Erjavec, Vi-cava 66, Ptuj, Zvonko Šlamberger, Slovenja vas 11, Andrej Petek, Mariborska 10, Ptuj. 18. oktober: Vid Lacen, Ostrceva 5, Ptuj, Sašo Zelenik, Hajndl 2, Velika Nedelja, Stanko Potocnik, Stanovno 17, Ivanjkovci, Branko Drakšic, Drakšl 16, Gorišnica, Mitja Puklavec, Drakšl 35/B, Gorišnica, Mirko Moran, Kraigherjeva 26, Ptuj, Janez Kokol, Suha veja 8, Ptuj, Janez Tašner, Mestni Vrh 89, Ptuj, Franjo Pišek, Stari Log 56, Pragersko, Jože Vršic, Bratislavci 59, Polenšak, Andrej Polanic, Dornavska c. 13, Ptuj, Ivan Emeršic, Golobova 5, Ptuj, Boris Ceh, Prerad 43, Polenšak, Janko Vogrinec, Muretinci 37, Bogdan Gajser, Mezgovci 40, Metka Rašl, Zabjak 26/C, Alojz Cajnko, Zagrebška 12, Ptuj, Rastislav Vnuk, Gregorčičev dr. 8, Ptuj, Roman Mohorko, Ptujska Gora 20, Iris Furjan, Grajena 74, Anton Pauko, Vintarovci 12/A, Anton Ca-futa, Pobrežje 89/A, Stanislav Cuš, Zamenci 12/A, Miran Plejnšek, Ruc-manci 30, Stanko Plohl, Bratislavci 60, Slavko Kolar, Zavceva 9, Ptuj, Roman Meško, Mezgovci 56/A, Jože Cvetko, Hlaponci 53/B, Božica Mohor-ko, Ptujska Gora 20, Franc Gornjec, Hlaponci 7, Stanko Rakuša, Hlaponci 14, Ljubo Vaupotic, Formin 39/C, Zelj-ko Frišcic, R Hrvaška, Samo Kocevar, Dravska 3, Središce ob Dravi, Anica Budja, Gabrnik 11/A, Franc Visenjak, Hlaponci 62, Vinko Cvetko, Hlaponci 53, Irena Kmetec, Slovenja vas 38/B, Uroš Pliberšek, Sp. Nova vas 51, Slovenska Bistrica, Janko Pihler, Moška-njci 27, Tomaž Kaucic, Dupleška 55, Maribor, Branko Rakuša, Sarajevska 8, Maribor, Rajko Vrecar, Bišecki Vrh 18, Borut Šegula, Juršinci 48, Ludvik Kokol, Dravska 8, Ptuj, Vladimir Gajšt, Sestrže 99, Robert Pšajd, Klepova ulica 14, Ptuj, Marija Šafaric, Raiceva 13, Ptuj, Danijel Visenjak, Dravska pot 6, Miklavž, Roman Karo, Dravska 6, Ptuj, Bojan Horvat, Rimska pl. 16, Ptuj, Silvester Lorber, Stari Log 60, Pragersko. PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU se zeleni vinotok umakne sivemu listopadu Iztekel se je letošnji poslednji zeleni mesec vinotok, sledi pa mu sivi listopad, ko bo odpadlo barvito listje z drevnin in narava se bo odprvila k zimskemu počitku. Le vrtnarju {e ni odmerjen po~itek, dokler ne bodo nastopile zimske razmere, ko bo pričela zemlja zmrzovati in jo bo prekrila snežna odeja. V sadnem in okrasnem vrtu se z odpravo rastlinja k zimskemu počitku pričenja sezona sajenja drevnin, gredice pa z globoko jesensko obdelavo pripravljamo na spomladansko setev. V SADNEM VRTU se s pričetkom sezone sajenja drevja pričenja za sadjarja najodločilnejše obdobje, v katerem mora združiti cilje in želje z rastnimi zahtevami in pogoji, da bo sadno drevo kot rastlina, ki na istem rastišču raste in rodi dolgo dobo let, tudi zadovoljeno. Uspešnost sajenja je odvisna od mnogih rastnih pogojev: izbora ustreznega zemljšča, njegove lege in priprave zemlje, izbire kakovostne sadike ter načina in časa sajenja. V naših vremenskih razmerah sajenje lahko pričnemo novembra, ko s sadike odpade dozorelo listje, kar je znak, da je rastlina prenehala vegetacijo in prehaja v fazo zimskega mirovanja. Če je sadika še olistana, ji ob izkopu oziroma sajenju listje osmuka-mo, da ne bi črpalo rastlinskih sokov iz korenin. Smukanju listja se izognemo, če ugotovimo, da mladi poganjki še niso povsem dozoreli, ker bi ne povsem dozorel les ostra zima lahko poškodovala. Sadimo lahko vse obdobje mirovanja do pričetka nove vegetacije, da le zemlja v času sajenja ni zmrzla. Jesensko sajenje ima prednost pred pomladanskim, ker se zemlja med zimo dobro sesede in stisne h koreninam, te pa prično razvoj in rast v tleh že po sajenju, saj v njihovi globini zemlja ni zmrzla. V jeseni posajeno drevesce spomladi pričenja vegetacijo hkrati z drugimi drevninami. Ob rezi malinovih nasadov opažamo na rozgah letošnjih poganjkov od 20 do 40 cm dolge modro vijoličaste pege, ki ob zorenju poganjkov postajajo sive in se bodo pričele sušiti, lubje bo razpokalo in pričelo odstopati od rozge. Gre za eno najnevarnejših bolezni malin malinovo sušico, s katero so se maline okužile v letošnji suši, nato pa se je razvila na steblih rozg v deževnem vremenu konec septembra, zato smo jo zaradi poznega pojava spregledali. Močno napadene poganjke izrežemo pri tleh in se-žgemo, nasad pa poškropimo z enim od bakrenih pripravkov: cuprablauom, antracolom, euparenom ali podobnim, še preden odpade listje; škropljenje pozimi do začetka vegetacije dva- do trikrat ponovimo, seveda v toplih dneh, ko ne zmrzuje. V OKRASNEM VRTU se je sajenju zgodaj spomladi cvetočih čebulnic pridružilo sajenje sadik okrasnih drevnin in grmovnic. Če smo se odločili obnoviti ali opraviti nadomestno sadnjo vrtnic, potem to storimo čimprej. Jesensko sajenje lahko opravimo že konec oktobra pa do zmrzali zemlje, četudi so poganjki na sadikah še zeleni in vršički olistani. Sredi jeseni posajene vrtnice se pozimi vkoreninijo in spomladi prično zgodaj vegetirati, od dobro vraščenih sadik pa lahko pričakujemo tudi zgodnejši pričetek cvetenja. Sadike sadimo v dobro pripravljeno in s pre-sejano kompostovko pognojeno vrtno zemljo v globino koreninskega vratu. Cepljeno mesto in koreninski vrat osipljemo z rahlo prstjo ali kompostovko, da ga zavarujemo pred zimsko pozebo. V ZELENJAVNEM VRTU spričo lepega, suhega in toplega vremena v minulem mesecu nekateri pridelki vrtnin še dozorevajo in pribivajo na kakovosti. Ker prihaja obdobje s spremenljivi vremenskimi razmerami, saj so noči že lahko zimske, pospravimo pridelke vrtnin, ki jih za ozimnico nameravamo shraniti sveže. Redkev, rdeča pesa, korenje in drugi, namenjeni za hrambo, morajo biti spravljeni v suhem vremenu, očiščeni zemlje in blata, zreli, zdravi in nepoškodovani, tiste pa, ki jih nameravamo za sprotno porabo zadržati na gredah - razne zelenjavnice, endivi-jo, radič, špinačo in druge - pa zavarujemo z raznimi talnimi prekrivali ali ponjavami v obliki bunkerjev ali v plastenjakih, ustreza pa tudi vejevje. Posevke in nasade vrtnin, posejane v jeseni, ki bodo prezimile kot ozimine na prostem, to so špinača, zimska solata in čebulnice, še preden zemlja zamrzne, okopljemo in oplevemo, ker bodo v zrahljani in zračni zemlji korenine odpornejše in bolj utrjene za zimske razmere. Korenike rabarbare lahko presajamo še novembra, dokler zemlja ne zmrzuje. Če tla niso dovolj odcedna, v sadilno jamo namestimo kompostovko, ki bo hkrati gnojilo in tudi drenaža. Če namervamo prihodnjo pomlad kak del trate spremeniti v zelenjadno gredico ali gredico za okrasno cvetje, jo sedaj pred nastopom zime globoko prekopljemo ali prelopatamo. Travna ruša bo za zeleno gnojenje, grude pa pustimo neporavnane, da se bodo čez zimo razpustile. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi lista, 7. in 8. novembra, zaradi plodov 2. ter od 8. do 10. novembra, zaradi korenine od 1. do 4. novembra ter zaradi cveta od 5. do 7. novembra. Miran Glušič, ing. agr. ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE Svetlano privlaíi delo z ljudmi Svetlana Sirec je stara 18 let, obiskuje 4. letnik ekonomske šole na Ptuju. Doma je iz Kr~e-vine pri Vurberku. Za akcijo se je prijavila, ker iš~e nekaj novega. Že nekaj ~asa obiskuje ma-nekensko šolo Vulcano models v Mariboru; manekenski krst je dobro prestala in delo manekenke ji nadvse ugaja. Prvi cilj v življenju ji je uspešno kon~ati najprej srednjo šolo, kje pa bo nadaljevala študij, v tem trenutku še ne ve. Svoj bodo~i poklic bo zagotovo izbrala med tistimi, kjer je veliko stikov z ljudmi. Delo z ljudmi jo namre~ zelo veseli. Svetlana je prvi~ obiskala ko-zmeti~ni salon. Kozmeti~arka Neda Tokalic pri njej ni imela veliko dela, ker ima izredno lepo kožo. Oblikovala ji je obrvi in ji svetovala, kako naj kožo neguje doma. Od tega bo v veliki meri odvisno, kako dolgo bo njena koža ohranila mladostni videz. K temu bosta veliko prispevala tudi zdrav na~in življenja in zdrava prehrana. V frizerskem salonu Stanka je za Svetlanino novo pri~eško poskrbela Stanka Peršuh. Upoštevala je njeno željo, da bi ohranila dolžino las. Lase ji je FOTOZAPIS Brezov goban - velikan čeravno se gobarska sezona po~asi zaklju~uje, se v lepih jesenskih dneh najdejo tudi gobe velikanke. Eno takšnih je pred kratkim našel Marjan Hrga iz Dornave. Gre za brezov goban ali turek, ki je tehtal 1,75 kilograma. Kraj, kjer ga je našel, pa naj ostane gobarska skrivnost. Tekst in foto: Zmago Šalamun Svetlana prej ... skrajšala le toliko, da jih bo lažje oblikovala. Večjo pozornost je posvetila barvanju, odlo~ila se je za jesenski ton. Pobarvala jih je ploskovno z različno barvo, tako da se barva preliva, kar daje lepši končni učinek, ki je hkrati tudi moden. Za popestritev pri~eske ji je na vrhu glave naredila še nekaj svetlejših pramenov. Lase je posušila z veliko krtačo in na koncu naredila še styling. Nina [kerlak je za Svetlano izbrala naraven make up. Najprej je nanesla teko~i puder, ga rahlo fiksirala, predvsem okrog oči, da je doseglo večjo obstojnost. Veki ji je rahlo očrtala in nanesla senčilo v barvi starega železa in zlata. Obrvi ji je počesala in na trepalnice nanesla črno maškaro. Ustnice je pou- darila s črtalom in barvnim glo-som. V modnem studiu Barbare Plavec z izbiro oblačil za Svet-lano niso imeli težav. Je vitko in postavno dekle, ki ji pristoji dobesedno vse, kar si oble~e. Ker je še rosno mlada, ji priporo~ajo športni stil obla~enja, ki naj ga ohrani do odlo~itve za poklicno kariero. Ker je temnolasa, so ji letošnje modne barve pisane na kožo, spogleduje pa se lahko tudi z živimi barvami. Za fotografiranje so za Svetlano izbrali obla~ila v trgovini Do-minus Davorina Topolovca v Murkovi ulici na Ptuju. Oblekla je svetlo oprijete hla~e, ki so spodaj rahlo zvon~aste oblike, zraven pa karirasto bluzo z živo rde~im karom, kar letošnja jesenska moda še posebej ceni. Kot pika na i pa je plaš~ iz beige , in pozneje Svetlana v trendovskih oblačilih iz prodajalne Dominus Davorina Topolovca v Murkovi ulici na Ptuju in o~alih Moshino iz optike Kuhar. Foto: Črtomir Goznik umetnega usnja. Zraven sodijo rde~a torbica ter modna o~ala Moschino iz optike Kuhar, ki so namenjene iznajdljivi in ener-gi~ni ženski. V športnem studiu Olimpic so za Svetlano izbrali program Olimpic za vzdrževanje dobrega po~utja in kondicije. V okviru tega program bo delala tudi pri oblikovanju želene postave, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Cuš. MG 64 p'^'ilož'nos-^'i za veselje Odslej bo doživetje nakupov v nakupovalnem središču Europark še popolnejše. Za to bodo poskrbeli darilni boni. Z njimi boste lahko od 2. novembra 2001 v vseh 64 trgovinah, butikih in gostinskih lokalih plačevali blago in storitve. Povsem preprosto in praktično. Povprašajte pri informacijskem pultu. Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov glasbene novice Glasbene založbe same narekujejo glasbene trende in redki so izvajalci, ki imajo povsem svobodno pot pri svojem glasbenem izražanju. Irska skupina U2 je svoje oboževalce lani nagradila z mojstrovino - zgoščenko All that you Can't Leave Behind. Kvartet v novi pesmi WALK ON (*****) daje izredno rock energijo, ki zelo spominja na zlate čase skupine iz 80. let. Gre torej za briljantno pesem z vzpod-bujajočim besedilom, ki je posvečena Aung San Suu Kyi. Britanski pevec PAUL McCARTNEY je zaužil največ slave kot član skupine Beatles, nato pa je ustanovil še skupino Wings. Še zmeraj popularen pevec predstavlja novo dolgočasno pop/rook pesem FROM A LOVER TO A FRIEND (***), ki najavlja njegov novi album Driving Rain. Sir McCARTNEY pa je 21. oktobra v New Yorku organiziral dobrodelni koncert in na njem zapel novo pesem Freedom. *** Ameriški post punk trio GREEN DAY bo hite Basket Case, When I Come Around, She, Time of your Life in Warning izdal na kompilacijskem albumu International Superhits. Trio malo bolj kontrolirano razbija po svojih instrumentih v novi pesmi WAITING (***). *** Ameriški band SMASHING PUMPKINS sestavljajo Jimmy Corgan, James Iha, DArcy in Jimmy Chamberlin. Kvartet ponuja novo ostro, natančno in bučno pesem UNTITLED (***), ki bo del njihovega albuma hitov z naslovom Greatest Hits. *** V oktobru nas je obdarila narava in tudi glasbeniki, ki so izdali tele nove albume: Collection - TRACY CHAPMAN, The Essential Collection - DARYL HALL & JOHN OATES, Greatest Hits - MARTINA McBRIDE, Gold - RYAN ADAMS, The Look of Love -DIANA KRALL, 7 Yeah - Greatest Hits 1994 - 2001 - COLLECTIVE SOUL, Music of the Spheres - IAN BROWN, Simple Things -JIM BRICKMAN, Then and Now - DAVID CASSIDY, Songs From the West Coast - ELTON JOHN, 10 New Songs - LEONARD COHEN, I Want to Wake up With you - ENGELBERT HUMPERDINK, Days of Speed - PAUL WELLER, Love is Here - STARSAILOR, Beautiful Garbage - GARBAGE, The Best of - LAURA PAUSINI, The Album - BOB THE BUILDER, Victoria Beckham - VICTORIA BECKHAM, Gold - STEPS, Fever - KYLIE MINOGUE, Dare - HUMAN LEAGUE, Pain is Love - JA RULE, Love at the Movies -JANE McDONALD, Enchantment - CHARLOTTE CHURCH, There You'll Be - Best of - FAITH HILL, Romantic Callas - MARIA CALLAS, Cieli Di Toscana - ANDREA BOCELLI, For the Love -O JAYS, Down to Earth - OZZY OSBORNE, Wake up and Smell the Coffee -THE CRANBERRIES, We Love Life - PULP, Lenny - LENNY KRAVITZ, Best of - THE CORRS, Escape - ENRIQUE IGLESIAS in Invincible - MICHAEL JACKSON. Gordon Summer je pravo ime britanskega pevca Stinga, ki se je rodil 2. oktobra 1951. Abrahamovec je na novo posnel svojo klasično uspavanko FRAGILE (****), ki najavlja njegov novi kompilacijski album ... All this Time, ki bo vseboval vse njegove hite in hite skupine The Police ter dve novi pesmi. O TOWN so okužili najstnice z balado All or Nothing, vendar so fantje zasloveli s komadom Liquid Dreams. Pet mladeničev izvaja novo pesem WE FIX TOGETHER (***), ki je melodična srednje hitra mešanica sladkega popa in lahkotnega r&b-ja. Britanska skupina FIVE je razpadla, potem ko so fantje skupaj posneli tri albume z naslovi Five, Invincible in Kingsize. Rich Neville, Scott Robinson, Abs Green, John Brown in Sean Colon so za slovo ponudili sprošču-jočo prijetno pop balado z naslovom CLOSER TO ME (****). m m m Irska skupina WESTLIFE je zaslovela s skladbo Swear it Again, medtem ko so fantje trenutno še na nekaterih lestvicah s komadom When You're Looking Like That. Kvintet bo očaral z novo balado QUEEN OF MY HEART (*****) predvsem zaljubljene, saj gre za čudovito preprosto ljubezensko popevko. David Breznik Mladi dopisniki ZMEŠANA PRAVLJICA Nekoč so imele za enajstimi vodami in še za devetimi gorami svoj dom tri pravljične junakinje: Trnuljčica, Sneguljčica in Rdeča kapica. Vse tri so bile zelo skrbne. Trnuljčica je skrbela za svoje starše in vsak dan hodila na njun grad. Sneguljčica je skrbela za svojih sedem palčkov, jim kuhala in pospravljala. Rdeča kapica pa je vsak dan nesla babici v gozd malinovec, pogačo, sirov štrukelj in še kaj. Dan so po svojih opravilih preživele skupaj; enkrat pri babici, enkrat pri palčkih, včasih pa pri Tmu-ljčičinih starših. Nekega lepega dne so se skupaj odpravile k babici na rojstni dan. Sredi poti so srečale volka. "Kakšen stvor pa je to?" vpraša Sneguljčica. "Ne vem, nisem ga še srečala," odgovori Rdeča kapica. Tmuljčica pa samo nejeverno zmaje z glavo. Rdeča kapica jo pogleda in ji reče: "Kaj nič ne vidiš, nagnati ga moramo, saj ga ne poznamo!" "Čakaj, Rdeča kapica," ji odvrne Trnuljčica, "ta tip joče." Sedaj Rdeča kapica dobro pogleda in res, volk joče. Sneguljčica se podviza, ga privije k sebi kot mati svojega otroka in tolaži, tolaži in nazadnje potolaži. Naenkrat zaslišijo presunljiv krik, a ne prestrašijo se, kajti vedo: Danes je začetek pomladi in Ronja je pozdravila pomlad. V tistem trenutku so bile srečne, potem pa se je v njihova srca vselila žalost, sonce je pričelo zahajati in iz babičinega rojstnega dneva ne bo nič. Vseeno pa so se odločile, da bodo babici poslale telegram in ji naslednji dan nesle darilo. Naslednji dan je bil deževen, spet niso mogle k babici, to pa jih je žalostilo. Sredi popoldneva pa jih je nekdo obiskal. Vesele so bile, da tudi ob deževnih dneh prihajajo nepričakovani obiski, ker je res bil nepričakovan. Ob deževnih dneh so navadno prišli palčki in njih so pričakovale. Danes pa je prišel tujec s culo na rami in s čevlji na nogah. Bil je maček."Maček s čevlji!" so v en glas vzkliknile in se spogledale. On pa je rekel: "Dober dan, jaz nisem maček s čevlji, jaz sem Obuti maček. Poslal me je markiz Karabas. Zelo rad pa bi bil vaš prijatelj. Moj gospodar bi rad veliko izvedel o svoji princesi Sneguljčici in jaz bi princeso prosil, če napise življenjepis." Sneguljčica je napisala življenjepis in maček ga je odnesel gospodarju. Dotlej je Obuti maček živel pri treh skrbnih gospodinjah. Čez dober mesec pa se je zgo- dilo nekaj, kar je bilo za Sne-guljčico in markiza nepozabno. Poroka, to niso bile sanje, ampak resnica. Sneguljčica je v tednu po poroki že sprejela Obutega mačka kot najboljšega prijatelja. Vsi junaki zgodbe pa so živeli srečno do konca dni; morda živijo še danes, če jih že ni pojedel volk. Darja Štagar, 5. a, OS Kidričevo POSTALI SMO OSMOSOLa Sekunde se iztekajo, ure bežijo, dnevi ... Le kje so? Čas gre mimo nas z nevzdržno hitrostjo kot raketa, ki je vedno bližje svojemu cilju. Vedno bolj se spominjam, se sprašujem, kako bo v prihodnosti, ko ne bo ne topline osnovne šole, kjer se prične izobraževanje, ne bo niti sošolk, sošolcev, s katerimi smo v dobrem in slabem skupaj že osem let. Majhna, s pentljo v laseh sem prestopila šolski prag. Vse je bilo zame tuje, kajti ravno takrat smo se priselili v Videm. Nič več bučnih cest, kjer kar mrgoli avtomobilov, polnih ulic ljudi, ki v dolgčasu nimajo kam, le narava, mirne poti in veter, ki ti razmr-ši lase, je tako svež - to je dežela. Takrat mi je bilo tuje, a sošolci so bili tisti, ki so me vključili v družbo, učitelji tisti, ki so mi dali vedeti, naj se ob njih počutim kar se da lepo. A čas je švignil mimo mene. Zdaj sem tu — osmošolka. Vedno sem se spraševala: Ali je to kaj posebnega? Pravzaprav sploh ni! Razen tega, da si najstarejši, moraš biti tudi zelo odgovoren, pripravljen pomagati drugim ter kot najpomembnejše: uspeti v ciljih, ki si si jih zadal. Velikokrat opazujem obraze mlajših učencev, ki s ponosom sprašujejo: "Ti so osmošolka?" Hitro odgovorim: "Ja." Nasmehnejo se in že ucvrejo naprej. Večkrat bi morala pomisliti: letos sem tu, drugo leto bom tam, verjetno v gimnaziji. Bom imela takrat še kdaj možnost po malici brisati mizice v jedilnici, se pred poukom ali po njem s sošolci nasmejati do solz? Odgovor je preprost: Bom. A nikoli več tu, v osnovni šoli, ki kar kipi od ljubezni, sreče in znanja. Čemu bi vse objokovala, ko pa me čaka še ogromno, pravzaprav veliko razposajenih in navihanih osnovnošolskih dni. Tu so še: plesi, valeta, izleti, kontrolne in spraševanja, ki obogatijo ne le znanje, temveč tudi druge stvari. Ja, na vas, učitelji in drugi delavci šole, tudi še nisem 4. bnlý Time -'EnVa 5. Because I Get High - AFHD B?%yHDclç my World - MICHAEL JAEKâ 7/\Nd\iÚ you he Happier - THExCDH' 8. Fámilly/Affair - MAHY J. BUGE / g.Faílín'-ALICIA feEYS . T^re Mujž t Be aE AngelVND Vsakť? 5o\:>o\:o med 21. in uro pozabila. Le kdo bi bolje razložil stavčne člene, enačbe, kisline ...? In kdo bi delal boljše malice kot kuharice? Tudi brez hišnikov, cistilk in tajnic bi bilo obupno. Se posebej pa naša zvesta ravnateljica, ki našo šolo "drži" pokonci. Groza!! Saj to vendar zveni kot poslavljanje. Ne še, je prehitro! Osmošolci, uživajmo, zabavajmo se ter skupaj rešujmo težave - ce jih sploh je kaj. Vse lepo enkrat mine in ostanejo le spomini, ohranjeni do poznih let. Huuuu, veter je zapihal in cas je, da se poslovim. Pa ne z jokom, ceprav je le-ta vcasih zdrav, temvec z nasmeškom na ustih. Prišla sem s pentljo v laseh, odšla bom polna znanja z izkazom, ki bo zapolnjen, in kakšno solzo v oceh. Raketa se bliža svojemu cilju - Luni, jaz pa ... Vprašanje casa ter ostalega. V osnovno šolo me ne bodo vlekli le spomini, ampak bom sem tudi prišla, pozdravila vse in vesela odšla novim dogodivšcinam naproti. Karin Kenda, 8. c, OŠ Videm MARJETICA NA TRAVNIKU Sredi zelenega travnika so živele rože: vijolice, trobentice, zvoncki, crna in bela detelja, ri-peca zlatica, zvoncnica, a najlepša od vseh rožic je bila Marjetica. Imela je vitko postavo, zeleno dolgo oblekico, belo krono in rumen, nasmejan obraz. Rumen obraz je ves cas izpostavljala soncu, da so ga njegovi topli žarki ogreli. Veselo se je pozibavala ob nežni sapici in se smejala. Ker je bila vedno dobre volje, so jo vse travnate rožice imele rade. K njej so prihajale tudi živali. Danes so se pri njej oglasili cebeli-ca Maja, cmrlj Hinko in muhica Buhica. Čebelica Maja pozdravi Marjetico in jo vpraša: "Marjetica, ali imaš kaj meda zame?" "Imam, čebelica Maja!" Čebelica vzame košarico, se ji zahvali in odleti v panj. Marjetica se spet zabava in poplesava. Nato prileti cmrlj Hinko: "Pozdravljena, Marjetica, vidim, da se zabavaš. Ali imaš kaj meda zame?" "Žal, cmrlj Hinko," odgovori Marjetica, "pravkar je bila pri meni cebelica Maja in podarila sem ji ves med." "No, prav," je žalostno odvrnil cmrlj Hinko, "pa se bom jutri oglasil." In Hinko odleti. Takoj zatem pride klepetava muhica Buhica. Marjetica se muhice Buhice zelo razveseli, saj sta dobri prijateljici. Muhi-ca Buhica zacne pripovedovati: "Marjetica, veš, kaj se mi je danes zgodilo? Odletela sem na potep v vas, kjer živijo ljudje. Pri prvi hiši je bilo odprto okno. Na mizi je bilo polno dobrot: slivova in marelicna marmelada, vro-ci francoski rogljicki in vroca cokolada. Nisem se mogla upreti in šla sem poskusit. Smuknila sem skozi okno naravnost na marelicno marmelado. Uživala sem v njej, dokler me ni opazila gospodinja. Zacela me je preganjati. Odleteti sem hotela skozi okno, a žal je bilo že zaprto. V kuhinjo je vstopil Miha in pustil odprta vrata. Hitro sem odletela in se rešila. Kaj pa ti, Marjetica? Se ti je kaj zgodilo?" "Ne, nic posebnega. Poplesavala sem ob vetru in klepetala s prijatelji. Bliža se noc in pripravila se bom za spanje." "Lahko noc, Marjetica, oglasim se jutri." Marjetica si umije obraz, zapre kronico in sladko zaspi. Le kaj bo jutri Marjetica doživela, nihce ne ve. Ina Pušnik, 8. a, OŠ Kidričevo Kako lahko zmedeš blondinko? Ne moreš, take so že rojene. *** Kajpi{e blondinki na nagrobnem spomeniku? "Prvičleži sama." *** Med ropanjem banke se sproži alarm. Pridrvi policija in policaj zavpije: "Vsi roke gor!" Ropar: "Kaj strašiš s tistole pištol-co, jaz imam veliko hujše orožje. V tej injekciji imam smrtonosni virus AIDS-a! Če te zbodem boš umrl!" Policaj se zasmeje: "No, daj, daj, daj - kar zbodi me!" Ropar ga res zbode in vbrizga virus. Policaj ga zmagoslavno pogleda in iz žepa potegne kondom: "Ha, mi nič ne moreš! Jaz sem zaščiten!" *** Policaj se vrne s safarija. Kolegi ga vprašajo, kakšne živali je lovil. Odgovori, da je lovil tigre pa leve pa nosoroge pa pliznoje. Eden ga vpraša: "Kajpa je to pli-znoj?" Oni odgovori: "To je pa ena taka čudna črna žival, ki po dveh nogah okrog skače pa tuli please no, please no ... " V šoli pozvoni telefon. Glas: "Danes pa našega Janezka ne bo v šolo." Učiteljica: "Kdo pa kliče?" "Moj oče," se oglasi Janezek iz telefona. *** Zakaj so moški kot jastogi? Vse je dobro razen glave. Zakaj so moški kot delfini? Ker pravijo, da so inteligentni, ampak še nihče tega ni dokazal. Zakaj so moški kot polži? Imajo rogove, se slinijo in se vlečejo ... in si mislijo, da je hiša njihova. *** Včasih si moral ženske spodnjice dol potegniti, da si videl ritnice, zdaj moraš pa ritnice razmakniti, da vidiš spodnjice. *** Dve prijateljici se srečata: "Slišala sem, da se ločuješ. Poznam dobrega odvetnika!" "O, hvala! Imam že vodovodnega inštalaterja." *** "Matic, ali se še ne boš poročil? Kaj še čakaš?" "Nič se mi ne mudi, imam dve sestri." "Hm, sestri ti ne moreta v vsem nadomestiti žene. Recimo, v postelji že ne ... " "Zakaj pa ne, saj nista moji sestri." *** Na pogrebu neke tašče, ki jo je do smrti ogrizel pitbul, je nenavadno veliko ljudi. V prvi vrsti koraka zet s psom. Prijatelj ga vpraša: "A so vsi ti ljudje sorodniki?" Zet: "Skoraj nikogar ne poznam, vsi so prišli, ker so slišali, da hočem prodati pitbula takoj po pogrebu." *** *** *** *** *** *** REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: VODORAVNO: Prost, Lasta, estet, oskar, vokalist, niz, Alaleona, Ilir, etapa, lasuljar, nilgav, vek, Ivanka, saz, avalist, mak, oktet, asterisk, Enij, Irka, Che, Natal, NT, os, areni, Vion, NU, tir, alkalija, osatje, Ink, klin, laž, ST, pes. UGANKARSKI SLOVARČEK: ABERDAR = puška ali top, s katerim dajejo znak za alarm, baberdar, ATEA = polinezijsko božanstvo neba, EKSARH = v stari Grčiji prvi svečenik v svetiščih, INTINERAR = potovalni načrt, KANAPE = počivalnik, blazinjak, zofa z nasloni, KOGA = trgovska ali bojna ladja z visokimi boki med 13. in 15. st., LINER = ravna plast v valovitem kartonu, ORE = mestece pri angleškem mestu Hastingsu, PRE = angleška violončelistka (Jacqueline du, 1945-1987) GOVORI SE DA je dan varčevanja v Sloveniji spremenili v dan reformacije. Varčevati nimamo kaj, reformiramo pa {e lahko. ... DA so mi{i zadnje čase precej vznemirjene. Slovenci so namreč začeli brskati po skritih kotičkih in iskati nogavice z markami, ki jih je treba zamenjati za evre. ... DA je zdaj že jasno, da bomo Slovenci dovbili evre okoli leta 2005. Povsem nejasno pa je, koliko. ... DA bi država prihodnje leto končo rada dala denar za novi ptujski most. Občane lepo prosijo, da ga brez pripomb sprejmejo. ... DA bo klub ptujskih {tu-dentov kar 14 dni dokazoval, da vino ni voda. Da ne bi kakega gostinca vseeno zaneslo. ... DA so na Destrniku ob prisotnosti politike posadili spominsko lipo. Morda se bo kdaj, čez desetletja, pod njo slovenska politika celo uglasila. ... DA bodo ptujski vozniki predlagali državi spremembo prometnega zakona in vanj vnesli določilo o parkiranju po ptujsko: ustavi{ kjerkoli in pri-žge{ vse {tiri žmigavce. Praktično preizku{ajo novelo zakona vsak dan v Trstenjakovi in {e kateri od prometno anarhičnih ptujskih ulic. ... DA je minister za zdravje začel odločno akcijo proti alkoholu. Kazalo bi ga povabiti na ptujsko martinovanje, da bi ga nekaj lastnoustno uničil. ... DA ptujsko kurentovanje za državo ni javna prireditev. Logično, kar je skrito, ni javno. Maske dol! ... DA iz tega sledi logičen sklep, da tudi prostitucija na Slovenskem ni javno priznana, ker je skrita. Torej hlačke dol! Aforizmi by Fredi Prvo pravilo za človeka atomske dobe se glasi: "Ce ti že posveti Žarek upanja, ga najprej preveri z Geigerjevim števcem." *** Oblast je prepričana, da dela malemu človeku uslugo, če ga nateguje. *** Na svetu je vse manj brkatih serov in vse več brkatih seronj. *** Ni vsak, ki gre sebi na roko, onanist. *** O Bog, odpusti jih, saj ne vedo, kaj delajo. *** Nečiste misli se ne rojevajo samo v umazanih glavah. *** Ni čudno, da pri nas ni pravice, ko pa lustitia ni še niti enkrat nesla svoje tehtnice na Zavod za kontrolo meril in plemenitih kovin. *** Kaj je bilo prej: jajce ali tič? LUJZEK Dober den vsaki den! Smo na začetkipredzodjega meseca v totem leti. Den reformacije, den mrtvih, godovno vinskega svetnika Martina, ki bo 11. novembra, in {e kokšni družinski svetek, pa bomo že v decembri pred božičem, {tefa-novim in novim letom. Kak da bi maček skoz okno skoča, bo konec totega leta, ki se ga bo najboj spominjala moja teta, ki je sredi totega leta tak s peciklom v jarek pola, ko bi skoro stric grotala. Ja, živemi človeki se pa vse zgodi in lehko tudi stric teta grota, če preveč z mopedom po jorki {lota. To pred krotkim me je sreča stori znonec in me tak diskretna vpro{a, kak sen kaj na seksualnem področji in če {e kaj delam po tem pitanju. Nesen glih takoj veda, kaj mu naj rečem. Na konci pa sen mu le prizna, da sen loni nekaj misla, letos pa sem pozoba, pač po tistem vpra{aji: Se punite, tovariši? Se malo, pa bo to tudi za gospode velalo. Cajt se pač vrti in se mu hujdo mudi. Kak ste v cajtngah šteli, po radii poslu{ali in televiziji gledali, je bila v Kopri proslava ob desetletnici, ko je iz Slovenije odiša na jug zodji sldok bivše Jugoslovanske armade. Resen neje prav in lepo, da na toto proslavo niso povo-bili provi cajt tudi tovariša -gospoda Janšovega Janeza. V tolažbo mu naj povem, da tudi jaz nesen doba vabila, čeglih sen se pri Radgoni direktno borija, ko je dosti drugih gne-šjih "herojev" in veteranov blo skritih v štabskih, poveljniških in drugih bunkerih. Pa kaj bi se sekirali, saj je v vsoki vojski tak, da povečini dobivlejo priznanja in medalje skrivoči, borci pa krogle. Saj vidite, kaj se zaj godi s tistimi, ki so bili pobiti med vojno in po vojni. Na kosteh krivih in nedužnih bi si zaj radi posamezniki politične točke nabirali pred bližajočimi se volitvami, pa čeglih toga nihče ne prizna. Sprava je še daleč, čeglih bi jo mogli doseči že pred dostimi leti. Ker pa je človik človeki vuk, gre to tak pomalen. Vas lepo podavlja (ne) pospravljeni LUJS OVEN 21. 3. do 20. 4. Pred vami je zelo dinamičen teden, v katerem boste predvsem blesteli na osebnem polju, saj boste boste imeli veliko uspeha v ljubezni. V teh dneh boste zelo privlačni za nasprotni spol. Le izkoristite te dneve. BIK 21. 4. do 20. 5. Glede poslovnih zadev boste v teh dneh postali vse zgo-vornejši in bolj domiselni, kar vam bo prineslo marsikatero pridobitev. V domačem krogu boste posvetili veliko časa izboljšavam, ki si jih že dolgo časa želite. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Ustvarjalen teden na poslovnem področju, kjer boste nizali uspehe, saj boste domiselni in dovzetni za predloge. V družinskem krogu se boste lotili novih spodbud. Najboljša dneva za to sta četrtek in ponedeljek. RAK 21. 6. do 22. 7. V službenem okolju boste naleteli na nasprotovanje, vse pa bo povezano z denarjem. Nekomu to ne bo všeč. Samski raki boste imeli težav v domačem krogu glede svojega okusa ali celo glede izbire partnerja. LEV 23. 7. do 23. 8. Zelo ustvarjalen in uspešen teden je pred vami, kar se poslovnih zadev tiče. Pri tem vam bodo pomagali izkušeni kolegi. Soglasje glede posla lahko dosežete v petek ali torek, ostali dnevi niso tako ugodni. DEVICA 24. 8. do 23. 9. Vteh dneh boste imeli veliko V/H \ optimizma, zato se vam iH J "ot)ena težava ne bo zdela prevelika. Sicer pa jih niti ne boste imeli dosti, morda celo nobene. Izkoristite te dneve za dober zaslužek. Vaš dan je sobota. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. V krogu prijateljev vas pričakuje nekdo, ki vas bo navdušil za drzen načrt. Le izkoristite to priložnost, saj bo vaša povečana energija samo zagotovilo za vaš poslovni uspeh. Tudi v ljubezni vas čaka sreča. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Pred vami je izjemno komunikativen teden, toda vse novice na žalost ne bodo dobre. Najvažnejša bi prišla pozno. Pri tem pazite predvsem na "živčke", da vas ne bodo izdali. Slabše bo v sredo, najboljše v nedeljo. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Vteh dneh bodite pozorni na zdravje, predvsem na jetra in holesterol. Nič vam ne bi škodilo, ko bi se malo "postili", najbolje ob polni luni. V ponedeljek boste razrešili nesporazum z ljubljeno osebo. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Dinamične in razgiban teden je pred vami. Pri tem se samo pazite prehitrih odločitev in nezdrave logike, ki vas včasih "zajame". Glede ljubezni ne prehitevajte dogodkov. Najboljši dan za vse poslovne zadeve je torek. VODNAR 21. 1. do 19. 2. Zelo razgiban teden tako v H 'I/Mi osebnem življenju, kjerse bo izpostavila predvsem različnost vajinega mišljenja, kar lahko vodi v razpad zveze, v poslovnem svetu pa boste vodili težko bitko glede menjave delovnega okolja. RIBI 20. 2. do 20. 3. Včasih je hudo v poslu, ker ne morete biti tako neposredni, kot bi radi bili, ker vas vaša prizanesljivost ustavlja v vaših namerah. Naj vam ne bo žal, saj za dobro dejanje vedno dobimo tudi povračilo. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski posti: majda.golubovic@netsi.net ROKOMET Rokometašl Velike Nedelje so tudi po srečanju četrtega kroga ostali brez to~k, ~eprav so pri~akovali, da bodo končno vpisali prve. STRAN 27 BORILNE VEŠČINE Mitja Petri~ se je od 25. do 29. julija udeležil poletnega tabora borilne veščine krav maga na Norveškem. STRAN 28 JUDO Konec tedna je potekal predzadnji krog tekmovanja v drugi slovenski judo ligi. Judoisti iz Juršincev so nastopali v Ljubljani. STRAN 27 NOGOMET Nogometaši Aluminija so se uvrstili med pol nalis-te pokala, slovenska mladinska reprezentanca je gostovala v Kidri~evem, Drava Asfalti in Aluminij delno uspešna. STRAN 26 PLES V Moskvi je bilo svetovno plesno tekmovanje v kombinaciji standardnih in la-tinskoameriških plesov, ki se ga je udeležil tudi plesni par Miljan Nojič - Maja Kaisersberger iz Ptuja. STRAN 27 NOGOMET 1. SLOVENSKA LIGA Rezultati 14. kroga: Maribor Pivovarna Laško - Domžale 1:1 (0:0), Olimpija - Korotan 1:1 (0:0), Mura - CMC Publikum 1:0_(1:0), HIT Gorica - Sport Line Koper 1:1 (0:1), @ivila Triglav - Era [mar-tno 1:2 (0:1), Rudar Velenje - Primorje 3:0 (1:0) 1. PRIMORJE 14 9 2 3 24:9 29 2. MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO 14 8 3 3 22:13 27 3. SPORT LINE KOPER 14 7 4 3 23:10 25 4. MURA 14 7 4 3 16:10 25 5. OLIMPIJA 14 6 4 4 17:17 22 6. ERA ŠMARTNO 14 5 6 3 19:15 19 7. CMC PUBLIKUM 14 5 4 5 18:15 19 8. RUDAR VELENJE 14 5 4 5 20:21 19 9. ŽIVILA TRIGLAV 14 3 3 8 13:25 12 10. HIT GORICA 14 2 5 7 8:18 11 11. KOROTAN 14 2 4 8 8:18 10 12. DOMŽALE 14 1 5 8 11:27 8 2. SLOVENSKA LIGA Nova vas pri Ptuju Marko Perger s.p., Proletarska ul. 5, Kidričevo Rezultati 13. kroga: Drava Asfalti - Ren~e Gori{ka brda 4:0 (2:0), Livar - Aluminij 1:1 (0:1), Ljubljana - Tabor Sežana 8:1 (5:1), Jadran [epi~ - Elan 2:0 (0:0), Bela krajina - Dravograd 0:2 (0:1), Triglav Bakovci - Zagorje 1:0 (1:0), @elezni~ar Radio City - Feroterm Lenterm 2:0 (0:0), Nafta - Dravinja 2:1 (1:0) 1. DRAVOGRAD 13 10 3 0 33:11 33 2. ALUMINIJ 13 9 2 2 36:13 29 3. LJUBLJANA 12 8 3 1 29:5 27 4. LIVAR 13 7 4 2 29:9 25 5. ŽELEZNIČAR RADIO CITY 13 7 2 4 21:18 23 6. ZAGORJE 13 6 3 4 19:14 21 7. JADRAN ŠEPIČ 13 6 3 4 19:20 21 8. DRAVA ASFALTI 13 5 3 5 25:21 18 9. BELA KRAJINA 12 5 2 5 24:17 17 10. DRAVINJA 13 3 7 3 17:10 16 11. NAFTA 13 5 1 7 29:27 16 12. TRIGLAV BAKOVCI 13 5 1 7 14:30 16 13. TABOR SEŽANA 13 3 1 9 14:33 10 14. RENČE GORIŠKA BRDA 13 3 0 10 15:37 9 15. FEROTERM LENTERM 13 2 1 10 14:32 7 16. ELAN 13 1 0 12 5:46 3 Pari 14. kroga: Aluminij - Dravinja, Livar - Drava Asfalti, Fero-term Lenterm - Nafta, Zagorje - @elezni~ar Radio City, Dravograd - Triglav Bakovci, Elan - Bela krajina, Tabor Sežana - Jadran [epi~, Ren~e Goriška brda - Ljubljana. 3. SNL - SEVER Rezultati 12. kroga: Male~nik - Gere~ja vas Unukšped 2:0( 0:0), Inde Vransko - Usnjar [oštanj 2:1 (0:1), Paloma - Bistrica 5:1 (2:0), Mons Claudius - [marje pri Jelšah 2:1 (0:0), Hajdina - Pobrežje Gra-dis 1:0 (1:0), Krško Posavje - Zre~e 2:0 (0:0), Kozjak Radlje - Stojnci 1:1 (0:1). 1. MONS CLAUDIUS 12 11 1 0 30:6 34 2. KRŠKO POSAVJE 12 8 1 3 29:11 25 3. KOZJAK RADLJE 12 6 5 1 15:3 23 4. PALOMA 12 7 0 5 32:18 21 5. STOJNCI 12 6 3 3 20:14 21 6. MALEČNIK 12 5 3 4 18:20 18 7. HAJDINA 12 5 2 5 19:24 17 8. INDE VRANSKO 12 5 2 5 13:19 17 9. USNJAR ŠOŠTANJ 12 4 2 6 20:16 14 10. ŠMARJE PRI JELŠAH 12 4 1 7 13:24 13 11. GEREČJA VAS UNUKŠPED 12 3 2 7 13:25 11 12. POBREŽJE GRADIS 12 3 1 8 17:26 10 13. ZREČE 12 2 2 8 17:27 8 14. BISTRICA 12 2 1 9 11:34 7 Pari 13. kroga - 3. novembra: Gere~ja vas Unukšped - Mons Claudius, [marje pri Jelšah - Hajdina, Stojnci - Inde Vransko, Bistrica -Male~nik, Zre~e - Kozjak Radlje, Pobrežje Gradis - Krško Posavje, Usnjar [oštanj - Paloma Danilo Klajnšek NOGOMET ODBOJKA / 1. A DRŽAVNA LIGA - MOŠKI IN 2. DOL - ŽENSKE Domaia poraza Ptujiank in Bistriianov Rezultati 2. kroga: Fužinar GOK IGM - IGM Stavbar 3:0, Šoštanj Topolšica - Merkur LIP Bled 3:1, Granit - Calcit Kamnik 0:3, Galeks Pomurje - Salonit Anhovo 1:3, Olimpija - Kekoop-rema @užemberk 1:3. Vrstni red: Salonit Anhovo, Calcit Kamnik in Fužinar GOK IGM 6, Kekooprema @užemberk 4, Merkur LIP Bled in [oštanj Topolš~ica 3, Galeks Pomurje 2, Olimpija, Stavbar IGM in Granit 0 to~k. GRANIT - CALCIT KAMNIK 0:3 (15:25, 22:25, 23:25) GRANIT: Kavnik, Bra~ko, Djuki~, Mileti~, Jurak, Kneže-vi~, Lampret, Pipenbaher, Jesenko, Koželj. Odbojkarji iz Kamnika, lanski državni prvaki, so po pri~ako-vanjih slavili v Slovenski Bistrici proti doma~emu Granitu. Bistri-~ani so se dobro upirali predvsem v drugem in tretjem nizu, ko so goste prisilili na maksimalno angažirano igro. Igra doma~inov je bila takšna, da lahko z opti- PTUJ OK Granit mizmom pri~akujejo nadaljevanje prvenstva. 2. DOL - ŽENSKE Rezultati 3. kroga: @OK Ptuj - Mislinja 1:3, 3 S Kamnik - P Rekonstrukcija atletske steze bo! V ponedeljek je v ptujski Mestni hiši potekala tiskovna konferenca, na kateri so župan Miroslav Luci, poslanka Lidija Maj-nik, načelnik oddelka za družbene dejavnosti Ivan Vidovic, direktor Športnega zavoda Ptuj Stanko Glažer in predsednik AK Ptuj Žarko Markovič predstavili projekt rekonstrukcije atletske steze na mestnem stadionu. Kon~no od dolgoletnega govorjenja o tartanski stezi v Ptuju prehajajo k dejanjem. Dobili naj bi šeststezno atletsko stezo s pripadajo~imi napravami za tekmovanja, vadbo in izvedbo tekmovanj. Omogo~ena bo izvedba šolskih, državnih in mednarodnih tekmovanj razen državnih prvenstev za ~lane in ~lanice ter uradnih mednarodnih prvenstev. Kon~no bodo ptujski atleti, ki jim bo steza omogo~ala normalno delo, imeli normalne pogoje. Moderno atletsko stezo pa bodo lahko uporabljali tudi drugi, predvsem osnovno- in srednješolci za ure športne vzgoje in za svoja prvenstva, tako da ne bodo potrebne ve~ vožnje v Maribor. copy Obnova steze naj bi po cenah iz avgusta 2001 stala 128 milijonov SIT, financirali pa jo bodo ministrstvo za šolstvo in šport, atletska zveza ter fondacije za šport. Dela naj bi se pri~ela naslednje leto, ko bo izbran izvajalec, zak-lju~ila pa naj bi se leta 2003. Sanje bodo torej kon~no postale realnost. Atletika, kraljica športov, si zasluži ustrezne vadbene površine. Vsa ~ast tistim, ki so idejo pripeljali do uresni~itve po dolgoletnih brezzveznih razpravah in obljubah, ko smo bili dolgo ~asa na Ptuju zadovoljni z drobtinami, ki nam jih je vrgla država. Zahtevali smo premalo in toliko tudi dobili. Sedaj je vse to preteklost; tartanska steza bo! Danilo Klajnšek CRNOBELO IN BARVNO FOTOKOPIRANJE Vladimir Sitar s.p. Tel.: 02/78 78 766 Prevalje 3:1, Gradbeništvo Stane Mežica - Comet Zre~e 3:0, Ljubljana II. - Bled 3:1, Mladi Jesenice - Ko~evje 1:3, Purus Tabor Maribor - Benedikt 3:2. Vrstni red: Gradbeništvo Stane Mežica 9, Purus Tabor Maribor in Mislinja 8, Benedikt in 3 S Kamnik 7, Ptuj in Ko~evje 6, Ljubljana II. 3, f! Prevalje, Bled, Mladi Jesenice in Comet Zre~e 0 to~k. ŽOK PTUJ - MISLINJA 1:3 (18:25, 19:25, 25:20, 33:35) @OK PTUJ: Oleti~eva, Kuca-jeva, Janžekovi~eva, Intiharjeva, Ornikova, Nim~eva, Fištrav~eva, Kostanjev~eva, Vidovi~eva, Rola, KOLESARSTVO Zajškova. Derbi 3. kola v 2. državni ženski odbojkarski ligi so zasluženo dobile igralke iz Mislinje, saj so z domiselno in sr~no igro premagale zaspane in nerazpolože-ne doma~inke. Gostje so dobile prva dva niza, kar je bilo veliko opozorilo za doma~e, ki so v tretji igri, predvsem po zaslugi Ku-cajeve, rezultat znižale. Četrti niz je bil zelo razburljiv, saj sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Po napakah Intiharjeve in Oleti~e-ve se je rezultat prevesil v korist gostij. Ta niz so dobile odbojka-rice Mislinje z neobi~ajno visokim številom to~k. Danilo Klajnšek Rogini zmaga ob zakljuiku sezone Zadnja kolesarska dirka na izteku dolge sezone je tokrat potekala v Ljubljani. Za nameček so ptujski kolesarji poskrbeli za pravo vzdušje z velikim spremstvom ter zmago Rogina in tretjim mestom Gazvoda zaključili zadnjo točkovno dirko v tem letu. Kot zadnja dirka v sezoni je bila tokrat na sporedu preizkušnja v vožnji na ~as. Proga, dolga samo šest kilometrov, je postregla z obilo presene~enji. Če upoštevamo dejstvo, da je na tako kratki progi izredno težko narediti veliko prednost, je bila dirka Rado Rogina do zadnjega tekmovalca zelo razburljiva. Kot posebni gost je nastopil tudi Italijan Leoni ter nekaj naših najboljših profesionalnih kolesarjev z Andrejem Hauptma-nom na ~elu. Na koncu kronometra je pre-pri~ljivo zmagal Rado Rogina -Perutnina Ptuj pred Valterjem Bon~o - Krka Telekom in tretjim Gregorjem Gazvodo - Perutnina Ptuj. Tako so ptujski kolesarji sezono zaklju~ili na najboljši možni na~in ter pokazali, da se tudi na zadnji dirki sezone še znajo odli~no pripraviti za visoke uvrstitve. S tem pa tudi dokazujejo, da Ptuj postaja velik kolesarski center in kolesarstvo elitni šport številka ena na Ptuju. Tekst & foto: Samo Glavnik NOGOMET / 2. SLOVENSKA LIGA Nogomet se je dokonino prebudil Minuli teden je na našem področju nogomet vzbudil veliko pozornost. Najprej so se v sredo nogometa{i Aluminija uvrstili med polfinaliste pokalnega tekmovanja, v petek je slovenska mladinska reprezentanca gostovala v Kidri~evem, kjer je premagala Ferske otoke, nedelja pa je bila po pričakovanjih uspešna za Dravo Asfalte in delno za Aluminij. Vse to je dobra napoved za stari dobri derbi Dravo Asfalti in Aluminijem, ki bo na Ptuju čez deset dni. LIVAR IVANČNA GORICA - ALUMINIJ 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 Doncec (44), 1:1 Perme (76) ALUMINIJ: Šeremet, Koren, Golob (od 90. Jevdenič), Prapot-nik, Zemljič, Sambolec, Gojkovič, Čeh (od 43. Pipenbaher, od 76. Širec), Franci, Dončec, Rakič. Trener: Branko Horjak. Nogometaši Aluminija so po uspehu v pokalnem tekmovanju, kjer so se po drugi zmagi na mariborskim Železničarjem uvrstili v polfinale, odigrali še derbi 13. kroga v Ivančni Gorici. Nastopili so brez kaznovanega Pučka, srečanje pa je po poškodbi pričel Čeh. Po nekoliko boljši igri so Kidričani povedli v 44. minuti, ko je po desni strani prodrl Koren, poslal predložek do Dončeca, ta pa je zatresel mrežo domačih. Takoj na začetku drugega polčasa so gostje zamudili priložnost za povišanje vodstva. Ko so domačini v 70. minuti ostali na igrišču z igralcem manj, je kazalo, da je pot do uspeha nogometašem Aluminija odprta. Pa ni bilo tako, saj so domačini v 76. minuti z igralcem manj uspeli izenačiti in so srečno in spretno osvojili točko. DRAVA ASFALTI - RENČE GORIŠKA BRDA 4:0 (2:0) Strelci: 1:0 Krepek (22), 2:0 Zajc (23), 3:0 Krepek (66), 4:0 Hojnik (89). DRAVA: Golob, Emer{i~ (Toplak), D. Krajnc, Pekez, (Hoj-nik), Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek, U. Krajnc, Vogrinc (Po{-trek), Sluga. @e na za~etku so nenehni napadi doma~ih napadalcev prinesli uspeh, ko je po lepi akciji Pekeza in Krajnca Krepek zatresel mrežo gostov. Minuto za tem je to uspelo Zajcu, doma~i napadalci pa bi lahko do odmora vodstvo zvi{ali. V nadaljevanju so gostje bili nekaj trenutkov enakovredni, nato pa se je igra ponovno preselila pred njihova vrata, ponovno smo videli neizkori{~ene priložnosti. Šele strel Krepka, ki je zvi{al vodstvo, je gledalce ponovno navdu-{il, kon~ni rezultat pa je minuto pred koncem dosegel Hojnik. (anc) Simon Krepek - strelec dveh zadetkov Gregor Sluga (v belem dresu) je igral zelo borbeno 3. SNL - SEVER HAJDINA - POBREŽJE GRADIS 1:0 Strelec 1:0 R. Krajnc (10) HAJDINA: Brodnjak, Železnik, Stres, M. Krajnc, Črnko, Princl, Hotko, Pihler (Gajser), Vindi{, R. Krajnc, Zelko (Petrovi~). Po enakovredni igri so doma~ini po lepem zadetku R. Krajnca pri{li v vodstvo. Po zadetku je igra potekala po sredini igri{~a, ne-izkori{~ene so ostale obojestranske priložnosti. Tudi po odmoru se je igra ponovila, doma~ini pa so rahlo prednost uspeli obdržati do zaklju~nega sodnikovega žvižga. (anc) KOZJAK RADLJE - STOJNCI 1:1 (0:1) Strelca: 0:1 Rižnar (6), 1:1 Ko~unik (67) STOJNCI: Veseli~, Fridauer, Kup~i~ (od 46. Strgar), Arsi~ (od 73. Purgaj), Meznari~, Štebih, Ljubec, Lenart, Klajderi~ (od 85. Žuran), Žnidari~, Rižnar. Trener: Gorazd Šket. Nogometa{i iz Stojncev so v Radljah osvojili pomembno to~ko. Že v 6. minuti so povedli z zadetkom Rižnarja in to prednost držali vse do 67. minute, ko so doma~ini uspeli izena~iti. Do konca sre~a- nja pa je bila, kot je to že obi~ajno, tekma razburljiva in kljub priložnostim na obeh straneh ni pri{lo ve~ do spremembe rezultata. MALEČNIK - GEREČJA VAS UNUKŠPED 2:0 (0:0) Strelec: 1:0 D. Simoni~ (46), 2:0 D. Simoni~ (77) GEREČJA VAS UNUKŠPED: Lampreht, Ciglar, Vidovi~, Sa-gadin, Gorše, Sla~ek, Frangež, Pacher, Bauman, Voglar, Verlak. Trener: Bojan Špehonja. PALOMA - BISTRICA 5:1 (2:0) Strelci: 1:0 Kapun (4), 2:0 Žabota (41), 3:0 R. Petrovi~ (59. iz 11 m), 3:1 Papotnik (63. iz 11 m), 4:1 Stojanov (69), 5:1, R. Petrovi~ (73) BISTRICA: Hvalec, Kolar, Skale, Fridrih, Dovnik, Horvat, Stražišar, Papotnik, Djurovski, Zupani~, Leva. Trener: Mom~ilo Miti~. Bistri~ani so ponovno doživeli poraz, tokrat v Sladkem Vrhu pri mo~ni Palomi. Gostom ni pomagalo niti igranje legendarnega Milka Djurovskega, saj so bili doma~ini veliko boljši in so brez težav osvojili nove tri to~ke, medtem ko bodo morali nogometaši iz Slovenske Bistrice pri~eti razmišljati o okrepitvah, saj druga~e ne bodo dosegli za~rtanega cilja, to je obstanek med tretjeligaši. 1. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 10. kroga: Bo~ Anchiinžiniring - Slovenja vas 0:1, Skorba - Pragersko 2:0, Dornava - Središ~e 3:3, Podlehnik - El-tehšop Rogoznica 0:2, Tržec - Gorišnica 2:2, Holermuos Ormož -Videm 3:2 Pari 11. kroga - sobota ob 14.00: Slovenja vas - Tržec, Eltehšop Rogoznica - Skorba; nedelja ob 10.30: Videm - Dornava; nedelja ob 14.00: Gorišnica - Holermuos Ormož, Pragersko - Bo~ Anchi-inžiniring, Središ~e - Podlehnik DORNAVA - SREDIŠČE 3:3 (2:0) Strelci: 1:0 Hunjet (28), 2:0 Juriši~ (37), 2:1 Jelovica (57), 3:1 Juriši~ (76), 3:2 Rajh (78), 3:3 Novak (93) DORNAVA: Kristovi~, Serdinšek, Hrga, Juri~, Flos, Metli~ar, Vrabl (Kvar), Plohl, Hunjet (Stergar), Juriši~, Trunk. Trener: Ivan Dobaj. SREDIŠČE: Horvat, Novak, Jelovica, Vizjak, Ivan~i~, Kaloh (Kolari~), Fafuli~, Tušek, Žerjav, Lesjak, Gašparlin (Aleksi~). Trener: Miran Rakovec. HOLERMUOS ORMOŽ - VIDEM 3:2 (2:1) Strelci: 1:0 Boris Prapotnik (21), 1:1 Ciglar (34), 2:1 Habjani~ (40), 2:2 Ciglar (54), 3:2 Habjani~ (86) HOLERMUOS ORMOŽ: Polak, Školiber, Zebec, Pintari~ (Jam-briško), Jur~ec, Jerebi~, Borut Prapotnik, Gašpari~, Horvat, Habja-ni~, Boris Prapotnik (Zidari~). Trener: Drago Posavec. VIDEM: Krajnc, Matej Topolovec, Kokol, Bratušek, Bra~i~, Matjaž Topolovec, Šeliga (Ov~ar), Šipek, Selak (Medved), Varnica (Be-dra~), Ciglar. Trener: Rudi Štelcer. SKORBA - PRAGERSKO 2:0 (0:0) Strelca: 1:0 Šoštari~ (53), 2:0 Pani~ (73) SKORBA: Šmigoc, Pani~, Toplak, F.Klane~ek, Janžekovi~, Horvat, Šijanec (B. Mertelj), Strgar, Šoštari~ (D.Klane~ek), S. Mertelj, Mlakar (Petek). Trener: Branko Krajnc. PRAGERSKO: Petrovi~, Stojnšek (Kokol), Leskovar, Lon~ari~, Pišek (Krajnc), Debevec, Ducman, Bezjak, Čelan, Dirnberk, Breznik (Sagadin). Trener: Zvonko Kacjan. BOČ ANCHIINŽINIRING - SLOVENJA VAS 0:1 (0:1) Strelec: 0:1 Kotnik (9) BOČ ANCHIINŽINIRING: Pepelnak, Mlaker, Kralj, Berglez, Žnuderl, Beškovnik, Novak, Korošec, Vehovar (Dolšak), Habjani~, Volavšek. Trener: Zoran Lah. SLOVENJA VAS: Matjaši~, Metli~ar, Erhati~, Krajnc,. Ekart, Vrbanec, Mlinari~, Levstik, Kotnik (Zupani~), Gere~nik, Topolo-vec. Trener: Ivan Ornik. PODLEHNIK - ELTEHŠOP ROGOZNICA 0:2 (0:0) Strelca: 0:1 Pihler (48), 0:2 Kralj (52) PODLEHNIK: S. Grabrovec, Lesjak, B. Grabrovec (Cafuta), Gajšek (M. Grabrovec), Podgoršek, Zajšek, Fric, Vinko, Toplak, Koren, Miloši~. Trener: Dušan Hvalec. ELTEHŠOP ROGOZNICA: IÎ Polanec, Kukovec (Hvalec), Makovec, Kurbus, Pihler, Vauda, Nenad (Vindiš), D. Polanec, Markež (Pungra~i~), Dokl, Kralj. Trener: Branko Žge~. TRŽEC - GORIŠNICA 2:2 (1:0) Strelci: 1:0 Palijan (40), 1:1 Purgaj (77), 2:1 Pe~nik (78), 2:2 Horvat (90. iz 11 m) TRŽEC: Šibila, Fridauer (Podpe~an), Kolednik, Sitar, Prelog, Metli~ar, Fideršek, Emerši~, Pe~nik, Breznik (Bratušek), Palijan. Trener: Janez Pe~nik. GORIŠNICA: Herega, Gašpari~ (Simoni~), Donaj, Ali~, Leva-~i~, M. Bezjak, Purgaj, Hanželi~, Ciglari~ (Plohl), Horvat, G. Bezjak (Kukovec). Trener: Nijaz Ali~ 2. LIGA MNZ PTUJ Rezultati 10. kroga: Hajdoše - Zgornja Polskava 0:3, Cirkulane - Lovrenc 1:2, Zavr~ - Spodnja Polskava 4:0, Bukovci - Markovci 2:1, Apa~e - Leskovec 1:0, Podvinci - Grajena 4:4. 1. ZAVRČ 10 8 1 1 25:13 25 2. GRAJENA 10 7 1 2 36:13 22 3. BUKOVCI 10 7 1 2 31:17 22 4. LOVRENC 10 7 1 2 24:16 22 5. PODVINCI 10 6 2 2 29:15 20 6. ZGORNJA POLSKAVA 10 4 2 4 25:25 14 7. APAČE 10 4 2 4 18:24 14 8. SPODNJA POLSKAVA 10 3 2 5 19:25 11 9. HAJDOŠE 10 3 0 7 27:25 9 10. MARKOVCI 10 2 1 7 8:28 7 11. CIRKULANE 10 1 3 6 14:26 6 12. LESKOVEC /-1/ 10 0 0 10 8:37 -1 1. HOLERMUOS ORMOŽ 10 10 0 0 57:12 30 2. ELTEHŠOP ROGOZNICA 10 5 3 2 22:16 18 3. DORNAVA 10 5 2 3 26:19 17 4. SREDIŠČE 10 5 2 3 23:22 17 5. SKORBA 10 4 3 3 19:16 15 6. SLOVENJA VAS 10 4 3 3 17:20 15 7. PODLEHNIK 10 4 2 4 13:14 14 8. VIDEM 10 3 3 4 17:15 12 9. PRAGERSKO /-1/ 10 3 2 5 14:22 10 10. GORIŠNICA 10 1 5 4 11:24 8 11. BOČ ANCHINŽINIRING 10 1 4 5 12:21 7 12. TRŽEC 10 0 1 9 11:41 1 Pari 11. kroga - sobota ob 10.00: Spodnja Polskava - Podvinci; ob 14.00: Zgornja Polskava - Bukovci; nedelja ob 10.30: Markov-ci - Apa~e, Lovrenc - Zavr~; ob 11.00: Leskovec - Cirkulane; ob 14.00: Grajena - Hajdoše. Danilo Klajnšek NOGOMET Slovonila - Ferski otoki 3:0 (1:0) Slovenska reprezentanca Strelci: 1:0 Morec (14), 2:0 Adam (83), 3:0 Štromajer (88) SLOVENIJA: Germi~, Ili~, Berko, Marini~ (od 40. Šuler), Morec, Pani~, Žinko (od 46. Ivani~), Meja~ (od 75. Adam), Dedič, Štromajer, Jovanovi~. Selektor: Jože Karoli. Slovenska reprezentanca do 19 let je v Kidri~evem dosegla drugo zmago v kvalifikacijski skupini za odhod na EP in ji za osvojitev prvega mesta v skupini manjka samo to~ka iz nedeljskega sre~anja s Škoti. Med izbranci selektorja Karolija je bil tudi Leon Panikvar, sicer nogometaš Aluminija, vendar ni nastopil zaradi lažje poškodbe. Sre~anje je bilo polno dinamike, prvo priložnost pa so zamudili nogometaši Ferskih otokov. V 8. minuti je Haraldsen streljal z razdalje desetih metrov, vendar je na sre~o zgrešil. Šest minut kasneje so naši repre- zentantje povedli. Po prekršku nad Štromajerjem je iz prostega udarca z razdalje ve~ kot 25 metrov Morec zadel pre~nik, od tam pa se je žoga odbila v mrežo. Priložnost za zvišanje vodstva je zamudil Dedi~ v 27. minuti, ko se je znašel sam pred gostu-jo~im vratarjem, vendar je njegov strel zletel prek gola. Do konca prvega pol~asa so enkrat resneje zapretili še gostje, vendar neuspešno. V 1. minuti drugega pol~asa je Elttar zadel pre~nik in to je bilo od resnejših priložnosti za goste prakti~no vse. Varovanci selektorja Karolija so polagoma prevzemali pobudo in vedno bolj pritiskali. Zadnjih sedem minut sre~anja pa je bila samo potrditev ogromne želje po uspehu slovenskih reprezentantov. Najprej je v polno zadel Adam v 83. minuti, pet minut kasneje pa je zmago potrdil še kapetan slovenske reprezentance Jaka Štromajer. Danilo Klajnšek VETERANSKA LIGA Hajdiniani vodijo V 7. krogu nogometne veteranske lige "Štajerska" so bili doseženi naslednji rezultati: Jarenina - Paloma 1:3, Zlatoli~je - Hajdina 1:2, Pohorje - Polskava 3:1, Marjeta - Prepolje 3:1, Šentilj - Slovenska Bistrica 1:5. 1. HAJDINA 2. ZLATOLIČJE 3. PREPOLJE 4. POHORJE 5. PALOMA 6. JARENINA 7. MARJETA 8. POLSKAVA 9. BISTRICA 10. ŠENTILJ 26:8 23:6 12:18 14:7 11:13 9:13 9:13 10:12 8:11 7:28 19 16 12 11 10 10 8 6 6 1 ROKOMET / 1. A SRL MOŠKI Velika Nedelja še naprej brez toik Rezultati 4. kroga: Velika Nedelja - Termo 19:23 (9:11), Celje Pivovarna Laško - Slovan 35:26 (21:12), Inles Riko - Rudar Trbovlje 25:34 (12:16), Trimo Trebnje - Gorenje 25:27 (12:14), Prevent - Izola 39:23 (21:10), Mobitel Prule 67 -Sevnica 32:27 (17:14). 1. MOBITEL PRULE 67 4 4 0 0 147:99 8 2. CELJE PIVO. LAŠKO /-1/ 4 4 0 0 116:91 7 3. OGENJE 4 3 0 1 108:89 6 4. TRIMO TREBNJE 4 3 0 1 111:99 6 5. RIMO 4 3 0 1 111:103 6 6. INLES RIKO 4 2 0 2 110:119 4 7. PVREENT 4 1 1 2 111:107 3 8. OVAN 4 1 1 2 1 02:1 1 2 3 9. RUDAR TRBOVLJE 4 1 1 2 111:107 3 10. VELIKA NEDELJA 4 0 0 4 87:108 0 11. ZOLA 4 0 0 4 96:142 0 12. SEVNICA /-1/ 4 0 0 4 94:119 -1 velika nedelja - termo 19:23 (9:11) VELIKA NEDELJA: Gotal 6, Mesarec, Trofenik 1, Potocnjak 2, Cvetko, Bezjak 8, Šoštaric 1, Kokol, Belec, Poje, Šantl 1, Okreša, Podpecan, Kumer. JUDO Rokometaši Velike Nedelje so tudi po srečanju četrtega kroga ostali brez točk, čeprav so pričakovali, da bodo končno vpisali prve. Žal ni bilo tako, saj jim je krenilo slabo. Takoj na začetku ni sedemmetrovke izkoristil Bezjak. Igra niti ni bila tako slaba, zraven je svoje dodal z odličnimi obrambami še vratar Podpečan, toda v napadu ni nič funkcioniralo, še posebej met s krilnih položajev, kjer domači nikakor niso mogli premagati odličnega Levšina. Pa tudi nepopolna domača zunanja vrsta ni delovala prepričljivo. Škofjeločani so vodili ves prvi polčas, njihova prednost je znašala tri zadetke. Domačini so se jim trikrat približali na samo zadetek, vendar je za izenačenje vedno nekaj zmanjkalo. Ob vsem tem so zadeli še nekaj vratnikov in prečk in razumljivo je bilo, da so to gostje izkoristili. Prva polovica drugega polčasa je minila v zelo dobri igri obeh moštev. Nekoliko uspešnejši so bili Nedeljani, saj jim je v 41. minuti končno uspelo rezultat izenačiti na 14:14 in to z igralcem manj. V 44. minuti so z zadetkoma Potočnjaka in Bezjaka domačini povedli s 16:14 in kazalo je, da je vseh težav konec ter da je igra končno stekla. Veselje domačih ob preobratu pa je bilo hitro konec, saj so gostje v pičlih dveh minutah izenačili in nato ponovno povedli. V 51. minuti pri rezultatu 16:19 in izključitvi domačega igralca Mesarca pa je bilo praktično vse jasno glede zmagovalca. Domačini so v 56. minuti prišli ponovno na samo zadetek zaostanka, vendar je bil to res zadnji poizkus. Gostje so potem dosegli še tri zadetke, domačini nobenega in točke so zasluženo Juršiniani korak do prve lige Minuli konec tedna je potekal predzadnji krog tekmovanja v drugi slovenski judo ligi. Judoisti iz Jur{incev so nastopali na turnirju v Ljubljani, kjer so merili mo~i s [i{ko in Sankakom, Gori{ni~ani pa so nastopili v svoji dvorani, kjer so merili mo~i z Impolom II. in Ljutomerom. Foto: Laura Zelo razburljivo je bilo na turnirju v Ljubljani, kjer je troboj najboljših treh ekip v drugoli-gaški konkurenci odločal o novem članu prve slovenske judo lige. Tekmovalcem iz Juršincev se je vse izšlo po željah, saj so premagali tako Šiško kakor Sankaku in si pred zadnjim krogom priborili prvoligaško vstopnico. Ne verjamemo, da bi na zadnjem turnirju, ki bo 10. novembra v Juršincih, izpustili priložnost za zgodovinski uspeh tega mladega športnega kolektiva. Pomerili se bodo z Oplotni-co in Ljutomerom, od obojih pa so objektivno boljši. Za JK Juršinci so v letošnji izredno uspešni sezoni nastopali: do 60 kilogramov Andrej Ku- hari~ in Kristjan Golob; do 66 kg Ale{ Horvat in Denis Hrga; do 73 kg Denis Hrga; do 73 oz. 81 kg David Gracer in David Slodnjak; do 90 kg Zoran Kos in Gorazd Kerec; do 100 kg Damjan Fras in Zoran Kos; nad 100 kg Jože Marin, ki je bil tudi v vlogi trenerja. Ob tem še zapišimo, da je njihov tekmovalec Damjan Fras na pripravah slovenske judo reprezentance, ki bo od 16. do 18. novembra nastopila na evropskem prvenstvu v Budimpešti. Judoisti iz Gorišnice so na turnirju v domači dvorani premagali ekipo Ljutomera in izgubili z drugo ekipo Impola iz Slovenske Bistrice. Rezultati turnirjev: LJUBLJANA: Juršinci -Šiška 4:3 (28:30), Juršinci - San- kaku 4:3 (32:30), Šiška - Sankaku 5:2 (42:20). OPLOTNICA: Lendava -Oplotnica 4:2 (40:20), Lendava - KBV Lendava 7:0 (70:0), Oplotnica - KBV Lendava 5:2 (50:20) GORISNICA: Impol II - Go-rišnica 40:20 (40:20), Impol II. - Ljutomer 5:2 (47:20), Goriš-nica - Ljutomer 5:2 (45:20) MAREZIGE: Bežigrad II. -Marezige 4:3 (40:30), Bežigrad II. - Železničar 4:3 (40:23), Železničar - Marezige 6:1 (60:10). Vrstni red: Juršinci 16, Šiška in Sankaku 14, Impol II, Železničar in Bežigrad II. 12, Lendava 10, Gorišnica 8, Ljutomer in Oplotnica 4, KBV Lendava 2 in Marezige 0 točk. pripadle rokometašem Terma iz Škofje Loke. 1. b rokometna liga moški Rezultati 4. kroga: Gorišnica - Chio Kranj 46: 29 (22:12), No-voles - Ormož 31:31 (14:14), Ci-mos - Šmartno 99 38:28 (20:12), Mitol Pro Mak Sežana - Pivka Perutninarstvo 21:29 (10:14), Dobova - KIG Mokrc Ig 26:19 (14:8), Dol TKI Hrastnik - Gorica Leasing 30:32 (15:16). Vrstni red: Pivka Perutninar-stvo 8, Gorica Leasing 7, Dobo-va in Cimos Koper 6, Ormož, Novoles in Gorišnica 5, Šmartno 99 in Chio Kranj 2, KIG Mokerc Ig in Mitol Pro-Mak Sežana 1, Dol TKI Hrastnik 0 točk. gorišnica - chio kranj 46:29 (22:12) Športna dvorana v Gorišnici, gledalcev 200, sodnika Cvetko in Kavalar (Celje). Gori{nica: Valenko, Štorman 1, Fricelj 5, Kumer 6, I. Ivančič 3, Zajnkovič 2, D. Ivančič 13, Cvitanič, Firbas 2, Gajšek 7, Štefanič 5, Pisar 2, Štrbal, Alič. Sobotno tekmo v Gorišnici bodo poznavalci rokometa hitro pozabili, ostala bo le visoka zmaga domače ekipe, ki je po izenačenem začetku v nadaljevanju z lahkoto dosegla veliko razliko. Gostje iz Kranja, ki se že nekaj sezon borijo za obstanek, so do polovice prvega polčasa držali priključek. Ko pa so domači popravili igro v obrambi, je bilo njihovega odpora konec. Nadaljevanje je bilo v stilu igre mačke z mišjo, čeprav miš - gostje iz Kranja - individualno niso tako slabi, kot kaže razlika. Njihova težava je v tem, da so izjemno slabo vodeni. Da niso slabi kot posamezniki, pokaže število danih zadetkov, vendar je to bolj posledica večje usmerjenosti domačih v hitro doseganje zadetkov kot pa v tehnično popolnost tako obrambne kot napadalne igre. Takšno igro so jim gostje omogočili in domači so to izdatno izkoristili. Zanimivo je, da so si domači zaradi takšne razlike v pristopu (in znanju) nabrali kar 22 minut izključitev, gostje pa šest. Vendar jim to ni pomagalo, saj so zadetke dobivali tudi z igralcem več. Skratka, agresivnejša in učinkovitejša igra domačih je prinesla zasluženo visoko zmago. l. kotar novoles novo mesto — ormo@ 31:31 (14:14) Ormož: Radek, Horvat 2, Me-sarec 6(2), Pučko, Bezjak 2, Pra-potnik 1, Grabovac 1, Ivanuša 6, Kirič 8, Sapač, Hanželič 3, Hrnjadovič 2, Dogša, Luskovič. Trener: Ivan Hrupič Ormožani so gostovali pri nevarnem novincu iz Novega mesta in iztržili pomembno točko, čeprav so nastopili brez poško- dovanega Aleša Belšaka. Srečanje so bolje pričeli domačini, pri katerih nastopata tudi bivša rokometaša Ormoža Aleš Rajh in Bogdan Burgar, ter povedli za največ dva zadetka prednosti (3:1 in 6:4). Do konca prvega polčasa, ki se je končal neodločeno (14:14), sta se ekipi izmenjavali v vodstvu. V drugem polčasu so Ormožani v 38. minuti ostali brez pordečelega Pra-potnika; uspešno ga je zamenjal Matjaž Hanželič. Najvišja prednost domačih na srečanju je v drugem polčasu znašala tri zadetke razlike. Kljub vsemu se Ormožani niso predali in v 51. minuti so povedli 25:27. Sledi serija domačih 4:0 in vodstvo 29:27, v zadnji minuti pa so gostje iz Ormoža izenačili ter ob tem še zamudili zmago v zadnjem napadu. Uroš Krstić 1. b liga - @enske Rezultati 6. kroga: Jadran Hrpelje - Tenzor Ptuj 15:39 (7:20), Novo mesto - Celeia Celje 19:51 (10:22), Rače - Ve-grad Velenje 6:32 (4:14), Polje -PUV Nivo Celje 40:24 (19:12), VIAS Šentjernej - Keting 32:31 (14:18), Branik Maribor - Zagorje 20:35 (11:12); prosta ekipa Planina Kranj. Vrstni red: Celeia Celje 10, Zagorje in Polje 9, Tenzor Ptuj, Keting, PUV Nivo Celje in VIAS Šentjernej 8, Vegrad Velenje 6, Branik Maribor 4, Planina Kranj, Jadran Hrpelje, Novo mesto in Rače 0 točk. Danilo Klajnšek MOSKVA / PTUJSKA PLESALCA ODLIČNA V MOSKVI Miljan in Maja priplesala 11. mesto Ob koncu tedna je bilo v Moskvi svetovno plesno tekmovanje v kombinaciji standardnih in latinskoameri{kih plesov, ki se ga je udeležil tudi odli~en plesni par Miljan Noji~ - Maja Kaisersberger iz Ptuja. V Moskvi ju je spremljal tudi Borut Žuran, predsednik Plesnega kluba Mambo iz Ptuja, od tam pa so se vrnili v ponedeljek dopoldan. Mlada ptujska plesalca sta kot predstavnika Slovenije nastopila v mladinski konkurenci, z uvrstitvijo v polfinale pa ob koncu zasedla več odlično 11. mesto. Po zadnjem ne preveč uspešnem nastopu na svetovnem prvenstvu v Turinu, s katerim tudi sama nista bila najbolj zadovoljna, jima je v soboto v Moskvi vendarle uspelo pokazati, kaj znata in zmoreta. Torej ni nobeno naključje, da sta prav Miljan in Maja pred časom postala mladinska državna prvaka. TM SLOVENSKA ZADRUZNA KMETIJSKA BANKA d.d. PE 2250 Ptuj, Trstenjakova 1, Ptuj teL: +386(02) 778-76-11, fax.: +386(02) 772-92-11 http: // www.szkbanka.si. e-pošta: info@szkbanka.si POTREBUJETE DOBER BANČNI SERVIS? V SLOVENSKI ZADRUŽNI KMETIJSKI BANKI VAM NUDIMO: - VODENJE TRANSAKCIJSKIH IN DRUGIH VPOGLEDNIH RAČUNOV - PLAČILNE KARTICE ACTIVA EUROCARD/MASTERCARD IN ACTIVA MAESTRO - RAZNE OBLIKE TOLARSKEGA IN DEVIZNEGA VARČEVANJA - KREDITE PO MERI POSAMEZNEGA KOMITENTA - OPRAVLJANJE PLAČILNEGA PROMETA V DRŽAVI IN TUJINI - VSE STORITVE V ZVEZI Z MENJAVO TUJE GOTOVINE V NOVO VALUTO EVRO Obiščite nas osebno ali pokličite po telefonu: Ptuj, Trstenjakova 1, teL: 02/778 76 11, Maribor, Gregorčičeva 17, teL: 02/252 56 47, Murska Sobota, Lendavska 20, teL: 02/523 18 30 PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE SPORT IN ZANIMIVOSTI KRAV MAGA - BORILNA VEŠČINA IZRAELSKIH OBRAMBNIH SIL NajpomembnejŠa borilna vešiina: beii hitro Mitja Petric, trener tae-boja v Mito sport klubu v Ptuju, se je od 25. do 29. julija udeležil poletnega tabora borilne veščine krav maga na Norveškem v mestu Bodoe; nekateri ga imenujejo mesto polnočnega sonca, saj letna temperatura 4,6°C poleti naraste na 13,6°C, januarja pa se spusti na -2,1°C. Od 15. do 29. decembra je polarna noč, od 20. junija do 10. julija pa sveti polnočno sonce. Seminar je potekal pet dni s po sedem ur treninga dnevno pod vodstvom najizkušenejših mojstrov v tej ve{~ini. Udeležilo se ga je trideset udeležencev, od tega tretjina predstavnic nežnejšega spola, kar da ob~utek, da je ta veš~inaa tudi zelo primerna za ženske, saj vemo, da ve~i-no športov obvladajo moški in so ženske nekako zapostavljene. Trenerji so imeli priložnost pokazati, kako telo funkcionira v navidezno resni~ni situaciji. Na primer po teku na dvesto metrov oddaljeni hrib, ko ~lo- vek ostane brez kondicije in zraka, se šele za~ne pravi trening. V taki situaciji za~nejo delovati posameznikovi instinkti. Kako tak "boj" v ~loveku obrniti sebi v prid? Krav maga (KM) je borilna veš~ina izraelskih obrambnih sil, ki jo je razvil Izraelec Imi Litchenfield, preden je Izrael leta 1948 postal samostojna država. Židje na sovražnih ozemljih namre~ niso smeli nositi orožja, zato je bila potrebna dru-ga~na obramba in tako je nastala veš~ina KM, namenjena Mitja Petric KARTING Friderik Vajnhandl - viceprvak Zadnja, 8. dirka za državno prvenstvo v kartingu je bila v sončnem Portorožu v počastitev občinskega praznika. Nastopilo je 56 voznikov v štirih razredih in za pokal Saxo. Karting klub Lucija Portorož je ob sodelovanju ptujskih športnih delavcev na čelu z direktorjem dirke U. Langer-holcem tekmo odlično izvedel. Po pričakovanih uvrstitvah v predfinalnih vožnjah smo v finalu videli zagrizene in zanimive vožnje pred maloštevilnimi gledalci (100). Vozniki AMD Ptuj so potrdili, da se ponovno uvrščajo med vodilne klube v Sloveniji. Med najmlajšimi je zmagal IÎ Bajželj in s tem pripomogel, da je Klavdija Senica osvojila naslov državne prvakinje. A. Damis pa tokrat ni posegel po visoki uvrstitvi, žal pa razen J. Vežnaverja drugih voznikov AMD Ptuj ni bilo. Med mladinci je svojo visoko kvaliteto potrdil D. Rotar, ki je zmagal na vseh letošnjih dirkah. Med člani sta bila favorite A. Prek in I. Stojšič; slednji je zaradi okvare moral v finalni vožnji odstopiti. Zanimiva je bila vožnja v FC 125 ccm, kjer je F. Vajnhandl potrdil svojo kvaliteto, zmagal je v predfinal-ni vožnji, žal pa je v finalu na startu zamudil in ob tesni vožnji z A. Repičem vodil borbo za zmagovalca zadnje dirke. Odlično sta se uvrstila T. Janežič in A. Vežnaver. Izidi 8. dirke: N-60 ccm F! Bajželj - Moste, K. Senica -Sportstil, M. Gorišek - Moste ... 7. A. Damiš, 11. J.Vežnaver; A 100 ccm J: D. Rotar - Moste, L. Jurkovič - Sportstil, S.Smrdelj -Moste; ICA 100 ccm: A. Prek, D. Kerman (oba Moste), R. Jurca - Sportstil; FC 125 ccm A. Repič - Moste, F. Vajnhandl -Ptuj, D. Jerančič - Jefra,... 5. T. Janežič, 8. A. Vežnaver. Za pokal Saxo je zmagal B.Podbregar - Racing team. Naslove državnih prvakov so osvojili: Klavdija Senica, Sportstil, v razredu N-60 ccm; D. Rotar, Moste, v razredu A-100 ccm J; A. Prek v A 100 ccm; A.Repič, Moste, v razredu FC 125 ccm. Ekipno je zmagalo AMD Moste 538 točk pred AMD Lucija 295, AMD Ptuj 278. RADIOPTUJ B9.8>98.S«l04,3hHi zmm 0Í / 749-m6, tojcuia (T^HivP^O 0Í / 749-64-50, Slwma (^odu&'Ptuj) Mtorkuq ^adb&Tidiai'Ptui izključno boju; to ni športna disciplina, saj se od drugih borilnih veščin zelo razlikuje. Beseda krav maga je izraelskega izvora in pomeni totalno osebno obrambo, pri kateri je za obrambo življenja dovoljeno prav vse, tudi najbolj zahrbtni udarci, kot so brca v mednožje, prsti, zarinjeni v očesne jamice, udarec v adamovo jabolko, čelni udarci, ugrizi, lomljene prstov, skratka vse, kar je neš-portno in nam pomaga, da se napadalca čimprej in čim učinkoviteje rešimo. Pri treningu te veščine se naučimo, kako reagirati in se obvladati v nepričakovanih situacijah. Človek dobi potrebno samozavest (mimogrede izgubi tudi odvečne kilograme), da se izogne boju, saj se zelo dobro zaveda, kaj vse lahko stori napadalcu. Osnovni cilj ni boj, temveč boljše duševno in telesno počutje. Z obvladanjem vsaj ene borilne veščine postanemo samoza-vestnejši, saj se ne naučimo le dajati udarce, temveč jih znamo tudi sprejeti. Razvijemo občutek, kdaj in kako je treba dvigniti roke v bran da če se že ne izognemo udarcu, ga vsaj ublažimo, pri tem pa ohranimo jasno glavo, saj so možgani v boju prav tako pomembno orožje kot roke in noge. Ko se naučimo bojevati, lahko s tem rešimo svoje življenje ali življenje koga drugega, vendar se je pri tem pomembno zavedati, da cesta ni telovadnica. Kdor meni, da je trening borilnih veščin dovoljenje za iskanje težav, jih bo seveda našel, vendar je potrebno vedeti, da se vedno najde nekdo močnejši. Tako na primer če nas napade ropar in nam grozi s pištolo ali s čim drugim, mu je bolje izročiti denarnico in se čimprej odstraniti in ne igrati junaka. Tako je pomemben del urjenja tudi, da se naučimo, kdaj se je boju bolje izogniti. Resnici na ljubo je to najboljša rešitev v vseh primerih, vendar je zelo dobro, če se znamo postaviti zase, kadar je naše življenje v neposredni nevarnosti, kar dandanes sploh ni nobena redkost. KM se danes učijo že učenci v osnovnih šolah in je čedalje bolj priljubljena tudi zunaj Izraela. Zanjo je značilno, da je zelo preprosta, ker ni potrebno obvladati posebnih gibov, saj ti temeljijo na nagonskih reakcijah ob napadu, ki se ga je seveda bolje izogniti. Če pa že pride do njega, se s to izraelsko veščino naučimo izkoristiti nasprotnikove šibke točke in najti možnost za udarec tudi v navidez brezizhodnem položaju. Prvi korak pri KM je, da se naučimo opaziti nevarnost. Ko hodimo po ulici, moramo vedeti, kaj nas čaka. Večina ljudi hodi naokrog kot omamljena in se kar naenkrat, ne da bi se sami zavedali, znajde sredi skupine nasilnežev. Takrat je, na žalost, že prepozno za pobeg, in če ne zaleže pogovor, je potrebno eksplodirati in udariti napadalca, kamor se le da, z vso močjo in z vsem, kar imamo v tistem trenutku na voljo. Zelo učinkovita obramba je tudi plosk udarec na obe ušesi, tako bo napadalcu zaradi vakuuma ob plosku vsaj za hip zmanjkalo ravnotežje, če pa se nam udarec posreči, mu bo počil bobnič, kar pomeni, da bo popolnoma izgubil ravnotežje in nas spustil. Če pa vas nasprotnik prime od zadaj, ne upajte, da se vam bo uspelo izviti iz njegovega prijema, ampak mu mirne duše zgrabite kazalec in mu ga upognite nazaj, kot da bi hoteli, da bi se noht dotaknil zgornjega dela dlani, če pa še to ne zaleže, pa mu prst zlomite in čimprej zbežite. Namesto pesti je bolje uporabljati komolce, saj so koničasti in močni ter se ne zlomijo tako hitro kot členki. Navsezadnje je treba poudariti, da ni čarobnega udarca, s katerim bi povprečen človek lahko knockautiral nasprotnika. Kdor se drzne postaviti po robu oboroženemu roparju, podivjanemu pijancu ali kakšni skupini napadalcev, je vsaj malo neumen, če že ne nevaren zase in morda celo za svojo okolico. Vendar je včasih že prepozno, takrat pa ni treba biti naslednik kakega karate mojstra, da bi napadalcu zadali hudo bolečino, potrebno je ohraniti trezno glavo in uporabiti kakšen nešporten način samoobrambe, saj je vaše življenje odvisno od tega, kako ga boste uporabili, ampak ne pozabite: jamstva za uspeh ni! Se vedno je najboljša in najbolj športna borilna veščina "beži hitro". Ozren Blanuša PLANINSKI KOTIČEK Po Levstikovi poti v od Litije do Čateža Jesenski čas je tudi obdobje trgatve in druženja ljudi ob obiranju darov narave. Ko se sladki mošt znajde v sodih in prične vreti, že pričakujemo čas martinovega, ko bo iz mošta nastalo vino ter se bodo zvrstile prireditve in ljudski običaji, povezani s tem dogodkom. Martinovo pa je tudi čas, ko se bomo ptujski planinci podali po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Tradicionalno popotovanje bo tudi letos na Martinovo soboto. Zberemo se v soboto, 10. novembra, ob 6. uri na železniški postaji Ptuj. Preko Trojan nas bo posebni avtobus popeljal do Litije, kjer bomo pričeli pohod. Za vse, ki bi želeli nekoliko krajšo pot, bomo poskrbeli prevoz do Liberge. Pot nas bo vodila skozi Smartno na Libergo in naprej čez Moravče na Čatež. V Ptuj se bomo vrnili do 21. ure. Hrana iz nahrbtnika in na stojnicah ob poti. Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša za člane PD 2.200 tolarjev, za mlade planince 2.100 tolarjev ter nečlane PD 3.000 tolarjev. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, do torka, 6. novembra. Na svidenje na popotovanju! Vodil bo vodnik PZS Uroš Vidovič. Uroš Vidovič [portne novice MALI NOGOMET / PRIJAVA ZA OBČINSKO LIGO GORIŠNICE Športna zveza Gorišnice bo tudi letos organizirala zimsko ligo v malem nogometu. Tudi v tej sezoni bo liga štela deset ekip, prednost pri udeležbi pa imajo ekipe, ki so v njej sodelovale tudi v minuli sezoni. Če bo prijav več, bodo organizirane kvalifikacije. Igrali bodo po eno-krožnem ligaškem sistemu, to je vsak s vsakim, po en krog vsako nedeljo od 18. novembra dalje. Prve štiri ekipe se bodo uvrstile v končnico, kjer bodo odigrale še en krog, ekipam pa bo omogočeno sodelovanje v kvalifikacijah za 2. SLML. Prijavnina znaša 50.00 SIT za ekipo in 1000 SIT za registracijo posameznika v ekipi. Nagradni sklad za najuspešnejše ekipe je 200.00 SIT Zadnji rok za prijavo je 7. november. Danilo Klajnšek STRELSTVO / SD JURŠINCI USPEŠNA V LJUBLJANI SD Ljubo Šercer iz Ljubljane je bila organizator 2. kroga državne lige za mlajše mladince v streljanju z zračno pištolo. Ekipno so mladi strelci zasedli 3. mesto z nastreljanimi 998 krogi. Posamezno je pri fantih zmagal Simon Simonie (SD Juršinci) s 370 krogi, presenetil pa je Rok Pucko, ki je nastreljal 332 krogov in dokazal, da gre po stopinjah Simoniča. Pri dekletih je Nina Pavlin nastreljala 296 krogov in zasedla odlično 3. mesto. B.J. PTUJ / OLIMPIC POVABIL LEPOTICE P'^'^!! - mesto lepotic Podjetje Olimpic že vrsto let sodeluje pri pripravi deklet na lepotne izbore. Prejšnji petek so pripravili sprejem za prvo spremljevalko miss Slovenije 2001 Mihaelo Kukovec. Ob tej priložnosti so ji družbo delale tudi nekatere dosedanje lepotice, za katere so skrbeli v tem podjetju. Sprejema so se udeležile miss Slovenije 1996 Alenka Vindiš, miss Štajerske 1999 Adelina Bombek, miss Slovenije 2000 Maša Merc in kraljica Slovenije 1997 Barbara Cenčič. Lepotice Maša Merc, Alenka Vindiš, Mihaela Kukovec in Adelina Bombek v družbi zakoncev Silve in Vlada Cuša ter Zdravka Geržine. Foto: Črtomir Goznik Take pozornosti, kot so jih lepotice deležne na Ptuju, ni nikjer v Sloveniji, je povedala Maša Merc, lanska miss Slovenije in prva spremljevalka miss Stajer-ske 2000 na Ptuju. Povedala je, da je Ptuj tudi njeno mesto, čeprav živi v Mariboru. Srečanje lepotic na Ptuju bo, kot kaže, postalo tradicionalno. Vse več je tudi predlogov, da bi mesto že dosedanjim sloganom, s katerimi želi povečati svojo prepoznavnost v širšem slovenskem prostoru, dodalo še slogan Ptuj - mesto lepotic. V imenu podjeta Olimpic sta lepotice pozdravila lastnika Vlado in Silva Čuš, ki si želita sodelovanje z njimi še poglobiti, saj kot je dejala Silva Čuš, "morajo tudi ta dekleta obdržati formo". MG anc POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA SALON POHIŠTVA Spuhlja 79/a, 2250 Ptuj Tel.: 02/775-41-01, fax.: 02/779-02-51 O OB U. OBLEJI v igri sodelujejo vsi, ki bodo v tem času kupili blago v vrednosti nad 20.000 sit. (Nagradna igra poteka od 1.10.2001 do 31.12.2001) Mali oglasi storitve ZA DVORiŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. Tel.745 08 51, Prevozništvo Vladimir Petek, s.p., Sovretova pot 42, Ptuj. PREVOZI PREMOGA iz Velenja zelo ugodno, možnost plačila na čeke. Tel.: 629-10- 95. Prevozništvo Vladimir Pernek, s.p., Sed-lašek 91, Podlehnik. POPRAVILO TV aparatov, vido-rekorderjev ter druge elektronike. Servis pralnih, pomivalnih, sušilnih strojev. Storitve na domu. Elektromehanika Jurič, s.p., Borovci 56 b, tel. 755-49-61 GSM 041 631-571. SLiKOPLESKARSKA dela izvajamo kvalitetno, ugodno. Oto Kampl, s.p., Rimska pl. 11, Ptuj tel. 02 772-94-51 ali GSM 041 982-343. ODKUPi iN PRODAJA DELNiC: Perutnina, Telekom, Mercator, KK Ptuj, Atena, Infond, Probanka, Krekova, Kmečke, Triglav, NFD in vse, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Hitro izplačilo, minimalni stroški pri prodaji. Cekin, Osojnikova 3, Ptuj, tel. 02 748 14 56 (pooblaščena poslovalnica GBD, d.d., Kranj). SOBOSLiKARSTVO - PLESKARSTVO Ivan Bezjak, s.p., Vitomarci 6. Brušenje parketa, fasade, s 30-letno tradicijo. Priporočamo se! Telefon 02 757-51 -51. GSM 031 383-356. delnice po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190. ELEKTRO STORITVE Branko Kodric, s.p., Naraplje 1, Majš-perk, servisi na objektih in strojih, elektroavtomatika, elektroinštala-cije. GSM 041 617-077. KNAUF, rigips, armstrong, suhomontažna gradnja sten, stropov, mansard. GSM 041 499-579, 031 886-268. Tomales, Tomaž Lep, s.p., Glavni trg 31, 2366 Muta. SUHA GRADNJA Knauf sistem - adaptacije stanovanj, mansard, predelne stene, spuščeni stropi, suhi estrihi, vgradnja strešnih oken Velux - od ideje do izvedbe. Za informracije pokličite 02 78 83 110, GSM 041 675-972, Bojan Štumberger, s.p., Zg. Hajdina 157. iNŠTRUKCiJE iZ matematike in angleščine za osnovne in srednje šole. Tel. 041 753-321, Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj. NUMEROLOŠKA ANALIZA za vse tiste, ki bi radi spoznali svoj značaj in življenjsko pot skozi ime in priimek ter datum rojstva. GSM 041 753-321. Irena Veselič, s.p., Kraigherjeva 25, 2250 Ptuj. delo BAZA BAR, Stanko Zagoršek, s.p. Mestni Vrh 104 a, išče dekle za pomoč v strežbi, tel. 751-22-11. ZAPOSLIMO dekle (od 18 do 35 let) za delo v strežbi, Bar Picasso, Darij Predan, s.p., Jane-žovci 6, Tel. 031 800-144. ŽELITE informacijo o dobrem zaslužku, tudi z delom na vašem domu? Pokličite Infokomerc, Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenja ali GSM. 041 747 -121. Vljudno obveščamo vse paciente, obiskovalce in zaposlene v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, da je zaradi gradnje dializnega centra in fizioterapije na podro~ju bolni{nice omejen promet. Opozarjamo, da je potrebno upo{tevati prometno signalizacijo. Vsa nepravilno parkirna vozila bomo morali zaradi nemotenega poteka del odstraniti. Hvala za razumevanje! Svet OSNOVNE ŠOLE MLADIKA PTUJ ŽNiDARiČEVO NABREŽJE 1 2250 PTUJ razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. člen oz. 145. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. l. RS, št. 12/96, 23/96, 22/2000 in 64/2001). Ravnatelj bo imenovan za dobo 5 let. Začetek mandata je 1. februar 2002. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet Osnovne šole Mladika, Žnidaricevo nabrežje 1, 2250 Ptuj, s pripisom ZA RAZPIS. O izboru bodo kandidati obveščeni v zakonitem roku. SLOVENJA VAS / DAN ODPRTIH VRAT SERVISA VOZIL SCANIA "Potrebno je zagotoviti dober servis" V servisu tovornih vozil Scania v Slovenji vasi so konec prejšnjega tedna pripravili dan odprtih vrat ter javnosti predstavili dejavnost podjetja Scania Slovenija. Vozila švedskega proizvajalca znamke Scania uporabljajo tudi pri Petrolu Obiskovalce so seznanjali predvsem s ponudbo zimskih pnevmatik blagovnih znamk GoodYear, Fulda in Sava ter drugimi storitvami, ki jih ponujajo, predstavili pa tudi nekatera vozila {vedskega proizvajalca Scania. Dneva odprtih vrat se je udeležil tudi direktor prodaje Scania Slovenija Boris Krist in poudaril, da ni dovolj, ce tovornjak prodaš, treba je zagotoviti dober servis in kasneje tudi reciklažo dotrajanih vozil. V boju za vecji tržni delež, ki je trenutno 11-odstoten, si prizadevajo, da bi bile servisne storitve še boljše in bližje voznikom, zato načrtujejo odprtje svojega tretjega servisa v Sloveniji še na Primorskem. ak nepremičnine PRODAMO: Stanovanja: 1-sob. Ormoška c.; 2-sob. Gori-šnica; 2-sob. Dornava; 2,5-sob. Rimska pl.; 3-sob. Ul. 5. prekomorske pritličje; 3-sob. Rimska pl. II. etaža 3-sob. Rimska pl. IV. etaža; 3-sob. Potrčeva pritličje; 3-sob. Podlehnik; 3-sob. Majš-perk; 4,5-sob. Ul. 5. prekomorske; 3- in 4-sob. Kidričevo; Ptuj v prodaji nova stanovanja in parkirni prostori nad Šparom. Hiše: 1-druž. Brstje z večjo parcelo; 1-druž. Krčevina pri Vurbergu; atrijska Sakušak; 1/2 hiše Spo-lenakova, Ptuj; 1-druž. Ptujska Gora; nedokončana Vitomarci, nova V. grad. faza Placar; 2-druž. Ptujska Gora; starejša Mala vas - Gorišnica; atrijska Zg. Pristava; I -druž. Zagojiči, starejša Bukovci; nedokončana Cirkulane, Podgorci; 2-druž. Spuhlja, Hajdoše, 1-druž. Moškanjci, atrijska Kle-pova; mestna hiša Aškerčeva -Ptuj; Prerad itd. Prodaja vrstnih hiš Rabelčja vas. Vikendi: brunarica Krčevina pri Ptuju; Str-janci; Prerad, Hrastovec - Zavrč; Pohorje - Cirkulane. Parcele: Rogoznica; Trgovišče; Goriš-nica več parcel; dve parceli Krčevina pri Ptuju. Poslovne hiše: stan .-gost. objekt Brstje: stan.-gost.-trgovski objekt Grajena; stan.-gost. objekt Borovci; posl.-stan. Orešje; stan.-gost. objekt Nova vas pri Markovcih; Dornavska c. nedokončani lokali za mesarijo, frizerstvo, bife; Ptujske toplice apartma 55 m2 z vso opremo. Kmetije: Mala Var-nica; Lovrenc na Dravskem polju; Majski Vrh. Agencija VIKEND, BIŠ 8 B, Trnovska vas, tel. 02 757 II 01, GSM 041 955-402, Poslovni center Domino, Trstenjakova 5, Ptuj, tel. 02 748-10-13, fax 02 748-10-14. V PTUJU prodamo 2-sobno stanovanje v 3. etaži, 65 m2. Tel.02 775-58-21, GSM 041 485-734. ODDAM poslovne prostore v Kraigherjevi - pritličje. Tel. 041 753-321. ELEKTROMEHANIKA GAJSER ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseli vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznili gospodinjsklli aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56 Razpored dežurstev zobozdravnikov (ob sobotah od 8. do 12. ure) - 3. novembra: Zlatko Sok, dr. stom. ZA Gorišnica razno ODKUPUJEMO hlodovino, bukev, hrast, javor in češnja, možen odkup lesa na panju, plačilo takoj oz. po dogovoru. Tel.: 041/610-210 ali 769-1591. Grill, Vlado Medved, s.p., Dobrina 63, Žetale. CENTRALNO peč L 23 na trdo gorivo in strešno kritino eternit -novo, ugodno prodam. Tel. 041 327-202. KUPiM razne starine, tudi starinsko pohištvo. Telefon: 02 779 -50 - 11 ali 041 897 - 675, plačam takoj. PRODAM zimske gume, 4 kose, in aluplatišča 175/70-R 14-84 T in pleteno garnituro (4 stoli z mizo), tekaške smuči s čevlji in smuči s čevlji. Tel. 02 751-14.31. PEČ ZA CENTRALNO, električni štedilnik, dodatni na trdo gorivo, skrinjo, kotel za žganje, škropilnico Supra, moped štiri-brzinec in dva hrastova soda prodam. Tel. 757-37-71. 4 PLATIŠČA BMW, serija 3, in 4 zimske gume Michelin M+S 130, 175x70R14 prodam. Tel. 031 388-260. SMREKOV LES (ladijski pod, brune, opaž, late, štafle, fosne, deske) možna dostava. Tel. 041 833-781, Ivan Vidov, Kovaški Vrh 1, Oplotnica. STAREJŠO, belo, še nerabljeno spalnico, rabljen pralni stroj in belo fasadno opeko (cca 300 - 400 kosov) prodam. Tel. 745-00-34. TEDNIK Naročnina: 02/749-34-16 Tajništvo: 02/749-34-10 Mali oglasi: 02/749-34-37 Reklame: 02/749-34-15 Sentiljska c. 128 a, 2000 Maribor 1 i ^ področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S AVTO ŠOLA AI^rH organizira tečaj cestnoprometnih predpisov V ponedeljek 05.11.2001 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj - ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE - ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007. ŠTART d.o.o., CVETKOV TRG 3, PTUJ Vabljen Í ! ZOBODENT, d.o.o., zobozdravstvo, Ul. Heroja Lacka 10, Ptuj samopla~ni{ka zobna ambulanta tel.: 774 28 61 ZOBOZDRAVNIK ■ZASEBNIK dr. ZVONKO NOTESBERG Trajanova1,Ruj(ob Mariborski c.) tel.: 02 780 67 10 in popust za upokojence AGENCIJA LEA Uresničite svoje sanje, želje. Spoznajte pravega partnerja z nami. Pokli~ite 031 739-998 oz. 040/328-499 Storitev Mitra, Branislav Jurgec s.p., Titova c. 52, Sl. Bistrica, PE Partizanska 3-5, Maribor. Va{a sre~a, na{e zadovoljstvo! CENTRALNA KURJAVA VODOVOD do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857. Roletarstvo ABA Anton Arnuš, s.p. ■Maistrova 29, 2250 Ptuj «02 771-40-91,041 716-251 PE Štuki 26/a » 02 787 86 70 faks 02 787 86 71 Izdelujemo in montiramo PVC OKNA PVC VRATA SENČILA. DEMIT FASADE in druge vrste izolacijskih fasad v vseh barvnih odtenkih - barvanje fasad in napuščev - vsa druga slikopleskarska dela UGODNE CENE STORITEV. SLIKOPLESKARSTVO VOGLAR, s.p., ZABOVCI 98, tel.: 041 226-204, 02 766 90 91. ZOBNA ORDINACIJA dr. Zdenka AntonoviCa v Krapini, IVI. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po n. 0038549 372-605 NOVO! FIKSNA IN SNEMNA OR-TODONTIJA ZA OTROKE IN ODRASLE. POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA Zima ni obvezna, zimska oprema pa je! Popust na pnevmatike 15% Popust na jeklena platišča 25% Veliki popusti do 450.000 sit za nova vozila Renault Avtoservis Franc Terbnc s.p. Dornava 116/b- 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080 Delovni čas: pon.-pet.: od 6.00 do 22.00 ure sobota: od 7.00 do 15.00 ure VULKANIZERSTVO obnova avtoplaščev j KOLARIČ s.p. Prodaja novih in obnovljenih avtoplaSčev za osebna in tovorna vozila ter l