447 Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji, moč čustev ženskih likov in možnosti dialoga Values in Judaeo-Christian Sources and Traditions, the Strength of Emotions of Female Characters and the Possibilities for Dialogue Uvodnik T ema tsk a š t e vilk a Bogoslovnega vestnika, ki je pr ed v ami, prinaša bog a t o v sebi- n o , o sr ed o t o čen o n a vr ed n o t e j u d o v sk o -kr šč an ski h vi r o v i n tr ad i ci j . Pri sp e vki so nas t ali v okviru dv eh pomembn ih r azisk o v alnih pobud, ki ju v odi in k oor dinir a T e- ološk a f ak ult e t a Univ erz e v Ljubljani. Pr v a pobuda, r azisk o v alni pr ogr am P6-0262 z naslo v om „ V r ednot e v judo v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “ (2 0 2 2 –2 0 2 7 ), in dr ug a, r azisk o v alni pr oje k t J 6 -5 0 2 1 2 z naslo v om „M oč č us t e v in s t a tus ž e nskih lik o v v r azličnih lit er arnih ž anrih St ar e z a v e z e “ (2023–2026), pot e- k a t a pod v ods tv om Ir ene A v senik Naber g oj v okviru Ja vne ag encije z a r azisk o v alno in ino v acijsk o deja vnos t R epublik e Slo v enije (ARIS) in Univ erz e v Ljubljani. V sebinsk e t emelje r azisk o v alneg a pr ogr ama P6-0262 je Ir ena A v senik Naber g oj z asno v ala le t a 2016, k o je s pr e v z emom v odenja pr ogr amsk e sk upine pr eno vila pr ejšnji pr ogr am „ Judo v sk o-kr šč anski viri in r az se žnos ti pr a vičnos ti“ (pr ejšnji v od- ja Jo ž e K r ašo v ec ) t er g a obog a tila z no vim poudark om na dot lej pog os t o spr egle - dani in pr emalo r azisk ani t emi – vr ednot ah v judo v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji t er njiho vih mo žnos tih z a medk ulturni in medr eligijski dialog. S t em je odprla no v o r azisk o v alno pogla vje, ki se osr edot oč a na pr eseg anje meja med r azličnimi v er ski- mi in k ulturnimi tr adicijami, s posebnim poudark om na univ erz alnih vr ednot ah, ki po v e z ujejo člo v eš tv o. Pr ogr am ne le pr eučuje z g odo vinski in k ulturni vpliv t eh vr ednot, t em v eč tudi os v e tljuje njiho v pomen z a sodobne izziv e, k ot so so žitje, e tični dialog in globalna po v e z anos t. Na t ej osno vi je z asno v ala tudi r azisk o v alni pr ojek t J6-50212, v k a t er em je izpo- s t a vila dotlej z apos t a vljeno vlog o čus t e v v S v e t em pismu in tr adiciji. Pr ojek t, ki g a je ž e le t a 2018 oblik o v ala k ot bila t er alno r azisk o v alno inicia tiv o in se je z ačel iz v a- ja ti le t a 2023, odpir a nov a in t er disciplinarna ob z orja. Pr eučev anje čus t ev in ž enskih lik ov v S v e t em pismu r azkriv a neiz črpno bog as tv o s v e t opisemskih vsebin in njihov e RAZPRAVE NA TEMO / ARTICLES ON THE TOPIC 448 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 z g odo vinsk e t er lit er arne odme v e v r azličnih k ulturnih in družbenih k on t ek s tih. S t em ne gr adi le mos t o v med r azisk o v alnimi podr očji, t em v eč tudi poglablja r az u- me v anje člo v eških izk ušenj, izr až enih sk o zi čus tv a in lit er arne podobe, k ar dopol - njuje t emeljno usmerit e v pr ogr ama P6-0262 v r azisk o v anje univ erz alnih vr ednot. Obe r azisk o v alni pobudi os v e tljuje t a ključna vpr ašanja t eološ k eg a in lit er arne- g a r azisk o v anja t er t emeljit a na in t er disciplinarnem pris t opu, ki vključuje t eološk e, an tr opološk e, r eligiološk e, lit er arne, z g odo vinsk e, pr a vne, p sihološk e in drug e r az- se žnos ti. S poudark om na dialogu med r azličnimi disciplinami omog oč a t a celos tno r azisk ov anje obr a vna v anih t em t er ponuja t a poglobljen vpogled v k omplek sno dediščino judo v sk o-kr šč anskih vir o v in tr adicij, hkr a ti pa odpir a t a pr os t or z a so- dobne in t erpr e t acije in mo žnos ti dialog a v globalnem k on t ek s tu. S v e t o pi smo , osr ednji t emelj ju do v sk o-kr šč ansk e dediščine, pr eds t a vlja neiz čr- pe n z a k la d m odr os ti, sa j se v nje m pr e ple t a jo br e z č a sni e tič ni na uk i z na jg lobljim i r az se žnos tmi člo v ešk e duše vnos ti. V r ednot e, k ot so pr a vičnos t, ljube z en, spoš t o- v anje in usmiljenje, izhajajo iz s v e t opisemskih z apo v edi in pripo v edi, v endar se r esnično udejanjajo in z aživijo v k onkr e tnem življenju – v dejanjih, odnosih, no- tr anjih bojih in iskr enem isk anju smisla. Njiho v o polnos t r azkriv ajo globok a ču- s tv ena do živ e tja, ki jih pr ebujajo molit e v , k esanje, sla vljenje, upanje t er z a v e z anos t so ču tj u i n o d g o v o rn o s ti d o so čl o v ek a. T e vr ed n o t e p r eseg ajo b esed e i n se o b l i k u - jejo v izk ušnjah ljube zni, odpušč anja in skrbi z a drug e. Dese t z apo v edi ne pr eds t a- vlja z g olj mor alneg a t emelja, t em v eč pr edv sem po v abilo k življenju, v k a t er em s t a z v es t oba Bogu in skrb z a bližnjeg a globok o pr eple t eni. Njiho v vpliv se ur esničuje v v sak odne vnih dejanjih ljube zni in sočutja. P onižnos t in odpušč anje se z ar es ur e- sničuje t a pr a v v odnosih – v sr eč anju z bližnjim, v isk anju spr a v e t er v tr enutkih, k o člo v e k sledi Bo žjemu v ods tvu. T ak o se z apo v edi pr eobr až ajo v živ o izk ušnjo , ki v odi k notr anjemu miru, globljemu r az ume v anju sebe in usklajenos ti z Bo žjo v oljo. Čus tv a v S v e t em pismu niso le tihi spr emlje v alci člo v ek o v eg a odnosa z Bog om, t em v eč ključno or odje r az ode tja – sk o znje se r azkriv a t a t ak o Bo žja bližina k ot člo - v ek o v o isk anje s v e t os ti. V eselje ob s tv arjenju odse v a lepot o in harmonijo Bo žjeg a načrt a, ž alos t ob gr ehu r azkriv a globino Bo žje ljube zni in hr epenenja po obno vitvi odnosa, g or ečnos t pr er ok o v prič a o nepr emagljivi sili r esnice, tiha molit e v v erni- k o v pa odpir a sr ce z a dotik Bo žje milos ti. Na čus tv eni r a vni člo v ek do življa bližino B og a – v h v a le ž nos ti, k e sanju, sla v lje nju in z a upa nju. V r e dnot e , k ot so pr a v ič nos t , usmiljenje, z v es t oba in ljube z en, pa t e čus tv ene izk ušnje pr eoblik ujejo v k onkr e tna dejanja in odno se, sk o zi k a t er e se člo v ek o v o življenje usmerja k dobr emu. Čus tv a in vr ednot e sk upaj oblik ujejo celos t en odziv , ki pr eseg a misel in čut enje t er se k až e v v sak od ne vnem življenju – v odločitv ah, skrbi z a drug e in isk anju pr a vičnos ti t er miru. Čepr a v s v e t opisemsk o spor očilo posebej nag o v arja v erujoče, se njeg o v a moč k až e tudi k ot univ erz alno po v abilo k r azmislek u o osno vnih e tičnih vpr ašanjih in člo v ešk em dos t ojans tvu. T udi tis ti, ki ne po znajo Bog a ali se ne iden tificir ajo z v er o , lahk o v s v e t opis emskih vr ednot ah pr epo znajo smernice z a bo lj pr a vičen in soču- 449 U v odnik t en s v e t. Ljube z en, odpušč anje in pr a vičnos t imajo globok od me v , ki pr eseg a r eli- gio zni okvir in nag ov arja osnovno člov ešk o hr epenenje po dobr em življenju in p o v e z an o s ti z d ru gi mi . Je z u so v a p o v ab i l a k l ju b e zn i , skrb i z a u b o g e i n o d p u šč an ju odse v ajo najvišje ideale, ki so v tk ani v srž kr šč ansk eg a življenja. Sk o zi s t ole tja je S v e t o pi smo ob lik o v alo v er sk o pr ak so t er k ulturne in mor alne smernice, ki pr ese- g ajo č aso v ne in pr os t or sk e me je . N je g o v a univ e r z alna spor očila o pr a v ičnos ti, lju- be zni in sočutju os t ajajo tr den s t eber tudi v hitr o spr eminjajočem se s v e tu. S v e t o pismo nag o v arja globine člo v ek o v e duše, v abi nas k dialogu in r az ume v anju t er nas usmerja na pot, na k a t eri vr ednot e o živijo , pos t anejo r esničnos t in člo v ek u podarjajo življenje, pr e ž e t o z namenom in smislom. Sodela v ci pri pripr a vi t e t ema tsk e š t e vilk e smo oblik o v ali 16 iz virnih prispe vk o v , k i na r azlične načine os v e tljuje jo in pog labljajo naše r az um e v anje S v e t e g a pism a k ot t emeljneg a v odnik a z a mor alno življenje in dialog med tr adicijami. P oleg 14 člano v r azisk o v alneg a pr ogr ama in pr ojek t a z ma tične T eološk e f ak ult e t e UL s t a k us tv arjanju t ema tsk e š t e vilk e pomembno prispe v ala tudi sodela v c a pr ojek t a J6- 50212, ki prihaja t a z Inš titut a z a k ulturno z g odo vino ZR C S AZU . T o medins titucio- nalno sodelov anje z ag ot a vlja siner gijo , ki kr epi r azisk ov alne dose žk e in odpir a nov e mo žnos ti z a nadaljnje sodelo v anje. S po v e z o v anjem znans tv enih in r azisk o v alnih p ri z ad e v an j , ki p r eseg aj o mej e p o same zn i h u s t an o v , sp o d b u ja i n t er d i sci p l i n arn e pris t ope in omog oč a bog a t ejše vpoglede v k omplek sna vpr ašanja, k ot so po v e z o- v anje lit er arnih in t eoloških tr adicij, r azisk ov anje pomena duhovnos ti t er čus tv enih in simbolnih r az se žnos ti, ki oblik ujejo člov ek ov o izk ušnjo v er e in k ulturne dediščine. V o sr čj u v seh p ri sp e vk o v v o kvi ru o b eh r azi sk o v al n i h sk u p i n j e S v e t o p i smo , t e- meljni judo v sk o-kr šč anski vir , ki Judom in kris tjanom služi k ot osr ednji v odnik na v seh po dr očjih v er sk eg a življenja, k ultur e in v z g oje. S v e t o pism o ni le globok o r e- ligio zno besedilo , t em v eč vrhunsk a lit er arna mojs tr o vina, ki z bog a t o r e t orično oblik o v anos tjo , slog o vno do vr šenos tjo t er pr eple t om simbolo v , me t a f or in r azlič - nih lit er arnih ž anr o v na v dihuje neš t e t e g ener acije. Hkr a ti pa pr eds t a vlja tudi tr dno mor alno izhodišče, ki je sk o zi s t ole tja oblik o v alo vr ednot e civiliz acij in na v diho v a- lo v eč g ener acij , k ot jih je mog oče pr eš t e ti. Pr a v z a t o je tudi t emeljni vir v seh po- dr očij t eoloških znanos ti in s s v ojimi pripo v edmi, poe zijo , z ak oni, pr er oškimi vizi- jami in modr os tno lit er a tur o pr eds t a vlja neiz črpen vir na v diha z a t eološk o r azisk o- v anje in dialog med r azličnimi tr adicijami. Prispe vki, zbr ani v t ej t ema tski š t e vilki, izhajajo iz š tudija S v e t eg a pisma ali v zpo- s t a vl j aj o r azmerj e d o n j eg a. V sr ed i š ču o b r a vn a v e a v t o rj e v i n a v t o ri c so vr ed n o t e, čus tv a in dialog , ki jih S v e t o pismo na izjemen način os v e tljuje in r az ode v a. Dese t z apo v edi, ki jih je Mojz es pr ejel na Sinaju, pr eds t a vlja jedr o mor alneg a nauk a St a- r e z a v e z e (2 Mz 20,1-17). Pr v e z apov edi nas po ziv ajo k z v es t obi in spoš t ov anju Bog a: »Ne imej drugih bog o v poleg mene« (20,3) in »P omni, da boš pos v eče v al sobotni dan!« (20,8). T e z apo v edi poudarjajo pomen člo v ek o v e po v e z anos ti z Bo- g om, k ar je t emelj z a pr a vičen in ur ejen odnos do sočlo v ek a. Pr eos t ale z apo v edi, k ot so »Ne ubijaj« (20,13), »Ne kr adi« (20,15) in »Ne prič aj po kriv em« (20,16), 450 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 ut emeljujejo vr ednot e spoš t ov anja življenja, poš t enos ti in r esnic oljubnos ti. T e vr ednot e oblik ujejo sk upnos ti, ki t emeljijo na medsebojnem z aupanju in pr a vič- nos ti. K ris tus v No vi z a v e zi nadgr adi z apo v edi z duhom ljube zni in milos ti. K o g a vpr a- šajo , k a t er a z apo v ed je najv ečja, odg o v ori: »Ljubi Gospoda, s v ojeg a Bog a, z v sem sr cem, z v so dušo in z v sem mišljenjem« (Mt 22,37) in »Ljubi s v ojeg a bližnjeg a k ak or same g a se be « (22, 39). S t e m po v z ame bis tv o pos t a v e in pr e r ok o v t e r ljube - z en pos t a vi k ot t emelj v seg a mor alneg a delo v anja. V g o v oru na g ori (5–7) K ris tus r azkri v a gl o b l j i p o men e tičn i h z ap o v ed i . P o u d arj a vr ed n o t e, k o t so mi l o s t i n p o n i- žnos t: »Blag or ubogim v duhu, k ajti njiho v o je nebešk o kr aljes tv o« (5,3), t er soču- tje in odpušč anje: »Blag or usmiljenim, k ajti usmiljenje bodo dosegli« (5,7). Zgled ne se bične ljube zni najde mo tudi v nje g o v ih be se dah: »N ihče nima v e čje ljube zni, k ak or je t a, da k do dá s v oje živ lje nje z a s v oje pr ija t e lje « (J n 1 5 , 1 3 ). K r is t uso v nauk poudarja, da so vr ednot e milos ti, ponižnos ti, sočutja in nesebičnos ti ključne z a oblik o v anje člo v ek o v e notr anje drž e in medčlo v eških odnoso v . Spodbuja nas, da sp r ejemamo d ru g e kl ju b n ji h o vi m p o man jkl ji v o s tim, t ak o k o t Bo g sp r ejema n as. P onižnos t nas os v obaja pr e v z e tnos ti in odpir a sr ce z a r esnic o t er sočutje do trplje- nja dr ug ih. N e se bič nos t na s spodbuja , da v sr e dišč e s v oje g a de lo v a nja pos t a v im o dobr obit drugih, k ar v odi h globlji pov e z anos ti in notr anjemu miru. Osr ednje mes t o med vr ednot ami pripada ljube zni. Apos t ol P a v el v s v ojem Hv a- lospe vu ljube zni pr a vi: »Ljube z en je potrpe žljiv a, dobr otljiv a, ljube z en ni ne v oščlji- v a, se ne ponaša, se ne napihuje, ni br e z ob zirna, ne išče s v ojeg a, se ne pus ti r az- dr ažiti, ne misli hudeg a« (1 K or 13,4-5). T o je ljube z en, ki pr eseg a po vr šinsk a ali be žna čus tv a in se ur esničuje v dejanjih prijaznos ti, sočutja, nesebičnos ti, pr a vič- nos ti in odpušč anja. Judovsk o-kr šč ansk e vr ednot e imajo ž e s t ole tja pomembno vlog o pri oblik ov anju mor alneg a okvir a v ernik o v . Me dt em k o se s v e t ok oli nas hitr o spr eminja, pomen t eh vr ednot os t aja v edno enak o tr den. Načela ljube zni in spoš t o v anja drugih nam la hk o pom ag ajo pr i uč ink o v it e jše m sode lo v anju z ljudm i r a zlič nih o z adij in pr e pr i- č anj, zmanjšujejo k on flik t e in po v ečujejo r az ume v anje. Sodobnemu člo v ek u lahk o pomag ajo pr emos titi sebičnos t in odtujenos t, ki pog os t o pr e v e v a t a sodobno druž- bo. V v sak danjem življenju se udejanjajo v pr epr os tih dejanjih: prijazna beseda, pomoč potr ebnemu, odpušč anje krivic in r az ume v anje z a drug ačnos t. K r šč ansk e vr ed n o t e sp o d b u j aj o o seb n o r as t i n samo r e fl ek si jo . S sp o d b u j an jem čl o v ek a, d a se osr edot oči na ponižnos t, odpušč anje in in t egrit e t o , t e vr ednot e ljudem poma- g ajo živ e ti življenje, ki ima namen in smisel. S v e t o pismo v t em smi slu ni le mor al - na knjig a, t em v eč vir osebne pr eobr azbe, ki nas v odi k življenju v skladu z Bo žjo v oljo in k us tv arjanju s v e t a, v k a t er em vlada t a pr a vičnos t in mir . Raz vr s tit e v p ri sp e vk o v v t ej t ema tski š t e vi l ki sl ed i č aso vn emu z ap o r ed ju vi r o v od an tik e do sodobnos ti, k ar br alcu ponuja celovit vpogled v bog a t o dediščino judo v sk o-kr šč anskih vr ednot. Razisk o v alni f ok us seg a od s t ar o z a v e znih z g odb do sodobnih in t erpr e t acij s v e t opisemskih spor očil, pri čemer se r azkriv a t a t ak o z g o- 451 U v odnik dovinsk a globina t eh vsebin k ot tudi njihov a ak tualnos t z a sodobno družbo. Čepr a v prispe vki os v e tljujejo le nek a t er e vidik e neiz črpneg a bog as tv a judo v sk o-kr šč anskih vir o v in tr adicij, jasno r azkriv ajo daljnose ž en in k on tinuir an vpliv S v e t eg a pisma, ki sk o zi r azlična obdobja pr ehaja v znanos t, ume tnos t, k ultur o in družbo. Br alec je po v abljen, da poglobi s v oje r az ume v anje s v e t opisemsk eg a izr očila t er odkrije njeg o v o br e z č asno moč in na v dih z a sooč anje z izzivi sodobneg a s v e t a. Šes tnajs t znans tv enih člank o v pokriv a t emeljna podr očja bibličnih vir o v , po-s v e t opisemskih judo v skih in kr šč anskih vir o v , cerkv ene z g odo vine, dogma tik e , litur gik e in cerkv e- neg a pr a v a. Ma tjaž Celar c obr a vna v a lik R ebek e v Pr vi Mojz eso vi knjigi, zlas ti v Jak obo v em ci kl u (1 Mz 24‒27) i n v P a vl o v em Pi smu Ri ml jan om (pogl . 9). Anal i z a se osr edot o- č a na »R e be k ino k ar ak t e r iz ac ijo in nje n e dins tv e ni odnos z Bog om « v pr e ple t anju m e d B o žjo suv e r e nos t jo in č lo v e šk im de lo v anje m . A v t or v s v oje m č lank u pouda r- ja ključno vlog o R ebek e v s v e t opisemski pripov edi, v k a t eri R ebek a, kljub s v oji k ulturni mar ginaliz aciji, deja vno ur esničuje Bo žji načrt o pr enosu Abr ahamo v eg a blag oslo v a pr ek s v ojeg a sina Jak oba. S podr obno analiz o pripo v edne s truk tur e in znač ajsk e gr adn je a v t or prik až e njeno odločnos t in njeno t esno po v e z anos t z Bo- g om. R ebekina z a v e z anos t višjemu poslans tvu nam r azkriv a pomen z aupanja v ne vidni načrt in poudarja vr ednot o poguma, da ak tivno sodelujemo v njeg o v em izpolnje v anju, tudi če t o pomeni tv eg anje ali odpo v ed. Člane k Ir e ne A v se nik N abe r g oj „ Čude žne poti do ma t e r ins tv a: T r ans f or macija Haninih molit e v (1 Sam 1–2) v Marijini h v alnici (Lk 1,46–55), apokrifu Liber An- tiquitatum Biblicarum in Targumu“ prerokov r azkriv a globok o duho vnos t ž enskih lik o v v S v e t em pismu, k a t erih molitv e odse v ajo moč v er e sr edi s tisk. Hanina mo- lit ev in Marijin Magnificat z družuje t a ponižnos t in v z višenos t, k o pov z diguje t a odrinjene in r azkriv a t a pr aznino mog očnih. Hanina z g odba pr epričljiv o r azkriv a, da Bo žja milos t pr eseg a člo v ešk o logik o , Marijina h v alnic a pa v s v oji pr epr os t os ti odse v a globok o z aupanje. Razkriv a, k ak o Bog pog os t o izber e šibk e in odrinjene, d a r azkri j e s v o j o mo č i n u r esn i či o d r ešen j sk e n ačrt e. Ner o d o vi tn o s t, k o t j o d o ži- vljajo Hana, R ebek a in Rahela, pos t ane simbol univ erz alneg a hr epenenja po izpol - nitvi, ki pr eseg a bolečino družbene izključenos ti. Pr a v v t ej krhk os ti se njiho v a v er a izk až e z a odločilno – t am, kjer člo v ešk a logik a ne najde poti, v er a odpr e vr a t a Bo ž- jemu delo v anju. V apokrifnem Liber Antiquitatum Biblicarum Hanina z g odba z a- ž ari k ot šir ša odr ešenjsk a vizija, v k a t eri njena v er a pos t ane simbol neuklonljiv e m oč i, k i pr e se g a dr už be ne m e je , Targum prerokov pa Ha nino m olit e v pr e oblik uje v apok alip tični spe v , ki poudarj a Bo žjo sodbo in usmiljenje. Sk o zi Hanino in Mari- jino molit e v se r azkriv a spor očilo , da je pr a v v globinah r anljiv os ti moč v er e tis t a, ki odpir a pot Bo žji milos ti in odr ešenju. Članek Marie Carmele P almisano o Abig ájili v lit er arnem k on t ek s tu 1 Sam 25 analizir a vlog o Abig ájile k ot modr e ž ensk e, ki posr eduje v k on flik tu med Da vidom i n Nabal om t er spodbuja dial og čus t e v v skladu z judo v sk o-kr šč anski mi vr ednot a- mi. P oudarja, k ak o Abig ájila s s v ojo modr os tjo , odg ov ornos tjo in v er o pr epr eči Da vido v o mašče v alno je z o t er g a v odi k z aupanju v Bo žjo pr a vičnos t. A v t oric a r az- 452 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 isk uje je zik o vne in simbolične vidik e s t ar o z a v e zneg a besedila, pri čemer čus tv a, k ot so je z a, sočutje in drug a, in t erpr e tir a k ot ključna z a r az ume v anje medsebojnih odnoso v . Prispe v ek t emelji na hebr ejsk em iz virnik u in vključuje tudi sodobne pr e- v ode, k ar omog oč a poglobljeno r az ume v anje v er sk e in an tr opološk e dediščine. Članek izpos t a vlja pomen ž ensk eg a lik a z a kr epit e v vr ednot, k ot so pr a vičnos t, spr a v a in mir , v duhu dialog a med tr adicijo in sodobnos tjo. Članek Iv ana Pla t o vnjak a „ Čus tv a ž alo v anja pri s t ar o z a v e znih ž ensk ah po smrti bližnje osebe “ pr eučuje čus tv a ž ensk v St ari z a v e zi ob iz gubi bližnjih in njihov o vlog o v judo v sk o-kr šč anski tr adiciji. A v t or obr a vna v a fizične in duho vne izr az e ž a- lo v anja, k ot so tr g anje oblačil, lamen t acije in ponižnos t, ki od se v ajo k ulturno glo- bino in v er sk o občutljiv os t t eh pr ak s. P oudarja, da s t ar o z a v e zni opisi ž alov anja vključujejo univ erz alna čus tv a, k ot so ž alos t, je z a, t esnoba in kriv da, t er omog o- č ajo dialog med individualnimi in sk upnos tnimi izr azi iz gube. Primeri, k ot so z g od- be o Raheli, Naomi, Juditi in Ricpi, os v e tljujejo k omplek snos t ž enskih čus t e v t er njiho v o po v e z a v o z v er o in vr ednot ami. Prispe v ek izpos t a vlja pomen lamen t acij k ot sr eds tv a z a izr až anje čus t e v in isk anje duho vne t olažbe t er po v e z uje bog a t o simbolik o in rituale ž alo v anja z globokim an tr opološk o-t eološkim spor očilom, ki pr ese g a k ulturne in č aso vne meje. A v t or spodbuja sodobno r e fle k sijo o vr ednos ti t eh s t ar oda vnih pr ak s z a r az ume v anje in ob vlado v anje čus t e v v današnjem č asu. Jo ž e K r ašov ec v člank u „P ot do nov eg a k a t olišk eg a pr ev oda S v et eg a pisma (2024) med t eorijo in pr ak so“ obr a vna v a r azlične izziv e, s k a t erimi se sr ečujejo v si pr e v ajalci S v e t eg a pisma iz iz virnih je zik o v . P ogla vitni izziv z a v sak k omen tir an pr e- v od S v e t eg a pisma so pr oblemi t ek s tne kritik e iz virneg a besedila v hebr ejščini, ar amejščini in gr ščini. Drugi z ah t e vni izziv je dv a tisočle tna tr adicija hermene v tik e i n sp eci fi čn e p o tr eb e so d o b n e sp l o šn e i n b i b l i čn e zn an o s ti. T r e tj i p o memb n i i zzi v j e r az v o j p r e v o d n eg a j e zi k a, ki j e v ed n o b o g a t ej ši s fi l o l o ški mi š tu d i j ami , kn j i ž e v- nos tjo in lit er arno kritik o. No vi pr e v od sledi načelu t očneg a pr e v oda po iz virnik u na je zik o vni, sem an tični in lit er arni r a vni, glede osno vne s truk tur e besedil in r az- členitv e z vmesnimi naslo vi pa se drži s v e t o vno r az širjene fr anc osk e La Bible de Jérusalem (BJ) iz le t a 2000. Naš no vi, ur adni pr e v od S v e t eg a pisma kljub t emu ne ukinja pr ejšnjeg a, ek umensk eg a, ampak g a v v seh bis tv enih pos t a vk ah dopolnju - je. A v t or posebej izpos t a vlja vr ednot e duho vnos ti in spoš t o v anja tr adicije v dialo - gu z ak tualnimi potr ebami litur gije in ak ademsk eg a pr euče v anja. Čus tv ena globi - na in simbolik a besedil, k ot so me t a f or e in par alelizmi, pomembno prispe v a t a k r az ume v anju spor očila S v e t eg a pisma. No vi slo v enski pr e v od iz le t a 2024, ki sledi z gledu fr anc osk e La Bible de Jérusalem, je z asno v an k ot mos t med iz virnimi s v e- t opisemskimi besedili in sodobno je zik ovno t er k ulturno r ealnos tjo t er prinaša bog a t o lit er arno in k ulturno dediščino v sodobni slo v enski pr os t or . Članek Jana Dominik a Bog a t aja „Samor epr e z en t acije in iden tit e t a z g odnjekr- šč ansk ih a v t or ic v pr izm i s t ar o z a v e znih lik o v “ pr e uč uje , k ak o so z g odnje k r šč ansk e a vt orice s pomočjo s t ar o z a v e znih z g odb in lik ov oblik ov ale s v ojo iden tit e t o t er izr až ale duho vno poglobljenos t in dialog z judo v sk o-kr šč anskimi tr adicijami. P er- pe tua v s v ojem dne vnik u (Trpljenje sv. Perpetue in Felicite, 203) s pomočjo sim- bolik e, k ot je vizija zmag e nad zmajem, v zpos t a vi podobo nov e E v e in Marije. 453 Uvodnik Pr oba Be titia F alt onia v pesnitv i De laudibus Christi (362) sk o zi v erzifik acijo biblij - ski h z g o d b p o u d arj a d u h o vn o vl o g o E v e i n Mari j e v o d r ešen jski z g o d o vi n i . E g eri ja v Potopisu (Itinerarium Egeriae, 381–384) sk o zi r omanje po s v e tih kr ajih s t ar o z a- v e znih oč akinj, k ot so R ebek a, Sar a in Rahela, prik az uje enak opr a vnos t ž enskih lik o v v s v e t opisemskih pripo v edih. E v dokija v Homerocentones (444–460) s po- močjo v erz o v iz Homerja r ein t erpr e tir a z g odbo o s tv arjenju, padcu in posledic ah gr eh a, p ri čemer ž en ski l i ki oh r anjajo d os t ojan s tv o i n so ču tje. Nji h o v a d el a p ou- darjajo vr ednot e duho vnos ti, enak opr a vnos ti in z v es t obe iz v oru, hkr a ti pa izpo- s t a vljajo čus tv e no moč t er k ult urno us tv arjalnos t ž ensk. A v t or r azkriv a, da t a be- sedila ne le os v e tljujejo duho vni in k ulturni polo ž aj z g odnjekr šč anskih ž ensk, am- pak tudi spodbujajo isk anje r a vnot e žja med spoš t ov anjem dediščine pr et eklih vr ednot, pr ak s in k ulturnih okvirje v t er priz ade v anjem z a vključe v anje sodobnih načel enak os ti, pr a vičnos ti in člo v ek o vih pr a vic. Jane z F erk olj v prispe vk u „Živ o upanje “ r azisk uje t emeljno vlog o kr šč ansk eg a upanja k ot t eološk e kr epos ti, ki pr eseg a z g olj člo v ešk a prič ak o v anja in se r az ode v a k ot po v e z a v a med v er o in ljube znijo (Rim 5,5). S pomočjo s v e t opisemskih vir o v (npr . P s 16, Jn 14,6), Katekizma katoliške Cerkve (1993) in lit er arnih prispe vk o v , k ot so dela Charlesa P éguyja (2012), os v e tljuje kr šč ansk o upanje k ot življenjsk o moč, z asidr ano v K ris tuso v em v s t ajenju (1 P t 1,3). P oudar ek prispe vk a je na dia- logu me d judo v sk o in kr šč ansk o tr adicijo t er na pomembnos ti molitv e, ki člo v ek a v odi v notr anje očiščenje in sr e če v anje z Bo žjim pr ese žnim. Upanje, k ot g a pr ed- s t a vi a v t or , ni beg od s v e t a, ampak deja vno priče v anje v življenju, ki pr eseg a smrt in utrjuje v er o v v ečno življenje. T o upanje ne osr amoti, »k er je Bo žja ljube z en izlit a v naša sr c a po S v e t em Duhu, ki nam je bil dan« (Rim 5,5). Aljaž K r ajnc se v člank u „ Jo ž e f in P otif arje v a ž ena v po znoan tičnem judo v sk em in k r šč ansk e m slo v s tv u v se mitsk ih je zik ih “ dotik a r azisk o v anja t e me z ape lje v anja v pripo v edih o Jo ž e fu in P otif arki. Pr eučuje z g odbo Jo ž e f a in P otif arje v e ž ene z vi- dik a iz v enk anon ičnih motiv o v v judo v ski in kr šč anski tr adiciji (2.–7. s t ole tje). P o- seben poudar ek daje por o znos ti meja med r eligijami pri pr enosu motiv o v in r a- z v oju unik a tnih elemen t o v zno tr aj posame zne tr adicije. Ug ot a vlja, da se nek a t eri motivi specifično poja vljajo le v judo v skih besedilih, medt em k o kr šč ansk a dela r az vijajo r az širjene z g odbe o usodi P otif arje v e ž ene po Jo ž e f o v em v zponu. Gr eg or P obe žin v s v ojem člank u analizir a v z or ce kljubo v anja in čus tv o v anja v Prudencije v em „Mučenišk em v encu“, pri čemer izpos t a vlja spoj klasičnih pog an- skih me tričnih oblik s kr šč ansk o v sebino. V sr edišču so podr obni opisi trpljenja kr šč anskih mučence v , ki z juna šk o v z držljiv os tjo in r ados tjo izk az ujejo s v ojo v er o , obenem pa r az g aljajo nemoč njiho vih mučit elje v . P oudar ek je na emocionalni di- namiki – od s tr ahu, bolečine in zmedenos ti do spok ojneg a spr ejetja smrti k ot zmag e –, k ar pesnišk o nadgr adi Prudencije v a r e t orična in lit er arna spr e tnos t. Pri- spe v ek r azkriv a pr edvidljiv o z gr adbo himn, v k a t eri pr oces mučeniš tv a sledi v z or- cu: ob t o žba, mučenje, smrt in zmag a duha nad t elesno bolečino. Prudencije v o delo deluje k ot lit er arni mos t med kr šč anskimi vr ednot ami in es t e tskimi s t andar- di an tične knjiž e vnos ti, pri čem er pr eseg a z g olj nar acijo in pr epričuje z močjo ču- s t e v t er simbolik e. Izbr ani v erzi pov z digujejo fizične r ane mučence v k ot simbol 454 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 njiho v e duho vne zmag e in po v e z anos ti s K ris tuso vim trpljenjem. K ri, pr elit a v ime- nu v er e, pos t ane viz ualna in simbolna izja v a o v ztr ajnos ti v pr eprič anju, pri čemer se t elesna bolečina spr eminja v sla vljenje. Prudencij s t em ne le es t e tizir a trpljenje, t em v eč g a pos t a vlja v sr edišče kr šč ansk e t eologije k ot izr az pr eobr azbe – z emelj- sk o t elo pos t ane bo žje znamenje, smrt pa z ače t ek no v eg a življenja. Ne ž a Z ajc v s v ojem člank u analizir a t eološki in lit er arni pomen molitv ene pr ak se s v e t eg a Mak sima Grk a (ok. 146 9–1556), s posebnim poudark om na njeg o vi Mo- litvi k Božji Materi. A v t oric a izpos t a vi Mak simo v o osebno spo k ornišk o drž o , ki se pr ek in t enzivneg a molitv eneg a dialog a z Bo žjo Ma t erjo odr až a k ot t esna po v e z a v a med čl o v ešk o š i b k o s tj o i n b o ž an s k o či s t o s tj o . Mo l i t e v t emel j i n a s v e t o p i s ems ki h in pa tris tičnih tr adicijah in je obog a t ena z biz an tinsk o litur gijo in mis tik o , pri čemer je Marija prik az ana k ot edins tv ena posr ednic a med v erniki in Bogom. Ključne t eme, k ot so čis t os t, v er a in ljub e z en, odr až ajo Mak simo v o z a v edanje o člo v ek o vi gr ešnos ti, hkr a ti pa poudarjajo mo žnos t odr ešenja pr ek molitv ene in t er ak cije z Bo žjo Ma t erjo. Prispe v ek pok až e, da je Mak sim Grk s v ojo osebno duho vno izk u- šnjo oblik o v al v univ erz alno cerkv eno molitv eno pr ak so , ki pr eseg a individualne meje in nasla vlja šir šo sk upnos t v ernik o v . V izbr anih v erzih Mak sim Grk poudari osr ednjo vlog o Bo žje Ma t er e k ot čis t os ti, ki pr eseg a člo v ešk o nar a v o in je dos t o- pna le pr ek milos ti t er molitv ene pripr ošnje. Izr az ‚nesnovna čis t os t‘ nak azuje tr an s cen d en c o , ki j e čl o v eš k emu r az u mu n ed o u ml j i v a, a v seen o d o segl j i v a sk o zi iskr eno k esanje in z aupanje v Marijino posr edo v anje. Mak sim v s v oji molitvi pr e- ple t a ponižnos t, z a v edanje s v oje las tne gr ešnos ti in v er o v bo ž ansk o usmiljenje, pri čemer pos t a vlja Bo žjo Ma t er k ot mos t med člo v ek o v o gr ešnos tjo in bo ž ansk o popolnos tjo. T o izpos t a vi njen pomen ne le v t eološk em smislu, t em v eč tudi v v sak danji duho vni pr ak si. Članek Sla vk a K r ajnc a se osr edot oč a na litur gično pr eno v o , ki jo je spodbudil Drugi v a tik anski cerkv eni zbor (1962–1965) in ki t emelji na v ečdese tle tnem litur - gičnem gibanju, globok o z ak or eninjenem v judo v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji. T a pr eno v a ni z g olj t ehnična spr ememba bog oslužnih pr ak s, t em v eč globok pr emik v duho vnos ti, ki zno v a odkriv a osr ednjo vlog o z akr amen t o v , zlas ti e vharis tije, k ot »vir a in vrhunc a kr šč ansk eg a življenja«. Ključni mejnik je bila iz daja Rimsk eg a obr e- dnik a v slo v ensk em je zik u le t a 1932, ki je simbolizir ala priz ade v anje z a bolj r az u- mljiv o in vključujoče bog oslužje. Pr eno v a je t emeljila na vr ednot ah občes tv enos ti, dialog a in deja vno živ eče v er e, pri čemer je Cerk e v po v e z ala sodobne potr ebe z duho vno globino s v ojih k or enin. Slo v ensk a Cerk e v je z v es t obo izr očilu z družila z odprt os tjo z a r az v oj, k ar se je odr až alo v vključe v anju domačeg a je zik a v bog osluž- je (o d le t a 1965) in iz daji Rimskega misala le t a 1975. Pr eno v a bog oslužja poudar- ja, da mor a biti litur gija ‚ v duhu in r esnici‘ r esnični pr os t or dialog a z Bog om in med v erniki, v k a t eri se z družit a k on t emplacija in ak tivno sodelo v anje, in t ak o os t aja živ izr az neuničljiv e mlados ti Cerkv e. Čl an ek Al en k e Ark o „ T eo l o gi ja o l ai ki h “ o b r a vn a v a r az v o j t eol o gi je l ai k o v v K a- t oliški Cerkvi sk o zi z adnjih dv es t o le t. Izpos t a vlja tri ključne vidik e: čut v er e v erni- ko v (sensus fidei fidelium), dar ov e iz kr s t a (tria munera) in vpr ašanje služb v Cerkvi. T eološk o r azmišljanje t emelji na pr eseg anju z g odo vinsk e delitv e med hier arhijo in 455 Uvodnik laiki t er poudarja enak o dos t ojans tv o v seh kr ščenih. A v t oric a opo z arja, da kljub priz ade v anjem Drug eg a v a tik ansk eg a k oncila r azmejitv e še v edno ob s t ajajo in jih je mog oče pr eseči le z notr anjo pr enov o , ponižnos tjo in poslušnos tjo S v e t emu Duhu. Z mislijo J . H. Ne wmana »Cerk e v ni le hier arhija in ni le iz laik o v , ampak je ce- lotno Bo žje ljud s tv o k ot t elo« a v t oric a poudarja bis tv eno ekle ziološk o načelo , da je Cerk e v občes tv o , v k a t er em so v si kr ščeni enak o vr edni udele ž enci v v eri. Vlog a hier arhije in laik o v je v z ajemno dopolnje v anje – hier arhija v odi, laiki prinašajo ži- vljenje Cerkv e v s v e t. Ne wmano v poudar ek na ‚ t elesu‘ Cerkv e odse v a idejo eno- tnos ti v r azličnos ti. V si v erniki so po kr s tu poklic ani k pr er oški, duho vniški in kr a- lje v ski službi (tria munera). Raz ume v anje t eg a prispe v a k dia logu med hier arhijo in laiki, ki t emelji na čus tv eni, duho vni in pr ak tični po v e z anos ti. Li z a Pri mc v s v ojem čl ank u r azi sk uje duho vnos t ž ensk e sk o zi filo z of sk o i n t eo- lošk o misel E dit h St ein, ki je r az vila celos t en pogled na ž ensk o nar a v o , njeno po- klic anos t in duho vno izpolnit e v . E dith St ein je ž ensk o r az umela k ot bitje dos t ojan- s tv a, ki s v oje poslans tv o ur esničuje v ma t erins tvu, v z g oji, partner s tvu in duhovnem življenju. Ključna je njena ug ot ovit e v , da hr epenenje po ljube zni in pr eseg anju v sak danjeg a ob s t oja ž enski omog oč a globok o po v e z a v o z Bo žjo ljube znijo in ji daje smisel življenja. De vic a Marija je z a E dith St ein ideal popolne ž ensk e, ki z druž uje nar a vno poklic anos t z nadnar a vno ljube znijo in služ enjem. Članek ponuja vpogled v univ erz alnos t ž ensk e duho vnos ti in njeno sposobnos t črpa ti moč iz v ečneg a vir a Bo žje ljube zni. V zbirki eseje v „Essays on Woman“ E dith St ein os v e tljuje bis tv eno duhovno nar a v o ž ensk eg a hr epenenja po ljube zni in po v e z anos ti. P oudarja, da ž ensk a s v o- jo izpolnit e v najde v pr e danos ti in ljube zni, k i je z ak or e ninje na v Bo žji popolnos ti. P o St eino vi je Bog edini, ki lahk o v polnos ti spr ejme in izpolni ž ensk o sr ce, saj gr e z a ljube z en, ki pr eseg a člo v ešk o omejenos t. Njene besede odse v ajo močno ču- s tv eno in duho vno k omponen t o ž ensk e nar a v e t er r azkriv ajo , da so čus tv a in du- ho vna po v e z anos t ključna z a ž ensk o samour esničenje. E dith St ein s t em po v z di- gu j e ž en sk o vl o g o i n p o k až e n a n jen o t emel jn o d u h o vn o p o kl i c an o s t, ki p r eseg a z g olj družbene in t elesne vidik e. Ce r k v e ni z g odo v inar Miha Šimac v s v oje m člank u ob 200. oble tnici ljubljansk e - g a k ongr esa (1821–2021) os v etljuje pomen t eg a pomembneg a diploma tsk eg a dog odk a, ki je z družil v odit elje E vr ope v č asu isk anja miru in s t abilnos ti. Osr edo- t oč a se na dne vnišk e z apise cesarja Fr anc a I., ki ponujajo r edek vpogled v do življa- nje k ongr esa sk o zi oči eneg a njeg ovih osr ednjih akt erjev . Opisi kr ajev , s t a vb in pr edv sem cerkv enih slo v esnos ti os v e tljujejo duho vno dimenzijo dog odk a, ki pr e- seg a z g olj politi čne r azpr a v e in se dotik a univ erz alnih vr edno t po v e z o v anja, spo- š t o v anja in č lo v e šk e solidar nos ti. A v t or se pose be j osr e dot oč a na c e r k v e ne slo v e - snos ti, pomemben del k ongr esa, in jih na podlagi cesarje vih z apiso v r ek ons truir a t e r in t e r pr e tir a v politične m in dr užbe ne m k on t e k s tu. V tr adiciji judo v sk o-k r šč an- skih vr ednot so cerkv eni obr edi delo v ali k ot simboli dialog a, miru in duho vne pr e- nov e. Članek pos t a vlja cerkv ene obr ede v šir ši okvir diploma tskih in k ulturnih 456 Bogoslovni vestnik 84 (2024) • 3 dog odk ov tis t eg a č asa, obenem pa odpir a vr a t a z a nadaljnje r azisk a v e. S t em Šimac prispe v a k ohr anjanju z g odo vinsk eg a spomina in spodbudi k upor abi manj po zna- nih vir o v z a bolj celo vit vpogled v dog ajanje na ljubljansk em k ongr esu. Članek Bog dana K olarja o s tikih slo v enskih misijonarje v s k anadskimi Indijanci os v e tljuje v ečplas tno delo slo v enskih misijonarje v , ki so z ar adi znanja indijanskih je zi k o v i n p as t or al n e g or ečn os ti od i gr al i kl ju čn o vl o g o p ri v er sk em, k u l tu rnem i n socialnem r az v oju indijanskih sk upnos ti v K anadi. Misijonarji, k ot so Friderik I. Ba- r ag a, Fr anc Pir c in drugi, so v zpos t a vljali cerkv ene s truk tur e, pripr a vljali molitv ene knjig e in k a t ekizme v indijansk ih je zikih t er uv ajali elemen t e e vr op sk e civiliz acije, ki so jih videli k ot izboljšanje življenjskih r azmer Indijance v . Pri t em so delo v ali k ot mos t med e vr op skimi in indijanskimi k ultur ami, pri čemer je njiho v o delo odse- v alo vr ednot e kr šč ansk e ljube zni, dos t ojans tv a in pr a vičnos ti. Njihov a priz ade v anja so omog očila dialog med r azličnimi k ultur ami t er prispe v ala k ohr anitvi e tnične iden tit e t e Indijance v . Še danes na njiho v o delo spominjajo k ulturno-sakr alni spo- meniki in tisk ani dok umen ti. A v t or v člank u izpos t a vlja globo k o duho vno vr ednos t in pomen cerkv enih pr o- s t or o v k ot kr aje v , v k a t eri h so Indi janci sami pr e v z emal i odg o v ornos t z a s v ojo v er- sk o in sk upnos tno življenje. S t em misijonarji niso z g olj uv ajali kr šč anskih pr ak s, t em v eč so omog očili a v t onomno duho vno življenje, ki je t em eljilo na lok alni k ul - tur i in potr e bah. Člane k poudar ja, k ak o so v r e dnot e ljube zni, solidar nos ti in slu- ž en ja, ki so z ak o r en i n j en e v j u d o v sk o -kr šč an ski tr ad i ci ji , o b l i k o v al e p ri s t o p mi si j o- n arj e v . T i so p r ek p as t o r al n eg a d el o v an j a i n i skr en eg a d i al o g a s k an ad ski mi In d i- j an ci gr ad i l i mo s t o v e r az u me v an ja, sp o d b u jal i sp o š t o v an je n j i h o v e e tn i čn e i n k u l - turne dediščine t er prispe v ali k njiho v emu družbenemu r az v oju. Delo slo v enskih misijonarje v je na v dihujoč primer , k ak o lahk o spoš t ov anje in odprt dialog med r azličnimi duho vnimi tr adicijami us tv arja t a t emelje z a mir in harmonične odnose. Andr ej Saje v s v ojem člank u „R e f orma Rimsk e k urije k ot mod el pr eno v e z a v so Cerk e v “ poudarja vr ednot e in čus tv a v judo v sk o-kr šč anski h vi rih t er mo žnos ti z a medv er ski dialog. R e f orma Rimsk e k urije t emelji na pape ž e vi viziji Cerkv e, ki vklju- čuje misijonski duh, sinodalno s t in moč občes tv a (Apos t olsk a k ons titucija „Pr ae- dic a t e E v ang elium “ , Fr ančišek, 2022). Spr emembe odr až ajo no v e mo žnos ti z a di- alog , saj vključujejo v ečjo vlog o laik o v , ki lahk o pr e v z amejo v ods tv ene funk cije, t er decen tr aliz acijo pris t ojnos ti, ki poudarja sub sidiarnos t in vlog o šk of o v skih k on- f er enc. V ospr edju r e f orme s t a dialog in spr ememba miselno s ti, ki kr epit a medo- sebne odnose in pripr a vlja t a t emelje z a pr eno v o odnoso v me d r azličnimi tr adici- jami. Saje vidi v r e f ormi prilo žnos t z a poglobljeno e v ang eliz acijo in sk upno isk anje poti z a so žitje med v er s tvi, k ar po v e z uje s sodobnimi družbenimi izzivi in potr e- bami. R e f orma ni z aključek, t em v eč izhodišče z a nadaljnjo r as t in dialog znotr aj in z unaj Cerkv e. Sklepna misel. N aši r azisk o v aln i sk upini, pr ogr amsk a P6-0262 : „ V r ednot e v ju- do v sk o-kr šč anskih virih in tr adiciji t er mo žnos ti dialog a “ in pr ojek tna J6-50212: „Moč čus t e v in s t a tus ž e nsk ih lik o v v r azličnih lit e r ar nih ž anr ih St ar e z a v e z e “ , s t a z druž eni v priz ade v anju z a poglobljeno pr euče v anje in posr edo v anje judo v sk o- 457 Uvodnik -kr šč anskih vr ednot, čus t e v in dialog a. Z z druž enimi močmi se usmerjamo v r azi- sk o v anje t emelje v , ki po v e z ujejo pr e t eklos t, sedanjos t in prihodnos t t er odpir ajo vr a t a z a no v e vpoglede in r az ume v anje naše k ulturne in duho vne dediščine. V jedru našeg a dela je skrb z a r azisk o v anje in ohr anjanje vr ednot, k ot so ljube - z en, pr a vičnos t, sočutje in pon ižnos t, ki jih r azkriv amo v besedilih S v e t eg a pisma in njiho v em odme vu sk o zi z g odo vino. Pr ogr amsk a sk upina pr eučuje šir še vidik e ju d o v sk o-kr šč an sk e tr ad i ci je i n n jen eg a vp l i v a n a sod ob no d ružb o , p r ojek tna sk u- pina pa os v e tlju je posebno moč čus t e v in edins tv eno vlog o ž enskih lik o v v s t ar o- z a v e znih lit er arnih ž anrih. Sk upaj gr adimo mos t o v e med r azisk o v alnimi podr očji, ki se z druž ujejo v eno vit o celot o , bog a t o z in t er disciplinarnimi vpogledi in druž- beno r ele v an tnimi r azmisleki. Pri t em skrbimo z a po v e z o v anje r aznolikih znans tv enih pris t opo v – od filološk e, lit er arne in z g odo vinsk e analiz e s v e t opisemskih besedil do t eoloških, r eligioloških, pr a vnih, p siholoških in an tr opoloških per spek tiv . Naša sk upna priz ade v anja z dru- ž ujejo r azisk o v alce iz r azličnih us t ano v , ki se z z a v z e t os tjo in na v dušenjem pos v e- č ajo vpr ašanje m o duho vnih vr e dnot ah in družbe ne m smislu člo v e šk ih izk uše nj, z apisanih v s t ar oda vnih besedilih in ak tualnih t emah sodobnos ti. Z a v e z an o s t r azi sk o v an j u n e i zh aj a l e i z ak ad emsk eg a i n t er esa, t em v eč i z gl o b o - k eg a pr eprič anja, da vr ednot e, ki jih r azkriv amo , ponujajo odg o v or e na ključne izziv e našeg a č asa. Pr eprič ani smo , da ljube z en in pr a vičnos t, sočutje in dialog niso le besede na papirju, t em v eč sile, ki spr eminjajo s v e t in po v e z ujejo ljudi ne glede na njiho v a o z adja. S s v ojimi r azisk a v ami ž elimo us tv arja ti pr os t or z a r e flek sijo , po- globit e v in pr ak tično udejanjanje t eh vr ednot v v sak danjem življenju. V se t o poč- nemo z z a v edanjem, da je naša sk upna pot tudi prilo žnos t z a r as t – osebno , znan- s tv eno in družb eno – t er da sk upaj us tv arjamo prihodnos t, v k a t eri so judo v sk o- -kr šč ansk e vr ednot e ne le z g odo vinski t emelj, t em v eč živ a r esničnos t, ki bog a ti v se vidik e člo v ešk eg a sobiv anja. Ir ena A v senik Naber g oj