C.  C.  Postale. —  Esce ogni   mercoledi   e   venerdi — 28   gennaio     1927
Posamezna Stevilka 25 stoiink.
Izhaja  vsako   sredo
in petek zjutraj.
Stane za celo leto   15 L.
» pol leta      8 »
» četrt leta    4 »
Za inozemstvo  celo
leto  lir  40.
Na naročila   brez   do-
poslane    naročnine    se
ne moremo ozirati.
Odp,ovorni  urednik:
Polde   Kemperle.
ir                  *r
št 8      V Gorici, v petek 28, Januarja 1927 .     utox.
Nefrankirana pisma se
ne sprejemajo. Odlasi
se računajo po dogo>
voru in se plačajo v
naprej. — List izdaja
konsorcij »Gor. Sira-.
ze*. — Tisk Katoliške
tiskarne  v  Gorici.  Ri>
va Piazzutta it. 18.
Uprava  in  uredništvo:
ulica   Mameli  štev.   5
(prej Scuole).
Teles,    int.    štev.    30H
Froznik mladine.
Svečnica sioji sredi pozne zime
v čusu predno se zemlja zbudi k pot
mlodanskemu cvetenju. Svečnica je
praznik mladine, one resnično
srčno zdrave, kvišku stremeče mla;
dine, ki posveti vse svoje bitje in
delo Bogu in njegovi pravici.
la praznik ima za frpeče narode
poseben pomen. Zakaj vodnik sve;
ta, Kristus, je na fa dan pokazal
mladini, kje je prava pot, da se na;
rod iz najhujše feme dvigne v lepše
case.
Časi, ko je nazareska družina šla
v svetišče, da daruje prvorojenca
Bogu, so bili silno težki in pomen;
Ijivi. Judovski narod se je takrat
bohl za obstanek. Velikanska in
mogočna rimska država je vladala
nad njim, tuji knezi in cesarski na;
mestniki so gospodovali nad Ju;
dejo. Celo po svetiščih so ukazovali
tujci. Rimski vojak in uradnik sta
izžemnla ljudstvo, ki je bilo že sto;
letju vajeno, da je samo vladalo
domačo deželo. Zato je izraelsko
ljudstvo stlno težko prenašalo že;
lezni jar em.
Pa tudi v notrini izraelskega na:
roda so vladale za'lostne razmere.
Ljudstvo je bilo razirgano v siran;
ke, ki so se divje pobijale. Stranka
saducejev, sestavljena iz bogatašev
in brezverske inteligence, se je va
zalu 7. Rimljiini in jim prodajala-
svobodo domovine za drobtinice.
Stranka farizejev, zagrizenih na;
rodnjakov, se je z vso močjo upU
rala vsakemu duhovnemu napredku
in prerojenju naroda. Tretja sku;
pina pa, eseni, so se umaknili iz jav;
nega življenja in prekrižanih rok
čakali, da se svet sam spremeni.
V  tern temnem, burnem času se
je zgodilo,    da je revna,   priprosta
druz'.na iz Nazareta prišla    v svet
tišče. Ponovila je starodavni, častit;
Ijivi    običaj    judovskega    naroda:
Oarovala je prvorojenca Bogu.
V tern priprostem dejanju je skrit
globok pomen. Molče in vendar tat
k<> glasno, da   ze stoletja    milijoni
y'uc// gredo za tern glasom, je na;
zurešku družina povedala, da je ta
• /Cet Pr'l**el ni* svet širit in oznan;
jat bozje kraljestvo. Kristus se ni
strašii ne poganskega Rima, ne
brezverskih bogalašev; zavrgel je
okostenelo farizejstvo, obsodil je
obupane, brezdelne esene. Vsi mo;
gočnjaki, vse materijelne site sveta
so se zdru/Jle proti njegovemu du;
hovnemu kraljestvu. Toda niti za
hip se ni strašil preganjanj, trplje;
yajn zasmehovanja. Kar je kot
aecek mi svečnico oznanil, to je dr;
w x neskončno močjo in dosled;
nostjo do smrti
Kakšen zghd' za našo mladino!
Drzati se poti resnice skozi vse živ;
Ijenje, slimti pravici z neustrašno
Ijubezmjo od oiroških dni do gro-
ba. Ne ozirajte se, ali so razmere
prijazne ali tezavne, četa vuših so;
mišljenikov velika ali mujhna, ali
vas posvetni mogočnjaki hvuUjo
ali grajajo, odlikujejo ali pregun;
jajo: to so vse postranske reči. Sa;
mo eden je zakon in ena je zapo;
ved, kateri služite: vsemogočna
resnica in nepremagljiva, večna pra-
vica naj vodita slovensko mladino
skozi vse viharje, da bo ostala
krepkn v dušuh, v cast in spodbudo
vsemu slovenskemu rodu.
Znto je svečnica praznik mladine.
Marod, čigar mladina temu vzoru
sledi, ne bo umrl.
Kaj se godi po svetu?
Naši čitatelji so že ponovno bra= .
li o strašnih prc^anjanjih katoliča-
nov v daljni Mchiki. Brali so, ka*
ko je prcdscdnik mchikanske re;
publike Kales zasedel z vojaštvom
cerkve, zabranil ljudstvu službo
božjo, vr«*el v zapore nešteto du?
hovnikov in mnoijo škofov ter pre*
povedal državljanom nositi na pr?
sih celo znamenie križa. Razumlji«
vo, da je ljudstvo do skrajnosti
o^oreeno in da se upira z vsemi
moemi taki politiki nasilja.
Borba med mehikanskimi katoli*
eani in vladnimi oblastniki traja že
nad šest mesecev in postaja vedno
ostrejša.
Zanimivo jc proueiti, kakšnih
sredstev se poslužuje katoliško
ljudstvo v boju proti težkim kri?
vicam in nasilstvom, s katcrimi jih
bije mchikanska vlada.
Tihi odpor.
Zavcdni katolieani ne morejo pri*
znavati zakonov, ki jih je izdal
prcdsednik Kales. Zakaj katoliška
ccrkev uei, da so vse državne po^
stave, ki nasprotujejo božjim za=
konom in naravnim pravicam elo?
veka, za kristjana brez vsake ve*
Ijave. Kristjan ni dolžan se jim po?
koriti. Nasprotno: po vcsti je dol;
žan odreei vladnim oblastnikom in
njihovim postavam pokoršeino, po
načelu: Bo.i,J;i jc treba bolj slušati
kakor ljudi. Kolikokrat je v zLodo*
vini že katoliška cerkcv razvclja*
vila pred vestjo ljudstva kriviene
postave državnih mc^otcev in po«
zvala kristjune, naj se krivici ne
pokorijo! Tak slučaj se je ponovil
prcd našimi oemi v Mchiki. Kato«
ličani prenašajo na Mehikanskcm
vse udarce, a se ne marajo poko*
riti ukazom vlade. Raje se dajo
možje in žene prctepati in vlaeiti
po zaporih, ncüo bi se uklonili. Tnk
unor imenujemo »pasivni« ali tihi
odpor, ki je, kakor reecno, po ka*
toliških naeelih dovoljen in vee*
krat celo zaukazan.
Toda v zadniih tcdnih se je iz*
vršila v borbi mehikanskih katoli^
čanov velika sprememba.
Z orožjem v roki.
Kakor poroeajo easniki, je se^el
del mehikanskih katolieanov sedaj
po orožju. Upor vodi neki Rene
Kapistran Garza, ki se je proglasil
za začasnega vodjo oboroženo^a gu
banja proti predscdniku Kalesu.
Naslovil jc na ljudstvo poziv na
upor ter razširil svojo or^anizacijo
po vsej deželi.
Stojimo torej pred pravo revo«
lucijo ali vstajo katoliskej4a ljud?
stva. Vstaje niso or^anizirali topot
kaki boljševiki ali framasoni, tern*
več prepričani in vneti katolieani.
To bo marsikatere^a naših bravcev
silno prcsenetilo. Kako je mo^oee,
bo dejal, da sežejo vcrni kristjani
po orožju in se vržejo v krvavi u«
por proti postavnim oblastnikom?
Ali ni pre.^rešno in protikršeansko?
Saj smo sc vedno učili, da mora
pravi kristjan postavno oblast spo-
štovati in jo slušati! Prcdno na to
važno prašanjc od<*ovorimo, hočc^
mo seznaniti naise bravce z ortfani*
zatorjem vstaje in povedati nekaj
o nje^ovem življenju.
Kdo je voditelj?
Kapistran je mlad, ima šele 28
let ter je nredsednik Katoliškc me«
hikanske omladine. katero vodi žc
celo desetletje. Radi odloenih clan-
kov, ki jih jc priobeeval v svojem
listu »Bodoenost«, ^a je vlada par?
krat vri»la v ječo ter ga tudi iz.qnala
in kontinirala v severnem delu dr?
žave. Toda eim je bil Kapistran
na svobodi, je vselej zaeel s podvo*
jeno encri^ijo or^anizirati katoliško
mladino po deželi. Radi svoje neu?
strašene borbenosti ima veliko pri-
vlaeno moč na mladino, ki vidi v
njem junaka. Veekrat je že tvetial
življenje za svoje ideje. Tukaj po?
dajemo primer, ki je znan vsej me?
hikanski mladini.
Prvega maja 1923 so vprizorili
nje.Uovi sovražniki divjo demon?
stracijo proti njemu in 5000 oboro?
ženih mož je besnelo na ulici pred
'scdežcm Katoliške omladine. Via?
da in orožniki so dajali nasilnežem
pri tern odkrito potuho. Kapistran
je bil slueajno v prostorih orijani?
zacije ter se je v najveejem miru
naslonil na ok no in opazoval rjo?
veeo druhal. Razkačeni nasprotniki
so začeli streljati proti oknu, a on
je ostal hladen sredi žviž^ajočih
kroijel. V tern so demonstrantje
vdrli .jjlavna vrata in hrumeli po
stopnicah. Kapistran je branil s to?
variši nadstrop je za nadstropjem, se
umikal iz sobe v sobo, prcpušeajoe
le po doluem boju s samokresi na?
sprotnikom prostore. Koneno je
prišel s tovariši v podstrešje, kjer
so se spustili po vrveh na bližnje
strehe.
Toda Kapistran ni le hladnokr?
\en in po^umen, temveč tudi ^o?
ice katoliean.
Ko ga je vlada hotela nekoe zva?
biti na svojo stran z laskavimi ob?
ljubami, je od.Ljovoril: »Tudi ko bi
me sveta Cerkev ponižala in prega?
njala, bi, dasi ponižan in precjanjan,
vendar nadaljeval zanjo boj do
smrti.«
Kapistran ni torej običajen pun^
tar, ki tfrc z lahkoto preko vse mo?
rale in vseh zapovedi Cerkve, tern?
\ce mož, ei.uar življensko naeelo je,
da dela vselej Vo naukih in predpi?
sih katoliške vere.
Kaj pravi jo škof je?
Zato je nje^iova oborožena vsta?
ja tern bolj vredna, da o njej raz?
mišljujcmo.
Razume se, da je mehikanska
vlada očitala cerkvenim oblastvom,
da organizirajo revolucijo in jih
klicala na od^ovor radi nemirov,
ki se i*ode v deželi. Toda škofjc
niso moleali. Dali so v svet od^o?
vor, v katerem pravijo:
»V uradnih objavah smo pripo?
ročali katolieanom, naj se omejijo
v boju samo na zakonita in mirna
sredstva. Kar se tiče puntov in u?
porov proti postavnim državnim
oblastvom, smo branili nauk Cer?
kve, da so taka sredstva nasprotna
katoliški morali.«
Katoliška cerkev ne dovoljuje
torej, da se ljudje meni nie tebi nič
uprejo postavnim oblastvom. Če se
ljudstvu «»ode krivice, naj se brani,
in sicer odloeno brani, toda le z
mjrnimi in postavnimi sredstvi.
Vse, kar je v inocch ljudstva, je
trcba poskusiti in izrabiti, da mo?
^oeneži radovoljno popravijo krivi?
co. In tudi ko bi oblastniki nada?
lievali svoje krivice, ne sme ljud?
stvo kar tako zagrabiti za orožje,
kajti homatijc, ki bi iz tcj»a nasta?
le, bi prinesle    lahko    ljudstvu še
večjo nesreeo in še hujše .t^orje.
Z.uodovina nas uei, da so punti
ncštetokrat krivico še poveeali,
mesto da bi jo odpravili. Kdor po?
zna ^rozote krvavih prevratov, raz*
ume, zakaj Cerkev vstajo samo na
sebi odklanja in obsoja.
Opravičena bramba.
Kaj pa, ako vlada zlorablja ob?
last ter tepta ljudske pravice in ne
poma.Ua. noben svet, noben opo*
min nobena prošnja? Naj se dajo
katolieani mirno klati kakor krotke
ovčice? Sv. Tomaž Akvinski pra*
vi: »Priznati moramo, da trinoška
vlada ni praviena. Zakaj ona ni
usmcrjena na splošno bla.uinjo, tern«
vee na korist vladarja . . . Zato iz?
podkopavanje take vlade ni v bi?
stvu pobuna. Puntar je raje trinog
sam, ki pod/Aga v podvrženem
ljudstvu spore in povzroea vstaje,
da bi bolj varno vladal. Bistvo tri?
uoštva je namree v tern, da je ure?
jeno na osebno korist predsednika
(države) in v škodo naroda.«
»Socialna bla.ainja,« je dejal pa?
pež Leon XIII., »je za Bo^om v
družbi prvi in zadnji socialni za?
kon.« Ako tisti, ki so na vladi,
tepta jo in uničujejo blaainjo dru?
žbe in kljub vsem onominom no?
čejo nehati, se lahko ljudstvo proti
njim vzdii*ne v obrambo. V takem
slueaju nc moremo aovoriti o pun?
tu, zakaj ljudstvo are v boj za bla?
.üinjo družbe, ki je tcmelj države,
se bori za red in pravico nroti ti?
stim, ki red in pravico v državi vni?
čujejo in s tern državo samo upro*
paščajo. V takem primeru je torej
boj ljudstva obramba države in
pravi puntarji so le vladni oblastni?
ki sami.
Verska vojna.
Zato pravijo mehikanski škofje
v že imenovanem pismu povsem
pravilno: »Le v t^otovih slu?
eajih dovoljujejo ueitclji katoli?
škc.aa bo^oslovja, ne sicer puntov,
nae pa obrambo z orožjcm proti
napadom samodržcev; to pa le te*
daj, ako so bila vsa mirna sredstva
že izčrpana in se izkazala za brez?
uspcšna. Škof.ic niso do sedanjega
trenutka priobčili nobene izjave,
v kateri bi bilo rečeno, da so raz?
mere na Mehikanskem prišle do te
toeke.«
Iz gornje.aa dokumenta spozna?
mo torej, da bi škofje po katoliški
morali lahko razijlasiH sledeče:
»Proti nasilni in trinoški mehikan?
ski vladi so katolieani izčrpali že
vsa mirna in zakonita sredstva in
zato jim ne preostane dru.Uo kakor,
da sc brani jo z orozjem proti nje?
nim napadom.« V tern slučaju bi vi?
deli po vsej mehikanski državi ka?
toliške vernike, kako se borijo z
orožjem v roki za svoje pravice.
Do takej4a razglasa ni došlo in
zato izjavljajo škofje, da se ne ma?
rajo »iz nobcne.aa razlo^a vmeša?
vati v te probleme, zakaj oni se
mora jo držati nad vsako stranko«.
Po njihovem mnenju so danasnjeeja
spora in neredov krivi tisti, ki »ni?
<o hotel! poslušati silasu katoliškc.^a
ljudstva«. Prej so »ranili in žalili
ljudstvo v njegovih najbolj svetih
eustvih«, sedaj bi pa hoteli popra?
viti svoje t»rehote z napadi na ver?
nike, duhovnike in škofe«.
Tako stoje stvari v Mehiki. Za?
eela je prava meščanska ali boljše
verska vojna in predsednik Kales
si bo j^otovo zapomnil dobro, ke?
daj je prieel izdajati zakone proti
katolieanom.
Stran 2.
»GORISKA STRATA«
Okno v svet-
Politično zbližanje.
Jugoslavia je sklenila, da bo
yzpostavila politične in diplomat*
pke stike z baltiškimi državami
(Estonsko, Letsko, Litvanijo in
Finsko).
Še se zmiraj pripravljajo.
Zedinjcnc državc pošiljajo vcd*
no več čet in ladij v Nicaraguo. Pri*
staši predscdnika Sacase, nasprot*
nika scvcrnc Amcrikc, so že izgubili
eno bitko.
Razlike se že kažejo.
Kitajski puntarji ogrožajo prav
take kot evropske tudi japonske
trgovinske pestojanke na Kitaj*
skem. Vendar je japonska vlada po*
vedala anglcški, da bo svojc koristi
in ljudi varovala samostojno, nc
skupno z cvropskimi četami. To je
Angleze neprijetno dirnilo, ker su*
mijo, da bodo prožili Japunci za
hvbtom evropskih držav eno roko
Kitajcem.
Neva nemška vlada.
Kakor ka/ejo pogajanja se bo
dolgotrajna    nemška vladna   kriza
kmalu nehala. Državni kancler dr.
Marx bo sestavil vlado iz centru*
ma in iz mcščanskih strank na des<
no. Doslej je bila berlim:ka vlada iz
centruma in bolj iz lev čarskih
strank  (socialni  demokratjc).
Zmeraj odstopa.
SHši se, da se bo romunski kralj
Ferdinand odpovedal prcstolu. To
smo že parkrat slišali. Človek res ne
v.c. kaj se kuha v bukareškem kra*
ljevem dvoru.
Ni še čas za kralja.
Madžarska vladna stranka je
imcla pod svojim predscdnikom
Bcthlencm sejo. Tam ie Bethlen iz*
javil, da še ni godcn čas za razpra*
vo ah nai postane Madžarska mo*
narhija ali ne. Ko bo pa goden eas,
si ic hržkone inislil, bomo že kralja
posadili na prestol.
Frank je okreval.
Francoski iinančni minister Poin*
care, ki je obencm tudi ministrski
predscdnik, jc taka zdravila prcd*
pisaval francoski valuti, da je ta že
izven nevarnosti. Frank ne bo več
metal skozi vrata celih vlad. Sicer
pa, denar je okrogel in se brž spct
lahko zakotali na drugo plat.
DNEVNE VESTI
Cdpuščenim učiteljem.
Vabimo ueitelje, ki so bili odpu*
ščcni in nimajo pravice do pokoj*
nine, naj vložijo prošnjo za od*
pravnino, in sicer na naslednji na*
slov: Dirczione Generale degli isti*
tuti di Prevvidenza, Rorna. Prilo*
žiti morajo službcni odlok (ga do*
be nri šolskem nadzorniku) ter od*
slovitveni dekret. Prošnja mora
biti pisana na papirju, kolckova*
nem s 3 lirami.
Zahvala.
Vscm, ki jih je vest o moji bo*
lczni vznemirila, sporoeam, da sem,
Bogu bodi hvala, žc zopet na no*
gah in, ec je božja volja, bom v
kratkcm zopet pri svojem delu.
Prijatcljem, posebno predsednikom
cerkljanskih mlekarn, se najiskre*
nejc zahvaljujem za izkazano lju*
bczen.                           Doktorič.
Pcsvetitev cerkve.
V pondeljek 30. t. m. ob deseti
uri bo v Roeinju posvečenje ob*
novljene farne cerkve. Obcnem ob*
haja ročinjska fara tudi 200*letnico,
odkar je bila cerkcv prvič posve*
čena. Toliko v obvestilo domači*
nom, ki so razkropljeni za kruhom
po svetu in vsem. ki so se zanimali
za obnovitev cerkve.
Udruženje industrijcev in trgovcev
v Gorici
opozarja, da je začasno njcgov urud
odprt le od 10.—12. ure zjutraj.
Prevaljsko močvirje.
Že parkrat smo omenili, da se je
vlada rcsno lotila razmišljati o iz*
suševanju močvirja »Preval.j« pod
Vipolžami. Za 30. t. m. sklicuje go*
riški prcfekt sestanek vseh, ki se
jih to izsuševanjc tiee.
Samci.
Pravijo, da bo v Italiji plaeevalo
1 miljon 800 tisoč samcev samski
davek.
Radič grozi.
Radič ni pri nedeljskih volitvah
v pokrajinske zbore prav gladko
zmagal. Najbrže se zato v svojem
glasilu »Domu« tako ostro zaganja
v radikale, svoje zaveznike, ter jim
odpoveduje politieno prijatcljstvo.
Nedeljske volitve v Sloveniji.
Kakor je že vsem našim bravcem
znano, so v ncdeljo vohli po vsej
Jugoslaviji deželne poslance. V
Sloveniji (v ljubljanski in maribor?
ski pokrajini) je zmagnla z veliko
večino Slovenska ljudska stranka.
Od 117 poslancev dobi ona 83. Po
nekaterih zadnjih vesteh celo 88.
Na radičcvcc odpade 11 poslanskih
mest; te si je priborila veeinoma v
Prekmurju. Pucljevci imajo 5 po*
slancev; izkazalo se ie, da nimajo
dosti zaslombc v ljudstvu. Žerja*
vova stranka je dobila 12 mest; v
Ljubljani 3, doeim Slovenska ljud-
ska stranka 2, kar gre na rovaš nje*
nc    neurejene mestne organizacije
in tiska. Socialisti imajo 4 poslan*
ce; to se razume, ker je vsak de*
lavski voditelj v svojem stremuštvu
postavil svojo kandidatno listo.
Radikali imajo 2 poslanca in ko*
čevski Nemci 1. V splošnem se je
opazilo, da se je precej volivcev
vzdr/alo od svoje dolžnosti.
Pokrajinske skupšeine bodo
kmalu začele delovati. Najprej si
bodo izbrale svoje' predsedstvo.
Ljubljanski dcželni zbor bo naj-
brže imel za prcdsednika našega
rojaka iz Manč pod Gočami drja
Marka Natlačena, ki je sedaj od*
vctnik v Ljubljani.
Izseljevanje.
Lansko leto se je iz Italije izse?
lilo 279.357 ljudi. Čez morje jih je
šlo 117.392. V sosednje države pa
161.956. Približno enako številc jih
je šlo iskat zaslužka tudi prcdlan*
sko leto.
Kitajski mučenci.
Obredna kon.i»rej4acija v Rimu
bo kmalu zaeela obravnavati muee*
ništvo 2418 kristjanov iz Kitajske,
ki so za easa boksarske^a vstanka
umrli mueeniške smrti. Po zadnjih
podatkih se zdi. da jc bilo 1. 1900.,
ko so se Kitajci dvii*nili proti Ev*
ropejccm in smatrali kristjanc ter
misijonarje za sovražnike Kitaj-
cev, usmrčenih 20.000 kristjanov.
Iz sodne dvorane.
Tam sredi deccmbra so neznanci
z dol^imi rokami vdrli v župnišče
v Gabrijah na Vipavskem. Med
tem ko je č. ^. kurat Ivančič ma*
ševal so tatovi prišli skozi neko
okno, najprej pokušali vino v kleti?
potem pa se spravili nad pisalno
mizo v knracijskem uradu. Iz miz-
nice so odnesli 85Ü0 lir v denarju in
preko 1000 lir v vrednostnih pa*
pirjih. Ljudski sum, da so kradli
je brž padel na šest mladcnieev. ki
so jih orožniki tudi v resnici odpe*
ljali v zapore. Predvčerajšnjim so
pa goriški sodniki vseh šcst mlade*
nčev Gabercev oprostili, kcr je
¦podanih premalo dokazov za njih
zločin.
Zdaj hočemo pa mi nekaj prista*
viti. Kot je sam cro/niški povelj?
nik iz Planine izpovedal je moral
on aretirati onih šest fantov iz treh
razlogov: Precej vaščanov je ka*
zalo na nekatere izmed njih s pr*
sto-m, češti so tatovi, dru^ič ti fan*
je so baje nekcLko delamžrni in
tretjič ena izmed prie je vsch šest
fantov sli.šala cb treh zjutraj po
vasi prepevati. Fantje so pa zatrje*
vali, da so tcdaj spali in šli naslcd*
nje jutro na delo.
Ko človek to premišlji.;je mora
nchctc misliti, da je po naših va*
seh še dovolj ^loboko vkorcninje-
no povraštvo n. pr. med spodnjim
in z^ornjim delom vasi ali pa med
sosedi. Če se torej v vasi kaj pripeti
bodo «dolanjci«    kar brž    osumili
»tjoranjec« in obratno. Hvala Bo.[*u,
ta razvada sumnieenja in sovraštva
je iz vcčinc vasi žc iztrebljena. In
z <jotovostjo smcmo trditi, da je od
tam iztrebljena» kjer delujejo
prosvetna društva in kjer jemljejo
ljudje v roke dobro knjijjo ali easo*
pis. Nc vemo v koliko je sum, ki
je padel na ono šestorico obtožen«
cev, oslonjen na kakršnokoli pod*
la«,*o. Vemo pa to. ec bi se tisti fan*
tje in pa njih toživci zbirali v pro*
svetnem društvu in si blažili srca
ter razvijali razum bi nc prišlo do
obravnave, ki meče tako slabo lue
v našo vas. Te besede naj si vza*
mejo k sreu predvsem starejši, da
bodo mlajši po njih vz^lcd jemali.
Protifašlstovska predavanja.
Po amcriških republikah so jeli
fašistovski in protifašistovski pri*
staši prirejati predavanja. Znani
vscueiliški z.qodovinar Salvemini je
L*ovoril proti fašizmu v New Yor?
ku. Na predavanje so prišli tudi
fašisti, ki so hoteli Salveminiju u*
uovarjati. Toda niso jim pustili do
besede in ko so šli ven, so bili fa*
šisti cclo napadeni ter eden izmed
njih težko ranjen.
Gklofutani minister.
Jcscni je Madžar Justh prisolil
madžarskemu zunanjemu ministru
Bcthlenu dve zaušnici. Z<4odilo se
je to v Ženevi v Švici, kjer je
prav tedaj bilo zborovanje »Dru*
štva narodov« in je bil Bcthlen od*
poslanec svoje vlade. Zato se je
vsled teh klofut eutilo užaljeno še
Društvo narodov. Sodniki so Jus*
tha. obsodili na 24 ur zapora in 500
frankov i^lobe.
Vlaki v snegu.
Po Hrvaškem in v Herce/4ovini je
zapadlo toliko snega da sc sc mo*
rali celo vlaki ustaviti kar sredi
preg. Še hujše je pa gori v Sibiriji.
Preko Sibirije teee iz Evrope na Ki*
tajsko dolüa sibirska proga. Na tej
proid je snc.a zamctel več ko pet*
deset vlakov, ki eakajo zdaj sredi
zametov in viharjev na pomee.
Shod društva »Skalnica«
bo v nedeljo dne 30. t. m. ob 4. uri
pop. v cerkvi sv. Ivana. K obilni
udeležbi vabi         predsedništvo.
Gospodarstvo.
Dobro blago.
Na trgu so zaetle cene jestvin in
kolonijalnega blaga polagoma in
ncznatno padati. V Trstu so kon*
sumne zadruge znižale cene v pro*
daji na drobno takole:
Moka     za     uradno    predpisani
kruh: 1  k«4 prej 2.50 lir, zdaj 2.45,
koruzna moka prej  1.40, zdaj  1.33,
, kava Ninas prej 26.20, zdaj 25.70;
! Santos  prej  27.—,  zdaj  26.50,  kri*
i stalni  sladkor 7.20;    mast  domaea
prej 9.20, zdaj 8.80.
Čuva] se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa.
poslovenil F. Š. Cvetkov.
»Ha, tukaj si!« se je nasmehnila
starka, na to je izvela velik križ,
posut z rubini, na zlati vcrižiei.
»Na, vzemi v dar od mene, Klari*
ca! Ta križ mi je dala moja mati,
ko sem se poročila, in jaz sem ga
ohranila za vnukinjo. Dobro ü.a ču*
vaj! To jc sveta starina, čuvana v
naši rodbini uto in sto let. Jednc*
mu mo jih pradedov iia je dal krški
knez Frankopan. Takrat so bili
krški knezi sen j ski gospodarji. Dal
mu s.fa je radi zvestobe in junaštva.
Čuvaj ga! Dokler je cel, se ti ne
more do.iloditi nobena nesrcča. (v'uj
me! Izpade pa kateri kamen, gor je
tcbi! To deni zepet lepo v omaro.
A sedaj lahko noe!«
Zaročenca sta odšla za knezom.
Klara se je vrnila z očetom v svojo
sobo a mladi junak se je poslovil in
odšej na ulico. Tu je srečal Orlo*
v'.ca.
»Dobro sreeo, junak in gospod!«
je zakričal Uskok, »kako je z zdrav*
jem? Pa eemu te poprašujem po
tem? Govori se po mestu, da zbis
rase diene svate! E, dobro si opra*
vil, na lepo srečo si se nameril. Saj
je vrcdna nevesta tri cesarske gra*
dove. Bo * li kmalu?«
»Hvala ti, vcjvoda Juriša!« se je
nafi'mehnil mladenič. »Po treh Kra*
ljih ako Bog da. Ne eudi se, za*
gledal sem ?c v tebe! Ti si orožje
poigral; kakor pravijo. Benečani
kar pokajo jeze. Pol veka te nisem
videl. niti v svate me nisi pozvai,
a nepoznaneinu gostu je mesto za
vrati. Nu, povei mi, kako je s tc*
boj?«
»Ne karaj me, gospod jurij!« je
odvrnil Uskok, »saj sva skupaj po*
jedla marsikako zrno soli marsi*
kako mrvico kruha, pa ni treba po*
ziva in cakanja. Da, jaz nisem pre*
zrl tvoje eastite osebe. ali tebe ni
bilo doma; odšcl si bil namreč v
kraiino. Jaz sem pa moral hiteti,
velika sila je  bila!  »Kako jc b;lo
Slabo, rečem ti, gospod Jurij! Da
to?«
se ne bi nikdar nasckal turških
glav, ako nisem nosil o tem glavo
v torbi. Ali pomagal mi je Bog in
sveti Nikolaj. Enkrat so potisnili
naši Uskcki ladjo v morje, se * li
ne bi našla kjc pest beneških glav.
To so bili mo/je moje čete, vražji
možje do enega Brnka Arapčeviča,
pravega rabelja in hudodelca. Pre*
žali mo na coin iz- Vrbnika p.i za
njim! Ko sem zapazil, da to niso
Benečani, ampak domaea vrbniška
k;ri. rekel sem svojim: »Varujte se,
bratje! Ne drezajmo teh mirnih
ljudi, to je naš narod!« Zaman
mornarji so mi zgrab'li barko in so
plcnili brez obzira. A malopriclncž
Brnko ni iskal ne zlata. ampak ka*
kor pes je skočil na 'eno deklico.
Si * li kedaj slišal, da junak na«
pada deklice? V meni je vzkipelo,
potem f<em zavpil* »Brnko, v stran
roke!" ali malopridnež mi je od«
govoril: »Išči ti svoje vojvoda, jaz
Fc^ našel .^vojo. deklica je moja
z lepa ali z grda!« Deklica se je
bran.la z jokom; jaz pa sem vzel
male puškc, nameril, sprož 1 in ra*
belj je plusknil v morje. Tako sem
rešil Dumo. in povrnil sem jo do*
mov, No, dogodilo se je pri tem da
sva se .zagledala. Ali kaj šc, ncki
Benečan se je bil polakomnil za bo*
gato dedinio in sorodniki so jo si*
lili dan in noč: »Vxcmi, vzemi, ven*
dar gospoda!« Ko je imelo poeiti,
mi je poslala reči po ribiču, a jaz,
gospod sem šel sredi burje po njo.
Združil sem vraga s erno zemliico,
pclcgcl nekcliko Arbunasov in od*
nesel svojo Dumo iz pasjega žrela.
Posedariči so jo lepo sprejeli v
hišo, a gospici Klari hvala od mene
in Hoga blagoslov. da je dala revni
siroti strehe, ker pri meni ni mogla.
ncožcn.iena . prenočevati. Potem
f:mo imeli svate in Duma je zdaj
moja žena. Tako je — a da vidiš,
kakšna je, glei. pred našo hišo smo,
pa stopi z menoj. Zena se razveseli,
ko ižve da si Klarin zaročnik. Se*
veda nekoliko se sramuie. ali kaj
hočeš? Mlada kri in — v tujem
kniju.«
»Dobro, pa poglejmo, ali te je
vrcdna,« je odgovoril Dan^eic in
oba stä stopila v   Orlovičevo hišo.
TDalje prih.)
»GOR ISKA STRAŽA«
Stran 3.
Znižanje cen je neznatno; cene
so padlc za 2 do 5 odstotkov. Ven?
dar kaže, da sc bodo prav počasi
šc nižale.
Ob tej priliki opozarjamo pa na
dvc važni stvari, ki iih mora vsak
dobcr gospodar in kupec vcdcti:
1. Blago, ki ga ponujajo razne
tvrdkc po silno znižanih ccnah,
navadno ni pristno. 2. V sedanjih
časih so silne važnosti domače
konsumne zadruge in pa poštcni
trgovci, o katcrih smo lahko pre?
pričani, da prodajajo lc dobro,
pristno blago, ki v gospodarstvu
zaleže.
Kako v današnjih časih znajo po?
tvarjati blago, o tem nam pripove?
duje sloveči gospodarski ueenjak
Karel Gide, ki je podrobno preučil
podjetja za jestvine:
»Živimo v dobi, ko je vslcd na?
prcdka znanosti rešeno vprašanje,
kako naj proizvajamo jcstvine iz
snovi, ki so neužitne. Izdelujcjo
kavo brez kavc, vino brez grozdja,
maslo brez mleka in mleko — glej
čudež — brez krav in koz. Srečate
tovarnarje, ki ponosno kažejo
marmelado iz ribezlja, ki je v res*
nici izdelana iz želatine, izžete iz
morskih lišajcv in oslajene s saha?
rinom (saharin pa izdclujejo iz
prcmoga); to želatino polijejo z di?
šavnim izvlcčkom iz ribezlja — in
»pristna marmelada« je tu! Ko opa?
zujemo vse to, moramo reči: Kon?
s.umne zadruge so prišle o pravem
času na svet! One imajo nalogo
skrbcti, da dobiio revnejši sloji
dobro, pristno blago!«
V trgovini torej danes še poseb?
no vclja: Držitc se zadrug in po?
štenih   trgovcev!   Kupujte   pri   lju=
dch, ki jih poznate kot poštenjake!
Sicer boste plačevali nizke ccne —
za potvorjeno blago, ki nima no*
bene redilnc vrednosti. Vestni tr?
govci pa bodo skupno z domačimi
zadrugami zniževali cene, čim bo?
do znatncje padle na velikcm trgu.
Krušna raoka.
Pokrajinska žitna komisija v
Vidmu je imela 13. t. m. svojo se-
jo, kjer je sklenila, da se mora ce?
na moki za peko kruha znižati na
230 L za kvintal. Tako se jc cena
znižala od 265 L, kolikor je stala
4. septembra, na 230 L.
Tržne cene
dne 27. januarja 1927.
Česnik kg L 2.80—3.20; brokoli
L 1.40—1.60; kislo zelje L 1.40 do
1.60; cvetača L 2.20—2.40; korcnje
L 0.70—0.80; artičoke kos L 0.60 do
0.70; čebula kg L 0.80—1; fižol L
1.80—2.20; fižol koks L 2.60—3.20;
salata L 2.80—3.60; krompir L 0.70
do 0.80; petcršilj L 1—1.20; sladka
repa L 0.40—0.50; kisla repa L 1
do 1.40; zeleni radič L 1.50—2; rde?
či radič L 3—4; špinača L 3.20—4;
zelena L 1.80—1.90; motovilec L 3
do 4; vrzote L 0.80—1; ppmaranče
kos L 0.30—0.40, rožiči k.a L 1.60
do 1.80; suhc figc L 2.20—3.40; li?
moni kos L 0.25—0.40; jabolka kg
L 2—5; orehi L 6—7; lešniki L 8
do 10; hruške L 4—5; suhc čcšplje
L 4.50—6; surovo maslo L 17—18;
presno maslo L 20—22: mleko liter
L 1—1.20; med kg L 10—12; trčan
med L 12—14; jajca kos L 0.50—55;
seno kvintal L 35—40; slama L 22
do 24.
Kaj je novega na cleželi?
Čepovan.
V »Goriški Straži« z dne 5. t. m.
smo priobčili dopis, v katerem je bil
primcrno naslikan »dobro znani
dohtar« Štefa. Dopis je zadel v živo
in je spravil celö nc rahločutnega
in obzirnega »dohtar ja« iz ravno?
težja. Scdcl je in nam napisal dolg
zagovor. Ta zagovor, ki naj bi ga
mi priobčili, je pisan v taki sloven*
ščini, di\ dela res vso cast »dohtar?
ju«, ki ise povsod postavlja s svojo
»učcnostjo«. Ker smo pa uverjeni,
da mrcvari »dohtar« tudi ljudi, ki
niu pridejo pod roko ravno tako
kot svoj materni jezik in kor mu
radi žalostnih »dobrot«, ki jih iz*
kazuje našim ljudcm na čepovan?
«kern, ne moremo storiti usluge, da
bi ozdravili njcgov dopis s pravilno
j^venščino, zato je isti romal v
kos. S kakšno pravico in s kakšnim
namenom se ie podpisal na svoje
posteno imc tako ponosni »dohtar«
pod dopis takole: »Dohtor« Štcfa,
tiaročnjk Straže
llumur Iranc
Lokovec št. 2/2,
to prepuščamo v sodbo Čepovan?
cern in njegovi fašistovski organi?
zaciji. Mi z ljudmi, ki se podpisu?
Jcjo s tujimi imeni, nočemo imeti
opravka.                   Urednistvo.
Lokve nad Čepovanom.
!V."as 'manio sedaj precej sne*
jja, kj jc suh in zelo pripravcn za
smuckanje. Zadnjo nedeljo je zato
pr-hitclo n& naso planoto mnoao
smučkarjev iz Gorice, ki so se,^v
krasncm dnevu z vso vnemo uda*
jali vcselemu zimskcmu športu. Na
Laznah jc bilo okrog 150 zimskih
izlctnikov.'na Lokvah pa približno
70. Ta nedelja je bila v letošnji zi;
mi prva, ki je nudila prijateljem
zimske narave nriu/ino in zdravo
zabavc \- snegu
Vrabče.
iN'edcljska prireditev je sijajno
vspela. Zato se na splošno željo po^
¦novi v ncdcljo 30. jan. ob 3. pop.
na istcni kraju in z istlm sporedom.
! r-v    prisrčno    se    zahvaljujemo
vsem bližnjim in daljnim udeležen?
ccm. ki so nas posetili s svojim
obiskom. lz Skcpcga, Štanjela, Sc*
žanc bl žnje Vipavc in daljne Ot*
lice so prišli in se prepričali, da živi
tu mladina, ki hrepeni po pravi,
pametni izobrazbi.
Vrabcljci, prisrčno sprejmejo v
nedcljo vsc one ki niso mogli vsto-
piti v nedeljo. Na veselo svidenje.
Breginj.
Od 30. januarja do 7. februarja
t. 1. se bo vršil v Breginju sv. m'u
sjon. Zadnji sv. misjon so obhajali
v Breginju 1. 1886. Breginjci in oko*
liani naj se poslužijo te prilikc v
obilnem številu!
Vipolže v Brdih.
(Smrina kosu.) Dne 25. t. m. nam
je vedno potujoea bela žena ugra*
bila najstarejšo vaščanko 85 letno
gospo Klizabeto Školaris, roj. Zorn
iz Prvaeine, soprogo g. Antona
Skolarisa. Žalostna vest je potrla
vse, ki so poznali dobrodušnost
rajnkc. Krasen pogreb, ki se je vr-
šil 26. t. m., je jasno dokazal, da je
rajnica imela povsod cbilo prijate?
ljev. Ob tej priliki se zahvaljujemo
vsem onim ki so pripomogli do
krasno uspclega pogreba, in izra=
žamo najglobokejše sožalje g. so?
progu ter vsem sorodnikom in pri?
jateljcm. Njej pa želimo srečo v
raju!                                   Vv.HČtm.
Soča pri Bovcu.
Ncznani dopisnik — Soean goto?
vo ni — je 20. t. m. priobeil v »Kdi?
nosti« daljši članek, kjer skuša
opisavati naše de.janje in nehanje.
Na dolgo in široko pripovcduje o
zapcčkih, saneh gorskih strminah,
o izurjenosti naših sankarjev itd.
Pritrjujcmo mu v marsieem, zlasti
v poglavju o veliki rcvščini in de*
Inm;; tudi o zapravljanju naše
mladine. To je naša stara rana.
Marsikateri mladenič bi lahko po?
magal staršem za najpotrebnejse,
P^ se jih dosti izgubi v kartanju in
popivanju. Veeina pa porabi trdo
prislužene lire za kcristnejše reči.
Če tu pa tarn kdo popije kvartin?
ček, ni to še nikako zlo, saj so tudi
rudarji ljudje in vscga usmiljenja
vredni.
Mi bi na to mesto postavili še
huiše izrodke in med temi jc po?
glaviten: žganjc. Povcjmi si od?
krito v brk: naše ljudstvo vse pre?
več izda za pijačo, ki jo je mcnda
sam zlcde.i prvi kuhal Koliko moči,
intelligence in kapitala gre na ta
naein iz občine! Otroci pa pod no?
benim pogojem ne smejo piti. Kdor
otroku da le kapljico aikohola, je
morilec in zločinec. Vsakdo pri*
vošči spotenemu delavcu kozarček
»ta hudega«, a da ga mcramo ra-<
biti povsod in.ob vsaki priliki — to
ne gre!
Drugi je kava. Računajte da
srednje velika družina porabi letno
za »kose« 500—1000 lir. Ta svota je
vržena v zrak. Mi pridelujemo sa?
mi najboljšo kavo, ki se ji pravi
»skutni krop«. Naj ne bodo te be?
sede vrzene v zid! Naš kmetič
(kmetov je tu malo) je pač revež
in trpin in če bo hotel le za silo
izhajati, bo moral pustiti marsikaj,
zlasti pa gori navedena dva strupa.
Tu preidemo zopet na našega
dopisnika. O pok. Matevževki v Lc?
peni poroča, da je umrla za rakom,
ko vendar vsi vemo, da je izkrva«
vela na porodu. Naj o tej priliki
ponovno izrazimo nesrcčnemu mo?
žu in družini naše najglobokejše
sožalje. Rajnki, ki jc pustila dcset
otročičev, božji mir!
Ledine.
23. t. m. po popoklanski službi
božji je imelo gasilno društvo v
Lcdinah rcdni občni zbor. Izredno
velika udeležba je pričala o zani?
manju za društvo. V letu 1926 je
imelo društvo 44 pravih elanov
in 117 podpornih članov in članic.
Brezdvomno bo društvo, ki uživa
tak uglcd med občinstvom, tudi
25 letnico obstoja v letošnjem letu
slovcsno praznovalo. Le krepko
naprej!
Kostanjevica  na Krasu.
V »Malern listu« se je nckdo ob?
regnil ob »Pepita z Malna«. Naj
mi bo dovoljeno, da tudi jaz po?
vem par vrstic v svojo    obrambo.
Ko scm pred dvema mesecema
prejel zastcpstvo Kostanjevice kot
občinski svetovalcc, sem dobil vse
oeste in pota v najslabšem stanju.
Potem smo odmerili vsakcmu po?
sestniku po en del poti, da jo no?
pravi z roboto, kakor je bilo to v
navadi pred vojno. Sicer pa je g.
dopisnik mnenja, naj bi se ceste
popravljalc z vojno odškodnino.
Drugi smo pa drugačnih misli. Do?
pisnik tudi sanja o dobri letini, ki
da je bila pri nas. Mcnda pa ni vi?
del toče, ki je udarila grozdje in
ajdo tako, da jo ponekod niti žcli
niso.
»Pepi z mulna«,
Kostünjevicv štev. 150.
KnjižBunosf. in umetnosl.
Dr. M. B.:
Llounnsha oposfolo su. Ciril in üetod.
Spisal dr. l;r. Grivec, izdalo A?
postolstvo sv. Cirila in Mctoda v
Ljubljani 1927, strani 180 na najfi?
nejšcm papirju z 42 krasnimi slikn?
| mi, cena za nas L 10. Naroea se v
Kat. knjigarni v Gorici, ali pa pri
upravi v Ljubljani, Rožna ulica 11.
Prcd nami lcži knjiga, po katcri
jc vsak izobražen Slovan rcsnično
hrepenel. In komaj je zagledala luč
slovcnskcga sveta, žc se priprav*
ljajo prcvodi v češkem, slovaškem,
hrvatskem, nemškem in, kar je po*
sebno razveseliivo, tudi v italiian?
skcm jeziku. Najboliše poroštvo,
da imamo pred scboj temcljito,
znanstveno neoporečno in obcnem
tudi poljudno pisano kniigo. Nam
jc dobro znano pisateljevo imc,
sai je s svojim znanstvcnim delo?
vanjem ziislovel vo vsem slovr.n?
skcm svetu in našel celo pri sv.
stolici že ponovno naiodlieneiše
priznanje. V z*dnjih letih je pr<l it
dr. Fr. Grivec v raznih listih napi?
sal več razprav o delovanju sv. Ci?
rila in Mctoda. Te razprave so
sprcjeli katoliški in pravoslavni
strokovnjaki s toliko dobrohotnost?
jo, da so radi tch razprav nekateri
najodličncjši mcd njimi izpodbu?
jali g. prelata k pričujočemu živo«
topisu velikih slovanskih blago?
vcstnikov.
Hvala gre pisatelju in vsem, ki
so ga izpodbu jali k tcmu delu, kaj?
ti čas jc, da sc lotimo vsi slovanski
verniki z mnogo večjo gorečnostjo
častiti sv. Cirila in Mctoda, ki sta
prižigala našim prcdnikom luč sv.
evangclija in jih vodila iz suženj?
stva poganskih zmot k svobodi
otrok božjih. Če smo doslej zane?
marjali to dol/nost do naših bla*
govestnikov, se je to zgodilo pred?
vsem, ker jc nismo poznali, kcr
nismo imeli nobenega takega nju?
nega životopisa, kakor se sicer pi?
šejo življenjepisi velikih mož in
svetnikov, zlasti ne takega, ki bi
bil vsaj v primcrni skladnosti z
znanostjo. Kako malo smo doslej
poznali naša blagovcstnika, nam
prav posebno kažc dejstvo, da so
včasih mcd Slovani vslcd napačne?
ga umevanja sv. Cirila in Metoda
njuno ime in življenje hotcli upo?
rabljati v to, da bi netili mržnjo
rroti tujim narodom, ki so jima
vsled posebnih zgodovinskih raz?
mcr nasprotovali. Dr. Grivec nam
jc v svoji knjigi pokazal sv. Cirila
in Mctoda kot oznanjevalca vseob?
jcmajočc vesoljnc krščanske ljubc?
zni, mini in sprave, kot blagovcst?
nika vesoljne cerkvene edinosti.
Radi tc poteze njunega delovanja
ju moramo kar najbolj občudovati,
zlasti cc unoštevamo tcdanje ver?
ske, politicnc in socialne razmcre
mcd krščnnskimi narodi sploh in
poscbej med skoraj doccla po^an«
skimi Slovani, ki so sc pripravljali,
da, se uvrstijo v veliko krščansko
družino.
Najboljše priporočilo dr. Griv?
čevc prczanimive in prekoristnc
knjige je pač nismo, ki ga jc pisa?
tclju pisal državni tajnik sv. oče?
ta kardinal Gasparri iz Vatikana
dne 29. XII. 1926.
»Zelo nam je ugajal Vaš namcn,
da bi ob 1100?lctnici rojstva sv.
Cirila pojasnili življcnjc in delova?
njc svetih apostolov slovanske dru?
žinc, ki jc bilo že skoraj popolno?
ma raziskano z ozirom na jeziko?
slovna in zgodovinska vprašanja,
tudi z bot/oslovnega in bogomisel?
ncga stališča ter da ste zbrali vsc
novejšc znanstvene izsledkc in ta?
ko spisali životopis, ki naj bi ga
izobraženci in prcprosto ljudstvo s
pridoni brali in premišljevali. Zelo
ciobro ste storili, da ste s poscbno
skrbnostjo opisali njuno notranje
življenje, namrcč njunc zarcs kr?
ščanske, klcnc in popolnc čednosti,
skrb za duhovnc zadevc pred vse?
mi drugimi, skrb za širjcnje sv. vc?
re, ncomajno zvestobo do Sv. Sto*
lice in tisto veliko ljubezcn do
vseh, s katcro sta zlasti ubogim in
zaničcvanim oznanjala mir, ozna?
njala dobro ... Ti vzroki so nam?
rcč prcdvscm nagnili tudi sv. očeta
Lcona XIII., da so v encikiiki
»Grande munus« z dne 30. IX. 1880
priporočili vsem vernikom, najča?
ste in posnemajo ta dva »zelo sve?
ta moža«, to »nrc.žlahtno apostol?
sko dvojico«. Zclo modro »te no?
hvalili na sv. Cirilu to, da je vecJno
snoštov^l tudi druge, od svojega
različne narode, da je vse s po?
scbno liubeznijo abjcmal in da si je
prizadeval, da bi bili prav vsi v mi?
ru združeni pod očctovskim vod?
stvom n-jslednikov sv. Petra, V tem
se je pokazal pristnega potomea
sv. P.postola narodov, ki je nekoč
zancseJ v Solun, rojstno mesto sv.
br-'tov, krščansko vero in čcdnost;
tpko jc tudi on kakor sv. Pavel za?
s1u:>iJ, da ie na.sei v Rimu ob grobu
sv. Petra mir in posmrtno cast.
Nj. fivetost sv. oče Vam častita,
Viis očetovsko blagoslp.vlja in pro.<
Srrjin 4.
GORIŠKA STRAŽA«
si Boi>a, naj bi uslišal Vašo prošnjo
in željo, s katero končujete životo;
pis sv. bratov, da bi namreč Slova*
ncm, ki posnemajo vero in življe«
n.je sv. Cirila in Metoda, vera nik?
dar nc ujiasnila, temveč da bi za^
svctila tudi njim, ki so sc od njc
lcčili, in siccr v tcm smislu, da bi
vendar že našli pot k sestrski veri
in vesoljni ccrkvcni edinosti. Tako
sc bo kajpada z.Uodilo, da bodo vsi,
ki jih druži skupno češčenje sve?
tih slovanskih anostolov, združeni
tudi v cni vcri in v najprisrčncjši
l.jubezni.«
Tudi preiekt Kon^rc^aciie za
vzhodno ccrkev kardinal Sincero
jc pisal 17. I. 1927 g. msgr.sju dr.*ju
Grivcu pismo, v katercm mu časti*
ta h krasni knji^i in izraža željo,
naj bi mno<*o pripomo^la k zbliža*
nju katoliškctia zapada in pravo*
slavne<4a  vzhoda.
Kaj naj še dodamö tem krasnim
bcscdam?         v
1.  K tej dr. Grivčcvi knjteji sc bo
morala    »Goriška Straža«  še kdaj
vrniti.
2.   Vsi izobraženci, vse knjižnice
in po možnosti vsc slovcnske dru?
žine, naj si ncmudoma naroče pre=
krasni životopis sv.  Cirila in Me=
toda.
3.    Sad premišljevanja tc knjige
mora biti:  obnovitcv #orečež4a čcs
sčcnja naših    vclikih    bla^ovestni-
kov; poživitev Apostolstva sv. Ci=
rila in Mctoda, ki mu je položil te?
melje naš svcti škof Slomšek z bra*
tovščino sv. Cirila in Mctoda; dclo
za    zedin.jcn.je vsch slovanskih na*
rodov s katoliško Ccrkvi.jo, za ka=
tero  se   prav   posebno  trudi  pisa?
tcl.i dr. Grivcc.
Tako homo ustre^li tudi eni najs
srčncjših želj sedan jesia sv. očeta
Pi ja XI., ki s krvavečim srccm in
skrbno ljubcznijo zre proti pravo*
slavnemu vzhodu ter ^a vabi k cer*
kveni edinosti.
Oj ta vojaški boben!
Pozdrav iz Trentinskega.
Po skoro enomeseeni zamudi
smo prcjcli iz Trentinskega na*
slednje pozdrave naših fantov^vo*
jukov:
Pozdrave iz Trentinskega poši*
ljamo in želimo sreeno novo leto
vsem fantom, dekletom, staršem,
bratom in sestram. Botf živi vse! j
— Sivec Jo/ef, Idcrsko; Rejc Žtc^
fan, Pavsie Henrik, Lepušček A?
lojz, Lorn.
Listnica uredništva.
/. Z., Mednmi: Vase^a dopisa ne
razumemo toeno in se nam tudi zdi,
da se tiee vprašanja, ki bi raz^re*
lo samo nove prepire v vasi, zato
smo aa za sedaj odložili. Poročajte
nam bolj pedrobno.
A. M., Vrtojba: Vprašanje ali je
krt koristen ali ne je sporno. Ker
Vam dotienih lovcev na krte ne
moremo poslati — ne poznamo jih
namreč, — bi Vas prosili, da nam
napišete kratek dopis, v katcrem
navedete razlo^e, ki govore proti
krtu. Prijatelji krtov se bodo ^otovo
oglasili s protidokazi in na ta naein
bomo prišli najprej na jasno. Po?
zdravljeni.
Listnica Kmečkesdelavske zveze in
Političnega društva    »Edinpsti«    v
Gorici.       ,-,,./,
1.  Skok Josip, Pevma W: Zgla*
site se ob priliki v tajništvu.
2.  Makovec    Filip,    Bnmica    19:
Vaše prošnje ni v Rimu. Morali bi
dokazati, da ste pravoeasno vložili
prošnjo.    Če morete    to dokazati,
zglasite se v tajnistvu ob priliki, da
zamoremo  ponovno posredovati  v
Rimu.
3.  Kobal Anton, Budanje 84: Va*
še prošnjc ni mogoee    rešiti,    ker
manjka še  vedno izjava  tržaške^a
zupanstva, da je sin umrl radi služ*
be v vojni.    Čc imate opravilo    v
Trstu, pojdite na županstvo in za?
htevajie da odpošlje pokojninski
komisiji v Rim dokument, ki <4a je
.zahtevala. Ce ne morete sami tega
storiti, odgovorite nam, na kar bo*
mo mi posrcdovali.
4.  Poljšuk Karl, Smurje 139: Med
tem ste morali že dobiti poziv, da
se  predstavite  osebno    zdravniški
komisiji v Rimu.
5.   Sebastjan Karura,    Kromberg
št. 15: Tudi iz Rima smo prcjeli de*
de Vašcga rekurza odgovor. Zahte*
vajo od nas isto izjavo zupanstva
ki smo jo že mi zahtevali od Vas.
Potrebna bi blla naslednja    izjava
zupanstva: Invalid  G. K. je vložil
pri žnpanstvu tega in tega dne re*
kurz za Corte dei Conti, ki je bil
protokoliran pri županstvu pod šte*
vilko X in ki je bil odposlan v Rim
dne . . . Iz te izjave bi bilo razvid*
no, da    ste Vi pravoeasno    vložili
pri županstvu rekurz in da je žu*
panstvo  krivo,  ker  ste  rok  zamu*
dili.
6.  Kobal Fr. Goče št. 75: Vam je
bila priznana pokojnina žc z odlo*
kom od 2. febr. 1925 St. 24252; pri*
znana Vam je bila naslednja pokoj*
nina: letnih'lir  1250 +  300 od    1.
oktobra  1921    dalje in lir  1242 +
825 od 1. julija 1923 dälje. Ce niste
dobili  šc denarja,  bo  treba  posre*
dovati pri zakladnem nadzorništvu
v Vidmu.    Sporoeite    nam, če    ne
prejemate še denarja, na kar bomo
posredovali v Vidmu.
7.    H.   Fr.   Borjana:   V   smislu
okrožnice finančnei^a    ministerstva
morate tudi Vi položiti kavcijo in
zaprositi za trgovsko licenco.
8.  Barbo Anton, Ratc/.evo Brdo:
V  zadevi Vaših varovancev bo taj*
ništvo posredovalo v Rimu.
9.  Hub. Franc, Bovec: V zadevi
Vaše vojne    odškodnine    Vam ne
moremo še nič konkretnega od.^o*
voriti, ker prašanje    še ni    dovolj
pojasnjcno.
10.     Miklavič    Alojzij,    Idrsko:
Vašo zadevo smo izročili Zadruž*
ni zvezi, ker spada v njen delokrog.
V  kratkem dobite od Zveze odt^o*
vor.
11.   Vilar A.,  Vipavn:    Treba je
vložiti  prošnjo  pri  kr.  kvesturi   v
Gorici na kolkovanem papirju 3 lir;
prej    pa  si morate    priskrbeti  od
»Casellario  Centrale  per  gli  stra«
nieri prcsso la Cancelleria del Tri*
bunale Civile e Penale di    Roma«
kazen^ki list.
12.  Greg. S., Prestronek, Sv. Ivan:
Prošnje za pokojnino nc more več
napraviti, ker je rok žc davno pre*
tekel. Pač pa lahko napravi prošnjo,
da se mu prizna odškodnina za do*
bo  intcrnacije     Prošnjo    z  vsemi
dokumenti naj vloži pri finanencm
mnisterstvu. Če nam pošlje vse po*
trebne podatke in dokumente, lah*
ko    napravi    podpisano    tajništvo
prošnjo.                     Tnjništvo.
OBNOVITE TAKOJ NAROCs
NINO, DA VAM NE BO U*
STAVUENA   »GOR. STRAŽA«!
Darovi.
Za »Slovensko sirotišee«: I. B. v
A. 10 L; A. F. 10L. — Srena hvala!
Kmetija na prodaj!
17 johov zemljc, nekaj manj kot
polovica gozda, ostalo njive in se*
nožeti, na lepem solnenem kraju,
20 minut od velike ceste, na hribu,
a ne prevee strmo. Redijo se lahko
3—4 glave živine. Hiša in vse go*
spodarsko poslopje zelo praktieno
urejeno, sposobno tudi za manjšo
obrt, posebno za krčmo ali letovi*
ščarje; lep razgled po okolici. Gozd
blizu, gnoj in drva se lahko spelje*
jo, tudi voda. Cena 22.000 L, zra*
ven še mnoi»o inventarja: poljsko
in gospodarsko orodje, gnoj, vozi*
eck za vodo, na željo se pusti tudi
slamoreznica. Plaeilni pogoji zelo
ugodni. — Lepa, redka prilika! —
Kdor ima denar, ga naloži najbolj
varno, ker nc bo imel zgube radi
snrcmembe valute! Pojasnila inte*
resentom daje Toinaž ^uligoj, CA>
ginj, p. Volzana — Tolmino.
Preklic.*)
Podpisana Kolenc Marija živ.
Antona, Lokovec St. 94, preklicu*
jem neopravieenc govorice, katere
scm ponavljala napram Humarju
Leopoldu iz Lokovca St.  123.
Lokovec, dne 17. I. 1927.
Kolenc Marija.
*) Za članke pod tern lmslovom odgovarja
urednistvo samo v toliko, kolikor zahteva
zakon.
Razpis službe.
Kmetijsko društvo v St. Petru pri
Gorici razpisuie službo gostilni*
čarja. Rok do 4. febr. t. 1. Ponudbe
ustmene ali pismene na odbor dm*
štva, St. Peter pri Gorici.
To je znamka,
ki   je   natisnjena na Vi kg zavojih
izbornih  testenin  PEKATETE.
Zahtevaj vedno le testenine s to
znamko!
Urnik vlakov v Gorici.
Cilavni (južni) kolodvor.
l'rihod iz Vidma: potniški vlak ob 6.02;
hrzi 7.51; dir. 9.41; 12.54; brzi 16.14; potn.
18.16;  dir.  18.41; brzi 2103
Iz Trsta: brzi ob 7.18; dir. 8.12; brzi
10.32; dir. 14.23; dir. 16.22; dir. 19.01;
potn.  21.12.
Iz Ajdovščine: mcšani ob 6.00; mcš. 12.32;  '
potn. 18.30.
Odhod   v   Vidcm:     potn.   ob   6.06;   brzi   J
7.22;  dir.   8.15;   brzi   10.25;  brzi   14.28;  dir.
16.27; dir. 19.10; potn. 21.20.
V   Trst:     potn.   ob   6.08;   brzi  7.29;   dir.
10.15;    dir.   13.02;     brzi   16.23;     dir.   18.42;
brzi 21.13.
V  Ajdovščino: meš. ob 7.57; potn. 13.05;
mcs.   19.35.
Sevcrni kolodvor (na Blancah).
I'rihod iz Podbrda: potn. ob 6.40; dir.
3 0.01;  brzi  13.22; potn.  18.40; dir. 20.55.
Iz Trsta: dir. ob 7.48; potn. 8.47; brzi
14.03; dir. 19.14; potn. 20.40.
Odhod v Podbrdo: dir. ob 7.56; potn.
8.53;  brzi   14.08;  potn.   17.10;  dir.  19.22.
V  Trst:    potn.  ob  5.17;    dir.   10.09; brzi
13.30; potn.  19.21; dir. 21.03.
Izrcžite in prilepitc!
Ferdinand Škerlj, Vrhpolje 66
(Vcrpogliano) ima vee tisoe ceplje-
nih trt, kakor rizling, ribola, zelen,
žlahtnina, klarenca, pinela i. dr. —
Cepljenke so prvovrstne. — Cena
po dogovoru.
Lloyd Sabaudo.
Prihodnje vožnie:
v Severno Ameriko:
»Conte Rosso« 11. 2. 1927.
»Conte Biancamano« 1. 3. 1927.
Iz Genove v Njujork v 9. dneh;
v Južno Ameriko:
»Principessa Giovanna« 29. 1. 1927.
»Principe Udine« 10. 2. 1927.
»Conte Verde« 17. 2. 1927.
»Principessa Maria« 2. 3. 1927.
Iz Genove v Buenos    Avres    %'
131/2 dneh.
v Avstralijo:
»Re d' Italia« 25. 2. 1927.
Intannacije daje in sprejenia pred-
naročila na vozne listke za^topnik
t\ Rosich. Qorka.
Via Contavalle št. 4.
Krtove kože
kupuje
W. Windspach
Gorica  - Via Carducci 6
Na  željo   daja   pojasnila
in preskrbuje pasti.
Plačam najvišje cene za kože
lisic, podlasic,  kun, zajcev, mačk,
krtov, veveric, jazbecev itd. itd.
Prodajam PASTI in POSEBNO MESO
za lov na divjačino.
Delavnica za strojenje in barvanje
Nihče    nima   pravice   kupovati   zame
WALTER WINDSPACH
GORICA - Via Carducci 6 - GORICA
Pozor t\& izpremenjeni naslovl
PODRUŽNICA
Ljubljonshe kreditne bonte y Gorici
Corso Verdi „Trgovski Dom"
Telefon številka 50                                 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
DlnTmflMjtm   CßlltrSlB    LjUBLjßnP   Din. m'oW.OOO
Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj,  Kranj, Maribor, Metkovič
Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.' -- Agencije: Logatec.
Vloge na knjižice po 4%
Vloge v tekočem računu   lir  ali  dinarjev,  (najugodnejše
obrestne mere).
Nakup valut, čekov, deviz in obligacij vojne odškod-
nine (bonov) po najugodnejših cenah.
Nakazila    v tu- in inozemstvo.
Borzni in ostali baneni posli.