• rtamtwdmovna b i AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY "AttlMrtffltt IfyllVXt" . NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE Y AMERIKI H NO. 113 CLEVELAND, OHIO. FRIDAY OCTOBER 1st 1920 LETO XXIII. - VOL XXHI 1 Delavci bodo glasovali za Coxa. Rochester, N. Y. sept. 30. Vse organizirano delavstvo se je izrazilo za demokratičnega kandidata za predsednika Coxa, in- večina za Ligo •narodov. Zadnji teden se je vršilo preiskuševalno glasovanje pri treh raznih organizacijah in je bil izid sledeč: V 25 državah se vprašalo železničarje in se jih je izrazilo izmed 100 65 za Coxa, 15 za Hardinga, 2 za socijalista, negotovih 18, za Ligo narodov 42, proti 20, negotovih 38. V ravnoistih državah so glasovali brivci: za Coxa 58, za Hardinga 24, negotovih 18, 60 za Ligo narodov, 12 proti in negotovih 12. Strojniki v istih državah so glasovali: Za Coxa 52, za Hardinga 21, za socijalista 4, negotovih 23, za Ligo narodov 40, 22 proti in 33 je bilo negotovih. Največ glasov je dobil Cox med železničarji. Tudi druge delavske organizacije stoje večinoma za demokratičnega kandidata. -o—-- — Načelnikom Ameriške legije dosluženih vojakov je izvoljen F. W. Galbraith iz Cincinnati. — Novemberske volitve bodo mogoče izpraznile štiri mesta mestnih councilma-nov. Štirje councilmani kandidirajo namreč za cou&lp uradnike. John M. Sulzmann kandidira na demokratičnem tiketu za county komisjone-rja, na republikanskem tiketu pa councilman* Alva Dit-trck in Jerry Zmunt za isto mesto. C. B. Stannard kandidira za šerifa. — Teta štorklja seje oglasila pri družini Joe zulič, 798 E. 156. St. in pustila krepkega fantiča — prvorojenca. — V Clevelandu bi moralo biti 1200 policistov, dasi je tudi to premalo, in Še za to število jih manjka Ž50. Izmed 500 prosilcev jih je zadnji teden napravilo preskuš-njo samo 93. — Poštno poslopje v mestu je bilo v sredo ponoči zastraženo od policije, ki je dobila pisnio, da bo poslopje pognano v zračne višave z močno bombo. Policija sicer ne verjame pismu, vendar-safety k first. — Roparji so pričeli zopet strašiti po parkih. Tako so včeraj vstavili v Rockefeller parku avtomobil, v katerem so bili štiri osebe, jih oropali in nato zbežali v grmovje. — Waren Wells, iz Akrona je peljal 10 zabojev žganja v Cleveland, v vrednosti $1500. Na Center in So. Woodland rds. sta stopila k avtomobilu dva maskirana roparja z revolverjem v roki in prisilila voznika, da je Šel iz voza. Roparja sta odpeljala žganje in pozneje; so dobili prazen truck na Cedar ave. in E. 67. cesti. — Da "Sloganje" kart ni zdravo je sprevidel W. Harrison, uradnik Clev. Trust Co. na 9200 Kinsman Rd. Ko je odšla ciganka, ki mu je prorokovala srečo, je pogrešil 9 bankovcev po $50. — Na Common Pleas sod-I niji so napravili listo prvih Ženskih porotnikov — 150 po Številu. Dan še ni določen kdaj jih pokličejo na spraše-h vanje. Za oprostitev od poro-' te imajo ženske iste pravice kot moški. Vsaka ženska pa bo oproščena, ako bo navedla za oprostitev, da mora biti doma pri otroki h. Delavci v lialiji obratujejo tovarne. / Turin, sept. 30. — V nekaterih mestih Italije, so delavci prepustili tovarne zopet njihovim lastnikom, ter se znjimi pobotali. Velika veči-| na tovaren pa je ostala še v ( rokah delavcev in minister-ski predsednik Giolitti se truct z novimi postavami, po | katerih bi dobili delavci ve-| čje pravice in- se sporazumeli | z lastniki tovaren. Chignoli,' vodja delavske stranke se je izjavil, da delavci, ki so prev zeli tovarne niso revolucijo-' nisti, vsaj velika večina izmed njih ni, in da nimajo na-' mena strmoglaviti laško via-j do in vreči kralja s prestola. Nadalje se je izjavil, da imajo tovarne, katere so zavzeli | delavci, surovin še za dva meseca, in da bodo v stanu obratovati do meseca novembra, potem pa bodo že videli kaj bo za storiti. Največja tovarna za avtomobile v Ita-1 liji, Fiat v Turinu je v rokah delavcev in obratuje kakor po prej. Vsak dan izdelajo 40 avtomobilov. Vrata pisarne so okrašena z boljševiškimi znaki in z napisom: Kdor ne; dela, naj tudi ne je! Vse po tovarni so razobešeni napisi | "Viva la Lenin in viv# la Rus sia". V tovarni je zaposlje-nih 12.000 delavcev, ki delajo v dveh presledkih, od 6. do 2. iji od 2. do 10. »»"win i 'O"" 11 ■' — V Clevelandu je na štraj-ku 400 krojačev. Njih zahteve so, da se upeljejo tedenske plače in da se povsod upeljejo "closed shop'\ kjer dobe deo samo unijski delavci. — Prebivalci v Euclid Village bodo morda dobili svoje registracijske koče, kjer se bodo lahko registrirali za novemberske volitve. Pri prošnji za to niso navedli kje hočejo imeti registracijske kraje, zato se ni moglo tega dovršiti za registracijo v četrtek. Pač pa se bodo lahko rogistrirai prihodnje tri registracijske dneve. Potrebno pa to ni, ker v, podeželnih okrajih ni potrebno, da se volivec registrira* — V Clevelandu je veliko praznih stanovanj in hiš, katere lastniki nočejo oddati ali pa zahtevajo previsoke ce ne za najemnino. Fair-Price Committee, ki se peča sedaj s stanovanjskim vprašanjem je sklenil, da se take hiše preceni in lastniku ponudi ceno kolikor je hiša vredna. Ako ne bo hotel prodati, potem ne bo mogel na nobeni banki dobiti posojila za zida vo nadaljnih niš. Danes primanjkuje v mestu stanovanj za 10.000 družin. — V nedeljo se vrši občno zborovanje Slov. Narodnega Doma v Newburgu. Začne se ob 2. pop. Najprej se vrti zborovanje, potem nastopita pevsko društvo Slovenija in Zvon, ob 0. je večerja, po večerji prosta zabava in ples. — V četrtek so dobili sledeči Slovenci državljanske pa-pire na Common Pleas sod-niji: Martin Turk, Anton i Mervar, Mihael Mirtič, Ignac Kenik, John Zakrajšek Ciril Jevec, Martin Jugelj, . Peter Anton, Tom Tekaučič, John Prijatelj, Louis Tanko I Adam Petrič in Joe Milja-i vec. ■ — Pri registraciji za volitve, morajo ženske navesti s svojo pravo starost. Ženske i imajo navado, da rade poza-i bijo svojo pravo starost in so i ponavadi vedno za nekaj Ie1 mlajše kot so v resnici. iwlti^riiiiVifi if Izvedenec trdi da je dovolj plina. Profesor E. W. Bems, ki je pooblaščen, da preišče, kje je glavni vzrok pomanjkanja plina, je predložil rezultate svojega preiskovanja mestni zbornici. Poročilo ovrže vse izjave plinove družbe in zanika, da bi bila plinova druž ba v potrebi, da zviša cene plinu. Profesor Bems, ki je izvedenec na plinovem polju trdi, da East Ohio Gas Co. kakor Hope Natural Gas Co. od katere dobiva cleveland-ska plinova družba največ plina, delajo zadosti velike profite in da bi bilo zvišanje cen pinu samo izkoriščanje prebivalstva. Po zatrdilu Bemsa, ima Hope Natural Gas Co. zavrtanega samo c-no tretino ozemlja, kjer se nahaja plin in priporoča, da se prisili družbo, da zavrta več vrelcev, kar bi imelo za posledico, da bi bilo dovolj plina v zimskem času za gretje hiš in kuho. Bems trdi na aalje, da se splošno preveč plina porabi za industrijelne svrhe, posebno v Pennsylva-niji in w. Virginiji. Ako se plin odvzame tovarnam, ga bo zadosti za hišne potrebe in naj pristisne še hujši mraz plina ne more primanjkovati. Tovarne lahko rabijo druge pripomočke namesto plina, medtem ko je večina hiš navoaanth^aiHe na plin razsvetljavo in kurjavo. Hope Natural Gas Co. poseduje en miljov akrov zemlje, kjer je dovolj plina, ako bi več vrelcev navrtali. V Ohio, PennsylvanijWn Virginiji se je v letu 1918 za 40 procentov več plina porabilo za tovarne kot za hišno vpora-bo, Ako se bo doseglo, da se odvzame tovarnem plin, potem ga bo dovolj letošnjo zimo za gretje v hišah. — Danes zvečer se prične večerna šola za angleščino v Public Library na E. 55. cesti, zadaj za Lake Shore banko. Kdor se hoče priučiti dobri angleščini, naj obiskuje večerne šole. — Klub društev Slov, Narod. Doma priredi 9. oktobra veliko trgatev grozdja na vrtu S. N. Doma. Predpriprave se že vrše in vse kaže, Ida bode ta prireditev nudila obilo vžitka občinstvu. Občinstvo se bo gotovo udeležilo te zabave v velikem številu. — Mrs. Mary Lertnik, 3528 St. Clair ave. je vložila včeraj tožbo za ločitev zakona. Kot virok je navedla, da jo mož ne pusti nikdar iz hiše drugače kot v njegovi družbi. ^ — Mrs. Frida Carlisle je vložila tožbo na Common Pleas sodniji proti Delta Yp-silon bratski organizaciji, ki rabi hišo, ki meji na njeno za društvene prireditve. To žiteljica pravi, da je za to hišo napravljen deed, da do leta 1950 v tej hiši ne biti drugi kot privatni stanbvalci. Sod nija bo odločila ali je dru-Št vena hiša privatna ali ne. — Mike Oranchuk je vložil tožbo za $10.000 proti Tea dorju Krnichu, ker ga j< imel slednji zaprtega v klet dva dni in ga na vse način< trpinčil, ker ga jc hotel prisi liti, da bi slednji pripoznal da je umoril 11 letno Pran i ces South, nakar bi Krnici : dobil nagrado, ki je bila raz pisana na morilca deklice. > — Opozarjamo na inicijati J vo društva Slovenec, št. 1. S D. Z. v današnji,številki. .m . Nemiri v Angliji . se nadaljujejo. e London, 30. sfept. Preko e sto policistov in vojakov je a bilo ubitih zadnji teden od e Sinn Feinevcev. Poboji se il nadaljujejo vsak dan. Močne e straže angleških vojakov in i- policistov patrulj ira po vseh ž mestih Irske,1 toda- Irci jih e napadajo kjerkoli se prika-e žejo. Včeraj je bila napadena u ena taka patrulja v Temple-more. Dva policista sta bila ubita in efi častnik ranjen. V l-jTiperary je patrulja ubila č ( nekega civilista, ki je stre-1 e ljal nanjo. Situacija se na e Irskem ne bo spremenila, e dikler ne dajo Ircem svoje u i lastne vlade. Tega pa angle-»1, ška vlada nikakor ni pri vo-lji pripoznati, ker hoče biti e na britanskih otokih edina a gospodarica. Župan mesta ajCorka, MacSwiney še vedno | a nadaljuje s svojim lakotnim lj Štrajkom in leži napolzave-5- sten v ječi. Včeraj je bil 49 a dan odkar se posti in je popol ►č noma onemogel. Z največjo e težavo govori in le malo sli-i- ši. Včasih niti na spozna svo-je žene in brata. Kadar bo ;a MacSwinjy podlegel in umrl e bodo zbruhnile velike demon z stracije in Anglija se priprav i- lja na vso moč, da zaduši usta i- jo, ki bo sledila smrti irske-i- ga župana. Jj§ lš London, » .jtft. Angleške m uuimi m1 iwjlJBTar bodfcjo o. Irci udri i v Brixton ječo kjer e- se nahaja lord mayor Mo e, Swinney na štrajku lakote. >i Vlada je prepričana, da se o, bo ogromna množica ljudi na i- valila na ječo in rešila župa-d- na, zato so postavili četvero :a stražo na vseh konceh okoli a- ječe, je o-- 0- ANGLEŽI TRPIN - 1- ČIJO NEMCE. San Francisco, 30. sept. — Zahodna Samoa, otočje, ki Je te bilo. pred vojno nemška kolo-v nija. pripada sedaj Angliji, e- Amfcrikanci, ki so bili na tem n- otočju pripovedujejo, da so 0- Angleži deportirali od tam je vse Nemce, in da so jim pobrali vse premoženje ter pu- a- stili vsakemu samo $70. Pri ra tem Angleži na nepotreben ia način trpinčijo Nemce in 1- vporabljajo vsakojake meto-e, de pri tem. Cele družine so la razkropili, matere ločili od b- otrok, može od žen, starčke, H- ki so bili že 50 let mirni pre-u. bivaki na otočju, so deporti-28 rali ne da bi povedali kam. e- Vse to se godi pod krinko mi a. rovne pogodbe in Angeži so jo ugrabili bogate naselbine in Še si prilastili premoženje. ž- SLADKORJA NE BO PRIMANJKOVALO, je Washington, 30. sept. — >n Navijalcem cen sladkorju je P; odbrenkalo za vselej, z dru-ki gimi besedami, cene sladko-io rju ne bodo poskočile to ali o- drugo leto. Drugo leto bo v d- Ameriki več sladkorja kot ta ga bomo mogli porabiti. Ce-gi ne sadkorju na debelo so pa-d- die od 26 in pol c. na 14 in u- pol c. in/je gotovo, da se ne bodo zvišale, najbrie se bodo ttl še znižale. Na celem svetu o- se je letos pridelalo 11.908. jc 000 ton sladkorja. Pričakuje-;ti jo pa, da bo letina drugo leto ae za 50 odstotkov boljša v Ame ji- riki in Evropi. To je dobro il, znamenje, da ne bodo cene n poskočile. Poroča se pa, da :h se nahajajo veike zaloge z- sladkorja v rokah velefrgov-cev in navijalcev cen, Id so ti- ?a spravljali na kupe, da bi S. tako dvignili cene. Toda zaenkrat so se ukanffi. i\ov Public Square ■ za Collinwood. i Collinwood dobi nov Pub- š i lic Square na E. 140. cesti in n I St. Clair ave. kakor hitro botf i podpisan kapital $1.000.000 t i ki je potreben za to. Collin- š i wood se je podvojil na prebi- j i valstvu in nešteto novih to- r i varen da se je postavilo v tem r . okraju. Do 30.000 delavcev i i je zaposljenih v teh tovar- l ■ nah. V nobenem delu mesta f i niso ulične kare, tako napol- š r njene kot od Collinwooda, po l i St. Clairu do Public Squara. c ■ | Večkrat se pripeti da je kara $ l že na 140. cesti tako napol- j , njena, da se sploh ne vstavi r ; do mesta, posebno v večer- t ■ nih urah, ko gredo delavci iz \ ■ tovaren. Po pol ure ali celo c i uro je treba Čakati na voga- [ i lih, v vsakem vremenu, da se J t dobi karo v mesto ali iz me- t > sta. Z načrtom, da se napra- i i1 vi na 140. cesti središče, kjer s | bi se stekale ulične kar$ iz i ) mesta in v mesto, pa bi se s 1 opomoglo v vseh ozirih, In 1 > marsikdo bi ostal zjutraj eno i - uro dalj doma, ali pa bi bil i - zvečer eno uro prej pri svoji | ) družini. Ulnične kare bado ? 1 imele krajše vožnje in ne bo- 1 i do tako natlačene kot sardi- t / ne, kar se godi sedaj dan na < i dan. S središčem na E. 140th ] - cesti bi vozile ulične kare 1 sledeče: Vse kare bi vozile iz i i Public Squara ^amo do 140. 5 Ceste. Od tam naprčf p bi r vozile druge in sicer slede- i - če: Po 140. cesti in Lake i . Shore Boulevard do Euclid i Beach-a, Po St. Clair ave. a do 152. ceste po Waterloo - Rd. po 150. cesti do Euclid < 3 Beacn-a, Po St. Clair cesti, i 152. cesti, Waterloo Rd. do Nottingham Rd. in kakor hitro mogoče, po J27. cesti do Lake Shore Boulevard, po St. Clair ave. in Notting- - ham Rd. po St. Clair ave. in e 152. cesti, po Ivanhoe Rd. po i- Euclid ave. do Euclid Village L crosstown line po Notting-i ham Rd. in Dill Rd., od Wa- 0 terloo Rd. do Euclid ave. n -o----- i- — Mrs. Florence Barret, - 1084 E. 46. cesta je vložila 1 tožbo za $25.000 odškodnine n proti hišnemu gospodarju, ti V tožbi je navedla, da je' pa->- dla po stopnicah v kleti, ko o je hotela obešati perilo in je d dobila notranje poškodbe, i, Pravi, da bi hišni gospodar s- moral skrbeti za to, da bi bila [- klet bolj razsvetljena. V krat i. kem bodo hišne gospodarje li tožili, ako bo miš snedla kruh o v shrambi. n —Joseph Klozar, 11012 Harvard ave. se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je smrtno nevarno obstrelil - zadnji torek Jamesa Brozek e na E. 55. cesti. i- — Mestni policisti bodo >- predložili mestni zbornici li prošnjo za povišanje plače v za $400 na leto. Sedanja pla->t ča policistov znaša letno i- $2004. Policaji pravijo, da ne t- morejo dostojno živeti s to n plača. Povprečno so policaji e v Clevelandu najboljše pla-!o čani. V zadnjih dveh letih u so dobili zavišanje plače za 60 odstotkov. Tudi ognjegas-y ci nameravajo prositi za zvi-o Šanje plače. , Mesto pa nima le nobenega denarja, da bi ugo-o dila prošnji policajev In og-le njegascev. -v ia --- [e KOLIKO JE i- AVTOMOBILOV. k) ' Na celem svetu je registri ranih 8.750.000 avtomobilov, i- od teh jih je v Ameriki "samo7. 558.848. ; Kdaj bo konec ropom in tatvinam? l' Zadnjih par dni je ameriško časopisje silno razburjeno vsled senzacijonelnega razkritja vsestranskega gam blanja in sleparij ki so se vršile v baseballu. Veriženje pri prodaji vstopnic k raznim baseball igram, stavljenje na eno ali drugo stranko in pa podkupljevanje raznih baseball igralcev. Umazano perilo se bo pralo pred sodiščem v Clevelandu, Chicagi, Philadelphiji, New Yorku in druzih velikih mestih. Po $5000 je dobil en igralec, da je pustil "zmagati1' nasprotno stranko. Na ta način so bile dobljene ali izgubljbne visoke stave. V Clevelandu dolže Župana Fitzgeralda in policijskega načelnika Smitha, da sta ona dva kriva strastnega gamblanja, ki se vrši v mestu, ker ne storita svoje dolžnosti in zapreta raz ne igralne hiše, kjer se profe-sijonelno igra dan in noč. Kafcor rečeno pišejo o tem a:meriški časopisi cele strani, ropom in tatvinam, ki se gode dnevno v mestu pa posvečajo le da naznanijo, za koliko je bil ta in ta "olajšan ' in da je ropar ušel. Resda je gamblanje pwtijpostav-no in da se zgubi pn wm veliko denarja, toda v prvi vrsti pridejo pri tem v poštev bogataši, ker navaden delavec nikakor ni v stanu, da bi stavil po sto ali tisoč dolarjev na baseball igro. Naj bi ameriški časopisi posvetili par strani hunskim razmeram, ki vladajo v deželi, ko poSteii človek ne sme zapustiti svojega stanovanja, ko se stori mrak, brez da bi se bal, da bc napaden na javni cesti od tolovajev. Pri tem pridejo \ poštev največ le revnejši sloji, ki nimajo čekovne knjižice, da bi plačevali svoje str* ške in nimajo avtomobilskih palač in svojega šoferja, da bi jih peljal po« opravkih. A-meriško časopisje naj bi posvetilo pozornost cestnim postopačem, ki podpirajo vogale, ki jim smrdi delo, ki spe pozno podnevu, ponoči pa aelajo "izlete'* po mestu — ne seje nič, ne žanje nič pa vendarle živi. Pri igrali je vsakemu dano na prosto voljo iznebiti se členarja, med tem ko pred roparji nisi va ren niti življenja, ako pra\ hitro ne vzdigneš rok. Ame riško časopisje naj bi delale na to, da se napravijo bol stroge postave za tatove if roparje, da se taki, ki se kla tijo po cestnih vogalih brei dela, nemudoma pošlje "ns zrak" v prisilno delavnico ali pa se obsodi sta riše, ki da jejo potuho takim maloprid nežem, namesto da bi jih sa mi naznanili policiji. In na mesto, da se vporablja poli ciste zato, da stikljejo po kh teh za pijačo, naj bi se jil poslalo ponoči po cestah kjer bi naj skrbeli zato, da n< bo potreba človeku, ki gre p< sedmi uri zvečer od doma pustiti doma uro in prstan ako ga ima. VEČ MOŠKIH KOT ŽENSK. Zadnja Statistika iz Ca lifornije kaze, da je tam 261 340 več moških kot žensk In vrhu tega so tam moški ja ko zdravi in imajo dolgo živ ljenje, ker 58 odstotkov moš kih je starih več kot 65 let Toraj neveste v Californij< po moža. — Pisma imajo pri nas Primož Kogoj, Josip Kirii in John Per. ■■' v . • •■ . . t;, h ■ , i , ^^ Municija in brana 1 prihaja v Poljsko i London, sept. 30. Zavezni-a ki so poslali Poljakom veliko i množino orožja in municije - skozi Gdanjsko. Anglija je s poslala sedem parnikov, na- - polnjenih z orožjem in muni- - cijo in tri tanke, ter 12 ladij 4 0 naponjenih z živežem. Iz A* 1 merike pa je došlo 6 parni- 0 kov prostovoljcev za poljsko - armado. Iz Francije sta do-i, šla dva parnika z 1000 voja- 1 ki in 15 tanki. d Washington, 30. sept. Li-a tva se je izjavila, da ostane - nevtralna v sporu med Polj- 0 sko in Rusijo, ako slednji po-e tegnete čete iz Litvinskega u ozemlja. n Riga, 30. sept. Ruska sovi- , a etska vlada je dala Poljski a rok do 5. oktobra, da sestane e na mirovne pogoje in da se a sklene trajen mir. z Waršava. 29. sept. Poroči-i- la pravijo, da so poljske čete i. na severu dosegle reko n Shchara. Pri Grodnu se bolj-i- ševiki umikajo in poljske če-' e te prodirajo proti Pinsku, Na >- tem pohodu so Poljaki zajeli a dve diviziji Rusov, 0 stroj-i- nih pušk, eno lokomotivo in 150 železniških voz. 1 ZA 175.000 r- ŽGANJA UKRADLI, v V Četrtek so peljali štirje i- vozniki na dveh truckih 400 bi zabojev žgbnjja, v vrednosti tv $75.000. Žganje so imeli pre-s- peljati iz Elyrie v New York, ir Komaj so vozniki zapustili n, Elyrio, so prišli za njimi 4 n banditje v dveh avtomobi-lih. Z revolverji v roki so ri banditje vlili voznikom žga->o nja potreben rešpekf, nalo-[>- žili so jih v svoj avtomobil, v žganje pa odpeljali. Policija d- iz Elyrie je našla žganje na i- neki farmi v bližini, zakopati no v mrvo. Zaprli so tri mo-ih ške in dve ženski, ki so bili la na tej farmi. Policija iz Ely-rie dobi $2500 nagrade za do-d- ber nos. m TOVARNA., J; ZAPRLA VRATA. ^ - Velika tovarna za avtomo-51 bile v Toledo, O. Willys-:vu Overland Co. je v sredo dala domov 4,500 delavcev in pre-nehala izdelovati avtomobi-le. Dela samo Se nekaj de~ partmentov, kjer izdelujejo a" razne dele za avtomobile. lv Ta tovarna je ponavadi ime-la zaposlenih 14,000 delav-cev. Družba pravi, da so mo-y rali zapreti tovarno, ker pri* m haja premalo naročil za te a" vrste avtomobilov. \l PROTI ANGLEŠKE * DEMONSTRACIJE. £ New York, Sept. 30. — V j četrtek se je zbrala v Carne-a, gie dvorani velika množica možkih in žensk, da bi praz-novali dan prvih naseljencev. V dvorano je pa navalila mno ih žica demonstrantov, ki so u nosili napise MHura za Ame-£ riko", "Doli z Anglijo". Slav )0 nos ti se je udeležilo tudi ne-a kaj delagatov iz Anglije in n' te je množica začela psovati ' z angleškimi vohuni. Nastopiti je morala policija, da je preprečila dejanske spopade. a_ Govorniki so morali prene-■I hati vsled prevelikega vri-k; i£a. a- IZ LORAIN A. v- 25 trgovcev je vložilo pri-iS- tožbo na župana Grall* radi it. slabe razsvetljave. V četrtek jo l^je opazilo, da je lahno snežilo za par minut. 300 žensk s: se je udeležilo prvega podn-in ka o volitvah pri Civic center. fcBII^W^I I I ^W^ ^Vv^ ^W^ il ^Ti 1 M mmm^^m^rnmi^^mmmmmtmmmmmmmm * g ; :-: Slovenska Dobrodelna Zveza:-: A The Slovenian Mutual Benefit Aee'n. I/ j U8T. il. NOV. MPPHTO INK 11 MARCA A ] iti«. ITCAT'j i»h. V DRŽAVI V DRfAVI OHI° • I I J Sedei Geveland, Ohio 1064 E. 62nd St. 7\ )' /1 * UPRAVNI ODBOR: Predsednik: JOHN GORNIK, 6217 St. Clair Ave. U ! I podpreds. ANTON GRDINA, 1053 East 62nd St. X n. podpreds. JOHN IVANČIC, 1700 Eaat 31at St. >< J Lorain, Ohio A ; Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1073 Addison R / 1 I Blagajnik: PRIMOŽ KOGOJ. 6518 EdnftAve. N.E. NADZORNI ODBOR: V/ 1) LOUIS J. PIRC, 6119 St. Clair Avenue, A < 2) IGNACIJ SMUK, 6220 St. Clair Avenue, O j 3) LEOPOLD KUSLAN, 1091 Addison Road, A s POROTNI ODBOR: /1 ! 1) ANTON OSTIR, 1158 Eaat 61st Street, I I b 2) HELENA PERDAN, 6026 St. Clair Avenue, W I 3) FRANK ZORICH, 6217 St. Clair Avenue, v FINANČNI ODBOR: _ V/ J 1) FRANK M. JAKSIC, 6017 St. Clair A#ffiie, £ 5 2) JERNEJ KNAUS.1052 East 62nd Street, <5 \ 3) FRANK CERNE, 6033 St. Clair Avenue, A { VRHOVNI ZDRAVNIK: [ I J Dr. JAMES M. SELISKAR, 6127 St. Clair Avenue. I I J GLASILO ZVEZE: V p AMERIŠKA DOMOVINA, 6119 St. Clair Avenue. g Vse denarne zadeve in stvari, kar se tiče upra- TT nega odbora, na) se poiilja na vrh. tajnika. f\ „ Vse pritožbene zadeve, ki jih je redil društveni porotni odbor, se pošiljajo na predsednika porotne- 11 J! ga odbora Anton Oitir. V jj _—--O I- A v I J P DRUŠTVA. I, i Dr. Slovenec, it. 1. SDZ. Uit. 1910. c Preds. John Gornik. 6217 St. Clair 1 Ave., podpreds. Fr. 2ibert, 6124 Glaas 1 Ave., tajnik J. Gabrenia, 6036 St. Clair 1 Ave. tapis. F. ZupančiC, 1364 E. 36 St. I Ave. blagajnik Ig. Smuk, 6220 St. Clair 1 Ave. Nadzorni odborniki: Al. Stem- j berger, Frank Budich, Anton Vardjan, * Društveni zdravnik: Dr. James Seli-ikar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako 1. nedeljo v mesecu ob 1 url pop. v S. N. Domu, »oba it. 3. f Dr. Svobodomiselne Slovenke, it. 2. ' SDZ. Ust. 1910. Preda. Agnea Kalan. 1007 E. 74th * St. podpreds. France Spehek, 1120 E. ) «7th St., tajnica Helena Perdan, 6026 * 8t. Clair Ave., »aplanlkarlca Albina rajdlC, 1130 E. 72nd St.. blagainica d Fanie Stefanfije, 1084 E. 64th St. Nad- ' zornlce: Mary K6goj, Ana Smigovec, Vera Pečjak. Društveni zdravnik Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Se- . je vaak I, četrtek v mesecu ob 7. zve- r ter v S. N. Domu, aoba it. 3, I » HI I M . i--J Dr. Slovan, it S. SDZ. Uat 1*10. t Preda. John Zaletel, 1000 B. 66th r St. podpreds. Martin Zala, 1197 E. 61. s St., tainik in xapla. Fr. kraiovec, 6729 e St. Clair Ave., blag. L. Spehek, 1120 r E. 67th St., Nadsornild: John Spehek, t Lud. Medveiek, Jak. Javornlk. Zdrav, . Dr. Prank J. Kern, 6202 St. Clair Ave. 9s|« vsako 1. soboto v mesecu ob 8. zvečer v S. N. Domu, soba it. 1. ulj i ■ i ■ f 0 i ■ ■■ " — t Dr. sv. Ana. it 4. SDZ. Ust 1911. I Predsednica Julija Brezovar, 1173 E B. (KMh St., podpreda. Mary Sile, 999 [ S76th St., ta|niča Rosie L. Brate, ; St. Clair ave. zaplsnlkarca Mary , Ur, 1202 Norwood Rd., blagajnica i Helena Malty, 1105 B. 63rd St. Nad- ; zornlce: Ana Erbefnik, Roae L. Erste, Gen. Supan. Zdravnik Dr. James Se- , liikar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako 1 2. aredo v mesecu ob 8. uri iveter v Ordltwvl dvorani,:— -— ----------j Dr. Napredni Slovenci, it 5. SDZ. 1 Uat. 1911. Proda. Fr. Cvar, 978 Addison Rd. J podpreda. Fr. Lenfie, 14236 Sylvia, \ ta|nik Geo. Turek, 1125 Norwood, tap. ' Fr. Weias, 1127 E. 71at St., blagnlk i ' Fr. Butala. 6410 St. Clair Ave. Nad- < torniki: Anton Simon6i6, J os. Tekav-člč, Val. Šinkovec. Zdravnik Dr. Frank j. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsako 3. nedeljo v meaecu ob 2. uri pop. v S. N. Domu. Dr. Slovenski Dom. 0. SDZ. Ust 1911. j Preda. L. Recher, R. F. D. No. 1. Euclid, O., podpreds. Fr. Skotin, Euc- , Ud, O., tainik Ferd. Kobler, Box 213, J Euclid, 0-, zapisnikar A. Darovic, 10108 Shownee Ave. City, blagajnik Frank Smajdek, 19805 Muskoka Ave. Nadzorniki: Mat. Nemec, Fr. Žagar, L. Seme. Zdravnik Dr. A. D. Bolton, . 16603 Waterloo Rd. Seje vsako I. ne- ] del jo v mesecu ob 10. dop. v J. N. Do- . mu. I Dr. Novi Don, it 7 SDZ. Ust 1912 j Prods. Jak. Fortune, 1204 E. I67th | St., podpreds. Jos. Cerjak, 1372 E. 53. . St., tajnik L. J. Safran, 1423 E. 39th I St., zapisnikar John Marke!, 15310 Daniel Ave., blag. A. Colarič, 6009 St. Clair Ave. Nadzorniki:J. Blatnik, Fr. Kramar, Ant. Potokar, Zdravnik Dr. J. F. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsa- < ko I. nedeljo v mesecu ob 10. dop. v ; Birkovi dvorani. Dr. Krna, it 8. 8DZ. UaL 1912. ] Preda. Fr. Legan, 15310 Daniel Ave. j podpreds. J. Černe, 966 Ivanhoe Road, 1 tajnik Joe. Spendal, 16022 Hoimes-av. I zapisnikar Fr. Valenčič, 15500 Holmes t Ave., blagajnik Luka Trtek, 15621 Hol mes Ave. Nadzorniki: A. sega, Frank Ferjsnčič, Fr. Vegel. Zdravnik Dr. J a- < mes Seliikar, 6127 St. Clair Ave. Seje ' vsako 1. nedeljo v mesecu ob 2. pop. v , S. Domu na Holmes Ave. Dr. Glaa Ctev. Delavecv. iL 9. SDZ. UaL 1913. I Prods. John Brodnik, 6023 Glass Ave. i podpreds. John Loviin, 904 E. 63rd i St., tajnik John Levstek, 1121 E. 66th j St., zapisnftar Leo Novak 1 89 East , •6th St.. blagajnik John Sodja, 1077 E. j 66th St., Nadzorniki: Frank Bogovic, , Anton Lunder, Frank Luiin. Društveni < ■ ' zdrav. Dr. James Seliikar. Seje so , prvo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu. Dr. Mir, «L 10. SDZ. Ust 1»U. • Preds. L. Gliha, 3552 E. 80th St.. ! podpreds. F1. Cesar.3537 E. 81 st St., " tajnik P. SimčiC, 8101 Aetna Rd., zapisnikar Jos. Glavan, 3760 E. 77th St., j i Wag Ig. Jerič, 3579 E. 81st St. Nadz.: . John Vintar, A. Ule, Fr. Mulh Zdrav, i i Dr. Kuta, 7326 Broadway. Seje vsako ,s II. ned. v mesecu ob 1. ari pop. v S. 1 s Narodnem Domu. p Dr. Danica, iL 11. SDZ. Ust. 1913. Predsednica Frances Zakrajšek 992 E. tilth St., podpreds. Rozi Zupančič, 1027 E. 61 st St., tajnica Frances Hu-dovernik, 1 .73 Addison Rd. zapisnik. Frances Stolfa 6712 Bonna Ave., blag. Emma M. Drobnich, 1293 E. 55th St., Nadzornice: Mary Bricelj, Angela Križman, Ivana Stupar. Zdravnik Dr. Frank J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsak 2. torek v. mesecu ob 8. zvečer v S. N. Domu, soba it. 3. Dr. Ribnica, it. 12 SDZ. UaL 1913. Preds. Fr. Virant, 969 Addison Rd., podpreds. L. Sever, 1077 E. 66th St., tajnik Louls Oraiem, 1148 Norwood, zap. F.Sober, 1257 Norwood, bl.M. Križ man, 6030 St. Cliir Ave., nadzorniki: Chaa. Kraievec, Jos. Sadar, Jos. Ban. Zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsako 3. nedeljo ob 9, uri dop. v SND., soba it. 3. Dr. Clev. Slovenci. iL 14. SDZ. UaL 1913. Preda. Fr. Jerlna, 6120 St. Clair-av. podpreds. L. Mežnar, 1171 Norwood Rd., tajnik J. Korn, 1210 Norwood Rd. zapisnikar L. Eckart, 6303 Bonna Ave, blagajnik M. Birtlč, 1029 E. 62nd St., Nadzorniki: Jos. Gaiper, J. Luiar, L. Slemberger. zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vaako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. D., soba it. 1._ Dr. Anton M. Slomiek, iL 16. SDZ. UsL 1913. Preda, Leo Kuilan, 1091 Addison Rd., podpreds. Anton Smollč. 4026 St. CI air Ave., tajnik los. Megllč, 6713 Edna Ave., zapisnikv Jos. Perpar, 5348 Spencer Ave., blagajnik Fr. Zni-dariič, 1316 E. 91st St. Zdrsvntk Dr. James Selliksr. Seje vssko 2. aredo v meaecu ob 8. zvečer v stari ioli sv. Vida. Dr. Fr. Preieren, iL 17 SDZ. UaL 1913 Preds. John Centa, 6105 St. Clair Ave., podpreda. A. Anžlovar, 62 2 St. Clair Ave., tajnik P. Bukovnik, 1068 E. 68th St., zapisnikar J. Bukovnik, 7502 Lockyear Ave. blagajnik Joseph Stampfel, 6129 St. Clair Ave., Nadzorniki: Fr. Kerže, J. Mausar, Val. Beden, Zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9. uri pop. v SND. Dr. av. Cirila in Metoda, iL 18 SDZ. UaL 1914. Preds. Jos. Zakrajiek, 6218 St. Clair Ave., podpreda. Jos. Salamon, 1152 E. 63rd St., tajnik J. Vidervol, 1153 E. 01 at St., blagajnik A. Bašča, 1016 E. 01 st St. Nadzorniki: A. Koielj, A. Strniša, V. Komparo. Zdravnik Dr. James Sellskar, 6127 St. Clair Ave. Seje vsako 2. nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v stari šoli sv. Vida._ Dr. Bled, it. 20. SDZ. UaL 1917. Preds. Gabr. Rus, 3698 E. 78th St., podpreds. V. Zrimšek, 7728 Ossage-av. tajnik A. Gorenc, 3599 E. 76th St., zapisnikar L. Bobnar, 3741 E. 77th St., blagajnik Jos. Godec, 3568 E. 81st St., Nadzorniki L. Verček, Fr. Kovač, A. Valenčič. Zdravnik dr. Carty, 9014 Union Ave. Seje vsako 3. nedeljo ob I. pop. v Slovenskem Narodnem Domu štev. 2. Dr. Jugoslovan, it. 21. SDZ. Uat. 1918. Lorain. O. Preds. A. Eiseohart, 1743 E. 33rd St., podpreds. Fr. Lenček, 1617 E. 29. St., tajnik John Ivančič, 1700 E. 31st St., zapisnikar John Kozjan, 3116 Ely-ria Ave., blagajnik Fr. Debevec, 1702 E. 291 h St., nadzorniki: John Svet, Fr. Janeiič, Fr. Ivančič. Zdravnik Dr. W. H. Hayes, 2840 Pearl Ave. Seje vsako I. nedjeljo v mesecu ob 9. uri v Viran-tovi dvorani. Slov. ienako pod. druitvo Carniola, iL 493 L. O. T. M. Predsednica Frances Babnik, 1388 E. 45th St., podpreds. Agata Skoda, 1370 Marquette St., tajnica Julija Brezovar, 1173 E. 60th St., rač. tajnica Frances Hočevar, 6322 Carl Ave., blag. Frances Oblak, 1235 E. 60th St., Nad-zarnice: Ana Erbefnik, Ana Boldan, Mary Babnik. Zdravnik za sprejem no-voh kandidatinj Dr. F. J. Kern, Seje se vrie vsak prvi in tretji torek v mesecu v SND, soba št. 1 K. K. Podp. dftitvo Presv. Srea Jezusovega. Preds. John Levstek. 1121 E. 66th St., podpreds. Anton Skulj. 1099 East 71st St., prvi tajnik Frank Zupančič, 1364 E. 36tb St., drugi tajnik John j2nidaršič 6617 Sshaefer Ave. blagajnik I Jernej 2nidarfič, 6521 Schaefer Ave., I zdravnik Dr. J. M. Seliikar. Redne seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri pop. v S. N. Domu. št. 3. Opozarja se člane, ki pošiljajo ases- ment po otrocih, da so bo po sklepu seje z Jan. 1920 poblrslo densr od otrok samo prod aejo do 1. ure in ne posnele, kar naj prizadeti člani upoštevajo. Dr. Dvor Baraga, it 1S17 COF. Reda Kat BorAtnarjev. Nadborštnar Fr. Perme, 1133 Norwood Rd., podboritnar Anton Hlapie, 1082 E. 72nd St., tajnik zapisnikar J. Klkelj Jr., 5430 Standard Ave., finančni tajnik Lawrence Zupančič, 1372 E. 47th St., blagajnik Jernej Knaus, 1052 E. 62nd St., Odbor: Jos. Bukovec, Ant. Skulj, John Skulj. Zboruje vsako 3. nedeljo v stari iolski dvorani ob pol dveh pop. Dr. Loška Dolina. Preds. Jernej Znidariič, 6521 Schaefer Ave., podpreds. Matija Truden, 1138 E. 63rd St., tajnik John Kraio. vec, 1097 E. 66th St., računski tajnik John 2nidariič, 1233 E. 60th St., blag. Jernej Krašovec, 5906 St. Clair Ave., zdravnik Dr. J. M. Seliikar. Društvo plačuje $200 smrtnine. S. K. K. Pod. dr. sv. Joiefs. Preds. Frank Koren, 1583 E. 41st St., podpreds. Jos. Lavrič, 1004 E. 64. St. tajnik I. Gržinčič, 1230 Norwood St., pomožni tainik Jakob Zabukovec, 5134 St. Clair Ave. blagajnik Jos. Er-beinik, 1123 E. 63rd St., zapisnikar Anton Bolka, 509 E. 143rd St. Collln-wood, zastopnik za Collinwood Frank Košmerlj, 455 E. 152nd St. za West Side Geo. Kofolt, 2 38 W. 105th St., za West Park Ivan Goriiek, Settlement Rd. Nadzorniki: Frank Košmerlj, Alojz Skander, Evstahija Brezovar. Zdrav- i nik Dr. J. M. Seliškar. Seje se vrše vsako 4. nedeljo v mesecu ob 2. uri i pop. v S. N. Domu, soba št. 3. Slov. Kst. Pevsko druitvo Lira. 11 Preds. Anton Grdina, 1053 E. 62nd , St., podpreds. in pevovodja Math Hol-nar, 1109 Norwood Rd., tajnik I Zupančič, 1173 Norwood Rd., blag. Frank Matiašič, 6215 Edna Ave., kolektor A. Klabše, 1082 E. 72nd St., Pevske vaje ; /sak torek, četrtek in soboto zvečer ob l uri v stari ioli sv. Vida. Seja vsak < >rvl torek v mesecu. K. 2. Pod. dr. Srca Marije (staro) J Preds. Julija Brezovar, 1173 E. 60. it., podpreds. Mary Grdina, tajnica *annie Trbežnik, 6615 Bonna Ave., »lagajničarka Katie Perme, 1133 Norwood Rd., račun, tajnica Helena Mali, 105 E. 63rd St., Odbornice: Mary >ku!j, Ana Erbetnik, Rediteljica: He-ena Simončič. Nadzorni odbor: Ant > (rnmar, Mary Molek, Mary Tekstar. ; Zdravnik: Dr. J. M. Seliškar. Seie se j rršijo vsako drugo nedeljo v mesecu. { Slov. Lovsko Pod. dr. sv. Evstahija. ' (rudniki za leto 1920 so: Predsednik ( ,ouis Mežnar, 1171 Norwood Road., j ajnik J. Schlemberger, 7613 St. Clair | V ve., blagajnik John Grdina, 6025 St. "lair Ave., Seje se vršijo vsako 3. ne- leljo v mesecu ob 2. uri popoldne v e jrdinovi dvorani. V slučaju bolezni je I lolžnost vsakega člana, da takoj na- S nani tajniku, če hoče biti deležen bol t liške podpore. ^ f — ■■ ■■■■■ -................ ■■ .........- ■ r Dr. sv. Antona Pad. C. K. of O. r i Preds. Anton IkulJ, 1000 B. 71st St., podpreda. Jos. Meglifi, 6713 Edns Ave. prvi tajnik in zapisnikar, John Sterle, 6711 Edna Ave., finančni tajnik Ant. Skulj. 1000 E. 71st St., blagajnik Jernej Ogrinc, 6026 Glaaa Ave., Druitvo > zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v stsri ioli av. Vida. V društvo se sprejemajo lo praktični katoličani._ --DM. B. - Zboruje vsako tretje nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v Narodnem Domu. Druitvo je na dobri finančni1 podlagi, plačuje sedem dolarjev teden ske podpore. Sprejems se misdeniAe ir može od 16. do 33. leta. Uradniki ao: Preds. Frank H. Mervar, 1361 East 55th St., tajnik zapisnikar Joaip Centa 1175 Addison Rd., finančni tajnik Josip Znidariič, 1264 E. 50th St., blag. Leo Kuilan, 1091 Addison Rd. (2-m. K. Z. P. Dr. srca Marije tnovo) Preds. M. Vidervol, 1153 E. 61«t St., podpreds. M. Mervar, tajnica R. Rozman, 1072 Addison Rd., zapisnikarica A. Ermakora, blagajnica S. Juratovac, 993 E. 63rd St., Nadzornice F. Rus, jos. Bele. Zdravnik za nove članice: Dr. J. M. Seliškar. Društvo plačuje $300 usmrtnine in $5.00 na teden bolniške podpore. Asesment znašo $1. 0 na mesec. Pristopnina je jako mala. Društvo vabi katoliške žene in dekleta, da pristopijo v druitvo, Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu v stsri ioli sv. Vida ob 7. zvečer. Carniola Tent, 1288 T. M. Preda. John Godnjavec, 1 90 East 66 St. podpred. John Galic, 6315 Carl Ave., tajnik John Tavčar, 1152 East 61st St. blagajnik Frank Zupančič, 1187 E .6Ist St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Seje se vrše vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu v J. Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair-a. Sam. dr. Slov. Sokol, UsL L 1897. Starosta John Pekol, 6011 Bonna Ave. podstarosta Mike Kos, 1192 Norwood Rd., tajnik Frank Hudovernik, 1073 Addison Rd., blagajnik Frank Sober, 1395 E. 55th St., nadzorniki: Karol Rogel, Frank Piki, Peter Pikš, Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. Oskrbnik hiš John Pekol, 6011 Bonna Ave. Seje se vrše vsak prvi petek v mesecu, soba št. 3, v S. N. Domu, ob 8. uri zvečer. SI. S. P, dr. Slovenija. Predsednik Fr. Špelko 3504 St. Clair Ave. podpredsednik Louis Tomšič, 3017 St. Clair Ave., tajnik Jos. Grainc 1395 E. 43rd St. rač. tajnik Frank Hočevar, 1425 E. 39th St., blagajnik John Fortuna, 1425 E. 39th St., nadzornik blagajne: Frank Spelko, Alois Prelo-gar, 15513 Hale Ave., Anton J arc, 1397 E. 39th St., dr. zdravnik Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair Ave. OPOMBA: Te oglase priobčujemo enkrat ali dvp. krat na mesec in so velika pomač wem članom društev. Društvo, ki hoče imeti oglas za celo leto v listu, plača $10, alL za vsak mesec 85c. Vsake spremembe naslovov uradnikov, sej in drugo, naj se takoj naznani, da popravimo. '':V:'v 'V— .v'v .'•"• - k'i a v ' ; "v ,, : "AMJ&RI5KA DOMOVINA" OCTOBER ist,iQ2o STATEMENT OF THE OWNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION. ETC., REQUIRED BY THE ACT OF CONQRE88 OF AUGU8T 24. 1912. OT THE "AMERIŠKA DOMOVINA" published three times weekly at Cleveland, Ohio for October 1st 1920 BUte of Ohio, Cuyahoga Co. 88. Before me, a Notary Public In and for the State and county afore, said, peraonally appeared James E. Debevec, who, having been duly sworn according to law, deposes and says that he is the Publisher of the AMERIŠKA DOMOVINA snd thst the following is to the best of his knowledge and bellof, a true statemsnt of the ownership, management etc., of the aforesaid publication for the date shown In the above caption, required by the Act of August 24, H912, embodied In section 443, Postal Law« and Regulations, printed on the reverse of thle tarm, to wit: 1 That th* namesi and addresses of the publisher, editor, managing editor, and business managers are: James Debevec, Publisher, 6119 St. Clair avenue. L/uda J. Pire, Editor, 6119 St. Clair avenue. That the ownera are: James Debevec, 6119 St. Clair avenue and L0U!la J. iPlrc. 6119 St. Clair avenue. 3. That the known bondholders, mortgagees, and other security hoi. tiers owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds, mort. fagces, or other securities are: Mergenthaler Linotype Co. New York,. N.Y. id. Kaliah, Cleveland, Ohio. 4. That the two paragraphs next above, giving the names of the ow_ nfrs. stodkholders, and security holders, if any, contain not only the Ust of stockholders and aecuiity holders as they appear upon the books of the company but also, In cases where the stockholder or security nolder appears upon the book« of the company as trustee or hi any other fiduciary relation, the name of the iperooa or corporation for whom such trustee Is acting Is given; also the* the said two paragraph« contain statements em. braolng affiants full knowledge and belief aa to the circumstances and conditions under which stockholders and security holders who do not ap_ pear upon the books of the company as trustees, hq)d stock and securities In a capacity other than that o( a bona fide owner, and this affiant has ua reaso to believe that any other person, association, or corporation has any interest direct or Indirect in the said stock, bonds, or other securltle« than as so stated by him. James E. Debevec, Sworn to and subscribed before me this 28th of September, 1920. (SHAD F. M. Jaksic, Notary Public. My commission expires Dec. 26., 1921. SLOVENSKI NARODNI DOM. CLEVELAND, OHIO Urad v lastnem poslopju, soba št. 6. Uradne ure finančnega tajnika Ludvika Medvešek Torek, Sreda in Petek, zvečer od 7 do 8.30 RAČUN, ZA MESEC AVGUST 1920. DOHODKI: Društva so vplačala na delnice Common Stock $ 821.5G Članstvo je vplačalo na delnice Common Stock 338.0C Članstvo je vplaf-alo na delnice Preferei Stock 10.0C Najemnina 237.5C Obresti od enega Liberty bonda 1.00 Skupaj $1408.00 Preostanek blagajfie dne 31. julija 1920. 7827.02 Dohodki skupaj $9235.02 IZDATKI: Plača glavnega tajnika za mesec Julij ' $ 10.0C Plača finančnega tajnika L. Medvešek za mesec Julij in Avgust po $60. — 120.00 Plača oskrbnika za Avgust, 45.0C Elektrika J ' 5.28 Oglasi in tiskovine za izvanredno konferenco, .«hod in drugo: 44.36 Razna mala popravila 50.82 Izdatki skupaj $ 275.46 Preostanek-blagajne dne 31. Avgusta 1920 $8959.56 Denar je naložen: a.) na bančni knjižici Slov. Stavb, 1 i in Posojilnega društva št. 768 $ 789.75 b.) na bančni knjižici The North American Banking & Savings Co. J . 1332.72 c.) na čekovnem prometu na North American Banking & Savings Co. 437.09 d.) Liberty Bondi 6400.00 Skupaj $8959.56 Ludvik Medvešek, finančni tajnik, Frank Butala blagajnik. Račune pregledali in našli v redil: John Centa pred sednik nadzornega odbora, Rosie Erste, John Žnidaršie, nadzorniki. i I SPLOŠNO GLASOVANJE IN INICEIATIVA. Društvo Slovenec, fit I. Slovenske Dobrodelne Zvw tem potom predlaga, da se zniia, oziroma odpravi bolniJko> odškodninski asesment za pet centov (5c.) n« mesec tra vse člane, ki so zavarovani za en dolar dnevne bolniške podpore, ter procentualno za člane in članice, ki so zavarovani za več ali manj bolniške podbore. (To Je 10 c. na dva dolarja dnevne, in 4 c. na pet dolarjev tedenske bolniSke podpore.) PRIPOMBA. I Točka 5, stran 4, Zvezinih pravil se glasi: Vsako (feu-1 štvo S. D. Z. ima polno moč predlagati med konvencijama katerekoli spremembe, dodatke ali črtanje v Zvezinih pravilih. Vsak predlog mora biti objavljen v Zvezinem glasilu, katerega pa. mora podpirati 5 društev prodno zamere biti predložen v splošno glasovanje. . Zgdraj omenjeno društvo je na svoji redni mesečni seji, dne 5. sept. razmotrivalo o bolniško odškodninskem akladu, ter konečno prišlo do zaključka, da stavi zgoraj omenjeni predlog in pričakuje zadostnega števila društev,1 da ga podpirajo, ter se na ta način pride do splošnega glasovanja. 2a društvo Slovenec, št. L S. D. Z. John Gornik, predsed. J. Mally, taj. Ig. Smuk, blagj IZ DOMOVINE. Italijani zaprli urednika "Goriške Straže". Ko so goriški Italijani ali pravzaprav italijanski Goričani po svoje praznovali obletnico zavzetja Gorice po Italijanih dne 8. avgusta 1916, je prišlo ji a to slavje v Gorico tudi nekaj arditov izpod D'Annunzije-ve vlade iz Reke. Seve^ da so bili slovesno sprejeti, kar je povzdignilo njih pogum, da so se za časa svojega bivanja v Gorici čutili nekako gospodarje mesta. Stikali so in pre-žali povsod, če narodnemu slavju in njim na čast vihrajo zastave. Pa so zapazili, da na knezoškofijski palači ne vihra trikolora. Gorje! Kdo bi prenesel to razžaljenje! In našel se je neki ardit, ki je udri v poslopje kneza in nadškofa, povaarjal tam na surov način, da se takega preži-, ranja italijanskega narodnega slavja ne morfe'prenašati, zahteval, da se mora italijanska trikolora izobesiti in nato sam izobesil trikoloro na balkonu knezonadskofijske palače. Da je bilo vse to nasilje, razume vsak pameten človek. — Zadnja "Goriška Straža" je to resno in odločno pograjala in obsodila. In kaj je bil nasledek tegaf Ar-diti so se čutili užaljene, prišli so v upravo VGoriške Štra že*', poklicali še karabinirje na pomoč ter dosegli, da je' bil odgovorni urednik "Goriške Straže'g. Josip Vim-polšek odveden v goriške zapore. Ni čuda, da je to nasilno ravnanje vzbudilo veliko ogorčenje med Slovenci. Temnica. Velika nesreča se je pripetila v vasi Novelo, občina Temnica, dne 14. avgusta ob 10. uri dopoldne. Pogorela sta dva posestnika, in sicer baraka Antona Masten št. 9 in Ivana Durcik št. 10. Pbsestnika sta si bila z veliko težavo sama pripravila barake za svojo družino in I živino, kar so si ubogi ljudje ' prihranili po vrnitvi iz begun stva, je sedaj spet izgubljeno,1 tako da so danes še na slabšem, kakor v begunstvu pred 4 leti. Škode je pri obeh čez 50.000 lir. Zgorela jima je Vsa obleka in pohištvo in sploh vse, razun živine. Mestna plinarna v Celju je vsled ponovnega ogromnega zvišanja premogovih cen prišla v zelo težaven položaj: —-Zadnji mesec je imela 15.600 K, za ta mesec pa je pričakovati krog 24.000 K deficita. Gerentski sosvet je v četrtkovi seji o stvari podrobno razpravljal. Cena plinu se je morala začasno zvišati na 15 K 60 v za m, ker mesto ne j more prenašati tako velikega deficita. Resno pride v poš-tev vprašanje, da se obrat v plinarni v doglednem času ustavi. Popisovanje živine in voz. Vojaška oblast je < izdala povelje, da se vrši popisovanje živine in voz. V stari Avstriji se je prakticiralo tako, da so. se posestniki in živina kolikor mogoče trpinčili 1. s. s i tem, da so morali posestniki; pripeljati živino in vozove na oddaljene sedeže okrajnih glavarstev. Namesto da bi i dotična komisija, ki šteje le ] par gospodov, kolikor mogo- ee ljudem ustregla in prišla vsaj na sedež občine, morali so vsi posestniki z vso živino in vozovi na sedež okr^ glavarstva. V Jugoslavi ji bo mor da še slabše, ker so dobile občine ukaz, da vzame vsak posameznik zase in za živino za dva dni hrane seboj. Belgrajski tisk o volitvah v Srbiji. Vse belgrajsko časopisje se bavi v uvodnikih z občinskimi volitvami v BeJ-gradu, Srbiji, Macedoniji in Črni gori. "Politika" piše, da so v Srbiji glasovali za komuniste delavci, med tem ko so v macedonskih mestih, kjer ni pravih delavcev, glasovali za komuniste vofilci ki nimajo ničesar skupnega z njimi. "Politika" .sodi, da bo izid teh volitev poslabšal naš položaj v inozemstvu in morda tudi tečaj našega denarja. So vražna Italija bo skušala i zmago komunistov izrabiti v to, da bi dokazala, kako je država SHS nestabilna in nesigurna. "Politika" upa, da se bodo stranke radi tega kmalu izpametovale. — "Samouprava" piše, da vprašanje komunistov ni vprašanje samo ene stranke. Komunisti niso stranka v pravem pome,-1 nu te besede. Njihov program ni za državo, temveč proti državi. Radi tega je pa treba, da se bori proti njim I država in ne samo stranke.. "Samouprava" obeta, da bo še posebej govorila o brez-' vestni agitaciji komunistov, o ogromnih vsotah denarja, ki so jih trosili komunisti, o vlačenju komunistov na volišče z avtomobili, o glasovanju dijakov, kakor tudi o mnogih drugih nepravilnostih. — "Tribuna" piše, da je zmaga komunistov vBelgra-du še slab uspeh za diktaturo proletarijata. Treba je počakati, da se bodo videli ko-1 munistov pripisuje demokra tom. — "Republika" pravi, da ne deli političnega in socialnega mišljenja s komunisti, vendar pa pozdravlja njihov j uspeh, ker je najstrožja obtožba brezvestnega dela naših politikov in upravljanja naše države, pri Čemer naglaša, da med republikanci in komu nisti ni nobenih stikov, ako pa so kaki, obstojajo vendar stvari, v katerih se ne strinja | jo. — "Epoha" piše, da so komunisti prepričani o nezmožnosti svojega obstanka v občinskih upravah, ostali pa bodo pri s^oji stari dema-goški taktiki. Z ozirom na rešitev svojih popularnih vprašanj Be bodo odtegnili delu ter obtožili buržuazno družbo, da jim onemogočuje izvajanje njihovega komunističnega programa. Preden pa pride do tega, bo minulo še precej časa. — "Demokracija" piše da je izid volitev v Belgradu točna slika zmešnjave, ki vlada pri nas. Vsakdo, kdor pozna stvarne razmere v Belgradu, ve zelo dobro, da je v Belgradu demokracija v večini. — "Trgovinski Glasnik obsoja način volitev, po katerem more re-lativna manjšina nadvladati ogromno vefino. — "Progress pozdravlja uspeh-komunistov in pravi, da je to dokaz vzbuditve revolucionarne zavesti. — "Balkan" poroča, da so v nedeljo šli na volišče vsi komunisti, med Oklic generala Wrangela Wrange! je izdal na sovjetske Čete tale oklic: Rusi, moštvo in oficirji rdeče vojske! Vaša domovina, Rusija umi-, ra. Pravoslavna vera je one-! čaSčena, stara svetišča so po-mazana. Mesta izumirajo. Tovarne počivajo, trgovina je mrtva, polja niso posejana. MI vsi stojimo ob robu prepada: Spomnite se: obljubljali so vam mir, danes pa vas vodijo v Indijo. Rusija je raz deljena v komune in vi se varate, če mislite, da se bo na ta način zedinila. Zakaj se bojujete? Za svojo sužnjost, za komunistične komisarje, ki trpinčijo . nedolžne ljudi, za zatiranje kakoršnega niso poznale najhujše ječe. Mi smo na Krimu že razdelili zemljo kmetom in prinašamo ljudstvu svobodo, na dobičku In prednost prostega dela. Tri leta teče že kri v mo rilni bratski vojni. Vrnite se domov, ali pa pridite k nam! Kje bo zasedala konstitu-anta? V veliki vojašnici v Beogradu. Poslopje se v to svr-fro že popravlja in adaptuje. Stroški za to bodo znašali 700.000 dfn. Usoda slovenskega litera ta. Med onimi, ki so morali lani na Koroškem hipoma bežati pred Nemci, je bil tudi naš pisatelj, župnik Ksa- ' ver MeŠko, ki je ušel "volk-sverovcem'7 ponoči napol gol. Pozneje je dobil še en ta-lar, ki so mu da volksverovci milostno pustili. Vsa druga obleka in perilo je izgubljena Mesko do danes še ni dobil vinarja odškodnine, dasi so dobili duhovniki iz pasa A, ki so sedaj vendar v svojih hišah in spe vsaj v svoji postelji, po 30.000 K in več. Me-ško, ki dela v Tin j ah za prosta in kaplana, pa mora stanovati v tuji hiši in plačevati še hrano. Iz svojih bogatih prejemkov? Da, saj mu Jugoslavija, zaradi katere jd-j vse izgubil, plača mesečno 90 (devetdeset) kron. Brez komentarja! Učitelje za mladoletne kaz nence v Ljubljani in Novem mestu namerava nastaviti proti primerni nagradi višji šolski svet, in sicer enega za jetnišnico v Ljubljani, enega pa v Novem mestu. DOPISI Cleveland, O. — Rojaki, ki nameravkjo kupiti grozdje* da si stisnejo nekaj grozdja, naj nikantne silijo z nakupovanjem. Vinogradniki zahtevajo silno visoko ceno zanj, po $200 tona. Ako se bomo držali in ne letali po farmah, bodo farmarji prišli sami v vašo hišo ponujat grozdje in potem boste sami določali ceno. Vi ste gospodarji od svojega denarja in ne dajte se odirati po nepotrebnem. Vsi skupaj v boj proti visokim cenam grozdju. Pozdrav vsem prijateljem dobre kapljice Naročnik. C Hendersonville, Pa. V naslednjem hočem nekoliko o* pisati našo naselbino. Naselbina Hendersonville , šteje 175 hiš, ki 90 vse od Henderson kompanije. Slovenskih družin je devet in samcev je okoli dvajset, ki so vsi zaposleni v premogokopu. Delavstvo je tukaj vse organizirano. Delamo 6 dni v tednu. Zasluži se toliko, da delavec z družino v tej Wašni draginji pošteno preživi. Jaka rozino v se tudi tukaj dobi, samo poštene vinske kapljice nimamo. Za grozdje gre nam tukaj precej trda, ker zahtevajo prekupovalci groz dja $165 za tono. Jugoslovan ska dekleta imajo lepo priliko, ker je tukaj dosti fantov, ki žele stopiti v zakonski jarem. V časopisih čitamo, da je prišlo 800 Slovenk v Ameriko, ali tukaj k nam nobenej od nikoder ni. Tudi mi bi po fl trebovali kakih 20 slovenskih N cvetk. Pozdrav vsem Cleve-landčanom. Premogar Jakob Medved • -. t •. . * Velika svetovna vojna je v < bogastvu posameznih naro- s dov pa tudi celega sveta po- j vzročila velike spremembe. < Leta 1914 so taksirali boga- i stvo onih narodov, ki so se < pozneje v ojno vmešali na i 608.000.000.000. Od tega je prišlo na entento in na ZjecL i države 509.000.000.000 Na- i rodno premoženje centralnih < sil pa se je računalo na 129. 000.000.000. ^ V prvem navedenem števi- i lu je svota 60.000.000.000 re- i prezentirala Rusijo, a 250. i 000.000.000 Zj edin j ene drža- J ve. Amerika je bila torej na i polju narodnega bogastva prva med pfrvimi, ali najbolj i bogata med vsemi. J Zjedinjene države po svetovni vojni niso ničesar dobile, razven prijateljstvo ne- i katerih držav katero prijatelj stvo je pa jako sumljive vred nosti, in nekaj tisoč milijonov v zlatu. Nasprotno pa se je državni dolg jako povečal, in kakih 60.000 ameriških fantov je padlo^ na bojiSču, kar je povzročilo do 100.000 udov in sirot. Posredno pa je prišla Ame rika do velike trgovske flote, ki pomeni najmanj 50.000. 000.000 več narodnega premoženja, ker prinaša letno dva tisoč milijonov dobička. Ameriško narodno bogastvo je danes vredno približno 300.000.000.000 dolarjev, kar pa v resnici ne odgovarja pra vi svoti. Pravo svoto je danes jako teško pogoditi, ker dolar ni več dolar, ampak je vreden k večjem 50 centov. Seveda, kar velja za Ameriko, pa velja v veliko večji meri za denar drugih držav, ki je padel v veljavi petkrat, desetkrat ali še večkrat. Ako vzamemo to v ozir, tedaj lahko računamo, da je vredno ameriško narodno premoženje 600.000.000.000 dolarjev. Toda papirnati denar sam na sebi ni bogastvo, ket pri cenitvi narodnega premoženja moramo v ozir jemati jcupno moč dolarja. Predvojno bogastvo angleškega cesarstva je znašalo približno 130.000.000.000 dolarjev. K temu pa je treba danes prišteti odvzete kolonije v Afriki, katere so Nemci zgubili, ogromne zaloge petroleja v Mezopotamiji, in kar je glavno, izpodrinjenje Nemčije iz svetovnih tržišč. Na temelju tega se je angleško narodno bogastvo silno povišalo, dasi je skoro nemogoče podati natančno ceno, toda preveč ne bo, ako računamo, da je Anglija po vojni profitirala najmanj sto tisoč milijonov dolarjev, torej bi bila njena današnja vrednost narodnega bogastva najmanj 230.000.000.000. Seveda se mora od tega odšteti zgube v voni, toda Anglia ima vse pripravljeno, da vodi trgovino z Rusijo, kjer se bo stekalo silno bogastvo, in sigurnost Indije je danes večja kot je bila kdaj prej. Leta 1914 so taksirali narodno bogastvo Francije na $65.000.000.000. Francija je po vojni dobila Alzacijo-Lo-ren in je zasigurala svoje me je napram Nemčiji, da ni več tako izpostavljena napadom, in kot vojno odškodnino dobi ogromno svoto od Nemčije. In če tu odračunamo, koliko je Francija ljudi zgubila, koliko je mest porušenih, pa vseeno pronajdemo, da je Francija danes bogatejša za 35.000.000.000, torej znaša njeno narodno premoženje približno 100.000.000.000 dolarjev. Največje zgube jetrpeta Nemčija. Njeno narodno bogastvo pred vojno je znašalo 85.000.000.000. Ker je pa Nemčija zgubila veliko svoje zemlje, vse svoje kolonije, bogate naravne zaloge rudnin, vso svojo trgovsko in vojno floto, in je imela tudi v človeškem življu ogromne zgube, se je zmanjšalo njeno premoženje za najmanj dvajset tisoč milijonov dolarjev. Procentuamo pa je med vsemi državami zgubila največ nekdajna Avstro-Ogr-ska, teta 1914 je narodno bo- u -a.,0«. ooaooaooo dolarjev. Kaj znaša to premoženje danes, je nemogoče povedati, menda ga sploh ni več. Izmed vseh vojskujočih držav je padla Avstrija na najnižjo sto? pinjo. Narodno bogastvo Turčije in Bulgarske je znašalo pred vojno po štiri tisoč milijonov dolarjev za vsako državo.1 To premoženje se je po vojni skrčilo na kakih tisoč milijonov. Turki so jako udarjeni radi Mesopotamije, kjer se nahaja veliko naravno boga-1 stvo, in ki je sedaj v rokah Angležev. } Narodno premoženje čeho slovaške republike in Jugoslavije se računa na petnajst tisoč milijonov dolarjev. Od vojne so skoro gotovo največ profitirali Angleži. Samo Mesopotamia, ki je bila pod turško upravo popol noma pozabljena in zapuščena, je Že danes vredna najmanj 50 tisoč milijonov dolarjev. Angleži skrbijo za to deželo, upeljali so redne razmere, prometna sredstva, pota, Železnice," in seveda si služijo s tem lepe denarje, o katerih Turki še sanjali niso. Anglež se ne bo nikdar vtaknil v kako stvar, da ne bi prej zračunal, koliko mu bo neslo. Nasprotno pa so Zjed. države v gospodarskem oziru jako napredovale, dočim je gospodarska stran pri drugih narodih propadala. Trgovska mornarica, ki jo imajo danes Zjed. države, je vredna tisoče milijonov. Skoro ves svet je dolžan Ameriki, in blago se od tu vozi v vse kraje sveta. Ni čuda, da se hitro briše javni dolg Amerike. Odkar je bilo podpisano premirje, so Zed! države odplačale že nad dva tisoč milijonov dolarjev dolga, česar niso niti približno zmogle vse druge države. "HUNGERIA". Prečitajte točno naslov. Tu ni napake, niti ortograf-ske niti tipografske (tiskarske). Mnogi bodejo mislili, da je beseda vseeno napačno ker na zemljepismi mapi ni take dežele — "Hungerije". Toda stvar je resna. Nekdajna ponosna Madžarska ali Ogrska, Hungaria, je danes "Hungeria", zemlja lakote in mizerije. Ogrska je bila nekdaj bogata zemlja in ponosna, ali bolje rečeno —- bahata. Bogata na pridelkih, rudah, živinoreji, vinu, itd. a bahata v politiki in zgodovini, katero je falzificirala do skrajnosti. Korupcija je bila na Ogrskem na višku in je nadmaši-la vse drugo. Koliko je Hrvatska trpela radi Madžarov, tega se ne da popisati v stotero knjig, zagrešila je Ogrska proti Hrvatom vse zločine, pa tudi proti morali in človečanstvu v obče. Toda ne bi prav sodili, če bi obsodili ves madžarski narod, pač pa je na Ogrskem takozvana aristokracija, ki najbolj kriminalna gospoda na svetu. Ta aristokracija je kriva, da je Hungaria postala Hringeria, dočim je ime la v sfrednjem veku ponosno geslo: Extra Hungariam nori est vita — Izven Ogrske ni življenja.. Malo po malem si je ogr-i ska "aristokracija prisvojila i vso plodovito zemljo, narod i je moral bežati s svoje zem-i lje. Narod se po večini naha-i ja v Ameriki, med njimi seve-■ da mnogo "edino pravih Og-rov'', pristnih čifutov, icate-i rih dobite po New Yorku na . j "Gulaš Avenue" vsepolno, > brbljajoče v trdem mažar-t skem žargonu. -1 Madžarska je vsako leto , izvlekla iz Hrvatske milijar- - de kron, a v svet je lagala, da i jo Hrvati veljajo na leto mil-r jarde za vzgojo, Šolstvo, že-; leznice, itd. Kako obstoji \ ) tem na Hrvatskem, vsakdc - dobro ve. 1 Danes je ta zatiralka, ki 1 skoro nima primerne na sve - tu, ponižana in propadla, da - nima skoro para na svetu - (razven mogoče v ošabni Av .t, i. ■ ■■ .V --tlKiH- ■■ -— striji. Toda ali mislite, da n madžarska aristokracija mi- g rujef Pred par dnevi smo či- i tali, da so Madžari ponudili n zaveznikom en milijon vo- v jakov, da jih pošljejo Polja- F kom na pomoč proti boljše- 1 vikom! Seveda, zavezniki bi r morali zato privoliti, da do- r bijo Madžari Slovake in Hr- v vate pod komando! ^ • Taka je bahavost in neči- k mernost. Seveda je danes č madžarski glas — glas osla. S Nihče ga ne posluša. Madža- s ri imajo danes "Hungerijo", f ! dežplo lakoto^Mpkušajo to, kar so stoletja delali s Slova- F j ki in Hrvati. Maščevanje pri- r de enkrat, četudi pozno. t "EBULLIOSKOP". t Kaj pomeni ta beseda c "ebullioskop"? * To je nova beseda; za ka- t tere iznajdbo se moramo i pravzaprav zahvaliti prohl- i biciji. Sicer pa smo nekaj e-nakega že prej imeli. Ebulli- i oskop je nekak aparat, pri- t prava, s katero se določa, ko^ i liko alkohola je v pijačah, ki 1 so bile delane iz žita. 1 Alkohol v pijači se začne 1 meriti tedaj, kadar tekočina i prične vreti, in raditega so i aparatu dali ime * "ebullios- I kop", kar znači točko vrenja. Precej komplicirano formo | tega aparata so že leta rabili, : toda mnogo večje koristi je sedaj ta aparat za one, ki smejo proizvajati pijačo, ki ima manj kot pol procenta . alkohola. Je pa tudi velike ' (važnosti za fabrikante "slad- J kih pijač'*, da vedo. kdaj pi- , > jača prične vreti, kaaj se pri- ; čne alkohol razvijati in pri- i dej o v navskriž s strogo po-,, i stavo. Dasi se da iz Žita na-i rediti pijača, ki vsebuje manj j 1 kot pol procerita alkohola, (( ' da imajo fabrikanti pive na-1 j vado, da proizvajajo pivo, ki ima dva do tri procente alko-!. hola, katerega potem s poseb nUn procesom odstranijo. Pri tem morajo biti jako na- , . tančni, in ebullioskop jim služi v te svrhe. Ker je glede J ■ vsebine alkohola v pijači se , jako teško držati mej posta- ► ve, kajti ako je samo en četrt i procenta alkohola v pijači . več kakor pa pol procenta, je1, • to že protipostavno, prihaja i ebullioskop jako priročno v i teh Časih, ker dožene količi- ' $ no alkohola pri vretju. Tak ebullioskop je precej v nava- ■ di tudi pri munšajnarjih, ki i preiskujejo količino alkoho-- la v svojih proizvodih, in po- ■ tem svoje izdelke dražje ali r cenejše prodajajo, kakor je ) pač alkohol zastopan v pija- • či. ZAKAJ BI SE BALI? i Kdor se boji, ta nima uspe-x ha. Kdorkoli se loti kake . stvari in ima strah v sebi, . kdor je suženj ojiega velike-i ga uničevalca človeške sreče . — strahu — ta ne pride nikdar naprej v življenju. 3 Žalostno je res pomisliti _ koliko ljudi je sužnjev tega 1 velikega mojstra, kateremu i pravimo strah. Od zibeljke _ do groba se bojimo raznih a stvari, raznih ljudi. Ko zapustimo mlada leta e in prihaja starost, tedaj se 0 pojavi v nas nov strah, strah \ n pred smrtjo. Skoro vsakdo se 1 boji umreti. Da, smrt je ve- j čno strašilo, in kadar se u-maknejo druge bojazni, pre- a ostaja smrt, ki nas §traši. I d Emerson je dejal: Vselej i- storite ono^ kar se bojite sto-: i- riti. In Emerson ima zelo prav. Vselej, kadar kaj nare- i r- dimo, Česar smo se bali, se i- počutimo veliko močnejše za a prihodnjo bitko v življenju. • Sicer pa, koncem konca, ko-*-'ga neki naj se bojimo! j V vsakem Človeku je nag-o nenje k zlu in nagnenje k r- dobrem. Če sledite vi nagne-a nju k dobrem, tedaj se vam 1- ni treba ničesar bati. Vi se bojite, kadar ste kaj zlo nare v dili, kadar vam vest očita, da o ste krivico povzročili. To je strah, to je bojazen. Pojdite d in poravnate krivico, sledite dobremu klicu vesti, in bati [a se vam ni treba ničesar, ti, Pomislite, da Stvarnik vaš r- vam ne Želi hudega, nasprot- no, pravi neki slovenski pregovor: Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal! Noben mož ali žena ne more doseči v Življenju sjrioh kakega us-i peha, če je miženj strahu J Kako lepo vendar že sam naš narod opisuje strah, namreč: strah je okoli in okoli votel, v predi ga pa nič ni. Ako čutite strah, tedaj ste krivi Noben pravičen • Človek le nima ničesar bati. Stori svojemu bližnjemu, kar j sam sebi želiš, in kje naj se potem vzame strah ? Zjutraj, ko se prebudite,' premišljujte o stvareh, katere se sicer bojite storiti. Potem pa trdno voljo in odločnost in storite jih. Čudili se bodete, kako je to lahko. Nik dar se ne bojte kaj ftarediti, kar je pravično. Vselej stori- J te vse, o čemur mislite, da ne " more prinesti nesreče vaše- 1 mu bližnjemu. Če hočete imeti v življenju uspeh, tedaj poženite strah daleč od sef>e. Predvsem pa, nikdar ne obupajte, da bodete propadli. Trdno zaupanje imejte v samega sebe. Mož je toliko vreden Kot zna narediti. Kdor se vedno boji, osta-1 ne vedno na tleh, in drugi hodijo po njem. Oseba, ki ima pravi pogum, se nikdar ne boji pora za. -•- SEDAJ DELAJO. čitamo v nekem angle- ! škem litsu, da so iz Rusije | pobegli aristokrati postali na francoskih tleh jako dobri farmarji ali pa so se lotili kakega drugega poštnega posla, katerega so prej prezira- J 1 li, a sedaj, ko ni kazalo drugače, se je treba preživeti z delom svojih rok. Ruski ari-i stokratje so pobegnili v Fran cijo, ker večinoma vsi govo-, re francosko, in se na ta način najlaglje v Franciji razumejo. « Znani ruski general Nikolajev vozi tovorni avtomobil po ulicah Pariza, polkovnik Drčevik ima garažo, knez »LisenŽinski in ^iapitan Tro? čuroff so uradniki v neki pariški banki. i Prej so bili Častniki carske konjeniške garde. Farmarji so postali: knez Gudarčeft. bivši ruski poslanik v Madridu, knez Dade-skalian. Grof Pavel Ignati-I eff zajedno s svojo materjo, . ki je bila hči kneza Mičirsky, . molze krave na svoji mali far I mi blizu Pariza. Polkovnik k Skuratiff sadi na malem po-' sestvu v St. Germain gobe in solato. Te farmarje in voznike truckov ne more nihče spoznati, da so nekdajni oholi in ošabni ruski knezi. Toda . sedaj, ko so se prijeli resne-> ga, jih nikakor ne morem«? } grajati več. Delo na polju In na ulicah je jako.zdravo, bolj ; zdravo kot pa preganjati se . cele noči z ženskami po raznih lokalih, česar so bili ru-i ski grofje in knezi prej vaje-i ni. Ti ruski magnati danes 1 živijo v resnici kot živi ljud- 2 stvo, s poštenim delom. Siro-I mak Nikola II. si ni znal pošteno zaslužiti svojega živi je i nja, zato pa je prišla kata-e strofa nad njega. , -o- e' Nemci Demonstrijajo. Ljubljana, 26. avgusta. 24. ' avgusta je obiskala razmeji-": tvena komisija našo severno .'mejo med Špiljem in Radgo-J no. Pri tej priliki so uprizo-rili, brezdvomno od nemške-avstrijske strani inspirirani, j !* prebivalci na ozemlju južno e od Mure, torej na ozemlju, a ki spada po st.-germ. mirovni L pogodbi k državi SHS. de-monstracije, ki se ne dajo I spraviti v sklad z dolžnostjo teh prebivalcev kot jugoslo-k venskih državljanov in ne s- morejo imeti nobene zveze z n delokrogom razmejitvene ko-e misije. Smatra se, da se je e ljudstvo neinformirano o a kompetenci razmejitvene kote misije ter nahujskano in na-'e pačno poučeno od nemške :e strani, zlasti z znanim raz-ti glasom štajerske deželne vla-1 de o svobodnem izražanju iš ljudske volje, dale zapeljati k t- tem demonstracijam. ^mmmmmmmm^m^^m^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmrn^mm^ X-žarki preiskava za $1.00 PPHHro^i y Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni | j« zdravim vukovrttne lp.ci.lne bolozni molkihi In irask, "jedno »a betoni knt Mi kMOL ob nh, »eter, pliuft. mišic, srca, no*u in grlu, S ponnCJ« X Inrkov, •Icktrldtat« In m«)«fa n*|tnl| me4#n»fi M zu ravnem * brni«« cu»»all boll*l v najkrtjiem mo|«£«m tuu Pri nas ni nobui;e&j ugibanja. Skrivnost moiega uspehn )• moji »krbnt mntndi preiakare, da doienem, ka| m boli. Jaz rakim X i«r*c 4iroi. mikroskop in kemično analizo ter vae znanstvene matode, da pronftjdem virok vtiega trubla. Ali ste slabič? Pridite k meni, jaz vam pomagam! j Moje posebno proutivanje matod, ki w rabijo na evropaklb klinikah r Berlin«, Londona. Duna|u Parizu in Rimu in moja dvaiwtletna akuinja v zdravljeni« akutnih In kranltaft baleanlh nrtiUh la tak M daje prednost pri zdravljenju in moji uapehi ao bili Jako zadovolflvi. Jaz rabim veliko krvno - <*tvo 606 in 914, Vse zdravljenje absolntno brar bolečin. VI ae lahko zaneaete na potteno mnenje, polten o poatraibo in naiboiie zdravljenje za ceno, ki jo mofate plačati. Cs je vaša bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Če je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajtem čanii G o vVirrnu* «ioven«ko DOKTOR BAILEY "ŠPEC1JALIST" SJl) Kurii«i Av«. blizu SS. ceete Room 222. Drugo nadatrapja. Clofalnaf*, Mi Uradne ure od 9:30 zjutral do iv / eter. V nedeljo od 10. do I. 1 ZASTONJ! URA KUKAVICA ZASTONJ ^»14!»o Ali bi radi imeli to dragoceno uro KUKAVICO, ki CUCKOO OLOOK je zadnja iznajdba v tem času? Ako hočete, pilite WITH BAROMCTCM Jri^'O^ takoj, ker imamo samo 200J KUKAVIC, ki ji po- aLj^H^jP iljemo popolnoma zastonj svakemu, ki polije na- ■ k^^MSa ročilo za pozlačeno uro, ne kasneje kot v 30 dneh Ml Ta ura je pozlačena, s krasno urezanim pokrovom ^^QaQkfc^ in dovršeno napravljena—ter izgleda kot ura za jgrnBSalOk $100. Naša ura v Ameriki napravljeno kolesje na vse kamne, in je najboljša >° more denar jj^QxiKm Mi ne hvalimo samo svojega blaga, toda zagotovi- jp^nMl IK* II '--JrtfilEMSm mo fakta, kakor lahko sprevidite iz naše brezplač- iflyjkBBb/IT llflJI fl'aJBMfftya ne ponudbe, ker pošljemo to uro za 10 dni na po- JMBBjE^m m$ms!£nll^^^fc^i^BraM'il skušnjo, in ako vam ne bo povolji, vam pošlje- ^^^(j^^^rff^^fffiPj^WBBwf Ta ura ie vredna (20, toda ta mesec jo lahko dobU te za $12.95. In ker je ta razprodaja veljavna samo 'HroBH^to^Hr^EmfflUaF za ta mesec, vam svetujemo, da delate hitro. Poleg Ha \Bffl$nW tega pa dobite to vredno uro z toplomerompopol- Bi noma zastonj, in pomnite, to bo lep okrasek za vašo ■ ^^mRQSBIBjr Ta izvanredna iznajdba ne kaže samo dnavni čaa kakor vsaka druga ura, ^WmKKZ^imr temveč tudi pove—dva dni vnaprej—ako bo dež ali aolnce. Vsakdo bi mo- ^^^^^^ ral porabiti to priliko 1 kdor prvi pride, bo prvi postre2en. Ne pošiljajte nam nabenega denarja—samo izrežite ta oglas in ga pošljite nam s 35c znamkami za poštne stroške Ostanek platate, kadar dobite uro In uro z barometrom, i ] ne odlašajte—pišite danes. « UNION SALES COMPANY * ^E^TŽi®*' ' CHICAGO, ILL. w ^ r • a '».d^SB^SaH Vrednost vašega denarja od vase banke. V AS A BANKA je prostor, kjer stavite vprašanja na katera želite odgovore. The Cleveland Trust Company ima odbor v glavnem uradu in zastopnika v vsaki podružnici, ki vam pove kako: 1 Naložite svoj denar, Pošljite denar domov, i Kupite tikete v Evropo, ) Dobite najboljšo ceno. t " . ■ ; , ^ • . ) ^ Zbc _ Cleveland Zvwt Company 228,000 •oloiniKp-O. a -——mZmmmmmmm mmmmmmmmm I i PREMOŽENJE NAD $400.000.00. M 5 Vložite svoj (J O/ S > j denar po..... SP/O pri H i \ SLOVENSKEM STAYB1NSKEM in H 5 i Odprto tudi zvečer POSOJILNEM DRUŠTVU' N ~ 4 razven ob sredAb. 6313 St Clair Ave. IJ - A A A A A A mk m 3 ^ttKBaKSaStBB^^SSSBGBttSttBa&tB^SaBBtatttBKKSttBBR ^ Oglasite se i večer po 0. uri «U » m Mlin 1441 « Tel. Central 8821 W P« ^ ™9{l% e ©. Cexiezln odda se fbont soba u «m. ODVETNIK ga «11 2 fanta, brei hran«. 3 Glaja se priporočam vsem jugoslovanom. *yc' J 414 ENGINEERS BLDG. Cleveland, Ohio SOBA « ODDA ra enMta fmta ^ _ aH ia dva patteni dekleti. UO^^H 1 "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) £a Ameriko .... $4 00 I Za Cleveland po pofiti - $5.< Za Evropo.....16.60 j Posamezna števili* - - - J Vm lisnu, Toplsi In dcav na| M poiilja na **AiMrilka Domevlna" •ne Si Clair Aft. N. B. Claveland. Ohio Tal. Cuy. Prtnewwi l> 1 fAUSS DEBEVEC, Publuhtr LOUIS J. PIRC, Edit ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY Read by 25.000 Slovenians ii the City of Qevelaad ud elsewhere Advertising rales on request. American in spirit Foreign is language onl Entered at newd-olui m attar January 5tb ItOt, at the poet office a Cleveland, Ohia under the Act af March 3rd, 1870. No. 113. Fri. Oct. 1st 1020 I ' Kakšno vlado hočemo? AmeriSki narod je letos poklican, da pri volitvah od loči o načinu vlade, ki jo hoee imeti za prihodnja Štiri leta Dva načina sta. In sicer nikakor ne republikanski ali demokratični način vlade, pač pa je treba odločiti, ali smo za nazadnjaštvo ali za napredek. Dva kandidata sta, ki zastopata vsak svoje ideje in pfrincipe o vladi, in sicer Cox in Harding. In ljudje, volivci, morajo dobro vedeti kakšne ideje in principe ta dva moža zastopata. Vsak ameriški volivec bi si moral staviti vpra šanja nekako na sledeči način: Recimo, da nastane zopet Strajk v jeklarnah, kot smo ga imeli lansko leto. Delavci jeklarskih tovaren bi zahtevali osemurno delo, kot je imajo delavci v skoro vseh drugih industrijah. Kaj bi Harding naredil v slučaju štrajka, in kaj bi naredil Cox? Danes se je razpletel po Ameriki velik boj med delodajalci in delavci. Namreč delodajalci so nastopili proti uni jaij. in zahtevajo "open shop" za svoje tovarne, to je, da smejo sprejeti vsakogar na delo, najsibo unijski ali neunij-ski. Kakšno stališče bo v tem zavzel Harding in kaj bo naredil Cox? ' v Mnogo se govori o reformi naše vlade,»o novih metodah, katere bi morala vlada upeljati v veljavo. Kadar ljudje hočejo imeti novo vlado, je naravno, da se morajo med seboj pomeniti, debatirati, kaj je bolje, kaj je slabše. In sedaj nastane vprašanje, ali naj vlada pripusti, da volivci razpravljajo popolnoma svobodno o načinu vlade, ki bi bil najbolj pravičen za vse prebivalstva, ali naj se gotove osebe vržejo v ječo in postanejo "mučeniki" nove dobe. Kakšno stališče bi pri tem za vzeU Harding, kakšno stališče Cox t Vojna je končana, toda profitirji so nam ostali za spomin, da ne moremo pozabiti vojnih časov. Ti izkoriščevalci gulijo milijone Amerikancev. Oni povzročajo nevoljo, nezadovoljnost. Ali bo kongres začel z resnimi in ostrimi postavami proti profitarjem? Kfej bo Hafding, naredil v tem slučaju, kaj bi naredil Cox? Tekom prihodnjega predsedniškega termina bodejo šli v pokoj ali bodejo umrli trije ali štirje sodniki najvišje Hodni je Zjed. držav. Najvišja sodnija je tolmač ameriške ustave, ta sodnija ima zadnjo besedo pri vseh postavah in odredbah vlade. Kakor odloči ta sodnija, tako mora biti Poleg te sodnije je v deželi 86 zvezinih sodnikov, ki imaju večjo ali manjšo moč, da vladajo ljudstvo. Vsi ti sodniki so imenovani od predsednika. Ti sodniki vladajo s takozvani-mi "injuctions'', sodnimi prepovedi in odločujejo o usodi milijonov. Značaj teh sodnikov je torej skrajno važen za blagostanje ljudstva. Kakšne sodnike bo postavil Harding, kakšne sodnike bi imenoval Cox? 1 1 Uredništvo tega lista je prepričano, da v vseh zade- ; vah, kakor smo jih gorej navedli, bi senator Harding odločil popolnoma v zadovoljstvo in s privoljenjem posebnega odbora, ki sestoji iz takih mož kot so Elbert H. Gary, J. P. 1 Morgan, Reed Smoot, Boies Penrose ter drugih političnih \ bosov in graftarjev. Nič enakega se ne more trditi o Coxu, ker je od nek- i daj znano, da se ne da upljivati od nikogar, da ne potrebuje < nasvetov nikogar. Cox je sam svoj mož. In če bi izbiral I svetovalce, tedaj bi bili to možje izmed naroda, znani ne ' kot politični plezavci pač kot učitelji naroda. Volivci, ki pridete v volivno kočo novembra, premi- 1 šljujte o tem. To so važna vprašanja. Preiskujte prejšnje 1 delo enega kot drugega kandidata in sodite ga za bodoč* ( nost. * i Letošnji predsedniški boj je boj reakcije in napredka. 1 Kar je starinskega, zaostalega, napredku sovražnega, stoji 3 vse za Hardingom. Kar je naprednega, humanega, pristno ( ameriškega, se je združilo-s Coxom. 1 Volivci naj o tem mislijo. R0ZIN0V JAKA Fantom — tam nasproti____ Fantje, fantje, le korajžo na tej rajži žalostni. Nič ne bojte se pogreba, to se vsakemu pripeti. Dnevnik ronat niso špasi, dandanašnji — to vam dem; dokler delnic še prodaste, lahkomiseljnim ljudem. boste že še zmagovali, toda dolgo to ne gre. Iz Chicage "fonda" ni več, kam je Sel — to sam vrag # ve.... Ata Kristan so jo ubrali, ▼ kraljevino po svoj frak; lahko bodo za ministra, kar želi si pač že vsak. Vas pa bodo pozabili, ki ste dali dolarje; cilinder v štuka dva nosili, sKRaRS"-" i *.' . ' palco v roke in glace. Vendar fantje,"le korajžo, kaj če biznes vam ne gre. Dosti dela je povsodi: pljunte v dlan in kramp v roke. • * 4i Neki kaznjenec v Muskegon, Mich, noče zavžiti nika-ke jedi in pojače. — Kaj če bi mu ponudili en Stamprl jaka- ta rozinovgaf • e , • Mrs. Harding je zadnjič vsadila ene pol gavtrože za hišo, pa so jo takoj fotografirali. Naša mati so celo svoje življenje sacfili krompir, o-kopavali repo in korenje, pa se ni nihče spomnil, da bi jih fotografiral. • a • Ponarejeni $20 bankovci krožijo po Ameriki. Pravim bankovcem so podobni samo v tem, da se znjimi jako malo kupi. »iiiiiiiMiili Lsfc,. ZLL M By heck, ako cene kmalu ne padajo, bo malokateri v stanu hoditi v "pikčer Sov.*' = a a • I Slovenija iz Milwaukee pi-5.00 j še—živila pa stanejo ve- • 3e i dno kot prej, ali se pa celo — zvišujejo. V isti sapi pa pri-ihd | poroča, da naj bi se znižale — j plače uradnikom raznih Jed-not in Zvez — no seve — delavski HSt. : r—r I » a • . src. J Kaj se pravi slišati oba )n|«ii zvona ? — Ko je bila birma v _ Collinwoodu zadnjo nedeljo, t je nekdo udrihal z lesenim 1 kladivom po obeh (več jih j nimajo), — to se pravi slišati oba zvona. ® IZSOVINE. Italija. O božiču leta 1914. je Italija okupirala ValonoJ: najvažnejšo strategično toč- 1 )C|Jko na Jadranu. Za časa voj- 1 j.a ske in za časa premirja je o ! le' kupirala še velik del Albani- 4 za je, da izpolni 7. člen london- { skega pakta, ki je Albanijo •n razdelil med Italijo in balkan J v ske države. Leta 1920. pa po- 0 ženejo neorganizirana alban \ ra ska plemena italijansko voj- £ sko iz cele/ Albanije. Nekaj * 10 časa se je italijanska vojska r a še držala v Valoni, a tudi to f je morala izprazniti. Ltalijan 1 J ski diplomatje sklepajo v Ti- z rani "zvezo'* z Albanci, jim z ^ priznavajo polno in izključ- f pjijivo oblast na vsem alban- s ja skem teritoriju Tn sklepajo ž r . njimi vojno zvezo. S tem je £ * Lah doživel drugi Kobarid. Italija je z Valono izgubila sl } ključ Jadrana in svoj Gibral- g j tar. Laški diplomatje in laš- n ki novinarji so opetovano do- ^ n kazovali, da je zavzetje Va-'Jj Ione največji uspeh v tej voj-Ji ski, ko so postali edini gospo-' fl | darji v Otrantski cesti. S , paktom v Tirani so izgubili ' svoj najdragocenejši vojsk i n?' uspeh. Strah pred domačo ( revolucijo je prevladal Željo P"! po novih krajih. Sen o edi- pJ nem gospodstvu na Jadranu T bi se imel obistiniti, a gnile h notranje razmere so jih pri J sillie, da so se morali oapo- ? vedati gospodstvu na Jadran, skem morju. Italija si je na-' * tovorila s svojo jadransko s politiko dva naroda za so- , vražnika, Jugoslovane in Gr- J ke, a njihova politika jim ni , ^ prinesla nobenih uspehov. ^ Francija in Jadransko k i vprašanje. Trst, 26. avgusta. sk j Laško časopisje poroča iz k£ ( Pariza, da se sedaj francosko bi časopisje malo bavi z jadran- re . skim vprašanjem, ali kdor je ka . bolje poučen o zakulisju čil , francoske diplomacije, ve, da sk bi Francoska namesto nepo-i srednega sporazuma med kc Italijo in Jugoslavijo rajši Icli . imela kak mednarodni ukrep gl< . četudi priznanje londonske- je I ga dogovora, to pa zato, ker . bi neposredni sporazum med so Italijo in Jugoslavijo ustvarli jei , na eni strani Jadrana položaj 0fi » moralno in gospodarsko ugo-j cii . den za Italijo, kar pa seveda gu ni pogodu Francoski, ker gre §1< njena vnanja politika vedno j za moralno in, če mogoče, tu-'.im , di gospodarsko nadvlado vse sči povsod. | Dj Komunistična doslednost, šn Ko se je regent Aleksander zai povodom svojega poseta v od Hrvatski in Sloveniji vozil šel mimo Broda na Savi, ga je tik na kolodvoru v imenu obči-jčei ne pozdravil tudi ondotni me župan Stepan Bublič ki je pa . bil izvoljen na komunisti- iz čnem programu. Izvrševalni! kr< odbor komunistične stranke | je ga je radi tega postavil pred ne [ strankino sodišče in imeno-'obi val za predsednika tega so- Da dišča sedanjega beogradske jnjt ga župana Filipa Filipoviča. go : Po izvršeni preiskavi je to3 strankino sodišče pod pred- kri sedstvom Filipa Filipoviča na izključilo Bubliča iz komuni bej stične stranke, češ da se je,iz tr katerih je razvidno, da bi nj bilo po nevidiranem volilnem redu okrog 4000 več volilk s' kakor volilcev. V mestni občini bi torej odločevale žen-ske. sc Povratek iz Sibirije. Ka- in kor smo že poročali, ie prete- J-kli teden prispel v Gruž an- 1° gleški transportni parnik, ki c<; je pripeljal v domovino- del ni jugoslovenskih vojakov, ki j® so bili v Sibiriji v ruskem u- zr jetništvu. Na ladji je bilo 112 & oficirjev, 1103 vojaki, 73 ofi-cirskih žen z deco in 411 be- J* guncev. Med temi je bilo 15 n« Slovencev. hi Zanimive razprave pred G« .mariborskim okrajnim sodi- N sčem. Maribor, 27. avgusta. P> Danes se je vršila pred tukaj-šnjim okrajnim sodiščem ki zanimiva razprava. Poštni va odpravnik Gustav Glogov- m< šek v Vuhredu se je zaljubil tik pred poroko v neko poro- pc čeno damo, a ker ni mogel z pc mesečno plačo 362 K nasto- mi pati kot kavalir, je poneveril ra iz poštne blagajne 27.000 ka kron. Predno so ga aretirali, trj je skušal pobegnili. Radi po- ne neverbe je bil pred poroto [za obsojen na 10 mesecev ječe.fpr Danes je stala pred sodni jo še njegova prijateljica radi na- do govarjanja k begu. Lepa ob-(od tožen ka je zanikala vsako ži< krivdo in ižjavila, da ona ni N« nagovarjala Glogovška k |pc begu. 300 K, katere je prejel,mi Ologovšek od nje tik pred od poskušenim begom, je bil le in povrnjen dolg za sladkor, ki ci: ga je on kupil na njeno naro- pr čilo. Glogovšek se je pri raz- trj pravi obnašal tako zmedeno, N< da je sodišfe obtoženko opro ha stilo. Ob tej priliki je sodnik, šn Globovšku razglasil, daje!vlj tudi on deležen amnestije in( nj< t k Postal bratomor. Lov-k- ro Zemlič iz Sčavnice ie podi skusil pred nedavnim časom č. ustreliti svojega brata Petra, ki mu je pripeljal par zauS-r- nic, ker ni hotel posoditi vole je za prevoz vode. Lovro je e- streljal s puško v sobo, kjer i-* se je brat nahajal, skozi okno lo a k sreči ni nikogar zadel. 0- Nato se je skril v gozdu in v. streljal tudi na orožnika r- Hermana, ki ga je hotel are->- tirat|. Obsojen je bil na tri :o mesece zapora, konfiskacijo 1- puške in 20 K globe. 0 Nemški poraz na Koro-0 škem. Velikovec, 30. avgusta. 0 Za včeraj so bili napovedali e koroški Nemci in nemčurji v a Grebinju velik agitacijski 0 shod Njihova agitaciavta namen je bila dobro organi-I. zirana in tajna. Kot nalašč g so si/izbrali ta zelo ugoden 0 kraj, ki ima v zaledju nem-,ško občino Pustrica in nem-j čurski Velikovec. Slovensko . ljudstvo pa je izvedelo še J pravočasno za napovedani ; (shod in je pričelo prihajati j' v Grebinj v velikih množi-Jcfth. Iz podjunške doline in . iz velikovpke «okolice so se . vozili na shod na vozeh, ki ; so bili okrašeni s slovenski-\ mi zastavicami in zelenjem. I Od 7000 ljudi je bilo dobri * . dve tretjini Slovencev, ki sor , popolnoma obvladali polo . žaj. Nemci in nemškutarji so bili nad tem silno poparjeni. | Ko so videli prihajati Sloven ce od vseh strani v tako im-. pozantnem številu, jim je I vpadel pogum in so se takoj I prtiožili na okrajni svet pie- II biscitne komisije v Velikov- II cu, da so Slovenci izzvali in- I cidente, kar pa seveda ni bi- I lo res. Bali so se le slovenske I množice in so se hoteli na tak I način rešiti iz neljubega jim I položaja. Angleški predsed- II nik okrajnega sveta plebis- I etine komisjie v Celovcu, I podpolkovnik Hordern, se je takoj peljal v Grebinj, kjer "" se je prepričal na licu mesta, \ i da so nemške pritožbe brez t podlage. Videl pa je ogrom-18 no množico Slovencev in spo J znal voljo naroda. Shod bi U se bil moral začeti ob 10. uri 8 dopodne, toda nasprotniki 8 se ga niso upali otvoriti. Go- 8 vorniški oder je obkrožila J množica Slovencev in zavze- J Ia dve tretjini prostora na J trgu. Proti dvanajsti uri soU nasprotniki javili komisarju 8 okrajnega glavarstva, da se S shod ne bo vršil. J Nemci in nemčurji so ka- S zali obupane obraze. Prišli J so bili tudi Nemci iz Celovca 49 in iz Nemške Avstrije, ki so » j'l- pa s pobešeno glavo Ža- ^ lostno odkurili. Med množi- ffl co je prišlo parkrat do bur- |S nih prizorov, toda orožništvo |i je tudi v najtežjih slučajih §1 znalo obdržati vzoren red, ffi da ni prišlo do spopadov. Na-še ljudstvo se je pokazalo si- gl jajno disciplinirano in le par le nemčurjev, ki so izzivali naj- E 8 huje, je odneslo nekaj bunk. §B Godba, ki so jo bili pripeljali j ! Nemci iž......jiemške občine |j Pustrica s seboj, je kar za- gjR glušila ob gromovitih živ^o-- klich in ob petju "Hej, Slo- 1 vaniM in drugih naših hI- i men. Podpolkovnik Hordern je pozval občinstvo, da naj se v ^ pol ure razider Slovenske množice so se začele takoj razhajati, toda Nemci, niso kazali nagnjenja, da hočejo trg izprazniti. Nato poslanec Smodej zahteval, da naj začnejo tudi nasprotniki iz-praznjevati trg, ker sicer naše množice, ki so pokazale dobro voljo in začele takoj odhajati, ne bodo odšle. Mno žica je neprestano vzklikala: Nemci naj gredo prej! Pod-polkovnik Horden je pozval D' množico še enkrat, da naj , odide. Nato so začeli Nemci ' in nemčurji med burnimi kli- , ci: Abzug Svabi! zapuščati < t prostor. V poldrugi url je bil * trg popolnoma izpraznjen, i Nemci in nemškutarji so od- j» hajali poparjeni in malodu- J ini. Med našim ljudstvom pa vlada - velikansko navduše- £ nje. !& HI Pošiljati denar vstaro domovino je preko stare I -jI ^ Lake Shore Banking & Trust ^ I II VOffal 55' Ce8tC in St Clair Ave* Cleveland, O. ^ I 0 R ban.k* i2d»i* menjlce, (tor. 4raft) ■ '- i I ■ Mi pUiutano 4 procente ebreati od vwmh rfom. V«r mI^v^L H ; B nic«ilm^o luhSem.kTSdddr, prtko kš^ČožZ 11 B Po,ebno PO«««« P^wTjugwlov.noS" VIE IN rTAMIOB ROAO* ^^ »^S^/BK^^ ■ a l NASLOVI NAMH PODRUŽNIC: v JI g- 65th SL a si. Clair Are. Si.CMr Ave a B. llfiH. fu >>\m Prospekt Aw. a Huron Roed 9mo£or W 1 R iSZ ^ 1 H Sup*rlor * Ho«d. ElSldikw^l^Ifu£ri.i -1 Točnost in sigurnost je naše geslo. I 3 H , .Z,.v»e in'<"TO»clje, poširjanje denarje, kako morete dobiti vil* I ^ ro ake ini prijatelje k sebi, se vaelej obrnite na upriviteHa n.Se« 1 m tujezemskega oddelka g. j. B. Mihalfevia, ki j i l«no postrefii in dati vse potrebne Infamaelje. P - m Pridite osebno ali pa pilite na | | The Lake Shore Banking & Trust Company S E. 55th St ft St. Clair Ave. Cleveland. O. JI Zdolaj podpisana se zahvalim I____slovenskemu zdravniku DR. ALBERT IVNIKU, 6408 St Clair Ave. I "katerega uradne ure so od 10 I do 12 dop. od 2 do 4. pop. in il I I °d 6. do 8. zvečer, kateri je I mojo več let trajajočo bole- | Pzen ozdravil v zelo kratkem I času. Poskusila sem prej, 0pe-racijo in več zdravnikov Ibrez I FRANČIŠKA MILNAR us/th\ Priporočam tega . 1756 E. 43rd St. zdravnika rojakom in roja- I Odzibelidogroba"?"! * NAJSTAREJŠI SLOV. POGREBNI ZAVOD. jfil J Cleveland. Ohio IJ I AMBULANCA, INVALIDNI VOZ, AVTQMO- • ft • BILI IN DR. MOJA DELA IN BfNOGOSTE- # i EpS?iso vam ^^ najbou f1®®.0« I 1 -- 1381 * f ANTON GRDINA mr*«* f : Pogrebni direktor, balaemiat IQOI ft J Urad in stanovanje: 1053 E. 62nd St. IOOI 2 Druga hiSa od St. Clair Avenue proti jezeru. _ H J ' « - l|i S ■■ J. S. Jablonskil 3OTEWSP FOTOGRAF. gj 6121 ST. CLAIR AVE. fiS ^B^^H I*deh»^e vitke an Šemtheio droiioske slike, otrotke R! SDj , slike, po naj ovejii »odi in po niakih etnab. Za IV Srn ^B^^^Hj #4.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo 31 |P m ill----1] eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ. §S VSE DELO JE GARANTIRANO. » 3 MAGNIFICENT STEAMERS 3 s tu ami skim -sntawdeor—•xrrr or our - "crrr of buffalo- * CLEVELAND — Dailj, Ma'rUtto Nor. 15th—BUFFALO bMCunum • *>0DP. U. { hsraw i Lmt* Bvwvauo . S.00VL1I. Mt^rumnVAva - 7.80 A.M. J >TAjn>AapTla } airtr«Cunum 1,90 A. H. CoMWttorui »t Bnff.lo for Nlumhlliand .11 mAfW»■Hm pd>ta. WMgcmd tliMi m K.FARE +5.56 l ■If li • BH J- S. WIDGOY I SLOVENSKI FOTOGRAF «i ■FjHH y 489 EAST ISted 8T. B^kV^H v COLLINWOODU. f^Hp^^H Izdelale vsdchvrstne slike. XenithSM. ( družinske in otročke alike po najnovejii m«. j ■ di m niakih cenah. I^lelnje ia »aB$ rJK 1 ii priporočam eenleneain občinstva. A ■ I iliiTirWi VSE DELO JE GARANTIRANO. u^fli> mhIISI nn/Ui aiOsii M^/hwa^hwaiB ^m tirp^c 8 H Knoc*lon« In mlada dcklaU Up* m g > 9 Mhote» od bowanl ■ vcjaga »poU. Tafe* B S belHUli M POOAVUl kažejo potom bo- O H Min V krilu, pa tirani. t Ud jih g B spodnjem driu trtbuh*. v*8kmn«m H S fUvobolu, vratom ia hl*Ju«m itn- p g minjanju po telMa. I D j CJevera's | 1 ^ Regulator S 4 (Stferor Regulator) j« pravilno idrt* b vito s* oditranjeu.'e teh bote&a ln za P V popravo mwlnosti 7jl«xi u»Urih trp« & 9 («ne ln dakleta. To sta&vUo je bilo f 9 luno in rmbljeno mnogo M i najbolj* C 9 Um Ufpehom. Dobite J* pri valom [ S telurja. Bodite prvvldbl. rti dobite ni- 9 curao "SeTerjevoca". Gen« 11 Ju ln fe . /BBBKiJjftUM^^A^fc*^ M ill Prodam mojo dobro idoio mesnico in garantiram, da dela dober dobiček. Zaradi drugega interesa, ako isto prodam v teku M dneh jo dobite precej ceneje Iste vrednosti. Več se pozve na 1266 E. 71st St. Tel. Princ. 1622 (115) Odda sc soba sa 1 fanta. 1109 E. 63rd Street._(114) Odda se front soba sa 1 ali 2 fanta, 1079 E. 67th_St._(115) HIŠA NAPRODAJ. • Z sedmimi lepimi sobami in kopa-llSCem, pritličje pod celo hišo z vso perilno pripravo, Combination Furnace izdelano podstrešje in škrilnata streha, {araža za eno malino, in velik lot v ližini ljudske šole, kakor tudi višje ■šole, cerkve in katoliške šole, ter v lepi in mirni okolici, cena zeio nizka zavoljo odhoda iz Clevelanda. Oglasite se na 605 E. 109 cesti, ali telefonirajte Bell Tel. Eddy 1359 J._ IMENA DAROVALCEV NOVIH ZVONOV fare Sent. Jernej na Dolenjskem. Po $5.00: Martin Skedel, Ludvik Zupančič, Frank Tomic. Po $3.00 Jožef Janževič. Po $2.00: Janes Hosta, Jožef Hosta, Franc OktčkvJožef Raušei, Jožef Skedel. Po $1.00: Franc Klemen-čič, Janes Kolegar, Franc Gerjevič, Fr. Gorenc, Franc Virand, Franc Godina, Janes Rangus, Meri Novak, Leopold Hladiha, Franc Okički, Franc Zagorc, Meri Učjak, Jožefa Učjak, Janes Go-rišek, Franc Zagorc, Jožef Crtalič, Jožef Udovič, Matija Hrastar, Po 75c: Janes Blazetič. Po 50e: Janes Crtalič, Jožef Mergole, Franc šuštaršič, Lujz - Sofran, ložef Crtalič, Janes Turk. Skupaj nabranega $51.75. Lepa hvala vsem darovalcem. Nabiralec Martin Skedel, 5001 Prosser. Ave., Cleveland, Ohio NAZNANILO* članom društva Slovenec, št. 1. S. D. Z. naznanjam, da sem prevzel tajniški posel s 1. oktobrom, ter priporočam članom, da redno plačujejo svoj mesečni asesment, da nebodo večkrat suspendirani kajti štirikratna suspen-daciiji sama od sebe izključi člana iz društva in SDZ. enem tudi naznanim, da se bo asesment pobiral na seji vsako prvo nedeljo popoldne, ter prvo sredo celi dan po seji in vsakega 25. do 8. ure zv. in ne kasneje. Kdor ne plača omenjene tridneve, se druge dneve,ne sprejme. Pazite dobro in plačajte točno. Asesment se bo pobiral na 1130 E. 68th St. Ako pa bo kaj izvanrednega v nedeljo, se oglasite na 6036 St. Clair Ave. druge dneve na 1130 E. 68th St. Bratski pozdrav John Sabrenja, (114)___tajnik Kje se nahaja moj moi Jakob Amtuc, ki je bil v Ameriki. Zadnji njegov naslov je: J. šmuc, KaylorTJn. 140 Am-atrouk Co. Pa.__(115) HIŠE NAPRODAJ Hiša za 3 družine na Norwood Rd. 2 kopališča, velik lot, cena samo $750), 2 veliki hiši na Norwood Rd. elektrika, kopališče, velika klet, škrljeva streha, cena obeh $14.000, 2 hiši na Norwood Rd. vsaka 10 sob, kopališče, vsaka na svojem lotu, lot 60x195, cena obeh $11-500,hiša na Norwood in Edna Ave. za 10 družin, rent $250. cena $22.000 takoj $7.000, hiša za 4 družine s 16 so-j bami na White Ave.,, rent $110, cena $li .500 tako) $4.000, hiša s 7 sobami na E. 67. cesti, elektrika, kopališče vse dobrem stanu, cena $7800,hiša s 11 sobami na Bayliss Ave. elektrika, 2 kopališča, lot 36x156 cena $10.400 takoj $5000, 2 hiši na E. 61. cesti vsaka za 21 družini, elektrika, lot 30x150, cena o- j beh $7000, 2 hiši na E. 60 cesti pfva 10 sob, furnace, kopališče, druga 5 sob se proda za $80 0, moderna hiša na Carl Ave. 10 sob, cena $0800, takdj $4.000. 10 sob hiša na E. 167 cesti, vse notri lot 40x130, cena $8000, hiša za 3 družine na E. 71 cesti, velik lot, cena $0-500, takoj $270 . zidana hiša s 5 sobami na Thames Ave. cena $4600, takoj ' $1000, hiša s 5 sobami na E. 67 cesti, kopališče, velik lot, cena $5000, hiša s 5 sobami zraven Bonna Ave, cena $3-500, takoj $1000, hi ia s 5 sobami na E. 66. cesti, cena $350 \ hiša s 7 sobami na E. 76 cesti, elektrika, kopališče, cena $6000, takoj $2000, hiša s 10 sobami na E. 76. cesti, kopališče, cena $6500, hiša s 8 sobami na Lockyear-av. cena $6300, takoj $2000, hiša s 8 sobami na E. 72. cesti, kopališče, elektrika, furnace, cena samo $60.0, takoj $2000, hiša za 3 družine blizu Car]-av. cena $7300, takoj $1500. Vprašajte na 6120 SL Clair Ave. / _ (114) ' ^ ■ ''* *' ».i Naprodaj je grocerija in candy store, vse v enem prostoru in z vso opravo. Proda se vse skupaj ali na'drobno, Razproda se: dve peči za v trgovino in za v kuhinjo, svetilko na 4 luči, screen door, en sink, platnena streha pred vrati, show caae 6 čevljev dolg, mnogo igrač zk otroke, svinčnikov, peres knjige, sploh razprodam vse po jako nizki ceni, ker se moram iz prostora seliti v enem tednu. Vprašajte na 3536 E. 80. St. Newburg. F PLES I I VSAKO SOBOTO večer j 8 v Grdinovi dvorani, 6021 j St. Clair Ave. ' PR1ČETEK OB 8. URI FINA GODBA. K VSTOPNINA 55e ZA MOŠKE, 35c ZA tENSKE. t64% Bi V AUA * Uprava Slavonic immigrant Bank 436 W. 23rd St, New York, N. Y. Zelo aem se razveselil ko sem danea od vaa prijel prejemno potrdilo od Rudolfa Guzoviča, Tomin Bunar Zemun preko 5713 kron, katere sem mu pred nekoliko tednov po Slavonic Immigrant Banki v New York poslal. Razveselilo me )e tudi to, da je bila cela pošiljatev v celosti izplačana brez odbitka kakršnih koli stroškov in želim da se vam javno zahvalink. Ob enem vaa prosim da javno priporočite Slavonic Immigrant Banko vsem mojim prijateljem in znancem, da naj se nje posfUiijo, sko žele biti postreženi kakor sem jaz. S prijateljskim Vam pozdravom Josip Filipovi*, 166 11th St. New York dne" 15. septembra, 1020. -j- Čedna front soba se odda za enega fanta brez hrane. 57*.0 Prosser Ave. (114) POZOR! T* Naznanjam, da se bo pri meni stiskalo grozdje letos kot po navadi, in lahko vsakomur postrežem kakor želi in zahteva. Pri meni bodete najbolje postre7 ženi. Imam tudi več sto izvrstnih sodov od zganja' naprodaj. Sezona se začne okoli pnvega tedna v okt. A.W. Emmerich 16205 St. Clair Ave. i ____ WOOD 58 Bell Harvard 3706 O. S. Cent. 123 Kilbane & Company Direktorji pogrebov. . 1470-1474 W. 25th ST. Cleveland, Ohio Postrežba po dnevu in ponoči. O. S. Bell Princeton 245 Rosedale 6353-W JOS. VOVK —1123 Addison Rd. AVTOMOBIL ZA VSE SLUČAJE SE PRIPOROČAM. BODITE PAMETNI IN KUPITE AR-BU MAZILO za rane. izpabke, lilfje,.. opekline in kožne bolezni. To ddfeite v fekAtfl, (n denar nazaj, 6e niste zadovoljni. The Ar-Bu Laboratories Co. 14017 Darlej Are, Cleveland, Ohio I Najmodernejši pogrebnf zavod , I Frank ZAKRAJŠEK, pogrebnlk ia enbalnar i 1105 NORWOOD RD. Princeton 1735 W Rosedale 4603 I Avtomobili za krste, poroke, pogrebi ln druge prilike. SMlimMMMIMIHMWmiim»IIIIIHIIIIII»l» IMUMUI ***** »*»*★**-■ H. K. DRUG COMPANY. EDINA SLOV. LEKARNA v Clevelandu Najboljša zdravila, točna postrežba. * St. Clair Ave. & Addison Rd. JOHN KOMIN, lekarnar (x) Najstarejši slovenski plumbarji. Kadarkoli potrebujete dobrega plum barakega dela, katerega hočete Imeti izvršenega čedno, točno in po smerni ceni, tedaj se oglasite pri najstarejšem slovenskem plumbarskem podjetju v Clevelandu MOHAR ln OBLAK, Ml izvršujemo vsa plumberaka dela. naše delo je garantirano, naie cena nizke. 0206 Superior Ave. (x-130) NAPRODAJ je moderna hiša, 4 leta stara, za 2 družini, porč spodaj in zgorsj, garaža, vsaka družina 5 sob in kopališče, elektrika. Tla iz trdega lesa, fumes. Hiša je na 76. cesti blizu St. Clair Cena $14.500. Lastnik vzame ako potrebno $6000 na drugo vknjižbo. Vprašajte na 7613 St. Clair Ave. med 8. in 10. dop. in 5. In 8. zvečer. . (114) - .""'t 1 ■w^avi- National Drug Store! SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clair ave. in 61. ct* ty. S posebno skrbnostjo izdelu jemo zdravniške predpis. * zalogi imamo vse, kur je trebi v najboljši lekarni. trgovini znižuje cene. Celih 21 let smo prodajali ceneje kot vsaka trgovina v Clevelandu. In sedaj, ko je tukaj padanje cen, bomo nadaljevali in bomo ceneji kot vsaka trgovina v Cleve-landu. Našecene so se znižale vvsakem oddelku s tržno ceno. Vsak oddelek bo nudil jutri popolnoma novo, sveže blago, po. katerem je ravno sedaj veliko povpraševanje, po NAJBOLJ ZNIŽANIH CENAH V CLEVELANDU ZADNJA LETA, * * ■ / s *' v 9* A al 11 ^^ - J j v ni r/I t j parnikov ; NEW YORK- >DOBROVNIK ( ' TRST. 7. okt...........Argentina ] 20. okt............. Panonia | 3. nov. . .....Pres. Wilson i NEW YORK—GENOA | 30. okt. ........Re. D'ltalija 6. nov.............. Pesaro I 4, dec.............. Regina i NEW YORK—HAVRE j ali CHERBOURG 6. okt...............France ' ia. okt........... Aquitania j i a. okt.........La Touraine 15. okt. ......... La Lorraine ' 23. okt.......... La Fayette | 28. okt..........Rochambeau 28. okt. . ...... Mauretania 1 30. okt............Li £>avoie | 2. nov...........Aquitania 3. nov..............France xz. nov...........Imperator 1 13. nov.........La Lorraine Navedeni vozni red je podvržen slučajnim spremembam. Pišite po cenik za posamezne parnikr in razrede. POTNI LISTI: —Pomikom I preskrbim pome liste in drugo, kar rabijo za potovanje. IZ STAREGA KRAJA: je dosedaj prišlo v Ameriko že več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebne listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti &m svoje sorodnike, mi pišite za tozadevna pojasnila. Za nadalna pojasnila se obrnite na —_r- LEO ZAKRAJŠEK, ! 70-Qth Ave, NEW YORY.N.Y. | Pozor, Plumbing! Kadarkoli hočeie,'»Ws se v vaših hišah naredi plumbarako delo. se obrnite na svojega rojaka, ki vam naredi to v najboljšo zadovoljnost. Stranišča, kopaliAča, sinke. itd. Pojdite k svojemu rojaku najpt-vo, pred no drugje vprašate. Najstarejii jugoslovanski plumber v Clevelandu. : NICK DAV1D0VICH 6620 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, Ohio O. S. Princeton 1173 W Rosedale 1828 . I Dr, H. 0, Stern, I j Dr. S. Hollander I j 1 zobozdravnika 1355 L 55th St. votSt. Clair | ij Vstop ia 55. cesti vi Mnroo I i Ure od 9. gjtttraj do 8. »večer. Govori se slovensko. i M JOS. H. ' m Naročite si najboljše o-hijsko in kalifarnijako grozdje po najnižjih cenah ;mi ga stisnemo za vaa, ako želite, medtem ko vi počakate in ga vam pripelje-, mo na dom. Vsako množino. ODDAJTE NAROČILO PRI JOS. VOJŠAK, 6419 ST. CLAIR'AVE. Princeton 1834 W KDOR IMA VESEI Jfl do farmars kega dela ima lepo prillokko z vso drtrfino. Rent zastonj in druge ugodnosti. Vprašajte na 15603 Saranac Rd. i (114) ; ' _ If ■ ' ■ , » r p ^ Premislite dobro, komu boste vročili denar j za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke j ♦ Sedaj živimo v času NEGOTOVOSTI in ZLORABE, vsak skuia posuti hi*e ] bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, I 1 kakor gobe po dežju. | V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim i skuša I nim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoč« izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. t Naše denarne pošiljatve se zadnji čas primeroma sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo*. 1 Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money Order, ali pa po New York Bank Draft. ♦ 1 , Frank Sakse* 82 Cortlandt St. New York, N. Y. 1 NOBENIH STROŠKOV ne plačajo prejemniki v stari domovini za denar iz Amerike poslan preko SLAVONIC IMMIGRANT SANK, 436 W. 23rd St., New York, N. Y. Glavnica $ 100.000 - - Rezervni Fond $30.000 ■ ' ■ '. i, * t- ..',.'i Organizirana po postavah države New York, N. Y. toraj državna banka. Prejeiqa denar na vloge pod najboljšimi pogoji, poaojuje denar na varne trgovske in fiaancijske listine, kupuje in prodaja Liberty Bonde in inozemski denar po dnevni tr2ni vrednosti. Pofiilja denar r domovino najhitrejše in najvarnejše. Stoji v zvezi s starokrajsklmi domaČimi denar-ifimi zavodi in je v stanju pošiljati vaš denar najhitrejše in najvarnejše. Pošiljateve poslane po> tej banki Izplačujejo se v starem kraju naslovnikom v teku štirih tednov brez odbitka v celem odposlanem znesku. De ena stranka na eni strani poslopja, druga na drugi, v sredi bi bil pa švedski poslanik kot posredovalec. V avgustu 1697 se je pričela mirovna konferenca. Naj-prvo je prišel švedski poslanik in se ustavil v sredini pavijona. Njemu so sledile dve veliki procesiji pažev, slug in dvorjaničev, ki so prehajali v en ali drugi del zgradbe. Mirovni poslanci so prihajali zadnji, na sijajnih vozovih, katere vsakega je vleklo šest konj. Ko so se te parade končale, je Švedski po slanik sprejel v avdijenci naj prvo zastopnike ene, potem pa druge stranke. Njemu so poslanci izročili svoje pol nomočnice, ki je te poln orno-čnice poučeval dva dni, nakar je sklical posebno konferenco, da jim zopet izroči listine. Nato se* je prešlo na reševanje raznih važnih vprašanj. Govorili so jako resno semintja, od jutra do večera. Razpravljalo se je o slede Čem: koliko vozov sme imeti vsak mirovni poslanec, koli* ko konj, koliko lakajev sme biti pa vozu, koliko pažev med lakaji. Pazilo se je posebno, da kak poslanik ne bi z zunanjim bleskom otemnil '• slave drugega poslanca 1 u tako ponižal čast njegove dr zave. Ko so se o tem konečnc zjedinili, je pršilo na vrste drugo važno vprašanje, če smejo služabniki mirovnih poslancev nositi meče ali palice, in če smejo imeti pištolf za pasom. Sestradani in rev- i. . v. 1 Ji [- m narodi, trpeči na posledi-, cah osemletne vojne, niti v poštev niso prišli. a Ko so bila vsa ta dela sre-e čno žaključena, je zahtevali e nemški poslanik, da s svojim " tovarišem sedi na pročelju " mize. Po mnogih drugih ši-' 0 kanah in bedarijah, se je a vendar doseglo, da se je mo-( a glo vršiti prvo zasedanje mi-11 rovne konference. 1 Toda komaj so rešili važna J vprašanja o vozovih, konjih, | e pažih, slugah, pištolah in 0 palicah, pa se je pojavila nova težava. Pretila je nevar-1 3 nost, da se mirovni dogovori • razbijejo. Poslanec nemške-'i ga cesarja je prikratil po-a slancu brandenburškega voj-a vode naslov "ekselenca''! " Brandenburški poslanik je( • stavil ultimatum: "Ali naj se' " mi prizna naslov ekselenca,! 3 ali pa grem z mirovnega zbo-, 1 rovanja. Konferenco so pre-, \kinili za dva dneva. Konečno > je bil priznan brandenburske 'mu poslaniku naslov ekse- 1 lenca. 'Sedaj se je v imenu božjem 5 lahko začela mirovna konfe-| ] renca. Toda razprla se je pri \ nekem važnem vprašanju, "iGrof Kaunitz, nemški posla-"nik in gorf Hartley, franco-/ 3 ski poslanik, sta prišla v " zgradbo pri vratih ob istem času, in niti eden izmed njiju se ni hotel umak-j niti, da bi spustil svojega na-j . sprotnika naprej. Obadva sta i se vrnila, odkoder sta prišla,1 - toda ko sta drugi pot šla pro-1 ' ti dvorani, se je zgodilo isto. ■ Šele tretjič se je francoski ] poslanik zakasnil. Francoskr ■ poslanik je raditega vložil v 1 zbornici spis, pisan v franco-, - skem jeziku. Nato so se pa dvignili drugi poslanci in iz-i ■ javili, da ne priznajo spisa, dokler ni spisan v uradnem jeziku ■ latinskem. Franco ' ski poslanik je popusti]. Toda komaj se je mirovno • zborovanje začelo, pa je dospela vest, da je umrl šved-; ski kralj Karol XI. Zborova | 3 nje so v znak žalosti prekini-" U. Toda švedski poslanik je 1 moral uradno obvestiti po- ■ slance o smrti svojtega kra-r 1 Ija. Toda tega ni smel nare- - diti, dokler ni dobil za sebe » in za svoje sluge črne obleke, katere je naročil pri kroja-i čih. čakali so osem dni na s krojače. Potem se je pripeljal 1 švedski poslanik, grof Lili- > enroth, v črnem vozu, s črni-1 mi lakaji in paži^ in obvestil 3 navzoče delegate: Dopadlo a je Bogu, da mogočnega kra j " lja Karla XI pokliče k sebi. • Mirovni poslanci so se molče s razšli. Sedaj so pa morali mi-i rovni poslanci dobiti Črne o-v bleke, za sebe in za svoje slu- - ge, da pridejo uradno k Šved skemu poslaniku in mu izra- ■ zijo svoje sožalje nad zgubo • kralja. To je trajalo tri tedne ■ ker poslancev in lakajev je 'i bilo veliko. e Medtem pa so čakali miru r> v Parizu, Londonu in Dun*-o ju, kajti vse države so bik do malega izčrpane radi dol-o gotrajne vojne. Zato so se h I vladarji podvizali. Angleški e! kralj in francoski sta poslala e vsak enega zastopnika v ne-o, ko vas blizu Bruslja, l u sta se ta dva izvanredna posla->*! nika sešla, in ko sta dve uri v u nekem sadovnjaku govorila,, I* j sta sklenila mir. In ko je dru-; > gi dan potem mirovna konfe-i- renca v Aachenu zopet "šla 3-|na delo*\ je prišla kot grom-i- ska strela novica, da je mir 1 Že sklenjen. . i-! Kakor je videti se diplo-i- matom nikdar ni mudilo, in o ravno tako kot nekdaj so a. sklepali tudi danes mir za » prazen nič, mir katerega ti vsakdo krši, in s katerim je i< vsakdo nezadovoljen. te ,--o-— sv RAZNO. 3- >' Gotova dediščina. ill Dijak pride k ženi, ki je to vedeževala rta kvarte, in jo r- naprosi, naj mu razodene bo->o dočnost. Žena sede k mizi, to razgrne kvarte ter žaČne ve-deževati. Ko zopet vzame dve ih kvarti, pravi: "Oj, kako ste a- srečni! Skoro boste podedo-vali mnogo mnogo denarja!" Dijak jo pogleda ter reče: vas pa, bodite tako prijazni 1 | ter posodite mi na to dedišči- < no sto kron.*' čuden stavek. j Prav tisti profesor je imel t tudi navado, da je poklical i vedno po več dijakov skupaj, 2 da so morali iti pred prvo / klop, kjer jih je izpraševal. | Nekdaj pa so bili v njegovem t I razredu dijaki, izmed katerih se je eden pisal Pajek, eden Muha, eden Zaletel, e- t den pa Proklet. Kadar je hotel profesor te poklicati, je 'samo rekel: "Proklet Pajek s se je v Muho Zaletel!" g Pismo dijakovo očetu. f Ljubi oče! Danes v pondeljek vam pi-, sem; jutri v torek oddam pi- r smo na pošto; v sredo prej- j ' mete pismo; v Četrtek mi od-I pišite, in če v petek ne dobim ■ nič denarja, pojdem v soboto k I na pot, in v nedeljo boste ime li svojega sinčka doma! — z Servus! Pismo očetovo sinu dijaku. Ljubi sini r Pišem ti: Jaz sem osel; r | ker bi, ako bi ti pisal: Ti si osel tudi ti bral: Ti si osel in bi mislil, da sem jaz osel. A- n ko ti pa pišem: Jaz sem osel, j , boš potemtakem tudi ti bral: Jaz sem osel, pa boš vedel, da si ti osel. — Tvoj oče Be- 1 dakovič. ' n Zbirka starega denarja, f Dijak je pisal očetu:: ■ Ljubi oče! i Pošljite mi 40 kron, da si j 'nakupim nekaj redkih starih r denarjev, ker namerjam na- r praviti veliko zbirko denarja iz starhi časov. Vaš sin Po-' tratovič. 11 Oče je odpisal sinu: IF Ljubi sin! I i Da bi si ti napravil zbirko denarja, se mi zdi prav tako, kakor bi si naš Sultan naprav n vil zbirko mesenih klobas! r Klop. k Ni bolj veselih in šegavin ljudi, kakor so dijaki, posebno visokošolski. Zdravi in r | mladi uganjajo svoje burke r in skrbe ljudem za smeh, ča-( sih tudi za jezo. Posebno redarji v takih mestih vedo t ^marsikaj praviti o njih noro- c stih. Taka mična burka z redarji se je zgodila tudi v nekem našem velikem me- \ stu. Povedati vam jo hočem! r Dijak je naročil pri mizarju novo klop za pred hišo. Ko je bila narejena, je prišel -s tropo tovarišev pozno v noč ponjo. Ko jo plača in si da račun potrditi, jo vzdigne- ' jo na rame, da jo poneso po t ulici proti dijakovemu domu. 5 — Kar zagleda redar ta čud- J ni nočni izprevod. "Stojte!" " zakriči. "Kje ste dobili klop in kam jo nesete?" - "Pri i mizarju smo jo kupili in do- s mov jo nesemo!'' odgovore > dijaki. — "Poznam take reči!'* reče porogljivo redar. "Hajd z menoj na stražnico!" — Dijaki se okrenejo na desno ter zaneso klop, kamor jim je velel redar. Komisar je že sladko spal, ko je prignal redar to veselo 6 družbo pred stražnico. Ko 1 pridejo v pisarno, mu pokažejo dijaki potrjeni račun mi- i zarjev ter mu povedo, da ne- ® i so klop sedaj domov, ker je Sodnevi vendar / ne morejo, lilostno jih komisar odpu-' ,/sti. j i Dijaki dvignejo klop ter jo J neso po drugi ulici proti do- ; » mu. Niso še dotgo Korakali, ■ kar jih je zagledalo drugo ' "oko postave . — "Stojte! ') Kje ste dobili klop in kam jo • nesete f* — Odgovore mu po > resnici in pravici. A redar, ki J so mu dijaki že večkrat kaj » napravili, jih odtira v straž-i nico. Komisar, ki je komaj - zadremal, je moral zopet na noge. Ko pride v pisarno in zagleda znane dijake, jih go-drnjaje požene ter se spravi zopet k počitku. Ni trajalo dolgo in zopet je ; zapel zvonček nad stražni-) co. Jezno pogleda .komisar skozi okno svojega stanova- ! ,' nja. Redar iz neke druge uli- ! - ce mu naznani, kakšne "ptič j : ke* je ujel. Ko komisar vidi, ! ; da so to prav oni dijaki s - klopjo, ki so ga nocoj že dva-' krat spravili iz postelje, za-: pove redarju, naj jih spremi • IrlA lastnina in so jo pošteno plačali. Naložili so torej klop ter jo nesli domov na čisto drugi konec mesta; redar pa je taval z njimi ter škripal z zobmi. • • ♦ / Muha leti osemnajstkrat tako hitro kot človek. • » • V Zjedinjenih državah je 23.000.000 molznih krav. « • • Takozvani "chewing gum'V io Indijanci uporabljali mno jo stoletij prej, predno je (Columbus odkril Ameriko. I • • • Evropejci znajo več kot norejo, Amerikanci pa more o več kot znajo. Avtoriteta je vsakdo oni, ci nasprotno dokazuje to, car je druga avtoriteta dokazala. * « * Prvo petrolejno svetilko je laredil Amerikanec Benja- nin Sullivan leta 1895. • * • Če stvar dobro premislimo noramo priznano, da smo pravzaprav vsi otroci. * * • Na Francoskem je dva mi-ijona deklet, ki se ne morejo nožiti radi pomanjkanja antov, ki so padli v vojni. • • • Zgodovinarji pnpoveduje-o, da je človek lahko raču-lal mnogo prej, predno se je laučil pisati. * ..........~m-•----------H španjolci, ki so se leta| [565 naselili v St. Augustine,1 Fla. so v Ameriki uvedli igro )iljard. « * * Polž "prehodi'? tekom pet, ninut korak in pol, a mravlja laredi isto pot v petih se-! cundah. Prirodoslovci trdijo, da, nore riba dnevno samo tri-u- *e plavati. • * • Laž pride z jutranjo zoro, toda večernega mraka nik- lar ne dočaka. * * * Ljudi cenimo kakor nas je folja, dobro ali slabo, toda lihče ni pravilno ocenjen. * • * En liter plača deset litrov. POZOR PREMOGARJI! Iščejo se nakladalci v Vlather premogokopu, Mather, Greene county, Pennsylvania, leži ob Pennsyl-/anski železnici. v MOV ROV. NOVE HIŠE Voda in električna luč v vsaki hiši Kompanija da smodnik in vrta luknje. IMA SVOJE ŽELEZNIŠKE KARE in garantira stalnio delo. NAJVEČJE PLAČE, NAJBOLJASI POGOJI ZA DELATI. NAJLEPŠI PRE-MOKOPNI OKRAJ V PENNSYLVANIJI. Vprašajte za J. H. Evans, supt. Mather Greene coupty Pennsylvanija. _014). Delavci dobijo delo, dobra plača in stalno delo. The M. Cohen & Son Co„ 16700 St. Clair Ave. (113) PRODAJALCI Ufiemo nekaj dobrih in enerfi£nih moi, da izpopolnimo tvojo organizacijo prodajalcev. Sposoben moi napravi lahko $500.00 na mesec ali ie več. VpraSaJle G. & R. Realty Company 616 Hippodrome Building Vpraiajte za Mr. Rosen._ USTVARJA MOČNE, STALNE 2IVCE BOGATO, RUDECO KRI ŽIVAHNE M02E IN ŽENE. Vsak organ in vsaka funkcija teleta je odvisna od močne živčne sile za zdravo življenje in akcijo. Nuga Tone je bogat v fosforju za iivce in v železu za kri. Sestavljen je z osmih zdravilih, priporočanih od najboljiih zdravnikov. Želodčne neprilike, neprebavnost, di-spepsija, zaprtje, glavobol, jetrne neprilike, plin v želodcu in organih, kisel Želodec, slaba sapa, težak jezik, bruhanje, nagrmadenje hrane, silne bolečine, bolest v želodcu, in enake bolesti se navadno hitro ozdravijo s čudovitim zdravilom Nuga Tone. Vam daje dober apetit, vam poveča težo, povzroči dober spanec in se čutite kot nova oseba. Nuga-Tona daje živahnost, hrani in o-jača vse vitalne organe. Ustvarja močne, stasite in zdrave može ter krasne ženske. Tisoče ljudi jemlje in hvali Nuga-Tone. Izrežite to notico, vzamite jo v lekarno in dobite steklenico Nuga-To-ne, in če niste popolnoma zadovoljni, vrnite ostanek lekarnarju ter dobite vaš denar nazaj. Če ne dobite v lekarni pošljite nam $1.00, nakar vam pošljemo z garancijo. Druggist: You can get Nuga-Tone from your jobber or from the National Laboratory, 539 So. Dearborn St. Chicago, 111. Guaranteed. Retail prices $1. ZAKAJ TRPETI? Revmutifn«'. nevr. l({ifn«» in bolefiine ▼ raifticah ho hilro odpravljene s primerno tiptirabo ^PAINEXPELLEflJM Trm-nlAlm lunk« r*g: t pat. nr. Zir. dr. Glejte, da dobite pristnega-slavnega le ve6 kot 60 let. Zahtevajte 8IDR0 tvorniško znamko. Slov. pod. dr. Slovenija. Druitvo vabi vse Slovence k pristopu ter daje za mesec avgust in sept. prosto vstopnino. Smrtnina je $250, podpore $6 na teden. Asesment je $1.25 na mesec. Natančneje se izve pri druit venih uradnikih aH Članicah. (F-l 13) I dobite najboljši tlado- J led in mehke pijače? Z V lekarni ® F. BRAUNUCH, i 1353 E.56th STREET # vogal Sk. Clair Ara. O jjU Točna postrežba. g Trgovci, Id žele, da postanejo ameriški državljani, a nimajo Časa, da bi obiskovali iolo, jih lahko hitro in dobro pripravim za izpit na stanovanju ali potom pošte. Frank Tomich, 322 Euclid Ave. Garfield Savings Bank, ali 1381 W. 91st St., tel. Edwater 634-J. (W. F. 15. dec.) Daje svežost in moi, najboljši LINIMENT za vse prilike, otekline, izpahke in bolestne mišice. Najboljše sredstvo za drgnenje. • Po vseh lekarnah. I j ^m . IKvV fr ^Hi / / IWA II l/t\\\ V i r'' PAROBRODNE LISTKE^prodajamo za vse črte. Pošiljamo ?! denar v vae kraje sveta. Mi vam pomagamo v vtaki pravni zadevi, ki jo imate. PRIDITE K NAM, Odprto vsak večer do 8. ure.' . H i>i ~ The Lorain SL Savings & Tmst Co. \ Največja pošiljalnica denarja in prodaja parobrodnih listkov v Clevelandu. Vogal Lorain St. in Pulton Rd. I Grozdje!!! - Mošt!!! f ► Cenjenemu občinstvu naznanjamo, da bodemo sti- < > ► skali grozdje in sicer v splošno znanem prostoru, prej i £ ► JOS. B'IRK, sedaj R. BOZEGLA.V. Kdor želi imeti do- J C ► bro kapljico, naj se zglasi na 6006 ST. CLAIR AVE. < > J vsaki čas. Prodajali bodemo tudi grozdje, kdor ga hoče < > stiskati sam. „ < > : Frank Somrak, John Smrke !> Vaš jezik se govori v vašem tujezemskem oddelku, kjer lahko pošljete denar svojim ljudem v JUGOSLAVIJO ali ga mi pošljemo za vas za majhne stroške. Stopite notri, kadar boste v mestu, blizu Public Square. Direktna brzojavna zveza z tujezemskimi denarnimi trgi TUJEZEMSKI ODDELEK OTIS & CO. ffl || 216 Superior Ave. N.E. Boli po stopnicah v SBMm^^^^MKJ/ Cuyahoga Bldg. ^flfrjm^gUg^' Nasproti poite 1 ■■ ■ ................. » ........-............ m vabilo m NA VELIKO TRGATEV GROZDJA, I katero priredi slovensko Lovsko podp. društvo SV. EVSTAHUA V NEDELJO 3. OKTOBRA, .,.* Grdinovi dvorani, B Začetek trgatve je ob 6. uri zvečer. Na to trgatev so uljudno vabljena vsa slavna slovenska društva, kakor tudi posamezno občinstvo, možje g žene, fantje in dekleta, ker vinograd bode zelo bogat in je že občeznano, kaj da vse znajo prirediti Slovenski Lovci. . , Program: :-: E Prikorakanje v vinograd s spremstvom domače godbe H pod vodstvom Louis Spehek, na čelu pa svira slovenska godha "Bled". Pesem, "En hribček bom kupil". Nagovor župana ali gospodarja vinograjskega. "Star Spangled Banner", igra godba "Bled". "Hej Slovenci", igra godba "Bled". PRIČETEK TRGATVE. Med trgatvijo in po trgatvi prosta zabava in ples. H Za lačne in žejne bode že tudi prav v obilici preskrb* B ljeno. • W Vstop u moške po 50c, ia a ženske pa po 25c I Začetek je pa točno ob šesti uri zvečer. E j K obilni udeležbi prav prijazno vabijo Slovenski Lovci, |j JDx- JRL. STAE5E OPHTHALMOLOGIST (K'i in iivčni sistem ie moja posebnosL Ako na tem trpite informirajte He o moji metodi. POJASNILA PROSTA. „ , , 6127 St. Clair Aveeue, Cleveland, Ohio. Uradne ure: 10-12, 3-4 pop.-6-8 zv. Ob nedeljah in tredah od 10-12 dop. ; Naznanilo Preselitve. Dr. ^Župnik se je preselil i zobosdravniškim uradom tj od 6127 St. Clair Ave. na 6131 St Clair Ave. na vogal | 62. ceste, nad novo slovensko banko, glejte vhod na 6a. jj| cesti. Glejte na napis DR. ŽUPNIK Ako hočete zanesljivega zobozdravnika, obiščite • dr. Župnika, ki se osebno zanima za vsakega bolnika. Dr. Župnik prakticira ze sedem let v tej okolici. Uradne ure: od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 8 '.30 do ia. Nujni slučaji vsak čas. Pokličite Crest 709 L. &š&iak£r......... i iT m>i ifm iiiiminiii iii>iiii , - - L'' •. •■/' dustrija zahtev«, da ostanejo vse kože, tudi kože drobnice I v državi. Producentje kož žele svobodo zlasti za kože i drobnice. Zanimive podatke o kapaciteti usnjarske in-1 dustrije v državi in o množl-1 ni vsako leto produciranih kož je nedavno objavil g. dr. M. LazareviČ. Po njegovem mišljenju se ne da točno ugotoviti, koliko danes po vojski producira Srbiia surovih govejih in telečjih kož. Znano pa je, da se že pred vojsko tovrstnih kož ni izvažata. Porabilo se je ves materijal za opanke in druge usnjarske izdelke. Srbija je celo uvažala letno 33. milijone kg kož za potrebe opančarjev in za usnjarne v Beogradu, Nišu in Kragujevcu. Danes je potreba večja, lastna produkcija ne zadošča. Od teh usnjarn je le ona v Nišu v obratu. P/odukclja Bosne in Hercegovine se ceni letno na 400. 000 govejih in telečjih kož. Goveje se je predelalo, vse doma, od teletin se del predela v Travniku, Visokem in Livnu ter v tovarni v Sarajevu, o-stalo se izvaža. Črna gora vrže letno 2000 telečjih in 800 govejih kož. Domači obrtniki porabijo vse goveje kože in poleg tega se uvaža kakih 35.000 komadov govedin. Teletin se nekaj izvaža. Dalmacija producira kakih 20.000 telečjih kož. Polovica ostane doma. Goveje usnje je Dalmacija uvažala za kakih 15 milijonov kron. V Splitu je mala usnjarna. Hrvatska in Slavonija producira letno 200.000 govedin in 90.000 teletin. Tovarn je šest, zagrebška je naj več j a in najmodernejša. Te tovarne predelajo 350.000 govedin, 400.000 teletin in 100.000 konjin. Ba-nat, Bačka in Baranja dado letno 175.000 govedin in teletin. V Somboru in Pančevu sta usnjarni manjšega obsega. V Sloveniji pade letno 50.000 komadov govedin in teletin. Usnjarne so v Sloveniji na visoki stopnji in rabijo letno 600.000 govedin in 100.000 teletin. V naših krajih se letno dobi nekaj nad 450.000 govedin in teletin, torej komaj tretjina potrebe. Kapaciteta toa-ših usnjarn se ceni na 800.000 do 1 milijona govedin in 700. 000 do 1 milijona teletin. Seveda tudi ta tretjina ne ostane industriji. Opančarji rabijo znatne množine zase. Cenitve pa avtor ne podaje. Ce hoče naša usnjarska industrija delati v polnem obsegu, mora uvažati, kar manjka govedin in teletin. Nabava dela težave. Napotena pa je po sili razmer, da se vrže tudi na drobnico, zlasti na ovei-ne. katerih je obilno. Po pokritju domače in maloobrtne potrebe pride letno kakih 800.000 ovčin na trg. Za predelavo prihaja v poštev tvor-nica v Zagrebu in slovenska strojarska obrtnost. Glede usnja navaja pisatelj, da je Srbija pred vojno uvažala usnje in sicer gornje ga kakih 200.000 kg in spodnjega circa 400.000 kg. Domače tovarne so izdelale kakih 150.000 kg usnja. Uvažalo pa se Je tudi mnogo čevljev. Bosna in. Hercegovina rabita letno 600.000 kg podplatov in 300,0q0 gornjega. usnja. Hrvatska in Slavonija rabi kakih 2 milijona kg spod njega in 1 in pol milijona gor njega usnja. Dalmacija rabi circa 1 milijon spodnjega in 70.000 kg gornjega usnja. Slovenija in vojvodina rabita pa okoli 1 milijon kg podplatov in prilično toliko gornjega usnja. Naše usnjarne so zmožne izdelati okoli 10 milijonov spodnjega in 3 in eri če trt milijona gornjega usnja. Mogle bi torej izdelati več nego rabimo doma. Ali vsled pomanjkanja kož in drugih potrebščin izrabi naša industrija komaj eno petinktfj*o-je kapacitete. Če si stalimo te podatke pred oči, Wdimo, da bi mogli podelat^doma vse kar se pridobi velikih in malih kož. Neracijonalno je, izvažati surove kože. Če danes naša domača usnjarska industrija res Je ne more zmagati ■■ , ii, t. ■ ■ W '" .V * vseh malih kož, potem je treba, da se uredi ža tako produkcijo. Ta stroka je želo važna. Poleg potreb civilnega prebivalstva prihaja v poštev tehtovito velika in trajna potreba naše vojske. Vojaki moraio biti dobro o-premljeni tako kar se tiče o-buval kakor kar se tiče mnogih drugih vojaških predmetov. Izseljevanje v Ameriko. Zadnje dneve so se v Ljubljani pojavili zelo številni izseljenci v Ameriko. Velikanski/naval izseljencev pa je bil včeraj popoldne na tržaški osebni vlak. Večino izseljencev so tvorile cele rodbine iz kočevskega okraja. OpaŽiti je bilo med (ljimi zelo številne imovitejše rodbine in gospodične. Med izseljenci so zelo, zelo številno zastopane krepke in cvetoče mladenke iz drugih krajev Dolenjske. Kot vzrok izselitvi navajajo običajno neznosne razmere in upanje, da bodo imele v A-meriki lepše in udobnejše življenje. — Potovalne agen-ture imajo zelo obilo posla, kajti vožnji listek do Amerike stane za odrasle osebe 7500 K. Te dni pričakujejo še večji naval, ker v soboto odplove iz Trsta v Ameriko parnik "President Wilson". šolske razmere v Bosni. V Bosni in Hercegovini so šolske razmere skrajno zaostale. Bivša Avstro-ogrska tekom 30 letne okupacije za ljudsko izobrazbo namenoma ni ničesar storila. Njeno "kulturno" delo se je omejevalo le na Sarajevo in druga mesta, kjer je imela svoje švat^sko in madjarsko urad-ništvo in druge organe in kjer so se šopirili tuji podjetniki, ki so izkoriščali naravna bogastva dežele — Ijud-j stvo samo je ostalo v temi in ; bedi. Še danes prihaja v Bo-| sni in Hercegovini komaj na vsakih 100 km po ena ljudska šola. Od blizu 2 milijonov prebivalcev obiskuje šolo le 50.024 otrok. Razmerje šolo obiskujočih; otrok je po veroizpovedih naslednje: Ka toličani ,ki štejejo 434.000 duš, pošiljajo v šolo 18.750 otrok; pravoslavni, katerih je 820.000, imajo v šolah 20. 385 otrok; muslimanov je okoli 600.000, a njihovih o-trok v Šolah 10.889. Število katoliških otrok v šolah torej znatno nadkriljuje tako pravoslavne kakor muslimane. Med muslimanskimi šolskimi otroci je^deklic samo 927, o-stalo so Hečki. Tudi pravoslavni starši pošiljajo v šolo le malo deklic t. j. 5691, a katoliški 6137. Katoličani torej tudi v tem pogledu nadkrilju-jejo pravoslavne in muslimane, a je očividno, da tudi oni Žensko izobrazbo še zelo zanemarjajo. Izobrazba bolniških strežnic. „ Zdravstveni odsek zagrebške pokrainske vlade Je sklenil ustanoviti šolo za bolniške strežnice, ki bi bila zve zana z bolnišnico usmiljenih sestra v Zagrebu. Da si zagotovi pomoč pri pouku, je zdravstveni oasek določil štiri ustanove po 20.000 K letno za štiri bolniške strežnice, ki bi šle študirat v inozemstvo. Za ustanovo se morejo potezah jugoslovanske državljan ke, ki niso prekorafile 30. leta, so zdrava in sposobne za bolniško službo, so dovršile kako srednjo šolo ter so neo-madeževanega življenja. "Rdeča Akademija" se zo-ve zavod, kjer se boljševikom v Rusiji vzgajajo višji oficii-rji za mednarodno vojsko proletarijata za oboroženi boj z mednarodno buržoazi-jo. Prvi zakon boljševiške taktike je, da pred oboroženo armado mora korakati nevidna armada agitatorjev; zakaj razklad sovražnika je važne) ši nego dobljena bitka. Boljševiške oblasti so 1. 1919 u-stvarile več bataljonov, ki so prešli nalašč k Djenikinu, da bi v njegovih vrstah agitirall proti njemu. Amnestija. Vsled proglaše ne amnestije je bilo iz mariborskih zaporov izpuščenih 56 kaznjencev. f iVII i y^ \f I i (I " ' ■ ...... VSI VI BOLNI MOŽJE IN ŽENSKE I pmnrrir MENI nehajte trpeti bolečine, nehaj- i i\il/l i e, n lylllliy te s pritožbami in skrbmi. NE ČAKAJTE VEC KAJTI VSAK DAN POMENI VEC MIZERIJE IN bole- i CIN, ne čakajte, ne trpite PRIDITE DANES.Ce vam ne morem pomagati,vam povem Z uspehom sem J^^^ Ali trpite 9 zadnje in kronične bolezni, kakor so ^JSD** j/Kg slabih živcih, ohromelom hrbta, poxab- I krvne, kožne ali nervozne neprilike, ■■ JW,Jm ljivoeti, utripanju srca, slabili pljutah, I želodčne. Jetrne ln notranje neprilike, Lft'l težkem, zamrklem pofatkn, slabosti ■ tudi revmatizem, bolečine v hrbtu in ^^^RB^RHflCia vida, Hlabosti udov, izpahkor, na petja, sklepih, glavobol, zaprtje, vrtoglavost, J^^^^TC^AfV katarju, utripanje v grlu, bolečine v napetje in katar v glavi, v nosu ali gr- S^^^H^l želodcu? Ti in mnogo dragih znakov ■ lu. NE ODLAŠAJTE, PRIDITE PO Wr ^VBgg^F ho prvi da človek zgubiva zdravje ln ■ NASVET TAKOJ. 'V^^W .moč, ■ USPEHI SO KAR ŠTEJE I električno zdravljenje in direktno injeciranje v kri seruma, vaccina in backterina, kar I' jaz rabim vam zagotavlja dobre uspehe. Posvetujte se z menoj sedaj. Nikar ne odla- I šajte še en dan. URADNE URE r f\ . f 17\J 17 A 1 V OB NEDELJAH: I Od 9. do 8. zv. VT. JVJUjIN El/VLl I °d IO- d- do 2. pop. ■ Vzhodno zraven Bond Clothing, DRUGO NADSTROPJE z«P*dno zraven Star gledališča, I 647 Euclid Ave. republic bldg. Cleveland, Ohio 1 .nt ..*......._...... . ............... ■ ■ Ker po ne preskrbeli PEČ, ki kuri lahko oboje, J plin in premog. Tu je vaša prilika, da kupite direkt-^^B^fSrti^^^H no tovarne po wholesale cenah, kar pomeni velik prihranek za vas. Te PEČI so delane, da žgejo pre- flH^^^^^HHL mog ali plin, so v resnici dve peči v eni. Trajale vam bodo celo življenje. dJJHK^^^^^^^m se s to smejali jKm^B^^^^^^r HI se bodete lahko zimi,ko potrka na vaša IRflMlhe GUARDIAN GAS IK^HH I V APPLIANCE CO. H 3409 SUPERIOR AVE. M ■ ! M % zgorej. M ^ j Obleke, sulage. ti moške in ženske, čistimo da izgledajo kot nove. Pri- |j nesite čistiti in barvati k Frank-u itn East 55th St., ali po telefonu nas pokličite, da pridemo na vaš dom I iskat. ] E3BANK M Cleaner* & Dyer j Rosedale rgn J 1361 E. 55th St. I Central 3W4 Cleveland, Ohio I Slovensko podjetje za čiščenje in barvanje oblek * POSEBNA PONUDBA ZA TA MESEC. PrviC v vašem življenju, dragi Čltaielj, Je, da imate tako lepo priliko kot jo vam dajemo. DEVET PREDMETOV POPOLNOMA ZASTONJ, če naročite to Uvrstno 21 kamnov uro ttk^^ dal.^ Ura kot je naalikana tukaj je izvratna ura, na 21 kamnov, in garantiramo, da vam da popolno zadovoljnoet kot je dala tiaočim, ki jo nosijo. Služila vam bo mnoga leta. Ta ura je gold filled, srednje mere, ima umetniški izdelek in zgleda kot $100 ura. Ima najboljše kolesje z dragimi kamni, je jako natančna, bolj kot druge ure, garantirana za 20 let. Ta ura je vredna najrnanj $2 J.00, tekom tega meseca vam jo prodamo za $13.05. Z vsako uro vam pošljemo 9 predmetov* popolnoma zastonj« kot sledi: 1. Gold-filed veriiico k uri, 2. eleganten, gold-filled šepni noš, ki se lahko privesi k veriiici. 3. prve vrste evropsko britev, delano iz najboljšega nemškega jekla. 4. garantiran strep za britev. 5. krasno porcelansko posodico za milo. 6. britven čopič, delan iz najboljših lasij. 7. brivčeve škarje za rezanje las. 8. brivski glavnik. 9. flavto s šest luknjami, na katero se z malim trudom kmalt* naučite igrati NE POŠLJITE DENARJA NAPREJ____ Izrežite kupon ln pošljite nam s 35 centi v znamkah, da pokrijemo j TuZ/utm kuoon' stroške poštnine, potem pa pošljite preostanek, ko sprejmete opisane r'!^1' " predmete. Vsak izmed gorej omenjenih predmetov je garantiran. Ko od- ' "^JJ*. " • jzvmno uro daste to naročilo ne riskirajte ničesar, kajti mi vam pošljemo blago na kamiMv eanantkano za 20 te? 10 dni preskušnje, in če niste popolnoma zadovoljni, vam z veseljem ina $i3iJTr 9 p^metov(\ jjh JE vrnemo denar. ; t dni Priloženo ie 35c. OPOMBA: Mi ne prodamo nobenega gore. omenjenih predmetov gg^ g' ^ £ posebej, kar so namenjeni le kot darilo za one, ki kupijo uro. Ker je ta OtU0" PoS,,cm k0 ponudba veljavna le en mesec, vam svetujem?, da hitro naročile, ker ime .............................. ! enake prilike ne bodete dobili več. Pišite takoj na Naslov i UNION SALES CO. * i 2029 W. CMa« Ait. I**. 41*, ChiMfO, lit P ''-- i KRESALO DUHOV. * Roman iz irskega življenja. ANGLEŠKI SPISAL P. JRHEEHAN. PREVEL DAVORIIv CIUHA. "Jaz bi rad z Vami govoril h nekaj prav posebnega, nekaj s prav posebnega/' je dejal ne- < kega dne gospodu Hamberto- 1 nu in zaključil svojo opazko i< z njemu lastno kretnjo, vih- 1 teč roko v zraku. "Kaj pa je takega f' i "čistoč zaupna zadeva — < skoraj bi rekel, družinska r zadeva," je dejal nervozno oče Cosgrove. "Vseeno, le povejte," je od- t vrnil gospod Hamberton, ki * je že uganil, kaj ima dobri 1 duhovnik na srcu. I "Jaz mislim — jaz sem sko raj prepričan — in jaz Vam C moram povedati, da vlada r med gospodično Claire (in ii Vašim paznikom vedno ve- s Čja zaupnost, in Vi veste,, da t je vedno dobro, če se take reči zatto takoj v začetku./' C "Prav dobro. Pa če jih e sploh ni treba zatirati?" V "Toda," je dejal oče Cosgrove preplašeno. "Vi pač t mislite na morebitno poroko č gospoda Maxwella z Va§o n rojenico?'' . v "Zakaj bi pa ne smel misli- ž ti?" ____________________ _ n "Seveda, seveda, seveda, d zakaj pa ne misliti na to? Vi k ga še niti ne poznate.'' b "Ne, prav gotovo ne. Toda sj tem bolje. Če bi ga bil poznal, p bi ga pač ne bil poklical sem- v kaj, ali bi ga pa bil kratko- n malo odslovil, človek more.ir zaupati samo ljudem, ki jih b ne pozna." n "Tega ne razumem,'' je de- m , jal oče Cosgrove. "Jaz sem rj popolnoma1 n«fveden človek, jc In meni ni bilo treba ničesar k< reči, meni nI bilo treba niče- ji »ar reči." di "O, to je še prava malen- š< kost, moj ljubi prijatelj," je pi dejal veselo gospod Hamber-1 zi ton. "Hotel sem samo reči, da re ni pri meni pridobil še nihče ki — izvzemši Vas — n« ugledu z pri bližnjem spoznanju. Jaz ol zaupam tistim, ki jih ne poz- si nam, ker v tem slučaju lahko ni rečem: "Ta človek je lahico bi lopov," medtem ko moram v reči pri tistih, ki jih poznam: "Ta človek je lopov." Jat ri Sus t i m, naj se med gospodom (G taxwellom in mojo rejenkop« dopolni kakor hoče. In še n>-; ni sem zapazil, da bi bil slab N človek, kar bom pa še najbrž ti odkril, in potem —" ! k< "In potem bo prepozno, bo sli prepozno.'' ol "Prav gotovo ne. Claire T« bo spoznala istočasno, in potem ga odslovimo." b< Stari duhovnik je zmajal z glavo. "Moje izkušnje v ta- g< kih zadevah so me poučile j .drugače. Čim večji je lopov, pi tem Večja je ljubezen dekli- R ce." f "Claire je čisto drugačna, le pomirite se, moj ljubi pri- n< iatiMi Ia? nostioin Plniro iL« i n jaivrji Jar. ^Ur.tldlll V-Inllr UU" bro. Ona bo poročila samo junaka^ človeka, ki bo doka- sa zal, da je povsem drugačen H kakor velika množica. n< "Jaz tega ne morem umeti. ac V takih stvareh sem popolno I ma neveden. In meni se ni ni bilo treba nič vmešavati. To- sc da jaz sem mislil samo do-1 pi bro." za "To pač vem," je dejal drugače tako vzorni gospod w< Hamberton skoraj ginjen.' g( "Vi bi pač ne videli ra& v er Brandon-Hallu drugega gos- le podarja." "Dokler živim, ne," je de- Ti jal vljudno oče Cosgrove. m "Kadar umrem, no, potem — d< no, potem —" in vihtel je z st roko po zraku. | p< "Potem boste vsekakor sk moj varuh — moj angel va-j M ruh —" je dejal gospod Ham m berton^ "Vi me boste čuvali j dan in noč; toda jaz se bom m Vaši zaščiti odtegnil. In za-! kaj ? Ker imam pravico loči- g( ti se od tega sveta. Kajti vpra ra šali me tudi niso, ali hočem ( nanj. Kadar mi bo dovolj, ležem k pokoj CI kakor bolno dete. Ležal bom materi zem-, Iji v naročju in takrat prvič občutil, kaj pomeni pax et tranquillitas magna." "Vi ne boste imeli miru. Kajti sami se ne smete ločiti od življenja in onstran je maščevalec." "Jaz se ne smem sam ločiti?" je ponovil gospod Hamberton. "Toda jaz pojdem. In kar se drugega tiče, ali ni pos lal Vaš veliki pesnik pogana -Katona v vice?" 1 "Jaz ne vem, jaz ne vem. O teh rečeh ne morem govo- j riti. Toda Bog Vas bo vodil ; in Čuval. In njegovo roko bo- : ste čutili, ko bo samo On sma J tral za prav.' \\ "Dobro, pustite to. Radi 1 Claire se pomirite. Ona je 'i energična narava, ki se ne 1 pusti voditi ali slepariti." j Četudi je gospod Hamber- j ton smatral prorokovanja o- j četa Cosgrovega za brezpo- ' membna, je bil vendar zelo r vznemirjen ob novici. On je ) živel samo za to deklico in j njegova edina želja je bila, ' da bi jo videl v srečnem za-konu z možem, na katerega * bi lahko zrla z ljubeznijo in spoštovanjem. Bij je sicer j preveč Črnogled, da bi mogel * verjeti na izpolnitev svojih 1 nad, in to celo v tem zakotju 1 med nevednimi kmeti in r> r biči. Toda kakor vsak never-nik, je imel tudi on v srcu 11 mnogo močnega praznoverja. Trdno je verjel, da biva- v jo oni tajinstveni toki, ki te- z ko od najskrajnejših točk, in s jih, kakor se zdi, ne vodi nič '' drugega kot usoda. Ko je prišel skrivnostni mladenič ^ pred njegove oči, ko je zapa- r zil, da je vzbudil pri njegovi rejenki zanimanje, pri rejen- v ki, ki je pri vsem občevanju P z moškim svetom dosihdob ^ ohranila svoj srčni mir, je r slutil, da je to predigra majhni drami, ki se more odigrati n bolj verjetno v tragičnih kot P v prijetnih okoliščinah. 8 Bilo je par dni po pogovo- * ru z očetom Cosgrovejem. u Gospod Hamberton je šel s S1 povešeno glavo in s počas- *< riirn korakom proti bregu. Naenkrat je zapazil nekega C tujca. On tujcev ni mogel, n ker mu je bilo zelo zoprno sklepati riova znanja. Novi si obrazi, nove neprijetnosti. Toda tujec ga je ogovoril: s< "Vi ste pač gospod Hem- Zl berton?" "Seveda," se je glasil od- P govor. "Kaj želitej" * "Ne mnogo. Ali ne dela pri Vas mlad mož, po imenu Robert Maxwell?" n "Da. Kaj je z njim?" "Rad bi nekoliko podrob- 8 neje izvedel, odkod je, in nje V< govo preteklost.'' --------- L "Zakaj ne vprašate njega ^ samega?" se je uprl gospod n Hamberton, razburjen vsled h nepričakovanih šumenj, ki so mu prišle na misel. k "Jaz sem policijski urad- č< nik," je dejal tujec. "Mislil ii sem, da se izognem vsem ne- d prjietnostim, če prosim Vas t( za nekatera pojasnila." j m "Vi torej zasledujete Max- n wella?''je vprašal naravnost gospod Hamberton... * "Z eno besedo, fant mora v že- ja lezje." "Ne, stvar še ni tako daleč, n Toda zbudil se je na poseben ti način sum, in jaz bi rad vedel o njem kaj več podrobnosti. Če mi .daste Vi potrebna pojasnila, mi ni treba prei- s< skovati dalje in gospodu jc Maxwellu prihranim velike neprijetnosti." Gospod Hamberton je po-molčal za hip, nato je dejal: m "Pojdite z menoj. Lahko govoriva med potjo. Kaj bi in radi vedeli?" "Najprej, odkod je mož, i. - . .-m :...«• I njegovo prejšnje opravilo in vzrok, zakaj ga je zapustil. -"On je prišel iz Lisheena. Bil je hlapec pri neki družini McAuliffe ter je prišel semkaj na mojo prošnjo, naj prevzame mesto paznika." "To vemo Že vse," je dejal policijski uradnik. "Kaj je bil, preden je prišel v Li-sheen?" "O tem ne vem niti besedice. Morate pač vprašati njega . samega." ) S temi besedami se je po-. slovil od uradnika. Čez par i trenutkov pa je stopil, kaxor [ bi se bil premislil, za njim in dejal: x "Zakaj pa iščete Maxwel-[ la? Ali ga sumite, da je izvr-, šil zločin?" "Tega ne smem povedati. . Čisto mogoče je, da je stvar zelo resna, a tudi mi moremo biti na napačni poti." "Prav res mogoče," je dejal gospod Hamberton ki nadaljeval svojo pot. A bil je bolestno vznemirjen. Vidno je bilo, da njegova rejenka ni bila neobčutljiva za prijetne lastnosti, ki jih je imel njegov paznik. Sicer se pa oni ni nikamor silil, ni iskal ne družbe rejenke, ne gospoda Hambertona. A/'ravr no to njegovo obnašanje imajo samo velike duše. Gospod Hembecion je to spoznal in je čutil sam zanimanje zanj. In še prijazne^e bi občeval z njim, če ne bi bilo v njegovem srcu nezaupanja, ki ga je gojil proti vsakemu človeku. Toda v teh razmerah Je smatral za svojo dolžnost, da govori s Claire. "Najin prijatelj Maxwell" je dejal še isti dan, "je uganka, skrivnost, in čudno: na i-no znanje z njim ni še prav nič posvetilo v zgodovino njegovega življenja." Ona je živo zardela, kar mu ni odšlo. "Večina ljudi," je nadaljeval, "postane v bližjem spoznanju zgovorna in zaupa, samo Maxwell se zdi vedno bolj molčeč in zaprt." "Mogoče pa tudi nima nobene zgodbe/' je dejala Claire. "A vsaj to bi človek rad vedel, odkod je in kaj je bil, preden je prišel v Lisheen. Ti pač soglašaš v tem, da ni rojen in vzgojen na deželi." "O tem ni dvoma. A jaz < mislim, da imamo težko kaj pravice, zahtevati natančnega vpogleda v njegovo preteklost. Sprejel si ga iz Čistega usmiljenja, in če takrat nisi stavil nobenega pogoja, potem ti jih tudi zdaj ni treba." j "Seveda. Toda, predraga i Claire, pazi se! Pazi se! Rav- ; no skrivnost, ki obdaja take i ljudi, je zelo velika privlačna < sila." * ] "Nič se ne boj, striček! Na \ sovražnika bom pazila s pozornostjo." i "Ti torej Maxwellu zaupaš? Jaz nočem rabiti moč- i nejše besede." j "Da!" je odvrnila odločno. "Jaz vsaj mislim, da je popol- i noma pošten mož." ] "f^ako si pa potem razla gaš njegov pozornost vzbu- i jajoči nastop pri izgonu iz j Lisheena? Ubogi ljudje bi bili vsled mo;ega posredovanja ostali pod streho, če bi ne i bilo njega." . 1 "Toda sam si pač verjel, 1 ko je govoril s teboj in z biri- l čem, da nima slabih namenov in da bo sam popravil in ure- i dil." ko sem prišel do tega, < toda verjel sem in še verja- ? mem, da je dobro mislil in namerjal." "Tudi jaz menim." "Očetu Cosgroveju ne uga ia " ja. v "Duhovniki drugovercev ; ne morejo nikoli prav sodi- J ti." s "Mogoče. Toda, Claire?" ! "Da?" I "Bodi pripravljena na pre- l senečenje. Kdaj bo Sekspir- ; jev večer?" J "V četrtek." "Katero vlogo imaš ti?" " "Lady Macbeth in Desde-mona." ( "In Maxwell bo Macbeth " in Otelo."- ij "Da, tak Je spored.'" -"Da je dobro izbran, bi si- 71 1 in cer ne tnogel trditi," je dejal gospod Hamberton, ki je a. spet zašel v svojo staro, za-j ti- grizeno črnoglednost in tre-el nutno pozabil skrb radi Max-aj wella. "Popolnoma pogreše-no izbran. Otelo je čisto nu-al mogoč tepec in Desdemonaj je čisto nemogoča neumna i- stvarca. Nobena žena na svetu bi se ne pustila umoriti, Li- da bi vsaj ne poizkušala si ^a rešiti življenja. Zakaj niste .vzeli dveh največjih Sekspir- 0-jevih dram "Lear" in "Tiar mon"? V teh delih je v resni-Dr ci ujel naravno v zrcalo. Le in oazi! Med tremi Learjevimi I hčerami sta bili dve hudič, il- Popolnoma prav! Ko je bil r- pregnan s trona, in v svoji blaznosti, je imel kralj samo Li. dva prijatelja — norca in blaz ar nika. Spet res! In Timon J Ve 10 ličastni Timon! "Timon srca plemenitega, ki je počilo so- e- vraštva ognjenega." Sovra-a- štva ognjenega! Niti polovico dovolj! Nobeno sovraštvo r- jiobeno zaničevanje, noben ra stud ni bil dovolj velik za 'a nizkotne prilizovalce in pili javke, ki so se v njegovi sre-:r či mastili na njegove stroške 11 ter ga zapustili, ko je bil uni-ie cen — uničen vsled svoje pro r klete dobrote. Zastrupil naj 1- bi bil te lumpe pri svoji mizi, d da bi bil potem z razjarjenim n veseljem opazoval njihov j. smrtni boj. Vročo vodo na z njihove krožnike? Ne, Vi-)- ljem, to je bilo preslabo od a tebe! Strihnin ali ciankali bi i- bilo boljše. "Sedite! Zdaj li-e žite, psi!" je najlepša vrsta v a celi šveTovfltiiteraturi. Ali bi ne bilo mogoče igrati tega " dela? Ali bi Maxwell ne mo-1- gel predstavljati? V "Timo-i- nu" 111 ženskih vlog, ali bi v Mexwell predstavljal?" o "Prepozno je že," je dejala. "Pa drugič." r "Da, Če bo kdaj ta drugič." On je molčal ter šel zamiš-i- ljen po knjižnici gorindol. 1- Nato je naenkrat dejal: t, "N'importe! Če je lopov, 0 naj dobi svoje plačilo. Vsakemu zločincu vrv! Toda, Claire,"t je nadaljeval; pri- - stopivši k nji, jo je pogladil m po laseh, "pazi se, ali ne? 1 Jaz bi ne mogel prenesti, če [, bi se zavrgla. Pazi na trdnja-1. vo svojega srca, ali ne? Žen-i ska srea so tako izdajalska." "Nikar ne skrbi zame," je 1 dejala veselo. "Jaz se v Max-j wella še nisem tako zagleda- - Ia, da bi ne" mogla iztrgati - njegove podobe iz srca, če se 1 izleaže ničvrednega." i "Dobro povedano," je de- - jal gospod Hamberton. "Vsa-' ka deklica bi morala imeti 1 toliko moči, in polovici vsega - zla v življenju bi se ljudje 3 izognili. In če bo pa vse prav, * če je Maxwell, kakor" ti misliš in za kar ga jaz smatram, i pravi mož, kaj potem?" "No, potem ga pošljem k tebi." Gospod Hamberton se je - nasmehnil in pri odhodu iz sobe mrmral: "To pa vendar pride pre- - nepričakovano, ta: Vprašaj papana." \ Res, stvar je sicer vzel od ■ šaljive strani, a njegovo srce 1 je bilo težko. i , XXIX. Mupirjev večer. . In če je bil oče Cosgrove i med tem časom v tekih skrbeh radi usode, ki je grozila ? Brandon-Hallu in njegovim . prebivalcem, ni bil gospod Maxwell, skrivnostno orodje . usode — za karga je smatral oče Cosgrove v nič manj- f\ . ših. [ Dal]« »riho4aj1C JAVNA, ZAHVALA: I Zelo me je razveselilo prejemno po- < trdilo katerega tem danes prejel preko I vas od Ivana StojiČa ii starega kraja j za 1943 dinarjev, katere sem mu po Slavonic Immigrant Banki poslal pred f par tedni. Rasveselilo me je tudi dejstvo da je bila cela nakazana svota katero sem postal brez vsakega odbitka < izplačana in ieiim se s tem vam za- j hvaliti in vas proaiift da v mojem imenu v javnosti priobčite Slovensko Nase! jeniško Banko v New Yorku vsem . mojim prijateljem, znancem in ostalim Jugoslovanom, na} se vsi poslužujejo 1 te banke ako lete biti čestito posluieni ^ In ako jim je n« srcu geslo: Svoj svo- r jim. Prijateljsko Vas pozdravlja Vaš Djukan Stojich Mingo Junction, Ohio, 17 septembra, 1020. I] ■■■■ »m ■■■ ■ ■ n ■ m m m — f Sob« se odda um 1 ali 2 fanta ali nektarjem. 1040 E. 88th St. zgoraj. (114) 1 1 ^mtrmm— »m- Odda se soba an 1 ali 2 fanta. 1028 E. 1 70th St. (114) li Prva in Edina Slovenska Banka um i m v "j ng J Sedaj je čas jilj J poslati denar v stari || Cene kronam so zadnjih par tednov dosti pad- ]ff||| le; težko, da boste imeli še katerikrat priliko po* HHl slati denar pod tako ugodnimi pogoji ||||| llljl Tekom avgusta meseca smo poslali nad milijon ^^^ Ig^gr kron v stari kraj. Brez izjeme so NASE CENE Iji VEDNO NIŽJE KOT DRUGJE. * |||| ||||| Odprto za denarno posiljatev vsak večer od 6 do 8 ure, ob sobotah od 2 do 6 popoldne. Stranski ^^ lili vhod na E.62nd Street. • ||||| M NORTH AMERICAN BANKING M S & SAVINGS CO. Ig B||| ST.CLAIR&E.62ndST. g|| | Zaupno zdravilo M> č-te. [ —> rf- * Skoro že trideset let se Trinerje-va zdravfta rabijo z, največjim zaupanjem. A a to tudi radi pravega vzroka, 'kler zaupnost izdek>vatelja zasluži popolno . zaftipa-J nje in ičisla^ije od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje ceai je sedanja 3 potreba, da se ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Biranili smo še dolgo zoper S kkaginjo na .vseh številnih potrebščinah naših, a novj vijni dlavek mm je spod- ^ bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko (povišati. Vsak prijatelj Tri- J nerjevih lekov prizmama brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veiiklo več r- jj 'plačati za potrebšlčine, ini tudi lekarja stane vellco več, ni mogioče draginji v j y okorn priti. Zato -pa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse f kar več plačajo z>a nje- | I TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRA- j VILNO GRENKO VINO w torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, *ker učini, da bol z'g-ubi svoje sta- t J lišče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spooetih v J želoldfcu. Trinerjevo Zdravilno Grtnloo Vino očisti zelodlec in odstrani iz notra- ^ ^ njšcine drolbovja vse 'nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen br- h y log* zlotvornih tvarin zavirajolčiii, pravilno delovanje drobovja. Trirteirjevi leki so c | prosti vsakovrstne nepotrebne mešanic« in vsebujejo le potrebne zdravillne ( L i grenke koreninioe; ter krasuio žareče - rudeiee vino;—V zadevi zabasanOsti, nepre- u ^ bavnosti, glavobola, pdhglavobdla, nervoznosti, navadne slaboče, ikakor tiudi v f S žeBod