<1з1о iMJenje letnik 23 Poslovno leto se je prevesilo v zadnjo četrtino Čeprav nas loči od zaključka leta le še nekaj mesecev, je pred nami še vedno obdobje, ki je za naš poslovni uspeh naj- bol J zanimivo, saj so finančni prilivi v teh mesecih največji. Proizvodnja napredovala , Poglejmo najprej, kako smo bri '' v prvih devetih mesecih, ^delali smo preko 1,5 milijona obutve, kar je 11% več, v istem času lani. Poleg tega je bilo izdelanih še 63770 parov sestavnih delov pancerjev za kooperanta Beneco. S tem je bil devetmesečni plan proizvodnje presežen za 11,7 %. •■oizvodnja po vrstah obutve v devetmesečju 1985 v parih v 000 din '^sta obutve Količina 1985 Ind Vrednost 1985 Ind p'*^.učarska obutev pOjzer šivana Д ®ninski lepljeni jekaški — Janine ^•iski nizki ^iski visoki ^idale 140.667 20.845 108.102 273.729 310.143 22.191 89.337 286.970 289.697 85 155 65 187 123 85 39 239 113 538.052 115 102.695 195.931 583.131 766.327 64.180 216.710 1.067.461 437.131 148 69 302 144 88 55 269 164 1.541.681 111 3.971.618 139 'an letnega plana in г1{ ^ količin je porasla tudi fi-52^® produktivnost in to kar za - Tako je proizvodnja na za-Gnega na delovni dan pora-Pf 6,30 para obutve, s pov-in presegom norm 133,9 % Za fi o nadurah, kar je tudi več kot lani v enakem ob- ®.°'avljamo, da smo delovni ItQj i'^korišJaii nekoliko slabše števi?'*'' je bilo od skupnega 49 R delovnih ur po učinku p (lani 50,4 %). seje delež izostan-prj L , j več j i je pri praznikih in Pai ^°^^zninah nad 30 dni, sku-kal^. porodniškim dopustom; ča-ur je bilo za 8 % več. ^udi prodaja ® JG povečala prodaja je po vseh ^Gčii poteh porasla. Naj-beiQ porast pri prodaji na de-гц. JBrosistični prodaji) in izvo-Mpiyt" ® količinsko prodajo v nad zadovoljni, saj je 4 % Лцп]), ^l^oletno v tem obdobju, kaže plana za letošnje leto "a to, da bodo zastavljeni cilji na področju prodaje doseženi, kar pomeni, da bomo tudi na drugih področjih izpolniU planirane naloge. V MPM se je količinska prodaja povečala za 4 %, vrednostno pa za 60 %. Količinska prodaja je bila višja od planirane za 1 %, vrednostno pa za 21 %. ★★★★★★★★★★★★★ -K -K * M * ♦ -K * * * M M ♦ * ★★★★★★★★★★★★★ Iskrene čestitke ŽIRI, NOVEMBER 1985 Od skupne prodaje v MPM je bilo prodano 359.004 parov Alpi-na obutve, kar je 17 % več kot lani v istem času, ostale obutve pa 804.217 parov, kar pa je 1 % manj. Delež Alpina obutve po količini znaša 30,9 % (lansko devetme-sečje 27,4 %) Vrednost prodane Alpina obutve znaša 1.211 milijonov din in predstavlja 43 % realizacije MPM. Devize so še vedno meč, ki visi nad nami Na deviznem području smo vse leto tekoče pokrivali devizne obveznosti in potrebe po uvoženih materialih. Do konca oktobra smo poslovni banki vrnili tudi dve tretjini dolga v devizah. Devize smo pridobili z lastnim združevanjem in vrnili 656.000 $, tako ostajamo dolžni še 342.000 $, katerega planiramo, vrniti do konca leta. Bolj zaskrbljujoče je, kako bo na deviznem področju do konca letošnjega leta in v prihodnjem letu. Federaciji je zmanjkalo deviz za vračanje kreditov in je zaradi tega od začetka oktobra povečala delež deviz, ki se morajo obvezno odprodati Narodni banki. Tako razpolagamo sedaj le z 42 % od ustvarjenih deviz. Kako bo z devizami prihodnje leto, je zaenkrat še velika neznanka. Vemo, kakšna je vsebi- (Nadaljevanje na 2. strani) ob Dnevu J republike! a-* ★ ★★★★★★★★★★★★ Z ogrevanjem kar veliko težav Samo kurivo ( mazut) in trdna goriva letno stanejo okoli 55 milijonov (novih) din. Z ogrevanjem je največ težav prav v prehodnih obdobjih: jeseni v zimo in zime v pomlad. Takrat prihaja do največjih temperaturnih razlik, zlasti med dnevom in nočjo. To je res težko uskladiti, kljub temu, da so naprave že dokaj avtomatizirane. Zlasti v stari stavbi imamo težave s toplotnimi telesi (radiatorji), ki jih bo treba zamenjati, kar načrtujemo prihodnje leto. V letu 1986 planiramo tudi ureditev prezračevanja v prikrojevalnici v Žireh, za kar so projekti že pripravljeni. Drugje pa kritičnih točk (razen na Colu, kjer ni rezervnega kotla) trenutno ni, kar pa se spreminja z uvajanjem novih načinov dela in organizacijo, tako da nastajajo nove težave. Morda še nekaj podatkov v zvezi z ogrevanjem. V Žireh zaenkrat ogrevamo le z mazutom, ki nam ga sproti dovaža-jo, medtem ko v drugih obratih uporabljamo trda goriva. Samo mazut stane letno okoli 30 milijonov, vsa kurjava pa 55 milijonov dinarjev. Anton ŽIBERT DOGOynRinmO SE - DOGOVORIH SfflO SE Poslovno leto se je prevesilo (Nadaljevanje z 2. strani) ne vemo, kako se bo izvajal, oz. kako hitro bo možno priti do so-na zakona, ki bo veljala v pri- glasij za uvoz, saj se bodo dode-hodnjem letu, popolnoma nič pa Ijevala (odobravala) v Beogradu. Koliko pa smo z našim delom zaslužili Povprečni neto OD zu redno delo v devetmescčju 1985 v dii* Prodaja po prodajnih poteh v devetmesečju 1985 v parih v 000 din TOZD De vetrn. 1985 Devetm. 1984 Ind Prodajna pot Količina 1985 Ind Vrednost 1985 Ind "/"izpolnitve let. plana kol. vred. Proizvodnja Prodaja — MPM — ostali del DSSS 37.949 41.172 40.719 52.873 41.949 21.774 22.772 22.250 25.613 23.716 174 181 183 206 177 MPM Groski. prod. — oLutev — izd. iz plast, in kovine Izvoz 1.163.221 60.716 104 125 1.154.666 112 2.844.677 265.785 17.409 3.157.967 160 72,7 71,1 153 67,5 60,0 DO Alpina 39.037 22.175 176 237 265 76,4 76,7 Celotni prihodek in njegova delitev v devetmesečju Skupaj 2.378.603 108 6.285.838 200 74,3 73,4 Element TOZD DO Alpina din Ind Zaloge pojedo petino dohodka Stanje zalog se še vedno slabša, z izjemo v MPM, kjer so uspeli občutno zmanjšati zaloge. Količinsko so za 27 % manjše, vrednostno pa so sicer za 16 % višje, vendar če upoštevamo porast cen, to dejansko pomeni Zaloge zmanjševanje zalog. To se vidi tudi pri izboljšanju obrata zalog za 10 %, kar pomeni, da se denar, naložen v zaloge MPM, vrne skozi prodajo 9 dni prej, kot v lanskem letu. v tisoč din Vrsta zalog Količina Ind Vrednost Ind Mes. obrat Ind. Material _ 1.102.199 123 0,38 RR Nedokončana — — 505.747 156 0,65 89 proizvodnja Gotovi proizvodi 287.683 111 484.046 141 0,69 94 Zaloge MPM 404.556 73 1.349.869 116 0,23 110 Skupaj zaloge: 692.239 3.441.861 v tisoč din Skupaj akumulacija CELOTNI PRIHODEK 8.066.822.311 Amort. po predp. St. 111.135.972 Amort, nad predp. st. 20.872.143 Obresti (razen obresti za kredite za OS) 349.911.755 Skupaj porabljena sred. 6.474.611.663 DOHODEK 1.592.210.648 Del za DSSS 194.806.592 Obresti za kredite za osnovna sredstva 7.692.819 Obveznosti za skup. por. 148.705.620 Obveznosti za spi. por. 23.306.052 Ostale obv. iz dohodka 74.889.266 ČISTI DOHODEK 1.142.810.299 Del za OD 875.194.777 Del za rezervni sklad 58.111.661 Del za skupno porabo 55.889.151 — stanovanjski del 43.293.558 — splošni del 12.595.593 Del za poslovni sklad 153.614.710 154 160 242 212 145 147 178 184 155 183 И75 217 156 Skupaj akumulacija 232.598.514 158 (Nadaljevanje na 3. strB' ipl) Absolutni zneski zalog in s tem tudi indeksi (razen za MPM) so prenizki zaradi prenizko postavljenih planskih cen, ki veljajo v letu 1985. Obrat zalog pri materialu je za 12 % slabši, pri nedokončani proizvodnji za 11 % in ravno tako pri gotovih proizvodih za 6 %, kot v enakem obdobju lani. Pri analizi zalog je ugotovljeno, da so vse zaloge take, ki jih je možno prodati, oz. so na zalogi takšni materiali, da jih bo možno uporabiti že pri naslednjih kolekcijah; za končne izdelke pa se planira, da bodo decemberske zaloge enake lanskoletnim in na zalogi ni artiklov, ki ne bi bili primerni za prodajo. Kljub tem ugotovitvam pa je ravnanje s temi zalogami nesmotrno in nedopustno. Danes ob taki ceni kreditov (visoke obresti) povečujemo vezavo denarja v zalogah, ne samo absolutno skozi višje zaloge zaradi porasta cen, ampak tudi relativno, kar se odraža skozi padanje koehcienta obrata zalog. To pomeni daljšanje časa, ko material ali proizvodi ležijo na skladišču. Pred 40 leti Z osebnimi dohodki sledimo inflaciji Pri osebnih dohodkih smo dosegli to, da so indeksi rasti povprečnih OD dosegli raven inflacije, v zadnjih mesecih pa jo celo presegajo. Tako lahko trdimo, da smo ustavili padanje realnih OD. Tudi v primerjavi s panogo v celoti so naši OD nekje i a ravni, kot so bili prejšnja leta. Medtem, ko ugotavljamo padanje naših povprečnih neto OD z OD v delovnih organizacijah v občini in republiki. Vendar planiramo tudi to zaostajanje nadoknaditi do konca leta. Glede na sezonski značaj naše prodaje, temu sledi tudi poslovni uspeh Alpine, dejansko obstoji možnost nadoknaditi zaostajanje OD ob koncu leta. Obseg tega pa bo narekoval poslovni rezultat zadnjih treh mesecev kot odraz dela v celem letu. Ob zaključku objavljanja spominov o ustanavljanju naše lovne organizacije je prvi direktor Vinko Govekar še povedal: Ni šlo vse gladko »Napredovali bi še hitreje, če ne bi bilo med nami tudi nekaj ljudi, ki so delali zase ali predvsem težili k uresničevanju ožjih ciljev skupine, kar je preraslo celo v prisvajanje skupnega imetja. To je izhajalo še iz preteklosti in nekdanjih navad posameznikov. Pogosto sem bil v dvomih, kako naj se teh pojavov lotim. Ali naj za ceno razkrinkovanj dejanj posameznikov ogrozimo komaj rojeno zadrugo, kjer smo šele iskali prave oblike dela. Zavedati se moramo, da je bilo to v letih 1945, 1946, 1947, ko starega ni bilo več (ostale pa so navade in odnosi), novo pa se tudi še ni uveljavilo. Celo predstavniki direkcij, ki so za te pojave vedeli, niso ukrepali ničesar predstavniki sindikata znotraj zadruge, ki sem jih prav tako obvestil, so le nemo sprejeli informacijo, kaj se dogaja. Seveda bi lahko z denarjem, ki je tako deloma »odtekal«, hi- treje nakupili potrebne stroje opremo. Tako smo se večinoma op{! na stare stroje, ki smo jih dot"' po žirovskih delavnicah in drugah, kar smo, preselili tudi novo tovarno. Tu je že bil uv®' den planski sistem dela, z us^® zno organizacijo in pripravo spremno dokumentacijo. Kar zadeva samo organizacij® je bilo, poleg personalnega rei® renta, organizirano tudi račun® vodstvo in obratno knjigoyo® stvo. Snovala se je komercia'® počasi pa se je izoblikovala tuo tehnična služba. Kadrov, posebno šolanih, J' bilo; še dobro, da je bilo ^9' n kvalificiranih delavcev, ki ® predstavljali jedro kolektiva. . Pomanjkljivosti, o kater' sem govoril, so pa predvsem virale iz stare miselnosti. ,■ Sicer pa smo se vsi skupaj li. Pogosto sem poudarjal: ( imamo Ameriko, le odkriti J moramo — in to s poštenim ^ lom.x DOCOVnRjnfflO St -DOGOVORIH smo Si v zadnje četrtletje Finančni rezultat za devetme-^бсје se, glede na sistem obračuna in evidenc in v primerjavi z Prejšnjimi leti giblje v pričako-Snih okvirih. Dosežena akumu-^^Ua znaša 23 starih milijard torej smo, se nam obeta ■ v analizi finančnega poležala na osnovi letošnjih in fiskih podatkov poslovanja v prvih devetih mesecih ugota-Jamo, da smo v tem obdobju ^Ppli zaustaviti padanje vse tal odvisnosti od tujega kapi-1- kar se kaže v tem, da smo 1 (30. 9.) pokrivali 44,5 % ce-tnega premoženja Alpine, le-I s pa ga pokrivamo 48,2 % z j^^^imi viri sredstev. Po tozdih I slika drugačna; pri TOZD Pro-j^°dnja je stopnja pokrivanja f, i' Upadanju in sicer z 48,8 % je v тД 45,6 %, medtem ko se je 5 J Prodaja delež lastnih povečal s 35,4% na ^osnovnih sredstev v eh sredstvih se zmanjšuje, g./ If posledica prekomerne ra-ooratnih sredstev (zalog), na din. Za vse leto smo z letnim planom postavili za cilj 85 milijard din akumulacije, kar bo težko doseči, predvsem zaradi izrednih stroškov, s katerimi v začetku teta nismo računali. področju investiranja pa delamo zmerne korake. Pri ugotavljanju investicijske sposobnosti skozi rezultate poslovanja ugotavljamo poslabšanje situacije. Zaradi povečanja vseh vrst zalog ustvarjena akumulacija ne zagotavlja pritoka zadostne višine denarnih sredstev za pokrivanje izdatkov za investicije in financiranje dodatnih zalog. Manjko teh sredstev pokrivamo z dodatnim zadolževanjem, oz. najemanjem novih kreditov. Ob koncu septembra je obseg kreditov porastel, vendar ne toliko, da bi povzročal še nadaljnje padanje pokrivanja vseh sredstev z lastnimi viri sredstev, vendar to zadolževanje povzroča tako velike stroške, da bi o njih morali pričeti skrbeti vsi. bomo gospodarili naprej, je bilo povsod vprašanje Naj vendar že koga boli glava — ali vsaj žep Posledica porasta absolutnega obsega kreditov in dviga obrestnih mer za skoraj 100 % je porast zneska plačanih obresti s 121 milijona novih din (lani 30,9), na 357 mio din (letos). Tako je delež neto obresti v doseženem dohodku porastel z 12,9 % (lani), na 20,4 % v letošnjem letu. In čisto na koncu — obresti so prav tako važne kot količina in kakovost Sklepna ugotovitev ob analizi finančnega položaja bi bila ta, da bo potrebno takoj upoštevati; kot enakovredno postavko kvaliteti in količini proizvodnje ter prodaje, tudi obresti, kot posledico ne ravno preveč dobrega gospodarjenja z našim premoženjem. Vprašajmo se, koliko bi morali delati v celotni verigi proizvodnje, da bi dosegli 60 starih milijard akumulacije, to pa je na drugi strani ocenjeni znesek, ki ga bomo plačali za obresti. V zahodnih strokovnih krogih velja, da rentabilnost lastnega kapitala z rastočo zadolžitvijo raste, dokler prigospodarjeni dobiček presega kreditne obresti. V Alpini pa bo, če se bo dinamika rasti plačanih obresti v letu 1986 še nada- ljevala, že dosegla ali pa presegla znesek akumulacije, kar pomeni v nadaljevanju padanje rentabilnosti in s tem uspešnosti v poslovanju. Po količinskih rezultatih smo v letošnjem letu do sedaj dobro delali, tako tudi finančni rezultati ob koncu leta ne bi smeli izostati. Poslovno leto se izteka, vendar je še vedno čas, da z dobrim delom izboljšamo ali prispevamo k boljšemu rezultatu. Ob tem pa ne smemo vse skupaj pozabiti in moramo delati na vseh področjih dolgoročno, ker nas bo večina odvisna še dolgo let od uspešnega dela in poslovanja celotnega našega kolektiva. Franci MLINAIl Ob rob sklepov ^ I delavskih svetov Delavski svet TOZD Proizvodnja je razpravljal o osnutku sprememb prvilnika o delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo in sprejel sklep, da se osnutek posreduje v javno razpravo. V javno razpravo pa predlaga tudi osnutek sprememb pravilnika za uveljavljanje z delom pridobljene delovne zmožnosti, osnutek novega samoupravnega sporazuma o inovacijah in osnutek sprememb samoupravnega sporazuma o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Potrdil je predlog sprememb statuta TOZD Proizvodnja in ga predlagal v dokončen sprejem na referendumu. Poleg tega pa je še potrdil sklepe razpisne komisije in razpisal prosta dela in naloge: vodja linije proizvodnje lahke obutve, vodenje linije v proizvodnji športne obutve, vodenje spremljajočih dejavnosti, vodenje orodjarn, vodenje izdelovalnice zgornjih delov Gorenja vas, za dobo 4 let. Sprejel je tolmačenja glede bolniškega dopusta in skrbništva pogreba, po katerem se mo-ramao v DO enotno ravnati. Odobri se ponudba stečajnega upravitelja DO Remont — v stečaju, da pokrije obveznost do Alpine, TOZD Proizvodnja po odobrenem kreditu v višini din 450.000.— in obrestih din 56.708.— s traktorjem IMT 558. V primeru, da bo sodišče v stečajnem postopku, kjer imamo terjatev prijavljeno, odločilo drugače, se ravna po sklepu sodišča. Traktor IMT 558, ki je prirejen tudi za teptanje snega, se da v zimskih mesecih v upravljanje Smučarskemu klubu Al-pina, ki ga uporablja za teptanje smučarskih prog. Neizterjani del terjatve do DO Remont se knjiži na izredne izdatke. Znesek neizterjane terjatve se ugotovi na osnovi uradne ocene vrednosti traktorja s strani uradnega canilca, ki se izvrši po cenah ob prevzemu traktorja. Za gradnjo obrata šivalnice v Sentjoštu se zaradi podražitev in delno povečanega obsega del odobrijo dodatna finančna sredstva v višini 7.810.000.— din. Odobri se nabava paletnega vozička (viličarja) za prekladanje strojev in sredstva za nabavo v višini 1.171,000.-din. (Nadaljevanje na 4. strani) DOCOYflRinfflO SE - DOGOVORIH mo M Predpogoj za spremembe so ljudje Niz težav ostaja: zaloge, slaba kakovost, stroški, ki nastajajo zaradi organizacijskih slabosti, neustrezne kadrovske zasedbe, slabe motivacije . . . Po večletnem načrtnem pogovarjanju in spremljanju razmer sem spoznal, da rešitev vprašanj, ki nas že dolgo tarejo, ni toliko v novih pravilnikih, sporazumih ... (Del teh ugotovitev je bilo tudi sproti objavljenih). Ugotovitve kažejo, da vsaj v večji meri vplivajo na spremembe ljudje, ki svoje delo znajo, dobro opravljajo, vidijo kjer so še pomanjkljivosti — in kar morda iz vsega tega izhaja — ki svoje delo radi opravljajo — pa ne zaradi dobre plače ... 4jI ж*, Trenutno opravlja v Alpini pripravništvo 30 pripravnikov, ki so končali različne šole — od dveletne do fakultete. Vsak teden se zberejo in obravnavajo eno izmed vprašanj s področja poslovanja, organizacije, tehnologije, kadrovanja in samoupravljanja. Smoter teh srečanj je pripravnike seznaniti z delovno organizacijo in tovarno, ki je sestavni del strokovnega izpita. (Nadaljevanje s 3. strani) Delavski svet TOZD Prodaja je prav tako razpisal javno razpravo za samoupravne akte, poleg tega pa je obravnaval in sprejel smernice za pripravo srednjeročnega plana, potordil sklep, da se sprejme samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev med Alpino Žiri TOZD Prodaja in Zdravstvenim domom Skofja Loka po katerem se iz poslovnih sredstev TOZD Prodaja nakaže 19.800.— din za nakup medicinske opreme. Obravnaval je poročilo o nakupih stanovanj za delavce TOZD Prodaja, prevzel je obveznosti za odplačilo stanovanjskega kredita po dveh posojilnih pogodbah v znesku 8.884.— din in obresti do vplačila, katerih zaradi smrti ni poravnal Plevnjak Stjepan. Odobril je tudi sredstva za potrebe po osnovnih sredstvih v prodajalnah: Žiri, Sisak, Zemun, Varaždin, Split, in Zenica. Delavski svet DSSS je poleg sklepov, ki sta jih sprejela že delavska sveta TOZD potrdil še spremembe in dopolnitve razvida del oz. nalog ter analitičnih ocen, sprejel sklep o podražitvi kosil in sicer velja nova cena 350 — din od 1. 11. 1985 dalje in odobril nakup nekaterih osnovnih sredstev za potrebe DSSS: Delavska sveta TOZD in DS DSSS sta sprejela še naslednja sklepa; — Odobri se valorizacija bolniških izostankov in sicer od 1. 7. 1985 dalje; — Pri izračunu dodatkov, katerih osnova za izračun je urna postavka, se upošteva tudi koeficient uspešnosti delovne organizacije, v kolikor je ta večji od 1. Sklep velja od 1. 8. 1985 dalje. Delavski svet Delovne organizacije pa je sprejel Predlog sprememb Statuta DO, Samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in DSSS in predlog sprememb samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO, ki se spreminjajo zaradi reorganizacije in se predlagajo v sprejem na referendumu. Sprejel pa je spremembe Pravilnika o delih in nalogah na katerih se opravlja zunanjetrgovinski promet. Odobril je nakup video opreme, ki se bo uporabljala za predstavitev izdelkov in tovarne na sejmih doma in v tujini in ob obiskih poslovnih partnerjev, novinarjev in ostalih gostov v tovarni. Sprejel je pobudo delavca iz montaže, da se prouči možnost uvedbe samokontrole in vključi v sistem nagrajevanja. Službo za nagrajevanje in vodstvo TOZD Proizvodnja se zadolži, da pripravijo ustrezen predlog in ga posredujejo v javno razpravo. Predlagajo, da bi v primerih, ko se spreminjajo nekateri členi iz samoupravnega akta, vedno v gradivu napisali najprej stari in nato spremenjeni člen. A. K. Doseči to stanje pa ni moč ne enostavno, še manj pa ne čez noč. Prav zato mora vse delo temeljiti na kvalitetnih usmeritvah, izhajajoč iz analize pomanjkljivosti. To velja tako za kazalce razvoja tehnologije in organizacije, poslovnih usmeritev po tržiščih in ekonomskih ciljih, ki jih moramo zastaviti. Prav zanimiv je primer ene izmed sorodnih delovnih organizacij, kjer so si zastavili cilj: v petih letih za 20 % povečati produktivnost. Kaj vse bo treba napraviti, da bodo to dosegli, sami sigurno vedo ... Sodim namreč, da je naše načrtovanje preveč na takoimenovanih danostih (izkušnjah, podatkih itd.), čemur običajno nekateri pravijo realno planiranje, je pa v resnici stopi-canje na mestu. Vprašati bi se morali, kaj hočemo, kaj imamo, kaj nimamo, in prvo izkoristiti, drugo pa doseči za vsako ceno. Pri tem gre lahko za znanje, kapital, organizacijske rezerve, itd. To doseči seveda ni lahko: prvič zato, ker nam je v preteklosti manjkala sistematičnost za tako graditev poslovne uspešnosti, drugič zato, ker mnogi nosilci vpliva v delovni organizaciji pravočasno poskrbijo, da se vpliv drugih razblini ob njihovih argumentih moči; drugič s pasivno obrambo vplivnega območja; to je, da se predlogi čimprej izgubijo v »nerodovitno okolico«; tretjič, ker vednost (ali kritičnost) o lastni nesposobnosti pada sorazmerno z manjšo sposobnostjo; in četrtič, zaradi znanih »žirovskih« razlogov se kritiziramo (zlasti javno) šele tedaj, ko smo resno skregani. Torej, prave tovariške, ustvarjalne kritike praktično ni. Takih pojavov v tovarni ni tako malo; tako prihaja do nesode-lovanja sodelavcev. Rezultat je natanko isti, kot če bi napol blokirali eno kolo pri avtomobilu ..., tudi drugi ne morejo hitreje naprej. VREDNOTE SO RAZLIČNE Naslednja stvar je kultura dela (smešno kajne) ali natančneje, sila različno vrednotenje vsega, kar se v tovarni dogaja. Namesto, da bi raznolikost izobrazb pripeljala k bolj celoviti obdelavi stvari po nekem Umskem principu dela, poskrbimo vsak za svoje okope, ki jih branimo z vsemi sredstvi. Za tak odnos je nemalo kriv tudi naš učnovzgoj-ni proces, ki pa se vendarle lahko podaljšuje v pripravništvu in kjer obstaja realna osnova za poenotenje temeljnih interesov in obogatenje dela z različnostjo znanj. Ker je razmišljanje take vrste zelo oddaljeno (ali bolje: »veš, to ni tako enostavno«), prihaja do tega, da delavec, ki dela na normi, mora na svoje stroške po- pravljati napake, ali njegovo slabo delo lahko vsaj ovrednotim"' tja do tržišča, ne moremo P' ovrednotiti niti dobrega strokovnega in organizacijskega dele-kaj šele, da bi ovrednotili slabo delo, ki naredi še veliko več škO" de, kot bi lahko dobro opravlja no delo napravilo koristi. Drobnjakarstvo (nekateri mu upajo reči politika drobnih korakov ali realizem), je P® največkrat stopicanje na mestu, saj »zaradi gozda ne vidim® smreke«. REZERVE NISO LE V ČIKPAVZAH Rezerve vidimo tako le z m'' nutami merjenih odmorih, št^ tju »čikpavz«, oponašanju kav® in podobno. Toda, rezerva ni У tem. Dosti več bi prihranili, če b) znali kdaj »pogledati skoZ' okno«, ne pa da slepo vodimo n*' prej ustaljeno prakso. Spet bO" ste rekli, lahko je pisati, težje j® reševati. Pa se vprašajte: »Če b' jaz lahko odločal, kaj naj kdo ^ tovarni dela — ali bi znal ukrf pati?« Nenadoma bi bilo, vsaj to poklicanim, vse jasno!. Sprememb seveda ne morem® pričakovati, dokler bomo vse, k' se jim reče vodilni, praktič"? metali v en koš, ne glede na nj'" hov prispevek na določenem 9^. dročju, vse vodstvene v naslednj' koš, vse organizatorje spet ^ tretjega . . . Konec koncev se zgodi, da liko rutinskih opravil tehta vno toliko, kot zaporedje ustve^ jalnega snovanja. To pa je že ti' sto, kar nas potiska v ozadje W di v panogi, saj ekonomija hitf® pokaže zobe takemu ravnanju- Pri tem seveda velja, da se t®' ko imenovano ustvarjalno del" le deloma sestoji iz čiste ustva*^ jalnosti; večina je še vedno tinskih opravil. Toda zaradi ti' s tega manjšega dela je treb* imeti izobrazbo pa izkušnje P® jasno glavo ... Zato bi kazalo v tovarni n®' praviti »inventuro« in odgovorih na tale vprašanja: 1. katera vprašanja nas tar®' jo — kdo jim bo kos? 2. katere prednosti imam"' kdo jih bo lahko organiziral? . , 3. zakaj se težave ponavljaj"' 4. kaj kdo v tovarni dela? 5. kaj kdo v delovni organiza' ciji zna? 6. kaj bi moral znati pa še n® zna? Če bi poiskali odgovore na t* vprašanja in temu ustrezo ukrepali, bi bilo marsikaj drug® če. Seveda pa prav tole zares lahko, niti malo. . . Toda, kjer prevladuje težnJ,®' kaj ja ne bom novega nareo'• pred tem: kako bi se dalo kaj i* boljšati, tam ni ne odziva, ® manj praktičnega ukrepa*^]?] Zato tudi ne pričakujem mevov na to razmišljanje. Nejko Podobnik КОКО UfTYARMfflO V Rovtah pogrešajo vodjo Zares je toliko težav prav zato, ker ni nikogar, ki bi vsak skrbel za delo obrata, kjer je sedaj zaposlenih že preko T delavcev, je bilo slišati na zboru ob obravnavi devetmese-cnega obračuna. Zbora, katerega so se udeležili udi sekretar občinskega sveta ^Gze sindikatov Logatec Raj ko ^upnik, predsednik konference j-'O zveze sindikatov Alpine Jan-° Rupnik in seveda vodja linije ^%učarske obutve Miro Kavčič, r' je tudi razložil rezultate dela poslovanja v devetih mesecih. Tu v nekdanji šoli, kjer pro-^r ni primeren za industrijski ^brat, se trudijo delavke, kate-preseg norme je še vedno ^6d najnižjimi. »Ta doseg je še ober, kljub temu, da delavke še >so povsem privajene delu«, je Povedala Tončka Poljanšek. »Si-smo nedoseganje norme (iz Pravičenih razlogov) včasih re-®yali tako, da smo doplačevali J^'nute; to sedaj ne smemo •Tako nekatere delavke bolj ^•abo zaslužijo, na kar vpliva tu-to, da smo preveč prepuščeni ®ami sebi, da je transport še ®dno velik problem, saj je delo [Nadstropjih za naju, ki pripra-, Java in vodiva delo, zelo otež-H^čeno in ni čudno, da se kdaj j^tera delavka jezi. Sicer pa je ® Veliko drugih stvari, ki jih je feba urediti in več če jih dela, je teh stvari«. Tako .menijo tudi delavke, ki so na zboru glasno zahtevale, da naj nekdo res kot vodja odgovarja za obrat, ki se razvija in se bo še moral. Kaj bo z nadaljnjo gradnjo obrata, je bilo drugo vprašanje? »Iz leta v leto odlagajo z gradnjo v Rovtah«, so menile delavke. »Najprej so rekli, da mora biti za to tu 80 delavcev, kasneje 120 in sedaj že 200. To ni v redu, saj je vendar bolje, da dogradimo ta obrat, kot da začenjamo z gradnjo novega v Šentjoštu«, je bilo čutiti trpko jezo. Miro Kavčič je povedal, da bo vendarle treba razmišljati o gradnji, če ne sedaj, pa nekoliko pozneje, saj se Rovte že zaradi bližine (in tudi zaledja delavcev) zanimive. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da bo v Šentjoštu Alpina vložila srestva le v opremo in stroje, drugih stroškov ne bo ... Tako se je odvijala razprava o delu in poslovanju v Rovtah. V razpravo je posegel tudi sekretar občinskega sveta zveze sindikatov Logatec, ki je predlagal, da bi v Rovtah osnovali osnovno organizacijo zveze sindikatov (namesto sedanje sindikalne skupine). Tako bi bile delavke V Rovtah so se delavci vneto vključili v razpravo o poslovanju v prvih devetih mesecih, ki jo je vodil Miro Kavčič. Predvsem so opozorili na probleme, na katere naletijo pri svojem delu. bolj povezane s sindikalno organizacijo v občini, kjer živijo, na drugi strani pa bolje tudi z vodstvom sindikata v delovni organizaciji, kjer bi lahko bolje uveljavili interese obrata. Obrat Rovte ima samostojno delegacijo tudi v zboru združenega dela v občinski skupščini Logatec. To dejstvo bi moralo priti bolj do izraza, kar velja tudi za združeno delegacijo SIS. Sekretar občinskega sveta je hkrati opozoril, da se člani delegacije slabo udeležujejo sej. »Saj bi se, pa je toliko težav, delo doma, otroci, stroški in ne nazadnje, težko je iti s 'šihta' nas sejo«, so v en glas povedale delavke. Toda, vendarle velja, da bo treba dolžnosti opravljati vsestransko. Zagotoviti tekoče delo in vodenje obrata, da bo zaslužek lahko dober, na drugi strani pa tudi odgovoren odnos do vsega, kar prinaša delo v industrijskem obratu, v kar sodijo tudi sa-moupravljalske dolžnosti znotraj in zunaj delovne organizacije. Kot je čutiti iz zavzete razprave, volje za to v Rovtah ne manjka. N. P. ^ Šivalnici urejeno prezračevanje 1 Bohinjska firma FILBO je v začetku tega meseca uredi-^ prezračevanje in odplinjevanje v naši šivalnici, kar naj bi '^^ogočilo boljše delovne pogoje, odpravilo prepihe, itd. g . Peter Mlinar je o tej investiciji povedal: »Po prvotni po-^Obi bi morale biti stvari urejene že od 15. septembra. Po-(ЈјјЧРа je z dobavo klimatov (dogrelnikov zraka) najprej mu-Se • • kasneje pa z deli še Filbo s svojimi kooperanti, saj J® montaža vlekla več kot tri tedne«. Za Šentjošt blizu 50 milijonov V STISKI ZA IZDELAVO GORNJIH DELOV ALPINA ISCE CIM BOLJŠE REŠITVE Vemo, da gornje dele delajo za nas tudi kooperanti. To je na eni strani ugodno, ker ni treba toliko investirati, na drugi strani pa je to povezano z nekaterimi težavami in tudi stroški. Zaradi tega smo se odločili za gradnjo obrata v Šentjoštu, kjer bo občina Vič-Rudnik krila stroške izdelave projektov, krajevna skupnost in krajani Šentjo-šta pa bodo prispevali v materialu in prostovoljnem delu okoli 6 milijonov din. Celotna investicija bo stala 48,7 milijona din. Gradilo bo Obrtno gradbeno podjetje Trnovo, ki naj bi končalo z delom 30. junija prihodnje leto. Alpina bo celotno ceno investicije plačala vnaprej, tako da dodatnih stroškov ne bi smelo biti. Rajko ŠUBIC SPET DOBRE VESTI IZ TRAVNIKA Po lokalnem časopisu smo povzeli, da so v Travniku spet nagrajevali najlepše urejene prodajalne. Tako je naša prodajalna dobila drugo nagrado za urejenost izložbe. ^ , ROZCOYOR ZA UREDAIKOYO fflIZO NA TEMO: RAZMIŠLJAMO O PRIHODNOSTI Razgovor, v katerem so sodelovali: Janez Kosmač, Emil Govekar in Vinko Markelj, sta vodila Nej-ko Podobnik in Tatjana Mohorič, zapiske pa je uredila Anuška Kavčič. Delo-življenje: Prostorsko planiranje je pomembna sestavina plana. Na kaj bomo morali računati v prihodnjih petih letih? Janez KOSMAČ: Ko govorimo o prostorskem planiranju, govorimo o osnovni problematiki vseh dejavnosti in funkcij na nekem področju — v tem primeru v naši krajevni skupnosti, zato bi v nekaj točkah strnil dejavnosti, ki naj bi jih prostorski plan obravnaval. Osnova vsega je urbanistična dokumentacija, ki še ni sprejeta in naj bi jo sprejeli v letu 1986. To pripravlja za našo krajevno skupnost Projektivni atelje Idrija. Sprejem urbanistične dokumentacije se je zavlekel predvsem zaradi interventnega zakona o kmetijskih zemljiščih, saj je bilo potrebno vso dokumentacijo uskladiti s tem zakonom. Dejavnosti, ki jih obravnava ta dokument pa lahko razdelimo na: — problematiko stanovanjske izgradnje, ki predvideva izgradnjo soseske S7, to je področje za Jakobom Frelihom in 88 — področje ob Jezernici. Tu gre za družbeno usmerjeno gradnjo. — Individualna gradnja: Za to je po planu namenjen prostor v Novi vasi (ob cesti), v Rakulku (predvsem zgornji del, ki je že precej pozidan), Selo (Brdo). Nekaj gradenj pa bo možnih tudi po okoliških vaseh (Goropeke, Breznica, Ledini-ca ...) Seveda bo gradnja možna tudi v »plombah« v centru, kjer pa je področje opredeljeno že z zazidalnim načrtom. Naslednja veja je industrija, kjer smo se v Zireh že dogovorili, da jo bomo razvijali v industrijski coni, ki naj bi se širila južno oz. zahodno od obstoječe industrijske ceste med Rakul-kom in Račevo ter Soro. Ta cona sega deloma tudi v center Žirov, z že obstoječo industrijo. Da bi vse to lahko funkcioniralo, je ena zelo pomembnih zadev energetika. Tako se v naslednjem srednjeročnem obdobju načrtuje izgradnja centralne toplarne, ki bo v okviru industrijske cone ter kabelska povezava med industrijsko cono in razdelilno transformatorsko postajo. Naslednja stvar je kanalizacija, ki pa ne zadeva toliko urbanističnega načrta, temveč sodi v naše krajevne plane. V preteklih petih letih smo v tem pogledu uredili večji del naselja, sedaj pa predvidevamo iz^adnjo kanalizacije v starih Zireh, kjer bodo z regulacijo Sore dani pogoji za projektiranje take ureditve. Na področju komunale je pomembno vprašanje, ki ga bomo morali rešiti — vodovodno omrežje. Žirovsko omrežje je že precej obremenjeno, zato bo treba iskati nove vire. Delne raziskave so že opravljene; se pa nadaljujejo. Raziskani so bili viri pri Mlinarju v Novi vasi. Pod Klanom še z eno vrtino, (kjer raziskave še tečejo), možnosti daje tudi izvir ob Sori za šolo, na levem bregu Sore pri Muhovcu in na travniku pri ledinškem mostu. Trenutno je že v pripravi gradnja vodnjaka pri Mlinarju. S tem vodnjakom bi za sedemkrat povečali trenutne možnosti in s tem bi bila preskrba in tudi kakovost vode precej boljša. Vinko MARKEU: Vsekakor bi morali v prvi vrsti skrbeti za vzdrževanje obstoječih komunalnih objektov, kamor spada tudi vodovod. S samoupravno interesno skupnostjo, ki za to skrbi v občini, bi morali težave reševati skupaj. Janez KOSMAČ: Po temeljih plana Občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti (OSKIS) se predvideva, da bi vse večje vaške vodovode, ki so že na področju KS Žiri, prevzel v upravljanje izvajalec, to je Tehnik, TOZD Komunala Škof j a Loka. Delo-Življenje: Kako ocenjujete plan v pogledu izvršenih investicij; vemo da smo zgradili nekaj, kar ni bilo v planu, marsikaj, kar je bilo v planu, nismo izvršili. Janez KOSMAČ: Lahko rečem, da plan ni neka dokončna zadeva. V takšnem, dokaj dolgem obdobju nastopajo določene potrebe, te pa odpirajo nove možnosti. Dejstvo je, da se je npr. za vodovod Goropeke pokazala možnost, zato smo ga uvrstili v plan in zgradili. Prav tako je bilo z gradnjo ceste na Breznico, saj vse to lahko štejemo za veliko pridobitev kraja, čeprav obojega prvotno ni bilo v planu. Delo-Življenje: Prav gotovo ljudi ne motijo takšne investicije, moti pa jih, ko se »na vrat, na nos« asfaltirajo nekatere ceste, ne da bi bila zadeva dogovorjena ali planirana. Tak način postavlja krajane v različen položaj. Vinko MARKEU: »Stranskih vrat« v srednjeročnem planu praviloma ne bi smelo biti, razen v primeru elementarnih nesreč, kar pa smo že tudi zapisali. Menim, da je prav, da so se te investicije izvršile, vendar to so »stranska vrata«, kar drugim krajanom vliva nezaupanje v dogovore, saj so na ta način razvrednoteni. To je forumsko odločanje; tu ni več samouprave krajevne skupnosti; ni pravilno, da o stomiljonskih investicijah odločajo posamezniki. Seveda lahko napravimo tudi izjeme, vendar v takih primerih obstojajo možnosti in pravila, kako plane dopolniti in popraviti. Tu bi omenil še ceste, ki so v planih občinske skupnosti za ce- ste in jih ta dokument opredeljuje: cesta Trebija-Žiri je prav gotovo na prvem mestu, nato pa so tu še ureditve že obstoječih cest: Žiri—Goropeke, Žiri—občinska meja (proti Osojnici), Nova vas—Ledinica (3 km), cesto Žiri Mrzli vrh pa ima v planih občinska komunalna skupnost. Janez KOSMAČ: Za potrebe športa in rekreacije je prostorsko opredeljeno ^ planih področje Maršaka za le'" no rekreacijsko cono, področje Goropek z Račevo pa za zimsko rekreacijo. Hkrati je to tudi vodovodni rezervat, to pa tudi pO' meni, da tu ne bo nikakršne druge gradnje. Možni viri za financiranje vsega tega so: samoupravne inter«; sne skupnosti za tiste stvari, k' so v občinskih planih; ko pa gO' vorimo o krajevnih problemih' je to prispevek delovnih orga' nizacij iz skupne potrebe — P" samoupravnem sporazumu ® svobodni menjavi dela (kjer P® se predvidevajo določene spremembe, vendar še računam" nanj). Ostanejo še možni san^o-prispevki (krajevni, občinski). " čemer pa bodo še tekle razprave. Delo-Življenje: Kdaj pa se predvideva, da b" urbanistična dokumentcij^ predstavljena krajanom in kakšen način? Emil GOVEKAU: Ta mesec naj bi bila o tem oi" ganizirana javna razprava, ki b" tekla do decembra, dosedaj s" strokovne komisije obdelale pO' samezna področja, kasneje P® bodo to obravnavali tudi zbor> občanov po vaseh in naseljih. Tu sedaj obravnavamo dve plati. Ena plat je kmetijstvo; druga pa gradbeništvo. Kmetije' vztrajamo na tem, da naj se zazidajo tista zemljišča znotraj rov, ki so že načeta in naj ne načenjamo novih kompleksov zunaj naselij. Vinko MARKEU: O vsem tem bo potrebno dobro seznaniti ljudi in organizirati razprave po vaseh, na primer za Selo, in da se prostorsko obdela to področje. Delo-Življenje: Kaj nas bo torej najbolj zap®' slovalo v krajevni skupnos"' kam bomo usmerjali denar? Vinko MARKEU: Če ostanemo pri razpravi, kako priti do sredstev, kot smo j'" imeli v tem obdobju (brez kra^ jevnega samoprispevka), razpo; lagamo s približno 30 starin" milijardami dinarjev sredstev-Če pa bi imeli še krajevni samoprispevek, bi lahko računali približno 40 milijard. Vendar se bomo morali za ta sredstva najprej dogovoriti, šele potem J'_ bomo lahko namenjali za posamezne potrebe. Govori se o re publiškem samoprispevku za ce Razmišljamo o prihodnosti RflZCOYOR Zfl UREDAIKOYO miZO za elektriko (menice), na drugi strani pa vidimo delavca Proizvajalca, s stalno nižjim življenjskim standardom, ki takih obremenitev gotovo ne bo mogel sprejeti. Ce danes razmišljamo o prihodnosti, je prva naloga, da organiziramo samoupravo v kraje-yni skupnosti in združenem delu (n utrdimo delegatski sistem; to Je bistvo. Kajti, če bomo napredovali na tem področju, bomo tudi na področju industrije, obr-komunalnega gospodarstva; Vse to bo vplivalo tudi na povečanje družbenega in osebnega standarda in zadovoljstvo v kraju samem. >e pa govorimo o novem sred-■^Jeročnem planu krajevne skup-Ijpsti, je potrebno najprej narediti bilanco sredstev in šele nato 'ahko razmišljamo, kam jih bo-■^0 usmerili, toda le ob odločitvah krajanov samih. . Po mojem osebnem mišljenju potem na prvem mestu vzdrževanje vseh vrst obstoječih ko-"^unainih objektov, nato sledi izvedba neizvršenih programov iz Prejšnjega obdobja (pločniki in kanalizacija na področju starih '^irov), nato pa modernizacija že ^stoječega cestnega omrežja, ^islim, da bi večina krajanov za te investicije. Zato bi morali sklicati nek sestanek, na katerem bi bili priso-tni predstavniki D PO iz delov-'lih organizacij in KS, kjer bi se ° Vsem tem dogovorili, prav tako P® tudi o načinu financiranja. Delo-življenje: . Kako v to vključiti v večji me-delovne organizacije, ker mo-biti odločitve o tem tudi sestavni del srednjeročnih pla-•»aov delovnih organizacij? Clo-dela v delovni organizaciji da bo tudi v krajevni skup-Josti lepo živel in da bo tudi ■"užbeni standard višji. Janez KOSMAČ: 'Jejstvo je, da so vsi delavci v Popoldanskem času krajani in ^Z'vajo sadove dopoldanskega ^'a; dosedaj je bilo to sodelova-j Je z delovnimi organizacijami Л način financiranja dejavnosti zelo dobro in menim, da bi G morali imeti podobne oblike. Vinko MAKKELJ: Seveda je sredstva treba pra-Чпо razdeliti in smotrno obra- čati Delo-življenje: Kakš in jih še oplemenititi z de-in na druge načine. I -*»nsni SO pogoji za razvoj , "letijske proizvodnje v naši ''sjevni skupnosti? Emil GOVEKAR: J '^ogoji za kmetovanje na na- področju niso najboljši. To zaradi hribovitih terenov, Jer ni možna vsestranska stroj- obdelava; tu so tudi zamoč- v'l^.fna področja vzdolž Sore in ®uk, p a razdrobljenost zemljišč v y^ninskem področju. V hribovi-ђП Področjih so kmetije bolj str-Jene in je teh problemov manj. pa je v krajevni skupnosti 5 % čistih kmetijskih ^izvajalcev, precej pa je pol- kmetov, ki se preživljajo predvsem z delom v tovarni in jim je kmetijstvo dopolnilno delo in pomeni njihov delež nek presežek tržne proizvodnje. Prav zaradi tega predvidevamo v srednjeročnem planu varovanje kmetijskih zemljišč, da bi pozidali le že okrnjene površine in da bi za nadomestitev zazidanih dobili nove površine, da bi kmetijsko proizvodnjo lahko povečali. Predvidevamo tudi pripravo zemlje za obdelavo (agromelioracije) v Goropekah, Opa-lah, Izgorjah in še nekaterih področjih. Na Žirovskem vrhu je preoranih in usposobljenih za intenzivnejšo rabo in večjo proizvodnjo že precej zemljišč. Predvidevamo tudi priprave zemljišč za obdelavo z ureditvijo vode, namakanja in podobno (hidromelioracije) na območju Žirov — ob regulaciji Sore, kar je osnova za hidromelioracije. Načrtujemo tudi zaokrožitve (komasacije) ravninskih površin in v zvezi s tem bo potrebno še veliko dogovorov. Ti predlogi so pripravljeni in predloženi kmetijsko-zem-Ijiški skupnosti. Kar zadeva hidromelioracije računamo, da se bomo vključili v republiški program, kjer naj bi se zagotovilo 80 % potrebnih finančnih sredstev; tudi pri agromelioracijah računamo na republiška sredstva in seveda na sredstva kmetijske zemljiške skupnosti, kajti to so dokaj velika vlaganja. Tako računamo, da bi površine s temi izboljšavami obdelovali veliko bolj intenzivno in proizvodnja bo na ta način lahko še enkrat večja, kot je sedaj, čeprav že sedaj ni majhna, saj krajani veliko pridelajo zase, nekaj pa seveda odkupi tudi zadruga. Kmetijska zadruga je začela na žirovskem področju uvajati tudi pašni sistem; tako imamo tri pašno-košne skupnosti; in sicer na Ledinici, v Brekovcah in v Opalah. V pašno košni sistem se bodo usmerile tudi posamezne kmetije na. individualnih pašnikih, kar je vsekakor zelo primerno za naše področje. Glavna panoga bo še vedno živinoreja in pridelava mesa in mleka. Delo-življenje: Kaj bi torej veljalo svetovati? Vinko MAKKEU: Mislim, da planiranje v krajevni skupnosti še ni zaživelo; kaj je temu vzrok, ne vemo. To bi morali popraviti. Treba bo doseči tudi večjo koordinacijo med delegacijami SIS za posamezna področja in komisijami pri krajevni skupnosti, ker gre v bistvu za ista vprašanja. Tam, kjer je zanimiva interesna skupnost, na primer OSKIS; je tudi interes večji, kajti tu so vsakodnevni problemi, s katerimi se krajani srečujejo. Mogoče bo sistem bolje zaživel po napovedanih spremembah političnega sistema na področju volitev. Torej, preidimo od besed — do dejanj! Janez KOSMAČ: Dodal bi še, da bi vse to, o čemer smo govorili, morali organizirano vključiti v srednjeročni plan, kajti veliko stvari je potrebnih, še več je seveda želja; vse skupaj pa bi bilo najprej potrebno uskladiti s finančnimi viri, da bi od tega, kar bomo zgradili čez nekaj časa, tudi vsi nekaj imeli. Trenutno kasnimo s pripravo programov za sestavo srednjeročnega plana in nujno je, da se najprej zmenimo, kaj bi radi, kajti sredstev za vse ne bo. Namesto zaključka. Kot je videti, vemo kaj nas čaka. Tudi vemo, kako se stvari lotiti. Pri tem pa nas ovirajo plotovi različnih podjetniških interesov ali interesov skupin vseh vrst. Zato velja dogovorom na rob reči le to; pomislimo, kaj nas tare in kaj nas bo še, potem se zmenimo, kako te stvari po vrsti reševati. Čeprav bomo morali še veliko vlagati, cena ne bo tako visoka, če bodo stvari v načrtovanem času tudi res urejene. Prodajalna Škofja Loka II prenovljena Spominska fotografija ob otvoritvi prenovljene prodajalne v Skofji Loki »Prodajalne gotovo še ne bi obnavljali, če nas v to ne bi prisilile nemogoče klimatske razmere; pozimi izreden mraz — poleti neznosna vročina,« je povedal direktor TOZD Prodaja Ivan Capuder. »Adaptacija letos ni bila predvidena, vendar smo morali v najkrajšem čau, še pred zimo, izolirati prodajalno, saj bi nam v nasprotnem primeru inšpektorji lokal celo zaprli. Oprema sicer še ni bila tako stara, vendnar smo izkoristili priliko, da prodajalno uredimo bolj funkcionalno — znižali smo strope in uredili večji in preglednejši skladiščni prostor. Omenim pa naj veliko pridobitev, saj bo prodajalna odslej, poleg kompletne ponudbe obutve in galanterije, prodajala tudi športno opremo. S tem se bo tudi promet precej povečal. Celotna investicija okrog 400 milijonov starih din, se bo tako še bolj splačala. (Nadaljevanje na 8. strani) KAKO UfTYflRinmO Prvi obiskovalki v prenovljeni prodajalni v Škofji Loki je manjkalo le odločnosti — in izbrano obutev bi dobila zastonj. Prodajalna Škofja Loka II (Nadaljevanje z 8. strani) Poslovodja Janez Kavčič je dodal, da so vsa predvidena dela potekala po načrtu, nekaj težav je bilo le z dobavo opreme. Prodajalna pa je bila zaprta le 14 dni, torej je bilo zgubljeno malo prodajnih dni. »Prav gotovo smo s prenovitvijo veliko pridobili,« je zatrdil Janez Kavčič. »Odslej bomo ponudbo lahko razširili s športnim programom in s tem precej povečali promet. Že dosedaj smo bili, poleg obutve, dobro založeni tudi z galanterijo, kar smo doku-povali sproti in na ta način dosegli zelo dober koeficient obračanja zalog — 0,45. Na zalogi imamo še precej obutve po starih cenah, pa tudi druge športne artikle smo uspeli nabaviti še po starih, lanskih cenah in upamo, da bo povpraševanje še naraslo.« Vodja rajona Iva Sobočan je prenovo ocenila takole: »Računamo, da se bo promet povečal za približno 30 % in da bo tu okrog 1 stare milijarde prometa samo s športnim programom, saj bo prodajalna z boljšo ponudbo še zanimivejša za kupce, čeprav je že sedaj delala dobro. Letni plan bo prodajalna letos zanesljivo presegla, saj smo na račun obnove izgubili le okrog 2,5 milijona, kar bo mogoče do konca leta nadoknaditi. Za drugo leto pa računamo, da bo prodajalna napravila 9 do 10 starih milijard prometa. Povprašali smo še najstarejšo članico kolektiva, kako je zadovoljna s prenovitvijo in kako je bilo prej. Anica Simonič: Zelo sem zadovoljna in sedaj bo še lepše delati, saj so se delovni pogoji neprimerno izboljšali. Tudi prej sem rada delala; v kolektivu se lepo razumemo med seboj in skupaj smo laže premagovali težave, ki so nas pestile. Prvi kupec v prenovljeni prodajalni je bila Ix>jzka Pokorn. »Sem pa res imela krompir« pravi in kar ni mogla verjeti, da so čevlji zastonj; medtem pa kupi še en par za hčer. »Vedno kupujem v vaši prodajalni, ker so mi modeli všeč in jih lahko nosim. Z nakupom sem vedno zadovoljna. V prodajalni Škofja Loka II delajo: Francka Draškič, Marija Alič, Milena Klemenčič, Anica Simonič, Sonja Podlogar in poslovodja Janez Kavčič. Anuška KAVCiC i Lojzka Pokora je bila prijetno presenečena, ko ji je direktor TOZD Prodaja poklonil prvi izbrani par čevljev V Tuzli odprli novo prodajalno Dne 23. oktobra je bila odprta že 67. prodajalna Alpine, in sicer v Tuzli. Dela v prodajalni so bila končana že v začetku meseca in obutev pripravljena, a se je zataknilo pri dokumentaciji. Poslovodja se je zelo prizadeval in tako nam je uspelo v rekordnem času pridobiti vso potrebno dokumentacijo in soglasja, da smo prodajalno lahko odprli. Sam lokal je v novem delu Tuzle, kamor se zaradi pogre-zanja tal seli celotni stari del mesta, v naselju Senjak. Lokacija je zelo ugodna, saj bodo v kratkem v tem delu mesta zgradili še šolo, vrtec in trgovsko hišo, tako da pričakujemo dober promet v prodajalni. Tudi nekaj prvih dni po otvoritvi je potrdilo naša predvidevanja, da je Tuzla dobro tržišče in da bi morala prodajalna po prometu biti med boljšimi. Lokal meri 70 m', dodaten skladiščni prostor pa smo pridobili z izgradnjo galerije. V Tuzli so zadovoljni strokovnjaki, prodajalci in kupci Vsa dela pri opremi je opravila naša skupina za adaptacije, ki se je, kot že tolikokrat doslej, ponovno izkazala, saj inšpektorji niso imeli nobenih pripomb in so notranjo ureditev pohvalili, dodatno so zahtevali le vgraditev še enega ventilatorja za zračenje. Za sam lokal smo odšteli 4,6 milijone din, vsa notranja oprema in dela (obračun še n' dokončan) bodo predvidoma 3 do 4 milijone din, tako da skupna vrednost investicije ni velika, posebno še, če bo promet tak, kot ga pričakujemo. Prodajalno je odprl direktor TOZD Prodaja Ivan Capuder. Prisostovali so še: sanitarni inšpektor, tržni inšpektor, inšpektor za zaščito pri delu, inšpektor za protipožarno zaščito, osebje prodajalne Osijek in Vukovar, referent za investicije, vodja rajona III, poslovodja prodajalne Osijek in Vukovar ter delavec Rudnika Soda so iz Tuzle, ki je za otvoritev sestavil pesem, ki jo objavljamo v nadaljevanju. V prodajalni sta trenutno le dva zaposlena; poslovodja Nada Obrenovič in prodajalka Aida Mehmedinović. Če se bo pokazala potreba, oz. če bo rasel promet, bomo zaposlili še kakšnega prodajalca. Miha GOVEKAR ALPINA CIPELE Kad od kuče moraš ići mene ne smeš mimoići ako mene ne obučeš prehladu češ da navučeš. Velika sam malena visoka i niska a svakome bliska. Вег mene ni car ne može. Sjajna sam od gume skaja antilop kože da bezbrižna ideš po snegu blatu vodi ti obuču kvalitetnu kupi koju čuvena Alpina Žiri za vas proizvodi. Bijeli rudar iz Tuzle коко umnRjnfflo f----- Aktualni intervju Kakovost je še vedno naša slabost »Kakovost se začne že pri modelu; takrat postavimo cene, ki temeljijo na določenih materialih in stroških, ki jih bomo imeli z izdelavo,« je povedal Polde Strlič kontrolor športne obutve. »Potem pa se stvar nadaljuje pri nabavi materiala. Mislim, da mnogi, ki se s tem ukvarjajo, premalo poznajo materiale pa tudi ustrezne predpise premalo upoštevajo. Razume se, da moramo biti pri nabavljanju materiala prilagodljivi, vendar moramo vedeti, kaj lahko zahtevamo od usnjarjev, da bomo dosegli dober izkoristek in dober finančni učinek. Vsemu temu botruje še slaba organizacija, šibke povezave v proizvodnem procesu. Organizacija bi morala biti taka, da bi se plačevalo le dobro delo, ne pa pari ne glede na to kakšne kakovosti so. Pojavljajo se primeri, da plačujemo razlike zaradi preslabega prevzema, ker kooperantom ne moremo oddati in obračunati materiala po nabavljeni ceni. Ko material pride v tovarno, je to večkrat v zadnjem hipu, in proizvodnja že čaka. Če ugotovimo napake, kljub temu napravimo zapisnik; reakcij odgovornih ljudi običajno ni; vse skupaj je potem prepozno. I .^1 » . I : &Ж ; : ^ i P ' IF i ' i u Ч^г .A A' T,'# 1 \ i ^4^ ^ Prevzemalec obutve iz Češkoslovaške ima dovolj dela Sploh pa prevzemale! in drugi referenti preveč nepripravljeni prevzemajo svoje strokovno delo. Ponekod imajo za take ljudi prav posebne tečaje. Na primer: kako se izdela normativ, katere stvari mora poznati prikrojevalec in podobno, zlasti pa strokovna znanja, ki so potrebna pri nabavljanju. Pri izdelavi normativov bi morali biti bolj pozorni, prav tako pri planiranju. Pri zahtevni obutvi moramo poleg osnovnega artikla, ki ga planiramo, predvideti še kako bomo porabili preostali material (na primer pri škornjih). Opažam tudi, da je v prikrojevalnici premalo upoštevana strokovna usposobljenost delavcev, ker bi tu morali res delati delavci, ki so že spoznali montažno delo in se usposobili na tečajih. Prištejemo lahko še malomarno delo in nestrokovnost, ki se pojavlja še v drugih oddelkih. Ko je čevelj v škatli, ne moremo nič več popravljati. Rezultat je zelo veliko izmeta, kjer je zaslužek slab (B in C kvaliteta), naš ugled pa pada«. N. P. JUS G m.oM 7.1 7.2 Klase kvaliteta KazvrstAvanje u kla#e kvaliteta vrši &c prema prtrodi i mestu o&tećenja. Pošto j i pet klasa: 1. II, III. IV i V. U I klasu spadaju potpuno ni-oštctenc kote i kože sa jednim od sledečih nedostataka: — tragovi vratnih nabora, koji prilikom opipa ne pokazuju dubinu; — plitki zarezi na vratnom i okrajlrukom delu naličja, do !*/• površine; — povriiruka Oktcćenja na jezgru kote, najviše 0,5'/# površine; — dubmsko oštcčenje na perifernom delu kože u pojasu 10 cm od ruba, do 0,5'/# površine. U II klasu spadaju kože sa jednim od sledečih nedostataka: — površinske greške do 2*/» površine (zasekotine, ogrebotine, slane mrlje); — dubinska oštečenja (tigovi, ugrri, rupe), do 1,5*/# površine; — više oštečenja navedenih za I klasu. U III klasu spadaju kože sa jednim od sledi>čih nedoktataka: — sadržaj masti ispod 12'/«, ali ne ispod 10'/*; — mašćenje ne odgovara uslovima predvidenim tačkom 2.08; — neujednačen sjaj i neujednačena boja; — velika vidljivost krvnih audova; — krupno mreškasto lice; — ostaci mesine na jezgru; — dubin.ska i površinska oštcćenja na licu i naličju, do 10'/# površine; — veća neujednaćenost debljine jezgra i ostalih delova od propisane u taf. 2,07; — više oštećenja nabrojanih za II kla«u U IV klasu spadaju kože sa jednim od sledečih nedostataka: — grubo mreškasto lice; — malo naborano lice; — nedovoljno obradene noge i vratovi; — oštećenja do 25'/# površine. U V klasu spadaju kože sa jednim od sledečih nedostataka: — naborano lice; — koža mlitava, neelastična, prazna pri opipu; — loše fiksirana apretura, nepoetojana na suvo i vlažno trljanje. Kože koje se ne mogu razvrstatl nI u jednu od navedenih klasa prodaju se prema sporazumu zainte^sovanih strana. Kao merilaoštečenja se smatra površina oštečenog mesta. Ako je rastojanje izmedu dva oštečenja manja od в cm, i njihov meduprostor uračunava se u oštečenu površinu. Odnos vrednosti izmedu klasa Vrednost koža II klase je 7*/#, III klase 15'/#. IV klase 25'/#, a V klase 40'/# manja od vrednosti koža 1 klase. Odstupanje od uslova po tač. 2.11 Odstupanje od uslova po tač. 2.11 smanjuje vrednost kože srazmerno smanjenju njene u potrebne vrednosti. Smanjenje vrednosti kože utvrduje se sporazumom zainteresova-nih strana. Osnov obračunavanja Dulboks se prodaje na osnovu veličine površine. Doz voljeno odstupanje od deklarisane površine iznosi 0,5'/#. Označavanje i pakovanje Dulboks se uvija u svitke po 6 polovina ill štitova. Švici se radi zaštite umotavaju u papir i vezuju kanapom. Jedan svitak zadrži kože iste klase i približno iste veličine. Svaka koža mora da ima žig proizvodača i oznake vrste i klase, a oznaku standarda samo ako u potpunosti zadovoljava t uslovc kvaliteta po ovom standardu. Vcu la drugim itandardima: JUS G.S2.0M — Gotova ko!#. Nafln uilmanja uzoraka t opit« odredb« u metod« UpiUvanJa gotov« kol« l*d«v*čli*.#*mmp«r»ke prcduxM# JZ y SuboUct Tudi jugoslovanske standarde je treba poznati in seveda upoštevati Kmalu tudi v Vukovaru v Vukovaru, kjer smo že leta 1983 kupili zgradbo v centru mesta, so zaključili gradbena dela pri adaptaciji stavbe. Naši delavci so začeli z ureditvijo notranjosti in postavljajo opremo, tako da bo prodajalna predvidoma odprta čez kak teden. Izvajalec del »Zadruga iz Učidola se pri svojem delu ni najbolje izkazala, saj bi po pogodbi morala zaključiti delo pri obnovi do konca avgusta letos. Po tem datumu za vsak dan zakasnitve plačajo zamudnino (penale) v višini 60.000.— din. Ob zadnjem obisku, konec oktobra 1985 so se izgovarjali na razna dodatna in nepredvidena dela, ki jim jih bomo sicer priznali, vendar pa leh del ni bilo toliko, da bi bila vzrok takšni zakasnitvi. Na dan obiska, na primer, na gradbišču ni bilo nobenega delavca. Sama dela so sicer dobro opravljena, tako da bo lokal, ko bo dograjen in opremljen, verjetno eden najlepših v Vukovaru. Skupna uporabna površina lokala bo 207 m^ Prodajalna bo v pritličju prodajala športni program, v prvem nadstropju pa obutev. V začetku bodo v prodajalni trije zaposleni. Po prometu bi morala biti prodajalna med boljšimi našimi prodajalnami, seveda pa so to le predvidevanja. Kaj več o sami prodajalni pa po otvoritvi. Miha GOVEKAR L. koclroY/ke norice Oktobra je bila fluktuacija nekoliko manjša. Delovno razmerje je sklenilo 8 delav- cev, prenehalo pa jih je sedem. Delovno razmerje v TOZD Proizvodnja so sklenili; Srečko Gladek, Roman Turkovič, Peter Petrovčič, Sonja Jereb in Andrej Gorjup. V TOZD Prodaja pa so začeli delati: Lena Kačandonov v prodajalni Sombor, Tatjana Kopitar v prodajalni Domžale in Aida Mehmedinovič v prodajalni Tuzla. Delovno razmerje so v TOZD Proizvodnja prenehali; Vida Peternelj, Janez Polj anšek, Peter Jereb, Ivan Lavrih, Ljudmila Andreuzzi, Štefka Malovrh, Peter Tušar in Ivica Frelih, v TOZD Prodaja pa Samija Džeko. z njimi je rasla Alpina Učil sem se pri Gantarju v Novi vasi in že takrat sem delal vse kaj drugega kot »šuštarijo«: v skladišču, hodil na pošto in opravljal druga dela v delavnici«, je pripovedoval Franc Mlinar, ki bo v kratkem praznoval svojo šestdesetletnico. »Po vojni, v kateri sem doživel rusko fronto in rusko ujetništvo, sem oktobra meseca po enomesečnem potovanju prispel domov. V začetku leta 1946 sem se spet lotil del pri gradnji tovarne, kot drugi, opravil pomočniški izpit in približno deset let delal kot čevljar. Vedno pa me je veselilo kaj drugega, odšel sem v mehanično delavnico, kjer smo z Jernejem (Bartlnom) Mlinarjem in Karlom Berčičem zelo dobro sodelovali. Najprej sem izdeloval platice in varovalke za čevlje, ki so jih tedaj izdelovali in po katerih je Alpina postala znana. Dobro se spominjam, kako smo delali prvi industrijski trak. Bil sem ravno na bolniški, ko me je Franc Gantar povprašal, če bi se lotil traku. Hitro sem prekinil bolniško in se po Berčičevih načrtih lotil dela. Sodelovala sta tudi Jože Kogovšek in Stanko Likar. Pogoji za delo so bili tedaj bistveno slabši; ni bilo ne prostora, ne strojev in orodja. Dela je bilo vedno veliko; danes se spominjam le tistih največjih in najbolj zahtevnih del, pri katerih pa sem zares užival. Kakšne težave smo imeli pri izdelavi sušilnice, ki je bila pozneje postavljena ob prvem tran- sportnem traku? Pri novem transformatorju sem izdeloval kabelske glave in Pogačar, ki je delo vodil, je vedno zahteval moje sodelovanje. Tako bi lahko našteval še in še ...« Franc je leta 1961 pri kopanju doživel hudo nesrečo in ostal je praktično hrom. Toda ni se vdal v usodo. Ko je bil po letu in pol zdravljenja invalidsko upokojen, si je doma poiskal delo, prav tako, ki ga je veselilo že od osnovne šole naprej. Tu in tam je kaj popravil, komu naredil uslugo in tako je še sedaj. S svojo stružnico zna narediti čudeže ... Tako je sedaj že več kot dvajset let. V tem času so odrasli, doštudi-rali otroci... Vreme, pravi, mu včasih nagaja, da težje dela. »Res rad delam to in veliko bolje je, kot da bi popival po gostilnah«, je zatrdil Franc Mlinar, in prav gotovo bo še naprej tako, saj je njegova volja vedno močnejša od težav ... Nejko Podobnik v POKOJ ODHAJAJO: Iz naše delovne sredine odhajajo v zasluženi pokoj: Vida Peternelj, Janez Poljanšek in Peter Jereb iz TOZD Proizvodnja in Samija Džeko iz prodajalne Sarajevo — TOZD Prodaja- Vsem želimo še mnogo let trdnega zdravja, sreče in zadovoljstva med domačimi! POROČILI SO SE: Na novo življenjsko pot sta stopili sodelavki Anica Šinkovec in Andreja Luznar iz TOZD Proizvodnja. Obema iskreno čestitamo in jima želimo sreče, zdravja in zadovoljstva v zakonu! Smučarski skakalci pod okriljem Alpine 11. oktobra 1985 je bil v Sindikalni dvorani Alpine podpisan samoupravni sporazum o pokroviteljstvu Alpine nad Smučarskim skakalnim klubom Žiri, ki se bo odslej imenoval Smučarski skakalni klub Alpina. Podpisa samoupravnega sporazuma med Smučarskim skakalnim klubom in Alpino za obdobje 4 let so se udeležili tudi nekateri gosti in sicer: Niko Belopavlovič, predsednik organizacijskega komiteja Planice, Tomaž Tegel, sodelavec organizacijskega komiteja, Oton Gia-comelli, novinar Dela in Jože Nastran s TTKS Škof j a Loka. Smučarski klub pa so predstavljali: Tone Oblak, Ivan Žakelj, Niko Dolinar, Metod Erznožnik in pet naših perspektivnih smučarjev skakalcev; Matej Oblak, Evgen Jesenko, Andraž Kopač, Primož Kopač in Robi Kopač. Predsednik kluba Tone Oblak je povedal, da so v klubu ugotovili, da tako ne morejo več delati; za uspešno delo je treba vedno več finančnih sredstev. Zato so zaprosili Alpino za pomoč in delavski svet delovne organizacije je sklenil, da Alpina podpiše samoupravni sporazum o prevzemu pokroviteljstva s skakalnim klubom. Zahvalil se je vsem delavcem Alpine in delavskemu svetu ter poudaril, da se bodo v klubu še naprej zavzemali vztrajno, trdo delo in dobro sodelovanje z Alpino. Tomaž Košir, direktor delO' il vne organizacije pa je pojasni razloge, da se je Alpina odloči'® za prevzem pokroviteljstva na^ skakalci: »Kot delovna organizacija, I" je z delom proizvodnega progr®' ma vezana na obutev za zim", spremljamo dejavnost tega kluba in po doseženih rezultatih j® vidno, da gre tu za veliko priz^' devanje, v organizacijskem smislu pa za veliko vloženega del® in dobre perspektive v bodoče. Alpina se prav gotovo čuti pf padna belemu športu, zato mU dajemo vso podporo. Klubu bomo skušali zagotoviti pomoč У obliki dopolnilnih sredstev, kajt' sredstev iz rednih virov (ТТКб) je premalo za dobro nadaljnJ® delo. Uspeli smo zagotoviti tudi dodaten vir sredstev, ki se zbirajo 9 Pokroviteljstvo nad smučarskim skakalnim klubom je pr®' vzela Alpina, s čimer bo olajšano delo tega perspektivnega športnega kolektiva vrnimo IE Dfl VEinO ^ pika na »i« k podpisu samoupravnega sporazuma: podpihujeta direktor DO Alpina Tomaž Košir in predsednik SK ^nton Oblak Pri organizacijskem komiteju iz oavka na športne artikle. Tu gre Udi za našo obutev (pancerji in freski). Z organizacijskim ko-■^'tejem pa smo se uspeli dogo-Ofiti, da bi nam del teh sredstev vrnili in tako smo sklenili ustrezen samoupravni spora-4ni, po katerem bomo uspeli Ugotoviti dodaten vir sredstev. Л teh sredstev bodo skakalci upiii kombi, ki ga nujno potre-^^jo pri svojem delu«. . Glavni direktor Tomaž Košir Je Spregovoril tudi o delu in teža-ah v Alpini v tem trenutku in azadnje izrazil željo za čimbolj P'odno sodelovanje in uspešno ^®'o, da bi s skupnimi močmi do-®6ji začrtane rezultate. , Predsednik organizacijskega ^miteja Planice Niko Belopa- vlovič je poudaril, da Planica prav gotovo ne bi bila tako pomembna, če ne bi bilo domačih skakalcev, zato vsestransko podpira takšno sodelovanje med delovno organizacijo in športnimi organizacijami. Obljubil je tudi, da bo klub užival vso podporo organizacijskega komiteja — in izročil predsedniku kluba spominsko darilo — zbirko značk organizacijskega komiteja Planice. V imenu tekmovalcev se je delovni organizaciji zahvalil najstarejši prisotni reprezentant Robi Kopač in obljubil, da se bodo potrudili, da vložena sredstva ne bodo zaman in da bodo častno zastopali delovno organizacijo na domačih in tujih tekmovanjih. Anuška KAVCiC navedenih namenov je prevzela "ALPINA" 2iri f«dn°*^*^13stvo nad Smučarskim skakalnim klubom 2iri na 12. 1985 delavskega sveta delovne organizacije dne 18.6. III. nih "ALPINA" mora biti na tekmovalnih oblačilih, na Start-lih številkah, v biltenih, zbornikih, lepakih in na reklam-" Pano]ih. ^učarski skakalni klub Ziri spremeni ime v Smučarski ska-klub Alpina Ziri. Nova d, ^ °®l°8tna podoba kluba bo sporazumno oblikovana tako, ob»K enakomerno in primerno vključeni vizualni simboli " podpisnic. "ALPlNA"^2iri^" designa obvezno sodeluje in ga odobri IV. Zipi^u* ^Iri bo za delovanje Smučarskega skakalnega kluba ^•000 nnn^°"^ 198S/86 zagotovila sredstva v višini "^ега.2 din, ki jih bo nakazala na žiro račun Smučarja skakalnega kluba do 30.10.1985. IfiSir - -icuaiev za nasieam . _ _______ - leto posebej določil delavski 't** naslednje tri sezone pa bo ob sprejemu ®^et oh računa za vsako leto posebej določil delavski jije. upoštevanju viSine rasti dohodka delovne organiza- JizaliY® iz prejšnjega odstavka tega člena bo delovna orga-04 ii-i nakazala na žiro račun Smučarskega skakalnega klu-'kakaln.* dni po potrditvi poročila Smučarskega ?^tvi n?®® kluba Ziri o delu in porabi sredstev ter potr-lovn. Plana dela in porabe sredstev na delavskem svetu de-^ ^ organizacije. sporazuma med Alpino in Smučarskim "'nim klubom, podpisan 11. oktobra 1985 Tiho je odšel Peter Tušar Čeprav smo vedeli za bolehnost našega kolega Petra, nas je razžalostila vest, da je podlegel bolezni. V Alpini je bil zaposlen že pred leti, kasneje pa ga je usoda zanesla v druge kraje, potem pa se je pred sedmimi leti spet zaposlil v naši delovni organizaciji. Tokrat je delal v oddelku vzdrževanja, kjer je, kolikor so mu dopuščale fizične moči, vestno opravljal svoje delo. Zbiral je smeti in jih stiskal za odvoz in kurjavo. Delal je torej bolj sam zase, toda bližnji sodelavci smo ga poznali kot še- gavega človeka, ki je tiho prenašal bolezen. Sodelavci in prijatelji ga bomo ohranili v lepem spominu. Poslovil se je Lojze Koleno Za vedno je odšel eden pionirjev Alpine. Lojze Koleno je delal v naši delovni oroganizaciji že od vsega začetka, takoj po vojni v posebnem oddelku v »Sori«, kjer je bil do leta 1950 mojster. Nekaj časa je potem poučeval vajence na čevljarski šoli, potem pa je v tovarni z ostalimi snoval oddelek za izdelavo vzorcev in pripravo proizvodnje. Kmalu zatem je prevzel vodstvo šivalnic, kjer je delal do upokojitve, leta 1959. Spominjali se ga bomo kot vestnega in natančnega strokovnjaka. Umrla je Gracijana Komel Prejšnji mesec je v petinsedemdesetem letu umrla prva poslovodkinja prodajalne Alpine v Novi Gorici Gracijana Komel. Bila je visokokvalifici-rana trgovska delavka, med prvimi poslovodji, ki so položili temelje naši današnji široki maloprodajni mreži, ki je s svojo delavnostjo in živahnostjo vplivala na uspeh prodajalne in s tem trgovske mreže v prvih letih njenega organiziranja. Darovali so Rozalija Kosmač z otroki s Slovenske poti, 5.000 din, ob smrti moža Rada. Tflffl Videli smo zanimivosti Srbije srbski gostiteui so udeležencem vlj\ka bratstva in enotnosti razkazali kulturnozgodovinske in gospodarske vrednote krajev Gostitelji iz pobratene občine Smederevska Palanka so nas popeljali na ogled kolubarskega premogovnega bazena, prizorišče Kolubarske bitke leta 1914, k spomeniku Dimitriju Tucoviću in spomeniku 1300 mladim kadetom, obiskali smo ljudskega umetnika Bogoslava Živkovića, samostan v Bogovodji, Bili smo v Slavkovici, kjer je bila ustanovljena 1. konjeniška brigada NOV in POJ, obiskali smo narodni muzej v Smederevski Pa-lanki, kokošjo farmo PK »Šuma-dija«, bili smo v krajevnih skupnostih Glibovac in Kusadak, ogledali pa smo si tudi delo za boljšo kmetijsko obdelavo. Skratka, zanimivega je bilo zelo veliko. deloviSCe dnevnega kopa premogovnika »eik. kolu bara Kolubarski premogovnik je trenutno največji dnevni kop premoga pri nas. Pretežni del izkopanega premoga, to je okrog 90 % porabi termoelektrarna Obrenovac, drugih 10 % pa je namenjeno ostalim potrošnikom, med katerimi je tudi ljubljanska toplarna. Rudnik obsega delovišče 50 km-. Posamezni odkop je dolg 3 km, kamor se vozijo rudarji na delo s terenskimi vozili. Veličasten je pogled z vrha na široko dolino, kjer pod 100 metrsko jalovino leži okoli 35 m debel sloj premoga. Na delu so ogromni odkopni stroji, stroji, ki odkopavajo vrhnjo mehko kamenino in jo prevažajo na že izkoriščena rudišča ter stroje, ki s svojimi dolgimi rezili kopljejo in odlagajo premog na dolge transportne trakove, ki vodijo v zbiralnico in nakladalno postajo. Ves kop in transport teče neprekinjeno noč in dan od proizvodnje do potrošnika, to je do termoelektrarne. Zmogljivost stroja za odkop premoga je 2.000 ton na uro, kar priča o velikih količinah premoga. Po dosedanjih raziskavah imajo premoga za trideset let. Izkoriščene površine ponovno zasujejo in poravnajo, navozijo zemljo, da jo tako vrnejo kmetijstvu, kjer raste koruza, pšenica in druge poljščine. prizorišče kolubarske bitke V decembru 1914. leta Po znani bitki na Ceru nad Drino, kjer so Avstrijci po sarajevskem atentatu na prestolonaslednika Ferdinanda napadli Srbijo, srbske čete niso mogle več zadrževati sovražnika, ki je bil v ogromni premoči. Avstrijski poveljnik češkega rodu Poše-nik, ki je za uspehe na Ceru dobil vojaško odlikovanje, je na Kolubari želel dokončno uničiti srbske čete, ki so še ostale po herojski obrambi in avstrijsko poveljstvo je računalo, da bi jih potisnili v naraslo Kolubaro. Srbske čete so se spretno izognile uničenju, prekoračile reko ter organizirale odpor. Srbskim četam, ki so imele že 60.000 mrtvih, je prišlo na pomoč 1300 mladih kadetov iz vojaških šol, predvsem iz Skopja. Med njimi so bili nekateri stari šele štiri- Letos tri večje tekme Iz taboru skakalcev Tekmovalci se pospešeno pripravljajo na hitro bližajo se sezono. Z oktobrom smo zaključili vadbo na skakalnicah z umetno snovjo ali ledeno smučino in se še bolj posvetili kondicijski vadbi v telovadnici. Naši reprezen-tantje so opravili tudi prve treninge na snegu, bili so namreč na avstrijskem ledeniku Dach-stein. Upamo, da bo v drugi polovici novembra sneg že pokril skaka-lanice, če ne v Zireh pa vsaj v višje ležečih centrih. V Planici je vse pripravljeno, tudi za izdelavo umetnega snega s topovi, za kar pa je potrebna dovolj nizka temperatura zraka in vode. Konec novembra bodo v Planici že prva tekmovanja članov, v prvih dneh decembra pa se bodo pomerili že tudi starejši in mlajši mladinci. Ob tem lahko še povemo, da je SSK Alpina v tej sezoni organizator treh velikih tekmovanj. Najpomembnejše je vsekakor državno prvenstvo za mlajše mladince, ki bo 16. februarja na 70 metrski skakalnici, 5. februarja bodo prav tako na tej skakalnici za pokal COCKTA tekmovali starejši mladinci, 9. marca pa se bodo na 25 metrski skakalnici pomerili pionirji B. Niko DOLINAH Pogled na dnevni kop Kolubara najst let. Junaško so umirali skupaj s svojimi starejšimi so-borci. V snegu in dežju so v prvih decembrskih dnevih 1914. leta junaško odbijali napade sovražnika. Najbolj trdovratne borbe so bile za važno točko Vrapče brdo nad Lazarevcem. Z juriši je ta točka tudi po petnajstkrat na dan menjala gospodarja. Tu je padel Dimitrije Tu-cović, kjer so mu tudi postavili spomenik. Hrabre srbske čete so kljub izgubam, pognale Avstrijce v beg in jih med 3. in 5. decembrom popolnoma razbile. Toda hrabrost je bila premalo. Da bi se izognili obkolitvi, ker so jim Bolgari udarili v hrbet, so se morali umakniti po edini prosti poti čez albanske gore, kjer je v hudi zimi 1916. leta umrlo 85.000 srbskih vojakov. Po prihodu do zaveznikov, ki so jim nudili pomoč in zavetje ni preneslo hrane 18.000 srbskih vojakov, ki so pokopani na otoku Krfu. Ko so že leto dni ležale raztresene kosti srbskih in avstrijskih vojakov okrog Lazarevca, so jih prebivalci pobrali in prenesli na skupen kraj na grič nad Lazarevcem in jih vzidali v kostnico, nad katero so sezidali cerkev. 37 m' zavzemajo kosti 20.000 srbskih in 30.000 avstrijskih vojakov, ki so v smrti skupaj in si niso več sovražniki. Nemški komandant Lazarevca je mod minulo vojno ob spoštovanju do padlih vojakov prepovedal streljanje talcev na svojem področju. Na planini Rajac, kjer stoji spomenik 1300-tim kadetom, ki so junaško umrli, stoji planinski dom, ki je poimenovan po čiki Dušku Jovanoviću. S te točke na nadmorski višini 848 m je lep razgled po vsej severno-zahodni Srbiji. pui uudskem umetniku bogosiavu živkoviću v leskovcu pri lazarevcu Ta preprosti kmečki človek ustvarja kot samorastnik zanimive skulpture v lesu in kamnu. Njegov vrt in njegova poslopja so ena sama razstavna galerija. Njegovi rezljani liki dokazujejo bogato in plodno ustvarjalno moč. Ustvarjati je začel, ko zaradi bolečin v hrbtenici po četniški" pretepih ni mogel spati in se rnu je v polsnu prikazovala mora ^ obliki dvoglave kače. Da se zne' bi težke more, je nekega dne n®' šel primeren les neke korenin® in ustvaril lik dvoglave kače, se mu je prikazovala v polsnu. ^ svojim prvim izdelkom je dose* gel svoje notranje ravnotežji; toda delal je še naprej. S svoj i preprostimi liki, toda z veliko i^' razno močjo je postal slaven umetnik doma in po svetu. Za svoja umetniška dela j® prejel Bogoslav Živkovič števil' na priznanja. Njegova dela sO precej podobna delu našega ljudskega umetnika Petra Jova' novica iz Žeti ne pod Blegošem, ® katerim sta že skupaj ustvarja'® v Kostanjevici ob Krki na DO' lenjskem, kjer sta se oba ljuu' ska umetnika osebno spozna'®' Spoznala sta tudi, da imata ena* ko stara sinova, ki sta si poleS tega tudi podobna. Neka obiskovalka Bogosla^® Živkoviča je vprašala preprp' s tega človeka v galeriji, če j® človek, ki je ustvaril tolil^" umetnin, še živ. Le-ta pa ji Ј® odvrnil: pa saj sem to vendar jaz, predraga Slovenka. Ivan reven TO K mm* KRmj Pihalni orkester Alpina tudi letos vsepovsod Žirovci so lahko ponosni, da v kraju skrbi za glasbeno •julturno raven pihalni orkester Alpine. Tega se zavedajo tu-' delavci Alpine, katere ime orkester nosi in ga zelo vsestransko finančno in moralno podpirajo. Poleg proslav, pogrebov, kon- njem. To pot se je ponovno potr- ®rtov in drugih nastopov v do-"'зсет kraju, so imeli letos veli-i.°^"astopov in srečanj izven Ži- . Ko so v dnevu pred prvim ma-j sodelovali v proslavi prazni-OF in prvega maja v Žireh, P Se že pripravljali za prijatelj-° srečanje na Slovaškem, prvomajske praznike so bi-^..Sostje pihalnega orkestra in Jihove tovarne »Vzduhotehni-iz Novega mesta nad Va-kakih 100 km severno od fatislave. S tamkajšnjim orke-lik°"^ so nastopili skupaj na ve-Ki prvomajski paradi v Novem ®stu na Slovaškem in na prvo-yi®Jskih obhodnicah in koncer-u? ^ Novem mestu in Pieštanih. j^ Vati so se domenili za izme-glasbene literature in so-{ .,°yanje pri igranju, kar so za- У že pred sedmimi leti. So t polastitev dneva mladosti skupaj z združenjem šoferjev t,,"mehanikov Žiri proslavili ^ ta praznik. Ig..''Ugo nedeljo maja so se ude-Pih 1 republiškega tekmovanja ^^"alnih orkestrov Slovenije, težavnostne stopnje v Ma-ђ kjer so si prislužili bro-sto odličje. Prejšnja leta so 5^ . °Pali v tretji (nižji) težavno- stopnji. tur so v okviru Loškega 5j^i'®tičnega tedna s Škofjelo-Ргп"^ pihalnim orkestrom izvedli - 'Nenadni koncert na Mest- ђр ivuiiccii iia ivicbi- je m V Škofji Loki, ki pa ga j^alce okrnila kratka ploha, j^j^.^s'ednji dan v nedeljo, 16. so skupaj z ljubljanskimi rgj?°.''etkami sodelovali na pa-štv' iT obletnici gasilskega dru-23 kaplana. junija so sodelovali na ob- V gi/®/?? srečanju pihalnih godb Pihai° ■ kjer so skupaj s 1 »inima orkestroma Škof j a Pfax/r" iz Železnikov pri- V t, „ koncert na Mestnem trgu yofji Loki. trg *^"'»28. junija je bil Mestni Skofji Loki priča prome-koncertu. Tokrat sta Па Pihalni orkester Alpi- tehn\'^''^^'"i orkester »Vzduho-Vaho * Novega mesta nad - fn, ki je vrnil obisk našemu orlje. g-stru. ^ifov dan, v soboto, sta se ster J'slovaški pihalni orke-Po V"®'ežila ohceti v Ljubljani. Otip °^?'^^^"skih promenadnih ,a sta popoldan združe- na dal, »Brala Cl v sprevodu, kar so gle- hovimi kapelniki prihaja do izmenjave izkušenj pri tehniki igranja in izvajanja posameznih skladb, kakor tudi do izmenjave pot za popestritev glasbenega programa. Takšno sodelovanje so dosegli s pihalnimi orkestri; Novo mesto na Slovaškem, Tro- polach — Koroška, nekaj slabše prejšnja leta tudi z Madrisia — Furlanija. Pa tudi Izolska godba, ki ima tesnejše stike z italijanskimi orkestri, daje na razpolago note, ki so primerne za popestritev sporeda. Ivan KEVEN Sprejeli z velikim navduše dilo, da glasba ne pozna meja. Zaradi spremenjenega sporeda ohceti na popoldanski čas so godbeniki spremljali ohcet samo do magistrata, ker so še isti večer morali na koncert v Žiri. Tudi Žirovci so oba orkestra navdušeno sprejeli. V prvem delu koncerta sta orkestra igrala vsak svoje skladbe, v drugem delu pa sta združena pod izmenično taktorko dirigentov Draga Kanduča in Ivana Trchalja, igrala skladbe za skupen nastop. V zahvalo gostiteljem se je slovaški pihalni orkester na po-vratku domov zahvalil delovnemu koležktivu Alpine kar s pro-menadnim koncertom pred tovarno. Na večer dneva vstaje slovenskega naroda so Žirovski godbeniki skupaj z ljubljanskimi ma-žoretkami pripravili koncert in mimohod v Ljubljani, od Tromo-stovja do Šuštarskega mostu in nazaj. Koncert so nadaljevali na ladji, ki je plula po Ljubljanici. Nastop so ponovili čez deset dni še enkrat, ko se je zaključeval ljubljanski turistični program. 14. julija pa so se godbeniki oddolžili delovnemu kolektivu Alpine iz Žirov in Gorenje vasi s koncertom in piknikom na Ja-vorču, kjer so se zbrali tudi drugi ljubitelji te glasbe. 28. julija so bili v gosteh pri pihalnem orkestru v Pradamanu v Furlaniji za njihov praznik ali »fešto«. Žal tu niso dobili najboljših vtisov, pa tudi sodelovanje ni bilo tako kot so vajeni pri drugih pihalnih orkestrih. Popolnoma drugače je bilo v srečanju z Izolskim pihalnim orkestrom za njihov ribiški praznik, 24. avgusta, kateri bodo našim godbenikom ob prvi priliki obisk vrnili. Tudi otroški Živ-žav 14. septembra v Stražišču pri Kranju ni šel mimo brez žirovskih godbenikov. Zadnjo nedeljo septembra so igrali na Breznici nad Žirmi, kjer so vaščani dogradili novo cesto. Tudi prvo nedeljo oktobra je pihalni orkester počastil rekonstrukcije in asfaltiranje krajevnih cest v krajevni skupnosti Ledine, od katerih je ena od Razpotja do Govejka celo republiška in kjer so krajani uresničili svoje želje in potrebe s svojim samoprispevkom. Pri srečanjih z drugimi kvalitetnimi pihalnimi orkestri in nji- Kot vsako leto, smo se tudi letos poklonili spominu padlih Pokroviteljstvo nad spomenikom žrtvam fašističnega nasilja je v Uovtah (Sovra) prevzela Alpina Prvi politkomisar Žirovske čete Branislav Žigon-Sokol je odkril spominski kamen »DELO - ŽIVIJENJE« je glasilo ALPINE, tovarne obutve Žiri, Strojarska ul. 2, n. sol. o., ki ima v svoji sestavi TOZD Proizvodnjo, TOZD Prodajo in Delovno skupnost skupnih služb. — Ureja ga uredniški odbor: Marija Albreht, Tatjana Dolenc, Milena Lukančič, Tatjana Mohorič, Helena Kavčič, Marjan Pišljar, Anuška Kavčič — tehnični urednik, Nejko Podobnik — glavni in odgovorni urednik. — Izhaja mesečno, naklada 2200 izvodov. Fotografije: Brigita Zemlja-rič. Tisk: TK Gorenjski tisk, Kranj TO JE Ш KRHJ ★★★★★★★★★★ Vaška skupnost Breznica je prejela priznanje krajevne skupnosti za izredno prizadevanje v zadnjih letih: gradnja vaškega vodovoda, urejevanje električnega omrežja, gradnja ceste ri—Breznica. ★★★★★★★★★★ Na letošnji proslavi krajevnega praznika je govoril predsednik skupščine krajevne skupnosti Slavko Mohorič, ki je spomnil na pomembne dohodke izpred 42 let, ko je bil v Žireh ustanovljen prvi narodnoosvobodilni odbor na Gorenjskem. Za tem je ocenil sedanje razmere v Žireh in menil, da so veliko napredovali, čakajo pa nas še odgovorne naloge. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Praznovali smo krajevni praznik ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ Podelil je tudi priznanja in knjižne nagrade krajevne skupnosti Žiri in posebna priznanja — grafike Janeza Jana: Proboj Prešernove brigade, ki so jih za pomoč in sodelovanje prejeli: Janko Smole za pomembno pomoč pri gradnji telefonije in pogosto pomoč žirovskim delovnim organizacijam, Henrik Peternelj in Božidar Jurca za sodelovanje pri gradnji telefonskega omrežja in Vodno gospodarska skupnost Gorenjske za razumevanje in delo pri regulaciji Sore. Sledil je prijeten kulturni program, ki so ga pripravili učenci osnovne šole, člani DPD Svobode in Pihalni orkester Alpine. Gasilsko društvo Račeva je prejelo priznanje krajevne skupnosti. V rekordnem času so zgradili gasilski dom ob veliki materialni pomoči krajanov Račeve in Žirov-skega vrha in seveda prostovoljnem delu krajanov. Ob tej priliki se je izkazalo tudi gradbeno podjetje Tehnik Skofja Loka. Priznanje je prejel predsednik društva Franc Lukančič. Š Za izredno prizadevnost i" delo v društvu upokojene®^ je prejel priznanje KS Loj^® Filipič m ^ & - -4^ Alojz Kopač je pri gradni! čebelarskega doma opr^' okrog 800 prostovoljnih o®' lovnih ur in prejel knjiž"" nagrado. Anton Trček — knjižna n®' grada za dolgoletno požrtv" valnost pri delu v Gasilske"' društvu Žiri. Priznanje KS je prejel tudi Franc Kavčič, ki je kot predsednik gradbenega odbora vodil dela za gradmo telefonskega omrežja v Žireh. ★★★★★★★★★★ Zbralo se je 36 borcev prve Žirovske čete. Politkomisar Sokol je odkril spominski kamen, ki priča, da je bila na Ži-rovskem vrhu, nedaleč stran marca 1943 ustanovljena Žirov-ska četa, v sklopu tretjega bataljona gorenjskega odreda. Prisotne je najprej pozdravil predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Žiri Alojz Kolenc. Govoril je tudi Janez Jan. Franc Oblak je prejel кпј^ žno nagrado za prizadev^ delo pri gradnji čebelarske ga doma, saj je opravil okrOB 800 prostovoljnih delovn'