^varnost za privatne klube ________ Sil v Maston' ki prihaja iz Muskingon county, Ohio, je t«rjprec|,aVni PPstavodaji predlog, ki nosi številko: S. B. 228, in !Prodajp °8 je naraenjen' da se spremenijo določila postave gle-Sklubih °p°Jne lri-'ače- zlasti kar se tiče take prodaje v privat-" poro/ ri tem bodo zlasti prizadeti naši narodni domovi, kot senat Že V Zadnji številki A- D- k Wm- Boyd-Boie nam je doposlal te dni originalni ^Copri °8a- senatorJa Mastona glede zvišanja pristojbin za la se gi Vatnih klubov in drugih določil. Predlog senatorja Mas-ažo sam51 med. drugini: Privatni klubi smejo prodajati opojno «00.00 n° ^V0jim de facto članom. Permit za tako licenco velja JePotrebn Jn predno se enak Permit izda od državnih obla- "rvadniki takega kluba, ki so bili pravilno izvoljeni od i Pod ož*j0 oddelku za kontroto opojne pijače, izjavo, v ka-br° tni'i1Se8° pravi-j°' da se klub operira le za korist članstva 'le tjies G in zanesljive organizacije, katere člani plačujejo za pr.'ecne doneske. Navesti morajo tudi koliko so člani pla-VSe ^ °Pnino in koliko člani plačajo tekom leta. ^tie jtl lzJave uradnikov privatnega kluba morajo biti zapri-m m°ra biti PoIožen v svoti $1,000.00, in ta N, ~ e' ako je kdo izmed uradnikov podal kakšno napačno Hitza V bistvu glasijo predlogi nove nameravane postave za 0 pr6(j 0eenje opojne pijače v privatnih klubih, kot jih vzdržu-«!0fajj 'em naši narodni domovi. Ko bo ta predlog sprejet, bor ^ vafenehati skoro s poslovanjem vsi ti klubi, "u pr ® lastno korist je, a ko takoj in ostro protestirate proti 8t°"> St°8U Naslovite svoj protest na: Hon. State Senator k'a'Se ate Capitol, Columbus, Ohio, ali pa pošljite protest na a^^orja Hon. Wm. B. Boyd, State Capitol, Columbus, O. iiriVa^.ev° pravočasno pojasnili in naša krivda ne bo, ako bo-klubi odpravljeni pri narodnih domovih. jjs'°vanski del svetovne razstave v New 11 ^ imel svoje posebne zanimivosti Koliko je katoličanov po širnem svetu? število pripadnikov katoličan-stva se šteje nekako od 330,000,-000 do 360,000,000. Natančno število ni ugotovljeno, ker je silno težko dobiti' zanesljive podatke, kajti katoličani živijo v skp-ro sleherni deželi sveta. V splošnem se računa, da je katoličanov v Evropi 220,000,000, v Severni Ameriki 42,000,000, v Južni Ameriki 73,000,000, kakih sedem milijonov jih živi v Aziji, v Afriki dva milijona in po ostalih državah in deželah pa 9,000,000. Italija šteje 43,500,000 katoličanov, Brazilija 40 milijonov, Francija 29 milijonov, španska 23 milijonov, Poljska ima enako število kot Španija, v Zed. državah jih je 21,500,000, v Nemčiji enako število, v Mehiki 16 milijonov, v Argentini 12,000,000, na Filipinskem otočju osem milijonov in pol, na Češkem osem milijonov, enako število v Belgiji, na Madžarskem 7,500,000, v Jugoslaviji 5,200,000, na Kitajskem tri milijone, na Romunskem 2,-100,000, v Angliji 2,350,000, v Švici 1,700,000, v Rusiji 1,600,-000 in v Avstraliji 1,300,000. slovenskih, hrvatskih in srbskih žensk. Videlo se bo lahko v miniaturi narodna jugoslovanska bogastva, nadalje krasne slike, kipi, industrijski napredek in arhitektura. "Poseben del na jugoslovanskem oddelku razstave bo posvečen milijonu Jugoslovanov, ki prebivajo v Zed. državah. Videlo se bo zlasti izume svetovnega pomena, kot sta jih doprinesla Nikola Tesla in Mihajlo Pupin. Skratka, Jugoslavija bo častno, pa tudi značaj no zastopana na newyorski svetovni razstavi. "Vsi oni, ki bodo letos ali mogoče drugo leto obiskali New York, bodisi, da so namenjeni na obisk v domovino, ali se vračajo iz domovine, ali se mude po opravkih v New Yorku, naj nikar ne zamudijo obiskati razstave, na kateri jih bo gotovo prav zelo zanimal jugoslovanski oddelek. Ves čas razstave bodo na razstavnem prostoru vljudni zastopniki jugoslovanske vlade, ki bodo lahko primerno tolmačili vse potrebno obiskovalcem. -o- Kdo so krivci Te dni je prišlo na dan, da je mestna policija izročila kazenske tikete mnogim sodnikom in drugim visokim uradnikom in to tekom zadnjih šest mesecev. Sleherni bi moral plačati za vsak ti-ket po $1:00 ali $2.00 globe, toda rie /sddnliki niso 'zmenili zla to, dokler jih ni javnost prignala k temu. Med onimi, ki so dobili tikete od policije in niso plačali: sta sodnika Day in Drucker, kon-gresman Bender in zvezni komisar Nicola. Sedaj so prizadeti izjavili, da bodo plačali. Povečani prostori The Cleveland Trust banka je zaprla svojo podružnico na E. 79th St. blizu St. Clair Ave. in jo združila s podružnico, ki Se nahaja, na 55. cesti in St. Clair Ave. Slednja podružnica je dobila mnogo povečane prostore in nudi odjemalcem vso prvovrstno bančno postrežbo kot jo lahko dobite v glavnem uradu v mestu. Smrtna kosa V sredo zjutraj je preminul Tom Vencek, 1568 E. 33rd St. Našli so ga mrtvega pri The Cleveland Illuminating Co., kjer je bil zaposlen 19 let. Pokojni zapušča ženo Terezijo, enega sina in štiri hčere, Mary, Barbara, 'Katarinam 'Dorothy. ^{fJe*San društva sv. Pavla, HKZ. Pogreb se vrši v pondeljek zjutraj ob 9. uri iz hiše žalosti in v cerkev sv. Pavla na 40. cesti pod vodstvom A. Grdina in Sinovi pogrebnega zavoda. Bodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Vehovec resolucija Councilman Anton Vehovec je v mestni zbornici vložil resolucij jo, glasom katere naj bi se vpeljala nova bus proga od Public Square pa vse do mestne meje mesta Euclida. Baje so s to progo zadovoljni direktorji cestne družbe v Clevelandu kot tudi mastna vlada v Euclidu: Glavna proga bi vodila po Lake Shore bulevardu. Na E. 105. cesti bi se odcepila in zavila na St. Clair Ave., dočim bi druga proga vozila po novem bulevardu ob jezeru. Voznina po teh busih v Euclidu bi bila 10c, iz Public Square pa v Euclid pa 20 centov za osebo. številne nesreče V torek dopoldne je začel na-letevati sneg kpt za stavo in popoldne je vreme postalo hladno in dobili smo pravo zimo v Clevelandu. Tla so postala ledena in sledile so številne avtomobilske in druge nesreče. Občuten mraz je prevladoval tudi v sredo ves dan in tudi danes zjutraj ni bilo nič bolje, dasi napovedujejo za popoldne gorkejše vreme. In — jutri je sv. Matija, ki se razume na svoj posel! Obsojeni odvetnik Porotniki na Common Pleas sodni j i so spoznali krivim odvetnika Wm. Schultza, o katerem je državni pravdnik se izjavil, da je napeljal neko pričo, da je po krivem pričala na sodniji. Schultz je dobil od enega do 10 let zapora. Zala hčerka Pri družini Mr. in Mrs. Mike Jaksetich, 5912 Prosser Ave., se je zglasila tetica štorklja in pustila v spomin zdravo in zalo hčerko. Materino dekliško ime je bilo Rosie Godic. Prav iskreno čestitke družini. Torpedirani parnik? Chatham, Mass., 22. februarja. Ameriški kot tujezemski pomorski uradniki se mrzlično trudijo, da rešijo uganko glede nekega torpediranega parnika, o katerem se poroča, da je bil napaden od nepoznanega submari-na 300 milj južno od Azorskih otokov. Nekateri so mišljenja, da je bil torpedirani parnik angleška ladja Pecten, ki je vozila gasolin, vendar ni ničesar gotovega tozadevno. Oddana je bila včeraj ena radio brzojavka, v kateri se je sporočalo, da je bil par nik napaden od submarina in da se potaplja. Več drugih parni kov, ki so pozneje dospeli na lice mesta, ni dobilo nobenega sledu torpediranega parnika. Senator Pittman šiba diktatorske države Washigton, 21. februarja. Senator Key Pittman je včeraj udaril po diktatorskih državah, ki hočejo zagospodariti vsemu svetu. Izjavil je, da če b0 potrebno, bodo Amerikanci umrli, v boju. da ohranijo stvari, ki so več vredne kot življenje samo. Senator Pittman je načelnik senatnega odseka za tujezemske zadeve in kot tak zelo vpliven. Napadal je tudi one države, ki se podajajc diktatorjem, šibal one, ki zahtevajo, da ostane Amerjka izolirana. Pittman je tudi' udaril pc Angliji, ker se je podala zahtevam diktatorja H i I. le;; j a jn izjavi J!' da le to "nemorafno.' To fila• bolje je nekaj let prej umreti, je dejal Pittman, v borbi za pravico in svobodo, kot pa živeti nekaj let dalj v propalosti in lum-c ariji. Ogromen požar V laboratoriju Brush Laboratories, 3714 Chester Ave., je začelo goreti v torek zvečer. Požar je bil tako silen, da je moralo pri-hiteti na lice mesta 16 kompanij ognjegasoev, ki so ogenj zadušili v štirih urah. Mnogo zgodovinskih i z rednosti električne stroke je bilo uničenih. Ob sv. Patriku Mestna zbornica v Clevelandu je sprejela resolucijo, glasom katere se pozove WPA administracijo, da podeli vsem WPA delavcem na dan sv. Patrika prostega pol dneva. Proti resoluciji je glasoval en sam councilman. Starostna zavarovalnina Dosedaj ima urad za starostno zavarovalnino v Washingtonu že 256,000 slučajev, ko plačuje zavarovalnino. Povprečna mesečna šVota je $65.00 in velja »e $13,-000,000 na mesec, da se plačuje vsem. Pozneje bo to število seveda še precej narastlo. Proti zvišanim plačam Dvajset jeklarskih družb je naprosilo zvezno vlado, da prestavi datum, ko mora iti v veljavo zvišanje plač jeklarskim delavcem. Zvišane plače naj bi se plačevale cd 3. aprila namesto od 1. marca. Mlada pa že krade Joseph Cerny, ki ima zavarovalni urad.na 5400 Broadway, je dal zapreti svojo komaj 18 let staro uslužbenko Madeline Wall, katero je obdolžil, da mu je ob raznih prilikah odnesla vsega skupaj $871.00. Manj uradov Mestna zbornica je nastopila proti županu Burtonu, ki namerava znižati število WPA uradov in uradnikov v Clevelandu, Burton trdi, da je preveč teh uradov in da veljajo mnogo denarja. Nova relifna kriza preti okoli 1. maja, je dejal Burton in mesto mora biti pripravljeno.. > Delavci pri Fisher Body dobijo podpisne pole Cleveland. — Te dni so začeli deliti med delavce, ki so zaposleni pri Fisher Body Co., peticije, na katere naj se podpišejo vsi delavci. Peticije je razdelila ona fakcija unije avtomobilskih delavcev, ki drži s predsednikom Homer Martinom. Prijatelji Martina zahtevajo, da se zopet uvede demokracija v vrstah linijskih članov avtne unije. Ti podpisi naj bi bili nekak referendum, da se izve za podrobno mnenje članstva, ali je slednje za sedanjega predsednika Homer Martina ali je proti njemu. Vprašanje je tudi ali bodo lokalne po- Washington, 21.februar j a. Mnogo vodilnih državnikov v Washington u je mnenja, da to spomlad še ni pričakovati vojne, ki bi jo izsilili diktatorji, dasi je v Evropi tozadevno precej velika kriza. Hitler kot Mussolini potrebujeta svoje vojake doma, da pose-jejo kmetije in šele potem, ko bo garantiran pridelek se lahko misli na vojno. Pred osmimi tedni ne bosta niti Hitler niti Mussolini ukrenila kakega vojaškega koraka. družnice avtne unije poslale svoje delegate na konvencij unije, ki se vrši 4. marca v Detroitu ali na konvencijo, ki se vrši 27. marca v Detroitu. Peticije so začele cirkulirati med delavci potem, ko so Martinovi pristaši odkorakali pretekli teden iz dvorane S. N. Doma na St. Clair Ave., katero so zasedli večinoma pristaši John Lewisa in C. I. O. Kriza glede živeža je enako v Italiji kot v Nemčiji akutna. Nemčiji že sedaj primanjkuje Smrtna kosa V sredo zjutraj je umrl v mestni bolnišnici Klemen Kačič, 1430 E. 51st St. Ranjki je bil rodom iz Dalmacije in je prišel v Ameriko leta 1904. Zapušča ženo Mary in štiri otroke, Joseph J., ki je znan pod imenom "Ca-iey" in ki igra pri raznih slovenskih orkestrih, Angela, Katari- Zvezna vlada namerava potrošili »eč denarja, ako privatni kapital ne bo začel poslovati zapušča tudi brata Georga ih Antona. V Dalmaciji zapušča dve sestri. Pokojni je bil član društva Dalmacija in društva sv. Josipa št. 99 HBZ. Pogreb se vrši iz hiše ža-.osti v soboto zjutraj ob 8:30 pod vodstvom A. Grdina in Sinovi. Sodi ranjkemu mirna ameriška zemlja! Sedeči štrajkarji Zvezne oblasti so te dni prvič obsodile takozvane sedeče štraj-karje. Bilo je lansko leto, ko je parnik Crudoil, napolnjen z ga-solinom, imel odpluti iz Toleda, Ohio, proti Clevelandu. Moštvo na krovu pa se ni pokorilo poveljem kapitana, pač pa so začeli s sedečim štrajkom. Pozneje so bili aretirani in, te dni se je vršila sodba proti njim. Sodili so jih zastopniki mornariške oblasti. Trije mornarji so bili obsojeni, da ne smejo eno leto delati na nobenem ameriškem parniku, dočim je 13 mornarjev dobilo 30-dnevno zaporno kazen, ki je bila suspendirana. Vsi obsojeni so člani mornariške unije, ki je oddelek C. I. O. organizacije. Pogreb Mary Ožbolt Pogreb pokojne mladenke Mary Ožbolt se bo vršil v petek, 24. februarja, namesto v četrtek, kot nam je:. bilo prvotno poročano. Pogreb se vrši pod vodstvom L. Ferfolia iz hiše žalosti na 10001 Park Heights Ave. Pobiranje asesmenta Društvo Slov. dom št. 6 SDZ bo pobiralo mesečni asesment ysaki 25. dan v mesecu med 6. in 8. uro zvečer v Slov. društv. domu na Recher Ave., razven kadar pride 25. dan v nedeljo. Tedaj se pobira asesment na 24. dan v mesecu. Na operacijo Frank Salmič m)., 793 E. 156th St.; je srečno prestal operacijo na slepiču v Glenville bolnišnici. Obiski niso še dovoljeni. V bolnišnici Mrs. Ivana Svete, 6120 St. Clair Ave;, se nahaja v Charity bolnišnici, obiski nikdar niso dovoljeni. Washington, 21. februarja. V kongresnih krogih so mnenja, da namerava administracija predsednika Roosevelta začeti z novim trošenjem denarja. Kongres bo dobil te dni tozadevni predlog v obravnavo. Roosevelfova administracija zahteva, da se dovoli vladi, da je meja za dolgove $50,000,000,000 namesto štirideset milijard kot dosedaj. To pomeni, da nameraval administracija začeti z novimi »^..v.....,-. »tMwmi Mnogo znamenj se je zadnje čase opazilo, da ostane privatni kapital še vedno "previden" vse do predsedniških volitev v letu 1940. Ta kapital bi rad znal, kakšno administracijo dobimo po Rooseveltovi vladi. Denarja je na razpolago dovolj, toda privatni interesi ga ne spravijo v investicije in v industrije. Federalna rezervna banka nr.znanja, da leži v bankah nad tri milijarde dolarjev, ki Čakajo investicije. Homer Martin trdi, da je C. i. 0. organizacija komunistična in zelo ikodljiva za delavce Detroit, 22. februarja. Homer Martin, suspendirani predsednik United Automobile Workers unije, se je včeraj izjavil, da je C. I. O. organizacija pustila za seboj sledove komunizma, kadarkoli je njen predsednik John Lewis posegel s svojimi prsti vmes. Homer Martin se je pravkar vrnil iz potovanja po vzhodnih državah, kjer je imel več govorov in skušal poizvedeti za mnenje avtnih delavcev, če so za njega ali so proti njemu. Martin je povedal, da se ogromna večina avtnih delavcev strinja z njim in je nasprotna Le-wisu, zlasti odkar je slednji dal povelje, da delavci, ki se udeležijo konvencije dne 4. marca, ne bodo priznani od C. I. O. "To je diktatorstvo v najhujšem smislu," je dejal Homer Martin, "in delavci v bodoče enakega diktatorstva ne bodo trpeli. Kdo je več, ogromna večina unjiskih članov ali ena sama oseba kot je John Lewis?" Ta novi napad Homer Martina pomeni, da ne bo nobene sprave v organizaciji avtnih delavcev v Ameriki, kot se je pretekli teden pričakovalo. Homer Martin je dejal, da kjerkoli "vlada" Lewis, o delavski slogi ni mogoče govoriti. Martin je nadalje obdolžil sledeče unije, da so komunističnega naziranja; Maritime Union, American Communication Association in Fur Workers Union. Vse tvorijo del C. I. O. organizacije, kateri zapoveduje Lewis. "Danes se mnogo govori o demokraciji in o diktatorjih, ki na-čeljujejo posameznim državam," je. končno izjavil Homer Martin. "Pa tudi Amerika ni tako demokratična, kot svet misli. Dokaz je d'ktator v osebi John Lewisa. "Prvi boljševiški časopis v Rusiji, Pravda," je končal Homer Martin, "je pravkar priobčil silovit napad na mene in obenem je pa prinesel sliko in prijazen življenjepis John Lewisa. Iz tega je dovolj jasno, kam pes taco moli." -o- Prireditev čitalnice Odbor S. N. čitalnice priredi v soboto 25. februarja v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. po končanem pobiranju društv. asesmenta, domačo zabavo in kartno partijo, čitalnica razpolaga z lepim številom knjig, katere si lahko izposodite ob uradnih urah v četrtek zvečer in v nedeljo dopoldne, še je zima, torej se poslužite te ugodnosti. In ko pridete v soboto plačati vaš asesment, pa še malo počakajte in se pridružite ostalim in se pozabavajte v veseli družbi. Na svidenje v soboto večer. — L. Medvešek. Mrs. Jevnik bolna že od božiča sem se nahaja na bolniški-postelji naša vrla slovenska žena, Mrs. Tončka Jevnik, 1199 E. 61st St. Dobri ženi želimo, da bi skoro okrevala, posebno še, ker bo zdaj kmalu čas, da se poda v svoj lepi vrt, kjer bi sicer zelo pogrešale njene skrbne roke lepe rožice. Razprodaja pohištva Norwood Appliance & Furniture ima za ta mesec posebno znižane cene na vsem pohištvu, kar se lahko prepričate iz oglasa. Trgovine so na 6104 St. Clair Ave., na 6119 St. Clair Ave. in na 819 E. 185th St. V bolnišnici V H uron Rd. bolnišnico se je podala v svrho operacije Mrs. Agnes Mervar, 6626 Bliss Ave. Obiski niso še dovoljeni, želimo ji, da bi kmalu okrevala. f'it v kraljevine Jugo-P g]e(| a's h iti g tonu nam spo-re tia .sv 3Ugoslovanske ude-Fu s^ovni razstavi v New v • "Jugoslovanska p0j ew Yorku je name- K^iie^1 ljudem v ZecL ^ ^ežeu Sam° leP°to naravne j ' ** pa tudi prizade- * %,'da lovanske vlade in oiretov in Prebival- i \osi Pa vse do danes, 5 d^ 'Ja lahko ponaša s f' Javn nimi odredbami, Jjil ^ J, ,vzg0.i°' javnega Nn» Pi0h z vsem, kar nu- i na svetu je n. * iS**v Jugosla" K^Vh, lekarna na svetu ,/; 3 j^ovniku, kjer s na- J 16 W Srednjega stoletja. J arne bo videti na i 5 Sl\nfa viada si a da b° ™dei i(%ijsil ^zstavi v resnici g0slaviJ0 dostoj- * V 5,°Oo i!Vno v vseh ozirih- i hi- ličnih čevljev bo 4 '"{Hi ra0st^, kjer bo jugo-f vC-ni oddelek. / b0 rm v Jugoslovanski V^ije °gr°men zemljevid $ K Veke °Značene vse njene Visoke gore, želez-( C1, V t in zrakoplovni t £ °ziru je Jugosla- vs silno napredo- $K'1 se bo !ahko dobi-tobak, izvrstna I ''' a razne veze-Jm, 'Kl umetniški izdelki AMERlSKflli DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ~ v 4U) ' " S ..... ? IN LANGUAGE ONLY A !V irniP A K T I tnn SLOVENIAN MORNING ^^ . — AMERICAN HOME__DAILY ^spaper_ =5=-=-=&___CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 23, 1939 LETO XLII. — VOL. XLII. V Washingfonu so mnenja, da spomladi že ni pričakovati večje krize radi diktatorjev poljedelskih delavcev in nikakor ne more klicati mlade moči iz kmetij in jih uvrstiti v armado. Ameriški farmarski izvedenci, ki dobro poznajo položaj v Nemčiji, trdijo, da bo letos Nemčija prisiljena importirati več delavskih moči na kmetije kot lani. Lansko leto je dobila Nemčija 40,000 poljedelskih moči iz Italije. - Nemčija predvsem potrebuje žito in krompir. Letošnjo zimo je prevladoval oster mraz, ki je uničil mnogo pridelkov. Enako je trpela tudi Poljska in deloma Francija, a v centralni Evropi je boljša tozadevno. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _Published dally except Sundays and Holidays __ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznaSalclh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7,00 per year. Single copies, 3c_ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers ............................ BESEDA IZ NARODA j . —............—-.........—•—- -»-v Kako smo kosili v jezeru Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at OlfVPlHrid Otiio. under Ml* Act ot March 3rt. !87H >83 No. 44, Thurs., Feb. 23, 1939 Politika z brezposelnimi Na prizadevanje governerja države Ohio John Bricker-ja je državna zbornica v Columbusu, katero ima governer popolnoma pod kontrolo, spremenila postavo glede brezposelne zavarovalnine, pri čemur je igrala glavno vlogo republikanska politika. Poslovanje komisije za brezposelno zavarovalnino bo popolnoma spremenjeno in sicer tako kot to koristi interesom republikanske stranke v državi Ohio. Tozadevno je imel poznani naš državni senator v Columbusu Mr. Boic-Boyd zanimiv govor potom radia in je med drugim povedal nekaj jako zasoljenih governerju in republikancem. Kot znano je senator Boic-Boyd avtor postave za brezposelno zavarovalnino. Mr. Boyd je med drugim v svojem radiu govoru rekel: "Kot avtor postave za brezposelno zavarovalnino, bi rad predložil ljudem države Ohio dejstva, ki se tičejo komisije za brezposelno zavarovalnino, njenega poslovanja pod najbolj težavnimi okoliščinami, in za katere težave je bila komisija ostro kritizirana od krogov, ki sploh niso znali za dejstva poslovanja. Izmed vseh družabnih postav, ki so bile narejene zadnja leta, je postava glede brezposelne zavarovalnine ena najboljših, kar jih premore država Ohio. "Reakcijonarni interesi so se močno borili proti njej in so s svojo borbo povzročili, da je bila postava zakasnjena za celo leto. Prišla je v veljavo šele 1. januarja, letos, in daje protekcijo kakim 2,000,000 delavcem v državi s tem, da jim plačuje podporo v gotovini, kadar so brez dela. Doslej sicer še nismo videli popolnega uspeha te postave, toda znano nam je od drugih držav, da taka postava ne pomaga samo brezposelnim, pač pa tudi businessu, ki trpi, kadar se nakupovalna moč naroda zniža. Toda kljub temu imamo med seboj še vedno manjšino ljudi, ki bi radi videli, da se postava sabotira in končno uniči. To je ista manjšina, ki je doslej zadrževala poslovanje postave. "Danes so ti nasprotniki iznašli načrt, ki se jim prilega in ki je javnosti poznan kot "ripper bill" in kateri načrt je postavodaji predložil governer John Bricker. Toda predno podrobneje opišem to "ripper postavo" ali "diktatorsko postavo," kot jo imenujemo, bi rad nekoliko omenil o glavnih določbah sedanje postave za brezposelno zavarovalnino. "Sedanja postava določa, da se ustanovi posebna komisija, obstoječa iz treh mož, ki skrbijo, da se postava spolnuje. V tej komisiji morajo biti zastopani člani obeh političnih strank. Samo dva člana smeta biti naenkrat člana iste politične, stranke. Poleg tega postava določa, da predstvlja v komisiji-en član delavstvo, eden industrijo in tretji pa splošno občinstvo. Vse komisarje imenuje governer. In za posebno varstvo postave je bila sprejeta v postavo še sledeča točka: "Governer lahko odstrani vsakega člana komisije radi nesposobnosti, radi zanemarjanja dolžnosti, radi zlobnega postopanja v uradu. "Ta komisija, ki ni imela in ne poznala nobenega stran-karstva, je bila od'obravana po vseh onih, ki so se v resnici zanimali za to, da komisija za brezposelno zavarovalnino ne služi političnim namenom in izkoriščanju. Delavstvo, industrija in slične organizacije kot so Liga ženskih volivk, so izrazile svoje popolno soglašanje s postavo in se izjavile za komisijo, kakor jo je zapovedala postava. Dotična postava je bila svoječasno tudi skoro enoglasno sprejeta od državne zbornice. Mnogo priznanj iz vseh krajev se je dobilo za to postavo države Ohio. Delavstvo, industrija in splošno občinstvo, vse je bilo zadovoljno s postavo, in dasi slednja ni dovršena, ker tvori šele začetek enake družabne postavodaje, pa je vendar koristila že tisočim in tisočim, ki bi bili sicer radi brezposelnosti brez vsake pomoči in zmožnosti za preživljanje. (Konec prihodnjič.) Pred nekaj dnevi sem bral v Ameriški Domovini, kako je Kr-kotov France povedal o nas Lo-žanih, da smo nosili kose obrnjene navzgor, kadar smo šli zjutraj kosit v Cerkniško jezero. Ko smo šli zvečer pa domov, so bile kose obrnjene nizdol. Seve, Francetu se mora odgovoriti in pojasniti glede tega. Saj sem j mnogokrat kosil v jezeru jezer- j nino v suhem in mokrem, lačen ! in žejen ter bil v nevarnosti, da ostanem v blatu. Zato si prisvajam pravico, da pojasnim Francetu) glede tiste presnete i kose, ki bi bila lahko povzročila j jezo med Francetom in Loža- j nom. Torej naj povem par do- j godkov oziroma izkušenj iz Cerkniškega jezera. Nekega poletnega dne smo nalagali jezernino na voz. Pomagala sta starejši brat in sestra. Okrog ene ure popoldne se priplazijo črni oblaki nad Javor-nik in kmalu zatem se je vlila ploha, da je kar odskakovalo od tal. Hitro se splazimo pod voz in vedrimo. Ker pa dež le ni pojenjal, pokuka brat izpod voza in vidi, da drugi na vso sapo hite iz jezera. Obrne se k nama in pravi: "Hitro povežimo voz in jo uberimo iz jezera. Nekaj ne bo prav, ker vse beži." V naglici povežemo, kar je bilo na vozu in poženemo voli. Brat je vola riaganjal, da bi malo hitreje stopila, pa saj veste, da je težko spraviti vola iz ravnotežja, ker vol vleče po svoji pameti in si najbrže misli, da se tudi počasi daleč pride. Z velikim na-porim sta vola vlekla voz po blatu in ko pridemo do potoka Obrha vidimo, da je že zelo narasel. Bil je že skrajni čas da ga pre-bredemo, dokler je to- še sploh mogoče. (France,' tukaj bi bil potreben most!) Drugi dan je že voda zalila vso jezersko gladino, tako je bilo tudi konec košnje v jezeru za tisto leto. Drugi dogodek. Leta 1899 da delam napek, pa rne je preveč vleklo domov, da bi odnehal. Do tu bom povedal, naprej pa ne. Samo to rečem, da bi ti, dragi France, solze zalile oči, ko bi ti vse razložil, kaj vse sem moral pretrpeti in prestajati radi tistega mojega nočnega izpre-hoda. France, zdaj pa rešiva tisto j vprašanje glede kose. Ložanje j so jo nosili obrnjeno navzgor, | kadar so šli kosit, da pokažejo, kako se nosi kosa v Ložki dolini. Kadar so šli iz jezera, so jo nosili obrnjeno nizdol, da pokažejo, kako se nosi tam ,kjer je France doma. S tem smo hoteli nekoliko podražiti žerovljane. In kako sva s Francetom Kr-kotovim rešila vprašanje kose na lep in prijateljski način, tako bi se morale reševati vse naše zadeve, pa bi bilo prijetno živeti na svetu. Komidarjev Jakob. -o- PEHANJE ZA SRNAMI James Debevec Pobiranje asesmenta ».»«■«« ——............ * • • • - ---—■ • Kaj pravile! ,..«..■■■•.........,..>,.. t Na veseloigri v Newburgu, ki se ji pravi "Dva para se ženita," so imeli tudi godca, kakopak! In v programu se je bralo črno na belem, da je bil godec Bobek. Poizvedovali smo in povedalo se nam je, da to ni bil naš ljubi Tone Bobek, ampak nek drugi Bobek. Saj se nam je zdelo, da ne bo Tone na stara leta vlekel meh. * * * Saj ni zamere, če se kakemu uredniku zmeša. Gleda, da bi ustregel kolikor mogoče vsem naročnikom, pa ima pri tem toliko sreče ko pes v cerkvi. Zadnji teden smo dobili dva dopisa in dva telefonska klica od naših naročnikov in naročnic. Ena piše, da se ji dopade pisanje o lovu, čeprav se sicer ženske ne razumejo dosti na ta posel. Druga pravi, da je vse gradivo okej, samo zahvale za surprise partyje se ji ne dopadejo. (To so plačani oglasi). Ena je telefonirala, da se ji ne dopack Jožeta Grdine opisovanje po svetu, en dopis pa čestita Jožetu k njegovemu pisanju. Prosimo potrpljenja. Danes sto let bomo pisali tako, da bo vsem ustreženo. Menda ja! Sporočam vsem članom in članicam dr. sv. Kristine št. 219 KSKJ, da pobiram asesment vsak dan in vsak čas. Februar je kratek in asesment mora biti plačan, ako hočemo, da smo deležni pravic v slučaju bolezni in druge nesreče. Zato je naša dolžnost, da skrbimo, da bo asesment plačan. Veliko dela prihranite, če se malo pobrigate, in plačate pravočasno vsak svoj asesment. Prihodnja seja bo 12. marca, katere se udeležite točno ob dveh popoldne. Sester-ski pozdrav vsem, T. Zdešar, tajnica. -o- Hollander naznanja da bo, kak.or vsako leto, tudi letos spremljal potnike iz Cleve-landa do Ljubljane in sicer na 14. junija, na največjem, najhitrejšem, mnogim Slovencem dobro poznanem parniku NORMANDIE KOLLANDER ima za seboj že 20 let izkušnje v prodaji pa- Toda nisem bil še pogorel na vsej črti. Imel sem še ene klešče v ognju. Zidal sem na Mandlovo hvaležno srce, ki me ne bo pozabilo, ker sem bil jaz tisti, ki sem mu najprej ponudil kapitansko čast. Z izrazom ameriških politikarjev sem torej jaz prvi skočil na njegov "band wagon," torej sem tudi lahko pričakoval nekaj povračila za to v tem, da mi bo od-kazoval lažja dela, da bom kvečjem pometal zjutraj hišo ali pa da me bo pošiljal v mesto po pijačo, kar je vedno vesel dogodek. Pogledal bo pa mimo mene, kadar bo napovedana tlaka za preskrbo polen, za nošenje odstrel j ene divjadi v kempo, za pomivanje čre-pinj in kidanje žametov, ki jih bi sapa nanosila čez noč okrog kempe. Torej če. se mi je prva politična poteza izjalovila, se mi pa druga ni. Saj je druga še skoro boljša. Saj vidimo pri politikarjih, kako se hvaležne izkažejo onim, ki prvi skočijo za njegov komat in kričijo živijo. V čast in priznanje mojemu varovancu moram priznati, da je upošteval mojo politiko in nisem ravno preveč trpel, posebno če še izpregledam, da nisem imel zjutraj nobenih posebnih privilegijev, ko je trobilo k vstajenju. Pa mu ni sem zameril, ker tukaj naš kapitan res ni mogel delati izjeme, ker je potreboval vseh nas, če smo hoteli pripeljati kak rep domov. Mandel je bil tako vesel te svoje nove šarže, ki jo je imel že kar v žepu, kot sem mu pri segal, da je hotel po vsej sili, da bi na to enega pila. Ker smo bili v avtu, je bilo bolj ne rodno s pijačo, pa sem se spo mnil, da ga je ostali še precejšen del v Filipičevem kvortu, ki ga je "bili spravil pod sedež sem bil v vojaški suknji. Manevri so se vršili med Cerknico in Rakekom. Po vajah smo se napotili z našimi topovi v Dolenjo vas, da tam prenočimo. Proti večeru, ko sem opravil svoje konje, homate in sedlo, grem koncu vrtov, da pogledam malo po jezerski ravnini in se ozrem proti naši Ložki dolini. Pogled mi v jame cerkvico na Križni gori, ki se je tako lepo svetila ob zahajajočem soncu, še nikdar se mi ni zdela tako očarljivo lepa. Zdelo se mi je,-da me vabi in kliče k sebi. Pa kar takoj sklenem, da jo udarim čez jezero domov, v rojstno vas Nadlesk, kakor hitro se stemni. Vrnem se h konjem in premišljam, če bi ne kazalo vzeti šim-lja, da me ponese čez jezero tje v Loško dolino. Pa si nisem prav upal, ker to je bila zelo nevarna zadeva. Veste, cesar ni dovolil, da bi njegovi vojaki jez-darili njegove konje naposodo in brez dovoljenja. Torej sklenem, da jo bom udaril kar peš. Svoj načrt sem izdal prijatelju Antonu Klausu, s katerim sva imela skupaj konje pri kmetu. Prijatelj me svari, v kako nevarnost da se podajam in kakšna kazen mel čaka, če ne bom zjutraj ob pravem času .nazaj. Kako bi bilo prav, če bi bil poslušal Toneta, ki sva se potem še dostikrat pogovarjala o tem tukaj v Cle-velandu. Stanoval je na Spil-ker Avenue in je umrl pred več leti. Kadarkoli me pot pripelje na mirodvor, se vselej ozrem na njegov spomenik, katerega so mu postavili njegovi prijatelji v spomin. Naj ti bo ohranjen blag spomin, dragi prijatelj. Torej, ko se je storila noč, sem jo že mahal po suhi ravnini Cerkniškega jezera proti naši ljubi Ložki dolini. Srce mi je močno utripalo, ker sem vedel, robrodnih listkov, pošiljanju denarja in izdeljavi notarskih listin. Nahaja se že 13 let v Cleve-landu popred pa je bil v poslu te vrste 7 let v New Yorku. Skozi njegovo posredovanje je potovalo v staro domovino že par tisoč elevelandskih in drugih Slovencev in Hrvatov, iz starega kraja je z posredovanjem KOLLANDERJA dospelo že na stotine naših ljudi, potom njegove tvrdke so elevelandski in drugi rojaki poslali v staro domovino na stotisoče dolarjev in mnogim, rojakom je uredil razne posle tako tukaj kakor v stari domovini. KOLLANDER ima zastopstvo za vse glavne prek-morske linije, ki pridejo za naše ljudi v pošte v, in te so:— CU-NARD WHITE STAR, FRANCOSKA, ITALIJANSKA, HAMBURG AMERICAN in NORTH GERMAN LLOYD, HOLLAND-SKA, UNITED STATES LINE in druge. Pri njem si torej lahko izberete katerikoli parnik želite. Ker so v podjetju te vrste potrebne tudi zveze, naj bo tukaj omenjeno da ima KOLLANDER dobre, stalne in zanesljive zveze z zastopniki v New Yorku, ,Parizu, Baselnu Ljubljani in Zagrebu, in vse te zveze so za korist njegovih potnikov, ki potujejo skozi ali v navedena mesta in so tam deležni postrežbe in nasvetov teh zastopnikov, to seveda, brezplačno. Ker se bliža čas, da se bodo oni, ki imajo to leto namen potovati v staro domovino, morali odločiti za zastopnika, ki jim bo za njihovo potovanje preskrbel vse potrebno, se bo pač vsak, ki želi imeti dobro in udobno potovanje, obrnil na osebo, ki ima v tem poslu mnogoletne izkušnje. Treba je namreč pomniti, da ni glavno to, čč"*se potniku proda voz- na karta, nikakor ne, glavno je, da se potniku dobijo vse pravico, ki so potrebne za neovirano potovanje skozi države, v katere je namenjen, da se potniku pripravi denar da se ga obvaruje raznih izkoriščevalcev med potjo in da se onim, ki gredo samo na obisk v stari kraj, tudi zagotovi ugoden povratek nazaj v Ameriko. Zatorej to in vse drugo, ki spada v ta važen posel, bo gotovo pač najbolje opravil KOLLANDER, ki se od leta do leta bolj trudi, da svoje potnike dobro postreže, številne vsakoletne pohvalne objave v časopisih so pač lep dokaz, da so potniki, ki se poslužijo tvrdke KOLLANDER z njegovo postrežbo zadovoljni. Tudi za one, ki nameravajo potovati z svojim avtom v staro domovino, ima Kollander največ informacij, saj je že sam dvakrat vzel svoj avto v staro domovino in ima radi tega tudi v tem svoje izkušnje. V njegovem uradu se vedno dobijo zemljevidi raznih držav, skozi katere potujejo potniki z avtomobili. KOLLANDER se zaveda, da bo njegovo podjetje uspevalo le tedaj, če služi svojim rojakom pošteno in točno, radi tega pa je njegovo geslo: Točna in poštena postrežba za vsakogar. Kdor ie tore i namenjen to le- za ugodno in potrebno priliko. Ta kvort sem izvlekel in dal Kristu v roke z resnim namenom, da ga bova vsak pol. "Na zdravje novega kapitana!" je vzkliknil Mandel in potegnil glavo nazaj. "Bog daj," sem odzdravil in držal desno roko pripravljeno, da poprimem kvort, kadar o on odtrobil. Dolgo je teklo in žuborelo po sosednem grlu in ko je po dolgem času odstavil, je globoko vzdihnil, se obrisal okrog ust in vrgel steklenico skozi okno s prijazno pripombo: "Ravno prav ga je silo, pa fajn štof je." Tako je, če je človek pri vsaki priliki gentleman in daje drugim prednost. S kako bridko žalostjo v srcu sem se spomnil ljubeznivega pregovora; da je Bog najprej sam sebi brado ustvaril in sem zelo zameril tistemu, ki je ta pregovor patentiral, ko je vendar tako zanič. Pa že bolj upoštevam zdaj tisti rek, ki te tolaži: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Malo sem se potolažil, ko se je oglasil tam z zadnjega sedeža Marolt, ki je prav na-lahko potipal: "Kaj se ni tukaj nekaj govorilo o nekakšnem kvortu ?" "kha, se je," ga potolažim škodoželjno, "in tisti kvort zdaj že v miru poživa v snegu pol milje za nami z sodelovanjem našega dragega rojaka Krista Mandla." "Pa bi vendar ljudje imeli nekoliko sočutja do svojih rojakov," je momljal Vine, takole bolj sam zase. "Kar tiho!" je ukazal naš novi diktator, ki je; nekje bral, da mora nastopati diktator brezobzirno in brez ovinkov, "kaj sta; vidva za kapitana, ali sem jaz!" ; ( "Ti ,si, seveda!" hitro. primaknem, "kdo pa bo drugi." "Torej če sem jaz, potem pa tiho in pogovarjajmo se o čem drugim." K sreči smo bili že pred Ma-roltovo gostilno, kjer smo iz-pregli in stopili v sobo. Naši fantje so nas veselo pozdravili in prav zadovoljni so bili, ko je Mandel naznanil v širni svet, da smo taublih. Fantom se je videlo, da niso samo sedeli gori v sobi in skozi okno gledali, ampak da so prav pridno pregibali svoje ude, hodeč doli po stopnicah v klet, kjer je bilo za to nedeljo pribežališče vseh žejnih in potrebnih. Kakopak, jaz moram pa po vsej Pennsylvaniji drveti za lovskimi licencami in moram. Pošast naj vzame še take pripetljaje, ne bodi grdo rečeno. Dolenčev Janez mi je namignil, naj denem verige na kolesa, če sem namenjen gori v Maroltovo kempo. Pot da je taka, da kavčug ne prime čisto nič v ledu in snegu v tistih klancih. Na, to imaš, če voziš na svojo roko. Vedno pride to pa ono, drugi pa lepo pri peči sede in nimajo drugega dela kot da sedejo v avto, te sem pa tje malo ozmerjajo, če ne voziš po paragrafih. Kadar pa ustaviš, so pa takoj pri kakih jaslih, ti pa konja napajaj in mu pretipavaj re- to v staro domovino, bo sam sebi dobro storil ako se ob prvi priliki zglasi pri Kollander ju, ravno tako naj se obrnejo na njegov urad tisti, ki želijo poslati denar v stai-o domovino ter vsi, ki ima-jc< kake posle z starim krajem. Pri Kollanderju ste vedno zagotovljeni točne, prijazne in poštene postrežbe. Za vse zadeve, ki se tičejo starega kraja se torej vedno obrnite na: ANGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Slovenski Narodni Dom Pri Kollanderju lahko vedno dobiste jugoslovanske in italijanske znamke. « Pazite se napačnih jj Ljudje dostikrat nasedejo ponudbain & pogrebe. Mislijo, da se dobi poceni P^^ J grebnikov, ki naglašajo navidezno nI**« > To je napačno. Pravi pogrebnlk Pj ceno za vse vrste postrežbo, kar je od'» f c f in razmer njegovih klijentov. Slepo " # samo tam, kjer je površna postrežba slabše blago. & J Mi radi pojasnimo podrobnosti na£' postrežbi. So ravno tako ekonomične * firme, ki ima enake standarde. .d LOUIS FERFOLI* SLOVENSKI POGREBI^ f Mlcb*r 3515 E. 81st St. -Dnevna in nočna postrežba— ,, r bra, če srce še prav M druge stvari. Ker se je držal avtP, lov pod ogrodjem sneg 111: naj povem, da ni bilo o®1 j verig na kolesa prav "f padljivo delo. Treba se j«* žiti pod avto in kar Pr®, ljajte si, da stojite pod J. brez dežnika. Tako nek8* pod avtom, od katerega di, ne mleko in med, čisto navadna plebejska ' dra. Pri tem je tudi dno to, da mrzle kapUlCC( raje smuknejo človeku zf kot bi ne imele prav drugam, pa ko je ven«8, ko prostora na naši ^ Devanje verig na k° snegu je tudi od te str® . jetno, ker moraš oP1. delo z golimi rokami, končanem delu tvoji Pr', vno tako trdi kot veriSJ pi. Če pa natakneš ^ pa sklepov pri verigi 11 J deš. Zato ni nič čudnega* je izpod avta slišalo P srce segajočega stoka ^ di še kaj drugega, da se tomobilček kar zibal v ^ ogrodju. Ljudje, ki ^ mimo in slišali to aV jo, so se radovedno oz> \ rog, ker so besede posredovalca istih Pa Še bolj se mi je ^, ker sem pri tem de mislil na svoje cenjelie.j ke, ki zdaj lepo pri ^ jo, tu pod avtom se ^ in i* poštena krščanska du . pridobiva dobrih del šanje časa v vicah. No, vsaka stvar ^ trpi in tudi verige sP oprijele koles, da skale po klancih i_n ^ avto pred požel j en je"1^ cestnih grabnih, ah eevanju po strmina*1' J bilo nič kaj prijetno J feprav je ta navad"0 J pa bi ne bilo pripor° $ naša spočita telesa, j vajena butanja aH postavljanja, odkar j odpovedali pastirski Lahko si mislite, da ^ ; jim ljubim sopasažirJ.^ ■ okrog vratu, ko sem P " v gostilno, ampak se^.f]i ' bolj na tak način, ko j 1 bolel. Morda bi bilo P 1 nami do kake zamerlJ1^ ' da ni Ferdo predlaga l 1 obisk spodnjih prost^ " pa odkrevsamo v h1 . ^ ; pod zemljo smo se tu ^ li z Maroltom. da na*1,^ nekaj tekočega Pr°V'L ^ • se je bilo bati, da nje£ ^ ' pri kempi pozimi 116 ^ 1 pijače pa vendar ne ^ ■ ljubil je, da bo že ^ I ■ vaj, da ga kdo ne ^ ■ pač nedelja in je on P J obvezan, da strogo £ ^ " da hodijo ljudje in žejni. Ve pa in'J?^t 1 prepričan, da nas ne ' kar tako od hiše. .jf) (Dalje prihod1" : -0 "j 1 ■ flf i t —V Doleni vasi y ; je umrl ugledni P°5 ^ , Jože Marinič, ki - štovan daleč na oko _ j — V Trbovljah y i Franja Ternovič, V° • gostilničarka. čaj smrti v tem letu v župniji Vavta vas in še ta posebno žalosten. —Gospa Marija Vencajzova roj. Žužek, vdova po pokojnem odvetniku g.« Vencajzu, je v Ljubljani umrla. —Gospa Minka Gril roj. Ple-velj, soproga uradnika državnih železnic, je umrla v Ljubljani. — Gospod Josip Spitzer, dimnikarški mojster in hišni posestnik, je po kratki mučni bolezni umrl. —V Strugah na Dolenjskem je umrl Viktor Bravič, posestnik in čevljar. Zapustil je štiri otroke, ki so večinoma preskrbljeni. Bravič je bil vseskozi poštenjak, vzoren krščanski mož. zu tukaj," pravi agent, ter naroči mojemu šoferju, da me spremi do banke, ki je bila oddaljena kake štiri minute. Tam sem potem vnovčil dolarje, katere so mi plačali po kurzu 112 drahem za dolar. Zdaj je pa tudi moj šofer prišel k besedi in predložil račun, ki je znašal 150 drahem. Da ne bo brez računa sem uvideval že vnaprej, zato sem mu predloženi račun tudi takoj plačal. Ker sem pa videl, da mi je dal dobro postrežbo, četudi se je zlagal, da je zastopnik agencije, mu dam še napitnino, s pripombo, da se v bodoče ne laže, ter se vrnem nazaj na agencijo. Ko plačam za vozni listek, pravi agent: "Zdaj pa prosim vaš potni list, da uredim vse potrebno glede odhoda, ker zdaj bo treba dobiti še dovoljenje od policije in pa potrdilo zdravnika, ker drugače ne morete na parnik." To me je pa precej neprijetno presenetilo in v skrbeh vprašam, če bo vse to mogoče urediti pred odhodom parnika, kajti zdaj hoditi še na policijo, potem k zdravniku vzame čas, ker taki ljudje so včasih zaposljeni, včasih počasni, a včasih jih pa tudi v uradu ni. "Bo vse v redu," pravi agent, "ker to bom že sam poskrbel in vam ne bo treba nikamor hoditi; ker ste Amerika-nec ne bo nobenih težkoč." Nakar vzame potni list ter gre, da poskrbi vse potrebno, jaz pa sem šel, da si ogledam mesto. KUPITE COCA-COLA Z VAŠO GR0CERIJ0 IZ PRIMORJA —Trst, januarja 1939. — Po kratkem iskanju se je posrečilo karabinjerjem aretirati morilce Kočij ana Bertoka, mešetaija iz Dekanov. Oblasti so sumile na Josipa Bossjja in njegovega sina Marija iz Bertokov. Oče je trdno odklanjal vsak sum medtem pa je sin vendarle priznal in povedal, da je oče udaril Bertoka s kamenom po glavi in ga ubil ter mu vzel sto lir. Denarnico in dokumente pa je zagnal v Rižano. Aretacija storilcev je malo pomirila razburjeno ljudstvo. —Trst.—Ker so pretepli Bo-gatca Josipa na Kontovelu in se mu prestavili za policijske agente so bili pred sodiščem obsojeni Rupel Marij na osem mesecev zapora, štoka Stanislav in Daniel Emilij vsak na 6 mesecev zapora. Ledeno mrzle steklenice Coca-Cola v vaši ledenici preskrbe polno fino sve-žost za vso vašo družino. Dajte jo na vašo groce-rijsko listo sedaj. CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY IZ DOMOVINE —V petek popoldne 20. jan. je prala pri Krki perilo Bele Marija iz Straže. Ker je bila bolehna, ji je najbrže postalo slabo in je padla v vodo. To je opazila neka ženska in klicala ljudi na pomoč. Ko so ljudje pritekli, so ubogo dekle že zagrnili umazani valovi precej narasle Krke. Ljudje so takoj začeli iskati njeno truplo, a ker je voda kalna, je ne morejo najti. To je prvi slu- srčnoi poslovil od njega, ga poljubil in mu želel vse najboljše. Ko se je vrnil gen. Rodriguez v mesto, je zasedel predsednikovo palačo. Toda prebival je v njej samo par ur, nakar so ga vojaki s strojnimi puškami izgnali iz palače, in ker se je upiral, so ga ustrelili. DNEVNE VESTI 15krat zavržena postava proti otroškemu delu Boston, Mass., 21. februarja. Poslanska zbornica postavodaje države Massachusetts je danes z ogromno večino odglasovala proti postavi, ki prepoveduje delo otrok. Omenjena postava je bila sedaj že 15-krat zavržena, namreč zbornica je o njej že 15-krat glasovala in jo vselej zavrgla. Najnovejše glasovanje je izkazalo 197 glasov proti postavi in samo 3 za. Nemci kritizirajo ameriško vojaško pomoč Berlin, 20. februarja. Vplivni nemški časopis, "Borrsenzei tung" se danes norčuje iz direktne pomoči od strani Amerike v slučaju vojne, časopis je mnenja, da Amerika ne bo mogla dosti pomagati Franciji in Angliji, ako bi bili omenjeni državi zapleteni v vojno. Niti ameriška vojna mornarica ni dosti vredna. Takozvane "demokratske države" bi bile prisiljene k pasivne-mu odstopu v slučaju vojne. Armade totalitarnih držav demokratske države visoko nadkrilju-jejo. ---o-i— Zanimive vesli iz slovenskih naselbin V bolnišnici v Girard, Kans., je umrla Johana Požun, stara 59 let in rojena pri Sv. Trojici na Dolenjskem. V Ameriki je živela 36 let. Zapušča sina in dve hčeri, V Conemaugh, Pa., je zadnje dni preminul rojak John Princ, star 45 let in doma od Mokronoga na Dolenjskem. V Ameriki je preživel 27 let. Tu zapušča soprogo sina in več sorodnikov. V Calumetu, Mich., je policija aretirala Rudolfa Klobučarja, ko ■3 našla pri njem ukradene kokoši in petgalonski -sodček, v katerem je bilo vino, ki je zmanjkalo iz kleti rojaka Franka Perko-.ta. Klobučar je povedal na sodni j i, da sta ukradeno blago spravila dva tatova, ki sta druge narodnosti kot on. — V istem mestu je rojaku in staremu naseljencu Math Kobetu zgorel hlev. Gasilci so komaj rešili hišo. Mnogo sena je bilo uničenega v požar ju. MALI OGLASI ' Kupi se j hiša za eno družino od lastnika. ■ Vprašajte v uradu tega časopisja. Postava proti verižnim trgovinam neustavna? Harrisburg, Pa., 21. 'februarja. Sodnija v Dauphin county je proglasila postavo države Pennsylvanije, ki naklada izreden davek na verižne trgovine, neustavnim. Postava je bila narejena lansko leto pod demokratskim governerjem. Davki verižnih trgovin bi prinašali državi letno $1,500,000 in so nameravali sftem denarjem učiteljem in učiteljicam zvišati plače. Japonski čolni zasledujejo ameriške bojne ladje Los Angeles, 21. februarja. Uradno se poroča, da so izsledili japonske ribiške čolne, ki se navadno držijo ob pacifični obali, v Karibskem morju, kjer ima ameriška vojna mornarica pomorske vežbe. Oblastem se čudno zdi, da Japonci ribarijo v Karibskem morju, česar prej še nikdar niso naredili. Pri posadki mnogih čolnov so dobile oblasti izvrstne daljnoglede. Mornariške oblasti so začele zadevo natančno preiskovati. -o-. V Lima, glavnem mestu Peru, potlaoena revolta Lima, Peru, 20. februarja. — Ko je včeraj predsednik l-epubli-ke Peru Benavides odpotoval z več višjimi vladnimi uradniki na tridnevne počitnice, je general Rodriguez uporabil to priliko, da je zasedel vladno palačo in sebe proglasil za vladarja republike Paru. Rodriguez je spremlja' postavnega- predsednika Benavi-desa do parnika ,kjer se je pri- "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pcmni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne ssmo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." JOŽE GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU WINNET0U Po nemškem Izvirniku K. Maya nnmrnmrnnw i] S0' m°J mladi sir!" je hva- 4vai •je prav! Pa radi te ;ujte,e si le kar nič ne domiš- 'tudi er učitelJ mora yča-ohv^bolj neumnega učenca Urn V' da mu ne upade po-2&oji]1Cer 131 za večno obsedel. Made r Sem ^ marsikaterega e nj ^ Westmana, pa nobeden "%>' talC° neroden kakor vi, se hit Pre;i S0 Se vsega naučili, eSfi Jeje So me razumeli. Toda °vad'r 6 Še nadalje neumor-as in učili, utegne biti, da «č Je £akih šestih, osmih letih >o 0 imenoval greenhorna. tltušg ^ Pa se tolažite s staro, Konico, da tudi neumen e ve<;, ° kaj doseže in včasi leten ° ' ^ misli, da je pa- Cist0Ce Se ne motim" own,, re'Sn°bno je vse to pri-to r ln tudi jaz sem ga či-Ern poslušal, čeprav Nru r° Vedel- kako popolno-li. gače da moj prijatelj mi-i g 6kony,sličnimi nagovori • O? vaje. Vsaka pohvala orn hijena z obilico green- fit?. eumnežev, pa tudi z kto je pristne šegavosti. Mali ''Pustil'' izvrst'en Pedag°g> ni fav 2at ' da bi se prevzel. In ker sem vedel, kako v ieg0vi^i. sem bil prav rad v 'h jn Bila je za mene od- . Htti)raZVedril° in njegovemu , vsakikrat prav iega } nasmejal. Seveda, če bi Zel bil», bi si nikdar ne bil S2\* ta Pouk, kajti po-°dov.i. a sem imel črez gla-(k. ženiti * ' v4jp Se moram> da sva svo-jjj skrbno skrivala. Nihče Hiel opazovati, nihče ni jfdiio tj1 vfdeti o njih, šla sva ' 1'ko je, v stran iz tabora, iptoc v tel Sam in ko sem ga r*ie"rtJ-raSal» zakaj tako; skri- 1 0 SitrJ Vas *-ako delam, sir! Ta-l6ne [.'jj10 ste nerodni, da bi še ' t 0 P°d kožo sram, če bi Variši gledali. Takole, 1 % Č v«ste, hihihihihi! Po- C se!" Sti^a ^ bila tudi vsa družba 1 ^les*1-1' da v zadevah orožja l,l08ok moči ne P°menim ^Pra'y-' da sem tudi v te-i re" 11 Drav !• greenhorn. Kar pa me Vkiju^ jezilo. Poč. VSem težkočam in vsej °VH10 ias,l0sti je deio le napre-N Upaj v dobrem tednu, tako 'V '.bi bili dosegli začetek ^ Zai,. meril sosednji od-od nas. ls°HasPa se doSodile reči, X>'e burno in nepriča- Jtfeba »e je tisti dan, ko je bi-% (Jm P°3lati sela k sosedom. V^om'6 bil° namreč tako, da '«o ^J}1 biti v stikih z odseki, J' Pred nami in za na" I laH ^restano so potovali seli V 7 s°sedom n od sosedov %o2ll ^ smo se s sosedi do-L'^j in Zato sem tudi ve-;JH V°dja odseka, ki je de-nami, 2elo sposoben. in Ni ^ dan je bilo treba od-h ^ Pa Nadinženjer Ban-^ ^odločil,dapojde oseb-% ^ii3emu odseeku. Eden f S|jHlestmanov bi ga naj toHli« • i^San bila- Za odhodni-štj Croft je računal, da bo riHio Pet dni — si je še ik tu/^ek žganja in je po-0Variše k sodčku. Me- K ker vedel> da itak .Vk,' Hawkens, Stone in -n ^»n»in»:»t:»»»;»»»i»t»mnmw»{»i»»n»»tmm:mmmnmmttmnnm«^ v nedeljo 26. februarja 1939 v Slov. Nar. Domu na 80. cesti Skrivnosti ruskega carslega dvora tajgWBMWBMWBaMlWiW^^ ■IIPIIiIHIIIIiIII I U'Wlll III — UW tfevtu ROMAN POJASNILA ZASTONJ — Gospa Valloni nikakor ni I mogla priti do svojega denarja. Akc se ji posreči iztožiti terjatve in jih vnočiti, bo bogata gospa, toda drugače bo beračica. Razprave nikakor niso mogle priti do konca. —Ako bi bili Rusinji, bi bila stvar enostavna! — ji je rekel njen odvetnik. — V par tednih bi bilo vse gotovo! —Ali ni nobenega izhoda. — je vprašala gospa Valloni. —Bila bi možnost — je rekel odvetnik in pomembno pogledal tebe, ki si stal v bližini —• morali bi prepustiti svoje terjatve kakemu Rusu, a ta bi potem,za vas tožil. —To je enostavno - - je odgovorila gospa Valloni. — To je moj bodoči zet — on je Rus in bo moj najboljši namestnik. —Draga mati, — si vzkliknil ii, Nikola Jagodkin in poljubil njeno roko — ali mi res tako zaupaš? —Seveda, sinko! — je odvrnila ona. — Ti si zaročenec moje hčerke, — ti boš čuval moje interese. —Položil si roko na svoje srce in ji zagotavljal, da ji boš pomagal, da pride do svojega denarja. —Drugega dne je bila podpisana pri odvetniku listina, s katero si postal ti lastnik vseh terjatev. Sedaj umolkne starka in sovražne pogleda Jagodkina. On povesi oči — ni moge1 prenašati njenega pogleda. —Da ti pripovedujem, Nikola Jagodkin, kaj je bilo potem! Kako si prevaral mojo staro mater. —Od onega trenutka, ko si imel v roki dragoceno listino, nisi več prihajal v hišo svoje zaročenke. Govoril si, da greš na potovanje, a ko si se vrnil in še vedno nisi prišel k zaročenki — je šla mati k tebi. —Odgovoril si ji. da si slišal o zaročenki marsikaj, kar ti ne dovoljuje, da bi jo vzel za ženo. —Kaj si slišal? —je vprašala mati razburjeno. —Slišal sem mnogokrat, kar j mi preprečuje oženiti vašo hčerko, ne da bi me prezirali moji prijatelji. . -—Ali morete to dokazati? — vpraša, starka zgrozeč se. —Dokazati? — si odvrnil ti in j zmajal z rameni. — Ne morem: dokazati, toda vem, da jo brez vzroka ne opravljajo. To je bilo gospej Valloni do-; volj. Sedaj je vedela, kdo si. —Dobro je! — je rekla. — Zaroka je razdrta. Ako ji bi! tudi počilo srce, ne bi se smela poročiti s človekom, ki verjame ono, kar pripovedujejo lopovi. —Nobenih vezi nimamo več, zato vas prosim, da mi vrnete listino, s katero sem vas napravila za lastnika mojih terjatev. Razprave so končane in jaz vem, da so vsi dolžniki poplačali svoje dolgove. —Srečen sem, da je tako, — si odgovoril, — toda sedaj zahtevate, da vam plačam dvojno? Ali bodete mar tajili, da sem vam istega dne, ko ste podpisali listino, izplačal vso vsoto vnaprej ? —Starka je prebledela. Zadr-htela je, ker je spoznala, kakemu lopovu je padla v pesti. —Izplačali ste mi denar? —. je vzkliknila. — Za Boga, saj to | ni resnica! —Toda ti si pokazal nesrečni starki vrata. , —Vsa" zlomljena je zapustila j tvojo hišo, šla je k odvetniku, kjer so ji rekli, da ga ni doma. Ko je c silo vdrla v njegovo stanovanje, ji js prišel nasproti ter jo vprašal, kaj želi. —Vi ste moja priča, gospod, — je vzkliknila starka, — da mi j '•Nikola Jagodkin ni izplačal vso-, I te, ki bi jo moral izterjati. —Odvetnik je mirno odgovo-'ril, da je Jagodkin izplačal denar in da nima ničesar več plačati. —Sedaj je vedela dovolj. Padla je v roka lopovom, ki so jo ogoljufali za vse premoženje. —Ko jc prišla domov, je joka-je pripovedovala hčerki, kaj se je zgodilo. Toda to še ni bilo vse. —Hčerka gospe Valloni je padla materi pred noge in ji jecljaje priznala, da se Nikola Jagodkin ni zadovoljil samo s tem, da je ugrabil vdovi vse, kar je imel, temveč je tudi hčerki vzel čast. —Margareta je vse pripovedovala materi' in se samo sebe imenovala prokleto in brezčast-no. —Nesrečna mati se je trudila, da pomiri in potolaži svojo hčer in ji je rekla, da bo vse to minilo in da bo morda enkrat vendar še srečna. Stara mati se je bala, da ne bi njena hčerka storila samomora. Pazila je na njo, toda nekega dne .... Starka preneha, nagne se k Jagodkinu in mu zašepeče na uho: —Nekega dne so potegnili iz Neve njeno truplo — morilec! V sobi je vladala smrtna tišina. Nikola Jagodkin je sedaj videl, da mu ta žena ne bo pomagala. —Ni mi treba povedati ti, Nikola Jagodkin, da sem jaz ona nesrečna mati, ki je izgubila vse tudi otroka. Povedati ti moram samo, kaj si napravil iz mene. —Spoznala sem življenje! —Ni trajalo dolgo in jaz sem morala beračiti na ulici, da ne umrem od gladu. —Tedaj se me je nekega dne usmilil človek, od katerega bi to najmanj pričakovala. —To je bil neki dolžnik, ki mi ni hotel plačati svojega dolga. —Šla sem k njemu in mu razložila svojo bedo. Vsi, katerim sem pripovedovala, da je Nikola Jagodkin lopov, so mi pokazali vrata, — nihče ni verjel, da me je uničil in spravil v nesrečo, — toda ta človek mi je verjel in mi izplačal vsoto, katero je dolgoval. —Ta denar mi je omogočil, da sem najela stanovanje. —Že preje sem se nekoliko pečala s prorokovanjem, a sedaj me je ta opravek preživ- George Myera je izpovedal vladnim preiskovalcem v Phi-ladelphiji, da obstoji neka družba raketirjev, ki zastruplja ljudi in dobe za njimi zavarovalnino. 12 oseb je bilo n:i ta način že zastrupljenih in gang a je dobila do $100,000 zavarovalnine za njimi. "DVA PARA SE ŽENITA" ti' SE PONOVI AMERIŠKA DOMOVINA bi morala biti v vsaki slovenski hiši 9 Hi lw < W Ujm Wilffl J NjUHbSi BtH m n 3g fMimflLtdMBL flhkjffl iff ljal. Prihajali so ljudje ter me bogato poplačevali in tako sem postala premožna. —Ni bilo trenutka, da ne bi mislila na svoje maščevanje. Vedno bi mi bilo lahko ubiti te. Toda maščevala sem se ti i na drugi način. Pri tem sem j se poslužila tvoje lastne žene. —Sprejela sem njenega otroka, ki ga je rodila preje, predno si jo poročil. —Toda ti nisi oče tega otroka. Te besede so delovale kot sunek z bodalom. —Varala ga je torej tudi lastna žena — tudi ona je torej imela skrivnosti pred njim! Vedno bolj je videl, da so ga do sedaj obdajali hudobni in hinavski ljudje. —Vzgojila sem otroka tvoje žene, — nadaljuje stara Valloni, — vzgojila sem ga zato, da izpodrinem tvojo pravo hčerko in da pride ona na to mesto. —Ali vidiš sedaj, Nikola Jagodkin, da ni ta zamenjava slučajna, temveč da je narava hote ustvarila Klariso in Fra-njo slični, da lahko odstranijo hvojo ljubljenko Klariso in postavijo na njeno mesto go-ljufinjo? —Franja je hčerka tvoje žene, a ona je prevzela nase, da maščuje mojega nesrečnega otroka, ki si ga ti pognal v smrt. , To je bilo preveč za nesrečnega, bolanega človeka. Njegove oči se zapro — on pade v nezavest! Valloni pohiti po vodo in mu poškropi čelo. Jagodkin se je polagoma zavedel. —Sedaj veš, kdo sem? — konča Valloni. — Sedaj veš, da sem ti nevarna sovražnica, ki te bo mučila, kolikor ji bo mogoče. Preselila sem se samo zato v tvojo hišo, da bom vedno v tvoji bližini. Izkoristila bom vsak dan, vsak trenutek, vsako priložnost, da te mučim. Jagodkin si začne prizadevati, da bi spregovoril vsaj eno besedo. —Milost! — je hotel, vzklikniti. Toda stara Valloni ni poznala milosti. Ko je videla njegovo strašno razburjenje in Mrs. Rena Mooney, žena Tom Mooneya, od katere se namerava Tom ločiti, potem ko je čakala nanj 22 let, ko je bil zaprt v ječi. njegov grozen strah, ko je videla njegove v grozi široko odprte oči — se je triumfalno, nasmejala in odšla iz sobe. Vrata se zapro za njo. Nikoli Jagodkinu omahne glava na prsa. Zdelo se mu je, da so ga strašno mučili, čutil je ne samo telesnih, temveč tudi duševne bolečine. —Ali ni nikogar na celem svetu, ki bi bil moj dobrotnik in storil konec mojemu trpljenju? — se vpraša Jagodkin. — Ali res ni nikogar? Neki notranji glas mu je šepetal : —Nikogar ni! — Živeti moraš, Nikola Jagodkin, — živeti moraš kot živi mrlič! Mrlič na verigi General Knudson je ? po nepopisnih mukah '' poru skozi snežne P0^8 svoje odrejeno mesto, i Stari general je K vso pot od Petrograda d" snojarska peš v veflž ' čen. Mučil ga je mi'aZ' se je nahajal v mrzlici i" trenutek je prosil ga vzame k sebi in ga re'' muk. . Mnogi njegovi sotrp'"1 mrli na potu. Ostali so jih zavidal''., kdor je živel, je rn°ralt1J lje, moral je dalje ko^j nepreglednih sneženi ! nah slabo oblečen. Končno — končno so P li v Krasnojarsk. „,, (Dalje prihodnji^ The Samson Tonic & Tea Co. 1285 E. 79th St.