ISSN 0350-5561
M koiMC t«dna
Še naprej bo obidtno, občasno bo še deževalo.
50 let
številka 35
četrtek, 11. septembra 2003
280 SIT
Tudi v Plesivcu bodo dobili igrišče
ZvTcmcnomje pac laka diise nad njim nenehno pritožujemo. Cnkral je prcvrnic, drugih prcmzrlo, ircijić prcsuho, Ocir-lii prcmokio ...
Ocludl se vsi nismo spočili
od iclošnjc nc/nusnc polelnc vroíine, v lehJe dneh tarnamo. A lako paC je. Cas je neizprosen in heži, lako da mu jc Icitko sledili in jesen že îrka na vrata. Znjopa prihajajo ludi je-
seniška opravila. Tista najlepša, ko pt>biramo sadove. Lclos jih bo zaradi su.^ manj, zalo pa bodo loliko -sjajŠj. Tudi ćešplje. Kljub vsemu jih bo toliko, da tudi žganjckuha znaCilna za
dolge rimske vcéere, se ne bo i/umrla.

Ob fetošnjem krajevnem prazniku so položili temeijni kamen za novo športno í^rí^če. Bodo čez ieto dni na njem že pripravili osrednjo prireditev ob prazniku HS?
DOBRODOŠLI V VELENJU
Izpolnili stavkovne zahteve
l)<1a\ ko M rliiha dobilo ro«i os - Poijodho do ilalijaiiskoga kupra so i/poInili - pomori države no bo slo
/W/ra Zakoéek
Podobno kol v celoini slovenski konfekcijski induslriji, ki le s ie;^avo premaguje zaostreno vzhodno konkurenco» se srečujejo s ležavami tudi v velenjskem M elubu. C) njih smo obsežno pisali v začetku avgu-sia. Zaradi nameravane presla-virve napovedanega kolektivnega dopusta (zaradi izredno kralkega roka, ki so ga morali uresničili za italijanskega kupca), in neizplačila regresa so namreč delavke zagrozile s Slavko. Kasneje je sindikai z vodstvom podjeija dosegel dogovor ^ede koriščenja dopu-sia, rok za izplačilo polovice regresa pa so prestavili na konec avgusta-»Stavkovne zahieve so v celo-
ti uresničene,« je povedala predsednica sindikata Olga Ovćjak »Vodstvo jih je uresničilo celo pred rokom. Obljubili so, da nam bodo regresi/plaćali v petek, 20. avgusta, dobile pa snu^ ga ?e v ponedeljek.«
Te?av v M clubu pa s tem Se ni ki^nee. »Jih pa obvladujemo, vsekakor pa računamo na pomoč Ministrstva za delo, družino in socialne /adeve, predvsem na področju razrešitve problematike invalidov,
ki jih imamo v kolektivu kar 23. Ravno v teh dneh se tudi dogovarjamo za novo pogodbo z italijanskim naročnikom in upam, da jo bomo sklenili glede na lo, da smo zadnja naročila kljub vsem te/avam korektno izpolnili.« nam je povedala vodja komerciale \iiir-jetka (»aberšek Gole/. Poleg lega pa so del prostih proizvodnih zmogljivasti zapolnili s pogodbenim sodelovanjem z Gorenjem.	■
Zelo ugodna šolska nezgodna zavarovanja
OSVEŽUJOČE
Za 6 odtisov žiga Bimbo I = 7 obrok ^
BREZPLAČEN!
ZAVAROVALNICA MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO VOiNJE < ^n tff 35,3320 Vebsia, t«l.: OJ/ 897 SO 96
SOK SPAR
različni <»kusi. steklenička 2 dl
®
DARILI\II
V nasi restavraciji vam

M®S

r
36. Mednarodni obrtni sejom
VES SVET NA OGLED
CefJsKl sejem. 10. - 17. september 2003 OD SREDE DO SREDE
od 11. do 05.9*0003
ob nakupu tn predložitvi
darilnegd bona
PODARIIVia
lasten
VestQDrúdjú
rogíJ
ček
i v Velenju vam f.aU OdIht (ck.
nrf/.............
Za vsak posebni dan in vsak dan posebej Restavracija Inters par!
9770350556014
KJ
lokalne novice
l/TKSošlanivllKMedvode
Velenje - Pri remontu V bloka Icrmocickirarnc Šošlaiij jc obsežna Invesiicijska in v/držcvaJna dela opravilo ludi po-djcijc E-soicch. Njihov skoraj l>0-člaaskj projektni icamjc dola i/vajal v okviru projektov rekonstrukcijo kurilnega sislema z uvedbo ukrcp<w za znižanje dul>ikovih oksidov, delne zamenjave prcgrevrtinika 3, zamenjave visokotlačne varnostne ptwia-jc» monlažc nwc nÍ7:kollačnc postaje, revizije dcdciilnikov premoga, gre 1 nik^jv zraka in riizžvepljevalne naprave.
Dela so bila, kol smo že poroCali, zaključena v predvidenem roku in lo kljub visokim poletnim lemperaiuram, ki so bile izjemno naporne za delavce, ki so varili razgreto pločevino. tsolech pa čakajo žc no\'i projekti. Z Lilosirojem InCAG so podpisali pogodbo za obniwo ME Medvode,
■ fTtkp
Dve veliki ijiadnji v Rusiji
Velenjski Vcgrad je pridobil dve pomembni deli na ruskem tržišču. koncc prejšnjega meseca so začeli zgradnjo večjega riinescenlravSl. Peierburgu,v leh dneh pa bo stekla fe gradnja tekstilne tovarne v Velikem Novgorodu.
(îrc za 5.5tJi) m2 velik proizvodni obrat nove tekstilne tovarne ter 9<)0 m2 pripadajočih upravnih prostorov, v katerih bo zapt)slenihveč kol 10n{) delavcev. Dela naj bi sklenili v enajstih mcseeih. posel pa so dobili v sodelovanju z Novo Ljubljansko banko, ki ga kreditira. Delaso vredna dobrih Sest milijonov ameriških dolaijev.
■ mz
Sludenli do 3. oktobra
Velenje, 5. seplemimi - V petek se je iztekel r4>k za oddajo vlog za republiške štipendije za vajence in dijake. Študenti pa imajo čas za cjddajo vlog Še do 3. oktobra.
Pravico do republiške Stipendije lahko uveljavljajo prosilci, pri katerih dohodek na družinskega člana v letu 2002 ni pre-.segel 130 odstotkov zajamčene plače ali 756.367 tolarjev, pri čemer za stare štipendiste velja 140 odstotkov.
V minulem šolskem letu je v prostoru Območne službe Zavoda republike Slovenije za zaposlovanje Velenje republiško .štipendijo prejemalo skupaj 3.125 dijakov in .študentov ali drugače 2.224 dijakov in 884 študemw. Upravičenci do prejemanja republiške štipendije med dijaki naj bi prvo štipendijo (za september) prejeli 24. oktobra.
■ mkp
Javni rod v rokah svolnikov
Soî^tanj - Šašianjski svetniki bodo na ponedeljkovi seji izravnavali osnutek odloka o javnem redu in miru. Tega občina .Šoštanj še nima. Njegovo oblikíwanje in sprejemanje nekateri šoštanjski svetniki terjajo že dalj časa. Sklep o tem, da je treba z njim pohiteti, pa je bil eden pomembnejših .sklepov, sprejetih na julijski seji ob obravnavi vpliva, ki ga ima lokalna skupnosti na preprečevanje kriminala in mladoielniškega nasilja. Pri oblikovanju odlokasojimsirokovno pomoč ponudili tudi policisti.
■	mhp
mala Napolnikova kolonija
Zavodnje - V /avodnjah nad Šoštanjem, rojstnem kraju kiparja Ivana Napotnika, se bo jutri (v petek, 12. septembra) pričela jubilejna - 30. mala Napolnikova kiparska kolonija. Udeležujejo seje tričlanske ekipe učencev osnovnihšol iz Šalc.ške diîline pod vodstvtjm mentorjev likovne vzgoje.
Letos se jim bodo kot gostje pridružili tudi učenci iz Prebolda in Podvclke. Mentorica kolonije, la traja dva dni, jc dr. Dni-jiica l^pnj ne. Slovesnost ob jubileju pa bodi\ kot je povedala Tinva Kovač, sekretarka McdolKinske zveze prijateljev mladine Velenje, kjer nad kiparsko kolonijo bdijo in jo negujejo, pripravili jeseni, ko bodo na ogled poslavili tudi plastike udeležencev lettwnje kolonije.
■	mkp
Rolovnikova jania oslaja /aprla
Šoštary - Rolovnikova jama v Skornem, kije bila odkrita po naključju, pri kopanju temeljevza novo hišo. ostaja za obiskovalce Še naprej zaprta. Razlogov zakaj je tako, je več. Predvsem je nerazčiščen njen značaj- Po zakonu ne more imeti statusa privatne lastnine, čeprav ima vhod skozi garažo zasebne hLše. Kraške jame so pri nas kategorizirane kot naravna dediščina, ki so v lasti države. Po drugi strani pa povzroča nekaj »težav« tudi glavna znamenitost in posebnost te jame, to so aragonit-ni ježki. Poznavalci množične oglede leh namreč odsvetujejo.
Da se je Rot.iwnikûva jama znova znašla v središču zanimanja, je povzročilo svetniško vprašanje, izrečeno na eni od sej sveta v Šoštanju. Kot pa se sedaj kiiže, je do odprlja jame za obiskovalce .še zelo daleč.
■	mkp
SASO v krovni zakon?
I^osianri pr edlog /akona vložili zalo, da so z uslanavljanjiMn pokrajin pohiti - Najboljša rešitev l)i l)il krovni zakon
Mitena Krstič - Planine
Ljuhljana, VelenjeVlada na-sprc^tuje obravnavi in sprejemu predloga zakona skupine poslancev, Buja na Kontíéa (ZLSD) ter Jo2€ta Kavtičnilui in Milana Kopušarja (oba LDS), ki so v parlamentarno proceduro vložili predlog Zakona o ustanovitvi /zgornje Savinjske in Šaleške pokrajine.
Ocenila je, da morajo imeti pokrajine z zakonom določene pristojnosti in ne morejo bili oblika pove7ave, ki bi jo za izvaja-je občinskih nalog ustanovile občine, hkrati pa mora bili po-
dročje regionalizma celovito urejeno.
Kako lo stališče komentira Bojan Kontnič, eden od treh poslancev iz Šaleške doline, ki so v parlamentarno proceduro vložili svoj zakon? »Vložili smo ga nalašč za to, da opozorimo, daje treba z ustanavljanjem pokrajin pohiteti, in povemo, da na tem koncu Slovenije pričakujemo ustanovitev Savinjsko -Šaleške regije- Najboljši način, s katerim bi to uredili, je seveda krovni zakon, v kaicrem pa bi dvanajstim pokrajinam dodali še dve, ludi Savinj-sko-Šale.ško regijo. Če se bo
zgodilo tako, potem tako ali lako zakon, ki smo ga vložili mi, postane brezpredmeten. Koalicijski pogovori o tem pa že potekajo,« je povedal.
SDS /a 8tíríiiajsl liokrajiii
SDS je poslaaskim .skupinam poslala v presojo predlog za spremembo 143. člena ustave, ki govori o možnosti povezovanja občin v širše samoupravne lokalne skupnosti. Predlog SDS ohranja temeljno načelo asiav-ne ureditve in zagovaija stališče, da ustanovitev pokrajin ni možna brez strinjanja občin.
(Ikrati njihov predlog onemo-gt)ča blokado ene ali dveh občin, ker za ustanovitev pokrajine predvideva dvoiretj laško st^as-je občin.
Kot sta na tiskovni konferenci 5. septembra v Ljubljani povedala predsednik SDS Janez JanŠći in vodja poslaaske skupine SDS Franc Cukjali, so v stranki končali razpravo o številu pokrajin in predlagajo ustanovitev 14 pokrajin, torej tudi SAŠE> ali kol seje izrazil Janez Jaaša: »To pomeni, da bi lahko ustanovili koroško, plujsko, velenjsko ... pokrajino.«
Svet o nagrajencih
Na pon(Mleljk()vi soji Sveta obilne Sošlaiii o Iclošnjih nagrajeni ih - Naziva caslni ol)čan letos ne bodo podelili
Mitena Krstič • Ptaninc
Š<»štanj - V ponedeljek sc bodo na redni seji sestali ŠoŠtanjski svetniki, (''ako jih obravnava .sedemnajstih točk dnevnega reda Med drugim bodo txJkíčali o tem, kdo
bodo letc^nji občinski nagrajenci. Nagrade in priznanja v Šoštanju podeljujejo ob občinskem prazniku, 30. septembru.
Predloge, ki so prispeli na n<zpls, je najprej preučila komisija za priznanja. Ta .svetu občine predkiga, da za dobitnika priznanja ol*»činc potrdijo Kulturno dru.štvo Kul-turnica <>Hh«rk« ter Tao in Avj^ustsi P(kI-gorska.
Kulturnica Oaberke si žc skoraj dve desetletji prizadeva bogatili kulturno življenje v kraju z nastopi dramske sekcije in pevskega zbora, to pa širi tudi izven občiaskih meja S kravjimi dirkami, ki so edi-
na tovrstna prireditev pri nas. pa so ime (»aberk ponesli po vsej Sloveniji Brez'lee in Avgusta Podgorška pa taborniško društvo rod Pusti grad Šoštanj ne bi bilo to, kar je. Pod njunim vodstvom vsa leta deluje mladinska organizacija tabornikov. Sta aktivna člana športnega društva, društva invalidov in upokojencev ter planinskega društva.
/a dt>biinika plakete občine sta predlagana Vinko Pejovnik in jami Kovic. Vinku Pcjovniku so Soštanjčani posebej hvaležni, ker je po dolgih letih tišine usposobil mestno uro; Jana Kovič pa je neutrudna prt«vcl-na in kulluma delavka aktivna članica številnih društev v Topolšici, ki je s posluhom vedno znala tamkajšnjo šolo vpeti v utrip kraja in občine.
V vseh programih še prosta mesta
V novem studijskem letu bodo na Višji strokovni šoli Šolskega eentra Velenje izobraževali na novo po pr()i>ramu informatika - Še povsod pi'osla nu^sta - Za zdaj odklonilno mnenje za program na podiorju tui i/ma
čeprav se uradno začne novo študijsko leto nći višjih strokovnih šolah 1. sepiembra, ga bodo na Višji Šoli Šolskega centra Velenje (SCV) zaradi vpisa začeli 15. septembra .študenti drugih letnikov, leden dni kasneje paŠe bruci. Lani so izobraževali mladino in odrasle za pridobitev naziva inženir elektronike ter rudarstva ingeoieh-nologije, v Študijskem letu 2iX)3/2(X)4pa jih Iwdo še po novem pn^amu - Informatika- V razpisu za vpis so v pn'^gramih elektronika in Informatika pa-dvjdcll po 70prostih mest,30pavprogramu rudarstvo in geotehnoh'^gija. Po pričakovanjih naj bi na velenjski viSjI sirok<^vnl šoli v novem Študijskem letu izobraževali 450 Študentov, med njimi 165 novincev,
Kot je povedal ravnatelj šole mag. MIlan Mcža, imajo po prvi prijavi zavpisvvseh treh programih Še prosta mesta. >>Zato vabim vse, ki razmišljajoo Izobraževanju v omenjenih višješolskih programih.da se vpišejo.» Drugi rok z-n t^ddajo prijavnice je 10. september. Če bodo pi^ tem dnevu Še imeli prosta mesta, kar trenutne nameiv h<xiočih študentov kažejo, bodo do 2. okiobra zbirali že in^t-
je prijave. Za zdaj kaže» da bodo vpisali v program elektronika 45 novincev, i^Ovpmgrani informatike in 15 v program rudarstvo in geo tehnologij a. VeČina študentov je iz celjske regije in Koroške, so pa tudi iz ptujske, mariborske c^bčine ter iz področja Zasavja in Posavja. Večina med njimi se v Velenje vozi vsak dan, preostali pa med Študijem bivajo v dijaškem in študentskem domu centra.
Slevilo vpisanih jc manjše od liriča kovanj
Zakaj? »Zanimanje za tehnične poklice je manjj^^ povsod pí5 Sloveniji. Od 19 višješolskih programov se samo v dva (poskmii sekretar in komercialist ) vpiSe 50 odstotkov pcipulacije. Drugi razlog za skmmnejSi vpis je upadanje Sievi-loizobražujočese mladine. Nenazadnje je treba omeniti vpisne pogoje. Ti - na primer - za elek-ironikoin informatiko dokaj stro gi. V omenjena programa sc lahko vpijejo le listi, ki so končali srednjei^Lski program elektronik oziroma gimnazijo. Za skrc^mnejŽi vpis v informatiki pa je najbržsvo-je prispeval mdi kratek čas od spre-
Ravnatelj Višje strokovne šole ŠCV mag. Milan Meža: »Naša šola je edina v Sloveniji, kjer Izobražujemo v programih elektronika, rudarstvo in geoteiynologija ter informatika za mladino in za odrasle - torej redno In ob delu.»
jctja programa do razpisa, saj zaradi lega ni bilo dovolj informacij o možnosti izobraževanja v njem. Ocenjujem, da bo zanimanje za ta pn>gram v prihodnje večje.«
Ko\ je ob tem Se podčrtal Meža. z^ zdaj pri njih niso izobraževali »na zalogo«, ampak na osnovi izkazanih potreb predvsem gospoda rstva.Tak^na pravila so si zastavili na začetku višješolskega izobraževanja v Velenju. Zaradi manji^ga zanimanja pase sedaj vse pogosteje sprašujejo, ali ne bi prelomili sprejetega načela in sledili nekaterim drugim vi.íjim šolam v Sloveniji, ki izobražujejo Število študentov ne glede na to.
ali bodo vsi po končanem Študiju dobili 7-aposlilev ali ne.
Čeprav se tudi na omenjeni šoli srečujejo s prcxslorsko stisko, so, pravi Meža. za nov program pridobili ptHrebne učilnice s prerazporeditvijo prostora znotraj centra. Za Študente so na novo uredili računalniško učilnico, posodobili opremo v obstoječih laboratorijih ter opravili šc nekatera druga dela, potrebna za nemoteno in kakovostno izobraževanje.
Za zdaj pa jim še ni uspelo pripeljati v Velenje višješob^kega programa, v katerem bi imela več možnosti za izobraževanje dekleta. »V naslctlnjih letih bomo vložili več naporov za program, ki bo dovolj zanimiv za žensko populacijo, čeprav v minulem času tudi glede lega nismo mirovali. Na ministrstvu za šolstvo, znanost in Šport smo oddali elaborat za višješolski program s področja turizma, vendar je trenutno mnenje Gosptidarske zbornice .Skwe-nije in omenjenega ministrstva odklonilno. Zato bomo sedaj pcx^kušali z dodatnimi argumenti spremeniti njuno mnenje. V mislih imamo pa še nekaj drugih možnosti- Ocenjujemo, da bi bil dovolj zanimiv tudi program račun(wodja. Zanj smo že izdelali poklicne standarde, pripravljamo tudi vse potrebno, 'loda, za pridobitev tega programa ne l>odo dovolj le prizadevanja Šolskega centra Velenje, ampak bodo morale vložili več napora tudi lokalne skupnosti, » je Še poudaril ravnatelj Vi.šje stn'>kov-ne šc>lc ŠCV mag. Milan Meža.
■ Tp
rrr* jn^n aw» ÎJS izdaja: ča$opisna-zajo2níéle In RTV mÊ^lL^ dmîba. d.o.o. Vdieflle Izleja ot» tetrtiQh. Cena posameznega izvoda |e 280 SIT, mesečna naročnina 1100 SiT. inmesečna nan^Cnina $.150 SIT. pofietna rtíročnlna 6100 Siï. lema naroCnK 11 550 SIT
Uredaiitvo: Boris ZaKoiek (dlrsldor), Stane VovK {o<jgovoml ursdnO;}. MDena Krsti£*Ptirïnc (pomočnica itmdnlk^), Janez Ples nik jatjana PoOgoršek. B^ana špegti (novinar]!]. Mira Zakošek (urednica rBcll]a). Janja Koáuta^Spege! (tenníCna urednica). Tccna^ Ger^aK {oblikovalec). Propaganda: Nina Ju^ (vo<l]a propaganije). Sa$o Konečník, Jure
BenCniK (prupagandista):
SedeS uredništva In uprave: 3320 Velenje« KidrIOeva 2a» p. p, 202. telefon (03) 89517 50. lelelaz (03) 897 46 43.
TF^R-N0V3Le.VeleiEí 02426-0020133854 S-nrall: nascas.sl
Oblihovanlein graf. priprava: Naš Cas I0.0.
Tisk Ttshama SET d.d., NaMada: 5.40Q Svodov
Nenaničenih loiograllí in rokopisov ne vraCamof
Po zakonu o DDV je 'Naš Cas' ifV($čen mec prwiwJe informativnega
znaCafa za katere se pla(u)e Oavek po 8,5% znlhnj slopnjl.
DOGODKI
Množično na Graški Gori
Tradicioïialrio srcH aiije borccn^ iii plaiiiricov vsako leto bolj iniiozinio - liClos so so iiui pridružili velorani vojne za Slovenijo in rlani polic ijske^^a /ilruz<>nja Sever'
MHena Krstič • Píantnc
(»ral^kď (îom. 5. .septembni -Lopo vreme jv v sobolo na Cira.^kt) Cioro privabilo mn<yŽlc(3 ljudi. Udeležili so se tradicionalnega srcCanja. ki ga dru/no pripravljala ObnKX^o združenje borccv in udeležencev NOB Velenje in Planinska drusivo Velenje. Leio so se jim pridružili
državnega zbora, ki se je v svojem nagiwuru dolaknil aklual-iiih političnih dogodkov, 7lasii odnosov Slovenije s sosednjo Hrvaško in gospodarske cone v .ladraaskem morja
»Organi/al.orji smo veseli, kadar se na (îrai>ki (îc^ri zbere loliko ljudi, koi se jih je kio.% Čeprav je Ireha resnici na ljubo
in udeležencev NOB Velenje I^ojiin Kuntić. Prav specialna policijska enoia ( ieneralne policijske uprave, ki je na o^led postavila opremo In orožje» je zbujala veliko zanimanja. Vprašanj, na kiUerasi> predstavniki enole odgovarjali, ni in ni /manjkalo.
»Do leh srečanj, ki so poslala
Posebne pozornosti so bili deiežn! speciatcL
tudi veterani vojne za Slovenijo in pojicijskcga združenja Sever.
Na Graški Gori so jim gostile-Iji pripravili lep program, v katerem ni manjkalo partizanskih pesmi, v katerih so ude leže nci vidno uživali. Slavnostni govornik je bil Milan Potrč, poslanec
ptwedaii, da jih malo na (iraško Goro nikoli ne pride.
Tudi lakral ne,kadarnamvre-me ne gre tako na roko, kot nam je Slo tokrat. Lelos smo srečanju dodali nekaj novili vsebin, med drugim se predstavlja spc-eialna enota skîvenske policije,« je povedal predsednik Območnega združenja borcev
tradicionalna, letošnje je žc deveto, je priálo na predlog borCevske organizacije. Na^i planinci so prej hodili po poteh XIV. divizije, na predlog območnega združenja pase zdaj pohodniki in borci srečamo na (irjjskj Ciori,« je povedal predsednik Planinskega drui>lva Velenje Jcûe Mehinšek ■
Lepo vreme Je prlvabito množico ijudi. (foto: vos)
Kaj pa pravijo udeleženci srečanja?
Ari.stovnik: »Iz Škal smosesem name nile štiri skupine. Do Cirkovc smo se pripeljali, pot pa nadaljevali pcL Približno uro in pol smo potrebovali do sem. Letc*;sem tukaj prvič. Uživam ob poslušanju partizanskih pesmi. Ni jih več veliko slišal i in prav žal mi je, da jih moji vnuki ne bodo znali. Pa s«"» Iako lepe.«
Milan Kocman: »Na srečanje smo prišli tudi iz I Iraslnika, za dva polna avtobusa nas je. Letos sem tukaj prvič in zelo mi je vSeč. Veliko ljudi .se je zbralo, med njimi tudi Slan-drovci. Navdušen sem. Razpoloženje je odlično. Opažam pa, da .so lukaj sami starejši, daje mladih bolj malo. Mi bomo Še prišli.«
Franc Fale-Zvonej »le kraje sem med vojno vse prehodil s .Slandrovo brigado. Na to srečanje pridem vsako leto, ker je nekaj posebnega. Srečam se z ljudmi, s katerimi se drugače ne vidim. Iz Velenja pa sem se pripeljal z avtobusom.«
Svečanost na Gorišld
Na [irenovtjeno (Joriško najprej spustili pronieU šele |)otern slavili - VrcKlnost obnovilveiiili del na kaiializaeiii in eesll /naša milijonov tolariex
Miiena Krstič > Pianinc_
Velerye, septembra - Prenovljeno Gorii^ko cesto, ki iz Šaleške vodi do blokovskega naselja na C/oriei, so v promet vključili žc 21. avgusta, slovesnost oh zaključku pa so na prav tako prenovljenem aviobasaem postajališču, pripravili prejšnjo sredo.
Zbrane sta nagovorila predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Ksmdolf in župan Mestne občine Velenje Sr«čko Mcli, ki je oh pomoči otrok z (ioriec prereza!Irak.
Obnwitvena dela v dolžini 270 metrov sose pričela 9. julija. Za dela so se odločili zaradi slabega stanja kanala in težav, ki so
jih povzročale meteorne in sanitarne vode. Niso pa posodobili le kanalizacije, ampak so obnovili celotno cestišče, pliKnik in kolesarsko stezo, javno razsvetljavo. dogradili pločnik in razširili avtobusno postajališče. Prenova je stala blizu 88 milijonov tolarjev. Sredstva za sanacijo kanalizacijskega voda, 79 milijonov tolarjev, je zagotovilo Komunalno podjetje Velenje, za ostala dela, v vi.^ini 9 milijo-ntw tolarjev, pa Mestna občina Velenje.
Dela je izvajalo podjetje Nivo Celje in jih v dogovorjenem roku tudi končalo.	■
Trak ]e přeřezat župan Srečko Meh.
Za konec še seja
V KS (joriea sklenili prazno\ anja - ('esla rnnno Živkoviea, ki ie razdelila krajane, oslaja odprla - Priznanja za lepo uix^je-no okolje
Milena Krstič • Pianinc
Velenje. 5. septembra - S petkovo svečano sejo sveta krajevne skupnosti in nedeljskim pohodom po mejah krajevne skupnosti so na (îorici sklenili
prireditve ob krajevnem prazniku, L septembru.
Na svečani seji je zbranim spregovoril pred.sednik sveta Jože Kandolť. ki je spomnil na vse, kar se je letos dogajalo na ( iorici. Pri tem seveda ni zaobšel poskusnega odprtja ceste mimo Živkoviča, kije krajane razdelilo na dva dela, na tLste, ki so za odprtje, in tiste, ki mu nasprotujejo. Zaenkrat pa cesta mimo ^livkovičaastaja odprtaza tweb-ni promet. »Poskusna« doba bo trajala dva mesca, v tem času bodo opravili štetje prometa in izdelali analizo, stroka pa bo presodila, ali naj ta cesta ostane odprla tudi vnaprej ali ne.
Vsako leto pt^sebna komisija oceni urejenost okolic stanovanjskih blokov in individual-nili lii5, na svečani seji pa najb<^lj prizadevnim podelijo priznanja. Med bloki so si posebno priznanje zaslužili stanovalci Gorške 45, med individualnimi hišiimi pa šestnajst družin.
Odprtega prvenstva v kegljanju s kroglo na vrvici, ki je potekalo na novem kegljišču, se je udeležilo več kot fitJ tekmovalcev in tekmwalk- Med ženskami je slavila IVudîi PLininc, med moškimi Ivo (íradečak. Vsem pa je bilo Žal, da je CiorLŠko noč, ki so jo i5c posebej skrbno pripravljali, skazil dež.	■
Svečana seja je prvič potekala v prostorih krajevne skupnosti. Prejšnja leta je v Šoli.
^m +
UTRIP
OD ÎK€D€ DO TORKA - ÇVI€T Ih DOMOMINA
m

Srrcta. 3. sri)lcml)ra
% Skriminalomjevnašidfiavi kar ležko, saj jc očiuio zaradi prc-piiCasnih paslopkw inAtcvilnDi zamolOanili dogodkov, zaradi prcslabiî i/pcijanih postopkov in uspešnih odvolnikov videti» kot dii kriminalcem kaj ptssebej hudega pač ne lx)mo storili. Policljapa (^ilno ludj misli, da je najbolje, ůi iLsli najhujf^i t^hračunajo kar med sabo. Tako jc \ddcli tudi primer ML<e Vujčica.
#	Vsredozvečerje namrečv baru clilncga ljubljanskega I lotcla Lev prišlo do sireljanja, v kaiercm jc umrl MiSo Vujíčié. Ncznanca, ki sla v liolelu streljala na dc^mncvnega iiana črnogorske maiije sla gotovo uikoj izginila v lujino, od koder sla ludi priSia. Pollci.sli Intenzivno preiskujejo okoliščine umora, saj Vujčič v Ljubljani goU3vo ni bil na prijateljskem ampak bolj verjclno «pasiovnem obisku«. Ozadje pa Ima vse znake mafijskega obraCuna,
#	In če ni dovolj kriminala v podzemlju, skušamo lemnejše kronike na^ga življenja napolniti z drugimi aferami. Tokrat jo imamo v zdravstvu. Sporni nakup 38 operaeijskih miz v Kliničnem centru (KC) z vrsto »Alampa.siih« postopkov in predvsem ceno, drage so kol kak,kn dober mercedes, je res ležko razumeti, ki posebej ker nam na drugi strani govorijo o v.seh mo^.nih oblikah varčevanja, ki bodo, jasno, predvsem prizadele paciente. Državno ložiLstvo jc prejelo dokumentacijo o nepravilnostih, ki jo je tožilstvu poslal minisicr za zdravje Dušan Keber, zadevo pa že preLskitje-jo kriminalisli. Strokovni direktor KC Zoran Arncž je, zaradi ponarejanja poslovnih listin, ovadil svojega pomočnika (îrc-gorja (?erkvenika.
% Sicer pa nas konec poletja sedaj že tradicionalno »razveseljujejo« teme z našimi blii^nji-mi južnimi sosedi. Tokrat p^xjžiga strasti ckonc^mska cona na Jadranu. Slovensko hrva.ški
spor je žal tokrat dobil razsežnosti, ki bodo gotovo Še dolgo najcdale ne le pregrete politične glave, ampak tudi celoine medsebojne odnose, saj ankete le dni kai^ejo, da smo si eni in drugi zelo neljubi sasedje.
#	Malce smo že pozabili, pa so tokral podrezali v poslanski skupini Nsi, in na generalno državno tožilko /dcnko Cerar znova naslovili pismo, v katerem poslance zanima, če je in kaj je državno tožilstvo že storilo glede sprožitve kitrenskega pcstop-ka proti ravnanju (Odgovornih v primeru Elan. Od Cerarjeve doslej, ludipo nekaj mesecih, še vedno niso dobili odgovora.
Čcirlek} 4. septembra
#	R^ročilo o regionalnem razvoju, ki gaje vlada poslala v DZ ugotavlja, da jc razmerje med najbolj razvito osrednjcslovcn-sko regijo in najmanj razvitim Pomurjem 1,95:1. (»rozljiva razlika, če pomislimo, da nas loči Ic nekaj hribov in kilometrov, in če pomislimo, da smo si svojo dr/avo želeli tudi zato, da bomo z lasinim denarjem pravičneje gcKpodarili. Tudi naš konec Slovenije precej, ne sicer toliko, zaostaja za koncem, ki se »šopiri« preko Trojan. Pii je minilo komaj dobro desetletje od takrat, ko smo bili čisto pri vrhu.
#	Se dolgo pa očitno ne bodo zaccljene rane, ki smo jih prizadejali naši nekoč skupni domovini, Policija Republike srlwke je v Bijeljini na severovzhodu BiH izvedla akcijo, s katero jc poskušala ujeli nekdanjega poli-1 ičnega vodilelja Ix'fiaaskih Srbiw Radovana Karadžića, ki ga haaško »)diSČe za vojne zločine na območju nekdanje.luga'ilavi-jc obtožuje vojnih zločinov.
#	Karadždića, ki skupaj z nekdanjim poveljnikom vojske Republike .srbske Ratkom Mladičem velja za najbolj Iskanega domnevnega vojnega zločinca z območja nekdanje Jugoslavije in ju obtožnica bremeni odgovornosti za smrt okoli 2{)0-í3ÍK3 ljudi, večinoma Bošnjakov tudi
tokrat niso prijeli. Še nekoliko južneje pa je samooklicani vodja .skrajne Albanske ljudske armade Avdil Jukupi v pogovoru za bolgarsko televizijo zagrozil, da bo začel vojno za razpad Makedonije. Makedonija po mnenju Jakupija ne more biti država, saj naj bi bil premier Dranko Crvenkiovski po njcgo-vein mnenju kriminalec in naj bi bil vpleten v atentat na srbskega premiera Zorana Dindiča.
Petek, 5. septembra
#	Pokrajine bodo gotovo pomembna jesenska tema, .saj smo jo mečkídi tako dolgo, da ho sedaj to temo potrebno na hitro presekati. Kersobregiîvi marsikje šc bolj vsaksebi, gotovo tudi z marsikakšnim nezadovoljstvom. StKi al demokrati pa ík^ se že opredelili in vsem poslanskim skupinam poslali nov predlog za začetek postopka za spremembo ustave, ki govori o možnosti ustanavljanja pokrajin. Po prcnJ-logu SDS bi tako ustanovili 14 regij, med njimi tudi koroško, ptujsko, velenjsko, zasavsko in posavsko pokrajino.
#	Jadransko morje je, kljub ohladitvam, vsak dan bolj »vroče«, in čeprav se vladi Hrvaške in Slovenije sedaj trudita, da bi malce umirili žo^co, ob tem na piano lezejo vsi ostali skupni grehi (varčevalci LB, atomska elektrarna, meja). Sicer pa ideja o luvaškem gc«po-darskem pasu v Jadranskem morju ni nova. Njen politični tvorcc je poslanec HrvaŠke siranke prava Tonči Tadić. Taje že leta 2001 vsaboru prvič spre-g(woril o temi, na katero so do takrat opozarjali le hrvaški ribiči, saj se njihove ribiške ladje v odprtem morju nikakor niso mogle ktwaiiz odlično opremljenimi italijanskimi. Sabor je takrat sprejel sklep, v katerem je od vlade zahteval, naj v 12 mcseeih pripravi študijo o vseh vidikiii razglasitve gf.)spodarske-ga pasu v Jadranu. Vendar pa niti zunanje niti katero koli drugo ministrstvo za to ni pokaza-
lo pretiranega navdušenja, Hrvaški predvohlni čas pa je stvari potegnil iz arhiva. Le kaj bi bilo boljšega za aktiviranje pravih nacionalistov?
#	Na srečo so na svetu ljudje, ki medsebojne spore skušajo reševali tudi drugače. Iako sta nemški kancler (îerhard Schoder in čcŠki premier Vladimir Špidla ob srečanju v Pragi razglasila konec burnega spora zaradi Češkega izgona Sudetskih Nemcev po drugi svetwni vojni.
#	DrŽJivna komisija za ocenjevanje Škode po naravnih in drugih nesrečah je končala z obravnavo poročil regijskih komisij o oceni .škode zaradi letošnje pozebe, suše, hruševe-ga ožiga in drugi !i nesreč, kot so neurja s ločo, Po ocenah komisije je slovensko kmetijstvo v prvih .sedmih mesccih utrpelo 31,milijarde tolarjev škode.
Sobolu. (> septembra
#	Ne le Irak tudi Palestina ostaja, kJjubvsem obljubam in pobudam, še ncprcj nemirna. Palestinski voditelj Arafat je tokrat sprejel odstop umirjenega premiera Abasa. Z jasirebi gnan Izrael, ki mu hrbet ščitijo ZDA, je spodrczal poskus oživljanja mirovnega sporazuma. Naslednik Abasa bo pred-sednikii palestinskega parlamenta Kurej, ki je blizu radikalnejšemu Arafatu. Izraelci so že sporočili, da minwnih pogajanj ne biîdo nadaljevaliz Arafatom, ker naj bi predstavljal grožnjo razmeram na Bližnjem vzhodu. Abasov odstop pomeni resen udarec za biižnjev/:hodni časovni načrt, saj so ZDA in Izrael ostale brez glavnega pogajalca na palestinski strani.
#	Doma pa bomo vsaj za nekaj časa končno spravili vsaj eno temo z dnevnega reda. Republiška volilna komisija jc objavila akt o rjizpisu predhodnega zakonodajnega referenduma v zve/i s spremembiimi zako na o trgovini. Državljanke in državljani sc bomo o referendumskem vprašanju izrekli v




Saša med pozicijo in opozicijo
7. rojc\'anji'm regij .so v S/nveniJi res hude težave. Pa .^e niii le^a ne moremo reči, da gre zaporedne teîm% težave so že pri spoCetjii. Vsi hi, Cej)rav bi nekateri rudi, dnigi le govorijo, da bi radi. /m nuše območje je ta proh/ematika, to ni seveda nič nove-ga, fx^memhnu zaradi vprašanja, ali bo lu le ena regija, Savinjska (Celjska) s sedežem v Celpi, ali pa ho vendarle oh\-e!jab volja ohČin Zgornje Savini.^ke in Sak^ke doline, da na lem območju nastane nova regija, Savinj.fko-Šaleška regija - Saša. Za tako regijo so se nedavno odločili občinski sveti vseh de\ eidi občin tega območja, vladaj pa je predlog zakona o Us^ilanovitvi Saše zavmiJa. Le malo za tem je o n.stanavljanju regij govoriJ tudipn'ak socialjw demokruiske stranke Janez .Innša. Za naŠe območje ni toliko ptjmemhno njegovo mnenje, da ustanoviie\' regij omogoča že.sedanja nstavna ureditev, le ix>lilične volje je jX) njegovem premalo. Pomembneje je, da .se je zrn'zela za 14 regij. To pa naj hi pomenilo zeleno luč tudi za Sašo. In ko so resne težave z ustanavljanjem pokrajin znotraj Slovenije, neh^-teri resno razmišljajo o ustanavljanju čezmejndi i>okrajin. Najresnejši je predlog za usianoviie\' (íori.\ke pokrajine, ki bi sc nizprosdrala na ozemljih naše in italijanske države. Eni lak predlog podpirajo, dmgi odločno zavračajo. Med .slednjimi je tudi naš Borni Korun à gibanja 23. december. Po njegovem bi to celo pomenilo iialijan.sko prodiranje v na.i pro.stor. Pri nas te dni, ko je na celjskem sejmišču sjyet odprt Mednaivdni obrtni .sejem, sicer naj\'eč govorimo o obrti in drobnem gospo-darstm, mnogi pa Še vedno seštevajo minuse in pluse našega turizma. Jasno je, da je pri le m Še vedno močan vlečni konj zdrav-ili.<ki turizem, vse bolj pa .se (ponovno) n/zvija kmečki turizem ali turizem na kmeiih. To gre sicer precej i' no.s nekaterim oštirjem, ker v njih vidijo (nelojalno) konkurenco. Nekatere kmetije, ki.S'e
uh arjajo s turizmom, so imele zadnje dni tudi nenapovedana goste. Celo iz lujine. Veierir^arski inšpektorji Evropske unije so namreč tokrat pokukali u<di po manjših predelovalnih obratih, fíili so tudi na našem območju, kako.so bili zadovoijniy pa še ne vemo. Pri nas pa so le dni mudili tudi gozdarskJ strokovnjaki iz .sie\'ilniJt Uljih d/žav. Tudi ti se zanimajo za »mahe. Za zasebne lastnike gozdoi' in za njiJtovo gospodarjenje. Prmvt imajo v Log-afski dolini, sprehodili se bodo aidi po več ostalih slovenskih krnjih. pohdiaH malo tudi Čez mejo v Avstrijo, da bi primerjali, kako je pri njOf in kako pri na.s. Pri nas naj bi namreč^ še posebno veljalo, da bi gozdovi la.sinikom lahko dajali v«'. Žila j, ko so se knapi vrnili v jaške in .^i bodo prizade\-ali izprjlniii dopolnjen načrt, je tudi njihov kolega /kj pri/mht (KiJfmč) v razlagi načrtu éektrogospodant\'a potrdil^ da država še vedno ničiina na velenjski lignit. Da lx) proiz} odnjo ligftita obdržala ittdidolgo-ročfio. Slovenija se bo ve/jelno ttidi zaradi energetskih razmer v J'^'ropi še naprej močno naslanjala na lastne siJe. Še močneje koi dosleji Delež domače oshi)e pa naj hipijvečali tudi posn^dno: z učinkovitejšo mfx) energije, saj se marsikje pri tem obna.^amoše zelo mzxqmisko. Ih Ridizvečjif}! deležem obnovlji\-iJi virov.
Zadnji čas se precej govori tiuU o štajersko-kranjski navezi na visoki ravni. Med Pohorjem in Kn avcem. Zreški Uniors centrom na RogU naj bi namreč pre\ zid Kn'tivec. Resnejši pogovori naj hi se že bili začeli, pa so jilt na željo ZreČanov, ki da so preza.sedeni z dnigimi deli, presiavdi Iz tega so nekateri že začeli sklepati, da se je začetna zagretost ohladila, Alije res (ako, ali je res šlo za opravičljivo preložitir, bomo kmalu videli. Včasih je veljajo, da česar so se ti Poltorci lotili^ sv res izjjeljaK Upajmo, da 1)0 tudi tokrat tako.
nedeljo, 21. septembra. Na referendumu se bo odločalo o vprašanju, ki se glasi: *V\li ste za to, da se v predlogu zakona o spremembi zakona o trgovini določi, da $0 prodajalne za nujne življenjske artikle odprle največ deset nedelj v letu, razen bencinskih servisov, prodajaln v bolnišniciih, hotelih, leiali.ščih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih pastajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?" Volivke in volivci pa bodo lahko na glasovnici obkrožili besedo za ali besedo proti, sedaj je jasno, da bo vsaka odločitev Se naprej puščala zrno dvoma.
#	Mala Slovenija pa se ne trese le zaradi lastnih zdrah. Sciz-mografi državne mreže potresnih opazovalnic so zabeležili zmeren poircsni .sunek. Žarišče polresa je bilo tokrat na področju F^ce na Koroškem.
Nedelja. 7. septembra
#	Razmere v Iraku še zdaleč niso vzpodbudne in svoje napačne odločitve vse bolj občuti tudi trenutno vsemo-gt>Čna Amerika. Zato je ameriški predsednik George Bush v televizij.skcm nagovoru iz Bele hiše pozval države članice ZN. da prevzamcjovečjovlogo v prizadevanjih za obnovo Iraka. Bash je tudi zaprosil kongres za 87 milijard dolarjev sredstev za vojaške operacijc v Iraku. Afganistanu in drugod po svetu ler za obnovo Iraka.
#	Vendar pa je iz Aiadimwc svetilke že davno ušel duh vojne, ki bo očitno Še dolgcs slrašil predvsem bogate (saj drugi nimajo kaj zgubili).
#	Aratiska televizija Al Arabija jc objavila zvočni p(">snctck enega od vodij teroristične mreže Al Kaida, ki ZDA grozi 7. novimi napadi- Na posnetku, ki naj bi nastal v začetku septembra, sponka, da bodo napadi tako obsežni, da Ixïdo ZDA pozabile na 1L september.
Ni torej čudno. Čeprav je bilo za Angleže spoznanje neprijazno, daje britanska policija pripravila obširno protiteroristično vajo, na kateri je si mul i rula teroristični napad s kemičnim orožjem na podzemno železni-CO v središču britanske prestolnice. Na vaji jc več sto policistov in reševalccv preskusilo, kako dobro bi se reševalne službe odzvale na teroristični napad v Londonu.
#	Sc pa dogajajo tudi prijaznejše stvari. Italija bo tako drugim drŽavam CU predlagala, da bi maja 2004 na mejnih prehodih z novimi Članicami uvedli enoten nadzor. Na sloveasko-italijanski meji bi tako dokumente potnikov pregledovali samo sloven.ski ali italijanski mejni policisti.
#	Se l>oIj prijazno pa je bilov Tn^iču, Čevljarskem mestu, kjer je potekala žc 36, Šuštarska nedelja. Organizatorji so pi^leg Su.Šlarskega sejma na več kot 300 prodajniii mestih ponujali zabavo ob bogatem zabavnem programu s šuštarsko ve.selico. V Ribnici pa je potekala 28. tradicionalna kulturno-etnografska
prireditev, sejem suhe robe in lončarstva. Obe prireditvi sije (îgledalo nekaj deset tisoč ljudi.
Ponedeljek. 8. sept.
•	s 11 rva t i se |">ogosto gledamo grdo. Toda na drugi strani življenje kaže, da eni brcY drugih vseeno težko shajamo. To potrjuje tudi naslednji podatek. Na HrvaŠkem so že potegnili skupaj rezultate letošnje turistične sezone. Najštevilnejši gasljc w bili tokrat Nemci (1,0^ milijona) Jtalijani (925.547), subvenci (773.651), Avstrijci (5I.\()73) in Čehi (41.5.577). Zapišimo še, da so hrvaški gostinski delavci že postavili (udi cene za naslednjo .sezono.'le naj bi bile za 5 do 10 % višje kol letos.
•	Nekateri .seveda želijo talonna vsakdanja piwišanja in pi5nudbc> dobrin, ki nas mami iz leve in dev ne, zadostiti po nelegalni poli. Mariborski krimmali.sii so tako razkrinkali kriminalno združbo, ki sc jc ukvarjala s ponarejanjem tolarjev. Vodja skupine. 20-lelnik iz Nove vasi pri Markovcih, je s pí^íčjo računalnika ponarejal 10 OOO-tolarske bankovce. Deset pomagačov,ptivccinistarihod 17 do 23 let. pa jih je vnovčcvalo na javnih pria^ditvah. Siccr pa je različnih »ličev« vedno več. Tako NLB svoje komitente obvešča, da po medmrežju krožijo zlonamerna spi)ročila, ki preje mimike-uporabnike storitev elektronskega bančništva napeljujejo, da na določen elektronski naslov pošljejo svoj ccrlifikalin geslo Zíidcwtop do spletne poslovalnice.
Torek. 9. 8epleml>ra
•	Tisto kar so številni mladi komaj čakali seje zgodilo. Slovenija se poslavlja od naborniške vojske in ne bo vpoklicala oktobrske generacije nabtjmikov, je pif koncu obiska v enotah Slovenske vojske piwedal predsednik vlade Tone Rop. S icm se Slovenija devet mescccv pred rokom dokončno poslavlja od naborniškega popolnjevanja vojske in prehaja na pi>klicnosc.^lavo. Takť^ bodo januarja prihodnje leto v Slovenski vojski žc prvi pt>klicni vojaki.
•	Doma pa smo spel odprli nt>vo afertx Kc^prski kriminalisli so priprli župana občine Koper Borisa Popoviča in začeli s preiskavo njegovih dekwnili prostorov in prostorov direku^rja Lokalne turistične organizacije Koper Igcuja Vučića, Gre za sum različnih kaznivih dejanj, je pa tudi res, da je sedanji župan trn v peti mar:%ikaterim občanom.
•	Toda tudi hudo sprti skušajo ptiiskati poli, ki bi ublažile boleče in ncprijazjîc dogodke preteklosti.
•	Hrvaški predsednik Slipe Mesič je tak(^ prvič uradno obiskal Beograd, prestolnico Srbije in Crne gore, kamor ga je povabil njen predsednik Sve tozar Miirovič.
•	Izrael pa je danes namignil, da je pripravljen sodelovati z Ali medom Kurcjem, ki gaje palestinski vi^ditelj Jaser Arafat predlagal za novega palestinskega premiera, čc bo ie ta pripravljen
niti obveznasti mirovnega načrta, vključno 7. odstranitvijo in razo-R")Žilvijíí skrajnih skupin. Sicer pa je po zadnjih podatkih od začetka intifadtf, konec septembra 2000. umrlo 3453 ljudi, od lega 2389 Palc&tincev in 803 I?:raelcev,
Opravičilo!
Pri zapisu s praznovanja llO-letnice u.stanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planiaskega društva v Mozirju nam jo je zagodel tiskarski škrat. Podružnice ni ustanovil in dolgii leta vodiJ Fran Ktxbck, kot smo zapisali, ampak Franc Kocbek.
Za napako se opravičujemo!	■
»Nismo spali prej in tudi sedaj ne!c(
liolosnji občinski piaznik hroz omeinhc \mlni!i pridobitev -
Kkoloííiíi tisto» knr
jc v iijifiovi HKHn: knnali/ćK ijd in loplovod
Tatjana Podgoršek
V dni; od 6. do 19. septembra ho Športno in kulturno živjjcnjc občanov v obíinl Nazarje nekolik<') bolj razgibano kol običajno predvsem zaradi prireditev, s katerimi bodo v tem okolju zaznamwa-li letošnji občinski praznik. Minil bo brez omembe vrednih pridobitev, saj so, pn bc.sedah nay<irtkcga župana Ivana Pur-natiu ki opravlja to dolžniki ?a: tretjimandat, v minulih letih prcccj piwtorill. V letošnjem, več kol 350 milijonov »icžkem« proračunu, so za nslo/^bc predvideli slabih 13 odstotkov denajja. Sicer pa je Ivan Purnal v prazničnem pogovoru lakole odgovoril na nekatera na^a vprašanja: Čas od lansk^a do leiošnj^^ ohčinsktya prazjtika sv (udi v vasem okolju z<iZitQmovaii nekateri dftf^odki. Vsaj v jav-nosil pa so hi/i najholj odmev-ni (rije: ieiave podjeija (Uin (ihf, kaitrefta največja iasini' ca je občina, nezadovoljstvo neknUTih občanov pri iz^rad'
na lanskih volitvah je začela aktivnosti civilna iniciativa glede onc-jmaženosti zraka in okolja v Nazarjah. Vodstvo občine ni spalo ne preti tem in tudi sedaj ne spi. V zvezi s temi vpra^ćmji delamo, kar jc v naJi moči: izvajamo pritiske na podjetje Glin Brest. Končnem nam je wcm skupaj uspelo,da sovtovar-ni izdelali projekte za ekološko in tehnološko sanacijo proizvodnje ivcr-nih pla^č. Prcjj^nji mcsec so nekatere stvari ?.c uredili. Pričakujem, da bodo potrebno aktivnosti končali prihodnje leto. O mojem .sodelovanju oziroma nesodclovanju s civilno iniciativo, sedaj ekološkim drui^tvom, lahko rečem tole: članom sem pustil, da delajo po svoji strani, ol^činski svet in župan pa sta delala po svoji, Sodelovanja med mano in njimi pa ni bilo zato, ker so me »napadli« prej, preden -sm<i začeli rc^'va-lickoloSkavpra^nja. Bil sem pogostejša tarča napadov kot kateri koli onesnaževalec v občini Nazarje. Podjetje (»lin CitK. katerega irctjlnska lastnica je občina, je lani zašlo v likvidnostne težave. Osrednja dejavnost podjetja je namreč proizvodnja toplotne energije. Minula zima je bila mila, posledično je bila poraba te energije manjša, pa se v gospodinjstvih in podjetjih, kise ogreva-
liClošiiji dobil ilíkí pri/nanj Ohriiie l\u/rarjo t(T pri/.ii4ini /ii|Kiiia
/laiigrb olKine: Milan Čajner, direktor Oozdnega gospodarstva Nazarje; Grb občine: Franc Tkiivc iz Nazarij. ElkruJ, d. d. Nazaije; posebno priznanje ob jubileju: Glasbena šola Na/.sirje ob KJ-letnici samostojnega delovanja, društvo Lipa Šmartno oh Dreti za 30-ictnico delovanja druSlva: priznanja župana: Alojz Friceîj Iz Potoka, Zvonka Zakraj^kiz Lačje v})si, P(îl) Smiirtnoob Dreti, Eva Ribť/.l iz Pustega polja.
nji roplovotlnef*a omrežja in vaše sodehvanje oziroma neso' delovanje z hkolo.^kini driL^vom Zgornje Savinjxke doline.
»Res je. Takoj po izvolitvi župana in občinskih svemikov
jo na takšen način, so varčevali. Sanacija podjetja jc v polnem zamahu- Na žakvit so ugo-to\nli, daje glede na obseg dela preveč zaposlenih. Nekaj delavcev soodpustili, karjç žalostno, vendar čc se hoče
Župar} občine Nazarje Ivan Pur' nat: «Ocenju/em, da smo se s svetniki dobro ujeli In da je sodelovanje med občinsko upravo, njimi in mano uspeéno.«
podjetje rešiti in obdrhiti druga delovna mesta, jc takšen ukrep nujen. Sicer pa potekajo pogovori o tem. da bi (ilin Gril dobil novega lastnika oziroma solastnika, ki naj bi razširil dejavnost na proizvodnjo pare za sciprv)izvodnjo električne energije. Kljub temu, da nekateri občani kritizirajo, da jc ogrevanje s toplotno cner^-jo predrago, .sem prepričan, da sc bodo sčasoma na omrcije priključili tudi tisti, ki sc zalo še niso odk>čiIi. Nikomur se ni treba priključiti, a čas bo pokazal, daje to ogrevanje cenejše kot katero drugo. Po informacijah sc jc na omrežje priključilo 7(3 novih naročnikov. V drugi pokwict septembra bomo nadaljevali gradnjo toplovod» ncgp omrežja v naselju Doblc-tina in v obrtno-stanovanjski coni od mostu do tovarne BSfI.«
Najbrž pa so ta čas zoziiamo' vale tiuii nekatere pridobitve. »Ob ieto.šnjcm občinskem prazniku ne bt)mo predajali svojemu namenu kakšne pridobitve. Svečant«! smo pripravili ob zaključku posameznih naložb. Teh je biio več v preteklem obdobju kot sedaj. Vesel sem razvoja podjeija Benda, kije v Cîlinovera kompleksu dogradilo halo, iokala za zabavo mladih v industrij-sko-obrtni coni Prihova, pa velike hale. lastnika DobelŠka
iz Mozirja v tej coni. Sicer pa posodabljamo ccslo na ( Veto, ki jo bomo prihodnje leto asfaltirali, nadaljujemo izgradnjo športnega centra v Nazarjah. uredil) bomo električno in vodovodno napeljavo v športnem in gasilskem objektu icr na labt^rni.Škem prostoru v Litzah. Po skoraj enem letu smo pridobili gradbeno dovoljenje za Izgradnjo kanalizacije na Prihovi, kjer bomo takoj po izbiri izvajalca začeli fazno gradnjo. V začetku leta smo zgradili del kanalizacije pri Elkroju. Prav tako je občina kupila bivšo Debcvčevo hišo, kjer je imel galerijo Jaki. Tu bomo v prihodnje uredili vrtcc in nekako zaokrožili šolski kompleks.«
('emu baste namenili avednjo pozprnost do prilunlnjefia sep-tetnbra?
«Predvsem posodobitvi približno Štiri kilometre dolge ceste, končni dograditvi toplov<xl-negii omre^a, kar naj bi se zgodilo Še letos, izgradnji prve etape kanalizacije na Prihovi, sanaciji vodovoda in dograditvi športnega igrišča v Smarl-nem ob Dreti. Ib bodi) večje naložbe. Oas bo pokazal, kaj bo pcUrcbn(5 urediti glede <iiin Griťa in ekologije, 'lèj moramo dati tisto, kar lahko. To pa so prizadevanja po nadaljnji izgradnji kanalizacijskega in toplov(>dnega omrežja. Koliko bomo pri tem u.spc.Šni, pa bo odvisno od denarja. Tudi ureditev pt\slovno-obrtnc cone je naša velika želja. Letos je bil zanjo končan postopek denacionalizacije, ni pa Šc končan postopek dediwanja pri enem članu vjtškc skupnosti. ()l>čina finančno ni dovolj močna, da bi odkupila vsa zemljišča. zalo iščemo investitorja. Smo pa medtem velenjskemu mednarodnemu podjetju Era pnxiall občiasko zemljišče ob DobclŠkovcm poslovnem objektu, kjer naj bi zrasel nov prodajni center. dogovoru o prodaji v spomladanskih mesccih .so se t^ilno na Eri stvari nekolikem /aplcilc,.saj naj bi po prvotnih načrdh naic^bo zaključili žc do konca tega leta.<«
Obisk delegacije GZS v Poslovnem sistemu FORI
Poslovni sistem Fori je prejšnjo sredo obiskala delegacija Gospodarske zbomicc Slovenije s predsednikom mag. Jožkom Oukom na čelu, pridružili pa so sc ji tudi gospodarstveniki nekaterih slovenskih podjetij in predstavnik Ruske federacije VjaČcslav Dmitrijcv. Srečanje je bilo namreč namenjeno pred-stiivitvi dejavnosti GZS in slovenskega gospodarstva na Ruskem trgu, likrati pa so si udeleženci izmenjali mnenja o opravljenem obisku gospodarske delegacije v Samaro (Ruska federacija), katere udelcžcnec jc bil tudi Piislovni sistem Pori. Po krajši
predstavitvi Poslovnega sistema Fori, dejavnosti in načrtov za
prihodnost ter izmenjavi mnenj o delovanju na trgu Ruske fede-
racije je delegacija obiskala tudi proizvodni obrat v Velenju, kjer so si ogledali proizvodni program komponent ter končne izdelke, ki jih ti^i poskw-ni sistem Fori tako na domačem kot na tujih trgih.
Velike poslovne priložnosti vidijo na trgih Ruske fcderacije, pa ne le zase, tudi za celotno slo-veasko gospodarstvo. Vsaka tovrstna izmenjava informacij in izkušenj jc zalo zelo d<ibrodoSla, saj jc rasko tržišče zelo .specifično in tudi polno pasti, ki jih jc dobro poznati.
Zbiranje nevarnih odpadkov
Kolirina odpadkov manjša, število sodelujocili obraiun v akdji vcrjo
"Preteklost poznamo, seda-njast živimo, za prih(idnosl delamo" je le eno od kratkih sporočil podjetja Pl.'P Saubermac-her iz Velenja, s katerim trkajo na zavesi občanov in občiuikv Šaleški in tudi Zgornji Savinjski dolini glede njihovega cîdnosa do narave in okolja. V splet teh prizadc\'anj sodi vsak<)letna akcija zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Akcijo so začeli v p(.)nedeljck v občini Šmartno ob Prtki, dan kasneje nadaljevali v občini Stšianj. včeraj in danes (v četrtek) pa zbirajo le l'idpadke v mestni občini Velenje. Občani so lahko na osmih zbirnih mestih oddali ostanke barv, lakov in lepil, onesnaženo embalažo, (xl-padna olja in maščobe. i>dpad-na jedilna olja, baterije in akumulatorje, neuporalma zdravila, odpadke, ki v.sebujejo živo srebro, škropiva, odpadne kemikalije iz gaspc^dinjstev ter neuporabno kozmetiko.
Kot je povedala Alenka Centrih. lehnologinja na podjetju PUP Velenje, so na lanski akci-
ji zbrali 5f)66 kilogramov nevarnih odpadkov' (v občini Šmartno ob Paki 1123 kilogramov, v občini Šoštanj 1646 in v mestni občini Velenje 2297 kilogramov), kar je .sicer manj kol leto prej. xTo kaže. da so občani v preteklih akcijah prinesli na zbirna me.sla »zaloge« lega materiala. Sedaj pač prinesejo, kar se nabere od ene do druge akcije. Doij kol zbrane količine .se mi zdi pomembneje, da se odziva na naša p(wabila za sodelovanje vsakt> leto več občantw.« Med zbranimi nevarnimi odpadki je bilo lani največ akumulatorjev (več kot 2337 kilogramov ali kar 46 odstotkov), l4tK) kilogramov ali 26,7 odstotka lak(w, barv in čistil, .>91 kilo gramov pa motornih olj.
Prvi podaiki kažejo, da bo tudi letošnja akcija uspešna. V .^martnem ob Paki so namreč zbrali l.^tH) kilogramov nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, vTopolšici pa 4UU kilogramov.
■ tp
Blatnik
zamenjal
Zagožna
.Šoštanj - Od 1, septembra ima Veterina Šoštanj, d. o. o., n(wcga direktorja, Franca Blatnika, dr. vet. med. Na tem mestu je zamenjal dolgolelnega direktorja Veterine Iva Zagožna, dr. vel. med., ki konec leta odhaja v pokoj.
Iz občine Šmartno ob Paki
Že /Jiail i/víljíileť (Iťi pri izgradnji prizidka k soli?
Včeraj (v sredo) so na sedežu občinske uprave med prispelimi prijavami na razpis izbrali najugodnejšega ponudnika za izgradnjo prizidka k šmar.ški twnovni šoh. Vredniwt celotne naložbe jc 189 milijonov tolarjev, z njo pa bodo zagotovili predvsem pogoje za izobražxrva-nje učencev v programu devc-detke 1er potrebe učencev in šmarškega nogometnega kluba glede športnih garderob. S prizidkom bodo pridobili dve učilnici, večjo kuhinjo, povečali površino obstoječe cclovadnicc ter žc omenjene Športne garderobe. Prizidek bodo gradili postopoma, gradnjo pa naj bi začeli koncc letošnjega oktobra
V nedeljo vaške igre
člani tukajšnjega turističnega društva so v minulih dneh pripravljali šaljive i^e, v katerih se bodo pomerile ekipe K) vaških skupnosti na letošnjih vaških igrah. Polegvlečenja vrvi se bodo tekmovalci In tekmovalke pomerili predvsem vspre-tnosiih pri pobiranju jesenskih pridelkov. Igre hodov nedvljo, 14. septembra ob 13 JO uri na
prostoru v Martinovi vasi ob
;^elczniški progi v središču Šmartnega ob Paki.
Odbori o rebalansu letošnjega proraeima
Cluni odborov za gosptidar-stvo, varstvo okolja in gospt>dar-ske javne sluřbe ter za področje negospodarskih javnih služb, ki delujeta pri svelu občine, bodo v teh dneh obravnavali rebalans letošnjega občinskega proračuna, zadnji ponedeljek v septembru pa bodo o njem svoje povedali še swtni ki. Kolje povedal /TUpan .4lc>j/ l*iKÍgorŠt4c bodo sklepali tudi o tem, ali bodo ta denar namenili za obveznosti pri projektu (îollc, za ureditev vodovoda v Slatinah ali morebiti za rešitev kakšnega drugega (Odprtega vprašanja.
Delovna skupina o resihi oskrbe s pitni vodo
Na nedavni seji nadzornega odbora Komunalnega podjetja Velenje so njegovi člani predlagali astancTvitcvdclíwne .skupine, katere osrednja naloga bo re.šitcs' oskrbe s pitni Vixlo na območju celotne oléine. Delovna skupina naj bi do konca leta pripravi-b predloge in nadaljnjo metodologijo reševanje lega vprašanja.
■ ep
GOSPODARSTVO
Ve le proizvajalci, ampak vse bolj tudi intenzivni trgovci
Dela imajo dovolj, kar pa se odraža Ludi [)íi doseženlli finančnifi i'e/ullallh - hHiodiiosl vidijo v lasinili li'govinah - vS priiiajajoco Kvropsko skupnostjo se sicer ohrejiienjujejo, veiular se bislveriili spr(itienibe ne nadejajo
v nazarskcm CIkroju ugotavljajo, da so v celoij izpolnili zastavljene programe. Zadnji mcscc pred nedavnim kcilekUv-nim dopusiom so imeli nekaj a/kih grl. zalo so za i/polniiev plana delali ludi dodatne dni-Po besedah predsednice uprave Miinje Vrtačnikje bil lo nujen ukrep» saj imajo v strukturi še vedno približno 20 odstotkov ion poslov za znane blagovne hiSe. Ta naro^iila so morali izpolniti. »Pri tem naj poudarim, da ne gre za čLstc Ion posle, ampak konperalivno sodelovanje pri izdelavi razvojnih trendov,« je v pogovoru p<xlćriala Vrtaćniko-va in nadaljevala: «Zal se naša pridnost ne ixlražav dosei^enih finančnih rezultatih podjetja. Olede na položaj v svetu in Evropi pa so ti vsemu navkljub
dohri, čej^rav s ptwlovanjem nismo nikoli zadovoljni.« Dela imajo već kot dovolj, pri plaCah so še vedno 13 c^dslotkov nad panoi^no kolektivnem pogodbo, sprašujejo pa se, kako dolgo bodo vzdržali. »V strukturi sircx^kov plače ne presegajo 30 odstotkov» kar je svojevrsten fenomen v slovenski indiistriji. Rciinica pa je tudi ta. da smo kljub delovni intenzivnosti vedno globoko pod slovenskim povprečjem, kar je pogojeno s stroko in kvalifikacijo zaposlenih. V tekstilni dejavnosti ni hitrih in velikih zaslužkov.«
Kolje Še pojasnila, so bili pridni tudi na drugih področjih. Uspešno so prestali preverjanje certifikata kakovosti 9001» s katerim se ponai>ajo /.t od leta 1994 dalje, pridobili so okolje-
varski certifikát ISO 14000, oksas 18001 inz njim potrdili» da je delovno okolje za delavce varno in zdravo. »>To je zahtevalo kar preeejšnjc delo, tudi stroškovno (^bremenitev» vendar se zavedamo, da je Evropa s svojo ostro zakonodajo pred vrati.« Z vstopom v Evropo se sicer obremenjujejo» Čeprav se bistvenih sprememb ne nadejajo. Na teh trgih so prisotni že dalj časa, izvozijo približno 50 odstotkov proizvodnje in vedo, kako se »streže« zadevam. » Kljub temu pripravljamo program priložnosti in prednosli ter nevarnosti, da bodo na vstop in tudi kasnejši Čas res dobro pripravljeni, kajti naša prihcjd-nost je na leh trgih.« Prihodnost pa gjcde na močno konkurenco, po mnenju Marije Vrfačnik, pri-
nai^ajopodjetju tudi lastne trgovine. Poleg intenzivnega specializiranega proizvajalca hlač postajajo tudi intenzivni trgovci, kar jih Še dodatno obremenjuje. Trenutno imajo v Sloveniji devet trgovin in z njimi
V sodelovanju s Phare programom so reorganizirali proizvodnjo
Era krepi tržni delež na Hrvaškem
Prejšnji leden je mednai^odiia ligovska družba Kra Velenie odprla povsem prenovljen in povečan irsovskl renier' Tornado - S lo in še neka 1er i r ni dj nijinii naerlovaniini naložbami povečirje Ir žni deslež na Hrvaškem, pa tudi na druigifi Irsiti jugovzhodne tAiope
obvladujejo blizu 50 íxklotkov domačega trga, letošnjo jesen pa naj bi odprli trgovini v Murski Soboti in še eno v Ljubljani. V vseh večjih mestih bivše Jugoslavije so prisotni s franšiznimi trgovinami- Prepričani so. da bodo morali takšen model prodaje raz-Širiti tudi v Evropi. Da so poteze prave» jili med drugim prepričujejo tovrstne aktivnosti svciovnih modnih tovarn.
Letos so v sodelovanju s Phare programom reorganizirali proizvodnjo. Celično proizvodnjo so poskusno uvedli v njihovem invalidskem podjetju, se daj
nadaljujcjov ostali proizvodnji. »Zanesljivo je to trend naše bodoče organiziranosti, saj se moramo tako rekoč v trenutku ixlzvati na spremembe trga ter se jim prilagodili. To ni enostavno, ker je poleg vrhunske kakcv vasli izdelka treba gledati tudi na primerno ceno. Verjamem v delo celotnega kolektiva in zato tudi verjamem» da bomo kos izzivom.»
V tem trenutku pa med drugim zaključujejo aktivnosti pri prodaji kolekcije za pomlad • poletje 2004.
■ Tp
Po nedavni otvoritvi supermar-ketov v Jastrebarskem in Kořenici je mednarodna trgovska družba Era iz Velenja prejšnji teden odprla v Karlovcu na Hrvaškem piwsem prenovljen in povečan t rgovski center Tornado. Ob obstoječih prostorih so zgradili novo specializirano prodajalno za dom in gospodinjstvo Adut.
Kol je ob otvoritvi med drugim poudaril predsednik uprave Ere in direktor družbe Tornado Gvid» Omiaciič* Skupina Era. katere pomemben del je družba Tornado, gradi razvoj z uresničevanjem kooperativne strategije trgovine prijaznih na-
kuptw in p^»tavlja v središče delovanja ter posUwanja odnos do stranke, pa naj si bo to kupec» dobavitelj, zaposleni ah lasinik. Hitrejši vstop na področje države Hrvaške so si zagotovili s strateškim partnerstvom z družbo Tornado, v kateri je Era večinski lastnik. »Ta strateška povezava je pomembna tudi zato» ker seje Era s tem vključila v mednarodno skupino CBA, katerega soustanoviteljica je omenjena hrvaška družba, mednarodne povezave pa so po-membneza internacionalizacijo nabavnih virov.»
Kot je še piwedal Omladič, je v družbi T"imado» ki deluje 12
lel, zap(»lenih 330 delavcev. Po obsegu prometa je bila lani na listi najuspešnejših podjetij v Hrvaški na 120., po poslovni uspešnosti pa na 61. mestu.
Z naložbo v Karlovcu in Še nekaterimi drugimi, ki jih načrtuje na HrvaŠkem (v začetku prihodnjega leta bodo odprli še 13 tisoč kvadratnih metrov velik prodajni center v Samoboru), Era uresničuje svoje strateške cilje in s tem povečuje položaj na tem irgu.
Sicer pa ima ta velenjska trgovska družba svoje družbe že v vseh dr/avah nekdanje Jugoslavije in povsod krepi svoj ti^ni delež. Kapitalsko in strateško je
povezana tudi z družbami v Avstriji, Nemčiji in Ilaliji. Era želi postati pomemben trgovec na trgihjugiwzhodneEvrope. Njen cilj je» da bi v naslednjih treh oziroma štirih letih na tem področju ustvarila 3(1 odstotkov prometa.
Naj še zapi.šemo, da je ob otvoritvi mega centra Tornado v Karlovcu Era podarila bon v vrednosti 15 tisoč kun organizaciji Dječji dom Vladimir Nazor in s tem znova potrdila, da svojo rast neločljivo povezuje tudi v vlaganji v razvoj družbenega okolja.
■ tp
APS bo dobil novega direktorja
Dosedanji dolgoletni direktor podjetja APS Jakob I lolešek je zaradi bolezni zaprášil nadzorni .svet za predčasno razrešitev, laje objavil razpis, nanj sta se prijavila dva kandidata, o izbiri pa se bodo odločili v trideselih dneh.
Sicer pa pravi HoieŠek, da so razmere v podjetju, ki se je pretekla leta otepalo z velikimi težavami in rdečimi Številkami, dokaj stabilne. Dela imajo dovolj, v zadnjem obdobju so pridi^bili štiri šolske avtobusne proge v občini Šmartno ob Paki. Pa ludi na drugih programih dobro kaže, izjema je le odvoz smeti iz velenjskega Premogovnika, kjer jim je del posla prevzelo ptxljelje r JTZ, kije nabavilo tovornjakza te namene,
■ Mz
Nova organiziranost - približanje stroke potrebam na terenu
1^0 do bril I deselif) lelili se I. oktobr a mozir'ski VOC ^poslavlja« od tarnkajsniega Centra za soeialno delo
Juvanje« 4. septemtira - V
športnem centru PrtxJnikvJuva-nju so varovanci Varstveno-delovnega centra (VDC) Mc&rir-je in nekateri njihovi starši pripravili športno srečanje. Z njim 80 se na simboličen način poslovili od (^entra za socialno delo Mozirje, pod okriljem katerega je deloval VDC* doí>rih deset let. Ob tej priložnosti se je predstavila Uidi nova direktorica centra za socialno delo Darja Les-jak.
Kol nam je povedala vodja VDC-ja Mozirje Vilma MaK'inko, je novo organiziranost narekovalaslroka oziroma njen razvoj. Ministrstvoza delo,
družino in socialne zadeve, ki je ustanovitelj VDC-jev in financer njihove dejavnosti» je oce-
S prisrčnega siovesa (foto: Cirif Sem)
nilo, da bi bilo zalo smiselno potrebam na terenu. »Takšen manjše enote povezati v mrežo, korak zagotavlja njen večji zdaižiti stroko in jo približati napredek v prihodnje, nam na
terenu pa bo ta lahko vše večjo pomoč pri zagotavljanju potreb varovancev. 11 enot VDC-jevv Sloveniji je delovalo med okriljem centrov za socialno delo, poslej pa naj bi se te združile v mrežo» ki jo običajno oblikujejo tri upravne enote. Pomembno je število varovancev.« Po dosedanjih informacijah naj bi se na našem območju v mrežo povezale tri upravne enote, in sicer Mozirje, /lalec ter Velenje. Uradno pa se bo m(")zirski VDC ločil od tamkajšnjega centra za socialno delo L oktobra letos.
V dejavnost Varstveno-delovnega centra v Mozirju je v tem trenutku vključenih 17 oseb s takšnimi in drugačnimi motnjami v razvoju iz občin Zgornje Savinjske doline. Ukvarjajo se s kooperacijsko proizvodnjo» tudi lasten program imajo, velik poudarek pa dajejo v.seživljenj-skemu učenju varovancev. »Spoznali smo, da lahko zanje več naredimo, če jih naučimo praktičnih znanj, kol so pravil-
no umivanje zob» česanje, shranjevanje obleke, čiščenje čevljev in podobno. Temu bomo v prihodnje namenili še več pcr/or-nosti kot doslej.«
In kaj si želijo ob novi organi-ziranosti? Po besedah Mar-cinkove obilo timskega sodelovanja med VDC-ji vmreži. tudi med njimi samim in novimi sodelavci, ler razvoj stroke v skladu s potrebami, Po svojih močeh bodostxlekîvali pri nakazani možni pridobitvi novih prostorov VDC-ja. kjer bi lahko sprejeli tudi varovance na vozičkih in oblikovali enoto za .še te^e zaposljive osebe z motnjami v razvoju. Želijo pa si ludi bivalno enoto. »Starši varovancev se starajo, povprečna statistika kaže» da umre na leto eden od staršev teh ljudi. Z^to bi bilo prav, da poskrbimo zanje tako, da lahko v takih primerih ostanejo v lastnem okolju»« je še podčrtala Vilma Marčinko.
■ tp
Zagnanost in pripravljenost ljudi rodi želen sad
Krajani KS l^lošivec bogatejši za poinonibno i)i i(l()i)ilov - Bo to za pi iluHliiji praznik žo večnaiiionsko športno igrišče? - Najvcr tožav s coslanii
T. Podgotiek
Pl«f>ivec, 6. ^eplemhra - Danes se lo vrcHki.^ knicrem nknlju zbere na prirediivi ob krajevnem prazniku loliko ljudi, kol se jih jc ob pra/niku KS Plcšivcc. K temu najhr? ni pripomoglo samo lepo vreme, ampak dejstvo, da so ljudje v lem okolju dokaj složni, s precej volje in pripravljenih»!i za uresničitev zaslavljcnih načrlov. Letošnji praznik si bodo zapomnili vsaj po dveii dogodkih: po predaji nove mrliške vejice svojemu namenu ler po položitvi lemelj-ncga kamna za i/gradnjo večnamenskega šporlncga igrišča pri tamkajšnji podružnični ik)li.
Kot je podčriala prcdscdnica KS Marjana Novak, so na novo mrliško vežico že dolgo čakali. Nov objekt so pridobili s pomočjo Mestne občine Velenje, ki je zanj primaknila 11 mili-
jonovtolarjev^KS za oporni zid in pohiSlveno opremo v objektu 4,5 milijona SIT, kar nekaj prostovoljnih ur pa so (pravili ludi krajani. Predsednik gradbenega odbora za izgradnjo mrliške vežice Marjan Štumpfl
sc je zahvalil vsem, ki so pomagali pri izgradnji, 1er izrazil željo, da bi objekt uporabili čim man-jkral. Blagoslovi Ive ni obredje opravil ?.upnik Vladt^ Bizjak.
Druženje so nalo nadaljevali na prostoru za osnovno Šolo,
kjer so položili lemcljni kémien za izgradnjo večnamenskega športnega igri.Šča. Kar 10 let so trajala prizadevanja za pridobitev zemljišča. Dva milijona SIT so zanj od.steli lani. Projekt zanj že imajo, čakajo pa na gradbc-
Tudl z udeležbo na krajevnem prazniku so krajani pokazali^ da so složni pripravljeni sodeio'
vati pri uresničitvi citjev.
no d;woljenje. »Upamo, da nam bo Mestna občina Velenje pomagala pri tem in da bomo lahko začeli gradnjo žc letos,« jc v priložnostnem nagovoru poudarila Marjana Novak. Novo igri.^e bo večje, asfaltirano, ob tijem PA bo manjše otroško igrišče, prostor za bahnanje, tribune in dodatna parkirna mesta.
/a prihodnje leto v KS Plešivee načrtujejo izgradnjo javne razsvetljave v naselju Črna Gora. Predvideli so jo že v letu 2002, a so se člani sveta KS odločili, da bodo dali prednost izgradnji špi>rinega igriSča. Med dolgoročne prepoirebnc naložbe pujc Marjana Novak uvrstila izgradnjo kanalizacije (gradili naj bi jo začeli v letih izgradnja nove mrliške vežice je veljata več kot 15 miiljonov tolarjev 2004/2110.5) ter izrazila upanje.
Zgodilo se je
• •
0(1 12. clo 18. septembra
-	12. septembra leia 1973 je velenjsko trgovsko podjetje ERA v Velenju odprlo nove blagovnico Standard;
-12. septembra leta 1977 je Gorenje v Solunu odprlo prvo montažno tovarno v okviru jugoslovansko-grSkega podjetja »Gorenje - Ilelia«;
-12. septembra leta 1998 so se krajani Raven pri Šaptanju razveselili novcgii ecsi-nega odseka med Andrcjcem in Vctcrni-kom;
-	središče Velenja so najprej nameravali dokončati in svečano odpreti d« 3. juliju letu iyS9, nato pa je bil določen datum 13. september, ko naj bi odprli upravno-gosptxlarski center z delavskim klubom, delavsko univer/o, internatom, industrijsko šolo, zdravstvenim domom, trgovino, upravnim poslopjem rudnika in drugimi stanovanjskimi p<'«lopji. Zaradi Številnih prireditev, ki so se la dan menda odvijale po Sloveniji, so otvoritev ncJVegasredSča mesta Velenje prestavili na 20. september, ko jc bilo središče zares tudi odprto;
-13. septembra leta 1981 je bila na Ple-velovcm jezeru (danes Velenjsko jezero) prva »trim regata« z jadralnimi de.^^kami, na kateri je sodelovalo okoli 100 jadralcev iz cele Slovenije;
-	k sv. [Crižu nad Belimi Vodami so ÍA. septembra leta 1927 pripeljali nove zvo-

iř t ^
Fran Mlinsek (Ariiiv Muzeja Velenje)
nove v skupni leži 1621,5 kg, saj so stare zvonove med 1. svetovno vojno oblasti
pobrale za vojaš<e potrebe;
-15. septembra leta 1958 se jc začel pc^uk v novo zgrajenih prostorih Rudarske šole v Velenju, ki so jo v prvem letu obisk<wa-11 103 dijaki rudarske strojno in elektro usmeritve. Dijaški dom poleg šole Še ni bil dograjen, zalo je prve gojence sprejel Šele naslednje leto:
-16. kimavca bta 1951 jc Rudnik lignita Velenje prejel prehodno zastavo vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije kot najboljši rudarski kolektiv v državi v prvi polovici leta 1951. Poleg zastavice pa je velenjski kolektiv prejel tudi nagrado v višini 365.t)00 takratnih dinarjev;
-	16. septembra leta 1977 so končali z gradnjo predora pod gradom Salck. Promet skozi predor na cesti med Velenjem in Slovenj Gradccm je stekel 5. oktobra istega leta:
-v Gornjem DoliČu je bil 17. septembra leta 1890 rojen znan velenj.ski učitelj, knjižničar. Čebelar in narodopisec Fran Mlinšek;
-17. septembra leta 1950 je upravljanje Rudnika lignita Velenje formalno prešlo v roke delavcev, saj gaje na slavnostni .seji prevzel v upravljanje takratni delavski svet;
-	18, septembra leta 1992 je Gorenje poslalo pokrovitelj Í^RK Velenje, ki se odtlej imenuje Rokometni klub (îorenje Velenje. Lani so praznovali tudi petdeset let igranja tc zan:mive in atraktivne športne panoge v Šaleški dolini;
-	ob velenjskem bazenu so balinarski navdušenci septembra leta I9HI zgradili balinarsko igrišče.
■ Damijan Kljajič
da bodo v prihodnje naredili kaj več tudi na cestah, »S temi je v Plešivcu vedno največ težav. Zaradi razgibanega in strmega terena jih poškoduje vsako malo večje deževje. Tudi regionalna cesta PleSivec-Slcvenj (iradec od Skal proti Plešivcu kliče po temeljiti obnovi «
/upan mestne občine Srečko Meh, ki je - kol jeptTvedal - prvič v življenju predal svojemu namenu mrliško vcžico, prvič zlomil lopato (loso mu potisnili v roke ob polaganju temeljnega kamna za večnamensko športno igrišče), seje odzval na izziv Novake z besedami. »Ne dajem obljub, ki jih nc morem uresničiti. Velja pa t a, da lahko skupaj veliko storimo. V KS Plešivec 10 znate, saj je vaša zagnanost inskupna pripravljenost doslej rodila žc marsikateri sad. Veliko naporov nas čaka pri devetletnem izobraževanju,
prav tako moramo najprej zago» lovili vsem občanom oskrbo z zdravo pitno vodo. Vzporedno bomo lam, kjer pač to gre, gradili kanalizacijo. Pred nami je nadaljevanje plini 11 kaci je. Vaše igrišče ne bo majhen zalogaj. Začeli ga baste graditi letos in morda bosie lahko prihodnji občinski praznik žc praznovali na drugi lokaciji.«
Ob koncu priloznaslne prireditve so podelili nekaterim naj-zaslužncj.Šim krajanom priznanja KS. Druženje krajanov in gostov, med katerimi sta bila ttidi poslanca v državnem zboru Milan Kopušar in Bojan Kon-tiČ, so popestrili godba na pihala iz Mislinje, učenci lamkajšnje podružnične Šole. taborniki iz Plešivca in Škal, citrarki, har-monikarki ter folklorna skiipina iz Ponikve pri Ý^icu.
Vodno Icraljevstvo
Naša scKcdnja pokrajina Koroška, kamorv px'ilctncm in zimskem času zahaja veliko skwenskih turistov, pripravlja obsežen projekt, s katerim želijo \cpo\Q narave čim bolj priblii^ati domačinom in lur-jstom. P^(^jckt so poimenovali Vodno kraljevstvo, saj prav voda neprestano pridobiva veljavi>. P<'> celem svetu je namreč za pitje primernih le 0^ % vseh vodnih nahajališč. Tako je zadnjih 25 let Koroška namenila milijardnc vsote čiščenju svojih bcigaiih voila in sedaj sc lahko pohvalijo kar s KlOOjezeriin večkot lOOU tekočimi vodami, ki so napolnjena s kristalno Čisto vodo, primerno za pitje. Skrb za naravo je Koroški prinesla že vrsto lepih nagrad, med drugim tudi eno najpomembnejših ekoloških nagrad Tourism for T'iinomw Award.
Danes kar 71 % koroške píuie vode predstavlja sveža izvirska voda, medlem kovdeželah, kol sta Nemčija in Nizozemska Jz pipe leče le še obn(wljena voda. Voda je torej ena izmed poglavitnih tem Kiîroske, kijo želijo v letih 2004-2iX16Še intenzivneje vključiti v oblikovanje turistične pt>nudlx\ Kot pravi deželni glavar dr, .lorg ilaider, si dežela prizadeva, da bi se prebivalci in dopustni ki vše večji meri zavedali p<^mena vode kot dragoccne dobrine ter spoznali njeno elementarno, ,skrivno in poživljajočo energijo. V ta namen bodo pripravili izobraževalne pri'>grame, s katerimi želijo ozaveščati g;«tince in otrc>ke,ohiskcwalci pa bi^ào ob dt^brodošlici dobili tudi kozarec čiste izvirske vode.
Leta 2004 se bo začek^ doživljajsko pottwanjc v znamenju vode v Zgornjem MoUtalu zimcnom Voda Zlato, kjer bodo obiskovalec popeljali v čudoviti svet notranjosti gore, ki ponuja tri dragocenosti: zlato, kTRial in vodo. Zunanjost bo omogočala pogled na ledenik Pastcrac, viidni stolp in slapove narodnega parka. Leta 2W)5 se bo dogajanje na temo Voda in energija prestavilo v dolino Mal-tatal, kjer se bodo ob spektakularnih slapovih odvijali Številni
špt^rtni dogodki. Ti Kxlo potekali tudi v zimskem času. ko .slapovi zaledenijo In bonjiluiva stena namenjena plezalcem. Leto 2006 ho v znamenju ponudbe vv>dnega doživetja pt^ickalo na MilŠtatskem jc<!cru. Turistom b<>do pr«idslavíli vse oblike kíTcv^kth voda — od
termalne, kopalne in zdravilne vode pa vse do ribiških lovišč.
Namen tega oKsežnega projekta (kar 1.000.000 EUR so namenili samo za marketing), katerega maskota je ziata ribica (simbol sreče in neposredna pc^vezava s čisto vodo), je, da postane voda opazna in akmalna tema na vseh življenjskih podn^^čjih. ?-elijo, da bi se v deželi ohranjalo naravne 7Jiamcnilosti in da hi tišino vgoz-dwih ponovno napt^lnili živalski glast^vi. l\)í»krbljeno bo, da bt> vsaka gorska pot piUekala mimo vode, kjer bodo tudi počivališča. p(>sebna me.sia za meditacijo in proslori za piknike (lahko si boslc ludi pekli). S tem projektom pa želijo povečati tudi število turis-ttw, ki si vse bolj želijo sproščujoč, miren količek v naravi. Letos je bil porast slovenskih turistna Koroškem kar IS-IOn^dsiotcn, pričakujejo pa. tla bo v prihodnjih letih še višji.
Razmišljanje in načrti so.sedov pa so gotovo zanimivi ludi za iskanje našití poti v turizmu in seveda pri snovanju projektov, ki jih nameravamo v Šaleški dolini in bližnji okolici uresničiti v prihodnjih letih.
■ i^aja Zakošek
ZANIMIVO
V Velenju tekmovanje za najmočnejšega Slovenca
dlo Martinu Matjasièu iz Mciíikc, ki jc zbral 37 točk. Sledil mu jť Oliver (ta^rií iz Slovenske Bistrice a 35 t(>íkamí, Iretji pa je bil ioško PirniU iz Moravč (20 ločk).
Velenje sicer ni imelo svojega pj cdslavnika, /ato pa so se odrezali glcdalci, ki so znali odgovorili na vsa vprai^anja in si prislužili kar nekaj kilogramov m\i... Oeprav novi slovenski Manin Krpan prihaja iz vinorodnih krajev, pa alkohol ni pravi rcccpi, da do.scžcš laicsno moč, je oh koncu tekmovanja povedal najmočnejši Slovenes.
■ HfnkoJerčič
Najmočnefši trije
No» pa ga imamo. Najmočnejšega Slovenca. Slovenskega Manina Krpana. Manin Krpan jc Miirtin Mal-jrtsk- Ni doma z Vrha pri Sveti Trojici, ampak je doma iz Metlike. Mariin Krpan ne ho nič več s k<'>hilieo to-voril soli, Odslej ho vreče tovoril s kombiniranim vodilom Volkswagen Novi Transporter.
Minuli petek je hilo pred velenjskim Intersparom prav veselo. Le malokdo pa je vedel, da se je tu dogajalo finalno tekmovanje za najmočnejšega Slovenca. Medscbojse je pomerilo (»cm finalistov, ki so pred tem zmagali na posameznih re^jskih izbirnih tekmovanjih.
V Velenju so tovorili sol v vrečah, nosili pivske zaboje, potegovali simulirano kobilico /a rep in se s ležkijn drogom polLskall iz Krpanovega kroga. Največja paSa za oči je bila za bolj ali manj naključne obiskovalce prenašanje kobilice, natovorjene z dvema vrečama soli. Nato pa so silaki morali polegniti Se avtomobil.
In na koncu so seSteli posamezne rezultate, kilograme, sekunde, moč tn spreinosl, ki so pokazali, da jc bila izenačenost kar precejšnja, Prvo mesto je pripa-
■ /

/
- t
Svetniška skupina
Združene liste socialnih demokratov v Svetu MO Velenje
VABILO
Vabimo vas, da nas obiščete in se z nami pogovorite
v prostorih Svetniške sl<upine ZLSD, Prešernova 1, IV. nadstropje (stavba sodišča) vsak ponedeljek od 16. do 18. ure.
Vljudno vabljeni 1 Bojan Kontič
vodja svetniške skupine
m
ZPMIZf NA USTA
sodabtih dčmokraiov
Velenje
llï|iî L.rpil
Smo Mu	'
Radio Velenje
Noéenje krpanove kobite
Projektna skupina za izvedbo projekta "Ravnanje z odpadki" MO Velenje predstavlja
Kalco doma organizirati ločeno zbiranje odpadkov
C) ločenem /bininju odpadkov smo zapisali žc precej, Verjamemo, da ni VCĆ potrebno pc^scbcj poudarjati, zakaj je lakšcn način ravnanja z odpadki bolj Ji in pravzaprav nujen. Zaupamo tudi v lo, da bomo slej kot prej vsi prebivalci na§c mestne obilne za<!eli redno in dosledno loCcvali odpadke in s icm pripomogJi k varovanju okolja. Prav zato smo mnenja, da nekaj nasvetov v /vezi s icm, kako sc lotili loćcncga zbiranja odpadkov doma, nikakor ne bo odveC, Rcsjc namreč, daje potrebno za pravilno in čimbolj enostavno loCevanje od-padk^w nekaj slvari v gospodinjstvu organizirali drugače. Z malo iruda pa bomo hitro uvedli nov red in Icíčeno od-lagimjc odpadkw nam bo kaj kmalu predlo v v.sakodnevno navado.
Najbolj preprosto in učinkovito jc, da za vsako vrsto ločeno zbiranih v^dpadkov pripravimo doloCen prostor, kjer jih bomo "/birali. Zu večino odpadkov je vcijotno najprimerneje, da jih zbiramo v kuhinji oziroma čim blii^je, saj verjetno v vsakem gospodinjstvu največ odpadkov nastaja prav tam.
Tako je pametno, da imamo na kuhinjskem pultu v bližini pomivalnega korita manjšo plastično ali kovinsko pi>sodo s pokrovom, v katero lahko
kar sproti, ko pripravljamo hrano ali pospravljamo ostanke, odlagamo organ.ske odpadke (olupki sadja in zelenjave, ostanki hrane, ovcnelo evct-je, papirnati prtički, čajni in kavni filtri ter usedlina, jajčne lupine...). Vsebino posode potem redno pra/nimo
lagamo tudi listje, veje, pokoik^no travo, odpadke / vrta ali iz sadovnjaka in podobno.
Za zbiranje stekla, papirja, plastenk in pločevink si lahko pripravimo kar-lonasteSkalle, lesene ali plastične zaboje, ko5c ali vreče. Pomembnem jc,
v zabojnik za organske od(padke na najblii^jem zbirnem mestu, (c živimo v hiši, imamo zabojnik doma, še bolje pa je, če organske odpadke za pridelavo komposta nasvojem vrlu uporabimo kar sami. V ko m pasmi k oziroma na kompostni kup lahko poleg žc naštetih orgaaskih odpadk<w od-
dii izberemo nekaj, kar je takeveliko-sii in oblike, da nam ne bo pw/j-očalo preglavic, ko bomo želeli zbrane sekundarne surovine odnesti ah odpeljali do zbiralnice.
Ce zbiralnica ni zelo blizu našega doma. je toliko bolj pomembno, da prostor v škatlah, rabojih, poso-
dah, kosih ali vrečali Čim bolje izkoristimo in se lako izognemo prcpogo stim obiskom zbiralnice. Pločevinke in plastenke moramo stiskati, jogur-lončke zlagali enega v drugega, kanonske j>kaUe raztrgati...
Da odpadki ne b(XÍo moleči, dokler jih bomo hranili doma, in ludi zato, da preprečimo umazanijo in sn^rad na zbiralnicah, Steklenice, kwar-ce, plastenke, lončke in podobno pred odlaganjem 'u-praznimo in sperimo, če jo potrebno, pa umijmo.
Manjše papirnate odpadke (računi, kuverte, papirčki ...) lahko zbiramo v papirnati vreči. Koje polna, jo návrhu samo zalepimo ali spnemo in jo odvržemo v zabojnik za odpadni papir, ostale papirnate odpadke (revije. Časopisi, zvezki, reklame ...) pa /vežemo v svežnje. Te prav titko lahko oddamo na zbiralnici, lahko pa z njimi raz-vcsselimo šolarje, ki sodelujejo v zbiralnih akcijah.
Doma moramo poskrbeti ludi za lo, da zbiramo In do vsakoletnih zbiral-nili akeij varno hranimo nevarne odpadke, Ostanki olj, Škropiv, gnojil, zdravil, barv, lakov, kozmetike, akumulatorji, baterije, lermomelri, čistila, razredčila, neonske in halogenske žarnice pa Se kaj - vse lo so odpadki,
ki j ih nikakor ne smemo odlagati med druge odpadke, saj smo lahko le v primeru, da jih oddamo v okviru zbiralnih akcij, prepričani, da jih bodo varno odložili ali uničili. V prihodnje jih bomo lahko oddajali ludi med letom v zbirnem centru. Če ravnamo drugače, je veliko možnovSti, da bodo nevarne snovi iz nevarnih odpadkov tako ali drugače prešle v nase okolje in ogrožale tudi na^' zdravje. Nevarne odpadke moramo vedno pasiiti v originalni embalaži in jih hraniti na mestu, kjer niso dosegljivi otrokom. V Salc.ški dolini poteka zbiranje nevarnih odpadkov ravno v tem tednu. Podjetje PUP Saubermacher je organiziralo zbiranje na osmih zbirnih mestih. O urniku ste bQi obveščeni na različne načine, če pa vas informacija o akciji slučajno ni dosegla ali ste nanjo pozabili, jo objavljamo ,Še tu:
Nevarne odpadke laliko oddate še danes«! 1. septembra 2003. in sU er med 9. in 12. uro na parkirišč u pri Muzeju
premogovništva Slovenije (Stari jašek. Koroška lesla), med 13. in 16. uro pa na parkirišču pri trgovini v Pesju. Vabljeni!
VI PIŠETE
Veliko navdušenje nad učilnicami
Prvi šolski dan jc nadvse pomembna prelomnica v otrokovem življenju in v življenju slarSev. Tudi učenci naSe Šole so vstopili v neraziskan, skrivnosten in mikaven svcl znanja in raziskovanja, v svei odraslih.
Ta dan jc bil izjemen trenutek, ki bo vsem verjetno ostal za vedno v spominu, zato smo se na Šoli potrudili, da bi bil nekaj posebnega.
Po pozdravnem govoru ravnatelja Darka Meniha je sledil kialck kulturni program, ki smo ga pripravile ućiielji-ce z učenci razredne stopnje. Sledil je ogled no\nh učilnic. Starci, uienci in povabljeni gosti hipan Milan KopuSar. Marjana Čelofiga, Alenka Verbič, dekan Jože Pribožič,
Ti prostor/ bodo odslej njihov drugi dom.
Tudi za starše je bil ta dan nekaj posebnega.
ravnateljica vrtcev Vesna Žerjav in predsednik sveta siarw\' Jože Kaianec so pokazali veliko navdušenje nad učilnicami L razreda devct-Iclke, še pmebej najmlaj.ši, katerim so ti prostori namenjeni. Učenci so nalo ostali v učilnicah, kjer jih je obiskala klíwnesa ga. Romana Kolene in jih obdarila. Učenci so dobili darila ludi od naših sponzorjev FRUKTAL, LEDO in založbe IZOLIT, nekaj pa smo za njih pripravile tudi same učileljice in vzgojiteljice.
lako je minil prvi šobki dan, poln pričakovanja in drobnih svečanosti.
■ Učiteljici in v^jitetjici Tatjana Drev, Miša Ovčjak, Polona Volk. Darja Sovič
Projekt Solarno partnerstvo
Šmartno ob J'aki - Od 15. do 17. septembra bo v Šmartnem ob Paki p(nckal projekt Solarno partnerstvo. (îre za sodelovanje med avstrijsko okoljsko organizacijo Kiimaboendnis Steiermark in slo venskima 0-forumom (druStvo za energetsko ekonomiko in ekologijo Í7. Ljubljane) ter Institutom za ekološke raziskave ERICo iz Velenja. Dogovorili so se, da bodo v osnovni i5oli Bratov Leto-nja zgradili stélami sistem za ogrevanje sanitarne vcxle. Za to šolo so se odločili, ker lani ludi poleti porabijo velike količine tople vode, saj šolske garderobe in sanitarije uporablja tudi Šmariíki nogometni klub.
Projekt je zasnovan kot raziskovalni labor in je pomemben pred-^'sem 2 V7gojno-izobrai^e val nega vidika. Na taboru bodo sodelovali učenci asnovne Šole (ileisdorr iz Avstrije in osnovnošolci iz Šmartnega ob Paki. S projektom bodt) mladi in njihovi učitelji navezali medsebojne stike in se bolje spoznali.
Avstrijski partnerji Kiimaboendnis S teiermar k hodov sodelovanju s podjetjem Ec(watt zagotovili material za sončna koleku^r-ja» slovenski pa ob pomoči pokroviteljev (Občina Šmartno ob Paki, Agencija RS za uČinkovUo rabo energije, (iorenje Notranja oprema. Nogometni klub in drugi) bojler in celotno inštalacijo.
Sončna kolektorja bodo pod vi)dstvc)m avstrijskih sirc^kovnja-kov izdelali učenci obeh osnovnih §ol. Ob delu bodo dobili osnovno znanje o pridobivanju energije in njeni rabi, predvsem pa bodo spoznali altemaiivne načine pridobivanja energije in njeno učinkovito rabo.
T'ibt)r bodo zaključili v sredo, 17. septembra ob 14. uri, ko bodo udelcženei pripravili kraj.si dvojezični program. Svoj obisk na zaključni prireditvi je že potrdila tudi predsednica Globe Slovenija In poslanka v Državnem zboru RS Silva i'rnugelj.
■ mz
SFD Koleda vabi nove člane
Radi pleSele, pojete, se zabavate? Spoznavate nove prijatelje in raziskujete neznane kraje? Pridružile se širokemu krogu Kolednikov in z nami ohranjajte ter predst avljajte kulturno dedi.^ino slovenskih pokrajin doma in v tujini.
Vpis novih Članov, plesalcev in muzikantov, bo vsak petek v septembru, od 20.00 - 22.00, v mali dvorani doma kulture v Velenju. Z vajami bomo predvidoma začeli oktobra,
Vabljeni!
Štangar Tonči
Kratka /godba
Prv) dnevi avgusta so se skisa-li. Zagrmelo je in nebo sn pre-parali bliski. Velikanska siva gmota vse bolj leze na hmeljišča. Komaj se še iz nje laščijo kol zrna iz lupine hmeljevke. Za trenutek se ustavi avto pred njimi, da bi jih objelo oko. Izza leh se beli zvonik in zadaj, ptxl Dobro-vljajni umira graščina Žovncških g(\spodov.
Ne, še se beli zvonik svete Marije in orgle zabučijo v zcie-nost kraja Bachov preludij, Ah, saj res - Tonči. Njegovi dolgi, koi^eni prsti plešejo po tipkah. Lasje samohotno silijo na razo-rani obraz, h usl se med peljem režijo redki zobje. Oči nasmejane, obsedene, blažene, strmijo v raz.sve lijeni tabernakelj.
Ne, nazaj k temnim hmeljev-kam. Na pn^tili roke začutim srh. Panoge, obložene z zlato rožo, grizejo v kožo, da skeli, boli.
Počasi se odmikajo kolesa tem-nemu baldahinu. In dalje so, bolj vpijoče je srce. Bliže Je njivi oh Savinji. Odpira sc avgustovsko jutro s Flauberlovim modrim nebom, s prvo rumenkasto barvo, ki že barva Še skoraj .spečo pokrajino ob Savinji.
Kapije tolčejo po slrehi vozila. Ah, kaj. Srce pa se kot praznična kočija vozi med hmeljski-mi nasadi.
»Olej ga, ti si tako zgoden!«
se zarežijo Tončkova usta.
»C iikaj, vem, prsti le srbijo, pa ti jo takoj poderemi«
»Da. stric, prosim!«
Že prihili on, z mačkom, ki ga kot vihar drevo izruva, objame znotraj narezana jeklena gmota, pripeta ob dolg drog.
»Ti revše, tega mačka še dvigneš net Kaj Še ...« Oči, uprte v tla, pa vendar z zadrego, odgo-vorijoTončiju in njegovemu kol rczgei podobnemu nasmehu, pretkanem s tankimi piski, prihajajočimi v avgustovsko jutro.
Ilmeljevkaje padla na križ.
»Tako, Ri zadovoljen? Zdaj čakam še listo mojo, saj veš katero?! Sinoči sem jo zapeljeval. V maroiu. Pa ni dala. I ločeš videti?«
»Stric Tonči!«
»Tu, tu spodaj se Še pozna. Poglej vendar, revše.«
In oči so se po bi i skale, izza zob je žvižgalo, rezget je tresel hmeljevke vse naokoli.
Medtem se je sonce že razlivalo čez vso dolino. Tončijev maček je nagrizel hmeljcvk za celo vrsto. Visoka, suhljata in nekoliko upognjena postava, se je zleknila na prvo podrto hme-Ijcvko.
Sive Tončijeve oči čakajo in ne prezrejo nobenega šuma, nobene nove obiralke, opete z veliko pleteno košaro.
»Pa vendar prihaja, ona, tem-nolaska!«
»Poglej, tamle jc lista, ljubica mojega srca!«
Steče k Jerici, jo poskuša prižeti k sebi. Ona pa: »Vsaj obril bi se in očedil, kol se .spodobi!«
Tončkov nasmeh umolkne. Pa se Lívíje kol mak iz pšenice, njegova pesem. Veliki uhlji se sprožijo kol vzmet in besede zvenijo jutranje, vabeče: »Marička, Jerca, čiči dol, dvigni kiklo gor.«
»Grdoba, nehaj! Dosti te imam.«
»Ne, sinoči ni bilodiwolj
»Jerca mi ne sme uiti, nikoli Samo njo imam rad, samo njo!« sc zaklinja Tonči. Vsakokrat, ko pride nova hmeljevka, obide prešerno nalňralsko družbo, se približa Jerci in zapoje: »Jerca, čiči dniPrsti aščipnejo njeno porjavelo kožo in dolgi koraki so že pri naslednji hmeljevki.
Dež v avgustu in pekcíče sonce sta že pobrila ves hmeljnik in gole rante so ležale vsevprek.
Prvo nedeljo v septembru je Tončizopel zamenjal vlogo. Bila je mala gospojnica in nolr^josl ccrkve se jc bleščala vzlatih barvah,
»(jospod, usmili se!«
»Kristus, usmiJi se!« odgovarja množica zbranih.
»Danes je praznik - mala gospojnica. Oznanilo: Najprej prvi <^glas za Jerco T, ki se bo poročila z Markom B. V obdobju treh tednov sprejemamo vsak pridržek, ki bi zavrl omejeni sklic!«
»Aieluja, aleluja!«
Tončkovi prsti na tipkah orgel so odrcvenell. Noge so pritiskale na spodnje pedale, na base. Aleluja je zastala v grlu. Verniki so radovedno ozirajo proti koru. Škripajo le mehovi in basovski toni .sc kot težka, moreča megla, usedajo na du.še vernikov.
»Tako, ne morem več!« Obriše si pol s čela, sive oči so zaprte. Za njimi se oddaljuje temnopolti obraz Jerce ...
»Res, nikoli več, nikoli več?«
Le še: »Pojdite, končano je!« dojame. Noge sprostijo pedale in glas, poln solz in grenkobe, odgovori: »Amen,«
»Tonči, kako kaj?«
»Eh, kaj bi rekel. Sin<">čl sem zopet otipaval nežno kožo. Pa ni šlo. ni in ni.«
Njegov glas je razglašena harmonika.
»Pa saj ne misliš, da ljubezni ni več. Ćeprav je Jerca že oddana?«
»Ne, ne mislim lako, a čutim. Tu notri, v glasbenem aparatu je nekaj narobe.«
Posilil gaje kašelj. Več dni in meseccv-
»Tonči, vse bo še prav!« ga tolažim. On pa le: »Vsi so prihajali ...«
Nekaj je ob vsakem srečanju z njim paralo mojo dušo. Imel sem ga rad. Zaradi (irgel? Zaradi odkrile neposrednosti, izpovedi starejšega mlajšemu. In danes?
Vrane se bližajo domovju, Polja so rjava. Severnik prinaša hladne pozdrave s snežinkami.
Zopet je mračnega novembra zapel navček, Ta, ki se nikoli ne
zmoti. Hitro se odpirajo grobovi in ponavljajo prastari klic: »Vzemi zemlja, kar je tvojega!«
Tokrat je klenkalo, jokalo v zvoniku, Tončku. Ni ga več. Še vedno je, tu in tam, neviden in nemiren, z neizživetim čutenjem in strastjo.
Zdaj, prav zdaj, v poškropljenem avgustu pojejo obiralni stroji nemoteno pesem v Šaleški in Savinjski dolini. Tudi pesem o zlati roži, tako minljivi vrednoti le zemlje.
Mi pa Sťinjamo dalje: polcDplje-ni v spomine, s takimi cekini, ki jih ni mnogo.
Sanjamo dalje, opeii v vizije vesolja, v energije duhovnosti, ki naj spreminjajo vsako minljivo bil v svetel žarek za jutri.
Zunaj sicer vroči avgiLst še vedno k«iže zobe. Kajti tudi narava, večna dobrotnica ljudi, pokaže rogove, če ... Če v nas, ljudeh, ni dobrih stvari. V tem kratkem bivanju in potem dolgem mirnem ali nemirnem spanju.
Še je kraljevski, osmi mesec tu, med nami. Tončijevo upanje je dozorelo kot pšenični klas. Vendar - prezgodaj.
Ponovno mu zveni v ušesih Bachov preludij in z njim v.sa lepota, ki je ne zmore dojeli vsakdo nas, ter s planeta Zem-Ija.
Kaplje bijejo V okno in pojejo težko pesem. Težko pesem o novih, lačnih grobovih. »Grobovi tulijo ...«Tako velik pesnik. Minljivost, la llzična... presežcš jo le z daljno večnostjo, z neizmerljivim vesoljem.
Toda - v kalejdoskopu vseh spominov ostaja za večno v
drobni mikrokozmični biti ena svetla, sijoča zvezda: Tončijevi tanki in dolgi prsti, ki preigrava-jo Bachov preludij, in njegov večni nasmeh, pisk in rczgei in besede: »Revše, tega mačka še dvigneš ne!« -»Pa kaj, jaz moje Jerce ne odkrijcm.« Takrat se razliva v Tončijevih sivih očeh velika in nedoumljiva - žalost.
Noč počiva. Severnik zapiska v gluhoto. Steklena ogledala zazvenijo. Vse okoli te črnine drgeta kol pred viharjem.
Vstanem. (lledam, Oči se zakopljejo v težke, kol grmade velike in rjave brazde. Žvižgi skozi dolge, prazne hmeljevke-Lajež ps(5v nekje v vasi
Počasi se iz teh brazd lušči postava in rasle, raste. Že skoraj seže do dobroveljske gore. V obraz ga vidim. Redke, sive štabne, plešejo po visokem čelu. Oči so široko odprte kol odrska scena,
»Vinko, poglej me!« kriči. »Poglej v oči!«
»Ne, ne morem ...« Krvave kaplje drsijo po obrazu in beli srajci.
»Tonči, si li?«
»Da, večni potnik. Veš, Jerca! Poglej tu dol! Vse se je posušilo, nič v.stajenja ,,.« Nasmeh skozi redke zobe in pLskajoč žvižg, ki obrača rjave brazde.
»Jerca, Jerca!« Eho napolni vsak prostor bivanja s tožečo besedo.
Mogoče se iz viliarnosti noči in neutašenega in Iščočega velikana Tončija oglasi Bachov preludij in pokliče dan.
■ V/5
KULTURA
Mladi v Velenju vedno glasnejši
Na področju medijev jc velenjska mladmij vedno bolj aktivna. Lclos so zopet obudili Rilko (nekakAno hčcrkico RlTi- Racionalno Izbrano Icmc), izdali RY]\ zdaj pa se jc lej pisani paleti mladinskih Časopisov pri-druiiiloi^ Pleme in njegovo breme.
Mladi novinarji so projekt zastavili znotraj Mladinskcgaeen-ira Velenje (MC)»lïnanéno podporo pa so morali, kot jc lo žc v navadi, poiskali v lujinl. kajti pri nas zaenkrat ni velikega posluha za tovrstne projekte. Mladi so namreč dobitniki nizpisa Mladinske iniciative programa Youth, ki ga pripravlja Evrq^ska skupnost. Preko lega ra/pisa .'io dobili finančno pomoč v visini 6.701) evrov» kar bo zadostovalo za asemSicvilk Časopisa. Pleme namerava izhajali enkrat
so), l^reme pa je sinonim za nji-hwo ustvaijalnt^t.
Namen projekta jc, da mladi v Velenju izboljšajo medijsko pri.sotnast na področju umelniv
nič ne dogaja, daje mesto mrtvo, da nima posluha za mlade... Bodite aktivni in sami spremenite zadevo na bolje. Zdaj imate priložnost, da si dogajanje
Najraje se po domače zakopljemo v defo^ ali pa za premor pogledamo kaj na predpotopnem televizorju, ter prigriznemo
kaj iz tiladiinika
Še r}ajraje pa si ustvarimo delovno oko//e kar na terasi, kjer nas otydaja zelenje In razgled
na Velenje. Tu in tam pa nam delajo družbo ose in golobi.
mesečno, ukvarjalo pa se ho pred\'sem s predstavitvijo t. i subkultur v lokalni skupnosti, kar pomeni, da bodo dali mladim mozno.st, da se v icm magazinu predstavijo. Mladi ustvarjalci v medijih pogoslo ne najdejo možnosti za promocijo sebe in svojega dela, zato jih bodo »Plemcnarji« posku.^ali najti in odkrili čimveč. Poleg tega bodo v časopisu svoje me-sio našle še druge aktualne in zanimive teme.
Veijelnose mnogi spra-šujele, odkod ime za časopis. Sami pravijo, daje ime plod dolgega in temeljitega premisleka. Nazadnje so se odhxili za Pleme in njegovo breme, ker pleme predstavlja mlade, ki se združujejov skupine (kar oni brez dvoma
sli in kulture, obenem pa sami razvijajo znanja za lastno medijsko pri'^dukcijo. Pri tem jim bodo pomagali starejSi kolegi s .wojimi znanji. Do sedaj so .se mladi novinarji spoznali z osnovami inierneta, novinarstva, loiografije, grallčne tehnike in pa retorike oziroma nastopanja pred javnostjo. Erik Kapfer in Mitja (iregorič (oba MC!) sta k ustvarjanju časopisa zaenkrat pritegnila íWsi mladih (program tega projekta jih določa od.^si do oscni), a to ne pomeni, da ne sprejemajo drugih ljudi, mladih, željnih ustvarjanja, mladih, ki imajo ideje, ki želijo bili kreativni in želijo biti udeleženi pri preporodu velenjske mladine. Ćas je, da mladi nehajo nergati, da se v Velenju
ustvarile sami. Pridružite se Plemenu v njihovem »brlogu« na ialeSki 19/a. Tam boste naSli AljoSko Tolazzi, Jasno J^umnik, Klemna Klinca, Ljulx:^mira Mar-koviča, Srdana Prodanovića in Zorico Sekulič, ki že pridno raziskujejo in pisejoza drugo !>icvil-ko Plemena, ki bo, kot obljubljajo, bolj.ša kol prva.
Mladi novinaiji pa poleg časiv pisa pripravljajo tudi radijsko oddajo na Radiu Baklu, in sicer jih lahko sliSiie vsak petek zvečer. pa vam še to ni dovolj, jih najdete §e na spletni strani VAsu-.plemc.org ali jim pišete na inlo^pleme.org. Skratka, v Velenju se dogaja marsikaj, poskrbite, da boste v 1.0 dogajanje vključeni ludt vi.
■ kk
Maturitetni tečaj ja, poklicni ne
Na Šolskem roiiliu Volenjo l)()(l() v novem šolskem lelu ()ií>aíií/ir<jii izobraževanje v malui ilelriein leoaju /a redno (lijake in odrasle, prijav za [)okli(^na Un^aja pa je bilo piemalo
Prejšnji torek .se je iztekel rok za oddajo prijavnice za redno izobraževanje v maturiiei-nem tečaju, Na Šolskem centru Velenje (ŠCV) so zaaj prejeli 36 prijav. Kandidati, ki so se prijavili za vpis v la tečaj na katerikoli Šoli, ki ga izvaja, bodo laliko prijave (glede na stanje teh, objavljenih na spletnih straneh ministr-
stva za šoLsivo. znanost in šport) prenašali še do 23. septembra. Tisti, ki pa prijave za vpis v tečaj šc niso oddali, so zamudili možnost rednega Í2(^bražcvanja. O morebitnih omejitvah vpisa bodo kandidati obveščeni najkasneje do septembra, pouk pa hcxio začeli vponede-Ijek, 6. oktobra.
V program maiuriietnega tečaja za odrasle se je - po besedah ravnatelja Splošne in strokovne gimnazije Šolskega cenira Velenje Andreja Kiizmana - prijavilo manj kandidatov, kot so predvideli, zato imajo šc prosta mesta. Zadnji dan za oddajo prijavnice za vpis je 20. september. V lorekso organizirali za vse, kise želijo izobraževali v kateremkoli izobraževalnem programu za odrasle, informativni dan.
Izobraževanja v pokliciKm tečaju na Š<'"V zaradi premajhnega zanimanja ne bodo organizirali. Za pridobitev pť>klica elektrotehnik računalništva namreč niso prejeli nobene prijave. za pridobitev poklica ekonomski tehnik pa le 5. Ti kandidati morajo zalo svojo prijavo do 23. septembra prenesli na šolo, ki bo ta program izvajala. «Te vceljski alikora^ki regiji ni, ampak le v večjih slovenskih mestih, kol sta Ljubljana in Maribor,«je še povedal ravnatelj Spli^oe in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje Andrej Kuzman.
■ tp
Razstava j)ecnic iz zbirke Zvoneta Čebula
v čelrlek, 4. septembra so v Mesini galeriji v Šošianju odprli zanimivo razstavo pečnic iz zbirke /voneta Čebula iz Šoštanja. Zvone (T'ebul je prav gotovo eden največjih slovenskih zbiralcev, saj v svoji zbirki hrani skorajda nešteto različnih predmetov, ki pričajo o življenju naših prednikov. V okviru praznovanja šoštanjskega občinskega praznika so v pri»io-rih Mestne galerije postavili razstavo pečnic iz njegove zbirke, ki jo je skupaj s sodelavci pripravil kus-it.)s velenjskega muzeja dr. Tone Ravnikar. Na ogled so tokrat postavili le manjši Izbor pečnic iz Cebulove zbirke, s katerimi so želeli obiskovalcem pokazali vso pestrtKt in raznoliki'wt pri izdelavi in uporaiii lega osnovnega elementa vsake peči. Razstava pečnic je pravzaprav le uvod v večjo in preglednejšo ra/stavo iz Ćebulove zbirke, saj arheologinja Daniela BriŠnik in dr Tone Ravnikar s sodelavci iz velenjskega muzeja pripravljata pregledno raz-stavo arheoloških twtankov iz njegt^ve zares bogate zbirke, ki jo bodo v ŠtTŠtanjski Mesini galeriji odprl: 2X septembra.
■ ĐK
Zvone Čebul
V Zavodnjah obnavljajo spomenik ...
v središču Zavodenj stoji lep spomenik, posvečen žrtvam L svetovne vojne z območja /^vodenj in Šentvida. Spomenik, ki so ga s prostovoljnimi prispevki postavili sami krajani Zavodenj, je delo domačina, kiparja Ivana Napotnika, svečano paso ^ odkrili 26. julija leta 1951. Povuč kol sedemdesetih letih jc bil spomenik že močno načel in potreben temeljite obnove. Na pobudo nekaterih krajanov ter zlasti na pobudo KO Z/-B NOB Zuívodnje oziroma njenega predsednika Gvida Urle-ba so v teh dneh pričeli obnovo spomenika in njegove okolice. Restavrator Tomaž Langus in delavci Kammwcšrva Dobnik iz Tbpolšice bodo uredili prtvíelje in podstavek spomenika ter obnovili črke, s katerimi so na njegovem pročelju napisana imena in priimki vojakov iz Zavodenj in Šentvida, ki so v ča.su 1. svetovne vojne izgubili svoja življenja na frontah Širom Evrope. Potrebna sredstva za obnovo spomenika je prispevala Občina Šoštanj in nekaj drugih donatorjev, po končani obnovi pa ho spomenik žrtvam I. svetovne vojne v Zavodnjah lahko spet v ponw kraju in njegovim ljudem, pa tudi vsem prebivalcem Šaleške doline.
M	Dela pri obnovi spomenika v Zavodnjah
... V Florjanu pa zvonik
Zgi^dovinsko cerkev sv. Florjana, ki stoji na temeljih nekdanjega gradu KacenŠtajn, poznamo predvsem po gotski in barc^ni dediščini, v njej so znamenite gotske plastike Piela, sv. Marije Magdalene in sv. Kunigunde. Ošiljeni zvonik, ostro zapičen v nebo, ki pogleduje preko cerkvene strehe, pa je viden že od daleč.
Sedaj se je šoštanjski dekan .Ityže Prtbozič loi il (îbncjve zvonika. Z^-id-nje prekritje je bilo z žai^nimi skodlami. sedaj pa j ih bodo nadtmesi iii / macesnovimi, ki so ročno cepljene.
Problem je, ker je površina zvonika ogromna, kar za dvt^slo kvadratnih metrov je jc. Oni dan sem jih zalotil pri delu, med njimi pa je bil prav návrhu tudi prizadeviii dekan Pribožič.
■ M.M.
107,8 MHz
11
R/^DOJQKO iOS C^s®p0500l
Prazniki
Praznike imamo radi. Navadno prinesejo prasl dan. Ćc so državni. Cc so obCinski in krajevni, potem ne. Obèinski prazniki lod naokoli 8c v ich dneh vrstijo in komaj sc konCa en, se začne že drug. Včasih $o pomenili otvoritve. danes pomenijo prireditve. Vcasu praznikov se p{5vs<'>d dogaja veliki^ kar sc zadnje Čase pozna ludi v tem, da je radijska oddaja Kdaj, kje, kaj, vse daljša.
Oh običajnih napovcdnikih filmskih in drugih prireditev prinaša tudi napovedi dogodkov, povezanih s praznovanji. Oddaja je v programu Radia Velenje na sporedu v.sakdanoh 16, uri. Izmenično jo pripravljala in skrbita, daje v njej res vse, Tatjana Pod* gorSťk in BojJi-na Špec<il. In jezila.se. kadar jima kdo česa, kar bi bilo vredno objavili, ne pošlje. Zato, ker sc
jima zdi škoda, da ljudje ne bi vedeli koliko možnosti se vsak dan ponuja lod naokoli zalo, da ljudem ni dolg čas.
To. da imamo v našem programu nove mtxlc-ratorje smo že pisali. Med njimi je tudi Maja Oderiap. ki se jc v vlogo zelo hitro vživela. Je komunikalivna in iznajdljiva. Znajde se vvseh okolL^inah. Tudi, koje treba pred množico kaj povedali, prebrali, zapeti ali zrecitirati ...
■ mkp
Našo novo radijsko moČ Majo Odertap smo ujeli na Graški Gori, kjer je sodelovala v programu. Ob njej mama Dragica, učitetjica v
Plešivcu. ffoto: vos)
ïiàb no krotko
ii^iQiii:
15. septembra bo izšel prvenec druge >>popstars združbe«, dekliškega tria Unique. Novi single bodo dekleta predstavila na finalnem izboru za mi&s Sloveni|e. spot za novo sMadbo pa so snemala minuli vikend.
i.\ib\(:m
Pred odhodom na veliko evropsko lurnejo so v Kranju, na gradu Khislstein, odigrali svoj prvi koncert. V ponedeljek je Izšel tudi njihov novi album »Wat«.
IHA IS JACKSON Veseljaška primorska združba je včeraj doživela premlero svojega najnovejšega videospota «'Youand I«. Nastal je v koprodukciji z RTV Slovenija, snemali pa so v Ljubljani in Beogradu. Režijo so zaupali Petru Pašiču.
/()ii\i\ i^Rv.im
v ponedeljek 8. septembra, je izšel težko pričakovani In dolgo časa napovedovani novi album Zorana Pre dina »Strup za punce«. Prva nova skladba nosi stajersKi naslov »Ja ka pa te ti tu delaš«.
VICTORY
Skupina, kije pred kratkim izdala album z naslovom M et ulj«, sedaj predstavlja novi single. Naslov nove skladbe je »Moja sk Videospot? Seveda, snemanje konec meseca septembra.
BIG I'OOT MAMA Skupina Big Fool Mama bo >e dni Izdala nov album »Blg Foot Mama«, na katerem bodo poleg starih uspešnic skupine tudi novi hiti. Tudi z novim kitaristom Zoranom Ćalićem (Majke) obljubljajo dobre skladbe.
Kohhio v /Ivo
Hobbie Williams bo konec meseca izdal živi album z naslovom ')Live Summ^ 2003«, na katerem bodo posnetki z njegovih avgustovskih nastopov na angleškem koncertnem
ma »Escapology« v Sloveniji in na Hn/aškem.
[\okia Miislr festival
V sredo, 24. Septembra, bo v ijub-Ijanskih Križankah potekal prvi Nokia Music Festival, na katerem bodo pred-premierno predstavljali svoje nove albume Vlado l^esiin In Mali bogovi ter skupila Sig Foot Mama. Na velikem jesenskem glasbenem dogodku bodo nastopili še zasedbaSrecnamla-dina, ena najuspešnejših blues skupin v Sloveniji Mojo hand in hip-hop DJ-evska skupina Sami Norci, ki jo bodo sestavljali Nikolovski, Dali Deuce, Brodil, DJ Ninja in Polona Kasal. Hiphoper-je bo spremljala break dance skupina Street Bernent, na prireditvi pa dodo nastopili še mnogi drugI. Na Nokia Music
Zoran Predin -. Strup za punce
Eden najbolj pi<idnili slovenskih (kiint)avio-rjev, oče pclih otrok in ^ večjega .števila albumov, da o skladbah niti nc govorimo, jc v začeíku lega ledna, natančneje 8. septembra, izdal se eno zgi^Ccnko. Ibkrai gre za zbirko strupenih skladb, ki jih je, vsaj po naslovu sodeč, namenil puneam. »Strup za puncc« se namreč imenuje težko pričakovani in dolgo časa nastajajoči album tega štajerskega Ljubljančana, ki mu je razdaljo med Mariborom in Lj u b I j a n o uspelo skrajšali bolj kol Se vedno ne dokončani avtocestni povezavi.
Album Strup za punce« nadaljuje bleščečo, več kol dvajset lei trajajočo kariero nekdanjega skoraj pan-kerja, kije od časa njegove prve skupine, legendarne mariborske zasedbe Lačni Franz, pa do danes doživela kar nekaj preobrazb, /oran Predin je z Lačnimi Fran/i posnel kar devei albumov. Še nadaljnjih pel pa je izšlo v obliki različnili kom-pilacij. Kol samostojni i/vajalcc je le Številke ludi skoraj že dosegel, saj je najnovejši album »Strup za punce« prav tako žc njegov deveti samostojni Izdelek, Začel je v zgodnjih devetdesetih, koje sk'upaj zznaním zagrebškim pevcem Arsenom Dedičem posnel in izdai mešani slovensko- hrvai^ki Sansonjerski album »Svjedoci - priče«. Z bogato dediščini^ skupine Lačni Franz, ki jc bila čaščcna na področju celotne nekdanje Jugoslavije, mu je kol enemu redkih slwenskih glasbenikov uspelo ohra-
Z®RAN
IN ŽIVE
nili popularntKt tudi na Hrvaškem. O tem pričajte številni pozilivni zapisi o njegovih nastopih na 1 IrvaŠkem v iamkajj>njem tisku. Sicer pa meje zanj nikoli niso predstavljale neprehodnih ovir. Tudi liste jezikovne ne. Pel jc tudi v iVancoSčini in angie.^čini in v teh jezikih tudi uspesno nastopal po Evropi in Avstraliji.
Od izida prvega Prcdinovcga samostojnega albuma (skupaj z Arsenom) jnincvažc štirinajst let in v tem času je v poprečju na vsaki dve leti
izdal po eno pioSčo. Pri lem je skoraj redno, tako kol je spreminjal glasbene Jtanre, menjaval tudi spremljevalne zasedbe. Večkrai so bile zasedbe le priložnostne, kol Los Malancanos» pa Ambasadorji u^ilka ali pa Adijo pamet, drugič, kot na primer pri skupinah Sukar in Mar DjangoOuar-lei, pa jc i>io ludi za samostojno uveljavljene zasedlie. Novi album »Strup za punce« je Zoran pasncl s skupino »Žive legende«, eksplozivno mešanico mladosti in izkušenosti, ki jo kmsl ta predvsem veliko glasbeno znanje in originalnost, Z »legendami« potuje Predin že kar nekaj časa in prihodnji mesec jih bo, po nekaj domačih koncerlUi, pol vodila tudi na Irsko. Novembra bodo v Beogradu, Saraje-žmo) ludi doma, kjer vam do lakrai v tolažbo ostajajo skladbe »Strup za punce«, »Šal za zaljubljene«, »Prazen krompir«...
■ Mič
PREDIN
L E 8 E N D II
F«tlvalu bo v Slov^iji premierno predstavljen tudi nov mobilni Igralnik Nokia N-Gage, ki združuje Igralno konzolo, mobilni telefon In MP3 predvajalnik.
Rogala (liskogrulska
Trenutno ie čas številnih Izidov novih plošč tako domačih kot lujlh Izvajalcev. Založba Dallas je že objavile izide novih albumov skupin Laibach In Iron Maiden (ta leden), v pnhodnjlîi tednih pa si lahko obetamo še veliko več
prizorišču Knebworth [v Angliji bo album nosil naslov »Ltve At Knebworth«). V samo treh dneh je poredni fantek britanskega popa nastopil pred več kot 375.000 oboževalci in s tem podrl rekord, ki so ga doslej nosili člani britanske skupine Oasls. Rob-blejeva nedavna evropska turneja je sicer privabilaveč kot 1.2 milijona ljudi na ra^lčne stadione po Evropi. Med njimi je bti tudi razprodan dunajslc sta> dion Ernesl Happel, kjer je Robbie v začetku lullja Iz rok predstavnikov založbe Dallas records prejel platina* sto ploščo za prodajo zadnjega albu-
PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladtio pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 In po porocllin ob 18.30.
1.	ROBBIE WILLIAMS - Somelhing Beaulllul
2.	POLYPHONIC SPREE - Soldier Girl
3.	COLDPLAY - God Put A Smile Upon Your Face
Po nekaj tednih neuspešnih poskusov je Robbleju Williams s skladbo »Some^lng Geauti-ful« minulo soboto le uspelo zmagati v ISioru za Pesem tedna na Radiu Velenje. Zmagoval* na sl^adba prihaja z zadnjega, zelo uspešnega albuma lega ljubljenčka (predvsem britanskega) rumen ega tiska. Zalbumom »Escapology« si po uspehu doma In v Evropi Robbie vse bolj želi pravega prodora tudi v ZOA.
■ LESTVICA
imiĚ
■n
- pričakujemo lahko nove albume priljubljenih angleSklh skupin Atomic Kitten (na sliki) In Blue, novi album Enigme, angleške skupine Starsaiior, pionirjev elektronike Chemical Brother In Italijanskega Izvajalca Tlzlana Ferra. V začetku novembra naj bi izšel še nov studijski album avstralske lepotičke Kylle MInogue, kmalu pa naj bi svoje oboževalce razveselila tudi Skln. pevka skupine Skunk Anan-sie, In skupina Placebo, kl je pred kratkim uspešno gostovala v Zagrebu.
Vsako nedeljo ob 17,30 na Radiu Velenje In vsak četrtek v tedniku Naš čas
Tel,: 897-50-03 aH 897-50-04 ali SMS 031/26-26-26
Takole sle glasovali v nedeljo, 07.09.2003:
1.RUS;	Štirje fantje
2.	POLJANŠEK; Harmonika
3.	OORI: Krava mu je ušla
4.	AVSENIKOV TERCET: Lepo je biti muzikant
5.	NAV1HANKE:U ti. U navihanka
Predlogi za nedeljo, 14.09.2003:
1.KLAVŽA8:	Bajsl
2.	KLOBUK: Gasilska
3.	KONEČNÍK: Treba gaje...
4.	VADNAL: Al' me boš kaj rada Imela
5.	VERDERBER: Na zdravje
■ viti Grabner
VRTILJAK
/<lra\sh<'riiiii sUiiijerii bo[\v\ in pliiiilricrv t«'r drudi^ n(l«'i<7erut'\ »rvcanja sUi na GnSki (jui1 IkHii Božidar iHctiko iz l't'st'ViiÎne in Vida iiitícz Iz urtí<'řitii('«iužhr\rli'n(.sk<.'íia /dmvsi\viu'i»a doma, Vpm&iii snu) (V imaia kal živine, kei' na sn^aniii imli (iii^'kior zdl'aVidnega doma 'mIvíw nik Joži*	z MaisaJ^'lo- í^j si<'í zntfxii-
fa. «la [u\ Pa kvt^c^lcmii pořuilUiš<' imii saaioza\(vsli)a, k<'r%<\sUí. da bi oUí. <> hl ))il<) lix'lia. ])i1skiK'lla na
\n|a Gnrtsck, tajnica direktoria	\PC. ii\ diiiyi řlani A\ťi'K
Voirnlí' st) iiiioii na iv\\\\\ \<'iiko doia, Skuiti hWo irfl)a avm )n l]a. iitx'diti to in otio...
\ili za liviuíl<'k ni i)okazala. (ia ji Ir Kaj utvíx'. K smi pa i\o\ih n^nrav i>ij \ |«'i|)ivjNlj(^iKisll, ni imci zdiîïvnlk Iz \Hk'njsk<'ë<i zílra\st.\oni'íaa <loina i^avio c;it>.ši'i).
De» iiács nascncian "iastiiík" \K CiřJk-r Sošlani Marian Vrlařnik. Kaj n'* l)í bii? Ss ojcinu iíx'i|eiii>asit ie že dal iirkal [)rvoli^aAk<'^a. "Kiipii" |o Siavk^i Koinatla. ki jo na iťknií s i^)iu)i1eni dokazal, da dol>ro picl Nad \riarnikovo poU'Zo [i' bii iia\dnwni iiidí znani šííkwki nn\sar \lli Pozni<^, (> ln> iaka iiadaijfnai. rnn jí* obiinhii. Sí^ iaiiko |M'I iil^'ni tiadoja k.ife'j'a dol)i*'^a kosíí nx^s^a.
llkrť|) proti iiť/a/clciiím tťklaiiiníin sponM^iiom
sožiijc /. ostalimi prebivalci íim iioÍj prija/no. V kitajski prestol-nicj SO se lako odloČili, da btîUo rcgisirirali vse pse v mestu, saj jc trenutno regisiriranih Ic li) od&ioikov od 1,4 milijona psov.
Eden od v/rokov za tako majhno število registriranih psov je bila verjetno tudi visoka pristojbina. Registracija psa jc namreč stala 5IJ0 dolarjev, zdaj pa so jo znižali na 121) dolarjev. Poleg lega so morali lastniki vsiiko leto plaóili 241) dolarjev lakse» ki so jo zdaj
mi ljubljenčki, pa bodo moraii plačali Sesl dolarjev kazni.
V ZI) \ \vi avlomohilov kot \o/nikov
v Italiji je zaCel veljali predpis, po katerem se s kaznijo 9i).()(lÛ evrov in večmesečnim zaporom lahko ka/nujcjo pošiljatelji nezaželene elektronske poSie. Tako belijo preprečili pošiljanje reklamnih sporočil marketinških organizacij na različne elektronske naslove, kjer takivna reklama ni zaželena. Ugotovljeno je namreč, da laksna sporočila že povzročajo veliko škodo, saj jemljejo pre-jemnjkom čas /a druga opravila. Podoben predpis bo začel kmalu vcljttii v celotni Evropski skupnosti.
Sicer pa so tudi na hrvaškem sprejeli zanimiv predpis, kt Ščiti potrošnike. Tam je prepovedano zaračunavati prodajne vrečke, čc so na njih reklamni napisi.
V IVkin$;ii IhhIo roj;istrirali vse pse
lako kot pri nas tudi drugje i^ejo rcv^tvc, kako se »lotili psov in njihovih lastnikov«, da bi bilo
/nižali na 61) dolarjev. V zad-njili leiihse je Število hišnih ljubljenčkov v Pekingu močno povečalo, predvsem med nižjim slojem in starejšimi, /a veliko lastnikov tudi znižana pristojbina presega mesečni dohodek, /a lastnike psov brez papirjev so zagrožene visoke kazni - 24i) dolarjev, listi, ki bi si drznili ponaredili papirje, pa bodo oglobljeni s 500 dolarji kazni. Vsi, ki spiočnikov in ulic ne bodo paspravili za svoji-
Visoke cene goriva, onesnaženje okolja, prometni zamaški - nič ne zmanjša ljubezni Američanov do jeklenih konjičkov. Prvič vzgodovini ZDA je tako prišlo do pc^java, da jc v drŽavi več (osebnih avtomobilov kot listih, ki znajo voziti.
Po p<idaikih ameriškega minis-irilva za promet je v ZD.A 107 milijon<w gospodinjstev, ki ima-jovpovprcČju l,9voziia in samo 1,8 voznika, to je 204 milijone cxsebnih vo/il in 191 milijonov voznikw. Leta 1995, ko so nazadnje <'>pravili Štetje ^isebnih vozil in voznikov, so slednji še prevladovali.
Kol komentira Časnik USA Today, sti se ameriške sanje zdaj končno uresničile: avtomobili se razmnožujejo hitreje od ljudi. Za to je več razlogov: vse
večje družin, v kaierih sla zap<v slena oba starSa, ki se K")Čeno vozila v službo, vse več najstnikov ima svoje avtomobile, šlevilne družine pa itnajo avtomobile za različne namene -polegvozil. kijih uporabîjajoza vožnjo v službo ali šolo, imajo tudi avtomobile samo za dalj.^e izleie ali za preživljanje koncev tedna.
(iO odsiotkov osebnih vozil predstavljajo limuzine in karavani, 21 odstotkov je kombijev in le renskih vozil, 15 odsiotkov pa lahkih kamionov. Ob lolikšnem številu jeklenih konjičkov pa jc zanimivo, da kar osem odstotkov ameriških gospodinjstev nima aviomobila.
i\ov4i Iťorija o davjiriii i/iimrl|ii /.ivil) bitij na /rnilj]_
Ameriški geologi so prepričani, da bi lahko mi^čna eksplozija naravnegit plina brez barve in vonja v globinalt (Keana pred 25 i milijoni lel povzročila najhujše masovno izumrtje živih bitij v zgodwini Zem-Ije.
V septembrskem i/vo-du revije Cieologvje geolog Gregory Ryskin z Univerze v Evanstonu objavil predvidevanja, da je do izginotja 70 % v.seh živih bitij na Zemlji, okoli 95 %
Pr vseh morskih bitij in izginotja večjega dela rastlin prišlo zaradi izredno močne
eksplozije, ki jo je najveijetne-je p(^vzročiIo razpadanje metana. Do eksplozije naj bi prišlo v končnem obdobju pcrmija.
Po Rvskinu jc metan nastal ob riizkroju bakterij ali iz zmrznjenih mcianovih spcjjin in .se nepretrgoma proizvajal pod morskimi površjem in v globokih prazgodovinskih vodah. Tako so le ena sama motnja, majhen udarec komeia. potres ali vodni vulkan lahko .sprožili premikanje nakopičenih plimw,

ki so se pomikali proti površju. Rezultat tega je bila katastrofalna erupcija, ki naj bi povzročila zavretje vode v širni okolici in bi v atmosfero poslala ogromne količine metana in drugih strupenih plinov ter poplavila ogromna področja kopnega.
Ryskin jc izračunal, da so oceani v obdobju pradavni ne vsebovali zadastne količine metana za .sproslitev okoli lO.OOU-krat večje energije, kot bi jo lahko sprožila vsa današnja zaloga jedrskega orožja.
I
iririlifrti
&
Ho /uninianjc
Velenjska <»l>êina naj bi za (obnovljeno) centralno otroško igrišče l"H)lskala tudi koneesio-narja za prodajo brezalkoholnih pijač. Upajmo, da h) uspehi. Če za prodajo alkoholnih pijač, v to ne bi dvomili.
Vesela vesi
I/ marsikalere ol>čine slišimo, kakove.selje bil njihov praznik. Odprli smo mrliško vežico!
/a ene in <lrn{;e
V času začetka pouka se je veliko različnih p">djclij iHllo^ilo za ntz-lične akcije za otroke. Veliko naj bi jih bilo brezplačnih - slarši pa so vseeno precej »gor plačali«.
/ pihanjem
Tudi pri nas pridobiva akcija 7. gibanjem do zdravja vse večjo veljavo. Vendar kaže, da je v vseh zdravstvenih ustanovah še ne upošlevaj<^ di^voJj. Pred ordinacijami ljudje ÍC vedno veliko stojijo in čakajo.
I\a/arska
Za volitve golaž., za oi>činski pra/nik.luhica!
/a enakopravnost
('eprav se na državni ravni nekateri/avzema-jo večjo enakoprav-nosi žensk, vsaj po zadnjem sklepanju vlade kaže. da dejansko ni tako. Vlada Saši ni (bila) naklonjena.
Kelerenctuma
v krajevni skupnosti Podkraj-KavČe bodo imeli 2 I. septembra dvojni referendnm. Cíla-siA'ali IxxJo za manj Ln več. Za manj dela trgovcem in /a več krajevnih skupnosti.
0(1 male$;;a...
v Šošlanju so prazno» vanje začeli z D(d)n)bli-nicanii, nadaljevali z mab kiparsko kolonijo, pripravili tekmo v malem nogometu. i>dpr-I i »maki« ke^jlšče. Sicer pa je za občane k) velik dog<idek.
lina kilniena
Zaradi miz so se nekaterim zamajali stolčki!
1I!I7 MHz FM
REPORTAŽA
13
Pol stoletja RD Paka Šoštanj
Kil)Kška (Imžhui Pnka Soslanj sl.ejo 101 chiiui in rnladinm -Jul)ilci [mi ribiško koro, ki so jo odobili« 19. maja 1079-Silvo Koželjiiik, novi rar, nw letos na svrtovno prvenstvo ribičev invalidov
MUens KrstiČ - Planine
_	Sa^lHnjskcm jezeru pripravila carja, to ho lotos Silvo Ka/e^-
SoSianj 6, septťnihra -	^'«"^vcsnosi oh50-lcimci družine, nik. kije med člani ujel najte:^jo
Ribiška družina Paka Siiálanj je	^^^ prilo:^nosii so pripravili ribo. Okronali so ga med ptweb-
V sobolo pred ribiško koCo ob	tudi Ickmov^nje za ribiškega nim ceremonialom, med kiite-
Pred ribiško kočo je isito živahno.
Siivo Kožeijnik, ki se bo ietos udeležii svetovnega prvenstva invaiidov, /e nov/ ribiški car.
rim se je od krone moral p^\slo-vili Zeljko Maric.
Daje Silvo dober ribiC, dokazuje, dû se bo letos udeležil svetovnega prvenstva invalidov v ribolovu. Med mladinci je la naslov osvojil Matej Ledinek Na slovesnosii so se posebej spomnili dveh svojih ílanov, Ivanu (ilušića. edinega od dvanajstih Šcživciih usliinovnih člamw
Predsedn/k Peter Kodre; ieto vložimo za dva aii tri miiijone toiarjev rlb.t<
ribiške družine, in Draya Mvha, častnega prcd.«icdnika ribiške družine Paka SoSumj,
RihiSka družina Paka ŠoSlanj je bila uslanovljcna I?, maja 1953. Njeni glavni ribolovni vodi sla Soi>lanjsko jezero in spodnji del PakesprilokiToplico, Ror-janščico, Vclunjo. Ob leh ribolovnih vodah pa gťwpodarijo ^ z drugimi, manjšimi vodami, ki pa so predvsem gojitvene. »Vsako leto v naše vode vložimo za dva do tri milijone l.olarjev rib. krape ter roparice Sčukc in smuče v Šošlanjsko jezero.
postrvi pa v potoke,« je povedal predsednik RibiSke družine Paka Šoštanj Peter Ktulre, ki je rihiCže dobrih trideset lei. zadnja leta pa a^^ušno v(xii družino. Na slovesnosti je orisal dosedanjo pol družine, pri čemer je s posebnim pom^uim povedal» da jc bila la gosliieljica evropskega prvenstva v kaslingu leta 1985. 'lakrat je bil Š<ištanj ribiška prestolnica Evrope. Sest let pred tem pa je njihova družina dobila svoj dom, k(KO ob StiSianj-skem jezeru.
lako kol so daslej, je obljubil predsednik, bodo šoi^tanjski ríbiíi tudi v prihodnje skrbeli za vode v svojem okolišu, vlagali vanje ribji živelj in si skupaj s tislimi, ki jim ni v.seeno, kakšno je okolje, prizadevali, da bodo vode lepe in Čiste. Se naprej bodo ekološka ve.st doline. So tudi lahko! Vsako letoviisloin urejeno okolje 1er vode vkržijo po nekaj listní ur prostovoljnega dela. A kot so rekli, se s lom ne želijo posebej hvaliti. To je eno od poslanstev, ki jih jemljejo kol samoumevno.
Na slovesnosti ob jubileju je bil tudi iio^tanjski župan Milan Kopiišar. Ribici mu vsako leto p (udarijo ribolovno dovolilnico. To pa, je priznal, slabo izkoristi.
Pri Vržišniku pod mogočnim Lomom
Mlinska resla pelje mimo Uirislične kmelije Vržisnik - Janko SlakiH» ()l)navlja slar mlinski mehanizem - Iz Term Topolsiea iUúnw pol ure /.merne hoje
Miiena Krstić • Ptaninc
MlinsLi cx.\sia je projekt, ki sia se ga družno lolili olxíina à'ïstânj in občina Crna na Koroškem. Zanj Sla dala pobudo dva Stakneta, eden s te in eden z druge strani- Janko Si akne, po domačne Vr/išnik, iz ibpol^lce - kol predsednik lurisiičnega društva 'Ibpoy>ica-podeželje, in lakrat-ní župan Crne na Koroškem Frane Stakne. Podpri je bil s sredstvi programa Phare, čczmcjnega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo, sklada za male projekte.
Mlinska cesta vodi iz Šoštanja preko 'Ibpolšiee in Slemena v Črno na Kor<'îSkem, od lam pa v Luic in naprej v Železnih Ka|v lo na avstrijski strani Ob tej poti je bilo vóisih kakih tristo mii-nov, danes jih je oliranjcnih le še peščica. V ohCini Šoštanj denimo Mariinjîev mlin v Liijšah, kjer se ob pcnoku Strmi-
na začenja en krak mlinske ceste, tisii, ki vodi proti Zavodnjam, Ni pa oh poti še vseh 07naiit\'e-nih label, menda se je zapletlo pri soglasjih za p<wlaviiev. Bodo pa v kraikcm.
Marsikje so lastniki mlinske stavbe sicer pustili propadati, jih na milost in nemilost pR'pustili zobu Casa, a so mlinske mehanizme odpeljali in jih shra-aili. Janko Siakne iz Topolšice
Ste^a Je za kruh že zamesiia, oblikovala hlebce^ zdaj bo
treba le še v peč z njimi...

enega lakih obnavlja. Prenesel ga bo v kmečki mlin. ki ga poslavlja v neposredni bližini turislične kmelije VržiSnikpod mogočnim Lomom. Služil bo kol neke vrste spomenik vsem tistim kmečkim mlinom, ki sov zadnjih desetletjih izginili.
Pri njili smo se prejšnji pelek dopoldne srečali s Siefko, Jankovo mamo. Janko je na vrhu Loma pazil na ovce in kri«vc, ki se lam pasejo. Ovc imajo pri Vržlsnikih šestdeset, ob njih pa še deset glav govedi. Kako mama in sin zmoreta vse delo, ki ga zahteva 26 hekiarjev veliko posestvo, in skrb /a gtsle, ki se Oglasijo pri njih na dobroluh,
ki jih pridelala sama? »Vajeni smo trdega dela,« pravi Šielka, »pa gre.« Veliko gostov jo do njih primaha peš iz Term lopoLšica Pri njih imajo »ptvlo-janko«. Caka jih kakili 30 ali 41) minut zmerne hoje po gozdu in med travniki. Hitreje gre z avi<miobilom, a je prvo lepi^. Pridejo na kaj domače^, kislo mleko, ajdove žgance, domaČ narezek, sir ob nedeljah na nedeljska kosila.
Včasih so bili VrŽišniki znani po prvomajskih kresovanjih, ki sejilije udeležilo tudi p){x;lslo in več ljudi. V zadnjih letih jih ne pripravljajo. Pravijo, daje vreme preveč muhasto, dela,
vloženega v pripravo pa preveč, da bi si lahko dovolili, da ga dež ali hlad skazi. Pa ovce? Bodo za volno? Za prodajo? Za na krožnik? »Z ovcami se ukvarjamo Šele iri leta, prej se nismo. Ne vemo še, kam se bt") obrnilo z njimi. Siimaznam prešli in štrikati, samočas mi ne pusti, da bi počela še lo,« pravi Sicika-Od domačije VržiŠnik. kjer so obiskwalci dobrcxii^li vsak dan med 8. in 22. uro, je lep razgled na mesto Velenje, cerkev Sv. Križa in na okoliške planine. Lahko pa je ludi iztočnica za pol naprej, na Lom, aii celo do cerkve na Sv, Križu.
Izletniška kmetija Vržišnik je vpeta pod mogočni Lom. (foto: vos)
»Drug drugemu veselje dajmo«
Gorenje, 7. septembra - Kulturno društvo (jorenje in tamkajšnja vaška skupnost sia v sodelovanju z radiom Bakla na prostoru za domom krajanov v (řorenju pripravila kulturno - zabavno prireditev z naslovom Drug drugemu veiielje dajmo.
Na njej so poleg nekaterih domačih kulturno - umetniških skupin nastopili še gostje : pev-
ki Mateja Jan. NalaŠa Madjer, skupina Čoko-ladice z Vranskega in velenjska skupina Select 1er pevec Matjaž OgrajenŠck.
Lelošnja prireditev je bila drugič zapored, izkupiček od prireditve pa bodo organizatorji - tako kot na prvi - namenili za obnov(î odra, dvorane in ludi sanitarij v domu krajanov v Gorenju.
Tokrat so na sami prireditvi zbrali l.^l) tisi'ič tolarjev, nekaj denarja pa pričakujejo še od donatorjev. Kot so povedali, so zadovoljni lako z izkupičkom kot tudi s številom obiskovalcev.
■ tp
Na prireditvi je nastopila tudi domača pevska skupina »Vanjštajn«
14
MNENJA IN ODMEVI, POTOPIS
^HIAS Ih septembra 2003
Odprtje roste mimo "Živkoviča"
( Kwpod Franc Planine je v zadnji 5(cvllki časnika Našega časa z dne 4-scpicmbra L Una strani l2»rKKJ navedenim naslovom kol odgovor na ancsnimni prispevek poć naslovom "Prolcsl proti odprl ju cest<i'', objavljt;ncm v 33. številki Islega ledni ka z dne 28. avgusla lelos, ki je bil objavljen na 13. strani. na m^^j račun, zapisai nasleil« nje stavke;
Se posicbno je bil emocionalncj obarvan članek gaspoUa Koru-iia.Če prav pisec članka j7recTio prepoveduje, da bi sc v zadevo vmešavali listi občani, ki ne živimo v neposredni bližini spiJrne ceste, si bom vseeno dr/nll nekaj malega pripomniti.
Nekaj slavkovnižcvprvem stolpcu svi>jcga prispevka pisec nadaljuje: "Toda moj namen ni polemizirali zgospiidom Koru nom. ker se borizačiniboljČLSloin mirno okolje svojega doma...
V drugem stolpcu, nekako na sredini, pisec zapiše 5e en slavek na moj račun, In siccr: "Ko se spomnim ča.w gradnje naselje Lipa, sem tudi sam ogorčen, podobno kol je gospod Korun zaradi cesSle."
.ie lako obračam in listam 33, številko " Našega časa" z dne 28. avgusta 1., ne morem najll vrslice, ki bi jo zapisal v zvezi s sedaj že afero odprtja ceste mimo hiSe gospoda Vikiorja ?.ivkoviča. Od kod piscu prepričanje in podlaga, da sem izrekel misli, ki sem jih zgoraj navedel in ki naj bi bile moje, ml ni jasno. Res jc siccr, da sem v avguslu Imel v vsaki .ilevilki lega časnika kakšen prispevek, vendar se ne spomnim, da bi pisal o odprtju ceste na Gorici. V navedeni številki sem pojasnjeval ravnanje organa i^bčlne za nolxanje zadeve tedanje Skupščine občine Velenje, kaierega predstojnik sem v času sprejemanja vlog za pridobitev
slovenskega državljanstva v letu bILTamniscmničgovorilo problematiki .sporne ceste in prt>-meta na njej.
Ca sem sedaj nekako prisiljen v problematiko obravnavano ceste v krajevni skupnosti Gorica, naj povem, da sem prvotno mislil odgiworiti piscu ali piscem prvega prispevka. Tega pa nisem storil, ker ne polemiziram s takšnimi skritimi pisci, ki pod to kar napišejo, ne zapišejo svojega Imena, Tisti. t. i, prizadeli krajani le krajevne skupnosti, bi ob koncu prispevka vsaj lahko zapisali ulico in hišne Številke listih, k: sc z odprtjem sporne cesie nc strinjajo, čc menijo, da jc zanje boljše, da pod to, kar mislijo, ne zapišejo svojih imen. Povem jim pa laliko. da bi vsakdo želel, da določenega pa^mcta ne bi imel pod sv(ïjimj okni tam. kjer biva. Vendar bi bilo to precej sebično, nekako tako, da glavno, da imam jaz mir, vse slabo pa naj zadene síxseda, sosednjo krajevno skup-nosi, občino, državo in podobno. Smeli L i. priříidetí krajani krajevne skupnosti, o kateri je govor, verjemite, ludi sam bi zaprl magi-siralno cesto mim<^ svoje hiŠe, da bi imel mir in mirno spanje. Tako bi storili ludi drugi, listi ob Šaleški, Foitovi cesti in še kje, še posebej tam, kjer pt^tekaskozi to naše mesto priložnosti tranzitni promet. Glavnj greh, po mojem, vsega lega je, da se že prejšnji snovalci in tudi .sedanja občinska oblast še ni lotila prepolrebnih obvoznic, ki jih drugje ima že skoraj vsaka vas. Samo piîglejlc mnoge manjše kraje, kol so Ormož, Moinlkin podobno, kako so uredili l.j. prehodni promet motornih vozil na regionalnih in magistralnih cestah ob svojih krajih-Ml v Velenju pa nič ...1
Ob koncu, vendar ne nazadnje, bi želel, da gospod Franc Planijic pojasni, kako je prišel do (rditvc, ki bi jih naj jaz izrekel.
■ Vtadimir Korun
!*nj)ís uredništva:
<îospod Vladimir Korun ni napisal članka z naslovom Protest proti odprtju ceste. Pravi avtor pa ni želel bili podpisan, Res pa je, da je izpadel pripis urednl.^tva, da je naslov pisca v uredništvu.
Rad bi sponuiil iid nekaj stvar i
.^liri mesece pred deseto obletnico zaprlja povezovalne ceste med obema magistralama pri ?!ivkoviču - ki^l je tedanje dogodke označila novinarka Nai>ega časa, bi vas kot soudeležence polemik rad spomnil na nekaj stvari. In lo zaradi lega, ker so zopet dvignili svoj glas tisti, ki naj bi bili najbolj prizadeti in ogroženi. Namreč peščica lastnikov individualnih hiš ob cesti Koželjskega, Pritožujejo se, da so jih občijiski m(5Žje nafarbali. ko so obljubljali vrniiev promeia v prvoino stanje. Ampak prvotno slanje je bila odprla cesla. !n to, da sojo zaprli pred desetimi ieti je bila draga napaka. To so ugotovili ludi na občini. Že nekaj lihih poizkusov je bílo, kako promet na Gorici uredili, da bo v dobro vseh. Vendar so bili ti poizkusi julovi in to zaradi lega, ker so vedno hoieli najprej odstraniti zaporo na Koželjskega ulici, med blokoma Št.I in 5.
Ob sedanjih delih na CíoriŠki cesti se nihče med nami nI pritoževal, ko so prišli odstraniti zaporo med blokoma, saj je bii odprl promet tudi mimo ?]|vko-viča. In lako bo ostalo tako dolgo, dokler nikjer ne bo
Pisec protesta proli odprtju ceste se ni upal javno pokazali in píídpisati svoj protest. Kako lahko takšen človek govori o pravičnosti. resnici, moraD in osialih vrlinah? Ali pa niu je cilj vnesti nemir med ljudi In zopet razpiha-li ohlajene strasti? Piše o krivici, ki .se je zgodila prizadeti
manjšini ob cesti, ni pa mu mar, če bi promet ogrozil večino na Kt>žclskega ulici in (loriški (42 in 44). In najbrž bi se tudi sam brez staÍK' vesli peljal po Kt>žclj-skega ulici proti /ajcu v (*elje. Ne glede na to, da bi morda tudi on ogn^zil varnost katerega od cMrok. ki jih pontîvno /iorablja v svojem prolestu. Prebivalci v blokih nismo z raznimi nasadi zavarovali svojih bivališč, kol lastniki hiš in nimamo nič proli temu, da se zag(^lovi varmwl ("itrok. Koliko pa prispevajo k varnosti lisli. ki so ograje in žjve meje postavili skoraj na cesto? Ali siojijt^ na njihovi ali občinski lastnini? Prav zanimivo bi bilo videli karte vrisanih parcel ob tej spt.'^rni cesti. Mwno se ml dozdeva, da bi se našlo dovolj prosiora za izgradnjo pločnika, da varnost otrok ne bi bila več tako »ogrožena«.
Kt>scpiscc protesta zavzema za zaprtje ceste zaradi čistega zraka in varovanja okolja mi gre na smeh. zato, ker jc Imel v mislih najbrž saniti s-voje dvorišče. Če bi njegova skrb segala Še kam dlje, mu ne bi bilo vseeno kakšen jc zrak v Bevčiih, kamor se je po zaprtju ceste preusmerilo veliko prometa. Še manj pa bivališča ostalih krajanov (lorice. Ampak tisti v blokih tako niso važni. Pred desetimi leti so bili pc>imenovani kol »priseljenci«. In da bo enkrat za vselej jasno, če cesta Kc^želj-
skega od ('eljske ceste do Goriške ne bo odprta, polem ludl Koželjskega ulica ne bo prevozna. Pa čc nam Še enkrai odtujijo cvetlične lonce s katerimi je bila zaprla. Dobili smo jih nazaj in jih bomo poptîtrehizopel upi>rabili. h v nič bo šel kup davkoplačevalskega denarja za »ležeče«, kot je pred leli za zaprtje cesie. O »ležečih« pa mimogretlc še lole. Ce bi že od začetka biki v lej zg<idbi več stoječih, pokončnih, bi se tudi te razprave že davn<i končale. In nc bi nam bilo Ireba prodajati ideje o ureditvi prometa z višinskimi zaporami, saj smo joodgwornim na občini predlagali mi »blokovski« pred desetimi leti.
Upam, da je v.saj del tc sporne ceste <id Celjske do Živkoviča pi>sial v leh letih legalna gradnja. Kajti po besedah g.Tbneta Brodnika takrat je bila to črna gradnja. Pa se menda ja tudi ta zgodba nc nadaljuje? Ker je potem črna gradnja ludi »ležeči« In makadamsko parkirišče ob cesti k vrtcu. Včasih se mi zdi, da je cela la naša (îorica ena sama črna luknja naše občine, pa ne zaradi nas Rlani>valcev.
Pa lep pozdrav vsem prizadetim in ludl ostalim.
■ Franc Mihevc
Prispevek KS je bil za raziiko od protesta korekten in podprl z razumnimi predlogi.
Tudi letos kuhajo oglje
Pristava - Člani lurističnega druSlva Pristava - Ravne so Ictas drugič zapored organizirali prikaz kuhanje oglja. Kopo soposiavih na prireditvenem prostoru pod razviilinami gradu Fortinck minuli torek, okrog nje pa bo živahno do nedelje, 14. septembra.
Kol jc povedal predsednik društva Drago Kotnik, so sc letos ixlločili za prikaz tega marsikje pozabljenega običaja na ^isnovi lanskega dobrega odziva in pohvalnih besed obiskovalcev. Tudi lelos odgovarjala na zastavljena vpra.Šanja obi.skovalcev »glavni kuhar oglja« Rudi Sirmčnikin njegov pomočnik Bojun Miklavžina. Ponudijo pa tudi domače dobrote in skrbijo za prijetno razpoloženje.
■ tp
Kdaj - kje - ka\
Cçlrick, lI.scDl.
17 QQ Ljudska univerza Velenje Informativni dan Lludske univerze Velenje igro Veleniskigrad
Kiepel pod arkadami: Kiep6ta-mo z Antonom Seherjem
Pťlek, 12. septembra
X Zavodnje nad Šoštanjem m.MalafJapotnikova kiparska kolonija
Soi)ol^. 13. sept.
Od 9.00 naprej
Šfwrtno igrišče v Cirkovcati Nogometni turnir za pokal Mestne občine Velenje 16 00 Skakalni cenlerobVel. gradu Alpski pokal v smučarski)! skokih 19.30 Start: Titov trg
Tek po ulicah Velenja X Zavodnie nad Soltanjem XXX. Mala Na potnikov a kiparska kolonija
INcdťlja, 14. scpl.a
5 00 Skakalni center ob Velen|. gradu Alpski pokal v smučarskih
skokih
liCÛ Start: pri HTZ-ju v Dpuimim Tek na rolkah
Torek. I(>. sepicnihra
1100-1900 Titov trg
Pfedstavhev velenjskih športnih klubov in društev
Sml», 17. $cplcmb(T
la.OO Veienjskigrad
Odprtje razstave fotografij Živalski m rastlinski svet nasih krajev
Za dodatne informacije o prireditvah In dogodkih lahko pokličete Turistično-informacijski In promocijski center Mestne občire Vetenje {03-897.64-66). Zaradi obnove Rdeče dvorane izv^a TIC Velenje osnovno informacijsko d^avnost v rdečem kiosku na parkirišču pred Rdečo dvorano vsak dan med 9, in 13. ter 15, in 16. uro. Sicer pa Ima TIC začasne prostore v domu obrambe na Kopališki ulici 3 v Velenju. Izposoja koles: 100 SIT za uro najema.
Od doma peš na Triglav
Naključju je hotelo» da ta mejnik vživljenju treh novopečenih pcidcsetlcinikov sovpada z letošnjo okroglo obletnico prvega v/rpona na ponos slovenstva, Triglav. Leta 1778 so sc kot prvi na Triglav povzpeli Štirje ma?Jc, od katerih je bil le en rudar. NaSi fantje so vsi rudarji, kleni in ponosni Slovenci, in kot dokaz, da še niso za v staro šaro, sose Rajko Derbk, JoMJud in lynac Novak dvesto petindvajset let kasneje odločili, da sc bodo odpravili na preizkušnjo živccv in siasa icr sc po\7pcli na o^aka. Toda la vzpon je le nekaj ptKcî^ nega, saj drugaCc nc bi pisali o njem. OdloČili so sc, da bodo vsak svojo pol zaCcli že na domu...
Devetega avgusla ob 3.30 uri so se izpred svojih domov vsi podali na pol, najprej do stične točke, lipe v Florjanu. Ignae, katerega pot se je začela v Kavčah, je prek Velenja, Pesja in iioštanja odSei po svoji poli do stične točke» ostala dva člana odprave, Rajko in .lo5:ef, pa sla svojo pot pričela v Skalah pri Velenju in preko Le/nja priSla do prej omenjene lipe. b Florjana jih jc pol vodila prek Belih Vod na Smrekovec, kjer jih je Čakal veseli oskrbnik kočc, gospod Fika. Nadaljevali so pro ti Kmesu do Travnika, kjer so prvič prcizku-sili svoje kuharske spiwbností na prostem, ter si pripravili prvovrstno gobovo juho 12 vrečke. Za finiš se je tro-
jica napotila na Lokc^ pod Radu-ho prek Dure do koče na Gro-halu, kjer so prvič prespali- Naj-vcrjcincjc so si od prve noči obetali malo več spanca, a jim je nemir, ki sc je dogajal zunaj in v koči. kratil přepotřební spanec.
Naslednji danjih je navsezgodaj zjutraj pozdravilo sonce, ki ni pojenjalo sijati vso pot, lako da so sc fantje, posicno "nasončili'. Sonce je bil tudi glavni razlog 73 neprestano utrujenost in delno de h id racij o. Na srečo je bilo na celotni poti veliko planšarij in napajalnikov za živino, a lam kjer krave pijejo, si ljudje (planinci) ne umivamo nog. Na to jih je opozorila lokalna pastirica. Pot iy Cîrohata prek mejne gore z Avstrijo • OlSevc, do Svetega Duha pod OlŠcvo ter nadalje do gostilne FirSt je minila hitro, saj lu ne beležimo kakšnega večjega vzpona. V Logarsko dolino so prispeli pozjio dopoldne, kjer so si po vzponu na OkreŠclj ponovjio skuhali kasilce. Ibkrat je bila to brokolijeva juha s planinskimi dodatki iz nahrbtnikov. Vzpon na Savinjsko sedlo do Kranjske koče jim ni prizanašal s soncem, tako da so do naslednjega prenočišča, Ćcškc koče, prišli pošteno izmučeni. To noč so vsi spali kol ubili, saj jim ludi največje nočne zdrahe ne bi prišle do živega.
Nov dan in novi vzpt^ni. jih je iz ćeške koče v^xliJa naprej
preko prelepih Savinjskih Alp v kamniški delgorcTvja, do Zgornjega Jezerskega, naprej do Spodnjega Jezerskega, od koder se je pričel v/pon na Karavanke, natančneje na Dolge njive pod Kajuto ter naprej do Pun-grata, kjer so jim na planáariji pc^stregli z domačim kislim mlekom in svci^o studenčnlco za na pot. Naslednji odsek poli jih je vodil do Koče na Kofcah. Tam so se odločili, da bodo prespali in sc veselili naslednjega dne, ko jih je čakal, naslednji odsek poli.
Pot s planote Kc»šuia se je vila vprclepo neskončnost, do Podij ubelj a, mimo koncem racij ske-ga taborila, zapuščine še iz druge svetovne vojne, na Ljubelj in naprej do Zelenice. Na Zelenici so si fantjep(")novn(i privoščili, sedaj že njihovo tradicionalno planinsko kosilo, skuhano na priročnem gorilniku. Po kosilu so si prlvc^ili počitek, saj sobiN kar malo prehitri. Poijilije nalo vodila le še do Stola, kjer .se jc na tamkajšnji koči ob pivcu končal Še čeiril dan odprave. Bil je dvanajsli avgust 2003.
Tudi peli dan odprave. Imenovane "Na Triglav pcŠ od doma", jim sonce s svojim neusmiljenim pripekanjem ni niti malo prizanašalo. Ta dan je bil v znamenju vsiopa v kraljestvo Triglava. Iz Prešernove koče na Stolu so sc .ložef, Rajko in Ignac odpravili naprej po Karavan-kiih. Prečili so planino Belašico,
na Medvejek in preko sedla .Suha na (iolico. Dovje so bile listi dan točka, kjer so se naši fantje drugič na novo opremili z opremo za s<im vzpon ter novimi zalogami hrane. R^l do tja nikakor ni bila lahka, saj je pot prek Dovškili Bab ter planine Rožce bila skorajda prevroča. Tisti dan so v dolini ponekod namerili tudi čez štirideset stopinj Celzija. Iz Dovja, kjer je j'ïoktïpan ludi slavni Jakob Alja/ ter cel kup malo manj slavnih ljudi, ki sc jim triglavska severna stena ni pustila osvojili, jih je pol vodila prek Mojstrane, ki je dom našega smučarskega asa .lureta Košiija, do Kovinarske koče v Krmi, Tam sta jih pričaka-
li dve nadvse prijazni oskrbnici doma, ki sla bili o njihovem prihodu eelo poprej obveščeni iz zadnje koče, kjer so fantje noč prej opravili nočitev.
Ura je odbila pol štirih zjutraj in ta dan je Ignaca, Rajka in Jožefa čakal finale - sam vzpon na slovcaskega očaka, ponos slovenstva in cilj odprave. Famozni Triglav, Kot pravi planinci so bili na Kredarici ob desetih zjutraj. Ura počilka jim jc bila dovolj, da so videli, kako veliko ljudi sc resnično povzpne na Tri-glav. Najbolj so se seveda načudili Čehom, ki so se upali naskakovali Triglav ccl(5 v samih opankah. V lakšnih primerih nesreča seveda nc počiva. Po
slabi uri vzpona, so .se tudi sami povzpeli na sam vrh Triglava in njihov cilj ter dolgoletna želja sla bila uresničena. V planin-.stvu velja rek, daje vzpon le pol prehojene poli, saj jih je Čakal še sestop z vrha. S samim sestopom so morali zelo pohiteti, saj so sc na Triglavu v času njihovega sestopa začck: nabirali meglice, kar pa ni preveč dober znak. In ni bil. Na poli vdohno Krme jih je ujela ujmas k^o in Ic velika mera izkušenj in potrpežljivosti jih je pripeljala nazaj do Kovinarske koče v Krmi, kjer jih je že čakal Sergej 1er z njim ludi prevoz do doma.
■ Slavica Novak
OBJAVE
15
ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o.
Lava 7, Celje, Tel.: 42-63-122, GSM: 031/342-118 www.sz-atrij.si
ma MM ta «ao
D2BÊM1 mmm m y (UBra^i
Pričeli smo z vpisom v W B ^ • tečaje za predšolske rM^^mOËI^GI. otroke, šolsko mladino in
Plesna šola z licenco / ««»'«le, ki bodo potekali v IIAI^ W^^W^ dvoram Gasilskega doma v HIP-HOI^ POI^ Velenju (pri policiji).
LATINO, JAZZ, RnR
TEČAJI ZA ZAKUUČENE DRUŽBE
Vpis in informaciie: lel/041-649-816
CM
(OllECI
Za prodajo proizvodov blagovne znamke CM COLLECTION
V	naši novi trgovini vNC ŠPAR Velenje IŠČEMO SPOSOBNO PRODAJALKO Pogoji: ustrezna izobrazba.
V	ponudbi navedite svoje isl<ušnje in pripišite telefonsko številko. Rok za prijavo je 5 dni od objave razpisa.
Vaše pisne ponudbe pošljite na naslov: Intermoda d.o.o. Šentlljska 49, 2000 MARIBOR.
Pravi naslov za uspešno reklamo!
MOOM STFVILM
Klic brez izbiranja v Pametnem paketu
Dvignete slušalko in telefon že kliče.

Klic brez izbiranja aktivirate povsem preprosto:
3 ^
Dvignete slušalko in zaporedoma	^ ^ c ^ Jw*
vtipkate "5", "3",	5 J ii
Nato vtipkate telefonsko Številko, s katero želite vzpostaviti zvezo po petih sekundah od dviga slušalke, in pritisnite "#"■
Ko iz slušalke zaslišite sporočilo "Naročilo sprejeto. Hvala!", je
storitev Klic brez Izbiranja aktivirana in odložite slušalko.	Q
TelekomVi)
Slovenije
Prihodnji teden, v torek, 16. septembra ob 10.00 uri, odpira vrata prenovljena prodajalna Peko na Šaleški 19, v Velenju. Nakup odličnih in cenovno ugodnih
* ^ ^ 1903 -2003
Čevljev našega priznanega proizvajalca obutve bo sedaj gotovo še prijetnejši, saj vas bodo prijazne prodajalke sprejele v moderno opremljenem lokalu. Sedaj boste že lahko izbirali obutev iz nove kolekcije Jesen Zima 2003/04. Otvoritveni dan pa bo tudi poln presenečenj.
Za prve kupce so pripravili atraktivne nagrade, med drugim bodo na dan otvoritve nagradili pridnega dijaka ali dijakinjo, ki sta letos zaključila sredješolsko izobraževanje z odličnim maturitetnim ali zaključnim spričevalom. En par obutve Peko po lastni izbiri pa bodo podarili prvemu, ki bo prišel v Pekovo prodajalno z veljavnim odličnim spričevalom. Na dan otvoritve nudijo vsem kupcem 5% popust na obutev iz nove kolekcije Jesen Zima 2003/04. Dijakom, študentom in upokojencem pa na dan otvoritve z ustreznim dokumentom ^ (upokojenska, dijaška, študentska izkaznica), priznajo kar 10% popust. Vabljeni!
nt I	. tekoa
1 r* r n 1 o a u rt Mlekama Celeia
^	sejma, ki bo od 10. do 17. s
zeCene doiinc

vabi vse obiskovalce Mednarodno obrtnega sejma, ki bo od 10. do 17. septembra, v Celju, da se jim pridružijo na razstavnem prostoru v hali K2, kjer bo potekala degustacija mlečnih izdelkov zelene doline in premierna predstavitev nove ECOLEAN embalaže za mleko ter tekoči jogurt,
V	ECOLEAN embalaži so združene naslednje odlike:
je kvalitetna embalaža, ki ohranja kvalitetno in zdravo hrano ter je hkrati prijazna do okolja. Po svoji obliki je enostavna za rokovanje in odpiranje.
KONEC MESECA SEPTEMBRA V NOVI EMBALAŽI
V	ECOLEAN embalažo bomo oblekli dva, kupcem izdelkov Mlekarne Celeia že poznana izdelka:
mleko IL s 3,2% m,m, tekoči navadni jogurt 500g s 3,2% m.m.
KONEC MESECA SEPTEMBRA V NOVI EMBALAŽI
Pridružite se nam pri uživanju izdelkov v ECOLEAN embalaži in
Omahnila na Malem Triglavu
Krvdiirícii, 5. septembra-V petek okoli 18. ure jc pri scsio-pu s Triglava proti Kredarici, tia območju malega Triglava, omahnila v smrt 41-letna planinka Nalaša V iz Velenja. S prijateljem sla sestopala po označeni in zavarovani planinski poti. Na poledenelem delu je Vclenjćanki spodrsnilo, izgubila je ravnotežje in Cez osienje Malega Triglava padla 80 metrov globoko. Od lam je drsela §e sto melriîv po kamnitem in pc.^enem pobočju.
Zdravnik reševalec, ki se je v reSevalni akciji pridružil posadki policijskoga helikopierja in gorskim reševalcem, za nesrečno planinko ni mogel storiti ničesar veČ. Po?>kodbam je podlegla na kraju dogodka.
Planinci naj bodo v teli dneh, poudarjajo gorski reševalci, zelo previdni. Čeprav je imela Velenjčanka za pol na Triglav in nazaj usirezno obutev (lako sta imela dva planinca, ki sla na območju Kredarice potrcb(5vaÍa pomoč istega popoldneva), skrivajo tla številne pasti. Ponekod se pojavljajo poledenele plasti, ki so Še posebej nevarne.
Trije vlomi v Zaloški Gorici
Žalec, 2. septembra - V kraju Zaloška Gorica so se v eni noči zgodili irije vlomi, iz poslovnih prasiorov podjelja Armcton je vlomilec odnesel telefaks in digitalni fotoaparat, oboje vredno okoli 200.000 tolarjev; iz podjetja Kapis dva visokotlačna vodna čistilca, vredna okoli 13U.n00 tolarjev; iz audija pa je ncznanec odnesel avtoradio, vreden 5(J.D00 lolaijev. Za toliko je oškodovan lastnik B. R
d.d.
AVTO CELJE
TRGOVSKO IN SERVISNO REMONTNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
V Celju... Ipavćeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-1M2
liD va;iia letnik	cer«	
AUDI ao 1.9Tni Rfia Ifibmar 04. 9?	87?l.000.00	
FORD MONDEO 2.0 DTCI. zetena met. 01	3.623.000.00	
FIAT BRAVO 1.4 SX 3/v rea. marec 04 modra m«t. 97	1.199.000.00	
FIAT MAREA 1 .ë Weekend -^klima rea. iunii 04. rdeča 98	1.549.000.00	
FIAT PUNTO 55s 5/v rea. iunii 04. rdeča 99A)0	84S.ÛOO.OO	
FIAT UNO 1.0 ie 5/v. modra mel. 99	698.000.00	
LANCIA DELTA 1.6 le rea raarec 04. modra met. 95	790.000.00	
PEUGEO 307XS 3/v.v$aoDrema.črr«mel. 01	3 196.000.00	
RENAULT LAGUNA KARAVAN 1.8 kiima srebrrw 00	2 590 000.00	
RENAULT ESPACE Turt» D.klima. reo, aDr.04.slva met. 95	1.299.000.00	«
RMW:it8Ci COUPF ren nov vsanorema sreňma 00	4 sio.finn 00	u
VW PASAT1 ^ TDi 4/v ren avoiist 04 kfimi srelirna fl7	??a7non no	CM
VWPASSATKARAVANtfiGI fRO ol«.03 klimi srfih96	imm 00	"S
VW POI n 50 3.^r refl.lehniar04. bela fl6	R99.ono.no	Š
RENAULT KANGQO - EXSPRES 1.4 reo. okl.. bela .98 1.247.000.00 'KREDITI * LEASING * STARO 2A STARO * KOMISIJSKA PRODAJA* *V0ZILA IMAJO VELJAVEN TEHNIČNI PREGLED* 'NA ZALOGI TUDI TESTNA VOZILA* *06LED VOZIL OD 8. D017. URE * MOŽEN GOTOVINSKI POPUST'
ft)nudba r» iriternelu httpv/www.avio-celje.si, e-maíl:r^llerka@avto-c6l|e.sl
-AB1TURA-
Podjetje za Izobraževanje
d.0.0.
RAZPISUJE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME PRIDOBIVANJA IZOBRAZBE IN PREKVALIRKACIJE V POKLIC
-	PRODAJALEC
Vpis v 1. in 2. letilk, PREKVAUřlKAClJA
-EKONOMSKI TEHNIK (V. stopnja)
DIFERENCIJALNI PROGRAM
Pričetek bo 18. septembra 2003 ob 16. uri
y POSLOVNI STAVBI INGRAD, Lava 7, Celje
VIŠJA STROKOVNA SOU ABITURA d.o.o. Celje
-KOMERCIALIST (VI. stopnja)
-	POSLOVNI SEKRETAR (vi. stopnja)
VISOKA ŠOLA ZA UPRAVLJANJE IN POSLOVANJE
-	UPRAVUANJE IN POSLOVANJE
(VIL stopnja)
Vpis v 3. le^lk (za diplomante i. stopnje po programih sprejetih pred 1.1,1994) Predavanja in izpiti bodo organizirani v pnsstorih ABITURE v CELJU.
PRIJAVE: ABITURA d.o.o., Lava 7, Celje Tel.: 03/ 428-55-30 In 428-55-32
Ukradel elektronsko napravo
Mo/irjť, 3. sepr^mbra - V noči nn sreJo je nc/nanec na parkirnem pra^ioru v Vologu iz osebnega avla dcmomiral v$ci elek-ironsko napravo. Lastnika A. T. jc oškodoval za 130.000 tolarjev.
Usoden padec s konja
Misllnjii,-)« septemhrj -VOelrlck zjutraj, okoli 7. ure, .so ol^ćani iz Mislinje olwesliii Operativno komunikacijski cenler PU Slovenj Gradec, da so v Mlslinji našli mrtvega domačina, 44-lelnega S. R.
Taje bil dan prej s svojim konjem naježi. Ko se jc vračal z Rogle proti domu, je padci s konja, noga pa mu je osiala v stremenu, Konj ga je viekcl za seboj še več kol 120 metrov. Pri lem se je poškodoval. Zaradi poSkodb in podhladilvc jc umrl.
V kamnolom po računalnik
Lihnje, 4. septembra - Preko noći je neznanec vlomil v prostore podjelja kamnolom Libojc. Iz njih je odnesel računalnik in liskalnik ter pt^djclje oškodoval za vsaj 250.{)00 tolarjev.
Dobro »obiskana« bencinska na Celjski
Velenje, 4. septembra - Ne/nani vlomilec je po listem, ko smo nedeljski vlom žc opisali na modrih straneh, spol »udaril« na bencinski črpalki na ( cljskicesli. Tudi plen je bil ptwscmcnakkot nekaj dni pred lem, cigarete Marlboro. Za piko na i pa je bila ludi vrednost enaka, KJO.OOO lolaijev.
Vzel ključe in se odpeljal
Šoštanj, 4. september - Nekaj minut pred 3, uro je neznanec v gostinskem lokalu v Šoštanju s točilnega pulta vzel ključe osebnega avtomobila renault 21, temno sive barve, registrskih oznak CE
Prvi teden je šlo dobro
Velenje - V prvih wlskih dneh so za varnosi v prometu skrbeli mno^: policisti, Člani sveUw za vzgojo in varnost v cestnem prometu, Člani zveze Šoferjev in avtomelianikov ter mladi prometniki iz snovnih pod vodstvom njihovih mentorjev. In najbrž še kdo. Vsak je (î^ravil svoj del naloge.
V prvem tednu se v Velenju. Šoštanju in Šmarinem ob Paki ni zgodila nobena prometna na^reca na in ob šolski poti, v kateri bi bil udeležen otrok.
/SAM Velenjeje v preventivnem delu, kot je povedal predsednik, Boris Raner, sodelovala v prvem tednu v »navezi« s Svelom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Na leren so poslali 24 un i formira ncev, samih izkušenih -šoferjev, prometnikov, ludi upokojenih policistov. O pomanjkljivostih, ki so jili zapazili, so seznanili pristojne. In če so drugi delovali predvsem preventivno, so policisti v prvih dneh pouka nekajkrat segli tudi po represivnih ukrepih. Brez njih pa ni Slo.
■ mUp
So/o'	^f'UcU
UPI UUDSKA UNIVERZA ŽALEC
VPISUJEMO V TEČAJEI
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
^ TEČAJI ZA OTROKE IN MLADINO (ang., nem., fran.)
-	PRIPRAVA NA SREDNJO ŠOLO IN MATURO (ang., nem., fran.)
-	TEČAJI ZA ODRASLE (ana, nem., ital., fran., ruščina)
-	OSVEŽITVENI TEČAJI, TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA
-	VERIFICIRANI IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE (DIC)
-	SLOVENŠČl^A KOT TUJ JEZIK (tečaj, priprave na izpite, izpiti)
NOVOSTKINON-STÛPFIT IN ENGUSH/DEUTSCH/FHANÇAIS
SPLOŠNO ITOBRAŽEVANJE
. RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE, ŠOLA ZA ECDL IN IZPITI
-TEČAJ ZA VODITEUA ČOL>ÍA ' TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJiG . RETORIKA, KREATIVNE DELAVNICE, MODELARSKI TEČAJ ' PLESNA ŠOLA ZA OTROKE, MLADINO IN ODRASLE -AEROBIKA. JOGA
AVDICIJA ZA PLESNO SKUPINO - 25.9.20031
-	osebno vsak delavnik oti 6. do 16. ure; -telefon: 03 71335 50;
-	Iii-zalec@upi.sii wvíw.upi.sl
ROK ZA PRIJAVE JE 26.9.20031
3Í -22K. last M. V. in se odpeljal proti Velenju. Lastnikje oSkodc-van za 150.0(10 tolarjev. Preji^nji teden policisti ne storilca in ne vozila i>e niso odkrili.
Nesreča pri delu
VInskn (iora, 4. septembra - V Vinski Gori so je v ielrlek pri delu huje poškodoval 34-letni S. K., kije pomagal pri ulivanju betonske ploSče. Pri lem je opaziJ.daje opaž na enem mestu p->pii-stil, zato gaje popravil in dodatno utrdil 1er uprl. Koje hotel oporo pribiti k opai^u, je splezal po njej, la pa se mu je izmaknila. Padel je z visine 1,7 mclra in se pri padcu huje poSkodwal.
Trije ranjeni
Velikii Pirešiui, 6. seplemhm - V promelni nesreći, ki se je vsobo-to. okoli 21.3U, pripetila na glavni eesti Aij a vas-Vele nje pri naselju Velika Pirešiea, so se po.^kodovale tri osebe.
36-lctni voznik osebnega avtomobila D. R iz Rudarjevega jc vozil po lokalni cesti iz Galicije proti Veliki Pirešici. Ko se je v križišču vključeval na glavno cesto, je iz smeri Aije vasi proti Vinski Ciori pripeljal z ^^sebnim avtomobilom 37-letni R. Š. iz Celja. Oepravse je ta umikal v levo, trčenja ni uspel preprečilL V nesreči, do katere je priálo, se je eden od st^poinikov huje pi)ákodoval, dva pa sta bila lai^je ranjena.
Poškodovani trije otroci
Velenje, 8. septembra - V ponedeljek sla se v Velenju pripetili dve prometni nesreči, ki jima je skupno to, dasose v njih poškodovali trije oirocL Enega je v Saieku z ogledalom zadel voznik, ki jc po nesreči odpeljal naprej. Za njim policisti Še poizvedujejo. Starši SC5 deklico, kije hodila pravilno po desni strani vozL^a, (.odpeljali na pregled v bolnišnico. Kaze, da jc v nesreči ulrpcia lažje poškodbe.
Druga nesreča se je pripetila približno v istem času na Kidričevi v Velenju, v blii^ini Vis a Visa. V njej sta bila udeležena 14-leina kolesarja. Do nesreče je prišlo med prehitevanjem, pri Čemer sla 1'ania padla in .se paikodovala.
Prenovili Dom na Peci
Pod vrhom Pece, naše priljubljene gore, znane tudi po legendi kralja Matjaža, so prejšnjo soboto s Številnimi prireditvami v okviru dneva kralja Matjaža, odprli prenovljen Dom na Peci (1665 m). Dom stoji na jasi tik pod vrhom male Pece in so ga člani PD Mežica v letošnjem letu temeljito obnovili. Te dni mineva ludi 45 lel od njegcwe posiavitve.
Dom je bil letaš v okviru akcije "OI)n<»va phininsklh kt>c'\ ki jo vodijo pcîslovni sistem Helios iz D(5mžal, Planinska /.ve/a Slovenije in Olimpijski komite Slovenije, izbran za dodelitev okolju prijaznih I Icliosovih barv in premazov. Z njimi so ga obnovili in zaščitili pred ostrimi vplivi gorskega okolja, V lanskem leiu je Dom na Peci dobil tudi čistilno napravo, v sklopu akcije Planin-.ske zveze Slovenije in sodelovanja v programih Pl L\RE.
Odprl je od maja do oktobra in sodi med naše priIjubijenejše planinske poslojanke ter razpolaga s 100 udobnimi ležii5Či v IH sobah. Od tukaj so priljubljeni izleti na Kordežov« jilav«, kije najvišji vrh Pece (2125 m) ali pa čez planinski mejni prehod na njeno avstrij-
sko stran. Peco letno obišče med štirinajst in petnajst tisoč planincev, največ s Štajerske in iz Prekmurja, veliko je tudi HrvatiA' in Avstrijcev. Petnajst minut od koče jc tudi leta 1962 urejena votlina kralja Maijaža z njegovim bronastim kipom, delom akademskega kiparja Marjana KcrŠiČa-BelaČa.
PD Meiica organizira vsako jesen planinski pc^hod z avslrijske strani Pcce Čez vrh Pece, mimo Doma na Peci do Mežice. Sredi februarja pa žc uveljavljen tradicionalni zimski pohod na Peco. V upravljanju imajo Se dve planinski koči in sicer: planiasko postojanko Pikiwo nad Podpeco in kočo na Groliotu pod severno steno Raduhe. Za 21. septembra pripravljajo na Koči na Grohotu veliko srečanje Koroških planincev in drugih ljubiteljev gora. ■
REPORTAŽA
17
Imeniten uspeh mladih velenjskih športnikov
Velenj(^ žo sest kM scHJcliije v M<Hiiuu(Hliieiïi /(iružoiiju šolnrjev, slarih do 15 let, Mf^liuirodiio zclî'u/enjc športnih i^vv všolai-j(n |)r<iznuio letos že 35-lelnieo ()l)sl()ia in (kHovanja, od zanliie pobude, ki sv je rodila v Cv\\u. pa jo ř^ihanjí^ |)í'(MVísk) v vc^liko nunl-îiarodno športíio zdriižeíije. Deknanje pod okiiljoni M(HÍnarodn(ífía olinipijskesa komiteja dajo /druži^nju poinenihnejšo vk)So.
Po.sehno.si veliku Spûrlnc družine, ki se je v zadnjih letih razširilo iz Evrope v A/ijo, Ameriko in Alriko jc v icm, da se vanjo vključujejo mcsla in nc države. Tako je Clan združenja ludi mcslo Velenje, kije mednarodne igre organiziralo pred šestimi leti,č!Hastvov7dnJženju pa leUw potrjuje osmo ieio.
Vsako lelo se mladi Športniki srečujejo na leinih Športnih igrah, vsaka Sliri leta pa ludi na zimskih igrah. Veliko več ptvor-nosii in ludi želje po orgimiza-ciji je vedno namenjene lelnim igram, ki lahko po statute združenja potekajo ludi dvakral Icino v dveh različnih mesiih organizatorjih-
Igre, na katerih se jc Jo leta 200(1 sreCc\'alo in med seboj tekmovalo po 2(1 do 30 mesi. v glavnem iz Evrope, so sc omenjenega leta močno razmahnile. velikim Sporinim srečanjem v kanadskem mestu 1 lamilion igre preriLsle vse okvire, poslav-
miadi Športniki zhrali dvakral.
Konce junija v avstrijskem Cira/u in zadnji teden avga^la v grškem mestu Palras. Prav zadnje, ."^7. poldne Športne igre Šolarjev, pa so predslavljale velik uspeh mladih velenjskih športnikov in izredno promocijo naSega mesta,
Na igrah v Patra.su so poleg Velenja sodelovali Se Športniki z Raven na KoroSkem. i/ Murske Sohotc. (.elja, Maribora in Senlilja. Tako seje l()7-članska slovenska dclegacija 27. avgusta z letališča Drnik odpravila na pol proti prizorišču iger v Palrasu. letalom do grSkega počilnl^kega otoka in naprej z ladjo do Pcloponeza, natančneje v pomembno grSko prist anii^co me.slo Palras, ki je pričakovalo áporlnike z vseh koncev svela.
Organizatorji so, vsaj za Cirke sodeč, opravili dobro delo. / nekaterimi manjSimi organiza-eijskimi spodrsljaji so bile 37, igre dobro pripravljene. Že
Veienjska reprezentanca pred ostanki Zeusovega tempíja v antični Ofimpiji
Na otvoritvi iger v Patra su je v rokah naših športnikov zavihraia tudi zastava Velenja
nekaj manjSih spodrsljajev pri organiziieiji uradnih treningov in tekočem informiranju.
Prvi uradni dan bivanja je bil vsekakor namenjen prilagajanju na izredno poleine lemjx:-ralua% ki so se vrielc kar okrog 4<) stopinj, pa tudi spoznavanju mesta, lekmovali.^ in nekaj uricam Ircninga.
Večerna uradna otvoriiev iger se je začela/ razigranim dcfilc-jem vseh sodelujočih reprezentanc, kisejesiekej kol svet veselja in mladivsti do vrha rawîdin 13í K) Ici stare trdnjave sredi mcic-ta. Na otvorllveni slcwesnosti je poleg ostalih gostov mlade Športnike pozdravil ludi grSki minister za Šolstvo.
Prvi lekmovalni dan, vroč k<u vsi dotlej in potem, jc ?e nakazal na možne uspehe mladih
velenjskih Sporinikov. Tenisači	Zadovoljne In nasmejane velenjske atletinje po uradni
podetitvi medat)
vremeaskih razmerah. Drugza drugim so pod vročim grSkim soncem stopali na odcrzazma-govalce in zlate in srebrne
<,	medalje so se se
lesketale v močni svetlobi, dopolnjevali pa so jih presrečni in nasmejani obrazi uspešnih športnikcw. Ob podelitvi medalj najboljšim atletom je bilo kar .telkat sliSaii Velenje in vsi prisotni so priznavali mladi velenjski repre/enlanci i/reden uspeh. Zlati NinaKokoi in Kaja Rudnik, pa srebrni i^rva Koi:cIjnik, Romana 'lesovnik, Sabina Ali-hodžič in Ncjc Lipnik niso skrivali veselja in ponosa. Praviako ludi ne njihova ireneija Boris in Sergej Salamon. Čestitke ho prihajale 7. vseh koncev. Veliko je bilo iskrenih stiskov rok ostalih trenerjev, športnikov, predstavnikov Mednarodnega kcjmiteja in organizatorjev.
Velenjske zgodile o uspehu pa v vroči Grčiji s tem Se ni biJo konec, saj se je Diana Nakič v finalu borila proti nasprotnici i/ Bangkoka. Dolgo in naporno igro je naposled dobila Diana in s svojo zasluženo zlato medaljo okronala cclotcn uspeh Velenjčanov. Tudi rezuhali in uvrstitve naSih
Ijene do tedaj. Po letu 2000 je v svetu vedno več zanimanja za sodelovanje na igrah, prav tako za organizacijo. Lan.ske igre v Taipeu na Taiwanu Mt Športnike prvič popeljale v Azijo i>ziroma na daljni vzhod, letos pa so se
mistanitcv mladih Športnikov v hotelu visoke kategorije v samem srediSču mesla, pa policijsko spremstvo pri v.sch uradnih prcvtvih po mestu in na tck-movaliSča in korekten poiek tekmovanj so potisnili v pozabo
Patras - mesto uspeha, mesto spominov
so se z zmagami uspeSno prebijali proii vrhu, mlada igralca namiznega lenisa sla se uporno borila proti močnim nasprotnikom, atletinje in atleti pa so nizali osebne rekorde in si z izredno dobrimi nastopi kar po
Diana NakiČ - zlata tenisačica iger v Gradcu in Patrasu
vrsti zagotavljali nastope v finalu, nekateri celo z najboljšimi rezullaii kvalilikacij. 'lakoso bila seveda pričakovanja večja kot pred odliodom na igre, ko smo Velcnjčani potihoma računali na tri medalje. Seveda pa so tovrstne napovedi lahko zelo tvegane in obremenjujciČe, predvsem zato, ker nismo vedeli, kakšna konkurenca bo čakala naSe Sporlnike v (rrčiji.
Dan final je bil vroč. Vroč zaradi najviSjih tcmpcraturv listem tednu, pričakovimj in .seveda tudi ireme, kije prisotna pri vsakomer. Velenjski Športniki so že zjuiraj zapustili hotel in se odpravili vsak k svojemu tekmoval iŠču.
V finalu teniških dvobojev smo tisti dan seveda največ slavili na aspesno in borbeno tenisačico Diano Nakič, zmagovalko 36. mednarodnih iger v Gradcu, ki ji je zelo dobro kazalo.
Pri alleiiki pa smo imeli Velenjčani veliko finalistov in s tem ludi morebitnih dobilnikov medalj. Tudi lekmcwalca v nami-zenm icnisu sla imela pred seKîj Se nekaj tekem.
Žc sredi dneva je bilo jasno, da so mladi velenjski atleli presenetili in poželi izreden uspeh. V močni konkurenci, v izrednih
zi/\Ti; MiiDMnir;
-	NINA KOKOT - skok v daljino
-KAIA RUDNIK-tek na 8(M) m
-DIANA NAKIČ-tenis
SKi:itK!\i;ivii;i)\iJi;
-ŽIVAKO/ELINIK-lek na 100 m -SABINA ALlHODiCK'"
-	tek na 41K) m
. ROMANA TESOVNIK -tek na80(1 m -NEJCLIPNlK-skokv daljino
osialiii Športnikov júí>o zanemarljive. Vsi so pokazali kar največ in se izredno Športno borili. Icmu primerne Sil bili tudi rezultati, saj so bili na koncu vsi uvrSčeni do desetega mesia.
Sedem odličij: tri zlata in Štiri srebrna, so take» Velenje popeljala v sam vrh najuspesncjSih reprezentanc 37. mednarodnih sporinih igerSt)larjevv Cirčiji in med 3t) sodelujočimi reprezentancami sta si prvo mesto med najuspešnejšimi delili moSlvi Velenja in neraSkega mesta Rcxv lock. Konkurenca ni bila majhna. saj se je v Patrasu zbralo več kol sedemsto mladih šporinikw. TakSnega uspeha seveda ni pričakoval nihče. Ne gre le izjemne Športne rezultate, lem-več ludi za promiKijo nagega mesta in Sporta.
Igre mladim Športnikom ne pomenijo le Športnega dogodka, čeprav je to prvolni in osnovni namen, ampak tudi priložnost postavitve lastnih rezultatov ob bok mednarodni konkurenci, druženje z vrsiniki z \'sega sveta, spo/navjtnje novih dežel in kuliur.
Tako je bil ludi izlet v antično Olimpijo, prizorišče prvih olimpijskih iger, spreh<xJ med ostanki slarih antičnih sveli.Sč in vstop na prvi olimpijski stadion za mlade športnike posebno doživetje. priilodnje leto, ko bc^do olimpijske igre gíwiile Atene, se búdo ob prižiganju olimpijskega ognja v Olimpiji lahko .spomnili na oltar preh Herinim templjem. ki so ga kot mesto prižiganja ognja obiskali. Tudi srečanje z delom pokrajine peloponeza, gr.Sko kulinariko in nenazadnje zadnji, sprastit ve ni danvprijet-nem hotelu v leUiviSkem mestu ^alhopyrgos ob grški obali bodo tkali mozaik spominov na lelošnje igre, p<^zlačcn in pasr-Ix^ren z velikimi aspehi, /«igoio-vo pa so mladi Športniki s .seboj prinesli Se veliko vtisov, novih prijaieljtev in utrinkov, ki ostajajo le njihovi, tako kol uspehi, rezultat dela. treningov, pt>dp<-)-re trenerjev in domačih.
Prihodnje, 38. igre, bodo naslednje leto konec julija gostili v ameriškem mestu (leveland. Naj bodo lelošnji uspehi in prihodnje igre motivacija vsem mladim šporinikomv prihaja-
joči sezoni.
Matjaž Ćemovšek
Velenjski! dele^^aclja v Ihitrasu: Nina Kokot, Kaja Rudnik, Živa Kožcljnik, Romana 'lesovnik, Sabina Alihodžič, Nada Simončič, Tomaž Kok, Rok Rudolf, Nejc Lipnik, Maiej Zupane /atletikii/, Boris .Salamon, Sergej Šalamon /irencrja/, Diana Nakić, Maja Nikolić, ^Jga Vrtačič, Uroš Potočnik/tenis/, Matjaž (iríwman /trener/, Miha Kljajič, Jaka (îolav^ek /namizni tenis/, ladej VoduSck /irener/ in Matjaž ('ernovSek /predstavnik mesta in član komiteja MIŠ/
TV SPORED
ČETRTEK, 11. septembra
SLOVENIJA 1
06.30 Odmevi 07.00 Dobro jutfo Od.OO Porodila 09.05 Male sive celice, kviz 10.00 Zocdbe iz Školjke 10.30 Receptzazdrdvoživljenje n.20 i^sUvalVufberk2003 13,00 Porodila, spoft vreme 13.40 Vdika Imena malege ekrana
Gospodarski izzivi 16,00 Intervju, dr. Oragfca
Wedam Luku 15.» Mostovi 16.30 Porodila, Iport vreme 16.50 Enajsta šola 17.15 Peîrdek, 16/26 17.35 AlKâ, ku H magazin 18.05 Resnična resnićnosl 18.35 Risanka 19.00 Dnevnik, vreme 19.40 Šport v(eme, magnet 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, Ipon, vreme 22,50 Vroče v mesUj, dokum.
oddaja 23.40 Glasbeni veder 00.40 Osmi dan 01.10 Dnevnik, ponovitev 02,25 Tednik, ponovitev 03.20 A materii, rtorveiki film 05.05 £Pvkoiarki{M).2. pddas, posnetek iz Stockholma
SLOVENIJA 2
07.10	Telelekst
07.30	Vkleostrani
08.30	Mostovi
09.00	Dobro jutro
11.05	Tvpnjdaja
11.35	Videostrani
15.55	Tv prodaja
16.25	lj$huaia.9/10
17.15	MesteœPeyton,59/114
17.50	EP v košarki (MX prenos
20.00	Anin ples
20.50	£Pvkoiarki{M), prenos
23.00	Ta dolgi dan izteka se. ang. iilm
00.20	Sopranovi, 14/26
0^.15	Videospolnice
02.00	Dnevnik zamejske tv
02.20	Vkleostrani
07.00 DrBgon Bali, ris. serija
07.30 Zenki ns. serija
07.55 RfcldLakE
08.45 Ko bo$ moja. nad.
09.40 Nezaželena, nan.
10.30 Tv prodaja
11.00 Grda račka, nad.
11.50 Maidevanje je sladko, nad.
12.45 Trelja izmeoa, nan.
13.40 Tv prodaja
14.10 Rek) Lake
15.00 Maščevanje je sladko, nad.
15.55 Grda račka, nad.
16.55 Nezaželena, nad.
17.55 24 ur-vreme
18.00 Ko boi moja. nad.
19,00 24 ur
20,00 Trenja
21.30 Prijatelji, nan.
22.00 Parčkanje, nan.
22.45 Alias, nan.
23.40 XXL premiere
23,45 Zahodno krik), nan.
00.40 24 ur
01.40 Močna panorama
hmH 87 4€
09.00 Župan z vami, ponovitev 10.15 Vabimokogledu 10.20 Nezveste ljubezni, ponovrtev 46. dela nadaljevanke 11.10 Najspotdneva 11.15 Odprta tema. ponovitev 12.15 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18,00 Brez panike, mladinska
oddaja, 3. TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Najspotdneva 18.50 Nezveste ljubezni, 47. del
nadalfevanhe 19.40 Vkleostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 Na obisku, pogovor 21.00 R egk>na Ine novice 21.05 Nastop čarodejev: David TomincmMiha Sevšek 21.30 NAJ VIŽA, kontaktna
oddaja z narodno-zabavno glasbo. 3, TV mreža -Gos^: Ans. POGUM 2Z45 Praznik KS Staro Velenje: Sejem bil je živ, doVumentarni zapis 23.10 Vabimokogledu 23.15 Najspotdneva 23.20 Vkleostrani
PETEK, 12. septembra
SLOVENIJA 1
07.00	Dobro jutro
09.00	Porodila
09.05	Petrdek, 16/26
09,15	An ban pet podgan. 7/9
09.45	Enajsta šola
10.15	Oddaja za otroke
10.30	Mladi virtuozi
10.45	Resnična resničnost
11.15	Avtoportret Štefka Kučan
12.05	Nenadoma Susan, 19/22
12.25	Carollnevvelemestu.ia'22
13.00	Porodila, šport, vreme
13.30	O živalih in ljudeh
14.00	Vsakdanjik In praznik
15.00	Prvi in drugi
15.20	Osmi dan
15,55	Mostovi
16.30	Porodila, šport, vreme
16.45	Oivja madka, 7/13
17.10	Iz popolne torbe
17.35	Ketli,2/6
18.30	Žrebanje deteljice
16.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme
19,45	Šport, vreme, magnet
20.00	Riba po imenu Wanda,
amer, film
22,00	Odmevi, ipoít. vreme
22.45	Polnočni klub
00.00	Kelti, 2/6
00.55	Dnevnik, ponovitev
01.40	Revolveraš. amer, film
03.10	Šport
06.00	Velika Imena maiega ekrana
04.50	Športni nim
SLOVENIJA 2
07.10	Telelekst
08.30	Mostovi
09.05	DoEto jutro
11.05	Tv prodaja
11.35	VideosWni
15.00	Tv prodaja
15.30	Sveto in svet
16.35	Tempirana bomba, dok. odd
17.30	MestecePeyton.60/114
18.00	Iz naših krajev
16.15	Viczajurja
18.35	Miniature
18.45	Primorska kronika
19.00	Vkleospotrlce
19.45	Poletna parada
20.00	Zak{adi,1/3
20.50	Praksa, 45. del
21.40	Turist, nemški film
23.15	Skrvenskajazzscena
00,15	Sopranov!, 15/26
01.15	DnevnikramejskeTV
01.35	Videospotrice
02.20	VWeos^nl
06.35 07.00 07.25 08.15 09.10 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.10 22.40 23.35 23.40 01.25 02.25
Dragon Bal, ris. serija Zenkl,fis. serija Ricki Lake Ko boš mora, nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Grda radka, nad. Maščevanje je sladko, nad. Trenja, ponovitev Tv prodaja Rioki Lake
Maščevanj je sladko, nad. Gn}a radka, nad. Nezaželena, nad. 24 ur - vreme Ko boš moja. nad. 24 ur
Misija nemogode 2, am. i. Pazi, kamera! Teksaški mož postave, nan. XXL premiere Hudideva nevesta, nem. f. 24 ur, ponovitev Nočna panorama
©1
09.00 Dobro jutro, informativno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Nezveste ljubezni, pon. 47.
dela nadaljevanke 10.55 NAJ VfŽA. ponovitev-gostje: ans. POGUM 12.10 Najspotdneva 14.00 Videostranl 17.55 Vabimokogledu 18.00 Mišmaš, otroška kont.
oddaja, 3, TV mreža 18.40 Regionalne novice 18.45 Nâl spet dneva 18.50 Nezveste ljubezni, 48. de) 19.40 Vkleostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 V harmoniji z naravo,
kmetijslQ odda)d 20.30 Moja Afrika: potovanje v
Kenijo in Tanzanijo 21.25 Regionalne novice 21.30 Vredr^o je stopili noter.
obisk v muzeju 22.00 Iz oddaje Dobro jutro 22.50 izarhivaVTV: Pesemnikoli
ne umre, 1. del 23.45 Vabimo k ogledu 23.50 Najspotdneva 23.55 Vkleostrani
SOBOTA, 13. septembra
SLOVENIJA 1
06.55	KuHura
07.00	Odmevi
07.30	Zgodbe iz školjke
07.55	Telertme
08.00	Pefrček. W2Q
08.15	Maie sive celice, kviz
09.15	Živa voda, slovaški film
10.4S	Polnočni klub, pon.
11,55	Tednik
13,00	Poročila, šport, vreme
13.10	Smer vesolie. 6/26
13.50	Gimnazija strtih src, 12/26
14.35	Nenadoma Suzan, 21/22
14.55	CarolifK v velemestu. 21/22
15.20	Rab, dokum. oddaja
15.55	Slovenci v Italiji
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Cebeka Majd, 2/26
17.10	Na vrtu
17.35	Ozare
17.40	Domačeviže
18.15	Slovenski magazin
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19.30	Šport, vreme, magnet
20.00	Ptujski festival 2003
21.40	Nostalgljasřaraoni.l.del
22.45	Poročila, šport vreme
23.15	Tinsel Town, 9/10
23.50	Vzhajajočesonce, amer, film
01.55	Dnevnik, ponovitev
02.25	Návrtu
02.50	Vojna enega dbveka.ang. film
04.20	EPvkošar1(KM), poinnale,
posnetek
05.55	Športni film
SLOVENIJA 2
07.30 Videostrani
08.30 Mostovi
09.15 Frasier, nan.
09,35 Takšno je zdaj življenje, 5/6
10.25 Nenavadne prigode
Tviistovih, 17/26 1O.50 Štafeta mladosti 11.40 Tv prodaja 12.10 Sorodniduši, amer, film 13.50 EP v košarki (f^),polfinale,
prenos 16.00 Finale SP v atiebki. Monaco
16.50 EPv k05ad<i (M), polfínale,
prenos 19.00 Videospotnice 19.45 Poletna parada 20.00 Pogled 2 balkona, 1/6 20.55 Oliver Tv^fet 4/4 22.40 Koncerti sobotnifî noči 23.40 Dnevnik zamejskeTV 00.00 Videospotntce 00.45 Videos&ani
08.00 Nal mali svet, ris. serija 08.10 Ha roki in vijolična vošdenka ris. serija 08.35 Cybertop, ris. serija 08.40 DoktorOto, ris. serija 08.50 Slonček Benjamin ris. ser. 09.25 Pujsek Zallko ris. serija 09.35 Katka In Orbi. ris. serija 09s4S Bučke, ris. sertja 09.55 Hikarian, ris. film 10.20 Afica v čudežni deželi, ris. f. 11.15 Glavoa, nan. 11.45 Gorski reševalci, nan. 12.40 Močno zdravito, nan. 13.35 Pazi, kamerai 14.00 Formulai, prenos treninga 15.10 Resničnisvet, dok. odd. 15.40 Mladi Indiana Jones, am. f. 17.15 24 ur-vreme 17.20 Bitka Mary Kay, film 19.00 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Genij, amer, film 23,10 Srce osamljenih, amer. f. 01.00 24 ur, ponovitev 02.00 Nočna panorama
kMňéU 27 46
92
09.00 Mfš maš, otroška oddaja 09.40 Vabimokogledu 09.45 Moja Afrika: potovanje v
KenijO in Tanzanijo 10,35 Najspotdneva 12.00 Videostranl 18.55 Vabimokogledu 19.00 Čazza nas, mladinska
oddaja, ponovitev 19.40 Najspotdneva 19.45 Videostranl 19.55 Vabimokogledu 20.00 1204, \av magazin, reg,-
iníonrtativni program 20,30 V hamioniji z naravo.
kmetijska oddaja, pon. 21.00 Konoertans,SLAPOVI,
glasbena oddaja 22.15 Vabimokogledu 22.20 Nastop čarodejev: Davki Tominc InMîha Sevšek 22.45 Najspotdneva 22.50 Videos^nl

NEDEUA, 14. septembra
SLOVENIJA 1
07,40	Teletekšt
08,00	živžav
09.55	lzvir(n)i
10.25	Pomagajmo si
11.05	Dnevnik divjih živah, 10/13
11,25	Ozare
11.30	Obzorja duha
12>00	Ljudje čn zemlja
13,0 Poročila, šport, vreme
13.15	Vstala primorska
14.15	Glasbena oddaja
14,40	Vsakdanjik In praznik
15.35	Avtoportret Radi«) Polič
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Trapez, amer, film
18.30	Žr^anjelota
18.40	Risanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
19,35	Zrcafô tedna
20.00	24, nad., 13/24
20.45	Večerni gost
21.35	Zvočnost slovenske duše
22.00	Poročila, šport, vreme
22.30	Dnevnik za moje ljubezni,
madi film
00.35	Dnevnik divjih živali, 10/13
01.00	Dnevnik, ponovitev
01,30	To življenje, 18/21
Û2.15	Soul h part;, nan.
02.35	Slovensid magazin
03.00	Vsakdanjik in praznik 04.15 EP v košarki (M), finale, posnetek
SLOVENIJA 2
07,10 Teleteksl
07,30 Videostrani
11 00 Tv prodaja
11.30 RadimamLucy. Ul.del
11.55 Našapesem2003
12.30 Tv prodaja
13.00 Grace in Glorie, amer, film
14,40 Finale SP v atleUld, prenos
17.00 EP v košarki (M), prenos
tekme za tretje mesto 19,00 Videospotnice 19.50 EPvkošartu (M), finale,
prenos 22,00 To življenje, 18/21 22.40 SïravlnsM na odru
kraljevske operne hiše v Londonu 00.20 Dnevnik zamejskeTV 00.45 Videospotnice 01.30 Videostrani
07.30	TV prodaja
08,00	Naš mali svet, ris. serija
08.10	Harold in vijolična
vošdenka. ris. serija
08.35	Cybertop, ris. serija
08,40	Doktor Oto, ris. serija
08.50	Slonček Benjamin, ris. ser.
09.25	Pujsek zia^, ris. serija
09.35	Kanjam Orbi, ris. serija
1^.45	Bučke ris. se nja
09.55	Hikarian, pfs. serija
10.20	Levji kralj, ris. serija
11,15	Glavoa, nan.
11.45	Gorski reševak:!, nan
12.35	Močno zdravilo, nan.
13,30	Formulai,prenosdlrkeza
VN Italije
16,00	Resnični svet, dok. odd.
16.30	Vse^vigrí, amer, film
18.15	24 ur-VTeme
18.20	Triki Jamieja Olivna
19,00	24 ur
20,00	Miss Sk>venije, prenos
finalenga izbora
22.00	Športna scena
23.00	Jasno, prijatelj?, hrvaški f.
00,50	24 ur, ponovitev
01.50	Nočna panorama
kmall
zt
46
S2
PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA
SPOREDA 09,00 Miš maš. otroška oddaja 09.40 Iz ponedeljkove oddaje
Dobro jutto 10,30 1203. vrv magazin 10.50 Športni torek, športna
Informativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih krogov 11.15 Športnigost 12,00 Vabimokogledu 12,05 NAJ VIZA, pon., gostje:
ans. Pogum 13,20 Županova torta: Martin Mikolič. župan občine Rogatec
14.20 Iz sred. oddaje Dot^ro jutro 15.10 Videostrani 17.55 Vabimokogledu 18,00 1204. VTV magazin 18.30 Iz pet. oddaje Dobro jutro 19,20 Vham)onijiznafavo,
kmetijska oddaja 19,50 Glasbeni vkleospob 20,00 Razgledovanja, turistična oddaja
20.30 Koncert ans. Slapovi.
glasbena oddaja 21.45 Videostrani
PONEDEUEK, 15. septembra
j	SLOVENIJA 1
I	06.45	Zrcalo tedna
I	07,00	Dobro jutro
I	09.00	Poročila
:	09,05	Iz popotne tortje
I	09.25	Divja mačka, ang. nan.
I	09.50	Anwar, dokum. film
i	10.05	Risanka
I	10.15	Dnevnik divjiti živali,
I	polju d. serija
j	10.40	Návrtu, tv Maribor
i	11.05	Trapez, amer. fOm
i	13.00	Poroči, šport, vreme
I	13.45	Avtoportret Radko Polič
i	14.30	Čezplanke
I	15.35	Mladi virtuozi
i	15.55	Dober dan. Koroška
\	16.30	Poročna, šport, vreme
i	16.50	Radovedni Taček sonce
I	17,00	Otokživali'.1/13
I	17.35	Kongo, 2/3
:	18,25	Žr^anje3x3plus6
1	18.35	Žrebanje Astra
I	18.45Risanka
I	19.00	Dnevnik, vreme, šport
I	20.00	Sredozemlje, 8/10
t	20.50	Svetovni izzivi
j	21,20	Umetniraj
1	22.00	Odmevi, šport, vreme
I	22.50	Knjiga mene briga
I	23.05	Skrivnosti
!	23,10	Soifthpark. 17, del
I	23.35	Kongo,
i	00,25	Umetniraj
i	00.50	Dnevnik, ponovitev
I	01.35	Svetovni izzivi
I	02.05	Studiocity
I	03.00	Mrtvi v vodi, dokum.
i	oddaja
I	SLOVENIJA 2
j	07,10	Teletekst
i	07.30	Vkleostrani
I	08.35	Slovenci v Italiji
:	09.05	Dobro jutro
Í	11,05	Tv prodaja
I	11.35	Vkleostrani
j	13.55	Tv prodaja
i	14.25	Koncerti sobotnih noči
I	15,25	Zakladi, 1/3
j	16.15	Kot takrat, ko pada det, a'2
j	17,45	Nenavadne prigode
I	Twistovili. 18/26
I	18.10	Jasno in glasno
I	19.00	Videospotnk:e
:	19.45	Poletna parada
j	20.00	Končnica
I	21.05	Studiocity
j	22.00	Mrtvi v vodi, dokum.
I	oddaja
I	22.55	Brane Rondel izza odra
Í	00.30	Sopránoví, 16/26
\	01.25	Vkleospotnee
1	02.10	Dnevnik zamejske h/
j	02.35	Vkl€OStrani
07,00 07.25 07.30 07.55 08,45 09.40 10.30 11 00 11.50 12.45 13.40 14,10 15.00 15.65 16.55 17.55 18.00 19.00 20,00 20.55 2Î.50 22.45 22.50 23.40 00.40
09.00
10.00 10,05
11.05 14.00 17.55 18.00
19,00 19.05 19.55 20.00
21,00 21.05
22,05 22.55 23.00 23.05
Dragon Ball, ris. serija Cybertop, ris senja Zenki, ris. serija Ricki Lake Ko boš moja, nad. Nezaželena, nad. Tv prodaja Grda račka
Maščevanje je sladko, nad. Športna scena Tv prodaja Rick) Lake
Maščevanje je sladko, nad. Grda račka, nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur-vreme Ko boš moja, nad. 24 ur
Pod eno streho, nad. Sedma nebesa, nan. Ur^enoa, nan. >}CL premiere Zahodno krik), nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama
27 4« «S
Dobro jutro, infonnativno • razvedrilna oddaja Vabimo k ogledu Okrogla miza: Posledice suše, ponovitev Naj spot dneva Videostrani Vabimo k ogledu Mladinski FENS, glasbeni (estival
Regunalne novice Vkleostrani Vabimo k ogledu Pogled t na politično in gosp. dogajanje v MD Velenje, kontaktna oddaja, gost: FRANC SEVER, vodja svetniške skupine SDS Regunalne novice Otvoritev novega stadiona v Celju, reportaža Iz oddaje Dobro jutro. pon. VabiriKi k ogledu Naj spot dneva Vkleostrani
TOREK, 16. septembra
SLOVENIJA 1
07.00	Dobro jutro
09.00	Poročila
09.05	Radovedni taček: sonce
09.15	Otokživali,l/13
09.40	Čarobni šolski avtobus
10.05	Oddaja za otroke
10.40	Kongo, 2/3
11.30	Obzorjadutia
12.00	Sredozemlje, 8/10
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Rab, dokum. oddaja
13.50	Ljudje in zemlja
14.40	Polnočni klub
15.55	Naravni parki Slovenije
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Telerime
16.50	Sprehodi v naravo
17.05	Tomažev svet
17.15	Knjiga mene briga
17.35	Skrivnosti
17.45	Čudoviti svet mineralov. 3/3
18.15	Duhovniutrip
18.40	Rtsanka
19.00	Dnevnik, vreme, šport
20,00	Pred referendumom
22.00	Odmevi, kultura, šport,
vreme
22.50	Popolni tujci, 1/3
00.20	Čudoviti svet mineralov, 3/3
00.55	Dnevnik, ponovitev
01,40	Duhovniutrip
02,00	Pred referendumom
03.40	Popolni tujci, 1/3
SLOVENIJA 2
07.10	Teletekst
07.30	Videostrani
08.30	Dober dan. Koroška
09.05	Dobro jutro
11.05	Tv prodaja
11.35	Vkleostrani
14.55	Tv prodaja
15.25	Studiocity
16.20	Končnica
17.30	MestecePeyton,61/1l4
1800	Iz naših krajev
18.15	Primorski mozaik
18.45	Primorska kronika
19.00	Vkleospotnice
19.45	Poletna parada
20.05	Obiski, tv igra
21.00	Mladi Mussolini. 3/3
22.40	TaMna stoletja, dok. odd.
23.30	Druga koža. špansid dim
01.10	Sopránoví, 17/26
02.10	Dnevnik zamejske tv
02.30	Vkleospotnice
03.15	Vkleostrani
07.00 07.30 07.55 08.45 09.40 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.40 00.40
Dragon Dali. ris. serija Zenki, ris. serija Reki Lake Ko boš moja, nad. Skrivnost ljubezni, nad. Tv prodaja Grda račka, nad. Maščevanje je sladko, nad. Sedma nebesa, nan. Tv prodaja Rlcki Lake
Maščevanje je sladko, nad. Grda račka. nad. Skrivnost ljubezni, nad. 24 ur - vreme Ko boš moja, nad. 24 ur Preverjeno
Kazen za nasilje, amer. f. XXL prerrvere Zahodno krilo, nan. 24 ur. ponovitev Nočna panorama
kanali
sr
46 S3
09.00 Pogledi na politično In gosp. dogajanje v MO Velenje, kontaktna oddaja, gost: FRANC SEVER, vodja svetniške skupine SDS 10.00 Vabimokogledu 10.05 Otvoritev novega stadiona
v Celju, reportaža 11.05 Najspotdneva 14.00 Vkleostrani 17.S5 Vabimokogledu 18.00 Otroški program 18.40 Najspotdneva 18.45 Vabimokogledu 18.50 Videostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 1205.VTVniagazin,reg..
informativni program 20.20 športni torek, športna
informativna oddaja 20.40 Iz olimpijskili krogov 20.45 Športni gost; Bojan
Prašnikar, kont oddaja 21.30 KmeščkefgrevKraščih,3.
TV mreža 22.00 Junaki naših krajev, dokum.
odd^a, 3, TV mreža 22.30 1205. VTVmagazin, pon. 22.50 Špo^itorek ponovitev 23.10 Iz olimpijskili krogov 23.15 Vabimokogledu 23.20 Najspotdneva 23.25 Vkleosirani
SREDA, 17. septembra
SLOVENIJA 1
07.00	Dobro Jutro
09.00	Poročila
09.05	Telerime
09.10	Trojčfce, 20/26
09.30	Smer vesolje, 6/26
10,00	Tomažev svet
10.10	Sprehodi v naravo
10.25	Oddaja za otroke
10.40	Knjiga mene briga
11.00	Skrivnosti
11.05	Prvimdrugi
11.30	čudoviti svet minerak)v, 3/3
12.00	Duhovniutrip
12.20	Slovenski magazin
13.00	Poročila, šport, vreme
13.45	Umetni raj
14.10	Pred referendumom
15.55	Mostovi
16.30	Poročila, šport, vreme
16.50	Pod klobukom
17.25	Oddaja za otroke
17.50	Barve jeseni
18.40	Risanka
19,00	Dnevnik, vreme, šporl
20.00	Sedmi pečat: Vodi, špan. film
22.00	Odmevi, šporL vreme
22.55	Omizje, birokracija ali
kreacija?
00.30	Barve jeseni
01.20	Dnevnik, ponovitev
02.05	Brane Rončel Izza odra
03.10	Mala Odesa, amer, film
05.10	Šport
SLOVENIJA 2
07.10	Teletekst
07.30	Vkleostrani
09.05	Dobro jutro
11.05	Tv prodaja
11.35	Videostrani
15.25	Tv prodaja
16.50	Naša pesem 2003
17.30	MestecePeyton,62/114
18.00	Iz naših krajev
18,15	O živalih in ljudeh, tv
Maribor
18.45	Primorska kronika
19.00	Vkleospotnice
20.00	Športna sreda, liga
prvakov v nogometu
OO.OO	Pripravljeni bajoneti, amer.
čbfilm
01.30	Sopránoví, 18/26
02.20	Dnevnik zamejske tv
02.40	Vkleospotnice
03.25	Vkleostrani
■ J
07.00	Dragon Bali, jap. nsanka
07.25	Cybertop, ris. serija
07.30	Zenki, ris serija
07.55	Ricki Lake
08.45	Ko boš moja, nad.
09.40	Skrivnost ljubezni, nad.
10.30	TV prodaja
11.00	Grdaračka, nad.
11.50	Maščevanjejesladko.nsd.
12.45	Preveqeno
13.40	Tv prodaja
14,10	Ricki Lake
15.00	Maščevanje je sladko, nad.
15.55	Gnja račka, nad.
16.55	Skrivnost ljubezni, nad
17.55	24 ur, vreme
18.00	Ko boš moja, nad.
19.00	24 ur
20.00	Obseden z glasom, kanad.
film
22.40	XXL premiere
22.45	Zahodno krilo. nan.
23,40	24 ur, ponovitev
00.40	Nočna panorama
karali tf 4« S2
09.00 Dobro jutro, informativno-
razvedrilna oddaja 10.05 Vabimokogledu 10.10 1205, VTVmagazin, regionalni« informativni program 10.30 Športni torek, športna
infomiativna oddaja 10.50 Iz olimpijskih krogov 10.55 športnigost,ponovitev 14.00 Vkleostrani 17,55 Vabimokogledu 18,00 V mojem košku je pa mavrica, otroška oddaja, 3. W mreža 18.40 Najspotdneva 18.45 Regionalne novice 18.50 Vkleostrani 19.55 Vabimokogledu 20.00 POP CORN, kontaktna
glasbena oddaja 21.15 Regionalne novice 21.20 Najspotdneva 21.25 Vabimokogledu 21.30 Odprta tema, 3. TV mreža: MOŽNOSTI ŠOLANJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI 22.30 Iz oddaje Dobro jutro 23.20 Vabimokogledu 23.25 Vkleostrani
ZANIMIVO
19
ÈSûriûfcii^ Pariz 2003: za
enega in za vse
Oven	do 20,4,
ČLrtfloižnoslivasbožFi kositioslenaglavospet^ ^^ ' nakopali E^eveč dela. Zalo boste mrlo rečeno ne le raztreseni, ampak ^	zelo nervozni. To se vam bo mašćevalo, saj bo vaše poćulje ob kon-
Ip cu tega ledra dobesedno na psu. Ne le. da vam bo slabo, za/adi stre-^	sa se vam bo imunslfi sistem moćno poslabšal, kar lahko vodi ludi
v bolezen, ki no bo minila fór fiez noč. Pariner bo malo lezen na vas. ker bosie dvomili vanj. To lahko ruCne sicer prijeten In zdrav odnos med vama. lahko pa se zgodi, da ga Dosta ravno zato s pogovorom poslala v prave ttmice.
Bik od	de 21.5«
v Prvi po Jeseni dišeči dnevi bodo za vas zelo reporni. V postu bosJe zelo odločni, marsikaj vam bo uspelo, pa čeprav bo izgledale st(o-raj brezupno. Doma pa bosle v r^fednjih dneh še večja copata kot Tp sle sicer. Godilo wm bo. kerx^m bo patiner vašo ponf&iosf in slfl-njanje z vsem; prediogi vračal s Itevilnimt malimi {>ozomostmi in ne^oslmi. ki sle se |ih sicer ^ kar odvadili. Pazile pa. da v pogovoru s sorotiiki ne boste povedali pravvsega. I(ar mislite o njihovem početju. Prijateljici pa le poveile. kar (i gre. Prav s tem. da |l odprete oči, ji lahko veliko pomagate
Dvejcke ed 22*5 de 21,6.
V	naslednjih dneh si bosle kljub kar ne^aj u^ehom pri deluželell predvsem veliko miru Še najeli vleč vam bo, će boste lahko posedali in klepetali s prijatelji. Po takinfh trenutkih bosle povsem sproženi. V sluftt se bodo napete strune začele rahljati, v naslednjih dneh boste imeli tudi mani dela. Zato vam bo vse skupaj kar
odgovarialo Latfto boste več razmišljali o sete in svojem življenju, tistem zase^em seveda, zvezde vam boao tokrai siaie ob strani, zaio opaajjte m se ćim več atžujie med ljudmi Nova, boljša priložnost je ?e na obzorju.
Rak ed 21.6. de 22«7*
V	lej jeseni bosle spet dobili voljo, da nekaj drobnih stvari postavite na svoje mesto, morda se boste odločili za manjšo adaptaaio ali nakup novega pcdiiètva. S partnerjem se bosta zato veliko i>ocovar-lata, načrtovala in ogledovala, kar vaju bo spel povezalo. Pri teni veliko najbolj odločilnih stvarli raje sditita zase in ilti ne razlagarla ne
prijateljem in ne sorodnikom Slovenska pregovorih nevošćijivost bi bila hitro tu, vi pa boste bolj kot to potreboval; pomoč Sploh tinančno.
Lev ed 23.7. de 22,8.
Čeprav sle človek z bujno domi^lijo.vam jo to vpartners)<em odnosu začelo kar malo primanjkovati Temu lahko po domače rečele tudi rwelicanost Do te ne bi pfiilo. če bi si vzeli več časa za sfiupne lrenull(e, tako pa Je partner ob vaših obveznostih, ki jih je Iz dneva v dan več. čisio preveč sam. Še stvari, ki vam Jih je včasih ial*o rad zaupal, sedaj zadrži zase Ker že veste, da je po toči zvoniti vedno prepozno, morda ne bo iiapati. če se poski^te spremeniti In lo zelo hiirol Saj sploh ne bo tako ležko. le začeti je treba
Device ed 23.3. de 22.9.
Kose bo nekdo vvašiDiižinf močno veselil, Doste vi vedno bolj žalostni. Velika življeniska zella, ki jo v y^j nosile že nekaj let, se vam tudi v naslednjih dneh ne bo uresničila, čeprav bo vse kazalo, da se bi lahko. Žalost In potrtost bosta tokrat še huj^ kot ponavadi Zato si boste morali postaviti nove cilie In tudi drugačne ^elje Vsak človek verjetno vse življenje léče smisel žfvljenia, zato pri tem nisle izjema. Ni pa res, da ga morate nene^o isteti tam. kjer vam očitno usoda m naklonjena •
Tehtnice ed 23.9. de 22.10.
Zvezde vam v ljubezni priporočajo veliko domišljije, pa tudi kar>ček naoaiivostl Sploh tistim, ki nisle zal|iA]lj9ni sele od vôeraj Tako bosle uspeli ubežati rahli naveličanosti v zvezi. Baterije imate zaenkrat še polne, veliko energiiepa vam bo ponovno vzel vsakdanjik v slu^i. Splon, ker se n^ vaš načrt ne bo izšel lako, kol si želite. Zato boste morali poskrbeti za več sproščanja in še več gibanja v r^ravi NI slabšecs, kot če se bosle začeli smiliti sami sebi. Dokažite, da se se vedno znate spoprijeti (udi z zelo negativnimi platmi Mrvljenja, čeprav ste se lega h odvadili.
Skerplien ed 23,10, de 22.11.
če ste še brez partnerja, v naslednjih dneh. sploti ob vikendu, na široko odprite oči. Zvezde napovedujejo neko zelo prijetno srečaije m novo posestvo. Ki lahko preraste v veliko već kot le priialeljstvo. Vezani pa boste v nasledntih dneh v partnerjevi družbi zelo uživali, kar vaju bo še močno zbližalo. Nič hudega, če boste zaradi njega zanemarjali ostale prijatelje. Tudi II vas velikokrat pustijo na cedilu, ko si vi na hitro zaželite nfihove družbe Če vam je partner letali najboljši prijatelj, boste nekaj časa prav srečni ludl brezvećje družbe.
Strelec ed 23.11. de 21.12.
s Pazite, katboste v naslednjih dneh obljubljali, vsak uraden dokimmt ^ pa vsaj dvArat (xeberiie, preden ga podpišete. Napaka vas namreč lahko v bližnji prihodnosti stans zelo veliko živcev. S partnerfsm si I ^^ • bosta ravno zalo. ker boste podvomili v nekega situpnega prijatelja. Kar malo segla v lase. Tokrat bo imel partner celo prav, kar se od vaši preračunljivosti zgodi le malokdaj. Pred vami Je večje delo, ki ga bosle uspešnoopra-vili Sledila bo še večja poslovna priložnost, ki jo boste seveda s pridom izkoristili
Kezereg ed 22.12. de 20.1.
Jezilo vas bo. ker van bodo kar vsi naenkrat, tako doma kot v!lu2bi, očitali, daste premalo med ljudmi in da jim posvečale premalo pozor-
Vnosti. ^m se sicer zdi, da je v vašem živli»^ju vse v najlepšem redu, drugI pa bi vam nenehno ^i pomagali, da si ga uredile tako, da bo okolica zadovoljna. Trmasto boste vztrajali pri svojiti načelih, ki pa vam bodo lokrai porrugala premagati tudi osebno krizo, čeprav vam ne bo t^ko, sebo^e neki na prvi pogled ugodni ponudbi, ki bi vam pomenila nazadovanje, uspešno uprli.
Vednor ed 21.1. de 19.2.
Največ časa vam bo v naslednjih dn^ vzel partner, ki bo spet kuhal mulo In se Želel nenehno prepirati z vami Vi pa sploh ne boste zato. kar ga bo še bolj jezilo. Kar nekaj slabe volje in ludJ glavobolov vam bo povzročala tudi služba, ki vas vedno bolj utruia. V teh dneb pa vam bo jsno, da laHko usodo vzamete v svoje roke in da vam ni treba požteti pravvsega, kar vam rovržejo Raje se polrudrte. delajte In molâte. z ugovarjanjem boste irenulno stanje le še poslatéali. Zato bi bilo zelo dobro, če bi več^ai uporabili svoj neverjetno ďmpalióen r^čin prepričevanja. Ail pa začeli iskali novo slu^o.
Ribi ed 20.2. de 20.3.
V nasledniihdneh boste težko tarnali, da vam prirnanjkuie časa Ime-ga bosle več kot sle r^vajeni. sto vam bo na tr^iutke naravnost dolg čas. Priznati si boste morali, da sle malo odvisni od deia. če terja nI. vam H lakoj rnjijo po glavp ftne misli. ptRcNsftm pa s* pr«-več ukvarjate s seboj In svojim počutjem. Ob tem pozabljate ra vse obljube, ki stesi jili dali. ko časa res niste Imeli. Kaj ko bi sedaj končno naredili l<aj več za svoje zdravje in boljše počutje? In pri odločitvi tudi vztrajali več kot dva ali tri dni? Leta tečejo, vaše telo pa vse bolj občuti težo llel ravno zalo. ker premalo skrbite îanj.
Letošnjo jesen in naS sladkorni koticck naj pričncm z molom trancaskt: diabetične /veze. Svetovni kongres o sladkorni bolezni je namreč polekal konec avgusta v Parizu, tem Icpcm, a izjemno dragem mestu. Teme kongresa so obravnavale vsa področja sladkorne bolezni, a v obredju so bili spel zapleti zaradi le bolezni- Istočasno smo videli res veliko tehničnega napredka - zdi se, da bc^o inzu-liaske črpalke pi^tale kol mobilni leleřoni: namesto nekdaj izbranecm htxlo pŒtale dtsiop-ne vsem. Ćq)alke ponujajo že zelo različne firme, in ko jih gledal, si kot na avtomobilskem sejmu: na voljo so drage in natančne, vmes pa tudi malo boîj zastarele in s tem cenejše.
Vendar moto francoske zveze ni v tehničnem napredku, pač j'îa v nas samih. Sladkorna bolezen naglo narava - prizade li so posamezniki in družba. Ob icm se zdi, da se nili tretjina bolnikov ne zaveda resnosti .svoje bolezni. Kako naj pričakujemo, da se bo resnega pristopa lotil nediabetik, pa naj bo lo na.^ znanec, sorodnik ali prijatelj!? Ob tem pa bi le skrb za vsakega posameznika (in njegovo kvalitetno i^ivljenje) pomenila tudi velik korak za družbo, lako za znižanje stra^kov zdravljenja kol za vključevanje posameznikov vanjo. Spel se le zdi, da je listo reklo »vsi različni -vsi enaki« le kakSna politična in reklamna poteza.
LelOîinjc leto je posvečeno obolenjem ledvic pri sladkornih bolnikih. Se k; spominjate Dne-vov sladkorne bolezni (14.
november) prejšnjih let: 2001 smo obravnavali srčne in ?ilnc bole/ni, lani bolezni oči, Prihodnje leto je posvečeno del>elc«ti, leto 21)05 pa skrbi za zdrave noge in bolezni stopal Dan sladkorne bolezni se praznuje že od leta 1991: logotip predstavlja simbol Yin in Yang. Skrbno izbrana kombinacija skrbi za zdravljenje sladkorne bolezni vsakega pos<imeznika (dieta -zdravila -aktivm^l) na eni sira-
dmmmvHiK
\ SLAVMORNJJ^OJICEj
(PO NAŠI MRI)
BOLNIŠNICA TOPOISICA
SO navadno najuspešnejši, kol na primer preizkus tibčulljivosii z nitko — monořiltimeniom ali lesi s hojo po prstih. Prehrana nam še vedno de:a težave, na primer »sladica« po kosilu, ki bistveno upočasni praznjenje želodca, posamezne jedi ne bi smeli ponovili večkrat v enem dnevu, ker lahko ostane nekaj jedi Je od prvega (enakega) obroka, kar spel upočasni nor-



. •'S. -V'.:v . ^ -
ni in timskii delo zdravstvenih delavcev, prijaieljev in družine na Urugi bodo gotovo ol'irodili največ sadov.
Cilsde novosti v zdravljenju pravzaprav ne bi mogel reči kaj posebnega, a na vsakem področju je bilo predstavljenih nekaj izbolj^v. Še vcdnoseprve (najzgodnejše) okvare pojavijo naožilju-včasu, kose »bodoči« bolnik ^ sploh ne zaveda resnosti sTojega slanja. Preprosti testi
malno pot po Črevesu. Tudi letos so pmvelili veliko časa pomenu primernega krvnega pritiska, ki izredno močno vpliva na nastop in napredwanje okvare ledvic. Omejitev mesnih Jedi kot preventivni ukrep ni čisto dokazano uspešen, pac^ pa ureditev pritiska, omejitev ma^ob v prehrani, uporaba ace til-sa I i ci I ne kisline (Aspirina) tudi pri obolenju ledvic (ne Ic po srčnem infarktu) in sevedt dobro vode-
nje krvnega sladkorja. Za zdravljenje ledvic lahko ludi pričakujemo nova zdravila, saj se je izkazal tudi stranski produkt proizvodnje hormona inzulina C - peptid, ki ostane po odcepitvi inzulina od prvotne molekule proin/ulina.
Novosti so lahko tudi zabavne: na trgu zdravljenja impotence s preiskušcnim zdravilom Viagra se je pojavilo več pomembnih konkurentov. Novo zdravilo Levitra (ali Nuviva, izdelek družbe Bayer in Glaxo) je hisiveno bolj«; od svojega predhodnika. Delovali začne 2x hitreje, deluje vsaj 12 ur (3x dlje), uporabno je tudi pri operiranih bolnikih (zaradi bolezni prostate). Ruinena tabletka (Viagra: plava) ima le eno sla-h«5t - tudi cena je 2 x vi5ja, enaka kol pri drugem konkurentu Viagre Cialisu (firma Lilly), là slednji konkurent naj bi deloval celo 36 ur !
Lett» mineva tudi 50 let, odkar so odkrili dvojno verigo DNK in 30 000 naših genov. To je veriga beljakovin, ki s ,wojim zapisom kodira naš nastanek, rćizvoj in končno obliko vsake na^ celice in celega človeka. Znan(">si bo gotovo kmalu sposobna napravili različne popravke in mogoče se bomo kdaj »znebili« tudi naše sladkorne bolezni. Toda ali bo .sposobna popraviti tudi nas in na^o miselnost, skrb za sočloveka in našo drui^bo v celoti? Ali bomo le kdaj sprejeli molo francoske diabetične zveze tudi za svojega?
Četrti
pohod po mejah KS
Slovesnosti oh prazniku KS Gorica smo v nedeljo sklenili z že tradicionalnim pohodom po mejah KS. Naš namen pri tem je zvabiti v naravo, izza Štirih sten krajane, saj nas v naravi čakajo jiajjnauj iiije zdiaviiiki: soncc, zrak in voda. Sprehod pa je preskušeno dobra rekreacija za stare in mlade. Poleg tega si Človekvnaravi,pest rem okolju, sprt^šČeni družbi nabere moćj in energije.
Z veseljem ugotavljamo, da se vsako leto udeleživeiiko Število pohodnikov, letos preko 100. Na pohodu seznanjamo krajane s kulturno dediSčino KS. Lciœ nam jc Nalaša DoIejSi predstavila graščino Gorica pred 2. svetovno vojno.
Pol smo sklenili v prasiorih KS Gorica ? dru>.abnim srečanjem. Prijazne gospodinje z Gorice so za pohodnike napekle dobroie, skuhale kavo.
za kar jim gre posebna zahvala Rudi Slrmčnik s prijatelji 7 Graške gore je zabaval krajane s svojimi duhovitimi skeči. Vsakdo, kise nam pridruži na
teh pohodih je lepo sprejel z željo, da nam pridriii^i vsako leto in Se ki^ga pripelje s seboj.
■ Marija Skornišek foto: JK
V Šentilju so praznovali
Od 24. avgusta do 8. septembra je Šentilj praznoval tradicionalni farni in krajevni praznik.
Vokvirupraznovanjaje Planinsko drastvo, Planinska sekcija Šentilj, organiziralo pohod po obronkih Šentilja v soboto, 3C 8. Od Âînliljskcga igrišča nas je dvajset pohodnikov krenilo okoli 9. ure na Koželj, Šentiljski Triglav, od lam pa v Kavče in mimo GoŠjeka v Šentandraž. Pri Melanšku smo si odpočili in si »privezali du.šo«, n'àio pa krenili do prijazne Mimike v Ložnici, Pri Mirku smo dobili izkaznico v .spomin na pohod in ob hudem nalivu vedrili. Po prehodu skozi Vranjo peč, kjer leče ponikalnica Arnačnica» smo se proti večeru vrnili veseli in zadovoljni domov.
■ Marija Jeien
SPORT IN REKREACIJA
Rudarjeve strelske vaje
Velenjski ilOftoineUKši j)()j)lavili Livarja-Kosiajnšc^k v (k)se(Ianjili šcslih krofih pričakoval (Jvc torki več
Nogomclasi v prvi (tgi M) imeli p^r^lí kj>ncc prcj^rucs» tedii». s» pa vcijilno vsi vnťto n»vy:ilí /a í/hrnn' cc ftctck(orj:i Bojann Prn^nikarj.i. Slovvnski nogumcuíši so si i
s 3 : 1 nad l/raciom nu .^iniko (Mlprlhniiii (tivlatinli k>'ulit1Kacu m nrtstop na evropskem pnensivu pnhi>dr\ic Ivio na roriugaiskcin. Po seMih odisninih Ickimili ïmujit iiH <lni|^cm kar pel UKk prťd* nosti pred l/r;icli>ni. /ii prvi» Frsin-clji) pa /JiCKslajajo pntv toliko. Prav Francozi so bili njihov sinučiiji nu:«prnUiik. II. okh»hra pa IhhIo gostovali na Cipru. I/, tťh dveh tekem morajo »i 7^nc.sljiv<)<»»^oji-tcv drugega mesta v tej skupini osvojiti icšc točko.
Pn^Mcga konca tedna pa ni l>ik> /M moštva v tlrugi in ircijih li^ah.
V drugi ligi 50 ixHgialí tekme 6. krcigii.	ituokaroscm,
si> videli Ijiibiicljt nogometa v Velenju na klimi tned domaČim Rudarjem in Livaijcm iz Ivanine Gortcc. Riniiifji so navdu^ievali z lepimi akcijami, in čc bi bili napadalci,/Ja«iti lo velja /a EkmeilCa, So bolj /brani pred na»»pn>lnikovim vrali, bi bila laliko zmaga dvoštcvilčna, Ckjncćić, 'îlrclecdveh zadetkih, seje še Šíiri-kral znanci izoïîi vt'jiiznasproinim vratarjem, vendar so bili njcgtwi udarei ncnalan^Jni ali pa jc bi) vratar spremejsi. že v iretji mimui pa je SprcCakrt^iř zadel desino vratnico, Gostje ÍO bili piwscm nenevarni, Iako da mlademu Rudarjevemu vratarju .lozieu ni bilo treba pokazali svojega zfianja.Čc bi ocenjevali igralci, pt^tcni bi osial brez ocene.
Tiko w rudai^i ludi po 6. krogu
ostali vvíxistvu. Od nîo^ih 18 tíKk so jih /J;>rali 16, Na drugem mestu jc z zaostankonî treh ux*ic /agoijo, ki je vû'islch prcmagQloz2 Aluminij. Dravinja. moJtvo velenjskega Ircncija Maijana MarjamwiCa, ki je pnni Brdom v gosteh iztržila le toi^ko, na tretjem mestu za Velenjćani zaostaja žc za pet lock.
V naslednjim dveh krogih bo Rudar gostoval Najprej v Krhkem, nato pa v l/^ili.
■ vos
RudHr-ljvarK:0(2T())
Rudar: Jozić. Romih (od 67, Mulavdiii). Meniik. Softič, Kijamv vić. Akni Mujakovič. 13unc, Sprciakoviii (od 81. GalijaSevlí), (brahimovií. Amel Miijakovič, EknícíiC.
Sirclci: l:0-IbrjhinuwiC(16') 2 :0-Ekmečić (35') 3 : O - Bune (53'). 4:0 - Ibrahimwie (55') 5 : O -lem Mujakovií(6ť) 6:0-Ajiiej Mujakiwič ( 71') 7 ; O - EkmcCii)
(m
V srťdo Riiclar -(iorica
Sreda. 17. septembra, za nekatera mohtva ne bo prosta. Na sporedu bodo tekme osmiiK* finala slove n.skcga ni>gon;clncga p<")kala.
/animivo bc^ golovo ludi v Velenju, saj bo Rudar gtist il pivtMigaško tnoSlvo Ooria). Ruciaiji so trenutno v zelo dobri formi in napiwcdu-jejo uvrstitev med osem najboljših mo5tev v tem ickmcwatyu. Tekma scbo zaCela ob 18. uri-
Innsbrucku turnirska zmaga
Vso ekipe yackívoljne z ori>ani/aeij() in nasprolniki - Piipravijalnc loknic pokazale napake, ki jih je Uvbti odpravili
Minuli vikend smo bili v dvorani OŠ Bibe Roecka pňCn izredno nuxínemu mednari^xlnemu ixîboj-karskcmu turnirju, ki ga jc organiziral domaći odbojkarski klub ŠoStanj lopoUiea. Sladokusci so lahko uřivali ob ixlliCnih poiczitb, ki so jih prikazali cxlbojkarji vseli 5-tirih ekip.
Razred /ase so bilt podprvaki avstrijske lige iz Inn.4>rucka, ki w vse iri dvoboje dobili s 3 : (1. Nji!ivî-va ekipa je sestavljena izprakliino samih tujcev, vsi po vrsti sami vrhunski igralci-Tako smovŠt)sianjU videli Ûra/ilca, Argentinca. Romuna,
Slovaka ... Avstrijci so turnir torej preprièljiw dobili. Za njimi so se uvrstili drugouvrš6;ni lanskega pivcnstva Sibijc in í^me gt^re odboj-karji Budvanskc Riviere, ki letos eiljajoeelo na pivo mesiovývojem prvenstvu,
Šošlanj.ski {^dbtijkaiji, ki sose na lem turniiju prviC v novi sezoni predstavili domaćim gledalcem, so osvojili trelje mesto. S 3 : O so priiSakovajio izgubili z tnnsbruekom in Budv-ansko Rivien"). s 3 :2 pa so bili boljši od it,Hlijanskega Spalela. ki jc lako ostal na zadnjem mcsiu. Odbojkarji Šoštanja TopolAice Sst
Pripravljeni na Muro
Noííonielasi Šniarina so izkorislili j)iekiriile\ pr venslva za krajw^ pripraxe v Crni - Odigrali dve prijateljski lekini
"Irejier'lôni'lônîaziéjecxlpcljal na priprave vse igralce, na katere raOuna v nadaljevanju p »ven si va-
Pripravc mi bile namenjene pridobivanju moći in uigravanju. Lepo vrejtie in dobri pogoji so bili odlični, moiivoje lo izkoristikî in upajmo, da so le kratke priprave uspele, saj jih v nadaljevanju ćakajotc?Jce preizkušnje.
(Xli^ali so tud i dve tekmi. V ćetr-lek v CVni pi oii domaći Peci in jo premagali z U) : (I, strelci bili Kovaćić -3. Filipović 2, Alibabić 1.
Kolene I, Muianovjć 1, OmladiĆ, Štanccr, V siîbiMo pa so se pci vrnitvi iz ^me v Mo/iiju pomenili s prv'«v ligašem Ljubljano in se raz-<li / 1 : 1, Pri obeh mo^tvili se je poznala ulrujeriosf.
Pwedli so domaćini V 36. minuli i FilipewtCem iz 11 in, iz,cnaćili pa so gostje V 40. minuti 7. i^ežljem.
V nedeljo. V 8. prvenstvenem knv gu, bo ŠnuirlnogostovaloV Murski Soboti prt Muri,
■ Janko GoHČnik
Porasli so jim apetiti
Tudi soStanjski iretjcligaí vse bolj navil usuje ? igri v V 5. prven^^rvenem kr^^gu si je priigral že ćctrto zmago, in to proii močnemu mofirvu Pohorja iz Rus. Zaslužen za neprićaktivano visoko zjiiago je gotove» bil lu^ii Slavko Komar, Jiekdanj i Rudaijevigralee, ki je pred dnevi okrepil nîoStvo. Z njim in z Veicnjćanojn Nikolom Bulajićem ter Smarćanom Sandijent Poklckom, ki naj bi v naslednjih dneh prav lako pt^slala njihwa igralca, M) Sostanjćani napt>vetli>vali boj za sam vrh prvcnslvene lestvice.
Trenutno H") z I2tk)Ćkanii nadrugem mestu. Pniv toliko jih imata na pivem Hajdina in Malcćnik na tretjem. Prav slednji bodo v sol>oio( l6.(H))gosî4v vali v Šoštanju. To bo nedvomno derbi 6- krc^ga-
Cijjlor Soštmij - Pohor}c 4 : O
C. Šosiiinjj Tasić. Oblak, Vukanćić. Cauwvié, llalilović, Markus, Čeli-kvwić. Vasić, Komar (od 76- Danićić). Jošić (od 65- Kovaćtć). .^vare (od 83. Funlck)
Strelci: 1 :0 -Ktnnar (24) 2 : (I - Komar (57) 3 : d - Švarc (66) 4 : (I -Kovaćić (9(1)
Ekipa Soétanja Toplošice v sezoni 2003-2004 brez repre-
zentantov (foto: Dejan Tonkii)
igrali brez dveh okrepitev- lota in Sailerja, ki sla manjkala zaradi reprezentanćnili obveznosti. Trener in igralec Bruno Najdić jc bil s svojo ekipo zatlovi'iljen, z;iveda pa se, da bo potrebno veliko dela: " Te teknicso nam |wkazale,vkakinem stanju je ekipa v tem ob<U>bju.ko se taktično ic nismo toliko pripravljali- Videli smo. da itnamo sposobno
UGODEN NAKUP V MODNI TRGOVINI
FF Fori FaSh
LAGOVNIH ZNAMK
OMOLEBOLE
uanone
- 50%
M
FaShion
PREŠERNOVA CESTA 1A 3320 VELENJE TEL- 03 898 47 32
ekipo. Poudarek smo dali prctivsem servisu in sprejemu, videli smo pa, da je to 5c vedno na^ nekoltíco s-ibkejsa -slran- Na tem podroćju bomo isiorali tudi v bodoće veliko delati. Menim, da ima ekipa dober potencial. Mladi, ki so dobili priložnost. so pokazali, da lahkih igrajo. Najbolj va^io pa je, da je ekipa z-ićela igrati tekme, da bi>mo lahko naiii prvo šesterico. Zaenkrat sem zelo zadovoljen, potrebnega bo pa ie ogr^^mno dela,"
ŠoslanjĆani so se zelo potrudili tudi z organizacijo, saj so vse ekipe peljali v Muzej premogovniisiva. ki jc navdušil §e pt>scbej Italijane, sprejela pajih je ludi predsctlnica Kra-jcvt»e skupnc^li Šoštanj CVetka Tina-ucr. Tako ni ćudno. da hohúi i orga-nizaeijo vsi prisotni Zinkrn^ljni.
Zeljko Dordevie, direktor OK Budvanska Riviera, ni skoparil s pohvalami na raćun Šoštanja in i>rg;miZiilorjev: "Tokrat nismo prvić v Sloveniji in se radi vraćamo- 'lu se iKllićnn ptićutimo, Ijwlje so zelo prijazni in so na$ lepo sprejeli- Tudi karsc Športnega del» lićc smo zadovoljni. ^aj imamo za nasprotnike sauK dobre ekipe. Skupna ocena za naSebŇanjevSostanjujetako-odlićno."
v torek s<i ŠostanjćanitxiptMi>-vaíi na lumir v Budvo. kjer h<«ta poleg SoStanja lopi^lšice in Bud-vanske Riviere sodelovali se Crvena zvezda in Biidiićnost, lorej vtxlil-ne trt ekipe Srl>ije in ^me gore.
■ Tjaša Rehar
Mednarodni šport
Mladi rokometni upi bronasti
Na sveloviieii» niladinskeiii rokometnem prvenstvu v Braziliji so sloveiid [)()lr(lili, da se za hotločiiosi našega rokoiiioia ni li eha bali -Luka l)ot)elš(^k najboljši podajalec^ Vki Kav-tirnik (Irusi strelec
v polfinalni tekmi so reseda izgubili s Švedi (31: 33), pa ćeprav so piy çrvem pol6isu Vixlili r 14: 13. V drugem poIHnalu so Danci premagali Spance z 31 :30. Svelovni prvaki so poslali Švedi z zmago nad Danci po podaljšku s 36:34, V tekmi za bronasto me<laljo pa so varovanci celjskega trenerja Slavka Iveziea dokazali, da S(XÍijo v svetovni tnladinski vrh. Špancem so se ixidi^lžilí za poraz v p red lek mi wa nju : 35) in jih pre-magiiîi s .35 : .^3, S lem so lanski srebrni medalji s Poljske dcxiali bronasto na svetíwnem iti z njo dokazali, da imamo i/jenmo nadarjene mlade igralec. Ljubitelji rokometa v Velenju in kakopak v RK Crorenje so dodatno pi^nosni. saj .so bnvi asi emu lesku pt>membcn delež prispevali tudi iri-je njiluivi igralci; Vid Ksivlićnik. Luka Dobvišvk in Aljo.sn StiTaniC.
Kavtićnik je bil pi'>lcg tega s 6i) goli drugi strelec prvenstva: na zadnji tekmi je španska vrat aija premagal kar I2-krai:DobelJka tx,vnili za najlx'ijjivega p^xlîyalca prvenstva. pv>lcg Icjui pa je niLSpn^inikom odvzel tutli najveC Â^g.
Jolanda peta in prva
MoAimbjćanka Maria de Lourdes Mulola je pt> ubranjeneni zlatu v teku na 800 m na sveicwticm prvenstvu v Parizu s 6isoiti 1:57.78 zmagala tudi na zakljućku letošnjih atletskih mitingcw. Kot prva ntlciinja v zgo-dovinije dobila milijon ameriških dolarjev nagrade za miage na letošnjih mitingih zlate lige. Jolanda Čeplak je bila sćasom 1:58,99 peta.
Na mitingu z-i veliko nagnido I. kategorije v italijanskem R tel iju pa je Jolanda sćasom 1:58,26 /mag-ala v teku na W metnw. 2. je bila Kenij-ka Maohana (21K1J8)
Dne pehiajsli
Na mitingu v Bruslju je v teku na3t)()(i m ovire nastopil tudi Boštjan Buć in zasedel 15. mesto (8:-38.64). L najboljšim letosnjiin izidom tia svetu je sĆa.ss^m 8:OÍK06 slavií sveUwni prvak Saiř.Saeed Shaheen iz Katarja-
Nov velik uspeh Srebotnikove
Velenjska tenii^ka igralka Katarina .Srelxiinik je na <xlprlem teniškem prvenstvu Tl^Aosvojila svoj drugi grand slam naslov med me!>animi dvojicami. Z Ainerićanom llol>oin Brv.mom sla v finahi pn^magala ruj^ko-kanadsko dvojico Lina Krasnoruekaja/Daniel Nestor s 5:7,7:5, 7:6 (7:5), To je njen že drugi naslov. Prvega je <>svojija leta v Parizu tedaj skupaj z JužnoalVićanc^m Pielom Norvalom.
Atletske novice
Pet pokalnih zmagovalcev
V	Kopm jc bilo v st.>UHo lekmiwanje za atletski pokal Slovenije- V dobrih pogojih so mladi velenjs^ki atleti dosegli nekaj odličnih rezultatov. Pionirke »oosvojile trelje mesto, kar pel osebnih rekordov pa so tlosecli Romana 'lestwnik (2000 m), Ur^ka Kralj (palica), Matej /upatic (20ÎK1 m). Nejc Lipnik (100 iwirc). Na.stja Kramer (300 m), lekmovanjc za APS je bila dobra generalka pred bli/^njim državnim prvcnsivtim za ptisamez-nike.'lrenerjisodobto pripravili allele na ziíkljuéek sezone, seveda, pa imajo Popetr<w, Di'ïl>ersck, Škí>beme in Salaawn kar nekaj talenl^iv. ki boúo prišli na površje v prihixlnji sc/oni.
Rezultati-pionirke; 300 m, 1, Sabina Alihcxlzič(42-45), UKIm,2. ?;tva KoMjnik (12.98), 800 m, l.Kaja Rudnik (2.16.52), daljina. I. Nina Kokot (5.>0em). palica, I.Urška Kralj (310 em).«Oovire. 4. Urška Kndj (13.88). 4 X 100 m, 3. Šumnik. Kořeljnik. Enci. Kokin (.^2.29), 2000 2. Romana Tcsovnik (6Í.3.26), IIKI m wrc. 1. Nejc Lipnik (U^O» 2000 m, 4-Matej Zupane (6-2i>,23J. 3x300 m, 2. Nada Simonćić. Nastja Kramer. Sabina Alihodžić, Jerneja Sliiiek (2,58.36)
Atleti uspešni v Patrasu v (irčiji
Letošnje igre nîladih so bile v pristaniškem mestu Patrasu. kjer se jc v već/vr^teh ^pi^rta pi^cgt^alo veliko število mladih ^pť>rlnik4W iz velikih mesl Evrope. Azije, Amerike in Afrike. Tudi letos je MO Velenje nita-dim športnikom omo^viila nastop na igrah mladiii in upajmo, da bixlo tov bodoće §e izdatnejše ponovili v naslednjih letih- No. atleti so se j itn kxidolžili na najbolji^i moî^en naćin, saj sn prinesli domov kar šest kolajn. Pod nadzorstvom t rcneijevBori^^a in Sergeja Salamonasi>prva mesta osvtv j il i Nina Kokoi v daljini .">72 cm in Kaja Rudnik na 800 m 2.17.27.
Druga mesta pa so osvojili: Romana Têwvnik na 8(Hi m 2.22.01, Sabina Alihcxlžtó na 40ij m 1.00-40, ý:iva Kožcljnik na l(.")ml2-8yinNejcLip-nik v <laljino eai. V ujixíní konkurenci so d<^scžc)ia mesta še toliko bolj vredna, saj je bilo po pt>sameznih disciplinah veliko število kvalitetnih tekmovalcev. Bilo je lepo in prijetno druwnje mladih, nastop pa je mladim Vclenjćanom zagotovo lahko v poni».
Rekorda Kiivaneka in Alimetoviča
V	Ljubljani je bilo v nedeljo APS za mlajše mladinec in mladinke. Uspesni so bili tudi mladi alleti AK Velenje. Tako je Atlo Ahmetwié osvojil 1. mesto vteku na 110 zovirami sćasom osebnega rekorda 14,80. Prav t«-îko je i'tscbni rekord dosogelCJorazd Křivánek v skoku s palico, kjer je pr\)sk(KÍl 4-30 cm. Ostali a-zuUati; kopje. 4, Petra Po/nić (32.62 m). 100 m. 6. AdoAhmeiović(I1.6y). 14. (1145). visina b. Petra Poziiić{14ti em), krogla, 5. Gorazd Křivánek (11.73 m).
■ V P
Izkazala sta se v Italiji
Na nedavnem odprtem prvenstvu vCiradciřu v Italiji sla sc nadvse izkazala k:jrateisia velenjskega Tigra AlisaRcdŽiĆ in OnierTabaković in se uvrstila na tnediteranske igre, ki bodoeeziiirinajstdniv PixlgivicivČniígoii.
Kot edina b slovenskercjjiczcntancestamed kadeti acvojila iretji mesti: Alisa v katah. Omer 'Iabaković pa v športnih borbah (+7-^kg).
Na prvetîslvu sopt^leg di^ruaćih lekuKwaleev soilelovali §e karaic^ili iz I Jrvažke. Avstrije. Ncfnčije. Kuvajia in Švice,
Karate klul> Tiger Velenje sprejema nove ćlanev/aćetniški tcćaj kaia-teja in samoobrambe, in to v.«:e starostne kategorije. Vpisali seje možno na OS Miha Pintaija T>leda med 19. in 20, un^ ali na lel. 051-3O7-O.U
21
O zmagovalcu odločala sekunda(!)
Dvodiievjii roli v Veloîiju in okolici jo znova riavilušil
čeprav hi se šc Jon preti njim nckiilcri ubadjM sspiirl med krovnima organi/auljama In sui^pcn/l nckaicrlh vozîiikov. se tega na Ick-mtivanju samem nI ćulilo; ^ več, clotnaćl organlzaloiji m rcii cxllično izpeljali In si zaslu/ljo vse pohvale. Prijavljenih je bilo 54 posadk, naj-vei lutll îokral v diviziji 1. med lemi pa največ Yugov. kl so lekmovali loéeno ludi z*i pokal Yiig<î.
Ýx prvi danje hlla na spt^redu I. ] IP, ki je bila ludi pai^a /a oCI gledalce. Super spceíal je namreč kro/Jîa dirka pri jezeru v Vek nju, kjer laliko gledalci ob pn^gi vidijo dobršen del dogajanja na eelolni progi iii spniti obveščeni o rezul-lallh. Napelosi se je siopnjevala lakt). úa so proij ki>ncu nastopili najboljši. Razlike so bile majhne, nakoneu pa je bil najlillrejši Milan Buhnié z Lanelo Dello Integrale, ki je Ibrnažu KavCiCu »zbežal« za 3.3 sekundo, Milji KJemenćiću pa za 7,8. /a vodilnima sia 7.c bila pred-•^tJivnika divizije 2, Boitjan Logar In Boiiit Snirdelj iul. 'ioán to je bil 5ele uvod v razburljive dirke.
7tí sobť)ino dopoldiK pa je popolnoma spremenilo lok dogajanja, pojavile so se prve težave in prvi odMopl. Pi^sadka Ciicn5ek-Po<lbre' gar s Snbarujem Impezoje do 4, IIP držala 4, meslo z obeiavnlni /aosiankom. v 4. UP pa konCala lekmovanje. »Zavriela sva se in zdrsnila s cestc, pri tem sem ip^i! v hrib In poškodoval sprednji de). SIcer nI bilo hudo. loda ravno toliko, da sem unićil hladilnik«, je dejal razi>čarani Cilen.^k. Se veC siuok je Imel Kavčiii, ki je v 4. HP moral menjali gumo in si lako nabral 4 minute In pol zaostanka! »Počilo je dokaj hitro po Stanu, lako da nisva mogia nadaljevati s počeno gumo. menjava pa je cerjala preccj Časa,- je dejal Kavčičev sovoznlk VI a I sa vi je vIČ, dvojica pa je zdrsnila na 21. mesto, JVav hladnokrvno pa sta medlem vozila Bubnič In KlemenciČ, In sicer z nekaj težavami oz. vrlenjl iwiajala na vodilnih mestih^ ki sla jih nekajkrat Izmenjala. Se eden, ki je bil nevaren
Najtesnejša zmaga v zgodovini Veienjskih re//yev
vodilnim, je bil Sumo Valant s svojim Punlom, kateremu pa ni najbolj ixîgtwarjala proga. »Naš avi<i je bolj navajen obratov okix>g 8700, ki pajih zaradi zolo zavile in ozko proge ne morem vseskozi držali. Pri teh Izbraliii Ima nioior največjih moć. Avto je botj za italijanske rcll-je -S širokimi ceiUirai. Toda ne glede na toje avlo dobro pripravljeii,« je po ptMiwiei dirke dejal Valant,
V 5. \ fPje Kavčiču še uspelo zlesti na 13. mesto in zmanjšali zaostanek, toda v 6. WP je prišla napaka. Clioje nasedel pri visoki hitrosti in se nato Je dobro prevrnil, tako da je bila dirka za favorizirana Štajerca končana, avlo razbit. tekmovalca pa k sreči brez prask. 6. IIP je bila tako rekoč neveljavna, je pa bila zalo 7. mo-va zelo zanimiva. Predvsem je zanimiv podatek o Času prevožeiiega brzlnca. Đubnič In Klemenčič sta
namreč dosegla povsem enak Čas 5.33.6! Bunič pa je Imei znova prednost 0,7 sekunde, pred zadnjim delom. Toda vii. in 9. IIP je na vrh spet priSel Klemenčič z min tmalnim zao»^ tankom, kar Bub-niča nI .skrbelo, saj si je v bok.«u celo na glas prepeval (Gorska roža) in dejal, da avlo dela »100 na uro.« Prave konkurence za skupno zmago nisia več imela, saj jc tretji Logar zaostajal že /a minuto kar pa glede na razmerja med avtomobili niti ni presenetljivo, je pa Smrdelj dihal za ovratnik Logaiju za ZîTiago v D2. v D1 je po y. IIP najbolje kazalo Roku Ibrkvi s VW Poloiîî, takoj za njim pa je bil Primož KostajnSek z Yugnm. Najvišje uvr-^Čena ženska posadka Lucija ?.ivec-Sandra Okrogar se je vseskozi želela preleti med 20 najbolj.ših. pri čemer jima je nagajal tudi avto. »?A:ija je
priti med 20, vendar bo težko, nemiren je bil tudi avtomobil, pa 5e zavrtela sem se tam, kjer se ne bi smehu« je dejala simpatična voznica ("lia In se nalo poslovila od tekme v KKIIP.
V predzadnji IIP pa je prišlo do odli'H^llve. Milja kLemenČič si je pred Bubničem prlvozil 3.7 sekunde prednosti, kar je nakoneu zadostovalo za zmagt^. ''D^ilgoje (rajal boj na tem rehju, ki je zelo težak In tudi lep obenem. Na koncu nam je vendarle uspelo zdržati napade odličnega BubniČa in tako.«e /tna-ge v Velenju veseltnu^ mi,*' je presrečen po koncu dejal zmagwalec. Prav nič sljbsc volje pa ni bil Milan BubnIč:" Tisti, ki poznajo moj slog vožnje. vc<lo. da sem Iz brzinca v brzliicc hllrejsi, danes pa mije na koncu zmanjkalo le malo. Kaj ČcS. taksen je rell. Je pa Sikoda, da je Kavčič tokrat odstopil, ker bi bila dirka ^ t>olj zanimiva, pa tudi Klemenčič se je sedaj v borbi za državnega prvaka lepocxUepil," Le sekundo zadaj je bil Bubnič, Kot 3. je v cilj prlvozil Bošijan Logar s CílríKMKnnXsaro2.0, bi hkrati mia-gal v diviziji 2. "Sem presrečen, kajti p(^tihoma sem pričiikoval zmago v diviziji 2. Uxla skupno Ireljega mesta si resnično nisem upal pričakovali. No, Izteklo se je več kol dol>ro. imeli smo sicer nekaj težav z aviom, ki pa so jih fantje v boksih sproti odpravljali." je dejal Logar. Kot Čelni je cilj prevozil Borut Smrdelj. tudi 2. v dlv. 2.
/magiwalec 1. diviz. Je poslal Rok Turk v VW Polu. skupaj 9.. ki je p^^leg legÁi preje! pokal za najmlajšega voznika, V pokalu Yugo član AK /agorjc Primož Kostajn^ck. v diviziji 3 pa Boštjan Susnik. z lado Samartv Od prijavljenih 54 ekip jih je na cilj prišlo 36.
Rcli v Velenju je uspel v celoti in brez nesreč, z^i kar so organizatorji prejeli precej pohval. Predsednik dirke Riliard Grudnik. direktor Andrej Knez In direktor AS 2005, Dagmar Šuster. so taico z nasmehi na obrazili podeljevali pokale najboljšim oh sklepni prireditvi na l ltovem trgu. kjer so dobro razpoloženi vozniki celo zaplesali na odru skupaj s prikupnima članicama glasbene skupine Select.
■ Dejan Tamše foto: vos
Klubsko prvenstvo Golf kluba Velenie
LetoSnje klubsko prvenstvo smo golf 1st i velenjskega kluba odigrali na prvo septembrsko nedeljo.
Igrišče v Ptuju, na katerem smo letos zopet gostovali, je bilo kljub suši zeleno in va^mo pripravljeno.
Pomerilo seje 62goJtlstov in gol-Ustkvpetih različnih kategorijah in dodatni tekmi za najdaljši udaive
in udarec najbližje zastavici.
Reziillatl: 1. bruto moski Maijan Kovač. 1- bruto ženske Vera Rlček,
1.	brulo mladinci Andrej Ktwač:
I, neto moški (0-26) IgorBcrk. 2. nelo moski (0-26) Oskar Ýx^hdr. 3. neto njoskl (0-26) Stane Mlakar:
I. neto moški (27-36, Dl) Andrej (ila^ič, 2. neto moški (27-36, Dl) Viljwm Skok, 3. neto moški (27-36, Dl) Ajulrej Ambrož;
I. neto ženske (0-35) Nata^ Jgna-lov. 2. neto ženske (0-35) Aleksandra Ričck Fer1<. 3, neto ž-enske ({)-35) Krista Ki>šlč Šorn;
L neto ženske (36, Dl) Alenka CJaberšek, 2 neto ženske (36. Dl) Milica Prus, 3. nelo ženske (36. Dl) Melita BrvxJnik; I mladinci (0-36, Dl) Anja Kirn,
2.	mladinci (0-36. Dl) Gašper Br<.xi-nlk: 3. mladinci (0-36, Dl) Jan Skok,
Najdaljši udiuec Aiija Kim. 19H m, najbfoje zastavici Miro Prvis, 1,2 m
Delajo s polno paro
Aprila lani sov Premogovniku Velenje usta-nwili svoje športtio druslvo, ki sedaj ^tcje že 3,200članov. 16 so zaposleni v poskwnem sistemu Premogovnik Velenje Iji njihiwi družinski člani ter zunanji člani.
Osnovna dejavnost druživa poteka na treh p(xin>čjih: viideni rekreacij; lt\ liga^kili leknuv vanjih, preventivni rekreaciji ter na rekreaciji po izbiri. Prvi dve podri>čji Imala v podjetju dolgoletno iradicijo, ki jo Športno društvo le natlaljuje, na podiDČju rekicaege po izbiri pa je prav druirvo poskrbelo /z pestrc^st in vc^o dostopnost ra/liénlh obhk rekreacije za svoje člane s popusti pri nitkupu vstopnic za bazene, savne, fitnes centre, Špiittne prireditve, nalepk za tenis, badminton in squash, sroućai'skih kart, različnih lcč;ijev In zdravstvenih lesilranj-
Namen dru?^lvaje spíxibujanje rekreacije, zdravega načina življenja, dniženja med sode-
lavci in njihovimi družinskimi člani, zdrave tek-movidnostl, kar naj bi vse prispevalo k vei^cmu zadovtiljslvu In psihofizični sposobnosti <iclavcev na delovnih mest lil In nasploh v življenju.
Pri športnem druiivu skrbijo, da njihovim Č-lanom res nI dolgčas. Med leloSnjim poletjem so zanje pripraviti kar 7 aktivnosti; vožnjo z gokarll.izlel vlerme Olimia, počitniški teniski tečaj, vzpon na Triglav, izlet v Kjanjsko Goro, v (iardaiand. rafting po Kolpi In 2. Športne Igre dni^^tva v TRC' Jezero.
Vse aktivnosti so bile zelo dcîhro obiskane, udeleženci pa so bili zadovoljni z doživetim, Z jesenjo se začenja nov krog ligaških tekmovanj, v hoiehi Barbara v FiesI nadaljuje s pix;-ventivniml programi nova skupina udeležencev, pripravljene so telovadnice za različne oblike rekreacije, strokiwni svet <lrušiva pa že snuje nove rekrealivno-družahnc l/lete In tlruge prireditve.
■ Diana Janežič
Privlačna odbojka na mivki
Pred nedavnim sose med sebtîj vtxJbojkina mivki pome rile ekipe skupnih strokovnili shiiâ> (!ňirenja, d. d. lekmovanje je lepo uspelo in kljub temu. daje bilo pTvič, se je za sivčanje prijavilo kar osem ekip.
VmoiHci konkurenci so so zmagovalci iz dveh vku-pl pomerili med seKg zi» piva mesta. Doseženi so bili naslctinji rezultati-za tretje mesto: Kadrovska : Mix (SVD: Rekreacija) 23 : 25; za prvo mesto: Irženje : Logistika 22:25; Žeiíske; /n prvo mesto: Kadrovska (Mravljice) : Kadrovska (Čebelice) 22:25.
Končni vrslJil red - moški: 1. Logisllka (Silvo Š-trlgl,Emil Juvan, Jože Glinšek), 2. Trženje (Peier Zaluberšek, Drago Gril. Klemen Rožič ).3, Mix (Franc Mlinar. Matej Pruft, Borut Požun), 4. Kailrovska (Boris In Urtiš Magdič. Vasja in Henrik Jerčič), 5. Gasilci (Ervit)Zitjc. Rt^^i Krajne, Ltw-ro ZapuŠek); ženske: l. Kadrovska - ČebcHce (Da^var VrtaČnik, liinja Viher, Irena Permanšek). 2. Kadnwska • Mravljice (Smilja Kovačič, Bctka Kreiič. Mariancii Strici).
■ H. J.
NA KRATKO
PovpnnxMi ÍUÍStOp
v Mcdvcxlah je bil letošnji prvi lokoj^trelski turnir z^ slovenski pt'jkai v disciplini ytK) krogov. Nastopilo je 61 tekmcwalecv iz 17 skivenskîh klu-Ihw. Mozirski lokostrelei so tokrat streljali povprečnt^. 1. mesloje osvojil le Dušan Perhač (87R krop). 2. Bcrnartla P A'mljak («66) in Prinjož Perhač (823). .3. Janja Perhač (681), 4. Miran Boršlner in 9. mesto Ivan Sket. Posebno nagrado pokrovitelja je dobil mladi (irega Jerin iz Aalca, ki seje najbolj približal državnemu rekordu med kadeti, na.streljaljc R60 krogov. Povsem tlrugače pa so mozirski lokosirelci streljali v rjedeljo na mednarodnem tumiiju v avstrijskem Gradcu. V olimpijski TITA disciplini je nasiopilo 91 tekmovalcev, mozirski lokosirelci pa so osvežili kar tri pr^a mesta: Bernarda P Zemljak (1350), Du.^n Perhač (13.38) in Janja Perhač ka^gi). Tretje mesloje < osvoji I Primož Perhač (938 krogi), ki je ves Čas v^xlil, lik pred koncem pa mu je p<ičil lok.
Smucali bodo na vodi
vorgani/cacijl Turistično rckreacijskegii centra Je/ero» Premogovnika. M eluba in ljubljanskega kluba lx> potekalovnedeljo, 14. .septembra, na Velenjskem jezeru leknwvanje v smučanju na vixll - VELENJE <'UP 2UI3.
Ickmwalíbodo v diseiplini slalom, prvi start je preclviden za deseto, dru-^ pa za trinajsto uro. 'Jekma bo kot zagotavlja članica organizacijskega odbt^ra Marjetka Ciabersek (rolež nekaj posebnega tudi za obiskwalce. saj bodo med tekmovalci priznani italijanski, hrvaški in slovenski tekmiv valci.
Obilnska loniska liga
Na teniskih igriščih TR<* Jezero piHcka je.^en.^kl del občinske teniške lige
Izidi II, kroga : Míns Ní)l - Esoteeh 3:0, Melavc - Premogovnik 2 : 1. S<ïva -
1I:Š II 3 :0. TEŠ I - Gorenje Orodjarna 3 : 0. Mazda AS Velenje • SD Cuwnje 3 : (i
Po enajstem krogu je v voilstvu ekipa Mins N(U i5e bi\:z poraza, sledijo ekipe Melavc, Sova in Prenu^'ivnik .
Medkrajevna liga v ínaleín nosonielu 2003
10.	krog - igrišče v R.ivnah
Flamengo Jadran : Ple^lvec 3 : 1. Šentilj 2 : CIricovee 3:1, NI : Salek 3 : 0. MuSketiijl Clgrad : Šentilj 14:3. Fajdiga s Ravne 4:2.
11.	krog - Šalek: Fajdiga 5. p. : Šentilj 22: 4,C 'Igler Ravne : Mušketirji 5 : .3, Šenlilj 1 : Pesje baza NI 3:6, Šalek : Flamengo Jadran 1 : fi. Plešiwc : Cirkovee 0:7.
Lestvica po 11, krc^gu: 1, Flamengvi Jadran 27. 2. Cigler Ravne 24, 3. rirkovce 21,4. Muškellijl Clgrad 20.5. Fajdlgas. p. Šenlllj 1 15.7. Šentilj 2 1.3,8. Pe,';je baza Nt 10, y. Plcšjvec.\ 10. Šalek 3.
NajUiljši strelci: 24golov - Marko CiluŠIČ (Flamengo Jadran). 13 golov - Miha Žiije (Faj<liga s, p.), Marjan Kotnik (C'igler Ravne), Matjaž PíkI-pečan (Cirkovee), 11 golov - Igi^r Plaskan (Mušketirji), Cîrega Kokot (Flaiuengo Jadran),
Pc sje ba/^ p. : Cigier
R(^zinan ircM ji na ijorskoni DP
Boštjan Rezman iz Gaberk
25. j uriš na Vršič jc bil tokrat izziv tako za KKii) rekreatlvcev kot za naše najbi^ljše kolesarje. Petnajst minul pred staricom mntižice navdušencev so se najl>t)ljšl pomerili za naslov državnega pivaka v gorskem kolesarstvu.
Na vrh Ifill m visokega prelaz;» Vršič je prvi prikolesarll lomaž Nose (Krka), kije <lokazal svojo dobro pripravljenost pred nastopom na svetovnem prvenstvu za mlade do 23 let.
Sledila sta mu Valter Bonča (Perutnina Ptuj) In mladi Malic Slrgar (Radenska Rog).
R^Šijjn Remian (Krka) je prišel v cilj sedn^i, kar je bilo dovolj za iret-je mesto v karcgi^rij: članov pred Martinom Dcrganccm, Bauljanje bil po lekmi kratck:"NI ml šlo tako. kot sem sizamislij. Ni^e je bij m\>čnejŠi ckI nas,"
■ Vasja Jerčič
Šahovske novice -
Nâ ekipnem državnem prvenstvu mladincev v Novem mestu je v prvi ligi nastopilo petnajst ekip. Premočno so zmagali mladinci SK Velenja s 24. tt>čkami, pred Ibiminom in Šentjurjem po 19 točk .,. Zii Velenje so igrali: Jernej Mazej 7 točk od 9 Iger, Sašo Brusnjak 9/9 in Peter Lendercv 8/9. S lem reznllaUvii so se uvrstili v državno ligo. ki bo drugo leto.
Na osmem ciklusu turnirjev v Velenju je nastopilo 12 igralcev. Po sedmih krogih je zmagal Ivačič s 5 J točke. 2, Matko 5,5: 3. Penko 43; Sledili so Kristan. (Var. Vedenik . ., Po osmem tuntiijiije naslednji VTsini red: 1. Vladimir Ivačič 119 točk: 2. Igor Penko 105; 3. Milan Matko lUl ., . V skupnem sešlcvku jc točke osvojilo 35 igralcev.
V ne<leljo se bo nadaljevala celoletna liga. v kateri nastopa 12 klubov. Moštvo ŠK Velenje je po petem kolu na sedmem mesiu, Velenjčanibodo gostiwali na Vrhniki pri peiouvrščenih domačinih,
ŠK Velenje bo oi^aniziral začetno In nadaljevalno Šolo Šaha. Prijavite se lahko vsak torek in četrtek od 16.00 do 17.ÍK) ure v prostorih kluba , na Kopališki 3 v Velenju,
OBVESCEVALEC
KINO VELENJE v hotelu paka
Mc-sas
^HlkA 4
PIRATI S
K\KIIMn:l'Ki;kLi;TS \() CKfMíííA HISl'ÎRA
družinska akcii^ avantura Režija: Gore VerbinsJ^i: vloge: Johnny Depp. Orlando Bloom: dolžina: 143 rrún-
Četrtek. 11. ft, ob 20.00
Petek. 12.9., ob 17.00 Petek. 12. ft, ob 22.00 fglâsno predvajanje)
Sobota, 13. ft, ob 16.00 in ob 21.00
Nedelja. 14. Š., ob 16.00 In ob 19.00
Ponedeljek, 15. 9. ob 20.30 Torek. 16. 9. ob 18.00 Sreda. 17. ft ob 20.00
Barviuateijskâ pustok^v&^insje postavljena v 17 . stoletja, v čas. lo3 so v Karibskem morju kraljevali lopovski pirati. Kapilari Jack uîivâ v pustolovščinah Kanbske-ga morja dokler mu ?vili kapitan Bartos-sa ne ukrade ladje in z nio napade mesto Port Royal in ugrabi guvernerjevo ličerko Elizal?eth. Njen priiatelj iz otroštva Will in Jack odhitila z najhitrejšo ladjo britanskega Iddjei^ v resevćuije Elizabeth in ukradene ladje. Odločilen spopad se bo odvijal na skrivnostnem Isla de Muerta. Naša glavna junaka pa ne vesta, da so
Barbossa in njegovi pirati úročeni saj so obsojeni na večno življenje kot iivi mrtveci in se ob vsaki mesečini spremenijo v ti VB okostnjate. Prekletstvo pa se lahko uniči le z debm zaklada, ki se skriva v ogrlici na vratu lepe EOzatieth.
TI;M\
grozljivka
Retija: Jaume B^aguero; vloge: Anna Paquín, 1-ena Olin, lain Glen; dolžina: 102 minuti
Sobota, 13. ft. ob 24.00 Nedelja, 14. ft, ob 22.00 Torek, 16. ft ob 21.00
Ko se družina presefi v hišo na podeželju
leret 'b oicuiiirid.
V
se zanjo začne prava mora. Najstniška Regina se s tem ne more sprijazniti, ker le izgubila prijatelje, njen mlajši brat deliva čudne praske po telesu in se vse bolj zapira vase, ob bližajočem se popotnem mrku pa še oče dobiva bolezenske napade. zmanjkovati začne elektrike, po hiši se skrivajo skrivnostne senc€..
K\R SI I)Í:KM] 'm,i
romantična komedija Režija: Dennie Qordon; vloge: Amanda Bynes, Colin Firth, Keli/Preston; dolžina: 106 minul
Četrtek. 11.9., ob 18.00 Petek. 12.9.. ob 20.00 Sobote, 13. ft. ob 16.00 Ponedeljek, 15. ft ob 18.00
Duhovita in pnsrčna zgodba filma Kar si dekle želi pripoveduje o mladi američanki Daphne, ki se po svojih najboljših močeii skuša pnlagoditj zategnjeni in dolgočasni angleški visoki dmžbi. v kateri se gitilje njen oče. Resda |i po njihovih krilenjih ne uspeva ravno najirál[e. vendar deklica s svojo iskrenostjo očara cdo največje nadležneže.
Daphne že celo âvljen[e hrepeni po svojem očetu, ki ga pozna le po maminem pripovedovanju in totcgrafijah, ve pa. da živi v Londonu, Nekega dne se odk)či. da ie čas za uresničitev njenih sanj in na svojo roko odpotuje v Anglijo. Odkrije, da je oče vpliven plemič, ki se ukvarja s poirtiko. Pogumna Daphne si drzne pritihotapiti v njegovo hišo in očeta podviti pred dejstvo. Njena načelo je. da ljubezen premaga vse. Resda jo oče nekako sprejme, vendar njena sporHanost v visoki družbi povzroči pravo razburjenje, sdj deklk;a poskrbi za vrsto škandalov, ki mu niso ravno v ponos.
PL<)I\kARJI
komedija
Rezija: Dewey Nicks; vloge: Jason
w.


Študentov tako postane zelo zahtevna, zaključni izpit pa seveda zelo zanimiv.
méU d¥9>ékhM
TlíMA
grozljivka
Petek. 12. ft, ob 20.30 in ob 22.45
Sobota. 13. ft, ob 19.00 KAR SI DriKLK /VIA
romantična komedija Petek, 12. ft, ob 18.00 Sobota. 13. ft, ob 21.30 Nedelja, 14. ft, ob 18.30 In ob 21.00
komedija
Sobota. 13. ft. ob 17.00 (Otroška matineja)
Nedelja, 14. ft, ob 17.00 (Otroška matineja)
rilniski ( Ikliis: STRIP(ni.k.\
asti;kix ii\
()Ki:iJX:ivnsii\
KMIOPVIRA
komedija
Torek. 16.9., ob 20.00
Cena vstopnice jubilejna vstopnica 500 SIT, redne predstave 700 SIT, premiere 800 SIT, otroške matineje 400 SIT. Infor-macije in pred prodaja vstofxiic tudi za teden dm naprej' 898 24 91i Rezervacij vstopnic ne sprejemamo!
Kino nagrajuje naročnike Našega časa
Viktor Podpečan, Cirkovce 5, Velenje; Pefer Kajzer, Škale 122/a. Vleenje; Anton Čebul, Koroška 34, Šoštanj, (potrdilo o nagradi pre)n«le po pošti)
Schvh^rtzman. IDevon Sawa. Jason Segel Sreda, 17. ft ob 18.00- premiera pred slovenskim startom Trije študenti so mojstri plonkanja, ki se ga ne morejo odreči tudi 48 dni pred diplomo kot edini način za pridobivanje znanja. Ko pa jih pri tem odkrije nepriljub-[jeni sošolec Ethan jim postavi ultimat ali jin razkrinka ali pa mu oni pri^rbijo punco Angelo s katero je obseden. Naloga
/■/ I
^ RADIO VeL£NJ6
Nagradna križanka plesna šola SPIN
Nagrodra križanka Plesna šola SPIN
Trg mladosti 6. p.p.185 3320 Velenje
03/897-13-12 ali 041/602-316
liODITKIN-VPIŠITK SI«; V PLIiSNO SOLO SPIN
NOVOST • SPIN STEP AEROBIKA
Informacije In vpis na tel.: 03/897-13-12 afl 041/602-316.
Rešitev križanke, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o., Kidričeva 2a, Velenje, s pripisom "SPIN" najkasneje do 22. septembra, Izžrebali bomo irt nagrade: darilni bon v vrednosti 5.000 sit, 4.000 in 3.000 sit.
NAGRAJENCI NAORADNE KRIŽANKI CARAin; Pohištvena industrii a ^«J» Polzela, objovliene v tedniku Naš COS, 28. S.s 1.NAGR.: postelja VEGA hrast 120x190 cm: MIRAN GAJŠEK, $alek93, Velenje; 2. NAGR.: postelja VEGA hrast 120x190 cm: ANA KUGONIČ. Topolšica 59, Topolšica. Nagrajenci dvignejo nagrade z osebno Izkaznico v industrijski prodajalni GARANT Polzela, vsak dan od 8. do 18. ure in v soboto od 8. do 12. ure.
8 ■
m
m
i: A ii i o v L ÎI K j
iimiK 11. septemfaro:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policij« skl nasveti; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosli in vedeževanje; 9.30 Poročila: Novosti olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16,30 Poročila: 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Kvazi kvfz; 19.00 Na svidenje.
PrrtK. 12. sepl«fnbra:
6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosU; 18,00 Mladinski bum; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 11 septembrar
6.00 Dobm jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila: 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10,00 Na svidenje; 14,00 Pozdrav; 14,30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila: 16.00 Kdaj, kje, kaj; 19.00 Na svidenje.
NeDEUA.14. septembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan: 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I, blok čestitk; 14.45 EPP: 15.00 II. blok čestitk; 15,45 EPP; 17.00 Namine čestitke: 17.30 Minule z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
P0NED{U!KJ5. septembre:
6.00 Dobro jutro; 6,30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije • poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16,00 Kdaj, kje, kaj, 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 16. septembra:
6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne Informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila: 8.00 Radijski d^boks; 8.30 Poročila; 9,00 Kmetijski nasveti: 9.30 Poročila: 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj', l^e, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, )7. septembra
16.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi;18.30 Poročila; 19,00 Na svidenje.
onesnaženost zraka
V tednu od 1. septembra 2003 do 7. septembra 2003 rnso povprcène dnevne koncentracije S02. izmerjene v avtomatskih postajali [AMP) na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Raki, nikjer presegale mejne 24-urne koncenlracije 125 mikro-g S02/m3 a^ka. MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE S02 od 1. septembra 2003 do 7. septembra 2003 (v mikro-g S02/m3 zraka)
MESTNA OBČINA VELENJE, OftAD ZA OKOLJE IN PHOSTOH
mepaMTdrKiSt^imnHI^^il^ zraka, spdjeml^ {VKeganie v (eiu ?0(}3.60 ml^ro^i S02An3
OBVESCEVALEC
23
SpomladansKo-poletna pocenitev malih oglasov
Mali oglasi po 500 SIT (razen v rubriki PROQAM: nepremičnine In avtomobile). Za naročnike Naiega Časa (s plačano naročnino) 50% popusta^
dežurstva
v časopisu Naft čas, dne:

priimek
telefon
ulica
kraj
pošta
podpis
vsebina malega oglasa
Vsatiioo oglasa vpišete tako, da vsako črko, presledek ali ločito N^esete v svoj okvirček. Osebne podatke potrjujemo za preverjanje verodostojnosti naročnika Pridiiujemo s^ pravico do slovni^lh sprememb. NaroČilo mora bKi prejeto do ponedeljka, do 16. ure. Pošljete gs lahko po pošti na naslov: NaŠčas, d.o.o., MaJi oglasi, ^ričevaSa, 3320 Velenje, poe-poètl pres8@nddCds.si,pofdksu03/6974643ali pokličite03/6981751.
. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1	1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 II
S0	*



■«j
Spomiadanslopoletna pocenitev mallK ogiasovvslje do konca avgusta 2003. Velja le za fizi&ne osebe. Maj i oglas za rubH ko PRODAM: r>epr^ič/ifne ali avtomobile je 1000 SIT. Za naročnike Našega časa 8 plačano naročnino 50% popusta. Spomladanskoi^o^a pocsf^ malih oglasov vGi\a za do 60 znakov.
Zdravstveni dom Velenje
OBVESTILO
Spošiovsne za^ovdnke. spoštov^ nizavaromci, obveščamo vas. da je tet.: 112 rezemana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH Pfímm ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej šievil-ki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kllčfle /ta telefonsko številko 8S^5-478, dežurno službo pa na 8995-445.
Zobozdravnilti:
13. In 14. seplembra- Boris Žmavc, dr. stom., v dežumi zobni ambulanti, Zdravstveni dom Velenje. Vodnikova 1 (od 8. do 12. ure),
Lehvna v Velenja^
Lekarna Center Velenje, Vodnike« va 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je org^izlran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880.
Veterinarsko postajo So^anf:
Od 12. do 19. septembra • Urtan Hrušovar, dr vet, med., gsm: 041/325-559.
mali oglasi
m
I KI-POZNANSTVA
75'LETNI. upokojeni vdovec, brez obveznosti, s hiSo in avtomobilom, t^ez naslednikov, sledi dedovanje, si želi spoznati gospodinjo, po možnosti voznico. Telefon: 5726-476, po 20. m.
36-LETNA. simpatična, vitka žen* ska, si želi resno zvezo s poštenim moškim stanm do 50 let. Gsm: 041/248-647.
6Û-LETNI zdomec, Avstrija, si želi spoznati prijazno žensko staro do 60 let za skupno življenje. Kom. tel,; 090/7442, kličite z navadnega telefona.
POMLADNI VETER - vabimo Šta-jerke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega, da pokličete klub za stike, gsm: 031/612-541 ali 041/899-442. Po-kllčite od 9, ure dalje, tudi ponoCi, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vantil
POMUONI VETER-mošld, kiž^i-te spoznati žensko, pokličite kom. tel : 090/5424 àl 090/5425, od 9. ure dalje, tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo.
KMETIJ. PRIDELKI
HALOŠKO grozdje, Sahtne sorte, prodam. Telefon: 5862-523. DNEVNO sveže n^rane češpije in
žg<^je prodam. Gsm: 041/344-883.
KVALITETNE hruSke prodam po 150,00 sitzakg. Tel,: 5888-698. NEŠKROPUENE češpije prodamo. Telefon: 5869-835. GROZDJE, laSkI rizling, 450 kg, prodam. Telefon; 5869-939, gsm: 031/346-322.
RAZNO PRODAM
DVA TRIP TRAP otroška stolčka in dve otroški postelji, lepo ohranjeni, ugodno prodam. Gsm: 041/278-376.
KURIVO prodaja, hrastovi in bukovi briketi, Gsm: 031/620-295. (395) TRI SPALNICE, ena letnik 1920, hrast, prod^. Telefon: 5875-808. HIDRAVLIČNO stisk^nico, 1201, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 040/637-079.
OIATONIČNO hannoniko, besa fre-ce, stara 1 leto, prodam po ugodni ceni. Telefon: 8917-022. SADNI MLIN za grozdje, lesen, prodam. Gsm: 041/892-768. SADNI MLIN, nov in gajbice za krompir ali sadje, prodam. Tdefon: 5718-282, gsm: 041/818-899, popoldan,
RAČUNALNIK oeleron, 333 Mhz, geforce 2 mx400,32 mb, 5 gb disk, 64 mb ram, sound blaster, cd
rom 32 x. prodam za 30.000,00 sit, Gsm: 031/524-737.
DELO
IŠČETE zanimivo in pesiro delo? Delo v prijaznem, úm-mlćnemkol^vu?Če ste komunikativni, imate bogat besedni zaklad, ste vztrajni In Imate smisel za delo z ljudmi, se nam pridruSte pri telefonskem titenju. Nudimo prilagodljiv delovni čas (4,6 ali 8 ur) ter redno ú honorarno deJo. Dodatne infomiacije: 03/4918510, Prešernova družba d.d„ Podjavorškova 1, Celje (Andrej, Pamela). Iščemo tudi osebe z lastnim prevozom za zastopništvo na terenu!
NUMERO UNO
Kukovec Robert s.p. Mlinska ulica 22. Marit>Qr
Hiiiilii
Do 6 let. za vse zaposlen« In upokcjence (01,09), možnost obremenitve dohodka o^o trećine, star kredit pa vam lahko poplačamo.
T9I.S 02/ 292-48^6 041/ 7SM60,041/ 391-991
ZAHVALA
Zapustil nas je dragi mo7, oče, dedek in pradedek
ANTON GUČEK
18.10,1918' 3, 9.2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nni darovali cvetjc in sveče, ga pospremili na /adnji pi'Jli ter vsem, ki sle v teh dneh sočustvovali z nami in nam izrabili sožalje.
Posebna zahvala velja gospodu Janezu Polesu. prim. dr. med., in družini Rcdnak.
'Áalujnct v.si nje^^ovi

hmou (lont /o in dvorišče, míše oh) zaimn Te išče. ni već l\'ojOfia smol i J ju ja, utihnil je Tvoj glas. boJečbio ÚÍ saniola sto pii nas.
ZAHVALA
Oh bi^leči i/gubi našega dragoga moža, atija, dedija, brala in tasta
IVANA RAMSAKA
iz Skoniega 17.3.1946 - 30.8,2003
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanccm za pisno in ustno sožalje, za
darovano cvetje, sveČe in svele maše. Posebno se zahvaljujemo g. Stupaiju, dr. med., g. Maroltu, dr. med., in urgentni službi Velenje. Topla zahvala velja tudi gospodu dekanu Ivanu Naprctu, govornici Marti, pevcem, prap^irščakom, pihalni godbi Zarja in pogrebni službi Usar.
'/jitujocr. žtina Marija, hčerki Saša in V rika z družinama, hrata in .se-^ra z firuiinami
UVOZNIK ameriške multna-c Ion alke išče ljudi z viso fo mi cilji za odpiranje novih samostojnih distributerstev na področju Slovenije in tujine. Telefon; 03/428-2071. (M. an d-link d.o.o., Celje).
ŠTUDENTI! Še je čas, da se prijavite za počitni^o delo, Možnosti štipendije! Telefon: 03/428-2071 (M.and-link d.0.0, Celje). (403)
KUPIM trda, suhadfva. Gsm: 031/410-616.
KUPIM hllo v Velenju. Gsm: 041/334-064.
rTTTnrnfrrm^
v MARIBORU oddamo v najem študentkam/om ali parom dvosob-
no študentsko stanovanje, CK, nova oprema. Gsm: 031/393-524. ADAPTIRANO trisobno stanovanje, na atraktivni lokaciji, v centru Velenja, zamemnjam z doplačilom za hišo v Velenju. Gsm: 041/334-064. EN0S0BNÛ stanovanje, 42 m2, na Tomšičevi 10 b, v Velenju, prodam. (5. nadstropje, brez dvigala). Cena: 7.700.000,00 sit. Telefon: 587-4385 ali gsm: 041/319-177. TRISOBNO ali štirisobno stanovanje v Velenju najamem. Gsm: 031/393-405.
TRISOBNO opremljeno stanovanje (Plešivec) oddam v najem. Gsm; 031/637-471.
DVEMA starejšima zakoncema od* dam delno opremljeno st<movanje (soba, kuhinja in kopalnica), z ločenim vhodom. Telefon: 5866-421.
SOBO, 25 m2, v Velenju, s souporabo kopalnice, oddam. Telefon: 5866-173, gsm; 051/215-927. DVODRUZINSKO hišo v Velenju, na odlični lokaciji, prodam. Gsm: 040/876-633.
TRISOBNO stanovanje v Velenju, lepo ohranjeno, na lepi lokaciji, pro-
Kamnoseštvo PODPEČAN
Šalek 20, tel: 03/897 03 00
dam. Gsm: 041/299-919. PRODAM PARCELE v blikni mesta Velenje (v ravnini, zazidljive, sončna lega, 2Ín\\z mesta). Več informacij na telefon: 031-743-046.
BRAKO prikolico prodam. Telefon: 5865-235, gsm: 040/324-645. NOV hladilnik za osebni avto FIAT Tempra prodam. Gsm: 041/368-753.
BIKCA, limuzin, starega 14 dni, prodam. Telefon: 5831-170. TÊLICO, staro pet mesecev, prodam. Telefon: 5893-738, PUJSKE, težke 25 kg, prodam Telefon: 5885-570 ali gsm: 031/874-813.
TELIČKO simemalko, težko 120 kg, prodam. Telefon: 6882-146. BIKCA, težkega 50 kg, sivorjav, prodam. Telefon: 5891-1521. BIKA, težkega 140 kg in pujske, težke okoli 30 kg, prodam, Telefon: 5885-152.
TELIČKO, sivko, 130 kg težko, prodam za nadaljnjo rejo ali zakol. Gsm: 031/861-865. DVE visoko breji telici, rjavi, AP-kontrola, prodam. Telefon; 5892-102.
JARKICE pred nesnostjo prodamo. Krajne - telefon: 5472-071, gsm: 031/772-038,
Sia?z/ vihoj' '/. dušečim mcte-Zem obstala sem sama oh robu vahv^
(hran: lx>kiir)
Umrla jc najina mama
IVANA ŠTEFAN
6.5,1943-4.9.2003
Vsem, ki ste najini mami v času Ixjlezni kakorkoli pomagali, ji izkazali časi ob uri slovesa in nam izrekli s iskrena hvala.
'/mIujo^í: híjnrki Andreja in Mauja z družinama
ZAHVALA
Za vedno je odšla draga mama
MARIJA LOČIČNIK
28. IL 1934-26.8.2003
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poli.
Hvala sorodnikom, znanccm, sosedom, sodelavcem kolektiva Gorenje NTl ri' in Gorenje NO - pohištvo za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo sc tudi pogrebni službi Usar, pogrebcem, gospodu upniku za opravljen obred, pcvccm in gospe Marti Klinarza govor.
'/alujtKi: sin Danijel in hčerka Martina z družino
Slika je šampionka, Soja pa miss
N^i ř»()\<Hh)i(^jski razstavi v l.ajsali jo bito zhraiiih preko 70 krav -Strokovnjaki navdušoiii nad kvaliUMo iii napredkom /ivali -/adovoljni so hili organizatorji, kniotjo in obiskoval( i
Minulo sobolo jc na IctallSi^u v Lajnah mukanjc krav preglasilo brnenje leta L R:i7log'? Jlh/i-norcjska ra/stava, ki sla jo skupaj organizirala (lovcucircjsko društvo in KmcUjska zadruga .Šaleške doline.
Devetnajst rejccv iz Šale-^ke doline je pripeljalo na ogled preko 71) krav, ocenjenih je bilo 67, Prišle so res samo najlepše» saj jih je komisija predhodno .selekcionirala. Pripravljalni odbor
same lepe bivali. Kaj jih loći in /akaj lo kravo iivrsiiii na prvo, eno pa na drugt) nie.^to, sla x'sem ra/lo/íla sirok(wna occnjevalea /'ivali - Peter Kunsielj za črno-bclo, Matija Rigler pa /a rjavo pasmo. Takosmon'cdeli.da se i^ivali oeenjujejo glede na proizvodnjo- ali gre/^mletine, kombinirane ali mesne bivali. Pri živalih mlečnega tipa, le so bile ludi rřizslavljeneje pomembno predvsem vime. njegova oblika.
na pripeiosi in obliko vimena, kar je zelo pomembno za lažje delo na kmeliji."
Na svečani otvoritvi, ^ pred razglasilvijo zmagovalk, je govi> ril ludi predsednik kmeiijsko-gozdarske /horniee Slovenije Pctçr Vrisk, ki je med drugim dejal, da sodi Suleska dolina v sam slovenski vrh po kvaliteii krav rjave pasme. Dodal je sc, da se lahko primerjamo s sosednjo Avslrijo. (îovor pa je opti-
je določil krilerijeya odbiro bivali. kol so določeno At cvilo lilrov mleka, ki ga krava da v standardni laktaciji (posame/Do obdobje, ko krava molze), ixisto-lek ma^olx; in beljaki'ivin v mleku . Tričlanska komisija v sestavi Jože Marovi, Marjeta /enko in Anion Spilal pa se je nato podala po hlevih in za razstavo izbrala res samo najboljSe živali.
Na razstavi je (Kenjevanje potekalo ločeno za rjavo In črno-bclo pasmo, krave pa so bile ločene itidi po kategorijah- lak-tadjah. Vse bivali so bile na ogled v privezu, s čimer so organizatorji poskrlvli, da niso bile žejne, natopasojih gonjači po kategorijah pripeljali na ogled in natančno oeeno v krtJg. Laiki s(m)o videli samo lo, da grv za
Franc Roinik je
razporeditev sesk(W, temu pa sledita okvir in telesna oblika živali.
Odlična kvalitela /i v ine v leski dolini
Oba ocenjevalca in (udi drugi strokovnjaki, ki jih v LajSali ni manjkalo, niso mogli prehvalili kvalilete krav na tem področju. Strokovnjak predv>;em za črno-belo pasmo Pel«r Kunslt*IJ. vf^d-ja oddelka za živinorejo na kmc-lijsko-gozdarskcm zavodu Kranj, je opazil tudi velik napredek: "Večkrat prihajam na to pt^dročjc. V zadnjih leiih so rcj-ei dosegli precej velik napredek, /elo sem zadovoljen / razstavljenimi živalmi, eelo presenečen nad kvaliteto. Seveda bo treba nekatere stvari še popravili, predvsem bo ireba bili pazljiv
ponosno pokazat svojo Sliko
mistično zaključil z napiwedjo, da se v teh, za kmeie težkih časih, ne boji, da kmetije v Šaleški dolini ne bi preživele, saj so že sedaj v evri'kj^skcm povprečju.
Slika je lepa kot slika
Prav zabavno je bilo opazovali, kako so nekatere krave, predvsem tisie mlajše, svojim lastnikom ali gonjačem nagajale in niso ubogljivo hodile v krogu kot njiluwe starej^, izkušenejše in marljivejšc kolegice. To pa ni vplivali'» na iveno, prav tako ludi ne. čc se je kak-sna izmed krav kar med ocenjevanjem pone-čedila ins tem nazorno pokazala, da ni zadovoljna z mestom, ki ji ga je ocenjevalec dodchL Morda pa je lo vplivalo na mnenje gledalcev, ki so med razsl:<v-
V privezu je bilo razstavljenih već kot sedemdeset krav
Grozdje dveh barv
Ciril Es iz Velenja se že več kot 15 let ukvarja z vinogradništvom in v tej dobi se ni naletel na pojav, ki ga v svojein vinogradu v Vinski ( jori opazuje že iri leta zapored. Namreč, ena veja trle, sorte modri pinol, rodi grir/-
de dveh barv, modre in bele. Es pravi, da so beli grozdi prav enakega okusa, le barvo so spremenili. Trla» ki je .stara sedem let in je letos obrodila 42 grozdov, je bila cepljcna čisto pri korenini, grozdi pa spreminjajo barvo mnogo višje. Tega pojava niti sam ne zna nizložiti, je pa
zagolovo zanimiv ter vreden objave in ogleda. ■ +
Ijenimi kravami izbirali svojo miss.
V vsaki laktaciji .sla <x:enjcvid-ca izbrala prve tri, izmed njih pa so nato izbrali Še Sampionko celotne razstave, la častni naziv si je prislužila krava Slika. lastnika Fr»iica R(»tnik!) iz Raven. Slika bo v teh dneh praznovala SVOJ peti rojstni dan, v drugi laktaciji pa je dala kar 8662 litrov mleka.
Obiskovalci prireditve pa so imeli svojo iavoritko. Za kravjih miss so izbrali devetletno kravo Sojo. katere líistnik je Jože K4K-nik i/ Zavodenj. Soja da v povprečju približno 8í)(Kí litrov mleka v posamezni laktaciji.
Ka/Stava oh deseli ot)telniei (iovedorejskc^a drtišIvH
Zadnja živinorejska razstava v ialeški dolini je bila pred i»mi-mi leti. Lani jeseni je govedorej-sko društvo naredilo anketo med šaleškimi kmeti, v kateri so se kmetje odUxili, da bodo v letošnjem letu razstavljali svojo živino, Priprave na sobotno prireditev so se lako pričele že takrat. Na govedorejskem društvu se zavedajo, da organizacija tako velikega projekta ne bi aspela brez pomoči Kmetijske zadruge SalcŠkc doline. Njen direktor in tudi predsednik pripravljalnega odbora živinorejska raziitnve v bij šah Marjan Jakob je bil z razstavo zadovoljen: "Danes lahko vidimo, da je bila odločitev kmetov, da bodo razstavljali, pravilna. V
Orjaška sončnica
Kljub letošnji suši je bila narava pimckod zelo radodarna.
liftwii l^n^ovni-kii iz Topoliice, ki se s sajenjem sončnic ukvarja žc pet let, je podarila sončnico premera 46 cm. icž-ko več kot štiri kilograme.
Pergovnikpravi» da so vse ostale sončnice običajne velikosti in da med njimi izstopa le la, ki jo lahko vidite na sliki.
■ kk
osmih letih je opazen velik napredek lako pn rjavi pasmi, ki jevŠaleški dolini dominantna, kot tudi pri črno-beli pasmi. Danes vidimo cvei šaleške živinoreje In menim, da so lahko lastniki teh živali ponosni, da imajo lakšno čredo. Kmetijska zadruga pa je lahko ponosna, da ima takšne živinorejce za svoje člane.*'
Cioved<uejsko drušlvo Šaleške doline letos praznuje deseto obletnico delovanja. Z razstavo so obletnico še prav posebej počitMili. Zadnjih pet let je predsednica društva Sonjsi Arlič» ki je bila po razstavi z opravljenim delom zadovoljna: "Mislim, da je razi»tava uspela. Vreme je bilo lepo, predvsem pa .si> bili naši gostje iz strokovnih krogov navdahni nad kvaliteto in napredkom, ki ga je zlasti rjava pasma dosegla od zadnje razstave pred osmimi leti. Zadeva pa je u.spela tudi v oranizacijskem smi.slu, za kar se moramo zahvalili sponzorjem in tistim, ki so pomagali.'* G^wedorejsko društvo ima kar l5.>članov. Društvo jim pomaga z izobraževanji, ki jih organizira skupaj s Kmetijsko svetovalno službo, poleg tega drušr\'o za svoje člane organizira tudi izlcle in ekskurzije ter vsakoletni ogled plemenskih bikov v osemenjevalnem centru Preska, Pripravljajo tudi tečaj za osemenjevanje v lastni čredi, letni program osemenjevanja ... Vsi člani imajo še deselodstotni popust pri zavarovanju živali. Leios pa je bila glavna naloga društva predvsem
organizacija živinorejske raz-siave.
Lastnika /nia^iovalk l>o/dravlidla /.hinorejske ra/stave
Jože Ručník. Zavodnje, lastnik kravje miss: "Na razstavi st^delujem s sedmimi kravami in Iremi telicami, ki v povprečju dajejo do 50 litrov mleka dnevno. Z Uspehom sem zelo zadovoljen, siij je s lem j^oplačaii trud za štiridesei let nazaj, tudi trud mojega očeta, sedaj pa moje družine, oirok Mislim, da so tovrstne razstave zelo dobro-d(\šlc, saj se tak(^ nekje vidi in iKenjuje naš trud in naŠe selekcijsko delo v nekem obdobju. Tako zvemo tudi smernice za naprej - kaj smo delali dobro in kaj moramo še popraviti.''
Fnmc Ruinik. Ravne, lastnik kravje šampionke: "Na ríízstavo smo pripeljali pet krav, od lega so tri rjave, dve pa črno-bele, poleg tega imamo lukaj še eno brejo telico In eno teličko. Pov-prečna mlečni^st teh kravje od 75nn do y.'^OI) litrov v eni laktaciji- Nad izidom naše krave sem prCvSenečen in hkrati seveda zelo zadovoljen, lakšnega uspeha nisem pričakoval, saj je konkurenca zelo ostra, razstavljene sťí same odlične živali.
?jvinorcjska razstava na vsake nekaj časa se mi zdi zelo dobrodošla, saj se s tem pokaže tudi rejski napredek. Kmetje pa lako tudi ostaiim ljudem pokažemo, da se tudi v naši panogi nekaj dogaja in dela.'' ■ Tjaša Rehar