Štev. 259 TRST, v sredo 15 septembra 1909. Tečaj XXX rV •aiJ-i IZHAJA VSAKI DAN -nt cb nedeljah In praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. z]tttraj> ?s&»miČHe šteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih irfeakiirn&h v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petr«, if«stojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolmina, Ajdov-4Sai. Dornbargn itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (tO stot.). ««LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 9p>lane. CENE: Trgovinske ia obrtne oglase po 8 st. mwi, osmrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zarodov p« rt. min. Za oglase v teksta lista do 5 vrst 20 K, vsaka »£41*^2 na vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek upravo fJ&jaosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti j« moč 1 m NAROČNINA ZNAŠA mm vso leto 24. X, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na« ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroiataa aa ao«*3jafco lzdtnj« „ESmCSTI" stane : «1*. —— letno K 5 20, pol leta 2 6O .. ■ Yot dopisi naj so pošiljajo na uredništvo lista. Nefrank»> vana pisma so no sprejemajo in rokopisi se ne vračajo Naročaino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgio Galatti 18 (Narodni don) Izdaj at^j ia odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorc^ja lista „Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti St. 18. PoStao-hranHaKnl rafun it 841 652. TELEFON št 11-57. Sramotna kapitulacija Bie-nerthova. -- Premeščanje slov. učiteljišča v Gorico suspendirano!! Iz Gorice iavlja'o, da se je državnemu poslanca Maraniju posrečilo pregovoriti osrednjo v'.°do, da je a*ojo lastno ia 2e izdeno odredbo za premeščenje slovemkega učiteljišča iz Kopra v Gorico suspendirala „Pic-colo" javlja, da vlada med Italijani v Gotici neopisno veselje. Stojimo torej pred sramo.no kapitulacijo Bienerthove vlade pred par laškimi — kri-čači. To je nečuven Skandal, b katerim je sedaaja osrednja vlada zadala smrten udarec svojemu ugledu pred vsem razsodnim svetom in je dokazala, da ne zaslužuje več nikake vere, nikakega zaupanja cd strani Jugoslovanov. S tem škandalom je Bienerthova vlada podrla še zadnji raostič med seboj in slovanskim jugom monarhije. Bienerth je s to svojo sramotno kapitulacijo ustvaril popolno jasnost v razmerju med nami in njim: čut samospoštovanja in samo o hrane nam govori, da s to vlado ne sme biti več niti paktiranja! Proti tej vladi ntm je odprta še ena edina pot: neizprosnega boja do skrajnosti brez vsacega ozira na usodo parlamenta in tistih slavnih „državnih potreb". Jasno je sedaj, da se ta vlada frivolno igra z našimi življenskimi interesi ia si hoče zopet iz naše kože plesti vrvi, ki naj jo drže nad brezdoom, ki ce mu je približala po svojih lastcih grehih I Se svojo kapitulacijo pred praznim krikom je Bieaerthova vlada izgabila tudi pravico, da jo sploh smatramo resno. Videča, da status quo ne more o&tati, se je odločila za premeščenje. Ker ce ni upala ustvariti definitivne uredbe, je hotela ustvariti provizorij, a sedaj je zopet odnehala od provizorija !! Taka vlada ni reena, ker je jasno, da nima ne direktive, ne kompasa, ne doslednosti. ne možtrs. Od ne§6 državaosborske delegacije — brez rrz ib» stranke — pričakujemo brezobzirnega postopsira v smislu gornjih izvajanj. A tudi od prihode ih slovenskih deželnozbor-slih poslat cer — istotako brez razlike stranke — pričakujemo, di bodo tudi v gori&kem deželnem zboru i^a^ali primerne posledice proti vladi in prot» Italijanom. To je dogodek, ki ce sme prinesti blagoslova ne vlodi, ne Italijanom. Zato kličemo obojim :na * videnje pri Filipih!! * # Pod utisom gori omenjene, nečurene vladne kapitulacije so bile odposlane sinoči nastopne brzojavke : Ministarski predsednik — Dunaj. Tukajšnji lisci javljajo suspendiranje pre-meščer.ja slovenskega u&tsljišša iz Kopra v Gorico. Protestujemo ogorčeno proti takemu umikanju državne oblasti pred prazcimi italijanskimi grožnjami. Zahtevamo, naj ostane ▼ veljavi prva odredba. Drž. poslaroi: _ M a n d i ć, dr. R y b £ r, Š tr e k e 1 j. Ministerski predsednik — Dunaj. SporGČilo o zaustavljen; u premeščanja slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico je izzvalo med slovenJdm prebivalstvom veliko razburjeejt. Ako resniCno, obžaljujemo ta hudo zgrešeni korak in neverjetno slabost vlade pred praznimi potkupi »traženja. Protestiramo proti naodpuiinemu zavlačevanju Uga za Slovence važne«* kulturnega vpražanja. Politično društvo ^Edinost" v Tr»tu. Dvomi svetnik Ploj — Dunaj — upravno sodišče. Vlada vsled laškega pritiska suspendirala prenos siovenakega učiteljišča v Gorico. Ogorčenje veliko, viadea avtoriteta komprsmito-vana. Brzojavili Bienertbu. Prosimo odločnega posredovanja v imen« „Zveze". Mandić, dr. Byb£*, Strekelj. Javni ljudski shod „Pol. društva za Slovenca in Hrvata v Istri- v Podgradu 5. sept. 1909. (Izv. poročilo) Govor dež. posl. Josipa Pangerc« Dragi rojaki! Prinašam Vam pozdrave iz „Brega" ! Spominjate sa dobro, kako se je o priliki zadnjih deželnozborskih volite? od gotove strani agitiralo proti meni« Govorilo se je, da znam voziti po morjn, a da nisem kmet« Jas pa pravim, od vojakov tem — sem v reda vozil tudi svoje gospodarstvo; daj Bog, da bi istotako zsmogel v redu voziti tadi zastopništva. Ne, ta prepir, menim, peč nikakor ni bil potreben. Bije jo nas itak z vseh strani — in mi naj se ša medsebojno prepiramo ? ! Vsi smo katoličani in krietijani — čeprav eden moli več, drugi manje. Pa pustimo to ! Preid mo raj?e k delovanju deželnega 2bora; Še pred začetkom zasedanja pričela ao se med nami in Italijani pogajanja. Kakor so nam ukradli naš devetnajsti mandat, tako so še pred konstituiranjem deželnega odbora sto* pili pred nas z novimi zahtevami. Kršili so kompromis — a že zopet zahtevajo od nas, da pristanemo na razdelitev občin, kakor so sami iztuhtali. Zavlačevali so sedaj sem, sedaj tja, dokler ae nismo nekako pogodili. Uklonili »mo se edino zaradi tega, da se vendar enkrat konstituira dšželni odbor. Dan za dnem kujejo načrte, kako bi nas Italijani prevarili. Jaz nisem toliko učen, a tolaži me, da sem v dobri družbi naš:h prvakov, odvet-nikov, svečenikov, profesorjev itd. Z njimi se hočemo boriti za prava našega naroda. Dokler sem ž njimi — ne vržem puške v koruzo". (Tav priprciti izrek ie odobravalo ljudstvo klici: „Živio Pangerc" !) Dež. posl. dr. Poščić. Iz govora zastopnika Spinčića slišali ste, kako se vede vlada nasproti nam, a zastopnik Pangerc Vam je razložil, kako bi nas Italijani radi prevarili. Kam naj se obrnemo ? Odgovarjam: mi si moramo samo pomoči ! Kako ? Takole! Na kulturnem polju deluje že več let naša prekoriitna družba sv. Cirila in Metoda snovanjem narodnih šol, koder jih nimamo; njej ob strani podpira dijaiko pomožno društvo naše siromašne dijake na pa-ziottki gimnaziji. Na gospodarskem po-1 j u vrše gospodarske zadruge veliko nalđgo s poučavanjem v umnem gospodarstvu, z na-kupavanjem raznega orodja in boljšanjem živinskih pasem. Na političnem polju pa peučujmo naš narod, da doznava, kaj je država dolžna mu dati. Narod ima dolžnosti, ampak ima tudi pravice, ki jih ame zahtevati. Prepričan sem, da, ako bi naš narod znal zahtevati, ne bi bila možna Bienerthova vlada. Zastopnik Spinčič je opozarjal tudi občine na njihovo dolžnost; da, občine morajo potrebe ljudstva nat&p.ko določiti, in poslanci jim pojdejo na roko drage volje. Trkajte, da ae Vam odpre. Od selskega župana ae ne more zahtevati, da precizira ta zahteve, pač pa od ob* Čine. Občine imajo pravico zahtevati od avo-jih zastopnikov, da se zavzemajo za njihove potrebščine. Volite torej v občinsko zastop-atvo ljudi razumne, aposobae in nesebične 1 IG Hrvatje in Slovenci ai moramo pomagati aami — ker prišli amo do prepričanja, da ae naa hoče ugonobiti. Živimo v kritičnem čazu —g zatorej glejmo, da obvarujemo jezik in narod svoj. Kolega Pangerc je omenjal kompromiaa z Italijani, po katerem bi bila izkljnčena vsaka narodna borba. Sporazumno je bil vaprejet novi volilni red za deželni zbor, po katerem bi nam pripadla dva odbornika ▼ deželnem odboru. Ali, kedor je poznal Italijane, vprašal se je, kaj storiti? Ni trajalo dolgo in našuntali ao avoje ljudi v Labinju, naj pred konštitniranjem deželnega odbora zahtevajo raz-delitev občin v I a t r i. Naši z4*topniki so takoj uvideli, kaj nameravajo Italijani. Kaj amo hoteli ? 1 Privolili amo koaečno na te, da ae za šeat let aistirajo občinske volitve ter da ae v tej dobi izvrši razdelitev istrskih občin« (Zvršetek prida). Zagreb o Rauchovem despotizmu. Zagreb 13. IX. Včeraj je zopet enkrat spregovorila duša Zagreba: dostojanstveno, srdito, odločno, kakor zna govoriti aamo velik značaj, uko-van v verige nasilja, ali uverjen, da pravica vendar mora zmagati! Za rodoljuba ao taki pojavi tolažljivi. Dve leti ž« krotijo neprijatelji Hrvatske glavno mesto z ovsom in bičem; z nasiljem pritiskajo na tilnike Zagrebčanov, da bi jih potisnili v blato, — Zagreb pa fte vedno visoko drži avoje ponosno čelo. Zagreb hoče prednjačiti proganjani domovini, da ne ob-neasore, da ae ne uda. Mialijo-li tasti krotitelji Hrvatske prenehati ae svojim sramotnim postopanjem? O ne! Gotovo navale še besneje, ali Hrvatje bodo tem vstrajneje stali na braniku domovine. Narodni zastopnik gref Kulmer je govoril včeraj iz srca vseh poštenih sinov te zemlje: „Ne popustimo, ali potrpimo. Kdor zna pretrpeti, je rešen! To nam bodi deviza v naši borbi, ker ta borba bo še trajala." Naj le đomači izrodi, naj baron Bauch, ki ga bodo potomci proklinjali huje, nego-li prokiinjajo Khuena žalostnega spomina — naj le izvolijo še eadalje prodajati rojstno zemljo madjarskemu imperijalizmu. Bilanca tega izdajalskega dela beleži po dreh letih — fiasco! Nadejajmo ae, da trenje leto borbe donese sadov, ali ne za njih, ki so hrvatski svobodi kopali grob, marveč za one goloroke branitelje, ki so izpostavili svoja prsa za hrvatsko besedo, za hrvatsko samostalnost, za jedimtvo hrvatskih dežel. * * * Poznano vam je, kako Rauchova vlada po vriti zabranjuje vse skupščine, ki jih : sklicujejo po deželi poalanci koalicije. Rauch noče, da bi spregovorila volja na-, r o d a, mej tem ko vladini potujoči agent, {„podban" Čuvaj, z novo Diogenovo lampo — „ustavno lučjo" — išče po deželi „pravih", ] „prepričanih", „brezpogojnih" „ustavnjakov, unicnistov". Ne dospevam, da bi vam opisal vse dogodke in nezgode našega večnega Žida. A da mu posli slabo vspevajo, je razvidno najbolie iz tega, da vlada ne dovoljuje javnih ljudskih shodov! Zastopnik I. zagrebškega volilnega okraja, dr. Š ur m i n, je ta dni dvakrat sklical javno skupščino, a^ vlada je zabranila obakrat. Na to je dr. Šurmin sklical za včeraj v dvorano „Kola" zaupen volilen sestanek, ki ae je pa apremenil v veličastven shod zagrebških meščanov. A kar nas najbolj tolaži, je to, da je bilo na shodu tudi mnogo uradnikov, v katerih imenu je spregovoril dr. Re« b e r s k i: vara se Bauch, ako računa, da bodo hrvatski uradniki grobokopi svoje domovine ! Skupščine so ae udeležili poalanci: dr. Nikolić, dr. Badaj, Boje (Členi bivše narodne vlade), grof Kulmer dr. Medakovič, dr. Ma-nojlovič, dr. Šišić, dr. Lorković in dr. Šurmin. Predsedoval pa je meščan gosp. I. R a d k o v i 6. Prvi je govoril dr. S u r m i n. Ni povedal nič novega. Pa kaj bi moglo biti novega v despociji Bauchovi ? ! 1 Kdo ▼ naa in izven naše domovine ne pozna odurnih sredstev, ki se jih poslužuje Bauch proti domovini ?! Ali treba šele sedaj razkrinkavati vlogo Franka v tej tužni eri brezzakonitosti ?! Vse to ao poznane stvari. Dr. Surmin je samo mcgel najti par primernih besed, da ta despotizem še enkrat karakterizira in da je v imenu vseh poštenih Hrvatov zatrdil: V Hrvatski ne sme biti poštenega človeka, ki bi odobraval Rauchov režim! Drugi je govoril posl. grof Kulmer. Ta stara hrvatska korenika je oduševljeno govoril o elementarni moči narodne volje, ki je z jednim udarcem zrušila 20-letni Khue-novski režim. Tedaj je došel ban Rakodczaj, ali moral je iti, ker ni našel v Hrvatski poltenih ljudij, ki bi ga podpirali. Trebalo je, da ae najde domač ain, Rauch, da osramoti Hrvatsko pred svetom. Borba bo še trajala, ali danes ni več možno storiti tega, kar je bilo možno pred SO leti za banovanja bana Khuena-Hedervary*ja. „Bodimo štedljivi — je rakel še grof Kulmer — uredimo vsaki svoje goapodaratvo v avoji hiši; čaka naa dolga borba, zbirajmo moči in ne trošimo jih za-atonj! Samo tako bomo mogli iz borbe, ki naa čaka, iziti kakor zmagovalci 1* Govorila sta še meščan g. Novak in finančni uradnik dr. Reberaki. Skupščina je na to pooblaatila dra. Šurmina, da pošlje na Njeg. Veličanstvo brzoiavko, a katero se prosi kralja, da povrne Hrvatski ustavo, da odredi aklicanje hrvatskega aabora, ki že od leta 3 907 ni razpravljal niti o proračunu, kamo-li o ostalih potrebah kraljenine, osobito o uvedenju aplošae, direktne, tajne volilne pravice I V jednoglasno vsprejeti resoluciji izjavlja meščanstvo zrgrebško avoje najgloblje ogorčenje na despottfnem vladanju v Hrvat-ski, izjavlja poslancu Šurminu svoje zaupanje in ga prosi, naj se svojimi tovarili v koaliciji dela na to, da se Hrvatska Čim prej reši absolutizma, da se skliče sabor in poveri vlada saborski večini, ki naj takoi uvede splošno volilno pravico 1 R. P. „VELEIZDAJNIŠKI" PROCES. (145. dan razprave.) Zagreb. 19. IX. Danes je državni pravdnik Accurti nadaljeval svoj obtožni govor. Reasumiral je najprej sploine propagatorifine „pojave" med prebi- valstvom okraja <31ina. On je seveda .prepričan" — mi pa smo prepričani, da on ni prepričan o tem — da so vsi obtoženci tega okraja zagrešili veleizdajo. Utsmeljevaje to svoje „prepričanje" se je državni pravdnik gibal le med splošnimi frazami in trditvami, kakor so n. pr.: obtož. Ogrizović je ustanovil srbskega „Sokola" in je bil v zvezi z obtož. Pribičevićem in Budislavljevićem ; a ker sta ta dva „veleizdajalca", je po Accurtijevem veleizdajalec tudi Ogrizović; obtoženec Erce-govac je tudi „deloval" v interesu veliko Brtiske propagande, je „fanatiziral" prebivalstvo, ergo je veleizdajalec tudi on; tudi Nikola in Stanko sta govorila „tu pa tam", da je to srbska zemlja, kar je najjasniji dokaz za njiju „veleizdajalstvo"; v istem smislu je „govoril" in „deloval" obtoženec Končar. Izkratka: g. Accurti ne potrebuje nika-kih dokazov za konkretne kažnjive čine obtožencev, njemu zadošča njegovo . . . „prepričanje" in pa dejstvo, da on, g. Accurti, ne veruje zatrjevanjem — lojalnosti od strani obtožencev. Po tej komodni, ali ob enem cinični in frivolni, za varuha prava in zakona naravnost nedostojni poti prihaja javni tožitelj v zagrebški sodni dvorani igraje do „dokaza", da so vsi obtoženci iz okraja Glina veleizda-jalci I Istotako ae je vedel državni pravdnik glede obtožencev iz okrajev Dvor, Cerkvenibok in Dubics. Glede obtoženca Mija Hrvačanina je konstatiral med drugim celo strašno dejstvo, da je prirejanje napisov v — cirilici njegovo delo. In potem je a tisto .... ležernostjo, ki mu je podeljajo ukazi Rauchovega režima, obdolževal na sploh: tudi v Liki so sledi ve-likosrbske propagande; prebivalstvo hrepeni po združenju a Srbijo; sovražtvo proti Hrvatom prekorača vse dimenzije, bojkotko gibanje proti Hrvatom priča o popolnem socijalnom raziulu — ter je prišel do najne-sramneje denuncijacije na vzgorej: ako bo ta agitacija nadaljevala, se ne bo mogel vladar več zanašati na vojaške obvezance iz teh krajev, ki so bili nekdaj drugim narodom v bleateč izgled lojalnega mišljenja. In vse te ordinarne hnjskarije proti Hrvatom govori Accurti drznim čelom vspričo dejstva, da so večina braniteliev teh smrtnih sovražnikov Hrvatske .... so Hrvatje in da so skoro vai obtoženci pristaši tiste hrvatsko-srbske koalicije, ki ima gotovo velike večino hrvatskega naroda — gotovo pa vse svobodne in solidne sloje — na svoji strani!! Accurti priznava, da je to arbsko prebivalstvo skozi stoletja blestelo s svojo lojalnostjo. Komu hoče pripovedovati ta najčudneji vseh drž. pravdnikov, da more kakov agitator kar iztrgati iz ljudstva čutstva, ki ao jih ato-letja vcepila v človeška srca 11 Kdor le količkaj pozna psihologijo človeške duše, se bo strmeč zgražal na čLrznosti takih trditev l Razprava je nadaljevala ob 3.. uri popo-ludne, o Čemer iporočimo prihodnjič. G. Accurti utegne dovršiti avoj govor do 10. ure jutršnjega predpoludne. V tem alučaju pride dr. Hinkovič na vrato že jutri predpoludne. * * * Državni pravdnik predlaga za petorico smrt na vešalih. ZAGREB 14. (Ogr. biro). Državni pravdnik je ob 8. uri zjutraj nadaljeval avoja izvajanja gleda obtožencev skupine Pakrae in je potem skušal dokazati subjektivno krivdo obtožencev iz okraja Stara GradiSka. Državni pravdnik je prosil sodnike, naj sodijo po zakonu in naj ne prizanašajo. Ob splošnem gibanju je za obtožence Adama Pribiče^ća, Valerijana Pribičevića, Jožo Oreščanina, Pera Bekiča in S&ma Tipko vi ća ml., kakor za direktne voditelje „veleizdajalske" propagande predlagal no § 59 kazenskega zakonika z ozirom na § 13 istega zakonika smrt na veSalih, za ostale obtožena po § 59 k&z. zak. pa težko ječo od 10 do 20 let. Na to je predsednik odredil pavzo 15 minut« Vcc » ^ * * (Tako torej 1 Famozni Accurti predlaga za obtožence smrt na vešala, ali najmanje deset let ječe. Mi pa predlagamo da se pešije Accurtija takoj v Stenjevec ali, ako tam ni prostora, k Sv. Ivanu. Mož je s tem pokazal, da je zrel za norišnico. Op. ured.) Nekoliko refleksij s slavnosti v Inomostu- Dovolite, gosp. urednik, malo prostora v VaSem listu, da Vam na kratko opišem ako že ni prepozno — sla* je, ki se je vi šilo ob stoletnici osvobodilnih bojev Tirolske proti Francozom. Pred vsem mi je omeniti slavnostnega vsprejema Nj. Veličanstva. V ta namen je bilo vse mesto umetniško okrašeno in (kar je za naa Slovence posebno imenitno) je te, da amo zapazili med okraaki in na več me- iC r Stran II „EDINOST" St. 259 V Trsta^ dne 15. septembra 1909 s':ih n a š k r a n j s ki grb, o d i 5 a n 11 o-venskimi trobojn i c a m i (posebno lepo ae je pokazalo v tem obziru samostansko poslopje čč. co. Jezuitov). Ali bi bilo v Girici, ki je po dve tretjini slovensko mesto, možno kaj takega? Mislim, da ne. Tukaj pa, v popolnoma nem-stcm mestu ce za to ša nihče zmenil ni, in ravno radi tega — respekt! Radovedno občinstvo je sicer motrilo oni izredni pojav n^kim resnim očesom; na kako demostracij-uko znamenje pa nt mislil nihče, — v?aj trtko sem mogel poeneti iz njihovega besedičenja, ob takih prilikah. Omeniti meram, da smo Slovenci, kar cas je v Iacmostu, Jem povodom skupno nezdravili cesarja z „Zivio", ca kar je cesar tudi nrijazno odzdravil. O j tej priiiki naj omenim tudi raz i vet-liaTO mesta na večer predslavncstaega doe. Ko si stopal po onih ulicah ta večer, zdelo se ti jc, da te je neviden genij prestavil za hip v kraj čarobnih bajk iz „Tisoč in ena noč". Nt število električnih iučic ti je sijalo j nasproti v najrazličnejših konturah in podobah. V tem obzira so ee seveda v prvi vrsti cdiikovala javna poslopja, k. n. pr. deželna h.ša, magistre tna palača, poštoc, s3doijsko in druga poslopja. P& tudi mnogo privatnih no* slopij je bilo bogato razsvetljenih. Niti uccelno napravljeni slavoloki in obeliski niso zaostajali z razsvetljavo. Z zelenjem in za* stavami je pa bila okraisna sleherna hiša v in izven nottaojega mesta. Kar isa tiča slavno*tneg* sprevod«, ki se je vršil v nedeljo t. j. 29. avg. na goro Izel, kutaromu je prisostvoval tu3i cesar asm, in nad 50 vetsran»k h dr u 5 te v z godbami in zastavami, mi je ouieniti, da se je sprevod vršil v najuzornejšem redu, in je njega slika ccpravljala na gledalca povsem impozantna utie. Ko si opazoval ta nepregledne vrate, cboroženih (s starinskim orožjem oboroženih) tirolskih mladeničev in mož, v njih historičnih no5ah, zdelo se ti je, da jih opazuješ pred sto leti, ko so hiteli pod svojim po- pi vo se za sedaj opusti, ker bi se t ?boru ne dobilo nikdar večine za tak Prepustilo se bo pa deželam, da bodo držav. V Berolinu se načrt, iskanje demantov. lahko i Znano je, da se je nemški vladi napo* nalagale samostojne d oklade na pivo ; i sto ta ko se da deželam možnost, da vpeljejo poseben davek od prirastka vrednosti. Monopol vžigalic se za sedaj ne misli vpeljati, a utegne se to zgoditi pozneje. MisH se na povišanje oiebno-dohodnia-skega davka, dalje na davek na mineralno vodo in na povišanje cen tobaka. Boj proti srbskemu princu Juriju. „Neue Fr. Preste" poroča iz Belegagrada: Gibanje, ki so je uprizorili princ Jurij in njegovi pristaši v prilog njegovemu proglašenju prestolon. pobijajo posebno strastno mlador. Nekateri mladoradikalci so vprizorili živahne napade proti princu Jurju, grezeč kralju in dinastiji z odstavljeniem. „Zrono" niša očitno da treba pregoati celo dinastijo. „Dnevni list" piše v današnjem u-odaem članku prati zo-pefneosu proglašenju princa Jnrja prestolonaslednikom. t List pravi, da je Srbija sita vedoih di- j nastiških škandalov, in ako bedo ti nadalje- , vali, bo treba slediti zgled stare radikalne skupščine, ki se je znala osvoboditi kralja j Razpisana služba. V področju primer-Milaua in kraljice Natalije, ali pa se bo sle- skega finančnega ravnateljstva je razpisana dilo zgledu, ki ga daje ravno sedaj Grška, služba uradnega sluge. je osnovala družba za Torej ? Kaj so sedanji slovenski prebi- j valci na prostorih, ki pripadajo k oko-po* jlici, a se je nanje razširilo ali so prarodno prebi* valstvo ali so le priseljenci?! „Piccolo" ima besedo. Splavljenj9 novega parnika, — Včeraj so v tržiški ladijedelnici spustili v morje nov L!oydov parnik „Brioni". Novi parni k, ki je namenjen za dalmatiniko obrežno službo, je dolg 230 čevljev, širok 31 in visok 15 čevljev, ima prostora za 925 tonelat in nosno silo za 1400 tonelat. Stroj razvija 1800 konjskih sil in imi hitrost 13 milj na uro. V prilično 5 tednih spuste v morje gotovo j parnik „Sarajevo", ki je dvojček „Briona". Gostilno „Alle Violo" v bližini avtomatičnega bufeta priporočamo Slovencem kar naj-| topleje. _ i Poroča se nam namreč o sledečem do- Poroka, Včeraj se je poročila v cersvi{ godku, ki se je odigral v omenjeni gostilni: sv. Jakoba gospica Jelisava Kreševič, gedei sem v gostilni „Alle Viole". Pri z gospodom ing. Vrhovnikom. — Bilojnefc mi2i jQ iea8l čedno oblečen gospod, ki se je c glasil : sled vendar le posrečilo po dolgsm iskanju , m e s t o: iztakniti ▼ nekaterih svojih afrikanskih kolonijah nekaj demantnih polja, ki pa so državna last. Koliko so našli tam demantov in koliko so vredni, Nemci niti svojim podanikom ne pravijo in niti kakim, ki so utaknili v to stvar svoj denar. Bridko se je pritožil zato edsa teh delničarjev nad t?m velikim skrivanjem, ki vendar ne more imeti nobenega smisla, češ — tako je dejal mož — Angleži Itak vse vedo in če hočemo izvedeti, kako j stoji z nemškimi demsnti, moramo v London, j ker nam prikriva lastna država. Kar se tiče' gospodarskih informacij, so Acgteži prvi mojstri na svetu. Dnevne vesti. srečno! Slovesna inštalacija župana se bo vršila danes opoludne v javni eeji mestnega Kaj imate jesti? Natakar pa je arogantno odvrnil (seveda italijanski): „Kaj prihajate esm provocirati? ?Ako hočete provocirati, hodite v vaš „rom-jpompon" 1 Na to je prišel še gospodar lokala, ki ti cđtiorlja «'oie prioce, M eo portal! že to-: pogrBb pok. mons. petra „artelanca Jj^ffi" nataka™ 30 >"a *6°dilo? je vršil včeraj v L;ubljani. liko časa nemogoči. Princ Jurij je izjavil napram nekaterim ludne bo v baziliki 07. Jušta za pokojnika prijateljem, da so mu napadi, ki so naper- slovesna ssduSnica. K včerajšnii notici je dojeni proti njemu, v novo vspodbujo, da bode staviti, da je pok. mons. Martelanz obolel V soboto dopo-^gospod rekel: uveljavil svoje zahteve. Nova ureditev cerkvene jurisdikcije v Bosni. Iz Sarajeva javljajo „Reicbsposti* od 10. > f Polkovnik Vukovič. Pogreb polkovnika t. m.: Povodom odloka sv. Stclice, 3 katero Vukovića se bo vršil danea ob 3. uri popo-se v Bjeni nastanjene grško-katoliške Malo* ludne iz kapele vojaška bolnišaice. Sprevod rute stavlja pod jurisdikcijo rimok&tolifikega Be bo pomikal po ulici C:roneo, trgu Ca-nadikefi v S^mievem, je prišlo k civilnemu germa, ulici Ghega in Benvenuio Callini na ^ ndlatusu baronu Bsnku odposlanstvo tamošnjih ju2ci kolodvor. Truplo odpeljejo potem v guremm vojskovodjo Andr. Hoferjem, Fran-5 Maloruiov, da mu izročijo spomenico. Ga- Jezerane, kjer je polože v rodbinsko geob-cczom namroti. In nehote ae ti 'je u rnila j vernik dotacije je rekel, da 6000 Maloruso? njco. hrabrimi junaki zapazil 1viđi v omenjenem odicku nevarnost za njihov „Se lo butta fora!" Priporočamo torej našim ljudem, naj se meseca maja, a meseca ju?.ija sa je podal v De izpostavljajo nevarnosti, da j;h vržejo ven Leoninum v Ljubljano, d* si tam poišče iz gostilne AUe Viole" •zdravja, a bilo je 23 prekasno. Doletela ga je j 200V|000: Za Ciril-Matodov obram-» m 83 s~r * beni sklad so se zopet priglasili naslednji: 260. Makar Dako veleposestnik Metlika : 361, •e odgovoril, da je prišel dotični „provocirat", na kar je gospodar BGi?a brhirih hčera Tirolskih čeki, polnim; žganje, vsaka spremljevalko preskrbljeno z ono pijačo. Ob koncu ne imem &e pozabiti opazke, ki jo je cesar napravil cb priliki svojega odhoda iz Inomosta proti neki visoki ličnosti, kakor so je ta poslednja izrazila nekemu urednika tukajšnjega lista nT. A.", ki se gian približio tako-le : ,.Macgim alavnostim eem žo prisostvoval v svojem življenju, ali take krasre pr.'reditve, in v tako velikih di-mecdjah še nisem doživel." _ Ipsilon. Češki agrarci proti Bienerthu. Y Olumucu so imeli češki agrarci micolo neielio shod, katerega co je vdeležilo tudi več pc3lancev. Sklenilo se je nad&ije7&ti obstruk-ciio, tako dolgo, da bo odstranjen siitem B: nerth. Resolucije, ki je bila sprejeta, za-hteta odloSno, da ce nadaljuje najojatrejo cpczicijo proti B:enerthu ter zaključuje z besedami : Doli z Bieoerthom! Liberalec, a ob enem dober kristijan. Makar Milan pravdcik Metlika ; 362. Fine Riko prardnik Metlika; 363. Černič Mi.ko medicioeo; 364. Mac?l!e Julij veleposestnik Gradec ; 365. Jakoba Perha?ca iz Trata otrccl in nečaki; 366. „Grorotaa" drastvo slov. koroških akad. in učiteljer. Za obrambeni sklad družbo sv. Cirila in Metodu v Ljubljani nabralo se je med členi naklonjene! pevskega cm zja „Gr.iata* v r. domu" v Barkovljah K 200 so sledečim člen, j njavor -prestopiti na pravoslavjei alco ne do• ' bijo maloruslzega stipniJca. Civilni adlatus bar. 'Bsnko je obljubil, da bo vlada pretresovala spomenico. Gospodarski vestnik. Sporočila o važnejih gospodarskih pojavih zlasti na Balkanu; potem pa: delavski trg (zvišanje ali znižanje produkcije, blagovne cene, štrajki itd.); velepodjetja (karteli, trusti, monopoli); sooljalna politika (delavsko zavarovanje, brezposelnost itd.); zavarovalstvo; elektrika in vodne sile; kovine; stavbeni materijal (kamepje, cement, opeka les itd.); promet na sohem (železnice, avtomobili itd.) promet na vodi (parobrodi, luke, kanali); promet v zrako (letalni stroji, zrakoplovi itd); Izselnlštvo; konsum (sladkor, kava, petrolej itd.); nova podjetja itd., itd. Sestavlja PLUTUS je krščanstvo tudi izpovedoval sa najifgledniji 1 načtn (crlstiano convinto 9 pref-ssanta in | modo esemplarissimo), ter da je bil v več • dnb&h in tadi tedaj ključar piranske kolegi- n: g:jatne cerkve. j V političnem življeniu da se je pa pok. i' dr. BabbA boril v (italijanski) libe- ?"Qas ' ral ni stranki, ne da bi bil nikdar j o3-lnjC3 is svoje inicijative kaj rekel ali stori!, kar ^ ^ „Slovenec" jo proti temu predlogu, češ, bi utegnilo zahti vero ah moralo; zu, da jda ,5;bljsntko Jg5ansUo se ne bo dilo terori ,e bil liberalec starega kota ^ r aQprsmišljoaih m]aiea;čih. zmogel „G istea vask je sveti žrtvoval nsmsn! V izgled to bodi TS3m sosedom „Da drli (ne lezli I) bi za „Gliste" [sledom Žireli narodni :n požrtvovalni ^.G-iistarji !,£ 20. septembar. — »Slovenski Nirodu naj bi se v Ljubljani zaprlo dae soptembra popoldoo v znak žalosti vse Cehi proti nemškim napisom. V Marijini H:ri, poleg Moravike Oitrove so b.li pomazani noči cd mmolo sobote na nedeljo z neko zmesjo železnega l&ka vsi Nova podjetja. bil liberalec starega ko (dello štampo vecchio). Na narodnem polju da j je najodločneje branil jezik in značaj svojega f naroda. Ii908 Koliko dregače bi bilo z razmerami Tiril nas Slovencih, ako bi se n. pr. ca Kranjskem j praktično izvajalo staliSče, ki je je glasilo1 itslijanske duhovščine lema piranskemu — liberalcu! Ako bi se K?r se naa tičo miilim?, da bi najbolje proslavili, žalostni spomin ca 20. september s tem, do oni dan čimveč naberemo jza narodne nameno. Kmetijska družba zi Trst in okolico zavzelo naspro'i umrUrszpiiuja natečaj za podporo K 200, ki ee v Blučam potreba lahao primarno zviSa, za 8vo. Dunajski Bankverein je sklenil ustanoviti pr. ne gledalo samo na razlike v političnem jo podružnico v Zagrebu. Zadnje čase sili mišljenju, ampak bi ce primeroo canile tadi nemSki kapital na vso moč proti Balkanu. ;dobre lastnosti — poiebno pa one, ki m o-Na Ruskeai je oanov&l poseben amsri- rajo biti skupne vsem poštenim kanski eonsorcij veliko tovarno za izdelovanje Slovencem! poljedelskih strojev. Glavnica ta družbe iznada | „Amico" izkazuje pokojnemu pir&nskamu w___L^ __t 12 milijonov rubljev, kar je blizu 28 milijo-.li b e r a l c u časti že zato, ker je branil nemški napisi, PrizaneSeno ni bilo"niti cesar-1 kron- Vsekakor vzbuja ta vesi opravičeno jezik in italijanski značaj S's i EQ orlom na nnStnam 1 mi ccal Ha nnlindfllif.m nt Rnclram nonm^nia : ^ __ _ . _ - J . t trafikah. O storilcih ni ne duba ne iluha. na poštnem uradu in tobačnih j misel* da pcljodelstvo na Buskem napreduje j e g a naroda! v smislu modernih tehničnih pripomočkov, { To počeščenje spomina pok. Bubbe od katerih se, žal, kmet že vedno premalo, strani glasila italijanske poslužuje, ča tudi je jasno, da vporabe epominjaio Slovenca na znani zlati nauk'sv. strojev v poljedelstvu nikakor ni možno pri- Avguština: I a neceasariis unitas, in dubiis Češki narodni socijalisti proti sporazumljenju z Nemci. Miaolo nedeljo eo imsli češki narcdii sccilatisti v Pragi shod. na katerem se se, ZQača;a t. i izrekli proti vsakemu pogajanju z Neme?. Ako [„J?" Nemci ne paste brezpogojno delovanje čeSkega doe Liu pano uic^ugv-juu uturnuje ccbsegni • • deželnega zbora, momjo Cehi preprečiti vsako j „ delovanje driavnega zbora. Ob enem se jej zborovanje izreklo za splošne in enako volilno j pravico za deželni zbor. jmerjati z vporabo strojev v nehdanjih manu- libertas, in omaibus caritaj — v potrebaih j predp.). fdkturafc. Predvsem je namreč poljedelsko :gtareh bodimo združeni, v dfomluvih vladaj delo v večji meri organsicega n=go mahauič- 'svoboda, a v vsom pa vstrpljivoit 1 poljedelski produkti izesa- { ^Piccola" prosimo pojasnila na kočljivo sastivino ali iz zemlje ali Vprašanje. Ko je znameniti firentinski list I T7___u_____r.___J__ odra&legii inteligentnega mladeniča oziroma mladega mo^a iz trž'iSke okolica, ki bi hotel se izučiti alt epopolniti v praktičnem kletarstvu ; nastopiti bi moral a 1. oktobrom t- 1. tar ostati na kakem večiem vsglednein go-spcd&retni nepretrgoma slsozi meseca : oktober in november t, 1. in marc 1910, Zavezati ee mor8, da bo tak^ pridobljeno zuanje izvajal na svojem domačem posestvo, ter širil _ med svojimi domačini v tržiSki okolici, Ogla- duhofščineTaj bi|Siti BG j0 da dDe 25' Podrobnejša pojamila dsja društveni tajnik (V. G. Galatti št. 12 II. nad. od 10 — 12 s v o- vaj o svojo glavno ,Vocett se svojo, na faktične odnošaje in lo- Poijska ljudska stranka proti Bienerthu. V nedeljo je bilo v Krakovu zborovanje poljske ljudike stranke. Zborovanja so se udeležili vsi deželni in državni poslanci, pripadajoči k stranki. Načelnika Stapinskemu so izrekli zaupanje in sklenili resolucijo, ki pravi, da treba pobijati germanizatorično tendenco Bienerthove vlade. Pogajanja z Jugoslovani ? Preko Prage poročajo z Dunaja, da namero je baron Bieneith v kratkem začeti z Jugoslovani in poljsko ljudsko stranko posvetovanje radi zagotovljenja delovanja držav, zbora. (Bržkone misli mož, da se je prikupil Jugoslovanom v stvari premestitve slovenskega ušitsJjišča iz Kopra ▼ Gtorico I! Glej članek na drugem meitu 1) Povišanje davkov. Finančni minister Bilinski predloži i kratkem ministerskemu svetu nov finančni načrt ▼ razpravo. PoviSaoje državnega davka na V Bonna na Nemškem se je osnovala Igično argumentacijo odprto polemiko t*ko dšlniSka družba umetno-obriae lesne indu- Špošteno pritisnil ob zid frazerje in sofiste pri »trije z osnovno glavnico pol milijona kron. j„Piccoluuf da jim je kar sapo jemalo, so v W.lliam Morris na Angleškem, sam umetnik tjj stiski in zadregi pripozaali, kar so poprej in tudi ras zelo umetni&ko čuteči mož, desna j vedno in srdito tajili: da je okolica roka tedanje prerafaelitske slikarske iole na !p a č slovenska! Ali gleda mesta so InsLlbom ta nm »aXal .iitnm.ttAo« 1 . • Angleškem, je prvi začel ziitematično negovati takozvano umetao obrt. Posebno se je brigal za pohištvo. Zadnji čas so se lotili te nove obrti z veliko vnemo Nemci in so prekosili »koro vse druge tekmece na mednaroda nem trga. La raznim belgijskim, francoskim in podobnim „specijalitetam" ne morejo prav do živega. Severo-emsrikanski petrolejski truit, Standard 011 Company, proti kateri se je toliko časa bivši amerikanski prezident Roosovelt zaman boril — na pritožbo, ki jo je provociral Roosevelt proti kompanni, je bil obsojen trust na 19 milijonov dol. globe a vrhovna instanca je obsodbo zavrgla — se skuia na vsak način vsesti tadi v Erropi. Truvt se je hotel polastiti vsega našega petroleja ▼ Galiciji in «e bi ne prišla naša vlada tamošnjim podjetnikom tako izdatno z denariem na pomoč, bi se m« tudi posrečilo. Ž i s} je "osnovala ravno-ista družba (vt Hamburgu , po orla imenovano zadrogo z omejeno zvezo, Eagle Oil Company cf Nevr York, ki bo raspečavala različna olja za mazanje strojev in podobnot ostali pri svoji trditvi, da ti slovensko prebivalstvo ni prarodno in da so Slovenci v mestu tržaškem ie priieljenci, brez nikakih narodnih pravic ! Sedaj bi stavili mi na „Piccolo* neko Tpeafianje ta ga prosimo pojatnila« Pred malo leti je bil B-lvedere skoro prazen iu le tu pa tam je bila kaka hiša. Maato se je torej nehavalo malo više od Fabriia in od todi dalje je bila okolica« Sedaj pa se mesto, hiša pri hiši, razteza tja notri do Rojana. In analogno se je godilo na vseh straneh mesta. Kaj je s slovenskimi prebivalci, ki bivajo sedaj na prostoru, kjer še pred malo leti ni bilo mesto, ki so tnej tudi pa „Piocolovi" logiki tvorili okolico, slovenski teritorij s prarodnim slovanskim prebi ? aistj o m? 1 Danes, po dovršsnih spremembah, po širjenja mesta, so pa to po isti „Piccolovi-logiki meščani, prebivalci mesta, kjer Slovenci niso prarodno prebival-tt&M UšršAviH i'bujo-ri iied i'- Kmetijska družba za Trst iu okolico, 12 sept. 1909. IVAN GOaiUP, 1, r. predsednik. Številka govora. Statistika se pri nas prav m&lo ali pa nič ne goji. To je vzrok, da o nekaterih stvarah nismo čiato nič infor mirani in ker nimamo sty£.*nih podutzov, stevik, tudi ne vemo, kje io kako bi ae oprijeli dela. Ko pa prihaja suhoparen šte7ilkar in brez fraz ksŽ3 par euhih številk, se prijemamo pogostoma za glavo in v.k ikam>: ali je to možno ? Tako nekako je a cikorijo, ki se nam na prvi hip z<.)i zelo maleokoitoa reč. Pa vzemimo v roke številke! V Avstriji je 5,538.262 rodbin in vsaka rodbina porablja povprečno na tedea 1/r kg. cikorije, v Avstriji ce torej porablja na c&datt 1,384.565 kg cikorije, kar daja na leto 7069 vagonov v ceni 50 milijonov kron. Če upoštevamo, da je v Avstriji 60% Slovanov, bi morali misliti, da je tudi konzum cikorije razdeljen tako in da slovansko tovarne izdelujejo za 30 mil. cikorije in ostale za 20 milijonor. Kaj pa še! Mi Slovani in posebej S!cvauci smo žs taki, da ne puščamo, da bi se naše število kje uveljavilo, in zato izdelujejo slovanske tovarne na leto samo 730 vagonov cikopije, tuje, razun Francka, 820 vagonov, in Franck sam 5519 vagonov. Z drugimi betedami: Franck sam spravlja v žep na leto 38 mil, med katerimi je tudi lep del slovenskih novcev; in ta denar je za ms za vedno izgubljen, ker gre v tujino in se tikdar te& ne vrafif. Kdaj se spametujemo ? ! V Trstu, diie 15. septembra 1909 »EDINOSTc St. 259 Stran III Tržaška mala kronika. Sreča! Mesar Alfred Sirone, rtanujcč v ■a!. S. Marco §t. 18, ^e naložil kcčijažu Antonu Vrabek, §tar. 22 let, naj mn proda njegovo zlato uro K 180. Vrabc-k je vzel ia odšel, a »e ni poTrnii tekom dogovorjene ure. Tedaj se je mesarju vzbudil sum in hajd! v zfittbvljalnic?. In kaj je tn videl? Kočijsž je ramo ttil p:ed ŠaJterjem in sprejemal denar, ki ga je dobil za zastavljeno ure. Bil je aretiran. Drzna tatvina v dveh prodajalnicah tobaka. Včeraj ob 10. zjutraj je nek eleganten gosp:d, ki je govoril nemški z izrazitim poljikim izrazom, vatcpil v tobakarno § t. 15 na C;rzu, čigar lastnica je cospa Amalija Mji č. Vprašal ::e isto, da*'i bi mu crodsla nekoliko praznih škateij za smodke. Pr:irdila je in se cbraila, da bi sceia škstlje iz police. V t .m treaotku je neznanec vz :l z mize d »a zvezka, v katerih s3 se n^hLjali kolki in znaiake v ekupni vridookti 800 kros. To se e zgedilo s tiko hitrostjo, da ko se je gospa zsveia od zsčuienja, je bil tat zginil brez Ob istih okoln^stlh je bila včsr&i iz*r- ž na enaka tatvina. X k tudi e'.sgan.ea mož — pljvolas, dočim je bil prri temnolas, in g-DTcrt'5 ital janiki — ie »iiopil v tobakarno gospe M&rlie Zakiini na vogalu u*. Poste in Torre bianca in tu vprtšal akacijo cigaret. Zg.dila B3 je sedaj i3ta sivsr ko peprej. — Vvraćene vrednete znašajo 500 kron. Še dve tatvini v fobakarnah. — Včeraj z utra; so bile še v d»eh drugih tebaksr^ah z rš n3 t&triae. Okclu 11. ure je prišil v tc-bakarno gojpe R:že Brajcič ca trga pred postajo Južn3 zeležcics nek moški, v temni cbelii, credaje Dostave, stir ckoiu 30 let ter je v nemlk=m jezika profil prodajalko Her* mir.ijo Mbz:o:ini. naj mu prods nekuliko pra* zn h škatelj za Bmitke. — Derle je šla po n;e v prostor za proo&jalnico in mu jih pri-Is. Xczceaec je vzel šfcstije, jih piačal in cčs? . Pozae.'e ;e dekie vidr'o, da jej je zginil zrezek, v katerem so btie znamke .n kolesi ia 52 srečk po 60 stot., v skupni vrtd-noit 200 Kr. Alazzolini je tekaj ugotovila. ;a j a zrezek odnesel človek, ki je malo prej kup:, prazne bkatije. — Istotako sta včeraj b 11. uri prišla v tobakarno gosp? Genij Cjz :2.dini v Pas^o d: P-a z z; a, nasproti ntm?.-stn.š-vu ara moiks. Prvi je hotel imeti komad pieea»ksga papirja, kuverto in znamko za 10 stot, dragi eao cigareto d .ama.1 Ma tsm bo e prodajalka vzela s police škatljico ci-gi';:, sta lopova cdsesla zvezek za koleke m znamke v skupni TredaOut". 400 K. Koledar In vreme. — Danes: N.k:mad nu?. — Jutri : Ljudiriia oer. Temperatura včeraj cb 2. uri pepelud-ze H- 24.° C. — Vreme včtrtj : lepo. Vremenska napoved za Pri-m r ako: S:mteit;a oblačno. Zmerni vetrovi. Zmcraa vročica._ Društvene vesti, Telovadno društvo . TEŽAŠKI BOHOL . ^^MS v Trstu Sv kolaki narašisj (tooski in ženiki) in:a pr70 t=lovadao uro dne 22. t. m. ia sicer u.ški ob 3. ia pol dD 4 in pol, ženski pa od 5. do 6. ure. TeIo7£di! bo lžtcs naraščaj i»cro vedno v veliki dvorani, da se s tem ustriža želja etarišav, da se gibljejo otroci v aračaih ia svetlih prestorib. Narsščaj členov p eču e po 50 atotiok, nečlscov po K 1 na meče;; vendar pa eprešča sokolski odbor od tlaisja da slučaja poiamićnike ako prosijo za to. Nabavi se letje za naraščaj nova majhna brsdl a ter ie napravi še par nov.h orodij, tako, da bo vsestransko skrbljeno za mlade teijTadce ia tilovadk?, Žileti je le, da bi pr.ho'slj letes telovadbo eclikcr mežao veliko oartiSčdja, kajti Sakoi* se more razvijati ie tadai. aso ža v mladih srcih vzgaja ljubezen do Šakolstva. * * * S kolova odbor ova seja se bo vršila daar* cb 8. ia p^l v restavraciji „Balkan". Glasbena šola „Šentjakobske Čitalnice" pr;ČDn s prnm oktobrom svoj redni pouk, »pisc,vaoje Ee vrši viat večer do 25. t. m. o i 6. g j 9. uro zvečer. Vpisnina stane k 1. R za& pojasnila kaker o mesečninah raznih tuštru r;eat:v ia dr. se dobe ob omenjenih n-ah v društvenih prostorih Campo S. c>ao št. 5 I. nad;trp. Več se poiivo tuii iz oglasa v „Eii-aoatia. Zaklad, aar. jgr^ s petjem v 4 dejanjih, k&t-ro vprizori RŠ:. Jakobška Čitalnica" pri-^oca o nedeljo 19 t. m. v dvorani „Nar. dom^"* pri st. Irann obeta obilo užitka. — Ker a ,Čitalnica" ietos s7oje delovanje radi tel.k ? druzih nar. siavnosti omejala le na feodei.i vanje in pomoč drugim bratskim drsštrom, nadejamo se, da se ta društva, k&kar tadi si. občinstvo, odzovejo v obilaem 3:evi:u k nedeljski predstavi. Opozarjamo, da ?r;5ce predstava ob 4. in pol uri pop. in ne od 6. in pol, kakor je bilo včeraj pomotoma obja iljeno. _ TriaSka gledališča : POLITE IMA ROSSETTI. Danea prične jesenska operoa sezona z Masasnetovo krasno opeio „Werther". Vloga ao aledeče raz- deljene: rWerther" Pintucci, „Albert" B&-dini. „župan" Niols, „Karlota" Cervi • Caroli, „Sofis* Mellerio, „Schmidt" Botteghelli in „Johana" Cherbin. Vodja orkestra je cav. Armanni. _ Uar* delav. organizacija. Jutri v četrtek dne 16. t. m. ima odsek N. D. O. Sv. Jakobtkega okraja zelo važen sestanek ob 8. uri zvečer v prostorih pevskega društva „Ilirija* ul, Montecchi št. 15. Tovar ši odborniki ao naprešeni, da ae polno-števiiLo udeleže. Darovi. Za mjško pedr. družbe ov. Cirila in Metoda darovali so v veseli družbi Ksrol Kofiak K 2'20, Dr. M. K 1*—, R, M. K 1'80. Siupaj £ 5. Dan ar hrani uprava. Vesti iz Goriške. x 0 ljudskem štetju. O priliki ijndskega štetja ao aoaila vsa okr. glavarstva med drugim tidi cavodilo velike važoosti in sicer, da ur^de in se.tavijo pratilen imenik krajev. K sodelovanju so poklicana v*a županstva, ki naj z največjo natančnostjo izpolnijo staviiens vprašanja. Njih dolžnoit je stda;, da ukrenejo vse, da se zanaprej opustijo razna popačena, večkrct celo žaljivo poitalijančena in ponemčena imena krajev, k: bo med ljudstvom na*adno popolnoma neznana, ia da pridejo do veljave ssmo pr&viloa slovenska imena. Tudi župni uradi, u it tel j i in drugi izobraženci naj v tem emiila uplivajo na naša ža-paestrs ! x L&ško barbarstvo. Disnes, v ponedeljek preti večeru je peljal neki slovencki voznik s parom volov obicžen voz po Verdijevih ulicah. Na vozu so bili naloženi „br^arji*4 in na vrhu nekaj zvitih slovenskih trobojnic, očividno so prevažali te reči cd kake nedeljske veselice. Ko se je pomikal voz mimo „Trgovskega dcje caekočilo nekaj Lahov, ki eo iztrgali slovensko trobojnico. Vozmk in ca drugi trije slov. miadeniči, ki so bili ca vozu, to morali na policijo, ki je pobrala tu3i 23-ćtavo. S.cvenci naj na take napada cdgovore z geslom „S?oji k svojim", a ne zadoSča. da je to na jezitu, umpak naj je dosiedao iz^r-šujc-jo v dejani u! x V Solkanu ae je vršil v neds^o shod soe. demokratov. — Shod je bii v prostorih krčmarja Al. Mozetiča. Ok.^i o. ure pop. se je nabralo okoii 50 ljudi. S:drug Peteaa je otvoril zborovanie in pojainil v kretkih besedah politični položaj. Na to je povzel betedj odfeiaii: d;. Turna, ki ie obširne govoril o političnem pcLžaju na Goriškem, Nrpidal je estro kmečko stranko, ker je bila uonudila tuii Iat-3 k.mprcmis klerikalcem. R.-kel je med drugim, da takrat z veveljem k&ndiiir«., ker ve, da ne bo iz-cljeo, Vendar naj stdrugij s'.ožoo viliio e^eje knedidate, da pokažejo, moč ctracfce. Sšlice7al se je na češke *oc. demekrate, ki da so močni, ker so dobro crgaciz-r&ai. Rekel ie nadalje, da Č3 bi prilel jeden soc. poilanec v dižeini zbor, bi s tem na bilo prav nič pomageao delavcem, ker Odprlo se ie u ulici Vinc. Belllnl 13 (zraven nouesa so. Antona) : zaloga maniif. blaga: DE ANGELI & REBER (PREJ AGENTI PRI TURDKI SERAFINI) Preskrbljena je z bogato izbero perila, pletenin, blaga za ženske obleke, čipk, raznih potrebščin, kakor tudi drobnih predmetov po jako zmernih cenah. Postrežba točna. r DDE ; JOSIP GORENJEC ■ IRJI ULICA TALDIKrV O ST. 40 (KRAJ KAYAR>E >g&W-YORK) se ob priliki začetka novega šolskega lela toplo priporoča vsem, kateri rabijo za šolsko deco knjige, zvezke, torbe in nahrbtnike, svinčnike, črnilo in sploh vse šolske potrebščine, da se obrnejo na to slov. trgovino, ka-tera~in3 v zalogi vse omenjeno po najnižjih cenah in najboljše kakovosti. Dalje se priporoča slovenskim gg. uFiteljem in trgovcem, kateri žele kupiti šol. potrebščine na~debelo, da ima v zalogi šolske zvezke s slovenskim tekstom z 10 listi in pivnikom, katere oddaja po k 3-— za 100 kosov, kakor~tud: vse druge šolske potrebščine na veliko in malo. - Mali Izvleček šolskih .n drugih knjig s9 pošlje vsak.mu na zahtevo zastonj In poštnine prosto. Zahtevajte cenil: zastonj in gsšt. psto. JU Ulnnrsko In gospodarsko društvo v Dutovljah pri Sežani vknjižena zadruga z neomej. zavezo vabi na v konkurzno maso Ivana Stockl spadajočili premičnin se vrši v Starem trgu pri Ložu na javni sodni dražbi v ponedeljek dne 20. septembra 1.1. in sledeče dni dopoldne od 8.—12. in popoldne od 2. -6. ure. Proda se razco špecerijsko in manufakturno blago, železnina in galanterija (oblsčilno blago, klobuki, rute. srajce, nogovice, čipke, trakovi, kava, cikorija, milo, žganje, koaj&k, usnje, čevlji, stekio, papir, pohištvo, elamoreznica) in drugo. & Proda se pa tudi vse na 7000 K in 12.000 K cenjeno blago skupno ali v partijah iz proste roke. Ponudbe z 10°/0 varščino sprejema do 17. L m. dop. upravitelj konkurzne mase 3skob 3{oge], c. kr. notar v Ložu. Čudovito nizke cene :■: dvokoles, šivalnih strojev, vsakovrstnih grar.cfcncv za gostilne, kakor tudi različnih najnovejših plošč. Izvršujejo gji Batjelli, Gorica stolna ulica 3—4. . Prodaja tudi na obroke. - Ceniki franko. Slova in bogata zašoga \ vsakovrstnega Spalne in jedilne sobe na izbere, Najnovejši uzorci. Trst, ¥ia del Rettori ši I Telefon št. 71 Romano IV HOTEL » ABBAZIA Ulica Geppa št. 20, Trst (Piazza Caserma) popolnoma prenovljen in preskrbljen z vsem koinfortom. Sobe od K 2-— naprej. Omni bus k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Ud&ni J. Woschitz. ki se bo vršil v nedeljo 26. eept. t. 1. ob 4. uri pop. v prostorih dru=t. gostilne pri Filipčiču. DNEVNI K E D : 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelništva in nadzorstva. 3. Potrjen;e letnih računov za leto 1908. 4. Položaj društva ter predlog in nasveti za nadaljno postopanje. 5. Razno (slučajnosti). Načelstvo. SBSS GSUSEPPE TABOURET inžener in pooblaščeni civilni geometer Trst, ulica degli Armeni 16 sprejema izdelovanje načrtov in delitve zemljišč, kakor tudi likvidacije, cenitve, nadzorovanja in oddaje del kakor tudi proračune. ai: Tvrdka Pavel Weiss & Co. prodaja s Cement - Portland B „SAIaONA" I Družbe „SPALATO" Anonimno deln. društvo eementa Portland SALONA. Letni prolzoodi: 10.000 Mžon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK na račun Privilegovane zemaljske banke za Bosnu in Hercegovinu Iz srak ZiMe v uliti mira 24 bosniški oves po dnevnih cenah. :: Pisarna :: I Zaloga Cementa ul. Carradori 16 Riva Grumula 2 Telefon 605. Telefon 23-30 Jttichele Zeppar, Trst, ut. S. Giovanni 6 in 12 TELEFON štev. 11-85 s flođmMci) t Zadrg. haloga rnioll peči in štedilnikov i* lastnega izdelka. Edino zastopstvo tovai. majoličnih peči: Cal I Mayer's Sohne, Blansko 3zbera plošč za stene kakor tud i za štedilnike. Majolli. peil Izdelane it , trajen ogenj, uporabljivo 41 tudi na plin. Stran IV „EDINOST" ši. 259 V Trstu, dne 15. septembra 1C09 dež, zbor ne stori nič za delavce in dovoljuje v«e podpore le kmetcm, da-ii delavci plačujejo največ davkov. x Vojaštvo ie je povrnilo te dni iz manevrov v Gorico._ Vesti iz Istre. Resnici na ljubo. Čutim ae dolžnega odgovoriti na dopi« „Iz Bertokov pri Kopra" ne da bi se opravičeval, (ker nisem prizadet pri temu), ampak iz resnicoljublja. Na cesarjev rojstni dan je „Zvezda" dr, ■lov. c. kr. čuvajev iz Kopra, v drušbi z drugimi c. kr. čuvaji slovenske in lažke narodnosti ali prepričanja posetila naše narodne Bertoke, Da pa bi bilo omenjeno društvo pelo laške poulične 'pesmi je taka infamna, cstudca laž, kakor bi bila, če bi kdo rekel, da je cenjeni g. dopisnik bil dobro informiran ali (v podrejeni vrati) da ni tiito napisal iz hudobije ali iz maščevanja. Ni res, da bi bili oni napadli dva civilista; res je pa, da ■ta se sprla en civilist in en c. kr. čuvaj, ki ni ud dru&tva „Zvezde". Neki drugi civiliat je hotel prvega civilista, ki se je spri z omenjenim čuvajem, spraviti na stran in ga poto« laziti; pri tem ita oba civilista nesrečno padla ter sta se malček poškodovala. Društvo „Z?ezdau ni odgovorno za besede : „Mi smo cesarske narodnosti, ne pa nacijonalisti, zato imamo pravico :'peti laški", tudi če je rekel kak čuvaj, ker dotičnik ni ud slov. društva „Zvezde". Tista dva „ranjenca" stojita duševno vendar za toliko višje,nad g. dopisnikom, da nista bila nikoli prepiičans, da ima okolica pričakovati „odrešenja" le od „c. kr." Na deželi je dosti drugih za odrešenje in naobrazbo poklicanih faktorjev; dr. „Zvezda" ima stremeti za odrešenjem nekaterih svojih kolegov v službi in to Slovencev, ki niso Se odrešeni teme narodnega indiferentizma. Nekateri c. kr. čuvaji co ravno toliko, ali še več, vneti za svoj narcd, kolikor so nemški ali laški c. kr. uslužbenci; nekateri so pa morda ravno toliko nezavedni, kolikor eo nekateri Slovenci, ki niso ne c. kr. ne toliko odvisni, ali pa celo neodvisni. Ne pojmim na kak način naj bi bilo odšlo dr. „Zvezda" iz Bertokov ? Morda s »premljevanjem kamenja in kletvin, kakor si misli g. dopisnik ?! Vse diugače 1 Mislim in opravičeno upam, da tudi ugledno naše pevsko-godbeno dr. „Samo" iz Bertokov in drugi vdeleženci zabave potrde. da smo se lepo in složno zabavali par uric in da nas je potem naše bratsko društvo spremilo do konca vasi z godbo brez nika-kega nesporazumljenja, ampak z navdušenjem in z bratsko ljubeznijo, na čemer naj jim bo tudi tukaj izrečena prisrčna zahvala. C. kr. čuvaji, udje društva „Zvezde", ne postanejo nikdar mlačni, ali celo „vražji" ampak ostanejo vedno sinovi svojega trpečega naroda, morda v večji meri, nego sam dopisnik. Pa brez ssmere! Očividec. BRZOJAVNE" VESTI, Dr. Wekerle na Dunaju. BUDIMPEŠTA 14. „Ogr. biro poroča z Dunaja : Ministerski predsednik dr. Wekerle je danes dlje časa konferiral z guvernerjem avitroogrske banke Aleksandrom Popovi čem in pozneje z ministrom a latere grofom Zicby-jem. Po tej konferenci je bil grof Zicby pri cesarju na avdijenci ter mu je poročal o stvareh svojega resorta. Dr. Wekerle se je predpoludne udeležil skupne ministerske konference, ki je pričela ob 11. uri pod predsedstvom ministra za unanje stvari grcfa Aehrenthala in utegne trajati ves dan. Dr. Wekerle vsprejeme b:žkone cesar v avdijenci jutri dopoludne. Odkritje človeškega okostnjaka. - Po dveh letih odkrito umorstvo. ČEŠKE TOPLICE 14. Nelci deček, ki je postavljal keglje, je brskal po zemlji in pri tem slučajno odkril človeško lobanjo. Obvestil je o tem oblastnij, ki je dala kopati aemljo, pri čemur se je odkrilo okovtenj&k človeka ki je bil p»kop*n priiičao pred 2 leti. Spoznali so v okostenjaku gostilničarja Antona Gajerja, ki je zginil ravno pred 2 leti. Bili sta takoj aretirani žena in hči umorjenega gostilničarja, ker sta osumljeni, da sta ga oni dve umsrili. Grozna nevihta na Čeftkem. PRAGA 14. V nedeljo, popoludne je divjala po Č*šk»m nevihta naravnost grozna je bila pa v okolici HoriŠki. Ob bliskanju in grmenju se je tamkaj ob 4. uri popoludne utrgal oblak io je padala debela toča, ki je po vsej okolici napravila ogromno škodo. Najhuje so prizadete cbčine in vasi, ležeče južnoiztočno od Sorics, posebno vas Trebo-vetic, kjer je stala voda tri metre nad aor-malc, Od 81 poslopij te * asi .se jih je 44 deloma ali popolnoma zrušilo. Neka mala hiša je popolnoma izginila s površja zemlje. Osem oseb je utonilo v valovih. Poginilo je nad 70 komadov živine. V vasi Trebovetic, ki je štela 512 prebivalcev, je brez strehe nad 60 rodbin z nad 500 glavami. Uvedla se je pomožna akcija in se je prebivalce provizo-rično spravilo pod streho« Ponesrečenca so danes pokopali. Naplavljene vodnjake so danes zaprli. Ropar Orlov na Boki. REKA 14. Včeraj je v Ispremstvu c rožnikov dospel semkaj iz Curiha roper Orlov. Bil je zvezan in se je vozil v posebnem ku-pejsu Na potovanju se je pri Beljaku skušal siliti, ali so orožniki to še za časa preprečili. "S? Ueliki kinematograf BEL VEDE TRST - ulica Belvedere 19 - TRST Od srede 15. do petka 17. septembra 1900: Štirinogat tat, komično. Lov na. kokodrila, v barvah (po resnici). Oskrbnikov sin, drama. I&alo srečen soprog, komično Prvi sedeži 40 st., 11. 20 stot. Otroci in *ojaki 10 stot. Prej nego je vlak dospel Da Reko, je skušal zopet skočiti z ckna, toda tudi to mu ci. vspele. Str a ž en je železnice Mandžurija-Karbis, ŠANGAJ 14. (Kab. poreč.) Kakor poroča generalni guverner, je Rusija ojačila straže ob Manižursko-Karbinski železnici, j Vsled tega se je polastilo prebivalstva veliko razburjenje. Vse cene ra»tajo. Umor iz maščevanja. ZADAR 14. Pred nekaj dnevi je bila | kascelijskemu pomočniku Tocy-ju odpovedana i služba. Včeraj popoludne je Tony na cBsti napal voditelja ravnateljstva namesteiških pomožnih uradov cficijala Sertiča in ga zavratno umoril z nožem. Morilec se je sam izročil sodišču. ______ TURČIJA- CARIGRAD 14. Govorice, da prideta na spomlad semkaj obiskat sultana nemški cesar in italijanski kralj. Sidney 14. Guverner je danes otve-ril kongres trgovinskih zbornic angleške dr-žave. Wiirzburg 14. Semkaj je dospel turški generali Umu s Mah mod Seiked pasa. Prva in edina pisarn a Lf/v vojaški s t vas i ^ iDaja nasvete in informacije o vsem\ ^ qj /kar se tiče novačenja in voj. službe, /izdeluje in odpošilja vsako vrsto pro-/šerij vojašk. značaja — oproščenje od\ ^ /vaj in kontrolnih shodov, enoletno pro-\ /stovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih' /ugodnosti glede prezenčne službe vspre-\ /jetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je\ /zastopati stranke pred oblastnijami. — Po-/srednje v najtežavnejih slučajih. — Reševanje /hitro in točno. — Uradne ur© : Ob delavnikih od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol rOb nedeljah in praznikih od 10. do 12. opolud.) Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonlra-na od c. kr. namestništva. naiiHiiin IfflllMlflf F IE 12HE STepremoclj iva pregrinjala v za voze, vagone, žerjave, blago itd. Izposojuje pregrinjala. Ivan Sivitz Trst, nI. CL G-allatti 6. flririain CP zra^ul Stanovanji: 1 sobica, UUUaJU Ow soba in kuhinja. Dve sobi, sobica in kuhinja v Eojanu pri g. Rudolfu Košuta št. 140. 1608 |{QQi|*|#9 vešča slovenskega, italijanskega in (\rtdiriUl nemškega jezika, se sprejme takoj. Oglasiti se je pri Erneatu Pegan, ul ca Giosue Car-dueci štev. 38. 1610 Krojačnica Jerič £ pomočnika in enega krojača, kateremu bi dal delo na dom. Ul. Chiorza Stev. 17, II. n. 1609 TRST, ul. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA ™ .:. FR£N LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežba točna in na dom. Mali oglasi Qntl«) meblirana za dve osebi se odda v najem ^011 a v bližini Narodnega doma. Naslov pove Inseratai oddelek Edinosti. _ 1611 Prodajo ae popolna okra, vrata itd. Via S. Nicolo 29. 1590 ~7nilhi!o 86 Je temno rajava psi ca prepeličarka, £.yuuild. katera stili na ime „Diana*. Kdor bi dobil p&ico ali vedel za njo, naj jo odda pri lastniku od nje in sicer Via Calvolo št. 1 in 3, kjer dobi za psico 50 kron nagrade. 1592 PrOdfljO BC Vr8ta' okna» stopnice, parketi, Tesa 31, Csilardi. doge, tramovje L t. d. Ulica della 1591 Rilo rt bančni uradnik išče stranski zaslužek. IVI I HO Sprejme vse instrukcije 6—13 letnih učencev. Cenjene ponudbe: Edinost „Corso". 1592 riliolfo sprejme na stanovanje in hrano sloven-UlJaKa ska družina za mesečnih 50 kron. Naslov pri inseratuem oddelku »Edinosti". 1593 lennm mesto blagajni čarke v trgovini manifak-ISlsuIII ture, lepe zunanjosti in z dobrimi spri-čevali. VeSča nemSki, slovenski in deloma laški. Naslov pove lnseratni rdd. ^Edinoati"._1594 su. Velika zaloga* koles RUDOLF ROT TRST, u!. Acquedotto 21. Telefon 1238. Zaloga koles: Peugeot, Waf-fenrad, Standard od 150 kron naprej. Pnevmatiki in potrebščine. Mehanična delavnica. Hitra postrežba Cene ===== zmerne. ----- Cnpfiimo QA 6°sP0~ lončku, ki zadostuje in Kron 3*50 lončku za poskušnjo HMnlco Bobnder, Trst ulico Ponterosso št. 10 Jjjy po«'i»*f "»m«. Giovanni di (siov. Kanobel F| Pošiljatve, komisije in zastopstva. I" Sprejema plačila carine za vsakovrstno blago, prejeme in oddaje na domu, pošiljatve po morju j in železnici. Prejem kovčegov kakor tudi prevali_ žanje pohištva v mestu na vse kraje. TRST, ulica Anastasio štv. 10, TRST Interesantna !! NOVOST !! Nenavadno presenečenje. Avtomatično vžigalo REGENT". n Žepno kresilo In istočasno žepna svetilka. Jako elegantno in praktično. Navadno uporabljanje z 1 roko. Z enim pritiskom osen] In luč. Ceria z opisom vred : 1 komad £ 3 30 ; 3 komaui K 7.75 ; 6 komaduv K 15"—; 12 komadov K 27"—. Poitctae proste pošiljatve, ako ee poSlje