Uto LXVIII Poštnina plačana t gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 17. aprila 1940 Stev. 87 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-deijtka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi nLh/Ui SLOVENEC telefoni uredništva in oprave: 4tW)l, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan ajntraj razen ponedeljka in dneva po praznika Čekovni račun Ljubljana številk« 10.650 in 10.34t* na inserate. Uprava: Kopitarjeva nlics Številka b. Sezonsko tzseljensivo V tistih krajih, koder ljudem v poletnem času ni treba hoditi drugam služiti kruha, miti ne poznajo pojma: sezonsko izšeljenstvo, to je izseljenci, ki ne gredo za daljšo dobo let iz domačega kraja na tuje, marveč samo za gotovo letno dobo, dokler traja »sezona« na polju, to sc pravi od spomladi, ko se začne zemlja obdelovati, in do jeseni, ko se pospravlja pridelek. Časopisje v javnosti obravnava vprašanje poletnega izseljevanja le mimogrede, po dvakrat na leto, spomladi, ko ljudje odhajajo, in jeseni, ko se iz tujine spet vračajo domov. In tako se nam dejstvo, da odboju vsako leto na desetine tisočev naših mladih, krepkih in najmanj moralno pokvarjenih ljudi iz domovine v tujino, kjer garajo čestokrat v nepopisnih okolščinali, da si pristradajo nekaj denarja za zimsko »sezono«, se vedno ni odkrilo kot huda, smrtnonevarna narodna rana, ki lahko tako majhen narod, kot je • slovenski, kmalu ugonobi, ako ni vsestransko poskrbljeno za smotreno in socialna zaščiteno vporabo naših mladih delovnih moči. ki gredo zavoljo tega v tujino,, ker doma do zaslužka ne pridejo. »Vsestransko preskrbljeno« da mora biti, smo zapisali. Toda ta beseda skriva v sebi toliko -nezaslutenega podrobnostnega pripravljalnega dela, toliko nesebične požrtvovalnosti od strani oblasti in zasebne pobude, toliko živega sočustvovanja in ljubezni do slovenskega naroda, do njegovega telesnega in duševnega zdravja, do njegovega trajanja posebno, da nam morajo stopiti lasje pokonci, ako primerjamo število naših slovenskih ljudi, ki jih »sezonsko delo« preživlja, in obseg javnega socialnega skrbstva, ki je temu delu posvečeno. Koliko drugih, mimogrednih, bolj površnih ran celimo v našein narodnem življenju in se duhovno in gmotno izčrpavamo za njihovo ozdravljenje, medtem pa ne vidimo, da nam uprav z neurejenim »sezonskim« ttdej-stvovanjem našega ljudstva v curkih odteka naša najbolj zdrava narodna kri in se po tej nezavarovani in nenadzorovani poti pritakajo strupi, ki nam morijo korenine narodnega obstoja. Kdo se briga danes za naše sezonsko delavstvo? V prvem redu jc treba imenovati oblast, ki se je v zadnjih letih le nekoliko, čeprav. mnogo, mnogo prepovršno in preskopo začela zanimati za regulacijo narodnega krvnega obtoka. Poleg oblasti pa nosita glavno breme požrtvovanja Rafaelova družba, ki ima premalo sredstev na razpolago, in Zveza poljedelskih delavcev s sedežem v Murski Soboti. Narod kot takšen pa tako rekoč stoji ob strani in se niti ne zaveda ne, da mu neurejeno »sezonsko« izseljevanje počasi, a s smrtno gotovostjo jemlje osnove njegovega zdravja in obstoja. Sedaj stojimo spet tik pred dobo, ko se bo naše »sezonsko« delavstvo začelo vsipati čez mejo ožje domovine. Ne vemo še sicer, če bodo letos mogli v Nemčijo in v Francijo, toda prav gotovo se bodo skušali razliti po južnih predelih naše države. Zato je primerno, če našo javnost in odgovorne ljudi v njej opozorimo na nekaj točk, ki jih je treba prvenstveno uresničiti, o katerih ni treba nobenih brezplodnih anket ali uradnih izpraševanj, ki se razumejo same po sebi prav tako, kakor predpisi za prvo pomoč pri nezgodah, ko ni več časa, da kličemo zdravnika. Te točke, ki jih je sestavil mož, ki morda najbolj pozna žaloigro našega »sezonskega izseljevanja« zato, ker jo je sam doživljal, a tudi žaloigro naše narodne malomarnosti, ker je bil njegov gl&s glas vpijočega sredi puščave, pa so sledeče: 1. Prva in najbolj nujna stvar je, da se socialna zaščita delavstva, s katero se pogostokrat tako radi pobahamo. da je najbolj napredna, zares uveljavi po vsej naši domači državi tudi v prid delavstva, ki prihaja na »sezonsko delo«. Najprej je treba doseči, da se pri nas doma na državnih in zasebnih vele-posestvih glede plače, stanovanja in prehrane ter zakonitih socialnih zavarovanj ustvarijo pogoji, ki bodo iz »sezonskega« delavstva napravili človeška bitja, kakor to tudi hoče zakon, ki pa je samo na papirju. Nepojmljivo je, da se državna oblast ustavlja pri ovirah, ki bi pri uveljavljanju zakonov vsaj za njo ne smele obstojati. 2. Prekmurje, ki daje poglavitne količine »sezonskega« izseljenstva, je poglavje posebej. Izseljevanje je tamkaj kaotično. Gre. kdor izrazi željo, da hoče iti. Odhajajo ljudje, ki jim ni treba iti. Odhajajo takšni, ki so doma potrebni. Odhajajo takšni, ki bi pod nobenim pogojem ne smeli iti. Nadzorovanje »sezonskega« izseljevanja v tem smislu ne predstavlja nobene nepremostljive težave, a tudi nobene neizvedljive naloge, ako se izbira »potrebnih« izvede pravočasno in s hvalevredno strogostjo. 3. Oblast in zasebna pobuda skupno 1» morali že v naprej poskrbeti, da odide za »sezonskimi« delavci v tujino izseljenski duhovnik, ki bo tamkaj vodil duhovno življenje, ter en lajik, ki bo posebno, kadar gre za tuje države, tamkaj stal našim konzulatom ob strani pri zavarovunju »sezonskih« izseljencev, Tudi to ni težava, ob kateri bi naše skrbstvo moralo obtičati, saj gro vendar za telesno in moralno zdravje skoraj 5% naših delazmož-nih ljudi. i. Naloga oblasti je, da pošiljanje denarja poenostavijo in vsestransko /.avatujejo, da izseljenci ne bodo trpeli toliko škode, kot so jo v mnogih primerih do sedaj trpeli, saj gre vendar pri vsej mnogokrat nesramno nizki plači, ki jo izseljenci sprejemajo, za deset"ne milijonov pristradanih dinarjev, ki se ob koncu »sezone« stekajo v domovino in plodijo domače gospodarstvo. 5. Pozimi so »sezonski« delavci doma. In doma jih jc treba pripraviti na »sezono« s tečaji, kjer bodo slišali manj političnih poukov, a dobili več verskih in narodnih naukov kajti slovenski narod je življenjsko intere-siran, da se nam »sezonarji« vračajo moralno nepokvarjeni in narodnostno zavedni. Druga fronta: Norveška Na morju nova bitka v Kattegatu - V zraku angleški letalski napadi - Na suhem napredujejo Nemci na iugu, na severu pa se naglo izkrcava angleško - francoska vojska Nova pomorska bitka v Kattegatu? Stockholm, 16. aprila, t. Švedski tiskovni urad poroča, Ja so prišla poročila, da se je včeraj popoldne severno od Skagena (najsevernejše točke danskega Jutlanda), tam, kjer se shajata Skagerak in Kategat, vnela velika pomorska bitka. Bitka da je trajala vso noč in se je še davi nadaljevala. Podrobnosti o pomorskih silah nasprotnikov, ki naj bi se bile spoprijele, kakor tudi o izidu boja samega, popolnoma manjkajo. Gotenborg, 15. aprila, t. Reuter. Od različnih strani so prispele semkaj vesti, da se severno od Skagena razvija velika pomorska bitka. Grmenje topov se sliši na švedsko celino. Točno, kje je bitka in med kolikimi silami ni znano. Od obale pri Gotenborgu so ljudje opazili zunaj na morju večje število pomorskih enot, katere narodnosti pa ni bilo mogoče ugotoviti. Goteborg. 16. aprila. AA. Reuter: Včeraj sta pri Marstrandu v Kate^atu zadeli dve nemški prevozni ladji na mine. Obe ladji sta težko poškodovani. Angleži zanikajo nemška poročila o angleških izgubah London, 16. aprila. AA. Reuter: Nemška poročila, ki pravijo, da so znašale angleške izgube 8. aprila v Severnem morju 4 vojne ladje-križarke in 11 rušilcev, se smatrajo v uradnih londonskih krogih kot pojx>lnoma neresna. V tukajšnjih krogih ponovno izjavljajo, da so angleške izgube ob priliki operacij na Severnem morju znašale skupno 4 rušilce. Nemci poročajo, da so potopili angleško križarko Berlin, 16. aprila. AA. DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Nemška letala 60 15. aprila pred norveško obalo napadla neko angleško križarko in jo zadela s težkim« bombami. Križarka se je najprej nagnila na stran, nato se je pa potopila. Poleg tega je bilo uničeno eno letalo, ki ga Angleži imenujejo leteča trdnjava. Angleška poročila o izgubah nemškega trgovskega brodovia London, 16. aprila. AA. Reuter: Angleška admiraliteta je objavila pregled operacij na morju v preteklem tednu. Sporočilo pravi, da je bila pretekli teden potopljena samo ena zavezniška ladja, pač pa je bilo potopljenih več nevtralnih ladij. Angleška trgovska mornarica pretekli teden ni imela nobenih izgub. Nemci so izgubili pretekli teden več ladij v skupni tonaži 50.486 ton. Od tega je bilo zaplenjenih nemških ladij za 9498 ton, medtem ko so bile ostale nemške ladje potopljene. Po statističnih podatkih angleške admiralitete znašajo izgube nemške zahodne mornarice od začetka vojna že nad 400.000 ton. Po tem poročilu so pretekli teden postale žrtve napadov nevtralne ladje: grška »Orefis«, švedska »Sveabog«, švedska »Injes«, ho-landska »Velocitas«. Od zavezniških ladij se je potopila samo norveška ladja »Tosca«. Skupno pa so angleške sile zaplenile pretekli teden sledeče nemške ladje: »Nordland*, »Blankenburg«, »Ulster«. Angleške podmornice pa so |iotopile sledeče nemške ladje: »Rio de Janeiro«, »Amasis«, »Poseidon«, »Kreta-, »Leopold Monsun«. Norveški rušilec »Raudendals* pa je potopil za 8460 ton nemškega brodovja, angleški rušilec »Antares' pa je potopil v Skageraku za 6440 ton nemškega brodovja. Berlin, 16. aprila. AA. DNB: Nemški strokovnjaki izjavljajo, da najnovejše poročilo angleške admiralitete o jioložitvi min v Severnem morju ne more napraviti nobenega vtisa na ljudi, ki se vsaj malo razumejo na pomorstvo in tehniko morskih min. Strokovnjaki trdijo na osnovi sedanjih okoliščin, da je naravnost smešna trditev, da je vsa vzhodna polovica Severnega morja natrpana z minami. Še bolj smešna je, pravijo strokovnjaki, trditev angleške admiralitete, da se je angleškim pomorskim silam posrečilo minirati celo velike dele Baltiškega morja. Po izjavah pomorskih strokovnjakov je mogoče razumeti to poročilo samo kot prazno hvalisanje, namenjeno nepoučeni javnosti, kateri se toliko želi prikriti sedanje angleške neuspehe na Norveškem. Boji za norveške fjorde Narvik, Tromsbe, Foldenfjord Amsterdam, 16. aprila. AA. Rsuter: Neki tukajšnji list prinaša poročilo svojega dopisnika, da na angleški strani še ne dajejo nobenih podrobnosti o krajih, kjer so se včeraj izkrcale angleške čete. Pač pa se lahko računa, da se te točke nahajajo med Tromsojein, Narvikom in Foldcn-fjordom. Po vesteh, ki jih dobivajo švedski merodajni krogi in švedski tisk, so se Nemci umaknili iz Narvika ob progi, ki vodi k švedskemu obmejnemu mestu Kiruna. Norvežani trdijo, da skušajo obkolili nemške čete, ki se umikajo iz. Narvika. Drugo norveško poročilo jiravi, da so Nemci s padali spustili precejšnje vojaške sile v norveškem ozadju na d"eh točkah v jugozahodni Norveški. Stockholm, 16. aprila. AA. Havas: Angleško ladje so popolnoma uničile nemške pomorske sile, ki so se nahajale pri Narviku. Angješki mornarji so zasedli del mesta pod zaščito angleškega težkega topništva. Zaradi bombardiranja je bilo poško-dovanih več poslopij, posebno kraljev dvorec. — Nemci so se umaknili ob železniški progi Narvik-Kiruna. Norvežani se pripravljajo, da jih obkolijo. Smatra se, da je položaj Nemcev težek. V tem kraju je dosti norveških čet, ker je bila tu proglašena splošna mobilizacija. London, 16. aprila. A A. Reuter: Po vesteh tujih agencij iz Amsterdama so se angleške silo izkrcale na sedmih točkah na severnem Norveškem, med njimi v Narviku in Troinsoju. Nemci o Narviku Berlin, 16. aprila, t. Exchange Telegraph: Nemška uradna poročila zatrjujejo, da se mesto in pristanišče Naivik nahajata še vedno v nemških rokah. Toda časopisi dodajajo, da so borbe hude, da se Naivik nahaja zelo daleč od drugih nemških oporišč in da je oskrba s proviantom težavna. Zategadelj bi se znalo zgoditi, da bodo Nemci Narvik sami izpraznili. Kje so se Angleži izkrcali Rim, 16. aprila, b. Po poročilih italijanskega dopisnika iz Amsterdama so se angleške čete izkrcale na sledečih sedmih točkah na Norveškem: 1. Narvik, 2. Bodi) ob fjordu Salten, 190 km jugozahodno od Narvika, 3. Sorfoldcu v Foldenfjordu, 145 km južno od Narvika. 4. Tromsii, 5. v fjordu Baise in 6. na dveh mestih v fiordu Ulfs, ki je na 25 km dolgem polotoku oddaljen od Tromsa. London, 16. aprila, c. Reuter poroča, da se angleške čete niso izkrcale prav v Narviku. pač pa v sosednem fjordu Rombaxu. Od tam so nato s topovskim obstreljevanjem prisili Nemce k umiku iz mesta. Nemški oddelki so se sedai po bližnjih hribih ulrdili in sicer med angleškimi in norveškimi oddelki. Med oddelki, ki so se izkrcali na Norveškem, so tudi že francoski in kanadski oddelki. To se vidi iz tesia. da je norveška vlada razglasila prebivalstvu, da naj v plačilo poleg angleškega sprejema tudi francoski denar. Angleško-francoske čete prhalalo London. 16. ajir,- AA. Havas: »Duily Herald poroča o tehle podrobnostih glede priprav Anglije za ustanovitev pomožne vojske na Norveškem. Že od včeraj se nahaja veliko število angleških potniških in trgovskih ladij na potu za Norveško. Te ladje prevažajo vojaštvo, strelivo in življenjske potrebščine, da sc okrejii pomožna vojska na Norveškem. V toku včerajšnjega dneva je prispelo veliko vlakov v angleške Inke z živijenskinij potrebščinami in voinim materialom, ki bo takoj poslan z ladjami ni Norveško. Vlaki so pripeljali poleg življenjskih potrebščin in streliva veliko tankov in tovornih avtomobilov. Tudi Poljaki na Norveškem Pariz, 16. aprila, b. Francoski vojni krogi poročajo. da so se francoske ekspedicijske vojne moči izkrcale na Lofotih. nedaleč od Narvika. Z ne-službene strani se izve, da so na Norveško odposlane poljsko čele. Norveška poročila Stockholm, 16. aprila. AA. Reuter: Današnji »Stockholm Tindingen. prinaša jioročilo vojnega dopisnika iz Sharlotenberga, da pravi norveško službeno poročilo da sc Nemci v nedeljo spustili s padali manjše oddelke vojakov v ozadju norveških čet pri Dombasu. Računajo, da imajo ti nemški oddelki nalogo pokvariti železniško progo v Tronthjeniu, da bi otežkočati preskrbo norveških čet, ki se sedaj bore okrog Osla. Bombe na norveška mesta ^ London, 16. aprila. AA. Reuter. Uradno poročajo: O priliki večernega napada na Stavan-ger so angleški bombniki vrgli veliko število bomb največjega kalibra. Te bombe so bile najnovejšega tipa. Posebno je bil cilj napada na sovražna letala, ki so se nahajala na letališču pri Bergenu, kakor na naprave na letališču. Angleška letala so metala tudi vnetljive bombe z velikim uspehom. Na dveh krilih so opazili ogenj. Vsa britanska letala so se nepoškodovana vrnila na svoja oporišča. London, 16. apr. AA. Reuter izve z merodaj-nega mesta, da sta bili uničeni ob priliki včerajšnjega napada na Stavanger vsaj dve nemški vodni letali Vodna letala so se nahajala na svojem sidrišču, kjer so jih angleška letaia napadla s strojnicami. Takoj nato so se angleški piloti prepričali, da se letala potapljajo. Na letališče so bile vržene težke bombe, ki so ga še bolj poškodovale Napad je bil izvršen za časa viharja, tako da so morala angleška letala leteti skozi oblake in dež, ko so letela čez Severno morje. V uradnih londonskih krogih izjavljajo nadalje, da je o priliki včerajšnjega bombardiranja letališča v Stavangerju bilo ubitih okoli 30 ljudi in da so bila ob tej priliki hudo poškodovana tri letala vrste »Junkers*. Dve letali vrste »Messerschmitt 102«, ki sta pripadali letališču v Stavangerju, sla bili zbiti. Poškodovanih je bilo tudi 13 vojaških letal, ki so se nahajala na letališču, O priliki napada na neko drugo oporišče, katerega ime se ne In sredstva za vse to? Prav za prav je to vprašanje cinično brezvestno. Oh bi narol, ki je tega imena vreden, ne našel sredstva, ali skoparil z njimi, kadur mu gre za življenj* in smrt, je jalov izgovor. Vsakemu posamezniku je njegovo zdravje najbližje. Zakaj bi isto ne veijalo za narod kot takšen? objavlja, so bili zbiti trije nemški bombniki. Včerajšnja bombardiranja so bila mogočnejša kflkor bombardiranja v prejšnjem tednu Nemška poročila o letalskih napadih na kralja Haakona Berlin, 16. apr. AA. DNB V noči dne 15 t. m je objavila agencija Reuter sporočilo angleškega letalskega ministrstva, ki pravi, da so nemške letalske sile, ki delajo na Norveškem, imele povelje napadati z bombami posebno kralja Haakona. Proglas, ki ga je norveški vladar objavil svojemu narodu, pravi med drugim, da je nemška oborožena sila na najbrezobzirnejši in najbelj surov način napadla civilno prebivalstvo z bombami in strojnicami Z nemške uradne strani se ob tet priliki objavlja tole: Samo po sebi se razume da ni govora .- tem, da bi nemške letalske sile na Norveškem imele povelje napadati z bombami osebo kralja Haakona ter norveško civilno prebivalstvo Gre za primer propagande, ki želi Nemcem pripisali surovosti Kar se tiče trditve o napadu na civilno prebivalstvo, obstojata dve možnosti. Ali se je v tem proglasu enostavno zlorabilo ime kralja Haakona, ali pa so svetovalci netočno poročali kralju ter je kralj na osnovi teh neobjektivnih nasvetov in netočnih obvestil podpisal proglas Mora se reči, da norveška kamarila, norveška admiraliteta in norveška generaliteta severno od Osla nadaljuje popolnoma nepotrebno borbo proti Nemcem, ki nima nobenega izgleda na uspeh Kralja Haakona vodijo po malih krajih, obdanih r gozdovi, kjer kralj nima možnosti dobiti neposredna obvestila o stvarnem položaju. V vseh krajih Norveške, v katerih se nahajajo nemške čete, vladata mir in red. Navzlic temu norveški nasilniki, naklonjeni Angliji, zlorabljajo ime svoiega vladarja, da bi oklevetali nemško državno vrhovno silo, ki se v borbi strotfo drži odredb mednarodnega prava. London, 16. aprila, c. Po vesteh iz Norveške nemške čete iz Trondhjenia prodirajo v smeri proti Regri in naprej proti švedski meji. — Norveške čete v Konsingvaru so prejele ukaz, da naj se umaknejo pred Nemci. London, 16. aprila, b. Kakor se poroča, se razvija bitka med Nemci in Norvežani v Troondelavu, ki zapira fjord Trondhjem. Bitka še traja. Nemške čete podpirajo letala. Nemško vrhovno poveljstvo je i7. Osla izdalo poročilo, ki pravi, da na fronti pri Oelsfnrdu. ki se nahaja vzhodno od Oslu proti švedski meji, niso nastopile nobene spremembe. Nemci napreduielo na bojišču pri Oslu Berlin. 16 aprila. AA. DNB: Niti 15. aprila niso Angleži izvedli poskusov za izkrcanje čet na nobeneni kraju na tistem prostoru, ki so ga zavzele nemške čete Angleška letala so izvedla včeraj popoldne letalski napad na Narvik. V vodah Narvika smo ugotovili močne angleške pomorske sile, v katerih spremstvu je bilo tudi večje število prevoznih ladij Prav takr so opazili pomorske angleške enote in francoske ladie pred H n r s t a d o in. Pri angleškem napadu na Stavanger sta bili zbiti dve letali Severno od K r i s t i a n s a n d a je prišlo do kratke borbe med nemškimi in norveškimi četami. Pri tej priliki je padlo v nemške (Nadaljevanje na 2. strani) Zagrebška vremenska napoved: Vetrovno in toplejše. Zeinunska vremenska nnpoved: Dvig lačilo na zahodni polovici, pretežno vedro p,i Ik> na vzhodu in jugu. Oež utegne padati v zahodnih k rnj ih. škof dr. Njaradi na mrtvaškem odru J zadnjih političnih izjavah »Hrvatski Dnevnik« v uvodnem članku obravnava zadnje politične izjave, ki so bile izrečene iz ust raznih politikov. Najprej omenja dr. Mačkovo izjavo vojvodinskim Hrvatom v Zagrebu, nakar pravi: »Kar se tiče preureditve državne skupnosti, je tudi značilna izjava predsednika dr. Mačka, ki jo je bil 13. t. m. dal zastopnikom slovenskih pisateljev, v kateri je dejal, da bo Slovenija avtomatično vse dobila, kar bo dosegla Hrvatska, b tem je bila obenem naglašena identičnost interesov Hrvatske in Slovenije ter podana močna moralna opora Slovencem, v njihovem prizadevanju za avtonomno banovino Slovenije« Nato se »Hrvatski Dnevnik« peča z govoroma Milana Grola m Miše Trifunoviča ter pravi: »Medtem ko je Milan Grol vzel na znanje sporazum od 26. avgusta ter je izrazil le željo, da bi vsaj s sedanjim režimom ne bila forsirana izdelava banovine Hrvatske, le MiSa Tritunovič nastopil zoper razmejitev banovin na narodnem temelju. Miša Trifunovič je prt tem pozabil, da pri ustanovitvi banovine Hrvatske m dosledno izvedeno narodno načelo, ker so zunaj Hrvatske ostala cela področja, kjer so Hrvati v večini. V glavnem je ohranjeno zgodovinsko načelo ko se je združila večina področ|a troedine kraljevine Hrvatske, kateri so bili dodani še nekateri okraji, ki gospodarsko in zemljepisno k njej teže. Kritika Miše Trifunoviča je torej s tega stališča napačna. Skupno pa sta Grol m Tr.funov.č storila napako, da delata odgovorne Hrvate za neke pojave, ki jima niso ugodni. Bolje bi bila storila, ko bi sc bila obrnila na svoje rojake. Zanimivo je, da s srbske opozicijske strani se nismo slišali glasu o volitvah v skupšč.no. Na Hrvatskem bodo skoraj občinske volitve, kjer bo ostalo glasovanje javno. Ob tej priliki je »Politika« napisala, da se še ne ve, ali bodo volitve drugod javne ali tajne. To nas je brez dvoma presenetilo, hodimo, da je javno glasovanje na Hrvatskem pre,udiralo način glasovanja zunaj Hrvatske, ker mi Hrvati nismo tisti, ki bi 6e zavzemali za javno glasovanje ...« Dr. Behmenovo glasilo »Obzoru« »Sarajevska Pravda«, ki je glasilo dr. Behmena, odgovarja zagrebškemu Obzoru: »Obzor ,e pisal,če» da je dr. Behmen na konferenci JRZ razvil tezo, naj o položaju Bosne in Hercegovine odločajo zgolj pravoslavni in muslimani. Kaj takega dr. Behmen nikdar ni trdil. Niti na misel nam ne Pohaja, da bi kako rešitev hoteli komu drugemu vsiliti. Naš _ največji interes je, da bi se vprašanja v te, državi reševala sporazumno, ker le taka rešitev ima trajno vrednost in moralno podlago. Prav v tem vprašanju pa nam podtikajo neko rešitev, ki je nikakor ne bi mogli odobriti. Obzorove trditve glede govora dr Behmena so napačna. O čem je govoril dr. Behmen? O potrebi bratskega sodelovanja med pravoslavnimi in muslimani, ki žive in bodo živeli drug z drugim. In to je tista politika, ki jo podpirajo vsi pametni, namreč politika sporazuma. In prav to politiko Ub-ror vsa k dan zastopa. V čem neki je sporazum, ce re v bratskem sodelovanju m medsebojni ljubezni bratov iste krvi? To je politika, ki je v nasi državi edino mogoča, ln če bratje Hrvatic žele ter hočejo bratsko sodelovanje s Srbi, zakaj potem Obzor nam musliinariom zameri, če tudi mi hočemo m žel-mo isto politiko? Tu res ni logike! Res je nelogično od Ohzora, ki na eni strani sam zahteva sporazuni s Srbi' da ha dfrtgi strani nas muslimane potiska v boj. s Srbi. Naj nam Obzor oprosti, toda njegovih nasvetov ne moremo poslušati... Nadalje Obzor piše o razsulu JRZ ter o tem, češ da je g. Dzafer Ku-kiiovič zavzel drugačno stališče ko dr. Behmen. Naj Obzor za nas ne skrbi preveč! Bolje b. storil, ko bi pometal pred svojimi vrati. Mi pa bomo svoja vprašanja sami v svoji hiši rešili brez Obzorovcga posredovanja. Koliko resnične pa so Obzorove trditve, se najbolje vidi iz soglasno sprejete resolucije na koncu konfcrence, kateri je predsedova g. dr. Džafer Kulenovič, ki je sam predložil in prebral omenjeno resolucijo ter zaprosil delegate, naj jo sprejmejo, kar se je soglasno zgodilo. To je politično važno, vse drugo je postranskega pomena. Politično ■važno je, da je na koncu bila soglasno sprejeta resolucija, ki obsega temeljne linije naše politike ...« Socialisti zoper HSS »Delavska politika« na uvodnem mestu objavlja člančič »Radničkih Novin«, ki pašejo na račun HSS takole: »Z aktom z dne 26. avgusta je IISS prevzela odgovornost za državne liosle in državno celino. Kot nadomestilo za to je dobila svobodne roke v banovini Hrvatski. z.e nad sedem mesecev je minilo od tedaj. Banska oblast je postavljena, posli so se pričeli_nor: malno razvijati. A politično življenje še ni normalizirano, politične obljube še niso izpolnjene. Če človek zasleduje pisanje hrvaškega kmetiškega gibanja, obstane pred zares čudnimi pojavi. Ta piše kadar jc govor o Bch> gradil, kakor da bi 26. avgusta ne bilo nič storjenega, kakor da ne obstoja dokument, ki je temelj naše službene notranje jx)litike. Dočim v Beogradu njeni predstavniki-šefi delajo povsem obratno. Pristali so na to,_ da so imenovani v senat, prevzeli so politično odgovor; nost za današnji režim v tisku, naprtili so si breme odgovornosti za novi proračun. Neuved-ba demokracije se jKilagoma pripisuje na rovaš IISS v Beogradu, češ, da daje oporo politiki, ki jo v Zagrebu obsojajo! Ta nejasnost ima svoje vzroke. Zatopljeni so v ozko pojmovanc nacionalne in strankarske interese. Ali so v vnebovpijočein nasprotstvu s temeljnimi načeli demokracije. In kadar se vedno glasneje govori o kmetiški demokraciji, kadar se hoče gotove poglede postaviti kot temelj cele organizacije države, tedaj je res. nejasno ravnanje IISS uganka, ki daje povsem drugačen karakter vsemu dognanju « — Prinesli smo ta članek z vsemi slovniškimi napakami v informacijo javnosti, ki je radovedna, zakaj in kdaj so se llrvati socialistom tako grdo zamerili. Izključitev iz demokratske stranke Tajništvo demokratske stranke sporoča, da je bil /L stranke izključen Veitoslav Rosandič, kateri je na shodu v Prokuplju obsojal glavni odbor demokratke stranke, ki je bil izključil dr. Ikoniča. Rosandič je bil zato delaven član demokratske stranke, ki je zlasti odločno organiziral mladino v vrstah demokratske mladine. Bolgarski časnikarji v Belgradu Belgrad, dne IG. aprila, m. Na povabilo upra- belgrajskega velesejnia je dojiotovala v Belgrad skupina bolgarskih časnikarjev. V teku včerajšnjega dne so si bolgraski časnikarji ogledali velesejmske prostore, danes pa so odpotovali na Avalo in na Oplenac. kjer so položili venec na grob kralja Aleksandra, kakor tudi na grob Neznanega jiuiuka- Krilevci, 16. aprila, b. Nocoj opolnoči jo bilo v Križevce prepeljano z avtofurgonom truplo škofa Njaradija. Prevoz je spremljal škofov tajnik Se-gedy. Čeprav je bilo truplo iiokojnega škofa pripeljano ponoči, se je pred katedralo zbrala velika množica ljudi V cerkvi je čakal hudovniški zbor križevskega kapitlja, ki je od|>el kratke mrtvaške molitve. Molitve je opravil kanonik Nagy ob asistenci več duhovnikov. Cerkev je ostala odprta vso noč. Danes so se ves dan vrstile velike množice ljudi, da se poslove od svojega mrtvega škofa. Truplo pokojnika je izpostavljeno na odru v cerkvi. Križevsiii kapilelj je sprejel številna sožalja, med temi od kneza-namestnika Pavla, od predsednika vlade g. Cvetkoviča, zagrebškega metro-polita nadškofa dr. Stepinca, pravosodnega ministra dr. Makoviča itd. Jutri bo žalna svečanost z mrtvaškimi molitvami ob 10,30. Svojo udeležbo pri pogrebu je spo- ročil zagrebSki nadškof, prevzv. g. dr. Steplnac s škofom dr. Buričein in Salis Seevissom ter belgrajski nadškof dr. Ujčič, Danes so se poslovili od pokojnika številni predstavniki civilnih oblasti. Po opravljenih mrtvaških molitvah v katedrali bo mrtvo truplo pokojnega škofa Njaradija odpeljano z avtofurgonom v njegovo rojstno mesto Ruski Krstur v Rački, kjer bo pokopano. Na potu ga bo spremljal kanonik Nagy. Pogrebu bo prisostvoval tudi subotiški škof dr. Budanovič. Mesto Križevci je zavito v žalost. Na vseh javnih in tudi na mnogih zasebnih poslopjih so izobešene črne zastave. Pripravlja se veliko število ljudi, da priro-stvuje pogrebnim slovesnostim. Iz Splita je odpotoval škof dr. Bonifačič, ki se ho tudi udeležil pogreba. Prometni minister je dovolil polovično voznino za vse udeležence pogreba. Iz Zagreba odpotuje celokupni Ciril-Metodov zbor, ki bo pel žalostinke. Boji na Norveškem (Nadaljevanje 8 1. strani) roke 15 častnikov in 2000 norveških vojakov, ki pripadajo 3. noveški diviziji. Pri Oslu so nemške čete nadaljevale s svojimi operacijami po naprej določenem načrtu. Nemške čete prav tako nadaljujejo z zasedanjem jugovzhodne Norveške. Zaplenile so že 66 topov. Mornarji nemških vojnih ladij so zgradili v Tronthjemu, Bergenu in Sta-vangerju močne postojanke za obrambo teh luk in uvedli poročevnlsko službo za obalsko patrolno službo proti sovražnim podmornicam. Na ta način je zelo zmanjšan delokrog sovražnih podmornic. Nemške letalske sile so včeraj letele nad Severnim in Norveškim zalivom ter vse do Narvika. Angleško letalo, ki je letelo nad Nemškim zalivom, je vrglo nad izlivom reke Veser brez uspeha več bomb. Na povratku je bilo letalo napadeno od nemškega letala in zbito. To nemško letalo je pri tej priliki zbilo 70. svojega sovražnika. Drugo angleško letalo pa so zbila nemška lovska letala v Skageraku, Eno nemško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Na zahodnem bojišču je bilo delovanje topništva in ogledniških oddelitov. V obmejnih okrajih neposredno vzhodno od Mozele ter v Patalinskem gozdu |>a do reke Rene so bili odbiti sovražni izvidniški oddelki, pri čemer je imel sovražnik velike izgube. Berlin, 16. aprila. AA. DNB: Nemške čete so pognale v zrak norveško radijsko postajo v Noto-denu, ker je v zadnjih dneh stalno dajala proti-nemške vesti. Stockholm, 16. aprila. A A. Reuter: Najnovejša poročila pravijo, da imajo Nemci na Norveškem precejšnje krajevne uspehe na j lig o v z h o d -nem bojišču, kjer so podvzeli široko zasnovane manevre, pri čemer se naslanjajo na enem krilu na švedsko mejo. Nemci so na jugovzhodnem bojišču že presekali umik tisočem Norvežanom. Končni cilj te taktike se zdi, da je v tem, da se napravi pritisk v smeri proti severu in da se potisnejo Norvežani v smeri proti planinskim prelazom. Položaj pri Kongsvingerju se smatra za iložaju. »Admiraliteta mi je pred eno uro iz Londona sporočila, da je Nemčija v dosedanjih bojih na Norveškem izgubila 30% svojega bojnega oklop-nega brodovja. Ena petina njenih križark je bila potopljena, ena četrtina njenih rušilcev je potopljena, 15% rušilcev pa poškodovanih, večje število [x>dmornic pa je bilo potopljenih.,!: »Drugi uspeh, ki je bil dosežen, ie ta, da je pot do švedske železne rude v zavezniških rokah. Sedem nemških rušilcev, ki so stražili pred Nar-vikom, je angleško brodovje potopilo. Po Baltiškem morju so bile raztrošene mine.« »Tretji veliki uspeh je, da bo Nemčija ipak prisiljena boriti se na novi fronti, kajti zavezniške čete so se izkrcale na več mestih Norveške in so se tamkaj srečale z norveškimi četami. Ničesar ne bi rad povedal prej, predno se ni končala borba na Norveškem. Toda ena stvar je gotova. Na tej novi fronti uporablja sovražnik letala, zažiga bencin, razpršuje svoje topništvo in svojo vojsko, med tem ko naša divizija, ki smo jo že poslali tja, stopa v borbo skupno z norveškimi tovariši.« »Četrti uspeh leži v dejstvu, da pomeni norveško podjetje za Nemčijo velik moralni poraz. Vedno niže in niže pada v vojaške in moralne napake. Mislila je, da se odslej nobena sosedna država ne bo več uprla njenim grožnjam z letali in tanki, pa se je zmotila pri mali Norveški. Mislila je, da je norveški kralj Haakon drugi Haeha. Zmotil se je tudi Robbentrop. ko je ustanovil na Norveškem laži-vlado pod predsedstvom Quislinga. Toda ta laži-vlada se je sama od sebe zrušila pod težo ljudskega zaničevanja. Zaradi tega se mnenje kulturnega sveta vedno bolj tesno oprijema Francije in Anglije. Če se je oglasil mogočni glas, kot na primer včeraj iz Bele hiše v Ameriki in ki obsoja nasilstva nad malimi nedolžnimi narodi, potem nikdo ne dvomi, na čigav naslov je ta obsodba naslovljena. Prav je, kar je dejal Roosevelt, da namreč narodi, ki se poslužujejo sovraštva, sami od sovraštva poginejo. Ta dan bo prišel.« »Osemdnevna bitka na Norveškem je zahtevala še drugo žrtev, razen nemškega vojnega brodovja. Mislim namreč nemško propagando. Kajti odslej nikdo ne bo več podvomil v sijajne bojne zmožnosti angleškega naroda. Nadalje je res, da pravi pomen borbe za svobodo postaja vsak dnn bolj jasen. Ze nas čakajo preizkušnje. Prišli bodo hudi dnevi. Toda takrat šele bo sovražnik spoznal Francoze, še enkrat ho spoznal, da je francoski narod nepremagljiv, kadar se bori za svobodo.« Po Reynaudovem govoru je bila tajna seja senata, Ghamberlainov govor London, 16. aprila. AA. Reuter: Danes se je predsednik vlade Chamberlain udeležil seje osrednjega sveta svobodnih cerkev v Angliji in je imel pri tej priliki kratek govor. Ko je omenil med drugim napad Nemcev na Skandinavijo, ]e Charn-beriain rekel: Odkar se je dogodilo to zadnje nasilje Nemcev, ki so kakor se zdi zaprli vsa vrata za usmiljenje do človeštva, so moje misli zbrane ob vprašanju, kako je treba odgovoriti na ta udarec. Nato je Chamberlain rekel: Pred kratkim sem izjavil, da se čutim desetkrat bolj prepričanega v končno zmago, kakor pa sem to čutil v začetku vojne. Sedaj jx>navljam ponovno. Nato je Chamberlain izjvail, da so Nemci izgubili vse simpatije v svetu. Vse dotlej, dokler ne bomo Nemcev spravili k pameti, ne bo varnosti na svetu. Nemčija je tudi prej delala velike napake, toda sedanja je ena največjih. Stališče Belgife Belgrad, 16. aprila, m. Prihodnje dni bo seja ministrskega sveta, na kateri bodo razpravljali o političnih in goapodarskih vprašanjih. V zvezi s to sejo je bila današnja konferenca podpredsednika vlade dr. Vladka Mačka, gradbenega ministra dr. Kreka in ministra dr. Konstantinoviža. Belgrad, 16. aprila, m. Bivši minister dr. Ku-lovec, ki se je včeraj udeležil ožjega glavnega odbora JRZ, je imel danes dopoldne daljši razgovor s podpredsednikom vlade dr. Mačkom, dopoldne pa je bil sprejet pri prosvetnem ministru dr. Maksimoviču. Novi pogoji za izvrševanje javnih del Belgrad, 16. aprila, m. Gradbeni minister dr. Krek je danes podpisal odlok, s katerim stopijo v veljavo novi splošni pogoji za izvrševanje gradbenih del. Vsi dosedanji splošni pogoji, ki so bili v veljavi v področju gradbenega ministrstva, zgubijo veljavo dva meseca po podpisu novih splošnih pogojev. Na sestavi novih splošnih pogojev za izvrševanje gradbenih del se je delalo polnih 5 let, in sicer v sporazumu z vojnim ministrstvom, prometnim ministrstvom ter vrhovnim državnim pravobranilstvom. Zaslišane so bile vse inženirske in gospodarske zbornice in stavbeniki gradbenega ministrstva in vsa v poštev prihajajoča oblastva. Pri končni redakciji so bile upoštevane in sprejete po možnosti vse zahteve omenjenih ustanov. Belgrajski velesejem Belgrad, dne 16. apr. m. Po podatkih uprave belgrajskega velesejnia je obiskalo letošnji sipo-mladnaski velesejem zelo veliko ljudi. Od sobote do danes je število obiskovalcev velesejma že doseglo skupno število obiskovalcev lanskega spomladanskega velesejma v Belgradu. Belgrad, 16. aprila. AA. O priliki belgrajskega spomladanskega velesejma je zveza nemške industrije vozil priredila snoči pri Srj>skem kralju večerjo, na kateri so bili med drugimi pomočnik trgovinskega ministra dr. Obradovič, podpredsednik avtokluba dr. Jankovič, člani uprave belgrajskega velesejma, zastopniki posameznih belgraj-skih gosjx>darskih korporacij in drugi. Goste je pozdravil glavni ravnatelj Deimler-Berozovih tovarn avtomobilov, ki je poudaril, da nemška industrija deluje še naprej, čeprav je Nemčija v vojni. Poudaril je lep napredek motorizacije v Jugoslaviji in dobro prodajo nemških motornih vozil. Na koncu svojega govora je nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku in kneginji Olgi, jugoslovanski vladi in jugoslovanskemu narodu. Prosvetno društvo sv. Peter - moški odsek, ima v društveni dvorani danes ob 8 zvečer svoj II. prosvetni večer. — Odbor. Bruselj, 16. aprila, c. O belgijski zunanji politiki je danes popoldne govoril zunanji minister Spaak. V svojem govoru je poudaril: Že osein mesecev traja vojna in vsa Evropa z orožjem čaka na razvoj dogodkov. Med tem sta padli kot žrtev dve nevtralni državi, ki sta strogo izvajali svojo nevtralnost. Belgija izraža svoje simpatije posebno Norveški, kajti postopanje Norveške morn biti Belgiji za zgled. Po odpovedi lo-karnske pogodbe je morala Belgija svojo zunanjo politiko postaviti na neodvisne temelje. Mi bomo izpolnjevali svoje obvoze, ki smo jih prevzeli do Anglijo, Francije in Nemčije, ki poroštvujeta za našo nedotakljivost. • švedska pripravljena Stockholm, 16. aprila. AA. NDB: Švedska vlada je podvzela v toku včerajšnjega dneva vrsto novih ukrepov za zagotovitev preskrbe Švedske in okrepitev obrambe in varnosti države. Med drugim je vlada odredila, da se zaplenijo vse zaloge petroleja. Istočasno so bile izdane odredbe, da se trgovinski promet omeji v veliki meri. Odredba o prepovedanih vodah je bila razširjena na veliko število luk, tano da so praktično vse zapadne in jugoznpndne švedske luke proglašene za prepovedane, ter je plovba v teh lukah vezana na predhodno dovoljenje. Stanje pripravljenosti za obrambo proti zračnim napadom, ki je bilo v ponedeljek razglašeno za južno in zapadno Švedsko, je bilo raztegnjeno v toku včerajšnjega dneva na vse švedsko ozemlje. Tirana. 16. aprila. AA. Štefani: Danes je bila prva seja fašističnega korporativnega sveta v Albaniji, ki šteje 60 članov, od katerih je 14 Italijanov. Pri otvoritvi je kr. namestnik prebral poslanico kr. in cesarja Viktorja Euiauuela, katero so vsi člani sveta poslušali stoje. Zahteve drinske kmetijske zbornice Belgrad, dne 16. apr. m. Kmetijska zbornica za drinsko banovino v Sarajevu, ki te dni zaseda, jo sprejela resolucijo, v kateri kritizira gospodarsko politiko Prizada in pravi, da od predpisanih Prizadovih cen nimajo kmetovalci nobenih koristi, ampak samo trgovci. Poleg njih je tu-dj Prizad na račun kmetovalcev zaslužij na pristojbinah. na državnih premijah, na razlikah p:i cenah in pri izvozu suhih češpelj okoli 200 milijonov dinarjev. Zbornica v svoji resoluciji zahteva koncentracijo vseh kmetijskih skladov v PAB, ki dosedaj ni razpolagala z dovoljnimi sredstvi za kreditiranje kmetom. Dalje ta zbornica zahteva, da se morajo postaviti v vseh ustanovah, ki so s kmetijstvom v zvezi, kakor n. pr. državni monopol, Prizad, Agrarne banke, silosi, Zavod za izvoz živine, zastopniki kmetijskih zbornic itd. Osebne novice Belgrad, 16. apr. m. S kraljevim ukazom so razrešeni službe med drugimi naslednji rezervni častniki: Zaradi telesne nesposobnosti in po prošnji intendantski kapetan 2. razr. dr. Rudolf Ivan-čič; pehotni poročnik Brvar Franc; po službeni potrebi: peh. kapetan I. razr. Žibert Osvald; topniški kapetan I. razr. Kurent Milan; inženirski kapetan 1. razr. Šterk Vladimir; veterinarski kapetan 2. r. Florjančič Milan; peh, poročnik Počkar Lovro; topniški poročnik Detela Anton; sanit. podporočnik dr. Marinšek Leopold; topniški podporočnik Švab Ferber. V aktivno službo so prevedeni naslednji častniki: topniški kapetan 2. razr. Cof Emil; konjeniški kapetan 1. razr. Janežič Karel; pehotni kapetan 2. razr. Poljak Josip; peh poročnika dr. Salo-pek Marjan in Šukelc Franc. Upokojeni so: sanitetni kapetan dr. Polivec Lav, topniški kapetan 1. razr. Češ Rudolf; poročnik vojnega broda 1. razr. Zupan Anton. Belgrajske novice Belgrad, 16. aprila, m. Ministrski svet je na predlog zunanjega ministra podpisal uredbo o sporazumu o končni ureditvi vprašanja dvolastni-ških ppsesti na meji med Jugoslavijo in Bolgarijo. S to uredbo se odobrava tozadevni sporazum, ki je bil lansko leto podpisan v Sofiji. Belgrad, 16. aprila, m. Notranji minister je pripravil načrt uredbe o zaščiti mladine pred pornografijo ter ga poslal v pretres vsem članom vlade. Dr. Maček Bunjevcetu Te dni so se mudili v Zagrebu zasTopniki Bunjevcev iz Bačke in Baranje. Vodil jih je g. Blaško Rajič, V nedeljo je zastopstvo sprejel tudi dr. Maček, k: jiii je nagovoril ter jim med drugim tudi tole povedal: »Napačno bi sodil, kdor bi mislil, na je zadeva s sporazumom od 26. avgusta končana. To je le ena sto|)nja, s katere se bomo mogli dalje bojevati za popolno uresničenje svojih zahtev. Vem, da je zunaj banovine Hrvatske težko, vendar se tudi sami zavedate, ua čez noč ne more postati lahko. Boj jc treba vzdržati, kakor dosiej z isto silo in zaupanjem v končno zmago. Kar se tiče Bačke in Baranje, je to zadeva, ki se ne da kar prelomiti. Soglasna želja vseh Hrvatov bodisi v Boki. bodisi v Keči. bodisi v Tuzli in drugod, kjer žive Hrvati. ie, da bi prišli v zvezo banovine Hrvatske. Toda eno je želja, drugo pa tisto, kar je mogoče. Najsi bodo v prihodnje meje banovine Hrvatske take ali drugačne če hoče Jugoslavija biti, mora povsod, kjer so Hrvatje, biti jim tako, kakor je v banovini Hrvatski. Pred osmimi meseci niti v banovini Hrvatski ni bil? nič boljše kakor pri vas. Z bojem, z modro politiko in vztrajnostjo smo to spremenili in, če Bog da, bomo spremenili tudi pri vas v .Vojvodini.« Nov spor tudi na Tihem morju? Japonska je nevarno namignila na nizozemske otoke v zahodni Indiji - Razburjenje v Ameriki Tokio, 16. apr. t. Exchange Telegraph. Japonski zunanji minister Ari t a je včeraj dal časopisju izjavo, v kateri pravi, da Japonsak nikakor ne mara biti potegnjena v evropski spor, a da tudi ne bo privolila, da bi se vojna zanesla v območje, koder ima Japonska svoje interese, to je v indijsko in tiho-morsko območje. Dejstvo, da ima Nizozemska velike posesti v vzhodni Indiji, je važno zaradi tega, ker bi se znalo pripetiti, da bi bila Nizozemska potegnjena v voino in da bi potem kakšna _ velesila hotela nizozemske kolonije uporabiti kot oporišča za vojne pohode. Možnost bi bila tudi ta, da bi se kakšna velesila ponudila (Združene države severne Amerike na primer — op. ur.), da vzame nizozemske kolonije v zaščito. Japonska bi se protivila vsakemu poskusu, da se dosedanje stanje v nizozemskih kolonijah spremeni, želi pa, da se ohrani nedotaknjeno, takšno kakor je. Izjave japonskega zunanjega ministra je v mednarodnih krogih vzbudila največjo pozornost. Tokio, 16. apr. AA. DNB. Današnji tisk komentira obsežno včerajšnje izjave japonskega zunanjega ministra Arite glecfe vprašanja nizozemskih kolonij v Aziji. Listi naglašajo, da bo Japonska odločno nasprotovala vsakemu poskusu tretje sile, ki bi šla za tem, da spremeni sedanje stanje v Nizozemski Indiji. Japonska, ki želi izvesti nov red v Vzhodni Aziji, ne bi mogla trpeti, da se vojna razširi na Indijski in Pacifiški ocean. »Jomiuri'Sim-bun« pravi, da je Arita dal omenjeno izjavo zato, da informira tuje sile o stališču Japonske. Japonska vlada bo spremljala še nadalje z največjo pozornostjo ameriške diplomatske poskuse glede vprašanja nizozemskih kolonij. List pravi, da je japonska vlada že podvzela vse ukrepe, ako bi kakšna evropska velesila hotela zavzeti nizozemske kolonije, ali pa jih vzeti pod svojo zaščito. Arita pravi v svoji izjavi, da je Japonska vsestransko pripravljena za vsako morebitnost. Na kraju zanika list pisanje ameriškega tiska, da pripravlja Japonska oborožen nastop proti nizozemskim kolonijam v Aziji. Mučen vtis na Nizozemskem Haag, 16. apr. t. Reuter. Izjava japonskega zunanjega ministra Arite o položaju nizozemskih kolonij v Vzhodni Indiji so pri nizozemski vladi na- pravile mučen vtis. Nizozemski tisk objavlja danes članke, v katerem pravi, da položaj Nizozemske v Evropi nima nobenega vpliva na položaj kolonij, ki imajo vsaka svojo neodvisno vlado. Nizozemska je zaradi tega podvzela čisto ločene ukrepe, ki na| zavarujejo njeno posest v Vzhodni Indiji. Japonsko izjavo smatrajo kot začetek vmešavanja Japonske v vprašanje bodočnosti tega bogatega otočja. Razburjenje v Ameriki Washington, 16 apr. AA.' V zvezi « pisanjem japonskega tiska glede vprašanja nizozemskih kolonij v Aziji naglašajo vsi ameriški krogi, da Zedi-njene države ne bi mogle dovoliti, da bi Japonska vzela pod svoje varstvo te nizozemske kolonije Po mnenju washingtonskih krogov, bi Japonska prišla na ta način do posesti bogatih surovin teh kolonij, ki proizvajajo posebno petrolej in kavčuk. Zasedba otokov Nizozemske Indije po Japoncih bi ogražala tudi strategični položaj Zedinjenih držav na Pacifiku. Zaradi tega morajo Zedinjene države nastopiti proti stremljenju Japoncev glede imenovanih nizozemskih kolonij. Okrog južnovzhodne Evrope Francoska poročila Pariz, 16. aprila, t. Ilaavas. Sedaj, ko sta tako v Parizu, kakor v Londonu končani konferenci balkanskih poslanikov Francije, odnosno Anglije s svojimi zunanjimi ministri, posveča francoski tisk južnovzhodni Evropi največjo pozornost. Listi objavljajo dolge Članke o položaju na jugovzhodu, o zadržanju Italije in Nemčije, ter razmišljajo o posledicah, ki jih bodo norveški dogodki rodili za južnovzhodni prostor v Evropi. Francoski listi so spet začeli pisati o nemški zahtevi, naj se ji izroči vsa policija nad rečno plovbo po vsem toku Donave do Črnega morja (čeprav je bil obstoj takšne zahteve od strani jugovzhodnih držav in od strani Nemčije izrecno zanikan in čeprav so obrežne države Donave zadnje dni sklenile, da bodo policijo nad rečno plovbo opravljale same; op. ured.) ter so polni raznih namigavanj. Francoski listi prinašajo tudi poročila, da je zadnje čase prišlo v južnovzhodno Evropo izredno mnogo nemških turistov ter pravijo v zvezi s tem, kaj se je zgodilo na Norveškem, kamor so zadnje čase prihajali številni nemški turisti, ki so nosili vojaško obleko v svoji prtljagi. Francoski listi ponovno prinašajo na plan poročila, da je Italija nedavno poslala 25.000 delavcev v Albanijo, da se tamkaj posvetijo raznim javnim gradbenim in izboljše-valnim delom. Francoski listi bi na vsak način radi s tem podčrtali, da vlada pri Nemcih in Ita- Božji molk V znani reviji italijanske družbe Jezusove Civilta Cattolica piše p. Mondrone o »božjem molku v zgodovini«. Mnogi se sprašujejo, ko doživljajo in razmotrivajo današnje dogajanje na svetu, čemu Bog k vsemu temu tako rekoč molči, ne poseže naravnost vanj in na kakšen poseben način ne vzame v roke vodstva narodov. So ljudje, ki zaradi tega molka zdvaja-jo nad Bogom, ako ne nastopijo dogodki, kakršnih si po svojem mišljenju in prepričanju, kaj bi bilo edino prav, želijo. Božji molk jim je naravnost povod za pohujšanje. Človek in ljudje delajo, se borijo za ideale, za nje trpijo in umirajo — Bog pa molči, kakor da se ga vse to nič ne tiče. To presega človeške predstave in pojmovanja. Da — božji molk je, kakor je v naših časih najbolj nazorno povedal pokojni p. Lipert, časih nekaj strašno pretre-sujočega. Znanstvenik in umetnik prodirata v modrost in lepoto vesoljstva in jo občudujeta, doživljata življenje tudi nerazumnega stvarstva, sledita brezmejni hitrosti luči in zasledita v vsem tem čudovito udejstvovanje Stvarnika, ki se v skrivnostih prirode razodeva, pred božjim molkom, posebno v viharnih dobah največjih pretresov, pa onemita skoro v strahu, ker si ga ne moreta razlagati. Toda mi vemo, da ta molk ne pomeni niti nedelavnosti in brezbrižnosti, niti da bi se bil Bog od razumnega stvarstva, od človeštva in človeka, odvrnil. Ljudje, ki so se navadili, da Boga in njegovo delovanje presojajo po svoji lastni ne-potrpežljivosti, zelo omejeni »dalekovidnosti« in strastnih željah, menijo, da Bog, ker ne prekinja svojega molka, nima nobenega sredstva, da bi v velikih in malih dogodkih zgodovine pričal o tem, da je vedno in povsod navzoč, da nad vsem bdi in da se prav v vsaki stvari zgodovinskega poteka uveljavlja njegova nedoumljiva modrost in volja. Ljudje sodijo po trenutkih, Bog po celih svetovnih do-/ bah. Njemu se ne mudi, da bi potek zgodovine menjal, kakor to želi kratkovidni človek, da bi moralo zmagati to, kar on meni, da bi se moralo zgoditi in sicer v najkrajšem času. Na Boga ne morejo vplivati načrti človeka in človeštva ter njegovih voditeljev, ki morejo premeriti samo neskončno kratke razdalje, da bi izpremenil svoje suverensko vodstvo sveta, v katerem se Dobro v pravem času uresničuje po njegovi previdnosti, ki obsega večnost in v njej najogromnejša razdobja. Vendar pa nam je njegova ljubezen vsak trenutek blizu, on molči v svojem delovanju, toda ta molk je milost. In kadar pride ura, katero je namenil, bo človeštvo spoznalo, da ie le on vedel in uresničil, kar je prav. lijanih veliko zanimanje za južnovzhodni prostor, o katerem da sta izčrpno govorila tudi Mussolini in Hitler ob priliki svojega sestanka na Brennerju. Končno poročajo francoski listi poročila iz Švice, kjer da so baje nemški krogi odkritosrčno priznavali. da ima Nemčija . * zbranih mnogo čet za primer, če bi bit kakšen nastop potreben v tej smeri. Tudi dejstvo, da je Italija poslala okrepitve vojaških čet na svoje otočje v Dodekanezu in da je objavila splošne pomorske vaje svojega vojnega b rodov j a, daje francoskemu tisku priložnost, da podčrtava zanimanje, ki da se je začelo zbirati okrog južnovzhodnega prostora. Zaradi tega morata tudi Anglija in Francija, tako zaključujejo pariški listi svoja razmišljanja, razvoj na vzhodu Evrope zasledovati z največjo pozornostjo. Romunija prepovedala izvoz žita Bukarešta, 16. aprila, b. Z vladno naredbo je zabranjen izvoz romunskega žita v inozemstvo do nadaljnjega. Zabrana se ne nanaša na dosedanje pogodbe z inozemskimi državami. Ta naredba je bila izdana zaradi tega, ker se morajo napolniti zaloge žita za domače potrebe. Angleška družba za trgovino z Balkanom ustanovljena London, 16. aprila, m. BNA. Včeraj je bila v Londonu ustanovljena nova trgovska družba, ki se je ustanovila zaradi okrepitve angleške trgovine z Balkanom in jugovzhodno Evropo. Nova družba, katere kapital vpisuje sama država in za katero stoji država s svojimi sredstvi, se ni protokoli-rala pod imenom »En k o«, to je »English Commercial Corporation«, kakor se je prvotno mislilo, temveč pod novim imenom »United Kingdom Commercial Corporation L. t. d.«, kar pomeni: Trgovska korporacija zedinjene kraljevine d. d. Pravila te družbe določajo, da je naloga družbe voditi posle zaradi pospeševanja trgovskih odnosov med Britanijo in Balkanom brez ozira na vojno stanje, kar pomeni, da bo družba ostala kot stalna organizacija za to svrho. Italijanski listi poročajo — Presenečenje v Bolgariji Rim, 16. aprila, t. Radio Roma: Sklepi angleške diplomatične balkanske konference v Londonu, da se bo Anglija trudila, da okrepi svoje gospodarske odnošaje z Bolgarijo, so po poročilih italijanskega tiska iz Sofije na Bolgarskem povzročili začudenje. Bolgarski tisk da naglaša, da Bolgarija ni imela nobenih trgovskih zvez z Anglijo in da se čudi, kaj naj londonski sklepi pomenijo. Bolgarija da je uredila svoje gospodarsko življenje s trgovinskimi sporazumi z Italijo, Nemčijo in So-vjetijo. Poleg tega pa da v Bolgariji ne morejo pozabiti, da je Anglija dala jamstva Romuniji in Grčiji, torej je ti dve državi, od katerih ima Bolgarija pričakovati, da ji vrneta nekaj ozemlja, nekako zajamčila proti upravičenim težnjam Bolgarije. Mussolini bo govoril v soboto Rim, 16. aprila, b. Italijanski tisk nadaljuje s svojimi ostrimi na|>ndi na Veliko Britanijo in Francijo ter poudarja, dn ho imel Mussolini v soboto važen govor, v katerem bo iznescl stališče italijanske vlade o razširjenju vojne na severu Evrope. Temu govoru se pripisuje še večja važnost z oz i ro m na izjavo Giovnnija Alcnldn, ki je rekel, da Italija nc želi, da bi bila vzbujena od tujega streljanja ali z znakom tuje vojne trobente, ampak si bo dala sama sebi znak za prebujenje, kadar bo prišel primeren čas. Pogreb kardinala Verdiera Pariz, 16. aprila. AA. Havas. Danes dopoldne je bil na zelo slovesen način pokojian pariški nadškof kardinal V e r d i e r. Poleg velikega števila cerkvenih dostojanstvenikov so bile |>ri pogrebu tudi mnoge odlične osebnosti iz vrst politikov, visokih uradnikov ter odličnikov iz vrst vojske in mornarice. Poleg mnogih francoskih nadškofov in škofov se Je pogreba udeležil apostolski nuncij iz Pariza msgr. Valerio I aleri ter belgijski primas kardinal Van Roey. Slovesni zadušnici je prisostvoval tudi predsednik franc. re|)ublike Lebrun, zraven njega pa so bili predsednik vlade Paul Reynaud, predsednik skupščine Edouard llerrial, predsednik senata Jeannenei/, bivši predsednik vlade Leon Hlum in člani diplomatskega zbora. Med ostalimi visokimi osebnostmi so bili še številni člani francoske akademije ter mnogi generali in admirali. Zadušile molitve je molil kanonik Ilreau, nato je pogrebni s|>revod odšel v katedralo Notre Dame, kjer je imel kardinal Lienard ponti-fikalno zadušno sv. mašo ob številni asistenci. Nato so zemske ostanke kardinala Verdiera blagoslovili vsi navzoči kardinali. Po končanem verskem obredu je kapiteljski vikar cerkve škof Bossard spremil do izhoda iz cerkve predsednika republike. Medtem ko so navzoči dostojanstveniki drug za drugim odhajali iz cerkve Notre Dame, so krsto s posm rt n i mi ostanki kardinala Verdiera postavili nedaleč od odprtine zgodovinske grobnice, kjer počivajo vsi pariški nadškofje. Zvečer ob mraku bodo krsto s truplom spustili v to grobnico. Nemčija podpira italijanske težnje v Sredozemlju Berlin, 16. aprila, b. Z ozirom na najnovejše dogodke na Sredozemskem morju in na Grškem nemški tisk podpira stališče Nemčije, ki se popolnoma zlaga s stališčem Italije in Španije. Po pisanju nemškega tiska hočeta obe državi zediniti svoje interese proti angleški in francoski hegemoniji na svetu. Načrt četvorice v Monakovem je propadel. V zvezi s politiko v Monakovem se poudarja, da dela Nemčija po dveh principih: 1. Nemčija note trpeti nobenih vmešavanj zahodnih sil na vzhodu. 2. Nemčija popolnoma razume italijanske tež-nje na Sredozemskem morju in na Balkanu. Kakor Italija podpira nemške ielje, tako bo Nemčija podpirala italijanske zahteve. H. Češkoslovaška in Poljska sla likvidirani, ker sta se postavili v službo zahodnih sil. . 4. Albanija se je ravno tako pripravljala na I to pot in je bila zaradi tega zasedena. Pariška ugibanja o stališču Italije in Sovjetije Ziirieh, 16. aprila, t. (Neue Ziircher Zei-tung«.) Z ozirom na zadržanje Švedske menijo, da bo v mnogem odvisno od stališča, ki ga bo k dogodkom na severu zavzela Sovjetija. Švicarski dopisniki javljajo |z Londona, da si tamkaj še prav čisto nič niso na jasnem, kako bo nastopila Sovjetija. Za enkrat je geslo angleške vlade, da je treba postopati z največjo previdnostjo. Zadnje tedne je angleška vlada spravila v obtok močne sile, ki se trudijo, da bi navezale stike s sovjetsko vlado. Za enkrat velja, da bodo vremenske razmere, ki so neugodne, sovjetsko vlado zadrževale pred kakšnim vojaškim nastopom na Skandinavskem. Na drugi strani pa opažajo v Londonu, da sovjetski tisk — ne tako, kakor italijanski — ne izraža polnega navdušenja za nemške pobude na Norveškem in da do sedaj v njem ni bilo zaslediti nič, kar bi nasprotovalo nepristranskemu zadržanju. Toda v Londonu se zavedajo, da je takšno zadržanje prav lahko navadna past, v katero pa angleška vlada ne mara zdrčati. Zato bodo slej ko prej podvzeli vse korake ne samo, da pridejo v posest zahodne norveške obale, ampak da zavarujejo tudi Švedsko, tako da bi morebitni sovjetski nastop ne škodoval zahodnima velesilama v njunem boju proti Nemčiji. Stalinove ti'a ve: Laž, hinavščina, cinizem Pariz, 16. aprila, t. (»Temps«.) Pariška agencija Radio javlja iz Ženeve: Neka visoka sovjetska politična osebnost je izjavila, da je Stalin ob priliki nekega važnega posveta v Moskvi izjavil, da je zastopnik Sovjetije v Londonu Majski izredno sposoben mož, ki mu bo najlažje mogoče prepričati sovražnike Sovjetije, da imajo največjo Kako so prišli Nemci v Oslo Pomorska bitka pol ure pred ultimatom Nemčije London, 16. aprila. AA. Havas. Današnji »Daily Telegraph« objavlja članek posebnega strokovnjaka, ki razlaga, kako so jxitekale prve nemške operacije na Norveškem. Člankar pravi, da je treba posebej opozoriti na podrobnosti, da bi se čim bolj videl pomen izkrca-vanja angleških čet. Člankar pravi, da je bila najpomembnejša poteza hitro zavzetje norveške prestolnice Člankar je mnenja, da so se Nemci polastili Osla edino zaradi zarote nekaterih norveških politikov. Prav tako se lahko reče tudi za hiter vdor Nemcev v Bergen in Narvik. Poveljnik Narvika je izročil mesto brez vsakega strela. Prestolnica Oslo je bilo po mnenju člankarja sorazmerno lahko braniti, saj jo branijo predvsem naravne postojanke v fjordu Oslo ter utrdbe. Kako so mogli Nemci prodreti skozi, je skoro nerazumljivo. Člankar trdi, da so se prve nemške čete za Norveško vkrcale že 4 aprila, t. j tri dni prej, preden so zavezniki položili mine v norveških vodah Prve nemške pomorske 6ile so prispele ponoči 9. aprila ob treh na Norveško, še prej, preden je nemški poslanik izročil noto norveškemu zunanjemu ministru. Članek dalje trdi, da so branilci Osla ob kritični uri dobili neko tajin6tveno povelje, naj ne nudijo Nemcem odpora pri izkrcavanju. Šele pozneje se bo ugotovilo, kdo je ta ukaz izdal in s kakšno pravico. Mali norveški minonosec »Olaf T r i g v a -s o n«, ki še ni dobil imenovanega ukaza, je tor-pedlral nemško križarko najbrž »Emden«, »Bliicher« pa je bila potopljena z ognjem iz norveških obrežnih utrdb. Po trditvi pisca tega članka se je vse odigralo okrog 3.40 zju- traj. Vse to je že bilo gotovo dejstvo pol ure pred izročitvijo nemške note. Že zgodaj zjutraj so se Nemci izkrcali in vkorakali v Oslo, ki je bil brez obrambe. Prestolnica Norveške je bila zavzeta zaradi vedenja domačih elementov, ki so stopili v delo še prej, preden je norveška vlada vedela, kaj se dogaja. Ko je norveška vlada izvedela, kaj se dogaja, je ukazala mobilizacijo. Prve skupine mladih Norvežanov, ki 60 hitele na železniške postaje, 60 naletele na nemške strelce, ki 60 Norvežane odpeljali na nemške ladje. Na koncu pravi člankar, da so na la način Nemci 6 1500 možmi zasedli Oslo. Nemški ultimat London, 16. aprila, t. Reuter. Tukaj objavljajo besedilo nemškega ultimata, ki ga je nemški poslanik v Oslo dr Brauer ■ poslal norveški vladi tisto jutro, ko 60 nemške čete zasedale norveš&a pristanišča. Ultimat zahteva od Norveške v 13 točkah razne pristanke, kakor na izročitev vseh vojatkih naprav, sprejem nemške vojaške uprave, izročitev norveškega vojnega in trgovinskega brodovja. Dr. Brauer je nasvetoval tudi spremembo vlade in je za novega predsednika vlade nasvetoval Quislinga Dr. Brauer je pri izročitvi ult;mata dejal, da naj Norveška hitro odgovori, ker ie nemški nastop že tako daleč, da bi ga ne bilo mogoče zaustaviti Norveška vlada je odklonila. Kralj Haakon sam je prevzel odgovornost »n je nemške zahteve odklonil, češ, da se bo Norveška ob strani zaveznikov borila za svojo narodno čast in za evojo 6vobodo. korist od tega, ako bodo nasproti njej previdni in zdržni. »Lahko bi ob neki priliki dali vedeti,« — je baje dejal Stalin — »da pri nas možnost temeljitega preobrata nikakor ni izključena. Prav nič težavno ne bi bilo, prepričati Angleže in Francoze o takšni možnosti, kajti vojaške postojanke, ki smo jih v zadnjih mesecih zavzeli, se prav lahko razlagajo kot oporišča za nastope proti Nemčiji. Na ta način bomo pridobili na času, medtem pa bodo oni drug drugega slabili.« Na seji Politbiroja se je baje Stalin v glavnem izrazil o položaju takole: »Zmaga, ki smo jo izvojevali, popolnoma upravičuje politiko, ki jo zasledujemo. Podpisali smo pogodbo z Nemčijo. Ta naša pogodba je dosegla, da so si kapitalistične države skočile v lase v vojni, iz katere ne bodo izšle, ne da bi jih svetovna revolucija iztrebila. Nahajamo se šele v začetku razvojev in že smo uresničili program, ki ga niti carji v največjem sijaju svoje moči niso uresničili.« Glede Francije naj bi se bil Stalin pri isti priložnosti izrazil v tehle besedah: »Naloga Sovjetske Rusije obstoji v tem, "da mora napeti vse sile, da tamkaj zmaga revolucija. Še več. V Francij mora zmagati revolucija prej, preden bo izbruhnila v Nemčiji, tako da bo Nemčija prijeta od dveh strani.« O Angliji je Stalin baje menil, »da ni treba tamkaj preveč pritiskati s komunistično propagando, kajti, če bi se to zgodilo, je nevarnost, da ne bi vodilni ljudje Anglije opustili svojega strahopetnega in oklevajočega stališča in ne bi postali drzni in napadalni.« »Svoje postojanke na Poljskem, v baltiških državah, na Finskem,« — je baje nadaljeval Stalin — »bomo utrdili, pri tem pa bomo Angleže in Francoze pustili v utvari, da sc jih tudi oni enkrat lahko poslužijo v borbi proti Nemčiji. Postojanke, ki jih sedaj imamo v svojih rokah, torej niso samo izredno važne vojaške pridobitve, ampak tudi sijajni aduti, ki jih ima v rokah naša diplomacija in naši prijatelji v tujini. Je to orožje, ki ima dve rezili in s katerim se je lahko bojevati.« 0 zadržanju Italije Ziirieh, 16. aprila, t. (»Neue Ziircher Zei-tung .) Italijanski tisk se v skandinavskem sporu izraža s tolikšno odkritostjo, da v londonskih vladnih krogih pritrjujejo tistim, ki so že od nekdaj trdili, da Mussolini niti malo ne bo okleval, da nastopi skupno s Hitlerjem proti zahodnima velesilama, kadar bo prišel pravi trenutek za to. V londonskih vladnih krogih priznavajo, da je bil Atussolini o nemških načrtih na Skandinavskem točno poučen in da morajo torej biti pripravljeni na skrajne možnosti. V Londonu upajo, da bo to, kar se je zadnje dni zgodilo iu se še dogaja v norveških vodah in o čemer je italijanska admiraliteta brez dvoma bolje poučena kakor italijanski tisk. v neki meri vplivalo tudi na politiko italijanske vlade. Sicer pa izjavljajo v londonskih vojaških krogih, da lahko mirno gledajo nasproti vsakemu sklepu, ki ga bo Italija sprejela. Iz pisanja londonskih listov, tudi takšnih, ki so do sedaj dosledno zagovarjali prijateljstvo z Italijo izhaja, da se Anglija počasi sprijaznjuje z možnostjo, da bo morala tudi na Sredozemskem morju nastopiti in da je ta privid v ničemer ne plaši. Rim. 16. aprila b. Službeno nemško poročilo ob priliki imenovanja opolnomočenega ministri, kneza Bismarcka, dosedanjega ravnatelja političnega oddelka ministrstva zunanjih zadev, za prvega svetnika nemškega poslaništva v Rimu, italijanski tisk beleži z zadovoljnostjo. GjOApCrdaKSb/jO Konferenca o prehrani Konfercnca državnih in zasebnih gospodarskih ustanov, ki so zainteresirane na prehrani v rednih in izrednih razmerah. ' Na predlog Zveze Kmetijskih zbornic jo ravnateljstvo za prehrano sklicalo v Belgradu pretekli teden širšo konferenco predstavnikov državnih in zasebnih gos|>odarskih ustanov, ki so zainteresirani na vprašanju državne prehrano. Prisotni so hi 1 i predstavniki prometnega ministrstva, ministrstva za socialno |x>litiko. Prizada, Glavna zadružna zveza. Zveza srbskih kmetijskih zadrug. Zveza banatskih kmetijskih zadrug. Zveza nabavnih zadrug državnih uradnikov, Zveza srbskih kmetijskih zadrug iz Novega Sada, Zveza kmetijskih zbornic in zastopniki vseh kmetijskih zbornic. Slovenijo sla zastopala tajnik Kmetijske zbornice inž, Suhadolc .lože in inž. Mežan Franc. Konferenco je vodil ravnatelj ravnateljstva za preji rano inž. Cosič. Razpravljalo se je o vprašanju prehrane pasivnih krajev in o vprašanju ustanovitve splošnih državnih rezerv za zagotovi jen je prehrane za vso državo. Opozarjalo se je na razliko med pasivnimi in deficitnimi kraji. Pasivni kraji so tisti, ki v ekonomskem pogledu nudijo prebivalstvu slabe in skoraj nikakršne možnosti za prehrano. Tu je treba posebne državne intervencije. Deficitni kraji so pa oni, ki sami ne proizvajajo dovolj žitaric in drugih življenjskih potrebščin, a so v ekonomskem pogledu sposobni, da broz državne intervencije omogočijo svojo normalno prehrano. Država mora omogočiti brezplačen prevoz hrane, omogočiti pa mora tudi nabavo hrane po svetovnih paritetnih cenah, ne pa ix> intervencijskih cenah. V zvezi s tem se je dalje razpravljalo o gospodarskem aktiviranju pasivnih krajev, da bi ti kraji postali stalno sposobni za zagotovljenje lastne prehrane. Konferenca je po razpravljanju, ki je trajalo en dan, izdala tole resolucijo: »Ko je konferenca vsestransko razpravljala vprašanje prehrane pasivnih krajev, ustanavljanje rezerv hrane, organizacijo kmetijske proizvodnje in poslovno politiko ravnateljstva za prehrano, je soglasno sklenila: 1. Suša v preteklem letu, dolgotrajna zima, prometne nezgode, splošna politična situacija v svetu in elementarne nezgode, ki so naslonile v letošnji pomludi, so dovedle v izjemno težak položaj prebivalstvo pasivnih in deficitnih krajev v naši državi. Zato je potrebno, da se ti kraji hitro preskrbe s brano do sledeče žetve. 2. V cilju sistematične organizacije prehrane po novi žetvi, smatra konferenca, da bi bilo potrebno: a) da ravnateljstvo po podatkih, ki jih zbira. ugotovi višek razpoložljivih zalog hrane nad domačo potrošnjo, da ustanavlja rezerve in da daje direktive za izvoz, da država ne bi ostala brez potrebnih količin ljudske in živalske hrane; b) pri nabavljanju potrebnih količin hrane za ustvarjanje rezerv in za prehrano pasivnih in deficitnih krajev naj se ravnateljstvo posluži predvsem Zadružnih organizacij in Prizada, ki naj so prenese v kompetenco ministrstva za kmetijstvo, njegova poslovna politika naj se pa podredi interesom kmetijske proizvodnje. c) Država, Narodna banka in Privilegirana agrarna banka morajo ustanovam, ki služijo prednjim ciljem, stavljati na razpolago potrebna finančna sredstva. Zaradi nedostatka teh, ravnateljstvo ni moglo v popolnosti izvršiti svoje velike in važno naloge. Potrebne kredite je treba staviti tako na razpolago, da se morejo odkupiti ustrezajoče količine hrane neposredno po žetvi in se takoj vskladiščiti v krajih, kjer bodo služile za prehrano ali pa kjer so bodo čuvale kot rezerva. č) Ker kmetovalec do sedaj ni prejemal polne cene za svoje pridelke, zahteva konferenca, da se v bodoče kmetu-proizvajalcu zavarujejo pravične in rentabilne cene za njegove proizvode in da -se z nikakršnimi merami ne ovira dvig cen kmetijskim proizvodom. Pri prodajanju hrane v pasivnil krajih se je treba pobrigati, da se cene z državno intervencijo obdrže na višini, ki ustreza kupni moči potrošnika, istočasno pa naj se zaradi dviga kupne moči siromašnega prebivalstva pristopi izvajanju javnih del, predvsem onih, ki služijo narodni obrambi ali onih, ki morajo nei>osredno vplivati na povečanje in zboljšanje kmetijske proizvodnje. 3. Konferenca je na koncu ugotovila, da se more problem prehrane naroda končno rešiti le s povečanjem proizvodnje in načrtnim reguliranjem celokupnega državnega gospodarstva, zato zahteva, da se pristopi čim prej k izdelavi gospodarskega načrta, pri čemer je posebno treba zagotoviti koordinacijo vseh državnih gospodarskih ustanov. Konferenca se predvsem obrača na gg. ministra za kmetijstvo in ministra vojske in mornarice, naj pri kr. vladi posvetita tem vprašanjem največjo pažnjo, da bi čimprej in čim popolnejše uredila predlagane zahteve in iniciative, ker so to enako važne z gospodarskega kakor tudi z go-rodno-obrambnega vidika. Tudi bi omogočile harmonični razvoj gospodarskega življenja in zavarovale državo pred vsakim presenečenjem v izjemnih razmerah. < Maksimalne cene za koruzo? Iz Belgrada poročajo, da bo v kratkem objavljena uredba o obveznem popisu zalog koruze pri vseh producentih v državi, kajti dodej so bile popisane zaloge samo pri mlinih ter trgovcih. Kdor ne bi pravilno prijavil zalog, bo kaznovan denarno do 50.000 din odn. z zaporom do 30 dni. Poleg tega je bil sprejet predlog, da se brez carine uvozi 10.000 vagonov koruze. Romunija nam nudi koruzo za 43.5% ceneje kot znaša naša cena na našem trgu. Toda s samo ureditvijo preskrbe s koruzo vprašanje še ni rešeno. Da mi res nismo izvažali koruze, zato smo pa izvažali izredno veliko živine, za kar smo porabili znatne količine koruze. Tako je še pričakovati, da bo ze koruzo uvedena najvišja cena. V zvezi s tem pa se proučuje tudi vprašanje maksimiranje cen ostalih kmetijskih proizvodov. Če pride do načelne rešitve, bi se začela izvrševati kontrola cen tudi nad večino kmetijskih proizvodov. } Odobrena zvišanja cen Odkar posluje kontrola cen v naši banovini, smo objavili že lepo število odobritev, katere je izdala kr. batiska uprava naše banovine. Vse odobritve so se nanašale na točno ugotovljene nove cene. Ker pa so nekatere vrste blaga, ki spadajo pod kontrolo cen, v najožji zvezi z borznimi notacijami in se njih cene prav za prav ne formirajo pri nas, ampak drugje v državi, je sedaj kontrola cen v naši banovini šla korak dalje in prilagodila cene moki v Ljubljani stalnim fluktuacijam novo-sadske borze, ki tvorijo torej podlago za izračunavanje cen v Ljubljani. Tozadevni odlok kr. ban-ske uprave je naslednji: Kr. banska uprava je odobrila trgovcem z moko na debelo, zastopanim po združenju trgovcev v Ljubljani ceno pšenične moke vojvodinske provi-cnce s pribitkom 23.5% zaokroženim na 5 par pri 1 kg, na dnevno borzno ceno pšenične moke št. 0, kakor notira na novosadski produktivni borzi, oziroma s pribitkom 21% ob enakih pogojih na pšenično moko slavonske provenience in z znižanjem po 20 para pri 1 kg za moko št. 2 in po nadaljnjih 20 par za moko št. 5, 6 oz. 7 na bazi označenih borznih cen za pšenično moko št. 0. Isti pribitek velja za ceno otrobov. Nadalje je odobrila svečarnam J. Kopač & Co, »Pax« (Kopač-Stele), d. z o. z. in Dolničar-Richter, da smejo prodajati sveče in sicer 24 din za sveče od 12 do 14 kom. v 1 kg brutto ali 0.93 kg netto teže, 24.25 din za sveče od 2S do 40 kom. v 1 kg brutto ali 0.93 kg netto teže, 24.75 za sveče od 48 do 60 kom. v 1 kg brutto ali 0.93 kg netto teže, vse ob dosedanjih prodajnih in plačilnih pogojih in vse na debelo. Nadalje je odobrila tvrdki A. Sarabon & Co., Ljubljana, da sme prodajati svinjsko mast po din 21.50 za 1 kg z 1% odbitka ob takojšnjem plačilu na debelo. Nadalje je odobrila mesarskim podjetjem, zastopanim po skupnem združenju obrtnikov v Brežicah, da smejo prodajati: goveje meso I. del po 14 din, II. del (zadnji) po 16 din; volovsko I. vrste 18 din; svinjsko meso 16 din, kare 20 din; telečje meso I. del 14 din II. del (zadnji) 16 din (s pri-klado; slanino domačo 18 din, hrvatsko 20 din, salo 22 din — vse za 1 kg. Za stavbinsko delavstvo Ljubljana, 16. aprila. Danes se je zglasila deputacija delavskih in delodajalskih organizacij stavbinske stroke pri g. banu, ki mu je predložila spomenico in ga prosila: 1. Da bi mezde nove stavbinske kolektivne pogodbe veljale za vsa javna dela v območju banovine, ne oziraje se, ali jih samoupravne ustanove oddajajo v izvršitev gradbenim podjetjem, ali jih izvišujejo v lastni režiji. 2. Za že prevzeta jav- na dela, ki še niso dovršena, naj banovina prizna doplačilo v višini razlike, ki bi nastala zaradi povišanja delavskih plač. 3. Kraljeva banska uprava naj podpre predlog glede spremembe predpisov o javnih delih in zakona o državnem računovodstvu, s katerim naj se omogoči izplačilo diference na račun poviška delavskih mezd tudi za že prevzeta državna javna dela. Deputacijo je vodil v imenu Delavske zbornice referent g. France Preželj, ki je g. bana prosil v imenu težko preizkušenega stavbnega delavstva, katerega družine trpe pomanjkanje zaradi stalnega naraščanja draginje in ker nimajo nobenih prihrankov in zaradi interesa nadaljnjega razvoja gradbene delavnosti, da se pospeši mirna in sporazumna ureditev delovnih pogojev v stavbni stroki. Ban je obljubil deputaciji svojo pomoč in je pokazal popolno razumevanje za delavske težnje. Delodajalce so zastopali v deputaciji inž. Pirma-jer za Inženirsko zbornico, Jakob Tkale za Združenje zidarskih mojstrov v Ljubljani, Robert Mihor za Združenje tesarskih mojstrov v Ljubljani. Delavske organizacije sta zastopala zastopnik Zveze združenih delavcev g. Albin Breznik in zastopnik Narodne strokovne zveze Ambrožič Josip. — Pri ljudeh, ki jih pogosto nadleguje zapeka, vsled česar imajo vrenje v želodcu in črevih, se pospešuje temeljito čiščenje celokupnih prebavil s čašo naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj na tešče. Z uporabo »Franz-Josefove« grenke vode se naglo odstranja belina z jezika, ki se nakopiči vsled zapeke, obenem se pa doseza tudi boljši tek. Iiog. 1>0 mili. MIC. pol. in n. zdr. S-br. 15.485, 25. V. 85. Računski zaključek in dividenda TPD Upravni svet Trboveljske premogokopne družbe, kateremu je predsedoval družbin podpredsednik, bivši minister g. dr. Milorad Djordjevič, je proučil na svoji bilančni seji računski zaključek za poslovno leto 1939 in sklenil poleg drugih zaključkov predlagati občnemu zboru, ki bo 27. maja t. 1., izplačilo dividende 16.50 din netto za delnico. Omejitev porabe sladkorja in masti na Madžarskem Po vzgledu drugih držav se je krog omejitev potrošnje na Madžarskem razširil. Doslej je imela Madžarska vpeljana samo dva brezmesna dneva, od ponedeljka dalje pa je racionirana tudi poraba sladkorja in masti. Sladkor se bo poslej dobival na Madžarskem samo na karte, in sicer v Budimpešti na osebo na mesec 1 kg, v večjih mestih pol kg mesečno in na podeželju po 300 gramov mesečno. Otroci do 12. leta dobe povsod 1 kg sladkorja brez ozira na mesto, kje so. Za mast pa so vpeljane karto samo v Budimpešti, ker je madžarska vlada mnenja, da ne gre omejevati porabe masti v provinci, kjer prevladuje težko kmečko delo, ki zahteva mnogo mastne hrane. Mast se bo delila v Budimpešti tedensko, in sicer pripade na vsako odraslo osebo 0.24 kg, lorej 240 gramov ali približno četrt kg masti ali 0.32 kg slanine. JEGLICEV AKADEMSKI DOM BO SPOME-NIK POKOJNEMU SLOVENSKEMU VLADIKL VSI ZAVEDNI SLOVENCI. DARUJTE OB TRET-JI OBLETNICI NJEGOVE SMRTI V TA NAMEN Gospodarski pomen Danske in Norveške Iz londonskega »Economista« posnemamo tele podatke o pomenu Norveške in Danske za Anglijo: Norveška ima znatno tankovsko brodovje — tretje na svetu. Dne 30. junija je imela Norveška 2,117.000 din tankov za prevoz nafte (skupno norveško brodovje je imelo 4,800.000 ton), dočim je imela Anglija komaj 2,920.555 Ion tankovskega brodovja, Združene države Severne Amerike pa 2,801.000 ton Za kitovo olje je Norveška drugi največji pro-ducent na svetu s 198.000 tonami, prva je Anglija z 221.000 tonami, tretja Japonska z 71.000 tonami. Pomen Dansko za Anglijo in Nemčijo Leta 1938 je znašal ves danski izvoz važnih proizvodov: 119.400 ton masla v Anglijo, 36.400 ton v Nemčijo, 174.100 ton bacona v Anglijo in 4300 ton v Nemčijo, jajca: 57.1 milij. kosov v Anglijo in 19.2 milij. kosov v Nemčijo, sir: 1100 ton v Anglijo, 5100 ton v Nemčijo, mleko: 100 ton v Anglijo,' 10.300 ton v Nemčijo, živi prašiči: 114.000 kom. v Nemčijo, goveda: 121.000 glav v Nemčijo. Zlati zaklad in obtok bankoccv Norveška Danska Švedska 30. marca 20. marca 21. marca zlati zaklad 120.0 117.1 726.1 devizni zaklad 88.0 7.4 562.6 bankovci v obtoku 699.0 550.3 1.279.0 Vsi podatki so v milijonih kron dotične valute. K Norveški je še pripomniti, da ima zlatega zaklada izven izkazanega še 65.6 milij. kron. Donava — vozna pot za nafto Po svetovni vojni leta 1914—1918 je postala Donava vedno važnejša pot za izvoz romunske nafte. V ta namen je na razpolago na Donavi okoli 300 ladij, ki imajo prevozne kapacitete 1.58 milij. barelov (1 barel ima 1.59 hI), ki lahko letno prevozijo okoli 7.1 milij. barelov. Romunski strokovni listi prinašajo tabelo o tem, koliko takih posebnih ladij za prevoz nafte imajo posamezne države na Donavi. Največ jih ima Nemčija 114 parnih, 14 motornih, s skupno tonažo 90.675 ton. Na drugem mestu je po tonaži naša država, ki ima 41 parnih tankerjev in 1 motornega, s skupno tonažo 31.711 ton, Romunija ima nadalje 56 parnikov s 26.857 tonami, Anglija 25 parnikov in 5 motornih ladij s 22.369 tonami, Madžarska 15 parnikov 6 10.408 tonami, Francija 14 s 9.742 tonami, Bolgarija 8 parnikov s 6.860 tonami, Belgija 2 s 1.500 tonami, Švica 2 s 1.020 tonami in Holandija 1 parnik s 173 tonami, 6kupno torej je na razpolago 278 parnikov, 20 motornih ladij, ki imajo V6e skupaj 201.315 ton. Mnogo ladij pa se še gradi, računajo, da bo v kratkem donavsko brodovje za prevoz nafte povečano za okoli 10% ali 20.000 ton. Vsak ladja vozi približno po petkrat na leto in tako odpade na eno tono 7.3 barela nafte za prevoz v enem. letu. Če upoštevamo te številke, bi zadostovala obstoječa nemška tonaža za prevoz nemškega uvoza iz Romunije, ki je znašal leta 1938 450.000 ton. Od leta 1933 dalje se je nemški uvoz nafte iz Romunije znatno povečal. Leta 1933 je znašal samo 187.000 ton, do leta 1936 pa je narastel na najvišjo številko 898.000 ton. Če izračunamo zraven še romunsko tankovsko brodovje, obstoja možnost, da Nemčija znatno poveča svoje dovoze iz Romunije v primeri z letom 1938. Seveda je treba pri tem vpoštevati še vagonske cisterne, v kolikor jih je na razpolago. * Sestanek jugoslovansko - nemškega mešanega odbora. Iz Belgrada poročajo, da se bo jugoslovan-sko-nemški mešani odbor sestal dne 6. ali 10. maja v Berlinu. Ker še ni ugotovljeno, katere od naših vodilnih osebnosti, ki bodo šle v Rim na zasedanje jugoslovansko-italijanskega mešanega odbora dne 30. aprila, bodo šle tudi v Berlin. Riž iz Bolgarije. Iz Belgrada poročajo, da so merodajna oblastva dovolila uvoz 200 vagonov ri-ža iz Bolgarije v kompenzacijo za modro galico. V Belgradu se že mudi bivši minister g. Vlev, da sklene to kupčijo. Zimo sterilizirano 113 C* za modroce od navadne do najfinejše, vedno na zalogi po najnižjih cenah Franc Jager, tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17, telefon 20-42! Borze a , . j 154.65— 157.85 . i . , 87.35— 89.65 .... 4425.-4485— . . i , 995.-1005— . , . , 2348.50—2386.50 , , . . 774.- 756,— svobodno trži?^e: . . » , 191.08— 194.28 , , , , 107 98— 110.28 . , . 5480.-5520— . , , . 1228.18—1238.18 . , , , 2900.5S—2938.55 , . . , 918.88— 930.88 Slovenski književniki v Zagrebu: Zagrebški Slovenci pozdravljajo slovenske pisatelje ob prihodu na postajo. Predsednik prof. Koblar in pesnik Otoa Žnmin-ii* bUpUU^ik. Dne 16. aprila 1940. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 4.578.710 din, na belgrajski 4.320.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 440.000 din. Ljubljana — uradni tečaji: London, 1 funt . , Pariz, 100 frankov . New York 100 dol. . Ženeva 100 frankov Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg. . Ljubljana -London 1 funt . . Pariz 100 frankov , New York 100 dol. . Ženeva 100 frankov Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg. . Ljubljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka . . . . i . . 14,70— 14.90 Zagreb — zasebni kliring: Solun 100 drahem 30.40—31.10. Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem 30.80—31 50. Curih. Belgrad 10.—, Pariz 8.88, London 15.615, New York 446, Bruselj 75. —, Madrid 45.50, Amsterdam 236.75, Berlin 17.8, Stockholm 105.625, Sofija 5.52 ponudba, Budimpešta 97.50 ponudba, Buenos-Aires 102.25, Vrednostni papirji Vojna škoda: v Ljubljani 437.50—439.50 v Zagrebu 438 —441 v Belgradu 436 —438 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—98, agrarji 51—51.50, vojna škoda promptna 437.50—439.50, begluške obveznice 76.50—77, dalm. agrarji 69—70, 8% Blerovo posojilo 98—102, 7% Blerovo posojilo 90—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. posojilo 93—95. —Delnice: Narodna banka 7.800—8.000, Trboveljska 248—252. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 97 denar, agrarji 52 blago, vojna škoda promptna 438—441, begluške obveznice 76 denar, dalm. agrarji 69 denar, 4% severni agrarji 50 denar, 6% šumske obveznice 67 denar, 8% Blerovo posojilo 98—100, 7% Blerovo posojilo 90—91, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 93 denar. — Delnice: Narodna banka 8.000 blago, Priv. agrarna banka 190 denar, Trboveljska 246—248 (246), Gutmann 52—60, Sladk. tov. Osijek 200 denar, Isis 30 denar, Oceania 600 denar, Jadr. plovba 350 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50 (101), agrarji 53.50 denar, vojna škoda promptna 436—438, begluške obveznice 76—76.25 (76.25), dalm. agrarji 69—69.50 (69.50), 4% severni agrarji 51 denar (51), 1% šumske obveznice 69—70.25, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 92 blago (92), 7% posojilo Drž. hip. banke 102 denar, — Delnice: Narodna banka 8000 blago. 2itnl trg Novi Sad. Pšenica: bač. okol. Novi Sad i g. bačka, slavonska, gor. banatska 256—258, sremska 254—256, bačka ladja Tisa 258—260. — Rž: bačka 200—202, bač. in srem. 64—65 kg 204— 206. — Koruza: bač 201—203, *bač. par. indj. 202—204, bač. par. Vršac 200—202. — Moka: bač. in ban. Og, Ogg 365—375 2) 345—355, 5) 325— 335 — 6) 305—315 — 7) 275—285 — 8) 180—185 — srem, in slav. Og, Ogg 360—370 — 2) 340—350— 5) 320—330 — 6) 300—310 — 7) 270—280 — 8) 180— 185. Otrobi: bač. in sremski 162.50—165. ban. 160—162Ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet sredjni, Sombor. Pšenica: bač. okol. Sombor, okol. N. Sad, sred. bač., slav., gor bačka 253—255: sremska 252—254; juž. ban. 248—250, bač. Tisa šlep la in Ila 254—256. — Oves: bač. 190—192; srem. in slav. 191—193. — Rž: bač. 195—200; ječmen: bač., okol. Sombor in sremski 64—65 kg, 202J4— 205; bač. poml. in baranjski nespremenjen. — Koruza: bač. 192—194 — Moka: bač. Og, Ogg 360—380; 2) 340—360 ; 5) 320—340; 6) 300—320; 7) 270—290; 8) 180—185. — Otrobi: bač. in srem. j. vreče 170—175, somborske brez vreče 162K— 165; fižol bač, 2% beli 445—450. Promet majhen. Cene živine in kmetijskih pridelkov Kamnik, 9. aprila. Voli II. vrste 6—7, III. vrste 5—6.50, prašiči pršutarji 9—10 din za kg žive teže. Krave III. vrste po 500 do 2.500 din za glavo. — Goveje meso I. vrste prednji del 12, zadnji del 14. goveje meso II. vrste prednji del 11 din, zadnji del 12, svinjina 16, slanina 18, svinjska mast 20, čisti med 18, goveje surove kože 11—14, telečje surove kože 18—20, svinjske surove kože 8—10 za kg. — Pšenica 2.40, ječmen 2.25, rž 2, oves 1.80, koruza * 2.10, fižol 5, krompir 2.25, jabolka I. vrste 7, II. vrste 6, pšenična moka do 4, koruzna moka 3, ajdova moka 6 din za kg. — Bukova drva 80 za 1 m3, jajca 0.75 za komad, mleko 2 din za liter, surovo maslo 32 din za kg. V Brežicah 2. aprila. Voli L 8, II. 6.50. III, 5; telice I. 8, II. 6. III. 4; krave I. 7. II. 5, III, 3.50; teleta I. 7, II. 6; prašiči špeharji 9.50, pr-šutarji 7.50 din za kg žive teže. — Goveje meso I. 12, II. 10; svinjina 14—15, slanina 17, svinjska mast 20—22; Čisti med 18; surove kože goveje 10 do 12, telečje 14—15, svinjske 6 din za 1 kg. — Seno 135, slama 75; moka pšenična 825—375, ajdova 350—400 din za 100 kg. — Trda drva 95 din kub. meter, jajca 0.50 din komad, mleko 3 din liter, surovo maslo 36 din kg. — Vino navadno mešano pri vinogradnikih 4—5, finejše sortirano C.7.50 din liter. Skrbimo za svoje zdravje: Nalezljive bolezni v Sloveniji . ,9. Ljubljana, v aprilu 1940. Letošnja zima se vleče že silno daleč v pomlad; Še zmerom pihajo hladili vzhodni ali severni vetrovi, lepih toplih solnčnih dni še nismo imeli, dasi smo že skoraj v sredini aprila. Tako 6e pozno v aprilu pojavljajo še rade tiste prehodne bolezni, ki jih je sicer polno v februarju ali pa v marcu. Listi so žc mnogo pisali o epidemiji meningitisa, ki je plašila ljudji posebno v južnih delih naše države. Ta nalezljiva bolezen, ki je zelo nevarna, pa se rada širi ravno v teh prehodnih mesecih, ko se zima preliva v pomlad in toplejše dni. Najbolj razširjene nalezljive bolezni Najbolj razširjene nalezljive bolezni v Sloveniji pa so trebušni legar, griža, škrlatinka in davica. Za temi boleznimi zboli v Sloveniji letno približno 6000 do 7000 oseb. V prvih povojnih letih — to je po zadnji svetovni vojni od leta 1914—1918 — je do leta 1924 v Sloveniji bila na prvem mestu griža, ki je imela prvenstvo do leta 1924. Za grižo je prevzela prvenstvo škrlatinka in je vodila tja do leta 1930. Po njej pa ima prvenstvo v Sloveniji davica in sicer zboli zanjo nad 2000 oseb letno. V ostalih delih Jugoslavije ni davica nikjer tako razširjena kakor v Sloveniji, pač pa vidimo, da narašča davica v zadnjih letih tudi v drugih evropskih kulturnih državah. Temu je baje glavni vzrok v tem, da se je promet med raznimi deli držav in sveta prehitro razširil in 6e ta bolezen in njene kali širijo v najbolj oddaljene predele dežela. Ker pa bo promet še naraščal, moramo pričakovati, da se bo epidemija davice v naslednjih letih še bolj širila, čeprav ne bodo nastopile razne okoliščine, ki bodo širjenje te bolezni preprečile. Škrlatinka v Sloveniji letno ne vrže več ko 1000 oseb na postelj. Kadar pa se to število preseže, tedaj je temu vzrok dejstvo, da se je bolezen endemično širila po raznih krajih. Tifus se Ie redko širi v epidemični obliki. V prvih časih po zadnji svetovni vojni se je tifus pogosto pojavljal, kmalu nato pa se je obolelost zaradi tifusa zelo omejila, kar «e je pač dvignilo higiensko stanje našega ljudstva. Sedaj zboli v Sloveniji 200 do 400 oseb letno za tifusom. Griža se širi vsako leto v tistih okrajih, kjer je življenjski 6tandard naroda najnižji. Vsako leto pobere mnogo bolnikov v novomeškem, črnomeljskem, kočevskem in dolnjelendav-skem okraju. Ob ugodnih razmerah ni v Sloveniji več kot 100 slučajev griže, kadar pa so suše ali poplave uničile plodove polja, tedaj pa ugotove letno tudi po več sto slučajev griže. Največ žrtev pobere davica V Sloveniji zavzema torej davica vedno večji obseg. V prvih letih po svetovni vojni smo imeli po nekaj sto slučajev te bolezni v Sloveniji, višek pa smo dosegli v letu 1932, ko je na davici zbolelo kar 2142 oseb. Dočim je umrljivost za davico v letu 1920 znašala samo 68 smrtnih primerov, jih je bilo v letu 1932 že 214. Najmanjša je smrtnost v mestih, ker je tam zdravniška pomoč pač najbolj pri roki. V naših krajih se davica navadno pojavlja posamično v raznih krajih ali predelih večjih mest, le tam, kjer je bil kraj še nedotaknjen po tej bolezni, se pojavi kot epidemija. Velikih epidemij davice pri nas ni in ima bolezen čisto sezonski značaj. Najraje se pojavlja v zimskih mesecih in doseže višek v mesecu novembru. Kardinal H. Pellegrinetti: Sv. Ciril in Metod V splošnem je bilo Cirilovo dokazovanje proti judom in muslimanom tole: Ker judje in muslimani priznavajo resničnost stare zaveze, morajo judje odtod izvajati, da je Mesija, Kristus, prišel, ker so 6e v njem spolnile prerokbe; saj so preroki vedno napovedovali novo kraljestvo, prihodnjo novo zavezo, kar nujno pomeni, da je stara zaveza očakov in Mojzesova premagana. Muslimani pa, ki priznavajo staro zavezo, morajo odkloniti Mohamedovo razodetje, ker je napovedani Mesija že prišel kot božji in dokončni zakonodavec, ustanovitelj kraljestva, ki bo trajalo do konca časov, kakor je jasno rečeno v isti 6tari zavezi. Izhajanje Svetega Duha iz Sina. Najkočljivejša zadeva je, če sta bila Ciril in Metod v znamenitem vprašanju o izhajanju Svetega Duha iz Očeta in Sina pristaša istega nauka) ki ga jc Fotij uporabil kot bojno geslo zoper Latince in papeža. Gotovo je, da je bil Fotij med Cirilovimi učitelji. Knjižničar Anastazij pravi, da jc bil Ciril velik Fotijev prijatelj. Toda is>ti Anastazij v isti besedili zvezi kaže, da Ciril, »mož velike svetosti« ni bil popolnoma suženjski pristaš svojega učitelja in da ga je znal zavrniti s Krščansko prostodušnostjo, kadar je videl, da uči zmoto. Ko je Fotij širil zmoto o dveh dušah, da bi patriarha Ignacija spravil v zadrego in ni pomislil, da bo s tem škodoval dušam, ga je Ciril zavrnil: »O slepilna in razdiralna modrost tega svetal Metal si puščice v veliko množico ljudstva, pa nisi pomislil, da bi mogel vsakega izmed njih raniti. Kakor telesne oči, naj bodo še tako velike in odprte, ako so zastrte z dimom in prahom, ne vidijo v daljavo; tako tudi velike in odprte oči tvoje modrosti ne vidijo prave poti, ker so zastrte c dimom časuiiiepnosti in zavisti.« Kdor tako go- Škrlatinka se širi posebno v gosto naseljenih krajih Največ škrlatinke pa je v večjih krajih, ki so gosto naseljeni. Okoliški okraji in vasi so proti tej bolezni bolj odporne. Najmanj škrlatinke imajo okraji Kamnik, Kočevje, Konjice, Kranj, Dolnja Lendava in Sobota. Umrljivost za škrlatinko se najbolj omejuje z zaščitnim cepljenjem otrok. Kjer je izvedeno cepljenje, bolezen zelo pada in je umrljivost silno majhna. Tifus se širi v zgodnji jeseni Trebušni tifus se širi po naših krajih navadno v poznih poletnih mesecih in v zgodnji jeseni, to je v avgustu in v septembru. Tifusne epidemije so pri nas le redke, Navadno 6e javljajo okoli vira infekcije nova obolenja, nato od tega vira zopet, dokler se bolezen ne ustavi. Bolezen se širi epidemično najbolj pogosto po dotiku, bolezen pa se širi tudi po infekciji živil. Umrljivost za tifusom pri nas zmerom bolj pada. V letih od 1920—1923 je smrtnost pri tifusnih obolenjih znašala okrog 10%, pozneje pa pada in doseže v letu 1933 7.26'/fc. Sličen razvoj se pojavlja Ljubljana, 10. aprila. Krščansko žensko društvo je — kakor vsako leto — tudi letos priredilo včeraj lepo materinsko proslavo v ljubljanski operi. Šicer je praznovalo materinski dan na praznik 25. marca, toda zaradi velikega ledna, ki je letos padel v tiste dneve, se je vršila proslava včeraj ob polni operi. Slavnosti so se udeležili g. ban dr. Marko Natlačen z gospo in družino, župan dr. Adlešič z gospo, škof dr. Rozman, predsednik Prosvetne zveze p vela t dr. Lukman ter drugi predstavniki javnega življenja, predvsem pa matere s svojimi malčki, ki so jim priredili la slavnostni dan in jim tako za god pripravili največje veselje. Ne ve pa se, kdo je bolj užival: matere, ki so imele svoje malčke okrog sebe in na odru, ali otroci, ki so gledali nasmejana lica svojih staršev, svojih mamic, ki so najlepše godovale ob njihovem veselju. Letošnja proslava pa je bila še -posebno lepa ter je uspela v vseh pogledih. Že takoj prvi prizor Razgovor o mamici, ki ga je spisala znana mladinska pisateljica Anica Cernejeva, in ga je predstavljala skupina otrok, je napravil prisrčno razpoloženje v dvorani: otroci se pogovarjajo o svojih mamicah, kaj so in kakšne so, dokler ne stopi med nje smrt mamice ene izmed njih in združi vse v skupni ljubezni do vseh mamic. Prizor je bil lepo odigran in je zapustil micen vtis. Za njim je odpela gdč. Polajuarjeva dva solospeva (Kaj bo sinku seu prineslo), namesto obolele ge. Ivan-čičeve, ki je bili na sporedu. Njen lep glas in prisrčna vživelost v čustveni svet, ki ga zahtevata pesmi, je navdušil občinstvo. Osrednja točka je bil govor o materah in materinstvu g. škofijskega ravnatelja Jagodica, ki je |>oudaril, da je današnji dan zalo, da se vsi zamislimo v svoje matere, da precenimo njihove žrtve, pretehtamo njihovo ljubezen, spoznamo globino njihovega srca ter izrazimo globoko hvaležnost in ljubezen za vse njihovo materinsko življenje in žrtvovanje. Poklanjamo se njihovemu trpljenju, skrbi in žalosti, pa tudi njihovemu veselju, neskončni sreči, ki jo doživljajo v očeh svojih otrok, njihovi ljubezni, ki jo prav tako dajejo, kakor jo tudi sprejemajo. Ta- Samo 200 metrov s« tile francoski vojaki na najbolj sprednji francoski postojanki oddaljeni od prve nemške bojne črte. Njihova naloga je, da ne-nehoma opazujejo, kaj se godi na oni strani, in če kaj opazijo, morajo takoj sporočiti svojim oddelkom. Služba teh opazovalcev je zelo naporna in odgovorna, zaradi tega se menjavajo v precej kratkih presledkih. Ako je treba, morajo sprejeti boj z močnejšim nasprotnikom in ga zadržati toliko časa, da se oddelki za njimi pripravijo za borbo. vori, daje resnici prednost pred človekom in prijateljem. Nemško-latinska stranka je Metoda res tožila, da uči grško zmoto o izhajanju Svetega Duha iz Očeta; zato ga je papež Janez VIII. dovolj osorno povabil, da naj pride v Rim 6e opravičevat. Istega dne je pisal knezu Svetopolku: »Ker sem pa slišal, da Metod, vaš nadškof, od našega prednika Hadria-na posvečen in vam poslan, drugače uči, kakor je pred apostolskim prestolom z besedami in pismeno kot svojo vero izpovedal, se zelo čudimo.« Ko pa je Metod prišel v Rim, se ni le popolnoma opravičil, temveč dal take dokaze svojega pravega nauka, da mu je papež obnovil 6Voje zaupanje, na novo potrdil slovansko bogoslužje in ga v pismu julija 880 moravskemu knezu Svetopolku zelo zgovorno pohvalil. Tam beremo: Mi smo lega Metoda, častitljivega vašega nadškofa, vpričo bratov škofov vprašali, če veroizpoved prave vere tako veruje in pri slovesni maši (vero) tako poje, kakor uči sveta rimska cerkev in kakor so sveti očetje na šestih vesoljnih cerkvenih zborih po evangeljski oblasti Kristusa našega Boga proglasili in izročili. On pa je izpovedal, da veruje in poje po evangeljjkem in apostoljskem nauku, kakor uči sveta rimska cerkev in 60 sveti očetje izročili. Mi 6mo ga torej našli pravovernega in koristnega v vseh cerkvenih naukih in v vsem koristnem cerkvenem znanju, ter smo vam ga zopet poslali, da vlada njemu izročeno božjo Cerkev ,.. i. t. d. Tega pričevanja ne more ovreči navodilo in pismo papeža Štefana V. po Metodovi smrti (885), kjer beremo hude obtožbe proti Metodovi pravover-nosti. Trdno je ugotovljeno, da je tako sodbo povzročilo ponarejeno papeževo pismo s krivičnimi obtožbami; papeževo pismo so ponaredili sovražniki velikega nadškofa in slovanskega bogoslužja ter ga podtaknili namesto pravkar navedenega pristnega i«ma Janeza VIII. Slednjič so stavki, ki se v pismu tefana V. nanašajo na sv. Metoda, nekoliko pogojni, čeprav so ostri; nekaterim kritikom pa se ti v vseh drugih kulturnih državah ter moramo tifusno smrtnost smatrati za merilo higienske kulture ljudstva. V tem oziru pa smo gotovo na poti napredka. Med najslabšimi kraji za širjenje tifusa sta na prvem mestu mesti Celje in celjski okraj, kjer sta tifus in paratifus endemična. Griža ie bolezen poletnih mesecev in zgodnje jeseni; vrhunec doseže navadno v avguslu in v septembru Leta 1921 je bilo v Sloveniji prijavljenih še 1337 smrtnih primerov za grižo, število pa je nato naglo padalo in je bilo najnižje v letu 1929, ko je bilo najavljenih samo 8 smrtnih primerov. Od tedaj pa smrtnost za grižo zopet narašča in jc zlasti visoka med otroki in pri starih ljudeh. Epidemično je pri nas griža nastopila najčešče v novomeškem, črnomeljskem, kočevskem in dolnje-lendavskem okraju. Bolezen pospešujejo slabo go-Sfiodarsko stanje prebivalstva, slabe higienske razmere, nesrečen način preskrbe s pitno vodo, suša poplave itd. Oh poglavitnih nalezljivih bolezni naraščata v Sloveniji samo davica in griža, slednja zlasti po višini umrljivosti, nazadujeta pa škrlatinka in tifus, dasi sta še močno razširjeni. Zato bo treba borbo za dvig splošne higienske kulture med našim ljudstvom še pospeševati, prav tako pa podpreti delo naših ustanov, ki skrbe za ljudsko zdravje. ko je uvajal g. ravnatelj |>osliišalco v veličino materinstva, s katerim se zemska žena udeležuje z Bogom ustvarjanja človeka: velika skrivnost rojstva je, da se sled obličja božjega ne zabriše in | živi iz roda v rod do zadnjega dr.e, ko bo svoj | obraz tudi človek ponesel v nebo in se /. njim zazrl v svojega Boga. Mati pa je tudi simbol ljubezni. V pesniških besedah je označil pomen matere za otroka ter tudi njeno žrtev v družini, ki je kakor dvig na križ, s katere se ne vrne prej, dokler ne izdihne: Dopolnjeno! Matere pa so tudi uteha naših težkih ur, smehljaj v obupu, ljubeča roka v osamljenosti, naročje naši solzi, opora v omahovanju, dvig v padanju, sled v izgubljenosti, počivališče trudnemu in moč v zavetju. Angeli varuhi svojih otrok. Mati je tisla, ki vse razume. Mali je svojega otroka usoda. Prav to zadnje je poudaril, podčrlajoč pri tem odgovornost matere za vzgojo svojih otrok; one so temelj otrokovega značaja. Končno se spomni še dveh mater: nebeške Marije, ki je duhovna mali vsega človeštva, in h kateri se obračamo v molitvi |>o ozdravitvi družine in rešitvi naroda; druga pa je rajna mati, njegova in tudi tistih, ki jim je že umrla. Tudi tem velja današnji praznik: človek ima samo eno mater iu samo enkrat. Toda ljubezen materina ne umrje, temveč nas spremlja vse dni, tudi preko groba. Danes je praznik ljubezni do vseli naših mater, živili in mrtvili, kajti močnejša kot smri je ljubezen... S temi besedami je govornik končni Svoj govor, ki so ga vsi sprejeli z velikim odobravanjem in je napravil velik vtis. Za govorom je sledila majhna opereta', ono-(lejanski prizor »Ali je kaj trden nnM??, ki jo je napisal Mirko Kunčif, uglasbil pa dr. Anton Do-linar. Dve sestrici in šest bralcev se pripravljajo za materin god pred spanjem, ponoči pa se angelčki in hudički tejio za njihovo varstvo. Tehtajo dobra dela pa tudi slaba, ljubezen do matere pa tudi majhne grehe, končno pa se spoprimejo v . trdnem mostu , kjer pa zmagajo angelčki, ki prevzamejo varstvo otrok. Leji prizor je bil podan z vso prisrčnostjo ter so imeli vsi, ki so otroke učili igrati in peti veliko truda, ki pa se je izplačal in rodil uspeh. Višek proslave pa je bila drama Mirka Kiin-fiča »Triglavska roža«, gorenjska narodopisna igra v štirih dejanjih, kjer so nastopili odrasli in malčki v lepi realistični in pravljični skupnosti ter ustvarili resnično lepo, odlično mladinsko igro, kakor jih malo vidimo na našem odru. V polno gorenjsko realistično okolje triglavskih pastirjev nad Mojstrano in na Dovjem je postavil Kunčič pravljičen svet in zgodbo o Jožku-fantu, ki je šel iskat zaklad, pa ga je zalotil gorski mož in ga zaprl v Borovlje nad Dovjem v svojo votlino. Pastir Roda, original Sabljira, otroci in mati ga iščejo, pa le mati ga s pomočjo čarovnice ter žarkžen dobi. toda odkupi ga od moža Robavsa za reno svo ji h oči, Jožek se vrne. mali oslojii. Zdaj pa se je Jožek najiolil na Triglav po čudežno triglavsko rožo in živo vodo. Posreči se mu s pomočjo žark-žene ter vrne tako materi vid. Z le|>o slovesnostjo se zaključi igra, ki ima v sebi še polno pravljičnih motivov. Tako je nastopila še Pehtra baba s svojo odlično igro, živahen gorski škrat, ki je izborilo stavki zde vrinjeni (interpolirani). Piše namreč: »Močno smo se čudili, ko smo slišali, da je Metod deloval praznoverno (krivoversko), ne pa spodbudno, prepirljivo, ne pa mirno; in če je tako, kakor fmo slišali, docela obsojamo njegovo praznoverje.« Papeževo začudenje namiguje, da je bilo mnenje o Metodovi pravovernosti v Rimu res drugačno in previdno izražnje, »če je tako«, predpostavlja, da ni bilo trdnih dokazov, ampak le obtožbe, ki bi jih bilo šele treba dokazati. Zal, je bil sveti nadškof mrtev, njegovi učenci pa naglo izgnani, ko so njegovi sovražniki zmagali; zato ni bilo mogoče nadalje preiskovati, kar bi bilo sicer za nas brez pomena, ko imamo poroštvo vsega Metodovega življenja in slovesno pričevanje papežev Hadriana II. in Janeza VIII. Sveta brata sta o izhajanju Svetega Duha iz Očeta in Sina izpovedovala tradicionalni nauk grških cerkvenih očetov (da namreč Sv. Duh izhaja iz Očeta po Sinu); rimska Cerkev tega grškega nauka ni nikoli obsodila. Sele Fotij je proti Latincem in proti papežem na izključni način izoblikoval nauk o izhajanju Sv. Duha samo iz Očeta; ta nauk je bil 6kozi stoletja predmet brezkončnih prepirov in bojno geslo Bizantinccv proti Rimu. V Moravski je zbujala pozornost latinske duhovščine okolnost, da so Slovani peli vero brez dodatka »in Sina«; takrat je bil ta dodatek, že razširjen v frankovskih cerkvah, a v Rimu še ni bil uveden; Rim je sicer branil versko resnico o izhajanju Sv. Duha tudi iz Sina, a ni ukazoval, da naj se znameniti dodatek poje v veri (med mašo) in ga še danes ne ukazuje vzhodnim kristjanom, ampak 6C zadovoljuje s priznavanjem verske resnice, ki jo ta dodatek izreka. Metodovo ravnanje v tej stvari je torej bolj disciplinarno vprašanje kakor je on sam zmagovito razložil v Rimu leta 880. vpričo svojih tožnikov. Značilnosti kateheze. Katere so torej značilne poteze krščanskega oznanjevnaja svetih bratov 7 Mislim, da jih moremo izražati v dveh mislih: Danski ministrski predsednik Stauning rešil nalogo, norček kraguljež. škompnik itd. Igra ima veliko umetniško vrednost ter se je z njo Kunčič uvrstil med naše najboljše mladinske odrske pisatelje. Prepričani smo, da ho v tej smeri storil lahko še marsikaj dobrega. Igra pa, ki jo jo režiral prof O. .Šest. je bila odlično prikazana, ler so glavne vloge dale zares cele značaje in tipe, tako zlasti Gorski mož. Pehtra baba ter Sabljira in pasti i, pa Midi milnica iu mali Jožek, ki je ko-injžno nastopal in vezal dejanje s svojo zgodbo. Škoda, da je zadnje tulo prikazano okrnjeno ter je bila zato vidna praznina okolja, ki sicer tako polno in barvito dopolnjuje glavno nit. Tako je letošnji materinski dan v celoti tis|>el, za kar gre zahvala predvsem gdč. ^lavici Vpnraj-zovi. ki se muči in trudi z našiuii malčki in jim posveča vso svojo veliko ljubezen. Tako je tmli letošnji večer sad njenega neumornega zanimanja za naše otroke, ki so ii gotovo hvaležni za sodelovanje in za užitek. Prav tako pa jo mnogo truda vložil v prireditev g. jirof. šest. ki je režiral in ravnal odrske nastope igralcev in malčkov, kar ni bilo lahko ob takem življenju. Tudi gdč. Lesknv-feva je žela velik uspeli, ko so otroci tako zvesto sledili njeni glasbeni vzgoji in ubogali njeni klavirski spremljavi. Seveda pa sta levji del prinesla pisatelj Kunčič ter glasbenik dr. Doliimr. ki sla s svojim delom ustvarila res lep materinski tekst, ki ho prišel prav vsem odrom in ustanovam pri podobnih materinskih proslavah. Skrivnosti solznih žlez •Solze so žensko orožje«, so rekli že stari Rimljani. In v resnici menda ne more nihče oporekati, da so ženske prave umetnice, kar se tiče obvladanja solznih žlez. saj se jim odpro, kadar se jim zazdi potrebno. V leni so si prav enake tako velike umetnice-igralke kakor modre zakonske žene, ki vsako svojo srčno željo spravijo na dan s pomočjo v srce segajočih solz. Moderna znanost je že dobro raziskala anatomsko plat jokanja, psihološka plat tega pojava pa je še slej ko prej zagonetna. Znanost sicer ve, da so solze tekočina, ki jo izločajo solzne žleze, in da je ta tekočina enoodstotna alkalična solna raztopina, ki je v prvi vrsti namenjena, da ovlaži zunanjo stran očesa, jo varuje pred posušitvijo in odstranja z nje razne predmete, prav malo pa ve znanost o z\e/i, ki obstoji med solznimi žlezami in duševnim stanjem človeka. V splošnem smatramo solze za nekaj nemo-žatega in za predpravico ženske Toda nazori o tem so zelo različni. Ze v Homerjevih pesnitvah najdemo velike junake, ki se niso prav nič sramovali, solzenja iz svojih oči. Homer je naprtil solze med drugim tudi Aliilu in Odiseju. Znano je, da ljudje na jugu Evrope mnogo več jočejo kakor na severu; to je v zvezi z različnim temperamentom. Sicilijanec pokaže svojo ginjenost razločneje kakor hladni Šved. Indijanec n. pr. smatra za vse graje vredno, če moški z najmanjšo spremembo na obrazu pokaže svoje notranje razpoloženje, dočim se n. pr. Rus ne sramuje solz, ki niu teko po licu, ako v tujini sliši lepo domačo popevko. Ali se je mogoče jokanju priučiti? Kakor je to vprašanje čudno, ga vendar splošno polrjujejo. Ko so nekoč zasliševali mlado beračico, ki je s svojimi solzami uspešno apelirala na človeško usmiljenost, je povedala, da se ji je treba le močno spomniti na smrt svoje matere, pa so takoj solze pri roki. lo se ji posreči zmerom in je postalo pri njej že kar avtomatično. Ore tedaj pri tem za neko vrsto avtohipnoze. ki je zlasti pri ženskem spolu zelo pogostna. Odrski in filmski igralci z močno domišljijo, se znajo v tragično vlogo lako vživeti, da začno čisto po programu na določenem mestu jokati, pa četudi so dotično stvar igrali že 50 krat. Kristus središče ljudskega in narodnega življenja. Kristus središče nerazdeljene in vesoljne Cerkve. Sv. Ciril je imel tisto, kar je danes redko, namreč čudovito ravnotežje med zavestjo skupnosti človeškega rodu, utemeljene v edinosti izvora in odrešenja ter med zavestjo individualnosti plemen in narodov, ki se tudi izvaja iz narave in zato iz Boga. Ko so ga vprašali, kakšnega rodu je. je odgovoril, kakor smo videli, da je Adamov vnuk. Bil je Grk, sin visokega cesarskega uradnika, izobražen v Carigradu, profesor filozofije, učen v vseh grških vedah, kakor da je strokovnjak v vsaki posamezni (lako pravi njegov slovanski živlieojepisec), vendar v vsem svojem delovanju ni pokazal nobenega prezira do drugih narodov, niti do neizobraženih rodov; večje višine bizantinske prosvete. ki jo je popolnoma obvladoval in se je zavedal, ni nikoli uporabljal, da bi poniževal narodni čut drugih narodov. V njegovem pojmovanju je Kristus skujmi cilj, h kateremu so poklicani vsi rodovi. Kristus daje novo plemenitost vsakemu narodu; vsak jezik je enako poklican, da slavi Kristusa in sc s tem udeležuje verskega poslanstva, ki mu odvzema žig barbarstva in ga dviga na višino skupne bistveno krščanske omike (civilizacije), kjer razlike in prednosti najdejo način vzajemnega soglasja in doDoljevanjs, nc da bi se uničevale in izenačevale. Gotovo sc je Ciril zavedal, da je njegov jezik in njegova književnost visoko nad vsemi drug:mi; bil je grški domoljub. Toda nikoli ni nvslil. da hi to pomenilo, da je treba grški iezik s silo vsiljevati drugim narodom ali da je treha zanemarjati jezike drugih narodov. (Dalje.) Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« v Uubliani! Proslava materinskega dne v Ljubljani novica Koledar Sreda, IT. aprila: Rudolf, mtičcuet: Auieet, papež. Četrtek, IS. aprila: Antia, mučenka: Apoloni j, m učenec. Ošabna novic« — Obolel je g. duh. svetnik Anton /ore, župnik v Mirni peči in se priporoča v molitev. * — Ohčni /bor društva organislov, ki je bil sklican za četrtek, IS. aprila, se zaradi nepričakovane ovire nr bo vr*ll. — Ustanove vcletrgovca Antona Kolcnca letos ne bodo razpisana. Kuratorij ustanov veletrgovca Antona Koleuca objavlja, da zaradi tehničnih ovir razpis ustanov za tekoče šolsko leto ni mogoč. Prosilci, ki so že vložili prošnje, se lahko prijavijo zopet jeseni, ko bodo ustanove na novo razpisane. Oni, ki želijo, da se jim vrnejo prošnjam priložene listine, naj to javijo kuratoriju v roke predsednika dr. hrnesta Kalana, advokata v Celju. — Pogodba /a prevažanje pošte z avtobu-som iz Litije v Sv. Križ poteče z. dnem 30. jim. I<>40. Proga je dobičku nosna. A vtopod jetniki naj se glede vožnje v prihodnjem letu obrnejo na poštno direkcijo v Ljubljani. PLETENINE • TRIKOTAŽA ALOJZIJ 1'OTKATU lMtKJ J O S. KUN C & C o. UUHUASA - M I KI .OS H'K V A CK8TA_ — Zveza Brežie in Sevnice z dolenjsko progo, Brzi vlak i/. Belgrada oziroma iz. Zagreba pride v U rožice zjutraj ob |xd osmih, uv-lobus iz B rtv. i c v Novo mesto pa odpelje že oh 7. Brzi vlak torek v Brežicah nima /veze s |x»št-iiiiii avtobusom za Novo mesto. I a avtobus pripelje v Novo mesto po devetih in ima zvezo /. vlakom v Belo Krajino okrog |x>l desetih dopoldne. le hoče torej |x>lnik priti še dopoldne v Novo mesto, moru v Zagrebu presesti iih vlak za Karlovec, tam zopet presesti in pride v naj-lioljšeiu slučaju 0|Xildne v Novo mesto. Mislimo, da bi poštno ravnateljstvo brez posebnih težav spremenilo vozni red avtobusa i/. Brežic v Novo mesto tako, da bi avtobus čakal na postaji v Brežicah na jutranji vlak, da bi torej avtobus odšel i/. Brežic največ uro kasneje. Razlog, da mora avtobus priti zjutraj pravočasno v Novo mesto zaradi sodišč, ne drži, ker se razprave i/, tega dela sodnega ozemlja odredijo namesto ob 9 brez naduljnega lahko uro pozneje. Zveza z. vlakom v Belokmjino v Novem mestu, pa ni nujno potrebna, ker avtobus ra/en tesnili trgovcev, ki imajo iiak svoje mo-tocikle oziroma avtomobile, nima nikdar občinstva za Belokr« jino. Prva zveza za potnike, ki pride z brzim vlakom zjutraj v Brežice, je šele zvečer ob 7 za Novo mesto, tako, da mora potnik čakati v Brežicah več kakor U ur. Včasih je imel brzi vlak zjutraj ob 8 v Sevnici zvezo z osebnim vlakom v Trebnje, kjer je dobil zvezo za Novo mesto, sedaj je pa tudi ta zveza ukinjena. Prav tako bi se dal odhod avtobusa zjutraj iz Novega mestu premakniti /n pol ure naprej, tako, da bi avtobus prišel ■s Brežice zjutraj ob tri četrt na 7 iu imel zvezo z. brzini vlakom v Zagreb in Belgrad. ki odhaja iz Brežic par minut pozneje. Knuko bi moral imeti večerni avtobus iz. Brežic zvezo z brzim vlakom iz Zagrebu oziroma Belgradu in večerni brzi vlak pa v Sevnici zvezo z. osebnim vlakom v Trebnje, Ihiii pa z. Novim mestom. Pri današnjem voznem redu nu Dolenjskem med glavno progo in dolenjsko progo sploh ni zveze. Prosimo merodajne oblasti, du čimprej popravijo vozni red poštnih avtobusov med Novim mestom in Brežicami ter osebnih vlakov med Sevnico in Trebnjem v korist }>otii jočega občinstva in tujskega prometa. — Buči, buči, morje adrijansko...« Bin-koštno romanje — najlepši, najcenejši izlet (H) morju! Split: Muriju Zdravja« — livar; S ii šu k: Marija Trsatska — Kub. Brezplačna nu-vodila pošlje: Po lnižjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petru nasip IT-u, — Požar v Irči vasi pri Novem mestu. V nedeljo zvečer okoli tričetrt na 12 se je oglasila v Novem mestu sirena. Oorelo je gospodarsko poslopje poleg novo zidane, še ne ometane hiše Ka-stelčeve, sedaj Šimčeve. Ogenj se je hitro širil, vendar se je posrečilo, da so ga omejili, ker stoji hiša v znožjti pod hribom nad Krko, in so druge hiše ostale nepoškodovane. Zgorelo je gospodarsko poslopje, hlev, šupa, listnjak in kozolec. V šu-pi je spal star mož, ki ga imajo pri hiši, katerega so sicer v zadnjem trenutku rešili, pogorelo pa mu je vse borno imetje. — Kako je nastal ogenj, še niso ugotovili. — Skoda je le delno krita z zavarovalnino. — Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec cn kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. — Smrt pod vozom. V nedeljo, 14. aprila proti večeru se je pripetila nesreča, pri kateri je našel smrt hlapec, ki je bil šele kratko časa uslužben pri g. R oblek ti v Žalcu. Hlapec je peljal s svojim tovarišem seno v Ojstrico. Ko se je vračal s praznim vozom, so se naenkrat splašlli konji in hlapec je padel pod voz tako nesrečno, da so mu šla kolesa težkega voza čez trebuh in mu zadala smrtne |x>škodbe. Hudo ranjenega so pripeljali pred gostilno Plavšak, kjer mu je domači gospod župnik podelil sv. poslednje olje. Še tisti večer je revež izdihnil. — Žalostna nedelja pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Preteklo nedeljo je večja družba popivala v nekem vinotoču v Mali vasi pri Sv. Tomažu. Ko so bili pijani, so se z.ičrli prepirati. Nastal je pretep, v katerem je mrtev obležal 37 letni oženjeni po cbižavi * Odlikovanje zaslužnega učitelja, ki v 40 letih ni niti en dnn zamudil službe. V Ka- stvil je bil te dni z redom sv. Save V. stojmje odlikovan odličen prosvetni delavec Bruno Ju* rinčič, šolski upravitelj v pokoiu. Hodil se je leta 1876 v k ast v ii in je končal učiteljišče v Kopru. Učiteljsko slu/Ivo je nastopil letu 1895 in jo opravljal nepretrgoma 40 let do 1935, ko jc stopil še čil iu zdrav v pokoj. Ves čus svojega nčiteljevanju ni zamudil niti en dan šole. Služboval je po raznih krajih Istre, kje je ustanovil več šolskih knjižnic in zbral na stotine knjig. Ves čas svojega službovanja se je pridno udejstvoval tudi v raznih kulturnih iu narodnih društvih. * Prvi španski pomik v naših lukali. Preteklo nedeljo je priplul v splitsko pristanišče španski pa mik »\lonte Galera«. To je prvi španski parnik, ki je priplul v naše vode po državljanski vojni na Španskem. V Splitu bo liurnik naložil 4.">0 vngonov žita zu Španijo. S to |>oš i I j ko se Ihi začel Pri/.adov izvoz, žitu v Španijo. * Trinajst tovornih vagonov padlo v prepad. Nedaleč od Gručacu se je /godila huda železniška nesreča, ki je zahtevala tudi človeško življenje. Ko je privozil tovorni vlak, ki je imel trideset vagonov, v bližino postaje Mulovan, je skočil s tiru službeni vagon, ki mu je počila kolesna os, in padel v trideset metrov gh>lx>k prepad. Naslednjih 12 vagonov je padlo za službenim vozom, ker je strojevodju prepozno zapazil nesrečo. Vagoni so razbiti obležali v prepadu. Pri nesreči je zgubil življenje vlakovixlja, dva zuviruču pa slu k sreči odnesla le lažje poškodbe.. Proga je v daljavi okrog 10 metrov poškodovana. Materinimi škoda je ogromna. Zaradi nesreče je bil promet nu tej progi po! dneva ustavljen. Brzo-vluk i/. Zagreba, ki bi morul privoziti v Šilie-nik ob I'J. "M), je prišel šele drugi dan ob petih zjutraj. * Pri reševanj« koze sta padla v prepad. Iz. Kolom poročajo: Pastirji iz sosednje črnogorske vasi l-alazin, ki leže na planini, gonijo vsaki dun svojo živino ihi pašo nu strme planine, ki se dvigajo nad bokeljskim zalivom. Tudi 17-lelni Jovnn Djurovič in 20-letna Stanu Nikolič iz Velikih Zaluzov sta jiasla živino |xi planini. Med pašo se je mlada koza spustila po strmini navzdol, odkoder ni več mogla nazaj. Jovan in Stanu sta skušalu izvleči kozo, pa se jima ni posrečilo. Vzela sta vrv, po kateri se je Jovnn s|>ustil |xi strmini navzdol, drugi konec vrvi jia si je Stana privezala za nogo in se držala za skalo na strmino. Naekrat |>a se je Jovnnit spodrsnilo in se je zavalil v prepad, za selxij pa je potegnil tudi Stano. Oba sta liudlii v globino t3 metrov, kjer sta obležala nezavestna. Ko se je Stana zavedla, je začela klicati na pomoč. Hitro so prihiteli pastirji, ki so bili na planini. Našli so Jovuna vsega razbitega, poleg njega pa Stano. vso okrvavljeno. Mrtvega Jovana so prenesli domov, Stano pa v bolnišnico. * 107 letni starček oče desetletnih dvojčkov. V vasi Vrben živi eden izmed najstarešlh mož. Jugoslavije »čiču» Zoksim Zoksimovič, ki je star tt)7 let. še vedno čvrsti starec je pred desetimi leti postavil rekord posebne vrste. Postal je oče dvojčkov. Dečka, ki sta sedaj stara deset let, sta nenavadno podobna svojemu staremu očetu. Iz prvega zakona ima stari Zoksim otroke, ki so danes /e stari očetje in stare matere. Njegova desetletna sinova sta tedaj prnstrica vnukov svojih bratov in sester. Učitelj v Vrbenu ima danes v tvojem razredu v eni klopi dva sinova in pu prastare vnuke krepkega patriarha. * Žalostna smrt matere štirih ofrok. Na cesti Karlovec—Plitvice se je zgodila huda nesreča, ki je zahtevala življenje 35-letne tovarniške delavke Stane Polovine. Polovina se je peljala s tovornim avtomobilom. Sedela je po-leg šoferja. Ko je avtomobil privozil v bližino hiše, v kuteri je Stana Polovina stanovala, je ta odprla vrata avtomobila, da bi skočila ven. šofer je zmanjšal brzino, vendar se je Strni« ponesrečila. Ko je skočila iz avtomobilu, ji je spodrsnilo in je pudlu |>od avtomobil. Povozila so jo zadnja kolesa. Obležala je nezavestna in vsa v krvi. Prepeljali so jo takoj v liolnišnico. kier pa ubogi /eni, ki ie bila v blagoslovljenem stanu, niso mogli vet porna- Kamenščak Franc, ki je dobil hude udarce s kraru-|>oin po glavi. 39 letni Vrbnjak Franc, tudi ož»-njen, je dobil hude poškodbe, vendar je še pri življenju. Orožniki pri Sv. Tomažu so naslednje jutro jiretepate polovili t«r so to sami mladi fantje iz Male vasi. Sodnih pooblastil ni treba več kolkovati Po zakonu o sodnih taksah, tarifna postavka r>(i, je bilo trebil plačati za neomejeno pooblastilo din državnega kolku iu H din sodnega kolka. Z uredbo o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah se je (§ 10) ta določba črtala. Uredba pravi, da sedanji odstavek drugi (ki se glasi: »Za omejeno |>ooblastilo se plača 15 din«) postane odstavek prvi in se glasi: *Za odpoved pooblastila pred sodiščem, če se o tem ne izda rešitev, 15 din.« Sedanji odstavek tretji (ki se glasi: *Zu listno pooblastilo ali odpoved pooblastila |ired sodiščem 15 din«) postane odstavek drugi. Iz. navedenega novega besedila uredbe (ki je Izšla v ' »Slušebnih novinalu dne 2. IV. 1940 v ^Službenem listu« pa dne 10. IV. 1940) izhaja, da od 2. aprilu IH-iO ni treba več kotkovati sodnih pooblastil, bodisi da jih stranka izda odvetniku ali pa kaki drugi osebi. Ta taksna olajšava je prišla povsem nepričakovano. Toda novo besedilo tarifne |>ostavke 50 je povsem jasno in ne dopušča nobenega dvoma, da je kolkovinu :a pooblastilu pred sodiščem od 2. aprila 1910 dalje odpravljena. V skladu s tem sta črtani ludi obe pripombi k tej tarifni postavki, ker sta zaradi odprave te kolkovine postali ne-jiotrebni. Kajti če ni treba kolkovati pooblastila samega, tudi niso potrebne posebne določbe, du ni treba kolkovati posebnih izjav o postavitvi namestnika. Iz. istega razloga je črtana določba, da bi bilo treba kolkovati |iooblastilo z 1% vrednosti dogovorjene premičninske. nagrade. S to taksno olajšavo je ustreženo strankam pred okrajnimi sodišči, t.e več let sem se je namreč izredno težko občutila ravno ta kolkovina za pooblastila, ki je v mnogih primerih daleč presegala vse ostale stroške, zlasti v nialolnem izstopanju, katerih pravd (do 500 din) je na naših okrajnih sodiščih skoraj polovica. ga ti. Umrla je, ne da bi zavedala. Uboga žena zapušča štiri ne|>reskrb!jene otroke. • Strašna posledica trdega postopanja t. otrokom. V vasi Miličani pri Koprivnici je 12-letni deček zulx>del svojo 60-letno rednico v srce, Stjepun Ivkovič, stur šele 12 let, je j>o-jvilnu sirofa. Ko stu njegov oče in mati kur zaporedoma umrla,"ga je vzela v rejo 60-letna kmetica Kata Ivkovič. S tem se je začelo za otroku dolgotrajno trpljenje. Stara žena, ki je mislila, du je pretejianje in stradanje edino vzgojno sredstvo, je fantka za vsako malenkost neusmiljeno kaznovala. Ne samo, da ga je jiogosto do krvi pretepalu, ampuk je fantka za kazen večkrat |>ustila po cele dneve stradati. Te dni si je Stjepan, ki je bil silno lačen. odrezal kos kruha in začel jesti. Ko je stara Kata, ki je ubogega otroka zopet kaznovala s postom, to videla, je prihitela in dečku iztrgala kruli. Ves obuptin je deček, ki je imel še krušni nož. v rokah, tekel za starko in ji hotel nazaj vzeti kruli. Starka pa je pograbila za palico in jo grozeč vihtela nad otrokom. V obupu je otrok sunil z nožem proti starki in jo zabodel v srce. Bila je nu mestu mrtva. • Boj 7. vlomilci. V Osjeku stu dva vlomilca vlomila v poslovne prostore trgovine s starim železom. Ko sta se ravno spravila nad železno blagajno, ju je zasačil čuvaj Mato Ton-čalek. Preden je čuvaj mogel alarmirati sosede. ga je eden izmed vlomilcev pobil z železnim drogom na tla. Nato sto pobegnila. Ko se je Tončulok, ki je bil hudo ranjen na glavi. s|>et zavedel, je zadevo naznanil |>oliciji, ki je Se tisti dan izsledila in prijela vlomilcu, ki stu znana ix>tepulin Andrija Miladinovič in Julij Buk. • Pobegnila i/, bolnišnice in skočila v vodnjak. Prometni uradnik na železniški postaji v Križevci Ivan Cvrčič je naznanil policiji, da je njegova mati Marija, stara 55 let, skočila v vodnjak. Marija Cvrčič je zadnje čase kazalu znake duševne bolezni in jo je zato sin spravil v bolnišnico v Koprivnico. Cvrčičeva pa je pobegnila iz. bolnišnice in se vrnila domov. Sin je bil tedaj v službi na sosednji železniški jx)staji. kjer je nudomestoval oliole-legu svojega tovariša. Ko se je zjutraj vrnil domov, je našel v sobi vse razmetano in polito s petrolejem. Cvrčič je zvedel, du se je njegova mati nenadoma vrnilu domov in da je ponoči zočela razbijati okna in pohištvo. Začel je iskati svojo mater in jo je končno našel mrtvo v vodnjaku. • Grozen zločin nezakonske matere. V vasi Patičjti pri Djakovu se je zgodil zločin, kakršnega tamkaj ne pomnijo. Kmetica Neda Uroše vič je z iglo izkopala oči svojemu novorojenemu detetu, nato pu je otroka vrgla svinjam, ki so gu raztrgale. Neda Uroševič je že starejša samica, ki se ni hotelo jxiročiti, puč jia je rodu ljubimkala z raznimi moškimi. Posledica tega je bilo moško dete. Bilu je čisto osumljena. Skovala je peklenski način, kako se iznebiti deteta. Novorojenčku je najprej ' iglo zu |)letenje grozno mučila in mu zadala več strašnih run. Izkopala mu je tudi oči in t prelxxlla vrat. Vse okrvaljeno dete je okrutna mnt.i zavila v slamo in vrgla svinjam, ki so navalile na zavitek in otroka raztrgale, niso gu pa požrle. Tako je bil odkrit grozen zločin. Uroševičevo so aretirali in je priznala svoj zločin. Po njenem obnašanju pa sodijo, du tli pri zdravi pameti. Anekdota Ruski car Peter Veliki je posvečal posebno skrb pravosodstvu, ki je bilo večinoma v rokah nepoštenih in podkupljivih sodnikov. Nekoč je car slišal, da je v Moskvi odvetnik, ki je odličen pravnik, pa tudi pošten. Povabil ga je k sebi in ker je n«nj naredil prav ugoden vtis, ga je imenoval za vrhov, nega sodnika v rovgorodski guberniji. Če* nekaj let je car na svojo veliko žalost zvedel, da je ta sodnik krenil s pota poštenja in postal podkupljiv. Peter Veliki ga je pozval k sebi in ga pošteno okregal. Vrhovni sodnik se je vrgel pred carjem na kolena in mu ves v solzah potožil, da je njegov dohodek tako majhen, da mu je nemogoče preživljati svojo družino pri tako visokih zahtevah svojega položaj*. Car se je prepričal, da jc sodnikov dohodek res premajhen. Ker s« mu je dopadlo odkrito priznanje sodnika, je ukazal, da se mu plača podvoji in ga premesti v drugo gubernijo »Ampak,« je dodal Peter Veliki resno, »eedaj mi obljubi, da boš pošten v svoji »lužbi.« Sodnik je seveda obljubil. »Prepri- ' čan bodi,« je dejal car, »da te bom dal obesiti, če boš spet imel dolge prste.« Sodnik je odšel. Leto dni j» služil carju veitjic in poStcno, kakor js obljubil. Počasi pa je pozabil na svojo obljubo in je spet Liubljana, 17. aprila Gledališče Drama: Sreda, 17. a|»rila: »Županova Micka«. Varil. Red A — Četrtek, 18. aprila: »Revizor«. Bed B. — Petek, 19. aprila: Zaprto, (ge-nerulka). Opera: Sreda, 17. aprila: »Luciu Lammer-moorska«. Uer .Sreda. Gostovanje Sonje lvan-čičeve in Josipa Gostiča. — Četrtek, IS. ti|>rila: Adrlann l.eeotivrenr«. Red Četrtek. — Petek, 19. ti pr i I a: Zaprto. Rokodelski oder Akademija v proslavo 50 letnice, ki jo obhaja pesnik in pripovednik dr. Joža Lovren-čič, l>o v nedeljo, dne 21. aprila 1940 ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. Izbor iz. sluvljenče-vili del: 1. Uvodna beseda, melodram. 2. Pevski zbor |>od vodstvom L. Muvu: L. Muv: Jel-vicu in ptiču, L. Mav: Goriške trte, /,. Prelo-vec: Jaz bi rad rudečih rož. 3. Govor (prof. J. šolar). 4. Sholur iz. Trente, scenična interpretacija: Veliki pipotnik — Rojenice — Sholar-ski fHiliod — Pogodba — Otrok s kanglico — Na Bogatinu. 5. Pridi k nuni Tvoje kraljestvo, dekl. 6. Materi Milosti, deklamucija. 7. Sinje je morje, solospev. 8. Legenda o Mariji in pa-stirici Uršiki, deklamacija. 9. Naša zgodovina, govorni zbor. K). Legenda o zlatem studencu. II. Deveta dežela, igra (režija Pod vin). - Pred-produja vstopnic na dun akademije ob 10 do 12 dopoldne in I uro pred akademijo v društveni pisarni, Komenskega ulica 12-1, Radio Ljubljana Sreda, 17. upr.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Nupovedi, poročilu — 7.t5 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — t2 Citre in harmonike (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Pisan orkestr. koncert (plošče) — 14 Poročilu — 18 Mladinska ura: »Janez šubic, slov. slikar«. Igra, napisal Arnošt Adamič, izvajajo člani Radij, igral, družine — 18.4« Kazen kot vzgojno sredstvo (dr. St. Gogala) — 19 Najiovedi, poročilu — f«>.20 Nae. ura: Zagrebško družabno življenje v XV. stol. (Srdju Božič, pu bi. v Zgb) — <9.40 Objave — 19.50 Uvod v prenos — 20 Prenos iz ljitbljan. ojiere: v I. odmoru: Glasbeno predavanje (V. Ukmar), v JI. odmoru: Najiovedi, poročila. Drugi programi Sreda, 17. aprila: Belgrad: 20 Opera — Zagreh: 20 Ljubljana — Bratislava: 21 Kom. konc. — Pra-ga: 21 Filh. konc. — Sofija: 20 Verdijeva opera »Rigoletto« — Beromiinster: 20.50 Ork. knoc. — Bu dimpešla: 19.30 Flotovva opera »Marta« — Bu-karciia: 19.20 Franc gl. — Stockholm-Horby: 20.50 Brahmsova rajjsodija — Trst-Milan: 20.45 Berlio-zovo »Faustovo pogubljenje« — Florenca: 21.40 Ork. konc. — Sottens: 21 Brahmsove skladbe Prireditve in zabave Simfonični koncert ljubljanske filharmonije, ki bo v okviru Bolgarskega tedna v jionedeljek, dne 22. t. m. v Unionu, nadaljuje z izvajanjem bogate slovanske glasbene literature. Naš skladatelj Bernard F. je na sporedu s •Scherzom«. Bernard je imel prve skladatcljske uspehe v Mariboru, kjer je bila že 1. 1932 z velikim uspehom izvajana njegova »Fantazija za violino in orkester«. — Bolgarski skladatelj Panča Vladigerov je na sporedu s klavirskim koncertom št. 3 in Vardar rapsodijo. Vladigerov je najznamenitejši sodobni bolgarski skladatelj in prvi bolgarski komponist, ki je dobil priznanje v Parizu, Londonu, Varšavi, Berlinu, Dunaju, Sfockholmu, Belgradu itd. — Čajkovski je na sporedu s IV. simfonijo. Je najčistejše izkristalizirani tip slovanskega skladatelja, čigar 100-letnico rojstva slavi letos ves kulturni svet. — Koncert pripravlja orkestralni korpus 70 godbenikov pod vodstvom dirigenta dr. D. Švare z vso vnetno. Preilprodaja je že pri blagajni kina Union. Predavanja Zanimivo skioptično predavanje o važnem gospodarskem in socialnem vprašanju bo na nocojšnjem XV. prosvetnem večeru, ki ga priredi Prosvetno društvo v Trnovem. Predavanje bo ob 8 zvečer v dvorani Prosvetnega doma v Karunovi ulici. »Združenje bivših mornarjev« vabi na predavanje, ki bo dne 18. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice, Teda: Podmornica in njen ustroj. Slike za to predavanje so brezplačno na ogled v restavraciji pri Sestici dne 16. in 17. t. m. Nase dijaitvo Kongregacija akademičark ima drevi ob četrt nu osem svoj redili sestanek v frančiškanski kapeli. Pridite! Akademska kongregacija pri oo. frančiškanih ima drevi ob 8 svoj redni sestanek. Vsi tovariši akademiki srčno vabljeni! Lekarne Nočno službo imajo lekurne: dr. Piccoli, Tvrševu (>; mr. Hočevar, Celovška 62 in mr. Gartus. Moste — Zaloška cesta. sprejemal darove od strank. Car, ki je dobro pazil nanj, ga je dal zapreti. Sodnik je prosil milosti, ali Peter Veliki mu je rekel: »Ti nisi držal svoje besede, jaz jo bom pa držal!« In ukazal je, da «o sodnika obesili. Neverjetno — tu piše o neki ženi, ki jc »vojeg« moža uaireiila, kar je pri zajtrku vedno brai časopisi« Jčaj jphovUe? Žalostni) jc dej.itoo, tla mlailina pijanču-jc. Kdor letfti ne vidi, je slep, kdor tejla noče priznati in uoidefi, la/.e. I)a, poudarjam, žalska mladina pijančuje. I suko nedeljo vidite majhne skupinice mladih ljudi obeh spoloo, kako prirejajo izlete n bližnjo oko-lico. So to večinoma dijaki in dijakinje. S seboj imajo po nanadi harmoniko. — Tako sem o nedeljo videl dijake in dijakinje v neki gostilni p okolici Ljubljane, kako so ga prav pošteno »že/i/a/i«. Aekaleri med njimi no bili ).v dobro opiti. Dekleta so kadila kot Turki, fantje so se nalivali kot za slavo. Da ni manjkalo poljubčkov in raznih takih ljubezenskih prisrčnosti, je razumljivo. I prašarn 1 as, gos/mk/ urednik, kaj bo .s to našo mladino? kdo ji ne privošči veselja in zabave? Vsak, kdor razume mladino. Toda, da je mladina krenila na taka pota, da je zdrknil njen čut dostojnosti do sebe in do drugih tako globoko, bo morda vzrok d tem, da nima več o sebi tiikake zdrave življenjske osnove. 1'rav sle poudarili zadnjič i> svojem članku, da bi morali zgledi mikati. Vzgojitelji mladine bi morali dajati dobre zglede, v njih bi morala mladina videti res značajne in moralno izčiščene osebnosti. Pa še nekaj1 Mislim, da bo glavni vzrok v tem. ker starši danes vse premalo pazijo na »noje otroke. Neštetokrat se dogodi, da starši »ploh ne vedo, kam gredo njihovi otroci, kakšna so njihova pota. Starši ne podpisujejo dijaških knjižic, niti šolskih nalog, niti opravičil. Da, preveliko zaupanje, prevelika ljubezen, preoelika zaljubljenost it svojega otroka, vse tu so vzroki, ki ženejo mladino na taka pota. kaj pravite, /lospod urednik, na vse to? Malo nas je in še to se uničuje. A ajboljše p našem narodu se uničuje. fllUBlUNA Občni zbor Zveze za tujski promet .. ,., , Ljubljana, 16. aprila. V veliki dvorani Zbornice za TOl je bil danes dopoldne redni letni občni zbor Zveze za tujski promet, katerega se je udeležilo veliko število zastopnikov v zvezi včlanjenih društev. — Občni zbor je začel predsednik zveze dr. Fran Ratej in pozdravil zastopnika bana dr. Marka Natlačena načelnika oddelka za obrt in industrijo Dragotina Trstenjaka, zastopnika Zbornice za TOl dr. Jura Ki.ceta, zastopnika direkcije drž. železnic načelnika Franca Podbregarja, zastopnika direkcije pošte in telegrala višjega kontrolorja Ivana Kita in zastopnina direkcije šum svetnika inž. Ivana Juvana ter zastopnika Mariborske tujsko-prometne zveze ravnatelja šubica. Pismeno so poslali svoje pozdrave in najlepše želje občnemu zboru generalni ravnatelj Putnika, kakor tudi predsednik Putnika dr. Tartaglia, dalje Zveza kopališč v Zagrebu in Turistična zveza na Sušaku. V imenu bana je pozdravil zborovanje načelnik Drago!in Trstenjak, ki je v svojem govoru omenjal, da se je tujsko-prometno udejstvovanje v Sloveniji že razvilo v kulturno misijo in da je veliki občni zbor v sedanjih težkih časih dokaz optimizma, ki bo s požrtvovalnim delom tudi v bodočnosti še dosegel uspehe. Po opravljenih formalnostih, ki so jih zahtevala pravila, je dal predsednik dr. Ratej obsežna in podrobna pojasnila k tiskanemu poslovnemu poročilu uprave za leto 1919. Iz njega posnemamo, da je konec leta štela zveza 101 člana, in sicer 35 tujsko-prometnih društev, devet kopališč in zdravilišč, 21 gostilničar-skih združenj, 15 podružnic SPD, 7 občin in 14 Na predlog nadzornega odbora, ki ga je pre-čital g. Dolinšek, je bila soglasno sprejeta raz-resnica za preteklo poslovno leto. Prav tako je bila sprejeta razrešnica nadzornemu odboru. Sledile so volitve ene tretjine novih članov in namestnikov upravnega odbora. Izžrebani so bili tisti, ki naj h j izpadli, a so bili soglasno zopet Izvoljeni nazaj. V odbor sta bila kooi>tlrana Se dva nova člana, in sicer za Dolenjsko dr. Gros, predsednik Tujsko-proinetnega društva v Novem mestu, in za Belo Krajino predsednik društva bela Krajina, dr. Milan Bnno. Prav tako so bili izvoljeni nazaj stari namestniki, na novo pa sla bila izvoljena dva, in sicer zastopnik Tujsko-prometnegn društva iz Višnje gore in turističnega odbora v Novem mestu. Nadzorni odhor je bil izvoljen ves slari, za četrtega namestnika nadzornega odbora pa je bil izvoljen Alojzij Cerar. predsednik Tujsko-prometnega društva v Moravčah. — Sledilo je poročilo o delovanju včlanjenih društev. Ravnatelj dr. žjžek je orisal, kako agilno delujejo zlasti podeželska tujsko - prometna društva, med Katerimi imajo izredno mnogo članov zlasti Planina, Sv. Križ, Sv. Janez v Bohinju in Vrhnika. Vsa društva se posebno trudijo, da bi uredila v svojih krajih kopališča, parke in sprehajališča. — Za tem je bil potrjen proračun za prihodnje poslovno leto, ki znaša za Zvezo 391.800 din, med temi 115.000 din za propagando, za »Putnika« pa posebej 544.000 din. Občni zbor je še določil usta-novnino v znesku 2500 din in potrdil poslovnik za izvršni odbor, nakar je predsednik zaključil občni zbor. BHBVmiRR krema se uspešno uporablja zopfer spuščaje, rane, praske, opekline, hraste, lišaje in vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih. Naglo suši od inoia ali mokren.a opaljeno in odrgn.eno kožo. Dobiva se v vseh lekarnah ln drogerljah po ceni din 10-— m Škatlico. MARIBOR Umor v Hutlerjevi tovarni pred sodnihi Maribor, 16. aprila. Pred velikim senatom mariborskega okrožnega sodišča je bila danes dopoldne razprava, za katero je vladalo v Mariboru nenavadno zanimanje. Obravnaval se je pred sodniki tragičen zločin, ki se je odigral dne 25. januarja t. 1. v Hutterjevi tovarni. , Na zatožni klopi je sedel mladi, komaj 26-letni , Adam Tomič. Senat, ki ga je sodil, je vodil predsednik okrožnega sodišča dr. Hudnik, prisedniki so bili dr. Turato, dr. Čemer, Kolšek in Rebula, obtožbo pa je zastopal državni tožilec Sever. Žaloigro, ki je spravila Tomiča pred sodnike, opisuje obtožnica sledeče: Tomič je bil več let uslužben na orožniški postaji v Cirkovcah pri Pra- organizacij. V zadnjem letu je izstopilo iz Zveze 5 članov, in sicer SPI) Celje, SPD Ruše, SPD Trbovlje, Združenje gostilniških podjetij v Velikih Laščah in zakupnik Doma na Kofcah. Podružnice SPD so izstopile zaradi tega, ker ne spadajo v območje Zveze. V zadnjem letu pa je pristopilo 33 novih članov, med temi tri tujsko-prometna društva, devet podružnic SPD, dva turistična občinska odbora, tri kopališča in zdravilišča in številna krajevna združenja gostinjskih podjetij. V preteklem letu je imela Zveza sedem lastnih bi-ljctarn in poslovalnic, štiri pa pod vodstvom tujsko-prometnih društev. V svojem delovanju je Zveza mnogo storila za napredek tujskega prometa. Posebno je poskrbela s tečaji za splošno tujsko-prometno izobrazbo. Uspešno je sodelovala z ob-lastvi, javnimi ustanovami in tujsko - prometnimi organizacijami. V poslovanju biljetarnic zaznamuje glede na motnjo, ki se je začela s preteklim septembrom, malenkostno nazadovanje. Tako je v vseh zvezinih biljetarnicah bilo prodanih tii-zemskih železniških vozovnic za 2,906.000 din (v oklepaju podatki za leto 1938 — 3,104.000 din), inozemskih železniških vozovnic je bilo prodanih za 3,730.000 din (4,208.000 din), parobrodskih vozovnic za 446.000 (324.000) din, vozovnic Aero-puta za 25.2000 (24.800) din, avtobusnih vozovnic 157.500 (92.700) din, vozovnic za spalne vagone > 535.000 (452.000) din. V celoti je promet znašal 7,798.000 (8,206.000) din, kar pomenja napram letu 193S nazadovanje za 5'A%. Za propagando tujskega prometa je Zveza žrtvovala velike vsote, prav dobro pa so se obnesli kolektivni prospekti. Za propagando je izkoristila Zveza tudi fotografski material, filme in diapozitive. Po časopisju je uspelo Zvezi -izpeljati ne samo propagando, ampak tudi informativno službo, za kar gre tudi naj- 1 Pastoralna konferenca za duhovščino mesta Ljubljane bo v sredo, 24. aprila ob pol 4 v duh. semenišču. — Arhidiakon. 1 Koncert za zimsko pomoč ljubljanskim revežem priredi, kakor smo že poročali »Glasbena Matica v petek. 26. t. m. zvečer v veliki dvorani hotela Union. Po sporedu bo ta veliki dobrodelni koncert resnično tak. da podobnega Ljubljana še ni imela, saj bodo pri njem sodelovali poleg Glasbene Matice in Akademskega pevskega zbora ter Ljubljanske filharmonije in Slovenskega vokalnega kvinteta tudi najodličnejši predstavniki naše nove Glasbene akademije kot solisti. Po svoji notranji vsebini in po svojem namenu bo pa ta vseskozi prvovrstna dobrodelna prireditev poku-zula tudi višino srčne kulture vsega našega mesta ter kot središče glavnega mesta slovenskega naroda tudi vrhunec srčne kulture Slovenije. Zaradi viškov slovenske glasbe in prav tako tudi zaradi ugleda Ljubljane, bo občinstvo gotovo rado poseglo po vstopnicah ia koncert, ki jih bodo do nedelje ponujale mestne uradnice po javnih lokalih, uradih in domovih. Navzlic elitni prireditvi za dobrodel ne namene pa vstopnine na koncert vendar niso zvišane, da je z udeležbo slehernemu mogoče odkriti dobro srce za ljubljanske mestne reveže. Prihodnji teden bodo pn vstopriice v ■redprotlaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 1 Razstava nazornih slik o podmornicah. Zdru zenje bivših mornarjev, ki z vsakim svojim nastopom v javnosti preseneti slehernega s skrbno pripravo in zanimivo temo, je pripravilo izčrpno predavanje o prav gotovo najbolj zanimivem orožju na morju, o podmornicah. Prihodnji če- KRIK VZHODA po slovitem romanu »DOBRA ZEMLJA« V glavni vlogi: PAUL MUNI in LU1SE RA1NER Grandijozno filmsko delo o večnosti Kine, podano z dramatično in umetniško silo, kateri sa doslej ni približal še noben film Radi velike dolžine filma predstave ob 16.. 19. in 21.15 uri KINO SLOGA Tel. 27-30 lepša zahvala slovenskemu tisku. Posebno zahvalo je dolžna Zveza oblastem in ustanovam, ki so jo podpirale tudi gmotno, tako banski upravi, mestni občini ljubljanski, zbornici za TOl, Putniku in dr. Te dni je umrl predsednik Društva za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi pri Grosupljem, g. župan Jožef Perme, čigar osebni podjetnosti se imamo zahvaliti, da smo dobili prvo urejeno in lepo podzemeljsko jamo. Navzoči so počastili spomin delavnega pokojnika. O finančnem poslovanju je poročal ravnatelj dr. Žižek, ki je omenil, da je Tujsko-prometna zveza imela v celoti 1,457.000 din izdatkov. Med temi je šlo za upravne stroške 786.000 din, za pisarniški material 314.000 din, za izdajo propagandnega materiala 103.000 din, za Vintgar 14.000 dinarjev, za odtise 93.0(10 din. Dohodkov je imela Zveza nekoliko manj, tako da je zaključila poslovno leto s 64.686 din deficita. Dohodki biljetarn so vrgli 291.000 din, dohodki iz denarnega prometa so znesli 772.000 din. Dohodki kolodvorskih pro-dajalen 64.000 din, dohodki od izletov 40.000 din, dohodki Vintgarja 22.000 din, članarina 11.000 din, podpore so znesle 190.000 din, banska uprava je dala 80.000 din, mestna občina ljubljanska 15.000, zbornica za TOl 10.000, »Putnik* 85.000 din. Izvrstna komedija, polna odličnega humorja ŽIVLJENJE JE LEPO! Ciaudette Colbert in James Slewari iiino Union Predstave ob 10, 19 in 21 ! trtek bo predaval v dvorani Delavske zbornice predsednik Združenja bivših mornarjev g. Rudi Strus o ureditvi, delovanju in reševanju podmornic. Da bo za poslušalce predavanje lažje razumljivo, je društvo pripravilo veliko zbirko ogromnih barvastih slik, ki bodo med predavanjem razstavljene v dvorani. Najdaljša slika je nad 6 m dolg barvan prerez podmornice, ki natančno prikazuje ves njen notranji ustroj. Vso zbirko zanimivih slik razstavlja Združenje v salonu pri še-stici na Dunajski cesti, kjer si jih lahko vsi, ki se zanimajo za podmornice ogledajo brezplačno. Po sebno priznanje, pa zasluži Združenje že zaradi tega, ker bo priredilo tudi predavanje v Delavski zbornici brezplačno, zaradi česar ne dvomimo, da bo velika dvorana nabito polna. 1 Odpovedi na živilskem trgu. Pred kratkim smo eitali, da je samo mestno poglavarstvo na mah odpovedalo stanovanje 380 strankam. Mestna občina seveda tega ni storila, pač je pa res odpovedala 590 tržnih prostorov na ogačarjevem in Vodnikovem trgu ter na Nabrežju 20. septembra, da s tem dosti zgodaj m o pravem času opozori najemnike tržnih prostorov, naj se pripravijo na selitev, da ne bo skrbi in pritožb ter nezadovoljnosti, kadar se bo treba res seliti s sedanjega živilskega trga. Kakor znano, hoče mestna občina uresničiti že stare in popolnoma upravičene želje vsega mestnega prebivalstva ter se že tudi pripravlja nu zidanje lepili, pripravnih in praktičnih ter sploh vsem zahtevam prodajalcev in kupcev ustrezajočih sodobnih tržnic. Z odpovedjo torej še ni rečeno, da bi se vsi sedanji najemniki prostorov morali preseliti takoj, pač pa mora imeti mestna olxinu v roknli jamstvo in zagotovilo, du v primeru potrebe ne bo prav nobenih ovir, ki bi kakor koli zadrževale začetek zidanja novih tržnic. Od|>n-vedi med najemniki niso zbudile nezadovoljnosti, temveč samo veselje, ker te odpovedi oznanjajo iz|x)lnitev splošne želje po novih tržnicah, zuto smo pa prepričani, da bo to veselo vest pozdravila vsa naša javnost. |>red-vsem pa naše gospodinje z velikim odobravanjem in zadovoljnostjo. 1 Razburljiv dogodek v Prešernovi ulici. V Prešernovi ulici št. 5 je na dvorišču dalmatinska gostilna, v katero včeraj popoldne organ finančne uprave ni prišel po okrepčilo, pač pa po službeni dolžnosti. Na žalosl ni mogel izvršiti svojega posla, ker se je natakarica tako razhudila nad njim, da je moral iti po pomoč — po stražnika. To je šele razjarilo natakarico, ki je dejansko napadla stražnika, nato se pa skrila v jašek kletnega okna. Končno se je vendarle posrečilo policijskim organom, da so togotno dekle naložili v policijski avto in io odpeljali na »hladno, kjer se ji bo jeza razkadila. erskem. Tam je živela pri posestniku Jerneju Lahu sirota brez staršev Marija Frank. Dekletce je bilo ob prihodu Tomiča v Cirkovce staro šele 13 let, pa nenavadno zalo in za svoja leta močno razvito. Vzbudilo je pozornost mladega, stasitega orožnika, ki se je s Frankovo kmalu seznanil. Znanje pa je bilo tedaj še čisto prijateljsko. Ko pa je Frankova dovršila 14 let ter zapustila šolo, ie dobila v Alariboru deft> kot delavka v tkalnici Hutterjeve tovarne. Večkrat je prišla še v Cirkovce na obisk k svojim rednikom in tedaj so Cir-kovčani videli, da se je razvila v doraščeno, zelo lepo dekle. Videl je to tudi Tomič ter ji je začel pisati. Frankova mu je odgovarjala in tako je med njima nastala ljubezen. Tomič je svojo izvoljenko obiskoval v Mariboru, kjer je stanovala v Loški ulici št. 3. Začela sta govoriti o pioroki ter sta se zadnje mesece res pripravljala, da se vzameta. Letos, ko je Frankova dopolnila 17 let, pa se je zelo izpremenila. Alestno življenje ji je ugajalo ter je začela dobivati pomisleke, da bi se trajno navezala na navadnega orožnika. Okoli novega leta se je ljubezen Frankove kar naenkrat ohladila ter se je začela zaročencu odtujevati. Morda je vplivala na njo tudi silna Tomičeva ljubosumnost. Morala mu je dajati odgovor za vsak svoj korak, pazil je na vsak njen pogled ter je bil v svoji ljubosumnosti večkrat tudi zelo surov. Gotovo jo je to odbijalo in ko je postajala starejša, si je zaželela več prostosti. Ko pa je Tomič opazil, da postaja dekle proti njemu bolj hladno, ji je začel groziti. Posledica je bila, da se ga je Frankova hala fpr ara ip rarpla na iihom cnuri »1 roča, da prekinja z njim vse zveze. Ko je Tomič pismo dobil, se je odpeljal takoj v Maribor ter se je z zaročenko na videz pobotal. Ko pa ie prišel nazaj v Cirkovce, je čez nekaj dni prejel drugo pismo, v katerem mu Frankova spet javlja, da hoče imeti pred njim za vselej mir. To pismo je bilo neposredno vzrok usodnega Tomiče-vega koraka. Silno razburjen se je Tomič 24. januarja odpeljal v Maribor ter prišel k svoji zaročenki na stanovanje. Nekaj časa sta se v sobi pogovarjala, naenkrat pa je Frankova zbežala k svoji gospodinji ter jo prosila, naj jo kje skrije, ker jo hoče Tomič ustreliti. Gospodinja jo je spravila k neki drugi stranki, kjer je dekle prebilo noč. Še pred 5 zjutraj se je Frankova potem podala na delo v tovarno. Tomič je šel zjutraj za njo ter se izmuznil mimo tovarniškega vratarja z izgovorom, da nese svoji zaročenki južino. Dobil je Frankovo na hodniku pred tkalnico. Začela sta govoriti ter je dekle med tem šlo v tkalnico k svojemu stroju. Tam so ostali delavci nenadoma videli, kako je Tomič segel v žep, potegnil pištolo in že je počil strel, ki je zadel Frankovo naravnost v srce. Zgrudila se je pri priči mrtva. Tomič se je dal fKDtem mirno prijeti vratarju in delavcem, ki so ga pred tovarno izročili policistu. Danes se je Tomič zagovarjal, da jc izvršil dejanje v silni razburjenosti n nepremišljeno. Hotel je tudi sebe ustreliti, pa mu je samokres odpovedal. Priče pa pravijo, da niso videle, da bi bil nameril samokres še na sebe. Prav tako zatrjuje obtožnica, da je ustreli! Frankovo po zrelem premisleku. Razprava je trajala do 13, nakar se je senat umaknil k posvetovanju, ki je trajalo tri četrt ure. Ko je senat stopil zopet v sodno dvorano, je predsednik razglasil sledečo razsodbo: Tomič se obsodi na 15 let robije in na trajno izgubo častnih pravic ter na povrnitev odškodnine 1200 dinarjev Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev. Red-nik pokojne Frankove Lah, ki je zahteval 25.000 din odškodnine in povrnitev pogrebnih stroškov v znesku 2000 din; se zavrne na civilnopravno pot: Tomič je kazen sprejel in je izjavil, da se ne bo pritožil. m Lepa otvoritev »Kobanskega tedna«. V ponedeljek zvečer je bila v mali dvorani Uiviona otvoritev razstave »Kobanskoc, s katero se pričenja »kobunski teden«. Zbralo se je v dvorani nad 100 mariborskih kulturnih in narodnih delavcev ter so bile zastopane vse organizacije in narodna društva. To zanimanje je vsekakor razveseljivo, saj ima prireditev važen narodno obrambni značaj ter hoče dvigniti zanimanje zu naše obmejno Koban-sko. Razstavo je otvoril nadzornik v p. To-mužič, nato pa je akademski slikar Lojze šuš-melj iz Selnice ob Dravi orisal postanek in |x>-men posameznih slik, ki predočujejo življenje na Kobanskein. Razstava je zeio zanimiva, ker nam odkriva dosedaj skoraj popolnoma riejKiznaiio življenje in pokrajino naše ožje domovine, obenem pa je umetniško dozorela in visoka. Razstava je odprta vsak dan. — Naslednja prireditev v okviru Kobanskega tedna bo jutri v četrtek ob 20 zvečer. Predava v mala dvoruni Uniona akud. slikar Franjo Golob o »Kobansko iu slovenska umetnost«. m Potrjena občinska trošarina. Mestna občina je dobila od finančnega ministrstva obvestilo, da je dovoljeno pobiranje občinske trošarino na vino od I. aprila dalje v dosedanji višini 1.50 din od litra, od piva pa se bo po-pobirala trošarina 0.60 din od litru. m Drugi letošnji simfonični koncert orkestra Glasbene Matice v Mariboru bo dne 3. majnika ob 20 v Unionski dvorani. Nu sporedu so skladbe nordijskih mojstrov Svendsona in Griega ter Dvoržakova simfonija »Iz novega sveta«. Kot solist nastopi prof. dr. Iloman kla-sinc. Vodstvo koncerta je tudi tokrat prevzel kapelnik vojaške godbe kep. Kos. Jirunek. Predprodaja vstopnic in sporedov pri Putniku. in Premiera »Ane Christie« — te sloveče ameriške drame — v Župančičevem prevodu in v Skrbinškovi režiji — bo jutri v četrtek. V naslovni ulogi nastopi Kraljeva m Kongregacija za gospe ima jutri ob 4 popoldne sestanek. Nuto odborova seja m Novoustanovljeno kat. prosvetno društvo pri sv. Magdaleni ima v nedeljo, 21. apri la prvi sestanek po deseti sv. maši v društvenih prostorih. Na sporedu je zanimivo predavanje, sprejemali se bodo tudi člani obojega spola od 14. leta starosti naprej. Magdalenču-ni, pridite v velikem številu! m Seja pododbora JRZ za V. okraj bo j i-ri. v četrtek ob pol 8 zvečer v kavarni Vol-Igruber. m Drevi na koncert Glasbene Matice! Pevski zbor Glasbene Matice imu drevi v veliki Unionski dvorani koncert, na katerem izvaja krasne slovenske »obredne pesmi«. Posebno zanimive bodo »Svetske pesmi«, ki jih je po Beli Krajini zbral iu napisal prof. Matija omc. So (o pravi biseri iz zakladnice pesnil, ko so jih sprejeli v svoj program tudi Bolgari. Poleg teli pa poje Glasbena Matica še druge svutovske pesmi, ki so v navadi v raznih krajih naše domovine. m Smrt v gozdu. V Zg. Razborju so podirali delavci v gozdu Milanu Skubcn smreke. Ko so podrli veliko smreko, je tu padla v smeri, v kateri je stal 36-letni delavec Ivan Pod-inšek. Veja ga je zudelu na glavo ter je kakor od strele udarjen padel pri priči mrtev na tla. Vzrok nesreče je usoden primer. m Ruski emigrant izginil. Iz svojega stanovanja v Stritarjevi liiici 47, je neznano kam izginil 32-letni ruski emigrant Aleksander Ko- t. m. v soratov. Nedavno je izgubil za|>oslitev ter je lnl zaradi tega zelo potrt. Boje se, da je v obupu napravil nepremišljen korak. m Denarnico je bila najdena dne 15. za Tremi ribniki z vsoto denarja. Dobi upravi »Slovenca« nu Koroški cesti. Gledališče Sreda, 17. aprila: Zaprto. Četrtek, 18. aprila ob 20: »Ane Christie«. Red A. Premieru. Velik gozdni požar pri Slovenski Bistrici Na veleposestvu grofa dr. Ferdinanda Aftem-sa v Slov. Bistrici je naslal požar v gozdu, ki leži na področju katastralne občine Cigonca. Zgorelo je okrog 12 hektarjev smrekovega dvajsetletnega gozda ter se ceni škoda po izjavi strokovnjakov na 300.000 din. Na kak način se je gozd vnel, se ni dalo ugotoviti. Gozd je bil gosto-zaraščen, tla pokrita s suho travo, pa je bilo dovolj, če je kak nepoznan klalež odvrgel goreč ogorek cigarete, katerega je potem veter razpiha! v požar. Gasiti so prihiteli gasilci iz Slov. Bistrice, katerim so pomagali ljudje iz bližnje okolice. Dve uri je trajalo, preden so požar omejili, da se ni mogel več dalje širiti. Ptuj Obvezne okrožne tekme ptujskega fantovskega okrožja bodo v nedeljo, dne 5. maja t. 1. v Ptuju Ob tn četrt na 8 zbor vseh Fantovskih odsekov ptujskega okrožja na dvorišču minoritskega samostana, nato skupna sv. maša v minoritski cerkvi. Po sv. maši odhod na tekmovališče v Ljudskem vrtu, kjer se točno ob 9 začnejo prosvetne in tehnične tekme. Knjižnica Prosvetnega društva je te dni dobila zopet mnogo novih knjig. Zato pridno obiskujte to knjižnico, ki se trudi, da čim bolj ugodi svojim starim in novim čitateljem. Knjižnica jc odprta vsako soboto Dopoldne in vsako nedeljo pretlpoldne. Nahaja se v minoritskem samostanu, dohod e trga! Litija Učitelji, člani Slomškove podružnice v litijskem okraju bodo imeli hospitacijo na bežigrajski poskusni šoli v Ljubljani, v soboto, dne 4. maja. Zbirališče je ob tri četrt na 8 pred šolo. Vabljeni so zlasti vsi tovariši člani, pa tudi novi člani so dobrodošli in imajo pravico hospitirati. Litijska gasilska četa je priredila v nedeljo dopoldne v tukajšnji kino-dvorani uspelo predavanje o zračnih napadih in obrambi pred njimi. Agilna gasilska župa je s tem storda veliko uslugo prebivalstvu. Želeti pa bi bilo, da se tako važnih predavanj udeleži še več ljudi. Zbor rezervnih oficirjev, o kalerem smo že poročali, se je razvil v prisrčno in lepo manifestacijo naroano zavednih ljudi. Zbralo sc je onrog 30 rezervnih oficirjev najrazličnejših stanov, ki so z zanimanjem sledili besedam velikega prijatelja rezervnih oficirjev, g. generala Kukavičiča. Ta je pozdravil zbor v imenu poveljnika dravske divizije. Njegova izvajanja »o bila tako tehtna, da so jih navzoči sprejeli z odobravanjem. Pri volitvah so bili v odbor izvoljen: gg. Gregorič Edo, Urantik Edo in Tičar Beno iz Litije in g. Hauplman ij Zagorja. Na tukajšnji "ljudski šoli je napredovala v VI skupfto učiteljica gdč. Svagelj Ana. KULTURNI OBZORNIK Tudi Faroersko otočje Je menjalo gospodarje F (i mersko otočje (dansko Foeroerne, angleško Faeroe, domačinsko Faroyar), po naše bi rekli Ovčji otoki, leži na pol pota med Škotsko in Islandijo. Vseh otokov je 24, med katerimi je pa samo 17 obljudenih. Ker so popolnoma goli, brez drevja, narede žalosten vtis na tujca, ki je navajen na širne zelene travnike in gozdove Kjer je le majhna zaplata s travo poraščenega sveta, stoji že nekaj hiš. Ljudje se preživljajo z ribolovom in ovčjerejo. Nekoliko jim vrže tudi nabiranje jajc in puha ptičev, ki jih je na sto tisoče. Prvi naselniki so se naselili v 9. stol. iz Norveškega, ko so bili še pogani. H krščanski veri so jih spreobrnili irski menihi. V majhnem selišču Kirkjubour-Foroyar je bil škofovski sedež. Hiša, v kateri so stanovali škofje, stoji še danes in je že 800 let stara. Zgrajena je iz debelih hlodov, ki so od starosti vsi počrneli. Največji prostor v nji je kuhinja z velikanskim ognjiščem. Zelo lepo so izdelani podboji vrat. Blizu »škofije« sloji do strehe zgrajena cerkev v gotskem slogu. Začel jo je graditi v 10. stol. škof Eleander. Preden jo je pa pokril, so ga protestantovski reformatorji, ki so s silo zatrli katoliško vero, ubili. Cerkev je iz granita in še do danes ji zob časa ni mogel blizu, čeprav je brez strehe. Glavni kraj Thorshavn leži na največjem otoku in ima 2900 prebivalcev. Hiše so večinoma lesene, samo nekaj malega jih je zgrajenih iz betona. Kar je pa prav starih, so iz granitnih plošč, ki so kar neobdelane postavljene druga vrh druge, špranje so pa zadelane z mahom. Veliko hiš je še pokritih z rušami. Cerkev, ki služi raznim protestantskim sektam, kakor: babtistom, adventistom, pfingstistom in drugim, je tudi lesena. Katoličani, katerih je 35, imajo lepo, precej veliko kapelo v samostanu »sivih sester«. Zanje skrbila kar dva duhovnika, ki sta Holandca. Prej sta stanovala v neki zasebni hiši, sedaj pa v ličnem lesenem župnišču, ki stoji za samostanom. Sestre imajo zelo obiskano osnovno in gospodinjsko šolo, na kateri je pa samo 5 katoliških otrok. Faringi, kakor se otočani imenujejo sami, stoje na visoki stopnji omike, čeprav so čisto preprosti ljudje. Vsaka hiša ima knjižnico in vsak gospodar si šteje v čast, da jo po možnosti pomnoži. V Thorshavnu je tudi muzej, v katerem zavzema največ prostora zbirka ptičev. Blizu muzeja stoji kar čeden »prosvetni dom«, v katerem kažejo tujcem, ki obiščejo te že na 62 stop. severne širine ležeče otoke, narodne plese. Plešejo v narodni noši, pa brez godbe, po starih narodnih napevih. Za petje skrbe plesalci in plesalke same. Zalivski toj oddaja otočju toliko toplote, da srednja toplota ne presega 6 stop. Celo pozimi pade temperatura redko pod 3 stop. pod ničlo. Kadar pa veter brije, je kljub temu celo v poletnih mesecih občutno mraz. Nerodna pa je ta okoliščina, da veter skozi vse leto brije. Motiv s Faroerskega otočja. Na obali vidimo nedozidano cerkev škofa Eleandra, poleg nje novo protestantsko cerkev. ŠPORT Nemci priznavajo, da je zmaga Jugoslavije zaslužena Obširne kritike nemških časopisov o nedeljski tekmi med Nemčijo in Jugoslavijo odkrito jirizna-vajo, da je bila zmaga jugoslovanskih nogometašev zaslužena. »Sjjort Zeitung« piše: V tej veliki in sijajni borbi so imeli položaj Jugoslovani popolnoma v svojih rokah. Njihova igra ima povsem dunajski značaj in je polna lepih kombinacij; zlasti napadalni trio je pokazal hitro in ostro igro. Veliko smolo je imel naš Holstalter, ki je imel v Dragičeviču in Glaserju nasprotnika velikega razreda. Zmaga jugoslovanskega moštva je posledica boljše igre. Odlična je bila krilska vrsta gostov. Glaser je odličen vratar in je pravi mojster v svoji igri. Poleg sebe je imel dva zanesljiva branilca, ki sta bila vedno na svojem mestu. Slično piše pod naslovom: Mladost in hitrost Jugoslovanov »Wiener Montagblatt«. Gosti so nas presenetili v ugodnem smislu. Jugoslavija je imela homogeno moštvo, sestavljeno iz prvorazrednih poedincev. Predvsem je bil v odlični lormi vratar in oba branilca. Tek in dirka kolesarjev čez drn in strn DKSK »Edinstvo« Ljubljana VII priredi dne 28. aprila 1040 kolesarsko gozdno dirko (Cross-countrv). Start in cilj za vse skupine bo pri gasilnem domu v /.g. šiški. Predvideno je približno km 3.500 gozdne in km 16 cestne proge. Start za turistično skupino bo ob 15, za B) skupino ob 15.30. za A) skupino ob 16. Vpisnina za turiste je din 5 za A) in B) skupino din 5 za nahrbtno številko din 10, ki se pa ob vrnitvi iste plačana vsota vrne. Turisti so oni neverificirani, ki vozijo s težkimi kolesi ne pa z tubolarji. Protesti so dopustni z vlogo din 25, tu znesek zapade v korist prireditelja ako se protestu ne ugodi, v nasprotnem slučaju se pa vloga vrne. Protesti se vlagajo najpozneje 15 minut jio končani dirki. Dirka bo v vsakem vremenu, le pod _ pogojem. da bi bili prav hudi nalivi se dirka j>reloži na poznejši čas. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Po končani dirki razdelitev nagrad v prostorih gostilne »Martine« v Zg. šiški. Zanimive športne novice iz vsega sveta Nov svetovni rekord v skoku s palico. Iz Kalifornije poročajo, da je v nedeljo v Berkeyu ameriški atlet Cornelios NVarmendam iz San Francisca postavil nov svetovni rekord v skoku s palico. Novi rekorder je preskočil višino 15 čevljev. — Prejšnji svetovni rekord sta imela Setton in Mae-dows z višino 14 čevljev in 11 palcev. V metrih izračunano je novi rekord 4.571, prejšnji pa 4.546. Atletski trihoj Grčije. Italije in Jugoslavije. Grški časopisi pišejo, da pripravlja grška atletska zveza veliko allelsko prireditev, s katero hoče proslavili 10 letnico športnega udejslvovanja svojega izvrstnega atleta Manticasa. Po pisanju gr- »\Viener Montag« pravi, da je bil Glaser hrbtenica moštva, drugi glavni steber pa je bil Lechuer, ki da je s svojim načinom igre spominjal na nekdanje vzore dunajskega »Wunder-teama<. Glavna moč jugoslovanske enajstorice je bila njena hitrost in točno podajanje. V napadu sta bila najboljša oba strelca Glišovič in WolfI. »Volkischer Beobachter« pod naslovom: Vzrok poraza so napake nemške enajstorice. Zmaga gostov ni nezaslužena. To dejstvo je treba predvsem ugotoviti, dasi jim je bila sreča v napadu in v obrambi zelo naklonjena. Poročevalec poudarja, da je treba vratarja Glaserja po njegovi igri prištevati med poseben razred golmanov v Evropi. Oba branilca imata odličen odbojen udarec, samo da sta včasih preostra. V krilski vrsti je igralec št. 1, Lechner, prekosil vse svoje tovariše v krilski vrsti. Tudi napad gostov je zadovoljil, zlasti sta se izkazala desno krilo Glišovič in Woltl kot obziren vodja napada. To so v glavnem izvlečki iz zgoraj navedenih kritik. Nekateri časopisi pa pripominjajo, da bodo dali še podrobnejšo oceno nedeljske tekme. škega časopisja je ta troboj Grčije. Italije in Jugoslavije že gotova stvar. Program naj bi trajal dva dni. Pri nas o tem še nikomur ni nič znano,,kar je pa povsem razumljivo, ker ima Atletska zveza kraljevine Jugoslavije druge skrbi, kakor pa organizacijo važnih mednarodnih atletskih srečanj. Smučarsko prvenstvo v letu 1941. bo priredila Italija. Italijanska Smučarska zveza javlja, da je že začela s pripravami za svetovno smučarsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Italiji, in sicer v Cortina il'Ampezzo. Podrejene športne organizacije že pripravljajo svoje člane za to prvenstvo. Zaradi tega prvenstva se je tudi že vrnil finski trener Aino Saares, ki bo tekmovalce pripravljal na tekme. Novi ameriški Salenti. Iz Amerike poročajo, da je zaradi svojih uspehov v metu krogle, obrnil pozornost nase mladi Alfred Blozis. Ta novi metalec — lanski juniorski ameriški prvak — je vrgel v treningu kroglo že 17.20 m. Pri tekmi v New Vorku v zaprtih prostorih pa je letos vrgel kroglo 16.92m. Ob isti priliki je hotel Charles Fenske izboljšati rekord na poldrugo miljo v zaprtih pro-storiji. Progo je pretekel v času 6:39.4, kar pa ni zadostovalo za nov rekord, ki ga ima še vedno ameriški Finec Edwin VVide z 6:37.8. Prav. lepe rezultate dosega v Ameriki naš rojak iz Delnic Peter Žagar, ki letos v treningu meče disk slalno čez 52 m. Mislijo, da bo on letošnji prvak v metu diska. Žagar je seveda ameriški državljan. Zmaga Madžarov v sabljanju. V meddržavnem dvoboju z nemškimi mečevalci so zmagali Madžari z 2 :0. Tekma je bila prejšnji teden v Budimpešti. Nov nemški plavalni rekord. DNB javlja, da je v nedeljo v Dresdenu nemška plavalka Liesl Beber postavila nov nemški rekord v hrbtnem plavanju na 400 ni. Nov nemški rekord je 0:03.9. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Grafika. Danes od 17 dalje trening an igrišču Ilirije za kolinsko tovarno. Za jirvo moštvo je važen članski sestanek. Ob S zvečer /.a vse! Načelnik. Pred bralnim večerom Literarnega kluba Od leve proti desni. Sede: Jože Dular, Ivan čampn, dr. Bogomir Magajiin, Cene Kranjc. Stoje: Severin šorli, Jože Kastelic, Cene Vipotnik, France Siovšak. Pisatelji Literarnega klubu v Ljubljani, ki so doslej izdali v svoji založbi že dve knjigi: pesniško knjigo Jožeta Kastelca »Prve podobe«; in zbirko novel Bogomirja Magajne Zaznamovani« ler napovedujejo idilo Ivana Čampe »Mlin v grapi , so se odločili, da nastopijo na svojem prvem bral-*icn'i večeru v petek, l'K t. m. v Delavski zbornici. Vrt;o bodo brali svoja dela jiesniki in pisatelji: Severin Šali, .luie Dular, France Novink, Ivan Čpmpa, Bogomir Magajna, .loie Kastelic, Cene Vipotnik in Cene Kranjc. Uvodno besedo pa bo govoril urednik dr. Tine Debeljak. Tako bodo stopili osebno pred javnost pisatelji in pesniki, ki šele nastopajo svojo pesniško pot v družbi z onimi, ki so se javljali že zadnjih deset let, ler bodo l^Jto potrdili svoj izvor in svojo smer. Toda tudi ti Mjnilajši, ki bodo nastopili na tem večeru, so sicer nova imena v slovenski književnosti, niso pa neznana, temveč so že s svojimi prvimi nastopi vzbudili zanimanje literarnega občinstva in danes pomenijo že program sedanjosti ter zarodek bodočega našega lej)oslovja. Mislim tudi predvsem na Šalija, Vipolnika, Canipa, Dularja in Novšaka, ki pomenijo najmlajša imena v naši literaturi, dočim so Kastelic, Kranjc in 15. Magajna nastopili že jired leti kot predhodniki nove pesniške generacije, pziroma kot vmesni člani med skupnim nastopom ekspresionistov in sedanjih najmlajših realistov. Najstarejši med njimi je Bogomir Magajna, pisatelj Gornjega mesta, Granjčarjev, Primorskih novel, Bralov in sester, Le hrepenenja, Zaznamovanih ter mladinskih povesti Bradonja in pravljic o dečku z gosko iz Tivolija. Torej jiisalelj že skoraj desetih knjig in pač ne potrebuje bližnje oznake, kakor morda to, da je iz skrajnega, skoraj alegoričnega idealizma in romantične čustvenosti prešel v |>rav tako skrajni naturalizem, poln romantičnih jirigod in pretresov srca. Vse to pa dokazuje zopet, da se še ni uravnovesil ter da je še vedno v razvoju. Cene Kranjc ni izdal še nobene knjige, toda nastopal je že v Domu in svetu, v Mladiki in v Dejanju, pa tudi v Slovenskih novelah, ki so uveljavile njegov rod. Odlikuje ga idilično gledanje na zemljo in drobno dogajanje na njej, sočen opis jirav teh malenkosti, ki jih navaden človek ne opazi, pesniku narave, kakor je Kranjc, pa odpre časo lepote. Njegove kratke stvari bi skoraj lahko imenovali pesmi v prozi. .loie Kastelic je letos dozorel do prve zbirke Prve j>odobe, s katero je uspel in pokazal svojo pesniško svojevrstnost. S svojimi pesmimi veže prejšnji rod z nastopajočim ter prehaja iz podob v pred-metnost živega življenja. \'asto]>nji)či rod, ki se pojavlja sedaj prvič na recitacfjskih večerih, pa j.redstavljajo najmlajši, med katerimi imata samo Novšak in Čatnpa že svoje prve knjige. Novink je sicer z Dečki dosegel samo delen uspeh, kajti večina je odklonila problematiko njegovega prvega romana, v kateri kaže še na neprečiščeni način zablodo homoseksualnosti v internatih, toda z novim romanom Hudobni angeli je pokazal novo pot v razvoj in novo gledanje na dogajanje v svetu. On je samo pripovednik, dočim je Čarnpa pesnik in pripovednik, še kot dijak je izdal zbirko pesmi »Bele noči., ki je bila v javnosti ocenjena kot znamenje pesniškega talenta. V zadnjih pesniških ciklih, tako v smučarskih kot materinskih, je pesniško dozorel, obenem pa zori tudi kot pripovednik. Tako piše uvodno jiovest v mladinski Kres . ler pripravlja tudi Večernice in idilo Mlin v grapi, iz katere bo bral začetek. Jože Dular je zorel prav tako kot Čampa v mladinskih lislili kot je Mentor in Kres, največ pa v Mladiki, ki ima veliko zaslug za umetniška zorenja novega rodu, ter je prav tako pesnik kakor tudi novelist. S svojimi pesmimi je odkril zopet domačinsko oglašenost, postal je glasnik kmečkih navad in narodopisnih običajev (Življenje) ter vaškega razpoloženja. V svojih novelah se kaže krepkega realista z veliko moralno poanto ter v njih oživlja probleme naše sodobne vasi, vendar j>a v neki romantični ljubezni do vsega, kar je v njej zdravega in pristnega. Izmed vseh sodobnikov se on najbolj bliža epiki, kar je dokaz njegova lepa romantična Viteška ljubezen, ki je izšla v Mladiki in ki kaže, kje naj gradi dalje, da bomo Aškercu dobili vrednega naslednika. To romanco bo tudi bral na večeru. Pozneje se je pojavil Severin Šali, ki jia pomeni največjo lirično moč med njimi. Njegove pesmi v Domu in svetu, katerega glavni pesnik je, ga kažejo kot mistika stvarnosti: stoji namreč na realnih tleh zmskih čutov in razpoloženj, toda njegova mistika poišče stvarem njihovo bistvo in ga potencira v zazemske perspektive. Verz je jioln melodije in line čustvenosti, misel pa niha med zemsko težo in zazemsko sproščenostjo, ki jo sluli v svoji samoti in svoji povezanosti s preteklostjo in bodočnostjo, z mističnim narodom. Najpozneje med njimi pa je nastopil Cene Vipotnik, pesnik Dejanja, ki izhaja iz istega izvora kakor Šali, namreč iz zemlje in zemskih predmetov kot nosilcev idealističnih in zazemskih slutenj, ki ponekod prehajajo že v vizionarstvo. Tako v pesmih teh dveh pesnikov dobiva zemlja, ki je v naluralistih in niaterialistih zadnjih let postala samo gmota in teža ,zopet duhovnejšo obliko in zagmotni smisel. V njiju se raja zopet romantična nota, ki pa ne negira življenja iz zemlje, temveč izhaja iz nje in sega preko nje. In prav v teh dveh pesnikih vidimo pol naprej in navzgor v novo smer v naši književnosti: v realistično romantiko. Tako bo bralni večer teh mladih umetnikov, pesnikov in pisateljev gotovo nad vse zanimiv ter bo tudi pokazal, kaj sedaj vre med najmlajšimi, kaj jih veže s preteklostjo, kaj z bodočnostjo, in sploh — kakšne osebnosti, človeške osebnosti, se oblikujejo v |>osein in lik. v novo literarno oprijemljivost slovenskega duha. td Lucija Lamermoorska v Operi Trije skladatelji so v začetku prejšnjega stoletja ponesli slavo italijanske operne umetnosti po vsem svetu: Kossini, Bellini in Donizetti. Medtem ko je polagal Kossini posebno pažnjo na lejio tekočo melodijo in se je Bellini odlikoval v svojih delih z naravno preprostostjo, je Donizetti znova oživil že umirajočo koloraturno umetnost, v čemer je njegov glavni pomen, pa tudi morda njegova slaba stran. C'e namreč uporablja skladatelj izrazna sredstva, ki niso več organično zrasla z.nje-govoro dobo, potem nehote zaide v samo zunanjost in njegove umetnine v nekem oziru nimajo življenjske upravičenosti. S tega vidika deloma tudi razummemo, zakaj so se od približno sedemdesetih Donizettijevih oper samo dve ali tri do danes obdržale na odrih. Obenem je bil preveč plodovit, včasih tudi površen in neizviren. Pri tolikem šte-. vilu del tudi pri. instruinentaciji ni mogel ili posebno globoko. I.e od časa do časa, ko so grozili resnejši konkurenti, posebno Bellini, da ga bodo potisnili v ozadje, se je zbral in je ustvarjal boljša dela. Med ta dela spada v prvi vrsti Lucija Lammermoorska, ki jo je pred dnevi po petletnem presledku ponovno izvajala Ijublj. opera. Glasbeno je ta opera najboljše Donizettijevo delo. Sicer tudi tukaj včasih zaide v monotonost, instrumentalni del ni vedno na višku, marsikaj si je skladatelj sposodil pri Bellini ju. Rossiniju in Mayru. Toda pevska stran opere je odlično izdelana in potegne poslušalca za seboj; posebno v krajših zaključnih oblikah, v kavatinah, romancah, arijah in arijetah je Donizetti mojster, čeprav ga želja po popularnosti včasih predaleč zapelje. V operi je toliko pozitivnih vrednot, d i negativne slrani, ki jih opazi le vešč poznavalec, zginejo. Predvsem je treba omeniti glasbeno oznako dveh glavnih oseb, Edgarja in Lucije, ki govorita po-sebno glasbeno govorico. Okoli njunih vlog je nanizana cela vrsta solističnih kol zborovskih most, ki so pravi glasbeni biseri. Omenim samo znamenito sreno blaznosti in umiranja Lucije, ko nam skladatelj s čisto preprostimi glasbenimi sredstvi naslika vso grozotno tragiko Lucije. Trajno vrednost ima Edgarjeva predsmrtna arija. Dragocen biser je znameniti sekstet konec drugega dejanja, ko nenadoma stopi Edgar v slavnostno dvorano med zbrane goste. Izrazna sredstva, ki jih Donizetti tukaj uporablja, dajo slutiti že bližino Ver- ...... . .n pa romantjčno zgrajeno de- posega v navidezno vsakdanji ............o_. življenja, so tisti Ci ni tel j i, ki so pripomogli tej operi, da je preživela druga Doni-zeltijeva dela. Izvedba v ljubljanski operi je bila skrbno pripravljena. Pozornost in simpatično zanimanje pri številnem občinstvu je zbudila mlada pevka Sonja Ivančičeva, ki je tokrat gostovala v vlogi Lucije. Igralsko je prepričevalno izoblikovala lik glavne junakinje, katere tragika se od dejanja do dejanja stopnjuje do končne neizbežne katastrofe. Pevsko je bila v začetku še nekam plaha iu negotova, a je od prizora do prizora z vedno večjo šilo z lepoto svojega glasu osvajala občinstvo in je v svoji veliki sceni v tretjem dejanju ustvarila občudovanja vreden lik. Njen glas kaze dobro šolo, ležijo ji posebno visoka koloraturna mesta. Njenega brata, lorda Henrika Osthona, je igral A11 ž lov a-, ki ima prijeten, mehak in poln glas Na mestih, ki so polna razburljivih napetosti, se je zdel igralsko preveč umirjen. Veseli smo bili Gostiča v vlogi Edgarja. Že pred leti je bil naš najboljši tenorist, pa njegov glas na lepoti še vedno pridobiva in njegov razvoj najbrž še ni zaključen. Lastna mu je posebna prožnost in lahkotni s katero zmaguje najtežje partije Manjše, hvaležne vloge so imeli: Lupša kot Lucijin vzgojitelj, M a r č e c kot lord Buklaw, R a k o v e c kot Norman in B a r b i č e v a kot Lucijina družica. Vsi so svoje vloge v okvirju celotnega dejanja lepo rešili. Dobri so bili moški in mešani zbori, ki smo jih pa zadnje čase slišali v drugih operah še bolj precizno peti Ves glasbeni aparat je kot dirigent z velikim razumevanjem vodil Neffat, dočim je bila režija v rokah E. F r e-liha. S skupnim prizadevanjem so vsi sodelujoči postavili na oder delo, ki ga bomo vedno z veseljem poslušali, M. Tome. Ali bodo imeli Nemci dovolj petroleja? 7 milijon«« Ion ga porabijo » miru — Po blokadi pa ga morejo spraviti skupaj ie 6 milijonov ton za — vojno Otroik/ kotiček ZAČARANI GOZD Prve slike nemškega izvora o zadnjih dogodkih na severu Evrope: na levi: Takole so ncmffke fete prihajale v dansko prestolnico Kodanj. _ Na desni: Na želu z godbo maržirai« JScrnci T norveško prestolnico Oslo4 £otcm ko so se norveške žete umaknile daleč r okolico, g marš.rajo Zadnja številka ugledne londonske gospodarske revije »Economist« objavlja obširnejši članek v katerem razpravlja o porabi nafte in bencina v Nemčiji in razmotriva uspehe zavezniške blokade na tem polju. Leta 1938, to je zadnje leto, za katero je statistika fiopolna, je Nemčija skupno z Avstrijo in češkoslovaškim protektoratom porabila okroglo 7 milijonov ton »olja«. 5 milijonov ton od tega je bilo uvoženih! 80 odstotkov tega uvoza je šlo skozi pristanišča ob Severnem morju. Ta pot je zdaj učinkovito zaprta. Od te količine je Nemčija dobila 3,800.000 ton iz prekoniorskih dežel, 1,200.000 ton pa iz Romunije, Rusije in Estonije. Prekomorske države ne pridejo več v poštev kot izvozniki petroleja za Nemčijo, zato si oglejmo le evropske. Med evropskimi državami je glede izvoza petroleja v Nemčijo na prvem mestu Romunija. V pogodbi, ki je bila nedavno sklenjena med obema vladama, ie morala Romunija obljubiti za leto 1940, da bo uvozila poldrugi milijon ton petroleja. S to ogromno količino pa so velike težave glede prevoza. Pomorska pot je zaprta, preostane le Donava in železnica. Zaenkrat še ni izgledov, da bi mogla Romunija svojo obljubo držati, kajti obema državama primanjkuje prometnih sredstev, da bi mogli uspešno opraviti transporte vse te ogromne količine. Kaj more Nemčija pričakovati od Sovjetske Rusije? Ruski izvoz petroleja v Nemčijo, ki je še leta 1932 znašal 517.000 ton, je v letu 1939 zdrknil na 50.000 ton. Razlog temu je ogromna poraba petroleja doma, ki jo domača produkcija komaj dohiteva. Če bi Rusija ves svoj izvoz petroleja osredotočila na Nemčijo, bi mogla izvoziti okrog 1,200.000 ton. »Economist« pa zaključuje svoje razmotrivanje o tem, da bo Nemčija lahko zadovoljna, ako bo v letošnjem letu mogla uvoziti iz Rusije največ 300.000 ton. Tretja evropska država, ki izvaža petrolej v Nemčijo, je Estonija. Ta ga je izvozila lansko feto 80.000 ton in more zvišati svoj izvoz kvečjemu na 100.000 ton. Vse te tri države bi torej spravile skupaj mor- 2 tnilf 1*/\nn fnM nnivnln 1 nI« n K temu Računajo, da se v Nemčiji letno pridobi okrog 7 ton l'e,.roleJ'a lz premoga in lignita, ni* pa vre,ci v Nemčiji, Avstriji in na Poljskem. Ako k temu prištejemo še pol milijona ton benzola. alkohola in drugih snovi, ki se ahko uporabljajo v iste svrhe kakor petrolej, dobimo za vso domačo produkcijo močno navzgor zaokroženo številko 4 milijone ton. S kontinentalnim uvozom skupno znaša celotna količina petroleja, ki ga Nemčija z velikimi napori lahko spravi skupaj v enem letu, okroglo 6 milijonov Leta 1938 je bila cenjena poraba na 7 milijonov ton in to za ozemlje, ki ie bilo še dosti manjše kakor je ozemlje Nemčije iz leta 1940. Dokler se vojna ne razvname v polno, je morda še mogoče vojne potrebe kriti na račun civilnega prebivalstva. Toda ko bodo fronte oživele, ko bo treba vsak dan znova skrbeti za pogonsko gorivo tisočim tankom in letalom ter drugim motoriziranim vozilom, je zelo dvomljivo, da bo mogla Nemčija izhajati s svojim petrolejem. Tako londonski »Economist«. da do 2 milijona ton petroleja letno za Nemčijo, u je treba prišteti še njeno lastno produkcijo. V Nemčiji samo še 330.000 Judov Nemško čaopisje z zadovoljstvom ugotavlja, da se je število Judov v Nemčiji od leta 1933 silno zmanjšalo. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v vsej Nemčiji razen Memela, Gdanska in Poljske le še 330.000 polnokrvnih Judov, poleg njih pa še 72.000 judovskih mešancev, katerih stari starši so bili v dveh delih judovski, in 42.000 mešancev, katerih stari starši so bili v enem delu judovski. Še leta 1933 pa so našteli v vsej Nemčiji 722.000 Judov. Od vsega števila Judov jih živi 8 desetin po velikih mestih, od tega polovica v Berlinu, na Dunaju in v Hamburgu. Na Dunaju samem je pred kratkim nemški gospodarstvenik Rafelsberger v nekem predavanju omenil, da je od 250.000 Judov, ki so se bili svojčas udejstvo-vali v gospodarskem življenju Dunaja, ostalo tam le še 60.000. Pa tudi ti so že povsem izrinjeni iz gospodarskega življenja in bodo v doglednem času morali zapustiti mesto. Ljudje, ki žive na evropskem severu r; Skozi tisočletje so ljudje, ki prebivajo na severu Evrope, ohranili povsem svojski obraz. Tesno zrasli z oaravo predstavljajo lepe in simpatične postave, ki jim je svežina in zdravje napisana na licu, z oči pa jim odseva resnoben ponos in duševna živahnost. Prebivalci nordijskih dežel ne pripadajo samo germanski rasi. Na Finskem in v Laponiji se najdejo tudi pasovi vzhodnobaltske in mongolske rase, katerih pripadnike je spoznati po zašiljenih spodnih delih obraza in po močnih ličnih kosteh ali a vsaj po očesnih odprtinah, ki so zarezane pod če-om nekoliko poševno. Videti pa je tudi precej me-Saiicev, ki se spoznajo po barvi las in drugih znakih. Ljudje, ki žive na evropskem 6everu, predvsem kmečko prebivalstvo, ne ljubijo mestne tesnobe. Celo to je opaziti, da je v Skandinaviji razmeroma zelo malo vasi in naselij v našem smislu, nego stremi vsak severnjak za tem, da si postavi svoj dom nekje na samem. Tako vidimo po Norveški in Švedski nešteto kmečkih dvorcev, okrog katerih so nanizana gospodarska poslopja. Tako žive veleposestniki, kmetje, pa tudi preprosti kmečki zakupniki. Takšen način življenja vzgaja močne in pošto- vanjem Redovan Jošt, starokatol. duhovnik v Celju, * K temu pripominjamo, da okrožnica, na ka-> tero se sklicuje gornji poi>ravek, ni bila okrožnica predsedstva apelacijskega sodišča v Ljubljani, nego okrožnica kr. banske uprave v Ljubljani, ki jo je dostavila predsedstvu apelacijskega sodišča s prošnjo, naj jo sporoči vsem podrejenim sodiščem. Predsedstvo apelacijskega sodišča v Ljubljani je okrožnico banske uprave dostavilo vsem podrejenim sodiščem v vednost in ravnanje. To iz članka v nedeljskem »Slovencu« ni bilo razvidno, zaradi česar danes dopolnjujemo. Po svetu Razočarani iskalci zlata. Že več let so po Franciji govorili v |»to|)ljenem parniku »Te-lematjue«, ki tla je imel pod krovom veliko množine zlata. Po večmesečnih najKirnih prizadevanjih se jim je slednjič pred kratkim posrečilo, da so dvignili trup ladje, ki se je fKitopila m v bližini Rouena. Toda iskalci zlata so bili temeljito razočarani. V trupu ladje je bilo več ton peska, ki se je v teku jot nabral, zlata pa ni bilo niti trohice Zdaj se tolažijo s tem, da so najbrže dvignili napačno ladjo. Italijanska podmornica »Guglielmo Ma-con« je pri iKiskusni potopitvi v bližini Ta-renta dosegla globino nekaj več kukor 100 metrov. Tigre štejejo. Po uradnem štetju cenijo število tigrov v Prednji in Zadnji Indiji na 40.000. Pri tem niso všteti sibirski tigri, ki so jih tudi že opazili v Indiji. Blaznež divja po ulicah. Sredi najbolj prometnega trga v Uegcu v Belgiji jc pred kratkim nenadno zblaznel neki moški. Z divjim krikom je planil nad mlado gospodično, ki mu je prihujala naproti. Gosjx>dični pa se je posrečilo, da se je blaznežu iztrgala in zbežala. Takoj zatem je blaznež najiadel nekega drugega pasanta in se spustil z njim v divji boj. Pasantu sc je posrečilo da se je napadalca otresel. Blaznež je nato planil nad nekega vojaka, ki je stal pred izložbenim oknom knjigarne. Zgrabil ga je od zadaj in ga z vso silo treščil v izložbeno okno. Steklo se je razbilo, vojak in blaznež pa sta obležala nezavestna. Vojak je dobil smrtno nevarne poškodbe, blaznež pa le nekaj krask. Pet »levjih mož« obsojenih na smrt. Iz Leopoldovega mesta v belgijskem Kongu v Afriki poročajo, da je bilo tam pred kratkim obešenih. 5 tako imenovanih »levjih mož«. Po so pripadniki rx>sebne sekte ki na strahoten način izvršujejo maščevunje nad ljudmi, ki so se jim zamerili. Oblečejo se v divjo kožo, se pripluzijo do koče svoje žrtve in jo napadejo. Žrtev razmesarijo na grozovit način. Belgijske oblasti se sicer že desetletja bore proti temu krvoločnemu običaju domorodcev, toda kakor kaže, še niso dosegli posebnih uspehov. 6=» vlakov, natovorjenih z nemškim premogom, vozi vsak dan čez italijansko-nemško mejo. (91) Kralj je delal pozno v noč. Rešiti je moral vsakovrstne državne zadeve. Končno se je, ves izmučen, odločil z delom prenehati. Celjske novice c Dekliški krožek ima drevi ob pol 8 svoj redni sestanek v Domu v Samostanski ulici. c Veselo igro »Trideset sekund ljubezni« priredi Narodno gledališče iz Maribora v petek, 19. aprila ob 8 zvečer v mestnem gledališču. Predstava je izven abonmaja. Predprodaja vslojjnic v Slomškovi knjigarni I c Priznanje orožnikom iz celjske orožniške čete. V priznanje vestnega izvrševanja orožniške službe so dobili od kr. banske uprave posebno denamo nagrado gg.: narednik-vodnik Rehar Franc, narednika Letig Alojz in Žitnik Jakob in podnarednik Marn Franc. Čestitamoj c Iz celjskega mestnega gledališča se je pred štirimi leti umaknilo Dramatično društvo. V varna skladišča je spravilo svojo zbirko oderske opreme. Ta shramba je zdaj muzej, ki svojih dragocenosti za oder ne daje vedno na razpolago. Očividno je tudi društ vo samo kot častitljiva starina obtičalo v tem muzeju, ker ni opaziti nikakih znakov pomlajevanja. Zadela ga je težka usoda: po svojem namenu namreč ni naravnano za agitacijo jugoslovenskega fašizma in od nikoder se mu ni osiguralo privilegirano stališče za vzgojo kake špecialne kulture. Ali temu društvu res manjka sposobnih in delavnih ljudi, da bi še pokazalo znake življenja? Mestni Taljin hram je odprt vsakomur, ki ima voljo do dela. c Katoliško prosvetno društvo v Celju priredi za binkoštne praznike v primeru zadostnega števila reflektantov avtobusno romanje na Trsat. Prijave sprejema prosvetna pisarna, Cankarjeva 4. c Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike in lastnike vozil, da so 1. aprila zapadli v plačilo 5% najemninski vinar in 2% kanalska pristojbina za letošnje drugo četrtletje, vodarina in števnina za prvo četrtletje in prvi obrok davščine na vozila za 1. 1940-41. Stranke naj zanesljivo do 10 maja plačajo zapadle obroke pri mestni blagajni, ker se bodo od tega roka dalje računale zakonite 6% zamudne obresti. Plačila, ki bodo po preteku 6 tednov od dneva dospelosti zaostala, bodo izterjana z izvršbo. c Viktor Gačnik podlegel poškodbi. Včeraj smo poročali o nesrečnem slučaju v Hrastniku, ko je g. inž. Emanuel Zelinka ustrelil Gačnika Viktorja v trebuh. Viktorja so takoj pripeljali v celjsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili pomoč, vendar pa je Gačnik včeraj zjutraj izdihnil. Naj počiva v miru, svojcem naše 6ožalje! še o poglavju starokafolišklh zakonov K okrožnici, ki so jo prejela vsa sodišča in ki smo jo jx>d gornjim naslovom objavili v nedeljski številki, smo dobili naslednji popravek: Ni res, da bi podpisani Radovan Jošt, staro-katoliški duhovnik v Celju, samovoljno opravljal župnijske posle ter vodil matične izvlečke, ampak je res, da to vršim na zakoniti podlagi na temelju odloka ministrstva za pravosodje z dne 14. 3. 1940 št. 11913/40-XV, s katerim je starokatoliška župnija v Celju odobrena, in na (92) Z globokim vzdihom jo vstal in položil knjdge nazaj v omaro. Pogledal je še nekoliko k malemu Peterč-ku, ki je krasno spančkal. Končno je šel še sam v posteljo. Čutil je nekak neniiT. Kako to? Mati oglasi V malih oiclaalb Tslja vaalia hmeda I din: lenttovanjakl • rlaal Idili I)«hi!lu tlakanr aaaluvac hraedr aa ratunajo 4vojn«. Najmanjši metek >a ma'1 oglas Ii din. • Mali •risal a* plačujejo takoj pri naroČilo. ■ Pri oflaalh reklamnega inaCaJa ae rakuna anoknlniiaka. S mm vlanka •elitna vratlra po I din ■ /.a plamen« odgovor. (led* nallb arlaaov treba prlloiltl inamko. Jiuibodobe 2 mizarska pomočnika mlajša, takoj sprejmem. Kregar Josip, Vlžmarje 70, St Vid nad Ljubljano. Služkinjo sprejmem s 1. majem. — Loboda Gregor, Kožna dolina, c. IX. št. 38. (b Hlapca za vsa kmečka dela takoj sprejmem v bližini Ljubljane. Plača 300 din. Naslov v upravi »Slov « pod št. 5781. (b 2 krojaška pomočnika samostojna, za veliko ln male kose, takoj sprejme Berčtč Janko, Skofja Loka. (b Pisarniškega vodjo popolnoma samostojnega v korespondenci, knjigovodstvu in bilanci, sprejmemo s 1. majem t. 1. — Plača in pogoji ugodni. Samo resne ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Samostojnost« 5779. (b I! Pohištvo Lepa spalnica I zaradi odpotovanja ugodno naprodaj. - Ogled v popoldanskih urah v Gosposki ulici 7/1. (S Veliko jedilnico za veleposestvo, župnlSče ali gostilno, dobro ohranjeno, proda za 2500 din skladiščnik, Meljska 29 -Maribor. (« Kupimo Kupujemo podlesek, beladona koren, zlatico in vsa ostala zdravilna zelišča. Prevzamemo na mestu. V vseh krajih Iščemo poverjenike za zbiranje. -»Jugodrog« A. Blum, Su-botlca. (k Razno Gumbnice, gumbe, plise. monograine. enlel. atur fino in hitro izvrši Matek & Nike! Ljubljana. Frandikanska ulici nasproti hotela 1'ulon Veienje perila, krasna predtiskana žen roč. dela Kameninaste cevi Betonske cevi Droblleni marmor BruSilne kamne ima veliko zalogo: JOS. CIHLAR Ljubljana, TyrSeva c. 69 IZDELUJE: Steklobetonike nadsvetlobe ,tuxfer betonska okna, umetni kamen spoli in drugo Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob izgubi naše mame Pavline Simčič jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti in jo obsuli s cvetjem, ki ga je pokojnica tako ljubila, naša najiskrenejša zalivala. Posebno se zahvaljujemo gospodom zdravnikom in častitim sestram internega in kirurgičnega oddelka spošne bolnišnice v Ljubljani za vso pomoč in nego. Sokolu nu Lavrci pa za častno spremstvo. Hvala tudi vsem onim, ki so nam kakor koli izrazili svoje sožalje. Lavrca, Trnovo pri Ilir. Bistrici, Ljubljana, Korensko sedlo, Divulje, Polje, dne 17. aprila 1940. Žalujoči ostali. Moško kolo poceni prodam, brlvnlca »Polanc«, Kopitarjeva, (1 Urarski stružnik (Drehstuhl Holey) proda B. Bizjak, urar, Praža-kova ulica 8. (1 Svetoansko črnino prodaja po z.mernl ceni M. Cesar, vinska trgovina, LJubljana VII., Gasilska ulica 3. - Telelon št. 23-69. Moške srajce kravate, nogavice, spodnje hlače, damske čepice, še vedno najceneje pri J. Tomšič, Sv. Petra cesta 38. (i Trgovski pomočnik Išče plemenito osebo, ki bi mu preskrbela službo skladiščnika ali delo v tekstilni tovarni. Za nagrado odstopi dvomesečno plačo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6409. GUfli i Automofor Majhen avto I zelo ugodno prodam. -Polzve so pri Sušteršlč, LJubljana, Frankopanska ulica 21. (1 Čitajte in širite »Slovenca«! Objave Breskve, višnje češnje, nizke vrtnice, vinsko trsjo — vse odlične kakovosti — kupite v Drevesnici Jelen, St. I1J-Velenje. ^Pnioj^ koks, drva nudi I. Pogačnik Ljubljana, Bohoričeva 5 telefon 20-59 Postraiba brezhibna VINA dolenjska, Štajerska in sploh vseh vrst kupite pri Centralni vinarni v Ljubljani. TELEFON STEV. 25-73 Velika hiša s trgovskimi lokali v mestu Celju naprodaj, - Ponudbe podruž. »Sloyenca« v Celju pod »Prilika«, (p Več lepih stavbnih parcel v Izmeri po 1000 m1 naprodaj v Kranju. Ponudbe na upravo »Slovenca« | pod »Lepe parcele« 6627. mm' "rf m Zahvala Ob bridki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo našega dobrega brata in strica, častitega gospoda Ivana Primarja duhovnika v pokoju se zahvaljujemo č. g. kanoniku Mateju Rihariju za duhovno pomoč med boleznijo in žu spremstvo pri pogrebu, kakor tudi vsej domači duhovščini ter sošolcem in prijateljem pokojnega, ki so ga počastili na njegovi zadnji poti, zlasti č. g. župniku V. Čadežu za lep nagrobni govor in č. g. p. Evstahiju za duševno tolažbo. Iskreno zahvalo izrekamo zdrav, inšpektorju g. dr. Juliju Poljcu in g. dr. Francu Puclju za velikodušno pomoč v težki bolezni. "Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so nas kakor koli tolažili ob hudi izgubi in so blago-pokojnika spremili k njegovemu poslednjemu domu: g. županu N. Novaku, odbornikom Hranilnice in posojilnice, zastopnikom cerkvenih, prosvetnih^ in gospodarskih organizacij, učiteljstvu, ki je s šolsko mladino v tako lepem številu izkazalo čast bivšemu kamniškemu katehetu. Posebno zahvalo dolgujemo pevskemu zboru župne cerkve, ki je tako odlično pel pri maši in nu pokopališču. — Vsem: Bog plačaj! Kamnik, Devica Marija v Polju, dne 15. aprila 1940. Žalujoči ostali. Prodamo p 1 e t 1 1 n e stroje 12-100. 2-80, 12-80, t r 1 k o t šivalne stroje clk-cak, Oberdcck, Gummuelnzich-stroj, tamburir in Singer brzošivalni stroj, klepel-stroj za pletenje kravat in trakov, kompleten z dublir - navijalnim strojem, razne transmlsije, motorje, naganjače (Un-tertrelber) in telefone. -Polzve so pri »M e 1 a«, Tyrševa 20, Ljubljana. mm ODDAJO: Opremljeno sobo oddam. Poljanska c. 20. IŠČEJO: Lepo opremljeno sobo sončno, v bližini cerkve sv. Petra, išče gospod. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »S 1. majem« 5795. s I Živo I i Pes »dobrman« I star 1 leto, ugodno naprodaj. Hradeckega c. 37. Srednje težkega konja za vožnjo, starega 4—7 let, kupim. Polzve se pri Oražem, Moste. (j Lovska psica ptičarka, irski seter, zelo lepa in dobro dresirana, v prvem polju, naprodaj. Pojasnila A. Korbar, Domobranska cesta 1. (j Opozorilo! Podpisani opozarjam tem potom vse moje cenjene naročnike, da moj brat Marjan Weibl, mehanfk, stanujoč v Ljubljani, nI upravičen sprejemati niti kakršnihkoli naročil, niti plačil za tv. Josip Weibl nasl. Julij VVeibl, ključavničarstvo v Ljubljani. — Julij VVeibl. (o IZOLACIJE proti vlagi in toploti, ploščice za štedilnike in obloge, mavec, ša-mot in ves ostali gradbeni material dobite pri ..MATERIAL" trgovina s stavbenim materialom lastnik MIRO VOVK LJUBLJANA, Tyrleva C. 3« b Telefon 27-16 Brzoj. ..MATERIAL" Zelo lepo blago za damske pomladanske plaite se dobi poceni MARIBOR Vetrinjska 15 pri trpinu Naša zlata mamica, stara mamica, sestra, teta, tašča, svakinja, gospa Lina Ternovec roj. Dekleva vdova po dvornem svetniku je danes ob 17.30, previdena s tolažili svete vere, po dolgi in mučni bolezni, v 73. letu starosti, za vedno zaspala. Položili jo bomo k večnemu počitku v četrtek, dne 18. aprila na trsatskem pokopališču. Sušak, dne 16. aprila 1940. Žalujoči ostali. Zahvala Ob izgubi naše drage mame Rozine Kante roj. Gruntar se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo častiti duhovščini za spremstvo, ge. dr. Merljakovi za skrbi polno in požrtvovalno nego v teku pokojničine bolezni, uradništvu Poštne hranilnice in Uprave policije s predstavnikoma ustanov na čelu in vsem spoštovanim darovalcem vencev in cvetja. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto, 20. aprila 1940 ob sedmih zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 16. aprila 1940. Vrišer Olga, Kante Danilo in Vlado. Poročnik Heim 6 Vohunska povest iz časa svetovne vojne. Do pol šestih si je Ernest neprestano nabiral dobrih besed. Medtem je pil kavo in po-lahko vse zvedel. Nič drugega mu ni preostaja-lo, kakor da odide, da se vrne v mestni hotel, da privede oddelek straže in igralce piketa ter začne znova lov. Ou prvem svitu bi bilo že vse pripravljeno. Če uspe, bi bila palica bolj sijajna in bi imela več zvezdic, kakor od katerega koli junaka, ki je bil odlikovan z redom: »Za zasluge in nevarnost...« (Najvišje nemško vojaško odlikovanje). In nevarnost... Res ni bilo prav za prav nobene nevarnosti. Toda oni korenjaki se najbrž ne bi vdali: kajti prav tako so civilisti kakor vojaki ljudje, ki bi zrli smrti v oči in jo sprejeli v njeni najstrašnejši in najpočasnejši obliki: ječa, smrtna obsodba in končno tudi smrt na kolu. Saj nimajo kaj zgubiti. Morebiti bi šli na grmado in se duli sežgati kar v trumah in ne posamič. , Ko je prišel Stiefel do takega zaključka teh premišljen j, je začutil, da ga je neka nepremagljiva sila sunila v ledja in je jpolil polno vode v cedilo. . »Pazite, no! nerodne?..« je zavpila služkinja, »kava bo čisto izgubila svoj okus. Bom ze sama to naredila.« »Moj Bog! Mati božja, ura je že p«l Šestih Po šesti uri pa nihče več ne sme na ulico Ker tu nimate kje spati, morate oditi, ce nočete, da bi vas prijela patrulja in vrgla v ječo. Gospod, jaz moram oditi. Brž popite kavo, potem pa potihema odidite.« Odšla je. Njene coklje so zaropotale po hodniku. Vratu so zaioputnila. Nenesse je hotel da bi se malo oddaljila. I orlu srce mu ni dalo miru. Odšel je takoj za njo. Čeprav je zgubil le malo časa, je bilo le preveč Že je zagrabil za kljuko pri veznih vratih, kar so se sama odprla in župnik Gaillard je vstopil, kakor veter. Dvakrat je obrnil ključ v ključavnici, se postavil pred Stiefelda in ga gledal z zaničljivim nasmeškom na ustnicah. »Odprite vrata,« se oglasi Nemec. »Ne. Pojdite v mojo pisarno! Se bova nekoliko pogovorila.« »Če bi vedeli, kdo sem, bi vas kmalu minilo veselje,« je rekel Stiefel. »Pravkar sem zvedel; pol ure je tega. Nenesse,« je čisto mirno odgo-tril duhovnik. »Bal sem se le, da ne bi prišel prepozno.« Tolmač je planil kvišku. Strašna groza ga je spreletela. Župnik Gaillard se je smejal. Ni se premaknil z mesta. Njegova široka pleča so pregrajevala ves hodnik, kamor je prihajala le medla luč, skozi rdečo šipo nad vrati. »Da. Nenesse,« je rekel. »Ne morete mi odreči tega zadoščenja v spomin na vojaka Lamberta.« »Oh! nič hlinjenja. moj oče. Nimam časa za to. Najprej mi dajte ključ!« »Dobili ga boste. Toda prej boste še slišali gotov predlog, ki vam ga moram povedati.« »Za vraga! Ključ! Do zob sem oborožen.« »Ne verjamem. Pokažite!« Nenesse je segel z desno roko v suknjičev žep in naredil je pest. vendar je ni potegnil ven. Duhovnik pa se je nasmehnil. »Otrok,« mu je rekel. »Iznajdljivi ste, toda v tej igri, ki jo igrate, iznajdljivost nič ne pomaga brez poguma, ki ga pa vi nimate.' Čemu se bojite? Vendar, moja obleka ...« »Še ne napravi meniha,« sc je porogal Nenesse. »Glej. no. glej Čez teden dni bo ta opazka pokazala čudovito duhovitost. Ni treba, da bi sedaj razumeli. Zagotavljam vam, da vas moja oseba lahko pomiri. Dejanska nevarnost za vas bi bila le v slučaju, če bi vpili. Toda lo bi bilo brez koristi, Saj veste, da je ta mestni okraj izpraznjen. Sicer pa niti ne morete več kaj takega narediti.« »Nič se ne bojim,« se je porogal Nemec. Čemu torej trepečete?« Župnik Gaillard naredi korak naprej; Nenesse nazaj. »Neumnež, mu je rekel duhovnik. »Lepo si se našemil.« »Vendar imam rajši svoj položaj kot vaš,« komaj spravi iz sebe tolmač. »A, tako! moj dragi,« se je oglasil župnik Gaillard, čigar glas se je nenadoma vznemiril, »morda imaš prav. Toda to presega mojo in tvojo razsodnost. No le stopite v pisarno. Ne bodite tako opičji. Upam, da bom našel kak pripomoček, da se izognem najhujšemu, toda to moram še pomisliti. Zahvalite se božji previdnosti. da vas je vrgla rajši v moje naročje kot v naročje koga drugega in molite, če znate.« Tretje poglavje. Vila Bagatelle. Sreda. 12. maja 1915, Grof Niederstoff je sprejel večerno pošto. Bilo je govora o policijskih vprašanjih, ki so ga zelo zanimala, loda škoda je bilo, da niti jih je stavil ta neznosni Heim, s katerim je bil pogovor nemogoč. Kar se tiče drugih... sodnik, finančnih in upravnih svetovalcev, so bili, čeprav rezervni častniki, dobri tovariši, a tudi suhoparni tehniki »Kaj?« je zavpil poveljnik in zamahnil s peresnikom. »Fante, da se je sprehajal preoblečen v žensko! To je bil norec.« »Nikakor ne. gospod grof,« se je oglasil Heim. 'Bil je čvrst, osemnajstlelen mladenič in pri popolnoma zdravi pameti. Živel je s svojo materjo in z neko služkinjo. Dekla je umrla. Posrečilo se jima obdržati njeno izkaznico, s katero se je ta Francoz s svojo materjo vrnil v domovino, skozi Švico. Poslali smo ga v skupino civilnih ujetnikov, ki je bila pod posebno strogim nadzorstvom.« »Kar je pri tem važno,« je rekel neizogibni Strohberg, »je število sokrivcev, ki so udeleženi pri tem napol uspelem podjetju, družinske razmere, civilne oblasti in duhovniki itd.« j Glavni kurat Huppenschlacht, ki je pravkar stopil v sobo in je slišal zadnji del stavka, je energično pritrdil. »Čisto gotovo je tako. Francoski duhovniki so zelo šovinistično in vojaško navdahnjeni.« Nato je pozdravil grofa tako prijazno, da bi ga bil celo kak gardni oficir vesel. Ljudstvo ga je bilo zelo veselo; posebno socialistično delavstvo, ki ga je zelo spoštovalo zaradi^ važnih navodil svete zveze. Tožilo se jim je često po njihovih starih nazorih. Huppenschlacht. pred katerim je bilo povsem dovoljeno zabavljati čez duhovnike in čez vojaško službo, je bil varnostna zaklopka njihovih starih strasti. Imenovali so ga generalnega ku-rata. Po zunanjem videzu je bil res bolj general kakor kurat. Nosil je bojevito uniformo in korakal kakor drugi oficirji njegovih let. Šele po dolgem iskanju si ga mogel ločiti od njih po tem, da je imel za čepico moder trak. Bil je svetni katoliški duhovnik. »Ste brali moje poročilo, gospod grof?« je vprašal »Mislim, da nadzorovan.jp francoskega pouka po šolah, ki mi ga je kot čast naložilo poveljstvo, ne bom mogei natančno izvrševati. Kadar pridem v kako šolo, ob kateri koli uri že. vidim, kako korakajo v sprevodu učenci z učiteljem na *elu proti izhodu. Imajo {»osebno stražo; ki jih opozori na moj prihod. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramariž Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčit LJUBLJANA Občni zbor Zveze za tuiski promet BHBYIVIIRI1 krema se uspešno uporablja zoper spaščaje, rane, praske, opekline, hraste, lišaje ia vse nečistosti kože pri otrocih in odraslih. Naglo suši od znofa ali mokren;a opaljeno in odrgn;eno kožo. Dobiva s« » vseh lekarnah In drogeri]ah po ceni din 10-— zs ikatHco. Najnovejša poročita ^ * Ljubljana, 16. aprila. V veliki dvorani Zbornice za TOl je bil danes dopoldne redni letni občni zbor Zvezo za tujski promet, katerega se je udeležilo veliko število zastopnikov v zvezi včlanjenih društev. — Občni zbor je začel predsednik zveze dr. Fran Ratcj in pozdravil zastopnika bana dr. Marka Natlačena načelnika oddelka za obrt in industrijo Dragotina Trstcnjaka. zastopnika Zbornice za TOI dr. Jura Ki.ceta, zastopnika direkcije drž. železnic načelnika Franca Podbregarja, zastopnika direkcije pošte in telegrata višjega kontrolorja Ivana Kita in zastopnika direkcije šum svetnika inž. Ivana Juvana ter zastopnika Mariborske tujsko-prometne zveze ravnatelja Šubica. Pismeno so poslali svoje pozdrave in najlepše želje občnemu zboru generalni ravnatelj Putnika, kakor tudi predsednik Putnika dr. Tartaglia, dalje Zveza kopališč v Zagrebu in Turistična zveza na Sušaku. V imenu bana je pozdravil zborovanje načelnik Dragotin Trstenjak, ki je v svojem govoru omenjal, da se je tujsko-prometno udejstvovanje v Sloveniji že razbilo v kulturno misijo in da je veliki občni zbor v sedanjih težkih časih dokaz optimizma, ki bo s požrtvovalnim delom tudi v bodočnosti še dosegel uspehe. Po opravljenih formalnostih, ki so jih zahtevala pravila, je dal predsednik dr. Ratej obsežna in podrobna pojasnila k tiskanemu poslovnemu poročilu uprave za leto 1919. lz njega posnemamo, da je konec leta štela zveza 101 člana, in sicer 35 tujsko-prometnih društev, devet kopališč in zdravilišč, 21 gostilničnr-skih združenj, 15 podružnic SPD, 7 občin in 14 organizacij. V zadnjem letu je izstopilo iz Zveze 5 članov, in sicer SPD Celje, SPI) Ruše, SPD Trbovlje, Združenje gostilniških podjetij v Velikih Laščah in zakupnik Doma na Kofcah. Podružnice SPD so izstopile zaradi tega, ker ne spadajo v območje Zveze. V zadnjem letu pa je pristopilo 33 novih članov, med temi tri tujsko-prometna društva, devet podružnic SPD, dva turistična občinska odbora, tri kopališča in zdravilišča in številna krajevna združenja gostinjskih podjetij. V preteklem letu je imela Zveza sedem lastnih bi-ljetarn in poslovalnic, štiri pa pod vodstvom tujsko-jirometnih društev. V svojem delovanju je Zveza mnogo storila za napredek tujskega prometa. Posebno je poskrbela s tečaji za splošno tujsko-prometno izobrazbo. Uspešno je sodelovala z ob-iastvi, javnimi ustanovami in tujsko - prometnimi organizacijami. V poslovanju biljetarnic zaznamuje glede na motnjo, ki se je začela s preteklim septembrom, malenkostno nazadovanje. Tako je v vseh zvezinih biljetarnlcah bilo prodanih tu-zemskih železniških vozovnic za 2,900.000 din (v oklepaju podatki za leto 1938 — 3,104.000 din), inozemskih železniških vozovnic je bilo prodanih za 3,730.000 din (4,208.000 din), parobrodskih vozovnic za 446.000 (324.000) din, vozovnic Aero-puta za 25.2000 (24.800) din, avtobusnih vozovnic 157.500 (92.700) din, vozovnic za spalne vagone 535.000 (452.000) din. V celoti je promet znašal 7,798.000 (8,266.000) din, kar pomenja napram letu 1933 nazadovanje za Za propagando tujske- ga prometa je Zveza žrtvovala velike vsote, prav dobro pa so se obnesli kolektivni prospekti. Za propagando je izkoristila Zveza tudi fotografski material, filme in diapozitive. Po časopisju je uspelo Zvezi izpeljati ne samo propagando, ampak tudi informativno službo, za kar gre tudi naj- Na predlog nadzornega odbora, ki ga je pre-Sital g. Dolinšek, je bila soglasno sprejeta raz-rešnica za preteklo poslovno leto. Prav tako je bila sprejeta razrešnica nndzornemu odboru. Sledile so volitve ene tretjine novih članov in namestnikov upravnega odbora. Izžrebani so bili tisti, ki naj bi izpadli, a so bili soglasno zopet Izvoljeni nazaj. V odbor sta bila kooptirana še dva nova člana, in sicer za Dolenjsko dr. Gros, predsednik Tujsko-prometnega društva v Novem mestu, in za Belo Krajino predsednik društva Bela Krajina, dr. Milan Bano. Prav tako so bili izvoljeni nazaj stari namestniki, na novo pa sta bila izvoljena dva, in sicer zastopnik Tujsko-prometnega društva iz Višnje gore in turističnega odbora v Novem mestu. Nadzorni odbor je bil izvoljen ves stari, za četrtega namestnika nadzornega odbora pa je bil izvoljen Alojzij Cerar, predsednik Tujsko-prometnega društva v Moravčah. — Sledilo je poročilo o delovanju včlanjenih društev. Ravnatelj dr. Žižek je orisal, kako agilno delujejo zlasti podeželska tujsko - prometna društva, med katerimi imajo izredno mnogo članov zlasti Planina, Sv. Križ, Sv. Janez v Bohinju in Vrhnika. Vsa društva se posebno trudijo, da bi uredila v svojih krajih kopališča, parke in sprehajališča. — Za tem je bil potrjen proračun za prihodnje poslovno leto, ki znaša za Zvezo 391.800 din, med temi 115.000 din za propagando, za »Putnika« pa posebej 544.000 din. Občni zbor je še določil usta-novnino v znesku 2500 din in potrdil poslovnik za izvršni odbor, nakar je predsednik zaključil občni zbor. 1 Pastoralna konferenca za duhovščino mesta Ljubljane bo v sredo, 24. aprila ob pol 4 v duh. semenišču. — Arhidiakon. 1 Koncert za zimsko pomoč ljubljanskim revežem priredi, kakor smo že poročali »Glasbena Matica v petek, 26. t. m. zvečer v veliki dvorani hotela Union. Po sporedu bo ta veliki dobrodelni koncert resnično tak, da podobnega Ljubljana še ni imela, saj bodo pri njem sodelovali poleg Glasbene Matice in Akademskega pevskega zbora ter Ljubljanske filharmonije in Slovenskega vokalnega kvinteta tudi najodličnejši predstavniki naše nove Glasbene akademije kot solisti. Po svoji notranji vsebini in po svojem namenu bo pa ta vseskozi prvovrstna dobrodelna prireditev pokazala tudi višino srčne kulture vsega našega mesta ter kot središče glavnega mesta slovenskega naroda tudi vrhunec srčne kulture Slovenije. Zaradi viškov slovenske glasbe in prav tako tudi zaradi ugleda Ljubljane, bo občinstvo gotovo rado poseglo po vstopnicah za koncert, ki jih bodo do nedelje ponujale mestne uradnice po javnih lokalih, uradih in domovih. Navzlic elitni prireditvi za dobrodelne namene pa vstopnine na koncert vendar niso zvišane, da je z udeležbo slehernemu mogoče odkriti dobro srce za ljubljanske mestne reveže. Prihodnji teden bodo pa vstopnice v predprodnji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. 1 Razstava nazornih slik o podmornicah. Združenje bivših mornarjev, ki z vsakim svojim nastopom v javnosti preseneti slehernega s skrbno pripravo in zanimivo temo, je pripravilo izčrpno predavanje o prav gotovo najbolj zanimivem orožju na morju, o podmornicah. Prihodnji če- Boji na Norveškem Stockholm, 16. aprila, t. Reuter: Nemške čete, ki so hotele prodirati proti severu, da bi zujele kralja llaukona, so danes zaman napadale Elverum, ki ga norveške čete vztrajno branijo, ker imajo zelo močne utrjene postojanke ob reki G 1 o m m e n. Sneg pada, kar ovira prodiranje nemških motoriziranih čet. Med norveškim vojaštvom se se ustanovile »smrtne čete«, ki imajo nalogo, posamič napadati Nemce ter jih iztrebljati, podobno, kakor so to delali Finci v vojni proti Sovjetom. Civilno prebivalstvo povsod podpira svoje narodne junake. Na jugovzhodu pa so Nemci zasedli vso pokrajino Oesfold. Norveške čete se umikajo čez švedsko mejo. Norvežani sodijo, dn imajo Nemci na Norveškem vsega skupaj 60.000 mož. Berlin, 16. aprila. A A. DNB: Oddelek nemških vojakov, ki je operiral v Narviku in oko- lici, je dosegel danes ob progi rudniške železnice od Narvika proti Švedski do švedske meje. Norveške čete, ki so se postavile proti Nemcem, so bile po kratki borbi odbite ob velikih izgubah. Mnogo Norvežanov so Nemci ujeli. Približno 200 nemških vojakov pa je odšlo čez švedsko mejo, kjer so bili internirani. Nemci skušajo presekati Norveško na dvoje London, 16. aprila, t. Reuter: Finski radio je nocoj objavil vest, da nemški oddelki, ki so se pojavili pri Trondhjemu, napredujejo na vzhod v nameri, da presekajo Norveško na dva kosa. Po zadnjih poročilih se Nemci nahajajo le še nekaj kilometrov od Švedske meje. Norvežani pa še vedno držijo in branijo trdnjavo Ilegre, katera se nahaja vzhodno od Trond-hjema. Nemci hoteli zafetl kralja Haakona Stockholm, 16. aprila. AA. Reuter: Po vesteh iz švedske meje je dejansko propadel napad nemških čet in poskus, da bi zavzele Elverum, ki se nahaja 100 km severno od Osla. S tem so mislili Nemci ujeti kralja Haakona in norveško vlado. Norveške čete so se v bližani Elveruma utrdile na mostovih reke Glomen. Mostove so minirali. Okrog pol metra visoki sneg otežkoča gibanje nemških motoriziranih oddelkov. Norveške smučarske patrole pa napadajo Nemce in poskušajo prerezati zvezo z ozadjem. Norvežani se umikajo T Stockholm, 16. aprila. A A. Reuter: Pred nemškimi četami, ki napredujejo na Norveškem, se civilno prebivalstvo umika in odnaša s seboj življenjske potrebščine, ki jih more nesti. Ko so se norveške čete umaknile iz Kongsvingerja, pa pričakujejo v okolici Ha-mnrja, da bo v kratkem prišlo do večjega spopada. Po poročilih dopisnika lista Alehanda, so se norveške čete umaknile iz Kongsvingerja zjutraj zgodaj, potem ko so v tem delu napad večjega oddelka odbile. V krajih, ki jih norveške čete zapuščajo rušijo mostove in ceste, da bi na ta način onemogočile prehod nemških čet. Tako je bil porušen most na reki Glomen, ki deli mesto v dva dela. Po odhodu norveških čet iz Kongsvingerja, je ostal v mestu še majhen oddelek 14 mož z majorjem na čelu, ki je ostal v mestu do trenutka, ko so nemške čete že vstopale v mesto. Ta oddelek Norve-žnnov je napadel Nemce, ko so se nahajali na obeh straneh reke in zadal težke izgube. Švedska se popravlja Stockholm, 16. aprila. AA. Reuter: Od danes opoldne so bile raztegnjene na vso Švedsko vse onrambne priprave zaradi letalskih napadov. Sistem pasivne obrambe se organizira v vseh mestih in vaseh. Povsod postavljajo sirene in kopljejo zaščitne rove. Izvedene pa so tudi vse priprave za noglo gašenje luči v devetih provincah V tovarnah z vso naglico delajo. Poraba nufte in bencina je že racionirana in vlada rekvirira življenjske potrebščine v vsej državi. Ladjam je prepovedana uporaba nekaterih luk, med njimi uporaba Malmiija, Hel&ingborga, Lejkcsilu, Ubdevala in Palmsta-da. Kakor se izve, je švedsko poslaništvo zahtevalo od nemške vlade, dn se olajša hiter odhod vseh Švedov v Nemčiji, ki bi se želeli vrniti v svojo domovino. Amerika-GrenVandija Washington, 16. aprila, t. Reuter. Časnikarji so vprašali zunanjega ministra Hulla. če nameravajo Združene države pritegniti Grenlandijo (danska posesf) v svoje zavarovano območje, odkar je Danska prišlu pod Nemčijo. Državni tajnik I Iti 11 je odgovoril, da mu ni znan noben nučrt v tem smislu. Opozoril pa je časnikarje na izjavo predsednika Roosevelta, ki jc dejal, dn spuda Grenlandija v območje ameriške polovice zemeljske oble in da potemtakem čisto naravno spada v objem Monroe-ovih načel, po katerih se nobena izvenameriška država ne sme vtikati v to ozemlje. Angleški poslanik lord Lothian je prav tako sprejel časnikarje ter jim dejal, da Anglija nima namena ne segati po GrpnlnnHiji imela kakšne namene v tem praven, bi bila in ne po Islandskem otoku. Ako pa bi Nemčija lahka stvar, izbiti ji to iz glave, Nemški listi: »Vojna z Anglijo je dobila novo sliko« Berlin, 16. aprila. A A. DNB. Listi komentirajo položaj na Norveškem ter prinašajo zemljevide in skice s položajem nemških čet. »Volkisclier Beobachter« naglaša, da je bila Nemčija doslej prisiljena pošiljati svoje zračne in pomorske sile proti Angliji iz tesnega prostora Nemškega zaliva, pri čemer so morale ladje in letala napraviti pot čez 1000 km. Za to so rabila veliko količino bencina in olja ter je letalce in mornarje pot zelo utrujala. Sedaj je vojna med Nemčijo in Anglijo dobila novo sliko. Prostor, na katerem morajo nastopati nemške sile proti Angliji, je mnogo večji, toda Nemčija lahko napada sedaj vso angleško obalo od ustja Temzo do Shet-landskih otokov. Orknejsk a otočja, Shetlandsko otočje in Scapa-Flow, ki so veljali v svetovni vojni za nezavzetne trdnjave in oporišče vseh angleških sil v prostoru Severnega morja, so danes neposredno ogroženi od nemškega orožja. Isto velja tudi za severno angleško obalo in za obalo škotske. Nemške sile bodo znale izkoristiti ta položaj. »liokal Anzeiger« naglaša. da je naravno, da Angleži smatrajo, da je za njih zelo nevaren nemški pritisk na Severnem morju. Nemčija je sedaj i>o zasedbi južne Norveške mnogo bližja Angliji ter lahko stalno vrši napade z mnogo večje bližine. Angleška propaganda je zaradi tega oja-čala svojo aktivnost, da bi zaveznikom in vsemu svetu dokazala, da se je položaj Anglije zboljšal. List navaja razloge, zakaj jo uperila Anglija svojo napade predvsem na Narvik. ki leži tako daleč na severu. List pravi, da je imela ta luka doslej samo tehnično gospodarsko važnost in da njen stra- Chamberlain bo govoril danes ali jutri London, 16. aprila, t. Reuter: Ministrski predsednik Chamberlain bo govoril o položaju nn Norveškem še jutri ali najpozneje v četrtek. Francoski komunisti še rovarijo Pariz, 16. aprila, t. Reuter: Policija v Parizu, Rouenu, Orleansu in Toulonu je izsledi!« komunistična gnezda in skupno poznprla 58 oseb, med katerimi se nahajajo tudi ženske. Našli so velike količine propagandnega materiala v obliki brošur, časopisja itd. 15 moških in 13 žensk je bilo aretiranih v Parizu na taj nem komunističnem sestanku. Pomožni paketi gredo tudi iz Anglije v Nemčijo London, 16. aprila. AA. Reuter: Britansko trgovinsko ministrstvo se je zanimalo za primere, da veliko oseb pošilja denar raznim agencijam v nevtralnih državah, zlasti pa v Holandijo, Belgijo fn Švico. Poleg tega odhajajo pošiljke s hrano in obleko na naslov raznih osel) v Nemčiji, Poljski in v Avstriji. Ta denarni promet je dosegel že nevarne višine in zato smatrajo, da predstavlja gmotno pomoč sovražniku. Zategadelj je bilo sklenjeno, da se naredi konec temu pošiljanju pomoči sovražniku, ker se je ugotovilo, da obstoje v več nevtralnih državah organizacije, ki prejemajo hrano in druge potrebščine iz Velike Britanije ter jih nato pošiljajo v Nemčijo. Mislijo, da so v te posle največkrat zapleteni begunci, ki vsak teden pošiljajo na tisoče pisem iz Anglije na sovražnikovo ozemlje. Drobne novice Carigrad, 16. aprila. AA. llavas: Zaradi hudega deževja so prestopile bregove reke Marica, Tunža in Ergen ter naredile precej škode. Človeških žrtev ni bilo. Rim. 16. aprila. AA. DNB: Papež Pij XII. je sprejel danes opoldne v zasebno avdienco romunskega propagandnega ministra Giuresca in ostnl z njim pol ure v razgovoru. Giurescu je nato obiskal državnega tajnika, kardinala Magliona. Velik gozdni požar pri Slovenski Bistrici Na veleposestvu grofa dr. Ferdinanda Attem-sa v Slov. Bistrici je nastal požar v gozdu, ki leži na področju katastralne občine Cigonca. Zgorelo je okrog 12 hektarjev smrekovega dvajsetletnega gozda ter se ceni škoda po izjavi strokovnjakov na 300.000 din. Na kak način se je gozd vnel, se ni dalo ugotoviti. Gozd je bil gosto-zaraščen, tla pokrita s suho travo, pa je bilo dovolj, če je kak nepoznan klatež odvrgel goreč ogorek cigarete, katerega je potem veter razpilinl v požar. Gasiti so prihiteli gasilci iz Slov. Bistrice, katerim so pomagali ljudje iz bližnje obilice. Dve uri je trajalo, preden so požar omejili, da se ni mogel več dalje širiti. Litija Učitelji, člani Slomškove podružnice v litrskem okraju bodo imeli hospitacijo na bežigrajski poskusit šoli v Ljubljani, v soboto, dne 4. maja. Zbirališče je ob tri četrt na 8 pred šolo. Vabljeni so zlasti V6i tovariši člani, pa tudi novi člani so dobrodošli in imajo pravico hospitirati. Litijska gasilska četa je priredila v nedeljo dopoldne v tukajšnji kino-dvorani uspelo predavanje o zračnih napadih in obrambi pred njimi. Agilna gasilska župa je s tem stonla veliko uslugo prebivalstvu. Želeti pa bi bilo, da se tako važnih predavanj udeleži še več ljudi. Zbor rezervnih oficirjev, o katerem smo ie poročali, se je razvil v prisrčno in lepo manifestacijo narodno zavednih ljudi. Zbralo se je okrog 30 rezervnih oficirjev najrazličnejših stanov, ki so z zanimanjem sledili besedam velikega prijatelja rezervnih oficirtev, g. generala Kukavičiča. Ta je pozdravil zbor v imenu poveljnika dravske divizije. Njegova izvajanja so bila tako tehtna, da »o jih navzoči sprejeli z odobravanjem. Pri volitvah so bili v odbor izvoljen: gg. Gregorij Edo, Uranlik Euo in Tičar Beno iz Litije in g Hauptman iz Zagorja. Na tukajšnji ljudski šoli je napredovala v VI. skupino učiteljica gdč. Svagelj Ana. KRIK VZHODA po slovitem romanu »DOBRA ZEMLJA« V glavni vlogi: PAUL MUNI in LUiSE RAINER Grandijozno filmsko delo o večnosti Kine, podano z dramatično in umetniško sito, kateri se doslej ni približal še noben film Vlilfl C! Radi velike dolžine filma predstave ob 16., 19. in 21.15 uri IMIIU DLUUH 27-30 lc-pša zahvala slovenskemu tisku. Posebno zahvalo je dolžna Zveza oblastem in ustanovam, ki so jo podpirale tudi gmotno, tako banski upravi, mestni občini ljubljanski, zbornici za TOI, Putniku in dr. Te dni je umrl predsednik Društva za ureditev podzemeljskih jam v Ponovi vasi pri Grosupljem, g. župan Jožef Perme, čigar osebni podjetnosti se imamo zahvaliti, da smo dobili prvo urejeno in lepo podzemeljsko jamo. Navzoči so počastili spomin delavnega pokojnika. O finančnem poslovanju jc poročal ravnatelj dr. Žižek, ki je omenil, da je Tujsko-prometna zveza imela v celoti 1,457.000 din izdatkov. Med temi je šlo za upravne stroške 786.000 din, za pisarniški material 314.000 din, za izdajo propagandnega materiala 103.000 din, za Vintgar 14.000 dinarjev, za odtise 93.000 din. Dohodkov je imela Zveza nekoliko manj, tako da je zaključila poslovno leto s 64.686 din deficita. Dohodki biljetarn so vrgli 291.000 din, dohodki iz denarnega prometa so znesli 772.000 din. Dohodki kolodvorskih pro-dajalen 64.000 din, dohodki od izletov 46.000 din, dohodki Vintgarja 22.000 din, članarina 11.000 din, podpore so znesle 190.000 din, banska uprava je dala 80.000 din, mestna občina ljubljanska 15.000, zbornica za TOI 10.000, »Putnik« 85.000 din. Izvrstna komedija, polna odličnega humorja ŽIVLJENJE JE LEPO! Ciaudette Colbert in James Slewarl Siino Union Predstave ob 16, 19 in 21 trtek bo predaval v dvorani Delavske zbornice predsednik Združenja bivših mornarjev g. Rudi btrus o ureditvi, delovanju in reševanju podmornic. Da bo za poslušalce predavanje lažje razumljivo, je društvo pripravilo veliko zbirko ogromnih barvastih slik, ki bodo med predavanjem razstavljene v dvorani. Najdaljša slika je nad 6 m dolg barvan prerez podmornice, ki natančno prikazuje ves njen notranji ustroj. Vso zbirko zanimivih slik razstavlja Združenje v salonu pri Še-stici na Dunajski cesti, kjer si jih lahko vsi, ki se zanimajo za podmornice ogledajo brezplačno. Po sebno priznanje pa zasluži Združenje že zaradi tega, ker bo priredilo tudi predavanje v Delavski zbornici brezplačno, zaradi česar ne dvomimo, da bo velika dvorana nabito polna. 1 Odpovedi na živilskem trgn. Pred kratkim smo čitali, da je samo mestno poglavarstvo na mah odpovedalo stanovanje 380 strankam. Mestna občina seveda tega ni storila, pač je pa res odpovedala 390 tržnih prostorov na Pogačarjevem in Vodnikovem trgu ter na Nabrežju 20. septembra, da s tem dosti zgodaj in o pravem času opozori najemnike tržnih prostorov, naj se pripravijo na selitev, da ne l)o skrbi in pritožb ter nezadovoljnosti, kadar se bo treba res seliti s sedanjega živilskega trga. Kakor znano, hoče mestna ol>čina uresničiti že stare in popolnoma upravičene želje vsega mestnega prebivalstva ter se že tudi pripravlja na zidanje lepih, pripravnih in praktičnih ter sploh vsem zahtevam prodajalcev in kupcev ustrezajočih sodobnih tržnic. Z odpovedjo torej še ni rečeno, da bi se vsi sedanji najemniki prostorov morali preseliti takoj, pač pa mora imeti mestna ol>čina v rokah jamstvo in zagotovilo, da v primeru potrebe ne bo prav nobenih ovir, ki bi kakor koli zadrževale začetek zidanja novih tržnic. Odpovedi med najemniki niso zbudile nezadovoljnosti, _ temveč samo veselje, ker te odpovedi oznanjajo izp>olnitev splošne želje p>o novih tržnicah, zato smo pa prepričani, da l>o to veselo vest pozdravila vsa naša javnost, predvsem pa naše gospodinje z velikim odobravanjem in zadovol jnostjo. I Razburljiv dogodek v Prešernovi ulici. V Prešernovi ulici št. 5 je na dvorišču dalmatinska gostilna, v katero včeraj popoldne organ finančne uprave ni prišel po okrepčilo, pač pa po službeni dolžnosti. Na žalost ni mogel izvršiti svojega posla, ker se je natakarica tako razhudila nad njim, da je moral iti po pomoč — po stražnika. To je šele razjarilo natakarico, ki je dejansko napadla stražnika, nato se pa skrila v jašek kletnega okna. Končno se je vendarle posrečijo policijskim organom, da so togotno dekle naložili v policijski avto in jo odpeljali na »hladno«, kjer se ji bo jeza razkadila. Margaret Sullavan, ki je dobila za film Danes premiera v I HfllfHrOn Hisflinfllill fVlIuPfllBlv >Tri>e tovariši« naslov naib°>jše traged- KINO MATICI tat 21-24 I V Ml Biti Ulig%IVI kinj0 v )etu 1939 — triumfira ponovno. ob 16.. 19. in 21. uri 1 KULTURNI OBZORNIKI Pred bralnim večerom Literarnega kluba Od lev« proti desni. Sede: Jože Dular, Ivan Čampa, dr. Bogomir Magajna, Cene Kranjc. Stoje: Severin &v U, Jože Kastelic, Cene Vipotnik, France Novšak. Pisatelji Literarnega kluba v Ljubljani, ki bo doslej izdali v svoji založbi že dve knjigi: pesniško knjigo Jožeta Kastelca »Prve podobe« in zbirko novel Bogomirja Magajne »Zaznamovani« ter napovedujejo idilo Ivana Čainpe »Mlin v grapi«, so se odločili, da nastopijo na svojem prvem bralnem večeru v petek, 19. t. m. v Delavski zbornici. Tako bodo brali svoja dela pesniki in pisatelji: Severin Šali, Jole Dular, France Novšak, Ivan Čampa, Bogomir Magajna, Joie Kastelic, Cene Vipotnik in Cene Kranjc. Uvodno besedo pa bo govoril urednik dr. Tine Debeljak. Tako bodo stopili osebno pred javnost pisatelji in pesniki, ki šele nastopajo svojo pesniško pot v družbi z onimi, ki so se javljali že zadnjih deset let, ter bodo tako potrdili svoj izvor in svojo smer. Toda tudi ti najmlajši, ki bodo nastopili na tem večeru, so sicer nova imena v slovenski književnosti, niso pa ueznana, Vemveč so že s svojimi prvimi nastopi vzbudili zanimanje Uterarnega občinstva in danes pomenijo že program sedanjosti ter zarodek bodočega našega leposlovja. Mislim tudi predvsem na Šalija, Vipotnika, Campa, Dularja in Novšaka, ki pomenijo najmlajša imena v naši literaturi, dočim so Kastelic, Kranjc in B. Magajna nastopili že pred leti kot predhodniki nove pesniške generacije, oziroma kot vmesni člani med skupnim nastopom ekspresionistov in sedanjih najmlajših realistov. Najstarejši med njimi je Bogomir Magajna, pisatelj Gornjega mesta, Graničarjev, Primorskih novel, Bratov in sester, Le hrepenenja, Zaznamovanih ter mladinskih povesti Bradonja in pravljic o dečku z gosko iz Tivolija. Torej pisatelj že skoraj desetih knjig in pač ne potrebuje bližnje oznake, kakor morda to, da je iz skrajnega, 6koraj alegoričnega idealizma in romantične čustvenosti prešel v prav tako skrajni naturalizem, poln romantičnih prigod in pretresov srca. Vse to pa dokazuje zopet, da se še ni uravnovesil ter da je še vedno v razvoju. Cene Kranjc ni izdal še nobene knjiga, toda nastopal je že v Domu in svetu, v Mladiki in v Dejanju, pa tudi v Slovenskih novelah, ki so uveljavile njegov rod. Odlikuje ga idilično gledanje na zemljo in drobno, dogajanje na njej, sočen opis prav teh malenkosti, ki jih navaden človek ne opazi, pesniku narave, kakor je Kranjc, pa odpre čaSo lepote. Njegove kratke stvari bi skoraj lahko imenovali pesmi v prozi. Joie Kastelic je letos dozorel do prve zbirke Prve podobe, s katero je uspel in pokazal svojo pesniško svojevrstnost. S svojimi pesmimi veže prejšnji rod z nastopajočim ter prehaja iz podob v pred-melnost živega življenja. Nastopajoči rod, ki se pojavlja sedaj prvič na recitacijskih večerih, pa predstavljajo najmlajši, med katerimi imata samo Novšak in Campa že svoje prve knjige. Noviak je sicer z »Dečki« dosegel samo delen uspeh, kajti večina je odklonila problematiko njegovega prvega romana, v kateri kaže še na neprečiščeni način zablodo homoseksualnosti ▼ internatih, toda t novim romanom Hudobni angeli je pokazal novo pot v razvoj in novo gledanje na dogajanje v svetu. On je samo pripovednik, dočim je Čampa pesnik in pripovednik. Se kot dijak je izdal zbirko pesmi »Bele noči«, ki je bila v javnosti ocenjena kot I znamenje pesniškega talenta. V zadnjih pesniških i ciklih, tako v smučarskih kot materinskih, je pesniško dozorel, obenem pa zori tudi kot pripoved-! nik. Tako piše uvodno povest v mladinski Kres i ter pripravlja tudi Večernice in idilo Mlin v grapi, iz katere bo bral začetek. Joie Dular je zorel prav tako kot Čampa v mladinskih listih kot je Mentor in Kres, največ pa v Mladiki, ki ima veliko zaslug za umetniška zorenja novega rodu, ter je prav tako pesnik kakor tudi novelist. S svojimi pesmimi je odkril zopet domačinsko oglašenost, postal je glasnik kmečkih navad in narodopisnih običajev (Življenje) ter vaškega razpoloženja. V svojih novelah se kaže krepkega realista z veliko moralno poanto ter v njih oživlja probleme naše sodobne vasi, vendar pa v neki romantični ljubezni do vsega, kar je v njej zdravega in pristnega. Izmed vseh sodobnikov se on najbolj bliža epiki, kar je dokaz njegova lepa romantična Viteška ljubezen, ki je izšla v Mladiki in ki kaže, kje 'naj gradi dalje, da bomo Aškercu dobili vrednega naslednika. To romanco bo tudi bral na večeru. 'Pozneje se je pojavil Severin Sati, ki pa pomeni največjo lirično moč med njimi. Njegove pesmi t Domu in svetu, katerega glavni pesnik je, ga kažejo kot mistika stvarnosti: stoji namreč na realnih tleh zmskih čutov in razpoloženj, toda njegova mistika poišče stvarem njihovo bistvo in ga potencira v zazemske perspektive. Verz je poln melodije in fine čustvenosti, misel pa niha med zemsko težo in zazemsko sproščenostjo, ki jo sluti v svoji samoti in svoji povezanosti s preteklostjo in bodočnostjo, z mističnim narodom. Najpozneje med njimi pa je nastopil Cene Vipotnik, pesnik Dejanja, ki izhaja iz istega izvora kakor Šali, namreč iz zemlje in zemskih predmetov kot nosilcev idealističnih in zazemskih slutenj, ki ponekod prehajajo že v vizionarstvo. Tako v pesmih teh dveh pesnikov dobiva zemlja, ki je v naturalistih in materialistih zadnjih let postala samo gmota in teža ,zopet duhovnejšo obliko in zagmotni smisel. V njiju se raja zopet romantična nota, ki pa ne negira življenja iz zemlje, temveč izhaja iz nje in sega preko nje. In prav v teh dveh pesnikih vidimo pot naprej in navzgor v novo smer v naši književnosti: v realistično romantiko. Tako bo bralni večer teh mladih umetnikov, pesnikov in pisateljev golovo nad vse zanimiv ter bo ludi pokazal, kaj sedaj vre med najmlajšimi, kaj jih veže s preteklostjo, kaj z bodočnostjo, in sploh — kakšne osebnosti, človeške osebnosti, se oblikujejo v pesem in lik, v novo literarno oprijemljivost slovenskega duha. td Tudi Faroersko otočje je menjalo gospodarje Lueija Lamermoorska v Operi Trije skladatelji so v začetku prejšnjega stoletja ponesli slavo italijanske operne umetnosti po vsem svetu: Rossini, Bellini in Donizetti. Medtem ko je polagal Kossini posebno pažnjo na lepo tekočo melodijo in se je Bellini odlikoval v svojih delih z naravno preprostostjo, je Donizetti znova oživil že umirajočo koloraturno umetnost, v čemer je njegov glavni pomen, pa tudi morda njegova slaba stran. Če namreč uporablja skladatelj izrazna sredstva, ki niso več organično zrasla z nje-govoro dobo, potem nehote zaide v samo zunanjost in njegove umetnine v nekem oziru nimajo življenjske upravičenosti. S tega vidika deloma tudi razummemo, zakaj so se od približno sedemdesetih Donizettijevih oper samo dve ali tri do danes obdržale na odrih. Obenem je bil preveč plodovlt, včasih tudi površen in neizviren. Pri tolikem številu del tudi pri instrumentaciji ni mogel iti posebno globoko. Le od časa do časa, ko so grozili resnejši konkurenti, posebno Bellini, da ga bodo potisnili v ozadje, se je zbral in je ustvarjal boljša dela. Med ta dela spada v prvi vrsti Lucija Lammermoorska, ki jo je pred dnevi po petletnem presledku ponovno izvajala ljublj. opera. Glasbeno je ta opera najboljše Donizettijevo delo. Sicer tudi tukaj včasih zaide v monotonost, instrumentalni del ni vedno na višku, marsikaj si je skladatelj sposodil pri Belliniju, Rossiniju in Mayru. Toda pevska stran opere je odlično izdelana in potegne poslušalca za seboj; posebno v krajših zaključnih oblikah, v kavatinah, romancah, arijah in arijetah je Donizetti mojster, čeprav ga že-ija po popularnosti včasih predaleč zapelje. V operi je toliko pozitivnih vrednot, da negativne strani, ki jih opazi le vešč poznavalec, zginejo. Predvsem je treba omeniti glasbeno oznako dveh glavnih oseb, Edgarja in Lucije, ki govorita posebno glasbeno govorico. Okoli njunih vlog je nanizana cela vrsta solističnih kot zborovskih mest, ki so pravi glasbeni biseri. Omenim samo znamenito sceno blaznosti in umiranja Lucije, ko nam skladatelj s čisto preprostimi glasbenimi sredstvi J naslika vso grozotno tragiko Lucije. Trajno vrednost ima Edgarjeva predsmrtna arija. Dragocen biser je znameniti sekstet konec drugega dejanja, ko nenadoma stopi Edgar v slavnostno dvorano med zbrane goste. Izrazna sredstva, ki jih Donizetti tukaj uporablja, dajo slutiti že bližino Verdija. Naštete lepote in pa romantično zgrajeno dejanje, ki globoko posega v navidezno vsakdanji tek človeškega življenja, so tisti činitelji, ki so pripomogli tej operi, da je preživela druga Doni-zettijeva dela. Izvedba v ljubljanski operi je bila skrbno pripravljena. Pozornost in simpatično zanimanje pri številnem občinstvu je zbudila mlada pevka Sonja Ivančičeva, ki je tokrat gostovala v vlogi Lucije. Igralsko je prepričevalno izoblikovala lik glavne junakinje, katere tragika se od dejanja do dejanja stopnjuje do končne neizbežne katastrofe. Pevsko je bila v začetku še nekam plaha in negotova, a je od prizora do prizora z vedno večjo silo z lepoto svojega glasu osvajala občinstvo in je v svoji veliki sceni v tretjem dejanju ustvarila občudovanja vreden lik. Njen glas kaže dobro šolo, ležijo ji posebno visoka koloraturna mesta. Njenega brata, lorda Henrika Osthona, je igral A n ž I o v a *, ki ima prijeten, mehak in poln glas Na mestih, ki so polna razburljivih napetosti, se je zdel igralsko preveč umirjen. Veseli smo bili Gostiča v vlogi Edgarja. Ze pred leti je bil naš najboljši tenorist, pa njegov glas na lepoti še vedno pridobiva in njegov razvoj najbrž še ni zaključen. Lastna mu je posebna prožnost in lahkota, s katero zmaguje najtežjo partije. Manjše, hvaležne vloge so imeli: Lupša kot Lucijin vzgojitelj, Marčec kot lord Buklavv, Rakovec kot Norman in Barbičeva kot Lucijina družica. Vsi so svoje vloge v okvirju celotnega dejanja lepo rešili. Dobri so bili moški in mešani zbori, ki smo jih pa zadnje čase slišali v drugih operah še bolj precizno peti Ves glasbeni aparat je kot dirigent z velikim razumevanjem vodil N e f f a t, dočim je bila reži ja v rokah E. F r e -liha. S skupnim prizadevanjem so vsi sodelujoči postavili na oder delo, ki ga bomo vedno z veseljem poslušali. M. Tome. FBroersko otočje (dansko Foeroerne, angleško Faeroe, domačinsko Faroyar), po naše bi rekli Ovčji otoki, leži na pol pota med Škotsko in Islandijo. Vseh otokov je 24, med katerimi je pa samo 17 obljudenih. Ker so popolnoma goli, brez drevja, narede žalosten vtis na tujca, ki je navajen na širne zelene travnike in gozdove. Kjer je le majhna zaplata s travo poraščenega sveta, stoji že nekaj hiš. Ljudje se preživljajo z ribolovom in ovčjerejo. Nekoliko jim vrže tudi nabiranje jajc in puha ptičev, ki jih je na sto tisoče. Prvi naselniki so se naselili v 9. stol. iz Norveškega, ko so bili še pogani. H krščanski veri so jih spreobrnili irski menihi. V majhnem selišču Kirkjubour-Foroyar je bil škofovski sedež. Hiša, v kateri so stanovali škofje, stoji še danes in je že 800 let stara. Zgrajena je iz debelih hlodov, ki so od starosti vsi počrneli. Največji prostor v nji je kuhinja z velikanskim ognjiščem. Zelo lepo so izdelani podboji vrat. Blizu »škofije« stoji do strehe zgrajena cerkev v gotskem slogu. Začel jo je graditi v 16. stol. škof Eleander. Preden jo je pa pokril, so ga protestantovski reformatorji, ki so s silo zatrli katoliško vero, ubili. Cerkev je iz granita in še do danes ji zob časa ni mogel blizu, čeprav je brez strehe. Glavni kraj Thorshavn leži na največjem otoku in ima 2900 prebivalcev. Hiše so večinoma lesene, samo nekaj malega jih je zgrajenih iz betona. Kar je pa prav starih, so iz granitnih plošč, ki so kar neobdelane postavljene druga vrh druge. Špranje so pa zadelane z mahom. Veliko hiš je še pokritih z rušami. Cerkev, ki služi raznim protestantskim sektam, kakor: babtistom, adventistom, pfingstistom in drugim, je tudi lesena. Katoličani, katerih je 35, imajo lepo, precej veliko kapelo v samostanu »sivih sester«. Zanje skrbita kar dva duhovnika, ki sta Holandca. Prej sta stanovala v neki zasebni hiši, sedaj pa v ličnem lesenem župnišču, ki stoji za samostanom. Sestre imajo zelo obiskano osnovno in gospodinjsko šolo, na kateri je pa samo 5 katoliških otrok. Faringi, kakor Be otočani imenujejo sami, stoje na visoki stopnji omike, čeprav so čisto preprosti ljudje. Vsaka hiša ima knjižnico in VBak gospodar si šteje v čast, da jo po možnosti pomnoži. V Thorshavnu je tudi muzej, v katerem zavzema največ prostora zbirka ptičev. Blizu muzeja stoji kar čeden »prosvetni dom«, v katerem kažejo tujcem, ki obiščejo te že na 62 stop. severne širine ležeče otoke, narodne plese. Plešejo v narodni noši, pa brez godbe, po starih narodnih napevih. Za petje skrbe plesalci in plesalke same. Zalivski toj oddaja otočju toliko toplote, da srednja toplota ne presega 6 stop. Celo pozimi pade temperatura redko pod 3 stop. pod ničlo. Kadar pa veter brije, je kljub temu celo v poletnih mesecih občutno mraz. Nerodna pa je ta okoliščina, da veter skozi vse leto brije. Motiv s F3r6erskega otočja. Na obali vidimo nedozidano cerkev Škofa Eleandra, poleg nje novo protestantsko cerkev. ŠPORT Nemci priznavajo, da je zmaga Jugoslavije zaslužena Obširne kritike nemških časopisov o nedeljski tekmi med Nemčijo in Jugoslavijo odkrito priznavajo, da je bila zmaga jugoslovanskih nogometašev zaslužena. •Šport Zeitung« piše: V tej veliki in sijajni borbi so imeli položaj Jugoslovani popolnoma v svojih rokah. Njihova igra ima povsem dunajski značaj in je polna lepih kombinacij; zlasti napadalni trio je pokazal hitro in ostro igro. Veliko smolo je imel naš Hofstatter, ki je imel v Dragičeviču in Olaserju nasprotnika velikega razreda. Zmaga jugoslovanskega moštva je posledica boljše igre. Odlična je bila krilska vrsta gostov. Glaser je odličen vratar in je pravi mojster v svoji igri. Poleg sebe je imel dva zanesljiva branilca, ki sta bila vedno na svojem mestu. Slično piše pod naslovom: Mladost in hitrost Jugoslovanov »Wiener Montagblatt«. Gosti so nas presenetili v ugodnem smislu. Jugoslavija je imela homogeno moštvo, sestavljeno iz prvorazrednih poedincev. Predvsem je bil v odlični formi vratar in oba branilca. »Wiener Montag« pravi, da ie bH Glaser hrbtenica moštva, drugi glavni steber pa je bil Lechner, ki da je s svojim načinom igre spominjal na nekdanje vzore dunajskega »Wunder-teama«. Glavna moč jugoslovanske enajstorice je bila njena hitrost in točno podajanje. V napadu sta bila najboljša oba strelca Glišovič in Wolfl. »Volkischer Beobachter« pod naslovom: Vzrok poraza so napake nemške enajstorice. Zmaga gostov ni nezaslužena. To dejstvo je treba predvsem ugotoviti, dasi jim je bila sreča v napadu in v obrambi zelo naklonjena. Poročevalec poudarja, da je treba vratarja Glaserja po njegovi igri prištevati med poseben razred golmanov v Evropi. Oba branilca imata odličen odbojen udarec, samo da sta včasih preostra. V krilski vrsti je igralec št. 1, Lechner, prekosil vse svoje tovariše v krilski vrsti. Tudi napad gostov je zadovoljil, zlasti sta se izkazala desno krilo Glišovič in Wolfl kot obziren vodja napada. To so v glavnem izvlečki iz zgoraj navedenih kritik. Nekateri časopisi pa pripominjajo, da bodo dali še podrobnejšo oceno nedeljske tekme. Tek in dirka kolesarjev čez drn in strn DKSK »Edinstvo« Ljubljana VTT priredi dne 28. aprila 1940 kolesarsko gozdno dirko (Cross-oountry). Start in cilj za vse skupine bo pri gasil-nemi domu v Zg. šiški. Predvideno je približno km 3.500 gozdne in km 16 cestne proge. Start za turistično skupino bo ob 15, za B) skupino ob 15.50, za A) skupino ob 16. Vpisnina za turiste je din 3 za A) in B) skupino din 5 za nahrbtno številko din 10, ki se pa ob vrnitvi iste plačana vsota vrne. Turisti so oni neverificirani, ki vozijo s težkimi kolesi ne pa z tubolarji. Protesti so dopustni z vlogo din 25, ta znesek zapade v korist prireditelja ako se protestu ne ugodi, v nasprotnem slučaju se pa vloga vrne. Protesti se vlagajo najpozneje 15 minut po končani dirki. Dirka bo v vsakem vremenu, le pod pogojem, da bi bili prav hudi nalivi se dirka preloži na poznejši čas. Vsak vozač vozi na lastno odgovornost. Po končani dirki razdelitev nagrad v prostorih gostilne »Martine« v Zg. Šiški. Zanimive športne novice iz vsega sveta Nov svetovni rekord v skoku s palico. Iz Kalifornije poročajo, da je v nedeljo v Berkeyu ameriški atlet Cornelios NVarmendain iz San Francisca postavil nov svetovni rekord v skoku 6 palico. Novi rekorder je preskočil višino 15 čevljev. — Prejšnji svetovni rekord sta imela Setton in Mae-dows z višino 14 čevljev in 11 palcev. V metrih izračunano je novi rekord 4.571. prejšnji pa 4.516. Atletski triboj Grčije, Italije in Jugoslavije. Grški časopisi pišejo, da pripravlja grška atletska zveza veliko atletsko prireditev, s katero hoče proslavili 10 letnico športnega udejstvovanja svojega izvrstnega atleta Manticasa. Po pisanju gr- škega časopisja je fa troboj Grčije, Italije in Jugoslavije že gotova stvar. Program naj bi trajal dva dni. Pri nas o tem še nikomur ni nič znano, kar je pa povsem razumljivo, ker ima Atletska zveza kraljevine Jugoslavije druge skrbi, kakor pa organizacijo važnih mednarodnih atletskih srečanj. Smučarsko prvenstvo v letu 1941. bo priredila Italija. Italijanska Smučarska zveza javlja, da je že začela s pripravami za svetovno smučarsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Italiji, in sicer v Cortina d Ampezzo. Podrejene športne organizacije že pripravljajo svoje člane za to prvenstvo. Zaradi tega prvenstva se je tudi že vrnil finski trener Aino Saares, ki bo tekmovalce pripravljal na tekme. Novi ameriški talenti. Iz Amerike poročajo, da je zaradi svojih uspehov v metu krogle, obrnil pozornost nase mladi Alfred Blozis. Ta novi metalec — lanski juniorski ameriški prvak — je vrgel v treningu kroglo že 17.20 m. Pri tekmi v New lorku v zaprtih prostorih pa je letos vrgel kroglo 16.92 m. Ob isti priliki je hotel Charles Fenske izboljšati rekord na poldrugo miljo v zaprtih prostorih. Progo je pretekel v času 6:39.4, kar pa ni zadostovalo za nov rekord, ki ga ima še vedno ameriški Finec Edwin Wide z 6:37.8. Prav lepe rezultate dosega v Ameriki naš rojak iz Delnic Peter Žagar, ki letos v treningu meče disk stalno čez 52 m. Mislijo, da bo on letošnji prvak v metu diska. Žagar je seveda ameriški državljan. Zmaga Madžarov ▼ sabljanja. V meddržavnem dvoboju z nemškimi mečevalci so zmagali Madžari z 2 :0. Tekma je bila prejšnji teden v Budimpešti. Nov nemški plavalni rekord. DNB javlja, da je v nedeljo v Dresdenu nemška plavalka Lies.1 Beber postavila nov nemški rekord v hrbtnem plavanju na 400 m. Nov nemški rekord je 6:03.9. Vesti športnih zvez, klubov in društev SK Grafika. Danes od 17 dalje trening na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Za prvo moštvo je važen članski sestanek. Ob S zvečer zu vsel Načelnik.