LElfl XLV.
Fossr <>?ra številka 10 vinarjev.
Slev. 13.	v LlnKlaol, v sredo, 17. lannarla »17.
=—i Velja po pošti: ~
Za oelo leto naprej . . £ 28'— za en mosoo „ , . „ 2'20 za Romčljo cololetno . „ 29'—
za ostalo inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo loto naproj . . K 24'— za eu ineseo „ . . „ 2'—
V	upravi prejaman mesečno „ 1*80
— Sobotna izdaja: =
za oelo leto......K 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— ya ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inseratl: t i j
Enostoipna petitvrsta (72 mm Široka in 3 um visoka ali nja
prostor) ar enkrat . ... po 3) t 7.v dva- in večkrat . . 23 „ vrt večjih naročilih primeren popnst po dogovoru.
E*»ostolpna p.titvrstapo 60 vin.
Izhaja vsak dan, tzvremši ne« delje in praznike, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
'-...z.' Uredništvo je v Kopitarjevi ullol štev. 6/1II. Rokopisi se ne vračajo; nefraninrana pisma ne ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona ftev. 74 =
Upravništvo |3 v Kopitarjevi oltol št. 6. — Račnn poštne branllnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-herc. št. 7563. — Dpravntškega teleiona št. 188.
Kakor smo že poročali, se je vršilo v Celovcu pretekli teden politično zborovanje, na katerem so zbranim nemškim nacijonalcem poročali Dobernig, Angerer in drugi. Koroški nemški listi so prinesli o tem zborovanju obsežna poročila. Dobernig je hvalil vzorni sistem dualizma, zahteval izpeljavo onih znanih vsenemških zahtev, ki se pričnejo z nemškim državnim jezikom in končajo z ureditvijo jezikovnega vprašanja na Češkem v nemškem smislu.
Nas Slovence zanima predvsem ona postavka nemškega Dobernigovega programa, ki zahteva da se ne izroči Trst Slovencem, ampak proglaša našo adrijan-sko obal, naš slovensko-hrvatski jug za nemško posest, katero zahtevajo tudi tozadevne »temeljne koristi države«. Še bolj neumljiv nam je oni stavek v Dober-nigovih izvajanjih, ki se glasi, da ne bo smela nemška država nikdar dovoliti, da se nenemštvo ob Adriji izpodrine,
V debati je, kakor čitamo v celovških listih, povdarjal znani dr. Angerer, da je odločna proti parlamentu, kot nemški radikale! — Dobernig jc za parlament — in zahteva nujno realizacijo vsenemškega programa o nemškem državnem jeziku itd. naredbenim, izvenparlanientarnim potom. Dalje se ogreva dr. Angerer za avtonomijo Ukrajincev, »tega tako zatiranega in tlačenega naroda ,« Ziči naše avstrijsko patri-jotično pojmovanje je naravnost neumljivo dr. Angererjevo stališče, ki zahteva za Ogrsko personalno unijo s tem, da se izraža, naj se dovoli Ogrcin samostojna armada. Trst in naš jug naj postane in ostane po dr. Angererjevem mnenju trdnjava — Bolhverk — nemštva. Za nas so ti pojavi m ti problemi neumljivi. Neumljivo nam je, kako se morejo Avstrijci ogrevati za samostojno cgrsko armado, za absolutizem in za vsenemško misel nemško posest našega Trsta;naše slevensko-hrvatske Adri-je. Neumljivo nam je, kako se more dr. Angerer ogrevati za osvoboditev tlačenih in zatiranih Ukraiincev, ne da bi se spomnil na koroške Slovence. Vsemu našemu avstrijskemu pojmovanju in čustvovanju je posebno neumljiv stavek, da ne bo Nemčija nikdar dovolila, da se interesi nemštva ob Adriji izpodrinejo. Ne vemo, ali je to v avstrijskem interesu?
Ne moremo pa umevati kako se morejo ogrevati nemški centralisti za federalistični ustroj severa? Ali naj velja centralizem samo za naš jug, ali naj se uredi in reši samo jezikovno vprašanje na Češkem? Naravnost čudovit in neumljiv je pojem o državni enotnosti, ako se ozremo
na časopisje. Enotnost države, vsaj tostranske polovice.
Mi cesarju udani Slovenci in Hrvati vemo to, da čutimo resnično avstrijsko, da smo ta svoj patrijotizem pokazali z dejstvom in krvjo, da je naša Adrija avstrijska, slovenska in hrvatska. Vemo pa in čutimo tudi to, da so nam ti pojavi v avstrijskem notranjem problemu neumljivi. Imamo pa zaupanje, da bodo merodajni krogi drugače cenili pravo vrednost hrvatskega in slovenskega naroda na jugu države.
Z dovoljenjem priobčujemo od dr. Hufnagla v »Wiener Landwirtschaftliche Zeitung« št. 103/104 priobčeni članek v prostem prevodu, ki slove:
S početka je bilo vprašanje o vojnih domovih mišljeno le kot sredstvo vojnega skrbstva za preskrbo invalidov in vdov ter sirot po padlih vojakih, kmalu pa so se pojavili novi cilji, ki zadevljejo naselje-valno politiko. Ne samo ranjenemu in invalidnemu vojaku, ki se iz vojne povrne, marveč tudi zdravemu naj se ponudi možnost, da si zgradi dom na lastni grudi. Najvažnejša smotra akcije za vojne domove sta pač omiljenje pomanjkanja stanovanj za revnejše sloje in notranja kolonizacija, to se pravi, gostejše naseljevanje zemlje s samostojnimi kmetovalci. Pomnožitev prebivalstva, brambne sile, pomnožitev rojstev in splošnega blagostanja naj bi bili sadovi ustanovitve vojnih domov. Proti upravičenosti temeljnih misli ne bo menda nihče mogel ugovarjati. Pri nas in v Nemčiji se tej stvari pripisuje toliko važnost, da se že pripravljajo tozadevne zakonske podlage, ki naj bodo do sklepa miru popolnoma urejene. Stvar pa ni tako enostavna in se pojavljajo največje težave v tem, kako naj bodoči »domovni« uradi pridobe zemlje za ustanovitev in ureditev vojnih clomov. Od merodajnih strani se pričakuje, da bo marsikateri posestnik prostovoljno prodal v take namene potrebna zemljišča in se že vnaprej računa na dalekosežne potrijotične uslužnosti. Tudi od državnih in občinskih zemljišč se obeta pridobitev zemlje. Dalje se skuša stvar pospešiti tudi na podlagi privatno-gospodarskih ozirov na ta način, da se dovoli večjim posestnikom svoja zemljišča za vojne domove primerno porazdeliti ter boelo mogli na tak način za ista v celotah več izkupiti, kot če bi prodajali posamezne parcele. Vsa ta sredstva pa gotovo ne bodo omogočila pridobitve toliko zemlje, kolikor bi je bilo treba za velikopotezno uredbo vojnih domov ter se zato priprav-
lja pridobivanje potrebnih zemljišč prisilnim, razlastitvenim potom. Ni dvomiti, da bo razlastitev predvsem zadela velepose-stvo, saj je takorekoč že v naravi razmer, da velja isto že itak za glavno zapreko notranje kolonizacije, pomnožitve kmečkega stanu in potemtakem tudi mogočnosti lažjega preživljanja sploh, kakor tudi pomnožitve brambne sile. Misli se, koliko rodbin bi se preživelo na oni zemlji, ki sedaj služi posameznemu veleposestniku in se obenem računa na veliko večji prirastek na pridelku živil na podlagi vrtnarskega obdelovanja zemlje in reje drobnice. Naj tedaj nad tem kdo dvomi ali ne, gotovo je pač, da bo moralo veleposestvo v tej ali oni obliki prostovoljno ali neprostovoljno veliko zemlje odstopiti za ureditev vojnih domov. Na tem mestu ne kaže razpravljati o vseh težavah, ki se pojavijo ravno pri razlastitvi za vojne domove spričo velike gibljivosti pri izbiri zemljišč, težavni cenitvi in drugih slučajih, zato naj bi razlastitev bila le skrajno sredstvo in bi bilo treba preje ozreti se po drugih možnostih za pridobitev zemlje. V tem oziru se med drugim predlaga tudi to, da bi se tozadevnim uradom za nakupovanje zemljišč nudila nekaka prednost za nakup pri javnih dražbah. Mogoč pa bi bil še korak naprej, t. j. da bi se promet z zemljišči uredil v korist pridobitvi zemlje za vojne domove. Po poročilih »\Viener L. Ztg.« iz leta 1916., 1911. in 1912. je prešlo na Češkem 84, na Moravskem 24, v drugih kronovinah pa 57 veleposestev v druge roke in se je v veliko slučajih izvršila nadrobna prodaja (parcelacija). Tudi vnaprej je pričakovati, da se bo prodalo še mnogo veleposestev. Ako najde zakonodaja pot, po kateri bo možno stopiti uradu za pridobitev zemlje za vojne domove v takih slučajih na' mesto privatnega kupca, tedaj bo mogoče na najenostavnejši način pridobiti v ta namen veliko zemlje in se obenem ogniti vsestransko neljubi razlastitvi izvzemši posameznih slučajev. Ta predpravica pa naj ne bi veljala samo pri nakupu oziroma prodaji veleposestev, ampak tudi v prometu z zemljišči in kmetijami sploh, potrebne utesnitve pa bi se že same od sebe ustvarile.
l/i
i tjllii
Zagreb, 15. jan.
uanašnjo sejo hrvatskega sabora, ki je prva po božičnih počitnicah, otvori sa-borski podpredsednik dr. Pero Magdič ob pol 12. uri. Poslanec Štefan Radič in tovariši vlože nujni predlog glede nakupovalne centrale goveje živine. Nato se preide k dnevnemu redu. Na dnevnem redu
je predloga o zvišanju vojnih doklad de* želnim uradnikom. Referent poslanec dn Kriškovič priporoča, naj se ta predlog sprejme, ker je v teh časih neznosne draginje neobhodno potrebno, da se zvišajo aoklade deželnim uradnikom. Opozicija izjavlja, da bo glasovala za predlog, čeprav je zelo pomanjkljiv. Nato se sprejme predloga o zvišanju vojnih doklad deželnim uradnikom v prvem in drugem branju.
Mmm državi! var
slrušivo iiivšil organov
pošilja v objavo naslednje dopise: Orož-niški vpokojenci avstrijske državne organizacije! V svrho združitve vseh orožni-ških vpokojencev ter njihovih vdov in sirot v veliki državni organizaciji bo sklicalo podpisano društveno vodstvo v teku letošnje pomladi na Dunaj velik shod, na katerega so vsi člani orožniškega stanu v pokoju najuljudneje vabljeni. Kraj, dan in ura shoda se pravočasno naznani. Tovariši, ki radi prevelike oddaljenosti ne morejo osebno priti na shod, naj društvu takoj naznanijo svoj pristop, da dobe aktivno in pasivno volilno pravico v posameznih kronovinah. Na shodu bomo sklepali o vlogi za zvišanje orožniških pokojnin, vzgojnih prispevkov za orožniške sirote, vračunanje aktivitetnih doklad v vpokoj-nino, za znižane vozne listke na državnih železnicah za orožniške vpokojence, za trajno draginjsko doklado itd. Orožniški vpokojenci, kvišku na skupno delo za splošni blagor vsakega posameznega tovariša, njih vdov in sirot. Tiskovine se takoj pošljejo.
Orožnik z odpravnino. Podpisano društveno vodstvo je opazilo, da je bilo svojčas mnogo članov odpuščenih iz orožniške službe s samo odpravnino in da dotičniki še do danes niso dosegli trajne pokojnine. Društveno vodstvo je že v približno 30 takih slučajih posredovalo in pripomoglo svojim članom do trajne pokojnine. Vsi tisti, ki le-te še niso deležni, po-zivlje podpisano vodstvo, naj se mu javijo, da tudi zanje stori potrebne korake.
Avstrijski orožniški invalidni dom. S 15. novembrom 1916 je podpisano društveno vodstvo v XIX. dunajskem mestnem okraju (Dobling) kupilo hišo in jo s tem dnem tudi kot lastnik prevzelo v lastno upravo. Tu bodo našli brezplačno stanovanje invalidni ali sicer radi vojnih naporov oslabeli člani, njih vdove in sirota in po možnosti tudi denarno podporo. Z ozirom na plemeniti namen je prispevalo visoko c. in kr. vojno ministrstvo društvu v gornjo svrho 5000 K. Društveno
Lihi
Ha feevei fien *
Jeruzalem! Ti kraljica ljutomerskih goric! 341 m nad morjem in 150 do 160 m nad ljutomerskim in ormoškim poljem, se dvigaš, sladka slovenska gorica nad svoje sestre in sestrice, zreš nanje in na velik, veličasten krog slovenske in hrvatske zemlje. Tujcu, prihajajočem k tebi, vabiš i/, ust klice presenečenja nad tvojo divno lepoto; kako jo mora uživati šele domačin, ko te vidi dan na dan in te dan na dan zljubi znova!
Na vrhu prostorne planote sioji cerkvica, posvečena žalostni Materi božji. Med košatimi, starimi lipami sili tenka streha širokega stolpa ostro kakor šilo proti nebu, daleč na okolo znanik ljutomerskim goricam.
Spodaj pa na levo in desno, na Vzhod in zapad, kamor ti zre oko; po vseh pobočjih in obronkih vidiš vrste in zopet vrste prežlahtnih trt — domovino slavnega Jeruzalemca.
* Glej »Slovenca« z dne 7. oktobra, 28. oktobra, U. novembra in i. decembra 1916.
Rodoljubi po Kranjskem in Štajerskem, Koroškem in Primorskem, sedeči za mizo svoje gostilne ali rodbine, srebajoče vsaj v prejšnjih boljših časih — žlahtno kapljico jeruzalemsko — koliko izmed vas je videlo teh goric krasoto, koliko izmed vas ve sploh, kje leži Jeruzalem? Oj, domovina mi, sami te ne poznamo, nehvaležni tvoji otroci, živeči tjavendan, potem pa tarnamo o »domovini nepoznani, od nikogar spoštovani«. —
In vendar je naš veliki Stanko Vraz opeval v nedosežnih verzih rajsko lepoto jeruzalemskih goric, svoje najožje domovine; iz njih nam dehti ves nevsiljivi, sladki čar, tega kraja nasproti in nam hipoma zopet oživi, tudi daleč od njega, ono blaženo, mirno razpoloženje, ki smo ga vživali tu gori.
Čujmo, kako opeva žerovinski slavec ljubi domači kraj in razgled raz njega:1
Modra se ravnina proži pram iztoči' Kraja ji ne zrejo nit' sokolske oči. A z ostalih strani v poluokrugu Pašu3 pa planine od severa k jugu.
1 Skušal sem premeniti ilirski izvirnik v toliko, da ea, lahko razume
Izmed njih strmijo, redno razsijani Kot orjaške straže gorski velikani. Ondi tam na robu severnog prostora Sveti se V i 1 d o n s k a in pa G r a š k a
gora. .
Mecl modrim severom in rujnim zapa-
dom
Moli G o 1 u b i n j e k - gora z belom
bradom.
V	zapadu Boč stoji in glave Po-
horja
Sred zapadajočeg solnca, biser-morja, Poleg njih Rogaška, z vencem vrh temena,
Proti nebu proži silna sva ramena
V	jugu tam vrhovi Kalnika, Ivanjske, Glejte tri gradove, tri moste slovanske. Kot preproga žlatna v tem okvirju vije Krasna se mi slika moje domačije Slika domačije pestra in ugodna Brda lozoslavna, polja žitoploclna. Glej okolu sebe, v dole te cvetoče,
Po njih raztresene lepe bele koče. A po brdih cerkve, dvori in gradiči Kakor glive v gozdu, kot, jih vidiš niči.
vsak Slovenec. Izpustil sem tudi rimo z refleksijami Vrazovimi, da učinkuje slikanje pokrajine kot tako čisto in neposredno.
' Iztok = vzhod.
• Pašu = pasajo, obdajajo.
Zdi se nam, kakor bi čuli iz teh grandijoznih verzov mili glas štajerske slovenske zemlje govoreče po enem svojih največjih sinov še skozi stoletja k nam: »Spoznajte me vi vsi, ki menite, ki vam je bil vaški ali malomestni zvonik dosedaj smoter vašega življenja, pridite k meni, ljubite me, potem, me bo tudi širši svet kmalu častil in spoštoval!«
Da res, pomislimo: ali in koliko smo poznali te krasne kraje, te nesmrtne verze in njih glasilca, Stanka Vraza? Niti ene slovenske izdaje njegovih pesmi nimamo, niti poskusa, jih približati naši govorici.'
Take in enake misli so me navda-, jale, ko sem v družbi očeta Vraza in župnika svetinjskega nemo užival rajsko lepoto te blagoslovljene, srečna zemlje.
Ko smo se do dobra nagledali, povzame župnik besedo in nam poda par zanimivih krajepisnih in zgodovinskih podatkov o cerkvici, jeruzalemski.
Postavljena je bila 1. 1852, torej po smrti Stanka Vraza, na svetu radgon«
' Po vsej pravici je pripomnil vae-> učiliški profesor dr. M. M u r k o ob stoletnici Vrazovi: Da je Vraz pravi slovenski pesnik, se pri nas premalo ve in še manj vpošteva. Treba bi bito
vodstvo izreka tem potom najglobjo zahvalo tudi vsem članom, naročnikom, dobrotnikom in darovalcem za njih velikodušno delo. Pripomnimo, da je daroval član orožniškega zbora za invalidni dom 6500 K v gotovini in vojnem posojilu; njegovo ime bo ostalo večno zapisano v zgodovini avstrijskega orožništva. Ker je plačati še ostanek kupnine v približnem znesku 22.000 K, prosimo vse člane, da prispevajo po svojih močeh in pripomorejo, da se invalidni dom izroči svojemu namenu. — Državno društvo bivših državnih varnostnih organov (preje državno društvo bivših orožnikov), Dunaj (Reichsvcrcin ehemaliger staatlicher Sicherheitsorgane, Wien) II., NordbahnstraBe 20. — Predsednik Jožef Mlcoch.
BOl BO DUOlL
Z veseljem smo čitali v preteklih številkah »Slovenca«, kako lepo so praznovali razkropljeni goriški Slovenci svoj prvi, oziroma drugi Božič na tujem. Hvaležno moramo priznati, da je milina božičnih praznikov, katera nas je nekoč doma navdajala s toliko sladkostjo, prišla z nami v tujino, in naša srca, nasičena bolesti in trpljenja, so občutila njeno blago-dejnost bolj kakor kdajkoli prej. Pričakovali smo osamelost in solze — mesto tega nam je božje Dete prineslo precejšnje število veselih iznenad.
Tudi nam, katerim je dal cesarski Dunaj gostoljubnega zavetja, so donesli božični prazniki obilo nepričakovanega veselja. Dne 23. dec. smo bili povabljeni vsi begunci z juga v X. okraj k skupni božični zabavi. Med povabljenimi so bili tudi otroci slovensko - hrvaškega zavetišča »Marija Pomagaj«, V prostorni, praznično czaljšani podzemeljski dvorani je bila zbrana številna množica dorasiih in nedoraslih beguncev italijanske in slovenske narodnosti. Med veselimi so bili seveda najbolj veseli otroci raznih zavetišč, ki so se vsi brez izjeme pripeljali v brezplačnih posebnih električnih vozovih k nenavadni božični slovesnosti. Kako so strmeli otroci goriških hribov in skalovitega Krasa, ko so ugledali lesketajoče, električno razsvetljeno božično drevo, polno slaščic in bogatega nakitja in poleg njega toliko odličnih gospa in gospodov,' katerim se je že na obrazu bralo veselje nad lepo uspelim presenečenjem, katerega so napravili ubogim beguncem.
Slavnost je otvoril g. dr. Sclnvarz-Hiller, predsednik osrednjega odbora za begunce. V imenu dunajske občine je pozdravil visoke goste in begunce, katerim bodi božična prireditev izraz sočutja in naklonjenosti, katero goji do njih vlada in mesto. Pozdravnemu nagovoru je sledilo petje in nato trije govori: nemški, laški in slovenski. Kako so zažareli našim otroči-čem obrazi, ko so videli, da je stopil k božičnemu drevesu njih katehet, prečast. g. dr. Knavs. Vedeli so, da ga bodo razumeli, saj vselej vse tako pove, da ga ume najtrša glavica in se razvedri najresnejši otroški obrazek. In res! Povedal je, kako ljubi naša presvitla vladarska hiša svoje narode in kako je po navzočih gospodih pokazala svojo ljubezen do nas, ki smo dali »vse za vero, dom, cesarja«. Oj, kako je vzplamtela v naših otrocih ona čista, na-
šemu narodu prirojena ljubezen do vladar- , ske hiše. Kako nestrpno so pričakovali trenutka, ko bodo smeli dali duška notranji hvaležnosti, in kmalu jc prišel. Ko so po končanem slovenskem govoru zapeli Italijani prvo kitico cesarske pesmi, so otvorili naši mali vse registre mladih grl in zapeli z nepopisno vnemo Slovencem določeno 5. kitico cesarske pesmi. Kako navdušeno so odmevale po širnem prostoru besede: Živi cesar, domovina — večna bodi Avstrija! Slovesnost jc bila zaključena z zadnjo kitico cesarske pesmi, katero srno vsi peli v nemškem jeziku. Pričelo je obdarovanje otrok, katerih je bilo nad 600. Otroci našega zavetišča, 74 po številu, so bili vsi brez izjeme obdarovani. Vsak je dobil mično igračo in vrečico jabolk, orehov, peciva in čokolade. Nato so bili vsi otroci pogeščeni z izvrstno južino: ča-šo čokolade in dvema precejšnjima kosoma pcciva. Otroci naših skromnih goriških in še skromnejših istrskih vasic so bili kar očarani. Vsi vprek so klicali: Še nikdar nismo bili tako bogati! Ni čudo, da so vračajoč se v zavetišče, seveda zopet v brezplačnem električnem vozu, dali duška nevzdržnemu veselju v mičnih božičnih in narodnih pesmicah, da se je dunajska gospoda po Ringu kar ogledovala, od kod ti glasovi, tako polni nedopovedljive otroške sreče.
S tem pa še ni bilo božično veselje končano. Dne 24. decembra smo prejeli od neke blage dunajske gospe 70 K v dar in nato so došla še od treh strani darila, in sicer 24 ličnih lesenih skrinjic, mnogo igrač s pecivom in nekaj tople zimske obleke. Tako nam je bilo možno praznovati z otroci tudi doma pri ljubkih jaslicah vesel sveti večer v pristnem slovenskem slogu. Obsegal je blagoslov božičnega kruha, blagoslov stanovanja s kadilom, božično voščilo otrok čast. g. katehetu, božični govor čast. g. kateheta otrokom, molitev s petjem in obdarovanje. Vsi vemo bili veselo ganjeni. Bil je to naš prvi sv. večer na tujem — preprost sicer — a vendar tako lep, da ga ne zabimo nikdar. Otroci so radostno klicali: Vse to nam je poslal Jezušček, ker radi hodimo k svetemu obhajilu. In res, še naslednje jutro so dobili iz cerkve grede od neke odlične gospe jabolk in peciva. Popoldne nam je doneslo še nekaj veselega. Udeležili smo se slovenskega blagoslova v XV, okraju. Nad vse dovršeno petje na koru in pred oltarjem nas je za trenutek poneslo tja v našo solnčno slovensko zemljo — a govornik, č. g. dr. Knavs nam je podal kot božični spominek besede, ki nas tolažilno spremljajo, ko stopamo revni — brez pravega doma mimo velikomestnega razkošja: Kako si reven, slovenski narod, po svojem imetju — a kako kraljevsko bogat si po svoji veri. Ne bo te mogel nihče streti, dokler ostaneš zvest svojemu — Bogu!

so v s
Vojak A. K. iz Št. Vida pri Z., ki sc nahaja sedaj v bolnišnici, je opisal staršem svoje križe in težave tako-le:
Preljubi moji starši! Hočem Vam nekoliko opisati doživljaje zadnjih dni; poprej Vas vse skupaj srčno-lepo pozdravim. Minilo je že mnogo dni, kar sem se
skih grofov "VVurmbrandov po njihovem oskrbniku, čigar slika se tudi vidi nad vratmi, ki vodijo iz zakristije k velikemu oltarju. Cerkvica je zidana v baročnem slogu; v velikem oltarju je krasna slika Žalostne Matere božje; še lepša je manjša slika nad prvo, ki kaže snemanje Zveličarja s križa. — Cerkvici je bila pozneje dozidana še kapelica sv. Ane; v oltarni sliki sv. Ane je posebno izborno pogojen sv. Joaliim, častitljiv starček, ves vtopljen zroč na Marijo, ki jo sv. Ana uči večnih resnic. Nekaj posebnega je v cerkvi prižnica s krasnimi reliefi evangelistov, vmes pa angeli z mučilnim orodjem Zveli-čarjevim. Raz umetniškega stališča velja Jeruzalemska cerkvica za pravo zakladnico ljutomerskih goric. —---
Vračali smo se v prijetnih pogovorih počasi po bližnjicah, mestoma naravnost skozi vinograde, na Vrazov dom. Med potjo nas je Vrazov oče izborno zabaval s svojimi kratkočasnica-mi in smešnicami, ki jih je znal mojstrsko pripovedovati; tupatam smo se ustavili in ogledovali trle, če jim nista oidij ali poronospora preveč škodovala; potem zopet smo se menili, hodeči skozi viničarsko domačijo, in videči raz-inorno blagostanje in skrbno snažnost v njih, — marsikateri viničar goji na
pokazati to v razpravah, še bolj pa z »Izbranimi pesmami Stanka Vraza« za Slovence. Najlepše pesmi, posebno pa slavospevi na našo domovino pa spadajo tudi v naše slovstvene čitanke (Glej dr. M. Murko »Knjiga o Stanku Vrazu«, »ljubljanski Zvon« 1910, St. 1, str. 42).
tujem <»vetu, ki ga obdelava, za-se po i clo 5 goved, — o pravnem in gospodarskem položaju njihovem in zdelo se mi je, da daleč ni tako neugoden, kot n. pr. položaj furlanskih kolonov na Gracli-ščanskem. Tako hitro nam je prešel rned temi pogovori čas, da sem se zavzel, ko nam je vinoliram in pristava grofov d' Avernas, ki leži poleg Vrazovega doma, oznanjala, da srno že skoraj na cilju. Ogledal sem si še lično spominsko hišno kapelico, ki jo je oče Vraz sezidal leta 1897 nad kolovozom, vodečim iz njegovih posestev doli na glavno cesto v Žerovince. Opoldan in na večer kličejo glasovi malega zvona, ki visi v stolpičku kapelice, družino domov; — zakaj lep in strog reci vlada na Vrazovem domu in vso delo gre, kakor sem bil že dopoldan opazil, lcar samo, skoraj avtomatično, od rok. Pozna sc pač, da je bil oče Vraz ne-le iz-boren župan, ampak tudi izvrsten in preudaren organizator na lastnem domu. —	*
Obedovali smo v že prej omenjeni Stanko-Vrazovi sobi. Prijazna svetloba popoldanskega solnca je padala v sobo; ugodno in domače nam je bilo. Mra-mornali kip Stanka Vraza, darilo Hrvatic iz 1. 1880 pa je zrl na nas, blesteč se na polutemni steni, kakor blesti njegovo ime čez stoletja, in razliva na ta ponosni, a tako nepoznani kmečki dom sij n j svoje slave. Pogovor jo zopet nanese! na pesnika. Tu vstane gospodar in mi pokaže Vrazov a 1 b u m, ki ga je podaril Vatroslav II o 1 z rodbini leta 1879 kot. božično darilo. Album ima zgodovinsko in literarno vrednost; posebno v prvem delu, kjer nahajamo iz
zadnjič poslovil od Vas. Prestal sem veliko hudega v teh žalostnih Tirolah, Večkrat mi je stala že smrt pred očmi, ali ljubi Bog in Marija sia me vedno varovala na vseh mojih potih. Koliko sem lakote prestali Živalic sem imel toliko, da je bilo groza. Enkrat me je plaz podsul, da sem bil dva dni pod snegom, pa so me le še živega odkopali. Mislite si, kako težko sem zopet pričakoval belega dne! Ko sem enkrat šel po 5 metrov debelem snegu in je zelo medlo, nisem mogel ne naprej, ne nazaj; sam nisem vedel, kaj bi počel; mislil sem si, da je prišla zadnja ura, A vendar sem se na srečo prikopal v neki hlev, da sem si vsaj rešil življenje. Čakal sem cel dan, preden se je malo pomirilo in sem zopet mogel iti na svoje bivališče.
Če pridem še kdaj domov, se bomo že še kaj več osebno pogovorili. Zdaj pa sprejmite tisoč najsrčnejših pozdravov od Vašega hvaležnega sina	Lojzeta,
Tirolsko, 31, dec, 1916.
Danes, sv. Silvestra dan, zadnji dan krvavega leta 1916, ki nam je prineslo toliko presenečenj, veseiih in žalostnih; danes se poslavljam od leta 1916. z željo, da bi se enako nikoli več ne ponovilo, da bi zatonilo in s seboj vzelo vse gorje, V tem letu pa jc bilo gorja za deset drugih, a tudi slave nam jc prineslo leto 1916, Naše orožje, naše čete so bile to leto venčane z lovorjevim vencem zmage na vseh bojiščih. Kjer je pravica, tam je Bog, kjer je Bog, tam je zmaga, kjer je zmaga, tam je slava! S slavo smo začeli leto 1916. — s pohodom v sovražno Srbijo in Črnogoro — s slavo smo zaključili leto 1916, s pohodom v nezvesto Rumunijo, Greh je bil v tem letu kaznovan, pravica je dobila zadoščenje in Avstrija, naša ljuba domovina, sloji neomajno trdna, polna življenja in pomladanskega cvetja, ki obeta obilno sadov svojim narodom potem, ko cvetje premaga mraz, premaga sovražnike, ki so hoteli ta cvet poteptati in pomandrati, veseleč se potem plena: drevo (Avstrijo) izkopljemo, razkoljemo in razdelimo.
Zaenkrat se to ne bo še zgodilo in naši sovražniki naj se le sprijaznijo z grenko resnico, ki se glasi: Avstrija stoji krepka in čvrsta, močna in odločna in bo še nadalje kljubovala sovražnikom, ako je na miru ne puste; vi pustite pri miru mene, jaz pa vas. Na zemlji je za vse dovolj prostora. Ako to storite, vtaknemo takoj meč v nožnico in mir se povrne v razdejane domove.
Da, in tako se bo tudi zgodilo. Mi vojaki stojimo in pademo za te ideale. Avstrija je naša, Avstrija smo mi in mi nočemo drugega kakor le našo Avstrijo,
V tem znamenju smo tudi praznovali letošnje božične praznike daleč od naših družin, v visokem zasneženem italijanskem gorovju. Ni bilo tako pusto, kakor si kdo predstavlja. Na sveti večer, kmalu popoldne, se je nehalo z navadnim dnevnim delom. M nogi pododdelki so pripravili božično drevo in zvečer so poveljniki zbrali svoje moštvo okoli božičnega drevesa. Besede, ki so spominjale rojstvo našega Izve-ličarja, so izšle iz ust poveljnikov, nakar so se spominjali slavnih činov naše vojske in pozivali vojake k nadaljni vztrajnosti za
1. 1879 rimano posvetilo Holzevo, potem pa ceio vrsto zanimivih izrekov slovenskih politikov, pesnikov in literatov, kakor dr. Janeza Bleiweis, dr. J. Voš-njak, Josipa Jurčič, Ivana Hribar, Franca Leveč, Lujize Pesjakove, Jožefa Cimperman in drugih. V knjigi so ove-kovečeni tudi obiskovalci obeh Vrazovih spominskih slavnosti iz 1. 1880 in 1910. Iz prve slavnosti najdemo podpise kakor Andrej Einspieler, grof M. Bombelles, Ivan K uk u 1 j e vi č-S ak-c i n s k i, G j uro Stjcpan Deželic, Avgust Seno a, dr. B. Lorkovič, dr. Fon, Dr. Fran Celestin, Božidar R a i č, Lo-vro Požar (tedaj cand. prof.), Oton Ploj (tedaj abiturijent), prof. I. Hoič, notar dr. Fran Radej, vseučil. prof. dr. Luka Marjanovič, dr. Jožef Majcen, Edvard Volčič (tedaj jurist), Janko Rahnč (tedaj abiturijent) itd.
Skoraj vsako leto se oglasi v knjigi Vatroslav Holz s kako opombo v rimah ali v prozi.
Božidar Kukuljovič-Sakcinski , napisal v knjigo 1. 1892 par lepili ver kov, dr. Matija Murko pa 1. 1894 nekaj krepkih vrstic v prozi pesniku v slavo. Istega leta je podpisan tudi dr. Fran Simon.ič, tedaj še sltriptor vseučiliške knjižnice na Dunaju, ožji rojak Vrazovih. Zanimivo je, da je Branko Drechs-lcr, znan pisatelj izvrstne knjige o Stankotu Vrazu, že kot visokošolec 1. 1896 spesnil navdušen sonet Vrazu na čast v album. V knjigi najdemo opeto vano podpise grofa Dominika des En-fans cl' Avernas in njegove rodbine, ki imajo v neposredni bližini Vrazovega doma razsežne vinograde in posestva.
(Dalie.)
.10
čast svojo, Avstrije in našega presvitlega cesarja. V mnogih barakah je to noč odmevala cesarska pesem. Slišal sem peti: »Angelsko petje sc čuje v višavah«, »Sveta noč, blažena noč«, »Božji nam je rojen Sin«, Tu in tam so se oglasile orgeljce, harmonika je škripala, V mali celici pa je sedel podčastnik na postelji z mandolino v rokah. Njegov krepki bari Ionski spev se je slišal iz cclice: »Zveličar naš je rojen zdaj.«
Kaj sem čutil v tem hipu, ne morem popisati. Noga mi je zastala, sapji tudi. Solza se mi je vlila, ki je kmalu zmrznila na rdečem, licu. Oh, kje dom je moj! Kje so tisti krasni sveti večeri v ljubljeni domovini, katere sem preživel med svojci! Družine raztepene, razgnane po svetu brez strehe, nesrečne begunske družine! Domovi razdejani in po sovražnikih zasedeni, opustošeni, požgani. Pač žalostni spomini, bridki trenutki!
Na sveti dan so se tu za bojno črto darovale svete maše, katerih so se v obilnem številu udeležile službe proste čete* Povzdigovanje se jc z zvončkom naznanila in naši hrabri vojščaki so popadali na kolena v sneg. Ginljiv trenutek. Marsikateri vojak je z rožnim vencem v rokah pošiljal vroče prošnje Vsemogočnemu, da bi kmalu dodelil grešnemu svetu mir in nam častno zmago. Nismo se nahajali v bajno razkošno razsvitljenem hramu božjem, med elegantno gospodo v svili in fraku, tudi nismo slišali nebeško lepih akordov mogoč-« nih orgel in ne zbranih božičnih spevov, ne, vsega tega nismo ne videli in ne slišali. Pogrnjena miza, na mizi sveto razpelo, dve prižgani sveči, to je bil naš hram božji. Vojni kurat je tiho bral sveto mašo in nd smo tiho molili v snegu do kolena.
XXX
Ta dan smo dobili priboljške pri mena ži. Poleg tega smo dobili tudi božične darove: jabolka, čokolado, sladkor, smodite, svalčice, potem koledar, par razglednic, škarje, nosno ruto, pipo in drugo. — Kuharji so imeli za praznike polne roke dela. Pomisli naj se: Na razpolago smo imeli belo moko, marmelado in povidel. »Packfclo«, mešalo in peklo se je cele noči. Eni tako, drugi drugače. Eni so vse skazili, drugim pa se je pekarija posrečila, Naš kuhar je imel smolo, Napravil je po-gačke. Namesto da bi pogačke s povidlom spekel, jih je dal kuhati v lonec. Testo se je v loncu razpustilo in — adijo pogačke s sladkim povidlom. Z žalostnimi očmi smo gledali v vrelo vodo, v kateri je plaval naš ljubljeni povidel. Pojezili smo se na kuharje in jim zagrozili z degradira* njem, ker so nam skazili — božične praznike. Tako je pač na vojski! Vsak ne zna vse! Naši kuharji niso obiskovali nobene gospodinjske šole, so — samouki. Zato jim tudi ni zameriti, ako se jim ni posrečilo delo s povidlom. Povedali smo jim pa, da nam prihodnji Božič ne bodo nič več kuhali povidla!	—ič.
Sos ta i Coslou mm ipie losov in
liliar-
OL
M pl. Mm wim Easloo. — i
pri mmi nočne mm rit
Včerajšnje uradno poročilo poroča, da so na cbeh straneh Fundeni naskako-vale močne ruske množice. Žrtve Rusov so morale biti velikanske, ker je prve navale preprečil že ogenj naših topov. Ko so Rusi zvečer zopet napadli, so prišli nekateri oddelki v jarke Mackensenovih čet, a so jih takoj vrgli iz njih. Rusi in Rumuni so nadaljevali tudi predvčerajšnjim svoje napade na bojno črto nadvojvode Jožefa med dolinama Sušita in Casi-nu. Čete podmaršala pl. Ruiza so te močne napade povsod junaško odbile in so južno Casinu izvedle same protinapad.
Rusom gre očividno za to, da bi zopet priborili nazaj, kar so izgubili. Zato so pričeli z veliko ofenzivo, ki jo je pred dnevi Brusilov napovedal, Pred vsem bi radi dobili nazaj trdnjavo Focsani, Odločili so se torej, da bodo držali črto ob Seretu. Če se jim to posreči, je drugo vprašanje, ker je naslonjena cela seretska postojanka na Galac, ki je pa že zdaj popolnoma izpostavljen ognju topov naših zaveznikov. Značilno jc, ker zavezniki Rusov za njih razbremenitev nikjer ničesar ne store, razen Italijan .', ki so pa svojo »pomoč« Rusom 16, t. m, omejili le na strc'janje s topovi na Krasu, Prej ko slej je v Rumuniji glavno bojišče, kjer bije Hin-dcnburg odločilno bitko z Rusi,
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 16. jan. Uradno: Bojna skupina maršala plem.
M a c k c n s e n a.
Včeraj popoldne je izpadel sovražnik iz svojih postojank pri mestu Nemolasa (Nvmoioasa) ob Saretu z močnimi množicami. Njegov napad se je zrušil v nemškem ognju s topovi. Zvečer se mu no-
srečilo, da je na posameznih mestih vdrl v naše postojanke, a smo ga nemudoma s protinapadom vrgli iz njih.
Bojna črta generalnega pol« polkovnikanadvojvode.Iožefa.
Rusi in Rumuni so med Susičo in dolino Casinu močno napadali vojne skupi::e podmaršala pl. Ruiza. Povsod smo jih odbili; na neki višici južno Casinu s proti-sunkom. Sovražnik nam je prepur.iil 2 častnika in 200 mož. Blizu predora Mesti-canesci so prodrli c. in kr. poizvedovalni oddelki skozi sovražno varnostno čelo do ruske glavne postojanke in ujeli 20 mož.
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
NEMŠKO URADNO FOROČILO.
Berlin, 16, jan. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Nobenih posebnih dogodkov.
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa.
Sovražni napad meri Casinu in Sušita dolino tudi včeraj ni uspel. Rumune, ki so bili vdrli na nek?m mestu, smo s pro-tisunkom popolnoma vrgli in ujeli 2 častnika z 200 možmi.
Bojna črta maršala Mačke n-s e n a.
Po besni pripravi s topovi so na obeh straneh Fundeni napadle močne ruske množice. Nekaj sto metrov pred našimi postojankami so se zrušili naskakovalni valovi v zapiralnem ognju. Ko so zvečer ponovili napad, se je posrečilo slabim sovražnim delom, da so prišli v naše jarke, a smo jih takoj zopet pregnali. Sovražne izgube so velike.
Berlin, 16. januarja zvečer. Uradno:
Na vzhodu so se južno Smorgona razvili boji.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija 15. jan. (K. u.) Uradno:
Naše tonnštvo je z desnega brega Donave obstreljevalo železniške naprave v galaški okolici. Sovražno topništvo je Odgovarjalo s slabim, neučinkujočim ognjem.
Sofija, 16, januarja. Uradno:
Topništvo je zažgalo z desnega brega Donave kolodvor Barbosi in obstreljevalo cesto Novileni-Gabc-Džurdulest1, kjer je opazovalo, da se živahno premikajo čete In vozila. Naše topništvo je do zdaj potopilo pri Isaccea sedem sovražnih tovrrn h ladij in eno malo torpedovko.
Rusko uradno poročilo.
13, januarja. Pri Rigi, južno Babitske-ga jezera, so Nemci v gostih množicah napadli naše čete vzhodno Kaluzina; odbili smo jih. Sovražna skupina 13 letal je vrgla do 40 bomb na kolodvor in na kiaj Rad-zivillov/, V povračilo so se dvignili naši jetalci za sovražno črto kljub zelo ljutega sovražnega topniškega ognja do 1400 metrov in so streljali s strojnimi puškami na sovražne jezdece pri vasi Kruhov, 20 vrst vzhodno Zloczowa.
Na rumunski bojni črti je pregnal sovražnik naše čete z neki višine severno reke Slanic. Sovražne napade na višine vzhodno reke Oitoz smo vse odbili, Rumuni so napadli sovražnika zahodno Mon Casinula ob reki Casinu. Po besnem boju v bližini se jim je posrečilo vreči sovražnika in zasesti njegove jarke in zapleniti tri strojne puške.
Pri Galacu.
Berlin, 14, jan, »Vossische Ztg.« poroča: Zavezniki so stali 14. t. m, le še 6 km od Galaca.
Sofija, 15. jan. Trnjava Galac se neprestano najbesnejše obstreljuje,
Rotterdam, 15, jan. Vojaški krogi ne pripravljajo občinstvo le na padec Galaca, marveč tudi na možnost, da pade Reni in se zelo pečajo z mogočim splošnim ruskim umikanjem.
Premoč nemških topov.
Kodanj, 15. januarja. »Novosti« po-irečajo iz Jassyja: Sedanji boji v Rumuniji so velevažni. Rusi izvajajo delno protiofenzivo, da bi zopet popravili svo-izgube glede na prostor. Z največjo hrabrostjo so prodirali, a presenetljivo jih je zadržala nemška artiljerija. Nemci so namreč čudovito hitro kljub strašnim oviram težko topove razvrstili in pričeli streljati ž njimi.
Stockholm, 15. januarja. Mornariški arsenal v Galacu in več skladišč gori.
Umikanje Rusov v Rumuniji.
Iz Sofije, 15. jan. Operacije na rumunski bojni črti se razvijajo vedno bolj proti severu. Sovražnik se počasi, a neprestano umika. Če zvezne nemško-bolgarske-tur-ike čete južno Fundeni. nemško-avstriiske
pa severno Fundeni drže trdno desni breg Sereta, ne morejo Rusi tudi cb velikopotezni ofenzivi upati na uspeh.
Ruski napad pri Rili.
»Petit Parisien« poroča iz Pelrograda: Radi neugodnega vremena je naletel napad Rusov pri Rigi ra izredne težave. Veliko cest je pod vodo.
Velika bilka v odseku Riga—MiUva.
Amsterdam, 15. jan. Petrcgrajski dopisnik »Morning Post« poroča, da se je začel secaj ruski napad pri Rigi v smcii proti Mitavi, ki '3 bil doslej le artiljerijski dvoboj, razvijati in da pride v tem o.lseku do velike bitke. Rusi hočejo osvojiti Mi-tavo, točko, ki ima velik strategičen pomen ter je važno železniško vozlišče. Rusi pa zelo počasi napredujejo, ker so se Nemci ze'o močno utrdili. Boji severozapadno Mitave spominjajo na titanske spopade iz starih časov. Nemci razpolagajo z močnimi postojankami in so doslej odbili vse ruske napade. (Zadnje dni v tem odseku ni bi'o bojev.)
Rumuni uni~u'2ro žito in olje.
Genf, 15. januarja. »Havas« javlja iz Petrograda: Begunci iz Bvajle poročajo, da so sežgali Rumuni 500.000 o žita namenjenega Angliji. Tudi skla-dišča za olje so sežgali.
Rumunske Isgufce.
Iz Ženeve poročajo 14. jan.: Glasom brezžične brzojavke iz Jassyja objavlja sedaj rumunska vlada, ki ves čas vojne ni izdajala nobenih izkazov o izgubah vojne, da je bilo doslej od 600.000 mož rumunslce armade 200.000 mož ubitih ali ranjenih, 100.000 pa ujetih.
Reorganizacija rumunske armade.
Iz Ženeve poročajo dne 15, t. m.: Glasom lijonskih listov javljajo iz Petrograda, da mislijo ruski vojaški krogi na popolno preosnovo rumunske armade. Ker pa Rusija nima zadosti častnikov, so se obrnili r Francijo s prošnjo, da pošlje na Rusko l Irebno število instrukcijskih častnikov, ki naj bi rumunsko armado na novo organizirali. Tudi glede dobave zadostnega števila pušk in težkih topov se vrše pogajanja med Petrogradom, Parizom in Londonom, Rumunska armada na svojem umikanju ni le izgubila celokunne svoje arti-ljerije, marveč je tudi moštvo pometalo proč svoje orožje. Ruska vojna uprava je nastanila rumunske polke po južr.oruskih mestih in jih zaradi njih nezanesljivosti zaenkrat ne namerava porabiti na fronti.
Rumunski kralj o položaju.
Vojnemu poročevalcu ameriškega lista »Newvork Tribure« je izjavil rumunski kralj Ferdinand: Naši vodi-ni pelitiki so se težko varali, če so računali na kratko vojsko. Kot sin nemškega naroda poznam Nemce in njih strašno odoorno sposobnost. Proti nesrečnemu optimizmu voditeljev naše politike sem svaril, opozarjal sem tudi načelnika generalnega štaba, naj se na negotova zagotovila ne izpušča v operacije z dvomJiivim koncem, a moje svarilo so tolmačili kot strah pred Nemci. Rumunija je zahteva'a vojsko, ni jo bilo mogoče več krotiti. O zasedbi Bul-arečta je rekel kralj: Padec Bukarešta je le tiste presenetil, ki ne poznajo Nemčije. Noben narod r.i bil strašnejši in geninlnejši v iznajdbi novih vojnih sredstev kakor nemški narod v sedanji vojski. Padec Bukarešta je pos'edica hude samoprevare; mene ni presenetil.
Priiožibe Rusov in Rumuncv.
Stockholm. Ruski poslanik na ru-munskem dvoru, generalni poročnik Mosolov je poslal v Petrograd dolgo poročilo o bedi ruskih v Rumuniji stoječih armad. Rumunska armada razpada. Umakniti se bo morala daleč za bojno črto, da jo bodo zopet uredili. Mosolov priporoča, naj jo preosnujejo v Bes-arabiji. Vsled nesposobnosti rumun-skih oblasti ruske čete stradajo. Ker so v neredu železnice, ker so izgubili večji del železniških voz in strojev in ker so pota zanemarjena, ni mogoče Rusom preskrbovati armado. Že to bi upravičilo, da se izprazni rumunska zemlja.
Pomiloščenje izgnancev v Rusiji.
Iz Stockholma: Vojni minister dela na to, da pomiloste vse, ki so bili radi političnih prestopkov izgnani v Sibirijo, da jih bodo uvrstili v armado.
Angleže noložaj v Rusiji zelo skrbi.
Rotterdam, 15. januarja. Nizozemci došli iz Londona poročajo, da Angleže najnovejša iz Rusije došla poročila zelo skrbe. Boje se, da izbruhne v Rusiji prekucija. V Petrogradu, Kijevu in v Moskvi zo bili zopet nemiri. Nizozemski in ameriški denarni mogotci so ustavili pogajanja o dovolitvi novih posojil Rusiji, ker sedanjemu položaju ne zaupajo.
Zapora pisem v Rusiji.
Kodanj, 15. januarja. Ker sc je izvedelo, da širijo v ruski armadi na vstajo hujskajoče oklice, so ukazali, naj vsa pisma preiščejo. Izvedli so
vsled te preiskave velika premeščenja na ruski bojni črti. V Petrogradu so za-povedali snlošno zaporo pisem.
Nova pota v Rusiji.
Stockholm, 15. jan. Car je pozval novega raslega ministrskega predsednika C"licira v g1 a vri stan, da se razgovori ž r in o političnih smereh in o bedečem skupnem delovanju z dumo.
Stoekhclm, 15. jan. Imenovanje Šče-glovitova nreds?dnlkom ruskega državnega sveta je največje važnosti in potrjuje pred vsem razor, da bo rus!;a vlada prijeti bej 7. dumo do skrajnosti nadaljevala. Me pretirava se, nk.o se trdi, di nanredni blok Ščcglovitova še bolj sovraži kot Stiir-merj?.. Odkar so leta 1C05 državri svet nrecsnovali, ima zdaj prvič zakrknjenega konservativca za predsednika, ki se tudi boja ne bojiJstočacno imenovani podpredsednik državnega sveta Oeltrich je tudi Sčeglovitov pristaš.
I lirSl ornicidi
poročajo iz Sofije: Znamenito jc, kako se je turška armada tekom sedanje vojne izobrazila. Osmani so bili cd nekdaj pogumni in hrabri, a popolna razrva-nosl v avmadi je bila vzrok, da so čete v zadnji balkanski vojni popolnoma odpovedale. Nemškim in avstrijskim instrukcijskim častnikom se jo posrečilo, da so izobrazili osmansko vojsko v vseskozi moderno izvežbano in za boj sposobno armado. Turki stoje na desnem krilu donavske armade in na levem krilu dobruške armade. Z drznim sunkom, ki jo bil izveden s posebno brzino, se je Turkom posrečilo, da so vrgli Rušo severno Braile v skrajni kot seretske črte. Rusi imaio za umikanje preko Sereta na razpolago le še most mod Brailo in Galcem. Ob izteku Buzoua v Seret stoje Rusi istotako šo na desnem bregu Sereta, ravnotako pri Fundenih. Naloga teh dveh izpostavljenih ruskih oddelkov je očividno ta, da bi z vsemi silami preprečili morebitni poizkus zaveznikov, priti preko Sereta.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Bunaj, 16. jan. Uradno:
Na Krasu se nadaljuje cgenj s topovi.
Na mestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer.
Italijansko uradno poročilo,
14. januarja. Na tridentinski bojni črti sta obe topništvi močnejše delovali. Dobro merjeni naš ogenj je razkropil zelo živahna premikanja sovražnih čet za sovražno bojno črto in uničil nekaj postojank baterij. Na julijski bojni črti je slabo vreme oviralo topništvo, a naše poizvedovalne čete so le poizvedovale.
18. januarja. Na južnem slemenu malega Lagacouoia (Andraž potok — visoki Cordevole) je razstrelil sovražnik po dolgem Lrutlapolnem delu zvečer t. m. znegočno mino pod našo postojanko Cengia Martine. Naše uspešno delo s protiminami jo uničilo učinke močne razstrelbe. Razstrelba jo marveč povzročila, da se je podrla po sovražniku podvotlena galerija in je povzročila mod njegovimi četami občutne izgubo.
V višjih pokrajinah je včeraj močno snežilo in neprestano deževalo. Vreme je biLo v nižjih pokrajinah slabo, vsled česar so se boji na ceii bojni črti omejili na streljanje s topovi od časa do časa.
Pojasnila k laškim poročilom,
Lugano, 14, jan. (K. u.) Italijansko mornariško ministrstvo razglaša: Sovražni podvodnik »U 1 12«, ki ga je nemška mornarica prepustila avstrijski, je prišel v naše roke in bil sedaj uvrščen v naše tor-pedirajoče brodovje. Tudi neki drugi podvodnik »IJ 12«, ki je pripadal avstrijski mornarici, se nahaja v naši posesti, — Italijanska in francoska letala so izvršila dne 12. t. m. ofenzivno poizvedovanje nad Pu-ljem, pri čemer so vrgla bombe na sovražne enote. Naoadena od sovražnih letalcev, so jih v zračnem boju odbila. Eno na~ih pomorskih letal se je zaporedoma borilo s tremi sovražnimi letali, ki so se morala umakniti. Bombe, ki so jih vrgla sovražna letala na naše torpedovke na odprtem morju, niso imele nobenega učinka. Vse naše zračne in pomorske enote so se vrnile nepoškodovane, S pristojne strani se poroča ktemu: Dne 12. t. m. sta se dve sovražni letali približali na 12 morskih milj Pulju, metali brez uspeha bombe na tamkaj se nabajočo torpedovko. nakar sta se zopet vrnili proti Benetkam. Eno naših letal je zasledovalo nasprotnika, obmetalo 40 milj od Pulja z bombami sovražne ru-šilce in napadlo sovražna letala v zračnem boju, ki so se. kakor rušilci, vrnili proti Benetkam,
Rcsnica o laškem letalskem napadu na Prosek in vojaške naprave v Trstu.
Dunaj, 15. jan. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Z oziroin na poročilo italijanskega mornariškega ministrstva z dne 12. t. m, o uničujočem učinku letalskega napada na Prosek in vojaške naprave v Trstu, se pripominja, da ni bila povzročena škoda nobena imenovanja vredna škoda. Glede našega letaskega napada na ita'ijansko letališče v Beligni se pristavlja, da se letalo (fregatni kapitan Babic, eno!, prost. Gocnezi) ni vrnilo.
Napad na letališke Persen.
»Innsbrucker Nachrichten« poročajo z dovoljenjem vojnega ministrstva dne 13. januarja: Okoli poldne je skušalo sovražno letalsko brodovje, približno 10 letal, izvesti bombni napad na letališče v Persenu. Uspeh: en mož ranjen, drugače samo škoda na polju. Fden naših letalcev, nadporočnik Ken-zian (pilot četovodja Kis) je pripravil v boju s petimi sovražnimi letali enega do tega, da se je nad Monte Čimono večkrat preobrnil. Poročnik baron Fiedler (četovodja Ježek) in nadporočnik Brcitcnfelder (narednik Forst) sta prisilila več, sovražnih letal, da so so morala vrniti. Letalec deset. K. Pichler je izvedel nočni napad na kolodvora v Vidmu in Casarsi. Na povratku je ob-sulo Pichler ?a šest sovražnik leta! z ognjem. Pichler je podpiral obrambni ogenj svojega opazovalca (pranorščak Mchrfurt) s streli iz revolverja. Eno sovražnih letal, očividno zade+o, je takoj opustilo boj, ostala pa šele čez dalj časa.
Končna o!?cziva sporaranta vseh ofenziv.
»Italia« piše z ozirom na zaposlitev vseh še ne 35 let starih za boj nesposobnih vojakov, da je to najvažnejša, odkar traja vojska, in prva priprava velike končne ofenzive vseh ofenziv sporazuma,
Italija utrjuje svojo mejo ob Švici.
Bern. Iz Milana se poroča: Italijansko vrhovno vojno vodstvo energično gradi utrdbe ob švicarski meji, razvršča topove in koplje strelske jarke. Mejne kraje, na primer v Como, je moralo civilno prebivalstvo zapustiti.
La-ii naročajo v inozemstvu železniške vozove in lokomotive.
Lugano. Italijanske državne železnice so, ko je izbruhnila vojska, ime'e 103.000 tovornih voz in 5300 lokomotiv, V inozemstvu je zdaj naročenih 3000 železniških voz in 100 lokomotiv, a ne ve se, kdaj jih bodo dobili,
Ncvo italijansko posojilo,
»Sole« poroča, da bodo v Italiji razpisali novo vojno posojilo.
D' Annumzlo zojset odlikovan.
Iz Lugana: D' Annunzio je odlikovan s francoskim vojaškim zaslužnim križem.
Boji v Mafiji.
BOLGARSKO URADNO FOROČILO.
Sofija 15, jan. (K. u.) Uradno:
Slabo straljr.nje s topovi na celi bojni črti, ScvrEžno zračno brodovje je živahno delovalo pri R talju v Vardarski dolini in ob Strumi, Naš tonc.v~ki ogenj j« sestrelil sovražno letalo, ki je bfalo nad Kantijem. Aparat j z padd v morje,
Sarrail že umika svofo armado?
V Sofiji sc širijo govorico, da hoče Sarrail s sedanjimi krajevnimi boji prikriti umikanje svoje armade.
Pogajanja glede zahtev v ulimatu. Reuter poroča iz Aten: Premierni minister je imel več posvetovanj z italijanskim poslanikom Bosdarijem v nadi, da se bodo mogla začeti pogajanja g'ede pogojev v ulimatu, proti katerim se Grčija upira.
Na Eubeji. London, 15. januarja. »Dai!y Chroni-cle javlja: Grških čet na otoku Eubeji niso znižali marveč zvišali. Na otok korakajo ccz most čez Chalkis še vedno vojaki, o katerih pravijo, da so dopustniki, a zanimivo je, ker hcd;jo tja le ponoči in
io^V0Z r10 "a otok tl,di tcP°ve. 3000 do 4Co0 pušk s strelivom in moko so tudi prepeljali na ctok. V Chalkisu poveljuje zn-ni general Biras; podoirajo ga ored kratkim došli kralju zvesti častmki. General je veliko Venicclistov ukazal zapreti in je odstavil vse Venicelu zveste uradnike.
Grška vlada zahteva naj sporazum izpusti pridržane grške ladje, Reuter javlja iz Aten: Grška vlada je pozvala sporazum naj izpusti na svobodo v pristaniščih sporazuma pridržane ladje.
Naročajte »Slovenca11!
Boji oa zahodu
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 16. jan. Veliki glavni stan:
Posadka naših jarkov je preprečila poizkus francoskih oddelkov pri Beu-vraignes (južno Roye) vdreti v našo postojanko. Sicer so se le zmerno bojevali, le na nekaterih točkah so močno gromeli topovi.
Prvi generalni kvartirm mojster: pl. Ludendorff.
Nemški oklopni avtomobili prekašajo angleške.
Stockholm, »Rečj« poroča: Nemci grade zdaj večje oklopne avtomobile kakor Angleži.
Francoski letalec Sauvage ponesrečil.
Bern, 15. jan. V zračnem boju ob Somme je bil ustreljen vojaški letalec Sauvage, katerega je francosko uradno poročilo večkrat omenjalo.	„
Napad Zeppelina na Pariz?
»Petit Parisien« objavlja podrobnosti o napadu Zeppelina na Pariz. Pravi, da so videli nemški zrakoplov v Sanoir, v Fon-tainebleau in potem v Montereau. Obrambni topovi so 14krat ustrelili, nakar je Zeppelin izginil v oblakih. Neko letalo, ki se je dvignilo v obrambo, je padlo, ker je pričelo goreti. Letalci so nevarno ranjeni. Alarmirali so tudi Rouen.
Nova prebiranja na Francoskem.
Bern, 16. januarja. Glasom pariških listov nameravajo vse kot nesposobno spoznano moštvo letnikov 1917 do 1896 ter vse, ki so bili puščeni izven vpoklica, iz-vzemši tiste, ki so bili radi vojnih poškodb spoznani ja nesposobne, ponovno prebirati. Dotični zakonski načrt bo zbornici danes predložen.
Težki izgrebi v francoski municijski tovarni.
Pariz, 16. januarja. (Kor. ur.) »Pctit Parisien« poroča iz Bordeauxa: V municijski tovarni v Basens so se pripetili zadnje dni hudi izgredi. Črni in žolti delavci so se razdelili v dve vojni stranki, ki sta se spopadli v pravcati bitki, tako da je moralo vmes poseči vojaštvo. Bilo je več mrtvih in ranjenih, 3& Kitajcev so zaprli. Organizirali so posebno varnostno službo.
Na morju.
Angleška križarka »Seaplane potopljena.
Carigrad, 12. jan. Glavni stan naznanja: Dognalo se je, da je bila angleška križarka, o katere uničenju smo včeraj poročali, križarka »Seaplane«, težko poškodovana, stražna ladja pa najbrž italijanska topničarka.
Patrola naših čet, ki se bore v donavski armadi, je privedla povodom nenadnega napada na sovražno stražo 21 ujetnikov.
Poizvedovalna patrola naših mace-donskih čet je dne 9. t. m. zapadno Seresa zapodila v beg angleško poizvedovalno patrolo. Angleži so popustili 12 mrtvih. Neka druga naša patrola je uničila na ravno tem mestu velik del angleških žičnih ovir.
Na ostalih frontah nič posebnega.
Japonci ofcorožujejo v Evropo namenjene trgovske ladje.
Stockkolm. Japonci bodo vse v Evropo nemenjene ladje oborožili s 6palč-nimi topovi v obrambo proti napadom nemških podmorskih čolnov.
V enem tednu potopljenih 00 trgovinskih ladij.
Bern, 14. januarja. (Kor. ur.) Na-čelsivo glavnega odbora lastnikov ladij v Franciji je v zadnji seji izjavilo, da podmorski čolni potope vedno večje število ladij. Minuli teden je bilo potopljenih 90 trgovinskih ladij, med njimi 20 francoskih. Glavni odbor je vlado še enkrat opozoril, da bo francoska trgovinska mornarica popolnoma izginila, če ae bodo mogle ladjedelnice hitro gradili novih ladij.
Sporazum se boji podmorskih čolnov.
Bern, 17. jan. (K. u.) »Le Journal« piše: Nemčija grozi, da bo poojstrila podmorsko vojsko. Previdnost je na mestu. Nemčija s svojimi podmorskimi čolni pač nc bo zadela blokade, a otročje bi bilo, če bi tajili, da motenja, ki so jili povzročili podmorski čolni morskemu prometu, postajajo vznemirljivo obsežna. Vse varnostne odredbe niso preprečile, da je škoda vedno večja. Vsaka trgovinska ladja naj sc oboroži z 2 topovom, preskrbi z izšolanimi mornarji v porabi navadnih tor-pedv, ki pod vodo razpočijo, da bodo lahko podmorske čolne zadeli nad in pod morjem.
Mirovni glasovi.
Prekrižan učinek note psorozuma.
Iz Lugana se poroča, da se italijansko časopisje zelo jezi, per je nola osrednjih
velesil popolnoma prikrižala učinek, ki ga je pričakoval sporazum od svoje Wi.lsonu poslane note.
Razočaranje v Londonu.
Iz Londona v Rotterdam došli Nizozemci poročajo, da so v Londonu zelo razočarani, ker pomenja nota štirizveze Wil-sonu novo vojno napoved.
Posvet Wilsona.
»Newyork Lin« javlja 15,: Wilson se je posvetoval z Lansingom in z ostalimi tajniki državnega oddelka o odgovoril na obvestila vojskujočih se držav.
Wilson upa na Nemčijo.
»Morningposta« pravi, da je Wilson sklenil posredovati, da bi tudi Nemčija naznanila svoje pogoje. Predsednik Združenih držav ni mnenja, da bi se s pogajanji o miru ničesar ne doseglo. Miroljubne stranke so se okrepile; veter je ugoden miru. Čim bolj se miroljubna stremljenja podpirajo, tem večje je upanje, da se bo dosegel mir.
Wilson bo zavzel stališče glede na dopo-slani mu noti.
London 17. januarja. (K. u.) »Central Nieuwos javljajo iz Washingtona: Wiison namerava z izjavo zavzeti svoje stališče glede na obe poslani mu noti, a svojo izjavo bo poslal obema vojskujočima se skupinama velesil z ozirom na stališče, ki ga bo kongres zavzel.
Sovražni mirovni pogoji.
»Progres de Lyon« izvaja: Prost prevoz skozi Dardanele in Bospcr je za Rusijo življenskega pomena, a ni potrebno, da se za to Carigrad Rusiji odstopi, česar, žal, nota Wilsonu ne omenja. Vojaški ukrepi so sicer potrebni v gotovem obsegu, a za aneksijo ne gre, »Echo de Pariš« pravi, da, kar dokazuje zgodovina, potrebuje Francija mejo ob Reni in da ji gre pravica do nje.
Vprašanje nemških kolonij.
»Observer« pravi, da Nemčija ne bo nikdar dobila nazaj svojih kolonij, če ne bo jamčila popolnoma za bodoče svoje do bro obnašanje. List pravi, da sicer ne nameravajo Nemčije oropati njenih gospodarskih prilik izven njene meje. Najboljše bi bilo v Turčiji in v Afriki ustvariti mednarodno ozemlje, ki bi bilo vsem državam z enakimi pogoji odprto.
Herve o vojnih ciljih emtente.
Iz Lugana poročajo: V listu »Vi-ctoire« piše Hervč o vojnih ciljih en-tente in prostodušno ustanavlja, da je cilj entente oslabitev Nemčije in razkosanje Avstro-Ogrske.
1.
V švicarskih listih se jasno izraža vznemirjenost, ki se polašča švicarskega prebivalstva, spri&o dejstva, da zbirajo Francozi vedno več čet ob švicarski meji, obenem pa skuša francosko in angleško časopisje na vse načine, prepričati Švicarje o nevarnosti nemške invazije. »Neue Ziiricher Nachrich-ten« pišejo, cla je sicer francoski poslanik v Bernu zveznemu svetu izjavil, da se zbirajo dotične čete le na oddih; toda kaj ima z oddihom opi^aviti letalsko opirališče, ki so ga priredili v Dou-vainu v savojskem obrežnem ozemlju Ženevskega jezera.
Štabni tajnik švicarskega generala, poročnik Boflhardt, je izjavil v javnem predavanju: »Ni nam znano, kaj prinese deželi novo leto. Bodimo na straži, pripravljeni, da pi-estanemo tudi najtežje. Morda nam bo dobrotna usoda tudi v bodoče prizanesla z najhujšim, morda pa bo videla naša dežela kmalu še resnejše čase. Vsi radi verjamemo, da se nobeden naših sosedov ne bo iz-pozabil nad našo nevtralnostjo. Toda biti moramo čuječi, kajti ognjeni črti se trdo dotikata naše dežele. Nevarnost še ni minula.«
Francoska zagotovila glede nevtralnosti Švice.
Rotterdam, 15. jan. Glasom lista »Nieuwe Rotterdamsche Courant« je obiskal francoski poslanik v Bernu Beau predsednika švicarske republike in načelnika političnega oddelka ter jima podal v imenu francoske vlade naslednjo izjavo:
1. Francoska vlada znova zagotavlja, tla ne bo kršila nevtralnosti Švice.
2. Izraža svoje prepričanje, da bo Švica v položaju, v vseh okolnostih varovati svojo nevtralnost. 3. Izjavlja, da se nahajajo francoske čete, ki stoje zelo oddaljene od švicarske meje, ondi zgolj na odpoČitku, da si odpomorejo po vojnih naporih, in da tamošnje zbiranje čet nikakor ni naperjeno nroti Švici.
Švica mobilizira!
Bern, 16. januarja. (K. u.) Poročilo Švicarske brzojavne agenture: Razmere so
zveznemu svetu omogočile, da je v zadnjih mesecih v sporazumu z armadlnim vodstvom znatno zvišal število čet na meji. Od začetka tekočega leta pa smatra zvezni svet za primerno, da ukrene obsežne previdnostne odredbe in odreja zato mobilizacijo druge divizije ter še ne sklicanih delov IV .in V. divizije na dan 24. t. m. Zvezni svet je slejkoprej prepričan, da bo-deta obe vojujoči se stranki tudi v bodoče v polni meri spoštovali nevtralnost Švice,
BoHoče volile operacije enieole.
Vojaški kritik bernskega »Bunda« meni, da bo spravila sedaj ententa za Solun naznanjena ojačenja skozi Francijo in Italijo preko Brindisev v Ko-rintski zaliv. Pogoje za to ustvarja ultimat Grčiji. Sicer bi pa mogel Sarrail šele potem, če bi razpolagal s celo Grčijo kot operacijskim opirališčem, tri-do štiristo bojnikov, ki jih pa še nima, izpostaviti nevarnosti, da bi razvil napad v smeri Skoplje-Sofija.
Glede ofenzive na zapadu meni kritik, da sili operativna misel entento, da napade na kolikor mogoče široki fronti, ki ni dobro pregledana, kjer morejo torej napadalci za nadvladujoči-mi ali z utrdbami zavarovanimi postojankami pripraviti čete. Ker neprestano zviševanje materialne vojne ne zadostuje, se bo moi-ala ententa vrniti k obkoljevalnemu načelu, pa naj bi bilo to tudi le z močnim pritiskom na krili, torej ne z posrednim zajetjem od strani, ker se temu na jugu upira nevtralna Švica, na severu bi se pa morala pridružiti velikopotezna pomorska operacija, da bi učinkovala na krilo. Vsekakor bi bilo treba za zapadno ofenzivo velike mase za manevriranje. Švica se bo morala tedaj primemo pripraviti na zadnjo in za nevtralce najnevarnejšo fazo vojne v svojem osamljenem položaju, prilagoditi svoje gospodarstvo in svoje življenje najgren-kejšim razmeram in svojo vojaško pripravljenost ter politično neodvisnost ob popolnem varstvu nevtralnosti na vse strani kolikor mogoče zagotoviti.
Poilsle vesli.
Voditelj rusoiilskih Poljakov za samostojno Poljsko.
Kodanj. V taboru poljskih emigrantov v Rusiji se je mnenje zelo izpremenilo. Zelo vplivni poljski politik in bivši poslanec dume Aleksander Lednicki je v moskovskem tedniku objavil pod nadpisom »Mea culpa« (Moja krivda) javno pismo pristašem samoupravne Poljske pod ruskim go-spodstvom, s katerim se izjavljajo za neodvisnost Poljske. Ta korak je tem pomembnejši, ker je Lednicki pravi oče ruso-filske poljske struje, ki se je vsled njegovega vpliva leta 1914. med Poljaki zelo okrepila. Medtem ko se je Dmovvski pogajal le z zastopniki ruske vlade, je nastopal Lednicki za sporazum med Poljaki in Rusi na demokratičnem temelju in je v tem smislu deloval v stranki kadetov, ki ji je pripadal do jeseni 1916,
Glasovi o odstopu Clam-Martiniča.
»Neues Wiener Tagblatt« poroča: Predsedstvo nemške nacionalne zveze pojde k ministrskemu predsedniku Clam-Martiniču. Pri tej konferenci bodo zastopniki obvestili ministrskega predsednika o svojih nazorih glede nadaljnega razvoja razmer v Avstriji, posebno važnost pa bodo polagali na skorajšno ureditev gališke-ga vprašanja. Kabinet je v tej stvari ia-sprotnega mnenja ter je pričakovati poostritve položaja, ki je že tako težak zaradi nagodbenega vprašanja. Verjetno je, da odstopi kabinet še ta teden, ako se mu ne posreči vsaj v gališkem vprašanju doseči sporazuma s strankami.
Za narodno slogo v Dalmacija.
Dalmatinski »Narodni list« z dne 13. t. m. poroča: Šele sinoči so mogli priti z dežele nekateri gg. povabljenci na sestanek h g. dež. glavarju in zato se je vršil ta namesto včeraj danes. Navzoči so bili razen glavarja Ivčeviča od Hrvatske stranke še g. deželni poslanci Biankini, Kunjašič, Medkii in Radimiri, od stranke prava poslanca dr. Dulibič in Prodan in predsednik pravaške stranke dr. Škvrce. Navzoč je bil tudi kot član odbora izvoljen na pred-sedstvenem sestanku na Dunaju dr.V. Ilja-dica iz Šibenika. Posvetovanja, ki se vrše v najboljšem teku, se nadaljujejo jutri.
Razno porodila.
Rusija zastavi Nizozemcem in Američanom rudnike na Uralu in v Sibiriji. Stockholm. Ruski listi javljajo, da se pogaja ruska vlada o najetju posojila z zastopniki nizozemskih in ameriških bank. Za posojilo jim ponuja v ?,a&fayo rudpike na Uralu in v Sibiriji, ""
Političen dvoboj. Genf. Petrograjski listi javljajo, da je pozval minister Protopopov grofa Bobrinskega na dvoboj radi njegovih napadov v dumi.
novice.
+ Naše ljudstvo in peto vojno posojilo. Pri Hranilnici in posojilnici v Trebnjem se je podpisalo V. avstrijskega vojnega posojila 66.350 K. Župna cerkev v Trebnjem je podpisala 10.000 K. Zaupanje v moč države raste čimdalje, kajti 5. vojno posojilo prekaša 3. in 4. skupaj. — V Mošnjah se je podpisalo, vkolikor je znanega, 60.000 K. — Pri hranilnici in posojilnici v Sturijah je bilo podpisanega V. vojnega posojila 76.800 kron. — h Zagradca poročajo: Za 5. vojno posojilo se je v naši župniji podpisalo 41.400 K potom domače hranilnice. — Pri hranilnici in posojilnici v Vipavi je podpisalo 185 strank 450.000 K 5. vojnega posojila.
^ .Vr- V. -r t •::."> / . u •- .va
r '
it
Posamezne številke
»Slovenca« __
prodajajo tudi še nadalje po 10 vin, izvod, kakor doslej, vsled čessr ni noben prodajalec upravičen samovoljno zahtevati za številko »Slovenca« več, nego jc na glavi lista natisnjeno. Vsak nasproten slučaj naj se naznani upravi »Slovenca«.
— Deželni predsedniki v vojnem ozemlju so zopet dobili is le pravice kot so jih imeli prej,
—	V ogrskem državnem zboru je 15. t. mes. naznanil podpredsednik p!. Sz?>sz, da se bodo 19. t. m. na vabilo predsednika nemškega državnega zbora zbrali predsedniki parlamentov zveznih držav in da bo ogrsko poslaniško zbornico zastopal podpredsednik Simontsich. Predložili so se nato zakonski načrti, ki so v zvezi s kronanjem.
—	Katoliško politično društvo za radovljiški okraj uljudno prosi, naj se naročnina za »Domoljube«, ki prihajajo pod skupnim zavitkom na posamezne župne urade v celem radovljiškem okrajnem glavarstvu, za tekoče leto 1917 pošlje tajni-štvu na Boh. Belo in obenem tudi imena naročnikov, ker se isti smatrajo udom ka-tol. pol. društva. Naročnina na »Domoljuba«
in obenem tudi članarina znaša za vsakega uda 3 K. Za vsakega v letu 1916. umrlega uda katol. pol. društva naj vsak posamezni župni urad opravi eno sveto mašo. Štipendij naj se odtegne od skupne naročnine in to tajništvu sporoči, — Boh Bela, 16. januarja 1917.
—	Požar v Vevčah. Včeraj dopoldne okrog 10, ure je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnice Ivane Lam-pret v Vevčah. Vzrok požara je neznan. Vojaštvo, ki je nastanjeno v Vevčah, je pod svojim poveljnikom ogenj omejilo na goreče poslopje. Zgorela jc vsa klaja za živino, Posestnica je vdova in ima dva sina v vojski. Poslopje je bilo zavarovano.
—	Vrl somišljenik umrl. Iz Železnikov poročajo: Dne 5. t. m. je po kratki bolezni previden s sv. zakramenti urnrl tukajšnji črevljar Fr. Grošelj, p. d. Štrajnar, zelo ugleden mož v občini in zvest lcrščanskim načelom v besedi in dejanju. Kako priljubljen je bil pri sotržanih, je izpričal v nedeljo, 7. t. m. veličasten pogreb. Zapušča žalujočo ženo in dve hčeri, — Na svi< denje nacl zvezdami!	i
Umrl je na Dunaju dr. Dragotiu Sclrsvarz, kr. zdravstveni svetnik, fizik zagrebške župani je in primarij bolnišnice usmiljenih bratov v Zagrebu, star 49 let.
—	Iz sažnama izgub št, 5&S>, Praporščak Pavlin Franc, 97. pp., Št. Vid, 1897, mrtev (20./10. 1916); praporščak Pirnat Evgen, 97. pp., Trst, 1885, mrtev (20./10. 1916); enol. prost, poddes. Ba-: bošek Ivan, 87. pp., 7. s., Krčevina, 1896, mrtev (16./9. 1916); enol. prost, narednik Bergoč Josip, 97. pp., Slavina, 1890, ujet; enol. prost, narednik Žetko Marij, 97. pp., Trst, 1895, ujet; poddesetnik Abram Alojzij, 87. pp., 11. s., Blanca, 1894, mrtev (15./9. 1916); inf. Ajdnik Anton, 87. pp„ 8. s., Konjice, 1887, mrtev (16./9. 1916); inf. 87. pp. Andrinek Boštjan, prid el j en 97. pp,. 8. s., Tolsti Vrh, 1896, mrtev (25-/8. 1916); inf. Arnež Fr., 5. dom. pp., 15. s., Predoslje, 1890, ujet; inf. Ban Ivan, 42. črnovoj. baon, 4. s., Brusnice, 1872, mrtev (l./ll. 1916); inf. Barbič Franc, 5. dom. pp., 15. s., Krško, 1886, ujet; desetn. Bonajo Ivan, 87. pp., 4. s., celjska okolica, 1888, mrtev (14.— 20./9. 1916); inf. Bratec Franc, 87. pp., 2. st.. Št. Pavel, 1886, mrtev (20./9. 1916); inf. Brodinšek Franc, 87. pp., 9. s., Sv. Anton, 1878, ranjen in ujet; četovodja Brodnik Ernest, 87. pp., 7. s., Konjice, 1885, mrtev (17./9. 1916); inf. Brumec Jakob, 87. pp„ 7. s.. Ptjij, 1894, mrtev
1,(17-/9, 1916).	IDalie.l
se
—	Umrl je v Šmartnem pri Litiji posestnik, nadsprevodnik južne železnice v pokoju g. Mihael Erman, star 78 let.
—	Prosimo nu?no za slovenske abecednike za učenje branja in pisanja naših vojakov analfabetov. Knjige naj se pošljejo na uredništvo »Slovenca«. Prosimo, da vsak darovalec +udi poštnino poravna. Denarni darovi v ta namen naj se pošljejo »Slovenski Straži«.
—	Sedanji čas. Dne 14. januarja t. 1. je med 10. mašo v Dolenji vasi št. 3 ukradel nepoznan tat 20 kg špeha in 20 kg mesa. Nesel je težko breme po Klancih ravno takrat, ko so šli otroci od sv. maše. Tat se je zbal otrok in je šinil v hosto. Nato so otroci povedali drugim ljudem, da se je tuj mož skrigl v hosto. Prijela sta ga dva fanta ter ga tirala do Lcčkarja, Tu je vrgel od sebe breme z dragoceno vsebino ter je zbežal proti Polici, kjer so ga pri Tišlarjevi hiši prijeli in odvedli v občinski zapor, dokler ni prišel ponj čuvar postave. Tat je doma iz Zatičine in je najbrže ud tatinske družbe. Pozor pred tatovi!
—	Iz seznama izRub št. 5C8. Stotnik Kukovič Feliks, 37. dom. pp., 4. s., 1884, ujet.
—	K prometu zasebnih vojnopošinih zavitkov so pripuščeni pod obstoječimi pogoji vojnopoštni uradi 378, 3S9 in 397, iz istega prometa izločen pa vojnopoštni urad št. 429.
—	Iz ljudskošolske službe. Nomesto v Planino pri Vipavi prestavljeiega nad-učitelja Ivana Kalana je poverjeno začasno vodstvo šole v Velesovem učiteljici Ivani Valenčič. — Za prov. učiteljico na dekliški ljudski šoli je imenovana suplentinja Marija Kreiner.
—	Žrtev poklica. Beljaški kleparski mojster Engelbert Trangoni je dobil več dni dopusta, da bi izvršil doma nekaj nujnih del svoje stroke. Med drugim je imel popraviti cerkveno streho v Peravi. Ko je bil zaposlen s tem delom, se je odvezala vrv, s katero je bila pritrjena lestev, in Trangoni je padel 18 m globoko v sneg, težka lestev pa nanj. Nezavestnega so odnesli v cerkvenikovo stanovanje, kjer je kmalu izdihnil.	;if
V Opatiji je umrl posestnik in hotelir Friderik Klein.
—	Nove goljufije v Sarajevu. Povodom preiskave zaradi goljufij v mestnem prehranjevalnem uradu v Sarajevu so prišli na sled tudi nerednostim v skladišču živil bosensko-hercegovskih deželnih železnic. Kmalu so dognali velike goljufije in zaprli člane predsedstva: železniška komisarja Viljema Fischer in Karla Leich-ner ter blagajnika Ivana Kraliček zaradi zločina goljufije, višjega knjigovodjo Žigo Wesselyja pa zaradi dajanja potuhe. Preiskave se nadaljujejo. Škoda je z 200.000 kronami, ki so jih zaplenili pri krivcih, le deloma pokrita,
»Možje zelsne pikc» pod ključem. Na Reki so zaprli nadaljnih sedem članov vlomilske družbe in dva njihova zaveznika — nekega trgovca neko žensko.
—Umrl je v Čatežu—Zaplazu Radec-kijev veteran Franc Sinjur (Klemen), posestnik in gostilničar na Čatežu, star 84 let.
—	Išče se Ivan Sivec, praporščak IR. 47, M. G. A. I., vojna pošta 391, svojega brata Antona. Kdor kaj ve, naj pošlje sporočilo na zgorajšnji naslov.
fiospoiMve.
Pomanjkanje živil bo trajalo ša po vojski. Nemški državni podtajnik Mihaelis izjavlja v berlinskem listu »Vorvvarts«, naj nihče ne misli, da se bodo z mirom takoj vrnile redne razmere v prehrani ljudstva in si bo vsak kupil, kolikor in kar mu ka drago. Še nekaj let po vojski bo Nemčija odvisna v glavnem od svojih lastnih, doma pridelanih živil, ki pa niti v rednih razmerah niti izdaleka niso zadostovale, a v prihodnjih letih treba računati vseskozi s slabšimi letinami, ker se je polje v vojski zelo zanemarilo in ne bo mogoče na mah vsega popraviti. Uvoz bo pa izpočetka znatno omejen že zaradi pomanjkanja ladij, računati pa treba tudi z morebitno gospodarsko vojno. Toliko je gotovo, da bo sedanji sistem enakomernega in omejenega razdeljevanja živil za izkaznice trajal še nekaj let po vojski.
Konzorcij za živila si osnujejo reški državni uradniki.
Nove znamke novega nemškega vojnega posojila. »Frankf. Zig.« poroča, da se v strokovnih krogih pečajo z mislijo, da bi se novo nemško vojno posojilo razpisalo v znamenju pisemskih znamk. Izdale naj bi sc posebne umetniško izvršene znamke, ki bi v svoji risbi označevale svoj namen in bi imel pravico do njih le tisti, ki bi podpisal novo vojno posojilo, in sicer bi jih mogel vsak nabaviti tem več, čim večji znesek bi podpisal.
— Povišanje tarifov na južni železnici ho prineslo družbi na leto pri tovornem 9 do 10, pri osebnem prometu pa 1 milijon kron več dohodkov. Tarif na južni železnici se ne bo zvišal za 30, marveč za 25%, a kljub temu se bomo v alpskih deželah Vozili za 33L% dražje, kot na Češkem.
—	Poletni čas bodo, kakor se poroča iz Budimpešte, uvedli na Ogrskem žo dne 1. aprila.
—	Najetje lOOmiiijonskega posojila na Mcravskem, Slovanska korespondenca poroča, da je sklical moravski deželni glavar 18. t. m. na posvet zastopnike vseh strank, na katerem bodo sklepali o dovoljenju za najetje lOOmilijonskega posojila in o dra-ginjskih dokladah učiteljstvu.
Velikanski dobavni škandal. Nad 30 oseb zaprtih. Gre za nuHjonfko goljufijo. Dunajske sodne oblasti so izsledile veliko goljufijo pri dobavah. Prizadetih je več odgovornih činiteljev in trgovcev na Dunaju in na deželi, Do 39 oseb so že zaprli in zaplenili skoraj pol milijona kron. Neki sami v goljufijo zapleteni osebi so z:::segli bančni depot 400.000 K, a poučeni krogi pravijo, da gre za goljufijo, ki presega ca milijon krcn. Dobavitelji žita in krmil (posebno krmil) so dobave pravilno sprejeli, a pri odpošiljatvi žita in krme si pridržali znatne množine. Te »prihranjene« množine, za več sto železniških voz gre, so prodali zasebnim tvrdkam v okolnostih, da bi te mogle vedeti, da gre za prigoljufano blago. Cene so bile namreč nizke; blago se je poslalo s sumljivimi okolnostmi, tako da bi bili lahko vedeli, da gre za ukradene stvari. V neki drugi preiskavi so oblasti to goljufijo izsledile, izvedle strogo nadzorstvo, sum se je potrdil. Nato so osumljence zaprli. Konzorcij teh trgovcev je vodil šef dunajske špedicijske tvrdke, Bratje V/etzler v Hebu, zapriseženi strokovnjak in cenitelj Rihard Wetzler, Dunaj, III. okr„ Esteplatz 3. Zaprli so ga. Zaprt je tudi šef velike dunajske prevozne tvrdke Mihaela in Terezije Wetzler dediči. Pravijo, da bodo še več krivcev zaprli. — Tako poroča »Grazer Tagblatt« in »Tagespost«. »Gra-zer Tagblatt« ima o tem dve obširni poročili.
—	Petrolejke nakaznice bodo 1. fg-bruarja uvedli v Budimpešti,
—	Čevlje bodo prešteli v Nemčiji v tvoraicah in v trgovinah čevljev. Trdi se, da velike množine čevljev iz špekulativnih ozirov zadržujejo od trga.
Kdo potrebuje za kmečko delo družino štirih oseb: oče, mati in dorasla sin in hčer, vsi dobri za delo. Družina bi šla rada delat na Primorsko v vinograde ali sicer v gospodarstvu. Ponudbe se prosijo na naslov: Štefanija Pahor, Stix-Neusied! No. 50, N. O.
—	V Debrecinu morajo ob 6. uri zvečer zapreti vse trgovine. V pisarnah se mora nehati delati ob 5. uri popoldne. Čez navedene ure ne smejo trgovin in pisarn •razsvetljevati s plinom ali z elektriko.
Petrolej pri Lipiku v Slavoniji? Iz Budimpešte se poroča: V kratkem bodo pričeli v okolici Lipika z vrtanjem zemlje, da najdejo izvire petroleja. Znano je. da izvirajo v Lipiku vrelci, v katerih se nahaja jod in brom.
Pomanjkanje premoga v Parizu.
Pariz, 16. januarja. (Kor. ur.) Radi pomanjkanja premoga bodo morali zapreti 200 parnih pralnic v Parizu in okolici, vsled česar izgubi delo več tisoč delavk.
lj Tržaške kupčije s kranjskim fižolom. Iz Trsta poročajo: V zadnjem času je prišlo v Ljubljano in okolico več tržaških izkoriščevalcev vojske, ki so nakupili mnogo fižola po 1 K kg in še cenejše, v Trstu so ga pa prodajali po 3 K in čez. Temu početju je sedaj oblast napravila konec. Tako vsaj poročajo iz Trsta. Ljubljana bi bila zelo hvaležna državni policiji, ako bi na take škodljivce naše države obračala največjo pozornost in posebno pazila na spe-kulativni izvoz iz Ljubljane v Trst.
lj Otvoritev nove vojne kuhinje. Mestna aprovizacija je sklenila, da se otvori vojna kuhinja z meščansko vojno hrano. Kosilo porcija 1 K 20 h, večerja 1 K. Ako naj začne kuhinja s 1. februarjem t. 1. poslovati, je neobhodno potrebno, da se nemudoma priglase vsi, ki žele v njej hrane. Umevno je, da imajo dostop moški kakor ženske. Tudi se oddaja hrana na dom. — Priglaša se pri mestni aprovizaciji I., Poljanska cesta 13, I. nadstropje, levo,
lj Opozorilo. Hišni gospodarji, oskrbniki in stranke se ponovno opozarjajo na ministrsko naredbo glede dolžnosti naznanila cilindrov kurilnih peči. Naznaniti je dolžan vsakdo, bodisi da reflektua na nadomestilo ali ne. Pripominja se, da je že zadnji čas in kdor bi tega ne storil, bo strogo kaznovan. Tozadevne tiskovine se dobe ob uradnih urah v obrtnem odseku mestnega magistrata, kamor so izpolnjene pole tudi prinesti nazaj.
lj Umrli so v Ljubljani: Marija Blejec, postrežnica, 64 let. — Luka Stcrgar, kaj-žar, 76 let. — Janez Šturm, delavec, 60 let. — Valentin Vizintin, delavec, 69 let. — Feliks Podmiljšak, hiralec, 32 let, — Karel Tajovsky, enoletni prostovoljec, desetnik. — Josip Kubiš, štabni narednik. — Mate Verbas, poddesetnik.
lj Nakazilo moke pekom. Pekom se bo nakazovala moka v četrtek dne 18. t. m. ob 9, uri dopoldne v mestni posveto--»Inir.i.
lj Prodajalke vojnega kruha naj pridejo po potrdila v četrtek po 11. uri v mestno posvetovalnico.
lj Krušne in sladkorne izkaznice se
bodo izdajale pri vseh desetih komisijah v petek dne 19. januarja.
lj MaSčobne in kavine izkaznice sc bodo izdajale v soboto 20. jan. vsakokrat od S. ure zjutraj do 1. ure popoldne,
lj Dohod k I. krušni komisiji, ki posluje v Mestnem domu, jc pri zadnjih vratih, nasproti mesarski ledenici, ker se glavni dohod rabi za vojaške nabornike. Ostale komisije poslujejo v istih prostorih kakor navadno.
lj Zaprli so te dni 39]etnega zidarja Ivana Brenlca iz Spodnjih Gamelj, ki se je vtihotapljal v stanovanja in ukradel, kar mu je prišlo v roke. Tako je nedavno ukradel z nekega hodnika na Dunajski cesti pelerino. Kaznovan je bil radi tatvine že šestkrat. Brenka so izročili sodišču.
lj Svarilo, Ker se je ta teden začelo na vojaškem vežbališču vojaško poskusno streljanje, je vojaška oblast izdala sledeče varnostne odredbe: Med streljanjem so na glavnih dohodih postavljene vojaške straže, katerih ukazom se mora vsakdo brez obotavljanja pokoriti. Kadar se strelja, so na vežbališču kakor tudi v zvonikih pri Mariji Dcvici v Polju in na Zadocravi raz-obešene rdeče zastave. Kadar teh ni, so pota po vežbališču prosta. Na vežbališču bo napeljan telefon, blizu železniške čuvajnice so lesene stavbe in strelne priprave, Poškodba teh se bo strogo sodnijsko kaznovala, preprečila pa z orožjem. Pri strelnih napravah in telefonskih napeljavah m sme nihče stati. Da sc ne pripeti kaka nesreča, se občinstvo opozarja, da je na vse te odredbe pozorno. Streljanje bo trajalo do preklica.
Žid;'2 v turški armadi. »\Varschauer Tag« poroča, da je svoj čas veliko mladih varšavskih Židov ki so obiskovali židovske šole v Palestini, vstopilo v častniško šolo v Carigradu, kjer so sedaj dovršili iauke in odšli na fronto.
— Liebknechta so črtali iz seznama nemških odvetnikov pri deželnem sodišču v Berlinu.
Izpieilse v fiijioiMijL
Avstrijski poslanik v Haagu (Nizozevn-sko) je odpoklican. Njegov naslednik ie postal grof Szechenyi. »Neue gesellschaft-Iiche Korresponclenz« javlja, da postane avstrijski poslanik v Sofiji gros Oton Czernin, mlajši brat zunanjega ministra grofa Otokarja Czernina. Grof Oton Czernin je v 41. letu; poročen je bil 1. 1903 z Lucili Beckett, hčerko lorda Grinthorne. Iz Pariza se poroča preko Frankobroda, da bo posta! Sazonov velepohslanik v Londonu,
Hickmann' s Geographisch - statisti -scher Universal -Taschen - Atlas je izšel pred kratkem v novem natisu. Ker je statistika stoprav med vojsko, ko se tako hitro vrstijo dogodki za dogodki in pricle na vrsto vsaka državica, nje pridelki in produkcija, ko si 7. mrzlično napetostjo in velikim trudom skušamo za drag denar pridobiti najpotrebnejše blago za vsakdanje življenske potrebe, je ta knjiga, rekli bi, najaktualnejša literarna publikacija na književnem trgu. Njena vsebina bo zanimala vsakega najpreprostejšega človeka. Nudi zemljevide cele zemlie, seznani nas z vladarji držav, s pr^valci, njih narodnostjo, vero, starostjo, umrljivostjo, z vodami, gorovji, pridelki, izvozu, prometom, oboroženo močjo, zastavami in grbi in sto drugimi podrobnostmi, ki so vse v knjigi vsakemu razumljivo upodobljene. Knjiga ima žepno obliko, se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja vezana s poštnino vred 5 K 80 vin.
Cerkvena pesmarica za mladino. Par,-titura. Priredil Stanko Premrl. Cena 3 K 40 vin. V Ljubljani 1916. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Upajmo, da bo to v celoti izborno delo, našlo med učiteljstvom, duhovniki ga bedo znali oresaditi v srca naše ljudsko-šolske mladine; njej je namenjena, hkrati pa tako srečno urejena, da bodo vešči šolniki za najpreprostejše, pa tudi za najvišje zahteve imeli dovolj izbire, 78 pesmi, za vsakršno priliko v teku šolskega leta ne po eni, ampak po več pesmi — težko bo kdo prišel v zadrego.
Pesmi je večina dvoglasno postavljenih — namenjene so v prvi vrsti odbranim pevcem višjih razredov — pa jih je tudi precejšnje število enoglasnih — za šole z manj razredi in za skupno petje celi hzavo-dov, kar je pravzaprav ideal pa tudi namen ljudskošolskega cersveno pevskega pouka.
Velikega praktičnega pomena je pa pesmarica tudi za naše cerkvene zbore, ki jim danes povsod ze lo manjka moških glasov. V tej zbirki imajo veliko lepo dvoglasno za sopran in alt prirejenih pesmi. Saj po pesmarici že. tudi prav pridno po-•orfaio,	Fr. Kimovec.
F. EATJEL, Ljubljana
Stari trg 2J ;prej v Gorici)
vlj. priporoča novo zalogo koics, šival, strojev, £)iaaioioiiOv, žopn. elektr. svetilu, kompl. že od K - — V zalogi vedno par tisoč. Najboljše baterije. Posebno nizka cena za razprodajalce. — Pismena naročila bo takoj izvrše.	iiOlO
dne 3. jan. črni dakelj z rujavo-sivimi lisami po hrbtu in belo liso v obliki srcu na prsih, ki čuje na ime „Feksel". Skočil je omenjeni dan v Kamniku v vlak, ki prihaja zvečer v Ljubljano. Naj-d. tel j nai cja proti dobri nagradi odda Antonu Bizjak, Kamnik 79.
Išče se boljše
M
60
za takoj ali pozneje; obstoji lahko samo iz 2 sob in kuhinje; pleča za pol leta nsprej. Ponudbe na poštni predal 'ii.
V najem sc vzame za majev termin v Ljubljani ali okolici
ali jia
Naslov pove upvr-va liata pod štev. 98 ako se posije znamka za odgovor.
i^salojl
domačih i.n poljskih zajcev, kun, dihurjev, mačk, vider, lisic, srn, i. dr„ kupuje vsako množino po najvišjih cenah
3017	Jakob Traun, Glinca pri Ljubljani.
Vojaščine prost mož išče primerno
Razume se na vse stroke kmetijstva, posebno še na oskrbo konj in govedi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 123 (ako znamka za odgovor).
ki obiskujejo stranke dobe zaslužek za nabiranje naročil na voj. spominke. — Vprašati pri »Amerikancu« v Ljubljani, Florjanska ulica št. 20. 121
Slav. občinstvu in gosp. trgovcem priporočam
slanini
Sli'.It
iol!
ne)
katere sem začel izdelovati na debelo, tako da vsakemu lahko postrežem. Ker jo druga obutev tako draga, bode ta za osebo, ki imajo opravilo v sobah prav dobro došla. Naj vsak poskusi i FRAK C UERAH, tovarna slamnikov v Stob-u, pošta Domžale pri Ljubljani. 107
se bodo oddajale v soboto dne 20. t. m. ob 11. uri predpoldne na Počivalnikovi pristavi (Trnovo, Ljubljana, Cesta v mestni
log št. 15.) Deželno mesto za. dobavo klavne živine v Ljubljani.
za ljudi, ki imajo sorodn ke v Ameriki I
Kdor hoče od svojih sorodnikov v Ameriki dobiti kake denarno podpore, naj spiše kratko pismo v nemščini, v katerem naj popiše samo svoje rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku nuj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov:
Henry C. ZARO, per Adresse der k. k. priv. LSnder-Eank Wien I.
. P: n.
Naznanjam, da sem svojo delavnico w premestil tm iz Slomškove ulice v
Bohoričevo ulico št. 3
kjer bom svojo betonsko obrt na-dal/e izvrševal, in se tem potom naj-topleje priporočam slavnemu občinstvu.
Domenik Battelino.
122
Tužujm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prožni - no vest, da je prisrčno ljubljeni sin, ozir. brat, svak in stric, gospod
£3
poslovodja
JfSSSJSI
Mfo' H
v soboto dne 13. januarja nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo dne 17. januarja pri farni cerkvi sv. Tomaža na ondotno pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. — Blagega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
Vel. Poljane pri Oiteneku — Ljubljana, 16. januarja 1917.
Dostavitev ! takoj 1
j Dostavitev i
pomisleka ssj i !tako3!
ssoaina
sls Si časn lasjjprlmerneisB
Globoko žalujoča rodbina PSma?-ova.

1 liter izvrstnega nadomestila za olje
si lahko naredi vsak sam iz mojega zelo priporočljivega
1 zavitek gsrantirano izbranega za 1 Ltr stane K P—. Ker mi vsled velikih poštnih naročil ni mogoče vsem cenj. odjemalcem točno ustreči, se dovoljujem tem potom vsem cenj. odjemalcem sporočiti, da se dobi rao') morski mah
za okolico Novo mesto pri g. R. Oblak Novo mesto » »	Kranj » » F. Dolenz Kranj
» >	Tržič » » L. Lavš Tržič
» » Jesenice » » M. Perušek Jesenice » 3 Radovljica » » F. Pere Radovljica S za Ljubljano se dobi pri g. Marija Lukanc Kopitarjeva ulica 4. in vseh boljših trgovi-I nah. Poštna naročila najmanj 6 zav. sprejema J. Urek, Ljubljana 5, Mastni trg 13.
Ti stroji znamke „Gritzner" in „Afrana" so najao jši sedanjosti, šivajo, vezejo (štikajo), krpajo (mašijo) perilo in nogavice, ter imajo Olctao garancijo, krogljičen, brazsumen tek, ter biserni ubod. Vedno v zalogi pri proste in luxus opreme, ter stroji najnovejših sistemov. Pouk v ravnamu s strojem kot tudi umetno vezenje, krpanje perila ter šivanje z aparati vsaki čas m povsod brezplačen.	2978
Čim preje kupiš, ceneje kupiš — dobro le v LfllMfSlIll, sv. Petra nasip 7, blizu SrančfiškaMSlies® mostu, levo ob vodi, 3 hiša pri raj	J M ®
&Š H JSt s $f i 11 i i m m

g j rC c	li
11* h h ar*
®§fi Kranjska deželna podraziuui v Ljuvijai..
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavajanja na dožlvatje in smrt, otroških dot, renlna in ljadska, nezgodna in jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.

Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem S
leta 1^14............................K 173,490.838-— 1
Stanie garancijskih fondov koncem leta 1914. . . ... . . . • • • ■ • • £ 48,I*oo*o.Ii V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na div:dendah iz čistega dobička . . IV 'm iai w
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za 85BJM0 ZaiJaffOOanle naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastoni ii
poštnine prosto.
gftgf Sposobni zastopniki sa spre/mejo ped najugodnejšimi pogoji.
Ma.ije Terezie casta št. 12.
»
in 1439
-M ^
CaSasovšrJe,
Janine ftarntcftšše ia
orhastrSšono
Lg&abilana,
Kolodvorska uSica ?,£>.
124
9■—!«■■■■ i imuMM
m m i
i i 1 m a
iz mehkega lesa, po cele vagone. Ponudbe na upravo lista pod »HLODI«.
Plemensko ie del^esi®
f illSli -Jf
kot bike, krave, telice, vole, breje svinje, mrjasce, prašiče za rejo, prasce in ovco preskrbi
tfrimz pletene ia duiogrsici
z rokavi kakor tudi brez rokavov. Sposfez cspks iz volne in svile. Spod&ga krila, pletena iz volne, crepe de sante, svile, listra, klota, bati-sta itd.
ItamibiHaže, srajce« jopica in drugo i perilo, pleteno iz volne, bombaža in sifona.
Frsdpasniki pisani, beli in črni v ji vseh modernih krojih.
v različnih kakovostih od najcenejših do najboljših. SlOgaHiCZ črne in v modnih barvah,
volnene, svilene, flor itd. &anaa3e iz sukna, pletene in triko. \ KoliaoiSS glac6, pletene in triko. Zsgssi T, o5žcS iz platna, sifona in batista.
I
Sts|CB Ukane iz Sifona in cefirja v naj- | boljših kakovostih.
Srajce za šport v vseh modernih oblikah. iz cefirja in mako.
HaEsie sra|CB V različnih oblikah.
SlurmaBaa gseriia kakor: srajce, jopice, l hlače iz volne in bombaža.
laka perilo, zdravniško priporočeno.
SlagadCB volnene mako in bombažaste v različnih modnih barvah.
Oorafnifei iaaaianšsJe, najboljši izdelek.
Sšraisaie, naramnice itd. v veliki izbiri.
Šlofearake glace, pletene in triko.
Žepni rse&sa v vseli kakovostih.
anšse, gatnaše, rslsaolce ln
druge v to stroko spadajoče potrebščine za zimski šport in turiste.
iCG za deklice.
SoiSarfi 2a dečke v vseh kakovostih in velikostih.
Spurlse cepžce V različnih oblikah in oarvah.
SataaSs v vseh velikostih.
BlogavtCZ od najcenejše do najfinejše vrste, za vse starosti, iz volne, bombaža in flora.
SisasraS Mka ia EoriMaSjio parila
kakor: hlače, jopice koiubinaže (žabe) v vsakovrstnih kakovostih in velikostih.
Teka parala za dojenčke, higijenično priznano kot najboljše.
Predpasaibi za deklice iz perilnega in belega blaga, kakor tudi za ; male dečke iz močnega rnoleskina.
Posebno priporočamo različno uaiaSStD ®&rtl® iz čiste volne in < elblodje dlake, dalje utoSe ameriškega in švedskega proizvoda v vseh velikostih, veliko zalogo deŽsaiiJ plaŠČEH od naje. do najfinejših, in nalmodernzje bluze iz svile, baržuna in volne.
Ljijsi, Mestni tri 10.
Tisk »Katoliške Tiskarne«,
i »Slovenca«,
Odaovorni urednik; Jožef Gostinčar. državni Doslanec.