Uredništvo io upravništvo :
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vraća ja
Z uredništvom sc more govoriti v»ak dan oà 11.—12. ure dopold
Telefon št. US.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo
Naročnina listo:
Celo leto..................12	K
Pol leta....................6	K
Četrt leta...................3	K
Mesečno.....................|	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati aU oznanila
se računi jo s 15 vin. od čredne petitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust
Št. 84.
Maribor, dne 28. marca 1913.
Letnik V.
Občni zbor Slovenske kmečke zveze
se vrši na belo nedeljo, dne 30. mavca ob 10. uri dopoldne v Mariboru, Flössergasse 4 (blizu Cirilove tiskarne). Med drugimi govori državni in deželni poslanec Fran Povše iz Ljubljane. Vsi pristaši
vabljeni ! !
Po njihovih dolih jih boste spoznali.
Naši štajerčijanci hlinijo vedno veliko prijateljstvo do slovenskega ljudstva. Pobožno zavijajo o-či proti nebu in zatrjujejo, da izvira vse njihovo nepošteno, neznačajno, nenaravno odpadniško delo iz stremljenja, povečati in okrepiti dobrobit in blagostanje našega ljudstva. Samo radi te blage želje tudi pobijajo in rujejo, kakor pravijo, proti vsem našim tendencam, ki gredo za tem, da bi zabrisali zgodovinske meje, ki nas ločijo v brezpomembne pokrajinske frakcije ter vstvarili mogočno, nerazdružljivo enoto hrvaško-slovenskega ljudstva. Kako so vsa ta nemškutarska zatrjevanja samo pesek v oči za nerazsodno maso, kako Nemci in njihovi oprode, nemškutarji, ne žele našega blagra, ampak naš ,pogin, našo smrt, kažejo prav lepo in govoreče nekateri dogodki iz zadnjih dni.
Na veliki petek je bil, kakor 'smo že kratko javili, obsojen pred mariborskim okrožnim sodiščem posestnik' Fran Bračič iz Norič pri Gornji Radgoni na tri tedne zapora, ker se je v neki gostilni izrazil v baje protiavstrijskem duhu. 'Ovadili in pred sodišče spravili so ga nemškutarji,. 'Mislite, da mogoče iz patrijoticne oduševljenosti, iz skrbi za obstoj monarhije? Nikakor ne! Besede, ki jih brez resnejšega prevdarka izusti dobrorazpoložen mož v gostilni, ko se ravftio vneto politizira in se ga še izziva, kakor se je to zgodilo v slučaju Bračič, pač ne zaslužijo tolike pozornosti, da bi se radi njih koga ovajalo, če se nima kakega postranskega na-
mena. To pa je ravno bistvena točka. Iz nobenega drugega vzroka, kakor zgolj iz sovraštva, iz želje, da bi nam škodovali* so vprizorili štajerčijanci gor-njpradgonskega okraja in tudi po drugod proti našim ljudem celo „veleizdajniško“ gonjo. Naši neprijatelji so spoznali, da jim je vsled napetih in kritičnih političnih razmer, ki so vladale zlasti koncem lanskega leta, dana prilika, očrniti naše cesarju in državi udano ljudstvo na zgoraj in šli so takoj na delo. Računali so prav premeteno: če si bodo merodajni faktorji ustvarili mnenje, da je slovensko ljudstvo državi nevarno, potem bodo vsi njegovi klici po pravici in enakopravnosti zamanj. Nasprotno se bo zdelo vodilnim krogom še umestno, če se 'tak proti-državen element še krepkejše stisne ob' tla, da ne bo imel nik'ake moči. S tem bi bila želja nemškutarjev izpolnjena. Sistem, pod katerim sedaj ječimo, bi se ne odpravil, ampak bi bil potrjen še za naprej, ter bi zavzel mogoče še vse bolj trinoške in krivične oblike. To bi pa bilo samo voda na mlin naših narodnih nasprotnikov, ki hočejo našo ; — narodno smrt.
Drug slučaj se je izvršil na veliko soboto. Ta dan je stal pred mariborskim senatom gospod Bre-zočnik iz St. Lovrenca. Kako je tudi tega moža spravila pred sodišče samo infernalna želja, uničiti njega in naše narodno gibanje, smo dokazali že v zadnji številki. Oba ta dva slučaja pričata več kot dovolj jasno, da o kaki ljubezni štajercijapstva do nas v političnem življenju ne more biti govora, da je nasprotno vse njegovo nehanje ih rav)nanje napram nanj narekovano od srda in smrtnega nasprotništva.
Ravno tako, kot našo politično smrt, si žele naši narodni neprijatelji tudi naš gospodarski propad. Kako so skoro povsod na deželi in tudi po trgih m mestih voditelji nemškutarije oni, ki na vse mogoče načine izsesavajo naše ljudstvo, kako se podpira ravno od štajerčijanskih kolovodij šnopsarstvo, ki naj uniči naš narod duševno, telesno in gmotno, kako dežela in tudi nekateri okraji 'postopajo pristranski, samo da bi slovensko ljudstvo materijelno oslabili in mu škodovali, kako razni psevdo-nemški in nemšku-tarski občinski in drugi ;zastopi brezvestno gospodarijo z denarjem davkoplačevalcev, ter s tem
najtežje oškodujejo ogromno pretežno slovensko večino na Spodnjem Stajerju, vse to je bilo že tolikokrat pribito in dokazano, da se namj ni treba spuščati v podrobnosti. Za danes naj omenimo samo Še slučaj Drolz, ki z grozno lučjo osvetljuje nereelnost in ne-solidnost nemškega in nemškutarskega gospodarstva, vsled katerega trpi tudi slovensko ljudstvo. Ne moremo sicer reči, da je Drolz defravdiral ogromno svoto 400.000 K iz namena, da bi oškodoval ravno Slovence, kajti pri polomu V Laškem trgu so v prvi vrsti prizadeti razni veliki ;„Nemci.“ Pač pa je dejstvo, da je bil eden glavnih namenov nemške Spar-und Vorsohusskasse v Laškem trgu, spraviti okoli-Čansko slovensko ljudstvo v gospodarsko odvisnost in dobiti iz njega tudi precejšnje dobičke. Nam tedaj ta zavod ni bil v nikako dobroto, ampak samo le v škodo. V drugi vrsti pa kaže slučaj v Laškem trgu, kako je nemško in nemškutarsko gospodarstvo, ki naj bi se okoriščalo na žuljih našega kmeta, ki naj bi črpalo svoje blagostanje iz našega ljudstva in bi naj nas gospodarsko zavojevalo skozi in skozi za nič ter nam povzroča samo ogromno škodo. Ali si morete misliti, da bi se lahko zgodil v našem zadružništvu slučaj, podoben onemu v Laškem trgu? Ne, pomislite! Spar- und Vorschusskassa je imela prav sređen promet. Listi priobčujejo bilanco, po kateri je bilo 372.000 Ki hranilnih vlog in tudi približno toliko posojil. Drolz je tedaj defravdiral več kot je pa imel zavod hranilnih vlog. Sicer baje vse hranilne vloge niso vpisane, vendar je ta defrajvdacija tako gorostasna, da vzbuja naravnost senzacijo in so vsi edini v tem, da je bilo celo gospodarstvo skrajno za nič.
Iz vsega vidimo, da so dejanja naših narodnih nasprotnikov vse prej kot narekovana od ljubezni in dobrohotnosti. Porojena so v srdu in sovraštvu in vodi jih želja, da bi se nas politično in gospodarsko uničilo. V kolikor nas že to dovolj ne tlači, se pa še pridružuje lahkomiselno in zapravljivo gospodarstvo z javnim denarjem, vsled česar trpimo zopet mi Slovenci ogromno škodo. Da se naši liberalci družijo in bratijo s temi ljudmi, to je brezprimerna sramota in kaže samo, da niso nič boljšega kalibra. Povej mi, s kom občuješ . . .
PODLISTEK.
„O Zillertal“.
Potopisni spomini. Spisal A. Cilenšek.
(Dalje.)
Ne zmene se za svoj čaj sva pečatila na vse kriplje uže pripravljene svoje razglednice iz Dominikove koče, a tudi zemljevidov, knjig in izkaznic S. P. D. nisva pozabila primerno okrasiti z dragocenim pečatom.
Pač marsikateri poštni uradnik bi naju bil zavidal za čudovito spretnost, s kojo sva v par trenutkih natisnila vse te reči.
„Lojze, zdaj ga pa zanesi ti nazaj ; jaz bom pa med tem pospravil vse skupaj v svoje žepe, toda le hiti, da te ne zasačijo“, to rekši jame Janko grabiti nakopičene razglednice, zemljevide in knjige; jaz pa skočim k omari ter spustim pečat za škatljico z razglednicami — kar se pojavi na pragi jedilnice zaspana natakarica.
„Gospića, prav., da ste prišli,, rad bi kupil še par vaših krasnih razglednic, dozdeva se mi, da je imate v tej-le omarici“, hitim se opravičevati.
„O, le vzemite si jih sami, potem pa položite škatljo nazaj v omarico“, to rekši gre mirno naprej pospravljat steklenice in kupice, ki so stale na mizi v levem kotu jedilnice, jaz pa si izberem par razglednic ter zopet sedem za mizo, da brž posrebam svoj čaj.
„Lojze, izvrstno si jo izpeljal“, šepne mi Janko na uho, „veš, da me je kar spreletelo po celem žtvotu, ko sem zagledal žensko med podboji.“
Ko sva še napolnila svoji čutari z litrom že na večer naročenega čaja brez sladkorja in ruma, in s pol litrom špecijalca, posloviva se od maloštevilnih turistov, ki so v tem došli zajtrkovat, a tudi od prijazne natakarice, ki naju je spremila celo čez hišni prag ter nama želela prav srečno pot.
Ta izvanredna uljudnost bila je brezdvomno posledica obile napitnine, s kojo z Jankotom na svo-
jih potih nikoli ne štediva. Oj ti denar — sveta vladar !
Vreme je bilo „tak-tak.“ Vendar so bili oblaki tako visoki, da sva si mogla ogledati ysaj bližnjo, zares divno okolico Furtschagelske planine. Ob jugu se kopičijo ogromne množine razpokanega Schleg eiskeesa, nad kojim se dvigajo strahovito strme ledene stene Hochfeilerja in njegovih trabantov, kjer pogostoma drve snežni plazovi; proti vshodu zreva v mogočni piramidi Velikega in Malega Mösele (8486 m in 3423 m), katerim se po lepem Furtschaglkeesu bliža šestorica veleturistov, ki je že pred nama zapustila planinsko zavetišče; pred sabo gledava razdrapane grebene Velikega Greiner ja (3203 m), dveh Talgenköofov 3117 m in 3104 m), Schönjbichlerhorna (3135 m) in ostrozobate Furtschaglšpice (3200 m); in vzadii od zah odd sem [kimajo v slovo bela kupola Hochfernerja (3487 m) in grde skrutine Hochsteller-ja (3094 m).
Danes — dne 23. avgusta -» je. krasna planina vsa bela; krije jo snežna odeja, v kojo se je že prav skrbno zavila v minuli noči. [Višje kot prideva po dobro nadelainem, z mnogimi mandeljof označenem berolinskem potu, tem debelejša je sipa, kmalu jo gaziva ko kolen.
K sreči naju dohitita dva krepka, mlada turista, kojima iz srca rada prepustiva prednost, da korakata pred nama ter delata gaz v mehkem snegu; tik za najinim hrbtom pa uživata še večjo prednost starikava hlačasta dama z vodnikom*
Proti škrbini, ki loči Schönbichlerhorn od krnj astega grebena Furtschaglšpice, postaja pot zelo strma in treba je pridno zasajati cepinovo oklo,, da ne zdrčiva na desno v globoke razpoke malega- ledenika, ki pada od škrbine strmo nizdol.
Ob koncu pota še nekaj žledenega, razzebel-kastega skalovja z dokaj dobrimi stopnicami,, raz kojih je nočni vihar sproti odnašal sneg — in majhna naša družba stoji na Schönbichlerlski Škrbini (3050 m).
Neznansko mrzla sapa zabrije s toliko silo v
naša razgreta lica, da nam hoče ugrabiti še nago sapo. Ziato takoj, krenemo na levo po grebenu navzgor ter stopimo za dobrih deset minut na komola-sto (abgesthtztej piramido Schdnbichlerhorna (3135 metrov). Ob dolgem triangulacijskem drogu nas prav po hribovsko pozdravi takšen orkan, da le s težavo bilježimo svoja imena v knjigo, ki se shranjuje tam v majhni, na skalo prikovani škatljici. Roke kar že čivkajo od mraza in preje potne obraze trije kmalu tanko korovje (Eiskruste).
Zato je pač umljivo, da nismo predolgo uživali prekrasnega razgleda, ki se nudi popotniku raz tako lahko pristopni Schönbichlerhorn,
Globoko pod sabo zreš na vshodno stran veličastni sklep Zcmmgrunda, na zahodno se ti pa pogreza oko v nič manje veličastni sklep Schlegeis-grunda. Ingent, Ochsner, Z'sigmondyšpica. Schwarzenstein, Thurnerkamp, Mösele, Hochfeiler, Hochferner itd. so le najbolj markantne točke velikanskega okvirja obeh teh dolin, v kateri se stekajo štirje največji praledeniki Zillerdolskih alp.
Jako težaven in deloma celo nevaren je bil sestop čez Schönbichlerjev vshodni greben.
Takoi pod vrhom zavijemo na levo po žledenih ozkih policah zelo strmo navzdol. Lahka sipa, ki na ped debelo pokriva cinjave skale, ne nudi nogam nikake varne opore. Krčevito grabimo z rokami redke skalnate oprimke, s cepinovo ostjo pa sproti se-t kamo zelo nezanesljive stobinje v pod sipo se nahajajoči trdi led. Radi velike strmoče je skoraj vsak prestopek tembolj nevaren, ker se ti na podplate prijemlje sneg, ki popolnoma skrije podkopice in žreb-lje. Zelo sva obžalovala, da se »nisva na vrhu natvezla na vrv, ki bi vendarle bila kolikor toliko z-manjšala nevarnost vratolomnega sestopa; sedaj pa na kaj takega niti misliti nisva smela, ako nisva hotela riskirati padca v globočino na silno razpokani Waxeckkees. Se celo vodnik, ki je tik pred namal držal na vrvi ono starikavo damo, je bil večkrat v resni nevarnosti, da zdrkne raz ozko strmo polipo, ter potegne za sabo še svojo varovanko.
Stran 2.
STRAŽA.
28. marca 1918.
O dr in — padel. — Nova bolgarska zmaga pri Čaialdži. — Bolgari zasedli Ćataldžo. Skader pripade Albaniji.— Med Avstrijo in Črnogoro se nadaljujejo preiskave.
Demarša velesil v Belgradu.
Odrin — padel, to je najnovejše radostno sporočilo iz Balkana. 'Odrin — v bolgarskih rokah, to je najnovejši triumf junaškega bolgarskega ljudstva. Po večmesečnem obleganju so, Bolgari, kakor smo že zadnjič kratko javili, dne 26. t. im. po vročih bojih v generalnem naskoku zavzeli /Odrin;, Šukri paša je po hrabrem odporu s posadko vred kapituliral. Raz minaretov najlepšega spomenika turške preteklosti, raz Selimovo mošejo., plapolajo bolgarske zastave. Sofija je v 'zastavah, da slavi padec drugega, največjega mesta evropske Turčije. 21 strelov ;z velikanskega topa iz sofijske citadele je naznanilo mestu in celi deželi veselo novico o zopetni velikanski bolgarski zmagi: Odrin je padel in prešel zopet v roke kristijanov! Bolgarija je s tem junaško v polni meri, izvršila svoj vojaški cilj in Turčiji ne preostaja nič drugega, kakor da se uda v svojo nemilo u-sodo ter hitro sklene mir, če noče, da bodo združene bolgarske čete, korakale v Carigrad ter ondi raz mošejo Hagije Sofije snele polumesec, in posadile na njo znamenje svetega križa, če nočejo, da bi narekoval bolgarski car Ferdinand sultanu mir v Carigradu. Turki vedo prav dobro, da ni nolbene sile, ki bi zabranila zmagonosno in zmagepijano prodiranje združenih bolgarskih čet preko IkataMžkih utrdb na Carigrad, zato se bo Turčija sedaj podvizala, da čimpreje sklene mir in vrže orožje iz rok, še predno bodo podale zmagoslavne bolgarske čete pred Odri-nom roke svojim tovarišem pred Kataldžo in Bulai-rom.
Krvavi ples na Balkanu, krvava žaloigra hiti h koncu. Petmesečni vojni pohod je zadostoval in v prah se je zrušilo nekdaj tako mogočno turško cesarstvo, ki je bilo skozi stoletja strah in trepet cele Evrope. Padec Odrina pomenja konec evropske Turčije. Ohranila si bo v Evropi le še glavno mesto Carigrad in bližnje evropsko ozemlje, celo drugo evropsko posest je zaigrala.
Za Odrin se je pričelo novo zgodovinsko poglavje. Odrin je bil prva evropska prestolnica osmanskih sultanov. Sultan Murad I. ga je leta 1361 zavzel in se v njem nastlanih Se le, ko je leta 1468 padel Carigrad v oblast Turkov, so se preselili sultani tja. Mesto duhtečih rož je sicer zgubilo mnogo na svoji veljavi, a ostalo je še vedno drugo prestolno mesto turškega cesarstva in velikega pomena. Saj je vendar hranilo v svoji krasni in monumentalni stavbi., v Selimovi mošeji, ki se zove čudež turške stavbne tehnike, grobove več slovitih turških kalifov, katere kličejo turški verniki v hudih časih na pomoč. In hude čase je že videlo mesto Hadrijana, Odrin. Po ozkih in krivih ulicah odrinskih so
Pošteno smo si oddahnili, ko smo vstopili slednjič na lepo ledeno rez, obrobljeno na levo z veliko opastjo. Tu naletimo na enega bnih dveh) turistov, ki sta onkraj škrbine tako pridno pretiravala sneg, in malo pred nami sestopila na to stran.
Na moje vprašanje po njegovem 'tovarišu molče pokaže na desno v globočino, kjer zagledafrno v približni 'daljavi 20 metrov tik večjih iz ledenika štrlečih skal prazen cepin.
Prestrašeni se spogledamo v domnevanju da je tudi njegov lastnik ponesrečil ter izginil v velikanski poči tam doli.
„Ne, ne, gospoda“, hiti nas tolažiti, opazivši naše osuple obraze, „moj tovariš živi, samo njegov cepin je nenadoma vzel slovo od njegovih prem,rž-njenih rok; ker nimamo vrvii, da bi ga zvintal tu' doli, hitel je naokrog, da bi od strani prišel do svojega cepina.“
Sli smo naprej — smeje se sitni nezgodi teh turistov.
Kmalu zagledamo na desno pod sabo iz mehkega snega molečo glavo 5n par rok, ki si na vso moč prizadevajo pretiriti sneg.
„Svojo glavo bi stavil, da 'od te strani nikoli ne pride do cepina“, spregovori moj 'Janko,, ko je nekaj časa opazoval v sipo zakopanega turista, „pač pa se prav lajhko za ’večno naseli v kakem nevidnem poču.“
Na isto misel je najbrže prišel tudi oni nesrečnež; kajti naenkrat se je obrnil ter nastopil rakovo pot.
Ker sva razpolagala z Jankotom z Obilico časa, lezla sva odslej prav po polževo po ledeni rezi ter se pridno ozirala po ogromnem Waxeckkeesu.
Kar prisopiha za nama oni turist, ki je preje čakal pod grebenom, ter uljudno prosi za vrv, češ, da bode spustil svojega tovariša od zgoraj nizdol do cepina.
Drage volje Odveže moj prijatelj Janko težko vrv raz nahrbtnik ter jo izroči oveseljenemu m|ožu, ki za trdno obljubi, da mu jo vrne v Berolinski koči potem.
„Sreča v nesreči“, zadovoljno vsklikne moj tovariš, ko zopet gaziva sipo. ,„Vidiš“, Lojze, kako se že natem svetu marsikaj bridko maščuje. Ti si se še vedno branil nositi vrv, češ, da ni tvoja ampak moja, a zdaj pa nosim mnogo lažje, dočim imaš ti vedno enako težo na svojih plečah — haha!“
„Janko, nikar se ne smej prehitro — onkraj
se podili divji Goti, Odrin je videl križarje pod Friderikom Rudečebradeem, videl je Bolgare, Turke, Francoze in Ruse. V! pretečenem stoletju je bil Odrin trikrat zavzet, trikrat je tekla po njegovih o-kopih kri. Zato žare in duhte o/irinske rože tako krasno in je odrinsko vino žarko kakor plamen. 35 let je sedaj užival Odrin mir, dokler ga ni skalila lanska jesen. Iz Carigrada je prihajalo nešteto vlakov, ki so dovažali vojake, municijo in provijant. Na odrinskih poljanah so se v naglici. vežbali turš^ ki vojaki, da v zadnjem hipu popravijo, kar so zamudili skozi desetletja. Forte so za silo popravili, a velikanska množina municije in provijanta, ki ga je videl Odihn v prvih dneh balkanske vojske, ni bila namenjena za preskrbo mesta, ampak za turško armado, ki bi naj podila pred seboj bolgarsko armado, in jo uničila že v nekaterih dneh ter narekovala gja-vrom v Sofiji mir. Ali prišlo je drugače. Ko so turški častniki še brezskrbno pušili cigarete ter srebali črno kavo, so se že navalile na Odrin bolgarske čete. Vsulk bolgarski vojak je bil za se junak in pa maščevalec dolgostoletnih turških zatiranj. Ponosna turška armada se je razpršila na vse strani in se je po kratkem bojnem pohodu, po slavnih, bolgarskih zmagah, pri Lozengradu, Liile Burgasu in pri Corlu zatekla in rešila za utrdbami Kataldže. Odrin bi bil padel, ko je padel Lozengrad, če bi ne bil zbral v zadnjem hipu Šukri paša 50.000 mož in se umaknil z njimi v utrjeno mesto. Dne 24. oktobra 1. 1. so se prikazale pred Odrinom prve bolgarske čete. Polagoma je mesto obkolilo 50.000 Bolgarov, kakor z železnim obročem je bilo mesto obdano od bolgarskih junakov,, katere je prevevala le ena sama misel — združiti Odrin v najkrajšem času z drago domovino. Jn med turškimi generali, ki takorekoč že niso znali dati drugega povelja, kakor za beg pred zma-gonosnimi Bolgari, se je našel mož, Sukri paša, ki je rešil čast svoje domovine. Armiral je v naglici forte, utrdil vse slabejše točke trdnjave, spravil še skupaj vsa živila v mestu, navdušil Turke ter ponosno in bahato brzojavil v Carigrad: Stiri mesece se lahko držim, upam pa, da bo turška armada že poprej odpodila te kristijalnske pse.
Mine mesec, a pomoči ni od nikoder, nikjer se noče prikazati turška armada, ki bi rešila mesto. — Mine drugi mesec, pomoči ni, pač pa je prišlo o božiču do premirja. S srdom je moral Sukri paša gledati, kako ‘so prevažali Bolgari skozi 0:drin po železnici vozove polne provijanita in municije za bolgarsko armado pred Kataldžo. Za njega pa tudi sedaj ni bilo nobene rešitve. Pričela se je /druga balkanska vojska. Bolgari so znova jeli bombardirati
Berolinske koče boš pa zopet ti nosil težje kot jaz“, ga takoj zafrknem.
„Tako torej? Ti nočeš niti zadnja dva dneva nositi vrvi? Lojze, ali ti ,že nisem zadosti' olajšal nahrbtnika, ko sem prav pridno obiral tvoje svinje-tinske kosti? Nak, takšna nehvaležnost!“ zavrne:me Janko s takšnim glasom, da 'sem moral počiti kar v smeh. Bog zna, kako dolgo bi se še bila prepirala, ko bi ne bila prisopihala navzgor dolga vrsta Joch-finkov z gorskimi vodniki vmes. Pred njo je korakal močen dolgin s kadečo se pipico v zobeh.
Stopila sva previdno v stran, da se kje ne zapleteva v dolge zimske plašče, oziroma pelerine, ki so se opletovali okoli njih nog ter vidno oteževali hojo po debeli sipi. Bile so /tri partije, vsaka natvezena na vrv.
„Lojze, ali ni to prava pravcata gorska železnica, glej, kako se kadi tam spredaj lukamatija“, se na glas zasmeje hudomušni tovariš, ko sva že bila v primerni razdalji.
„In ti dolgi haveloki, kako bodo frfotali tam gori v kraški bur ji, Škoda, da ne bova poleg, ko bode vihar te Ščinkovce dvigal v zrak!“
„/Oh, kakšen hudomušnež je ta Janko!“ vzdihnila boš morda, draga mi bralka, „nak, s tem človekom bi pač ne marala v gore; sploh ne zapopadem, kako si je mogel ta Lojze izbrati takšnega čudnega tovariša! ?“
„Toda le počasi, dragica, ta Lojze je ravno še radi tega vzljubil svojega Jankota, ker dobro ve, da se za čisto nedolžno hudomušnostjo skriva — zlato srce !“
Ko zapustiva ledeno rez, zavijeva na levo pod zelene, a danes snežene gredine Schöribichlerjevega grebena, ki se kmalu zgubijo ,V strme, dedoma navpične skale.
Zložna pot naju vodi v dolgih vijugah zdaj po dobro napravljenih skalnatih stopnicah, zdaj po dr-nastem planinskem svetu naglo navzdol. (Onkraj tega razpokanega, svetlozelenkastega jezika Waxeck-keesa že vidiva veliko dvonadstropno Berolinsko kočo z mnogimi drugimi stavbami.
Ob pričetku bližnice, ki se na desno odcepi od Berolinskega pota, se za malo časa ustaviva ob mizi podobni ploščati skali, da zavžijeva malico, obstoječo iz par okusnih ribjih konserv s kruhom in kupice čaja, pomešanega z vinom, zakaj nad štiri ure že dolga in naporna hoja napravila je v najinih želodcih prav občutno praznoto.
forte in utrdbe, toda Odrin se je še držal. Cele štiri mesece je še kljuboval Odrin vsem napadom, prebivalstvo je jelo mrmrati, Sukri paša pa je brzojavil v Carigrad, da bo dan padca Odrina prinesel smrt 30.000 Bolgarom, ki žive v mestu. Bili so to še poslednji izbruhi rjovečega leva. Pozneje so ti ošabni glasovi potihnili in so postali milejši. Poročila Šukri paše na porto so se spremenila. Začel je prositi in rotiti turško vlado, naj mu, pošlje pomoč, naj ga reši, toda njegove prošnje so ostale neuslišane, so se razgubile v ozračju. V trdnjavi pa so napočili grozni dnevi. Začelo je najpoprej primanjkovati kuriva, posekali so zato vsa drevesa v mestu in okolici. Ni bilo več premoga in trdnjavski reflektorji niso več funkcionirali, zaloga z živežem je postajala od dne do dne manjša, razsajati so pričele kužne bolezni kot legar, skorbut, kolera in vrste bojevnikov so se vsak dan bolj redčile. Zastonj je Šukri paša čakal na pomoč, ni je bilo od nikoder,, turška armada pri Kataldži ni mogla prinesti 0'drinu zaželjene rešitve in svobode. Železni obroč oblegovalcev pa je dan na dan vedno tesneje oklepal in objemal mesto in za Odrin ni bilo več rešitve. Na velikonoč se je pričelo novo bombardiranje /Odrina s podvojeno, potrojeno silo. Po noči od pondeljka na torek so pričeli Bolgari z generalnim naskokom na vehodne) od-rinske /forte, ki se raztezajo v smeri proti Lozengradu. Pomandrali so Bolgari, vse. zapreke iz žic in so se polastili vseh vshodnih, fortov, ki leže med Marico in Tundžo ter so bili od mesta oddaljeni le, komaj tri kilometre.
V torek so pričeli Bolgari na vseh črtah z generalnim naskokom na (vse utrdbe. Najpoprej so padle južne utrdbe, in v poznih večernih urah se je posrečilo Bolgarom zavzeti vse zahodne griče. Ko so T,urki videli, da za mesto ni več rešitve, so razstrelili vsa skladišča za smodniki in vse vojašnice. Bolgarske čete so pa zmagonosno in z nepremagljivo silo, z junaštvom, kakor ga svetovna zgodovina le malo pozna, prodrle proti mestu, z naskokom vzete še vse ostale forte in utrdbe ter zasedle mesto, se predno so ga mogli Turki popolnoma zapaliti. Nevstra-šeni lev Šukri paša je kapituliral in ponudil svoj meč nepremagljivemu bolgarskemu levu, generalu Jvanovu, ki je brzojavil svojemu vladarju v Sofijo:
Odrin se klanja Vašemu Veličanstvu!
*
Četudi je bil Odrin Bolgarom že zasiguran brez zopetnega prelivanja krvi, si vendar zmagoslavna in ponosna bolgarska in srbska armada] nista dali podariti Odrina., ampak sta zahtevali od carja Ferdinanda, da si Odrin sami vzameta z orožjem v
Prav zanimiva je bila pot po bližnici. Sprva še plezava čez ogromne, križkraž nastlane skale za-hodnje groblje Waxeckkeesa ter stikava /za redkimi markacijami, da se na koncu še kje ne izgubiva — med tem skalovjem,.
Posebno je treba paziti, da ti ne :zdrsne noga iz onih oblastih skal, ki so danes vsepovprek cin jave in deloma pokrite še s tanko sipo. V takem slučaju bi pač ne stavil niti počenejga groša ne, da si ne polomiš katere svojih grešnih kosti.
Dokaj prijetneja je nadaljna pot po golem razpokanem jeziku imenovanega ledenika.
Njegovi poči so z večine tako ozki, da se dajo preskočiti ; le tu pa tam se je treba spustiti nizdol v ledene jarke in onkraj s pomočjo cepinove okle spet splezati navzgor.
Z mojim Jankotom sva skakala kakor za stavo ter si prav pošteno zaslužila priimek :' ledeniške bolhe, s kojim nas veleturiste počaščajo, ščinkovci in pa kajžarske stenice.
Onkraj jezika nas čmerno pozdravijo velike granitne skale vshodne groblje. Vstop na nje bi ne-izkuš/enemu turistu napravil dovolj preglavic. Kakor mačka se plaziš od skale do skale < strmo navzgor, dokler ne stopiš groblji na hrbet; potem postaja pot vedno bolj zložna in gladka.
Pod sabo na levo zagledava majhno revno bajto, takozvano Gramatmühle in nekoliko nižje še par na pol podrtih koč — Granathütten (—, kjer so preje nekdaj čistili in brusili granate, katere so na celo preprost način pridobivali „granatlerji“ na Rossru-ckenu, ki loči Waxeckferner od Hornkeesa.
Ob jeziku poslednjega obrneva so na levo, — premeriva visoko brv nad iZemmskim potokom in nekaj bolj kratkih vijug onkraj njega — in že stojiva na krasni Schwarzensteinški planini ter zagledava ob njenem vznožju veličastno stavbo Berolinske koče <2057 m).
Modre markacije nama kažejo najkrajšo pot čez mogočne skalnate plošče z interesantnimi lednimi polzami (Gletscherschliffe), noter tja do ograjnega mostu, pod kojim divja besno naprej Ztemmski potok, tvoreč dobro došlo vodno silo kočine elektrarne.
Mimo vodniške hiše hitiva po kritih stopnicah navzgor na dvorišče ter vstopiva iz elegantne veže na levo v prvo, srednje veliko gostilniško sobo, kojo razsvetljujejo radi mižavega vremena Številne električne žarnice.
(Dalje prih.)
rokah. Strašna je bila ta zahteva združene armade. Vzeti Odrin, se je reklo žrtvovati na tisoče dragocenih človeških življenj in car Ferdinand se je odločil k temu koraku še le jpo težkem duševnem boju. A .svest si je pa bil car Ferdinand tudi, da zavzetje 0-drina z orožjem v roki ,ni le eminentne vojaške, am-jp.ak tudi velikanske politične važnosti. Navršila se je balkanska epopeja s strašnim; generalnim naskokom na Odrin, ki ostane neizbrisljivo zarisan v kamen svetovne zgodovine kot eden najslavnejših vojaških činov,
O naskoku šamani se oficijelno poročat
Sofij a, dne '27. marca :	Bolgarski glavni
stan v Dimotiki je dne 23. t. m. ukazal generalu II, armade, Ivanovu, da uapade turške predutrdbe na vshodnem sektorju. General Ivanov je nato odredil napad na dne 24. t. m. popoldne.
Tega dne so baterije oblegojvalcev na vseh sektorjih Odrina otvorile ogenj. Turki so odgovarjali s svojo težko artilerijo. V noči od 24. na 25. t. m. je bolgarska pehota vshodnega sektorja začela prodirati in prekoračila reko Kum. Ob enem so zagrmeli vsi topovi, Turki so odgovarjali iz vseh svojih topov in z infanterijskim ognjem. Pod varstvom svoje artilerije so bolgarske čete pogumno prodirale dalje in vzele turške pozicije z bajonetom. 36, polk je z drznim naskokom prodiral proti severnemu pasu turških utrdb, zaplenil 12 topov in vjel 300 Turkov.
Ob enem so prodirale čete proti južnemu sektorju. 20. srbski polk se je polastil griča severoza-padno od Kadiköja, levo krilo srbske timoško divizije je osvojilo Ekmidžekoj, srbska dunavska divizija pa je vzela močno utrdbo Papastepe. Med tem je artilerija oblegovalcev poizkušala celi dan turško nadvladati in utrdbe razrušiti.
Pod varstvom artilerije so bolgarske čete vshodnega sektorja konečno dospele 300 metrov pred trdnjavski pas, zajele 1000 Turkov, 6 mitraljez in 21 topov in te topove takoj namerile proti — sovražniku!
Ko je solnce zapadlo, se je premoč bolgarsko-srbske artilerije vidno pokazala, več turških baterij je umolknilo, po noči pa se je napovedal odločilni naskok
Po noči je postal artilerijski dvoboj še ljutejši. Infamterija je uničila umetne zapreke in vzela še preostale utrdbe z bajonetom. Oblegovalci so nato svoje topove in havbice pomaknili bližje k mjestu.
Drugi dan ob pol 9. uri zjutraj so [Turki zažgali skladišča, vojašnice in bolnišnice in na več točkah mesta zanetili požar.
Združena armada koraka v mesto O d r i n.
Na jugu in na zapadu Odrina so Še gromeli topovi. Tedaj se oglasi na glavni cesti, ki vodi v mesto, godba: „Sumi Marica!“
23. polk, junaki šipčanskega polka, so korakali v mesto. *5a njimi je prišel jamboljski polk in rodo-pski polk. Nato konjenica in artilerija.
Utihnili so topovi na južni in na zajhodni strani. Vse se je spogledalo. „Naši bratje prihajajo!“ je šlo skozi vrste. , In v divjem begu so drveli Turki mimo proti notranjemu mestu, med nje pa so sipale strojne puške smrt in pogin.
In polki so korakali naprej. Tu in tam se je vnel še kratek pouličen boj, toda Turki že niso več imeli prave odporne sile. Vedno 'bolj so se bližali zmagovalci notranjosti mesta. 'Streljanje ni hotelo ponehati, vmes pa se je oglasilo v onih mestnih delih, ki so jih bili zmagovalci zasedli, zvonenje zvonov od cerkva.
Toda., kje je ostal Sukri paša, hrabri branitelj Odrina? Nikjer ga niso videli. Z zadnjimi svojimi četami se je bil umaknil v najbolj nedostopne ulice. Ali bo mogoče ujeti tega junaka? Ali bo uresničil še tudi svoj.o obljubo, da bo prihranil zadnjo krogljo v svojem samokresu za samega sebe?
Ob dveh popoldne so naznanili streli iz (topov, da je mesto zavzeto. Izprva so se spogledali vojaki, mislili so, da se prične boj 'iznova. Toda oglasile so se trobente in godbe so zaigrale,, po celem Odrinu pa so zapeli zvonovi.
Hrabri Sukri paša izročil svojo —
sabljo.
Sukri paša, videč, da ni več rešitve, se je z zadnjimi ostanki svoje vojske udal in izročil svoj meč generalu Ivanovu. Car Ferdinand sam bo hrabremu poveljniku vrnil njegovo sabljo.
/Zmagovalec general I v a n| o v je takoj postavil mestu poveljnika in preskrbel za varnost mesta.
V s 1 e d padca [Odrina je sedaj 70.000 mož z vsemi težkimi, oblegovalnimi topovi in velikim drugim artilerijskim materijalom prostih za nadaljne boje pri Kataldži in za glavno akcijo proti Carigradu. Tudi je sedaj prosta direktna železniška zveza iz Bolgarske na bojišča pred Carigradom, kar je za nadaljne jopervcije in zlasti za aprovizacijo armade največjega pomena, ker so morali voziti Bolgari do sedaj živila in municijo zaka-taldško vojsko na kmečkih vozovih.
Število ujetnikov v Odrinu.
Glasom poročil iz /Odrina znaša število ujetih Turkov 70.000 mož in 10.000 častnikov in 16 turških paš. Ujetih je tudi 40 nemških častnikov, ki so bili v turški službi, in še celo turški prestolonaslednik Jusuf Izedin.
Število zaplenjenih topov, pušok in druge mamici je je tako ogromno, da še ni prešteto.
Ve ki kansko navduše/nje med zaveza niki na Balkanu.
Vsled te sijajne zmage vlada v Bolgariji, Srbiji, Crnigori in v Grčiji velikansko navdušenje. V Bolgariji je navdušenje nepopisno. Po celi deželi se vrše zahvalne božje službe v spomin padlim 'junakom. Bolgarski ministrski predsednik' Gešov je brzojavno čestital poveljniku oblegovalne armade in vsej vojski.
V	ruski dumi so v trenutku, ko se je izvedelo o sijajni zmagi, poslanci dume dvignili na rame navzočega bolgarskega zborničnega predsednika, dr, Daneva, ter poslanika Bolgarije na ruskem dvoru in nosili oba po zbornici.
V	Belgradu, na Cetinju in v Atenah je prirejalo prebivalstvo pred bolgarskim in srbskim poslaništvom velikanske ovacije.
Na Ruskem in Češkem je (bilo) v več mestih vse v zastavah.
V	Sofiji je bilo celo mesto na nogah. Vse si je čestitalo k veliki zmagi. V katedrali se je vršila zahvalna božja služba, katere so se udeležili zastopnik carja Ferdinanda, vsi ministri, zastopniki Srbije in Grške, najvišji vojaški in državni dostojanstveniki in nebrojno ljudstva.
Tarla pred Cataldžo strahovito poraženi.
Slofija, 27. marca. (Uradu ju.) Istočasno, ko se je pričel generalni naskok nat Odrin, je dobila ar-mada tudi pred Cataldžo povelje, da prične z ofenzivo proti turškim čataldškim pozicijam. Borba je trajala neprestano 3 dni, to je od 21. 'do 24. t. m. Bolgarska armada je osvojila Ar nav tke j in mesto Cataldžo 'in, vse višine vzhodno od Alkakana, Kalfnkeja in Or-manlije. Turške divizije so se morale umakniti pod varstvo težke artilerije notranjih utrdb. Vest o padcu Odrina je povzročila med bolgarsko armado pri Ca-taldži nepopisno navdušenje. To navdušenje je brez-dvourno mnogo pripomoglo k termi, da so bolgarske čete z velikanskim navdušenjem jiaßkakqvale turške pozicije.
C a r i g r a d , 27. marca. Zatrjuje se, da so se turške oblasti že umaknile izpred Cataldže. Turška armada se umika s svojih Čataldšfcih pozicij. Pri Kadi keju je bila izredno ljuta; borba. Turki so imeli tu velikanske izgube. O bojih na turškem desnem krilu pri Derkosu rii natančnih poročil,
Bolgari nameravajo udariti na Carigrad.
Sofija, 27. marca. Vojaški krogi zatrjujejo, da je spričo sedanjega političnega ip stratogičnega položaja pohod na Carigrad — neizogiben. Edini izhod iz obupnega položaja, v katerem se natìaia-turška armada in ž njo tudi turška država, je, da turška vlada brez vsakega odlašanja sklene mir. Avstrija in Črna gora.
Zavzetje Odrina je potisnilo avstrijsko-Čr no gorsko vprašanje za nekaj čaša nekoliko v ozadje. Kar kor vse kaže, bo izid cele zadeve za Crno goro precej nepovoljen. Vsa poročila zagotavljajo, da so se velesile že’ definitivno odločile, prepustiti Skader Albaniji, Po najnovejših poročilih so včeraj, dne 27. t. m. zastopniki velesil že naznanili srbski vladi v Belgra-du, da, mora pripasti Skader Albaniji. Velesile zahtevajo od Srbije, naj odpokliče svoje vojake od Skadra, in'črnogorski vladi se bo sporočilo, naj opusti nadaljne vojaške operacije proti Skadru. S tem odpade potreba, da bi se dovolil civilnemu prebivalstvu prost odhod iz obleganega mesta, 'Tozadevni /zahtevi Avstrije je kakor znano, Crna gora ugodila, a jo je odklonil turški poveljnik Essad-paša, vsled Česar je avstrijska vlada sklenila, napraviti potrebne korake v Carigradu.
Za Črnogorce ta zaključek balkanske vojske ni razveseljiv, zlasti ne, če se pomisli, da so velesile z Avstrijo vred dopustile Črni gori krvaveti 5 mesecev pred Skadrom, a ji sedaj, ko je že skoro ob svojem cilju, zabranjujejo zavzetje. Politik/a Evrope je res skrajno nedosledna in nesmiselna ter ni Čuda, če kralj Nikita baje izjavlja, da se ne ukloni niti želji vseh velesil. Sedaj je pred Skadrom mir, Radi spornih zadev Palic, „Skodra“ in dragih se nadaljujejo preizkaive. Kot gotovo se že lahko smatra, da tako hudo ni bilo kakor so bili razkričali hujskajoči nemški listi.
Mirovno vprašanje.
„Neue freie Presse“ se od posebne strani javlja: Verjetno je, da bodo balkanske države že ta teden izročile velesilam odgovor na mirovne pogoje. Velesile' bodo potem bržčas preskušale ta odgovor in dale podlago za nova, mirovna pogajanja. Zaključek teh pogajanj bo dobil pečat Evrope, tako, da bo stopil novi red na Balkanu v veljajo s poptolno avtoriteto na mesto berolinskega kongresa. V ta namen bo imela re-unija veleposlanikov konferenco, K kateri se bodo tudi še pritegnili zastopniki balkanskih držav. Naloga konference bo, da se sklene mir in ugotove nova določila, ki bodo stopila v veljavo pa mesto berolinskega kongresa leta 1878.
Zahteva Rumunije.
Petrograd, 27. marca, Rieč“ javlja:
Iz razgovora Sasonova s poslaniki velesil je posneti, da ostane Silistrija bolgarska, forti Silistrije bodo pa pripadli Rumuniji. Nadalje bo dobila Rumu-pija pekaj več obrežja, kakor ga je hotela Bolgarija prvotno odstopiti, toda ne do Balčika, kakor je to zahtevala Rumunija,
Vojska je fvojska.
Ker se sedaj naši narodni sovražniki toliko z-gražajo nad „barbarskim“ bojevanjem balkanskih
držav in se iz njihovih žurnalističnih kanalov razlivajo v svet cele poplave — humanitarnosti, človekoljubja, usmiljenja in civilizacije, naj navedemo tu nekoliko reminiscenc izza obleganja Strassburga po Nemcih v letu 1870. Zajemljemo pja iz knjige pruskega oberstleutnanta Schmida, torej vira, ki mu še menda tudi Nemci ne bodo oporekali verodostojnosti .. .
V	noči med 14. in 15. avgustom, med M2, in
12.	uro, so vrgli Nemci v mesto 36 granat, ki so zadevale vsepovsodi. Neki ženski, ki je ležala v postelji, je odtrgalo obe noge ; v neki drugi hiši je bila neka zakonska dvojica težko ranjena. Mnogi meščani so bili na ulici ranjeni od kosov razleteiiJi granat.
V	noči med 17. in 18. avgustom so nemške baterije užgale 18 hiš in so njihovi prebivalci mogli rešiti le naglo življenje. V Rogsbogengasse je granata priletela v spalnico nekega dekliškega penzijo-nata, vsled česar je bilo šest otrok ubitih, a 5 težko ranjenih. Vsi so zbežali v kleti.
Dne 23. avgusta, ob 8. uri zvečer, je grome-lo 24 nemških topov v nesrečno mesto. Po vsem mestu so padale granate in zadeta je bila vsaka hiša. Sedem granat je udarilo v prenapolnjeno meščansko bolnišnico. V drugih lazaretih so kosi granat ranili mnogo bolnikov.
Dne 24. avgusta je bilo obstreljevanje naravnost grozno. Na vseh straneh so švigali iz mesta plameni in so razsvitljali vse mesto. Kroglje so padale tudi v dominikansko cerkev in nastali požar je uničil biblioteko z vsemi njenimi nenadomestnimi zakladi. Ženske in otroci so begali po ulicah. Srce pretresujoče je bilo jadikovanje otrok in žensk.
Prošnja strassburškega škofa, osebno predložena velikemu vojvodi Badenskemu, ni imela vspeha. Se istega večera so zopet gromeli topovi in izvrševali svoje uničevalno delo. Na več mestih je gorelo in le s težavo so rešili iz meščanske bolnišnice 500 bolnikov in 600 bolniškega osobja.
Beda prebivalstva je bila nepopisna. V neki hiši je prodrla granata tri nadstropja in je uničila eno celo rodbino, nahajajočo se v kleti. M neki drugi hiši je granata odtrgala glavo otroku, ki ga je mati držala v naročju, materi pa samo roko. Mnogo otrok je bilo zadetih v postelji. (Neko družino, ki je na čolnu iskala rešitve, je granata pognala v globino.
Rezultat obstreljevanja je bil:	297 razstrelje-
nih ali požganih hiš, mnogo prebivalcev ubitih, na stotine in stotine ranjenih in 6000 njih — brez kake strehe.
Tako slika obstreljevanje Strassburga pruski oficir. Ali tedaj se ni oglašal noben nemški človekoljub, da bi protestiral proti takemu divjanju, razde-vanju in morjenju. Se le sedaj, ko niso Nemci, ki obstreljujejo Skader, ko pa gre za to, da to mesto ne pripade Slovanom — sedaj se oglašajo v nemških prsih občutje, plemenitost, človekoljubje, čut humanitarnosti. Saj ne tajimo, da bi se ne dogajalo v Skadrn mnogo groznega. Ali vzroki, ki so silili že Nemce pred Strassburgom, da niso poznali nobenega usmiljenja in da tudi niso razlikovali nobene humanitarne naprave — ista vojna pravila, ki so veljala v letu 1870 za Nemce, bi morala menda veljati tudi v letu 1913 za Crnogorce in Srbe!
Te poplave nemške humanitarnosti so torej le najgnusneje hinavstvo, (kakor da je barbarsko bojevanje — nemški privilegij.
Vojvoda Montpensier, pretendent za albanski prestol, pod nadzorstvom.
Italijanski list „Tribuna“ javlja iz Brindisija, da je dobilo mornarsko poveljstvo strogi ukaz, da mora nadzorovati operacije in gibanje jahte „Mekong", ki je last vojvode Montpensierja, ker se sumi, da namerava jahta „Mekong“ spraviti obilo orožja in municije v Albanijo. Kakor znano, je vojvoda Montpensier tudi eden izmed številnih pretendentov za (albanski prestol, ki ga še pa ni.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
Graška ,„Tagespost“ piše v svoji nedeljski številki z dne 23. marca naslednje:
„Cesarski namestnik grof Clary je bil tako lju-beznjiv, da je sprejel nekega naišega urednika, kateremu je naznanil sledeče o pogajanjih za delamož-nost štajerskega deželnega zbora:	Pogajanja, ki
stremijo za tem, da bi postal štajerski deželni zbor zopet delamožen. so se začasno zopet prekinila, ker je treba počakati na konečno posvetovanje in ,rešitev. malega finančnega načrta. Od izvršitve parlamentarnih pogajanj o malem finančnem načrtu je odvisno saniranje deželnih financ, ki tvori bistveno nalogo štajerskega, pa tudi marsikaterega drugega deželnega zbora. Prepričanje o tem prevladuje tudi stranke, vsled česar bi bila v tem času vsa pogajanja brez [koristi. Kakor hitro bo rešen mali finančni načrt in ko bo dobil cesarjevo odobrenje, se bodo pa takoj zopet pričela pogajanja za delamožnost štajerskega deželnega zbora. V tem slučaju je upravičeno upanje, da bo prišlo do ugodnega rezultata, ker ni med strankami diferenc, ki bi bile težko premostljive.“
Ceško-nemška spravna pogajanja.
Poslanec Uclr/al piše v „Venkovu“, da bo po-mirjenje zunanje situacije imelo za ppsledico tudi gotove izpremembe v notranji politiki. Te izpremembe bodo pa imele bolj osebni značaj. Bodoči kabinet se bo udinjal zopet vnanjemu ministrstvu. Merodajni krogi iščejo samo spretnega akteurja. Kar se tiče češko-nemških spravnih pogajanj, smo uverjeni, da nam naši nasprotniki ne bodo več dovolili, kot to, kar lahko opiraje se na našo moč, zahtevamo,. Spravna pogajanja naj bi obmejila pot nadaljnega dela, obmejila naj bi nepotrebne in, škodljive narodnostne spore vsaj toliko, da se Cehbm zasigura nevzdržljiv gospodarski in kulturni napredek. Mi simo za časten mir, katerega smo voljni takoj skleniti, pri tem pa seveda zahtevamo svoje pravice.
Francosko,
Novo francosko ministrstvo je sestavljeno. Vsled Briandove demisije je izročil Poincare sestavo novega ministrstva Barthou. Barthou je že sestavil novi kabinet, v katerem je ÌPichon zunanji minister. Smer nove vlade bo enaka prejšnji. Glavni točki sta volilna reforma in triletna vojaška služba.
Belgija.
Na velikonoč je zboroval v Brušenju v Belgiji socijaldemokratičnij strankarski shod, ki je sklenil generalno stavko. Kot pričetek generalne stavke je določen dan 14. aprila. Smatra se, da bo trajala ta stavka baje šest tednov, ker so si nabrali socijalni demokratje precej denarja. V Belgiji vlada vsled tega sklepa precejšnje razburjenje.
Tirolsko.
Cesarski namestnik za Tirolsko, baron Spiegelfeld, je podal demisijo in je stopil v pokoj. Za njegovega naslednika je cesar imenoval namestniŠ-kega svetnika grofa Friderika Tioggenburg.
„Slovenska dijaška zveza“.
Slovenska dijaška zveza se poslužuje za dosego ljudske prosvete zlasti knjižnic, bodisi da ustanavlja nove, borimi da izpopolnjuje in razš . ja že obstoječe. To je delo, ki ga dijaštvo lahko vrši celo leto, dočim so shodi, predavanja, predstave in veselice možne le v počitnicah. Mnogo knjižnic je že u-stanovila, mnogim knjižnicam izobraževalnih društev posebno v obmejnih krajih izdatno pomagala in povsod se opažajo najboljši .vspehi. Ljudje begajo po knjigi z veseljem in zajemajo iz nje izobrazbo, pouk in zabavo. Nastala je za nje nova potreba, prej neznana, a sedaj neizogibna in naraščajoča. Naša dolžnost pa je, tej potrebi zadostiti in kjer je še ni, jo vzbuditi.
Hvala Bogu imamo že !veliko slovenskih knjig, znanstvenih in leposlovnih, ki so prikladne za naše ljudske knjižnice in ki jih lahko brez pomisleka damo ljudstvu v roke z zavestjo, da bodo brane z haskom. V tem oziru se je literatura v zadnjem času silno pomnožila bodisi z domačimi deli, bodisi s prevodi, pisanih v ljudskem duhu. Povod je bil dober trg, na katerem so po takih knjigah zelo povpraševali. Kljub temu pa se cena sorazmerno ni znižala, kakor se io godi po drugih knjižnih trgih.
Zato pa je za novo, vedno intenzivnejšo potrebo ljudstva po samoizobrazbi potom knjig treba večje skrbi, podvojenega dela in žrtev. Žalibog opažamo, da so se pomočki, pošiljam nam v ta namen, zelo skrčili, da ne rečemo čisto usahnili. Mislimo tu v prvi vrsti pošiljatve knjig in denarne prispevke. Zato se obračamo na vse naše slovensko izobražen-stvo, da nas podpira naprej in da vrši svojo dolžnost, ki ga tu ne stane veliko žrtev. Naj ne leži knjiga, enkrat prebrana, v kakem kotu, naj ne o-stane knjiga za ljudstvo pisana v zasebni knjižnici .izobraženca, kjer ne bi drugega kot jemala prostor važnejšimi knjigam in lovila prah, naj ne samevajo številke naših leposlovnih revij nevezane in razmetane med drugo šaro pod streho, pričakujoč usodo makulature. Zbèrite vse, tudi malenkosti in pošljite nam. Storili boste uslugo nam, koristili stoterim in izpolnili svojo dolžnost z majhnim trudom. Za vse pa smo hvaležni, vsak vinar bo prišel do svojega namena. Gospodje duhovniki in učitelji, nujno vas prosimo, preglejte po svojih omarah, če se ne da kaj pogrešati, če ni česa v par izvodih, poglejte pod streho, če ni mogoče na kupu česa, kar bi bilo še škoda izročiti ognju, poglejte v dostopnih vam knjižnicah, če ni na spodnji polici za dotično knjižnico neporabnih stvari, rešite te stvari praha in pozabe in izročite jih zopet njih namenu.
Tovariši dijaki, tudi vas čaka tu hvaležno de-
lo.	Gotovo imate kake knjige morda samo za balast. Zberite jih. Pri znancu izobražencu leži v knjižnici ali izven nje cela vrsta knjig brez uporabe. Prosite ga, naj jih daruje za ljudsko izobrazbo in vam jih dovoli zbrati. Gotovo poznate koga, ki se je že namenil pregledati svoje knjižne zaloge, odbrali nepo-rabno in zavreči. Pojdite, ponudite se mu, uredite njegovo knjižnico in pošljite odbrano za ljudske knjižnice.
V imenu ljudstva vas prosimo, uslišite nas in ukrenite takoj vse potrebno. Prepričani smo, da bi na ta način lahko hitro ustanovili lepo število knjižnic vsaj v krajih, kjer je potreba največja; zakaj potreba je povsod. Kdor pa ne more pomagat; s knjigami, naj pošlje denarni prispevek za vezavo.
Pomnimo, da imamo kot izobraženci dolžnost do ljudstva, da mu damo izobrazbo. Dolžnost pa, če je ne izpolnimo, naklada odgovornost.
Knjige naj se pošiljajo na naslov: Dore Ma-šič, iur., Ljubljana, Vrhovčeva ulica 11.
Naše prireditve.
Sv. Križ pri Mariboru.
Velikonočna veselica, ki jo je priredilo pretečeni torek tukajšnje bralno društvo, se je po določenem vsporedu izvršila v občno zadovoljnost. Zlasti je lepa življenjska slika „(Marijin otrok“ po (izrazitem predavanju in primernem nastopu vrlih igralk marsikateremu gledalcu privabila solze ginjenosti v oči. Vse priznanje gre tudi pevskemu zboru, ki je med odmori neutrudno popeval. Posebno je ugajala veličastna velikonočna pesem „Regina coeli laetare“ od A. Grum.
Pozorno in pazljivo so sledili navzoči vinogradniki poučnemu predajanju domačega gospoda župnika o strupeni rosi in grozdni plesnobi.
Na ta način je torej vsa prireditev služila pošteni zabavi, pa tudi koristnemu in potrebnemu pouku.
Sv. Peter pod sv. Gorami.
Shod S. K. Z. pri Sv. Petru pod Sv. gorami je bil sijajen. Zbralo se je mnogo nad 200 kmečkih poslušalcev, pa ne izmišljenih, med njimi mnogo iz Bizeljskega. Predsedoval je naš zvesti pristaši gospod posestnik Novak iz Srebrenika, podpredsednik je bil gospod Jožef Jazbec, tajnik pa velečastiti g. Brvar.
Dolgi govor gospoda poslanca dr. Jankoviča so poslušali volilci z velikim zanimanjem in z napeto pozornostjo. Kako je učinkoval, so najbolj dokazali navdušeni klici pritrjevanja in enoglasna zaupnioa politiki S. K. Zl in njenih poslancev. — Sprejela se je tudi resolucija proti finančnemu komisarju Fišerederju.
Hvala Bogu, naša stranka napreduje z velikanskimi koraki tudi v tej nekdaj navidezno nepremagljivi trdnjavi narodno-napredne Stranke.
Sv. Lovrenc v Slov. gor.
Pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. sta na Marijin praznik priredila naša poslanca S. K. Z., deželni poslanec O' zrnec in državni poslanec Brenčič političen shod. Ce tudi ob neprilični uri, po pozni službi božji, je vendar živo zanimanje za delovanje svojih državno- in deželnozborskih zastopnikov) privabilo prav obilno število zavednih volilcev lovren-čke in sosednih župnij.
Ko je gospod deželni poslanec Ozmec podal zgodovinske podatke o obstrukciji slovenske delegacije v štajerskem deželnem zboru, ter tozadevnih pogajanjih, narisal dozdevno škodo (in resnično korist iste obstrukcije za štajerske Slovence, so navzoči poslušalci soglasno dali zaupnico poslancem Slovenske kmečke zveze.
Gospod državni poslanec Brenčič je nato poročal o draginjski debati v državnem zboru in o takoimenovanem malem finančnem načrtu ter dodal nekaj najnovejših novic iz balkanskega bojišča. Razvila se je prav živa debata, ko se. je več navzočih veleposestnikov pritožilo o neopravičenem postopanju ptujskega okrajnega zastopa, ki dela ceste v prvi vrsti v korist ptujskimi meščanom, ki pristransko podpira povzdigo živinoreje s tem, da z okrajnim denarjem kupuje živino dvomljive kakovosti pri svojih nemškutarskih somišljenikih grajščakih' ter razdeljuje ponajyeö med svoje štajerčijanske pristaše.
Sklep je bil soglasen, da se vidimo pri bodočih volitvah. Nemškutarjem nobenega, pač pa vse glasove kandidatom Slovenske kmečke zveze, naj bo v občini, okrajnem zastopu, ali v deželnem in državnem zboru. Lepo vspelemu zborovanju je predsedoval č. g. župnik Sinko.
Sv. Andraž v Slov. gor.
Sv. Andraž v Slov. gor. je prav čvrsta postojanka S. K. Z. in ,so vsi njeni strankini shodi izborno obiskani. V torek, na praznik Marijinega o-znanenja,i je po rani službi božji prišel poročat o svojem in somišljenikov-toVarišev v državnem zboru delovanju gospod poslanec Brenčič. Obilna udeležba in stavljena razna vprašanja na gospoda državnega poslanca so pričala, kako veliko zanimanja je med andraževskimi volilci za stanovska kmečka, kakor obče politična vprašanja. Soglasna zaupnica poslancem S. L. S. je zaključila lepi shod, katerega je spretno vodil gospod župan Suhač.
Sv. Jurij v Slov. gor.
Navadno ne poročamo o vsakem našem mladinskem shodu posebej. Sicer se naša mladina zelo hvalevredno udeležuje svojih poučnih sestankov in nastopajo mladeniči kakor tudi mladenke na shodih z raznimi poučnimi govori in deklamacijami in je res veselje bivati med to nadebudno, ukaželjno mladino, ki porablja svoj prosti čas za izobrazbo. Naj sledi poročilo:
Na velikonočni pondeljek je bila društvena soba prenapolnjena. Vršil se je izjemno skupni shod mladinskih zvez radi predavanja velečastitega gosp. dr. K o v a č i č a.
Mladenič Caf Maks opisuje vzroke zmagoslavnega balkanskega orožja in izvaja, da je ravno izobrazba tista čarobna sila, ki daje domovinski ljube-
zni moč, da dela čudeže, zlasti pri sedanjem osvo-bojenju balkanske zemlje izpod jarma krutega (Turčina. Treznost in sploh zmerno življenje balkanskih junakov je pa zlasti v sedanji vojski zopet jasen z-gled, da le zdravo in čilo telo premaguje razne sicer neznosne napore krvavega plesa.
Breznar Karol deklamuje Gregorčičevo „Naš narodni dom“, v kateri pesnik vabi vse Slovence na skupno delo v blagor domovine.
V imenu Dekliške zveze govori J. Rotmanova. Pravo, odkritosrčno prijateljstvo naj veže vse mladenke v Dekliški zvezi. Druži jih naj nadalje prava izobrazba, ki jo jim nudijo zvezini shodi. Kot tretja vez jih naj oklepa prava, poštena zabava, ki jo najdejo bri zvezinih sestankih in prireditvah.
H. Ježeva opisuje balkanske žene in mladenke kot vzor pravega domoljubja, narodne zavednosti in značajnosti. Tudi slovenski narod krvavo rabi žen-stva po vzgledu balkanskih junakinj.
Nato govori velečastiti gospod dr. Kovačič. Povdarja, da je med drugimi vzroki slavnega zmagoslavja na jugu zlasti tudi treznost in varčnost balkamskih narodov. Govori živo in prepričevalno o alkoholizmu, o tem našem najhujšem sovražniku, in kaže na njegove strašne posledice v verskem, moralnem, narodnem, zdravstvenem in gospodarskem o-ziru ter resno svari zlasti mladino pred to pogubo-nosno pošastjo. Dal Bog vspeha!
Gospod kaplan Bosina vabi mladino, naj pridno obiskuje svoje zvezine sestanke, kjer se izobražuje, kjer se uči olike, poštenja. Svari mladino, naj se ne druži s pohujšljivimi tovariši in tovaršicami, ki so v spodtiko celi žubniji. Mladina naj si vedno o-hrani svojo mladinsko čast, svoje poštenje.
Z veselo pesmico se je zaključil mladinski naš shod, ki naj z velikonočnim vstajenjem prinese vstajenje in krepko življenje tudi v naše društveno delovanje !
Y	znanmenju kamenja.
Napadna kaplani jo v N o v i c. e r k v i.
V	Novicerkvi službuje od avgusta lanskega leta kot kaplan neumorno delavjni dr. Maks Vraber. Trudil se je med tem časom prav posebno za mladinsko organizacijo in včasih tudi primerno in dostojno pokazal pohujšljivo življenje domačih liberalcev in nemškutarjev. ,To je seveda tem ljudem presedalo. Na tiho nedeljo zvečer je moral gospod dr. Vraber dvakrat na spoved. Pozno je torej legel k počitku. Proti dvem po polnoči ga prebudi ropot pod oknom. Misleč, da je zopet treba iti na spoved, skoči iz postelje in nažge luč. Toda kmalu uvidi, kaj ropot pomeni. Skozi vsa tri okna se vsuje kamenje v njegovo sobo. Nekateri kamni so bili jzaignani s takšno silo, da ,so napravili na šipah samo luknjo, a se drugače šipe niso razletele. Gospod kaplan je med tem stopil med vrata spalnice in prve sobe in k sreči ga ni zadel noben kamen. Se le po daljšem času se mu je posrečilo priti do samokresa. Ko je ustrelil enkrat skozi okno v zrak, so se lopovi u-maknili. Sip na kaplaniji je bilo zdrobljenih 18.
Vojniško orožništvo je začelo preiskovati napad takoj drugo jutro. Sedaj pa se pušča celo stvar lepo v miru, akoravno ne manjka za nekatere o-sumljene osebe precej močnih dokazov.
Na velikonočni praznik je moral gospod kaplan zopet po noči na spoved. Ko gre proti domu, mu je zopet grozila neka sodrga. Gospod kaplan seveda sedaj ne more več prenočevati v kaplaniji, ampak v župnišču.
Omenjamo le, da so v Novicerkvi že od več let sem gospodje kaplani, akoravno so vestno izpolnjevali svoje dolžnosti, imeli. neprilike z našimi nemškutarji in liberalci. Sedaj je minilo ravno leto, kar nas je moral zapustiti gospod kaplan Golob, ker je nekoč nekoga slučajno preveč učil pravil dostojnosti. Upamo, da se bo državno pravjdništvo vsaj po enem letu začelo vsaj pol toliko zanimati tudi za ta napad, kakor se je za prejšnji slučaj.
^ Naša stranka, ki je hvala Bogu jako močna, odločno obsoja ta napad in osumljence in krepko sočustvuje z gospodom dr. Vraberjem. „Narodni List“ in „Stajerc“ pa si naj prideta ogledovat sadov svojih naukov v Novocerkev!
Raznoterosti.
Neposredni davki. Tekom IL četrtletja 1913 postanejo neposredni davki na Štajerskem v naslednjih obrokih dotekli, oziroma plačljivi: 1. Zemljiški, hišno-razredni in hišno-najemninski davek ter 5 % ni davek o‘d najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najem-ninskega davka, in sicer: 4. mesečni obrok dne 30. aprila 1913. S. mesečni obrok dne 31. maja 1913. 6. mesečni obrok dne 30. junija 1913. II. Občna pridob-nina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu ra^ čunodajstvu: 2, kletni obrok dne 1. aprila 1913. III. Rentnina in osebna dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo na račun državne blagajne potom odbitka po osebah, oziroma blagajniciah, ki izplačujejo davku podvržene prejemke, in sicer 1, poluletni obrok 1. junija 1913,
Zadružni kongres. Dne 2. in 3. aprila t. 1. priredi Zadružna zveza v Ljubljani zadružni kongres, na katerem se bo obravnavalo o stvareh, ki so važne
:za napredek vsega našega zadružništva. Obravnave se bodo vrstile po sledečem redu: 1. O načinu vračanja posojil (VL Pušenjak.). 2, Zadružništvo in skrb za javni blagor (na'dsvetnik 'Miho Obuljen). 3., Centralna zadružna blagajna (dr, Miatko Laginja). '4, Obrtno kmetijsko zadružništvo £ing. Remec);. 5. Novi zadružni zakon (dr. J. E. Krek). 6. Zadružništvo in kmetijska trgovina (Janko Jovan). Na vsporedu so torej točke, id ravno sedaj živo zanimajo vse zadružne kroge, osobito novi zadružni zakon in ustanovitev osrednje zadružne blagajne. Opozarjamo tudi na predavanje : Zadružništvo in skrb za javni blagor. Temu predmetu so doslej naše zadruge obračale premalo pozornost. . V bodoče bo treba zadrugam bolj intenzivnega dela na tem polju., Imena predavateljev jamčijo, da se bo tvarina temeljito obdelala. V interesu stvari je želeti Čim večje udeležbe.
Izpraznjeno mesto. Pri mariborskem okrožnem sodišču je izpraznjeno mesto višjegaj pisarniškega predstojnika. Prošnje do 5. aprila.
Hmeljarji, pozor! Po Savinjski dolini hodita dva Žida ter nagovarjata kmete, da jtma hmelj že v naprej prodajo. Kmetje, ne dajte se speljati zopet na led, da se vam ne bo kaj enakega pripetilo, kakor pred dvema letoma.
Novi dunajski nadškof. Listi poročajo: Za dunajskega nadškofa! bo imenovan prošt, inluliratoi prelat pri samostanu Klosterneuburg, opat Friderik Pilil.
C. kr. kmetijska družba za Štajersko je imela pretečeno sredo in četrtek svoj; vsakoletni obč. zbor v Gradcu. Udeležba iz vseh delov: Štajerske je bila obilna. Tudi spodnještajerske podružnice so bile dobro zastopane. Neka demonstracija, ki so jo hoteli prvi dan vprizoriti Nemci zoper obstrukcijo Slovencev v štajerskem deželnem zboru, se je porazgubila v pesku. Do posebno važnih sklepov na občn. zboru ni prišlo. Med poslancem Pantzem in pristaši viteza Hohenbluma je prišlo v debati o carini na žito do ostrih kontroverz. Za prvega podpredsednika je bil izvoljen na mesto odstopivšega Plessinger, grajščak dr. Klusemann.
Polom nemške posojilnice v Laškem trgu. Slovenske vlagatelje in dolžnike nujno poživljamo, da se ne dado preslepiti po nemških priganjačih, ki bodo te dni prigovarjali vlagatelje, da naj odpuste od vlog in grozili, dolžnikom; slovenski vlagatelji in dolžniki naj zlasti lahkomiselno ne podpisujejo kakih izjav. V nedeljo, dne 6. aprila dopoldne ob HÖl. uri se vrši v pivnici „Paragraf 11“ zborovanje' slovenskih interesentov, na. katerem bodo poročali poslanec dr. Benkovič, Kramberger in drugi,
Živnostenska banka, podružnica v Trstu, je o-životvorila v Opatiji ekspozituro, ki prične poslovati line i, aprila t, 1.
Štajerske,
Mariborske novice.
Dunajski župan dr. Weisskirchner v Mariboru. (Na praznik, dne 25. t. m., na jvečer, se je pripeljal z avtomobilom iz Lovrane v Maribor dunajski župan dr. Weisskirchner. Prenočil je v hotelu „Nadvojvoda Ivan.“ Drugi dan se je odpeljal dalje proti Dunaju. V Lovrani je. bil na velikonočnih počitnicah.
Pasji kontumac. Ker se je v zadnjih dneh v Mariboru in okolici pojavilo več slučajev pasje stekline, je za mesto Maribor odrejen pasji kontumac.
Dirka. Konjsko dirkalsko društvo za Štajersko priredi konjsko dirko za Ljutomer dne 18. majnika, in za Maribor dne 22. in 25. majnika.
Za usmiljena srca. Uljudno se naznanja, da bo te dni v mariborskem 'mestni pobiral usmiljeni brat milodare za bolnišnico usmiljenih bratov v Gra)dcu. Ker je število bolnikov v tej bolnišnici vsako leto večje in ker se bolniki v III, razredu brezplačno sprejemajo, se prebivalstvo mariborskega mesta prosi, da ta dobrodelni zavod po svojih močeh podpira. V njem se je v minulem letu oskrbovalo 5.210 bolnikov, od teh je bilo operiranih 2.564., Od vseh sprejetih bolnikov jih je ozdravelo 3336, 1131 se jih je vrnilo izboljšanih, 121 je bilo neozdraivljenih in 290 jih je umrlo.
Brihtni so naši mestni očetje. Sedaj, ko je treba tu pa tam škropiti naše ulice, so v svoji modrosti pogruntali, da se mora škropljenje ulic vršiti med %8. do 8. ure zjutraj, v času, ko po ulicah mrgoli šolske mladine. Pred dnevi je škropil voz Gosposko ulico, ravno ob %8. uri zjutraj. Škropilnemu vozu se v ozki Gosposki ulici niso mogli zadosti naglo ogniti šolarji in marsikateri šolarček, M ni mogel u-teči v vežo kake hiše, je bil poškropljen in je moral cele štiri ure moker sedeti v šoli. Zares, modri so naši mestni očanci!
Ptujske novice.
* Slovensko gledališče. itodružnica Mariborskega dramatičnega društva v, Ptuju pripravlja veliko in zanimivo ljudsko igro: „Četrta božja zapoved“, ki se bo vršila v prvi polovici meseca aprila t. 1. Podružnica si je nabavila za to predstavo nove kulise ter so tudi vse vloge prav srečno razdeljene in v najboljših rokah naših vrlih diletantov ter bo slavno občinstvo s to predstavo lahko prav zadovoljno. Opozarja se tudi tem potom, da prihaja občinstvo k predstavam točno ob določeni uri, da se s tem odpravi tisto mučno in dolgočasno Čakanje.
Naglo je umrl včeraj, dne 27, marca zjutraj J. Lesfkoschegg, hišni posestnik na minoritskem trgu;
prejšnji dan se je še izprekajal po mestu, po noči pa ga je zadela kap, Bil je takoj mrtev. '
Škrlatica močno razsaja v ptujski okolici, posebno v Budini. Več otrok je že umrlo, na njej; ker je bolezen zelo nalezljiva in otrokom smrtnonevarna, naj starisi vsak slučaj te bolezni nemudoma naznanijo zdravniku, ne pa da bolezen prikrivajo in jo tako raztrosijo med mnoge druge, Ear se je doslej dogajalo. Stariši, pokličite zdravniško pomoč takoj, ne pa, ko je že prepozno!
Na belo nedeljo se bo pri nas blagoslovila pri pozni sv, maši zastava Mladeniške Marijine družbe in Orla. Pridigo ima č, g, dr. Hohnjec: iz Maribora. Ker ima popoldne Orel gledališko igro: „Rešitelj“, se uljudno prosi vsa društva iji občinstvo iz ptujske o-kolice, da se mnogobrojno udeleži popoldanske slavnosti.
Celjske novice.
AvtomobUna vožnja na državni cesti Celje— Kamjnik—Domžafle—Ljubljajna se v krajtkem üpelje. Tozadevna družba je že ustanovljena.
„Turški križ.“ Pri Belem volu priredi izobraževalno društvo na belo nedeljo in na predvečer krasno igro: „'Turški križ“. Zanimanje za to igro je veliko, zato si že sedaj naročite vstopnice, katere se dobijo v papirni trgovini Goričar in Leskovšek, Tudi cene sedežev so sedaj jako nizke. Ža obilen obisk vabijo igralke in igralci.
Ljutomerske novice.
Bralno društvo v Ljutomeru vabi na svojo prireditev, ki se vrši na belo nedeljo, dne 30. marca. Pridite 1
Drugi kraji.
Hoče. V nedeljo, dae 30. marca bo tukaj poučni tečaj za Orle v telovadnici. Priti morajo vsi Orli. Po večernicah predava dr. Kovačič v gostilih Rojko. Na zdar !
Duše. Danes v petek predpoldne je umrl lesni trgovec in posestnik Luka ligo v 75. letu svoje starosti. Bil ie dolgo časa bolan. Naj v miru počiva!
Sv. Lovrene nad Mariborom. 'Opozarjajmo na predstavo mariborskih Orlov, ki bodo v nedeljo dne 30. t. m., popoldne po večernicah, v prostorih gosp. Kodra igrali zanimivo Finžgarjevo igro „Naša kri.“ Pred igro bo govoril državni poslanec gospod dr. K. Verstovšek. Po igri prosta zabava. Veselili se bomo tudi zmage g. Brezočnika.
Smolnik. Na veliko soboto smo imeli pri nas lično slovesnost. Častiti gospod kaplan Ilc, ki je prišel k nam, da je blagoslovil velikonočno jagnje, je ob tej priliki blagoslovil tudi kapelico, namenjeno sv. križu pri Globokarju. Gospod Jurko je namreč ob cesti, ki pelje nad njegovimi poslopjem na Smolnik, postavil lično kapelico, katéro je posvetil sv. križu. Kapelica je prav čedna, slikarska dela je izvedel g. Horvat in lepo krasi naš Smolnik. Od nje se odpira prav lep razgled na Zgornji Smolnik in Falo. G. Jurkotu smo Smolničani srčno hvaležni za ta okrasek našega kraja. — Naj mi bo dovoljeno poročati iz našega zdaj že povsem zelenega Smolnika še eno zanimivost. Naši kmetje so zavedni in tako ponosni na svoj slovenski materni jezik, da nemškutarske — giltne krote, ki po krivici nosi lepo ime „iStajerc“, niti pod streho ne marajo. Zgodilo se je, da je neki naš vrl somišljenik zvedel,, da zahaja v njegovo pristavo „Stajerc.“ Takoj je sporočil tja, da naj ga o-pusti, če ne, naj s „Štajercem“ gre. Ce se ta odločna beseda našega moža še ni izpolnila, se bo gotovo v kratkem. Kot razveseljivo dejstvo še pripomnimo, dai sosed, pri katerem je hotel pismonoša („Štajerca“ namenjenega za zgoraj omenjeno pristavo, odlagati., ni tega pripustil, rekoč:	„Tak smrdljiv list v naši
hiši nima prostora :i (Op. jir. : Srčno želimo, da bi naše Vrle Smolničane posnemali tudi drugod. V poštene hiše in med poštene ljudi „Stajerc“ ne spada!)
Sv. Trojica v Halozah. Na prvo nedeljo v mesecu aprilu, takoj po rani službi božji, se vrši v čitalnici shod Mladeniške zveze z zelo zanimivim vs-poredom. Člani, katoliška mladina, prijatelji in zaščitniki naše organizacije, pridite v mnogobrojnem številu; Na veselo svidenje!
Gomilsko. Dne 80. marca priredi paša Dekliška zveza 2 igri, in' sicer „Marijin otrok“ in pa „Dve teti“. Začetek ob 3. uri popoldne.
Koprivnica. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi na belo nedeljo, popoldne po večernicah, v šolškem poslopju občni zbor. Na vsporedu je govor, poročilo, volitev odbora in slučajnosti.
Šoštanj. V nedeljo, dne 6. aprila, priredi (šaleška čitalnica, pri Rajšterju ob 8. uri zvečer narodno igro „Legijonarji“ s petjem v štirih dejanjih.
Šmartno pri Velenju. Tukajšnja Dekliška zveza priredi na belo nedeljo, ob 3. uri popoldne, v Društvenem domu igro tridejanko: „,Večna mladost in večna lepota.“
Vojnik. V celjski bolnišnici je umrl dne 24. t. m. Jožel Lipuš. Rajni je bil okoli 40 let župan v Višnji vasi pri Vojniku in je bil odlikovan z zaslužnim križcem. Ko je začela nastopati liberalna stranka, dal se je voliti od liberalcev celo v odbor liberalne stranke. Ta korak pa je bil zanj ravno usodepoln, kajti katoliško zavedni občani so mu radi tega izpod-malenili županski stolec in se začeli izogibati njegove krčme, Vsleđ tega je bil primoran, prodati svoje posestvo ter se je, zapuščen tudi od nehvaležnih liberalcev, nastanil v borni bajtici v, vojniški okolici. Naj v miru počiva!
Sladka gora. Kako milo in otožno so zapeli zvonovi prezgodaj umrlemu Francu Svetelšebu. Pogreba, ki se je vršil v četrtek, čine 13. t. m., se je udeležilo ogromno ljudstva, dokaz., kako je bil rajni povsod spoštovali ’in priljubljen, Župan z občinskim odborom, učiteljstvo s šolskimi otroci, vse si je štelo v hvaležno dolžnost, izkazati rajnemu zadnjo čast. Neizbrisne nam ostanejo v spominu besede č. g, župnika, ki jih je govoril rajnemu v slovo pri hiši žalosti kakor tudi ob’ odprtem grobui. Umrl je mož resnice in pravice. Kjer je bilo treba, potegoval se je odločno za najdražja bisera: sv, vero in čast svojega naroda. Storil je to vedno kot dolgoletni občinski odbornik, kot načelnik krajnega šolskega sveta, kot posestnik in gostilničar. Bil je vzor krščanskega možai-rodoljuba. Zapušča žalujočo ženo in'5 nepreskrbljenih otrok. Spavaj mirno, dragi Franček, v zemljici slovanski, kojo si ljubil srčno na tem svetu! Duša tvoja naj se raduje v večnosti tam pri Očetu! Blag ti spomin!
Nova Štifta pri Gornjem Gradu. Žalostno so 7. marca zapeli zvonovi tukajšnjih cerkva, naznanjajoč, da je pri Sv, Trojici v Slov, gpricau umrl zlatomaš-(Tijfk in bivši novoštiftni župnik č. g. Franc Puntner. Kot naš župnik si je tekom 18 let pridobil mnogo zaslug. Koliko se je trudil za olepšavo cerkve, ža po-vzdlgo tukajšnje božje poti, v šoli in drugod. V priznanje njegovih zaslug ga je novoštiitski občinski odbor imenoval častnim občanom. In ko je po trudapol-nem delovanju stopil v pokoj ter je na belo nedeljo 1. 1906 od nas jemal slovo, se je vse solzilo-, a mnogi so glasno ihteli. Pa tudi zdaj, ko se je izvedelo, da je ta blagi duhovnik zaspal za vedno, je zarosilo marsikatero oko. Srčno radi hi mu bili izkazali zadnjo čast s spremstvom na njegovi zadnji poti, pa nam to, iz-vzemši nekatere, ni bilo- mogoče, Mi pa, ki nismo i-nieli prilike, da bi pokropili mrtvo truiplo svojega bivšega dušnega pastirja in ga počastili s spremstvom na pokopališče, mu poklanjamo na grob venec, spleten iz Cvetk hvaležnosti in ljubezni. Držimo se naukov in navodil, ki jih je on učil in, razlagal. Posebno tisti, s katerimi je on kot katehet imel v Šoli toliko truda in skrbi, ne pozabimo njegovih nalukov in se mu izkažimo hvaležne s tem, da se trdno držimo katoliških načel in da pri vsaki priliki pokjažemo jasno in odločno, da smo vredni in hvaležni učenci bivšega učenika in pastirja, In če bomo po njegovem vzgledu živeli kot zvesti otroci katoliške cerkve, mu bomo s tem, kot svojemu bivšemu župniku, izkaizaii največjo čast in poklonili najlepši venec, ki ga bo on gotovo tudi najbolj vesel.
Nova Cerkev. Vabimlo na redni občni zbor hranilnice in posojilnice, ki se vrši dne 13. aprila 1913 v posojilničnem prostoru ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru, 2.? Poročilo načelstva in nadzorstva, 3.Volitev načelstva in nadzorstva. 4, Odobritev računskega zaključka za leto 1911. Ako bi ta občni zbor ob navedenem Času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na, istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, H sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vitanje. V nedeljo, dne 6, aprila, se vrši pri nas ustanovni shod J,. S, Z, zjutraj po prvem svetem opravilu v cerkveni hiši. Kmetje, posli, gozdarji, delavci in mladina, pridite ! Dobrodošli so tudi sosedje. Poroča Vekoslav Zajc.
Nazarje pri Mozirju. Na belo nedeljo dne 30. suše a se vrši popoldne ob 3. uri pri g. Tcniču shod Jugoslovansko strokovne zveze, Kmetje iz Mozirja, Rečice, Kokarja in okolice, vsi delavci, posli in mladina, pridite! Poročata gg. fdr. Veble in Zajc.
Št. Jur ob juž. žel. Katoliško bralno društvo priredi na belo nedeljo po večernicah v Katoliškem Domu lepo igro (idejanko „Bela nedelja“. Iz Št. Jurja in okolice so vsi uljudno povabljeni.
Gradec. Kakor smo že večkrat poročali, nameravamo „„miljeni bratje iz Gradca sezidati veliko boL nišnicj za spodnještajersko ljudstvo, in sicer pri Žalcu v Savinjski dolini. V uresničenje tega namena se je provincialat obrnil s pismeno prošnjo na slavne občinske urade in denarne zavode, da bi nam ti na-zn,amili, s koliko svoto bi nam priskočili na pomoč, če bi mi začeli zidati ta dobrodelni zavod. Ker so načrti napieraVane bolnišnice že gotovi, se iz njih razvidi, da bo stalo poslopje okroglo 500.000 K, zato še enkrat javno prosimo, naj nam slavni občinski uradi in denarni zavodi, ki še niso odgovorili na poslano prošnjo, odgovore, da se vemo po tem ralvnati, ali za-moremo začeti ali ne. Ce dobimo primernih zagotovil, potem začnemo še letos zidati, kakor smo prvotno menili. — Poslali smo prošnje na 420 občin že meseca decembra lanskega leta, a dosedaj se je oglasilo še-le samo 35 občin, z obljubljeno podporo. Z enako prošnjo smo se obrnili tudi na 116 denarnih zavodov, tudi od teh nam je dosedaj obljubilo samo 17 primerno svoto za zidanje dobrodelnega zavoda. Kaj bo? Tudi nabiralne poie so se razdelile po nekod že meseca januarja, da bi ugledni možje nabirali zagotovila pri posameznih' dobrotnikih, a dosedaj se nam je Še zelo malo podpisanih pol doposlalo, čeprav se nam je obljubilo, da se ho to trudapolno 'delo dovršilo do konca meseca februarja, — Vsem dosedanjim dobrotnikom in pospeševateljem našega namena izreka iskreno zahvalo provincijala! usmiljenih bratov v Gradcu.
Razgled po svetu.
Odlikovan cigan. Zaslužni križec je prejel ciganski dirigent Marči Banda, ki je eden najglasovi-tejših ciganskih kapelnikov in je večkrat igral že tudi pri dvornih plesih.
O zmožnosti petja pri žuželkah. Zadnja številka nemškega časopisa „Die Bildung“, je prinesla jako zanimivo notico. Znani raziskovalec ‘žuželk J. Henry Fahre je našel na nekem potovanju po Japonskem, da Japonci goje neko vrsto kobilic, ki jih imajo ravno tako radi, kakor pri nas kanarčke. Da, te živalice so prav drage ter trgujejo z njimi prav živahno. Goje jih kot sviloprejke. Zbirajo jih v jeseni po poljih in jih zapirajo v steklene posode. Babica v posodi kmalu pogine. Jajčeca imajo vedno pod 70 stopinj toplote, v mesecu marcu potem se izležejo mladiči. Od mladičev ohranijo samo moške, kajti babice ne pojo. Res je sicer, da poginejo te živalice po štirih do petih tednih, a Japonec jih goji vse eno, ker mu napravljajo, tako prijetno zabavo. Na kakšen način proizvajajo te živalice svoje petje, nam še ni znano.
Eksplozija. Iz Krakova poročajo: X1 Vadovi-cah je eksplodirala v neki hiši bomba. Vsa oprava v hiši je bila razdejana. Eksplozija se je zgodila v stanovanju kramarice Wolf. Njen mož je še z dvema drugima tovarišema fabriciral bombe. Do danes pa se še ne ve, čemu so rabili bombe. Wolf sam je bil težko ranjen, njegova dva tovariša sta pobegnila. V stanovanju so nali še več drugih eksplozivnih predmetov.
Velika tatvina dragocenosti. V trgovino juve-lirjaf Viljema Hage v Curihu je bilo v noči na 7. t. m., okoli 1. ure zjutraj, po neznanih storilcih vlomljeno in odnešeno dragocenosti za 50.000 frankov. Med drugimi je bilo ukradenih 38 zlatih žepnih ur za dame in gospode, 157 dragocenih prstanov z dragimi kamni, kakor dijamanti, rubini, safiri, smaragdi itd. Nekatere priče trde, da so videle/ dve ali tri moške osebe v starosti 20 do 30 let se muditi v bližini te trgovine. Bili so sredne velikosti, oblečeni v temno obleko, po zunanjem podobni natakarjem, in eden od teh je imel čevlje na gumbe. Druge priče zopet pravijo, da so' videli na licu mesta dva m,oš-ka, enega v starosti 27 do 37 let, 175 do 178 cm visokega, tanke postave, temnih, po hngleško obstri-ženih brk, temnih, las, ter je bil pokrit s temnim in mehkim, potlačenim klobukom. (O tej tatvini’ so bile obveščene vse velike trgovine z enakim blagom in zastavljalnice. Tvrdka je razpisala 1000 frankov nagrade tistemu, kateremu bi se posrečilo tatove izslediti.
LilUsko mlečno milo
s konjičkom
iz tovarne Bergmanna & Co., v Dečinu ob Labi
je in ostane neprekosijivo v učinku zoper poletne pege in se pri racijonelnem negovanju kože ne mere pogrešati. To nepobitno dokazujejo vsak dan došia priznalna pisma. Komad 80 vin. in se dobi v lekarnah, drožerijah in parfumerijah itd Da si ohranijo dame nežne roke, se je izborno izkazala Bergmannova lilijska krema „Manera“. Dobi se povsod v tubah po 70 vinarjev.	43
Spoznanje (dijagnoza) vnetja slepiča (apendici-te) se opira na štiri točne, zanesljive znake: 1. nenadna bolečina v spodnjem delu desnega trebuha, med popkom in koklom; 2. nenavadna vročina (Fieber); 3. slabost in bljuvanje; 4. na spodnji del desnega trebuha omejena napetost trebušnih mišic, da se čuti trebuh trd, kakor deska. To četvorico, znakov naj. si vsakdo v korist zdravja neizbrisno obdrži v spominu!
Junaško dekle. V zadnjih revolucionarnih bojih in zmedah v Mehiki se je mlada Angležinja Vik-
Za smeh.
Vedno izgovor.
Gospod CoKn,, • premožen trgovfed \ Židovskega rodu, je poslal sina Icka v gimnazijo, !da bi pjosial advokat.
Toda v šoli Icktu ni šlo dobro in prvo polletje je prinesel domov pošteno trojko. Ko je oče videl tc njegovo ! izpričevalo, se je prijel za glavo 1 ir. rekel sinu a
„Ti falot s- ti lump — ti razbojniki! — Staneš me toliko denarja, pa se ne maraš učiti!“1, j;e klical stari Cohn obupno.
„fA vsaj se učim“, je Ick odvrnil, „toda kaj le početi! ‘Profesorji so sami antisemiti in naj Judek zna kar hoče, vedno dobi dvojko!“
‘ Nato je (M Cohn takoj krstiti svojega sina in je bil prepričan, da pojde sedaj bolje. Toda koncem drugega polletja je prinesel mlad) Icik domov — Še slabejše spričevalo . , .
PreS sodiščem.
Sodnik: „(Priča vas je našel v kleti skritega v nekem sodu — to kaže, da niste imeli1 dobrega namena !1,1
Zatoženec: „(Kako neki? Saj je bil sod vendar prazen !“
Moderna žena.
Povej mi vendar, dragi možiček, zakaj se v sedanji balkanski vojski, o kateri toliko berem, prav za prav lasajo?
Hm, hm. ne vem, če me boš razumela, draga moja. Gre se za stvar, ki 'je politična, diplomatična in jako zapletena.
torija Hastinge odlikovala s posebnim* junaštvom. Po rodu Londončanka, je kot vzgojiteljica 'živela v neki' mulatski družini. Tik pred revolucijo se je pa spoznala z nekim častnikom republičanske armade, in bi se bila imela poroka takoj vršiti. Tedaj je izbruhnila meščanska vojska in na poroko ni bilo za enkrat več misliti. Dekle pa se je hotelo vredno pokazati svojega Zaročenca; ko so po cestah divjali že boji, je prezirajoč smrt hitela v poulični vrvež in reševala žene in otroke, ki so po nesreči zašli med vojujoče se čete in jih tako otela gotove smrti. Revolucionarni general jo je visoko odlikoval in ji poveril upravo bolnišnic in samaritanskih del.
Velikanski vihar v Severni Ameriki. Že zopet poročajo listi o velikanskem viharju, ciklonu, v Sev. Ameriki, ki je napravil grozno škodo. Cele hiše in poslopja so zletele v zrak in več vasi je prav hudo poškodovanih. Samo ljudi je mrtvih okoli 150, a ne-brojno je pobitih tudi živali in polomljenin dreves in nasadov. V neki vasi je dvignil vihar kar celo šolsko poslopje in poškodoval pri tem veliko število malih otrok.
Znamenit pes je postal policijski kužek v Sol-nogradu z imenom Spion. Dvakrat se mu je posrečilo v zadnjem času prav gotovo izslediti hudodelca: namreč v Böcksteinu onega hotelirja, ki je sam zažgal svoj hotel in sedaj nekega lopova, ki je vlomil v neko prodajalno. Do tretjega gre rado, pravi pregovor, naprej pa bomo še le videli.
Tehniki ,in reformai uprave. V zadnji seji komisije za reformo uprave je minister baron Härtl priznanja vredno dokazal, da stroški za državno u-pravo prav nevarno rastejo, kar zlasti povzročuje — preveliko naraščanje uradništvai Zanimivo je, piše: „Stalna delegacija avstrijskih inženirjev“, da so se juridična in računska uradniška mesta pri centralah neprimerno bolj pomnožila, kakor pa tehnična in to pa vkljub temu, da se je tehnični obrat v državi v zadnjih desetletjih naravnost nepričakovano razvil. Tudi avancementi tehnikov so neprimerno manj ugodni, kakor oni juristov. Dosti, upravnih organizacij kaže še vedno ono lice, kakor ob ustanovitvi in Jožef II. in Franc I. bi bila gotovo zelo neprijetno iznenađena, ko bi videla,, kako okorne i,n neizpreme-nljive so ostale njune stvaritve, mesto da bi se bile naravno razvijale.
Številka 28, Scottava usodna številka. K pretresljivi žaloigri Scottove ekspedicije na južni tečaj je sprejel pariški „Matin“ od anonimnega sotrudni-ka, Rusa, ki živi v Londonu, sledeči dopis: jCitavši tragično novico, Scottove ekspedicije, me je pretresla usodna vloga številke 23, pod katere vplivom se je vršilo, kakor se zdi, delovanje nesrečnih pogumnežev. Izvolite zasledovati moja opazovanja... „Terranova“ (Scottava ladija) je bila zapustila London dne
15.	6. 1910. leta: 1 in 5 in 6 in 1 in 9 in 1 in 0 ■»= 23. — „Terranova“ je dosegla polarni led dne 9. 12. 1910: 9 in 1 in 2 in 1 in 9 in 1 in 0 := 23. — Poročnik Evans je umrl 17. 2. 1912: 1 in 7 in 2 in 1 in 9 in 1 in 2 = 23. — Poslovilno pismo kapitana Scotta je datirano od dne 25. 3. 1912: 2 in 5 in 3 in 1 in 9 in 1 in 2 = 23. — Končno je bil rojen Scott leta 1868: 1 in 8 in 6 in 8 = 23. Ne da bi bili praznoverni, ampak več ali manj smo vsi fatalisti — posebno pa mi Rusi.“
Veliko neurje v Ameriki«
I* Novega Jorka percčajo: Iz vseh krajev Združenih držav prihajajo poročila o strašnem nenrjn, ki je pokončalo mnogo ljudi in povzročilo ogromno materijalno škodo. Na kanadski meji je zavladal silea mraz. Temperatura je na-gloma padla na 17 stopinj pod ničlo * V Ohio in v Kentn-
Zakaj je politična?
Tega ti ne morem tako lahko razložiti.
In kako da je diplomaljtična ?
Tudi to je precej komplicirana stvar.
In kaj je na stvari tako zapleteno?
To je pa najtežje povedati.
Mislila sem si, ljubi, da mi boš odgovarjal z izgovori. A z eno samo besedo : Ti sploh niti ne veš, za kaj se gre na Balkanu. In ker imaš dela že čez glavo, nimaš časa premišljati o tujih dogodkih, zato pa mi dovoli, da Ti stvar jaz razložim. Vidiš, dragi, vzhodno vprašanje . . .
Ljubi možiček pa je že — spal.
Dnevna plača,
John D. Rockefeller, mlajši, poseti otroke v nedeljski šoli. Pri tej priložnosti jim je hotel razložiti, da se mora imeti veselje do dela iz ljubezni do dela sam,ega.
Dva stara farmarja gresta po polju, hkrati pa eden od njiju obstane in gleda na neko postavo, ki jo je zagledal na bližnji njivi.
Kot ptičje strašilo izgleda, zamrmra.
Kmalu pa prepričan vsklikne:
Da, da, ptičje strašilo je, nič se ne premiče!
Drugi pa, ki je bolje videl in (menda tudi več skušnje imel, pravi:
Ö ne, ptičje strašilo to ni, mož je, živ mož, ki za dnevno plačo dela.“
Potrpežljivost — lepa čednost.
V ječi mesta Tennessee , je bil zaprt nek že na smrt obsojen črnec. Dan pred smrtjo pride k njemu sheriff in mu naznani, da si lahko za zadnjo večerjo naroči, kar mu srce in duša poželi. Izpolni se mu vsaka želja.
ky so divjali silni snežni viharji. V Covingtonn je treb-ščilo v držav, jetnišnico in jo vžgalo. V Indiani so pokončane vse brzojavne zveze in je ubitih mnogo oseb. Mesto indianopolis izgleda kakor po silnem potresu. V Missouri je divjal vihar s hitrostjo 75 mili ra uro. Mesto Boksio v državi Arkanzas je razdejano. 4 osebe so bile ubite, petdeset pa je ranjenih.
Guverner države Nebraska in župan mesta Omahe poročata, da je bilo samo v Omshi najmanj 200 oseb ubitih. (Štirideset cest je popolnoma razruštnih. V rezidenčnem delu mesta je oikan odnesel 150 his, 250 hiš pa je deloma razrušenih. Porušeno je tudi kinematografično gledališče, v katerem je bilo 3Ö oseb ubitih. Nadalje je orkan razdrl 15 cerkev in 8 šol. V različnih delih mesta je izbruhnil požar. Gasilna dela so bila skoro nemogoča, ker so bile ceste polne razvalin. Posmeje je pomagal močan dež. Razni individui so začeli ropati. Tudi trije predkraji mesta Omahe so popolnoma razrušeni.
Telefonski orad, v katerem je bilo 175 telefonistinj, je bil deloma razrušen. Mnogo uradnic je ranjenih. Samostan sv. Srca je popolnoma razrušen. Otroško bolnico z vsemi stanovalci, med kateremi je bita kakih sio otrok, je vihar odnesel. Polovica otrok jo mrtvih. Mestna elektrarna je poškodovana. Med viharjem je bil velikanski naliv. Železniški most čez reko Missouri je razrušen. Število mrtvih v Ohami cenijo na najmanj 200, število poškodovanih na 700, brez strehe pa je dvatisoč oseb.
V Čikagi je začel orkan razsajati v : edeljo o polnoči. V mestu so izbruhnili požari in je nad sto cseb ranjenih. Ker pa so skoro vse telefonane in brzojavne zveze deloma pornšene, še ni škoda natančno znana.
Slovenske šivilje in krojači so navadno naročevali blago za obleke in druge potrebščine od tujih, židovskih razpošiljalnic. Dobili so slabo blago za drag denar, največkrat pa so dobili čisto drugo blago, kakor je bilo naročeno, ker v onih razpo-šiljalnicah niso znali ali pa niso hoteli znati slovenski in so poslali, kar so hoteli. Sedaj je temu odpomagano. Naš domači trgovec J. N. Šoštarič v Mariboru, Gosposka .ulica št. 5, si je u-redil novo prvo spodnještajersko razpošiljalnico vseh vrst modnega in manufakturnoga blaga. Ce hočete dobiti sveže, modno in po ceni blago, pišite takoj po vzorce; dobite jih zastonj in poštnine prosto. Ce pridete v Maribor, oglejte si trgovino in pazite na slovenski napis, da "ne zamenjate te trgovine s kako drugo.
z dvojnim zvoncem
z dvojnim
Vsaka ura 14 dni na poskušnjo.
Se pošilja samo proti povzetju, Po 14 dneh se na želje denar vrne.
B®“ Velik cenik brezplačno, (Jamstvo'3 leta.)
Srebrne ure.................K 6-50
Srbrne ure s 3 srebrnimi pokrovi „ 9-50 Pristne tula ure dvojno pokrovo „ 13-—
Ploščnato ure iz kovine ...	6’_
Amerikanske zlate double-ure . ” 10"— Goldin Eoskopf ure.......... 4-____
Prave železničarske Roskopf-patent.
Prava nikeln. točno na min. idoče K 5-_
14 karatne zlate ženske ure 14 karatne zlate ura za enar Srebrni pancer-verižice 14 karatne zlate veriži.
14 karatni zlati prstani .	.	4-_
Viseče stenske Kuhinjs’
Budilke Budilke
Velika tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Vsaka želja? — vpraša črnec.
Vsaka, taka je navada.
Dobro, prinesite mi eno metanol
Melono ? V marcu smo ih melone dozorijo še-le Čez štiri mesece.
Kaj za to, saj lahko — počakam.
Kakor že je.
Admiral Schley je bil vsak trenutek pripravljen z odgovorom. Nekega dne se je zabaval z mlado damo o nebesih in peklu.
—	Gospod admiral, jaz bi tako rada zvedela še vaše nazore o nebesih (in peklu.
—	O, draga moja gospodična, to je pa težko vprašanje, — odgovori admiral Schley. — Natančno vam odgovorim le, č(e mi poveste, za kaj se zanimate, za klimatične tamošnje razmere, ali pa za vaše prijatelje in znance.
Kaj ženske hočejo.
Senatorju, ki je bil velik nasprotnik ženske volilne pravice, naznani sluga, da ga čaka v predsobi — sufragetka. Odkloniti ji ni mogel sprejema, (šel je in jo sprejel. Poslušal je mirno vse njene argumente v korist ženske volilne pravice in ko je končala, jej skrivnostno pravi:
—	Razodel vam bom veliko skrivnost.
—	Oh, gospod senator, /skrivnost?
—	Vroča vaša želja se izpolni. V kratkem že bomo namreč izdelali neko postavo, katera uprav — prisili žensko voliti.
—	Kaj pravite ? Prisiliti nas hočete ? Samo poskusite! Rade bi videle, če se nas more k temu prisiliti. Dd danes naprej bom* z vsemi močmi delovala na to, da ženske ne bodo volile!“
Stran ?
gnamhàl
^slaS^
M »r ' Prevzamem vsa oela
J|r rekcracijsfee, slikarske in ** pleskarske streke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenar..
Bitci Dobravc « Celju
töspooska ulica 5.	*
Izvrstne in v vsakem orini nedosegljive peči iz železa, emaila, porselana, majolike za gospodarstvo, hotele, ?iHtavraeije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-Stediimki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
iW@Ss9 Gornje Avstrijsko.
Proda
se lepa	1 fig! «a obstoječa iz
mrla zidana SsIdlMf dveh sob. in kuhinje. Pri hiši so svinjski hlevi, drvarnica, brajde in dva velika vrta. Hiša je Š3 tri leta davka prosta. Isplačati ni treba vsega. Hiša stoji na Temu, 5 minut od Maribora, ceaa se zva pri g. Ant. Haier-ju, uradniku v bolnišnici v Mariboru, Tržaška cesta 29. Hiša se proda ie radi preselitev gospo larja v Ljutomer.	58
Južnoštajerska hranilnica v Celju
v Narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po
od dneva po vlogi do dneva dviga ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. — Rentni davek plaču e hranilnica sama ter ga ne odieguj© vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji : Šmarje, Šoštanj, Sevnica, Vran-
sko in Gornjigrad in rezervna
Z8ki* da, katera znašata že nad 350 000 K Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
Dosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom iu za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene 6.000 K, hranilnica ustanovivšim okrajem izplačala okolo 45.000 K, za dobrodelne namene, skupao tedaj nad 100.000 K.
Sprejema tudi hranilne knjižice
drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se
pretrgalo obrestovanje.
Trgovina s špecerijskim blagom m Trgovina z moko in dežel, pridelki
Solidna. pcstrežToa.1
Ivan Ravnikar, Celje
Graška cesta št. 21.
Po prepričanju mora vsak pripoznati, da imam zanesljiva kaljiya semena n. pr. jamčsn j domačo in nemško deteljo, peso rumeno in rudečo, travo, sploh vsa poljska semena, kakor tudi vrtna in cvetlična od tvrdke Matrilinei*.
Na drobno in na d'eTbelo !
Glavna zaloga vrvarskega blaga s bi Glavna zaloga suhih in olnat. barv
Goričar & Leskovšek
Q?a§ka ulica 7 Celje Rctfgvika ulica 2
Tovarniška zatoga raznovrstnega kancelijskega, konceptnega, barvanega in ovitnega papirja. — Svinčniki, peresa peresniki, črnilo, radirke, kamenčki, trgovske in odjemalne knjige, pismeni papir v mapah in kasetah, Ni dfbtloi	kreppapir, umetne cvetlice itd.	Na drobu® I
Velikonočne dtpisnice v velikanski izberi od 4v. napr.
Lastna zaloga ljudskošolskih zvezkov, risank in risalnih skladov. Nagrobni venci in traici.
Planinka,
planinsko letovišče, 1250 m nadmorske visočine, pri Ruški koči na Pohorju, 10 sob z 22 posteljami,, topla in mrzla kopel, krasni in lahkotni izprehodi po senčnatem, jelovem gozdu, najboljša planinska voda, izborna kuhinja, lahek dohod iz železniških postajj Ruše, Bistrica ob kor. žel., Maribor, !Pram; cene zmerne, sezona od 1. junija do 15, sebtembra. Natančnejša pojasnila daje podravska podružnica Slovenskega planinskega društva, pošta Ruše, Štajersko.
Najboljše in najmodernejšo sukno za moško in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
Sftjjg?* R. Sfermeckl * Celju st.. 301.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari z slikami poštnine prosto.
V Št. Lovrencu nad Mariborom
se odda s 1. aprilom dobro idOČ3
Ni treba si glavo treti !
Najboljše špecerijsko blago, _	vss	„
zanesljiva kaljiva vsakovrstna kovaču, v našem.
Semena -
voščenih in drugih vrst sveč,
dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznano tvrdki!
/Allan Hočevar Celje
tik ferne cerkve.
Najemnik mora biti izvrstno izurjen v podkovanju volov in konj. Prosilci se naj priglase pri Pisnik Karolu v Št. Lovrencu nad Mariborom
Ure za birmo!
repasiranfe 5 pismenim jamstvom :
Pristna srebrna ura K 7‘—
Pristna srebr. ura ženskaK7-— Pristna srebrna verižicaK2-— Pristna srebrna verižica
damska K 340
Ker sem kupil iz Švice celo tovarniško zalogo bom proda-rapasirane ure po zelo nizki ceni.
Očale! Budilke! Uhane!
Urar, očalar in
zlatar
Brawl© gyr@| M§ribor
Tegetbofova cesta št. 39.
Elfen štajerska naradna steklarska
debele 1	tl*£|OWÌms	Ma danrizwol
&
n	F rane Strupi, Celje
*	Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah ii priv. stavbah. Najsolidaejša m točna postrežba.
SIROLIN „ROCHE“ za varstvo dihalnih organov
Kal le Sirolin
„Roche“?
'VSASEL
Sirolin „Roehe“ je sredstvo, ki je na znamstveni podlagi narejeno iz Guajacolne snovi ter vsebuje le dobre in zdravilne snovi Gnajacola. Vsled primerne sestave in izbornih lastnosti „prija izvrstno“ in vzbuja tek. Od zdravnikov priporočeno.
Kdo rabi Sirolin „Roche“?
Na pijačah bolani in nedušijavi za olajšanje in vzbujenje teka.
Na Influenci bolani okrepijo.
Kateri kašljajo in trpe vsled bronhialnega katarja, da okrepijo.
Škrofalozni otroci, katerim otekà sle-zica, pri očesnem in nosnem kataru, ki imajo oslovski kašelj, rabijo vspešno to sredstvo.
Vsskfori, ki se hoče varovati pred bo-
Kako učinkuje „Sirolin Roche“?
Sirolin „Roche“ pospešuje in krajša zdravljenje, olajša izpljuvanje, odstrani kašelj ponočno potenje in mrzlico ter krepi dihalne organe. Ravno zaradi te lastnosti je Sirolin „Roche“ ptimerno sredstvo, ki pospešuje prebavljanje in redilnost. S tem se naravno tudi ojaču-jejo moči, truplo postaja težje in stem se zboljša tudi zdravje v obče. Dober okus Sirolina cenijo otroci infodrasli.
V
leznijo na dihalnih organih.
lekarni zahtevaj izrecno Sirolin »Roche« v izvirni steklenici po 4 K in poskrbi se naj, da bo v vsaki domači lekarni vedno pripravljena ena taka steklenica za takojšno rabo.
ianHiinMniiiiimmmwmw
Pozor ure!
S
<X3
t
S
•S»
Velika zaloga ur, dragcee-festotl, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni. m u «trote I liiistr, siali gsstss!
firaaefses sd 23 dl 233 K. Niklaat* remont.-ura	E
Pristna srebrna ara	„
Original omega ara	„
Kuhinjska ora Bndiljka, niklasta Poročni prstani	„
Srebrne verižic
— Večletna jamstvi —
Nasi. Dietinger
IM. Fihrsnhach
urar In očalar
lariber, Ssgtssšta tž.
Ksp«le« zteislsa is «r*»re.
*•80
7’—
in’—
4’—
g*_
a.—
lnseriranje v »Straži« je PnCPOtlM °-kr. okrajni sodniji vCelji v izbi št 7 bo ceno, ker hočemo iti na ru5>Gai'u- dne 2. aprila 1913 dražba Klavžerjevega posestvi V Petrovčah hiš. št. 67 obstoječega iz nove hišo ;s 8 sobami, veža, kuhinja, klet in hlev za kravo. Kozolec je nov, vrt z žično mrežo ograjen. Okoli hiše je zemljišča 500 kvad. sežnjev. Blizu je ena njiva z hmeljem, ki meri 1050 kvad. sežujev. Cenjeno je 9125 K 53 vin. Vadij zoaša 925 K. To posestvo leži na prijaznemu kraju v Petrovčah.
roko slovenskemu trgovstvu in obrtništvu zato poslužite se ugodne prilike.
pOZOr ! Velecenjeni pOZOF ! gg. posestniki zemljišč in vrtovi
0
m
te
1
o
s
O
&
M
o
£
(8
VI
Spomlad je nastopila in Vas poživlja, da obdelate svoje travnike, polje in vrteJ Kakor Vam je znano, dobivajo se najboljša
in najbolj zdrava gozdna, detelj na, travna in zeieniadna semena
le v obče znani špecerijski in semenski trgovini tvrdke
M. Berdajs v Mariboru
S3K“ na Zofijinem trgu “3C Za prijazna naročila se najtopleje priporoča	z odličnim spoštovanjem
H. Berdajs.
-t
o
«<
3
SI
•O
o
M
S?
(D
N<
sr
X
X
X
X
K
X
K
X
X
X
K
X
X
X
X
K
X
X
X
X
X
X
X
V resnih
lisi d Šentjur h Jonko Dpfmnnu
da si ogledate novodošlo blago za vsakovrstne obleke in velikansko izložbo svilnatih robcev I
ac* Izložba svilnatih robcev se otvori dne UdsE* 10. sulca in traja do 15. rožnika.
Ker bo ta izložba res zanimiva in ker ima Janko Arfman v svoji daieč na okrog sloveči trgovini tudi raznovrstno drago najboljše blago v veliko množili
bo vsakdo srečen
kateri si nabavi svoje potrebščine pri
Janko Artman-u v lent Jurju ob luž. žel.
Star pregovor pravi :
„Želiš dobro lepo blago po nizki ceni pojdi k Janko Artman-u v Šent iur“.
&
X
X
X
X
X
X
K
X
X
K
%
X
K
X
X
K
X
X
X
%
X

Malisno itiipo, suhe gobe,
jabolke namizne in za mošt, hruške, fižol, oves, pšenico, ječmen, bučno, zrnje, koruzno slamo od storžev, -------—■
smrekove storže, vinski kamen,
želod, krompir, splohAvse dežtlne pridelke kakor tudi petroljevske in oljnate sode, ter močnate, solne in otrobne vreče kupi vsako množino, maslo itd. Veletrgnvina s ipecerije in x deželnimi pridelki
Anton Kolenc Csüf
Gnska ulica st. 22.
Franc Pleteršek
Maribor a«" 2dl09d
Koroška . ,v,
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
(\A 1	& T Domače sredstvo, priljubljeno in sloveče.
U IO « O • prj vejili naročilih zd&tno znižane cene.
SiR- A. THIERRY^ BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro bot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijako preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih
in ustnih bolerih, pri trganja po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5'60.
Lekarnarja A. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotoveišega učinka pri ranah, oteklinah: poškodbah, vnet-1 i?h, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi ’ iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranah i. t. d. 2 dozi stanota 3 60 K.
Naredi ss: Lesama k angelju varihu, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Jediny pravy balsam a Išle. U indila «Iràit JLTbierryhavPriflridÉ ■wJ&giaaei
XXXXXXXXXXXXX
Svoji k svojim I
Priporoča se največja in najcenejša svetovna prip^nana slovenska trgovina
Rafael Salmič
v Celju, Narodni dom.
Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih zlatnine srebrnine in optičnih predmetov.«
Najnižje cenel postrežba točna! mali dobičekI t>obro imel
Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec naj zahteva moj novi veliki cenik, katerega dobi zastonj in poštnine prosto.	_______
ar,
Velika narodna trgovina
K§ro[ Vanic, Celje
1 Narodni dom
S
o
*1 priporoča bogato zalogo manufaktur-». I nega i« modnega blaga, posebno 3 ~ krasne novosti za spOfttladne Obleke g
^ po zelo znižani ceni! ^ s
sCt
»M
«
09
O
Pd
Ostanki pod lastno ceno.
N
>
P
rečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča

svoj „
■s atelir za vsa v njegovo stroko spa- S
d dajoča dela, kakor kipe. Oltarje 2 itd. iz lesa, kamna in mavca
"1*4	-M—
Jvo Soje, kipar
Maribor, Reiserieva utica 26.
o
o
4
s
e
ta
la
i 4
LJUDSKA HRANILNICA POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v lastni hiši (HOTEL „PRI BELEM VOLU*1) v CELJU, Graška cesta štev. 9,1. nadstropje
5
obrestuje hranilne vloge po
°!
Io
od dne vloge do dne vzdiga
poženi! s 1. januarjem 1913.
Rentni davek plačuje zadruga sama.