Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo.
Izdaja
c. kr. kmetijska družba štajerska.
Nemški ureduje generalni tajnik	Na slovensko prelaga
ces. svetovalec Friderik Muller.	nadučitelj Jožef Mešiček v Sevnici.
Vsebina: Iz razprav centralnega odbora. — Zakonita določila o eksekuciji na nepremično imovino. — Razne reči: Ribarstvo kot postranski posel kmetijstva. O tvorjenju toče in streljanju proti nevihti. O zatoru svinjske kuge. Spomin pri čebelah. — Uradne vesti. — Tržna poročila.
Iz razprav centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe
štajerske
v njega seji dne 4. maja 1899.
Navzoči so bili: Predsednik Nj. Prevzvišenost gospod Adalbert grof Kottulinsky kot prvomestnik; zastopnik vlade gospod c. kr. na-mestniški svetnik Henrik baron Hammer-Purgstall; zastopnik staj. dež. odbora gospod deželni odbornik Franc grof Attems; centralni odborniki gospodje: Arnold Damian, Karl vitez pl. Haupt, Rainer Hosch, Jožef Lenko, dr. Ivan grof Meran, Egon vitez pl. Pistor, Dr. Henrik Reicher, Jožef Sutter, Ivan Tlinnliart, Albert Zech, Leon Zedlacher in generalni tajnik, gospod ces. svetnik Friderik Miiller, ob enem kot zapisnikar. Drugi gospodje so opravičeni.
Predsednik pozdravi novo izvoljenega odbornika gospoda Arnolda Damian.
Predlog zastran razdelitve žvepla v zatiranje plesnobe. Poročevalec gospod vitez pl. Pistor. Vinarski odsek predlaga:
Deželnemu odboru izreče se zabvala, da je napravil skladišča za žvepleni prab v Gradcu in Maribora in se dalje naprosi, da ustanovi že zdaj taka skladišča za Ptuj, Ljutomer in Radgono, ter v prihodnje še po drugod.
Po nasvetu poročevalca je ta predlog sprejet.
Predlog zastran delitve neobrest-nih posojil takim posestnikom, ki so vsled trtne uši prišli v stisko. Poročevalec gospod vitez pl. Pistor.
Predlogi vinarskega odseka se glase:
K delitvi posojil naj se pritegnejo zaupni možje.
Posojila naj se privolijo v znesku do 40 kr. za kvadratni seženj, in
za dovolitev takih posojil naj se poleg hipotečnega kredita ozira tudi na osebni kredit prosilca.
Po priporočbi poročevalčevi sprejmejo se ti predlogi s pristavkom, da se za zaupne može predlagajo v vsakem vinarskem okraju obstoječe komisije za pokončevanje trtne uši.
Predlog, zastran uvažanja trt iz okuženih v neokužene kraje. Poročevalec gospod vitez pl. Pistor.
Poročevalec podpira predlog vinarskega odseka, da centralni odbor energično ugovarja proti takemu postopanju. Predlog je sprejet.
Predlog vinarskega odseka, delovati na to, da se razmere glede občinskih potov izboljšajo. Poročevalec gospod vitez pl. Pistor.
Gospod vladni zastopnik opozori na to, da je v obstoječih zakonskih določilih v tem oziru poskrbljeno, zato se sklene, deželni odbor naprositi, da okrajnim zastopnikom naroči, svoje nadzorne pravice nad občinskimi poti se posluževati na obsežen način.
Prošnja prve štajerske mlekarske zadruge, da bi se njeno pro-silno pismo za podporo priporočilno predložilo c. kr. poljedelskemu ministerstvu. Poročevalec gospod Thunkart.
Po nasvetu poročevalčevem se sklene, prošnjo podpirati.
Nasvet zastran prošnje za državne podpore za leto 1900. Poročevalec generalni tajnik.
Po nasvetu poročevalčevem se sklene za leto 1900 prositi nastop-
nih državnih podpor: za pouk v poljedelstvu
in gozdarstvu . . .	6.000	gld.
za delitev lanenega
semena............... 500	T
za delitev mlekarskega
orodja .......	1.500	„
za pospeševanje sadjarstva .............. 3.000	„
za pospeševanje vinarstva .............. 1.500	„
za pospeševanje hmeljarstva ............... 500	„
za pospeševanje go-
vedarstva ........ 18.000	r
za pospeševanje svi-
njereje in ovčarstva 2.300 r za pospeševanje ri-
barstva............ 1.000	„
za pošpeševanje perutninarstva ....	500	„
za pospeševanje Čebelarstva .............. 200	„
skupaj 35.000 gld.
Vabilo kmetijske družbe salc-burške, da se potrebno vkrene v dosego enotnih dobavnih pogojev in ugodniših tarifnih določil za Tomasovo žlindro. Poročevalec gospod Walz, ker je on zadržan, pa generalni tajnik.
Sklene se, vabilo izpolniti.
Prošnja občine Wernersdorf za prispevek v napravo postaje za streljanje proti nevihti. Poročevalec gospod vitez pl. Pistor.
Sklene se prošnjo odbiti, ker nedostaje takega zaklada.
Predlog vinarskega odseka potrebno ukreniti, da se naznanilo
Martina Scheidbacher zastran prodaje za narejanje umetnega mošta potrebnih substancij oblastveno prepove. Poročevalec gospod vitez pl. Pistor.
Se bo na podlagi že obstoječega sklepa pri c. kr. namestniji ovadilo.
Kmetijsko društvo v Radvanju
prosi za priporočilno predložbo prosilnega pisma za podporo za leto 1900. Poročevalec generalni tajnik.
Priporočilna predložba se sklene.
Kmetijska družba za južni Staj er pošlje svoja pravila in prosi za podpiranje svojega prizadevanja.
Se vzame na znanje.
Zakonita določila zastran eksekucije na nepremično imovino s prisilnim oskrbovanjem in prisilno dražbo.
Pripoveduje dr. C. pl. K.
2. Prisilna dražba.
Prisilna dražba ima namen, s prodajo dolžniku lastne nepremične imovine ali deleža take imovine doseči poplačilo izvršilne tirjatve priganjajočega upnika (izvršitelja).
Dražbeno postopanje loči se na dva glavna oddelka, v izterjevanje, prodajo eksekutivnega predmeta in poplačevanje upnikov iz izkupila.
Izterjevalno postopanje obstoji redno iz naslednjih delov, namreč: iz dovoljenja prisilne dražbe, cenitve nepremičnine, določbe draž-benih pogojev in dražbenega roka.
Dovoljenje dražbe je pri vknji-ženib nepremičninah v bremenskem listu dotične vloge uradoma zaznamovati in ta zaznamba ima po-sledek, da se dovoljena dražba more izvesti proti vsakemu naslednjemu pridobitelju in da ima upnik, kateremu na korist se je zaznamba vknjižila, glede poplačila svoje izvršilne terjatve s pripadki vred iz dražbenega izkupila prednost
pred vsemi osebami, katere si šele pozneje pridobijo knjižne pravice do nepremičnine ali dražbo nepremičnine dosežejo.
Predlogu na začetek dražbenega postopanja mora biti priloženo listinsko potrjilo, da je dolžnik (eksekut) lastnik nepremičnine, kakor tudi o pravicah in bremenih, obstoječih na nepremičnini (zemljiškoknjižni izpisek).
Vsled principa, da mora biti dražbeno postopanje enotno, se po knjižni zaznambi začetka dražbenega postopanja, dokler je zadnje v tiru, posebno dražbeno postopanje zastran tiste nepremičnine ne more več začeti.
Vsi upniki, katerim se dražba dovoli, pristopijo v tem slučaju že pričetemu dražbenemu postopanju in morajo tisto sprejeti v stanu, v kakoršnem se nahaja ob času njih pristopa.
Po preteku najmanj treh tednov od dražbenega dovoljenja se cenitev nepremičnine uradoma za-vkaže in izvede; s cenitvijo se ob
enem popiše in ceni pritiklina nepremičnine.
Ta cenitev se more na predlog priganjajočega upnika ali dolžnika opustiti, ako je bila nepremičnina že cenjena, ako od cenitve ni več preteklo nego eno leto in so bistvene premembe na nepremičnini niso dogodile.
K cenitvi prevzame se eden ali dva zaprisežena izvedenca, katera določi sodnija. Priganjajoči upnik ali dolžnik pa moreta predlagati, da se radi pristranosti ali iz drugih razlogov namesto imenovanega izvedenca imenuje drugi.
Takoj ko dojde cenilni zapisnik, ukrene sodnija uradoma, da se določijo dražbeni pogoji.
Ako predlogu za dovoljene dražbe ni priložen načrt dražbenik pogojev, tedaj pozove sodnija priganjajočega upnika (izvršitelja), da tekom določene dobe predloži tak načrt ali ga pri sodniji na zapisnik pove, sicer bi se dražbeno postopanje ustavilo.
Ako vstrezajo predloženi pogoji zakonitim predpisom, tedaj se potrdijo, drugače pa se določi narok, kateremu se povabijo stranke in stvarni upravičenci in potem določi dražbene pogoje sodnija, ozirajoč se na zakonite predpise.
Dražbeni pogoji morajo ob-sezati:
Natančno oznamenilo nepremičnine z napovedbo pritikline, določbo o načinu in visokosti vadija, oznamenilo služnosti, preži-vitkov in drugih bremen, katera mora zdražitelj prevzeti brez vštevanja v izkupilo, napovedbo naj-
niže ponudbe, določila o poplačilu izkupila, napoved Časa za prehod nevarnosti, uživanja in bremen, določila o času in pogojih izročitve nepremičnine zdražitelju in vknjižbe njegove lastninske pravice.
Vadij (varščina) mora znašati, ako se po predlaganju drugače ne določi, deseti del cenilne vrednosti nepremičnine s pritiklinami vred.
Sodniku se more dati v draž-benih pogojih pooblastitev, da priganjajočemu upniku, ako se vdeleži dražbe, ali dražbenikom, kateri imajo na nepremičnini vknjižene tirjatve, položitev varščine, do cela ali deloma odpusti.
Od največ ponujajočega položeni vadij se obdrži v sodni hrambi do popolne izpolnitve vseh, po dražbenih pogojih zdražitelju pri-stoječih obveznosti ali do pravnomočne odpovedbe domika.
Najmanjša ponudba znaša pri hišah polovico, pri graščinah in zemljiščih dve tretjini; po predlaganju more sodnik določiti viši znesek kot najmanjšo ponudbo.
Četrti del izkupila položiti je pri sodniji v gotovini tekom 14 dni po pravnomočnosti domika; ostanek se ima pri sodniji v gotovini položiti v dveh enakih delih tekom dveh mesecev po pravnomočnosti domika; položeni vadij se more porabiti v dopolnitev zadnjega odplačila izkupila.
Zdražitelj mora izkupilo obrestovati od dneva domika pa do položnega dne.
Te obresti kakor obresti v gotovini položenih odplačil izkupila pridejo v razdelbno maso.
S privolitvijo dolžnika in knjižnih upnikov more sodnik zastran poplačila izkupila drugače določiti.
Ako se izkupilo pravočasno in pravoredno ne položi, se vrši po predlaganju dolžnika, priganjajočega upnika alHiipotečnih upnikov na stroške in nevarnost zamudnega zdražitelja zopetna dražba nepremičnine.
Nevarnost po dražbi prodane neprimičnine preide z dnevom podelitve domika na zdražitelja. Od tega dne so njegovi vsi pridelki in dohodki nepremičnine.
Nasproti pa zadenejo njega od tega trenotka vsa bremena, davki in javne davščine in mora na račun izkupila prevzete dolgove obrestovati.
Izroči pa se nepremičnina, kakor tudi prodana pritiklina zdra-žitelju, ter se njegova lastninska pravica vknjiži šele potem, ko je izpolnil vse dražbene pogoje.
Ko so se sestavili dražbeni pogoji, določi sodnija z javnim oklicem (ediktom) rok dražbe in sicer tako, da preteče med odredbo roka in med rokom samim najmanj mesec dni.
Hipotečni upniki se pozovejo, da najkasneje 8 dni pred dnevom dražbe izjavijo pri izvršilni sodniji, ali zahtevajo v gotovini plačilo svojih terjatev; opustitev take izjave velja za privolitev, da zdra-žitelj prevzame dolg.
Lastnik mora dopustiti, v primernih urah po dnevu na prodaji stoječo neprimičnino ogledovati.
Dražba se vrši javno in navadno na sedežu sodišča.
Začne se dražba z oklicem stvari. Na zahtevanje prečitajo se potem dražbeni pogoji.
Sodnik naznani potem visokost javnih davščin, izjave upnikov, če zahtevajo plačilo v gotovini ali če privolijo, da zdražitelj dolg prevzame, potem pa pozivlje na dražbo.
Ta poziv se sme zgoditi šele ko je pol ure preteklo, odkar se je razprava pričela.
Dolžnik je od dražbe izključen.
Ponudbe namestnika se smejo dopustiti le tedaj, ako je pravica namestovanja dokazana z javnimi listinami ali javno poverjenim pooblastilom.
Te listine se pridržijo pri sodniji.
Ponudbe, ki ne vstrezajo določenim dražbenim pogojem, zlasti ponudbe takih oseb, katere, ne da bi bile položitve vadija oproščene, v dražbenih pogojih zahtevani vadij niso položile, se ne pripustijo.
Ysak ponudnik je na svojo ponudbo vezan dotle, da se odda višja ponudba.
Dražba se nadaljuje, dokler se oddajo veče ponudbe. Na zahtevanje se more posameznim ponudnikom dati čas za premislek.
Dražba se sklene, ako se navzlic dvokratnemu nagovoru tekom petih minut po drugem nagovoru ne odda višja ponudba.
Konec dražbe se oznani.
Na to sledi pouk sodnika o razlogih, iz kojih se more proti podelitvi domika ugovarjati.
Tak ugovor se more podati le pri dražbeni razpravi. Razlogi za
ugovor so deloma materijalni, največ pa formalni, in dražbo vodilni sodnik mora stranke o tem natančno poučiti.
Reši se pa dražbena razprava ali s podelitvijo ali z odrekom domika.
Proti sodnemu sklepu, ki rešuje dražbeno razpravo, je rekurz dopusten, ali vložiti ga more le oseba, ki je bila pričujoča pri draž-beni razpravi in je imela pravico ugovarjati, in le iz nastopnih štirih razlogov: zakonit razlog ugovora, ako se je tisti brez uspeha navedel pri dražbeni razpravi, spisom nasprotni sklep domika, dejstvo, da se je ponudba napravila na drugo zemljišče, naposled dejstvo, da se rekurentu kot zdražitelju domik ne bi imel podeliti ali pod drugimi kakor v razsodbi navedenimi razlogi.
Proti odreku domika se sme pritožiti le taka stranka, ki pri dražbeni razpravi ni ugovarjala proti podelitvi domika in samo na podlagi nasprotja s spisi ali če ni bilo zakonitega razloga za preložitev.
Ko je domik odrekajoči sklep dosegel pravno moč. je največ ponujajočemu na njegovo zahtevanje vrniti položeno varščino.
Zopetni predlog za dražbo staviti se mora tekom mesec dni odkar je odrek domika zadobil pravno moč in staviti ga more le priganjajoči upnik.
Ako se to ni zgodilo, se postopanje ustavi, in se za tisto terjatev zopetna dražba izvršilu pod-
vržene nepremičnine more predlagati Šele po preteku pol leta.
S podelitvijo domika zadobi zdražitelj lastnino po dražbi prodane nepremičnine ali deleža od nepremičnine.
S tem trenotkom preidejo na zdražitelja vsa bremena, nevarnost in vsi dohodki.
Ako je bila po dražbi prodana nepremičnina ob času podelitve domika v prisilnem oskrbovanju, tedaj preide to prisilno oskrbovanje ipso iure (po pravu samem) v oskrbovanje na korist zdražitelju.
Ako se predlaga, more se tudi zdražitelj imenovati za oskrbnika.
Po izpolnitvi vseh dražbenih pogojev vknjiži se lastninska pravica zdražitelja, vender le ako on sam predlaga, ter se mu fizično odda kupljeno blago s pritiklinami, in če potreba, se tisto šiloma iz-prazne.
Zdražitelj more predlagati vknjižbo svoje lastninske pravice, prenos z nepremičnino združenih knjižnih pravic, naposled izbris vseh na dražbeno postopanje se nanašajočih zaznamb (zaznambe dražbe, določitve dražbenega roka, podelitve domika) že pred razdelitvijo izkupila,to je poprej omenjenim postopanjem v poplačilo upnikov, o katerem se bode govorilo v prihodnjem spisu in o katerem bodi zdaj le toliko povedano, da se vrši pod nadzorstvom izvršilne sodnije.
Pogoj je samo ta, da ima sodnija v rokah dokaz o pravočasni in redni izpolnitvi vseh dražbenih pogojev.

^A'A’A’A’A’A^A’A'A’A'A'A'A'A’A’A'A'A’A'A'A'A'A'A’A'A’A’A’A^A'A'A'A’A'A’A^'A’A'A’A'A'A'A’A'A'A'A'A'A'A'A'A'A'^c
Razne reči.
....'..Trr	.................tt.-.t.-...
Ribarstvo kot postranski posel kmetijstva.
Spisal Krakofžik, učitelj na poljedelski šoli v Grottenhofu.
I.
Nekdaj je bilo vodovje naše lepe zelene Štajerske na glasu, da je ribnato, in pridelke domačega ribništva, štajerske krape, hvalili so zarad izbornosti daleč črez
v
deželne meje. Zalibog, da se je kakor marsikaj druzega izpremenilo tudi to; nekdaj mnogobrojni ribniki srednje in spodnje Štajerske so izginili do cela, ali pa, z malimi izjemami, žalostno životarijo; staro-štajerski krap diči mizo dandanašnji kot „Galičan“ o božiču in v postu, o lepih dneh pa, ko so se izletniki za nekoliko krajcarjev nasitili z blago dišečimi postrvami, ostal je še le spomin. In vender tekć naše stare reke in potoki kakor nekdaj, pošiljajoč svojo vodo zdaj čisto, zdaj kalno v staro častitljivo Donavo.
Prirodni dogodki, kakor vsled nespametnega posekavanja gozdov vsako leto nastajajoče povodnji v pomladi in po hudem dežju in velikem snegu, kakor tudi sploh opazovano utekanje vode po zimi in ob veliki suši, marsikatere pre-membe v pretakanju in naplavinah naših tekočih voda uplivale so res kvarljivo na ribstvo; veliko število ribam sovražnih živali res zatira zdaj bolj nego prej, zlasti mladi
je i-ibam človek, kateri z neprimerno svojo regulacijo rek in potokov, s svojimi novodobnimi občili in svojimi obrtnimi napravami, s prestopkom postavno prepovedanega lovskega časa, lovom z gostimi mrežami, umetno lučjo, otrovom-in strelnimi sredstvi uničuje vse, kar se giblje v vodi.
Noben misleč človek ne bode tajil, da so varstvene in vravnalne zgradbe večkrat za celi kraj živa potreba, z druge strani pa se mora povdarjati, da se take stavbe dado napraviti brez povišanja stroškov tako, da se jemlje ozir na interese mejašev in na interese ribištva. Nobenemu ribolovnemu vpravičencu ne bode na misel prišlo, odpraviti plavski in ladijski promet, ako se le ta drži svoje mere.
v
Še celd z raznimi obrtnijskimi ter industrijalnimi podjetji bi se zamogel ribar sporazumeti, ako bi le bila tudi tista nekoliko prijen-ljiva, in ako bi jih v slučaju, da jim take naklonjenosti manjka (kar se največkrat pripeti), primerna postavna določila, ki bi seveda ne smela ostati samo na papirju, prisilila, ozirati se na interese ribništva. Naj nikdo ne reče, da bi to ne bilo mogoče! Kar se doseže obrtnijskib državah, n. pr. na
Angležkem, to bi se vender dalo odpraviti ne dadč, na kratko po-doseČi tudi v deželi, kakor je Šta- vedano: stegovati se mora po odeji.
jerska, ki je primeroma precej revna na obrtnih podjetjih, treba bi bilo le nekoliko dobre volje. Da je in mora biti škoda velika, ki jo povzročijo obrtna podjetja z
Popustil bode v takih razmerah intenzivno ribarstvo po dolgih tokovih rek, zato pa bode toliko večo skrb imel z majhnimi tokovi, ako so pripravni za ribarstvo in
vpeljavo bodisi mehanično (žago- se pečal, če razmere to dopuščajo,
vino, manganovino i. dr.), bodisi kemično onečiščene vode, posnamemo lahko iz tega, da n. pr. dvoletna postrv v vodi z obsežkom 5 mg klorovnatega apna na 1 liter vode pogine v 26 minutah, 10 mg čreslane kisline na 1 liter vode v 45 min., 10 mg karbolne kisline na 1 liter v 7 min. 1000 mg milnice na 1 liter v 1 uri, 1000 mg sode na 1 liter vode v 2 % ure. V tako pokvarjeni vodi pa poginejo tudi vse majhne živalice, naj-važniši živež našim ribam, tako da se mora riba, če bi ji tudi ne šlo ravno za življenje, vsled pomanjkanja živeža preseliti ali pa lakote poginiti. Drugo pa, kar se je ljudem vselej predbacivalo, dalo bi se ob primernem pritisku dosti ložje doseči s času primerno ri-
z vzgojo rib po ribnikih. Z večo sprevidnostjo bo znabiti mogoče oživeti zopet zelo zanemarjene in dostikrat nedonosne veče vode. Navzdol gre, kakor znano, hitreje nego navzgor!
Skrbni vodar si bode torej pred vsem prizadeval, ohraniti in pomnožiti ribstvo svojega okoliša, ter se čvrsto protivil nameravanim daljnim obrtnijskim napravam brez primernih priprav za odvračanje škodljive pokvarjene vode (rovov, jarkov, jam za ocejanje); pri novih uravnavah vodil nasvetoval in zahteval bode primerne priprave za varstvo svojih rib, posebno pa deloval na to, da se bode spoznanje o vrednosti dobro vrejenega ribar-stva zmeraj bolj razširjalo med kmetskim ljudstvom in da postave,
barsko postavo, katere že več let ki se bodo morda izdale za var-željno pričakujemo, nego z bese- stvo ribarstva, ne bodo ostale
dami, tiskanimi in netiskanimi.
II.
prazne besede. Kjer pa so razmere take, da prirodna razmnožba raznih vodnih prebivalcev ni mogoča, Ako se pri katerem podjetju tamkaj pa se bode ribar poprijel podstati predrugačijo, podjetje pa tako imenovanega umetnega ri-naj bi obstalo kakoršno je bilo, barstva. tedaj ga je pač treba pristrojiti tem novim podstatim. To velja v Poprej pa, ko bo lcedo pričel nekoliki meri tudi o novodobnem j z umetnim ribarstvom in z nastav-ribarstvu. Dandanašnji mora pač ljanjem rib v tekoče vode in rib-ribar računati z okolščinami, v nike, bode moral presoditi, kaj in 1. delu navedenimi, v kolikor se koliko smo nastaviti. Vsaka voda
III.
ni za vsako ribo, tako z ozirom na svojo toplino in svojo vsebino zraka, kakor tudi z ozirom na pri-rodno hrano, ki se tudi po ribnikih z najboljšimi živili ne more popolnoma nadomestiti. Riba mora imeti, kakor vsaka druga žival, svoj prirodni živež, ki jo boljše in zanesljiviše redi nego še toli priporočena in baje preizkušena umetna hrana. Plemenske ribe posebno postrvskega plemena naj se nikdar ne krmijo z nadomestno hrano in naj se kolikor mogoče jemljejo le iz tekočih voda, ako hočemo dobiti zdrav, lepobarvni ribji zarod. Za vodovje, ki je predmet teh vrstic, in v katerem se goji zlasti domača potočna postrv (trutta fario), ameriška ša-rena (Salma fontinalis) kalifornska mavričasta postrv (S. v. trutta iridea), kakor tudi še lipan (Salmo thymallus), je poleg primerne vsebine kisleca v vodi najveČe važnosti nje poletna toplina. V tem ko šarenke toplino med 10 do 12° R redkokdaj prebijejo, uspevata potočna postrv in lipan še do 18° R in mavričasta postrv se počuti pri 20° R še prav dobro, kar jo posebno usposobi za ribar-stvo v ribniku, bodisi, da se goji sama za-se ali pa med krapi v mrzlejših ribnikih. Vedno pa je zelo važna tudi vsebina zraka poleg topline v vodi, mogoče je celo, ribe privaditi viši toplini, ako se ob enem skrbi, da se nahaja v vodi več zraka. Zraven pa se tudi ne sme pozabiti, ozir jemati na to, kako hitro voda teče, ter kakšno je dno in obrežje. Na-
posled bode ribar svojo vodo presodil še v tem pogledu, ali ima dovolj prirodne hrane za ribe. V vodi se nahaja mnogo drobnih živali: nalivk, kolarČie, koščaric, mušjih ličink, ki z drugo hrano redijo ribo vse življenje, posebno pa ugajajo mladicam. Od veče ali manjše obilice tega nižjega živalstva bode zavisno, ali bo srednje močen potok na kilometer priredil 100 ali 500 nasadnih rib.
IV.
Vselej, kedar se sproži kaka nova ideja in se hoče udomačiti, pojavi se tudi precej dvomljivcev in neverjetnežev. Taka je bila in je po marsikaterih deželah še zdaj s tako imenovanim „umetnim ri-barstvom“. Je pa tudi ta beseda zelo neprikladna — zakaj vse umetno ribarstvo obstoji samo v tem, da se podpira drstitev vlov-ljenih rib in se daje varstvo ribjemu zarodu dotle, da je sposoben za nasad. V prosti vodi napravi ob času drstitve riba drstnica z repom v prodnata in debelopeščena tla majhno jamico in odloži tja svoje ikre, spremljajoči samec pa razlije čez nje svoje seme (mleko).
Taka mesta, kjer se naše postrvi drstijo, v novembru in de; cembru vsak veščak takoj spozna-pesek je kakor bi bil presejan in z nekoliko previdnostjo je mogoče opaziti nektere postrvi drstnice pri drstitvi, pa tudi mlajše postrvi in lipane, ki se nadejajo slastne jedi.
Vsled naglega vodnega toka se mnogo iker še ne oplodi, mnogo jih voda odnese, pesek zasuje,
druge požrć ribe, ptice, vodne miši, žabe, belouške, vodni hrošči in ličinke žuželk. Med dolgim časom razvoja se od 1000 iker gotovo 990 pogubi. Iz tega se pokaže velika vrednost umetne odgoje; vse ikre nepoškodovane obraniti, oploditi, popolnoma izvaliti, in okoren zarod varovati škodljivih vplivov in sovražnikov ter ga potem izpustiti v pripravno vodovje, da se nadalje razvija v popolne ribe za porabo in prodajo.
Ribar pa ima tudi v svoji moči, lepe plemenske ribe za čvrst ribji zarod odbrati, kakor se to zgodi tudi pri drugih živali.
0 tvorjenju toče in s
Odkar smo pred tremi leti pričeli streljati proti toči in dosegli nedvomnih uspehov, zanimajo se za to stvar vedno širši krogi, in sicer ne le na Štajerskem in v sosednih deželah, marveč tudi v v inozemstvu. Iz Nemčije, Francije, Italije, celo iz Rusije od ravnatelja cesarskih ruskih vinogradov v Kavkazu došla so prosilna pisma za natančen popis tukajšnjega streljanja proti toči. Italijansko poljedelsko ministerstvo je lansko leto poslalo semkaj še posebno komisijo z gospodom Dr. C. Ottavi, parlamentnim članom in izdajateljem časopisa „II Coltivatore“ na čelu, da se na licu mesta pouči o naših pripravah za streljanje proti toči. Dr. Ottavi je o tem natančno poročal v številkah 31, 32 in 34 svojega časopisa in pridejal tudi
Treba je seveda pri odbiranju rib za drstitev poznati ribe po spolu, kakor tudi Če so tiste zrele za drstitev, ter priučiti se nekoliko potrebne ročnosti; težko to sicer ni, le iz knjige se priučiti ne dd, temveč pri praktičnem ribarju.
Začetniku sploh svetujemo, da saj prvo leto naroči oplojene ikre iz dobro znanih ribjih zavodov, n. 'pr. pri Kottl-u v Redl-Zipfu, na Salcburškem, v Veldenu in Payerbachu, od domače postrvi velja tisoč iker približno 3 gld. in od ameriške 4 gld.
(Dalje prihodnjič.)
reljanju proti nevihti.
Slovenska Bistrica, 15. maja.
slike utic in topičev za streljanje.
Po njegovi izpodbudi napravile so se na raznih krajih strelne postaje in je zlasti okoli ViČence bojda že nad 100 takih postaj v delovanju. Medtem pa so se bavili tudi učenjaki s teorijo tega vprašanja, kako bi se dal razložiti učinek streljanja proti tvorjenju toče.
Kakor se je dozdaj mislilo, pada iz ledene zračne visočine sodra (babje pšeno) v spodnje oblake, kjer se delajo okoli sodre ledene plasti in se tako naredijo točna zrna. Temu nasprotuje ob nevihti s točo večkrat opazovani prikaz, da se dela toča največ v prav nizkih oblakih, ob eni strani pogorja, tako, da če stojimo nad oblaki na gori, imamo solnčno vreme s Čisto jasnim nebom, dočim
divja spodaj nev^Jita s točo Po takem pa tudi odpade ugovor, ki se večkrat sliši zoper streljanje proti toči, da stoje oblaki previsoko, da bi jili strel dosegel in na nje uplival. Oblaki s točo stoje po mojem opazovanju navadno 800 do 1000 m visoko, nad 1200 m redkokdaj.
V novejšem času bavil se je profesor C. Marangoni v Florenci s tem vprašanjem in svoje nazore o odvračanju toče s streljanjem razložil v nekem predavanju pred akademijo v Florenci.*) Maragoni tudi dokazuje, da se dela toča v spodnjih oblakih, in torej zametuje teorijo, po kateri bi bil vzrok toči iskati v viših zračnih plasteh. On se strinja s staro, že po učenjaku | Volta obrazloženo teorijo : „Mra-zota se napravlja na mestu po izhlapevanju vode, povečbo toče pa povzročuje elektrikah
(Jez oblake pihajoči suhi veter izhlapeva vodne kaplje v zgornjih plasteh, pri tem se odtegne toliko toplote, da po izhlapenju vsakega grama vode 7 1J2 gramov zmrzne. Po Faraday-u sprejema zdaj napravljajoči se led negativno, vodne kaplje pa pozitivno elektriko. Po zakonu, da se nasprotno elektrizovana telesa privlačijo, oblivajo zmrzujoče vodne kaplje ledena zrna, ki se obdajajo z ledom in t\orijo snežnato, ne-1 prozorno plast s pozitivno elektriko. Ivo potem padajo, postanejo nega-gativna in se z nova potegnejo v burjo. Tako se ledena zrna na
*) Sui mezzi per combattere la grandine. Firence 1899.
škodo snežnate ledene plasti povečujejo in začnejo padati. Šumenje, ki se sliši ob tvorjenju toče v oblakih, narejajo točna zrna, katera se vsled elektrike zaletavajo in drgnejo drugo ob drugo.
S streljanjem proti oblakom doseči se morejo štiri učinki: stresanje zraka po zvočnih valovih, sopara, puh zraka in električno motenje. Ako se streli skozi strelni livnik, nastane, kakor je znano, navpično kvišku se dvigajoči parni vrtinec. Kakor je prirodosloven Tait opazoval, imajo ti vrtinci svojstvo, da se molekuli, iz katerih tisti obstojč, vrtijo okoli srednjega kroga in se drže kakor trden obroč, ki tok zraka premakne in drugega za seboj potegne. Zmerilo se je, da ti vrtinci gredd čez 2000 m na visoko, torej več kakor je potrebno, da se dosežejo oblaki s točo. Znano je, da je pred dvema letoma od našega poljedelskega in vojnega ministerstva semkaj na opazovanje odposlana komisija to visočino prevdarila le na 200 do 300 m.
Ti vrtinci pomešajo torej topli in nasičeni zrak z mrzlim, motijo tvorjenje elektrike in zamorejo na visočini odvračati tudi suhi tok zraka. Prof. Marangoni konča svoje predavanje z besedami: „Mnenje, da streljanje točo odvrača, zadobi v znanstvu zadostno oporo".
Jaz pa končavam z zopetnim pozivom do vlade, naj ceno za streljanje proti toči potrebnemu smodniku toliko zniža, da posestnikom radi stroškov ne bo treba ž njim varčevati!
Dr. J. Vošnjak.
O zatoru svinjske kuge.
Že dne 20. oktobra 1896 obrnil se je centralni odbor c. kr. kmetijske družbe štajerske do deželnega odbora s prošnjo, naj bi se izdala zakonita določila, po katerih se morajo za svinjsko kugo obolele ali kugosumne živali proti primerni odškodnini lastniku usmrtiti in zatreti ne le posamezno, da bi se spoznala bolezen, temuč vse skupaj.
Torej moremo z veseljem pozdraviti nastopni cesarski ukaz z dne 2. maja 1899:
Na podstavi § 14 osnovnega zakona o državnem zastopu z dne 21. decembra 1867 1. (drž. zak. št. 141) ukazujem tako:
§ 1. Da se kolikor moči hitro zatare svinjska kuga (svinjska kužna bolezen), pobiti je treba na svinjski kugi obolele, potem svinjske kuge sumne, naposled tiste svinje, ki so z obolelimi ali sum-nimi svinjami nastanjene v istem suhotovanju ali v isti staji, ali občujejo na istem pašniku in so zategadelj sumne nalezbe.
Prav tako je ravnati tudi s tistimi gonjami in tistimi prenosi (transporti) svinj po železnicah, na ladijah in na vozovih, med katerimi se je poistinila svinjska kuga.
§ 2. Svinje, ki so poginile in katere je uradujoča kugopazna komisija (§ 18 občnega zakona o živinskih kugah z dne 29. febru-varja 1880 1. drž., zak. št. 35) po zakolu spoznala za obolele na tej kugi, je po končanem razparanju z vsem drobom in odpadki vred po predpisu uničiti.
Svinje, ki so se po zakolu spoznale za zdrave, je v prid državnemu zakladu kar najbolje moči porabiti.
§ 3. Za tiste svinje, ki se po uradoma opravljenem zakolu spoznajo za kuge proste, se daje:
a)	za konzumne svinje na podstavi ustanovljene teže zaklanih živalij z držečimi se plučami in srcem, prepono, jetrami, obistmi in obistno mastjo, potem z opor-njaško mastjo vred, pridržavši določila §§ 5 in 6 povračilo iz državnega zaklada, ki znaša 95 odstotkov za kilogram preračunjene poprečne tržne cene, ki je bila v prejšnjem mesecu v dotičnem deželnem glavnem mestu za zaklane svinje vseh vrst uradno zaznamovana;
b)	za plemenske svinje ista odškodnina kakor v odstavku a), a pribije se 25 odstotkov odškodnine iz državnega zaklada.
Kugopazna komisija razreduje svinje v „plemenske in konsumne svinje" navadno po načelu, da pridejo vse pitane in rejne svinje in pa za pleme ne več sposobne živali in rezanci pod odstavek o), plemenski marjasci, breje ali doječe plemenske prašiče in take mlade svinje, ki so, kakor je dokazano, določene za pleme, v odstavek b).
§ 4. V prvih 60 dneh, ko nastopi moč tega ukaza, se daje pridržavši določila §§ 5 in 6 tudi za tiste svinje, ki so se radi svinjske kuge uradno usmrtile ali po uradno
opravljenem zakolu spoznale za obolele na svinjski kugi, po teži teh svinj in sicer v povsem iztrebljenem stanju, povračilo iz državnega zaklada v znesku 50 odstotkov v § o oznamenjene poprečne cene, ako se je slučaj kuge v gornjem roku pravočasno naznanil.
Po preteku tega 60dnevnega roka se za svinje, ki so se spoznale za obolele, ne daje več ta odškodnina.
§ 5. V nastopnih slučajih se daje za svinje, pobite na podstavi tega ukaza, namesto v §§ 3 in 4 tega ukaza omenjene odškodnine samo povračilo v visokosti doseženega izkupila (§ 2), odbivši vse stroške, ki so nastali po uradnem opravku oblastva:
a)	kedar se je opustilo o pravem času dati predpisano naznanilo (§ 15., odstavek 1 do 5 zakona o živinskih kugah z dne 29. februarja 1880 1., drž. zak. št. 35), da se je kuga pokazala ali da se sumi;
b)	kedar je lastnik, njegov zastopnik ali pooblaščenec kriv, da se je kuga zatrosila s tem, da je v hlev postavil svinje proti veljavnim predpisom živinozdrav-stvene policije;
c)	kedar nastane kuga najprej pri svinji, katera se je pred manj nego 40 dnevi (v trgovinskim prometu ali v zabeležnem postopanju) uvela iz ozemlja, kjer ta ukaz nima veljave in se ne dokaže, da se je ta svinja okužila še-le po uvozu, ali kedar se pri svinji, uvedeni v istem času, po zakolu na podstavi izida razparanja dokaže, da je mo-
rala žival že v času, ko se je uvela, biti^ okužena s to boleznijo.
§ 6. Če je bila med pobitimi svinjami v zadnjih 40 dneh tudi samo ena svinja, ki se je zoper prepoved uvela iz ozemlja, kjer ta ukaz nima veljave, se tistemu, ki je kriv ali sokriv, da se je zoper prepoved uvela, za te pobite svinje svinje sploh ne da odškodnina.
§ 7. Politično deželno oblastvo odločuje na prvi stopinji o pri-sodbi ali odsodbi odškodnine pri-pustivši priziv na ministerstvo za notranje stvari.
§ 8. Izkupilo, ki se doseže za pobite svinje (§ 2) izročiti je vselej pri tej priči državnemu zakladu.
Odškodnino, ki gre komu po §§ 3, 4 in 5, izplačati je iz državnega zaklada kar se da naglo in sicer najkasneje v 4 tednih, to je 28 dni, potem ko je dokončano razkuževanje.
§ 9. Ko se odstranijo vse svinje okuženega suhotovanja ali staje, naj da uradni živinozdravnik na državne stroške takoj korenito očistiti in razkužiti hleve, staje, gnojišča, hlevne opravne predmete in priprave, klančine za nalaganje živine, eventuvalno jih, ako je potrebno, uničiti. Ročna in vozna dela naj stranka pripravi brezplačno.
Ko se je razkuženje dokončalo, je dotični hlev skozi 8 dni dobro prezračiti.
Po preteku nadaljnih 40 dni, je uradno proglasiti, da je kuga prestala, ako se v dotičnem okraju (graščini) ne prigodi nov slučaj
bolezni ali pogina vsled svinjske kuge (svinjske kužne bolezni).
§ 10. Ako so se v kakem okraju (graščini) vse svinje podvrgla postopanju poboja, vzdržati je krajno (graščinsko) zaporo do 21. dne po tem, ko se je opravila razkužba.
§ 11. Prestopke tega ukaza ali na njegovi podstavi izdanih ukazil, kateri ne spadajo pod kazenske določbe občega zakona o živinskih kugah z dne 29. febru-varja 1880 1. (drž. zak. št. 35), oziroma pod kazenske določbe zakona z dne 24. maja 1882 1. (drž. zak. št. 51.) pokori naj politično oblastvo prve stopinje, oziroma glede na provenijencije po morju pomorskozdravstveno oblastvo prve stopinje z globami
ne pod 5 gld. in ne nad 100 gld., stekajočimi se v državni zaklad, ali pa z zaporom ne pod 24 ur in ne nad 20 dni.
Kedar se pak s takim ravnanjem zoper določbe tega ukaza ali ukazil, izdanih na njegovi podstavi, provzroči kaka v Členu 1., § 45., zakona z dne 24. maja 1882 1. (drž. zak. št. 51.) navedena težka posledica, tedaj je nasprotovanje kakor pregrešek kaznovati po tem mestu zakona.
§ 12. Ta ukaz stopi z 8. dnem potem, ko se je razglasil, v moč.
Pobližnje določbe za izvršitev tega ukaza, zlasti glede v § 2 tega ukaza v misel vzete porabe pobitih svinj v prid državnemu zakladu, se določijo ukazoma.
Spomin pi
Da je spomin matic boljši, nego ljudje sploh mislijo, opazoval sem že večkrat. Lansko leto prezimil sem mej drugimi tudi šest panjev čebel, kojih matice so bile oplojene šele koncem septembra.
Koncem marcija, torej pol leta pozneje, preiskaval sem toplega popoldne jednega izmed teh panjev in pri tej priložnosti odletela je matica s sata. Obdržal sem sat na tistem mestu, ker odletele matice povrnejo se navadno zopet na tisti kraj, odkoder so zletele, ako ne poznajo žrelo svojega panja. A čudil sem se, videvši, da je matica nekolikokrat precej neokretno okrožila mali paviljon, potem pa odločno zletela v svoje stanovališče skozi žrelo, ki je bilo
i čebelah.
z vratmi čebelnjaka v pravem kotu. Matice ni morebiti privabilo obletavanje ali močno letanje njenega ljudstva, nasprotno, le malo Čebel je bilo videti na bradi, do-čim so Čebele iz drugih dveh-panjev močno letale. Drugi dan napravil sem isti poskus, in zopet je našla matica takoj svoje stanovališče. Vsled tega sem postal drzen in pustil sem letati tri druge matice jednake starosti. Dve od njih povrnili sta se potem čez malo Časa v svoj panj, a tretja še je izgubila. Ali ni svojega stanova-lišča več spoznala, ali je bila nje izgube kriva katera druga okol-ščina, tega nisem mogel spoznati.
(Oest.-ung. Bienenzeitung.)
		
	Uradne vesti. g§|g	
Izkaz
o živinokužnih boleznih, ki so vladale, oziroma ponehale na Štajerskem v poročevalni
dobi od 3. do
Vlada: 1. Mehurčkasti izpuščaj na spolovilih plemenskih konj v občinah Buch (2 hleva) v okraju Hartberg in sv. Lovrenc (5 hlevov) v ptujskem okraju.
2.	Garje pri konjih v občini Trnovec-Sela (1 hlev) v ptujskem okraju.
3.	Rudečica (pereči ogenj) pri svinjah v občinah Hartberg (3 hlevi) v okraju Hartberg; Allersdorf (1 hlev) v okraju Judenburg; sv. Jurij in Orehovci (po 1 hlev) v ljutomerskem okraju; Radvina (1 hlev) v mariborskem okraju; sv. Rok (1 hlev) v ptujskem okraju; Šmartno (1 hlev) v slovenj egraškem okraju.
4.	Svinjska kuga v občinah sv. Ema (1 hlev), Nesviš (2 hleva) v celjskem okraju; Weiss-
10. junija 1899.
kirchen (2 hleva) v okraju Judenburg; Kostrivnica (2 hleva), Hajdina (1 hlev) v ptujskem okraju; Kapele, sv. Peter (po 1 hlev), Sedlarjevo (4 hlevi) v brežiškem okraju; Marenberg (5 hlevov), Šmartno (1 hlev), Gornja Vižinga (5 hlevov) v s loven j egraškem okraju.
Ponehal je: 1. Mehurčkasti izpuščaj plemenskih konj v občinah Habersdorf v okraju Hart b er g; Ihova v mariborskem okraju; v spuščalnem okolišu Apače v radgonskem okraju.
2.	Rudečica svinj v občinah Worth v okraju Hartberg.
3.	Svinjska kuga v občini sv. Florijan v ptuj skem okraju.
V Gradcu, 11. junija 1899.

Tržne cene na Štajerskem, drugod v Avstriji in na Ogerskem.
Pšenica Rž	Ječmen	Oves Koruza Proso Ajda	Bob Seno Slama za posteljo Slama za naštel Slama za klajo Slama sploh
	za 10 0		kil
			
Mesto
Celje . Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Gmunden Celovec Ljubljana Line . .
! Budapešt Praga . Salcburg Vels . . Dunaj .
9 j 24
8	50
9	60 9j60; 8(90
8	50
9	35
9 30 9|20
8	79 9|40j
9	15
8	90j
9	21
7 56 7 —‘ 7|90 7130 7|40,
7—	Ji 8)401 8)60
8i-
7 20 -6 88-7|60 7,65-
8-	'
8)88
7170
6	50 7-|,
7	J 20
6	70
7 7 25 7 54 7 50
7110
7:40j 7,80
7|
6 90 6 90 6150 6,50 7110, 6,50 6—|
5	49 6,55 7;05,
6	25 5 86
6i45[l 6)62)! 9 10 7 25
5125 5 J 50,
6120
5)50)
6)50:, 8 50 5 — 6,50, 9— 9—
6 50 8 20 —' — 6, 50 7 50 7 50
6 78 5)60 5150
4	36
5	85
4,68 -
2)20! 1 40)
S—JI 2)80
2 20, 2 50| 2 40
II I
80 — 40,— 50,—

(Iraško tržno poročilo od 8. do 14. junija 1899.
Govedina, 50 kil živa teža gld. 14-75 do 16-25; teletina 58—70 kr.; svinjetina 64—100 kr.; Špeh sveži 64—72 kr.; povojem 64—72 kr.; surovo maslo gld. —-90 do l-40; goveje maslo gld. 1-— do 1-20; žmavec 64 — 68 kr. za 1 kilo.
Sej m za seno in slamo od 5. junija do 10. junija 1899. Na 81 vozeh bilo je 713 meterskih centov sena in na 35 vozeh 272 meterskih centov razne slame. Bil je slabeje obiskan kakor pretečeni teden. Seno, sladko gld. 2-10 do gld. 2-90, kislo gld. 2'— do gld. 2-80. Ržena slama gld. D50 do gld. 1-90, pše-
nična slama gld. 1-50 do gld. 1-90, ovsena slama gld. —•— do gld. —•—, prosena slama gld. 1.40 do gld. —.—.
Živinski sejni bil je dne 15. in 16. junija 1899. Prignali so 336 volov, 80 bikov, 358 krav, 140 živih, 698 zaklanih telet, 1140 svinj, 58 glav drobnice, —konj. Prodali so na Spodnje Avstrijsko:
—	volov, 14bikov, 20 krav; v gorenji Štajer: 47 volov, 4 bike, 30 krav, — teleta; na Predarlsko: 15 volov, 13 bikov, 31 krav,
—	telet; na Nemško: 3 vole, 9 bikov, 6 krav; na Švicarsko: 13 volov, 7 bikov,
—	telet; na Solnograško: 2 vola, 2 bika, 4 krave; na češko: 10 krav.
Senjmi na Štajerskem.
Brez zvezdice so navedeni letni sejmi za blago, z eno zvezdico (*) so živinski sejmi, z dvema zvezdicama (**) sejmi za blago in živino.
Dne24.junija: Konjice**; Laško**; Ščavnica (Stainz)**; Ftirstenfeld**; Kirch-bach**; Irdning*; Hartberg am Lebing** v okr. Hartberg; Hieflau v okr. Eisenerz; Wald v okr. Mautern; sv. Lenart v Sl. G.**; Poljčane (senjem s ščetinovci) v mariborskem okr.; sv. Janž** na Dravskem polju v ptujskem okr; Čermožiše (Marija Trošt)** v rogaškem okr.; Podsreda** v kozjanskem okr.; Brežice (svinjski senjem); Stralleg v okr. Birkfeld; Rupreht** v okr. Weiz; Ribnica** v marenberškem okraju.
Dne 26. junija: sv. Janž** v ar-vežkem okr.; sv. Križ v ljutomerskem okr.; Cmnrek**; Lipnica*; Hollenegg** v okr. Lonč (Deutschlandsberg).
Dne 27. junija: sv. Lovrenc na Dravskem polju** v ptujskem okr.
Dne 28. junija: Feldbach**; Imeno (senjem s ščetinovci) v kozjanskem okr.; Gradec (senjem z govedi).
Dne 29. j u n i j a: Saala v okr. Voits-berg; sv. Peter v okr. Leoben; sv. Peter v okr. Obervvolz.
Dne 30. junija: Žreče** v konjiškem okr.; Geistthal v okr. Voitsberg; Gomilica** v lipniškem okr.; sv. Peter** v gornjeradgonskem okr.; Spodnja Polskava v slovensko bistriškem okr.; Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Trnovec (sv. Bolfenk)** v ptujskem okr.; Ulimje*
v kozjanskem okr.; Rajhenburg** v sev-niškem okr.; Zopote** v brežiškem okr.; Pischelsdorf* v okr. Gleisdorf.
Dne 1. julija: Poljčane v mariborskem okr. (senjem s ščetinovci); Brežice (svinjski senjem).
Dne 2. julija: Auffenhof v okraju Hartberg; cerkev sv. Ilj v okr. Hartberg; Oppenberg v okr. Rottenmann; Polenščak v ptujskem okr.
Dne 3. julija: Aflenz; Pletrovče** v celjskem okr.; Marija Tinsko** v šmarskem okr. pri J.; Ligist** v okr. Voitsberg; cerkev sv. Ilj* v okr. Hartberg; Wildon**; Ptujska gora** v ptujskem okr.; Gleisdorf**; Garrach** v okr. Weiz; sv. Ilj pri Turjaku** v slovenjegraškem okr.; Velenje** v šoštanjskem okr.; mesto Maribor, levi Dravski breg (senjem z govedi in konji).
Dne 4. julija: Rečica** v gornje-graškem okr.; Rein** v okraju okolica Gradec; Stanz v okr. Kindberg; Vojnik* v celjskem okr.; sv. Ulrik** v okr. Lonč (Deutschlandsberg); Podplat** v rogaškem okr.; Radgona*; sv. Peter am Ottersbach** v cmureškem okr.; Videm* v brežiškem okr.; W.-Hartmannsdorf** v okr. Gleisdorf; Vozenica** v marenberškem okr.; mesto Maribor, levi Dravski breg.
Založila Staj. kmetijska družba. — Tiska „Leykam“ v Gradci.