J15. številka. Ljubljana, v petek 22. maja. XVIII. leto, 1885. Iihaja vsak dan ivri-er, i/imni nedelje in praznike, ter volja po pošti prejeman za av stri j sko-o^ersk« dožcle za vse tatu 15 gicL M ju-1 lota 8 irlđ., M četrt leta 4 gld., za 1 o < i t ■ i i ir.iMiT 1 gUl. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt letu 3 jrtil. 80 kr . za jeden mesec 1 trld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za meneč, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če so oznanilo jedmk-at tiska, po !i kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če »e tr.krat ali večkrat tiska. Dopisi uaj se izvole fnuikovati. —Rokopisi si; no vračajo. Uredništvo in u p r a v niši K o je v Frana Kiduiana bifti, „Gbđalillka stolr»aJ. Upravitištvn uaj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklniuaoije, oznanila, t. j. vs«; administrativno stvari. Politično stališče narodnega ljudsko-šolskega učiteljstva. (Konec.) Pač pa so znali ti nemški klerikalci naše poslance porabiti za svoje namene; tako n. p. na šolskem polji, kjer so pokazali svoje reakcijske roge. Lep dokaz temu je zloglasna šolska novela, za katero se ni mogel ni jeden zaveden učitelj ogreti, da si tudi so nas za njo hoteli nekateri navduševati celo v pedagogičnih naših glasilih. Učiteljstvo je ostalo za to novelo sploh mlačno, če ne mrzlo, vsaj tu na Goriškem — kolikor je meni ^znano, in menim, da tudi drugod na Slovenskem je neso bili kaj veseli. To bodi onemu slovenskemu zbadljivcu, ki je nekako pisal: „kakor je (namreč učitelj) zdaj unetza sedanjo šolsko sistemo (od 1. 1869), tako bo uuet za drugo, kadar pride" (učitelji zapamtite si dobro to zbadljivko) — v dokaz, da ni resnična njegova trditev. — Vrhu tega so se izjavili klerikalci, da ne ostanejo jedino pri šolskej noveli, to kaže, da mislijo na pričetem potu, korakati še dalje mej drugim težijo tudi na to, da bi se šolsko nadzorstvo izročilo zopet cerkvi. Mi učitelji tega nikakor ne želimo in naš narod ne čuti te potrebe. To žele jedino le cerkveni organi, ki si prizadevajo pridobiti ljudstvo za to, ob-Ijubovaje mu olajšanje šolskih bremen (naj se raji kar šole popolnem odpravijo, pa ne bo nikakih bremen : to bi bil goropaden — časten napredek!) Bi li taka prenaredba bila ljudstvu v korist, dvomim ; toliko pa vem, da bi učiteljstvu nikakor ne ugajala. Nihče naj ne misli, da smo zato cerkvi sovražni, marveč še privoščimo jej, naj ima svoj primeren upliv pri šolstvu — v zmislu ustave; — saj je tudi ona pri vseh šolskih oblastnijah zadostno zastopana po svojih organih, vrhu tega še po svojih vernikih, ki zastopajo v dotičnih korporacijah sploh vse narodove interese, tedaj tudi verske. Z duhovščino si želimo uzajemnosti, toda na podlagi obojestranske ravnopravnosti t. j. v isti razmeri, kot je mogoča uzajemnost mej duhovščino in uradniki ali drugimi omikanimi stanovi. —--Zato naj pa ostane šolsko nadzorstvo državi oziroma deželni avtonomiji. LISTEK. Pariz v Ameriki. (Francoski spisal Rene Lefebvre. Poslovenil * * * Stat nominis umbra.) Triindvajseto poglavje. Obravnava pred mirovnim sodnikom. Dalje.) Od danes zjutraj so se že trikrat pri meni izročile jednake menjice, a nikdar jih neso mi pustili v rokah. To je neka sleparija, katero je več sleparjev mej seboj nasnovalo. Računili so, da bodem jaz izvoljen za župana, da ne bodem doma in da se moj denarničar ne bode upal zavrniti menjic z mojim imenom. Ugrabil sem tega gospoda, sodišče naj pa izve soudeležnike. Zatoženec, rekel je Humbug, ali imate kaj ugovarjati? Pomislite, da se bodo vse izgovorjene besede zapisale ter zoper vas porabljale. Premislite, predno govorite. Za sedaj nemam nič reči, mermral je obkriv-Ijenec. Po takem sem primoran vas poslati pred po- Ako prebiramo razne časnike, tedaj zapazimo, da s preteklo bletno dobo državnega zbora s konservativno desnico ni vsakdo v vsem zadovoljon, tudi mi učitelji ne. Pusto praznoto čutimo sedaj v srcih. Pred nami stojita dve stranki, vsaka s svojimi napakami. Izbirati nemarno kaj. Le jedna sama rešilna misel nas še obhaja: Izberimo manjše z! o! Zopet in še se lahko odločimo za „konserva-tivno" stranko, če bode le bolj energično postopala v dosego narodne j e d n a k o p ravnost i; — in če mi lastno zlo in dobro podredimo narodnemu zlu in dobru in tako lastne interese zopet žrtvujemo narodu v ljubav. Sicer pa je naša želja, naj bi se naši slovanski poslanci združili v slovanski klub, ki naj bi delal za slovansko uzajemnost in toli zaželjeno slovansko večino v državnem zboru, odgovarjajočo večini prebivalstva, ki v našej državnej polovici pre-vaguje druge narodnosti. Taka državnozborska večina naj bi hodila čisto svoja pota ne glede na milost in nemilost tako zvanih „poštenih Nemcev". Primorsk učitelj. Katoliško-konservativni volilni odbor na Koroškem izdal je za državnozborske volitve oklic, kateri je podpisal načelnik Fran baron Rever in jako veliko število duhovnikov, posestnikov, trgovcev in obrt nikov iz vseh krajev Koroške. V oklici je v 7. točkah program konservativne stranke in priporoča se vohlcem, da le take može izbero za svoje zastopnike, ki bodo v besedi in dejanji potezali se: Za uresničenje krščanskih načel in nasprotovali vsem cerkvi sovražnim težnjam v zakonodavstvu in v upravi. Za pomirjenje narodnosti po pošteno in odkritosrčno izpeljani narodni ravnopravnosti. Za varstvo domačega dela, za gospodarski red, da se kolikor možno odstrani zavistno krulioborstvo vseh proti vsem in da se poštenemu delu v poljedelstvu, obrtniji in trgovini zagotovi dostojni zaslužek. Za štedljivost v državnem gospodarstvu, za I pravično razdeljenje in zmanjšanje davkov, ne samo rotno sodišče zarad hudodelstva ponarejanja, pristavil je Humbug z ginjcnim glasom. Ali morete dobiti dve varščini po pet tisoč dolarjev? Drugače moral bi vas v zaporu obdržati. Skusil bodem dobiti poroke, odgovoril je zatoženec. Prav, prav. Vsedite se z dvema redarjema v voz in poiščite svoje prijatelje. Ko se bodete vrnili, pregledali bodemo vaše knjige ter po potrebi storili druge naredbe previdnosti. Kaj, svobodnega hočete pustiti tega ponare-jalca, rekel sem Iluinbugu? Sokrivce ima, te bode posvaril in vrh tega še sam ušel. Zakon, odgovoril je sodnik, določuje preiskavni zapor le za hudodelstva, ki se s smrtjo kaznujejo. V vseh drugih slučajih prepušča vse vestnemu sodniku. Zakaj naj bi pa temu človeku odtegnil po-močke zagovarjanja V Da bi se pred porotnim sodiščem kazal kot žrtva krivičnosti in da bi se občinstvo zanimalo in potegovalo za tatu, ne pa za okradenega? V tej zadevi bodemo morali primerjati rokopise in popraševati izvedence in priče; kaj naj se vse to godi na skrivnem in da bi zatoženca še poleg ne bilo V Ali ne bi smel zatoženec imeti pravice, izreči se o vseh proti njemu nakupičenih cesarskih (tudi kolekov in pristojbin), ampak tudi za zmanjšanje deželnih in občinskih priklad, ki so se nam po nekaterih državnih zakonih naložile. Za zakone proti postopačem in klatežem, za zakone, da se odpomore pomanjkanju poslov in da se bolje urede občinske in domovinske pravice. Za varstvo proti oderuštvu in zadolženju, za zmanjšanje hipotečnih bremen, za cenejši podedo-vanjski red in druge naprave, katerih ne more uvesti deželni zbor, ampak le državno zakonodavstvo in vlada. Za olajšanje in preosnovo onih državnih zakonov in naredeb, ki so povod tolikerim pritožbam od strani volilcev, n. pr. za olajšanje šolske dolžnosti s tem, da se upelje Gletni šolski pouk in jednoletna nedeljska šola. Stojimo trdno vkupe, da tudi Koroška odpošlje take poslance na Dunaj, ki bodo ondu zastopali naša načela; potezati se morajo za mir mej avstrijskimi narodi v zmislu sedanje vlade, ki je že toliko, da, že več storila za Koroško, nego katerakoli prejšnjih. Posebno vi volilci v kmetskih občinah koroških imate sedaj v rokab, da to omogočite; združite svoje glasove na može, ki je priporoča naš odbor, ki so vsega zaupanja vredni. Ti kandidatje so: Za kmetske občine Celovec-Velikovec: Ekscelenca gosp. Felik.«* I»itr<»u l*ino. c. kr. trgovinski minister. Za kmetske občine Beljak-Borovlje: Gosp. AmlrcJ KiiiNpidcr, c. kr. profesor v p. Za kmetske občine Š p i t a 1 - H e r m a g o r: Gosp. Ivan l*elller, posestnik in župan v Renn-wegu. Za kmetske občine Št. Vid-Wolfsberg: Gosp. Jurij INmgrailz:. posestnik in župan v Št. Andreži Dr. Ausserer. Mej može, ki so se mej nas urinili in nas proti našej volji hoto osrečevati z blaženo nemško kulturo, ki bi pri vsaki priliki radi nož zasadili naši narodnosti v srce, ki nam našo gostoljubnost povračajo z brezozirnostjo, oholostjo in zasramova- dokazilih ter je spodbijati ? Sodno preiskavanje ni kazen, ampak je le iskanje resnice. S svojo napačno ljudomilostjo, vzkliknil sem, vi razorožite človeško družbo; tako jaz ne razumevam pravosodja. Kako pač? vprašal je Humbug. Dovolite mi neko priliko, odvrnil sem. So v družbi človeški, kot so tudi v gozdu ptice roparice in živali roparice; te sovražnike neprestano preganja in lovi redarstvo in pravosodje. Redarstvo jih ograja, pravosodje pa čaka, kedar bodo ugodni za strel; državni pravdnik, kaj spreten lovec, potem postreli ta prekleti zarod. Zahtevajte le od volka poroštva, dajte le lisici spremni list, bodete že videli, kaj bode z ovcami in kuretnino. Prva dolžnost pravosodju je, da brani poštene ljudi, sleparje pa mora le pokoriti in ugonobiti. Dragi prijatelj, rekel je Humbug, vaše šale so pač neusmiljene: Quaenum ista jocandi Saevitia V Če so volki mej ubogim človeštvom, kar nikakor nečem tajiti, nosijo vsaj isto kožo kot ovce; predno bodem ubil roparja, moram ga i/poznati. In ta naloga zahteva previdnejšo roko, kot je lov- njem naših narodnih teženj in prizadevanj, spada tudi dr. Ausserer, posestnik graščine v Sevnici, ali še pravilneje povedano, soprog graščakinje Sevniške. Kadarkoli se shaja par nemčurjev v kakem spodnještajerskem nemškem gnezdu, je že Ausserer mej njimi, odlikujoč se po svojem sovraštvu do nas. Tudi sedaj, ko so državnozborske volitve pred durmi, ponuja se nam kandidatom. Ker pa je neobhodno potrebno, da volilci dobro vedo, koga bodo počastili s svojim zaupanjem, komu bodo dali pooblastilo, da je na Dunaji zastopa, ne bode škodovalo, ako je malce seznanimo s prezanimivo dr. Aussererjevo osobo. V tej zadevi doposlala nam je prijateljska roka mnogo gradiva, iz katerega smo za sedaj izbrali samo one podatke, ki se dokazati dado Torej poslušajte! Dr. Ausserer bil je profesor na trgovinski akademiji v Trstu. A kakor je razvidno iz knjig namestniškega računovodstva, bil je tukaj odpuščen, in da mu neso bili toli naklonjeni, bilo bi se mu še kaj druzega zgodilo? Po pokojnem Živici prevzel je bil stolico za prirodopis in liziko Kot tak imel je oskrbovati velik kabinet in — veliko dotacijo. Razkošno življenje pa ni bilo v ravnotežji z njegovimi dohodki in tako je neki, kakor se po Trstu pripoveduje, prišlo do tega, daje malo vredne aparate naročal, a drago zaraeunjeval, drugič pa s tem, da je aparate naročal, izkazoval se tudi pri vodstvu, računstvu in namestništvu s podpisanimi pobotnicami ter denar odštet dobil, da pa ni plačal mehanikov, kateri so potem terjat hodili in baje celo trdili, da še nobene pobotnice podpisali neso Pri pregledovanji kabineta plačanih apara tov ni bilo najti, sploh kazal se je velik nedostatek v fizikalnem kabinetu. V programu trgovinske akademije z leta 1875. cita su : Decreto Luogotonenz. d. 'JO. Luglio 1870 Nr. 1693/P. partecipante cbe il prof. Ausserer viene colla rine deli anno scolastico trasferito al Ginnasio delo stato in Troppau. Colla rine deli anno scplasUco el prof. di storia naturale e Hsico sig. Carlo Ausserer cesso di appar-tenere ali accademia essendo stato trasferito al gn. d. st. d. Troppau. Prestava: Dekret namestništva dne 20. julija 1875 št. 1698/P., kateri javlja, da profesor Ausserer se premesti koncem šolskega leta na državno gimnazijo v Opavi. Koncem šolskega leta prenehal je profesor naravoslovja in fizike g. Karel Ausserer biti udom akademije, ker je premeščen na državno gimnazijo v Opavi. Z oz rom na to vprašali bi oMavnozborskcga kandidata dr. Aussererja: Kako on opravičuje to, da je bil v Trstu odstavljen in tako ponižan, da je moral na dosta nižje mesto v Opavo? Ali ničesar ne ve o neki preiskavi in da so nekatere stvari v Trstu še v živem spominu ? Ali bi ne liotcl svojim volilcem pojasniti to precej temno stvar? — Za kandidata je to vender dolžnost. Politični razgled. tfoti aiije dežele. V Ljubljani 22. maja. Levičarjem Dunajskim kandidatura barona Wal-terskiichna, katerega so demokrati postavili kandidatom v 9. okraji, ne dade mirno spati. Strah jih prešinja, da ne bi baron Walterskirchen postal vodja ; demokratov v «lržaviiviii zboru, kajti potem bi j ti morda malo popustili svoje ultranemško stališče j in se bolj poprijeli socijalnih vprašanj. Spoznali so, I da dr. Lbblich ne bode nikakor prodrl proti "VValters-I kirehnu, zato pa neki mislijo že postaviti proti Wal-j terskirehnu novega kandidata, Dunajskega župana namestnika dr. Prixa. S tem imajo levičarji največ upanja zmagati. Ne ve se pa, bode li dr. Prix voljen zamenjati 4. okraj, kjer je njegova volitev zagotovljena z 9., kjer ga čaka huda volilna borba in naposled morda še propad. — Gradčani še ne-j majo nobenega kandidata. Pa ne smete misliti, da se jim nikdo ne ponuja, samo centralni volilni od-j bor se ne more sporazumeti, koga bi postavil. Iz-j vrševalni odbor priporočil je dr. Julija Derschato in j J Jakoba Sysa, centralnemu odboru, ko se je sešel, i i pa ta dva kandidata nesta ugajala. Razni člani j centralnega odbora so za tem več družiti kundida- j I tov priporočali, pa za nobenega ni bila večina cen- j f tralnega odbora. Dr. Kienzla, bivšega župana, bi bili I še najrajši, a ta pa na noben način neče prevzeti i kandidature. Proti dr. Pomnim z Dunaja so ugo- I j valjali, da je protisemit in skoro pristaš Schdnerer- I ! jev. Nadalje ho je poudarjalo, da Grafiki poslanec i mora biti Gradčan, manjši kraji naj le volijo Du-; najčane, za glavno mesto dežele bi pa bila sramota, \ ko bi tujca volilo. Jeden govornik je priporočal Gamerija, pa zanj se tudi ni mogla dobiti večina. ; Tako se je centralni volilni odbor razšel, ne da bil j postavil kakega kandidata. Še le v prihodnji seji i se bodo kandidati določili. I Saš prijetno ni, če je glavno mesto kake dežele brez kandidata, i.o so vo-; litve pred dunni. Kakor je že sploh znano, je Tirolska strogo konservativna dežela. Nikdar bi ne : bili verjeli, da bi liberalizem tudi tam mogel nnpre-\ dovati. A letošnje volilno gibanje kaže, da razmere na Tirolskem za liberalce ugodnejšo postajajo. Sicer še liberalci tam nemajo pričakovati kakih po-sebnih vspehov, a vendar že ljudstvo postaja ne-, voljno s konservativci, ker so privolili v razna po i višanja davkov in se premalo ozirali za gmotne koristi dežele. Ljudstvo začenja misliti, da novi šolski i zakon in druge podobne pridobitve nikakor ne od-vagajo gmotnih interesov. Liberalci se pa na vse ; načine prizadevajo, pokazati gospodarstvo konser-\ vativcev narodu, kolikor se da. v neugodnem svitu. Ako delovanje konservativne večine v državnem zboru prihodnjih šest let ne bode vspešnejši, kakor je bilo dosedaj, Utegnejo liberalci zmagati kje na TiroNkem. ; To mora biti opomin za konservativce, da si v bo-! doče prizadevajo v držasnem zboru kaj doseči tudi v gmotnem oziru za volilce in da jim ne nakla-; dajo samo davkov,. Ako se hoče konservativna ve-i čina v zboru obdržati, priti mora štedilna komisija ' s svojimi predlogi na dan Ravnotežje v državnem i gospodarstvu mora se doseči s pomanjšanjem držav-j nih stroškov, ne pa s povišanjem dohodkov, kajti ! davkoplačevalci izimši velikih kapitalistov so vsi I preobloženi z bremeni. — Mej konservativnimi in S italijanskimi narodnimi veleposestniki na Tirolskem ! se je neki dognal kompromis. Dotična pogajanja se i nikdar neso bila popolnem pretrgala, ampak so je i konservativci le tajili, ker so hoteli poskusiti, ako j bi se dal morda z liberalci doseči zanje ugodnejši j kompromis. Ko so pa nemški liberalci odbili vsak ! kompromis, Udall bo se konservativci željam itali-| jamskih veleposestnikov. Sedaj so se že postavili do- tični kandidatje, oba gospoda Malfatti iz Rovereda in Rive, Ciurlettu in Tridenta in baron Ivan Giovanelli iz Bozna. Že imena kažejo, da so Italijani. Ker se italijanski veleposestniki neso hoteli udati, sami nemški pa zmagati ne morejo, so se morali poslednji zadovoljiti s konservativnimi kandidati italijanske narodnosti. Mnogo nemških konservativnih veleposestnikov s temi kandidati ni zadovoljno, in se najbrž ne bode udeležilo volitve. Zaradi tega bodo najbrž zmagali liberalci. — Češki listi jako odločno zavračajo zahteve Nemcev po nemškem drža,nem jeziku. „ Pok rok" misli, da naj večina o takem predlogu, ko bi se stavil, brezozirno brez debate preide na dnevni red Po naših mislih je to lahko rečeno, pa težko storjeno. Pomisliti je treba, da večina v novem državnem zboru ne hode dosti večja, kakor je bila dosedaj. Morda bomo tudi nadalje zavisni od Lienbaeherjevih pristašev in Koroninijeveev. Ti pa bi ne bili voljni tako odločno se izreči proti nemškemu državnemu jeziku. Pa tudi na druge nemške konservativce se ne moremo v tem ozJ-u zanašati, da bi tako odločno šli z nami, ko ultranemško mišljenje vedno bolj prodira tudi mej konservativno nemško prebivalstvo. Morda bomo še morali zadovoljni biti, če nam novi državni zbor ne koditikuje nemškega državnega jezika v kaki j malo milšej obliki, to je v obliki kakega posredovalnega predloga srednje stranke. — V Galiciji se prosti poljski narod sam jako malo briga za volitve in za kandidate centralnih poljskih volilnih odborov. Zaradi tega se že poljski listi boje, da v več krajih zmagajo Rusini, kjer so zadnjič bili voljen: Poljaki, v nekaterih se bodo pa urinili drugi nepoklicani kandidatje, ki so se sami postavili proti volji centralnih odborov in energično agitujejo zase. Kakor baš volilno gibanje kaže, prosti poljski narod v Galiciji ni tako sovražen Rusinom, kakor inteligencija. Na im'* si i sar.isiis4«'E* je zaukazal, da se obrtao- telmiška akademija v Krakovem preustroji v višjo državno obrtno šolo. Vnaiue iovsk*»j»*i* podkralja, kateri zanka« zuje, da se nekaj procentov odtegne pri izplačevanji kuponov, ne bode ostal brez vspeha. Ker so se francoskemu protestu bile pridružile tudi druge vlasti, spoznala ja egiptovska vlada, da je najbolje udati se in sedaj so že pripravlja nov dekret, ki bode zaukazal, da se izplača še ona vsota, lastnikom kUponov, ki se je bila utrgala. Do i \e. l*ii&ja 21, maja. [Izv. dop.j Naš vrli, neustrašeni Božidar Raič, ki je pri vsaki priliki naS čeva. Pravosodje je z drugim imenom le človeška družba, mati vseh državljanov; do obsodbe veruje na nedolžnost vseh svojih otrok. Ta materna zaupnost pa ni prazna beseda; ampak je dejanska ljubezen, ki čuva in podpira obkrivljenega ter ga le trenotek ne zapušča. Vi morebiti mislite, da porota kaznuje hudodelstvo; odpovejte se tej prevari. Preiskuj«! se pri nas tako obširno, svobodno in velikodušno, da je prav za prav zatoženec sani, ki se obsodi ter le pokoro za svoje hudodelstvo vsprejme. Le opazujte naša porotna sodišča in zapazili bodete, da ravno milostno naše postopanje razorožuje vsakega zatoženca. Napaden, brani se: razžaljen, razžali i drznostjo; napuh in srd navdihujeta hu-dodelnika kot poštenjaka; a opravičevati se, kjer gola dejanja govore in zatožujejo, priprosto razložiti svoje postopanje in zagovarjati svoje dejanje, to je le predpravica nedolžnemu. Nič hudodelnika ne straši toliko, kakor da se čuti osamljenega, da kot priče in sodnike pred seboj gleda predsednika, ki ga brani, in porotnike, ki ga poslušajo. Največkrat tudi končno prizna svojo napako ali pa dosledno molči, kar pač toli velja, kot bi priznal. Kar vi zovete slabosti našega zakonika, to pač je le njegova prednost in njegova lepota. Jaz prav nič ne razumem vaših Ijudoffiilib domisli j, odgovoril sem mu; le toliko vem, da tako ne razumevajo in ne izvršujejo pravosodja v . . . V Jeni pri lačenbergarjih! segel mi je Humbug smejoč se v besedo; to rad verujem, ti ljudje še neso Kristijani. Tako dobri kristijani so kot jaz, odvrnil sem, 1 Dobro jutro, gospod sodnik, zakričal je vmes mož, katerega so ravno v predel zaprli; obraza bil je črnomodrega, oči so mu kot raku iz glave vi- i sele in kričal je grgraje in hripaje: Jaz sem, jaz, j Paddy; vi me vender poznate? Dvakrat v štirih dneh, to je preveč, rekel je Humbug. Ne zamerite, gospod sodnik, odvrnil je obkriv-ljeni ter kazal na redarje; to so zakrivili ti gospodje. Kar nič se jim ne smilijo ubogi ljudje. Včeraj — v nedeljo — sprehajal sem se mirno s steklenico žganja v roki, kot se spodobi dobremu kri-Btijanu, ki neče žeje umreti, ker v nedeljo ni nikjer dobiti pijače. Tam sem srečal tega vražnega velikana le ter ga prav uljudno vprašal za pot v bolnišnico — Ti jo imaš v rokah, odvrnil mi je. — To, rekel sem, ter potegnil iz svoje steklenice, je tolažba življenja. — To je tvoj sovražnik, odvrnil mi jo. — Dobro, rekel sem, dobro redar, svoje sovražnike moramo ljubiti. Potem sem pil na svoje zdravje ter nenadoma z nosom zadel na rojaka Pa-trika Ušeja, sina zelenega Erina in sovražnika Sak-soncev. V nedeljo člnvek ne more srečati prijatelja, da ne bi se na pesti ž njim skusil; to je pač smešno — ali ne, gospod sodnik? Še nesva krvavela, ko mi je redar položil roko no ramo. —■ Ali imaš dolarje? rekel mi je. — Nemam jih, moj žep je pretrgan, žena pa ga ni še zašila. — Zakaj se pa biješ, pristavil je, če nemaš s čim globe plačati? Redar, odgovoril sem mu, vi imate prav ; vsak naj se po svojih pomočkih kratkočasi. — Nato sva se s Patrikom pod pazuho prijela ter prijateljsko dalje šla. A ker je Pat rik demokrat, jel meje dražili z zadnjimi volitvami. — Tvoj sodnik, rekel je (ter mislil vašo milost) ni štirih pasjih krempljev vreden; o doktorji pa pravijo, da je čarovnik. Prav naravno, da sem mu gobec zamašil s svojo pestjo; jednako mi odgovori; postavil sem mu nogo — kar leži na tleh: - Zadušim te, rekel sem mu, če ne priznaš. — In prisilil sem ga priznati. Kaj pa? vprašal je Humbug. No, gospod sodnik, da ste vi vredni štMh pasjih krempljev in da doktor ni čarovnik. (Dalje prili) zagovornik in posredovalec, dobil je ravnokar odlok, ki je vreden, da se razširi po vsem dolenjem Štajerskem. Ta odlok se glasi: Nro. 8645. Zu Folge h. H. M. Erlasses vom 27. April 1885 Z. 13.629 wurden sammtliche Postamter in Unter-steiermark nachdrticklich angewiesen uber Postsen-dungen (Brief, Frachten, Geldbriefe, Postanvveisun-gen), welche mit slovenischen Adressen bei densel-ben zur Auf- oder Abgabe gelangen, Auf- oder Abgabescheine mit deutsch-slovenischen Text auszufertigen und nielit er»t ein diessbeztigliches Verlangen der Parteien ab z u war ten. Hievon werden Sie tiber Ibre an Se. Excellenz den Hr. Handelsminister gerichtete Beschwerde vom 27. Marz 1885, aus vvelcher die Beilagen im An-Bchlusse zuriickfolgen, im Namen des h. k. k. Hand. Minist. in Kenntniss gesetzt. G raz am 2. Mai 1885. Der k. k. Hofrath und Oberpostdirektor : Glotz m./p. Nadejamo se, da se bode tudi naš fakcijozni poštar po tem odloku ravnal, isto tako pa tudi vsi drugi poštarji, ki so dosle slovenskim strankam tako radi in pri vsaki priliki nagajali. lr I*nlja početkom maja. [Izv. dop.] Ko smo prvo poslanico mil. gosp. dr. Flappa prebrali, zdelo nam se je čuti dijaka, kadar svoje sodijake pozdravlja, priporočevaje se jim: moja naloga ni lahka; težka je; z vašo pomočjo vender upam, da jo bom srečno zdelal. Mislimo, da ne spada v naš čas, tolažiti se, da ga je Bog kot neznatnega dečka na čast vladike povzdignil. Ugovarjati ne bi se mu moglo nič, kadar vi očitno spoznal, da je njega — Furlana — poslal v Poreč gospod, katerega vsi dobro poznamo in da ga bo katoliško ljudstvo sprejelo. Tistih stereotipnih besed pa, da je naloga vladike težka, nikakor potrditi ne moremo. Ali ne govori jasno apo-stelj narodov sv. Pavel v poslanici na sv. Timoteja, da po dobrem delu hrepeni, kdor si čast vladike želi? — Sv. Tomaž pa to razlaga, da je tak mož hrepenel prva tristoletja po telesnem mučeništvu, zdaj pa po dušnem. O kako vso drugače se je glasila prva poslanica nikdar pozabljenega vladike J. Dobrile, s katero je 10. maja 18o8. 1. pozdravil sebi izročeno čedo! Na ves glas hvali Boga, da ga je v visoko službo poklical, da „milostju božjom mnoge utješi i pokriepi u svakom dobru ..." Da bi poslanica dra. Flappa postala krajša in bolj razumljiva, moglo bi se lahko izpustiti iz nje, kar unirljivi človek nasledovati ne more. No, hotela se je ukrepiti „nota catholicitatis" — znamenje katoličanstva, vsled česar jo poslanica zelo narasla. — Nauk o znamenji katoličanstva naše sv. cerkve je vzvišen. Zato tudi po zaslugi ocenjamo vladike dr. Flappa pismo, s katerim svojej duhovščini in vernemu ljudstvu Leva XIII. dobro pohrvateno okrožnico ..humanimi genus" priporoča, kar je tudi preizvrstna „Naša Sloga" pred kratkim s hvaležnostjo omenila. Toda to so le besede. Bivši profesor dr. Flapp je v Goriškem deželnem Šolskem svetu vender svoje nekatoliško mnenje pokazal, ko je glasoval zoper uvedbo narodnih deželnih jezikov v ondotne Bred nje šole. Da ga neso bogati poznejši dohodki na neplemenito dejanje zapeljali, ampak le zadušeno krivično čutstvo, mogle bi se vender obrniti na njega besede kraljevega proroka v 49. psalmu: „videl si tata in tekel si ž njim". — Zavoljo pravice svojega ljudstva odrekel se je že Mojzes razkošnemu razveseljevanju v faraonskih palačah. (Posl. sv. Pavla Judom l l, 24.) Samo takov vodja more imeti pravi mir in uživati pravo resnično veselje ter prinesti ga svojemu izvoljenemu ljudstvu po besedah: „veseli se Izrael v Gospodu, ker ti je dan učitelj in spolnovalec pravice." (Joel 2, 29.)- No, proti zna menju katoličanstva grešilo se je že takrat, ko se je utemeljil Eoperski konvikt. Tukaj vidimo tisto famozno pogodbo storjeno mej za nas ugašenim svetilnikom in tistim, ki nosi na čelu charactereni bestiae. — Pogodba sama imela se je glasiti: kaj mi boste obljubili in dali, če napravim v Kopru konvikt in založim s tem smrtni udarec hrvatskemu ljudstvu, katero je vašim težnjam na potu? — Da se pa vsaj navidezna pravica svetu še kaže. zapovedano je ondu učenje hrvatščine. — Grenka ironija ! Hrvatsko ljudstvo nema iz Kopra pričakovali zase katoliSk'h dnhovr{'cov, ampak le svojih zatiral- cev. Saj ni davno, da se je znameniti italijanski duhovnik, znan sovražnik hrvatskega trpina v Istri, o Koperskih gojencih izrazil: „kadar pridejo oni, nehale bodo stranke v Istri.* Pisalo se je iz Pulja 25. februvarja letos v Dunajsko judinjo „N. Fr. Presse", da so naši duhovniki napadniki, ko so le vedno surovo napadani, ker jim nihče ne more vzeti pravice sebe in svoj narod braniti. Kaj si pa misli novoprešin dopisnik-napadnik, ko je znani „naš biskup" v potrebi dal dve naši plovanijici v oskrbovanje Galežan-skemu župniku, kateri še hrvatske besedice črhniti ne zna? Konecno pravi mil. dr. Flapp, da je naloga duhovnika nebeška in ne tega sveta. — Gotovo! To-raj, ker je duhovnik-človek v božji milosti in bolj popolen, ne bo le molil za blagostanje svoje ožje in širje domovine in za presvetlega vladarja Frana Josipa I., ampak bode blagostanje po svoji moči tudi dejansko pospeševal, kakor so to delali tudi drugi sveti možje duhovniki in sam Odrešenik. Kar pa pravi poslanica, da so ima moliti za slogo mej obema oblastima, najde odgovor v „Cor-respondenz-Blattu" tega leta, kjer se bere, da se je hotel baron Conrad odreči svojega ministerskega portfelja, kadar je bil preČ. dr. Miiller imenovan vladiko v Lincu. Od preč. dr. Flappa se kaj tacega ne bere, tudi od njega prevzvišenosti mil. nadvla-dike se kaj tacega ne čuje. Poslednjega celo ju-dinja „N. Fr. Presse" od 18. julija 1884 hvali, da zna v svojih preredkih poslanicah prepovedovati podložnemu duhovenstvu, pečati se s posvetnimi razmerami in volitvami. Kako se take prepovedi strinjajo s preizvrstno brošurico, katero nam je te dni kot prilogo podal zadnji ,,Correspondenz-Blatta ? Ako je torej po mislih mil. gosp. dr. Flappa koristno stati na strani silnega in mogočnega, gotovo je bolj koristno stati na strani sv. pravice ! Domače &( vari. — (Akademično društvo „Triglav''!) v Gradci imenovalo je pesnika Simona Gregorčiča častnim članom. — (Volilni shodi.) Gosp. baron Goedl skliče binkoštni ponedeljek ob 3. uri popoludne volilni shod v Slpvenjigradec. — Gosp. Bož. Raič sklical jo v 25. dan t. m. shod na Slatino, na kar še jedenkrat opozarjamo volilce. — V 31. dan t. in. popoludne po večernici pa bodo volilni shod pri sv. Juriji na Ščavnici, pri katerem se bode g. Raič predstavil svojim volilcem. — (K voli t vi v dolenjskih mestih.) Nek slovensk dnevnik poročal je pred kratkim, da so Novomeščani deloma sami krivi, da je bila gar-nizija v Ljubljano prestavljena in mej drugim tudi navedel, da je neki krčmar nadvojvodi Albrehtu prav zasoljen račun poslal. Ker je k temu poročilu stvarni popravek potreben in st^ baje zadnje dni to poročilo za nasprotno agitacijo uporablja, konstatujemo prav radi: 1. da krčmarica ki je Nj. cesarski visokosti nadvojvodi Albrehtu zares nesramen račun poslala, ni bila Novome š č a n k a, ampak Ljubljančanka, po imenu gospa Reiher, ki pa mimogrede omenjeno ni pripadala k narodni stranki, ampak k najbolj zagrizenim f akcijo zn i in ; 2. ni bila omenjena gospa posestnica v Novem mestu, ampak samo n a-jemnica hotela ,,Pri solnci", in 3. se je Nj. cesarska visokost nadvojvoda Albreht niestnej deputaciji, ki je pri njem oproščenja prosila, blizu tako le izrazil: ,,Ich sebe es nur zu gut ein, dass diess einzig und allein der Ilotelpitehterin, die \vie ich soeben vernonnnen, keine ltudolfsvverterin ist — zuzusehreiben ist". — S tem pojasnilom menimo, da je stvar končana in Novomeškej narodnej stranki le še želimo, da se ne da po tacih agitacijah begati in da složno za kandidata, od centralnega odbora priporočanega, g. grofa Margherija glasuje, ter ob jednem vsem Slovencem, ki se tako izredno za to volitev zanimajo — dokaže, da jej je več na disciplini ležeče, nego na posamičnih osebah. — (Pri današnji ponovljeni volitvi 4 volilnih mož v s p. Šiški) izvoljeni so bili jednoglasno (izimši glas g. J. N, Plautz-a) narodni možje, kateri bodo oddali svoj glas le narodnemu poslancu. Izvoljeni so: Burger Franc, Knez Janez, Gorju p Janez in Za kotni k Franc. Volitev je bila tako obilno obiskana, ko že dolgo nobena v Šiški. Čast Vam dfl ste tako lepo rešili časi domači1 vasi in pokazal j pravo pot nasprotnikom. Samo jedno škole h s>. •■ r imeli in taje, da se je pruski Janez zarotil, da od sedaj naprej se bode s tem nad vami maščeval, da Vam bode svojo robo prav drajm prodajal. — (O volilnem gibanji.) V Zrečah pri Konjicah bila je 29. t. m. volitev volilnih mož. Iz-mej 79 volilcev jih je na volišče prišlo 54. Izvoljeni so nnrodnjaki; g. Peter Erjavec, duh. svetnik in župnik (42 glasov), g. Peter Dob ni k, trgovec (44 glasov) in Fran Videčnik, posestnik (32 glasov). Liberalci so se silno zaman trudili. — Za občino Mozirje je izvoljenih 5 zanesljivih volilnih mož, namreč: Gosp. župnik Ivan R a m o r in gg. posestniki in narodnjaki: Fran Rakun, Fran Koci-janc, Valentin Stvarnik in Anton 111 a čun. — V li em šn i k u, v Rušah, v Loki pri Zidanem mostu voljeni narodni volilni možje. — V Šent Vidu nad Vipavo preložila se je volitev na 26. dan t. m. Volilcev bilo je 100 zbranih, izmej katerih jih je bilo 70 za dra. Dolenca, 30 za Obrezo. — — (Volitve v Istri.) V Koperskem volilnem okraji so narodnjaki zmagali v Izoli, Miljah, Pomnjanu, Dolini, Dekanih, Roči. V Buzetu volili so 19. in 20. t. m. V sredo zvečer ob 8 uri bili so naši za 100 glasov naprej. Italijani zmagali so samo v Kopru in Piranu, kjer se je volilo po 5 volilnih mož. V Pazinskem okraji: V Pazinu trajala volitev tri dni. Naših glasovalo 332, Italijanov 36. Narod navdušen. Dalje so naši zmagali: V Žminjl, Boljumi. V volilnem okraji V o loško so povsod narodnjaki izbrani. Tudi ni bilo ! drugače pričakovati ker so volili: Kastav, Lovran, I Veprinac, Volosko, Materija, Podgrad In Jelšane. j — Iz drugih krajev se poroča, da so naši po hudi j borbi zmagali v Motovunu, v Krški občini in v Malem selu na Lošinj i. — (Gj uro grof Jelačič), brat slavnega hrvatskega bana, predsednik hrvatsko-slavonskega i gospodarskega društva, posestnik graščine Novi i dvori itd. praznuje v 25. dan t. m. osemdesetletnico svojega rojstvenega dne. Kmetijski glasili : „Gospodarski List. Organ brv.-slav. gospodarskoga družtva" in ,.Seoski gospodar. List za pouku hrvatskim seljakom u gospodarstvu" priredili sta tem povodom praznični izdaji s prav lično podobo jubilarja na prvi strani in z obširnim životopisom, v katerem se opisu ejo grofa Jurija Jelačića izredne zasluge za gospodarski razvoj in napredek. — (Umrl) jo v Ljutomeru g. Ant Kožic i v K2. letu svoje dobe. Pokojnik bil nam je v narodnem oziru sicer nasproten, a bil je obče priljubljen, ker je okolu 50 let mej nami kot zdravnik služboval in siromakom marsikaj dobrega storil. — (V Luk ovc i) bil je zopet županom izvoljen c. kr. notar Janko Kersnik, občinskima svetnikoma pa gg. Lovro Rus in Jurij Kralj — (C. k r. m i n is te rst v o za u k in bo-gočastje) objavlja naslednje razglasilo: Da se porabi s finančnim zakonom z dne 20. marca 1885. leta za tekoče leto dovoljeni kredit za podeijenju štipendij nadepolnini umetnikom, ki za svoje na-daljno izobraževanje nimajo sredstev, pozivljejo se oni umetniki v pesništvu, glasbi in obrazovnih umetnostih po deželah, v državnem zboru zastopanih, ki mislijo, da imajo pravico do take stipendije, da svoje prošnje ulože do 15. julija 1885 leta pri dotičnem deželnem oblastvu. Prošnje morajo obse-zati: 1. pojasnilo o dosedanjem izobraževanji in osebnih razna rab prosilčevili; 2. razložbo, kako misli prosilec porabiti stipendijo v svoje nad iljno izobraževanje; 3. pri dejane umetniške poskuse pro-silčeve, kojih vsak posebej mora biti zaznamenovan z imenom umetnikovim. — (Slovstvo.) Iz M ako l se nam piše: Ravnokar dogotovila se je v tiskarni družbe sv. Mo-hora v Celovci „8 lom še ko vi h zbranih spisov" četrta knjiga: »Različno blago**, ter se bode izdala, brž ko bukvovez svoje delo dokonča. — Gradivo razdeljeno je v tri oddelke; prvi: „šolu in odgoja" obsega str. 1—180; drugi: „narodna politika in pa narodu o gos p od ar s t v o" str 183—354; tretji: „razna p od učna t. v ar i na" str. 357—428. Vsega vkup 27 pol srednje 8°. — Tržna cena jej bode po knjigainali 1 gld. 40 kr., pri izdajatelji pa 1 gld. Rodoljubi, prijatelji domačega slovstva, častilci neumrloga našega pro-buditelja Antona Martina — prošeni ste: pripomo-zite vsak posvoje, da knjige vsaj toliko razpečamo, da se bodo zamagli tiskovni stroški poravnati! Več ne iščemo, zaradi tega tudi cena tolikanj nizka. — Kdor se do 15. junija pri izdajatelji (M. Lendovšek, noSta Makole — Makau bei Polčah) oglasi, ter na- roci vkup najmanj deset iztisov, dopošljejo se mu koj naravnost iz Celovca. — („Savinjski Sokol") priredi dne 2 5. t. m. v ponedeljek popoludne po božji službi zabavo in sicer: I. ob 3. popoludne se zberejo društveniki na novem telovadišči pri Tratniku (v Mozirji); 2. pozdrav, govor o telovadbi, 3. telovadba, 4. kegljanje v korist društvu na gosp. Lipoldovem kegljišči, 5. petje in godba. Dne 4. junija, v dan sv. Rešnjega telesa, praznovala se bode obletnica blagoslovljenja društvene zastave. — (Hokodelsko bralno društvo v Tolminu) priredi dne 25. maja t. 1. v gosp. Deveta-kovih prostorih slavnostno „Besedou v spomin pet-indvajsetletnice „Naprej zastave Slave" s sledečim sporedom: 1. Godba „Naprej", D. Jenko. 2. Petje „Naprej", moški zbor. 3. Petje „Kam", tenor-solo in mešani zbor s spremljevanjem klavirja. K. Ma-šek. 4. Petje „Novinci", moški zbor, H. Volarič. 5. Igra „Stari Slovani" (v 5 dejanjih), poslovenil Fr. Domin ko, 6. Petje „Slovo od domovine", mešani zbor. A. Leban. 7. Petje „Danes tukaj jutri tamu, moški zbor. J. Kocijančič. — Po besedi ples. — Mej dejanji svira Tolminska godba. — Ustop-nina k besedi 30 kr. — Začetek točno ob 7'/i uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — („ Nabrežinsko užitno društvo, uknjižena zadruga z omejenim poroštvom,") ustanovljeno je na 5 let. V ravnateljstvu so gg. : Fran Nemec, predsednik; Josip Tance, podpredsednik; Andrej S t u z i c a, tajnik; Srečko Ž vab, tajnika namestnik, in Ivan Maru-Šič, blagajnik. Namen društvu je, da člani dobivajo dobra živila in kolikor mogoče ceno. Društveni deleži so po 10 gld. Pri ustopu plača se 20°/„, ostalih SO°ln v obrokih. Vsak član sme imeti več deležev. — (Tatvina.) V hiši št. 8 na Marije Terezije cesti ulomil je preteklo noč neznan tat v drvarnico in odnesel petelina in kokoš. — (N arobe-Samar itan.) Čevljarskega pomočnika Petra S oklica z Bleda na Gorenjskem vzel je na potu mej Sisekom in Križem kmet Štefan Mrakovic" iz Osekovega iz usmiljenja na voz, a v gozdi Brezovici oropal ga je in mu vzel suknjo ter 18 gold. denarja. Roparskega voznika so že zaprli. — (Razpisana) je učiteljska služba na jednorazrednici v Oneku. Plača 450 gld. in stanovanje. Prošnje do 20. junija t. 1. na okr. šol. svet v Kočevji. Telegi .Slovenskemu Narodu": čab. 1. eks drld. pos. Katarine Florijančive iz Sore, 905 Šld , 10. junija v Luki. 1. eks. držb. pos. Josipa Vaenčiča i7 1". stri' e, 260 gld., 29. maja v Bistrici. 2. eks. drtb. pos. Janeza Janka iz Radeč, 1460 In "200 gld., 13 junija v Kranjski gori. 9. eks. drlb. pos. Jakoba Kovačiča s Ponikve, 976 gld., 13. tei ija v Loži. 3. eks. držb. pos. Andreja Pa-ternostra s Hudega vrba, 389 gld., 13. junija v Loži. 1. eks. drž. pos. Janeza Ulja iz Radeč, 500 gld., 100 gld., 30 gl., 100 jdd., 300 gld., 2860 gld., 26. junija v Radećah. 1. eks. držb. pos. Marije Zukraj^ek, 350 gld., 15. junija v Loži. 1. eks. drž. pos. Jere Sporna iz Starega trga, 2160 gld., 15. junija v Loži. L eks. držb. pos. Antona Zupančiča iz St. Jurja, 70 gld., ¥5. junija v Hudo tovem. 3. eks. držb. pos. Janeza Kraševca s Studenca, 800 ghl., 15. junija v Loži. Eks. relicit. pos. Matije Magaja iz Črnomlja, 600 gl., 19. junija v Črnomlji. Eks. relicit. pos. Matije Vindišmtna iz Rvdin, 320 gld., 19 junija v Črnomlji. 1. eks. drlb. pos. Janeza Cimpermana iz Velikih lilo k, 460 gld., 15. junija v Loži. 1. tks. držb. pos. Josip Pehanija iz Mokronoga, 3900 gld., 4650 gld , 1000 gld., 1. julija v Mokronogu. 1. eks. dr/.b. pos. Josipa Kopačina iz Vipave, 1558 gld., 3. julija v Vipavi. TUJCI: 21. maja. Pri Nlona: Katz z Dunaja. — Radač iz Zagreba. — Mosstnan z Dunaja. — Pavlic iz Trebinja. i'ri tf allll : Vinot iz BudimpeSte. — Knnz z Dunaja. — Schlenker iz Solnograda. — Faber z Dunaja. — Truna-mer iz Reke. Pri avstrijskem cesarji: Schuchart iz Pulja. Umrli so r IJultljaiu J 19. maja: Avgust Jalen, zasobni uradnik, 29 let, Ključavničarske ulice št. 5, za sušico. 20. maja: Josip Trampuš, sladčičarjev sin, l'/i leta, Stari trg št, 13, za jetiko. — Marija Tomažič, gostija, 84 let, Kravja dolina št. 11, za oslabljenjem močij. 21. maja: Katra Zore, delavčeva hči, 21 dni, Kravja dolina št. 17, za božjasljo. V deželnej bolnici: 14. maja: Leopold Brecelnik, agent, 29 let, za oslabljenjem moči. — Franc Kovač, delavec, 42 let, za sušico. — Jakob Prosen, blapec, 19 let, za prizadeto telesno poškodbo. 15. maja: Helena Pristavec, delavka, 32 let, za srčno napako. 16. maja: Liza Plešnar, delavka, 25 let, za jetiko. 17. maja: Marija Cepiriu, delavka, 25 let, za jetiko. 20. maja: Marija Grablovšček, delavka, 27 let, za Brigtovo boleznijo. Meteorologično poročilo. S o Cas opazovanja Stanje barometra v mm. * '■p 7. zjutraj 733 32 mm. a 2. pop. 73187 mm. 9. zvečer 731 87 trn. 4 250 gld Državne srečke iz 1 186+ 100 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta . . Ogrska zlata renta 4°/„ . . . „ papirna renta 5"/0 . . ... 5*/u štajerske zemljisV- odvez oblig . . Dunava reg srečko 100 gld Zenalj obč avstr. 4l/i°/o ''lati zast listi Prior, oblig Eli/abetine zapad železnice Prior, oblig Ferdinaudove sev. železniee Kreditne srečke .... 100 gld Riulolibve srečke.....10 „ Akcije anglo-nvstr. banke 120 „ Trammway-društ velj. 170 gld a v. . . 82 gld. 20 kr. 82 • 70 r 107 n 50 n 98 n 10 n 8-". 9 n — n 286 n 60 n 124 n tO n 9 n n 87'/, n n 5 i» 86 n 61 a 10 » 126 — n 171 n 25 JI 107 n hO n 97 35 92 n 35 n 104 n — 114 n 75 n 123 s — n 112 n 50 n 105 50 17f> 50 n 18 n 50 n 100 — n 212 a 50 n Zahvala. Za milo sočutje, prijazno sodelovanje pri pogrebu in za krasne vence o smrti našega iskieno ljubljenega sinčeka LJUDKVITA, izrekamo vsem znancem in prijateljem najtoplejšo zahvalo. Idrija, 20. maja 1885. (305) Rodbina F. Kosova. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izšel in se dobiva: T-uLm.a,l£ našega časa. Roman. Spinal M. Lermontov, poslovenil J. P. Štajersko vino iz vinogradov pri Slovenski Bistrici prodaja se čez ulice (828—5) liOTro vino liter po Icr. ©tetrl2n.a. „ „ 40 v Ljubljani, na Poljanski cesti h. št. 31. Trgovski učenec iz dobre hiše, z dobrimi šolskimi spričevali se vaprejme-takoj v neko špecerijsko prodajalnico. Kaj več se izve pri (295—3) .1- ltal»itN<»liu v IC< Ij.iKii. a vina, dolenjskega, rumenega in visokorudečega, in sicer novo od leta l*>s i po 8—lo gld., »taro Izvrstno vino po II glii. helctl., proti pošiljatvi po-sode, pri (285-3) v Sevnici (Lichtenwald). 264 Btranij. Cena 40 kr., po pošti 45 kr. I«ee se Ml. 8J, (804—1) Eksekutivne dražbe. (Iz uradnega lista, i 1. eks. držb. pos. Andreja Mohorčiča iz Vipave 250 gld., 13 junija v Vipavi. 1. eks. držb. pos. Valentina Janeža iz koviš, 50 gld., 8. {unija v Litij'. I. eks. drž. pos. Petra Starinska iz Senožeč, 2216 gld., 17. j unija v Senožo- štacunski poslovodja za prodajalnico 7 mešanim blagom na živahnem (prometnem) kraji na de?.eli. — Zahteva so po dogovoru primerno kavcijo. — Starost od 25 do 40 let všeč. — Ponudbe naj se adresirajo pod cbill'ro M. posto restante i»osiojiua. Velika Poročilo velike važnosti! Zanesljivo in radikalno ozdravljenje epilepsije (padavice) z novim, temeljito izkušenim sredstvom. Dočim so je tudi po neprestanej porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največje vspebe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse bolnike, ki so dozdaj zastonj iskali pomoči proti tej strašnej bolezni. Mnogobrojna spričevala in premije od osob vseh tanov. Za ozdravljenje potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetju ali predpošiljatvi zneska 20 frankov ali 16 mark. (110-13) Naročila naj se adresujejo neposredno na me. ItiebscIilajLver, specijalist. Berlin S., Brondeiibnrgstrasse 35. I Marij Ln celjske I kapljice za želodec, Depreseitio izvrstno zdravilo Kopei yse. bolezni v elodcJ, in nepresežno zopt-r neslast do Jedi, slabi ielodeo, ■mrdooo sapo, naplhne-nje, kislo podiranje, ščipanje, katar v želodoi, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenloo, gnjua im bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), KOper krč v želodoi, preobloženjo želodca z Jedjo ali pijačo, drve, Koper bolezni na vranici, jetrah in zoper zlato žilo. Glnvnn senlo^rat Lekar C Itrml.v. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane gtF~ 93 ter. -mr: IFrarv-e ima samo: V Lj ub I i an i:. lekaina fJabriol Piccoli, na Dunajske j cesti; lekarna Josip Svoboda, na Prešimovem trga. V Novem mestu: lekarna Dom. Kizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: le!:ar J. Kupferschmied. VKranj: lekar D rag. Sa v ni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A^ Roblek. V Sežani: lekar Ph. iiitschel. V Črnomlji: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar An t. M i z zan. MT Svaritev! Kei se v zadnjem času naš izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave MarJjincoljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisneno besede : Ecbte Mariazeller Magentrople i — Brady 8c Dostal — Apotheker, sklenica mora 'nti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljsko matere božje, mora biti poleg te podobe utisnono sod-nijsko Bpravljeno vantveno zuameuje in zavoj mora biti zapečaten z našim *arwtveuiin znamenjem. Izdelki podobnega ali iBtega imena, ki nč-majo teh znakov istinitosti, uaj so zavržejo kot po-tiareje.ii in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in -»rodijaloi. (90-15 Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Zeleznikar. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne*