il tUTibU m nasprotnikom vsega, kar je v Celju slovenskega, dr. Ambroschitzem, znanim duševnim vodjo nemške politike v Celju. Gonjo zoper državno pod- poro južnoštajerski vinarski zadrugi v Celju pa je uprizoril dr. Benkovič zato, ker se je bal, da bi naprednjaki potom te zadruge dobili preveč upliva v vinorodnih krajih. Kaj so bile njemu mar ogromne koristi take zadruge za vinogradnike, kaj je bilo njemu mar, da bi se s pomočjo zadruge izpodrinili tuji vinski mešetarji iz naših krajev? Njemu je bilo glavno, da je zadruga v »liberalnih« rokah in da zaradi tega ne sme pro-spevati. In Maks Berlisg? Mož je tako predrzen, da je nastopil I. 1909 kot kandidat narodne stranke pri deželnozborskih volitvah in da kaplanu svoje fare noče delati komplimentov. Kaj je dr. Benkoviču mar, da je kot c. kr. poštar zaveden Slovenec? Kaj mu je mar, da nemška poštna uprava itak pri vsaki priliki skuša šikanirati slovenske uradnike? Ne, dr. Benkovič gre in v državnem zboru vloži interpelacijo proti slovenskemu poštarju s trditvami, ki so se izkazale kot lažnive. Že iz teh treh slučajev je razvidno, da je v vrstah klerikalne stranke tudi na Štajerskem pvaduštvo v polnem cvetu. Pri tem se niti ne Oziramo na neštete ovadbe raznih župnikov in kaplanov in drugih klerikalnih prifrknjencev proti učiteljem in učiteljicam na predpostavljene oblasti. Vse to dovolj jasno kaže, da so tudi naši štajerski klerikalci glede politične dostojnosti ravno tako globoko padli kakor njihovi kranjski prijatelji. In naravnost s slepoto udarjen je oni, ki danes le še malo veruje v narodno čustvovanje in v politično poštenost' štajerske klerikalne stranke. - Jz političnega sVeta. Kranjski deželni zbor bo sklican koncem julija h kratkemu zasedanju, baje posebno zaradi nadaljnih pooblastil za zgradbo deželnih električnih napram. Na Hrvaškem vlada nasilje komisarja Čuvaja naprej. Občinski zastopi, v katerih nima vlada večine, se razpuščajo. Tako je vlada ravnokar zopet razpustila občinska zastopa v Požegi in v Varaž-dinu. Voditelje protivladnih strank se preganja s sodnijo in se jih skuša uničiti. Pri razmerah na Hrvaškem, kjer se je tudi že Velik del sodnikov uklonil Čuvajevi strahovladi, je to seveda lahko doseči. Ogrska vlada izdeluje načrt nove volilne postave za ogrski državni zbor. V jesen ga namerava predložiti zbornici. Vlada gleda pri tem seveda pred vsem na to, da zagotovi Madžarom nadvlado. Iz vojske. Dne 14. tm. je sporočil italjanski general Carioni v Rim, da je tistega dne zjutraj na-iskočil Sidi-Ali in ga zavzel brez posebnega truda. Kmalu pa je prišlo mnogo sovražnih čet in vnel se je hud boj, ki je trajal 6 ur in je končal z zmago Italjanov. V turškem državnem zboru je dne 15. tm. veliki vezir (turški ministerski predsednik) razvil svoj program, v katerem je naglašal, da Turčija vstraja v vojni. Ni sicer načelno zoper mir, sprejme ga p* le, če se obrani vrhovna oblast turškega sultana nad Tripolitanijo. Iz Carigrada poročajo 16. jul.: V merodajnih krogih se nezaupanje proti Enver bsgu (vrhovnemu poveljniku turške vojske v Tripolitaniji) vedn» veča, ker je baje njegova slavohlepnost velika nevarnost za kallfat. Prisego, da se hočejo bojevati v Tripolitaniji naprej, tudi če sklene Turčija z Italijo mir, tolmačijo tako, da hoče pregovoriti Arabca, da odpadejo od Carigrada ter ustanove samostojen kalifat, ki bi ga prevzel on kot sultanov zet. V tem slučaju bi ga podpirale one države, ki imajo interes na tem, da se Arabci osamosvojijo. Iz Berolina poročajo 16. jul.: Neki turški drŽav-nik, ki se mudi tu, je odgovoril na vprašanje o miru, da so zasebna mirovna pogajanja v teku. Nemiri v Albaniji. Vedno nova poročila prihajajo o puntu med prebivalstvom in tudi med turškim vojaštvom v turški Albaniji. Evo nekoliko poročil, ki dovolj jasno kažejo resnost položaja v tetn ozemlju: Skader, 15. julija. Znani Ibrahim beg Sokolovič, ki je vžival velik ugled med Turki, se je z vsemi svojimi sinovi pridružil upornim Albancem. Skoplje, 15. julija. Iz Ferizoviča javljajo, da se albanske čete nahajajo že na potu, da zasedejo ka-čaniško sotesko. Toda to pot Albanci ne bodo ostali v soteski, marveč bodo svoj pohod nadaljevali ter skušali dobiti v svoje roke tudi Skoplje. Semkaj prihajajo iz Soluna neprestano novi voji. Samo deli teh čet so ostali tukaj, vse drugo vojaštvo je bilo poslano v Mitrovico, Djakovico in Peč. Skoplje, 15. julija. Boj pri Babinem Mostu na poti med Vučitrnom in Mitrovico je bil izredno krvav. Dasi so se Albanci umaknili, vendar so imeli Turki veliko večje izgube, kakor ustaši. Turški vojaki so se borili brez vsakega navdušenja. Naslednjo noč jih je mnogo dezertiralo ter se pridružilo vsta-šem. Skoplje, 15. julija. Isa beg Boljetinac se nahaja sedaj v gorah severozapadno od Mitrovice. Od tu pošilja svoje emisarje v Novi pazar, da tudi tamkaj izzovejo vstajo. V Boljetinčevih vojih je izredno mnogo Srbov. Predvsem se nahajajo pri njem vsi njegovi srbski čifčije (tlačani) iz sel na Sokollci in v Boljetinah, a tudi mnogo takšnih Srbov, ki so sre mu prostovoljno pridružili. V raznih srbskih selin so sedaj doma samo ženske, otroci in starci, ki so seveda turškim vojakom izročeni na milos: n nemilost. Iz raznih sel se poročajo naravnost grozovite stvari o počenjanju turškega vojaštva. Spolna posilstva so tu na dnevnem redu, vojaki skrunijo deklice v najnežnejši mladosti, a nikogar ni, ki bi ščitil ubogo, od Vsega sveta zapuščeno rajo. 1 Solun, 15. julija. Uradno poročilo poroča, da se je položaj v zadnjem času znatno poostril. Vojaštvo in orožniki trumoma prehajajo v uporniški tabor. Prebivalstvo se jim pridružuje. Pri Kosu so se vi-šili ponovno boji. Enajsta brigada ima povelje, da prodre proti Ferizoviču. Carigrad, 15. julija. Poveljnik turških čet v Kumanovu se je pridružil' vstašem. ftltft«. Pogajanja za delazmožnost štajerskega deželnega zbora se bodo znova pričela, kakor se tam poroča iz Gradca, koncem avgusta, tako, da bo morebiti omogočeno jesensko zasedanje štajerskega deželnega zbora. Posredovali bodo zastopniki veleposestva. Vas bomo prijeli- za besedo! Klerikalni „Gorenjec" poroča v svoji zadnji številki: ,rŠta-jerski deželni zbor utegne začeti v jeseni delovati, ker so vsled odločnega nastopa katoliških slovenskih poslancev Nemci vsaj nekoliko postali prijenljivi in pripravljeni Slovencem kaj dovoliti!" Ko bodo pogajanja končana, bomo klerikalce na te besede spomnili. Sedaj mirno čakamo! Podružnica LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE, CELJE sprejema vloge na vložne knjižice in jih obrestuje po od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Renfni davek plačuje banka iz svojega. .-."i« I« 2 iS T-fn! Iz službe pri južni železniei. Odpovedal se je službi aspirant Andr. Gosar v Račjem. — Premeščeni so: asistent Kolitscher iz Celja v Dun. Novo mesto, asistent Gust. Marterer iz Arnovža V Pragersko, asistent Iv. Zapečnik iz Pragerskega v Zidani most, asistent Edv. Schulz iz Pragerskega v Beljak. Aškerčev pogreb še vedno ne da miru ma-začem pri „Straži". Sedaj jih skrbi, kdo ga bo plačal. Bodite pomirjeni, niti k enemu od Vas se ne bo prišlo po en vinar, kakor Vi ob vsaki priliki pošiljate svoje berače k najbolj znanim ,.liberalcem". Z denarjem iz vaših rok ne bo nihče umazal Aškerčevega groba! Zaradi „Narodnih domov" se razburja „Straža", ter pravi, da delajo škodo našemu ljudstvu. In kdo je to zakrivil? Seveda liberalci. No gg. dr. Rosina in dr. Srnec kako Vama kaj ugajajo „Stražini" očitki o „frakarskem duhu",uO „ue-praktičnosti" in o „neznosnih bremenih", s katerimi ste ..obremenili celi narod"? Promocija. Na dunajskem vseučilišču sta bila proglašena za doktorja člana akad. društva „Sava", in sicer Adolf Salberger dne 16. t. m. za doktorja prava, in Ivan Pintar dne 19. t. m. za doktorja vsega zdravilstva. Občina Kokrrje pridobiva slovenskemu jeziku tudi v vojaških zadevah pravice. Vojaške oblasti so pred kratkim urejevale mobilizacijske to je vojne zadeve; določile so tudi, kateri občinski činitelji smejo ostati ob razglašeni mobilizaciji še 26 dni v svojem posvetnem razmerju. V tej zadevi je dobila občina Kokarje nemške poverilnice za župana Praznika Josipa in za Firšta Antona, občinskega svetovalca v občini Rečici, ki je pa v Kokarje pristojen. Županstvo Kokarje je obe nemški poverilnici vrnilo s poročilom, da jih ne more na znanje vzeti, niti zabi lježiti, ker ste v jezikovem oziru nezakoniti, naj se torej v smislu določb člana XIX. državnega osnovnega zakona dopošljete slovensko pisani poverilnici. C. kr. okrajno glavarstvo je na to oskrbelo županu Prazniku Josipu slovensko pisano poverilnico, da sme kot črnovojnik ostati po sklicanju črne vojne še 26 dni kot župan v svojem posvetnem ali civilnem razmerju, poverilnica za Firšta Antona pa se ni več v Kokarje vrnila, odposlala se je iz Celja na občino Rečico, kjer še župannje Jeraj Matija, ki se nič kaj ne poteguje za pravice slovenskega jezika, saj je cel6 nekoč pri sodišču, ne da bi ga bil kdo o tem kaj vprašal, izjavil, da se morajo tndi nemški dopisi sprejeti in rešiti. Seveda se morajo, če župan noče skrbeti za pravice naroda! Kako je storil v tem slučaju, bi bilo zanimivo izvedeti, da bi javnost vedela, kako visoko se je narodna zavednost župana Jeraja in občinskega urada rečiškega povzdignila. Pripomniti je še, da sme tudi vsak črnovojnik vrniti vse vojaške listine (kakor pre-hodnice, poverilnice in druge vojaške spise), če niso pisani v slovenščini. To pravico jim daje kot državljanom prej imenovani državni osnovni zakon, ki je bil izdan za državljane in občine, ne pa za državne uradnike. Za čebelarsko razstavo v Celju. Piše se nam: Laški okrajni zastop je določil za čebelarsko razstavo v Celju 200 K. Slovenski okrajni zastopi, kje pa ste Vi? Slovenski zdravniki, pozor! Opozarjamo v prvi vrsti na današnja razglasa slede razpisa distriktnih mest. Obenem pa prosimo, naj vsi, ki so ali bodo vložili, javijo na naslov ^Slovensko zdravniško društvo v Celju", kam so prosili! Zadnje strašne nesreče vsled toče po Sp. Štajerskem so zopet vzbudile živahnejše zanimanje za uvedbo splošnega obveznega zavarovanja proti toči. V prihodnjem zasedanju državnega zbora se bo skoro brez dvoma o tej stvari razpravljalo. Nujno potrebno je, da tudi deželni zbor, če pride do dela, čim najprej vzame to zadevo v pretres. Človeku se vstavlja pero, opisovati strašno bedo, ki vlada in ki bo še naraščala v krajih, prizadetih od toče. Srebrno mašo obhajajo te dni gg.: Marko Tomažič, dekan v Kozjem, Jos. Čižek, dekan v Jarenini, Fr. Simonič, stolni vikar v Mariboru, Mart. Ulčnik, župnik v Doliču. Jož. Msšiček, dekan v Brežicah, Jur. Selih, župnik pri Sv. Ku-nigundi na Poh., Er. Vidmayer, župnik na Zgor. Poljskavi. Dramatično društvo v Ljubljani je za predsednika izyolilo g. prof. Reisnerja. Občina Borovlje je imenovala nemškega poslanca Doberniga za častnega občana. Krog 20.000 kron so nabrali na zadnji sinodi iavantinske duhovščine za mariborske klerikalne liste. Škof sam je dal 6000 K in tako pokazal, da odobrava podlo hujskarijo „Straže" in „Slov. Gosp."'. Svobodno mu! Vidi se pa tudi, da brez teh podpor — ki jih duhovščina daje le pod pritiskom! — mariborski klerikalni listi ne bi mogli izhajati, odkar so izostale podpore ,,Pi-jevega društva". Slovensko poveljevanje v spodnještajerskih požarnih brambah. „Slov. Narod" piše: Na Spodnjem Štajerskem je še precej požarnih bramb, ki so priklopljene deželni (seveda nemški) zvezi v Gradcu. Doslej so se z nekaterimi častnimi izjemami uklanjale in deželni zvezi na ljubo ohranjevale nemški poveljni jezik. A sedaj se je pričel odločen odpor in v kratkem času ste dve požarni brambi zaporedoma upeljali slovensko poveljevanje: Št. Jur ob j. ž. in Bizeljsko. S tem sicer slovenske požarne brambe riskirajo, da se jih iz deželne zveze izključi, a to jih ne bo preveč bolelo. Potrebno je, da zveza slovenskih požarnih bramb v Žalcu, ki se je začela pod sedanjim vodstvom lepo znova razvijati, pospeši svojo delavnost in res skrbi tako lepo za svoje članice kot deželna zveza. Graški gospodje pri tej zvezi mislijo, da so slovenske požarne brambe, ki so še ohranile nemški poveljevalni jezik, nekake vsenemške postojanke. To dokazuje med drugim okrožnica, ki se jo je meseca maja poslalo vsem spodnještajerskim požarnim brambam, naj nabirajo za Schulvereinov majev dar! Ali ve vodstvo deželne zveze za to nesramno narodno izzivanje, ki se prav iye ne strinja z nepolitičnim značajem požarništva? Kakor purana rdeča ruta, tako jezi klerikalce sokolski znak. Neki dopisnik iz Svetinj pri Ormožu je v „Slov. Gosp." pogruntal, da sokolski znak izziva kmečko ljudstvo. Za poč't! Zaradi občinskega gospodarstva v Pulju sta stala te dni pred sodnijo občinski tajnik in pa en računski uradnik, oba obdolžena, da sta poneverjala denar občinskih davkoplačevalcev v svojo korst. Dne 12. t. m. se je izrekla sodba: občinski tajnik je dobil 14, računski uradnik pa 8 mescev zapora. Na Bledu bo preživel letošnje počitnice minister za javna dela, Čeh Trnka. Na Bled je prišel na letovišče tudi poljski minister krajan Dlugosz. Trst in Gorica. Sedaj je objavil uradni list izid uradno revidiranega ljudskega štetja v teh dveh mestih. V Trstu je koncem leta 1910. bilo 188.636 prebivalcev, od teh 56.071 Sloveneev, 2176 Srbo - Hrvatov, 431 Čehov, 146 Poljakov, 118.313 Lahov in 11.436 Nemcev. V Gorici pa je med 26.750 prebivalci bilo 9819 Slovencev, 14.320 Laujv in 2040 Nemcev. Vojaštvo ni ušteto. Mesto Reka šteje po zadnjem ljudskem štetju, katerega izid priobčuje mestna občina, 24.212 Italjanov, 12.926 Hrvatov, 6493 Madžarov, 2315 Nemcev, 2337 Sloveneev, 495 Srbov, 192 Slovakov, 238 Čehov, 240 Angležev, 70 Francozov, 137 Rumuncev, 34 Grkov, 55 Špancev, 11 Rusinov, 7 Albancev, 4 Arabce, 25 Holandcev, 46 Poljakov, Kakor je videti, narodno zelo pisano mesto. Deset miljonov kron so pustili ob priliki vsesokolskega zleta tujci v Pragi. Strokovnjaki so mnenja, da je od tega dva miljona kron čistega dobička. Torej je bil zlet z narodnogospodarskega stališča naravnost ogromnega pomena. Slovenske občine opozarjamo, da se jim bodo v kratkem doposlale od glavarstva pozivnice na nabor. Ako te pozivnice ne bodo spisane v slovenskem jeziku, se naj vse vrnejo glavarstvu s poročilom, da ima občina v smislu določb člana XIX. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1. 1867. drž. zak. pravico svoj jezik čuvati in gojiti v vseh državnih uradih, in da ima vsak nabornik kot državljan v smislu tega zakona pravico zahtevati pozivnico v materinskem jeziku. StoVenjcgraiKi oKraj. Slovenj gradeč. Ustanovni občni zbor zadruge za rejo noriškega konja v sodnijskem okraju slovenjegraškem bo v nedeljo, dne 21. jul. 1912 ob 10. uri dopoldne v dvorani okrajnega odbora. Spored: 1. Sklepanje o pravilih. 2. Volitev v na-čelstvo. 3. Predlogi in slučajnosti. 4. Predavanje c. kr. okrajnega živinozdravnika Franca Pirnata o zavarovanju konj. V Vuzenici je pretekli teden umrla gospa Bruderman iz znane narodne rodbine Rotnerjeve v starosti 38 let. Pokopali so jo v soboto ob obili udelf žbi uglednih rodbin marnberškega okraja. N. v m. p.! Strela je nenavadno razsajala pretekli teden na Muti. Ubila je v hlevu kravo in na dvorišču priklenjenega psa, Udarjala je pogosto še v razne druge predmete, ki pa se niso užgali. Pač pa je zelo trpela električna napeljava, katera je menda največ kriva tem nesrečam, ker ni prav izpeljana. — Nekaj dni preje je užgala v Trbonjah pri Vuzenici hlev posestnika Desetnika. Zgorelo mu je dvoje živinčet, vsa krma, gospodarski stroji, vozovi in orodja ter mu kljub zavarovalnini napravila mnogo škode. Narodna gostija ob meji se je obhajala nedavno v Vuzenici o poroki Kristine Verdnik iz Dravč in Ignacija Grubelnik iz Ribnice. Med svati S9 je nabralo za družbo sv. Cirila in Metoda 26 K v nabiralnik pri Kočevarju v Vuzenici. Bilo srečno! — Posnemajte! BrdilHi ofraj. Kozje. Veliki živinski in kramarski sejni se vrši dne' 25. julija t. i. v Kozjem. Sejmarji se opozarjajo na novo mostno tehtnico, katera bo ta dan brezplačno na razpolago. Vstop v sejmišče LISTEK. Stara pravda. Spesnil Anton Aškerc. II. Kralj Matij až. „Kadar bo kralj Matjaž kraljeval, onda bo kmetic dobro kmetovi." Na vasi pod lipoj staroj pravljice prepeva ded, unukom trem svojim jih pravi pravljice iz davnih lčt. Šumi jim nad glavami lipa, presladko nje cvetje diši. Mladeniče v čilih najmlajši, uzdihne in dedu veli: „Rad prišel jaz v goro bi sveto, kjer biva kralj včliki naš, kjer spava stoletja, stoletja, kjer spava naš kralj Matijiž. V palačo podzemsko njegovo, v predivno rad stopil bi jaz, zaklade leskeče se gledal, vojaštva rad videl bi kras. In njega tam s&mega videl za mizoj kamnitoj bi rad, krog ktere mu brada čestita ovija že sedmi se krat In lepo soprogo njegovo, Alčnčico, videl bi tam ... Oh, rad bi napčtil se v gdro, da znam le k6d iti in k&m!" Šumi jim nad gl&vami lipa, presladko nje cvetje diši, pa bratov zamišljenih drugi mi reče in govori: ,.Kaj meni za mrtvega kralja, kaj brada njegova mi mar! Kaj meni za mrtve vojake, kaj meni za mrtvi ves čar! Kaj meni Alenčica mrtva, ko živo Alenko im&m — za sto Matijaževih mrtvih jaz svoje Alenke ne dam. Oh več ko za mrtvega kralja, za mrtvih vojakov redi, več ko za Alenčico rajno — za zlate je meni kadi! Za tri mi kadi je njegove, ki hranijo saho zlatd! Ej tisto zlato bi rad imel —, kaj ž njim bi počel in kako? Tri bele bi kupil gradove, dva prva roditeljem dal, a v tretjem — z Alenkoj bi svojoj po željah sred kraljeval. .. Zaklad Matijažev skrbi me, ki v ječi zdihuje mi tam — oh, rad bi ga rešit šel v gdro, ne znam le, kod iti iu kam." Šumi jim nad gl&vami lipa, presladko nje cvetje diši, pa bratov zamišljenih tretji ustane in dedu veli: „Pred kralja bi spečega stopil, Nikamor se ne bi ozrl, ni v ženo, ni v zlate zaklade, le v njega pogled bi uprl. Pogledal bi spečega kralja in tabor nešteti njegov, zaklical, da grad bi zakleti odmeval od tisoč jekov. ,,Hoj, vstani že, vojvoda, vstani! Oj vstani iz dolgega snu, z vojaki prespalimi pl&ni iz bajnega gorskega dnu! Ti sanjaš tu sanje stoletne, ob boku ti meč rjavi, tam zunaj, tam zunaj pa n&rod, tvoj n&rod krivice trpi! Čuj, tujci nas stiskajo lačni, smelejši od dnč so do dne. .. Tu tvojim junakom pa sablje v nožnicah, glej, rja že jč! Čuj, vzdrami se, vzdrami od spanja, kralj, vstani pa bodi naš voj *! Preženi sovražnike svoje, rod 6tmi iz sužnosti svoj! Spasivši svoj n&rod iz jarma, naredi mej n&rodi mir... V očini svobddni pirujta s kraljico j stoletni svoj pir! Budit pojdem našega kralja, takoj ti odrinem na pot, iskat Matijaža čem iti; povedi, kam grem naj in kod." * voj = voditelj. za živino je vstopnine prost. Ker je pričakovati ogromno število lepe živine, se knpci vljudno vabijo. Vranični prisad se širi v brežiškem okraju in dela živinorejcem veliko škodo. Merodajni krogi bi naj ljudstvo poučili, da lahko dobi za živino, ki pogine na tej bolezni, od države podpore. Poučevati pa je tudi treba živinorejce, kako naj postopajo, da se bolezen omeji. Blzeljsko. Naša prostovoljna požarna bramba je uvedla slovensko poveljevanje. Tako je prav. Naj bi ji sledile vse požarne brambe po Spod. Štajerskem, ki so še pod graško zvezo. V priznanje je podaril župan g. Ivan Malus požarni brambi 20 K. Št. Peter pod Sv. Gorami. Tu smo 11. t. m. imeli veliko nevihto. Okoli 5. ure popoldne je udarila strela v gospodarsko poslopje naše najbližje hrvaške vasi Kumrovce. Takoj je bilo pet poslopij v plamenu. Samo urnemu delovanju našega gasilnega društva je bilo zahvaliti, da ni cela vas zgorela (okoli 22 hiš). Čeravno je vas od nas 3 km oddaljena, so bili naši gasilci pod vodstvom g. stotnika Drofenika na mestu in za-branili veliko nesrečo. Zopet je pokazalo naše gasilno društvo svojo bratovsko dolžnost. Kapele pri Brežicah. Izmed mnogih neviht v letošnjem letu je obiskala 11. julija jedna tudi Kapele. Med strašnim bliskom in gromom se je vlila grozna ploha k sreči brez toče, a prigodila se je druga nesreča: treščilo je v hlev posestnika Janeza Šulerja. Leseno poslopje, s slamo krito in s senom napolnjeno, je bilo h krati v ognju; ni-kakoršna bramba ni pomagala, vse je do tal pogorelo. Sreča, da so se obranila poslopja, katera so bila od 5 do 20 m oddaljena od pogorišča. Pri tej priliki so se mnogi zelo neokretne držali, kar je sicer opravičljivo, ker niso vajeni takim dogodljaiem, ki so pri nas redka prikazen. Prav spreten je bil zidar Josip Culetto, kateri se ni strašil najnevarnejših mest. Ogroženih je bilo več posestnikov, a hitra pomoč in pravilni veter sta omejila nadaljno nesrečo. Šuler je oškodovan za 2000 K; pri vsem tem pa še zavarovan ni bil. Ljudje pravijo, da za jedno nesrečo sledi kmalu druga. Drugi dan se je ponesrečila deklina Tereza Blaževič; prekucnila se je v vodnjak, ter se pri tem znatno telesno poškodovala. Da ni opazila prizora stara ženica, gotovo bi ponesrečenka mo-nala v vodnjaku mučne smrti umreti. Dobova. V pondeljek je zbudil trudne ljudi iz prvega spanja plat zvona, ki je otožno naznanjal, da je izbruhnil v občini Gaberje velik požar. Brizgalnica iz Mihalovec je bila sicer takoj na licu mesta, a ker ni bilo dovolj priprav, drugič nič izvežbanega moštva, se ni dalo nič rešiti, ampak zgorelo je vse do tal. Tukaj se je zopet pokazalo, koliko bi moglo narediti organizirano moštvo, kaj je vredno pravo vzajemno -'elo. Kolike važnosti bi bila res pri nas prava požarna bramba, se sploh ne da povedati. Dobovčani, v pondeljek se vam je zopet nudil prizor, ki Vam jasno pravi, da je le v slogi moč, ter da se le z združenimi močmi pride do cilja! Na delo tedaj! — bližnjemu na pomoč! JtiariborsHi oKraj. Iz Vrhol pri Slov. Bistrici. Tu se je ustrelil vojak Jožef Špelec od 4. domobranskega polka v Celovcu iz strahu pred kaznijo. Bil je že večkrat kaznovan in je zdaj zopet dobil večjo kazen. Št. Lovrenc nad Mariborom. Tudi Št. Lov-renški Slovenci si moramo kmalu ustanoviti telovadno društvo. Sposobnih mož in mladeničev imamo dovolj! Za prostore nam tudi ni treba biti v skrbeh, ker nam jih bode radevolje prepustila šolska oblast v tukajšnji trški šoli, v kateri ima tudi nemški „Turnverein" večkrat svoje vaje. Lehen pri Ribnici. Vsem darovateljem, ki so s svojo požrtvovalnostjo omogočili izlet lehen-ske šolske mladine 1. razr. v Vuhred, se na tem mestu iskreno zahvaljujem, osobito ljubiteljem mladine iz Lehna, Sv. Lovrenca, Vuhreda in Jan-ževega vrha. Ob enem izražam tudi željo, da ohranijo vsi darovalci še v naprej to naklonjenost v korist naši slovenski mladini, da se omogočijo tudi v bodoče taki izleti, ki gotovo tudi za slovenske šolarje ogrožene šole niso brezpo membni. Pavla Majcen. Pri Sv. Petru pod Mariborom je zgorelo v petek ponoči gospodarsko poslopje Al. Veicerja. Zgorel je tudi en vol, tri svinje in vsa perotnina. Ogenj se je lotil tudi hiše in jo uničil. Ruš«. Spomladi se je pri nas ustanovila neka „Strokovna zveza". Kako ta zveza deluje, to nam pričajo v vsaki številki „Slov. Gosp." in „Straže" se nahajajoči članki, katerih povzročitelji so v Rušah najmanj spoštovane osebe. V teh člankih na že ostuden način napadajo, blatijo in sumničijo ruške „liberalce". Vse oblajajo, kar jim pride na pot. Zdaj se zaganjajo že tudi v kmetijsko podružnico, ki se namerava ustanoviti in zaradi katere so se vršila nekatera posvetovanja. Ali naj občine izročijo ustanovitev tako važne družbe „kmetoma" Ivanu Jugu in Bečeli? Pred-bacivate nam tudi nemškutarstvo. Sramota! Ali niso ravno tiste osebe, ki jih napadate, največ storile, da so vse občine slovenske ? Ali ne veste, kako je bilo pred 20 leti? In vi se drznete dvo- miti nad našo narodnostjo? Radovedni smo, kaj bo vaša trhla strankarska zveza dobrega storila. Kako je ista onemogla in privlačna, o tem vas je menda dovolj pcučila „velika slavnost", ki ste jo priredili na Petrovo in Pavlovo in katere se niti nje odborniki niso vdeležili. Pokazala je, kakšno spoštovanje uživajo ustanovitelji zveze. Obžalujemo samo krčmarja Repoluska, ki je priden in pošten človek, a mu je „Ruški zvonar" privabil tako malo ljudi. Primite svojega zeta malo za ušesa in ga poučite, naj pusti politiko, o kateri i ič ne razume in naj posveti svoje slabe moči raje delu. Verze kovati naj pusti sposobnejšim ljudem. Ako bo vaša zveza še nadalje zasledovala namen, samo blatiti in sumničiti nas, tedaj tudi mi ne bomo molčali. Gradiva imamo toliko, da bo smrdelo. Kaj ne, gosp. Luka? Klin s klinom! Iz Maribora. V soboto, dne 13. julija je priredila čitalnica na vrtu „Narodnega doma" odhodnico g. Josipu Severju, ki je prestavljen k davčnemu uradu v Sevnico. Udeležilo se je od-hodnice veliko število dam in gospodov, znamenje, kako priljubljena sta bila naš slavljenec in njegova mila soproga. Želimo mu mnogo sreče na novem kraju! ptoisHi oHraj. Iz Ptuja se je poslovil te dni g, Fr. Pollak, farmacevt v lekarni g. Molitorja. Služboval je tu nad 20 let. Kot rojen Ceh je bil Slovencem vedno naklonjen. Bil je tudi več let predsednik ptujske Čitalnice. Iz Ptuja se poroča: Vsled popravil na dravskem mostu je mestni urad odredil, da mora biti most od 15. t. m. naprej vsak dan od 1. ure do 7. zvečer za promet zaprt. Iz Ormoža. Vsled sklepa okrajnega zastopa ormoškega bo isti prispeval primerno vsoto k izpeljavi železnice Ljutomer-Ormož, in je le-ta vsled tega zasigurjena, posebno ker se za izpeljavo proge Radgona-Ljutomer zanimajo mesto Radgona, trg ln okraj Gornja Radgona in Ljutomer, ter mesto Ormož, razun tega pa se vedno pogosteje ču.iejo poročila o morebitnem jesenskem zasedanju štajerskega deželnega zbora, katerega kombinirani finančni in železniški odsek je za to železnico dovolil prispevek 250.000 kron in bo tozadevni predlog v zbornici gotovo sprejet. Na to dejstvo si dovolimo opozoriti tiste gg. zdravnike, ki bi morebiti hoteli kompetirati za mesto distriktnega zdravnika s sedežem pri Sv. Tomažu, a bi hoteli stanovati ob progi železnice Ljutomre—Ormož, torej v Ivanjkovcih ali pa v neposredni bližini pri Svetinjah. Kopališče Rogaško Slatino je obiskalo do 10. julija 1068 strank s 1552 osebami. V Rogatcu je umrl vpokojeni vodja zemljiške knjige Anton pl. Iljačič v 8TS letu starosti. Služil je še pod Radeckim. Iz Središča. Poročilo o poroki g. Mat, Glavnika ir» gdč. Leneike Šalamun v št. 21. ..N. L." ne ndg-ovarja resnici. Iz Središča. Piše se nam: Čudno, čudno, zakaj se naš g. kaplan pri obiskovanju Marijinih družbenic vsakikrat pred Št. hišo v Obrižu s kolesa v grabo zvrne?! Morda na tako čuden način družbenici ln pisateljici Pepiki poklone dela? Res čudna izobrazba! Obriž pri Središču. Da skisa vročina klerikalne možgane, to dokazuje tisti dopisnik, ki je le s pomočjo goljufije utihotapil neko laž v »Narodni List«. Da jo je poslal tudi »Slovencu«, se prav nič ne čudimo, saj spada v družbo »Slovenčevih« dopisnikov. Da bi se bila Lenčika Šalamun iz Obriža poročila, je zlagano. Namen dopisnikov je prozoren, osmešiti, oblatiti je hotel Šalamunovo obitelj, posrečilo pa se mu ni. O tem se lahko prepriča dopisnik, če si malo natančneje pogleda svojo kosmato vest, ker v njej se mu zrcali pečat podlosti in laži. Vobče opažamo, da se v novejšem času oglašajo razni dopisniki pravcatega klerikalnega kalibra. Pred nekaj tedni je napr. neki slavni dopisnik poslal v njega vredno glasilo, v »Slov. Gosp.« lažnjiv dopis, koncem pa se bahato trkal po prsih, rekoč: »Mi hodimo neustrašeno svojo katoliško pot«. Torej lagati, obrekovati, blatiti, osramotiti, to Vam Je katoliško! S takimi katoliki mi naprednjaki nočemu imeti nobenega stika, privoščimo jih pa prav iz srca tistim, ki so si jih tako imenitno odgajali. Ako ne bi bili naprednjaki boljši katoliki, kakor so ti, bi se moral dopisnik oziroma urednik seznaniti z ričetom, ki bi si ga v vsej meri zaslužil. G. Korošec, Hoh-niec in drugi, Vaše seme gre bujno v klasje. Wi5$i oKraj. Celje. V našem uredništvu se je v pondeljek 15. t. m. oglasil g. profesor Božidar Štiftar iz Kaluge na Ruskem, naš rojak iz Solčave. Prišel je po dolgem času v svojo ožjo domovino s svojo gospo Julijo, rojeno Rusinjo. Včeraj se je podal v svoj rojstni kraj, kjer ostane kaka dva tedna. Iz Celja, (Okoliški občinski zastop) je imel 14. tm. dopoldne plenarno sejo v občinski posvetovalnici. Navzočih je bilo 28 občinskih zastopnikov, manjkala sta dr. Benkovič in Westen. Občinski svetovalec dr. Božič je poročal o sledečih sklepih svetovalstva in raznih odsekov ter jih je predložil obč. zastopu v potrjenje: V. Janiču, lastniku „Parkhofa" na Miklavževem hribu, kateri bi rad imel kavcijo 200 K za vdrževanje kanala za hišo, se tozadevna prošnja zavrne; ponudba Jakoba Žvižaja za nakup enega dela nekdanjega Perlmoserjevega, sedaj občinskega sveta za pokopališčem, se zavrne, ker je prenizka (l K za kvadratni meter); na prošnjo Jakoba Speiserja za zvišanje odškodnine za vporabo dveh sesalnih cevi se sklene, da plača 16 K; Janez Ocvirk se potrdi za vaškega župana v Polulah; v domovinsko zvezo se sprejmejo : Ivana Volmut, Stari grad 15, Marija in Ana Jakob, Zavodna 42, Jernej Stauta, Sp. Hudin ja, Jagodič Anton, Pol ule 33, Josip Bodicelj, Gaberje 112, Franc Korošec, Sp. Hudinja 61. Mihael Vode, Gaberje 102, Kotin Franc, Sp. Hudinja, Franc Rahle, Ložnica 8, Franc in Cecilija Vozu, Zavodna 14 in Anton Rode, Zg. Hudinja 33; tri prošnje za domovinsko zvezo se odklonijo, o eni se bo še vršilo poizvedovanje. Na predlog stavbenega dseka se sklene naprositi štajerski deželni odbor, naj predloži deželnemu zboru v potrjenje novi pokopališčni red za celjsko okolico, ki vsebuje z ozirom na zvišane vdrževalne stroške tudi zvišane pristojbine za grobe, pokopavanje in ogledovanje mrličev. Na to se sprejme predlog dr. A. Božiča, naj občina prosi okrajno, ozir. deželno finančno ravnateljstvo za novo in pravičnejšo porazdelbo užitninskega davka med mestom in. okolico. Celjska okolica je danes večja občina kot mesto Celje samo, pride pa na njo komaj četrtina dohodkov iz užitninskega davka, za katerega tvorita mesto in okolica en okoliš. Dalje se sklene na predlog dr. A. Božiča, naj se uvedejo predpoizvedbe za upeljavo pasjega davka. Na vlogo gosp. T. Graha se sklene pozvati krajni šolski svet, da svoj sklep glede mesta, na katerem bo stala bodoča dekliška šola v Gaberju, spremeni in šolo pomakne iz Gaberja kam bližje severnemu delu občine. Samostojen predlog Jar-merjev za zboljšanje cestne razsvetljave v Gaberju se odkaže cestnemu odseku. Na predlog Bobnarjev bo občina ukrenila vse potrebno za snaženje Hudinjine struge. Na željo Omladičevo se bo občina znova potegovala za orožniško postajo v Gaberju. Jarmer-Pečuhovi predlogi glede določitve in odprtja novih ulic in cest v Gaberju se odka-žejo cestnemu odseku. Nato se je seja zaključila. Celje. (Surovinska zadruga čevljarjev v Celju) je imela nedavno svoj 11. redni občni zbor. Poročal je ravnatelj Morn. Pregledno poročilo poudarja v prvi vrsti, da se mora brez napake, strokovno vodstvo knjig pohvalno pri-poznati. Računski zaključek kaže sledeče: dohodkov 79.157 K 96 vin., izdatkov 79.462 K 89 vin., aktiva 45.669 K 98 vin., pasiva 44.693 K 84 vin. Čisti dobiček se je pridjal rezervnemu fondu, ki znaša sedaj 2075 K 94 vin. Zadruga šteje 71 članov, kateri so vplačali za 5841 K 18 vin. deležev. Koncem prvega opravilnega leta 1901. je bilo le 28 članov, ki so za opravilni delež kar 1003 K plačali in takrat je rezervni fond znašal samo 113 K. Iz poročila je torej razvidno, da je zadruga v pridobitnem in gospodarskem oziru jako lepo napredovala. Ponesrečil je delavec Al. Oman iz Maribora, ko je imel opravka z brzojavnimi žicami v Gaberju pri Celin. Splezal je na neko drevo, da bi odrezal veje, ki so se dotikale žic; pri tem pa je padel na tlakano cesto, si zlomil levo nogo in se težko poškodoval na glavi in rokah. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Izleti. Da vstreže kolikor mogoče vsem, priredi celjski odsek Slov. plan. društva v nedeljo dne 21. tm. tri izlete .1. Celje—Zidani most—Kum (1216 m). Zbirališče v soboto ob pol 4. popoldne na kolodvoru; od tod z vlakom do Zidanega mosta. Prenoči se na vrhu Kuma. 2. Celje—Hudičev graben— Svetina—Štore. Zbirališče ob pol 2. popoldne na kapucinskem mostu. 3. Celje—Rečica—Luče—Ra-duha (2065 m). Zbirališče v soboto ob tri četrt 4. popoldne na kolodvoru; od tam z vlakom do Rečice in dalje z vozom do Luč, kjer se prenoči. Radi voza se je treba priglasiti dr. Milko Hrašovcu v Celju do petka 19. tm. ob 12. opoldne. Gorska o-prava (posebno čevlji) neobhodno potrebna. Vsi izleti se vršijo le ob lepem vremenu! Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 18. julija v gostilni g. Coufldentija v Zavodni pri Celju. Iz Celja. (Na okoliški deški šoli v Celju) je bilo ob začetku šolskega leta 1911/12 433, koncem pa 409 učencev. — Izmed teh je bilo za prihodnji višji razred, oziroma oddelek sposobnih 329 — s hvalevrednim uspehom 77, nesposobnih 72, neredovanih je ostalo 8. — Poučevali so na zavodu šolski vodja, 7 učiteljev in 1 katehet. — Za vstop v gimnazijo se je prijavilo 18, v meščansko šolo pa 8 učencev. Strela je ubila ob priliki hude nevihte kmeta Jožefa Gorišeka v Svetini pri Celju, ki je med nevihto obiral črešnje. Isti dan je udarila v hišo Jožefa Kukovca v Zadobrovi. Užgala ni, a oplazila je posestnika, ki leži že od takrat nezavesten in bo težko ostal pri življenju. Iz šmarskega okraja. Že pred več meseci se je čitalo, da koliba za postajico Stranje že stoji. In res je; toda okoli kolibe je zrasla zelj in trava, ker še ni nič nasutega. Ljudje se norčujejo in pravijo, da se z delom čaka, da trava dozori; pa sedaj je tudi ta že dozorela. Morda pa gospodje uvidevajo, da ta prostor le ni primeren. Sliši se namreč, da bodo kolibo prenesli. Ali je kaj resnice na tem, ali je to samo pobožna želja — ne vemo. Gotovo bi bilo želeti, da se to zgodi. Saj delo pa se naj skoraj nadaljuje. L Vaše zdravje si hranite! Slabost in bolečine izginejo, vaše oči, živoi, mišice, kite se jačijo. Vaše spanje je zdravo, splošno zdravje se ram vrne, Ce rabite pitni Fellerjev flnid z zn. „ElsafluidH. Sledite našemu nasvetu! Skusite naročiti za 5 kron franko pri lekarnaju B. V. Fellerju v Stubioi, Elzin trg 264 (HrvaŠko). 142 o 6-6 T Šmarju pri Jelšah se naseli v kratkem kot odvetnik g. dr. Ivan Zabukovšek, rodom Po-nikovljan. hm Zopet nesreča vsled avtomobila. Ko se je 7. t. in. peljal posestnik Janez Plauštajner iz St. Jurja ob juž. žel. skozi Savodno, mu je pridirjal nasproti avtomobil, ki kljub kmetovim znamenjem ni hotel bolj počasi voziti. Kmetu se je konj splašil. Plauštajnerja je vrglo na cestno kamenje in ga težko poškodovalo, konj pa je s prevrnje-nim vozom dirjal naprej. Iz Mozirja. Tukajšnji hotelir in urar Zdravko Vasle se preseli v „Narodni dom" v Konjice. — „IIirija" bo dana v najem ali pa najbrže prodana. Uboj. V Jurkloštru so te dni popivali kmečki fantje. Skregali so se že v gostilni. Ker jih je pa gostilničar spravil iz gostilne, so se tepli znnaj. Pri tem sta se fanta Verini in Kreže lotila Franca Galovška in sta ga z nožem na prsih in po trebuhu tako zdelala, da je dva dni kasneje umrl. Verinija in Krežeta so orožniki že prijeli in izročili celjskemu okrožnemu sodišču. Iz šmarskega okraja. (Zanimive zgodbice.) Od Št. Petra na Med v. selu se poroča: Gostije Jurčeka Vrečka s. P. Mešiček se je udeležil tudi naš župnik Gomilšek, ki je hotel na vsak način sedeti poleg neveste. Ženin — mož na svojem mestu! — se pa s tem ni strinjal, češ da je nevesta le njemu prisegla, ne pa tudi župniku, in odkazal mu je prostor, odkoder je župnik lahko nevesto samo gledal. Najboljše bo pač, takih vsiljivcev sploh ne vabiti na gostije! — V sladko-gorskem župnišču je sedaj že precej časa stalen gost neka jako pobožna deklica, hči klerikalnega občinskega odbornika, ki je bita v Ljubljani iz neznanih vzrokov iz nekega zavoda izključena. Ljudje se povprašujejo, ali se sedaj uči pri slad-i kogorskein župniku za kuharico. — Ob priliki birme na Sladki Gori bi bil imel škofa ob prihodu pozdraviti mestinjski kaplan Miha. Pa nesreča! ta grdi „liberalec" Smeh v Mestinju ima tako dobra vina, da se ga je pobožni mestinjski ka-i plan baš pred Škofovim prihodom neprijetno na-srkal; ko je prišel pred škofa, se mu je najprej > štirikrat nerodno poklonil in še ni mogel spraviti besede iz sebe. Temu mučnemu položaju je napravil škof odločen konec z besedami :,,Čujtei in bodite trezni! Id itn o naprej!" Iz Šmarja pri Jelšah se nam poroča: Dne 7. tm. bi se imela pred okrožno sodnijo v Celju vršiti obravnava, pri kateri bi nastopila kot priči občinjski tajnik in redar. Sodišče je obvestilo o tem z nemškim dopisom in ji poslalo obenem za navedeni priči vabila v dostavo. Občina je pa nemški dopis z vabili vred vrnila z zahtevo, da se ji dopisuje slovenski. Sodišče pa, namesto da bi bilo ustreglo upravičeni zahtevi, se je obrnilo baje na glavarstvo; to pa v zadevi ni ničesar ukrenilo, in razprava se seveda ni mogla vršiti in končati, ker navedeni priči nista prišli. Ali bo začel Bouvier tako „pometati" ? Če hoče vojsko,; dobro! Sv. Štefan pri »marju. G. župnika prosimo, naj vendar priklene psa, ki je le več ljudi ob-grizel in dne 13. tm. zopet šolarico Pavlo Kozjan, da so jo morali k zdravniku peljati. Če ne bo ta ;prošnja pomagala, si bomo pač morali pri pristojni oblasti iskati pomoči. c ; ::vL in modno blago za gospode in gospe priporoča izvozna hiša Prokop SkbrkeVsk? In sin 1 v Humpolcu, (CeŠko). Vibrei na zahtevo franko. Jak» !_ zmerne oane. Na željo dam tukaj ~ izgotoviti gosposke olleke. = r.i. .;.! 107 48-24 ;» >a«n nmlbijd PrttftVcne in druge prireditve. Slovensko delavsko podporno društvo v Celju vabi na izlet v Štore v nedeljo 21. t. m. kjer bo v gostilni g. Gajšeka zabavni sestanek s podučnim predavanjem. Govori g. dr. Leo Brunčko o socijalni pravičnosti. Izleta se udeležita društveni pevski zbor in društveni tamburaŠki zbor. Začetek ob pol 5. uri popoldne. Trbovlje. Priprave za veliko sokolsko slavnost v Trbovljah dne 4. avgusta 1.1. so že v najlepšem tiru. V kratkem se sestanejo veselični odseki, ki bodo skrbeli za vsestransko zabavo in točno postrežbo v senčnih paviljonih. Te dni so se razposlali lepaki, katere naj blagovolijo društva nabiti v svojih telovadnicah in. javnih krajih. Doslej se je prijavilo nad 100 članov v kroju. Svoje udeležbe pa še pi naznanilo 14 društev celjske sok. župe. Zato jih prosimo, da naj nam nemudoma pošljejo izpolnjene vprašalne pole. Vsako društvo naj se prijavi tudi glede obedov, ki se po zmerni ceni oskrbe v narodnih gostilnah. , Na zdar! „Sokol" v Braslovčah opozarja na svoji prireditvi, igro „Nebesa na zemlji" dne 18 avg. in veliko vrtno veselico dne 1. sept. t. 1. Slavno občinstvo se že vnaprej uljnduo vabi k tema prireditvama, ker je ujih čisti dobiček namenjen v preblage namene. Obenem opozarjamo vsa bratska, narodna in. draga društva v okolici, da na ta dva dneva ne prirejajo, veselic in drugih zabav. Ljndsko veselico na Grobelnem priredi dne 4. avg. ob 3. uri pop pri g. Fr. Vuga »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj", na kar že danes opozarjamo. Zlet sokolske žape Ljubljana I v Litijo — Šmartno in otvoritev Sokolskega doma v Litiji se vrši v nedeljo dne 21. julija 1912. Zaradi sleparij pri občinskih volitvah sta bila pred ljubljansko deželno sodnijo zopet obsojena Klerikalca Janez Demšar (3 tedne) in Anton Pangeršič (en teden) iz Device Marije v Pulju. Vse v večjo čast božjo, kaj ne?! V Mostah pri Ljubljani so sklenili klerikalci in socijalni demokratje kompromis za občinske volitve proti naprednjakom. Si bomo zapomnili. gospodje pri „Straži" in ..Slov. Go^p.". Polom klerikalne banke. V Florenci v Italiji je falirala klerikalna banka »Banca pel il elero*. Banka je bila pod nadzorstvom nadškofa, in duhovniki so pri njej strašno slepariii. Najbolj so prizadeti siromaki, ki so vložili v njo zadnje vinarje. Poldrug miljon kron pa je izgubil tudi papež, ki z nabranim Petrovim novčičem špekulira na borzi. — To v spominsko knjigo našim klerikalcem, ki vedno kričijo o polomih naprednih gospodarskih naprav! Strašen čin blaznega. V Ivnici te 2.3 letni' posestniški sin Franc Brenner 9. tm. nenadoma zblaznel. Domači so to opazili in so ga držali v hiši zatrtega. Vendar se porabit fant U .roden trenutek, izmaknil dolg oster nož in zbežal na cesto. Naletel je na sodnijskega slugo Deutschmanna, ki je, nič hudega sluteč, obstal, ko mu ie priletel Brenner nasproti. Ta pa mu je zasadil s strašno silo nož v prsi blizu srca.Deut-chmanra najbrž ne bodo mogli rešiti. Brenner je nato bežal dalje in srečal posest-nico Hubmann. Tudi njej je hotel zasadili nož v prsa, a se mu je to le deloma posrečilo, ker je ona odbila najhujši udarec z roko. Vendar pa je roka tako hudo ranjena, da je ohromela. Zatem je Brenner izginil in se pojavil šele čez par ur. Naletel je na polju na svojo gluhonemo sestrično Ivano Nikl, ki ga pri delu upognjena ni zapazila. Zasadil ji je nož parkrat v hrbet in ko se je okrenila, še v prsi. Zadal ji je 18 ran, na katerih je reva umrla. Čez delj časa se je prebivalcem posrečilo, Brennerja u-jeti in ga poslati v Gradec. Boparjeva pištola prodana za 40000 K. Dick Turpin je bil slaven ropar. Odlikoval se je v vseh strokah svoje obrti. Obsojen je bil na smrt in so ga leta 1739. v Novem Yorku usmrtili. Zdaj je kupil neki bogat Amerikanec pištolo, ki je bila nekdaj last roparjeva, za 40.000 K. Naznanilo in priporočilo. Slav. občinstvu iz Celja in okolice vljudno naznanjam, da sem preselil svojo krojaško obrt ■ iz Gosposke ulice na Glavni trn št. 12 Potrudil Še bodem kakor dosedaj tudi zana-prej cenjene odjemalce postreči vedpo z dobrim blagom ter zmernimi eenami. — V zalogi imam vsakovrstne zgotovljene obleke za gospode in dečke. Izvršujem pri prost,tj in najfinejše obleke po meri v najkrajšem času. V nadi, da mi ostanejo vsi dosedajni odjemalci zvesti ter da si pridobim še mnogo novih bel ježi m S )vanjem J«S$Šp LeCSfSj Cg'|av °\ trg*"1 Priloga »Narodnemu Listu11 št. 29. LISTEK. Češki otok pod nemškimi valovi. Spisala Sokolova. — Poslovenil Š. K. (Dalje.) »Se enkrat mi to reci!« »No, kaj.« zmaje "kljubovalno dekle z glavo. »Botrova Liza mi je pravila, da v češko šolo hodijo sami siromašni otroci, a v nemško le oni, ki so »nobl«. V nemški, pravi, je mnogo lepše!« »Ne vprašam te, kaj govori ta neumnica, temveč kaj praviš ti«, reče dečejk, upirajoč svoj grozeči pogled v mlajšo sestro. »Ah jaz bi vendar rajše v nemško«, se drzno odreže dekletce. A v istem hipu, predno je kdo mogel to preprečiti, je padla dečkova roka na dekličina usta. »Tu imaš nemško!« ji reče in se obrne k lon-čičku. Ostali so bili osupli. Dekletce se je prijelo za lice in jokalo od bolečine in jeze, kar je le moglo, tudi manjša sestrica je potegnila za njo in se pričela jokati. Prva se je zavedla mati ter je skočila k dečku. »Ti malopridnež, ti boš tepel sestrico?« A že je skočila Tona med dečka in mater, ter jo potisnila v kraj. »Saj je nikdar ne tepem, a še enkrat naj ponovi, kar je preje rekla, in dobila jo bode«... je spregovoril dečko odločno. »Pusti me«, se je izmikala mati hčeri, »naučiti ga moram, kako se mora vesti, in ta liimp mi še odgovarja.« »Ne, mamica, prosim vas«, je objemala Tona svojo mater... »Tudi Blaženka je kriva, in še precej. Ni več tako mala, da ne bi vedela, kaj govori; grdo je to in vendar je hote ponovila.« »Bu-u-bu-u«, se je drlo dekletce in to tem bolj, ko je videla, da je nihče ne zagovarja. »Tudi jaz je ne bi mogla gledati, čeprav je moja sestra, ko bi ne vedela, da se bode kmalu ke-sala, kar je tako grdo govorila.« »Uh-uh-uh«, je nadaljevalo dekletce. Naenkrat prekine Vojteh sestro: »Prav nič se ne bo ona kesala. To je že taka zmešanka, a pri botri ji še bolj zmešajo glavo. Da sem jaz na materinem mestu, ne bi nikdar pustil iti tja, in tudi sam ne bi šel nikdar. Kakšen opravek pa imamo mi s temi izrodki!« »Bu-u-hu-u«, se je drla zopet glasnejše Blaženka. »Glej no, učiti me hoče, kaj naj delam«, je hotela mati steči k njemu, pa jo je Tona komaj vzdržala. »Ali, mamica, prosim vas, mamica«, toliko časa jo je mirila in prosila, da jo je posadila na prejšnje njeno mesto. »In ti, Vojteh, nesi čevlje k Zasmuckim in glej, da se hitro vrneš, ne potikaj se okrog, je rekel oče«, se obrne Tona k dečku in mu pomigne, naj že gre. Dečko izpije, postavi lonček na mizico kraj peči ter reče: »Hvala Bogu in vam«, vzame čevlje in kapo. »Le idi, idi«, se okrene mati jezno za njim. »Zahvali se svojemu advokatu, da jih nisi dobil. Seveda, kadar se gre za one, ki z njo drže, pa naj bode to v našo največjo nesrečo, ona jih vedno izvleče. A za mater nima srca, naj dela karkoli hoče, pred njo je vedno kriva.« Ali ni končala. Deček je bil že zunaj, a to ni ustavilo njenega govora. Bil pa je Tonin pogled, ki ji je presekal besedo. Bila je v njem tako velika, tako odkrita bol, da je s svojo globino morala iz-nenaditi človeka na tem mladem, skoro otroškem dekliškem obrazu. Zato tudi ni končala mati, temveč v. zadregi posegla po delu. Za hip je stala Tona kot vkopana, nato je napravila nekaj korakov proti materi, zopet je omahnila in molče sedla k svojemu pletenju. Poprijela se je dela. Zobje na stroju so se oglasili, iz kota za visoko omaro je prihajalo enakomerno ihtenje o-troka, ki več ne misli na stvar, na bol, radi katere se joka, a pri vsem tem kot glas piščalke ne preneha vriščati z jecavim glasom. S tem glasom se je strnil Slavičin šepet, ki je dajala Blaženki svojo lutko, in to je bilo napram vsemu za sestro posebno odlikovanje, ker ona je, čeprav ni prenehala s svojim napevom, takoj pograbila lutko in jo pričela gugati na rokah, ter nehote so se glasovi njenega ihtenja prelivali v nizko melodijo uspavanke. Ne mati in ne Tona se nista več ozirale na deco v kotu. Tona ni obrnila oči od dela, a njen bolni izraz na obrazu in njeno nagubančeno čelo je pričalo, da se za njim kopičijo težke in mučne misli, katerih ne more pregnati. Mati je včasih skrivaj pogledala na njo, kakor da bi hotela vedeti, kaj se godi v hčerkini glavi. n. Petričko je bolelo, da je hčeri predbacivala, kakor tudi hčer samo. Saj je vendar imela svojo najstarejšo hčerko najrajši. Dekle je bilo tudi dobro, kakor najboljši dan. Nikdar se ni pritoževala, čeprav po materinem mnenju ni imela ničesar dobrega na svetu. Druga dekleta njene starosti so uživale vsakovrstne zabave. Tona je bila vprežena v delo od jutra do večera. Zelo dobro jim je šlo; oče je komaj izvrševal vsa naročila, čeprav je delalo v njegovi delavnici po celo leto po več pomočnikov. Njegova prodajalna je bila največja v Ještjedu v prvi ulici, ki je vodila na glavni trg. Delal je naj- boljša dela za prve ještjedske hiše, o čemur so tudi v izložbi pričali fino izdelani plesni čeveljčki boljšega blaga. Vedeli so, da je Ceh; zamerili so mu, da je pošiljal otroke v tamošnjo Matično* šolo, katero je morala občina kasneje prevzeti v svojo upravo; nagovarjali so ga, naj ne dela tega in grozili so mu, da ne bodo kupovali pri njem; poleg malih izjem so mu samo grozili. Njegovi trgovini in obrtu ni to nič škodovalo. Bil je tako premožen, da je dal dvanajstletno Tono v Prago v višjo dekliško šolo, da ne bi morala v Ještjedu obiskovati nemške šole, a sina Ivana, eno leto mlajšega, pa v Ječin v gimnazijo. Težko je trpel, da ni mogel radi ubožnosti starišev dalje obiskovati šole, ker se je zelo rad učil, in hotel je sedaj dati svojim otrokom to, kar je bilo njemu onemogočeno. Storil je to lahko, ker je s svojim umnim gospodarstvom in tudi z nevestino doto prišel v ugodne razmere. Ni delal razlike med otroci, naj bo sin, ali hči; naj se uči, samo če je od Boga nadarjen. Seveda je bila Tona njegova ljubljenka. Bila je bistra, razumevala je vse hitro, gorečnost se je kosala z vztrajnostjo. Ko mu je prinesla v šestem razredu iz Prage spričevalo polno najboljših redov in rekla, da bi bila tako rada učiteljica, se temu ni protivil. Ce se dekle česa uči, naj se tudi v resnici nauči. Medtem se je obrnilo vse drugače. Narodnostni boj se je pričel v Ještjedu vedno bolj ostriti, popis čeških trgovcev in obrtnikov je krožil početkoma tajno, nato pa popolnoma javno med nemškimi odjemalci, da jih odvrne od čeških obrtnikov in trgovcev. Petričkovo ime je bilo označeno seveda na prvem mestu. V mestni zbornici so se že davno jezili radi njegove možate samozavesti. Petriček se pričetkoma na to ni oziral, ker je mislil, da mu nekaj zagrizenih Nemcev ne bode škodovalo, ko je vendar postregel svoje odjemalce najvestnejše In kar največ je mogel. A prevaral se je. Nekateri njegovi dosedanji naročniki so prenehali pri njem na-ročevati, kakor da bi odrezal; drugi, ki so mnogo let kupovali pri njem, so se opravičevali: »Zal nam je, gospod Petriček, z vašim delom smo bili zelo zadovoljni, a ne moremo več dalje pri vas naroče-vati. Saj veste, kako je danes. Drugi pritiskajo na nas. Ce bi še nadalje kupovali pri Cehih, proglasili bi nas sorojaki za mlačne rodoljube ali odpadnike, in to bi nam škodovalo v javnem življenju. Ko bi bili poslušali in dali otroke v nemško šolo, ne bi bilo prišlo do tega.« * Matična šola = šola Češke šolske Matice, kakor pri nas šole Ciril-Metodove družbe. (Dalje sledi.) Splošna organizacija praktičnih zdravnikov na Štajerskem izven Gradca. št. 807. Razglas. 458 1 Na podlagi deželne zdravstvene postave od 28. aprila 1909 so razpisana na novo ysa mesta okrožnih (distriktnih) zdravnikov, tudi ona, ki so dosedaj bila zasedena in ona, pri katerih pridejo v poštev samo tam že naseljeni zdravniki. Organizacija zdravnikov na Štajerskem smatra torej za potrebno navesti mesta, za katera se lahko prosi, pred ostalimi pa deloma svariti ali pa tovariše opozoriti, da se pred vložitvo prošnje informirajo pri vodstvu organizacije (dr. Kari Lederer v Pischelsdorfu, Staj.) Zaradi enostavnosti so zdravstvena okrožja imenovana po bivališčih okrožnih zdravnikov. I. Pol. okraj Bruck ob Muri. Prosto je zdravstveno okrožje Št. Lovrenc. Svari se pred potegovanjem za okrožja Thorl-Aflenz, Turnau, Breitenau, Bruck, Kapfenberg, St. Marein, Pernegg, Tragos, Gusswerk in Maria Zeli. 2. Pol. okraj Grobming. Prosto je: Haus (prosilci naj pri nas povprašajo). Svari se pred Aussee, Mitterndorf, Grobming, Coblarn, Irdning, Stainach in Schladming. 3. Pol. okraj Judenburg. Vsa okrožja zasedena; ne prositi! 4. Pol. okraj Leoben. Prosto St. Stephan ob Leoben. Vprašati glede okrožij Hieflau, Eisenerz, Radmer, Do-nawitz, Niklasdorf. Svari se pred: Leoben 1, Leoben 2, St. Mihael, Trofaiach 1, Trofaiach 2, Vordernberg, Kalhvang, Mautern. 5. Pol. okraj Liezen. Prosto: Rottenmann. Za ostale ne prositi! 6. Pol. okraj MUrzzuschlag. Vsa okrožja zasedena; ne prositi! 7. Pol. okraj Murau. Prosto okrožje Schoder. Za ostale ne prositi! 8. Pol. okraj Oeutschlandsberg (Lonč). Vprašati za Schwanberg; za ostale ne prositi. 9. Pol. okraj Feldbach. Vsa okrožja zasedena; ne prositi! 10. Pol. okraj Gradec-okolica. Prosto: Semriach in St. Oswald. Za"ostale ne prositi! 11. Pol. okraj Hartberg. Prosto: Waldbach. Vprašati za okrožje 6 s sedežem v Hartbergu. Pred ostalimi se svari. 12. Pol. okraj Lipnica. Prosto: St. Veit a. d. Vogau. Vprašati za Arvež. Pred ostalimi se svari. 13. Pol. okraj Radgona. Vprašati glede okrožja s sedežem v Cmu-reku. Pred ostalimi se svari. 14. Pol. okraj Voitsberg. Prosto: Edelschrott, Kainach, Stahlhofen. Pred ostalimi se svari. 15. Pol. okraj Weiz. Prosto: Rottenegg, St. Margarethen a. d. 16. Pol. okraj Celje. Prosto: Solčava. Vprašati glede Vojnika (okolica), Laškega trga (okolica) in Št. Pavla pri Preboldu. Pred ostalimi se svari. 17. Pol. okraj Konjice. Prosto: Sv. Duh-Loče, Oplotnica. Pred ostalimi se svari. 18. Pol. okraj Ljutomer. Prosto: Trg Ljutomer. Vprašati glede Križevec in Št. Jurja ob Ščavnici. Pred ostalimi se svari. 19. Pol. okraj Maribor. Prosto: Sv. Marjeta ob Pesnici, Slivnica, Zg. Poljskava. Vprašati glede Št. Lenarta v Slov. Gor., Kamnice in Studencev. Pred ostalimi se »vari. 20. Pol. okraj Ptuj. Prosto: Sv. Tomaž, Šv. Barbara, Sv. Marjeta in Št. Lovrenc v Slov. Gor. Vprašati glede Središča in obeh okrožij ptujske okolice. Pred ostalimi se svari. 21. Pol. okraj Brežice. Prosto: Zakot. Pred ostalimi se svari. 22. Pol. okraj Slov. Gradec. Prosto: Mislinja, vprašati glede Vuzenice, pred ostalimi se svari. Vse tovariše, ki hočejo dobiti doklade za službena leta, opozarjamo, da morajo v prošnjah dokazati, da so nastavljeni v občinski službi. Tovariši, ki nimajo nastavnega dekreta, si naj torej priskrbijo od pol. oblasti potrdilo, kako dolgo morajo v prošnjah dokazati, da opravljajo zdravstveno službo v službo občini. Raab, pred ostalimi se svari. Za i Sploino organizacijo praktičnih zdravnikov na Štajerskem izven Gradca i Dr. Kari Lederer, Pischels dorf (Štajersko) za ženske ln snkno za moške obleke zadnje in« de razpbftilj* najceneje Jugoslovanska razpošiljalna R. Stermecki v Celju. Vzoiei na zahtevo poštnine prosto. Rastlinska destilacija „RADECKI" Y vas postreže priznano povsem_ najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 341 in žganja. 49-19 Špeeijalitete: „Radeeki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene. ! Celje, Graška cesta priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene. Prevzetje vseli steklarskih 50 del! 61-28 Na debelo! Na drobno! Delikatesna trgovina M. RAVTAR Ljubljana, Jurčičev trg 3 priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, Šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke crae. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo. 317 26-13 Najboljši češki nakupni vir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 9 K, boljšega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; belega 4K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg pnha, sivega 6 K; 7 K; belega, flnega 10 K, najfinejši prsni puh 19 K. — Kdor vzame 5 kg, 448 dobi franko. 60-1 Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm Široka, z 2 »glavnikoma, vsak 80 cm dolg, 60 cm Širok, napoljen z novim, sivim, jako Btanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K, 16 K ; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. -Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke K 13'—, K 14 70, K 17 80 in E21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm Širok K 460, K 5'20, K 5*70; podpornica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, K 12 80, K 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za neugajoče se povrne denar. S. Benlsch v Dešenici, itev. 773, Češko. Bogato ilustrirani ceniki zasto • ir: u ?? ** D 2 - 3 cr — S 2 5. S« g* ca p S OM M -a g »» n Lastna knfigoveznica. Nič Teč beganja kadilcev cigaret ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 Tse imitacije Izbrisane. 335 52-12 H V.. Veletrgovina s papirjem J Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin. — Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za urade. Na debelo. Na drobno. ar Gorič & Leskovšek Celje, Graška cesta št. 7. 26 52-29 Zvezna trgovina (Goričar & Leskovšek) Celje, Rotovška ulica št. 2. Najnovejša iznajdba! I lfelik požar zamore se lahko in naglo1 pogasiti le s ... SmekalovimEi brizgalnicami X 40% delavsk sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno! R. A. Smekal, Zagreb skladfSče vseh gasilnih predmetov, brizgalnio, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov. . 276 26-16 gggg Odplačevanje na obroke EgE|| 129 odlikovanj 1 Brezuspešno ga pode „Jelena" varuha Schichtovih mil. Kar 30 let obstoji in tako ponosno napreduje, mora biti dobro. Shod jugoslovanskih učiteljiščnih abitu-rijentov in abiturijentk se je vršil v torek, dne 16. t. m. v Ljubljani. Ce je res kaj dobro, to tudi strokovnjaki pripoznajo, in kako praktični zdravniki o Feller-jevem fluidu z zn. „Elsafluid" sodijo, kaže naslednje pismo: „Hvala Vam najtoplejša za Fellerjev fluid in Vas prosim, mi ga zopet poslati. Dr. M. David,, mestni zdravnik v Sieniawi pri Jaro-slawu. Galicija. Pravi Fellerjev fluid se naroči 12 malih, 6 dvojnatih ali 2 špecijalni steklenici za 5 K franko pri E. V. Feller-ju v Stublei, Elzin trtr 264 (Hr .aško). Rž in pšenica sta naša glavna krušna sadeža. Da se jih mnogo pridela, je velikega pomena za naše kmetijstvo, če naj ostane neodvisno od inozemstva. Da se pa to doseže, je dobro gnojenje nujno potrebno. Po dozdajnih izkušnjah je treba poleg s hlevskim gnojem gnojiti tudi s To-masovo moko „zvezdna znamka" tako pšenici kakor rži s 400 kg na hektar. Če primanjkuje hlevskega gnoja, treba vzeti 500—600 kg To-masove moke „zvezdna znamka" za 1 ha, poleg tega gnojiti s kalijevimi in dušikovimi gnojili. Tudi neverni Tomaž napravi poskus, če čuje tako prepričevalne besede, kakor jih čitamo v nekem pismu baronice Geramb v kopališču Buzi£s pri Temesvaru. Glasi se: ,.Že dolgo sem Vara hotela pisati in Daj se objavi v časopisih, kako izvrstno upliva Fellerjev Elsafluid. Imela sem toliko bolečin, protin in slabost vida, utrujenost i:A glavobol, bolečine v hrbtu iu slabost; odkar pa rabim Fellerjev Elsafluid, sem popolnoma zdrava'" Mislimo, da bi tudi naši bralci po enem poskusu bili hvaležni. Poceni je sredstvo končno tudi, saj stane tucat za poskušnjo samo 5 kron franko in se dobi pristno Fri E. V. Felier-ju v Stu-bici, Elzintrg 264 (Hrvaško). i ,f »Dijaška kuhinja v Ptuju". V drugem tečaju tega šolskega leta so darovali za to kuhinjo: Deželni "odbor štajerski"400 K; Hranilno in posojilno društvo v Ptuju 200 K; Posojilnica v Gor. Radgoni 40 K; Posojilnica v Framu20K; prof. KolariČ 15 K; po 10 K: dr. Bruinen, Jos.: Komljanec, Jož. Kralj, dekan v Zavrču, Al. Senčar, Ferd. Skuhala in Fr. Toplak; 6 K dr. Ivan Fer-mevc; po 5 K: Kazimir Bratkovič, Al. Brenčič, L. Jerše, A. Jurca, M. Kojc, Fr. Lenart, F. Pšun-der, dr. Sagadin, Lucij Selinšek, dr. Stuhec, J. Toman, župnik na Hajdinu, Pij Vakselj in Man-svet ZOhrer; 4 K Ivan Klemčtičič na Gori; 3 K Avg. Jager; po 2 K: Muršec Zalika in dr. Ravnik: Fr. Zacherl je poslal 6 K, nabranih na gostiji Fr. Skolibarja, trgovca na Hajdinu z gdč. Lojziko Juršo iz Branoslavec. — Odbor „Dijaške kuhinje" se zahvaljuje vsem p. t. dobrotnikom za poslane prispevke. Ponovno opozarjamo, da v zadevi inseratov ne odgovarjamo nikomur, ki ne priloži dopisnice ali znamke za odgovor. : Sprejme se izurjen strojepisec obenem stenograf y odvetniško pisarno. Ponudbe na upravništvo „Narodnega Lista". 467 1 Razglas. V smislu § 5 zakona z dne 28. aprila 1909! dež. zak. štev. 40 razpisuje deželni odbor štajerski vsa distriktna mesta na Štajerskem na noro. Distriktni zdravniki dobijo *po tem zakonu K 1200 temeljne plače in šest petletnih starostnih dokl&d po K 100. V zelo revnih in obljudenih krajih poleg tega priboljšek do K 400 na leto. Imenuje jih deželni odbor provizorično, po enoletni, zadovoljivi službi pa lahko definitivnb. Sprejme jih, ako dokažejo poleg fizične sposobnosti: 1. da so avstrijski državljani, 2. da imajo pravico v Av- SK^rjIjS^ Tolstovršfeo slatino EžSSSi pušta Guštanj, železniška postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Os. t, Streiteben. — Tam se nahaja tudi dobra gostilna in prenočišče. Prazne steklenice drugih voda se sprejmejo v poluitov. Cane nfske. Plakat?, prospekti in ceniki na razpolago zastonj in franko. — Uporablja se kot zdravilna voda in namizna osvežujoča pijača. Več prizna- . h in pohvalnih pisem. — V lastni uporabi pri mnogih odličnih zdravnikih cele Avstrije. — Preurejen vrelec S Znižan® ceiiie! 462 I6-1 striji izvrševati zdrav, prakso, 3. da so moralično nedotakljivi, 4. da so vešči jezikov v dotičnem službenem okolišu običajnih, 5. če dokažejo, da so služili najmanj eno leto v kaki bolnišnici. Pripomba. V to leto se lahko ušteva vojaško enoletno prostovoljno leto do po'ovice leta. Prošnje za distriktna mesta je vložiti najdalje do 31. julija; opremljene z dotičnimi dokazi jih je vložiti pri deželnem odboru. Priloge morajo biti priložene v originalu ali v poverjenem prepisu. Le kdor se poteguje za več razpisanih mest, spolni ta pogoj le pri eni kompetenci, pri ostalih pa zadostuje navaden prepis. Prošnjika imenuje distriktnim zdravnikom v soglasju s c. kr. na-namestništvom deželni odbor; vezan je na terno-predlog distriktnega odbora (župana). Distriktni zdravniki, im novani po starem zakonu, morajo vložiti prošnje vnovič (sicer zgubijo službo). Imenuje jih deželni odbor takoj delinitivno; špi-talske prakse jim ni potreba dokazati, štejejo jim kvinkvenije od časa, ko so bili imenovani po starem zakonu; skrajno od 1. jannarja 1900 naprej, morajo pa to v svojih prošnjah zahtevati. Distriktni zdravniki so javni uradniki, kot taki izvršujejo stavljenje koz in preiskujejo odgnance brezplačno, ravnotako izvršujejo brezplačno vse uradne posle v lastnem in prenesenem delokrogu, ki zadevajo sanitarno službo. Nasprotno pa dobivajo distriktni zdravniki, ako jih naroči za kako opravilo država, posebno plačilo, ravnotako kakor državni uradniki. Dano v Gradcn, dne 26. jun. 1912. Prosta mesta na Slovenskem Štajerskem: 1 Ljubno, Luče, Solčava, s sedežem na Ljubnem. 2. Loka pri Zidanemmostu s sedežem v Loki. 3. * Recenjak, Legen pri Ribnici, Kumen, Št. Lovrenc nad Mariborom, Rudeči breg, Činžat, s sedežem v Št. Lovrencu nad Mariborom. ' 4! Kamnica, Karčovina, Leitersberg, Rožpoh, Vestrnica, s sedežem v Kamnici. 5. Vrhov dol, Studenci, Bistrica pri Fali, Lirabuš, Pohorje, Pekre, Pivola, Ranče, Ruzvina, Tez no s sedežem v Studencih. 6. Dogoše, Sv. Martin pri Vurbergu, Št. Miklavž. Orehovavas, Zgornje Hoče, Zgor. Duplek. Pobrež, Rogoza, Slivnica, Skoke, Spodnje Hoče, Spodnji Duplek, Bohova, Ciglence, Zrkovci, s sedežem v Slivnici. 7. * Bukovec. Fram, Frajham, Jabornik, Je-šomci, Kalše, Ogljenšak, Loka, Sv. Martin na Pohorju, Morje, Zgorn a Polskava, Pokoše S sedežem v Zgornji PoJskavi. 8. * Sv. Ana, Dežno, Pekel, Hošnica, Hra-stavec, Jelovci - Makole, Lušečka vas, Modraže, Pečke, Brezje, Poličane, Stanosko, Statenbreg, Stoptio, Studenicp, Vrhole s sedežem v Studenicah. 9. Velika Nedelja, Podgorci, RuufSč. Savci, Šardinja. Sodinci, Trgovič, Trnovci, Sv. Tomaž, Vičauec, Bratoiiečice, Cvetkovci s sedežem pri Sv. Tomažu. 10. Sv. Andrej v Leskovcu, Sv. Barbara v Halozah. Sv. Elizabeta, Gorenski vrh, Gradiše, Veliki Okič, Velika Varnica, Gruškovje, Gruškovec, Zavrče, SedlaŠek, Skorišnjak, Slatina, Turški vrh s sedežem pri Sv. Barbari v Halozah. 11. Formin, Gajovci, Klaponjci, Mala vas, Sv. Marjeta. Markovci, Meretinci, Mezgovci, Moš-kanjci, Prvenci, Polanci, Polenšak, Bukovci, Sa-mošaui, Siomi, Stojnci, Borovci s sedežem pri Sv. Marjeti. 12. Dolena, Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Ptujska ali Črna gora, Majšperk, Novacerkev, Stoperce, Sv. Bolfenk s sedežem na Ptujski gori. Resen predlog in nasvet vsaki gospodinji, ki želi napraviti iz žita okusno, dehtečo, a vendar po ceni kavo. Tej zahtevi odgovarja v popolni meri zrnati kavi po okusu najbolj slična Jrancta Perlrž, znamko :Perlro:" Uvažajte, cenjena gospodinja, navodilo, ki se nahaja na vsakem zavitka. Dobi se povsod. ■ m . LISTNICA UREDNIŠTVA. Mali Lošinj: Prinesemo prihodnjič! — Vransko: Ravnotako! — Središče: Drugi prihodnjič! — Sv. Duh na Ostrem vrhu: Pride na vrsto! Loterijske številke. Trst. dne 13. julija 1912: 5, 63, 78. 58, 28. Line, „ „ „ 78, 83, 13, 84, 8. Iščem v najem ali na račun dobro idočo gostilno r kakem mestu, trgu ali tik glavne ceste. Tadi kup ni izključen. — Naslov pove npravništvo ----- v^.i.. , ?w Narodnega Lista". 463 1 Iščem stanovanje .:.u i-J ,1» a-J si xj,ob i It-i > .*: h 2 sobi v i. nadstropju, mato "Vrti, v mestu ali najbližji okolici, s 1. oktobrom 1912. — Ponudbe s pogoji na ured-[ <> ; /*■• !j os all^Pp »Narodnega Lista". 466 2-1 Eno krono za dragocenega konja in, še več bi rad žrtvoval vsak posestnik, če mu nevarnost preti, da bi ga na koliki zgnbil. Dr. E. Schwarza balzam proti koliki učinkuje tudi v najhujših slučajih zanesljivo proti krču in sploh pomirjujoče ter razpuščajoče. Vsak konjerejec bi moral imeti ta balzam pri roki. Pri lahkih slučajih kolike zadostuje 1 steklenica; pri hudem zapiranju se morajo rabiti 3 steklenice. Cena steklenice 1 K, 3 steklenice 3 K 40, poštnine prosto na vse kraje. 4 Lekarna Schwarz v Ljutomeru (Štajersko). 459 6-1 Z najem se odda. takoj Šentakova gostilna ' «■ Njg _id limsdšjn') v dtensoai » • zdruzena z mesarijo M«* Vl*8inGlrAVM Gostilničars^« poslopje., je srfifli trga, v najboljšem lld w JL ^C&JLJIOJEIl^JUU* stanja, z mnogimi sobami za tnjce, dvorano za veselice, lepim senčnatim vrtom, ledenico, hlevi, itd. Pohttdtte ijo 5. avgusta. 476 1 Šentakovi dediči. 13. Dravci, Hajdina, Sv. Trojica v Halozah, Sv. Janez na Dravskem poljn, Jnrovec, Karčovina, Lancavas, Podlehnik, Zgornja Pristova, Pobrež. Breg, Trnovec, Vareja, Slovenjavas s sedežem na Bregu. 14. Sv. Andraž v Slov. goricah. Destinci, Dolič, Drae:ovič, Livanjci, Sv. Lovrenc v Slov. Goricah, Le-čič, Zagorci, Sakošak, Trnovski vrh, Sv. Urban, Bi-šečki vrh s sedežem pri Sv. Lovrencu v Slov. Goricah. 15. Sv. Jernej, Tolstivrh, Sv. Dnh v Ločah, Laze. Zbelovo, Žiče s sedežem pri Sv. Dahu v Ločah. 16. Okoško, Kot, Sv. Kunigunda, Oplotnica, Padeški vrh s sedežem v Oplotnici. 17. Št. Ilj pod Turjakom, Mislinje, Sv. Vid ob Valdekn s sedežem v Mislinji. Pri s * zaznamovanih mestih je treba dva sokompetenta preskrbeti. Poizvedovanje glede Sv. Lovrenca nad Mariborom pri gosp. dr. Pregelju v Vuzenfci, (Zelo dobro mesto), glede Ruš pri županstvu v Rušah, (Zelo dobro mesto). Pri drugih poizvedovanje pri uredništvu ..Narodnega Lista" v Celju. Pripomniti je, da so zelo dobra mesta: Slivnica, Zgornja Poljskava in Studenci pri Mariboru. Ženitna ponudba. Premožen posestnik s 40000 K premoženja, vdovec, v lepem kraju na Spod. Štajerskem, išče neveste z nekoliko sto kronami, ki je v trgovini z mešanim blagom izučena in ima do trgovine veselje, Ponudbe pod šifro »Trgovina" na upravništvo ^Narodnega Lista" v Celju. 461 1 Dne 30. julija t. 1. ob 10. uri dopoldne se vrše v uradu domobranskega postajnega poveljstva v Celju pogajanja za dobavo (dajatev) sena, posteljne slame, lesa in premoga za čas od od I. oktobra 1912 do 30. sept. 1913. Podrobna pojasnila daje domobransko postajno poveljstvo y Celju. 460 1 467 1 Opravilna številka B 140/12, 11 Dražbeni oklic. Po zahtevanju Mihaela in Neže Baloh, pre-vžitkarjev v Trnovem hribu, zastopanih po dr. Božiču, odvetniku v Celju bo dne 31. avgusta 1912 dopoldne joto 10. uri pri spodaj oznamenjeni sodniji dražba zemljišča vi. št. 176 d. o. Št. Jedert (kmetijsko posestvo) s pritiklino vred. Nepremičnini, ki jo je prodati na dražbi, je določena vrednost na 3773 K 05 v, od česar odpade na pritikline 21 K. Najmanjši ponudek znaša 2515 K 32 v, pod tem zneskom se ne prodaje. Dražbene pogoje s tem odobrene in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiškoknjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z na-bitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vrečbe. U. kr. okrajna sodnija Laško, odd. II. dne 7. julija 1912. Zdolšek. 465 1 E 100/12, 7. Dražbeni oklic. Po zahtevanju Marije Vrečko, posestnice v Večjembrdu, zastopane po dr. Josipu Vrečko, odvetniku v Celju, Posojilnice v Celju, zastopane po dr. Juro Hrašovcu, odvetniku v Celju, dr. Josipu Sernec, odvetniku v Celju in mestne hranilnice celjske, zastopane po dr. August Schurbiju, odvetniku v Celju bo dne 2. septembra 1912 dopoldne ob 10. url na lica mesta v Mrzlempolju (Loke št. 34 in 15) dražba zemljišč vi. št. 93 in 133 d. o. Mrzlo polje (kmetijsko posestvo) z na prvem zemljišču se na-hajajočo pritiklino, obstoječe iz najpotrebnejšega orodja, in sicer, obe zemljišči skupaj, ali vsako po sebej ali po posameznih parcelah. Nepremičninam, ki jih je prodati na dražbi, je določena vrednost in sicer vi. št. l>3 d. o. Mrzlo polje 4802 K 65 vin, vi. št. 135 taiste davčne občine pa 3080 K 50 vin., od česar odpade na pritikline 62 kron. Najmanjši ponudek znaša 3201 K 77 vin. oziroma 2053 K 67 vin.; pod tem zneskom se ne prodaja. Dražbene pogoje, ki se obenem odobre, in listine, ki se tičejo nepremičnin (zemljiško knjižni izpisek, hipotekami izpisek, izpisek iz katastra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki žele kupiti, pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji, med o-pravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je o-glasiti pri sodniji najpozneje v dražbenem obroku pred začetkom dražbe,-ker bi sicer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičninah pravice ali bremena ali jih zadobe v teku dražbenega postopanja, tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo v okolišu spodaj ->-/.■!menjene sodnije niti nes imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblaščenca za vročbe. Kupci posameznih parcel morajo najvišji ponudek takoj položiti. V slučaju prodaje po parcelah nakažejo se pre -živitne stanovanjske predkupne pravice in realna bremena v pokritje le iz skupila. C. KR. OKRAJNO SODIŠČE LAŠKO, oddelek n., dne 7. Jul. 1912. Proda se lepa zidana hiša s tremi sobami in kuhinjo, zraven je velik vrt in brajde; hiša je na prijaznem kraju, 6 minut od mesta Celja, zelo pripravna za kakšnega penzijonista ali pa za trgovino. Cena je 5300 kron. Kdor želi kupiti, naj si ogleda na Spodnji Hudioji štev. 62. Potrebna pojasnila da tamošnji najemnik. 468 1 Posestvo obstoječe iz 8 oralov gozdov, 3Va orala njiv, 3 V2 orala s sadnim drevjem nasajenih travnikov, 1 oral vinograda, hišno in gospodarsko poslopje, vse v najboljšem stanu, je naprodaj v Višnjivasi pri Vojniku. 455 2-2 Naslov pove upravništvo „Narod. Lista". 445 3-2 Sprejmem takoj pridnega močnega fanta od poštenih slovenskih starišev v svojo trgovino z mešanim blagom. — Maks Berllsg v Žetalah. Proda se popolnoma nov daljnogled. Cena 24 K. — Izve se v uredništvu Narodnega Lista. Lep vinograd ki že rodi 15 polovnjakov vina, a je še nad 1000 m2 rigoliti, v imenitni krasni legi, tik župne cerkve sv. Eme, p Pristova, Štajersko, se proda. — Hiša zidana, z opeko krita, je sposobna za vsako obrt, posebno za trgovino, katere ni blizu, ima dve sobi, kuhinjo, shrambo, 2 kleti, 1 hlev, njivo ln vrt. Vse v dobrem stanju. Na posestvu je 2000 K intabuliranih. Cena 6000 K. Daljna kupnina po 4000 se lahko plačuje na roke pod ugodnimi razmerami. Pojasnila daje Blaž Prah, posestnik pri Sv. Križu, pošta Rogaška Slatina. 449 3-2 rn_n| 15 minut iz Celja, v dobrem stanu, s 6 IVUZUICU, okni in štolberhom, je za 850 K naprodaj. Istotam se proda mala kmetija s hišo, hlevom, gospodarskimi poslopji, 2 orali zemlje z lepim sadonosnikom (50 dreves), za 7600 kron. — Več se izve v trafiki v Narodnem domu v Celju. 448 2-2 Deček, sin poštenih starišev, popolnoma zdrav, primerne starosti, s povoljno šolsko izobrazbo, se sprejme kot 454 2-2 v veletrgovino z železnino „Merkur", Peter Majdi č v Celju, Graška cesta štev. 12. Dekle zelo bistra glave z izvrstnim šolskim spričevalom, pridna in poštena hči kmečkih staršev, lepega vedenja, zmožna tudi nemškega jezika, želi priti h kaki boljši meščanski rodbini, ki bi jo vzela za svojo ter jo dala študirat. Ona bi jim poleg tega opravljala razna dela v gosposkih sobah in kuhinji. Želi biti zvesta in pridna in delati dobrotnikom le veselje. — Ponudbe pod „Pridn08t" na naše upravništvo. ' 5-5 Jako redka prilika. Od velike tovarniške zaloge mi je izročenih v prodajo veliko tisoč krasnih, težkih tigrastih fianelnih spalnih odej z lepim pisanim robom. Odeje so pripravne za vsako hišo, so tople in močne, krog 190 cm dolge in 140 cm široke. Dajte si takoj poslati 4 kose tigrastih fianelnih odej za skupaj K 9'85 z zavijanjem in poštnino vred, brez vsakega doplačila franko po povzetju. Z mirno vestjo lahko trdim, da bo vsak s poši-ljatvo zadovoljen in lahko z zaupanjem naroči. 429 Zamenja se lahko vsak čas. 6-2 Gospodična Marjeta Ahrens, Wiesbaden, Waterloostr. i. Stanovanje (3 velike sobe, kuhinja, klet, podstrešje itd.) se odda s 1. oktobrom 1.1. v Celju, Dolgopolje št. 1. Hiša s trgovino v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem z velikim sadovnjakom in vrtom za zelenjavo, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Vprašanja na upravništvo tega lista pod šifro J. C. 433 6-3 Prodam lepo posestvo na deželi, 1 kilometer od Kimskih toplic (na Štajerskem); hiša z dobro mešano trgovino, hievje, vse dobro zidano, 7 — 8 joh lepega gozda, 4 johe lepih njiv in travnikov, 2 vrta in mnogo sadnih dreves, zaradi prevzetja druge posesti, za mali denar 7000 kron. — Vpraša se pri Alojzu Mihelič, Ložah pri Rimskih toplicah. 446 2-2 Dobro idoča zraven državne ceste, vsakdanji izkupiček 110 K, se proda, zaradi preselitve v mesto. — Ponudbe pod „Pekar>iJa 110" na upravništvo ,.Narodnega Lista". 436 3-8 Čevlje promenadne, lovske, telovadne, planinske in sploh vse vrste izdeluje Adolf Bursik v Celju Cene zmerne. Postrežba točna Popolno pokončanje podgan! se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za domače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba ——— paziti' Pol kg za 2 K pošlje —— J. Nfeuwirth, vrtnar v Ustju n. O. (Češko). Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat. 164 26-23 Ivan Berna Celje, Gosposka ulica St.6 in GraSka cesta St. IS = priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko, letno in zimsko sezijo. — Vse vrste moških, damskih in otroških čevljev, lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke itd. vedno v največji izberi. — Priporoča tudi špe-cijalistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja 96 naročila proti povzetju. 14-8 Stanje hranilnih vlog nad 6 milijonov K Posojilnico v Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši »Narodni dom" v Celju. Rezervni zaklad znaša nad 360.000 K Hranilne vloge sprejema na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 41/2 od sto brez odbitka rentnega davka. Vloge v tekočem računu sprejema ter jih obrestuje po 4V2 od sto od dne do dne. Čekovne račune otvarja tvrdkam, katere lahko poljubno razpolagajo t čeki o svojem imetju. Eskomptuje in vnovčuje menice, kakor tudi nakaznice na vsa mesta. Posojila daje na osobni in hipotečni kredit po ugodnih pogojih. 32 26-16 VW VU UUv' /-v /i r\ f> Af t/ v/ v/ w AAAAft Ar i UUU W o - J V ^ eee eee, Super fosfati I? mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosfoma gnojila za vse W vrste zemlje Vsebina strogo zajamčena. Kajsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme. bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30 18 PT Superfosfat povzroči pri žitu in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža. tako tudi pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne W superfosfate "Pi prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga, Pfikopi 17. 666 666 /VAA WVV| to&o -AAA /-> /-. ^ rtrvA^iii <*> A rhrtortrtA t UUUUU WUUUUVJUUU s7 VVVt7t/ * vvvUt/ VUUtTtTv wwwv7v U JUUt?UUUuUU* Vvv v U t/vUv/l/v UU \7vU\7CT Ml m xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Varstvena znamka ,,Sidro" Liniment-Capsici comp., ii nadomestilo za 29-29 sidro - pain - expeller je kot najizvrstnejše bolečine olajšujoče in odvajajoče sredstvo m. vtiranje (mazanje) pri prehladih itd. splošno priznano ; za ceno 80 v., K 1'40 in 2 K se dobi skoru v vseh lekarnah. Pri nakupu tega povsod priljubljenega domaČega sredstva vzamite le originalne steklenice v škatljah z našo varnostno znamko |,Sidro", ker tedaj ste sigurni, da ste dobili izvirni izdelek. Dr. Richterja lekarna pri .Zlatem levn' v Pragi, Elizabetina cesta št. 5 (novaX m xxxxxxxx> ;xxxxxx X XX XXXXXXXX V Za vse obilne dokaze sočutja, osebno in pismeno tolažbo povodom bolezni in smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda učitelj a kakor tudi za mnogobrojno spremstvo predragega rajnika k večnemu počitka, izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem iskreno zahvalo. Osobito pa se še zahvaljujemo preč. g. župniku Al. Zamudi za vsečasno tolažbo in duševno pomoč v bolezni, velečastitemu gospodu dekanu F. Bohaku in navzočemu gg. duhovuištvu za zadnje spremstvo, kakor tudi požrtvovalnemu črešnjevskemu učiteljstvu, ki si je vseskozi mnogo prizadevalo za izgubljenega tovariša. Posebno omeniti še moramo učitelje pevce, ki so pod vodstvom g. nadučitelja Kokl na zapeli umrlem« žalostinke in vse, ki so mu izkazali zadnjo čast Vsem srčna hvala! ČREŠNJEVEC, dne 12. malega srpana. 464 i Žalujoča vdova in otroka. m m ni Naše najmodernejši urejeno špecijalno tovarniško podjetje stoji ^e 40 let ns čelu tovarn za stiskalnice (preše) in uživa v strokovnjaških krogih najboljši glas. 456 10-1 Zahtevajte posebni katalog št. 44 8 a vinskih in sadnih stiskalnic, kompletnih moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd. Had 700 medalj m gspvih priznanj Ph. Mayfarih & Co. ^'S.lrraMHiE 1500 delavcev. Zastopniki se iščejo Dunaj II. Tahorst •?. 71 fm—nihibumi1 mmi—m->. r-tomnvtcvgnro-tobflprns:^ —asi'i ■■iiiim■■!»*5ib ■■ ■ Tli ■iMnrr>-)irfnrilr rirw fn fTTi""nit r~i ■ T TiiilSlmiiimii, I>1II—p—T M.MTOM «0 ČUVAM Ring štev, 2 ™ CELJE « Ring štev. 2 Priporoča svojo špeoijaSno tspgoaino za prave svicaipske vezenine. Vzorci poštnine prosti ma razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in motiftšh predmetov za dume in gospode. I&lobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežmki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se. dobijo po nizkih cenah Za mnogobrojni obisk prosi Ant. Kocuvan, trgovec, Celje i jI SSiliS^l^I^lžIt^lilSBSSliltiL ,Titania6 S brzoparilnik? za živinsko krmo iz kovanega železa ia koviaaste pločevine, so pod garancijo trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma zopet porahia. Največja špecijalna tovarna za brzo- parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" pariinik se pošlje tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja. ,Titania" mlečne centrifuge v sestavi, trpežuosti in natančnosti posnemanja neprekosljiVi. Senskl obračalniki, senske grablje, sejalni stroji v priznano najboljši kakovosti. Jitania-Ierke", Wels 173 (» ^ Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Marlengasse 22. Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se iščejo. b M b m 51 M 31 H fj ■ pl M 31 M rJ issmimmM& mm Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366. 62 51-31 Telefon štev. 48. Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283. m registrovana kreditna in stavbena zadruga w z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju Lastni dom; iri; pet od sto (5°!<>) Pisarna je w Celju sprejema hranilne vloge od c »aici»-««o ji«cr w wcijU) Rotovška ulica St. 12 vsakega, je član zadruge Uraduje se vsak dan in Jih obrestuje po nikov od^8-"ž "ure Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi dopoldne. ©©» »e obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in ga ae odteguje vlagateljem' Stanovanje obstoječe iz 4 sob, kuhinje ter pripadajočih prostorov, se odda s 15. avgustom oziroma 1. septembrom t. 1. — Vpraša se v pisarni g. dr. A. Božiča. 453 3-2 f-4! MU satno pristno s to 189 44-22 varstveno znamko i UJ ' T Viktor Bevc, Celje 90 Graška cesta št. 8. 49-26 Kg prod n^u^lr stavbeni In umetni ključavničar, 1 VSI H M\ 6 D C K 9 vodovodni instalater (Poljska m. i «> se priporoča za napravo železnih ograj, vrat, oken, stopnic ter za vsa konstrukcijska dela, štedilnike, vseh vrst vodovode, vodnjake, kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (BrucKen-wagen). — Vzamem v popravilo vsakovrstne tehtnice in uteže. Vse po dnevnih cenah. 105 48-25 Celje. « i,-i ■ * i i l *. > i i i i « t * i Celje. l. o a. .2. ce co g e a> a> iS ti "> .S. t- i- E = £ E 3 sliS? i J( « "B - O « 2 N _ S C f Z 11 - i -i .E c;«* = ■5 — ® o S 3 = ® ■§ « ii r c ec c > «= HI Največja iznajdba nove rfnllfi •i® žePna ura nConcurrenz" s pravim U.UU" švicarskim kolesjem, 30 ur idoča, z emajlno številčnico, lepo gra-viranim okrovom, z 10- letno garancijo, K 3'90. 3 komadi samo K 10'50. — Ce ne ugaja, denar nazaj. — Na zahtevo pošljem gratis in franko ilustr. katalog ur, z'ata, srebra, urnih delov, vseh vr.-t orodij, godbenih in galanterijskih predmetov. F. Pamin, Krakov, Zielona-ul. 3—7 (Avstr.) 845 12-12 _ V najstarejši narodni manufakturni trgovini se vsled smrti gospoda Karola Vanič v Celju „Narotini dom" Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd. Zaloga vsakovrstnih semen. Ivan Ravnikar Celje Graška cesta štev. 21. Na drobno in na debelo. Točna In solidna postrežba. Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, firneža in lakov :: Priporočam veliko zalogo svežih mandelnov, rozin, W cveb in orehov. Zaloga rudnin-: škili voda tU Edino delniško pivovarniško narodno podjetje Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Svoji k svojim! v Li«Hjaili Sv0ji k 8V0jim! priporoCa svoje izborno marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo 126 v sodčkih in steklenicah. 47-24 ! m vsakovrstno blago, kakor: moško in Žensko sukno, druki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. po zelo znižani ceni • • t Velika množina različnih ostankov pod lastno cenol 347 52-11 Razpošiljalna zaloga dalmatinskih vin Glavni trg 8 CCljC Glavni trg 8 Ima v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska. vina in razpošilja na veliko in v steklenicah. Črno vino „PlavacM_za slabokrvne in druge vinske špecijalitete se tudi razppšiljajo. ! I Zahtevajte cenik II Pi fibivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej PQ zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik popust. Za naravnost vi^a pe gariptira. ir Priporočam svoj vinotoč na drobno, -m S*fcr m—mmmmmm—— _ , m MM a. ■ ■ ' : ' ' » Južnoštajers a hranilnica v Celju Oprejema O donoldi hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre v Narodnem domu. dopoldne in jih obrestuje po 4 V. 8 10 ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hrjnUnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad In Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 350,000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v obCekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. 92 52-26 Tvosedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 K) jJ za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne Sole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske nameDe nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplaCalo okol i 45.000 K za dobrodelne namene, skupno tedaj nad 100.000 K. Sprejema »udi hranilne kniii ce drugih, posebno ne-8 ovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovale. Slovenci, vlagajte v južnoštajersko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance, in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne oz. za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.